Psihoterapevt Miha Kramli opozoril goriške višješolce na nevarnost zasvojenosti z internetom / 16 Kokain potoval iz Portoroža v Trst, karabinjerji prijeli štiri prekupčevalce Andrej Gergolet za krmilom slovenske komponente Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini /5 Primorski dnevnik SREDA, 24. FEBRUARJA 2010 št. 46 (19.753) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dežela pozno, a še ne prepozno SandorTence Deželni odbornik Molinaro je včeraj napovedal politični korak deželne uprave, s katerim bi skušali preprečiti krčenje državnih prispevkov slovenski manjšini. Poteza prihaja pozno, a ne prepozno, saj imata rimska vlada in parlament še možnost, da ohranita prispevke iz lanskega leta. Stokrat smo že napisali, da to ni proračunsko, temveč izrazito politično vprašanje. Odbornik Molinaro v odnosu do naše manjšine v marsičem nadaljuje po poti svojega predhodnika Antonaza. Razlika je v tem, da je imel Antonaz za seboj do Slovencev odprto in naklonjeno Illyjevo koalicijo, aktualni odbornik pa ima tudi glede narodnih manjšin težave s svojimi des-nosredinskimi sopotniki. Njegov včerajšnji sestanek s paritetnim odborom za slovensko manjšino je treba vsekakor tolmačiti kot znak dobre volje. Molinaro je torej obljubil korak v Rimu, ni pa pojasnil, kako misli Dežela v bodoče finančno pomagati Slovencem. Letošnji deželni proračun je manjšini vzel kar 450 tisoč evrov (ta podatek je posredoval sam odbornik), ki je velika vsota. Udarec je zelo hud, Dežela pa ga lahko vsaj omili pri redni proračunski spremembi. Za to je seveda potrebna politična volja. Odbornik je paritetnemu odboru posredoval tri kolikor dobre novice. Skorajšnje odprtje t.i. slovenskega okenca v Čedadu (najbrž po spomladanskih volitvah), pozornost Dežele romjanski šoli in še precej negativna ocena deželnega zakonskega predloga za »zaščito nadiščine in rezijanšči-ne«, s katerim hoče desnica samo nagajati Benečanom. TRST - Odbornik Roberto Molinaro na seji paritetnega odbora FJK napoveduje korak proti krčenju prispevkov manjšini Podpora dvojezičnemu okencu v čedajski občini GORICA - Srečanje v priredbi SKGZ EZTS razvojna priložnost Goriški in novogoriškižupan o novem instrumentu in snovanju evropskega mesta GORICA - O čezmejnih projektih, o katerih so občine že razmišljale v prejšnjih letih, in novih področjih sodelovanja se bodo že v prihodnjih tednih začeli pogovarjati upravitelji in tehniki občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj- ba, ki nameravajo čim prej začeti z načrtovanjem vsebin novonastalega EZTS-ja. O priložnostih, ki jih novo sredstvo čezmejne kooperacije ponuja, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju na sedežu Tržaške univerze, ki ga je priredila SKGZ. Pogovor z županoma Gorice in Nove Gorice Ettorejem Romolijem in Mirkom Brulcem sta vodila urednika dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Na 15. strani TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo posegla v Rimu proti krčenju državnih prispevkov slovenski manjšini. To je na včerajšnji seji paritetnega odbora za slovensko manjšino napovedal odbornik Roberto Molinaro, po katerem pomeni krčenje prispevkov za Slovence in Furlane tudi kršenje ustavnih pravic narodnih in jezikovnih manjšin. Molinaro je napovedal pozornost Dežele romjanski šoli in podporo odprtju dvojezičnega okenca v Čedadu, ki naj bi začelo poslovati po majskih občinskih volitvah. Na 3. strani 109 milijonov evrov za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo Na 5. strani Spletna novost za slepe in slabovidne Na 8. strani Na Goriškem močan upad števila pogodb na nedoločen čas Na 14. strani Goriški radič kmalu z blagovno znamko Na 14. strani ITALIJA - Pripor za podjetnika Scaglio in senatorja Di Girolama Razkrinkana mafijska mreža za pranje denarja in davčne utaje RIM - Finančni stražniki in karabinjerji so razkrinkali mafijsko hudodelsko mrežo, specializirano v davčnih utajah in pranju denarja na mednarodni ravni. V tem sklopu je rimski preiskovalni sodnik Aldo Morgigni izdal 56 pripornih nalogov. Med vpletenimi v afero sta tudi ustanovitelj in nekdanji pooblaščeni upravitelj družbe Fastweb Silvio Scaglia ter senator Ljudstva svobode Nicola Di Girolamo, ki je bil izvoljen kot predstavnik Italijanov v tujini. Podjetji Fastweb in Telecom Italia Sparkle naj bi zaračunali za neobstoječe in-ternetne in telefonske storitve 1,8 milijarde evrov, pri tem pa naj bi se izognili plačilu za 365 milijonov evrov davkov. Na 6. strani I . vancouver 2010 ZOI 2010 - Moški veleslalom Spodletelo tudi Blardoneju Danes ženski veleslalom s Tino Maze in Denis Karbon VANCOUVER -Tudi prva tehnična disciplina v alpskem smučanju na olimpijskih igrah v Kanadi Italiji ni prinesla kolajne. Massimiliano Blardone je bil v veleslalomu po prvi vožnji na obetavnem četrtem mestu, na koncu pa se je moral zadovoljiti z enajstim. Pred njim se je uvrstil celo Slovenec Aleš Gorza, Janez Jazbec pa je z Davidom Simoncellijem presenetljivo delil 19. mesto. Zmagal je Švicar Janka. Veliko pričakovanje vlada danes za ženski veleslalom s Tino Maze, Denis Karbon in ostale »azzurre«, Italijani pa bodo stiskali pesti tudi za tekaško moško štafeto. Na 18. in 19. strani 2 Sreda, 24. februarja 2010 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Korupcija, dan spomina in prioritete v manjšini Ace Mermolja_ 55 Korupcija in kraja sta od davnine del določene družbe, mesta, države, birokracije, strank in seveda zasebnikov in njihovih interesov. Iz ljubljanskih let (1970-75) se spominjam, kako je po »liberalizmu« pomemben slovenski politik (imena se ne spominjam več) napisal za dnevnik Delo članek, kjer je obtoževal korupcijo v Jugoslaviji, češ da je »sistemska«. Omenil je tudi Italijo kot državo z visoko korupcijo, a je ocenil italijansko korupcijo kot sicer običajno a »nesistemsko« dejavnost. Pozneje se je izkazalo, da se je motil. Očitno pa je bilo, da so vrhovi slovenske in jugoslovanske partije pričeli jemati problem korupcije zelo resno, drugače bi o tem visok vladni predstavnik ne pisal javno. Zgodovinarjem se zastavlja še vprašanje, kolikšno vlogo je imela sistemska korupcija pri razpadu Jugoslavije in Miloševičevem vzponu na oblast. Nadalje bom pisal o Italiji, čeprav mi je jasno, da korupcija ni le tu. V Sloveniji je npr. afera o psih, ki so razmesarili znanega ljubljanskega zdravnika, ki je skrbel za zdravje slovenske elite, stresla samo vlado. Hud dogodek je odkril navezo »prijatelja prijateljev«, ki je segala do vladnih vrhov in zato razburil javnost. Nadaljeval bom z običajnejšimi škandali brez bulmastifov. Po obdobju »čistih rok« in po padcu prve republike v Italiji ni bilo toliko napisanega o korupciji in kraji, kot se to dogaja v teh dnevih. Korupcijski plaz je tokrat zgrmel na sicer proslulo civilno zaščito, na njenega šefa Bertolasa ter na skupino podjetnikov in državnih funkcionarjev vse do sodnika, ki so po nuj-nostnem postopku dodeljevali dela prijateljem. Slednji pa so, kot pravijo sodne obtožbe, dvigali cene in s tem mastno služili. V zgodbi so podkupnine, bajne masaže, lepa dekleta ter večerje z ostrigami in ja-stogi. Korupcijski vrtinec z vsemi omenjenimi stvarmi je omogočil zakon, ki dovoljuje civilni zaščiti, da po nujnostnem postopku uresničuje tudi dela, ki niso vezana na potres: bazene pred svetovnim prvenstvom, naselje pred svetovnim vrhom v Magdaleni, kasarno v Firencah itd. Skratka, kjer je potrebno obiti čas birokracije, lahko poseže civilna zaščita in deluje brez normalnih (v Italiji nenormalno zapletenih) kontrol. Plaz leze proti vladi in proti samemu Berlusconiju, saj so se sumi navlekli do sive eminence Giannija Lette, ki je na videz asket z enim samim ciljem: delati. Pri vsem tem je bil Vitez začuda previden. Zdi se namreč, da je skupina gradbenikov sleparila celo na ranjenih področjih Aquile, skratka, na račun potresen-cev. Kaj bo iz tega, bomo videli. Če opazujemo potek dogajanja, ali vsaj poročanja o njem, je vendarle opaziti določene razlike s preteklostjo. Za časa Craxija, An-dreottija in Forlanija je bil na ko-rupcijski navezi strankarski sistem. Skratka, prejemniki podkupnin so bile tudi stranke, ki so potrebovale velike vsote denarja za vzdrževanje svojih aparatov, za predvolilne kampanje itd. Vse to ni bilo plemenito in Craxi je zgrešil, ko je v parlamentu zagovarjal sebe in lastno stranko z argumentom, češ da se poslužujejo podkupninskega sistema, ki veže zasebnike in javne osebe v bistvu vse stranke. To je bilo tudi res, saj je npr. »poslovnež« Primo Greganti priznal, da je prejemal fonde v korist KPI. Vsi so krivi in torej ni nihče kriv? Na tej tezi je Cra-xiju spodrsnilo. Takrat je še obstajalo kritično javno mnenje, ki je razumelo dolžnost politikov, da se pred izbruhom škandala posujejo s pepelom in prosijo državljane za »odpuščanje« in prejmejo za lastne grehe pravično kazen. Dejansko je jasno in javno izpostavil moralno vprašanje Enrico Berlinguer, tajnik velike KPI. Opozorilo ni bilo slučajno. Berlinguer pa je pred nevihto opozoril mornarje in ljudi na ladji Italija. Vladne stranke so molčale, dokler ni počilo. Konec koncev je takrat Berlinguer ponudil samemu Craxiju nek možen izhod iz poznejšega poloma. Žal se je Craxi povsem predal omami oblasti, Ber-linguer pa je opustil možnost sodelovanja s katoličani in se umaknil za poslednjo barikado. Potem je počilo. V sedanjih škandalih je med domnevnimi (vsi so nedolžni do obsodbe) tatovi in špekulanti ter političnimi vrhovi strašljiva praznina. V njej se zdi, da prednjačijo čisto osebni interesi, saj imajo stranke tanke noge. Berlusconi je ustvaril medijsko učinkovit sistem, kjer preko medijske tehnologije vodja sporoča svoje misli ljudstvu brez posrednikov. Ob smeteh v Neaplju in potresu v Aquili je Berlusconi posedel na svojo desnico Bertolasa, ki je izgledal kot arhangel Gabriel, ki sedi ob bogu. Tako blizu najvišjemu je bil samo še Letta. V trenutku, ko so sodniki pričeli s preiskavami in so se novice in zapiski s prisluškovalnih trakov pričeli širiti v javnosti, so se brez vmesnih stopenj znašli pod udarci klika poslovnežev in javnih funkcionarjev ter Berto-laso. Lučaj od njega sta le še Letta in nato Berlusconi. Vitez ni storil samo napake, da je pretiraval z napadi na sodnike, ki so se pričeli braniti z dokumentiranimi obtožbami in z njihovo (obtožb) publicizacijo v javnosti. Naredil je nekaj več: utišal je politiko, izpraznil je parlament, vse je zre-duciral na nekaj ljudi. Na tak način so se znašli na skupni klopi tatovi, princi in kralj. Vmes ni »amortizerjev«, ni pravih strank, ni struktur, ni opravičil. Zdi se, da vsak dela zase, osebna korist pa se združuje v sistem korupcije, ki ima politični obseg, vendar so njeni cilji osebni. Nihče ne more v parlamentu reči: »Tako delajo vsi«, ker to počnejo samo klike bogatih ljudi, ki so prilezli do Berlusconijevega dvorca. Tako se dogaja v državi, ki si jo je en sam človek hotel prilastiti. Kralj je edini, ki lahko fascinira, obenem pa nima pravih obramb pred plazovi blata, ki se zvračajo nanj. Tu pa tam je kaka tanka mreža: Bertolaso, Letta in še kdo in to neglede, če so krivi. Tudi leva sredina ima svoje škandale, vendar sta tako Marazzo kot bolonjski župan Delbono odstopila. Njune krivde so manjše in sodijo med sicer neljube osebne slabosti, niso pa milijardni posli za hrbtom državljanov in davkarije. Predvsem pa sta krivca odstopila, kar pomeni določeno razliko z vladno desnico, kjer vsi ostanejo, kjer so. P.S. Berlusconi ima izjemen občutek za nevarnost. Pričel je boj proti korupciji, civilna zaščita ne bo več zasebna delniška družba in uslužbenci ne bodo več deležni posebne zakonske imunitete. To pomeni korake nazaj, kar je za Ber-lusconija nenavadna poteza, vendar je plaz polzel na njegovo vilo. Vitez noče pasti v nesrečo skupaj s svojimi oprodami: procesov in obtožb ima že itak sam po sebi dovolj. Preidimo k drugemu poglavju. Pred dnevi se je pri meni zgla-sil novinar iz Kopra. ki me je prosil za izjavo glede pobude poslanke PDL Paole Frassinetti, ki je predlagala, da bi uradno sestavili seznam organizacij, ki bi lahko v šolah spregovorile o fojbah in eksodusu. V bistvu bi uradno »zapečatene« organizacije odločale o tem, kateri govornik je za šole primeren in kateri ne. Novinarju sem odgovoril, da so pač to ekstremne pobude ob dnevu spomina in da mi ni znano, če so v Italiji ukinili pravico do svobode misli in izražanja. Skratka, zahteva je protiustavna. Po srečanju in mojih izjavah je zahtevo po seznamu resničnikov zavrnila tudi poslanska komisija za kulturo. Izjava me nič ni stala, saj tudi v Italiji ne prodre vsaka bolna misel. Pred izjavo novinarju pa sem prebral članek Rudija Pavšiča o hladnih odnosih med Slovenijo in Italijo. Današnja slika je dokaj različna od tiste, ki smo jo sanjali, ko smo praznovali vstop Slovenije v Evropsko skupnost in nato v Schengen. Mnoge »meje v glavah« so še ostale med Italijani, a tudi med samimi Slovenci: v politiki, v diplomaciji in celo v gospodarstvu, ki se običajno ne meni ne za meje in ne za embarge. Obenem sem imel na mizi časopisne izrezke o večnamenskem odloku, o manjkajočem milijonu za dejavnosti slovenske manjšine ter o manjkajočih sredstvih za tisk oziroma za novinarske zadruge in manjšinski tisk. V prvi vrsti bil prizadet Primorski dnevnik, a ne samo. Tu sta vsaj še Novi Ma-tajur in Novi glas. Med enim rezom in drugim nas bo vedno manj. Ne mislim le na kulturne delavce. Skrbi me za mlade, skrbi me za dejavnosti, skrbi me obubožanje manjšine. To sem povedal novinarju po zaželeni izjavi od dnevu spomina, ki se ga teden pozneje ne spominjamo več. Če sem iskren, me vse te polemike, izjave, zapisi o tem, kar ni več polpreteklost, ampak že preteklost, ne prevzemajo. Res je, da izražajo neko politično vzdušje, ne potrebujem pa dolgih plaht o fojbah in ezulih, da bi uvidel, kako je še vedno del tržaške in deželne desnice neprijateljsko naperjen proti Slovencem. Treznejši se pričenjajo zavedati, da bi bilo modro spremeniti odnose. Na to je potrebno biti pozorni, saj nimamo razlogov, da bi pohodili drobne zelene klice in si s tem delali utvare, kako smo močni in pokončni. Skrajneži bodo ostali na okopih kot zabetonirane straže ob namišljeni bodeči žici. Tako je pač: med Italijani in tudi, oprostite, med nami. Osebno torej upam, da ne bodo ostale slovenske ustanove in organizacije prav tako obeležja. Ne smejo nam izkrvaveti, čeprav potrebuje marsikatera izmed njih nekaj dodatnega in lastnega šprinta, to pa je že drugo vprašanje. PS. (ponovno) Kamorkoli greš, ti omenjajo potrebo po prioritetah. Kmalu bodo vse organizacije zahtevale prioriteto. Kakšna je lahko prioriteta, če želijo biti vsi prioritetni? Te dileme ne bi rešil niti pokojni Aldo Moro s svojimi »convergenze parallele« (križne vzporednice?). Prioritete so potrebne na splošno in v samih organizacijah. Prioriteta pa ustvarja vertikalno lestvico, kjer nekdo dobi več, drugi manj. Za prioritete so potrebni kriteriji, ki jih mora sprejeti več sredin: krovni organizaciji, politika, institucije, obenem pa same ustanove in organizacije. Prioritete so lahko kruta zadeva, zato je nemogoče, da se »krivde« zvra-čajo z enega ramena na drugo. Vsak naj igra svojo vlogo, drugače bodo tudi prioritete neučinkovito sredstvo napram objektivni stiski, ki ne zadeva le dejavnosti, ampak tudi konkretne ljudi in njihovo ekonomsko prihodnost. Z rezi se ustvarjajo socialni problemi, ki zahtevajo še dodatne posege. Bodimo torej odkriti: prioriteta ni parola, če je, pomeni rez, ki bo rezanega bolel. V podjetjih je tako in naše organizacije so, vsaj večje in z zaposlenimi, mala podjetja. odprta tribuna Brez odprte vizije šole ne bo sprememb Slovensko šolo v Italiji že dalj časa pestijo številna odprta vprašanja, katerih izvor sega pretežno v prvi ustanovni zakon iz leta 1961 in kasnejši 932, katera je sicer zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji marsikje dopolnil. Kljub tem sodobnim dopolnilom smopredvsem zaradi sedanje neugodne politične volje Rima in negativnega vpliva lokalne desnice priča še vedno mnogim resnim težavam, ki navzlic naporu stroke večkrat otežkoča redno delovanje le-teh. To so težave, ki zadevajo: status šolnikov , vzdrževanje poslopij, neustrezno porazdelitev finančnih sredstev za splošno upravljanje šol, univerzitetno izobraževanje bodočih šolnikov , pomanjkanje kadrov in strokovnih figur itd. Nekateri v ta sklop postavljajo tudi še narodnostno sestavo uporabnikov slovenske šole, ki naj bi po njihovem mnenju negativno vplivala na znanje slovenskega jezika. Današnja populacija naših šol in zakonske ureditve so zelo drugačne od tistih, katerim je bila slovenska šola takrat namenjena. To so neizpodbitna dejstva o katerih govorijo številne raziskave in analize. Toda ,če se ozreš po Evropi, ugotoviš, kako se bolj ali manj priznane evropske manjšinske ustanove nahajajo v prehodnih fazah, kjer se skušajo soočiti z novo-nastalimi družbenimi razsežnosti-mi. Resnici na ljubo je to problematika s katero se ne ukvarjajo le manjšine ampak je sestavni del notranje debate vseh evropskih narodov. Delno jih v inovacijo izobraževalnih sistemov sili sedanja gospodarska kriza, delno razširjena Evropa in seveda globalizacija delovnega tržišča. Tudi za naše šolske ustanove bi moralo veljati načelo, da mora izhodiščna točka katerekoli statusne spremembe obvezno opredeliti vlogo, ki jo slovenska šola želi odigrati na tem večkulturnem prostoru. Vprašanje o pomenu kvalitete posredovanja slovenskega jezika je le eno izmed mnogih in še to nosi v sebi poleg obveznih didaktično-metodoloških izbir, ki so v domeni šolnikov in stroke še statusne okvire v katerih šolniki službujejo. Mislim tu na Vsedržavne kolektivne delovne pogodbe, ministrska kurikularna in zakonska navodila, šolsko zakonodajo nasploh, sindikalne pravice šolnikov in finančna sredstva, ki jih dodeljuje Ministrstvo za delovanje posameznim vrtcem in šolam. Odprtih vprašanj je žal mnogo in vem, da je najbrž bilo storjenih tudi mnogo napak in zamujenih nič koliko priložnosti, ker nismo bili sposobni obdržati delovanja Enotnega šolskega odbora, ki je združeval vse politične predstavnike, krovni organizaciji in stroko v skupno omizje in je res učinkovito deloval na področju izobraževalnih politik slovenske manjšine v Italiji. S prenehanjem delovanja Enotnega šolskega odbora stoji najbrž tudi kriza slovenskega manjšinskega predstavništva a tudi že več let okrnjeno delovanje Sindikata slovenske šole; to je zopet drugo vprašanje, kateremu ne bi bilo napačno posvetiti večjo pozornost. Žal politična konservativnost ni prisotna le v politiki ampak tudi na šolskem področju, ki skupaj s pasivnostjo družbe in pomanjkanjem resnih in temeljitih investicij v vzgojno-izobraževalni sektor na vsedržavni ravni , kjer se krčenje finančnih sredstev prikaže kot reformne posege, nam ne daje najboljših izgledov, da bo slovensko šolstvo kratkoročno obravnavano v vsej svoji specifiki in raznolikosti s strani rimskih oblasti. V ospredje stopa vedno bolj pomen dogovarjanja in usklajenega delovanja z javnimi upravami: občine, pokrajine in dežela imajo na osnovi administrativnega federalizma nič koliko pristojnosti na vzgojno-iz-obraževalnem področju. Javni upra- vitelji so skupno s šolskimi oblastmi zakonsko poklicani , da zajamčijo čim boljše delovanje šolske mreže tako v Trstu, Gorici kot v Benečiji. Marsikje pokrajinski in občinski upravitelji že vrsto let investirajo lastna finančna sredstva ne-le v strukturalne posege ampak tudi v vse tiste pobude, ki omogočajo teritoriju udejanjanje vrednot integracije med tu živečima narodoma. Gre za kulturne pristope upravljanja teritorija , kjer je potrebno priznati slovenski šoli ,da je znala v času stkati resnično odlične medčloveške vezi in odnose. Od tu najbrž zaupanje v njeno vzgojno vlogo s strani narodnostno mešanih zakonov oz. Italijansko govorečih družin. Odkrito si je potrebno povedati, da brez odprte in konstruktivne vizije o slovenski šoli bo težko sprožiti katerokoli resno razpravo, kaj šele spremembe. Izhajati moramo iz analize stanja in upoštevati narodnostno strukturo družin, ki se odločajo za slovenske šole in vrtce in dobiti nekako sintezo med tistimi ki pripisujejo slovenski šoli predvsem narod-noobrambno vlogo in tistimi, ki jo vključujejo v bolj »graditeljsko« vlogo ustvarjanja pogojev za boljše razumevanje in sožitje tu bivajočih narodov. ( Odstotek narodnostno mešanih in neslovenskih družin se suče okoli 46% uporabnikov in je v porasti tako v mestu kot na podeželju). Vseeno menim, da je enotnost na tem področju za manjšino ključnega pomena saj si drugače ne morem predstavljati kateregakoli resnega predloga v odnosu do Rima in Ljubljane. Stalno sklicevanje na obstoječe razmere in mednarodne sporazume, ki so gotovo sestavni del manjšinske stvarnosti, ne prinaša razvojnih strategij. Ti sporazumi so nastali v čisto drugačnih družbenih razmerah in političnih kontekstih in niso že dalj časa edini porok za obstoj . Veljalo bi preveriti, ali je kulturni sporazum med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo ( prav preko aktivne vloge obeh manjšinskih skupnosti ) pravzaprav še aktualen. Ali ne bi mogoče v luči mnogih sprememb, ki jih je v šolski svet vnesla sama šolska avtonomija, potrebovali drugačne oblike sodelovanja? Nedvomno je to premisa za razpravo, katere namen naj temelji na soočanju obeh vlog, ki jih očitno slovenska šola opravlja na tem kulturno-obmejnem območju. Šola ni in ne sme postati področje , kjer se sproščajo politične igre in špekulacije. Šola je ustanova, ki je namenjena otrokom in mladim in njena osnovna namena sta vzgoja in izobraževa-nje.Šola mora vzgajati mladostnike in manjšinska toliko bolj, v suverene im kritične ljudi, ker le taki ljudje bodo dovolj močni pred asimilacijo in sposobni za prodorno vstopanje v družbeno življenje. V mislih imam uspešnejše vključevanje v razvojne dinamike na krajevni in širši ravni po idealnem ključu: odpiranje ( v širšo družbeno okolje) , utrjevanje ( narodne zavesti), izboljševanje ( kakovost življenja). Prepričana sem, da ima šola v tem pogledu bistveno vlogo, saj je investicija v šolanje, izobraževanje in usposabljanje najboljša investicija za prihodnost, našo in nasploh . Krajevna lokalistična in nacionalistična desnica je že zdavnaj razumela, da etnični spor ne prinaša več glasov ter se je opredelila za politiko marginalizacije, torej ne nase-dajmo tem pastem in okvirimo razpravo o šoli raje kot v narodnostno vase zaprto težnjo, v odprto obravnavo , ker bodo prav ti otroci, ki danes obiskujejo slovenske vrtce in šole bodoči nosilci vrednot slovenske kulture in prepotrebnega sožitja na tem večjezičnem prostoru, ki je ob padcu Schengenske meje med Italijo in Slovenijo postal sestavni del Evropske skupnosti. Nadja Debenjak (članica deželne direkcije DS) / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. februarja 2010 3 slovenska manjšina - Stališče odbornika FJK Roberta Molinara na seji paritetnega odbora »Krčenje finančnih sredstev Slovencem pomeni tudi kršitev ustavnih načel« Dežela bo posegla v Rimu za ohranitev podpor iz lanskega leta - Poziv SKGZ in SSO naj premislita kriterije za delitev prispevkov TRST - »Krčenje državnih prispevkov slovenski manjšini postavlja pod vprašaj zaščitno raven manjšine in pomeni tudi kršitev ustavnih načel o varstvu narodnih in jezikovnih manjšin.« To ni stališče predsednikov krovnih manjšinskih organizacij Rudija Pavšiča in Draga Štoke, temveč odbornika FJK Roberta Molinara, ki je bil včeraj gost paritetnega odbora za slovensko manjšino. To je bilo prvič, da je uradni predstavnik deželne uprave prišel na sejo paritetnega odbora. Molinaro se je obvezal, da bo Dežela posegla v Rimu za ohranitev lanskih državnih prispevkov za Slovence in tudi za furlansko skupnost, ki jo močno prizadene finančno »klestenje« državnega zakona 482 za zaščito jezikovnih manjšin. Predsednik Bojan Brezigar je problem financiranja manjšinskih kulturnih ustanov postavil na prvo mesto tako na seji odbora, kot na novinarski konferenci z Molinarom. Krčenje prispevkov ne prizadene posameznih projektov, temveč za manjšino življenjsko pomembne ustanove in njihovo osebje, je poudaril Brezigar. Skoraj vsi člani paritetnega odbora (skupno jih je bilo navzočih 13, v debato jih je poseglo 11) so bili mnenja, da je Dežela doslej premalo naredila za ohranitev javnih prispevkov manjšini. Če ne bo novosti, bomo Slovenci v Italiji v tem letu dobili iz Rima kar milijon manj evrov podpor. Za izdatno krčenje prispevkov manjšini pa se je - kot je priznal sam odbornik - odločila tudi deželna vlada. In kaj narediti vsaj za ublažitev hudih posledic teh krčenj? O namerah deželne vlade odbornik ni govoril, glede Rima pa je dejal dvoje. Dežela bo posegla pri Berlusconijevi vladi v prid financiranja slovenskih kulturnih ustanov, hkrati pa si želi skupaj z najbolj reprezentativnimi slovenskimi organizacijami začeti soočenje o namembnosti javnih prispevkov. »Od SKGZ in SSO še vedno pričakujem, da mi posredujeta prioritete v manjšini, da potem skupno posvetimo glavno pozornost najbolj pomembnim manjšinskim institucijam in njihovi vlogi v slovenski stvarnosti,« je dejal Molinaro. Dežela podpira t.i. dvojezično okence v Čedadu, ki naj bi ga odprli po spomladanskih občinskih volitvah. »Nočemo vsekakor, da bi to okence ostalo samo na papirju in da bi se ponašalo le z lepo tablo na vhodnih vratih. Čedajski urad mora res poslovati v duhu zaščitnega zakon,« je dejal odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti. S tem je soglašal Brezigar, ki se je glede tega vprašanja že nekajkrat sestal s čedajskim županom Attiliom Vu-gom, ki sicer ne bo več kandidiral, ker ima za sabo že dva mandata. Molinara, ki sta ga spremljala ravnatelj odborništva Giuliano Abate in funkcionar Pavel Slamič, so člani paritetnega odbora opozorili na več aktualnih vprašanj. Beseda je tako tekla o vračanju imovine iz zaščitnega zakona (zlasti o usodi goriškega Trgovskega doma), digitalizaciji slovenskih televizijskih sporedov RAI in vključevanju Slovencev v razne deželne ustanove in komisije. Odbornik je glede tega napovedal dodatne ukrepe za izvajanje deželnega zaščitnega zakona za Slovence. S.T. Včerajšnje seje paritetnega odbora se je udeležil tudi deželni odbornik Molinaro skupaj s sodelavcema Giulianom Abatejem in Pavlom Slamičem KROMA paritetni odbor - Po besedah odbornika Roberta Molinara Romjanska šola zasluži poznost Dežele »Zaščita nadiščine že v zakonu za Slovence« TRST - Paritetni odbor je deželnega odbornika Roberta Mo-linara povprašal tudi za načrte deželne vlade glede prihodnosti šol s slovenskim učnim jezikom. V tem okviru so govorili tudi o šoli v Romjanu na Goriškem, ki bi si po mnenju odbora zaslužila posebno pozornost s strani Dežele, podobno kot se že dogaja s šolo v Špetru v Benečiji. »Slovenske šole se danes nahajajo v neke vrste limbu v primerjavi z velikimi spremembami, ki jih doživlja italijanski šolski sistem. Upam, da se bodo dežele kmalu dogovorile z državo za potrebne ustavne spremembe. Na osnovi tega bomo lahko začeli razmišljati tudi o preustroju sedanje mreže slovenskih šol,« je poudaril Molinaro. Po njegovem naj bi te spremembe privedle do bolj učinkovite in bolj kvalitetne slovenske šole ter do koncentracije šolskih struktur, kot se že uspešno dela v Romjanu, ki »krije« ozemlje več občin. Paritetni odbor upravičeno precej skrbi zakonski predlog za zaščito nadiščine, t.i. narečja po našim in rezijanščine, ki so ga vložili deželni svetniki desne sredine (prvi podpisnik Roberto Novelli-Ljudstvo svobode iz Čedada). Deželna vlada po Molinarovih besedah še ni ocenila tega zakonskega predloga in ga najbrž tudi ne bo, saj ga - kot kaže - ima za samostojno politično pobudo deželnih poslancev. Zaščita narečij, ki jih govorijo v Benečiji in v Reziji, je že zaobjeta v deželnem zakonu za Slovence. Stvarnost, ki jo v prdlo-gu omenjajo Novelli in somišljeniki, pa je ozemeljsko gledano sestavni del območja videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci, je dodal Molinaro. Njegove besede niso rdeča luč za ta zakonski predlog (odbornik nima teh ne formalnih in niti političnih pristojnosti), gotovo pa pomenijo jasno politično opozorilo predlagateljem ukrepa, ki ima kot glavni cilj nagajanje Slovencem na Videmskem. videm - Ukrep občinskega sveta Ulico bodo poimenovali po žrtvah fojb, v šolah pa ■ ■•■• v•I v I • •• delili poročilo mešane komisije VIDEM - Videmski občinski odbor z županom Furiom Honsel-lom na čelu je včeraj toponomasti-čni komisiji poveril, naj določi ulico, ki jo bodo poimenovali po žrtvah fojb. Sočasno pa bo občinski svet v sodelovanju z odborništvom za kulturo priredil posvet, ki bo znanstveno preučil dogajanje 20. stoletja in med šolsko mladino razdelil Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000. Tako naj bi se že enkrat končale polemike, ki so jih zbudile besede vi-demskega župana Honsella ob proslavljanju dneva spomina na fojbe in eksodus. 10. februarja je namreč Honsell na prošnjo predsednika odbora združenja istrskih beguncev ANVGD iz Vidma Silvia Cattalinija obljubil, da bodo tudi v Vidmu poimenovali ulico po mučenikih fojb. Zgroženi nad županovo izjavo, so se nemudoma oglasili predstavniki Vse-državnega združenja partizanov in Stranke komunistične prenove. Deželni tajnik SKP Kristian Franzil je bil do Honsellovih besed kritičen, saj gre po njegovem mnenju za pristransko prikazovanje zgodovine. »Če bo ulica namenjena mučenikom fojb, potem moramo opozoriti tudi na fašistična in nacistična grozodejstva,« je dejal in zato predlagal, naj se priredi posvet o fašističnih oz. nacističnih zločinih v nekdanji Jugoslaviji. Predsednik videmskega VZPI-ANPI Federico Vincenti pa je županu svetoval, naj spoštuje zgodovino in preveri, koliko je bilo žrtev med Hrvati in Slovenci. Na tovrstne opazke je videmski župan odgovoril, da nikakor ni želel postaviti v dvom zgodovinskih dejstev in ravno tako odgovornosti fašizma in nacizma, fojbe pa, ki so seveda posledica teh dejstev, vsekakor obsoja. Desna sredina je po Honsel-lovem mnenju stvar izrabila, da bi zamajala trdnost občinske uprave. slovenija - Oče samostojne države Mineva druga obletnica smrti Janeza Drnovška ZAGORJE - Mineva druga obletnica smrti nekdanjega slovenskega predsednika države in dolgoletnega premiera Janeza Drnovška. V imenu predsednika republike Danila Turka je venec na njegov grob položil generalni sekretar urada Sto-jan Tramte. Drnovškovemu prispevku k samostojni državi njegovemu velikemu prispevku pri graditvi samostojne in mednarodno uveljavljene slovenske države se je z delegacijo Občine Zagorje ob Savi poklonil tudi župan Matjaž Švagan. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Po karieri v bančnem sektorju je bil na volitvah aprila 1989 izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. V obdobju osamosvajanja Slovenije je bil glavni pogajalec med slovenskim vodstvom in vrhom SFRJ. Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Po parlamentarnih volitvah leta 1992 je bil januarja 1993 ponovno izvoljen za mandatarja za sestavo vlade. Svoj tretji mandat kot pre- mier je začel januarja 1997, vodenje vlade pa je po izglasovani nezaupnici predčasno končal junija 2000. Po zmagi LDS na državnozborskih volitvah 15. oktobra 2000 je oblikoval še svojo četrto vlado. Drnovškove zdravstvene težave so se začele leta 1999, kljub temu pa je kandidiral na predsedniških volitvah leta 2002. V drugem krogu se je pomeril s tedanjo vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar in bil izvoljen za predsednika republike. Po izteku mandata je 23. decembra 2007 predsedniške uradno predal Danilu Turku. Odtlej se ni več pojavljal v javnosti. zoncolan Mladi smučarji po mrzli noči živi in zdravi VIDEM - Pustolovščina štirih mladoletnih madžarskih smučarjev, ki so se v ponedeljek izgubili na Zoncolanu, se je končala srečno. Trije fantje in dekle so skupaj z nekaterimi vrstniki preživljali počitnice na smučišču Zoncolan. V ponedeljek so vadili s krajevnim smučarskim učiteljem, v nepojasnjenih okoliščinah pa je četverica zašla s proge in se znašla sama. Vrnitev na progo je mladoletnikom onemogočila megla. Pogrešali so jih že v ponedeljek zvečer in gorski reševalci so jih s pomočjo mobilnega telefona lokalizirali, zaradi teme in nevarnosti plazov pa so reševanje prekinili do jutra, ko je posegel tudi helikopter službe 118. Mlade so žive in zdrave našli v soteski pri planšariji Tamai. Po rešitvi so jih prepeljali v njihov hotel v Arta Terme. Prijateljem je končno odleglo in sprejeli so jih z ganjenim ploskanjem, je poročala tiskovna agencija ANSA. Štirje mladi so zdravi, pa čeprav sta jih strah in mraz pošteno zdelala. Policija pa je vsakemu naložila po 300 evrov globe, ker so smučali prepozno in na območju, kjer je bila nevarnost plazov visoka. 4 Sreda, 24. februarja 2010 GOSPODARSTVO LETALIŠČA - Odbornik za infrastrukture Riccardi na avdiciji v deželnem svetu Ronke ne bodo nikoli tretja vzletna steza Benetk Dežela hoče jamstva za delovna mesta in letalske zveze po potrebah deželne skupnosti TRST - Deželno letališče v Ronkah »ne bo nikoli postalo tretja vzletna steza beneškega letališča ali pa eno od turističnih letališč za poletna potovanja«, je včeraj v deželnem svetu zagotovil odbornik FJK za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi. Na avdiciji v četrti svetniški komisiji je odbornik govoril o prihodnosti deželnega letališča in poudaril, da so z družbo Save, ki upravlja beneško letališče Marco Polo, in z letališčem Antonio Canova iz Trevisa, že nekaj časa v teku »neformalni razgovori«. Kakršen koli sporazum z družbo Save bo moral po Riccardijevih besedah upoštevati dva temeljna vidika: jamstvo o ohranitvi delovnih mest v Ronkah in zagotovilo o službi za potrebe celotne deželne skupnosti. Ko je analiziral težave letališča v Ronkah, je Riccardi izpostavil njegovo omejeno »kritično maso« zaradi premajhnega bazena potnikov, zaprtje »finančnega dežnika«, ki ga je stara Alitalia zagotavljala tudi našemu letališču, notranjo prepirljivost, s katero se je moralo letališče soočati dolga leta, in konf-liktno klimo, ki je vodila k nesprejema-nju odločitev. Zdaj, ko se je konzorcij javnih uprav in ustanov odločil, da preda svoj lastniški delež Deželi, je »deželna uprava pripravljena sprejeti nove odgovornosti tako kar zadeva nujne nove naložbe, kot novo upravljanje letališča, ki mu za preživetje ne preostaja drugega, kot strateško zavezništvo z Benetkami,« je dejal Riccardi. Včerajšnjo avdicijo komisiji deželnega sveta so zahtevali svetniki Demokratske stranke, ki pa z odbornikovimi izjavami niso bili zadovoljni. Po oceni vodje svetniške skupine te stranke Gian-franca Morettona so bili Riccardijevi odgovori na vprašanja svetnikov »izmikajoči«, razočaranje pa je bilo še večje, ko je Riccardi utemeljil pomen Dežele v tej zadevi samo zaradi dejstva, da ima še danes samo 49-odstotni lastniški delež v letališki družbi. Pri tem mu Moretton očita, da se je izognil priznati, da so »več kot eno leto predsednik konzorcija, letališke družbe in Dežele FJK vsi iste politične barve«. Na koncu pa Moretton v tiskovnem sporočilu dodaja, da je strategija zavezništev z drugimi letališči »potrdila popolno pomanjkanje idej in načrtnosti za prihodnost letališča«. Konkretno bo o prenosu lastniškega deleža konzorcija na Deželo tekla beseda na jutrišnjem sestanku deželnih odbornikov Riccardija in Sandre Savi-no (finance) z vodstvom konzorcija. Potniški terminal na letališču v Ronkah ARHIV AVTOCESTE - Upravni svet Autovie Venete Avtocestna koncesionarka v lanskem drugem polletju kljub krizi poslovala nad načrti TRST - Upravni svet družbe Autovie Venete, ki v koncesiji upravlja avtocesto A4 Trst-Benetke, je včeraj zvečer v Trstu odobril polletno poslovno poročilo, ki je pokazalo bruto poslovni presežek v vrednosti 26 milijonov 509 tisoč evrov. Poročilo, ki se nanaša na drugo polletje lanskega leta (julij-de-cember), so člani upravnega sveta pod vodstvom predsednika Giorgia San-tuza (na arhivskem posnetku), odobrili soglasno. Kot so sporočili iz družbe, so bili vsi rezultati boljši od načrtovanih. Bruto dobiček polletja znaša 20 milijonov 386 tisoč evrov, naložbe v vzdrževanje cest in objektov pa so se od načrtovanih 6,5 milijona evrov povzpela na 8,1 milijona. Bruto dobiček je za 28,9 odstotka večji od načrtovanega, ki je bil postavljen na ravni 15,8 milijona evrov. Rezultati so še toliko boljši, če upoštevamo, da je lansko leto močno zaznamoval upad prometa, ki ga je povzročila gospodarska kriza. Skupni promet po avtocestah, ki jih upravlja Autovie Venete, se je lani glede na leto 2008 povečal za 2,9 odstotka, vendar na ra- čun prometa osebnih vozil, saj se je tovorni promet zmanjšal. Upravni svet se je včeraj sestal tudi s fUnkcionarji družbe Sace, javne zavarovalnice za zunanjo trgovino, s katerimi se bo začela serija sestankov za pripravo kritja finančnega načrta za gradnjo tretjega avtocestnega pasu v vrednosti 2,3 milijarde evrov. Jutri in v petek pa se bodo v družbi mudili predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), ki si bodo poleg dokumentacije ogledali tudi avtocesto Trst-Benetke. NOVA GORICA - Poslovna konferenca o možnostih sodelovanja Tudi slovenski proizvodi v italijanskih trgovskih naseljih v Saudovi Arabiji? NOVA GORICA - V Hitovi Perli v Novi Gorici bo 3. marca poslovna konferenca z naslovom Možnosti sodelovanja Italija - Slovenija - Saudova Arabija na področju živilsko predelovalne dejavnosti. Kot sta včeraj povedala direktorica Območne gospodarske zbornice za severno Primorsko Mirjam Božič in predsednik fundacije Mitteleuropa ter snovalec projekta trgovsko naselje Casa Italia za Saudovo Arabijo, Giuseppe Forlanel-li, je bila pogodba za postavitev tridesetih trgovskih naselij Casa Italia po Saudovi Arabiji že podpisana. Božičevi se je zdelo zanimivo, da bi bila pri tem projektu zraven tudi nekatera slovenska podjetja, zato so z zbornice o konferenci obvestili najpomembnejše igralce na področju slovenske agroživilske industrije, hotelske in zdraviliške verige, restavracije in druge proizvajalce, pri katerih bi lahko trgovska naselja v Saudovi Arabiji nabavljala živilsko blago, predvsem tako, ki ga italijanski ponudniki nimajo. Konference naj bi se udeležila močna delegacija predstavnikov velikih ita- Mirjam Božič in Giuseppe Forlanelli na včerajšnji tiskovnmi konferenci lijanskih živilskih znamk, ki bodo predstavili svojo dejavnost in prisluhnili ponudbi slovenskih proizvajalcev, sledila bo razprava, degustacijsko kosilo in individualni pogovori. Giuseppe Forlanelli je o fundaciji Mitteleuropa, ki ima sedež v Budimpešti, povedal, da združuje več kot 600 podjetij z območja Severne Italije, Bavarske, Češke in Madžarske. »V zadnjih letih smo navezali poslovne stike z zanimivim, a precej zaprtim trgom Saudske Arabije. Projekt Casa Italia je rezultat sodelovanja s skupino Al Hokair, ki je v razvoj projekta vložila 1,5 milijarde evrov,« je pojasnil. Dodal je, da projekt predvideva postavitev 30 večjih trgovskih centrov, v katerih bodo na voljo izdelki živilske, pohištvene, avtomobilske in druge italijanske industrije. Prva Casa Italia bo kmalu postavljena v Riadu, v Novi Gorici pa bo prvič razstavljena njena maketa. Nace Novak Slovenske železnice v poslovno sodelovanje z nemškimi DB MAINZ - Prva moža Slovenskih železnic (SŽ) in DB Schenker Rail, Goran Brankovič in Alexander Hedde-rich, sta se v ponedeljek v Mainzu dogovorila o poslovnem sodelovanju in zagonu skupnih projektnih aktivnosti. Dogovor pomeni začetek uresničevanja zastavljenih strateških ciljev in krepitev dejavnosti tovornega prometa SŽ. DB Schenker Rail je največji evropski operater v železniškem tovornem prometu in kombiniranem transportu. Sodelovanje naj bi omogočilo hitrejše uveljavljanje SŽ na mednarodnem trgu železniških storitev in izboljšanje transportnih storitev. Razvoj novih produktov, logističnega centra v Sloveniji in izkoriščanje skupnih proizvodnih potencialov bodo omogočili povečanje konkurenčnosti tovornega prometa na osi Nemčija - Slovenija - Turčija,. Francoski Careffour prihaja v Slovenijo PARIZ - Francoski trgovec Carrefour napoveduje širitev na Balkan, med drugim tudi v Slovenijo. Carrefour in njegov grški partner Marinopoulos sta namreč ustanovila skupno družbo, s katero se bosta širila v Albanijo, BiH, Hrvaško, Makedonijo, Črno goro, Srbijo in Slovenijo.Carrefour je prejšnji teden na svoji spletni strani zapisal, da bo skupna družba odprla hipermarkete in supermarkete, ki bodo nosili ime Carrefour. Federico Pacorini z novo zadolžitvijo TRST - Nekdanji predsednik tržaških industrijcev Federico Pacorini je dobil v okviru te organizacije novo zadolžitev, postal je namreč predsednik njenega konzorcija za energijo (Con-sorzio Energia). V konzorcij je vključeno okrog 50 podjetij, ki naj bi letos porabila približno 218 milijonov kilovatnih ur. Paniccia gost mladih tržaških industrijcev TRST - Predsednik fundacije CRTrieste Massimo Paniccia se je sestal s člani skupine mladih tržaških industrijcev, ki jih vodi predsednica Elisabetta Cividin. V ospredju pogovora je bil projekt Podjetniki v razredu, ki ga bodo industrijci s pomočjo fundacije ponovili tudi letos. EVRO 1,3577 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 23.2. 22.2. ameriški dolar japonski jen 1,3577 123,19 1,3626 124,38 9 3017 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2686 40,7940 62,7460 40,8580 62,9730 II lUlJjKa 1 UUIIa danska krona r\ritancKi ti mt 7,4434 0,88020 7,4436 0,87970 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnns 9,7913 80210 9,8090 8,0350 1 1UI vcjka 1S.I Ul 1c1 češka krona 25,805 1 4667 25,750 1 4649 jVILoIjKI i i al in. estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 269,80 15,6466 269,75 11 i jm iuiiiil poljski zlot 3,9703 1 4172 3,9620 1,4133 Kol laUjM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,5070 1,9558 1,5113 1 9558 UUlUal JM ICTV romunski lev lit"rt\/CKi lifac 4,1241 3,4528 4,1270 3,4528 IILUVJM nuno latvijski lats nt37l ICki fAal 0,7093 2,4692 0,7093 2,4557 uiolimjm icai islandska krona ti ircKa lira 290,00 2,0849 290,00 2,0681 LUIJP.C1 IIIO hrvaška kuna 7,2870 7,2875 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 23. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2287 0,2519 0,3937 0,8668 LIBOR (EUR) 0,3856 0,6075 0,9181 1,2081 LIBOR (CHF) 0,0916 0,25 0,32 0,6183 EURIBOR (EUR) 0,419 0,661 0,964 1,228 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.253,98 € -216,50 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,19 IMTTTDCI IDDDA C m -0,83 KRKA 1 UKA KOPER 64,51 -1,61 -0,60 +1 00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,29 160,30 31052 +0,26 -1 08 TELEKOM SLOVENIJE 126,48 -0,66 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,00 AERODROM LJUBLJANA 30,14 DELO PRODAJA - CTni +0,97 -0,03 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 7DA .1117 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MI iMrvrccT 12,07 +0,58 KOMPAS MTS - - Mil/'A PIVOVARNA LAŠKO Drr7A\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 25,30 -2,69 PROBANKA - - cai lic i il IDI i am A /icnnn _r>->-> SAVA ' TERME ČATEŽ 241,12 18210 -0,40 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 95,50 23,55 +1,06 +0,38 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. februarja 2010 -2,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,281 81,4 1711 +1,75 -1,54 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,53 1 08 -1,16 -2,94 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,31 1 02 -2,34 -2,92 EDISON ENEL ENI 3,93 17 73 +2,71 -1,01 -1 70 FIAT FINMECCANICA 7,96 -3,46 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,48 16,54 -1,91 -2,30 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,62 13 23 -2,69 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,9 -0,59 -0,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,72 7,65 1 86 -1,12 +0,86 -1 34 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4 12 86 +1,52 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,02 +0,23 +0,36 +0 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 6,34 111 +0,96 TENARIS TERNA 17,37 -2,71 +1,22 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,98 0,15 +0,51 -0,19 -2 17 UNICREDIT 9,02 1,88 -3,88 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,09 $ -1,52 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.003,36 974,14 -0,47 -0,42 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.160,25 -0,67 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pü^ií-jrl SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 300,31 1.733,25 -0,85 +0,45 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.928,45 -0,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.285,89 1.793,73 -0,94 -1 31 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.094,29 1.139,81 5.604,07 -1,24 +0,47 -1,48 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.315,09 3.707,06 2.501,85 -0,69 -1,32 -2,55 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.143,4 2.730,57 -0,97 -1,71 EUnOSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.352,10 2.782,55 20.623,00 2.982,57 16.286,32 -0,46 +0,90 +1,20 -0,69 +0,30 / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. februarja 2010 5 DOBERDOB - Skupščina Slovencev Demokratske stranke Novi koordinator Gergolet napoveduje spremembe V vodstvenem odboru kar nekaj novosti - Zahvala Štefanu Čoku za opravljeno delo f DOBERDOB - Andrej Gergolet je novi deželni koordinator Slovencev Demokratske stranke. Doberdobčan, ki je član deželnega tajništva stranke, bo vodil 13-člansko slovensko deželno koordinacijo. Gergolet je prevzel mesto Štefana Čoka, ki je po mnenju udeležencev skupščine v Doberdobu, »dve leti uspešno vodil komponento v precej težkih političnih razmerah.« Novo vodstvo sestavljajo člani državnih, deželnih in pokrajinskih skupščin stranke, in sicer Tamara Blažina, Štefan Čok, Valentina Manin, Nadja De-benjak, Stefano Ukmar, Massimo Veronese in Igor Dolenc iz Trsta, Benečana Jole Namor in Stefano Cernoia ter Goričani Andrej Gergolet, Alenka Florenin in Elena Cetul. Njim se bo pridružil še goriški pokrajinski koor- Novi deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki Andrej Gergolet je bil izvoljen na skupščini v Doberdobu BUMBACA dinator, ki ga bodo izvolili v prihodnjih dneh. Gergolet napoveduje večjo prepoznavnost in večjo aktivnost Slovencev v DS. V manjšini po njegovem ne smemo samo tarnati o tem, kako se nam pišejo težki časi, temveč tudi iskati razvojne smeri v tem večjezičnem in večkulturnem prostoru. Čok je dejal, da demokrati podpirajo napore za notranje reforme v manjšini, za katere se zavzema Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Besedam in proglasom pa morajo sedaj slediti dejanja, je bilo slišati na doberdobski skupščini, ki jo je vodil goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch. Srečanje je uvedel domači župan Paolo Vizintin. Rekel je, da smo Slovenci pluralni in se zaradi tega ne moremo prepoznati v eni sami stranki. Pri demokratih, s katerimi zelo dobro sodeluje, pogreša bolj odločno opozicijo do rimske in deželne vlade. Skupščino sta pisno pozdravili senatorka Tamara Blažina, ki je bila zadržana v Rimu zaradi parlamentarnih obvez, ter deželna tajnica in evroposlanka De- bora Serracchiani, ki je napovedala skorajšnjo odobritev strankinega deželnega statuta. Skupščina (nanjo se bomo povrnili) je v glavnem obravnala notranja strankina vprašanja, slišati pa je bilo tudi mnenja in stališča o položaju v slovenski manjšini ter o ne ravno rožnatih odnosih med Italijo in Slovenijo. Srečanje na sedežu društva Jezero je dalo vtis, da so Goričani precej pridobili na politični teži med slovenskimi demokrati. S.T. ČEZMEJNO SODELOVANJE - Program Italija-Slovenija 2007-2013 Na voljo 109 milijonov evrov Predstavitev odbornice Segantijeve - Doslej odobrili 71 strateških projektov, na odobritev čaka še 253 standardnih projektov Program čezmejnega sodelovanja je predstavila odbornica Federica Seganti TRST - V okviru programa čez-mejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo za obdobje 2007-2013 je bilo aktiviranih 109 milijonov evrov, od katerih dobrih 41 milijonov zadeva 71 strateških projektov, ki so bili že odobreni in bodo tako lahko stekli, 60 milijonov pa standardne projekte (predloženih jih je bilo 253), glede katerih se zaključuje preverjanje (dobrih osem milijonov evrov je bilo namenjenih tehnični pomoči). To je bilo rečeno na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu deželne vlade Furlanije-Julijske krajine v Trstu, kjer so podatke predstavili deželna odborni-ca za mednarodne odnose in evropske zadeve Federica Seganti ter vodja skupnega tehničnega sekretariata, ki je zadolžen za izvrševanje programa, Iztok Škerlič, in vodja organa upravljanja Laura Comelli. Program čezmejnega sodelovanja je sicer stekel že leta 2007, vendar je bi- lo vse skupaj več kot eno leto zaustavljeno zaradi nezmožnosti integracije dejavnosti vseh partnerjev, je dejala od-bornica Segantijeva, blokada pa je bila odpravljena sredi lanskega leta po sestanku med predstavniki FJK in Evropske komisije v Bruslju, v začetku julija pa je bil ponovno objavljen razpis, ki obsega tri t.i. osi oz. območja posegov in delovanja: v sklop prve osi spadajo področja okolja, prevozov in trajnostne integracije teritorija, druga os obsega področja kompetitivnosti in družbe znanja, tretja os pa družbeno integracijo. Kot že rečeno, je doslej (točneje preteklega 10. februarja) bilo odobrenih 71 t.i. strateških projektov: gre za pomembnejše projekte, ki zaobjemajo npr. področja kulture in jezikov, sodelovanja v zdravstvu in sociali, na univerzitetnem in znanstvenem področju, dalje na področju prevozov in pristaniških dejavnosti, pa tudi na področju zaščite, ovred- notenja in trajnostnega razvoja Krasa. Pri 25 projektih so nosilci partnerji iz Slovenije, pri 46 projektih pa partnerji iz Italije: največ (26) jih prihaja iz FJK, sledita Veneto in Emilija-Romagna. Pri doslej odobrenih projektih sodeluje vsega skupaj 839 partnerjev, od katerih je večina (486) iz Italije, medtem ko jih je iz Slovenije 353. Seznam vseh projektov bodo konec marca objavili v deželnem uradnem listu, v začetku aprila pa je predvideno srečanje z nosilci projektov za preverjanje sprejemljivih stroškov. Sredi aprila bi morali podpisati partnerski dogovor, sredi maja pa pogodbo o financiranju. Na Deželi so izračunali, da bo 55 odstotkov evropskih sredstev za čez-mejne projekte koristila italijanska stran (od tega naj bi kar 48 odstotkov šlo FJK), 45 odstotkov pa slovenska. Deželna uprava bo iz svojih sredstev vnaprej nakazala trideset odstotkov celotne vsote, tako da bodo v FJK v letošnjem letu na razpolago že trije milijoni evrov. Omeniti velja, da je bilo za projekte čezmej-nega sodelovanja aktiviranih 109 milijonov evrov, čeprav omenjena vsota ne predstavlja celotne vrednosti programa, ki znaša dobrih 136 milijonov evrov. Preostalih nekaj več kot 27 milijonov evrov bodo izkoristili za projekte na obmejnem pasu med FJK in Slovenijo: temu bo namenjenih 22 milijonov evrov, medtem ko bodo preostalih pet milijonov evrov namenili manjšim projektom. Kot že rečeno, trenutno poteka zaključna faza preverjanja 253 standardnih projektov, pri katerih sodeluje preko dva tisoč partnerjev. Do poletja bi morali preveriti kakovost predlaganih projektov in odobriti zaključne sezname, ki bi jih nato julija morali objaviti v deželnem uradnem listu. Od avgusta dalje bi morali preveriti sprejemljive stroške ter podpisati partnerski dogovor in pogodbo o financiranju. (iž) KOPER - Stališče Jože Pirjevec o napadih na knjigo o fojbah KOPER - Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je včeraj na tiskovni konferenci na Univerzi na Primorskem spregovoril o kritikah in napadih, ki so ga doleteli po objavi knjige z naslovom Foibe. Una storia d'Italia. Povedal je med drugim, da je prejel tudi anonimno pismo z zelo sovražno vsebino, ponovil pa je, da protagonisti političnega napada v deželnem svetu pač niso strokovnjaki. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine pa je prav včeraj uvrstil na dnevni red seje, ki bo 4. marca, diskusijo o priporočilu, ki ga je v zvezi s Pirjev-čevo knjigo (in v zvezi z intervjujem v našem dnevniku) sestavilo in podpisalo enajst deželnih svetnikov Ljudstva svobode in stranke UDC. Dokument omenja vrsto domnevnih Pirjevčevih netočnosti in natolcevanj ter poziva k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi raziskala dogodke, povezane s tragedijo fojb. Pirjevec je v Kopru omenil pritisk, da so Slovenci v Italiji podvrženi pritisku, poseg deželnih svetnikov pa ga je precej začudil, saj se zelo redko dogaja, da sproži knjiga tako velike politične odzive. Zgodovinar poudarja, da gre za potezo ljudi, ki to temo poznajo samo skozi lečo propagande. Delo, ki sloni na resnem raziskovalnem delu, napadajo na osnovi predsodkov in ideoloških prepričanj, meni Pirjevec. Kot je pred časom izjavil v Primorskem dnevniku, pa sam pozdravlja idejo o parlamentarni komisiji, ki bi raziskala fojbe, po možnosti pa naj to stori v sodelovanju s Slovenci in Nemci, ki so bili v tedanje dogajanje vpleteni. ŠOLSKI NADZORNIKI Nelagodje in protesti ob izidu predizbora TRST - Deželni šolski urad za Fur-lanijo-Julijsko krajino je že protestiral pri ministrstvu za šolstvo v Rimu zaradi izida predizbora v okviru razpisa za šolske nadzornike, kjer večina kandidatov, ki so bili izraz slovenskih šol, ni bila prepuščena k pisni preizkušnji v okviru tistega dela razpisa, ki dodeljuje dve nad-zorniški mesti za šole s slovenskim učnim jezikom, za kateri pa se bodo potegovali v veliki večini kandidati, ki prihajajo z vseh koncev Italije. Razpis za 145 mest šolskega nadzornika (dirigente tecnico) je ministrstvo za šolstvo objavilo pred dvema letoma, pri tem pa je dve nadzorniški mesti namenilo slovenskim šolam: eno za vrtce in osnovne šole, drugo pa za nižje in višje srednje šole (za literarne predmete). Na razpis se je prijavilo kakih osem ali devet učiteljev, profesorjev in ravnateljev šol s slovenskim učnim jezikom, ki pa so na predizboru, ki je obsegal test, povečini potegnili krajši konec. Razen v dveh primerih so med 22 kandidati, ki so bili prepuščeni k pisni preizkušnji za mesto nadzornika za slovenske šole, ljudje, ki prihajajo z vseh koncev Italije, kar je, kot smo izvedeli včeraj, treba pripisati dejstvu, da je bil razpis v nasprotju z dosedanjo prakso nejasen in ni izrecno upošteval zakonskih določil (zaščitnega zakona, šolskega zakona iz leta 1973 in enotnega besedila iz leta 1994), po katerih lahko taka mesta zasedejo člani vodstvenega oz. učnega osebja slovenskih šol oz. osebe, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. Tako je prišlo do absurdne situacije, da se bodo za nadzorniška mesta za slovenske šole povečini potegovali ljudje, ki nimajo s slovensko šolo in slovensko narodno skupnostjo nobene veze. Deželni šolski urad je torej protestiral, kot smo že poročali, pa je tudi Sindikat slovenske šole sestavil pismo, v katerem zahteva čim prejšnji odziv pristojnih oblasti in organov. Kako se bodo slednji odzvali, zaenkrat ni znano, možno je, da bodo napako popravili, niti ni izključeno, da bodo celoten razpis ponovili, saj kot kaže prihajajo iz vse države pritožbe zaradi domnevnih nepravilnosti. Vsekakor so se včeraj v prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah zbrali nekateri od slovenskih kandidatov, ki so bili na predizboru neuspešni in ki razmišljajo, da bi nadaljevali na poti zahteve, da se stvari postavijo na pravo mesto, saj nastala situacija ne sme postati nevaren precedens. (iž) NEZAUPNICA Kresalova pod udarom LJUBLJANA - Vseh 38 poslancev opozicijskih SDS, SLS in SNS je včeraj vložilo nezaupnico zoper notranjo ministrico Katarino Kresal. Očitajo ji politično in klientelistično vplivanje pri vrnitvi psov pasme bulmastif pokojnemu Sašu Baričeviču (ugledni zdravnik je svoje pse baje spolno zlorabljal) in pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Ministrica in predsednica LDS nad vložitvijo nezaupnice ni presenečena, razočarala pa jo je njena raven. Opozicija ji očita poskus zlorabe političnega vpliva na delo policije v primeru Bari-čevič, zlorabo uradnega položaja v zvezi z najemom stavbe za NPU, oškodovanje davkoplačevalcev zaradi korupcije in klientelizma pri najemu stavbe za NPU, ustvarjanje neenakosti pred zakonom ter nespoštovanje ustavnega načela delitve oblasti. V zvezi z afero Ba-ričevič je to že druga nezaupnica, pred tem si jo je prislužil kmetijski minister Milan Pogačnik. 6 Sreda, 24. februarja 2010 ITALIJA / mafija - Preiskovalni sodnik Morgigni: »Največja goljufija v zgodovini Italije« Hudodelska mreža za pranje umazanega denarja Vpletena Fastweb in Telecom Italia Sparkle - Pripor za podjetnika Scaglio in senatorja LS Di Girolama RIM - Finančni stražniki in karabi-njerji so razkrinkali hudodelsko mrežo, specializirano v davčnih utajah in pranju denarja na mednarodni ravni. V tem sklopu je rimski preiskovalni sodnik Aldo Morgigni izdal 56 pripornih nalogov. Med vpletenimi v afero sta tudi ustanovitelj in nekdanji pooblaščeni upravitelj družbe Fastweb Silvio Scaglia ter senator Ljudstva svobode Nicola Di Girolamo, ki je bil izvoljen kot predstavnik Italijanov v tujini. »To je ena izmed največjih goljufij v zgodovini Italije,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal sodnik Morgigni. Preiskavo, poimenovano »Phunchard-Bro-ker« (Borzni posrednik), sicer vodi rimski protimafijski javni tožilec Giancarlo Ca-paldo, in to pod pokroviteljstvom državnega protimafijskega tožilca Piera Grassa. Hudodelska mreža je bila namreč povezana s kalabrijsko mafijo 'ndrangheto. A kako so zlikovci delovali? S pomočjo vrste podjetij v Italiji in po svetu, mnoga od katerih so bila slamnata, so sklepali kupoprodajne operacije za neobstoječe telefonske in internetne storitve, s čimer so premikali ogromne vsote denarja, pa tudi goljufali davčne uprave. Podjetji Fastweb in Telecom Italia Sparkle naj bi na tak način zaračunali za neobstoječe internetne in telefonske storitve 1,8 milijarde evrov, pri tem pa naj bi se izognili plačilu za 365 milijonov evrov davkov. Z »izkupičkom« so potem kupovali nepremičnine in druge dobrine. Hudodelska mreža je razpasla svoje lovke v ZDA, Veliko Britanijo, Luksemburg, Finsko, Panamo in v druge države. Med vpletenimi v preiskavo »Phunchard-Broker« so številni voditelji omenjenih družb Fastweb in Telecom Italia Sparkle, ki sta včeraj zaradi afere utrpeli hude izgube na milanski borzi. Poleg že omenjenega ustanovitelja in do-nedavnega pooblaščenega upravitelja Fastweba Silvia Scaglia je med preiskovanci tudi sedanji pooblaščeni upravitelj te družbe Stefano Parisi. Za zapahi se je nadalje znašel major finančnih stražnikov Luca Berriola. Sicer pa priporni nalog zadeva tudi ljudi v tujini, zlasti v ZDA, Veliki Britaniji in Luksemburgu. Preiskovalci včeraj niso uspeli prijeti Scaglio. Le-ta pa se je sam oglasil iz tujine. V noti za tisk je zatrdil, da je nedolžen, sicer pa je dal svojim odvetnikom nalogo, naj se s preiskovalci dogovorijo za datum zaslišanja, na katerem naj bi pojasnil vse sporne okoliščine. Silvio Scaglia je star 51 let, doma pa iz Turina. Doslej je užival ugled uspešnega podjetnika. Prijel se ga je vzdevek »Il Mago« (Čarodej), ker je v de- vedesetih letih povečal število naročnikov telefonske družbe Omnitel (danes Vodafone Italia) od 300 tisoč na 8 milijonov. Potem je leta 1999 ustanovil družbo Fastweb, ki jo je leta 2007 prodal švicarskemu konkurentu Swisscom. Velja za 13. najbogatejšega Italijana. Senator Nicola Di Girolamo pa se je rodil leta 1960 v Rimu. Po poklicu je odvetnik. Leta 2008 je bil izvoljen v senat na listi Ljudstva svobode kot predstavnik Italijanov na tujem, češ da stalno biva v Bruslju. A kaže, da to ni bilo res. Zaradi tega je v senatu stekel postopek za njegovo odstavitev, rimski preiskovalni sodnik pa je zahteval celo njegovo aretacijo, vendar senat zahteve ni sprejel. Zdaj je senator Di Girolamo tarča že drugega pri-pornega naloga. Preiskovalci ga dolžijo, da je bil izvoljen s podporo 'ndranghete, ki je uspela dobiti v svoje roke večjo količino glasovnic v volilnem okrožju za Italijane na tujem s sedežem v nemškem Stuttgartu. Prek Di Girolama je hudodelska združba za pranje denarja širila svoje lovke tudi v politični svet. rim - Proračunski odlok V zbornici politični dogovor o državnih prispevkih časnikom RIM - Poslanska zbornica naj bi danes v proračunski dopolnilni odlok vključila ukrep, da bi za leto 2010 ohranila državne prispevke časopisom, ki jih izdajajo politične stranke, zadruge in narodne manjšine. Mednje sodi tudi Primorski dnevnik. Poslanci naj bi tudi spet uradno pozvali vlado, da pripravi nova pravila za delitev teh prispevkov, ki jih dobivajo tudi časniki, ki do tega nimajo pravice. Pogojniki so obvezni, saj so se tudi senatorji pred nekaj dnevi dogovorili za ohranitev prispevkov časopisom, vladna zaupnica pa je potem izničila njihov sporazum. Tokrat pa, kot kaže, gre zares, saj je dogovor, poleg predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, podprl tudi predsednik senata Renato Schifani. Spremenjeni odlok se mora namreč vrniti v senat, ki ga mora obvezno odobriti pred koncem februarja. Včeraj doseženi dogovor v poslanski zbornici je tudi sad zelo močnih pritiskov novinarskega sindikata FNSI ter novinarjev in založnikov ogroženih časopisov. Novinarji pričakujejo nov pravilnik za delitev prispevkov časopisom še pred poletjem, kot sicer obljublja vladni podtaj-nik Paolo Bonaiuti, ki odgovarja za založniški sektor. Silvio Scaglia Senator Nicola Di Girolamo javne uprave - Predsednik Fiata podžgal debato »Korupcija? Kriva je politika« Montezemolo pogreša reforme Luca Montezemolo in Emma Marcegaglia ANSA RIM - Za korupcijo je kriva politika, ki ni sprejela potrebnih reform, da bi preuredila državni aparat. Tako se glasi analiza Luce Cordera di Montezemola v zvezi z valom afer, ki marsikoga spominja na t. i. Tangentopoli. Predsednik Fiata je na odprtju nove zasebne šole School of Government na rimski univerzi Luiss poudaril, da je boj proti korupciji orjaška naloga, a da mora Italija reagirati, ker samopomi-lovanje samo po sebi ni koristno. Na slovesnosti je bil navzoč tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki pa ni dajal izjav. Montezemolo meni, da je edina prehodna pot korenita reforma države in institucij. »Dokler država ne bo dovolj učinkovita in transparentna, dokler bodo odnosi med civilno družbo in javnim aparatom nejasni, dokler ne bomo razpolagali z učinkovito in odgovorno javno upravo, bo priložnosti za umazane posle še in še,« je izjavil. Pristavil je, da je »samopostrežna družba« uspešna tam, kjer država ne deluje pravilno. Na odprtju je spregovorila tudi predsednica zveze Confin-dustria Emma Marcegaglia. Vse politične sile je pozvala, naj se po deželnih volitvah skupaj zavzamejo za velike reforme, začenši z reformo javne uprave. »Ni več časa in ne smemo se kar tako vdati,« je dejala. Minister za javne uprave Renato Brunetta je obema odgovoril s trditvijo, da je bila reforma že uresničena. »Morda pa Mon-tezemola, ki je zaposlen s svojimi podjetji, ni nihče obvestil. Poslal mu bom besedilo svoje reforme in načrte za njeno aplikacijo,« je rezko komentiral Brunetta. Volitve: RAI brez talk showov RIM - Pogovorne televizijske oddaje na RAI bodo v obdobju od 28. t. m. do 28. marca zaradi deželnih volitev ukinjene ali pa se bodo morale spremeniti v nekakšne volilne tribune. Parlamentarna komisija za nadziranje RAI se namreč včeraj ni uspela dogovoriti za spremembo sklepa, ki ga je bila sprejela 9. februarja. Predstavniki vladne večine in radikalcev so zavrnili vsak predlog v tem smislu, kljub številnim protestom, zlasti vodstva RAI. Aretirali sedem anarhistov TURIN - V Turinu so včeraj aretirali sedem pripadnikov anarhistične organizacije, ki naj bi stali za napadi na sedeže političnih strank ter pripravljali nasilne proteste. Policija je sicer izvedla skupno kar 23 hišnih preiskav v mestih Turin, Trento, Mantova in Cuneo. Med drugim so tudi preiskali prostore tu-rinskega radia Radio Black Out, ki naj bi bil blizu anarhističnim krogom. Anarhistične podtalne organizacije so decembra 2003 takratnemu predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju poslale pisemsko bombo, ki je sicer eksplodirala v njegovih rokah, a ga kljub temu ni poškodovala. Iz Bologne so pisemski bombi med drugim poslali tudi predsedniku Evropske centralne banke Jeanu-Claudu Trichetu ter na sedež Euro-justa v nizozemskem Haagu. Tudi v teh primerih ni bil nihče ranjen. biološka oporoka Umetno hranjenje in hidracijo naj bi izjemoma smeli prekiniti RIM - Komisija za socialne zadeve poslanske zbornice je včeraj odobrila popravek k zakonskemu predlogu o biološki oporoki, na osnovi katerega bo v nekaterih primerih mogoče prekiniti umetno hranjenje in hi-dracijo bolnikov. Konkretno naj bi bilo to dovoljeno, kadar umetno hranjenje in hidracija »ne moreta več posredovati pacientu hranilnih faktorjev, ki so potrebni za bistvene biološke funkcije telesa«. Popravek je predlagal poročevalec zakona Domenico Di Virgilio (Ljudstvo svobode), odobren pa je bil z glasovi vladne večine in predstavnice UDC Paole Binetti (do-nedavne pripadnice Demokratske stranke). Glavnina le-vosredinske opozicije pa je bila kompaktno proti. Kljub temu je odobreni popravek mogoče tolmačiti kot plah poskus zbližanja stališč med desno in levo sredino. Za desno sredino je namreč doslej veljalo načelo, da umetnega hranjenja in hidracije ni dovoljeno prekiniti v nobenem primeru. Spomnimo naj, da je zakonski predlog o biološki oporoki že odobril senat v prvem branju, in sicer lanskega 27. marca. To z glasovi desne sredine v političnem vzdušju, ki je nastalo po smrti Eluane Englaro. Odtlej pa je zakonski predlog nekako »zaspal«, saj je zbudil veliko resnih pomislekov, in to tudi pri nekaterih vidnih predstavnikih desne sredine, kot je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. milan - 28. t. m. Večina občin proti zapori prometa MILAN - Županja Milana Letizia Moratti in župan Turina Sergio Chiam-parino sta v petek, 19. t. m., napovedala, da bo v nedeljo, 28. t. m., zaradi smoga ustavljen avtomobilski promet paktično v vsej Padski nižini. Kaže pa, da sta se v svojih izjavah nekoliko prenaglila. Od 134 občin milanske pokrajine se bosta milanski pri tej akciji pridružili le dve, in sicer Sesto San Giovanni ter Cinisello Balsamo. Tako je povedal odbornik za okolje milanske pokrajine Giovanni De Nicola ob koncu sestanka, na katerem so se včeraj zbrali predstavniki vseh občin v pokrajini. Razen omenjenih treh, vse ostale občinske uprave, ki so večinoma v rokah desne sredine, ne bodo sodelovale, češ da gre za »neučinkovito akcijo«, za katero so bile povrh pozno obveščene. »Zapora avtomobilskega prometa je nekoristna,« je dejal župan Segrateja Adriano Alessandrini. »Obstajajo mnoge druge učinkovitejše oblike vzgajanja ljudi k spoštovanju okolja,« je pristavil. ženske - Četrtina se po rojstvu otroka ne vrne v službo Zaposlitev in materinstvo? V Italiji ne hodita vzporedno RIM - Slika je bila že dolgo znana, včeraj smo dobili novo potrditev: ženska pot do zaposlitve je v Italiji zelo strma, največ težav pa imajo ženske, ki se odločajo za materinstvo. Na Apeninskem polotoku je zaposlenih le 46 odstotkov žensk, medtem ko jih je v evropskih državah povprečno 58 odstotkov. Kljub številnim apelom in protestom, ni v teh letih italijanska država naredila nič konkretnejšega in učinkovitejšega. Novo opozorilo pa prihaja tokrat s strani združenja Menegeritalia: tudi dokument Italija 2020, ki sta ga pripravila ministra Carfagna in Sacconi, računa predvsem na tako imenovano medgeneracijsko solidarnost. O oprijemlji-vejših rešitvah pa ne duha ne sluha. Iz poročila Manageritalia izhaja, da se četrtina zaposlenih žensk po rojstvu otroka ne vrne v službo, kar je v popolnem nasprotju z evropskim trendom. Nedvomno gre razloge iskati v neprimernih socialnih strukturah, prav gotovo pa temu botruje tudi vse težja in večkrat ovirana ponovna vključitev v delovno tkivo. K tem podatkom pa velja pristaviti tudi tiste, ki jih je pred kratkim objavil statistični zavod Istat, ki kažejo na vse nižjo stopnjo rojstev. Vendar se slika razlikuje od dežele do dežele. Če primerjamo na primer Kampanijo in Emilijo Romagno, vidimo, da je zaposlenost žensk v prvi 27,3-odstotna, v drugi pa kar 62,1-odstotna. Zanimivo je, da je stopnja rojstev v Kampaniji padla (od 1,51 na 1,42 otroka na žensko), v Emilji Romagni pa zrasla (od 0,97 na 1,48 otroka), kar dokazuje, da so ukrepi, ki podpirajo žensko zaposlenost, obrodili zaželene sadove tudi na področju rojstev. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 538 Sreda, 24. februarja 2010 TRST / APrimorski ~ dnevnik ŠOLSTVO - Odlok deželne šolske ravnateljice tudi uradno spremenil status Stefan višješolski zavod Na Prešernu učna smer manj Na poklicnem zavodu bodo ohranili vse dosedanje smeri - Uporabnih znanosti zaenkrat ne bodo uvedli nikjer Prejšnjo sredo so na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana prejeli odlok deželne šolske ravnateljice Daniele Beltrame, na podlagi katerega so tudi uradno postali državni višješolski izobraževalni zavod (Istituto statale di istruzione superiore) s tipologijama poklicne in tehnične šole. Zavodu Stefan bo sprememba statusa omogočila prehod na tehnološko tipologijo tehničnega zavoda v okviru reforme višjih srednjih šol, za kar sta se pred časom izrekla tako zavodski svet kot profesorski zbor šole. Slednja bo tako ohranila dosedanje smeri z nekoliko spremenjenimi imeni: mehaniko, mehatroniko (preučevanje interakcij med strojnimi in elektronskimi napravami) in energijo, elektroniko in elektrotehniko ter kemijo, materiale in biotehnologije s pod-smerjo okoljske biotehnologije. Gre za korak naprej, menijo ravnateljica Milena Padovan in profesorji, ki so prepričani, da naši mladi zaslužijo tehnično izobrazbo, poleg tega pa je to tudi priložnost za reorganizacijo same didaktike. V vzgojno-izobraževalno ponudbo bodo skušali vključiti vse dobre prakse iz preteklosti ter bodo ohranili stik z delovnim okoljem, univerzo in sinhrotronom. Svojo ponudbo bodo skupaj s Trgovskim tehničnim zavodom Žige Zoisa predstavili na informativnem srečanju prihodnji četrtek, 4. marca, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (začetek ob 17. uri). V odloku deželne šolske ravnateljice pa ni zaslediti preoblikovanja Liceja Franceta Prešerna v višješolski zavod, čeprav se je deželna vlada izrekla v tej smeri. Kot nam je včeraj pojasnil vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič, je stvar izrazito tehnična: reforma višje srednje šole namreč ni še postala zakon, jezikovna smer, ki bi morala na podlagi reforme postati samostojni licej (Prešeren bi postal višješolski zavod prav zaradi so-prisotnosti samostojnih licejev), pa uradno ne obstaja. Vsekakor jo bo licej ohranil na podlagi avtomatičnega prehoda učnih smeri v novo ureditev. Pač pa bodo na Prešernu v prihodnjem šolskem letu ob eno od učnih smeri: na šoli so se namreč zavzeli, da bi se dosedanja naravoslovno-multimedijska smer v okviru reforme spremenila v smer uporabnih znanosti, vendar slednje v prihodnjem letu ne bodo uvedli nikjer (razen tam, kjer je že delovala kot eksperimentalna smer), tako da utegne priti v poštev šele čez dve leti. Tako bodo na šoli delovale le znanstvena, klasična in jezikovna smer. (iž) Zavod Stefan (desno) se bo iz poklicnega spremenil v tehničnega, na liceju Prešeren (spodaj) pa bodo imeli v prihodnjem šolskem letu učno smer manj KROMA Karambol na hitri cesti Od 17.30 dalje je promet na tržaški hitri cesti, v obe smeri, ovirala prometna nesreča. Avtomobil, ki je vozil iz Milj proti Trstu, je v višini škedenjske železarne, kjer so nesreče v deževnih dneh zelo pogoste, je sam trčil v desno varnostno ograjo in se prevrnil na nasprotni vozni pas. Ob velikem preplahu hujših posledic ni bilo, ostala vozila so se prevrnjenemu avtomobilu izognila, lažje poškodovano avto-mobilistko pa so prepeljali v kati-narsko bolnišnico. Srčna kap za volanom Včeraj je sredi Trsta ugasnilo življenje 90-letnika. Srčna kap ga je zadela v trenutku, ko je vozil svoj osebni avtomobil. Usodna slabost je priletnega voznika obšla okrog 12.30 na Trgu Stare mitnice, bil pa je dovolj priseben, da je avtomobil ustavil na robu cestišča in tako preprečil morebitno prometno nesrečo. Poseg službe 118 ni zalegel, na prizorišču je bila tudi policija. DIREKTOR TRŽAŠKEGA ZAPORA ENRICO SBRIGLIA - Tiskovna konferenca Počutim se kot direktor sežigalnice Brezbrižnost družbe do zaporniškega sveta - Potreba po reformah in novih prostorih - V petek in soboto bo v Trstu zasedal sindikat SI.DI.PE. »Sodobna družba skuša lepoto, znanje in razum ločiti od zaporniškega sveta. Zapor je zanjo zbiratelj niča, v njem vidi prina-šalca negativnosti ...zato se direktor zapora včasih počuti kot direktor osovražene sežigalnice.« S temi besedami je direktor tržaškega zapora Enrico Sbriglia uvedel včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili kongres sindikata SI.DI.PE. ki združuje direktorje italijanskih zaporov. Kongres bo v petek in soboto v hotelu Savoia: medtem ko bo sobotni del internega značaja, bo petkov posvečen aktualnim vprašanjem, s katerimi se danes soočajo v zaporih. Sbriglia, ki je tudi generalni tajnik sindikata, želi »funkcionalen in dostojanstven zaporniški sistem, ki spoštuje človekove pravice«. Tudi zato je včeraj ob njem sedel Gia-como Borruso, univerzitetni docent in predsednik mednarodnega inšti- tuta za študije o človekovih pravicah. Za tržaškega direktorja sloni danes zaporniški sistem na velikem protislovju: »Od državljanov in zapornikov zahtevamo spoštovanje pravil in zakonov, ki pa jih za zidovi kaznilnic ne spoštujemo.« Sbriglia, ki je bil v preteklosti tudi občinski odbornik Nacionalnega zavezništva, je kritičen do nekaterih rimskih odločitev. »Naraščanje zakonskih norm uvaja nove oblike kaznivih dejanj, zaradi česar se število zapornikov viša. Trenutno je v Italiji nad 66.000 zapornikov, v kratkem bomo ponovno prekoračili kritično mejo.«Država, ki ponuja samo kazenske rešitve, je po njegovem mnenju zelo nevarna. Prvi dan kongresa bo kot rečeno posvečen aktualnim vprašanjem. Po institucionalnih pozdravih (med katerimi je predviden tudi nastop senatorke Tamare Blažina) bo na primer govor o prostorski stiski, s katero se soočajo v zaporih. Gia-como Borruso je poudaril, da so tudi zaporniki »nosilci« človekovih pravic. Med slednjimi je tudi pravica do prestajanja kazni v dostojanstvenem okolju. To se večkrat ne dogaja, saj pestijo kaznilnice hude prostorske stiske. Tako Borruso kot Sbriglia zagovarjata prenovo številnih praznih kasarn, obstaja pa tudi možnost plavajočih zaporov. Tržiško podjetje Fincantieri bo v petek predstavilo svoj prototip. Oba sta se tudi strinjala, da je za zapornike osrednjega pomena zaposlitev. Brezdelje, v katerem preživljajo svoje dneve, jih uničuje. Ustvariti je treba pogoje, v katerih bodo zaporniki lahko delali, saj bo to pozitivno vplivalo na njihovo počutje, po izpustitvi pa tudi na njihovo ponovno vključitev v okolje. Ne nazadnje bodo tako lahko plačali odvetnike in izplačali odškodnine svojim žrtvam, je pripomnil Sbriglia. »Vsak evro, ki ga družba investira v zapor, predstavlja ogromen prihranek tudi na področju varnosti. Pri nas pa raje investiramo izključno v represijo, ki večkrat ne dosega želenih rezultatov ... « (pd) OBČINSKI SVET Repentabor: ■ v« • na občini popolno soglasje Sedemkrat soglasno: sinočnja seja repentabrskega občinskega sveta se je - po oceni samih občinskih uslužbencev - iztekla na ... bolgarski način. Levosredinska uprava župana Marka Pisanija je predložila sedem sklepov in prav vsi so bili izglasovani soglasno. Brez enega samega nasprotnega ali vzdržanega glasu. Če je bila soglasna odobritev zapisnikov dveh prejšnjih sej pričakovana, bi že odobritev sprememb občinskega knjigovodskega pravilnika lahko naletela na kako nasprotno ali neugodno mnenje. Pa ni. Podobno je bilo s spremembami in dopolnili k pravilniku za ustanovitev in delovanje občinske skupine prostovoljcev civilne zaščite. Župan Pisani je pohvalil delovanje skupine in njenega koordinatorja, občinskega svetnika Angela Baranija. Pravilnik je bilo treba »obnoviti, osvežiti, da bi začrtali jasnejše meje o delovanju, dolžnostih in odgovornostih članov skupine,« je poudaril župan. Novosti zadevajo članstvo (člani so lahko vsi polnoletni v občini bivajoči občani), sodelovanje pri gašenju požarov (omejeno je na tiste člane, ki so opravili ustrezni protipožarni tečaj) in disciplino (kdor bo kvaril podobo prostovoljne skupine bo v skrajnem primeru izločen). Tudi sprememba proračuna (50 tisoč evrov deželnih prispevkov za opremo vrtca in osnovne šole, 4 tisoč evrov za varnost) je bila sprejeta brez pomislekov. Prav tako odlok o »izključitvi občine iz obvez notranjega pakta stabilnosti«. Naposled je bil z enakim izidom (vsi »za«, nihče »proti«) odobrena tudi konvencija med tržaško pokrajino, občinami in imetniki licenc za taksi. Suhoparnost vsesplošnega soglasja so ob koncu vendarle prekinila sporočila župana, odborni-ce za socialne zadeve, kulturo in šport Roberte Škabar in posegi posameznih svetnikov, o čemer bomo še poročali. M.K. TRG GARIBALDI Inšpekcija, rekorden zaseg rib, pretep in aretacija Inšpekcija, ki jo je osebje tržaške pristaniške kapitanije včeraj popoldne izvedlo v kitajski restavraciji na Trgu Garibaldi, se je končala s pretepom in aretacijo. Osebje kapitanije je okrog 16.30 stopilo v restavracijo in preverilo, ali so ribe, ki jih ponujajo strankam, res sveže, saj nikjer ni pisalo, da so od-mrznjene. V resnici ribe niso bile sveže in inšpektorji so primer obravnavali kot sum goljufije pri prodaji. Hoteli so kazensko zaseči nič manj kot sto kilogramov rib. Lastnik in uslužbenci restavracije z inšpektorji niso sodelovali, upirali so se pasivno, zato je osebje pristaniške kapitanije poklicalo policijo. Ob prihodu dveh policistov se je napetost po navedbah pristaniške kapitanije še stopnjevala, nakar se je med lastnikom restavracije in policistoma vnel pretep. Leteli so udarci in brce in 50-letni gostinec je bil naposled zaradi upiranja in povzročanja telesnih poškodb pridržan. Lažje poškodovana policista sta se zatekla v bolnišnico. (af) 8 Sreda, 24. februarja 2010 TRST / INSIEL - Stran deželne zdravstvene kartice opremljena z napredno tehnologijo Spletni portal odslej tudi za slepe in slabovidne Konec tedna na zavodu Rittmeyer razstava »Od Brailleja do novih tehnologij«in Večerja v temi Na sedežu podjetja Insiel so včeraj predstavili pomembno tehnološko pridobitev, s katero bodo slepi in slabovidni nekoliko bolj enakopravni občani. Spletni portal deželne zdravstvene kartice (http://cartaservizi.re-gione.fvg.it) bodo odslej lahko uporabljali tudi oni. Novost je v tem, da Insiel ni ustvaril novih, posebnih spletnih strani, temveč je s primerno tehnologijo prilagodil obstoječi portal, ki je zdaj dostopen vsem. Z Insielom je sodelovalo italijansko združenje slepih (UIC). V Furlaniji-Julijski krajini je 7000 slepih, 150 od teh je mladih. Odvetnik Valter Santarossa, predsednik podjetja Insiel in nekdanji deželni odbornik za zdravstvo, je na predstavitveni tiskovni konferenci na sedežu Insiela v Ul. sv. Frančiška poudaril, da moramo slepe, slabovidne, invalide in druge kategorije ljudi vključiti v vse dejavnosti, omogočiti moramo njihovo samostojnost in upoštevati njihove posebne potrebe. Ob tej priložnosti je spomnil, da je bila uvedba deželnih zdravstvenih kartic, s katerimi lahko koristimo številne storitve, pomembna novost, a da jih je doslej aktivirala manj kot polovica deželnih uporabnikov (manj kot 600 tisoč ljudi). Direktor Insiela Fulvio Sbroia-vacca je podčrtal, da Italija na področju spletne komunikacije med državljani in javnimi upravami krepko zaostaja. Razložil je, da sta si Insiel in italijansko združenje slepih zamislila portal, ki je z napredno programsko opremo dostopen tudi ljudem z očesnimi okvarami. Kako to deluje, je pokazal Vincenzo Zoccano, izvedenec za nove tehnologije pri združenju UIC. Portal ima posebno vokalno funkcijo, ki uporabniku »prebere« zaželeno besedilo, za slabovidne pa so na voljo povečave tekstov, fokusiranje posameznih besed, preskok k razločnejšim barvam in manj utrudljivim svetlobam. Tehnični izvedenec Marino Attini je vsem uporabnikom računalnikov mimogrede svetoval, naj na ekranu nastavijo čim manjšo svetlobo, da bodo živci in očesa počivali. Predsednik tržaške sekcije UIC Hubert Perfler je ob koncu napovedal, da bo na zavodu Rittmeyer (na Mi-ramarskem drevoredu 119) od petka do nedelje razstava ob 90-letnici ustanovitve združenja UIC: »Pred 201 letom je Louis Braille izumil komunikacijsko sredstvo, ki je temelj vsega. Hvala njemu so slepci zapustili Z desne Fulvio Sbroiavacca, Valter Santarossa, Vincenzo Zoccano, Hubert Perfler in Marino Attini KROMA pločnike in zasedli univerzitetne katedre.« Razstava »Od znakov Braille do novih tehnologij« bo na ogled v petek od 12. do 14. ter od 16. do 19. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 13. ure. V soboto ob 19. uri pa bo na sedežu zavoda Rittmeyer Večerja v temi, na kateri bo lahko vsakdo za en ure, v soboto od 10. do 13. in od 15. večer skočil v svet slepih. (af) FERNETIČI - Odkritje italijanske mejne policije v romunskem kombiju Čez mejo z ukradenimi igračami Voznik in sopotnik pokazala (nerodno) ponarejeno fakturo in končala v zaporu - Videoigre in druge predmete ukradli v soboto ponoči v Reani del Rojale V nedeljo zjutraj je tržaška mejna policija pri Fernetičih nadzorovali vozila, ki so bila namenjena v Slovenijo. Patrulja je ustavila tudi kombinirano vozilo mercedes sprinter z romunsko registrsko tablico, v katerem sta sedela 33-letni Ciprian Trandafir in 18-letni Lucian Andrej Negrut. V dostavnem vozilu je bilo natrpanih veliko igrač, njihova skupna vrednost je bila 30 tisoč evrov. Večinoma so bile to videoigre, ob teh pa so bili v vozilu še otroški vozički (na sliki), družabne igre idr. Romunska državljana sta policistom pokazala potrdilo o nakupu igrač, dokument je navajal ime nekega podjetja iz kraja Badia Polesine pri Rovigu. Policistom pa se je tovor vseeno zdel sumljiv, saj je bil precej razmetan, med poškodovano embalažo pa so bile tudi vreče za smeti. Ko so si pozorneje ogledali fakturo, so opazili, da ima številka IVA navedenega podjetja samo 10 številk (namesto enajstih). Po podrobnejšem pregledu so ugotovili, da navedeno podjetje ne obstaja. Naposled se je izkazalo, da so bile videoigre in ostale igrače ukradene, in sicer v soboto ponoči v trgovini v Reani del Rojale (na Videmskem). Neznanci so ponoči zvrtali luknjo v steni trgovine in iz nje odnesli 30 tisoč evrov igrač. S tatvino so se ukvarjali videm-ski karabinjerji. Lastnik trgovine je že v nedeljo prihitel na policijsko postajo na Fernetiče, kjer je prepoznal svoje blago. Mejna policija je oba osumljenca zaradi prikrivanja ukradenega blaga aretirala in ju odvedla v tržaški zapor. V Nabrežini podelitev Depangherjevih nagrad V Grudnovi hiši v Nabrežini bodo danes ob 18. uri podelili nagrade 7. izvedbe natečaja Depangher. Zmagovalki letošnje izvedbe sta Nastja Slavec - za najboljši spis v slovenščini in Anna Fragiacomo - za najboljši spis v italijanščini. Giorgio Depangher je bil doma iz Kopra, od koder se je preselil najprej v Trst nato pa v Sesljan. Ko je leta 2001 umrl (star je bil 71 let), je bil devinsko-nabrežinski župan. Spominjamo se ga še predvsem zato, ker je bil posrednik med dvema kulturama - slovensko in italijansko. Pobudniki natečaja so Inštitut Gram-sci za Furlanijo Julijsko krajino, Skupina '85, devinsko-nabrežinski Krožek '91, Občina Devin-Nabrežina in Občina Koper. Njegov namen je širiti med mlade ideale bratstva in sodelovanja med narodi, ki se razlikujejo po jeziku in kulturi, a so si blizu in imajo sorodne skupne korenine. Ravno te korenine je Depangher gojil kot šolnik, književnik, kulturni delavec in javni upravitelj. Natečaj je vsakoleten in namenjen je študentom 4. in 5. letnika višjih srednjih šol s Tržaškega, Goriškega ter iz koprske občine, oz. od tam, kjer živijo mladi pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Letos je izšla dvojezična izdaja zbirke Canzoniere Umberta Sabe, ki jo je v slovenščino prevedla Jol-ka Milič. Izbrana tema natečaja je bila pesem Kontovel-Contovello, udeleženci pa so jo morali analizirati. Lahko so predložili esej, ki ga je pesem navdihnila, prevod ciklusa poezij ali proznega sestavka s sorodno temo ali grafično delo oz. fotografijo. Kot že rečeno, sta zmagovalki letošnje izvedbe sta Nastja Slavec in Anna Fragiacomo. Dijakinja 4. razreda družboslovnega liceja Slomšek Nastja Slavec je svoje razmišljanje postavila v okvir domače osmice, kjer avtorica pomaga staršem oz. piše nalogo iz matematike, ko ni gostov. Dogajanje je opisala v sproščenem slogu in z dobrim izrazoslovjem, orisala je obiskovalce, sebe in družino v tem prostoru. Dijakinja 5.a razreda znanstvenega liceja Buonarroti iz Tržiča Anna Fragiacomo pa je sestavila izredno bogat in zanimiv spis na temo Sabove poezije. V njem spretno prepleta refleksijo in pripoved ter v tekočem in lahkotnem slogu razkriva svojo osebnostno in kulturno razvojno pot. Komisija bo štirim zmagovalcem podelila denarno nagrado - 250 evrov. Ob priložnosti bodo predstavili antologijo Sprehodil se bom nekoč... , ki vsebuje spise zmagovalcev prejšnjih izdaj. DROGA - Karabinjerji prijeli štiri prekupčevalce Kokain iz Portoroža v Trst Mamilo razpečevali v igralnici SNAI na Drevoredu XX. septembra in v nočnih lokalih - Vrinjeni agent in prisluškovanja KLJUČ - Na poti s Ceste za Bazovico Na spolzkem cestišču prevrnjeno dostavno vozilo Avgusta lani so karabinjerji prišli do informacije, da se v igralnici verige SNAI na Drevoredu XX. septembra ter v sosednjih barih razpečuje kokain. S skritimi kamerami so snemali dogajanje pred igralnico, po dolgotrajnem zbiranju informacij in dokazov pa so v teh dneh priprli štiri ljudi ter zaplenili sto gramov kokaina. V priporu so se znašli 59-letni upokojenec in razpečevalec Salvatore Galliani, njegova žena Olha Turčanova, Pasquale Violante in slovenski državljan Tom Puc. Podrobnosti preiskave so karabinjerji tržaškega pokrajinskega poveljstva obelodanili včeraj. Na podlagi videopos-netkov so kmalu ugotovili, da je Galliani v igralnici SNAI glavni razpečevalec ter je njegov pomočnik Pasquale Violante iz Neaplja. Slednji je razpečeval kokain v tržaških nočnih lokalih. Do nadaljnjih informacij so prišli s telefonskimi prisluškovanji, na podlagi katerih so ugotovili, da ima Galliani široko mrežo strank, tudi med lastniki javnih lokalov. Dobavitelj mamila je bil slovenski državljan Tom Puc iz Portoroža, ki je povezan z ljubljansko skupino prekupčevalcev droge srbsko-bosanskega rodu. S karabinjerji je aktivno sodelovala koprska policija, ki je nadzorovala Pucevo bivališče v Portorožu, kjer je prihajalo do predaj kokaina. Sam Puc je drogo nato prevažal v Trst, blizu katinarske bolnišnice jo je izročal Gallianiju. S slednjim je sodelovala žena Olha Turčanova. Dvojica je vsak teden kupovala od sto do dvesto gramov odličnega ko- kaina v »kamniti« obliki. Galliani jo je kupoval po 40 evrov, prodajal pa po 90-100 evrov za gram. V petek so karabinjerji šli v akcijo. Vrinjeni agent je Vio-lanteju naročil večjo količino kokaina. Violante, je poklical Gal-lianija, slednji pa Puca. Karabinjerji so opazovali, kako je Puc pred glavno tržaško bolnico predal Gallianiju sto gramov kokaina. Mamilo je nato prešlo iz roke v roko in nič hudega sluteči Violante ga je na koncu izročil vrinjenemu agentu. Že v petek popoldne so karabinjerji aretirali najprej Vio-lanteja, nato pa še Gallianija. Na Gallianijevem domu v Ulici Baiardi so med hišno preiskavo našli 20 tisoč evrov v gotovini, ki jih je razpečevalec zaslužil s svojim nezakonitim poslom. Zasegli so tudi dve precizni tehtnici. V soboto je državni tožilec Raffaele Tito odredil pripor za Gallianija in njegovo ženo Olho Turčanovo. Njen mobilni telefon so tržaški karabinjerji nato uporabili kot vabo za Toma Puca. Slednjega so s SMS sporočili privabili v Trst. Slovenec se je ujel v zanko, saj se je v nedeljo ob 16. uri pojavil pred glavno tržaško bolnico. Spremljala ga je njegova žena. Namesto Gallianija in Turčanove so ju čakali karabi-njerji, ki so Pucu nataknili lisice in ga pridržali, ženo pa so zaradi suma sodelovanja v razpečevanju droge ovadili na prostosti. Preiskava se po navedbah karabinjerjev še ni končala, v teh dneh bodo zaslišali nekatere tržaške porabnike kokaina, ki so drogo kupovali pri Gallianiju. (af) Na odseku Reške ceste, ki se s križišča s Cesto za Bazovico in cesto za Hudo leto spušča proti Ključu, se je včeraj popoldne pripetila lažja prometna nesreča. Na spolzkem cestišču je dostavno vozilo ne- kega podjetja med vožnjo navzdol trčilo v varnostno ograjo in se prevrnilo na bok (na sliki Kroma). Voznik se ni poškodoval, drugih vpletenih vozil ni bilo. Posegla je tržaška občinska policija. / TRST Sreda, 24. februarja 2010 9 DSI - V spomin na Nadjo Maganja Jevnikar Prva dobitnica nagrade je onkologinja Metka Klevišar Podčrtano je bilo, da je nagrada predvsem priznanje ženskam, ki imajo sposobnost živeti v veri in postati matere Na letošnjem zadnjem februarskem večeru so pretekli ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev podelili nagrado Nadje Maganje Jevnikar, katere dobitnica je slovenska zdravnica onkologinja Metka Klevišar, ki je velik del svojega življenja namenila negi neozdravljivih bolnikov. Pokojno Nadjo Maganja Jevnikar, upokojeno profesorico, pa tudi kulturno, družbeno in politično delavko, ki je našo skupnost zapustila pred štirimi leti, je v Peterlinovi dvorani počastilo veliko število ljudi, za predavateljsko mizo pa so se pred samo podelitvijo nagrade zvrstili predstavniki oziroma predstavnice ustanov, v katerih je bila pokojnica aktivna, in sicer Slovenske zamejske skavtske organizacije, tržaške Skupnosti sv. Egidija ter Društva slovenskih izobražencev. Za glasbeni intermezzo je poskrbela pianistka Samantha Gruden, ki na tržaški Glasbeni matici študira klavir pri profesorici Tamari Ražem, ob koncu slovesnosti pa je nagrado Metki Klevišar, in sicer kip klečeče ozirajoče se ženske, ki je delo argentinske kiparke Zalke Arnšek, izročil Nadjin sin Peter Jevnikar. Predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor je uvodoma podčrtal pomen dela Nad-je Maganja Jevnikar, ki je poleg službe in skrbi za družino - na slovesnosti so bili prisotni mož Ivo ter sinova Ivan in Peter - veliko truda in pozornosti posvečala skrbi za dobrobit skupnosti, kateri je pripadala. O njenem sodelovanju pri tržaški Skupnosti sv. Egidija je spregovorila Federica Marchi, ki je v svojih besedah poudarila predvsem globoko čustveno in prijateljsko vez, ki se je spletla med njima, in to kljub jezikovni različnosti. Družila ju je predvsem ljubezen do evangelija. Marchijeva se je Nadje Maganja spomnila predvsem kot človeka, ki mu je bila pri srcu usoda mladih generacij, pa tudi za lačnih in bolnih. Nadja je vedno iskala duhovne globine, pri tem pa je poslušala predvsem glas evangelija. Vse je s svojimi izvajanji pozitivno "izzivala". V imenu Slovenske zamejske skavtske organizacije je o pokojni Nadji Maganja Jevnikar spregovorila Ivica Švab. Ta se je spomnila predvsem energij in časa, ki ga je vlagala v skup- Metka Klevišar je podobno kot Nadja Maganja Jevnikar svoje življenje posvetila drugim, je bilo rečeno na podelitvi KROMA no dobro. Nagrada, ki nosi njeno ime, je namenjena predvsem temu, da ostane spomin nanjo trdno zasidran v skupnost, kateri je pripadala. Nadja Maganja Jevnikar je veljala za močno osebnost, bila je pogumna, odločna in vztrajna. Posvečala se je družbeno koristnemu delu, v njej pa je predvsem vrel močan ponos pripadnosti lastnim koreninam, ki se je zrcalil v sodelovanju pri Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij Primorske - TIGR. Samo nagrado in nagrajenko Nadje Maganja Jev-nikar je prisotnemu občinstvu predstavil novinar koprskega verskega mesečnika Ognjišče Božo Rustja. Nagrada Nadje Maganje Jevnikar je predvsem priznanje ženskam, ki imajo sposobnost živeti v veri in postati matere. Metka Klevišar je podobno kot Nadja Maganja Jevnikar svoje življenje posvetila drugim. Rustja je v nadaljevanju svojega posega citiral anek- doto, ki jo je nekoč povedal češki kardinal Tomaš Špid-lik, predvsem pa poudaril pomen oskrbe neozdravljivih bolnikov, katerim se letošnja nagrajenka posveča, še posebno v našem času, ko je smrt postala že nekakšna tabu tema. Kip argentinske umetnice Zal-ke Arnškove je predstavila Maja Lapornik, sama nagrajenka pa je po prejemu kipa izrazila veselje, da je spet med tržaškimi Slovenci. Nagrade si seveda ni pričakovala, njeno življenje pa je hudo zaznamovala bolezen, ki jo je prisilila h gibanju na vozičku oziroma s pomočjo posebnega hodala. Nad stisko bolnikov se je Metka Klevišar zamislila, ko je začela delati na onkološkem inštitutu. Pri neozdravljivo bolnih je namreč najpomembnejše, da se v teku razpleta njihove bolezni nikoli ne znajdejo sami. Upanje se namreč rojeva po malih korakih, je zaključila Klevišarjeva. Primož Sturman SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE - Prireditev Naš skupni dom Ob 100-letnici rojstva Ljubke Šorli Častni gost je bil David Bandelj - Društvo je konec januarja priredilo občni zbor - V novo sezono z velikimi načrti in idejami - Nov predsednik je Niko Tul V nedeljo, 21. februarja, je v Srenjski hiši v Mačkoljah zaživela prisrčna prireditev Naš skupni dom, ki jo je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje posvetilo 100. obletnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program je s petjem uvedel društveni pevski zbor pod vodstvom Samuele Ban-di. Niko Tul se je uvodoma spomnil posebnega odnosa, ki ga je Šorlijeva gojila z društvom predvsem po zaslugi njene prijateljice in sodelavke Ljube Smotlak. Ob 30-letnici delovanja, leta 1982, mu je poklonila priložnostno pesem Naš skupni dom in od tu tudi naslov same prireditve. Besedo je nato prevzel asistent za književnost na no-vogoriški univerzi, pesnik in publicist David Bandelj, ki je spregovoril o življenjski poti Ljubke Šorli, o njenem trpljenju, predvsem pa o njenem pesniškem svetu. Poudaril je dejstvo, da je bila pesnica trikrat zapostavljena: kot ženska, Primorka in kristjanka. Te tri značilnosti se zrcalijo tudi v njenem pesnjenju: v lirični izpovedi ljubezni do moža - Lojzeta Bratuža, ki ji ga je odvzel fašistični teror, v ljubezni do domovine in skrbi za slovenski jezik, ki preveva njene otroške in mladinske pesmi, odraz njenega učiteljskega poklica, pravzaprav poklicanosti, ter v veri kot tolažbi, iz katere je črpala moč za odpuščanje. Ban-delj se je osredotočil tudi na izredno priljubljenost njenih pesmi v primorskem prostoru. Zasluga za to gre številnim uglas-bitvam, ki so širile njena besedila v repertoarje otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov. Omenil je tudi zanemarjanje, ki ga je doslej osrednja slovenska književna in kulturna stroka izkazala do Ljubke Šor-li. Svoj poseg pa sklenil z željo, da bi Ljubka Šorli in njene pesmi dosegle pravo priznanje in veljavo v vseslovenskem in širšem evropskem obsegu. Program prireditve so popestrili člani godalnega kvarteta Podokničarji. Štirje mladi glasbeniki, ki so svojo ustvarjalno pot začeli v novogoriški glasbeni šoli, izpopolnili pa v komornem orkestru Nova, skupaj nastopajo v tem sestavu že od leta 2006. Kot sami pravijo, so se zbrali in »pripravili zbirko romantičnih in v srce segajočih skladb, saj si dekleta zaslužijo več pozornosti«. Številno občinstvo v mačkoljanski dvorani so očarali in navdušili s spletom klasičnih melodij, narodnih in ponarodelih viž iz domače zakladnice ter zimzelenih svetovnih uspešnic, v razponu od Bacha do Avseni-kov, preigranih v lastnih priredbah. Poklon Ljubki Šorli je predstavljal začetek društvene dejavnosti po rednem občnem zboru, ki so ga sklicali v nedeljo, 31. januarja. Takrat je člane pozdravil predsednik Branko Slavec, ki je naštel najpomembnejše pobude v preteklem letu in poudaril pomen skupnega prostovoljnega dela, ki je osnova vsakršnega društvenega delovanja. Občni zbor je vodil Danijel Novak, ki je po obveznih formalnostih predal besedo društveni tajnici Danijeli Tul za poročilo o pobudah v letu 2009, med katerimi sta bili glavni 60-letnica delovanja MePZ Mačkolje ter obeležitev 50-letnice smrti zaslužnega sovaščana msgr. Ivana Tula. Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je ponudil Zorko Gorjan. V razpravi so se člani dotaknili marsikaterega vidika društvenega življenja, nanizali več predlogov in zamisli z željo, da bi društvo poskrbelo predvsem za ponovno oživitev etnološke dejavnosti - v preteklih letih je bila ta zelo živahna, tu naj omenimo samo številne razstave, izdelavo narodnih noš in izdajo knjige o mačkoljanski noši - predvsem v luči ohranjevanja značilnosti in raznolikosti prostora, tako v narečju kot v navadah, običajih in predmetih ter v stavbni dediščini. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi nove medijske tehnologije, ki jih društvo že spretno izkorišča. Primer tega je spletna stran www.mackolje.org, ki nudi informacije o vasi in dogodkih v njej. Na dan je prišla tudi ideja o postavitvi spominskega obeležja trem ženskim likom: krušarici, mlekarici in perici. Na ta način bi ovrednotili, pomen ženskega dela in njegovo neprecenljivo vlogo za obstoj naših ljudi v težkih povojnih letih. K pobudi bi pristopila tudi druga društva iz Brega, tako da bi lahko zamisel udejanjili na občinski ravni in morda pod pokroviteljstvom same občinske uprave. Občni zbor je bil volilne narave, zato so prisotni člani ob sklepu zasedanja izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Novoizvoljeni odborniki so na prvi seji izbrali novega predsednika. To bo odslej Niko Tul, ki je nasledil dosedanjega dolgoletnega in zaslužnega predsednika Branka Slavca. (VK) Jutrišnja prireditev v Gropadi prenešena Kulturni društvi Skala in Slovan obveščata, da je bila jutrišnja prireditev v Gropadi Srečanje s knjigo, ki spada v sklop prireditev Prešerno skupaj, zaradi tehničnih težav z dvorano prenešena na kasnejši datum, ki ga bodo organizatorji naknadno sporočili. Slovesnost v spomin na antifašista Curiela Ob 65. obletnici tragične smrti Eu-genija Curiela bo danes ob 10.30 v Parku spomina pri Sv. Justu krajša slovesnost v njegov spomin. VZPI-AN-PI, ANED in ANPPIA vabijo antifa-šiste, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale, za katere je daroval svoje življenje tržaški antifašist in partizan Eugenio Curiel-Giorgio. Da ne bi pozabili ... Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja IRSML vabi danes ob 18. uri v Mednarodni dom žensk (Ul. Pisoni 3) na srečanje z Ambro Laurenzi, ki je režirala dokumentarni film Le rose di Ravensbruck - Storia di deportate italiane. Sledilo bo predvajanje filma. Poklon Nadi Pertot V nabrežinski knjižnici bo jutri ob 9. uri slovesnost ob poimenovanju občinske knjižnice po profesorici Nadi Pertot. Nastopili bodo učenci OŠ G.Carducci in pevski zbor OŠ Virgil Šček, ki ga vodi Petra Grassi. Priložnostno misel bo podala Vera Tuta Ban. Nadi Pertot pa se bodo poklonili tudi v petek ob 20.30 na kulturnem večeru v dvorani Iga Grudna v Nabrežini. Sodelovali bodo Majda Ar-tač, Marija Češčut, Tatjana Rojc, DPZ Kraški slavček, MePZ Igo Gruden in recitatorji NSŠ Igo Gruden. Prireditev organizira Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju s SKD Igo Gruden ob dnevu slovenske kulture. Božja krila v KC Turoldo V kulturnem centru David Maria Turoldo (Ul. Locchi 22) bo jutri ob 18.30 kulturni delavec Edoardo Kan-zian predstavil knjigo Le ali di Dio -L'angelo della poesia da Dante a Bob Dylan, ki je izšla pri založbi Ancora Editore iz Milana. Sodelovali bodo urednik Alessandro Paronuzzi, teolog Fabio Lagioia, igralka Liliana Saetti, pesnik Loris Tranquillini in esejist Vincenzo Mercante. Pravljična urica v SKD Igo Gruden SKD Igo Gruden prireja v soboto, 27. februarja, od 15. ure dalje pravljično urico. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 2. do 8. leta v spremstvu mamice in očka, ki lahko nato mirno poklepetajo ob kavi v društveni kavarni in otroke prepustijo izkušeni knjižničarki Mariji Umek. Tokrat bodo prisluhnili pravljici Temna, temna noč, sledila pa bo delavnica izdelovanja lampionč-kov. Otroci spoznavajo ljudske pravljice, slovenskih in tujih avtorjev, ki jih nato nadgradijo: lahko je to risbica na temo pravljice v različnih tehnikah, lahko pa so to dramatizacija, petje in igranje na različne inštrumente ali družabne igrice. (ZP) AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. 1 0 Sreda, 24. februarja 2010 TRST / BAZOVICA - Vabilo na nedeljski praznik S pesmijo v srcu mi!') ' "¡"'i' l'i i iS* Si! ■ - . V nedeljo, 28. februarja, bo ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici velik praznik za mlade pevce zbora A.M.Slomšek. Ze štirideseto leto namreč neprekinjeno odmeva v Slomškovem domu otroško in letos prvič tudi mladinsko petje. Do leta 1969 je obstajal harmonikarski orkester, kateremu so se najprej pridružile štiri pevke, s časom jih je bilo vse več, tako da je spomladi 1970 na prvi izvedbi Pesem mladih prvič nastopil tudi otroški pevski zbor A.M.Slomšek (s harmonikarskim orkestrom). Vodil ga je pred kratkim preminuli dr. Zor-ko Harej in od takrat se je pri zboru zvrstilo 25 zborovodij. Zadnjih štirinajst let vodi zbor Zdenka Kavčič-Križmančič. V teh letih je zbor veliko nastopal z raznimi programi od verskih, preko umetniških, ljudskih pa do narodnozabavnih pesmi. Naštudiral je tudi spevoigre Maček Muri, Pomlad je tu in Rdeča kapica. V letošnjem jubilejnem letu pa je pripravil muzikal Moje pesmi, moje sanje, s katerim je požel zelo velik uspeh. Ponovili so ga že desetkrat, tako na Tržaškem kot v Sloveniji. Z njim so se predstavili tudi v Berlinu. Mladim pevcem pa je prav gotovo COL Združenje staršev otroškega vrtca Razposajeno pustno rajanje z animatorkami Tino, Jano in Tjašo Rajanja za najmlajše so bila v pustnem času pravi »must«, ki se mu otroci (in včasih tudi njihovi starši) le s težavo odrekajo. Na pustnih feštah se namreč lahko razpištolijo z vrstniki, se podijo, se lovijo in se obmetavajo s pisanimi konfeti in zvitki ... V pustnem času je namreč vse dovoljeno! Po več letih so se tovrstnih rajanj spet lotili člani Združenja staršev otroškega vrtca A. Fakin s Cola. V prostorih kulturnega doma, ki ga je dalo na razpolago kulturno društvo Kraški dom, so za veselo in razposajeno vzdušje poskrbele mlade animatorke Tina, Jana in Tjaša. TPK SIRENA - Družabnost v Repnu Nagrajevanje športnikov in predstavitev delovanja Pred časom se je v repenski gostilni na kosilu zbralo nad sto članov pomorskega društva Sirena. Poleg članov in odbornikov so se družabnosti udeležili tudi predstavnik ZSŠDI Go-razd Pučnik, predsednik jadralnega društva Barcola Grignano Novelli ter dolgoletni sodnik jadralnih conskih regat Sain. Prijetno srečanje je popestrilo nagrajevanje društvenih športnikov, ki so v preteklem letu ponesli daleč v svet ime slovenskega pomorskega društva Sirena. Odbornica za šport Arianna Bogatec je podrobno orisala delovanje jadralcev, od najmanjših na optimistih do tistih, ki jadrajo v višjih razredih, medtem ko je Oskar Perosa predstavil delovanje ribiške sekcije, ki je tudi v preteklem letu na različnih tekmovanjih dosegla odlične uspehe. Vsi športniki so dobili za nagrado majico in društveno značko. V imenu društva je vse prisotne pozdravil dolgoletni predsednik Livio Pertot. (sd) Včeraj danes Danes, SREDA, 24. februarja 2010 MATIJA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide 12.30 in zatone ob 3.51. Jutri, ČETRTEK, 25. februarja 2010 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,7 stopinje C, zračni tlak 1003 mb ustaljen, veter 3 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 98-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. [I] Lekarne Med podvigi bazovskega zbora je bil lani muzikal Moje pesmi, moje sanje najbolj ostal v spominu nastop v slovenskem parlamentu ob Dnevu samostojnosti in enotnosti leta 2005, kjer so kot prvi otroški zbor zapeli Zdravico. Prav tako imajo lepe spomine na obisk sirotišnice v Bjeli pri Hercegnovem in na prvi dve gostovanji v München in Berlin. V nedeljo bodo mladi pevci svojim prijateljem pripravili prerez svojega delovanja v besedi in pesmi. Z njimi bosta dva stalna spremljevalca in prijatelja: pianistka prof. Tamara Razem ter harmonikar Marko Manin s svojim triom. Vsi lepo vabljeni na praznik mladosti ...S pesmijo v srcu. U Kino SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Wolfman«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 5: 18.10 »Amabili resti«; 20.15, 22.10 »Il missionario«. Čestitke Do sobote, 27. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. VMavhinjah v začetku vasi, hiša tam stoji. V njej pa FLAVIO živi. Danes 50. rojstni dan slavi. Da bi zdrav in vesel še mnoga leta živel. To mu želita mama in tata iz globokega srca. Naša petka polpetka MARTINA je končno študij končala in profesorica iz telovadbe postala. Mnogo uspeha ti želimo in se s tabo veselimo. Saša in Erik. Dobili smo čisto novo ribico! Draga PETRA, srečno zaplavaj v naši mali jati. Blaž in Ema. Veroniki se je pridružila brhka sestrica Petra Mami Radi in očku Massimilianu čestitke, novorojenki veselja, sreče in zdravja v življenju! Družine Gombač, Kalc, Petejan in Rojc Rodila se je mala Petra Z mamico Rado, očkom Massimilianom in sestrico Veroniko se veselimo tudi mi in mali Petri želimo vse najlepše v življenju. Nonoti Roici in Bartoli, stric David s Sandro in Ivanom AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - 21.45 »Il concerto«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Wolfman«; 17.45, 20.00, 22.00 »Il figlio piu piccolo«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.00 »Il richiamo della foresta-3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.00, 18.45, 21.30 »Amabili resti«; 16.00 »Alvin Superstar 2«; 15.50, 17.45, 19.00, 21.00, 22.10 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il fi-glio piu piccolo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che fine hanno fatto i Morgan?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Alvin Superstar 2«; 18.15, 20.00 »A single man«; 22.00 »Soul Kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »Krvava grofica« 19.10 »Pokvarjeni poročnik: New Orleans«; 13.20, 19.00, 21.40 »Valentinovo«; 19.50, 21.50 »Volkodlak«; 13.40, 15.30, 17.20 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 14.20, 16.10, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Wolfman«; Dvorana 2: 17.30 »Il richiamo della fo-resta-3D«; 16.00, 19.00, 20.30, 22.15 »Il missionario«; Dvorana 3: 16.10, 22.15 »Amabili resti«; 18.15, 20.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio sposare«. Na fakulteti za šport v Ljubljani je z odliko zagovarjala diplomsko na Martina Milič in tako zaključila svojo študijsko pot. Iz vsega srca ji čestitajo mama Sonja, tata Čano, sestra Vanja z družino noni Marija in Bruna Loterija 23. februarja 2010 Bari 16 64 38 30 22 Cagliari 60 2 56 55 47 Firence 17 53 88 67 25 Genova 75 68 62 11 52 Milan 5 15 55 29 28 Neapelj 56 37 42 75 88 Palermo 54 58 13 68 11 Rim 48 42 12 43 7 Turin 62 24 85 14 71 Benetke 11 60 2 34 21 Nazionale 10 1 74 46 15 Super Enalotto Št. 23 12 30 35 44 49 62 jolly 22 Nagradni sklad 3.781.761,46 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 39.200.000,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 756.352,29 € 5 dobitnikov s 5 točkami 113.452,85 € 1.367 dobitnikov s 4 točkami 414,97€ 53.665 dobitnikov s 3 točkami 21,14€ Superstar 30 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 41.497,00 € 284 dobitnikov s 3 točkami 2.114,00 € 4.903 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 32.531 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 68.281 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 24. februarja 2010 1 1 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v petek, 26. februarja, od 18. do 20. ure in v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 0402017375). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča zainteresiranim, da je tajništvo ravnateljstva odprto za vpisovanje vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30. Prav zaradi tega podčrtujemo, da je zadnji dan vpisov v soboto, 27. februarja od 9.00 do 12.00. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 1. marca. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-doli-na.it. M Izleti KOŠARKARSKI KLUB BOR prireja od sobote, 3. aprila, do ponedeljka, 5. aprila, velikonočni avtobusni izlet v Terme Radenci na slovensko Štajersko. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije in prijave: 348-2821370 in 348-8011601. IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na praznike včlanjevanja 2010: danes, 24. februarja, Krožek Občine - Dolina v Partizanskem klubu v Boljuncu ob 19.30. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 24. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. KK ADRIA vabi v četrtek, 25. februarja, ob 18.uri v Kulturni-športni center v Lonjer na predstavitev 34. izvedbe kolesarske dirke za Trofejo ZSŠDI. NA SEDEŽU SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA na Maz-zinijevi 46 v Trstu bo v četrtek, 25. februarja, ob 18. uri podelitev nagrad »Mihael Flajban« za akademsko leto 2009-2010. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi na srečanje ob Dnevu slovenske kulture v četrtek, 25. februarja, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kulturni program bo oblikovala otroška igralska skupina »Tamara Petaros« z Op-čin, ki jo vodi Lučka Susič, o pomenu slovenske kulture pa bo podala nekaj misli prof. Vilma Purič. Sledila bo družabnost ob zvokih harmonike Marka Manina. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 3555 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio Ashiku. Vabljeni. TPK SIRENA organizira družabni popoldan s »tombolo« v petek, 26. februarja, s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno je tudi za brezplačni topli prigrizek. Vabljeni člani, simpatizerji in prijatelji. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja, ob 20. uri. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevni tečaj smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Bar-kovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15 v soboto, 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smu-canje@spdt.org. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi prihodnji ponedeljek, 1. marca, na večer posvečen reviji Zaliv. Sodelujeta njen dolgoletni urednik Boris Pahor in Janez Bizjak. Začetek ob 20.30. TEČAJ SUHEGA CVETJA POMLAD 2010- (začetni): 1., 2. in 3. marec od 18.00 do 20.00. Prijave in informacije: Atelje Dom Art, Dunajska cesta 17/A, Opčine. Tel. 040-2158266. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. MLADINSKI CENTER PODLAGA vabi v soboto, 6., nedeljo, 7. in soboto 13. marca, na začetni tečaj ozvočevanja. Tečaj bo trajal 10 ur, vodil ga bo tonski tehnik Martin Ukmar. Informacije in prijave zbiramo do srede, 3. marca na tel. št.:00386-057345004, 00386051204765 ali na e-naslovu: in-fo@mcpodlaga.com. Vabljeni. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje občni zbor volilnega značaja v društvenih prostorih v petek, 5. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. DRUŠTVO NOE' organizira tečaj re-stavriranja starega kraškega pohištva za začetnike. Info: noeinfonoe@ya-hoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikr-pan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterver-ri@yahoo.it, rojanskikr- pan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. 0 Prireditve SKD VIGRED IN COŠ S. GRUDEN vabita danes, 24. februarja, v Štalco v Šempolaju, ob 18. uri, ob priliki Dneva slovenske kulture na večer »Kultura je-ljubezen do zemlje«. PREŠERNO SKUPAJ - SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor obveščajo, da je prireditev Srečanje s knjigo, napovedana za četrtek, 25. februarja, prenešena na kasnejši datum. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KRD Dom Briščiki prireja v petek, 26. februarja, ob 20.00 v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih Prešernovo proslavo. Nastopila bo pevska skupina Hrušiški fantje. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksan-drinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na »Prireditev v čast Nade Pertot« v petek, 26. februarja, ob 20.30. Sodelujejo Majda Artač, Marija Češčut, Tatjana Rojc, re-citatorji NSŠ Igo Gruden in pevska zbora Kraški slavček in Igo Gruden. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopskega društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu Antropozofskega združenja v Ul. Mazzini 30 »Predavanje o čebelah«. Prof. Michele Codogno bo z antropo-zofskega stališča govoril o tesni povezanosti med čebelo in človekom. Vstop prost. SKD IGO GRUDEN prireja v soboto, 27. februarja, ob 15. uri, pravljično urico. Knjižničarka Marija Umek bo pripovedovala pravljico »Temna, temna noč«, sledila bo delavnica izdelovanja svetilk. Toplo vabljeni malčki iz vrtca in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bodo v soboto, 27. februarja, otvo-rili razstavo starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Župnijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Razstava bo na ogled do nedelje, 14. marca, s sledečim urnikom: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure. MLPS - OPZ ANTON MARTIN SLOMŠEK iz Bazovice, vabi na proslavo 40. letnice neprekinjenega delovanja zbora, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 17. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici! SKD TABOR v sodelovanju z ZSKD -Openska glasbena srečanja. Nedelja, 28. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah: »Slovenski tolkal-ni duo« (Simon Klavžar in Jože Bago-lin). Na sporedu: M.Ravel, Nebojša Živkovič, Adi Morag, A. Ignatowicz-Glinska, J.S.Bach. Vabljeni! OB DNEVU ŽENA vas prisrčno vabimo na odprtje razstave slik »Magdalene Cej« v torek, 2. marca, ob 18. uri v Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu v Sežani. O razstavi bo govorila Magdalena Svetina Terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tja-ša Cej (vokal), Simon Novak (klavir), Pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. SKD VESNA v sodelovanju z gostilno Bita in sekcijo VZPI Evald Antončič -Stojan vabi na praznovanje Dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom v nedeljo, 7. marca, ob 18.30. Rezervacije: tel. 040-2209058, informacije: 340-7235369 - Sara. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Be-senghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Gruppo vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. S Poslovni oglasi NABREŽINA, PRODAM SONČNO STANOVANJE: kuhinja, dnevna, 2 sobi, kopalnica, shramba, podstrešje, 2 parkirišči v garaži, samostojno ogrevanje, 81 kv.m. Zanimiva cena. Tel.333-4536659 MEDIC HOTEL RENČE - SLOVE- NJJA._Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com S Mali oglasi DAJEM V NAJEM garsoniero v Sežani. Tel. na št. 333-3901512. IŠČEM DELO kot varuška ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Telefonska številka: 3453594409. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM ekstra deviško oljčno olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 348-5913171 ob večernih urah. PRODAM traktor Ferrari Cobram 40, star 5 let, 500 ur dela. Tel. št.: 3356950945. PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO pri Domju, površina 120 kv. m s 200 kv. m dvorišča. Cena 320.000,00 evrov. Poklicati na tel. št. 339-6085622 po 19. uri. PRODAM STANOVANJE pri Sv. Ivanu, 65 kv.m., 3. nadstropje z dvigalom, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, spalnica. Cena po dogovoru. Tel.: 3337225450. PRODAM TRAKTOR massei ferguson 135 mk 3 (primeren za vinograd). Tel. št. 338-5098764. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. [m Osmice FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhinjah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Prispevki Ob 5. obletnici smrti Edvarda Vogriča darujejo svojci 60,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. V spomin na Lidijo Carli por. Furlan darujeta Elda in Ninko Škabar 25,00 evrov za LPZ Doberdob.V spomin na Lidijo Carli por. Furlan darujejo Ladi, Pepi, Zvezdan in Franko 80,00 evrov za LPZ Doberdob. V spomin na Karla Kalca darujeta sin Stani z družino 50,00 evrov in sestra Zora z družino 140,00 evrov za cerkev v Gropadi. t V petek, 19. februarja, nas je zapustila draga Sonja Mahnič Pogreb bo danes, 24. februarja, ob 11.30 iz mrliške vežice v ulici Costa-lunga v bazoviško cerkev ob 12.00. Sv. maša bo ob 13. uri. Svojci Pogrebno podjetje Sartori Odilo sas Ob bridki izgubi drage tete Sonje se pridružujejo žalovanju Ivota in družine Sonja in Vanja Lokar, Barbara in Veronika z družinama Ob prerani izgubi dragega moža in očeta PETRA ROGELJE izrekamo kolegici Almi, sinovoma Juretu in Primožu ter ostalim sorodnikom globoko sožalje. Direkcija in kolektiv Indulesa srl Prizadeti ob prerani izgubi Petra izrekamo Almi, Primožu, Juretu, bratu Igorju in ostalim sorodnikom občuteno sožalje Boris, Svetlana, Ervin, Magda Ob nenadomestljivi izgubi dragega Petra sočustvujemo z Almo, Juretom, Primožem in vsemi svojci. Renato in Dani z družinama Ob prerani izgubi prijatelja Petra Ro-gelje izreka občuteno sožalje ženi, sinovoma, bratu in svojcem Košarkarski klub Bor Zbogom dragi prijatelj Peter. Pogrešali te bomo. Pridružujemo se žalovanju tvojih najdražjih. Andreina, Adriano in družine Semen Za dragim prijateljem Petrom iskreno žalujemo. Vsem njegovim dragim velik objem. Dragica, Ramiro in Ana Dragi prijatelj Peter, nikoli te ne bomo pozabili. Naj gre vsem tvojim dragim naše globoko sožalje. Edvin Forčič z družino Ob boleči izgubi dragega Petra izreka iskreno sožalje družini in sorodnikom družina Santini Ob prerani izgubi prijatelja Petra sočustvujemo z Almo, Juretom in Primožem Livio, Vesna, Danijel in Andrej Ob izgubi dragega Petra sočustvujemo s Primožem, Juretom in Almo prijatelji Andrej, Matej, Jernej, Mateja in Tanja Dragi Jure, v tem žalostnem trenutku smo ti ob strani. Iskreno sožalje tebi in družini. Daša, Ana, Maja, Martina C. in Jasmin Ob boleči izgubi ljubljenega očeta Petra izrekamo Juretu in družini najgloblje sožalje Matjaž, Uroš, Tomaž, Nataša, Erika, Ivo, Poljanka, Ivan, Igor, Tina, Katja, Miko, Tomaž Dragi Jure, v tem težkem trenutku smo ob strani tebi in družini Caio, Luka, Oskar, Rajko in Tomaž 12 Sreda, 24. februarja 2010 KULTURA / KOROŠKA - V slovenščini, nemščini in italijanščini Trijezični ilustrirani mali slovarček iz Celovca Izdala ga je knjigarna Haček po zamisli Gabriele Hobel - Namenjen je mlajšim šolarjem Območje Alpe-Jadran, predvsem v bližini meja med avstrijsko Koroško, italijansko Benečijo in Republiko Slovenijo je zaradi znanih zgodovinskih in gospodarskih razlogov tradicionalno dvo- ali celo tri-jezično. To velja zlasti za Slovence, ki živijo blizu meje, in za pripadnike slovenskih manjšin v obeh sosednjih državah, medtem ko pri tamkajšnjih večinskih narodih praviloma ni čutiti posebnega zanimanja za učenje slovenščine. Tudi za to bi se našlo nekaj zgodovinsko pa tudi politično pogojenih razlogov, med drugimi pa gotovo velja upoštevati dejstvo, da za čezmejno jezikovno zbliževanje ne primanjkuje le volje, ampak tudi elementarni učbeniki in priročniki. V formatu velikih slikanic zasnovani Mali slovarček ena-dva- tri/Ein kleines Wörterbuch eins-zwei-drei/Un piccolo vocabolario uno-due-tre, ki ga je v Celovcu izdala knjigarna Haček - jezik in kulture, je svetel žarek v tem jezikovnem polmraku. Posebno zato, ker je namenjen mlajšim šolarjem, ki so najbolj radovedni in odprti za nova znanja ter obenem najmanj obremenjeni s predsodki in drugimi zadržki. Učenci petih osnovnih šol na avstrijskem Koroškem ter eni iz Ljubljane in Trbiža so s svojimi risbami tudi pomembno sodelovali pri nastajanju projekta, ki ga je po zamisli Gabriele Hobel iz knjigarne Haček in s pomočjo Tatjane Kuper - Pavčič izpeljal pedagog Samo Lampichler. Vsebino slikanice-slovarja sestavlja sedem tematskih poglavij -Na kmetiji, Na vrtu, V morju, Na plaži, V gozdu, V živalskem vrtu in V mestu. Vsako na štirih straneh prikazuje značilno dogajanje v teh okoljih, tako kot ga vidijo mlajši osnovnošolci, pri čemer so ljudje in druga bitja ter predmeti in stanja, v katerih se znajdejo, povsod poimenovani v edninski in množinski obliki v slovenščini, nemščini in italijanščini. Slovenska dvojina sicer manjka, spričo dejstva, da gre za začetnico, z nekaj dobre volje - ki je avtorjem zagotovo ni manjkalo - mogoče tudi spregledati. Kdor se bo želel izpopolnjevati - ne le v dvojini -, bo imel še dovolj priložnosti. Iztok Ilich TRST - Galerija Rettori Tribbio Razstava Adriana Fabianija Avtorja in delo je predstavil umetnostni kritik Claudio H. Martelli - Na ogled so slike izdelane s tradicionalno tehniko olja na platnu Ravnovesje med razsežnostjo znakov in barvo je vezni člen samostojne razstave novejših slik Adriana Fabianija, potomca Fabianijev iz Kob-dilja, ki živi in ustvarja v Miljah in je posebno priljubljen tržaški mojster. Že preko štirideset let se posveča upodabljanju vedut, marin, eksterierjev. Čeprav se vsestransko izraža na vizualnem področju v grafičnem oblikovanju, kot videomaker in scenograf sta slikarstvo in grafika tisti osnovni sredstvi, s katerimi najpopolneje izraža svoj ustvarjalni navdih. Razstavljal je tako na ožjem vsedržavnem območju kot tudi v tujini - v bližnji Sloveniji, Hrvaški, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Švici ter bil za svoje ustvarjalno delo večkrat nagrajen. Sodeloval je tudi na številnih mednarodnih simpozijih. Kot je v svojem predstavitvenem govoru poudaril umetnostni kritik Claudio H. Martelli, se je Fabiani izoblikoval ob mojstrih kot je Giovanni Babuder, ki ga je uvajal v plenerizem in mu je dal solidno tehnično osnovo. V Galeriji Rettori Tribbio v Trstu si lahko ogledamo zadnje slike izdelane s tradicionalno tehniko olja na platnu. Fabianijeve slike se prikupijo gledalcu že na prvi pogled po njihovi živahni barvitosti in raznolikosti izbranih motivov, ki jih prostorsko poudarjena razsežnost dodatno ovrednoti. Bogastvo detajlov je prava paša za oči in razpleta gledalcu likovno pripoved. Mediteranski kolorizem in kontrastni skladi barv označujejo ekspre-sivnost slik. Fabiani spretno in občuteno nadgrajuje čvrsto risarsko osnovo z gibkimi in bliskovitimi potezami, ki dajejo njegovim slikam stilno prepoznavnost. Umetnik virtuozistično obvlada tehniko in nastavitev motiva do skrajne mere, ki mu dovoljuje poigravanje z iluzionističnimi učinki. Motive črpa iz svojega bivanjskega okolja in v izbranih izsekih je človek neposredno prisoten. Preko pogleda na pristanišče in prikaza jadrnic v zalivu; preko pogleda na kraško dvorišče, prek vinogradov vse do skupkov hiš je občutiti človeško prisotnost, ki zaznamuje kraj. Prav tako veje iz Fabianijevih slik ljubezen do narave, najsi bo to morje, na površju katerega se zrcali življenje ali poetični prikaz kraškega okolja. Razstava v galeriji Rettori Tribbio v Trstu bo na ogled do 26. februarja ob delavnikih, od 10. do 12.30 in od 17. do 19.30, ob praznikih pa od 11. do 12.30. Ob ponedeljkih je razstavišče zaprto. Jasna Merku Kontrastni skladi barv označujejo ekspresivnost Fabianijevih slik O zamejski poeziji tokrat v Mariboru V mariborski Mestni knjigarni bo jutri pesniški večer, na katerem bodo ob 18. uri predstavili antologijo zamejske poezije Rod lepe Vide. Pogovor o antologiji sodobne poezije Slovencev v Italiji bo vodil Andrej Brvar, kot gosta pa bosta nastopila avtor spremne besede David Bandelj in goriški pesnik Jurij Paljk. Novo pri Celjski Mohorjevi družbi Pri Celjski Mohorjevi družbi so tokrat izdali in predstavili roman ter monografijo. Knjižno bero so obogatili z romanom južnoafriške Nobelove nagrajenke Nadine Gordimer z naslovom Pobran. Knjiga Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju pa je delo teologa Marka Benedika, ki mu je pomagal teolog in zgodovinar Bogdan Kolar. Roman Pobran, ki v izvirniku nosi naslov »The Pickup«, je predstavil prevajalec dela Jože Stabej. Poudaril je, da je bil roman, ki je med drugim prejel tudi britansko nagrado Commonwealth, tudi sicer deležen odličnih ocen kritikov. Gordimerjeva, ki se je sicer borila proti apartheidu in so v Južnoafriški republiki tri njene romane prepovedali, tokratno zgodbo postavlja v sodoben čas, ko je apartheid odpravljen, je pojasnil Stabej. Protagonista romana sta mlada publicistka iz Johannesburga in priseljenec, avto-mehanik, ki se v mestu nahaja ilegalno. Zaradi slednjega se par preseli v njegovo, v romanu neimenovano, muslimansko državo. On si za vsako ceno želi oditi na Zahod, ona pa na novem domu najde vse, kar je iskala prej. V monografiji Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju Bene-dik podaja enciklopedičen prikaz slovenskih duhovnikov v Rimu in ovrednotenje njihovega dela. Delo je vsebinsko razdeljeno na pet poglavij. V prvem se avtor posveča duhovnikom, ki so v Rimu delovali že pred drugo svetovno vojno. V drugem poglavju obravnava skrb za Slovence v Rimu med vojno ter v okviru tega delo Slovenskega socialnega odbora, ki je bil ustanovljen za pomoč slovenskih beguncev. Tretje poglavje je posvečeno slovenski oddaji na Radiu Vatikan, četrto pa slovenskim duhovnikom, profesorjem na papeških univerzah. Ob tem je omenil univerzo Urbaniana, na kateri je študirala tudi osmerica študentov z mariborske teološke fakultete, ki se zaradi vojne ni mogla vrniti v domovino. Večina je ostala v Rimu in pomembno vplivala na tamkajšnje dogajanje. Ob tem je omenil Rafka Vo-deba, Franca Šegulo in Maksimiljana Jezernika. V petem poglavju je opisano delovanje v kongregacijah in drugih rimskih ustanovah. (STA) PASTIRČEK - Praznično obarvana februarska številka Pust tokrat odganja zimo Pustni čas s svojimi norčijami je protagonist pesmic, križank in likovne delavnice - Veliko pa je tudi poučnih duhovnih vsebin Čeprav se zima kar noče in noče posloviti, pa nas na bližajoči se konec zime opozarja februarska številka revije Pastirček, ki je čisto pustno obarvana. Kot je znano, pust odganja zimo, a glede na vremenske napovedi se zdi, da nas bo mraz spremljal še kar lep čas. Praznični februarski pozdrav iz uredništva je tudi tokrat podal urednik Marijan Markežič, ki je mlade uporabnike spomnil, da svečnica 2. februarja zaključi božični čas. Dan kasneje goduje sv. Blaž, ki običajno skrbi za zdravje našega grla, 17. februarja pa bo post zamenjal pust in nas pripravil na resnično praznovanje Velike noči v prihodnjem mesecu, je zapisal urednik Marijan in vsem prijateljem zaželel veliko pustne zabave in resne postne priprave. Pustni čas s svojimi norčijami se pojavlja kot protagonist februarskih pesmic, križank in likovne delavnice, uvod v tokratno številko revije Pastirček pa predstavlja tematska pesmica Vojana Tihomirja Arharja z naslovom Februar. Med pesmicami naj omenimo še pesmico Barbare Rustja Pustna zmeda in pesmico Število, pod katero se je podpisala Berta Golob, ista avtorica pa je prispevala še uglasbeno pesmico z naslovom Februarska, ki bo bržkone prav prišla glasbeno nadarjenim Pastirčkovim bralcem. Zanimive so tudi kratke pesmice o živalih, ki so nastale pod peresom Vojana Tihomir-ja Arharja. V tokratni številki je mogoče izvedeti veliko reči o lastovki, mušici, čričku, krtu, gosenici, stonogi in pikapolonici. V tej številki se je pustno našemil tudi pujsek Bine, ki se je za to priložnost preoblekel v simpatičnega klovna. Med leposlovnimi besedili sta svoje mesto našli še zgodbica Ma-rize Perat Jakec in kos in zgodbica Damijane Čevdek Jug V glasbeni šoli. V slednji pripovedi je tokrat mogoče brati o Veroniki in o njenem učenju do-mi-sol-a. Tudi v februarski številki Pastirčka ne gre brez poučnih duhovnih vsebin, v okviru katerih je mogoče spoznati Jezusov prvi čudež in mesta ter vasi Jezusovih čudežev. Mladi bralci bodo izvedeli, da je Jezus v Tabhi prvič pomnožil kruh, v Betaniji obudil mrtvega Lazarja; brata Marije in Marte, v Jarihi ozdravil slepega Bar-timaja ... Da Pastirček spodbuja ročne spretnosti otrok, dokazuje likovna delavnica, v kateri tokrat lahko dobimo enostavna navodila za izdelavo pustnih mask. Zabavne so tudi križanke in matematične ter besedne dopolnjevanke, poučen pa je tudi kviz, s katerim je mogoče preveriti, v kolikšni meri otroci poznajo Prešernove pesmi. Ste vedeli, da se pingvini delijo v 18 vrst in da imajo izredno dober vid, s katerim si te živali pomagajo pod vodo, ko iščejo hrano. O tem piše ru-bika Halo?, ki jo redno pripravlja Nina Grudina. Bržkone pa odveč ne bo niti rubrika nasprotij, v kateri je tokrat mogoče oklevati med tem, kaj pomeni biti vljuden in ostarelim osebam prepustiti sedež na avtobusu in kako se počuti nevljudna oseba, ki misli samo nase. Del revije je tudi tokrat namenjen Pastirčkovi pošti, v kateri je mogoče prebrati pisma učencev različnih otrok, celotno rubriko pa so barvito popestrile tudi ilustracije naših šolarjev. (sč) / SVET Sreda, 24. februarja 2010 1 3 SEVERNA IRSKA - Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, sumijo pa republikanske odpadnike Nizozemci 9. junija Silovita eksplozija pred sodiščem v Newryju Napad so obsodile britanske, pa tudi irske in severnoirske oblasti BELFAST - Pred sodiščem v sever-noirskem mestu Newry je v ponedeljek pozno zvečer odjeknila silovita eksplozija. Žrtev ni bilo, eksplozijo pa je bilo slišati tri kilometre stran. Napad so obsodile britanske, pa tudi irske in severnoirske oblasti ter potrdile zavezanost severnoir-skemu mirovnemu procesu. Približno sto kilogramov težka bomba, skrita v avtomobilu, je eksplodirala okoli 22.30 po krajevnem času. Policija je bila pred tem obveščena o sumljivem vozilu pred zgradbo sodišča. Eksplozija pa je odjeknila, ko so policisti evakuirali ljudi z območja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, lokalni poslanec Danny Kennedy iz Ulstrske unionistične stranke pa je sporočil, da so opozorilo o podtaknjeni bombi poslali republikanski odpadniki. Po navedbah policije naj bi za napadom stali odpadniki Irske republikanske armade (Ira). Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi šlo za prvi večji napad z avtomobilom bombo po letu 1998, ko TURČIJA Po aretacijah generalov situacija resna ANKARA - Turška vojska je včeraj posvarila pred "resno situacijo" v državi, potem ko je turška policija v ponedeljek aretirala več kot 40 visokih upokojenih in še aktivnih častnikov, ki naj bi leta 2003 pripravljali zaroto s ciljem strmoglavljenja vlade. Turška policija je v ponedeljek prijela več kot 40 ljudi, med njimi visoke generale. Aretirani naj bi v letu 2003 načrtovali operacijo Kovaško kladivo, katere cilj je bil strmoglaviti vlado Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki je kot zmerna veja izšla iz prepovedanega islamističnega gibanja. Med aretiranimi je 17 upokojenih generalov in štirje admirali, ki so še v aktivni službi. Po aretacijah so jih na podlagi suma, da so nameravali "s silo in nasiljem odstraniti vlado" priprli in jih prepeljali na zaslišanje v Carigrad. Tožilci naj bi jih zaslišali v sredo, nato pa naj bi jih privedli pred sodnika. Turška vojska je v odzivu na aretacije včeraj sporočila, da so se na sedežu načelnika general-štaba sešli vsi generali in admirali ter ocenjevali resnost razmer. Podrobnejših informacij o sestanku sporočilo turške vojske ne vsebuje. Zaroto z imenom Kovaško kladivo je januarja razkril časnik Taraf. Vključevala je bombardiranje dveh mošej v Carigradu in razpihovanje napetosti z Grčijo, in sicer tako, da bi grške lovce prisilili k sestrelitvi turškega letala nad Egejskim morjem in s tem vlado prikazali kot nesposobno, navajajo dokumenti, ki jih je pridobil Taraf. Domnevna operacija Kovaško kladivo je sicer zadnja v vrsti domnevnih vojaških zarot proti vladi, ki so jih večinoma razkrivali provladni mediji. Kritiki vlade AKP so izrazili bojazen, da so navedbe o domnevnih načrtih vojaških udarov organizirani poskusi privržencev AKP, katerih cilj je ohromiti vojsko in tako odstraniti glavno oviro za preoblikovanje Turčije v islamsko državo, kar naj bi bil skriti program Stranke za pravičnost in razvoj. V Turčiji je sicer vojska od leta 1960 strmoglavila štiri vlade. (STA) je Prava Ira izvedla napad v središču Omagha ter pri tem ubila 29 ljudi. Ponedeljkov napad v Newryju, kakih 35 kilometrov južno od Belfasta, so obsodili predstavniki britanskih, irskih, pa tudi severnoirskih oblasti. Britanski premier Gordon Brown je tudi zatrdil, da so si se-vernoirski politiki močno prizadevali za uspešen zaključek mirovnega procesa in ne bodo dovolili, da bi "neopazna manjšina" zavrtela čas nazaj. Podobno je menil irski zunanji minister Micheal Martin. Po njegovih besedah "manjša kriminalna manjšina", ki skuša Severno Irsko potegniti v brezno sovraštva in nasilja, političnih voditeljev ne bo odvrnila, da bi dosegli napredek. Severnoirski protestanti in katoliki so v začetku februarja sicer vendarle dosegli dogovor glede prenosa pristojnosti nad pravosodjem in policijo iz Londona v Belfast, s čimer so preprečili razpad severnoirske vlade. Do prenosa pristojnosti bo prišlo 12. aprila, o dogovoru pa naj bi že 9. marca glasovala severnoirska skupščina. (STA) Prizorišče eksplozije ANSA ŠPANIJA - Med obiskom v Sevilli Kurd zalučal čevelj v turškega premiera Erdogana Policija je takoj prijela kurdskega protestnika ANSA MADRID - Sirec kurdskega porekla je v ponedeljek zvečer v španski Sevilli zalučal čevelj v turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki se mudi na uradnem obisku v Španiji. Čevelj je sicer zgrešil tarčo in poletel nad Erdoganovo glavo, napadalca pa je španska policija aretirala, poročajo tuje tiskovne agencije. 27-letni napadalec je čevelj v turškega premiera zalučal, ko je ta po obisku v mestni hiši v Sevilli pozno v ponedeljek skupaj z ženo ravno vstopal v avtomobil. Čevelj je poletel nad Erdoganovo glavo, napadalec pa je tik pred aretacijo po poročanju španskega radia Cadena SER zakričal: "Naj dolgo živi Kurdistan." Po navedbah policije je napadalec s sirski potnim listom nelegalno bival v Španiji. Prepovedana Kurdska delavska stranka se že od leta 1984 na večinoma s kurdskim prebivalstvom poseljenim jugovzhodom Turčije bori proti turškim silam s ciljem samouprave. Ponedeljkov incident je navdih očitno dobil v dogodku iz decembra 2008, ko je iraški novinar na novinarski konferenci v Bagdadu zalučal čevlje proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. 30-letni novinar, ki je moral zaradi napada s čevlji za devet mesecev za zapahe, je za številne Arabce postal heroj, incident pa je navdihnil več podobnih napadov po vsem svetu. (STA) na predčasne volitve HAAG - Nizozemci se bodo 9. junija odpravili na predčasne parlamentarne volitve. To odločitev je sprejela kraljica Beatrix, potem ko je zaradi spora glede podaljšanja misije v Afganistanu v soboto razpadla vladna koalicija, je včeraj sporočila nizozemska vlada. Kraljica je odločitev sprejela po intenzivnih pogovorih z vodilnimi predstavniki politike v ponedeljek in včeraj, ob tem pa je tudi formalno sprejela odstop 12 ministrov iz laburistične stranke (PvdA). Do predčasnih volitev, ki bodo potekale skoraj leto dni pred predvidenimi rednimi volitvami, bo vlado vodil dosedanji premier Jan Peter Balkenende. V njej bodo sodelovali ministri iz vrst krščanskih demokratov in Krščanske unije (CU), sprejemala pa bo lahko le neodložljive odločitve. m v« • I v I v Grčija na predvečer splosne stavke z novim udarcem ATENE - Grčija je na predvečer splošne stavke, ki bo danes najverjetneje močno ohromila življenje v državi, doživela nov udarec. Bonitetna agencija Fitch je znižala oceno dolgoročnega dolga štirih največjih grških bank z BBB+ na BBB, individualne ocene bank pa z B/C na C. Med razlogi navaja negativne posledice napovedanih bolečih gospodarskih reform. Gre za banke z angleškimi nazivi National Bank of Greece, Alpha Bank, Efg Eurobank Erga-sias in Piraeus Bank, obeti za njihovo bonitetno v prihodnosti pa so negativni. Kot poudarjajo v Fitchu, je razlog za njihovo odločitev skrb, da bosta že tako vse manjša kakovost premoženja teh bank in njihova vse nižja dobičkonosnost še bolj na udaru, ko bo Grčija začela izvajati napovedane korenite javnofinančne reforme. Nemška škofinja pijana za volanom HANNOVER - Nemška policija je pijano za volanom zalotila vodjo nemške Evangeličanske cerkve Margot Kassmann. Policija jo je ustavila minuli konec tedna, ker je prevozila rdečo luč, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Škofinja je opravila alkotest, odšla pa je tudi na odvzem krvi. Test je pokazal, da je imela v krvi 1,5 promila alkohola, kar je trikrat več od dovoljene ravni. Kassmannova je lani postala prva ženska na položaju vodje 25 milijonov nemških protestantov. "Zgrožena sem sama nad sabo, ker sem zagrešila takšno bedno napako," je izjavila. "Zavedam se, kako nevarno in neodgovorno je piti in voziti. Sprejela bom pravne posledice," je dodala. (STA) ZDA - Lani na obletnico 11. septembra 2001 Afganistanski priseljenec priznal načrtovanje napada v New Yorku NEW YORK - Afganistanski priseljenec v ZDA, 25-letni Najibullah Zazi je v ponedeljek na zveznem sodišču v Brooklynu v New Yorku priznal, da je skušal lani na obletnico 11. septembra 2001 izvesti bombne napade na sistem podzemne železnice v mestu New York. Zazi je zveznemu sodniku priznal, da se je leta 2008 odpravil v Pakistan, da se pridruži taliba-nom v boju proti ameriškim vojakom v Afganistanu. Namesto tega ga je za svojega vzela teroristična mreža Al Kaida, ga izurila v enem od vad-bišč v Pakistanu in poslala nazaj v ZDA, da izvede teroristične napade. Zazi je dejal, da se je hotel žrtvovati, da opozori na početje ameriških vojakov v Afganistanu. Priznal je dovolj točk obsežne obtožnice, da mu lahko sodnik ob izreku kazni konec junija odmeri le dosmrtni zapor. V primeru obsodbe po procesu bi mu grozila smrtna kazen, vendar pa so Zaz-izja prepričali v sodelovanje, sicer predvsem z grožnjami, da mu bodo zaprli in izgnali mater zaradi imigracijskih prekrškov. Zazi sodeluje s preiskavo, ki še poteka, saj ni edini, ki je zaradi načrtovanega napada končal v zaporu, poleg tega pa ima koristne informacije o teroristih v Pakistanu. Poleg Zazija so aretirali tudi Zarei- na Ahmedzayja, po rodu iz Afganistana in Adisa Me-dunjanina po rodu iz Bosne in Hercegovine. Prav tako tudi imama mošeje v Queensu Ahmada Waisa Af-zalija ter Zazijevega očeta Mohameda Walija Zazija. Najibullah Zazi je v Denverju "skuhal" eksplozivne naprave iz kozmetičnih materialov in jih lani jeseni peljal z avtom v New York. Nekje na poti se jih je znebil, ker je sumil, da mu je policija na sledi. Napade je nameraval izvesti na obletnico 11. septembra, vendar je ta načrt padel v vodo, čeprav pa se Zazi ni predal in je nameraval izdelati nove bombe. Iz New Yorka se je vrnil v Denver, newyor-ška policija pa je medtem prekinila tajno operacijo zvezne policije FBI, ki je Zazija opazovala in čakala, da priplava na površje še kakšen član Al Kai-de. Newyorška policija je opravila racijo v hiši v Queensu, kjer je bival Zazi in FBI ga je potem v Denverju moral aretirati. Imam Afzali je obtožen, da je Zazizja opozoril, da proti njemu poteka preiskava. Oče Mohamed Wa-li Zazi pa je obtožen, da je lagal preiskovalcem in oviral preiskavo, ker je uničil ali skril sinov material za izdelavo bomb. Ahmedzaya in Medunjanina, ki sta z Zazizejm obiskovala srednjo šolo v New Yorku, pa so aretirali v začetku januarja v New Yorku, potem ko so jima nenehno sledili vse od lanske jeseni. (STA) SRBIJA - Haaško sodišče Policija preiskala hišo Ratka Mladica BEOGRAD - Srbska policija je včeraj preiskala hišo nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov in haaškega obtoženca Ratka Mladiča v Beogradu. Več kot 50 pripadnikov specialne policijske enote je za več ur obkolilo širše območje hiše, v kateri sta bila tedaj Mladičeva soproga Bosa in sin Darko. Mladičevo hišo so v preteklosti že večkrat preiskali. Kot so sporočili s srbskega tožilstva za vojne zločine, so preiskavo izvedli v okviru prizadevanj srbskih oblasti za aretacijo Mladiča. Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčevič je kasneje pojasnil, da skušajo z akcijo presekati financiranje haaškega ubežnika. Preiskavo Mladičeve družinske hiše, ki so jo začeli ob 6. uri zjutraj, so popoldne že zaključili. Ob 15. uri so policijska vozila zapustila območje v beograjskem naselju Banovo Brdo. Kot je pojasnil Mladičev odvetnik Svetozar Vujačič, je policija med preiskavo zasegla več predmetov, med drugim več videokaset, zgoščenk in rokovnikov, starih več kot 15 let. Zasegli so tudi določeno količino denarja, vendar pa Vujačič ni znal povedati, za kolikšno vsoto je šlo. Po podatkih srbske tiskovne agencije Beta naj bi v hiši zasegli 70.000 evrov. Mladič in bivši predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžič sta zadnja dva obtoženca haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki sta še na begu. Oba pa se domnevno skrivata v Srbiji. (STA) 1 0 Sreda, 24. februarja 2010 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pokrajina posredovala lanske podatke o trgu dela Število pogodb za nedoločen čas upadlo za 43 odstotkov Lani 22 odstotkov manj novih zaposlitev kot v letu 2008, v zadnjem trimesečju porast dopoiniine blagajne Na deželi posluh za Eat0n Slovenske višje šole vabijo Slovenske višje srednje šole v Gorici vabijo na dan odprtih vrat poklicno-tehni-čnega in licejskega pola v petek, 26. februarja 2010, in v sredo, 17. marca 2010, od 18. ure do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. V lanskem letu je bilo v goriški pokrajini skupno sklenjenih 18.888 novih delovnih pogodb, v letu 2008 pa jih je bilo za 22,2 odstotka več, in sicer 24.264. Med sektorji, ki so lani na tem področju utrpeli najhujši udarec, je bila predelovalna industrija, kjer se je število novih zaposlitev znižalo za 37 odstotkov. Kriza je v lanskem letu močno vplivala predvsem na stalna pogodbena razmerja, saj se je število pogodb za nedoločen čas v primerjavi z letom 2008 znižalo za 43,2 odstotka. Lani je namreč stalno delovno mesto našlo 3.516 delavcev, leto prej pa 6.194. »Potem ko smo v tretjem trimesečju lanskega leta zabeležili rahel porast števila novih zaposlitev, zmanjšanje števila novih vpisov v sezname brezposelnih in znižanje števila pooblaščenih ur dopolnilne blagajne, so se v četrtem trimesečju pono- vno pojavili negativni podatki,« je povedal predstavnik deželne agencije za delo Marco Cantalupi, ki je včeraj s pokrajinskim odbornikom za delo Alfredom Pascolinom in pokrajinsko funkcionarko Eleno Ciancia predstavil zadnje podatke o trgu dela na Goriškem. Na padec števila novih zaposlitev so po podatkih, ki jih je zbrala deželna agencija za delo, vplivala predvsem podjetja v Tržiču. Na Goriškem je agencija zabeležila močan upad števila zaposlitev predvsem v Marianu (-52,2 v primerjavi z letom 2008) in v Sovodnjah (-58,8 odstotkov), na kar pa vpliva tudi dejstvo, da je število podjetij in obratov v slovenski občini omejeno. V zadnjem trimesečju lanskega leta se je ponovno povišalo povpraševanje po dopolnilni blagajni: skupno je bilo pooblaščenih skoraj 1.200.000 ur redne in iz- Med sektorji, ki jih je lani kriza najmočneje prizadela, je bila predelovalna industrija, kjer se je število novih zaposlitev znižalo za 37 odstotkov BUMBACA redne dopolnilne blagajne, kar je štirikrat več kot v istem obdobju leta 2008. Na porast v zadnjem trimesečju je vplival predvsem mehanski sektor. V celem letu 2009 je bilo na Goriškem pooblaščenih skoraj tri milijone ur dopolnilne blagajne, medtem ko jih je bilo v letu 2008 le 730.000. »Padec števila pogodb za nedoločen čas vpliva na potrošnjo, obenem pa tudi na kakovost dela. Zaradi začasnosti pogodb in krčenja možnosti za zaposlovanje opažamo namreč večjo rigidnost: delavci niso pripravljeni tvegati in zapustiti delovnega mesta, da bi si poiskali boljšo zaposlitev,« je povedal Alfredo Pascolin in zaključil: »Podatki kažejo, da se učinki krize niso še zaključili, zato si bomo morali privihati rokave. Sistem socialnih blažilcev je sicer preprečil katastrofo, tistih, ki šele vstopajo v svet dela, pa seveda ne more kriti.« (Ale) GORICA Goriški radič kmalu s svojo blagovno znamko Goriška občina bo registrirala svoj tipični rdeč radič v patentnem uradu Trgovinske zbornice z blagovno znamko »Rosa di Gori-zia«, s čemer bo zaščitila zimsko po-vrtnino, ki jo ne samo krajevni kuharski mojstri vse pogosteje uporabljajo za svoje najboljše jedi. Občinski odbor je včeraj izglasoval sklep, s katerim bodo ovrednotili goriški radič, za katerega si prizadevajo, da bi dobil tudi oznako z zaščitenim poreklom. Goriški radič je sicer rdeče barve z odtenki, ki prehajajo na rožnato. V preteklosti so ga pridelovali na vrtovih v Štandrežu in Podturnu, danes pa se je njegova pridelava razširila tudi v druge predele mesta. V vsakem primeru gre za zimsko povrtnino, ki jo pred prodajo očistijo in jo je potrebno hraniti v hladilniku ali v hladnem prostoru. Goriški radič je hrustljav ter ima močan in nekoliko grenak okus. »Goriški radič je med najboljšimi krajevnimi proizvodi, zato pa imamo dolžnost, da si kot občina prizadevamo za njegovo ovrednotenje,« razlaga občinski odbornik za turizem Antonio Devetag in opozarja, da bodo blagovno znamko Goriški radič dali na razpolago krajevnim proizvajalcem in gostincem, kar bo nedvomno pripomoglo k boljšemu trženju zimske povr-tnine. »Sklep o patentiranju blagovne znamke je prvi korak v postopku za pridobitev zaščitenega porekla, v okviru katerega nameravamo vzpostaviti sodelovanje s kmečkimi stanovskimi organizacijami Coldiretti, Confagricoltura in drugimi ter z organizacijami iz Slovenije,« pojasnjuje Devetag. Deželna uprava je pokazala zanimanje do problematike tovarne Eaton v Tržiču in tržiškega območja nasploh: o tem je prepričan deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je komentiral rezultate včerajšnje avdicije v Trstu, kjer so pred drugo komisijo deželnega sveta spregovorili sindikalni predstavniki 330 zaposlenih v tržiškem obratu. Na srečanju je bilo sklenjeno, da bo prišlo do spremembe pravilnikov za dodeljevanje redne dopolnilne blagajne in do posodobitve pravilnika dežele Furlanije-Julij-ske krajine, ki določa pravila v zvezi s socialno koristnim delom. »Deželni svetniki smo se zavzeli zato, da bomo spodbujali deželni odbor k iskanju najboljših rešitev za tovarno Eaton in delavce. Delati bo treba predvsem na možnostih za zaposlitev delavcev v drugih obratih in podaljšanju socialnih blažilcev,« je povedal Brandolin. Bolezni srca in ožilja Sovodenjski krvodajalci prirejajo informativno srečanje na temo Preprečevanje bolezni srca in ožilja. Predaval bo kardiolog Roberto Marini. Srečanje bo danes ob 19. uri v konferenčni dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Rutar razstavlja V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo do 2. marca na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja iz Kopra, ki se je sicer rodil leta 1944 v Gorici. Mladost je preživel v Tolminu, leta 1966 se je preselil v Koper, kjer živi in dela. Že v mladih letih je rad slikal in risal, toda intenzivno se je slikarstvu začel posvečati šele po upokojitvi leta 1994. Po njegovih besedah mu od tedaj pomeni slikarstvo »bistvo življenja«. Vključen je v likovna društva Lik iz Izole, likovne sekcije društva Tine Ro-žanc iz Ljubljane in likovnega krožka »Il Colle« iz San Danieleja. Bil je tudi član likovnega društva Solinar iz Pirana in društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane. Razstavo prirejajo Kulturni dom, zadruga Maja in Zveza slovenskih kulturnih društev; odprta bo od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. TRŽIČ - Uprava Davki in tarife bodo ostali nespremenjeni Tarife za davke Ici, Irpef in Tosap ostajajo enake kot v letu 2007, tarifi za pogrebne storitve in socialno pomoč na domu pa bodo obdržali na lanski ravni. To je del navodil, ki jih je tržiška občinska uprava v prejšnjih dneh vključila v direktivo, s katero na podlagi državnega zakona napoveduje davčno politiko, ki jo namerava voditi v tekočem letu. Za davek na nepremičnine Ici je občina Tržič sprejela državno zakonodajo, ki predvideva ukinitev davka na tako imenovano prvo hišo. Občinski dodatek na davek na dohodke Irpef bo ostal 0,3-odstoten, družine s prihodki pod 15.000 evri pa ga ne bodo plačale. Davek Tosap so zamrznili, tarifa za odpadke Tarsu pa bo ostala enaka kot lani, kar bo občini Tržič zagotovilo 4.127.272 evrov prihodkov. Letni strošek, ki ga bo občina plačala za okoljske storitve, pa se vije okrog 4.900.000 evrov. Direktiva tudi predvideva nadzor nad spoštovanjem vsebin pogodbe s strani pokrajinskega podjetja Iris, ki si mora prizadevati za omejevanje stroškov. GORICA - Valenti, Razzini in Marin o deželnem zdravstvenem načrtu Zahtevajo avtonomijo Za deželne svetnike desne sredine o prihodnosti porodniških oddelkov v Gorici in Tržiču mora odločati goriško zdravstveno podjetje »Za goriško zdravstveno podjetje zahtevamo v prvi vrsti avtonomijo pri odločanju o prihodnosti porodniških oddelkov ter ohranitev vseh ležišč v kardiologiji in nefrologiji, dolgoročni načrt pa mora biti ustanovitev podjetja, ki bo samostojno upravljalo tržiško in goriško bolnišnico.« Tako poudarjajo deželni svetniki Ljudstva svobode Gaetano Va-lenti in Roberto Marin ter Severne lige Enrico Razzini, ki so včeraj pojasnili, da bo ravno jutri pristojna komisija odločala o novem deželnem zdravstvenem načrtu. »Poudariti je treba, da je zdravstveni načrt nadgradnja prejšnjih načrtov; zadnjega izmed teh je pripravila le-vosredinska koalicija z Riccardom Illyjem na čelu, ki je goriško in tržiško bolnišnico vključila med krajevne zdravstvene strukture, sploh pa je goriško zdravstvo oškodovala s celo vrsto krčenj,« poudarja Valenti in opozarja, da je skupaj s kolegoma iz vrst desne sredine pripravil več opomb in priporočil, ki jih bodo pred- stavili med jutrišnjim zasedanjem in seveda zahtevali, da jih bo deželna vlada vzela v poštev. »Zahtevamo popolno avtonomijo pri vodenju porodniških oddelkov v Gorici in Tržiču, saj nočemo prepustiti deželi odločanja o njuni usodi. Poleg tega bomo zahtevali ohranitev vseh ležišč v kardiološkem in nefrolo-škem oddelku,« razlaga Valenti, Razzini pa po drugi strani opozarja, da je bila Il-lyjeva uprava pod udarom lobijev, ki so si prizadevali, da bi goriški zdravstveni sistem priključili tržaškemu. »Zvech, Brus-sa, Gherghetta in Brandolin so hoteli uničiti goriško zdravstvo, nekdanja direktorica zdravstvenega podjetja Baccarinova pa je njihove namere podpirala,« je prepričan Razzini, ki predlaga racionalizacijo stroškov z ukinitvijo nepotrebnih dvojnikov. »Ohraniti je treba tržiški in goriški kirurški oddelek, toda lahko obdržimo zgolj enega primarija, drugega pa se lahko znebimo in s tem prihranimo kar nekaj denarja. To bi seveda lahko veljalo tudi za druge oddelke in službe, sploh pa bi za porodniška oddelka lahko ustanovili samo eno zdravniško delovno skupino, tako da bi zdravniki delali v obeh bolnišnicah,« pravi Razzini. Da tudi v današnji deželni vladi niso vedno ravno pozorni na potrebe Gorice, je s svojimi besedami dal razumeti Marin. »Dežela je dala na razpolago 90 milijonov evrov za pordenonsko bolnišnico; po drugi strani moremo biti navdušeni nad odločitvijo dežele, da nameni 90 milijonov evrov za gradnjo sedežnice do Mo-krin in hkrati razmišlja o ukinitvi enega izmed porodniških oddelkov v goriški pokrajini,« poudarja Marin. Na predlog goriške Demokratske stranke in direktorja šempetrske bolnišnic Silvana Sakside o združitvi porodniških oddelkov Valenti odgovarja, da tega zaenkrat ni mogoče storiti. »Dokler ne bomo imeli podjetja, ki bo upravljalo goriško in tržiško bolnišnico, čezmejnega sodelovanja ne bomo mogli razvijati, saj nimamo pristojnosti za vzpostavitev mednarodnih stikov. V Evropskem zdru- ženju za čezmejno sodelovanje - EZTS -so po drugi strani pravne možnosti za koriščenje evropskega denarja za pripravo skupnih projektov tudi na področju zdravstva. Skupne projekte s Šempetrom lahko zaenkrat vodimo samo, če zanje dobimo evropski denar,« pojasnjuje Valen-ti in poudarja, da je vsekakor ustanovitev podjetja za upravljanje goriške in tržiške bolnišnice dolgoročni projekt, katerega uresničitev ni ravno za vogalom. Možnost, da bi se goriški otroci rojevali v Novi Gorici, zaenkrat zavrača župan Ettore Romoli. Po njegovih besedah si je treba prizadevati za ohranitev porodnišnice v goriški bolnišnici, pri čemer Romoli podpira predlog Valentija, Raz-zinija in Marina o skupnem porodniškem oddelku z enim samim primarijem, ki bi pa imel svoja sedeža v Gorici in Tržiču. Vzpostavitev sodelovanja s šempetrsko bolnišnico po drugi strani podpira občinski svetnik Levice in svobode Livio Bianchini, za katerega je ta edina možnost za preživetje goriškega zdravstva. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. februarja 2010 2 5 gorica - Na sedežu Tržaške univerze srečanje v organizaciji SKGZ EZTS bližnjica do evropskih skladov in priložnost za gospodarski razvoj Župana Romoli in Brulc sta se o novem instrumentu pogovarjala z odgovornima urednikoma Udovičem in Possamaiem O bivših čezmejnih projektih, o katerih so občine že razmišljale v prejšnjih letih, in novih področjih sodelovanja, ki so prioritetnega pomena za razvoj gospodarstva in izboljšanje življenja na meji, se bodo že v prihodnjih tednih začeli pogovarjati upravitelji in tehniki občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, ki nameravajo čim prej začeti z načrtovanjem vsebin novonastalega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. O priložnostih, ki jih novo sredstvo čezmejne kooperacije ponuja, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano, ki ga je priredila SKGZ pod pokroviteljstvom goriške in novogoriške občine. Pogovor z županoma Gorice in Nove Gorice Ettorejem Romolijem in Mirkom Brulcem sta vodila urednika dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in Primorskega dnevnika Dušan Udovič, ki sta o perspektivah razvoja čezmejnega območja s prvima občanoma že razpravljala pred enim letom na podobnem srečanju. Večer je uvedel direktor goriškega pola Tržaške univerze Piergiorgio Gabassi, v imenu SKGZ-ja pa je pozdravil pokrajinski predsednik Livio Semolič. Tehnične in pravne značilnosti tega instrumenta sta občinstvu predstavila goriški občinski odbornik Guido Germano Pettarin in predsednik svetniške komisije za mednarodne odnose pri mestni občini Nova Gorica Stojan Ščuka. Le-ta sta opisala dosedanje korake za ustanovitev neprofitnega združenja javnega prava, ki bo imelo sedež v Trgovskem domu, ter postopek, ki bo pripeljal do njegove operativnosti. Po podpisu konvencije, do katerega je prišlo prejšnji teden, sta zdaj na potezi vladi v Rimu in Ljubljani, ki bosta imeli 90 dni, da se izrečeta. Če ne bo zapletov, bodo junija občine dobile vladni odločbi, na podlagi katerih bodo vprašale vpis v register EZTS-je pri EU. V pričakovanju nanj bodo oblikovali organe EZTS-ja -med njimi je najpomembnejša 14-član-ska skupščina -, ki bodo operativni še pred prvim oktobrom letos, ko se bodo začela dela evropskega programskega omizja za obdobje 2014-2020. Župana sta v odgovorih na Possa-maieva in Udovičeva vprašanja povedala, da je uresničitev EZTS-ja šele prvi korak, saj bo treba sedaj začeti razmišljati o stvarnih projektih na področju okolja, prometa, infrastruktur, gospodarstva, sociale, itd. (Romoli je sicer izključil področje zdravstva), oba pa sta izpostavila, da se upravam mudi. »EZTS ne bo delal Z desne Possamai, Brulc, Gabassi, Semolič, Romoli in Udovič, spodaj publika na sedežu Tržaške univerze BUMBACA čudežev, odpira pa nove priložnosti našemu teritoriju, ki je z ekonomskega in družbenega vidika enotno. Gorica bo v perspektivi krepitve in sinergij tržiškega pristanišča postala njegovo zaledje, z njo pa tudi Nova Gorica in Šempeter, zato je na primer nujno, da delamo na povezavi dveh tovornih postajališč. Če se bo to uresničilo, bo seveda vplivalo tudi na traso petega koridorja,« je povedal Romoli in dodal, da je pomen nadobčinskega in meddržavnega instrumenta, kot je EZTS, tudi v možnosti po neposrednem dogovarjanju z EU, vladama in subjekti, ki lahko prispevajo k razvoju teritorija. »Na mednarodnem forumu International desk, ki bo marca v konferenčnem centru, se bomo že predstavljali kot enoten teritorij, ki vključuje Gorico, Novo Gorico in Šempeter,« je pristavil Romoli. »EU podpira čezmejno sodelovanje, da bi blažila zgodovinsko pogojene napetosti. EZTS prispeva k temu, da se politiki ne ukvarjamo z zgodovino, pač pa s planiranjem življenja v prihodnosti. EZTS bo prinesel seveda tudi obremenitev, saj bo pri iskanju skupnega interesa potrebno večje dogovarjanje,« je povedal Brulc, po katerem bo naloga EZTS-ja reševanje stvarnih vprašanj, kot so sodelovanje na področju univerz, ekološki vozli, skupno trženje turistične ponudbe in urbanistična integracija (pri tem je navedel primera gradnje zahodne obvoznice v Novi Gorici ter podvoza pod železniško progo med Erjavčevo in Škabrijelovo ulico). Posegla je tudi načelnica oddelka za gospodarstvo na novogoriški mestni občini Tatjana Gregorčič, ki je predlagala, da bi EZTS uporabili predvsem za razvoj novih tehnologij, znanja, povezovanja med univerzami in gospodarstva, predstavnik goriške Trgovinske zbornice Gianfranco Cappellari pa je izpostavil vlogo razvoja logistike. Ob koncu sta odgovorna urednika voščila županoma plodno delo, Livio Se-molič pa jima je podaril publikacijo italijanskega dnevnika Il Sole 24 Ore »Centri culturali«. V njej je opisanih dvajset kulturnih centrov, ki delujejo v raznih državah sveta in so z arhitekturnega vidika najbolj zanimivi, med njimi pa je po zaslugi arhitekta Dimitrija Waltritscha tudi goriški KB Center. »To je dokaz, da je lahko slovenska narodna skupnost dodana vrednost pri gradnji mednarodne vloge Gorice,« je zaključil Semolič. (Ale) gorica - Pokrajinski predsednik na sedežu prometne policije V varnost bodo še vlagali Pokrajina bo še naprej vlagala v varnost in posodobitev cestnega omrežja, za katerega je pristojna. To zagotavlja pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, ki se je včeraj skupaj s pokrajinskim odbornikom za promet Mauriziom Di Mat-teom srečal s poveljnikom goriške prometne policije Gian-luco Romitijem, da bi mu simbolno izročil prispevek za nakup računalniške opreme. Pokrajina je namreč dala na razpolago prometni policiji tri tisoč evrov, ki jih bodo uporabili za nakup štirih prenosnih računalnikov in tiskalnikov. Novo opremo bodo uporabljali na prizoriščih nesreč oz. med pa-truljiranjem teritorija, tako da bodo lahko z računalnikom pripravili zapisnik, ga natisnili in nato izročili poveljstvu. Med srečanjem so spregovorili tudi o priznanju Targa Blu, ki ga podeljujejo javnim upravam zaradi njihovih naporov za večjo varnost v cestnem prometu. Lani so priznanje izročili tudi pokrajini, saj se je na pokrajinskih cestah predlanskem število nesreč razpolovilo. To je rezultat stalnega vlaganja v varnost, je prepričan Ghergetta. Leta 2007 so na pokrajinskih cestah našteli 705 prometnih nesreč, od katerih jih je bilo štirinajst s smrtnim izidom. Leta 2008 je bilo po drugi strani prometnih nesreč 598, v njih pa je izgubilo življenje sedem oseb. Gherghetta vsekakor opozarja, da je znižanje nesreč rezultat številnih naložb v cestno infrastrukturo. Pokrajina namreč za asfaltiranje svojih cest uporablja najbolj sodoben asfalt, po drugi strani pa gradi krožišča, ki so veliko bolj varna od tradicionalnih semaforiziranih križišč. ronke - Požar v delavnici Preplah je bil velik, k sreči je zgorel samo računalnik Požar je včeraj ob 14.30 popolnoma uničil računalnik in del urada mehanske delavnice Bressan v Ulici Androna Palmada v Ronkah. Po vsej verjetnosti se je ogenj vnel zaradi kratkega stika na električnem omrežju, delavci pa so takoj klical na pomoč tržiške gasilce. Le-ti so posredovali kmalu zatem in brez večjih težav pogasili ognjene zublje. Požar se je baje vnel ob stikalu, od koder se je ogenj v trenutku razširil na računalnik. V par minutah je bil računalnik popolnoma uničen, v tem času pa se je požar razširil še na mizo in drugo pohištvo. Takojšen poseg gasilcev je preprečil, da bi bila gmotna škoda še večja, vsekakor pa je požar sprožil velik preplah med stanovalci sosednjih hiš. Mehanska delavnica se namreč nahaja nedaleč od županstva, to se pravi v središču Ronk, tako da so se ob pogledu na gost in črn dim prestrašili res številni krajani. rupa - Drevi v vaški cerkvi Zbor Rupa-Peč praznuje 75-letnico Drevi bodo v Rupi proslavili pomemben jubilej, 75-letnico ustanovitve vaškega pevskega zbora. Nastanek zbora sega v sredino tridesetih let, to se pravi v čas, ko je črni režim vodil ge-nocidno politiko do primorskih Slovencev in ko je bilo prepovedano sleherno kulturno izražanje v slovenskem jeziku. Edinole pevski zbori so uspeli kljubovati nasilju in so s svojo dejavnostjo, velikokrat na skrito, ohranjali in krepili narodno zavest. To je bil tudi primer Rupencev in Pečanov, ki so z ustanovitvijo cerkvenega pevskega zbora izkazali svojo narodno pripadnost. V repertoar so namreč vključevali tudi narodne in ponarodele pesmi. Po vojni se je mešani pevski zbor Rupa-Peč posvetil posvetnim oblikam petja, a je istočasno sodeloval tudi pri vaških cerkvenih praznikih. Veliko let je zbor vodil zborovodja Slavko Klanjšček, zadnja tri leta pa je vajeti pevske skupine prevzela mlada Zu-lejka Devetak. Z mladostno zagna- nostjo je zborovodkinja prinesla novo svežino in nov način dojemanja in iz-pričevanja bogatega izročila, ki mu pravimo zborovsko petje. Zbor Rupa-Peč trenutno šteje kakih dvajset pevk in pevcev. V veliki večini so pevci izraz dveh vasi ob Vipavi, nekaj pa jih prihaja tudi iz drugih krajev Goriške. Za drevišnji slavnostni koncert je društveno vodstvo izbralo rupensko cerkev, ki bo bržčas za to priložnost nabito polna. Za jubilejni koncert je bil izbran nadvse pomenljiv naslov: Biti, živeti! Gre za kratko misel globokega pomena, ki jo je v svoji znameniti Pesmi s Krasa napisal Srečko Kosovel. Poleg te pesmi bo zbor Rupa-Peč zapel kar nekaj narodnih in umetnih skladb, ki so posvečene Krasu in svojevrstnemu čaru, ki ga ta pokrajina izžareva. Pevski večer se bo pričel ob 20.30 uri, uvedel pa ga bo domači otroški pevski zbor, ki ga ravno tako vodi Zulejka Devetak. Poleg petja bo na sporedu tudi slavnostni govor in priložnostni pozdravi gostov. (vip) 1 6 Sreda, 24. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Psihoterapevt Miha Kramli predaval višješolcem Odvisnost od interneta nevarna kot druga mamila Prekomerna uporaba računalnika povzroča v možganih hude poškodbe V slovenskem višješolskem središči v Gorici je v okviru pouka zdravstvene vzgoje vodil niz predavanj Miha Kramli, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti iz Nove Gorice. Predavanja so bila vključena v projekt Odpri oči, mamilom reči ne, ki so ga finančno omogočili športno združenje Dom, zadruga Maja in Kulturni dom iz Gorice. Januarja sta tako dve predavanji potekali na licejskem polu Trubar-Gregorčič, februarja pa na tehničnem polu Cankar-Zois-Vega. Miha Kramli, psihoterapevt, ki vodi novogoriški center za bolezni odvisnosti, je na vsakem srečanju dijakom dve uri predaval o drogah. Prvo Mladi veliko ur na dan presedijo pred računalnikom, zato so jih Kramljieve besede o nevarnosti odvisnosti z internetom zelo prizadele BUMBACA uro je spregovoril o kemičnih mamilih, drugo uro pa o nekemičnih. Povedal je veliko stvari, ki jih dijaki niso vedeli, na primer, da kdor več kot leto dni jemlje mamila, se od njih nikoli več ne uspe popolnoma rešiti. Med drugo uro predavanja je predavatelj spregovoril o nekemičnih mamilih, za katere dijaki niso vedeli, da so lahko zelo nevarna. Tako so mladi spoznali, da se uporaba interneta v današnji informacijski družbi zaradi široke dostopnosti in preproste uporabe hitro povečuje. Medmrežje je postala priljubljena oblika zabave, saj ponuja možnost klepetanja, celo iskanja partnerja, obenem je lahko vir razli- čnih informacij in včasih izhod v sili, ko uporabniki interneta pobegnejo pred problemi v nerealen fantazijski svet. Prepogosta uporaba spleta in računalniške tehnologije je povzročila tudi nove oblike odvisnosti. Zasvojenost od interneta spada med neke-mične odvisnosti, ki prav tako kemične droge lahko poškoduje možgane. »Odvisnost je bolezen, ki prizadene naše telo, ustvarjalnost in medosebne odnose,« je poudaril Kramli in opozoril, da odvisniki od heroina imajo podobno poškodovane možgane kot zasvojenci z internetom, saj pri obeh nastajajo spominske luknje. Zasvojenost z internetom tako kot druge droge pušča v možganih poškodbe, ki se po abstinenci spremenijo v sledi, lete pa zahtevajo ponovitev omame. Človek, ki je zasvojen z internetom, čuti potrebo, da čedalje več časa preživi na medmrežju, saj le tako doživi zadovoljitev. Če mu poskušamo rabo interneta ukiniti ali omejiti, postane taka oseba razdražljiva in nemirna. Ker čedalje več časa preživi za računalnikom, opušča medčloveške odnose, lahko opusti službo, šolanje; počasi se začne osebnostno spreminjati. Pojavljajo se pomanjkanje spanja, bolečine v hrbtu, težave pri šolanju ali na poklicnem področju. Dolgotrajna raba interneta vpliva tudi na pojavljanje težav v družini in socialnem okolju. To se kaže z zanemarjanjem družinskih obveznosti in prijateljskih odnosov. Odvisniki si pogosto ne priznajo, da so zasvojeni z internetom in svojo navezanost na internet poskušajo opravičiti in skriti pred drugimi. Prav tako kot vsi ostali odvisniki od kemičnih substanc tudi zasvojenec z internetom doživi abstinenčo krizo, če mu ukinemo rabo interneta. Dijake je predavanje zelo prizadelo, še predvsem, ko jim je Kramli spregovoril o resničnih primerih. Večina mladine namreč uporablja internet več ur dnevno, zato pa jim je Kramli pomagal razumeti, da je to lahko zelo nevarno. Marjeta Urbančič gorica - Ob 100-letnici rojstva Poklonili so se Ljubki Šorli Krajšo slovesnost na pokopališču priredila SSO Udeleženci včerajšnje svečanosti Na goriškem mestnem pokopališču je včeraj popoldne potekala slovesnost v priredbi SSO za Goriško, s katero so se poklonili spominu Ljubke Šorli in Lojzeta Bratuža. Slovesnosti so se med drugimi udeležili Lojzka in Andrej Bratuž, pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj, pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič, predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Ivo Cotič in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, sodelovali pa so tudi pevci in pevke MePZ Podgora in MePZ Lojze Bratuž. »V teh dneh, ko smo se spominjali na 100-letnico rojstva Ljubke Šorli, poteka veliko zanimivih pobud. Ne bi bilo prav, če bi pesnice ne obiskali na njenem poslednjem domu,« je povedal Bandelj in nadaljeval: »Ob grobu naših najdražjih, še posebno ob grobu pesnice Ljubke Šorli in moža Lojzeta Bratuža, lahko obnovimo temelje, na katerih zastavljamo naše življenje in delo za boljšo prihodnost. Ti temelji so v današnji dneh, ki jih zaznamuje gospodarska in družbena BUMBACA kriza, toliko bolj pomembni, da ne zapademo v splošno odtujenost, kjer si vsak išče lastnih rešitev in odgovorov. Lika Šorlijeve in Bratuža nas vabita k pogledu naprej. Ni dovolj ohranjati tega, kar imamo, potrebno je vlagati v razvoj, ki sloni na temeljih vrednot slovenstva, krščanstva, omike, strokovnosti ter kulturne in gospodarske učinkovitosti.« Pozdravila sta tudi Livio Semolič in Julijan Čavdek. Spominski večer ob stoletnici rojstva Šorlijeve pa bodo jutri ob 20.30 priredili KC Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in ZSKP. Na večeru bodo nastopili tudi gojenci SCGV Emil Komel. Nagovor so organizatorji zaupali Janezu Povšetu, recitirali pa bodo Ivana Fajt, Jakob Podveršič, Luka Paljk, Jasmin Kovic in Nikolaj Pintar. Aleksander Gadžijev bo imel klavirski nastop, pod vodstvom Bogdana Kralja in ob klavirski spremljavi Mojce Bizjak pa bo zapel MePZ Lojze Bratuž v ženski zasedbi. Nastopil bo tudi MePZ F.B. Sedej iz Števerjana pod vodstvom Aleksandre Pertot. štandrež - Prosvetno društvo ob Dnevu slovenske kulture Pravljična proslava Prireditev so posvetili pravljicam - Govornica je bila novogoriška podžupanja Darinka Kozinc »Pravljice so čudeži, sanje, so potovanja v čudežne dežele, male skrivnosti malih ljudi, sličice življenja, sončni žarki otroštva. Pravljica smo jaz, ti, ti in ti, pravljica smo vsi mi.« Tako je povedala Majda Zavadlav med Prešernovo proslavo, ki jo je prosvetno društvo Štandrež v soboto posvetilu ravno pravljičnemu svetu. Kulturno prireditev so v glavnem oblikovali otroci, rdeča nit proslave pa so bile pravljice, ki otrokom in tudi odraslim lepšajo dneve. Večer se je pričel z Alessandro Schettino, ki je zapela Prešernovo zdra-vljico, sledil je nastop domačega otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Michela De Castro. Otroci so se predstavili z venčkom narodnih pesmi, njihova dirigentka pa jih je spremljala s harmoniko. Dve štandre-ški deklici sta nato poskrbeli za plesno točko, gojenci slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel pa so zaigrali razne skladbe. Slavnostna govornica je bila no-vogoriška podžupanja Darinka Kozinc, ki je poudarila veliko vlogo Prešerna pri širjenju in uporabi slovenskega jezika v književnosti. To je počenjal v obdobju, ko so številni Slovenci sprejemali nemško kulturo, ki se jim je zdela boljša in večja od njihove. Kozinčeva je ugotavljala, da so se od takrat časi precej spremenili, ne glede na to pa smo v današnji dneh priča vdoru anglo-ameriških vplivov. »Otrokom že v zibelko polagamo tuje pravljice, gledajo tuje risanke in starši med seboj skoraj tek- Štandreški otroški pevski zbor se pripravlja na nastop BUMBACA mujejo koliko tujih jezikov se bo v najbolj nežnem obdobju učil njihov otrok, ob vsem tem pa pozabljajo na svoje lastno izročilo,« je opozorila novogoriška podžu-panja in prisotne pozvala, naj negujejo svojo slovensko kulturo in jezik. Za Kozinčevo je na oder stopila Majda Zavadlav, ki je vzpostavila stik z občinstvom ter otroke in starše spraševala, če so jim všeč pravljice. Otroci so Zavadlavovi pridno odgovarjali in ji povedali, kaj jim pomenijo pravljice in zakaj jim radi prisluhnejo. Ob zaključku pogovora je Zavadlavova prebrala pravljico Zajčka dva, ki jo je napisala ravno novogoriška podžupanja Darinka Ko- zinc. Pravljica je posvečena zgodbi dveh zajčkov, ki se sama odpravita v gozd in se izgubita, to pa je seveda prispodoba za otroke, ki morajo slediti naukom in nasvetom svojih staršev. Sledili sta še dve plesni in glasbeni točki, zatem pa je proslavo z ubranim petjem sklenil mešani pevski zbor Štandrež. nova gorica - SNG Striček Vanja »To je ena od zahtevnejših repertoarnih postavk v letošnjem repertoarju. Vsa Čehova besedila so na Slovenskem na nek način lakmus papir ansambla, saj terja Čehov poseben tip igre, kjer se hitro lahko pokažejo napake. Na odru se ne dogaja veliko. Gre za notranje stanje, ki ga igralci morajo nositi v sebi. Tega se ne da prekriti s spektaklom.« Tako je ob včerajšnji predstavitvi četrte uprizoritve v sezoni 2009 / 2010 povedala zaenkrat še v.d. umetniškega vodje v SNG Nova Gorica, Ira Ratej. V zvezi z igro Striček Vanja je še pojasnila da je ta projekt zahteven tudi zato, ker ga režira Mateja Koležnik, saj se v gledaliških krogih ve, da kamor pride režirati Koležnikova, tam se bo trdo delalo. Pojasnila je, da igrajo v predstavi sami domači igralci in izrazila željo po tem, da bi si jo prišlo poleg abonentov ogledati tudi čimveč šolarjev oziroma dijakov. Kot lektor je pri pripravi predstave sodeloval Jože Faganel, za kostume je poskrbel Alan Hranitelj, avtorja glasbe sta Jura Ferina in Pavle Miholjevic, avtorja videa, ki pri predstavi deluje kot del scenografije, pa Rado Li-kon in Valentin Perko. Za luči je poskrbel Samo Oblokar. V predstavi nastopajo Bine Ma-toh, Medea Novak, Ana Facchini, Teja Glažar, Radoš Bolčina. Gorazd Jakomini, Milan Vo-dopivec in Mira Lampe Vujičic. Pol ure pred jutrišnjo premiero, ki se bo začela ob 20. uri, bo v rotundi gledališča otvoritev priložnostne razstave z naslovom Čehov v novogoriškem gledališču. Na njej bodo na ogled fotografije in plakati ter en kostum z dozdajšnjih uprizoritev Čehova na novogoriškem odru. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 23. februarja 2010 2 5 d3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 15. marca, ob 20.30 Toni Merlot cabaret (v furlanščini) »Scaravente doi tais«. Igrata Toni Merlot in Gjelindo Titiliti; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 048133288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 27. februarja, ob 20.45 »Lo schiaccianoci«, nastopa Moscow City Ballet; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 15. marca, ob 21. uri predstava »Caveman -L'uomo delle caverne«, igra Maurizio Colombi, režija Teo Teocoli; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri »Che tipo quel topo« za otroke med 3. in 10 letom starosti, nastopa gledališka skupina La Baracca iz Monze; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 25. februarja, ob 20.45 koncert »Made in Italy #2« nastopa Ensemble Sentieri Selvaggi; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470). Q Kino fl Razstave deljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. GORIŠKE RAZSTAVE O FUTURIZMU: na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ri-costruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih bo do 1. marca na ogled razstava slik Lenče Mi-tevske z naslovom Simboli. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja iz Kopra; do 2. marca od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled slikarska razstava Redyja Casarse z naslovom Sneg; do 3. marca med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro, ob ponedeljkih zaprto. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo do 4. marca na ogled dokumentarna razstava knjig, fotografij, zvezkov in drugih predmetov pesnice Ljubke Šorli. Ogled je možen od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi manifestacijami. ŽENSKI POGLEDI 2010 - V Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu bo v soboto, 6. marca, ob 20. uri odprtje razstave fotografij Teje Pahor, Katerine Pittoli in Slavice Radinja, slik Claudie Raza, mask Silvane Buttera in keramik Nadie Tomasetig. Nastopila bosta zbor Kraški slavček in plesna skupina Corine ed il suo gruppo, Ada Tomasetig bo pripovedovala beneške pravljice, priložnosti nagovor bo imela Franka Padovan. 4 Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Il missionario«. Dvorana 3: 18.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; 20.00 - 22.00 »Il mio ami-co Eric«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Wolfman«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Il fi-glio piu piccolo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 5: 18.10 »Amabili resti«; 20.15 - 22.10 »Il missionario«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi ulici v Novi Gorici je na ogled razstava slik Ivana Jelinčiča z naslovom V objemu gora in Soče; do 26. februarja. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Bernik, Jasmina Ci-bic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Ja-ša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Ta-dic; do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici je na ogled slikarska in kiparska razstava Davideja Verziagija z naslovom »Fuo-riluogo«; do 27. februarja od pone- MEŠANI PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ vabi na koncert ob 75-letnici ustanovitve danes, 24. februarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Marka v Rupi. Nastopila bosta OPZ ter MePZ Rupa-Peč pod vodstvom Zulejke Devetak. KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 26. februarja, ob 20.45 bo koncert dua Simonen (violina) - Cherepanov (klavir); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. SOVODENJSKA POJE 2010 - 27. revija domačih zborov bo v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireja KD Sovod-nje. Nastopajo Sovodenjska dekleta, MoPZ Skala, Ženska skupina Danica, MePZ Rupa Peč in DPS Bodeča neža. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola je na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da sprejemajo vpisovanja v vrtce in osnovne šole do 27. februarja na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter danes, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi fe- bruarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo, ki se bo začel 4. marca na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici. Poglobili bodo pravne vidike in predpise informacijske varnosti z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 26. februarja, in v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, in-fo@slovik.org in tel. 0481-530412. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Me-daglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Pod-gori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štandrežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. Priporoča se točnost! IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE do Osla (od Kopenhavna do Osla s slikovito zgodovinsko ladjo) prireja KRUT od 29. aprila do 2. maja; informacije in vpisovanje v tržaškem uradu v Ul. Cicerone 8/B (tel. 040360072). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da lahko poravnajo stroške za izlet v Gemono in Venzone, ki bo 6. marca in sporočajo, da bo odhod avtobusa ob 7.45 iz Štiva-na s postanki ob 7.50 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in ob 8.15 v Ron-kah (pri piceriji Al Gambero). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) □ Obvestila KMETIJA ALEŠ KOMJANC prireja skupinske vodene degustacije večsort-nega lastnopridelanega kvalitetnega oljčnega olja; informacije po tel. 0481-390238. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, bo odprt za javnost od marca dalje vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo anagrafski urad danes, 24. februarja, zaprt zaradi izpopolnje-valnega tečaja. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) danes, 24. februarja, od 9. do 11. ure na sedežu upokojencev CISL v ul. Man-zoni 5/G v Gorici. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za počastitev 35-letnice ustanovitvene skupščine SSk (15. februarja 1975), prvega zasedanja pokrajinskega kongresa (1. marca 1975) in prvega zasedanja pokrajinskega sveta SSk, sklicana slavnostna seja pokrajinskega sveta, ki bo potekala v ponedeljek, 1. marca, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja čistilno akcijo v nedeljo, 7. marca, z zbirališčem na sedežu v Ul. Carabi-nieri caduti di Peteano v Petovljah ob 8. uri. Čistili bodo bregove Soče in Vipave v okolici sedeža. Vsak udeleženec naj ima rokavice in primerno obutev. 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah (revijalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it; informacije po tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. H Prireditve MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se nam ob dnevu žena v soboto, 6. marca, v domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 0481-21407 (Marta) ob uri kosila. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE IN KULTURNO ZDRUŽENJE LIPIZER vabita na predstavitev multimedial-nega in interaktivnega DVD-ja o 25. mednarodnem violinskem natečaju Rodolfo Lipizer in prejšnjih 24 izvedb danes, 24. februarja, ob 17. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci 2 v Gorici. DAN SLOVENSKE KULTURE v organizaciji fotokluba Skupina 75, KD Briški grič in SD Karnival bo v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri s predstavitvijo knjige Darinke Sirk »Ivanov venec - briške šege in navade«; za glasbeni utrinek bo poskrbel Aktiv Briških žena. Program se bo nadaljeval v soboto, 27. februarja, ob 20. uri z osrednjo proslavo Pust danes in v tradiciji ter z odprtjem razstave Entografski pust in razstave mask Liški pustje; nastopili bosta zbor OŠ Alojz Gradnik in mladinska gledališka skupina KD Sovodnje z igrico Trojčki. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, SCGV Emil Komel, ZCPZ, ZSKP vabijo na spominski večer z naslovom Pesnici Ljubki Šorli hvaležno v spomin ob 100-letnici rojstva v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopili bodo recitatorji, ženska zasedba mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, MePZ F.B. Sedej iz Šte-verjana, Aleksander Gadžijev iz SCGV Emil Komel, nagovor bo imel Janez Povše. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO IN FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prirejata v četrtek, 25. februarja, ob 17.30 na sedežu Fundacije v Ul. Carducci v Gorici predstavitev publikacije »Cultura te-desca nel Goriziano (Fonti di cultura št. 4«), ki jo je uredila Liliana Ferrari. Z avtorico se bosta pogovarjala Hans Kitzmueller in Sergio Tavano. V SKLOPU NIZA KNJIGA OB 18.03 bo v četrtek, 25. februarja, srečanje z Beppinom Englarom, ki bo predstavil svojo knjigo »La vita senza limiti. La morte di Eluana in uno stato di diritto«. Izjemoma bo srečanje v občinski knjižnici v Tržiču, Ul. Ceria-ni 10. Na razpolago bo brezplačni avtobus, ki bo odpotoval ob 17.15 s trga pred goriško železniško postajo (obvezna predhodna prijava na tel. 3351765415). KD SOVODNJE, ZSKD IN SKGZ vabijo vse predsednike in odbornike društev na predavanje o evroprojek-tih, ki bo v petek, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovod-njah. Predaval pa bo Aljoša Sošol. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v petek, 26. februarja, ob 18. uri bosta Marco Mantini in Silvo Stok predstavila knjigo »I tracciati delle trin-cee sul fronte dell'Isonzo. Le alture di Monfalcone«. SKLAD DORČE SARDOČ IN CENTER LEOPOLDO GASPARINI vabita na predstavitev knjige Majde Sfiligoj z naslovom »La mia casa e la liberta. Avgust Sfiligoj, una vita« v torek, 2. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovali bodo Majda Sfi-ligoj, Nereo Battello, Dario Mattius-si in Boris Peric. ' . Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri). Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Iris Furlan iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Sergio Delfabro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv.Duha in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Raffaele Martone iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. DANES V PIERISU: 11.00, Antonietta Braggion vd. Lazzarotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Beglianu; 13.30,0norina Potente vd. Pelosin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Mario Perco (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 26 Nedelja, 18. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 ALPSKO SMUČANJE - Moški veleslalom ^ »Azzurri« spet brez o N i- $ 3 O u C m > pričakovanega odličja WHISTLER - Carlo Janka je novi olimpijski prvak v veleslalomu. Vodil je tudi že po prvi vožnji, to pa je zanj prvo olimpijsko zlato sploh. Za Švicarjem sta se na stopničkah zvrstila dva Norvežana. Srebrno medaljo je osvojil Norvežan Kjetil Jansrud (+0,39), ki se je na zmagovalni oder zavihtel z 11. mesta po prvi vožnji, tretji pa je bil njegov rojak Aksel Lund Svindal (+0,61), ki je tako dopolnil komplet medalj po zmagi v superveleslalomu in srebru v smuku. Brez medalje so ostali Avstrijci, čeprav so imeli tri svoje predstavnike v prvi šesterici. Romed Baumann, drugi po prvi vožnji, je končal na 5. mestu, Marcel Hirscher je bil četrti, Benjamin Raich pa še-sti.Američan Bode Miller je odstopil, favorit Didier Cuche pa je bil šele štirinajsti. Razočarani so tudi Italijani. Massi-miliano Blardoen je bil po prvi vožnji na zelo dobrem četrtem mestu, med prvih pet pa je razlika znašala pičlih 21 stotink sekunde. Blardone, ki smuča v okviru samostojne ekipe s trenerjem Giorgiom Ruschettijem, pa je v drugi vožnji razočaral, imel je »lesene« noge, že v prvih 20 sekundah tekme je zapravil 90 stotink sekunde prednosti in in pristal na 11. mestu. Vodilni možje italijanskega olimpijskega odbora CONI, ki so ob vznožju proge čakali na medaljo, so tiho zapustili prizorišče tekme še pred njenim koncem. Vnovič se je za Blardoneja pokazalo to, česar so se mnogi bali: ko se mu obeta podvig, redno zataji. Davide Simocelli, Manfred Moelgg im Alexander Ploner so si vse možnosti za visoko uvrstitev zapravili že v prvi vožnji. Izidi, moški veleslalom: 1. Carlo Janka (Svi) 2:37,83; 2. Kjetil Jansrud (Nor) +0,39; 3. 3. Aksel Lund Svindal (Nor) +0,61; 4. Marcel Hirschner (Avt) +0,69; 5. Romed Baumann (Avs) 0,97; 6. Benjamin Raich (Avt) +1,0; 7. Ivica Kostelic (Hrv) +1,05; 10. Aleš Gorza (Slo) +1,38; 11. Massimiliano Blardone (Ita) +1,52; 18. Alexander Ploner (Ita) +1,94; 19. Janez Jazbec (Slo) in Davide Simoncelli (Ita) +2,13; 22. Manfred Moelgg (Ita) +2,68; 25. Andrej Sporn (Slo) +3,22; 33. Andrej Križaj (Slo) +6,39. Blardone po 4. mestu v prvem spustu zaostal tudi za Alešom Gorzo (10.) - Slovenci ekipno solidni O Spored Danes Razočarani Massimiliano Blardone v ciljni areni veleslaloma ANSA »Nevarnost«, da bi se ponovil scenarij s Turina 2006, ko alpski smučarji niso osvojili niti enega odličja, pa je realna. Še zlasti velja to za moške, ki medaljo pogrešajo že »večnih« 16 let. Zadnjo je leta 1994 v Lillehammerju osvojil, kajpak, Alberto Tomba. Precej zadovoljni so lahko v slovenskem taboru. Aleš Gorza se je uvrstil celo še pred Blardonejem, bil je namreč soliden 10. , po prvi vožnji pa je bil 29-letni Korošec celo deveti. Izjemno ugodno je presenetil mladi Andrej Jazbec, ki je v drugi vožnji z uvrstitvijo na 19. mestu celo izboljšal 22. mesto s prvega spusta, v tride-seterici pa se je znašel tudi Andrej Šporn, ki je bil na koncu 25. »Zadovoljni smo lahko z vsemi Slo- venci na tej tekmi. Gorza je po dveh, treh sezonah ponovno med desetimi najboljšimi veleslalomisti sveta. Škoda napake, brez katere bi bil gotovo še nekaj mest višje. Kljub temu je iztržil dober rezultat. Jazbec je prav tako opravičil olimpijski nastop in s številko 35 prišel med dvajseterico. Zadovoljivo je nastopil tudi Šporn, ki ni veliko vozil veleslaloma. Križaj pa je imel dokaj visoko startno številko in smolo, saj mu je malo manjkalo, da bi med trideseterico nastopil na drugi progi,« je bil zadovoljen glavni trener moške reprezentance Urban Planinšek. Glede na uvrstitve v svetovnem pokalu je veleslalom najslabša disciplina slovenskega smučanja v zadnjem obdobju, vendar pa je bila na teh igrah enakovredna superveleslalomu. Eksoti Za veleslalom za moške je bilo prijavljenih 105 tekmovalcev iz 61 držav, kar štirideset smučarjev in 36 držav več kot v primeru olimpijskega smuka. Med tekmovalci, ki jih je redko zaslediti na tekmah za svetovni pokal, so svoje možnosti na veleslalomski progi tokrat preizkusili na primer predstavnik Irana, San Marina, Kajmanskih otokov, Pakistana in Kirgizistana. FIS je državam v razvoju namenila poseben program. »Številni športniki ne bi mogli nastopiti, če se ne bi udeležili naših kampov za trening,« je poudarila organizatorka FIS Sarah Fusssek. 19.00 alpsko smučanje - Whistler: veleslalom, ženske, 1. vožnja (SLO: Ferk, Maze, Drev; ITA: Brignone, Gius, Karbon, Moelgg) 20.15 smučarski tek - Whistler: štafeta, moški (4 x 10 km) (ITA: Checchi, Di Centa, Piller Cottrer, Zorzi) 21.00 hokej - Vancouver, play-off: ZDA - Svica 22.00 bob - Whistler: dvosed, ženske (3./4. vožnja) (ITA: Curione, Gillarduzzi) 22.00 hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond: 3000 m, ženske, finale 22.15 alpsko smučanje - Whistler: veleslalom, ženske, 2. vožnja. 1.30 hokej - Vancouver, play-off 2.00 Kratke proge - Vancouver: predtekmovanje, 1000 m ženske, 500 m moški 4.30 smučanje pr. sloga - Vancouver/Cypress Mountain: skoki, ženske, finale 2.00 kratke proge - Vancouver: 3000 m, štafeta, ženske, finale 4.00 prosto smučanje - ženske, finale 4.00 hokej - Vancouver, play-off 6.00 hokej - Vancouver, play-off Raj za fotografe Na naši spletni strani www.primorski.eu vam ponujamo izbor najlepših fotografij z zimskih olimpijskih iger v Vancouvru. SMUČARSKI TEKI - Danes moška štafeta 4x10 km Ponos veteranov »Azzurri« med favoriti, a selektor Silvio Fauner opozarja, da se je konkurenca povečala VANCOUVER-Kdo bo rešil čast italijanske odprave v Vancouvru? Veliko kart stavijo na današnjo ekipno moško štafefo (4x10 km) smučarskih tekačev. Italija ima v tej disciplini veliko tradicijo. V zadnjih osemnajstih letih (od Albertvilla do Turina) je bila namreč italijanska štafeta vedno na olimpijskem zmagovalnem odru. Doslej je na igrah v Whistlerju uspešno nastopil le Pietro Piller Cottrer, toda v ekipnih preizkušnjah velikokrat pride na dan italijanski moštveni duh. Prvi se bo na progo podal danes Valerio Checchi, drugi član štafete bo Giorgio Di Centa, ki naj bi skupaj s Cottrerjem na tretjem mestu zagotovil Italiji določeno prednost, zadnji član moštva Christian Zorzi pa ima s svojo izkušenostjo nalogo, da morebitno prednost obdrži, predvsem pa, da se uveljavi v morebitnem šprintu. Ekipo sestavljajo isti tekači, razen Fulvia Valbu-se, ki so pred štirimi leti v Turinu osov-jili zlato medaljo, razlika je le v tem, da Cottrer kolajno že ima, danes bo skušal osvojiti še ekipno ANSA Izidi, smučanje prostega sloga, ženske: 1. Ashleigh McIvor (Kan); 2. Hedda Berntsen (Nor), 3. Marion Josserand (Fra); 4. Karin Huttary (Avt); 5. Kelsey Serwa (Kan); 6. Anna Holmlund (Šve); 7. Fanny Smith (Švi); 8. Julie Brendengen Jensen (Nor), 9. Ophelie David (Fra); 10. Magdalena Iljans (Šve); 14. Saša Farič (Slo). Biatlon, ekipno, ženske: 1. Rusija 1.09:36,3; 2. Francija 1.10:09,1; 3. Nemčija 1.10:13,4; 4. Norveška 1.10:34,1; 5. Švedska 1.10:47,2; 6. Ukrajina 1.11:08,2; 7. Belorusija 1:11,08,2; 8. Slovenija (Ravnikar, Mali, Brankovič, Gregorin) 1.12:02,4: 11. Italija (Ponza, Haller, Oberhofer, Fiandino) 1.12:54,2 so zdaj štiri leta starejši, pravih naslednikov pa menda nimajo. Selektor moštva Silvio Fauner (srebrn v Albertvilleju, zlat v Lillehammerju in srebrn v Naganu) je previden. »Naša štafeta ima zmagovalno miselnost, vendar so fantje starejši, konkurenca pa se je povečala. Švedska je pred ostalimi, nato je šest, sedem reprezentanc na isti ravni,« pravi selektor, med tekmece »azzurrov« pa omenjajo Norveško, Kanado, Češko in Švico. Izidi, nordijska kombinacija 4x5 km ekipno, moški: 1. Avstrija 49:31,6; 2. Zda +5,2; 3. Nemčija +19,5; 4. Francija 39,8; 5. Norveška 54,3; 6. japonska 1:14,2; 7. Finska 2:21,5; 8. Češka 3:18,6; 9. Švica 4:18,2; 10. Italija (Bauer, Michielli, Pittin, Runggaldier) 4:42,9. Izidi, hitrostno drsanje, moški 10.000 m: 1. Hoon-Seung Lee (JKo) 12:58,55 (olimpijski rekord); 2. Ivan Skobrev (Rus) +3,52; 3. Bob De Jong (Niz) +8,18; 4. Alexis Contin (Fra) +13,56; 5. Havard Bokko (Nor) +16,37; 6. Sverre Haugli (Nor) +20,19; 7. Henrik Christiansen (Nor) +27,10; 8. Jonathan Kuck (Zda) +33,23. Enrico Fabris (Ita) ni startal K o 1 a j n e ZOI OQO z s B Sk. ZDA 7 9 10 26 Nemčija 7 9 7 23 Norveška 6 5 6 17 Kanada 6 6 4 0 1 2 11 8 J. Koreja 5 4 1 10 Avstrija 4 3 3 10 Rusija 3 5 3 11 Švedska 3 2 2 7 Nizozemska l^itaicL-a 3 3 1 1 2 1 6 5 Kitajska Francija 2 3 5 10 Slovaška 1 1 1 3 Avstralija 1 1 0 2 Češka 1 0 1 2 Velika Britanija PnlicL-a 1 0 0 3 0 1 1 4 poljska Latvija 0 2 0 2 Italija 0 1 3 4 Japonska 0 1 2 3 Belorusija 0 1 1 2 Slovenija Hrvaška 0 0 1 1 1 1 2 2 Estonija 0 1 0 1 Finska 0 1 0 1 Kazahstan 0 1 0 1 "iaiafyj£\ VPRAŠANJE: Napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta v ženskem veleslalomu PRAVILNIK: pravilno napovedana uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. ALEKSANDER COSS »Zmage nisem pričakoval« Letošnji zamejski smučarski prvak je 16-le-tni Aleksander Cossutta (rojen je 17. avgusta 1993), smučar ŠD Mladina: »Zelo sem zadovoljen. Zmage nisem pričakoval, saj je bila konkurenca huda. Pred Mattio Rožičem, ki je lovoriko osvojil lani, sem imel po prvem spustu samo 9 stotink prednosti. Sicer je najboljši čas po prvem spustu imel Alessandro Corbatto, ki je startal približno 100 številk pred mano, po drugem spustu pa je zaostal približno 2 sekundi,« je opisal pot do zmage Aleksander iz Križa. Dijak geometrskega oddelka zavoda Ž. Zois je predan smučanju: letos že drugo leto tekmuje med mladinci. Pred nekaj tedni je osvojil prve točke FIS: »Zdi se mi, da gre dobro. S svojim smučanjem sem zadovoljen,« pravi zgovoren fant, ki je boljši v veleslalomu. Zimske olimpijske igre spremlja, vendar samo smučanje oziroma športe, kjer športniki uporabljajo smuči. Današnja napoved: 1. Zettel, 2. Hoelzl, 3. Paerson, 4. Maze, 5. Rebensbug, 6. Riesch SKUPNO 24 Napoved moškega veleslaloma (Luca Zennaro): 1. Ligety, 2. Blardone, 3. Raich, 4. Moelg, 5. Miller, 6. Cuche DNEVNI IZID 1 LARA PURIC »Vedno sem želela biti prvakinja« Lara Purič, smučarka ŠD Mladine, ki obiskuje športno gimnazijo na Trbižu Bachmann, je letos prvič stopila na oder zmagovalke zamejskega prvenstva. »Zelo sem zadovoljna, ker sem osvojila naslov zamejske prvakinje. Vedno sem si želela osvojiti to lovoriko,« je povedala Lara, ki je 22. januarja dopolnila 17 let. »Proga je bila lahka; večja uganka je bila v tem, kdo bo uspel priti do cilja zaradi razorane proge. Po prvem spustu sem sicer imela drugi najboljši čas, v drugem spustu pa je Meri Per-ti odstopila, tako da sem jaz osvojila prvo mesto.« Dijakinja Bachmanna tekmuje na tekmah FIS, vendar letos ni v formi. Pravi, da se sedaj posveča bolj študiju. V času olimpijskih iger spremlja tekmovanja: »Ko le moremo, gledamo tekmovanja. Tino Maze sem gledala: bila je zelo dobra. Vse čestitke, saj je premagala tudi Vonnovo.« Današnja napoved: 1. Riesch, 2. Vonn, 3. Maze, 4. Zettel, 5. Paerson, 6. Poutiainen SKUPNO 22 Napoved moškega veleslaloma (Fjona Mezgec): 1. Raich, 2. Ligety, 3. Svindal, 4. Janka, 5. Blardone, 6. Cuche DNEVNI IZID 5 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Sreda, 24. februarja 2010 19 ALPSKO SMUČANJE - Danes ženski veleslalom Samozavestna Tina, bolj previdne »azzurre« Maze: »To je še vedno moja disciplina«- Karbon: »Nismo narodove rešiteljice NAŠ POGOVOR - Matej Crismancich Smučarske centre obkroža samo trak Slovenci v Italiji svojega predstavnika na zimskih olimpijskih igrah še nismo imeli. Za slovenskega alpskega smučarja pa smo lahko navijali na univerzi-jadi leta 2003: Matej Crismancich, smučar iz Bazovice, je takrat nastopil na eks-hibicijski tekmi v carvingu in zmagal. »No, res sem zmagal. Vendar ni bilo težko, saj najboljši italijanski smučar sploh ni nastopil. Nasploh je bila tekma slabo organizirana: reprezentance so se kar odpovedale nastopu, tako da naposled sva nastopila le dva italijanska reprezentanta. Vtisnjena pa mi je ostala otvoritvena slovesnost. Bilo je prekrasno: tam je bila tudi velika skupina smučarjev SK Devin (klub, za katerega je Matej tekmoval, op. a.). Ko sem jih pozdravil, me je cela tri-bunapozdravila z bučnim aplavzom. Enkratno,« se spominja trbiške univerzija-de 27-letnik, študent farmacije in trener najmlajših pri Sci Cai XXX ottobre. Si takrat preživel več dni na prizorišču univerzijade? Prvi teden, ko sem tekmoval, sem spal v Forni Avoltri, nato pa sem teden dni preživel še na Trbižu kot prostovoljec. Takrat sem opravljal tečaj za pridobitev naziva učitelja smučanja in sem z ostalimi pripravljal in rahljal proge za tekme alpskega smučanja. Tekmoval si v carvingu. Ali se je naposled ta disciplina razvila? Ne. Predvsem zdaj je zaradi finančne krize zanimanje upadlo. Sponzorjev je čedalje manj. Tekme še obstajajo, vendar se disciplina ni razvila. Si ti popolnoma opustil tekmovanja? Prav pred kratkim sem si nabavil spet tekmovalno opremo in bom, ko bom prost, tekmoval v alpskem smučanju, ne v carvingu. Mogoče bom tekmoval tudi na tržaškem prvenstvu. Še vedno si edini s petimi absolutnimi naslovi na zamejskem prvenstvu. Vem. Vrnil se bom šele takrat, ko bo moj primat ogrožen ... (smeh) Začel se je drugi teden olimpijskih iger v Vancouvru. Ali spremljaš tekmovanja? Skušam spremljati čim več. Doslej sem gledal vse tekme alpskega smučanja in hitrostno drsanje, ker je bilo ravno v času, ko sem lahko gledal televizijo. V glavnem spremljam po TV Koper, saj predvajajo veliko več kot italijanski RAI. Predvsem v ženskem smuku je bilo veliko odstopov. Kako si to razlagaš? Menim, da je bila ženska proga enkratna. Zelo tehnična. Nisem pa ra- • •• Matej Crismancich zumel, zakaj so organizatorji izbrali za moški smuk precej lažjo progo. To so pač odločitve, ki včasih nimajo odgovorov. Tudi na najnižji ravni, pri najmlajših, se to ponavlja. Na padce pa je vplival predvsem sneg: na moškem smuku je bil novozapadli sneg, naslednji dan, ko so tekmovale ženske, pa je bilo mrzlo in proga je poledenela. Se ti zdi torej, da je za varnost dobro poskrbljeno? Je. Upoštevati moramo, da je v Kanadi in Ameriki kultura smučanja povsem drugačna. Smučišča so prava mravljišča, kjer je smučanje iz ene na drugo progo lažje; povezave večkrat tečejo kar med gozdovi. Velikosti smučarskih centrov so neprimerljive z našimi deželnimi smučišči; večji so od centra Alta Badia - tam velikosti ne merijo v kilometrih prog, temveč v hektarjih. Le med tekmovanji postavijo varnostne mreže, sicer pa jih ni. Vsako smučarsko središče obkroža samo vrvica, ki določa meje; smučarji lahko torej smučajo kjerkoli. Kultura smučanja je tam čisto drugačna: če pri nas večina smuča »turistično« predvsem, da v koči kaj popije, je tam povsem drugače. Smučarji ne iščejo hitrosti, vendar zabavo. Raje smučajo zunaj urejenih smučišč. Tam je to mogoče tudi zaradi drugačnega snega, ki manj pogosto sproži plaze. Ko sem deset dni smučal v Koloradu, na primer, nisem videl niti enih nosil ali nesreče. V superveleslalomu je bila Tina Maze srebrna. Tina Maze je gotovost, tako da lahko nanjo še računamo. Prav tako kot Bode Miller. On smuča zase in se želi zabavati. Zdaj je zbran in ve, kaj hoče. Je enkraten atlet, ki ima veliko moči in ravnotežja. Pri smučanju je pač tako: zmaga tisti, ki greši manj, hkrati pa tvega največ. (V.S.) Tina Maze je v Kanadi vedno v središču pozornosti ANSA WHISTLER - Najboljšo slovensko alpsko smučarko Tino Maze danes čaka nastop na četrti tekmi olimpijskih iger. Na progi v Whistlerju se bo s tekmicami udarila v veleslalomu, disciplini, od katere na vsakem večjem tekmovanju pričakuje največ. «Vele-slalom je še vedno moja prva disciplina,» je dejala Mazejeva, s čimer je napovedala boj za zlato kolajno. Ma-zejeva srebrn kolajne v superveleslalomu ni proslavljala dolgo. Čeprav je marsikdo hotel dalj časa uživati v njeni družbi, se je takoj, ko je v Slovenski hiši v Whistlerju prerezala zmagovalno torto in spila nekaj požirkov šampanjca, odpravila v posteljo. «Ve-selite se, uživajte, a sama moram počivati. Že jutri imam trening, tako da časa za proslavo nimam. Za to bodo še priložnosti,» je na sprejemu profesionalen odnos do športa pokazala Črnjanka. Podoživljanje nedeljskih trenutkov je zaenkrat postavila na stran, svojo pozornost je povsem preusmerila na naslednji preizkušnji. «Zame olimpijske igre niso končane. Čakata me še dve preizkušnji, na katerih se nameravam izkazati. Moj cilj na igrah sta dve kolajni, naslednja možnost je v veleslalomu. Zadovoljna bi bila z vsako kolajno, če se mi ponudi priložnost za zlato, pa jo bom prav gotovo poskušala izkoristiti,» kar kipi od samozavesti Mazejeva: «Imam kolajno, sem dovolj sproščena, možnosti so odprte, zakaj jih ne bi poskušala izkoristiti. Veleslalom je moja disciplina, v njem sem vedno imela najboljše rezultate. Sem dobro pripravljena, psihično, fizično in tehnično. Vse te stvari se sicer prepletajo, brez ene izmed njih rezultata ne more biti.» Optimistično na tekmo gleda tudi njen trener Andrea Massi: «V takem stanju lahko doseže veliko. Je sproščena, kolajno že ima, zaveda pa se, da jo lahko le nadgradi.» V letošnji sezoni Korošici veleslalom ni šel tako, kot bi si sama želela. Njeni dosežki so sicer vrhunski, toda svetovna podprvakinja bi si vendarle želela več. Na stopničke se je uvrstila le enkrat, decembra lani je bila v Areju druga, v svoji zbirki pa ima še dve četrti, šesto, osmo in 13. mesto. Toda kot sama zagotavlja, je njena forma v tem trenutku najboljša doslej. Favoritinje za kolajno so Av-strijka Kathrin Zettel, Finka Tanja Poutiainen, Nemke Kathrin Holzl, Maria Riesch in Viktoria Regensburg, Švedinja Anja Parson in Italijanke Denis Karbon, Manuela Moelgg in mladi up Federica Brignone. Pritisk na »azzurre« je velik, kajti nastopi italijanskih alpskih smučarjev in smučar so bili doslej eno samo veliko razočaranje, dekleta se tega zavedajo in trdijo, da se v vlogi »narodovih rešiteljic« ne znajdejo in je ne sprejemajo. Moelgg je letos v svetovnem pokalu enkrat osvojila drugo mesto, Karbonova in Brignone sta bili enkrat tretji, Brignone pa dvakrat tudi četrta. »Proga ni dovolj strma, kot je nam všeč, hkrati pa tudi ni predolgih ravninskih delov. Njena dobra plat pa je v tem, da je dno trdno,« je povedala Karbonova. Poleg Mazejeva bosta od Slovenk nastopili še Maruša Ferk in Ana Drev, ki pa nimata visokih pričakovanj. Kanada ne bo ujela ZDA Predsednik kanadskega olimpijskega komiteja Chris Rudge je priznal, da Kanada na letošnjih olimpijskih igrah v Vancouvru po seštevku osvojenih medalj ne bo osvojila prvega mesta. Kanadčani so morali tako priznati premoč ZDA, ki po osvojenih medaljah močno prednjači pred Kanado. Slednja si je v minulih petih letih močno prizadevala, da bi na letošnjih olimpijskih igrah osvojila največ medalj. Doping: še vedno na ničli V vsakodnevnem poročilu, ki ga MOKpripravi na temo dopinških kontrol, so številke razveseljive. MOK je sporočil, da so do ponedeljka izvedli skorajda 1600 testov, niti eden pa ni bil pozitiven. In še nekaj podrobnosti: 888 testov so izvedli pred tekmami, 706 po njih, večina je bila urinskih, le za 362 testov so vzeli vzorce krvi. Pomanjkanje snega Organizatorji olimpijskih iger v Kanadi imajo na prizorišču, kjer potekajo preizkušnje v deskanju na snegu in smučanju prostega sloga na Cypress Mountain, nemalo težav s pomanjkanjem snega. Ker po navedbah vremenoslovcev v prihodnjih dneh ne bo snežilo, bo organizacijski odbor (VANOC) dodatne količine snega s pomočjo helikopterjev in tovornjakov pripeljal iz okolice prizorišča. Smrt Enemu od voznikov avtobusov, s katerimi prevažajo potnike med prizorišči zimskih olimpijskih iger v Vancouvru, je v nedeljo med vožnjo odpovedalo srce. Drama se je zgodila na avtocesti, vendar je katastrofo preprečil drug voznik, ki se je znašel na avtobusu. Prevzel je krmilo in potniki so jo srečno odnesli. Mladič Nemški smučarski tekač Tim Tscharnke, ki si je v ekipnem sprintu s sotekmovalci priboril srebrno kolajno, je pri starosti 20 let in 71 dni postal najmlajši nosilec olimpijskega odličja v tej disciplini. Ta rekord je doslej nosil norveški smučarski tekač Norvežan Ivar Formo, ki je osvojil srebro na 15 km na zimskim olimpijskih igrah leta 1972, ko je bil star 20 let in 228 dni. UMETNOSTNO DRSANJE - Plesni pari Lebdela nad ledom Mladi kanadski par Tessa Virtue in Scott Moir spravila na noge občinstvo - Druga Američana, tretja Rusa VANCOUVER - Kanadčana Tessa Virtue in Scott Moir sta v Vancouvru osvojila zlato olimpijsko medaljo med plesnimi pari v umetnostnem drsanju (221,57 točke). Meryl Davis in Charlie White iz ZDA sta osvojila srebro (215,74), bron pa Rusa Oksana Domnina in Maksim Šaba-lin (207,64), svetovna prvaka. Mladi kanadski par je spravil na noge domače občinstvo z nežnim in čutnim nastopom na glasbo Pete simfonije Gustava Mahlerja. Med gracioznim plesom je bilo občasno videti, kot da lebdita nad ledom, njune kombinacije obratov pa so se odvijale v «neskončnost». To jima je na koncu prineslo zanesljivih 5,83 točke prednosti pred ameriškima zasledovalcema, ki sta drsala na glasbo iz musicala Fantom iz opere. Virtuejeva in Moir sta s španskim flamenkom že pred zadnjim dnevom tekmovanj plesnih parov navdušila občinstvo in prehitela Domnino in Šabalina. Rusa sta pred tem vodila po petkovem obveznem programu ter imela debelo točko prednosti pred Kanadčanoma ter že skoraj dve točki in pol pred Davisovo in Whitom. «Perfektno. Takšne zgodbe, kot sva jo midva doživela, ni mogoče napi-sati,» se je po slavju smejalo dvaindvajsetletnemu Moirju, dve leti mlajša Virtue pa je dodala: «Boljšega vikenda si v Vancouvru nisva mogla želeti.» Mladi kanadski par prikazal nežen in čuten nastop na glasbo Pete simfonije Gustava Mahlerja ANSA Davisova in White sta prikazala izjemno hitro drsanje, težavno izvedbo dela nog in plesnih sekvenc, vendar pa sta dobila odbitek pri točkah zaradi prekoračitve časovne omejitve pri dvigih. Meryl Davis in Charlie White sta bila tokrat najboljši ameriški plesni par, sta sta njuna rojaka in branilca srebrnega odličja, Tanith Belbin in Benjamin Agosto, končala na četrtem mestu. Domnina in Šabalin sta končala osem točk za srebrom, bron pa je bil slab obliž za rusko rano. Rusi so tretjič po letu 1976, ko je bila ta disciplina uvedena v olimpijski program, v plesnih parih ostali brez zlata. 2 0 Sreda, 24. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Ekstremni potapljač Umberto Pelizzari drastično zmanjšajo svoj obseg »Ušesni bobenček je naš naravni globinomer« - Za človeka je meja -300 metrov »Ko se spuščaš proti morskemu dnu, človeško telo ni več poglavitno, je le košček mesa, pomembna je duša,« pravi 44-letni Umberto Pelizzari (189 cm, 84 kg in pljučna kapaciteta 7,9 litra), ki je proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja podrl celo serijo svetovnih rekordov v morskem potapljanju. Brez uteži se je leta 1999 spustil do globine 80 metrov, z utežmi leta 2001 do globine 131 metrov in z utežmi v disciplini »no limits« (leta 1999) do globine 150 metrov. V zadnji disciplini se potapljači, pri ponovni vrnitvi na morsko gladino, poslužujejo balonov oziroma drugih pripomočkov. Vsi Pel-izzarijevi rekordi so medtem že padli. Svetovni rekord v potapljanju »no limits« ima zdaj avstrijski pilot Herbert Nitsch (214 m). S pomočjo uteži se je najgloblje spustil Carlos Coste iz Venezuele (140 m), brez uteži pa Čeh Martin Stepanek (122 m). Pelizzari je včeraj v Trstu predaval o potapljaštvu in o svojih podvigih v kongresni dvorani Allianz (organiza- nogomet - LP Barcelona le neodločeno Danes Inter - Chelsea STUTTGART - Barcelona je na prvi tekmi osmine finala lige prvakov igrala neodločeno 1:1 proti nemškemu Stuttgartu. Nemci so povedli s Cacauom v 25. minuti, za Katalonce je v 52. minuti izenačil Ibrahimovic. Na drugi tekmi osmine finala je Bordeaux v gosteh premagal grški Olympiacos. Edini gol na tekmi je v 47. minuti dal Ciani. Danes v osmini finala lige prvakov ob 20.45 Inter - Chelsea (Tv Raiuno). BENFICA - Nogometaši Ben-fice so si kot prvi zagotovili nastop v osmini finala evropske lige. Potem ko so na prvi tekmi v Nemčiji iztržili neodločen izid 1:1, so danes na povratnem obračunu doma gladko premagali berlinsko Hertho s 4:0 (1:0). A-LIGA Udinese ob 18.30 proti Cagliariju Pasquale Marino, ki bo danes z zaostalo tekmo A-lige proti Cagliariju (ob 18.30) začel (nadaljeval) svojo pot pri Udineseju , ne bo imel lahkega dela. Za vse težave moštva namreč ni krivo vodenje ekipe, temveč napačna ocena o kakovosti moštva, ki je bila dana pred pričetkom sezone. Lastnik kluba Pozzo je trdil, da Udinese še nikoli ni imel tako močnega moštva, vendar je potek lige pokazal, da ta trditev ni realna. Odhod Quagliarelle v Neapelj je odprl veliko vrzel v napadu, ki jo Floro Flores ne more zapolniti, lani je pomembno vlogo odigral tudi Asa-moah. Marino zdaj nima veliko manevrskega prostora, sprijazniti se mora tudi z dejstvom, da igralci kot so Pepe, D'Agostino in Zapata letos ne igrajo tako uspešno kot lani, in ta ugotovitev velja še za koga drugega. Zato bo tudi današnji nastop za Videmčane zahteven, Cagliari bi se z zmago celo vključil v boj za ligo prvakov. torji so bili društvo Murena Diving Sporting Club v sodelovanju z Bignami Sub in Cressi Sub). Ali je potapljanje nevaren šport? Ta šport postane nevaren, ko se človek sam poda na morje. Potapljanje zahteva dolg izobraževalni proces in veliko treninga. Če se človek loti potapljanja, potem ga mora nekdo nujno vedno spremljati. Nasploh je pri našem športu manj nesreč kot pri nogometu. Katere nevarnosti pretijo potapljačem? Najbolj nevarna je sinkopa, ko človek zaradi pomanjkanja kisika izgubi zavest. Vsak posameznik moram zase vedeti, do kje se lahko spusti in katere so njegove meje. Ali ste imeli kdaj kako težavo? Ne, doslej na srečo ne. Treba pa je biti vedno pozorni. Do katere globine bi se lahko spustil človek? Medicinske raziskave pravijo, da bi se lahko človek, v disciplini »no limits« (s pomočjo pripomočkov), spustil do globine 300 metrov. To so neverjetne številke. Nižje bi najbrž premočan pritisk resneje poškodoval človeško telo. Že pri 130 metrih znaša pritisk 14 atmosfer. Človeška pljuča pod to težo zmanjšajo za štirinajstkrat svoj obseg. Kateri je najbolj občutljiv del telesa? Ušesni bobenček, ki je za nas potapljače pravi globinomer. Po tolikih letih izkušenj že približno vem, pri kateri globini sem. Koliko minut pa lahko človek zdrži pod vodo v mirovanju? Rekord je v lasti Francoza Mifsu-da, ki je bil pod vodo 11 minut in 35 sekund. Ali se lahko tudi ta rekord izboljša? Gotovo, čeprav je tu odločilen psihološki faktor.Treba je biti zelo koncentrirani. Ali je težje pri potapljanju ali pri ponovni vrnitvi na površje? Težji je povratek na morsko gladino. Najtežji so zadnji metri, ko potapljač nima več kisika in nogi sta težji od hlodov. Eden od ekstremnih potapljačev Francoz Loic Leferme je pred nekaj Športno pot Umberta Pelizzarija je zaznamovala številka 11. Toliko let je Umberto agonistično plaval in prav toliko časa se je nato potapljal KROMA leti umrl med treningom, ko se je nekaj zataknilo z vrvjo. To se lahko zgodi. V tem primeru je prišlo do nesreče. Usodna je bila očitno človeška napaka. Doma ste iz Busta Arsizia v Lombardiji, kjer ni morja. Kot otrok sem plaval v bazenu in prav v bazenu sem se tudi začel potapljati. S tem športom sem se resneje začel ukvarjati med vojaškim naborom na otoku Elba. Kaj je bolj pomembno pri tem športu: trening, koncentracija, tehnika ali fizična naravna nadarjenost? Kot pri vseh športih sta zelo pomembna naravna fizična predispozici-ja in koncentracija. Koliko je pomembna koncentracija? Veliko. Pred potapljanjem se mora atlet popolnoma sprostiti. Prav zaradi tega so zelo pomembne posebne dihalne vaje. Prakticirate jogo? Joge v pravem pomenu besede ne. Dihalne vaje so sicer tudi eden od elementov joge. Kateri so vaši načrti za prihodnost? Kot dobro veste ne tekmujem več. Zdaj sodelujem z raznimi televizijskimi programi, predavam in učim. Posvečam se v glavnem izobraževanju mlajših. Predavate tudi na univerzi. Pravzaprav predavam na podiplomskem študiju v medicini. Umberto Pelizzari je napisal več knjig in strokovnih priročnikov: Pro-fondamente (Mondadori, 2008), Il respiro nell'apnea (Mursia, 2009), Corso di apnea (Mursia, 2007), Le-zioni di apnea (Mursia). Septembra in oktobra bo Pelizzari vodil potapljaški tečaj v Lignanu. Jan Grgič nogomet V JAR imajo težave s skupino C JOHANNESBURG - Generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Jerome Valcke pravi, da Južnoafriška republika še ni povsem pripravljena na svetovno prvenstvo, ki bo med 11. junijem in 11. julijem. Valcke je v Sun Cityju, kjer je tudi slovenska delegacija, dejal, da še ne ve, kje bo nastanjenih vseh 32 reprezentanc. Fifa je hotela, da bi bile reprezentančne baze že znane, toda te načrte so jim prekrižale nekatere ekipe, ki še kar spreminjajo svoje baze. Krovna nogometna zveza tako še ni dobila potrditve Anglije, da bo stanovala v bližini Rustenbur-ga, saj naj bi se bala kakovosti zelenic na igriščih za trening. Nekaj težav pa Fifi povzroča tudi druga tekmica Slovenije na SP 2010, Alžirija (ob Angliji in Alžiriji bo slovenska vrsta v skupini C tekmovala še z ZDA). Alžirci so namreč Fifo razjezili, ko so prav včeraj sporočili, da se bodo preselili v drugi hotelski kompleks, kot je bilo sprva načrtovano. Za razliko od Alžircev in Angležev pa ima slovenska vrsta že bolj ali manj vse urejeno. Tudi po zadnjem obisku reprezentančne baze v Johannesburgu so v slovenskem taboru zadovoljni, saj dela na igrišču, ki ga bo izbrana vrsta uporabljala za večino treningov, že potekajo. Fifa je poskrbela, da bo igrišče v johannesburškem Hyde Parku prekrito z novo travnato površino, v prihodnjih tednih pa bodo postavili tudi reflektorje. ODŠEL JE - Nekdanji italijanski nogometni reprezentant Christian Panucci (36 let) je sporazumno prekinil pogodbo s Parmo, pri tem pa zanikal, da j ekipo zapustil zaradi spora s trenerjem Francescom Guidolinom. Pogodba s Parmo bi se mu sicer iztekla junija. DAVKI - Združenje španskih nogometnih klubov je vlado pozvalo, da zmanjša davek za vstopnice z zdajšnjih 16 na sedem odstotkov. Predsednik združenja Jose Luis Astiazaran trdi, da bi moral biti davek za nogometne vstopnice enak kot za gledališke vstopnice ter vstopnice za kino in zabavišča, to pa je sedem odstotkov. slovenci v višjih državnih ligah - Ženska košarkarska B1-liga Sestri Cergol na vrhu Njihova Intermuggia premagala vodilnega in ga dohitela na prvem mestu lestvice Košarkarski profesionalci so bili konec preteklega tedna zaposleni v državnem pokalu. V moški B2-ligi je tržiški Falconstar z 81:74 izgubil v Valenzi, ki je Tržičane dohitela na lestvici. Zelo razpoložen je bil Laez-za, Jan Budin je prispeval 8 točk, Daniel Batich pa sedem. V ženski B1-ligi je Muggia s 76:69 premagala Vi-garano in ga dohitela na vrhu lestvice. K podvigu sta sestri Cergol prispevali lep delež točk: Samantha 14, Jessica pa dvanajst. Palmanova Martine Gantar je nekoliko nepričakovano doma izgubila proti ekipi Val d'Arda (41:56), ki je pred tekmo imela na lestvici štiri točke manj od ekipe Openke. Košarkarji na vozičku Castel-vecchia nadaljujejo z zmagovito serijo v B-ligi. Tokrat so premagali Trento s 70:44. Ljubljančan Slapničar je zbral 31 točk, Saša Žužek iz Vižovelj pa ni igral. Castelvecchio bo v soboto gostoval v Bosni. V okviru lige NLB bodo igrali proti hrvaškim Vodicam. ODBOJKA - Pirova zmaga. Perugia Mateja Černica je na tekmi A1-li-ge s 3:2 odpravila Forl', vendar si je praktično zapravila vse možnosti, da bi se še uvrstila v play-off. Gabrski od-bojkar (8 točk, 68% v sprejemu, 35% v napadu). Visoko postavljena Modena Lorisa Maniaja je že v soboto s 3:0 odpravila Piacenzo. Števerjanec je imel tokrat le 61% pozitivnih sprejemov. Dobro se je odrezal Jasmin Čuturič (5 točk iz 7 napadov!). Na drugi strani mreže pa je priložnost dobil Tine Ur-naut (5 točk), izkoristil pa jo je le delno (33% učinkovitosti v napadu). V ženski A1-ligi je bila Novogo-ričanka Tina Lipicer Samec v zmagovitem nastopu Castellane Grotte v Pe-rugii (2:3) top scorer ekipe s 17 točkami, vendar je napadala kar 44-krat. Katja Jontes ni stopila na igrišče. V A2-ligi je Ravenna Matije Ple-ška (3 točke) s 3:0 izgubila v Cremi, Gioia del Colle, za katero igra Saša Gadnik, je s 3:2 v gosteh premagala Samantha Cergol KROMA Masso. Gadnik je bil s 14 točkami (54% v napadu) v svojem moštvu drugi po številu doseženih točk. V moški B1-ligi je Bibione Kristjana Stoparja doživel pekoč poraz v Ber- gamu (nasprotnik je bil neposredni zasledovalec na lestvici), s 33 točkami je še naprej na sredini lestvice. Potenitno Volley Damirja Kosmine s 3:2 premagal na papirju močnejš Cortono. VATERPOLO - V moški A2-ligi je Pallanuoto Trieste po dobri igri tesno z 11:10 izgubil na gostovanju v Ca-mogliu. Krog pred koncem prvega dela so Tržačani (Peter Planinšek je dosegel en gol) na 10. mestu, ki zagotavlja igranje play-outa za obstanek. NOGOMET - V B-ligi je izstopal predvsem visoki poraz Gallipolija proti Vicenzi. Koprski vratar Jan Koprivec je moral iz svoje mreže pobrati kar 5 žog. Že po prvem polčasu je bilo 4:0. Jasmin Handanovič pa je z Mantovo z 2:1 premagal Sassuolo. Rožnati časopis je Jasmina ocenil s 7. Slabše se je odrezal Jasminov bratranec Samir, ki je z Udinesejem izgubil v Genovi. Končni izid je bil 3:0. V poklicni 2. diviziji je gradiška Itala San Marco izgubila proti zadnjeuvrščeni Bellarii (1:0). Alen Carli je igral celo tekmo. / ŠPORT Sreda, 24. februarja 2010 21 rokomet - Rokometaš Mitja Cernich na Sredozemskih igrah Najtežje je bilo proti Hrvatom Lani najboljši center U16 v Italiji - Trenira s člansko ekipo košarka - Promocijska liga Domovci še drugič ugnali močne Tržičane Tržaški slovenski rokometaš Mitja Cernich (letnik 1993) se je v nedeljo vrnil iz črnogorskega Bara, kjer je od 13. februarja nastopal z italijansko mladinsko reprezentanco letnikov 1992 in 93 na 7. sredozemskih rokometnih igrah. V Baru se je med seboj pomerilo štirinajst reprezentanc trinajstih različnih držav. Slovenije ni bilo, bil pa je Katar, ki naj ne bi spadal v sredozemsko območje. Italija se je z zmago proti Cipru (22:19) uvrstila v drugi del (izgubila je proti Franciji, BiH, Tuniziji in Črni gori 1), v katerem je premagala Libijo (26:14) in Črno goro 2 (19:16) ter nato izgubila proti Grčiji (9:17). V finalu je bila Španija boljša od Hrvaške. 16-letni Cernich, ki je opravil krstni nastop v dresu državne reprezentance, je proti Bosni in Hercegovini začel v začetni sedmerici. Mitja igra kot center (ali pivot). »Visok sem 183 centimetrov. Na sredozemskih igrah sem se moral celo kosati s 195 centimetrov visokimi rokometaši iz Hrvaške. Bilo je res naporno,« je priznal Mitja, ki je bil na koncu lanske sezone imenovan za najboljšega centra v državnem prvenstvu U16. S tržaško mladinsko ekipo Palla-mano Trieste je v zadnjih dveh sezonah osvojil dva državna naslova. Letos igra v mladinskem prvenstvu U18 (zasedajo 1. mesto) in trenira s člansko ekipo, ki nastopa v A1-ligi. »V Črni gori sem opazil razlike med različnimi reprezentancami. V Italiji rokomet ni na nivoju. Španci, Francozi, Hrvati pa tudi Egipčani igrajo zelo dobro,« pravi Mitja, ki se zgleduje po Hrvatu Igorju Voriju. »Prav gotovo najboljši pivot na svetu.« Cernich, ki obiskuje tretji letnik elektronske smeri tržaške višje srednje šole Jožef Stefan, je prvič vzel rokometno žogo v roke pred šestimi leti. Pred tem je igral nogomet pri Bregu in nato pri združenih mladinskih ekipah. »Najprej sem želel zgolj poskusiti, nato sem ta šport vzljubil,« je dejal Mitja, ki bi rad nekega dne igral v najvišji državni ligi in v državni članski reprezentanci. Z Mitjo so z državno mladinsko selekcijo igrali še trije Tržačani: Nicolo Zampol-lo (letnik 1992), Thomas Postogna (1993) in Michele Oveglia (1993). Tudi selektor je Tržačan. Reprezentanco namreč vodi tržaški trener Giorgio Ove-glia. Z Italijo je v Črni gori igral tudi Izol-čan Massimiliano Di Nardo, ki je član italijanske skupnosti v Sloveniji in ima dvojno državljanstvo. »Klubi iz juga Italije so bili precej jezni in polemični. Trdili so, da je zveza povabila v reprezentanco le igralce iz severne Italije,« je še dodal Mitja, ki je še dodal: »Zame je bila to res lepa izkušnja. Upam, da me bodo še povabili v reprezentanco.« Pred nekaj leti je na sredozemskih rokometnih igrah, takrat na Cipru, nastopil še en tržaški slovenski rokometaš, Ivan Kerpan, ki je moral nato zaradi poškodbe prekiniti svojo kariero. (jng) Mitja Cernich v dresu reprezentance KROMA Monfalcone - Dom 41:65 (4:19, 15:32, 31:43) DOM: Voncina 2, Belli 5, Col-lenzini 1, Furlan 4, Cej 16, Garra 11, Kos 6, Bon 6, Gratton 10, Zavadlav 4, trener Peter Brumen. SON: 28, PON: nihče, 3T: Cej 2. Po odlični predstavi so domovci premagali višje uvrščeno ekipo iz Tržiča, ki je pred to tekmo le enkrat izgubila, in to ravno proti Brumno-vim varovancem v prvem delu prvenstva. Začetek tekme je bil za Ceja in soigralce res izjemen. Udarna peterka, ki so jo sestavljali Garra, Zavadlav, Cej, Kos in Bon je z agresivno obrambo in uspešnimi akcijami v napadu popolnoma nadigrala nasprotnike, tako da so domovci po sedmih minutah tekme vodili 16:0! Levji delež za visoko vodstvo je prispeval Cej, ki je samo v prvi četrtini dosegel deset točk. Druga četrtina se je odvijala v znamenju živčnosti domačih igralcev, ki so si tudi prislužili dve tehnični napaki. Ob tem gre omeni- ti športno potezo trenerja Brumna, ki je ustavil nasprotnika igralca, ko se je ta jezno in žaljivo obračal do sodnika. Žal smo tudi v nižjih ligah priča takim dogodkom, ki na splošno škodijo celotnemu športu. V tretji četrtini so se s tremi zaporednimi trojkami domači nekoliko približali Brumnovim varovancem. Tedaj pa sta jim odgovorila v napadu Cej in Gratton in tako vzpostavila najvišjo prednost na tekmi dvajsetih točk. Do-movci so tokrat bili tokrat zelo zbrani, saj niso popustili niti v zadnji četrtini. Nadaljevali so v ritmu in slogu celotne tekme in tako dodatno povišali koš razliko. V tem delu je izstopal predvsem Garra, ki je odlično odigral vseh 35 minut na igrišču. Tokrat je treba pohvaliti celotno ekipo za prikazano igro. Slednja predstava pa bo nedvomno spodbudna za naslednjo tekmo, ki jo bodo domovci odigrali v torek v domači dvorani proti Pierisu, ki je v prvem delu premagal Brumnove varovance. (av) košarka - Tolažilna skupina državnih mladincev Jadranovcem ni uspelo V tekmi za končno prvo mesto je zasluženo zmagal tržiški Falconstar - Deželno prvenstvo: Za slovo zapustili igrišče z dvignjeno glavo DRŽAVNO PRVENSTVO UNDER 19 Tolažilna skupina - Tretja faza Jadran Zadružna kraška banka - Falconstar 59:73 (11:15, 26:37, 39:52) JADRAN: Škerl 5, Ban 21, Sacher 12, Dellisanti 3, Bernetič 8, Sossi 5, Sorice 2, Regent 3, Valič, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Ban 2, Sacher in Škerl 1. V pričakovanem dvoboju za prvo mesto med še neporaženima postavama kvalifikacijske skupine so Jadranovi mladinci prepričljivo in zasluženo izgubili proti obetavnemu Falconstaru. Gostitelji so slano plačali negativen začetek, saj so Tržičani takoj povedli z 10:2 in že v teh prvih minutah si je Bernetič nakopal tri osebne napake, od katerih eno tehnično. Raztreseni Gerjevičevi fantje so morali tako stalno zasledovati nasprotnika, razlika se je večinoma sukala med 10 in 15 točkami. Gostje so bili hitrejši z visokimi igralci, uveljavili pa so tudi večje število razpoložljivih menjav in sploh bolj natančen met. Črnemu dnevu glavnih posameznikov navkljub so se domači pet minut pred koncem uspeli približati na šest točk, več pa niso zmogli, saj so takoj prejeli trojko in Falconstar se je spet oddaljil. Bor Zadružna kraška banka je srečanje zadnjega kroga prvega dela tretje faze igral šele sinoči v Portogruaru. Ostali izid 6. kroga: Venezia Giulia Muggia - Corno 79:77, San Vito prost. Vrstni red: Falconstar 12, Jadran ZKB 10, Venezia Giulia 8, Bor ZKB in Corno 4, Portogruaro 2, San Vito 0. balinanje - ZSSDI Skromen odziv na prvo tekmo zimske sezone Balinarska komisija pri ZSŠDI bo danes in jutri organizirala prvo letošnje tekmovanje zimske sezone. Ker bi moralo omenjeno srečanje biti na sporedu že v začetku meseca in ga je organizator prenesel le zato, da se tekmovalci otresejo pustnih obveznosti, pa vseeno niti to ni obrodilo zaželje-nih sadov. Kljub temu da že več časa govorimo in pišemo o istih problemih se število nastopajočih ni nič povečalo. Ponavadi se redno vpisujejo v glavnem slabši tekmovalci, boljši pa so raje doma. Posebno pohvalo nedvomno zasluži balinarska komisija, ki v takšnih razmerah sploh lahko še ohranja pri življenju zamejsko balinarsko dejavnost. Na startu bo danes 12 trojk (le 36 vpisanih), ki se bodo v 4 skupinah pomerili po sistemu Davis Cup, saj bo vsaka ekipa odigrala najmanj dve srečanji. Jutri ob 18.00 bosta na sporedu polfinalni srečanji, katerim bo sledil finale. Na nedeljskem tekmovanju za dvojice, ki ga vsak teden organizirajo v Domu pristaniških delavcev sta končno prvo mesto osvojila Danilo Žužič in Luciano Stocovaz. (Z.S.) Jadranovi državni mladinci med ponedeljkovim nastopom pri Briščikih KROMA DEŽELNO PRVENSTVOUNDER 19 Jadran Zadružna kraška banka - Santos 56:66 (6:22, 19:38, 39:51) JADRAN: Košuta 20, Daneu 5, Longo, Gregori 2, Kraus 3, Žužek 10, Zhok 5, Žerjal, Majovski 9, Starec 2, trenerja Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič. TRI TOČKE: Košuta, Kraus in Majovski 1. nogomet - 2. AL Zarja Gaja proti Muglii Danes v Bazovici ob 15.30 Zarja Gaja (26 točk) bo danes nadoknadila zaostalo tekmo 18. kroga 2. AL proti miljski Muglii, ki z 39 točkami zaseda tretje mesto na lestvici. Tekmo so zaradi snega že dvakrat preložili. V bazovskem športnem centru Zarja bo sodnik začetek srečanja zažvižgal ob 15.30. Nogometaši Zarje Gaje so v zadnjih dveh krogih igrali slabo in dvakrat izgubili. Pri rume-no-modrih bo danes v vratih igral Manuel Fior, ki bo zamenjal izključenega Jaša Grgiča. Odsoten naj bi bil tudi Goran Križmančič. Pod vprašajem sta Ivo in Vitomir Križmančič. V zadnjem krogu so mladi jadra-novci kljub porazu zapustili igrišče dvignjenih glav. V prvem polčasu so sicer delovali medlo, v drugem polčasu pa so se opogumili in bili proti povprečno dve leti starejšim tekmecem celo boljši nasprotnik, kar kaže tudi delni izid 37:28. Pričakovane zmage Santosa pa le niso uspeli ogroziti. Ostali izidi 18. kroga: Barcolana -Don Bosco 58:75, Fogliano - Ardita 73:119, Falconstar - Ronchi 51:78, Gori-ziana - Alba 41:57. Končni vrstni red: Ardita 36, Don Bosco 30, Santos 28, Fogliano 24, Barcolana 22, Ronchi in Alba 14, Falconstar 8, Jadran ZKB 6, Goriziana 2. ALPE ADRIA 1996 ZSŠDI TS GO z eno zmago Tekme drugega kroga prvenstva Alpe Adria za letnike 1996 je gostil goriški Dom v sodelovanju z ZSŠDI, KD Gorica in banko »Banca di Cividale«. Napovedanega četveroboja ni bilo, saj se je nastopu odpovedala ekipa iz Šentvida pri Ljubljani; nastopile so tako samo tri ekipe: združena ekipa ZSŠDI iz Trsta in Gorice, Koš iz Kopra in pa UBC iz Vidma, ki je premagal oba tekmeca in tako osvojil nedeljski turnir. ZSŠDI je proti UBC-ju visoko izgubil (36:82). Videmčani sodijo namreč med najboljše ekipe v deželi. V dru- gem srečanju pa je združena ekipa, ki sta jo vodila trenerja Oberdan in Ambrosi, tesno premagala Koš Koper (67:64). Igra je bila boljša kot na prvem srečanju. V drugi in tretji četrtini združena ekipa ni našla poti do koša. Prava uganka je bil za gostitelje koprski dvometraš. Njega je v zadnjem delu srečanja uspešno uspel zaustaviti domovec Luca Antonello; združena ekipa je v končnici s hitrimi protinapadi in igro 1:1 zasluženo osvojila srečanje. Tretji krog tekmovanja Alpe Adria bo v Trstu. Izidi: ZSŠDI TS GO - UBC 36:82, ZSŠDI - Koš KP 67:64; UBC - Koš KP 109:49. ZSŠDI: Peric (0+2), Peteani, Koja-nec (3+2), Milič, Cociancich (10+18), Ri-dolfi (4+12), Semen (5+0), Coretti (0+2), Gruden (0+1), Bensa (0+1), Gregori (2+4), L. Antonello (12+25). Trenerja: Oberdan in Ambrosi). PROMOCIJSKA LIGA Šesti poraz zapored Bor Art group - Intermuggia 56:74 (17:17, 27:31, 39:59) BOR: Trevisan 4 (0:2, 2:5, 0:1), Querinuzzi 9 (-, 3:5, 1:6), Udovič 7 (-, 2:3, 1:6), Rutar 4 (1:2, 0:4, 1:5), Oblak 20 (-, 10:14, 0:1); E. Filipaz 4 (-, 2:2, 0:4), B. Filipaz 3 (1:2, 1:4, 0:3), Puzzer 3 (-, -, 1:4), Faraglia 2 (-, 1:3, 0:2), trener Fa-bio Sancin. Borovci so v zaostali tekmi proti In-termuggi že šestič zapored zapustili igrišče praznih rok. Sancinovi varovanci so tokrat dobro začeli in v prvi četrtini stalno vodili, gostje pa so šele ob izteku utegnili izenačiti. Borovci so že drugič nastopili brez standardnega playma-kerja Schiava, poleg tega pa se je kmalu poškodoval tudi Trevisan. Odsotnost organizatorjev igre je seveda močno vplivala na učinkovitost Svetoivančanov v napadu, kjer so sicer metali s poraznim 4:32 izza črte treh točk. Kljub temu so bili vse do 24. minute povsem enakovredni prvouvrščenim nasprotnikom (35:35), za tem pa so popustili na celi črti. Ob že statični igri v napadu so zgrešili celo vrsto enostavnih podaj, Miljčani pa so jih prestregli in s protinapadi dosegli delni izid 16:0. V zadnjem delu so bili Udovič in soigralci spet enakovredni gostom, niso pa utegnili nadoknaditi zamujenega. V petek bodo borovci odigrali že tretjo tekmo v sedmih dneh - gostili bodo drugouvrščeni Virtus, ki so ga na prvi tekmi zanesljivo nadigrali. (M.O.) 22 Sreda, 24. februarja 2010 MARIBOR - Opera in balet Francoska romantika v sijajni operi Werther Mariborska Opera in balet bo v petek v veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor uprizorila četrto letošnjo premiero. Kot že tretje operno delo bo tokrat na sporedu Werther francoskega skladatelja Ju-lesa Masseneta, ki ga je v Mariboru re-žiral Ivica Buljan. Orkester bo zaigral pod taktirko dirigenta Clauda Schnit-zlerja. V naslovni vlogi se bosta v predstavi izmenično predstavila domača tenorista Miro Solman in Matjaž Sto-pinšek, vlogo Le Baillija bo kot gost odigral Emil Baronik, v vlogi Charlotte bosta Irena Petkova in Amanda Stojovic, v vlogi Sophie Petja Ivanova in Andreja Zakonjšek-Krt, Alberta bosta igrala Jaki Jurgec in kot gost Jure Počkaj, Schmidta Dušan Topolovec, Johanna pa Sebastijan Čelofiga. Za koreografijo je poskrbel Dejan Srhoj, za scenografijo Metka Golec in Miha Horvat, za kostume pa Ana Savic Gecan. Massenetova opera v štirih dejanjih, ki jo je skladatelj že leta 1887 dokončal po literarnih motivih Goetheje-vega romana Trpljenje mladega Wert-herja, ni dočakala svoje uprizoritve vse do premiere v cesarskem gledališču Hofoper na Dunaju leta 1892, in sicer v nemški predelavi Maxa Kalbecka. Razjedajoče trpljenje in žalost, ki izvirata iz Wertherjevega obupa in občutka nemoči zaradi neuslišane ljube- zni, ga po treh mesecih agonije prive-deta do točke skrajnega eksistenčnega izničenja. »Wertherja sem izbral, ker gre za delo, ki bi ga morala imeti na repertoarju vsaka opera. Sezono smo začeli s Piko-vo damo, ki predstavlja zakladnico ruske romantike, Werther pa je zame najboljši predstavnik francoske romantike. V Mariboru je bil nazadnje izveden leta 1956, v Ljubljani pa tudi leta 1978, zato je čas, da se vrne v Slovenijo,« je dejal umetniški vodja mariborske opere in baleta Janko Kastelic. Za priznanega hrvaškega režiserja Ivico Buljana je bilo režiranje opere velik izziv, saj se je s tem spopadel prvič. Kot je dejal, se je v splitskem gledališču doslej «uspešno» izogibal režiji opere, saj je tam bolj tradicija italijanskega opernega repertoarja, osebno pa mu je precej bližje francoski, zato se vabilu v Maribor ni mogel odpovedati. »Werther spada verjetno med nekaj ključnih evropskih civilizacijskih točk. Če bi v slikarstvo na to mesto postavili Mono Li-zo, v gledališču Hamleta, potem je to v operi prav Werther. V tej operi je spojena enkratna glasba neke »Wagner-janske generacije«, hkrati pa je v opero odlično in na popoln način vključen libreto, v katerem lahko uživamo tudi, če vsaj nekaj vemo o Wertherju in besedila sploh ne razumemo.« (STA) LJUBLJANA - Chopinovo leto Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Miha Haas bo jutri postregel s Chopinovim drugim klavirskim koncertom Ob 200. obletnici rojstva poljskega skladatelja Friderika Chopina bo RTV Slovenija Chopinovo leto 2010 obeležila jutri s 5. abonmajskim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Takrat se bo z izvedbo Chopinovega drugega klavirskega koncerta z orkestrom predstavil zmagovalec tekmovanja Radi imamo Chopina Miha Haas. Tekmovanje je imelo tri etape, skozi katere so se od 13 prebili štirje kandidati. Zmagovalca naj bi z orkestrom odigrala prvi in drugi Chopinov klavirski koncert z orkestrom. V zadnji etapi sta bila le dva pianista, druga dva sta iz zdravstvenih razlogov odstopila. Na koncu je žirija izbrala zmagovalca Miho Haasa, prvi klavirski koncert z orkestrom pa bo izvedla poljska pianistka Elzbie-ta Karas Krasztel. Jutrišnjemu koncertu s simfoniki RTV Slovenija bo 18. aprila v Mariboru sledil nastop zmagovalca 15. mednarodnega Chopinovega natečaja Rafala Blechacza, 5. maja pa bo Narodna galerija gostila poljski jazz trio Jagodzinski z jazzovskimi predelavami Chopinovih del in razstavo plakatov z motivi poljskega skladatelja. V Kristalni dvorani portoroškega hotela Kempinski bo imela 10. junija solistični nastop prej omenjena pianistka Krasztelova. Skupina Varšavska estrada bo v okviru Ljubljanskega poletnega festivala izvedla musical z naslovom »Rock loves Chopin«, Kino pod zvezdami pa bo ponudil pestro izbiro filmov o Chopinovem življenju in delu. Jesenski program se bo nadaljeval 16. septembra v vili Bled z nastopom pianistke Katarzyne Po-pow-Zydronove. Jeseni sta predvidena še koncerta v Novem mestu in v Mariboru, kjer bo Chopinovo glasbo izvajal poljski komorni kvintet Multicamerata. V program Cho-pinovega leta se je vključila tudi Neža Buh-Neisha, ki je dala pobudo za natečaj mladih skladateljev v para-fraziranju Chopinovih del. Chopin in Prešeren sta bila sodobnika. Slednji je bil deset let mlajši, vendar sta oba življenjsko pot končala leta 1849. Sta duhovna in kulturna stebra svojih narodov, čeprav seže Chopinov univerzalni jezik glasbe veliko dlje kot pisana beseda. Predstavnika romantičnega gibanja sta se ponašala z izrazitim smislom za dramatičnost, Prešeren izrazito v pesnitvi Krst pri Savici. Odprta sta bila tudi za zakladnico ljudske umetnosti, Chopin je to izrazil pri stilizaciji ljudskih plesov mazurka in poloneza. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Jutri, 25. februarja ob 20.30 / Fausto Pa-ravidino: »Bolezen familije M«, (Red A) z italijanskimi podnapisi. / Ponovitve: v petek, 26. februarja ob 20.30 (Red F). Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 24. februarja, ob 20.30 / W. Shakespeare: »Romeo in Julija«; režija: Ferdinando Bruni. Ponovitve: jutri, 25. februarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 26. februarja, ob 20.30, v soboto, 27. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 24. februarja, ob 21.00 / Dario Tomasello: »Ultimo Giorno«; režija: Antonio Calenda. Ponovitve:od jutri, 25. februarja, do sobote, 27. februarja, ob 21.00, v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Danes, 23. februarja ob 16.30 / Gof-fredo Parise: »Sillabari«. Nastopa Paolo Poli. Ponovitve: od srede, 24., do sobote, 27. februarja, ob 20.30, v nedeljo, 28. februarja, ob 16.30. GROPADA Zadružni dom Skala V četrtek, 25. februarja ob 20.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. GORICA V četrtek, 25. februarja ob 20.45 / Lui-gi Pirandello: »Il fu Mattia Pascal«. Nastopa gledališka skupina "Il Carro dei Trespi" iz Milana. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 24. februarja, ob 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. Jutri, 25. februarja, ob 19.30 in ob 20.50 / Bertolt Brecht: »Malomeščanska svatba«. Gostuje Drama SNG Maribor. V petek, 26. februarja, ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. V soboto, 27. februarja, ob 19.30 in ob 21.20 / J. B. P. Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. februarja, ob 20.00 in ob 21.20 / Yasmina Reza: »Bog ma-sakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. februarja ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. V četrtek, 25. februarja ob 19.30 / Percy Byshee Shelley: »Cenci«. V soboto, 27. februarja ob 19.30 / Mat- jaž Zuppančič: »Reklame, seks in požrtija«. Mala scena Danes, 24. februarja ob 16.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. / ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v četrtek, 25. februarja ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 24. februarja ob 20.30 / »Romeo et Juliette«. Glasba: C. Gaunod. / Ponovitve: do četrteka, 25. ob 20.30 ter v soboto, 27. februarja ob 17.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 28. februarja ob 18.00 / SKD Tabor v sodelovanju z ZSKD - Open-ska glasbena srečanja: »Slovenski tol-kalni duo«. GORICA Kulturni dom Gorica V petek, 26. februarja ob 20.30 / Koncert »Stasera ... che sera« skupine Pro-gnosi riservata iz Gorice. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) V petek, 5. marca ob 20.45 / Koncert skupine Pink Floyd Passion iz Gorice. (Info: Kulturni dom Gorica 048133288) V ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 bo koncert skupine The Beatles Revival Band iz Reke. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 25. februarja ob 20.45 / »Ensamble Sentieri selvaggi«. Nastopajo: Karina Oganjan - sopran; Paola Fre -flavta in flavta bas; Mirco Ghirardini -klarinet in klarinet bas; Andrea Dul-becco - vibrafon in bobni; Andrea Re-baudengo - klavir; Piercarlo sacco - violina in Aya Shimura - vilončelo. V četrtek, 4. marca ob 20.45 / Ludwig Van Beethoven: »IX Sinfonia«. Nastopa: Maurizio Baglini - klavir. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom Danes, 24. februarja ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Irena Tomažin in Joséphine Evrard: »Splet okoliščin«. / Ponovitve: v četrtek, 25. in v petek, 26. februarja ter v torek, 2. in v sredo, 3. marca ob 20.00. Jutri, 25. februarja ob 20.00 Gallusova dvorana / »Bela - Radi imamo Chopina«. Nastopa: Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. Jutri, 25. februarja ob 19.30 Linhartova dvorana / »Tango za Rahmaninova«. Nastopa SNG Opera in balet Ljublja- PRIREDITVE na. / Ponovitve: v petek, 26. in v soboto, 27. ob 19.30 ter v nedeljo, 28. februarja ob 17.00. V torek, 2. marca ob 20.30 / Nastopa Craig Taborn. V torek, 9. marca ob 20.30 / Nastopa: Rene Lacaille. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. OPČINE Bambičeva galerija: do 26. februarja je na ogled razstava akverelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. COL Kulturni dom: v nedeljo, 21. februarja ob 17.00 bo otvoritev kiparske razstave Jadrana Strele pod naslovom: »Vklesano v kamen«. NABREŽINA SKD Igor Gruden: v veliki dvorani v pritličju je ob priliki društvenih pobud na ogled razstava fotografij »3*2=6« Jakoba Jugoviča. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): do 6. marca je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Predstavil ga bo arhitekt Marianna Ac-cerboni. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, zaprto ob ponedeljekih ob jutranjih urah. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled slikarska in kiparska razstava Davideja Verziagija z naslovom »Fuoriluogo«. Urnik: do 27. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. Kulturni dom: je na ogled razstava goriškega slikarja Ivana Rutarjan iz Kopra. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2: je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): v torek, 2. marca ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave Magdalene Cej. Predstavila jo bo Magdalena Svetina terčon. V kulturnem programu bodo nastopili: Tjačša Cej - klavir; Simon Novak - klavir, in pevska skupina Studenec Pivka pod vodstvom Irene Rep. -/ KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. NOVA GORICA Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Ber-nik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Frnaža (Erjačeva ulica): je na ogled razstava slik Ivana Jelinčiča z naslovom »V objemu gora in Soče«. Na ogled bo do 26. februarja. ŠMARTNO Galerij Hiša Kulture v Goriških Brdih: do 1. marca je na ogled razstava slik Lenče Mitevske z naslovom: »Simboli«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: je na ogled fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Eu-rope)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 24. februarja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Iz zakulisja sinhronizacije risanke »Riba vas gleda« 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua (v. M. Costanzo) 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 23.25 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.45 Nogomet: Inter - Chelsea, Liga prvakov, osmine finala 22.45 Šport: Un mercoledi da campioni 23.30 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.35 Dok. odd.: Da Oslo alle perle del Mar di Norvegia 6.50 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 0.00 Dnevnik 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.10 Dnevnik in športne vesti 18.55 Vancouver 2010: Zimske olimpijske igre, veleslalom (ž), 1. vožnja 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi (v. S. Ventura) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 11.00 Dnevnik 12.00 Vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.40 Melevisione 16.00 Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. 2. 2010) Vodoravno: epicenter, toleranca, Alain, TAS, por, as, R. I., Fabio, Mats, U. R., Lato, met, sprava, hala, volna, Cezanne, ENI, realec, on, tentakel, Iran, Evian, no, juha; na sliki: Fabio Urlini. 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.00 Dnevnik 21.05 Nan.: Medicina generale 22.00 Vancouver 2010: Zimske olimp. igre, veleslalom (ž), 2. vožnja 23.30 Variete: Parla con me Rete 4 Dok.: Sai Xché? Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Ultime dal cielo 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 11.40 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.15 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Il bene oscuro - Il genio, la ri-cerca, la vita (dram., It., '09, i. D. Or-natelli) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Dok.: Viaggio a Medjugorje 23.30 Film: Pronti a morire (western, ZDA, '95, r. S. Raimi, i. S. Stone, G. Hackman) 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene Show ^ Tele 4 7.00 8.05 10.05 10.50 12.00 12.05 13.00 14.05 14.35 15.30 16.20 17.00 19.00 20.00 20.05 20.10 20.30 21.00 22.20 23.35 23.40 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik Pregled Tiska Nan.: Daniel Boone Formato famiglia 16.00 Dnevnik - kratke vesti Šport: Ski magazine Aktualno: Expo' Mittel School Aktualno: ...Attualita Aktualno: Videomotori Dokumentarec o naravi Aktualno: Si fas par di Risanke Aktualno: La provincia ti informa Športne vesti Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Il Rossetti Deželni dnevnik Film: Lo credevano uno stinco di santo (western, '74, r. J. Bosch, i. A. Steffen) Variete: Nus fevelin di se - Ci par-lano di se Dnevnik Montecitorio - leto 2010 Aktualno: Il mistero del dopo La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 9.45 Punto Tg 10.15 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: Uno dei 2 (kom., Fr., '98, i. J.P. Belmondo, A. Delon) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 0.55 Dnevnik 20.30 3.20 Aktualno: Otto e mezzo 21.00 Aktualno: Tetris 23.40 Variete: Cuork - Villaggio al centro della coppia Canale 5 Jt Slovenija 1 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Resničnosti show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Caterina e le sue figlie 3 (r. A. Benvenuti, i. R. Mosca) Film: Angel Eyes - Occhi d'angelo (triler, ZDA, '01, r. L. Mandoki, i. J. Lopez) C/ Italia 1 6.05 Nan.: Hot Properties 6.45 17.25 Risanke 8.15 Nan.: Lizzie McGuire 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del-la Tv 12.15 Aktualno: Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.50 Nan.: Zoey 101 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Marči Hlaček 10.35 Kratki igrani film: Kaj nam je bilo tega treba (pon.) 10.50 15.45, 18.35 Risanke 11.00 Zlatko Zakladko 11.15 Zgodovina arhitekture (pon.) 11.50 Dok.: Noč je moja, dan je tvoj (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.40 Tarča (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Muzikal za otroke: Kralj Urban 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.40 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Frida 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Omizje (f* Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.20 V dobri družbi - oddaja Tv Maribor 9.40 Spet doma (pon.) 11.20 Ema 2010: Izbor (pon.) 14.00 Zimske olimpijske igre Vancouver 2010: biatlon 4x6 km (ž), štafete, posnetek 15.00 Vancouver: Smučanje prostega sloga, kros (ž), posnetek 16.00 Olimpijski studio in posnetki vrhuncev 16.10 Vancouver: bob (ž) 16.30 Vancouver: hitrostno drsanje (m) 10.000 m 16.50 Vancouver: umetnostno drsanje (ž), kratki program 18.55 Vancouver: alpsko smučanje, veleslalom (ž), prenos 1.vožnje 20.45 Vancouver: smučarski teki 4x10 km (m), štafete, prenos 22.10 Vancouver: alpsko smučanje, veleslalom (ž), prenos 2.vožnje 23.45 Vancouver: hokej na ledu (m), če-trtfinale, posnetek Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.45 20.15 22.00 22.15 23.15 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 22.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Zoom Tednik Glasbeni koktelj Vancouver: hokej, posnetek Zimske Olimpijske igre, pregled Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Avtomobilizem Vancouver: Veleslalom (Ž), 1. vožnja Vancouver: smučarski tek 4x10 (M) 0.10 Vsedanes, Tv dnevnik Vancouver: Veleslalom (Ž), 2.vožnja Iz ahiva po vaših željah i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 10.00 Novice 19.00, 0.00 Mozaik 16.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Športni ponedeljek Mlad. odd.: Maja in čarobna skrinja Pravljica 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Odbojka: Salonit Anhovo - Calcit Kamnik, nadaljevanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi M. Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Čustvena inteligenca; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Zimske olimpijske igre; 10.00 RK Koper; 11.30 Poklepetali bomo z dr. Tadejo Jere Lazanski; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.05, 18.05 Olimpijska oddaja; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž -odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.45 -0.00 Olimpijski (na)val, Vancouver; 19.00 Dnevnik; 19.10 Olimpijski gost: Jure Košir; 19.30 Veleslalom za ženske, 1. vožnja; 20.15 Smučarski teki, m., 4 krat 10; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Veleslalom za ženske, 2. vožnja. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 21. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES V vzhodni Sloveniji bo delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bodo občasno padavine. Meja sneženja bo na okoli 1100 metrih nadmorske višine. V višjih legaj in po nižinah predvsem vzhodne Slovenije bo pihal jugozahodni veter. Danes bo verjetno v vseh atmosferskih slojih pritekal precej vlažen zrak. Jutri bo vremensko stanje stabilnejše. V petek nas bo dosegla precej izrazita atlantska fronta. Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi k nam doteka vlažen in postopno toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44 Dolžina dneva 10.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 3.51 BIOPROGNOZA Danes se bodo vremensko pogojene težave pojavljale le pri najbolj občutljivih, večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo težav. PLIMOVANJE Danes: ob 1.39 najnižje -9 cm, ob 7.17 najvišje 38 cm, ob 14.09 najnižje -57 cm, ob 20.50 najvišje 36 cm. Jutri: ob 2.20 najnižje -17 cm, ob 8.02 najvišje 43 cm, ob 14.42 najnižje -63 cm, ob 21.18 najvišje 44 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................355 Vogel.................210 Kranjska Gora........110 Krvavec..............150 Cerkno...............140 Rogla.................130 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............210 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........140 Zoncolan............105 Trbiž..................150 Na Žlebeh ...........230 Mokrine..............210 Podklošter...........145 Bad Kleinkirchheim . 120 O PORDENON 2/12 TRBIŽ O -2/9 ČEDADo^ VIDEM O 2/12 r^-! 1/13 _ o GRADEC 2/12 1^0-2/10 S. GRADEC MARIBOR O-1/10 M. SOBOTA 0-1/11 o TRŽIČ -2/9 O N. GORICA r, o LJUBLJANA 0/10 N. MESTO -1/11 POSTOJNA O ^^ O -1/9 ^--- KOČEVJE H^? ZAGREB 2/13 O „ REKA 7/14 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V spodnji nižini, ob morju in na Trbiškem bo prevladovalo precej jasno vreme. Ponoči in zjutraj se bodo lahko pojavljale meglice ali megla v pasovih. Drugod po deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Jutri dopoldne bodo padavine ponehale, popoldne se bo delno razjasnilo. V četrtek bo suho vreme. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Filatelistični klub Košir V začetku januarja se je na sedežu slovenskega filatelističnega kluba Košir v Trstu odvijal redni občni zbor. Ker niso bile predvidene volitve novih organov, so se poročila in razprava vrtela predvsem okrog lanskega opravljenega dela in programov za naprej. Predsednik Peter Suhadolc je z zadovoljstvom ugotovil, da je klub v preteklem letu pripravil tri odmevne filatelistične pobude, da je prvič organiziral člansko razstavo v Gorici, da je prvič v Sloveniji izdal osebno poštno znamko, da je sodeloval s člankom o poštni zgodovini Opčin pri zborniku Zadružne kraške banke in da je vsak mesec (razen avgusta) pripravil mesečno rubriko Postiljon v Primorskem dnevniku. Poleg teh posebnih pobud pa je vse leto potekalo redno klubsko delovanje s servisom novitet in drugega materiala, s stiki s sosednimi društvi in s skupnimi izleti na razstave in filatelistična srečanja. V preteklem letu je klub pridobil tudi tri nove člane. V tajniškem poročilu pa je Igor Tuta bolj podrobno poročal o društveni razstavi v Gorici, o sodelovanju pri raznih pobudah ob 100-letnici prvega poleta Edvarda Rusjana z razglednico in dvojezičnim poštnim žigom ter o zgodovinsko-dokumentar-ni razstavi o svetih bratih Cirilu in Metodu z izdajo razglednice in dvojezičnega poštnega žiga v Trstu. Lansko leto je bila v klubu ustanovljena sekcija za stare razglednice in tako so se ustvarili tesnejši stiki med nekaterimi zamejskimi zbiralci. Kot pozitiven primer takega skupnega nastopa je Tuta navedel, da je Zadružna kraška banka poverila prav klubu Košir nalogo, da pripravi njihov vsakoletni stenski koledar s starimi razglednicami. Zaradi velikega zanimanja tukajšnje javnosti je koledar tudi kmalu pošel. V poročilu so bili poudarjeni tu- ro ■v \ t ■m™ v., 1 "J11 L.: |V>,:VY: IV d 11 .1 IIPTOdražil | dhnflt-^hofif a nidiflJfcr^ I Lj » U ili' i:: ICJ11 4MWi iftl polirfa falfcMD LVOiUK r; «TC JVJilTl miV^IHHt ■ L' (Ift^iligT"?™^™. di vedno bolj živahni in stalni stiki z nekaterimi sosednimi filatelističnimi društvi, kot so društva iz Nove Gorice, iz Pirana, iz Ilirske Bistrice in v zadnjem času tudi z italijanskim društvom Monfalconese iz Tržiča. Udeleženci občnega zbora so bili glede bodočega delovanja mnenja, da je treba prav preko Postiljona še bolj približati slovenski javnosti celovito delovanje slovenskih filatelistov in da je treba naprej gojiti redne stike s sorodnimi društvi ter z osrednjo Fi-latelistično zvezo. Poleg tega pa bi v novem letu lahko bolje izrabili možnost, ki jo nudi Pošta Slovenije z izdajanjem osebnih znamk, da se ovrednotijo pomembne zamejske osebnosti in razni tukajšnji zgodovinski dogodki. Stoletnica rojstva Ljubke Šorli V petek, 19. februarja, je poteklo sto let od rojstva goriške pesnice, pedagoginje in kulturne delavke Ljubke Šorli (1910-1993). Istega dne sta Univerza iz Nove Gorice in Slovik priredila o njej v goriškem Kulturnem domu celodnevni simpozij. Goriška knjižnica D. Feigla je pripravila o pes-ničinem delu knjižno razstavo, klub Košir pa je za to priložnost izdal spominsko razglednico in naročil pri Pošti Slovenije osebno znamko. Na razglednici je na podlagi modrozelene Soče, reke ki je bila Šorlijevi posebno pri srcu, objavljen njen pesniški moto: ".. .pesem moja eno išče: / pot v človekovo svetišče, / ki mu pravimo / srce" ter njena slika. Tudi na osebni znamki, ki ima vrednost pošiljke v mednarodnem prometu, je prikazana slika pesnice Ljubke Šorli. V klubu Košir so tudi poskrbeli, da je na razglednici dnevni poštni žig iz Tolmina, njenega rojstnega kraja, in datum 19. 2. 2010, se pravi dneva, ko je bila stoletnica njenega rojstva. (Silka 1) Filatelistično društvo Monfalconese Meseca januarja je Circolo filatelico e numismatico Monfalconese izdal svoj periodični list, ki izhaja že dvanajst let. List ima 12 strani velikega formata z barvanimi slikami. Predsednik Bruno Tramontin je napisal uvodni 45- ANNW£RSAPIO 1?LS JD1D članek, grafično pa je list izdelal član društva Giampaolo Quidacciolu. Poleg dveh člankov o numizmatiki (spominski kovanci in Tolar Marije Terezije) list prinaša seznam spominskih poštnih žigov v naši deželi leta 2009. Sledi članek o tržiškem pustu, saj njihovo društvo že vrsto let sodeluje s to prireditvijo. Lani so izdali osebno znamko Slovenije, letos pa spominski žig italijanske pošte z datumom 6.2.2010. Ob pustu je društvo izdalo tudi dve zelo lepi umetniški razglednici. Nato je objavljen članek o slovenskih osebnih poštnih znamkah, ki so vezane na Gorico. Taka je na primer znamka o vrtnicah v Novi Gorici, znamka o bohinjski progi, znamka o Damirju Feiglu, ki jo je izdal klub Košir, in znamka ob 45-letnici filatelisti-čnega društva Monfalconese. Na tej znamki je prikazan simbol društva (sokol, grad in ladjedelnice), ki ga je izdelal umetnik T. Marangoni. (Slika 2) Zadnji članek v tej publikaciji pa govori o raznih fi-latelističnih izdaj ah ob stoletnici poleta bratov Rusjan. Prikazane so razglednice, znamke in žigi iz Gorice, Nove Gorice, Maribora, Cerkelj pri Krki in dvojezični žig kluba Košir. Nove poštne izdaje Slovenija bo naslednje znamke izdala v drugi polovici marca, zato bomo o njih spregovorili v prihodnji rubriki, vendar že zdaj opozarjamo, da bo po dolgem času Slovenija spet izdala dve velikonočni znamki. V četrtek, 18. marca, bosta izšli dve redni poštni znamki z vrednostjo B in D, ki bosta prikazovali velikonočno savinjsko potico in cvetnonedeljske butari-ce. Istega dne pa bo izšel tudi blok z eno znamko ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Italija pa je poleg prve letošnje znamke o Perlasci (o njej je bil govor v prejšnji rubriki Postiljona) do zdaj izdala še tri serije. Ena znamka je namenjena italijanskemu umetniškemu in kulturnemu bogastvu (bazilika Svete Marije v Collemaggio v Abrucih). Dve znamki sta bili namenjeni športu in sicer mladinskim olimpijskim igram v Singapurju in zimskim olimpijskim igram v Van-couverju. (Slika 3) Dne 12. februarja sta izšli še dve znamki na temo folklore na Sardiniji in o pustu v Acireale. Do polovice marca pa bodo izdali še tri znamke. Dve bosta posvečeni stoletnici rojstva pisatelja in scenarista Ennia Flaiana (1910-1972) in stoletnici rojstva časnikarja Maria Pannunzia (1910-1968). Dne 9. marca pa bo izšla še ena znamka iz serije italijanskega umetniškega in kulturnega bogastva: prikazana bo bazilika Marije čudežev v Motti di Li-venza. Skupno bo meseca marca italijanska poštna uprava izdala sedem novih spominskih znamk. I.T. €0,35 099 IJJ4 btlGicclii C> -.v j ti hviinn \'.irifL.« iC-12 hrJ I> n.'.'. .Yi■ 3 "IU*