Spedizlone »n nhtx»ni«me«M> postale — Leto XXIV. PoStnlna plačana v gotovini Ljubljana, 12. februarja 1942-XX onoviN in KMETSKI LIST Upravništvo in uredništvo »DOMOVINI!;« ujumjaua Pucclntjeva ulica St 5. 11 nad telefoni od 31• do 3i «f Račun Postne hranilnice podruZ v LluMlant M i"-7lt Izhaja vsak teden Naročnin* i» luzeinutvo. četrtletne »»U L. poltrlno 9.- U celoieino 18,- L; za inozemstvo: celoletno »(14(1 L Posamezna številka 50 rent Pregled vojnih In političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. t m. nasledno vojno poročilo: Na ci-renaiikem bojišču delovanje izvidmških oddelkov. Ncm£ke letalske sile so na področju pri Tobruku. liardiji in Marsa M3truhu hudo bombardirale in s strojnicami obstreljevale zbirajoča se motorna vozila, taborišča in razna skladišča. Povzročile so izgube med četami, uničile vojne potrebšč ne in povzročile mnogo požarov. Pri angleškem letalskem napadu na Sirto je bilo Jest žriev in malo škode. Skupine osnih letal so podnevi in ponoči hudo napadale Malto in bombard rale letališča in pomorska oporišča Bombe najtežjega kalibra z nemških letal so zadele podmornico in jo gotovo uničile Ena kri-žarka je bila zadeta. V letalskih spopadih nad otokom so nemška lovska letala sestrelilo tri Brlstol B'enheime. Pri letalskem napadu na Pa-lermo 4 t m je bil sestreljen še tretji bombnik, ki je. padel na ozemlje Palazza Adriana. Preteklo noč so torpedna letala napadla naš konvoj na poti. Eno izmed njih ie bil« sestreljeno in se je še v zraku vnelo Konvoj je brez ikode nadalieval svojo pot . Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo vojno poročilo, iz katerega povzemamo: Na vzhodnem bojišču se nadaljujejo hude defenzivne borbe. Razne skup ne sovražnih sil so bile s protinapadi un Jere V borbah s sovražnimi številčno večkrai močnejšimi silami se je posebno izkazala 269 pehotna divizija, ki ie v štirih tednih odbila več knkor 120 sovražn h napadov in je v številnih protinapadih uničila močne sovražne •ile. Iz E:ma poročajo: Poročilo singapurskega guvernerje javlja, da bo japonske čete zasedle otok Pulau, ki iež v prav majhni oddaljenosti od otoka Singapura. Po vesti it Sa gona postaja japonski pritisk na angleške položaje v Singapuru in na Javi čedalje hujši Nedavni govor avstralskega zunanjega m.nistra je bil, kakor pravijo zakrit poizkus priprave avstralske iavnosti na najhujše X Nemški minister dr. Todt se ie ponesrečil. It Rerl;na poročajo: Nemški minister za oboroževanje in municiio dr Fritz Toat je med službenim poletom Dri izvrševanju dolžnosti strmoglavil in se ubil. Hitler ie odredil, da se nemški minister dr Todt pokoplje na državne stroške Z dr Todtom ki je odličen cestnogradbeni strokovnjak ie izgubila Nemčija enega izmed svoiih najuglednejših mož. X Abesinija in Haile Selasi. »Corriere della Sera« piše: Kar Angleži in Abesinci delajo danes v Abesiniji, Italije dosti ne zanima. Abesinija bo spet italijanska in bo dobila od Italije tisto omiko, ki ji jo je Italija že začela dajati in ki jo Abesinija potrebuje. Italije ne briga pogodba, ki so jo sklenili Angleži z ne-gušem Haile Selasijem m s katero mu vračajo abesinslro krono in dajejo na razpolago denar in uradnike za ponovno uvedbo njegove oblasti. Nagradna tekma za pridelovanje semenskega krompirja Visoki konrsar za Ljubljansko pokrajino je izdal nasledni pravilnik o nagradnem tekmovanju za najboljše pridelovanje semenskega krompirja-' Za obdelovalce zemljišč v Ljubljanski po-krajvii se razpisuje nagradno tekmovanie -a najboljše pridelovanie semenskega krompirja v pridelovalni dobi 1942-XX Za tekmovanje je določeno 30 nagrad v skupnem znesku 23 800 lir. Nagrade so razdeljene takole: 1. nagrada 3000. 2. nagrada 2500. 3. nagrada 2000. 4. nagrada 1500, 5 nagrada 1000 lir; za nasled-nib 25 nagrad pa so do'očeni tile zneski. 900 850, 700, 680, 660' 640. 620, 600. 580, 560. 540. 520. 500, 480, 460, 440. 420. 400. 380, 360, 340, 320 in 300 lir Število in višina nagrade se lahko spremenita, ko se bodo nagrade podeljevale' in sicer sporazumno z doseženimi ■ uspehi tekmovalcev Prošnje za sprejem v tekmovanje se morajo predložiti do 31. maja pristoimm glavarstvom (odnosno mestnemu poglavarstvu v Ljubljani). Okrajna glavarstva bodo prošnje do 5 juliia poslala kmetijskemu oddelku Vsokega komisariata V prošnji ie navesti ime. priimek očetovo ime in bivališče tekmovalca; ali je lpstn:k zemljišča ali ie v delnem kolonstvu. souživalec ali zakupnik; število ln površino onih kosov zemljišča, kjer se bo prideloval semenski krompir in ki se bo pripravilo za tekmovanje; površino posameznih sort, pri čemer se mora tekmovalec omejiti le na one sorte, ki so najbolj prikladne razmeram posameznih okolišev in kraiin. Najmanjša novršina. ki se pripusti k tekmovanju, je 3000 kv. metrov. Tekmovanje bo vodil kmetijski oddelek Visokega komisariata v soglasju s kmetijsku poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Ko bodo zbrani in s posebnimi ogledi na mestu samem overjeni vsi podatki, ki se nanašajo na kose zemljišč, sprejetih v tekmovanje, bo sestavljen seznam tekmovalcev po vrstnem ■•o'5" r> : seznama se io upoštevalo nasledno: stopnja odpornosti oroti ho! v.iiUi it Tv.oti viroznim boleznim; čistost in kakovost dotičnr sorte; izvor ir predkalienie semenskega k~>nro!Ha: posebna pazljivo^* tekmovalca pri pridelovanju. Razen tega se bodo unoštevali: izpopolnitev gospodarski pripomočkov orodie. stroii m podobno- zlasti kobkor se nanaSn na shranjevale semensk°<»a k-ompiria (shramba) Če ie nagraien tekmovalec v d°1r>em kolonstvu ali rnftfa ni del nn grade kolono*^ ali souživalcem, m sicer v rrzmerju. po k^fo-em se delijo pridelki posestva. Zimsko škropljenje sadnega drevja naj ho temeljito Tudi sadje pomeni v teh časih znaten prispevek k ljudski prehrani Zato je potrebno storiti vse, da bo letina čim boljša Skoda, ki jo napravijo razni živalski in rastlinski škodljivci po naših sadovnjakih, je tako velika, da jo je težavno oceniti. Samo cvetožer uniči pogosto nad tri četrtine pridelka, a zimski pedic požre včasih do golega nežno cvetje in listje Dalje imamo vse polno raznih uši in kaparjev. škrlup in druge škodljivce Samo razni živalski za-jedalci nam uničijo skoro eno tretjino celotnega sadnega pridelka, kar ni čudno, ker se pojavlja po naših sadovnjakih čez 1700 vrst samo živalskih škodljivcev Da pa se rešimo teh nadležnežev. moramo sadno drevje pravilno gojiti, oskrbovati in redno škroniti Zimsko škropljenje sadnega drevja je že precej v navadi S tem. da že ieseni prebolijo debla sadnih dreves z apnom ne uni čiio sadnih škodljivcev, temveč jim med razpokanim lubjem pripravijo le prezimova lišče Pred škropljenjem ie treba vzeti v roke žago. nož. ščet in streulo in temeljito očistiti drevo Najprej odžagamo vse na-lomljene. suhe. rakaste, preaoste. nenaravno rastoče in bolebne veje Potem ostrgamo deblo, da se odločijo suho lubje, lisa j in drugo. Zdaj šele temelito obrizgamo vse veic, vej'ce in deblo z dobrim škropivom. Z zimskim škropljenjem sadnega drevja uničimo zelo mnogo sadnih škodljivcev, ket lahko rabimo mnogo močnejše škropivo, ker drevje še ni odgnalo. Zlasti uničimo zimskega pedica. zalego jajčec od listnih in krvavih uši, bolšice. prsteničarje. razne molje, stenice, kaparje. cvetožera in dtuge Tudi glivične bolezni, lišaj in mah zatremo s te-m*1 u Hm škrop';eniem. Škropljena drevesa odženejo nekoliko kasneje, kar je dobro zaradi morebitnih poznih pomladnih slan. Brsti pa se na škrop-ljenem drevju enakomerneje in hitreje razvijajo. Zimsko škropljenje učinkuje tudi ugodno na rodovitnost drevesa S čim pa naj škropimo pozimi da bomo dosegli uspeh? Z apnom ni nič. ker je nezadostno sredstvo Vzeti moramo pač učinkovitejša sredstva To so predvsem drevesni karbolineii in zvenlenoajtnena brozna Izmed teh moramo dati prednost karbolineju, ki je močnejše sredstvo in uniči več škodljivcev. ker globlie prodre v razpoke Zato se priporoča škropitev starih, zanemarjenih sadovnjakov všai prvič z drevesnim karbo-linejem Drevesni karho'inej učinkuje le na škodljivce živalskega izvora medtem ko ne uniči raznih glivičnih bolezni Pri Škropljenju s karbolinejem pa moramo previdno postopati, ker lahko osmodimo cvetne in listne brste. Zato ne smemo škropiti prepozno. Pri nas uporabljamo od karbolinejev dendrin. arborin in neodendrin. Za škropljenje ob koncu zime uporabljamo sedemodstotno do osemodstotno raztopino arborina in dendrina za jablane in hruške in petodstotno do šestodstotno raztopino za češnje, slive in češplje Roljše je, da z bolj razredčenim škropivom temeljiteje premočimo drevo kakor z močnejšim škropivom le površno škropimo 2vep'enoapnena brozga pa naj bo za zimsko škropljenje petnajstodstotna do dvajsetodstotna Z njo uničimo kaparje, bolšice, rdečega pajka, kodravost, plesni, razne glivice, mah in lisa j. 2vep'enoapnena brozga je sadnemu drevju manj nevarna in lah':o z njo škropimo tudi tedaj ko so brsti že nekoliko napeti. To škropivo je posebno primerno za marelice in breskve, ki jim drevesni karbolinei kaj hitro škoduje Kdaj pa naj prav za prav škropimo? Iz kušnje so pokazale, da so razni zajedalci najobčutljivejši ob koncu zime, ko se začnejo dramiti iz zimskega spanja Zato mora sadjar škropiti prvič ob koncu ?ime in sicer februarja in prvi teden v marcu. preden se pričnejo brsti napenjati Škropi mo ob mirnem nekoliko vlažnem vremenu, ko je drevo vlažno, da se škropivo čim globlje vleze v razpoke in je vsaj nekaj stopinj toplote Delo pa mora biti tako temeljito opravljeno, da ne ostane na drevesu prav nič suhega lubia Od Zo. februarja bo treba Imeti za prihod ali odhod z ozemlja občine Ljubljane redno dovoljenje Visoki komisar za Ljubliansko ookrajino odreia na podstavi kr ukaza z dne 3 maja 1941-XIX: Člen 1 Od dne 20 februarja 1942-XX dalje morajo imeti vse osebe, starejše od 14 let. za prihod ali odhod z ozemlja občine Ljubljane redno potno dovolilnico (lasciapassare)) Člen 2 Potna dovolilnica se izda na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki se mora vložiti razen v primerih dokazane nuinosti vsai pet dni prej pri naslednih uradih in poveli-ništvih: a) ia občino Ljubljano na reionskih policijskih stražnicah: b) za ostale kraje v pokrajini pri uradih javne varnosti ali pri naibližiem postajnem povelm;štvu kr karabinieriev Člen 3 Potna dovolilnica te zavezana kol-kovini 0 50 lire in mora biti opremliena s fotografijo če prizadeti nima osebne izkaznice ali drupe listine ki se šteie za enakovredno na podstav; člena 6 naredbe z dne 24 januarja 1942-XX Podatki osebne listine se moraio vnesti v Dotno dovolilnico Člen 4 Določbe prednih členov se ne uporabi iaio za osebe ki ima^o redno dovolilo za prhor? na ozemlie Liublianske pokraiine ali za ridVod t niega Člen 5 Kdor n>ma stalnega bivališča v mestu Liubliani oa bi ga našli v niefovem okolišu ali kdor ima svoie stalno bivališče v mpstu Liubliani na bi ca našli zunai niepo-vp"s okoliin brez notne dovoliln'ce ali ? zastarano potno dovolilnico se takoi žanre in se ka/nuie če dpianip n' huie kaznivo, uprav no oo nootonk" »Wr>xpTiem v narpd^i 7 Hpo 2R ianuaria ? 7ao«rom do dveh me^pcpv in v denann od 100 rfp lonn |jr Liuhliana dne 6 februaria 1942-XX X Baje se nam obeta rana pomlad. V začetku drugega januarskega te^na so videli nad Jeruzalemom vei;ke jate ptic selivk, letečih proti severu Iz tega sklepajo, da bomo imeli letos zgodno pomlad. . Kako pridelamo zgoditi krompir Kdor ima količkai večji vrt, stori prav, če si pridela kai zgodneaa krompirja, kajti v času. ko zgodni krompir dozori, to je lunija, i m posebnih pridelkov. O pripravi krompiria za naizgodneiši pridelek beremo v zadni številki »Sadiaria in vrtnarja« izpod peresa C. J. tole: Kdor hoče pridelati rani krompir že junija, mora zgodno sorto (na primer bintie) po-prei nakaliti. Sadi nai torei siliene gomolie. ki so odgnali čvrste kali, preden jih daš v zemljo Ko takšne gomolie posadimo ob koncu marca ali v začetku aorila, začno v toplih tleh takoi delati in razvijati korenine in kmalu ozelene Zato da>eio silieni gomolji za tri do pet tednov zgodneiši nridelek V V.nomeru pri Metliki so lani dali bintje na predkalitev že ob koncu ianuaria vsa-dili so ga na prostem v rahlo puhlico kmalu po 15 marcu in so dobili pridelek že ob koncu maja Za saditev na 50 kvadratnih metrih vrtnega prostora potrebuieš približno 20 kg celih semenskih gomoljev Za seme so najboljši srednodebeli gomolji, ki so težki po 40 do 50 gramov tako da pride na en kilogram 20 do 25 gomoliev Krompir mora biti v kleti pravilno shra-nien da ne začne že prei odganiati Prve klice so zlato Takoi 00 svečmci pripravimo nekai semenskih gomoliev za silienie Odbrane gomolie oolož'mo na leso fna polico ali v plitev rpboi^ toda le d o ppo nlact r"omolii nai oodo z vrhom, ki ima več očes, obrnieni navzgor in na svetlem. Prikladna je toplota približno 10 stopinj Celzija Toplota in vlaga pospešujeta kalitev. Ce je klet presuha. pokriješ gomolie z vlažno vrečo, dokler še ne kale Lese po potrebi tudi obračaš, da dobe kali svetlobo z vseh strani. Na svetlobi osta-neio kali kratke in jedre ter dobe svoio značilno barvo (bitnie ima temnomodre dlaka-ste kali) Takšne debele, čvrste in kratke le do pet centimetrov dolge kali se ne zlomijo tako hitro Ce so Da gomolii na lesi naloženi drug vrhu drugega se kali oreteoneio v dolge slabotne in krhke Doganike Gomolie s predkalmi posadiš na vrt navadno ob koncu marca vsekakor pa šele tedaj, ko se zemlja že ogreje Gredica mora biti prav dobro pripravljena, pognoiena s prhko in redilno kompostnico in na toplem kraiu. Lahko pomagaš tudi z umetnimi gno-'li Na 50 kvadratnih metrov daš dva Kilograma su-perfosfata in poldrug kilogram ka1;; 0 soli ter vse podkoplješ v zemlio že tri ter' - pred saditvijo Za saditev prenesi gomolj kar na lesah Sadi tako da ie kal zgorai in da n nobenega brsta približno *0V30 c trov narazen in ne pregloboko Ce grozi pozen mraz lahko obvarn line ki imaio še malo listia z osut^p primerno odeio Zgodni krompir "r !e olitvo Dokriieš. zato pa ie trph^ vp^V rrr-m cWhno pr'puti s rrstio -> vrt 'omiš mera stali s NafhnfSa bolezen fe< Spanje pred p-olnočjo je dvakrat bolj izdatno od spanja pc polnoč! Ljudje, ki ne morejo spati, pravijo da je to najhujša človekova bo'ezen Gotovo ni nrav prijetno, če človek, ki je izmučen od dnevnega dela ponoči ne more zatisniti oči Z vprašanjem kdaj č'ovek zadosti spi, so se že obširno bavili zdravniki vseh časov Obstoje zdai že kar nekaka osnovna pravila za spanje. Zadnje čase so prišli zdravniki še do nekaterih novih ugotovitev, ki zanimajo posebno tistega, ki ga nenrestano muči bolezen da ne more nikdar trdno za spati in se vsaj za nekaj trenutkov otresti vsakodnevnih skrbi S"anie je vendar nekai najpotrebnejšega za človeka Praviio da je nrav tako potrebno kakor hrana Kakor je človek brez hrane obsojen na smrt, tako mu tudi ni usojeno dolgo življenje, če ne more spati in se odpočiti Vsak človek vsaj približno ve, koliko spanja je zanj dovolj Vsi namreč ne potrebujejo enako spanja Večina zdravnikov jt pred časom menila, da je za vsakega človeka dovolj osem ur spanja Nekateii pa so vztrajali pri trditvi, da mora človek spati na dan vsaj devet ur. če hoče dočakati vi soko starost So pa tudi takšni ljudje, ki se počutijo silno nesrečne in utrujene če ne morejo sr>ati deset ur na dan Danes pa mnogi zdravniki že mislijo čisto drugače Pravijo, da se človek lahko privdi tudi na sap V šest ur snanja na dan Te razl'čne trditve povedo vsaj toliko, da je nač težavno postaviti kako določno pravilo, ki bi , držalo za vse enako Koliko človek potre buje spanja, je v prvi vrsti odvisni 1 od nje ga samega in od njegovega telesnega ustroja Temu mneniu na se je odločno uprl mož ki je po triletnih poskusih prišel do prepri čania da človek le oh nepravem času spi in da mu ie zato treba tako dolgo snati Pn tej tr'Vvi se ie oniral na ugotovitve v naravi sami Cvetlice zanro svoje glavice, ko solnce zaide Vse gre torei »s kokošmi vred« »pat, kakor pravimo. £ato pa se zju- m človek n traj ob prvem svitu snet nrebude iz iia. Narava torej spi prihU>no od fe ko solnce zaide, do njegovega vzhoda ' pa se na raznih koncih sveta različne go dani ali zvečer mrači Pri ni s trai" * —ni in jutrni somrak razmerno do'go P° osel do ■ Wa, ko gre ob 10 snet sna* omen; m^ž se strinia s splošnim mnenjem d9 j? ->anje pred polnočio dvakrat tako izdat-" '-akor na po'noči. Če vzamemo to dohese^ 'ah-ko trdimo, da človek nofrebuie d* -t ur snanja. če gre snat no ^olnočf čp t" ob 10 uri pa samo oet. 0*nenieni m^" *udi pravi, da se človek prav v V-atker^ čno no^drgvi op hodi »s V-rvt-o"mi vred 0 Neki danski zdravnik je s tem v z . postavil še drugo trditev ki se zdi n-; nrVi poveru, iugu. vzhodu ali zapadn Kakor znan^ o-edo magnetne silnice zemskefa magneta " Viž-no od seveda proti jugu a'i natar' od severnega do južnega ma^etneg0 * čnia. Trdijo, da č'oveško te'o občuti nr<- išne motnie. če leži tako. da ga zadene cm več magnetnih silnic. Ta danski zdravnik ie po svojih poskusih dokazal, da človek na »trdneje spi tedaj, ko leži z g'avo obrn'er< nroti severu in z nogami proti jugu Marm-Hčne silnice mu vstonajo pri glavi in izha: >'- iz telesa pri nogah Precej dobro č'ovev spi tudi. če je obrnjen proti vzhodu Toda vse te motnje pa se ne moreio prim^riaH z onimi, ki iih človek obč"ti tedai če je V spanju obrnjen z glavo proti zapadu nehala. Če poznamo redno rast kosti, lahko izračunamo starost, v kateri je otrok zbolel. Okostnjak, ki ga smatra večina ljudi za del telesa, ki se ne izpreminja od polnoletnosti, ne ostane torej enak. Izpreminja se pod vplivom starosti in načina življenja, večkrat pa tudi pod vplivom smrti. Okostnjak kaže vso pot poedinca in rase skozi življenje ter služi učenjakom za mnoga dognanja, do katerih bi sicer ne mogli priti. Dognanja o razvoju človeka so odvisna od poznavanja njegovega okostnjaka. Domači zdravnik uaiio morate zdraviti nervozno«! rjeivoz-nost je bolezen, in vrhu tega še tiste vrste, ki jo je težavno prenašati. Kdor pravi, da se tudi s to boleznijo da živeti, vara samega sebe, ker to ni res. Človek živi res navzlic bolezni, toda trpi in nima nikakega veselja na življenju. Če ste nervozni, se ravnajte po tehle nasvetih in boste videli, da vam bo kmalu boljše. Idite kmalu spat in ostanite osem do deset ur v postelji. Preden zaspite, nikar ne čitajte. Odložite sleherno miselno delo na drugi dan. Ko vstanete, stopite pod mlačno prho ali pa se okopljite v topli vodi. Nato se malo natelovadite bodisi s prostimi vajami ali s hojo, plavanjem ali igro na prostem, kakršen je pač letni čas, toda ne toliko, da bi se utrudili. Nervoznost je včasih posledica slabe prebave. Jejte počasi, vselej ob isti uri, jejte preproste jedi, za pijačo pa naj vam bo sveža voda. Po obedu in večerji se nekoliko odpočijte. Česen je dobro zdravilo. Med prejšno vojno so v Galiciji jedli česen na kruhu z maslom kot zdravilo za črevesne bolezni. V drugih krajih, tako na južnem Madžarskem in na Štajerskem, drgnejo svinjino s česnom, da jo obvarujejo gnitja. Prav zaradi preprečevanja gnilobe ga priporočajo tudi zdravniki. Pri hudih črevesnih katarih so opazili, da uživanje sirovega česna naglo zamori gnilobne in bolezenske bakterije. Celo pri bolnikih s trdovratnim črevesnim katarjem se driska naglo poleže in bolnik dobi tek. Ker česen v nikakršnem pogledu ne škoduje, je priporočljiv tudi za deco, ki trpi na črevesju. S kašljanjem in kihanjem se širijo bolezni dihal. Nalezljive bolezni dihal razširjajo največ kapljice, ki jih človek izmeče pri kašljanju in kihanju. Če krepak moški kihne, zlete kapljice malone dva metra daleč. Zato se pri kašljanju in kihanju obrni proč od ljudi in si deni pred nos in usta robec. c Kako se zjutraj osvežiš. Stopi takoj, ko zjutraj vstaneš, k odprtemu oknu in večkrat globoko vdihni in izdihni. Ta notranja zračna kopel bo tvojim pljučem dobro dela in ti vse telo okrepila. Nato pa si po možnosti telo okoplji v ne preveč hladni vodi, napravi še malo prostih vaj, pa si okrepljen za vse dnevno delo. Sredstva proti hripavosti. Če te nenadno prime hripavost, je to znamenje vnetja dihal (nosu, žrela, sapnika), kar je zlasti ob slabem vremenu pomladi in jeseni precej pogosta bolezen. Pa tudi pozimi, če se toplina pogosto spremeni. Pridružita se ji navadno še nahod in kašelj. Neogibno potrebno je, da se zapreš v toplo sobo in da ne govoriš mnogo, še manj pa poješ. Kajenje zelo škoduje. Najbolj priporočljive so tople pijače, zlasti čaj iz lipovega cveta. Vdihanje izvlečka iz smrekovih igel tudi pomaga. Če je hripavost dolgotrajnejša, ji je vzrok tvor ali pa oteklina v jabolku ali ohromenje glasotvornic, kar pa more zdraviti samo zdravnik. Čas med okuženjem in obolenjem. Inkuba- cija se imenuje doba, ki preteče od trenutka, ko je prišel v telo povzročitelj bolezni, pa do tedaj, ko se je bolezen pojavila. Inkubacija znaša povprečno: za grižo tri do osem dni, za tifus sedem do 21 dni, za davico dva do pet dni, koze 10 do 14 dni, pegasti legar 10 do 14 dni, ošpice devet do štirinajst dni, škrlatinko štiri do sedem dni. Predna in zadna stran lobanje pračloveka iz ledene dobe Okostnjaki pripovedujejo o življenju naših pradedov Mrliči govore v zelo jasnem jeziku tistim, ki jih razumejo in izdajajo tako mnoge reči, ki bi se zdele nepoučenemu človeku povsem nerazumljive. Znaki tega jezika so točni in človekoslovci jih lahko prečitajo še več sto ali tisoč let po smrti dotičnega človeka. Po Lobanja pračloveka, najdena v 01dowayu njih se dado natanko ugocoviti ne samo spol, rasa in starost, temveč pogosto tudi vzrok smrti ali bolezni pred davnimi časi umrlega človeka Ah so pripadale izkopane kosti moškemu ali ženski? To se pozna navadno že na prvi pogled po kosteh samih. Ženski okostnjak je zmerom šibkejši od moškega. Tudi po lobanji sami se da v pretežni večini primerov ugotoviti spol. ženska lobanja je namreč znatno manjša. Še zanesljivejši znak je medenica, ki je pri ženski mnogo širša kakor pri moškem. Poedine človeške rase se zelo razlikujejo med seboj. Zamorci imajo roke v primeri z nogami precej dolge, njihove lobanje so podolgovate in ozke, očesne dolbine daleč narazen. Višino človeka, čigar okostnjak preučujemo, lahko ugotovimo čisto natančno. Za podlago se vzame dolžina kosti v stegnu. Ta dolžina, izražena v milimetrih, se pomnoži pri moških z 1.88 in vsoti prištejemo 813.06 mm, pri ženskah s številko 1945 in prištejemo 728.44 mm. Ti računi veljajo splošno za vse rase in za vse čase. Tako so človekoslovci tudi ugotovili, da so merili najstarejši praljudje, živeči na zemlji pred stotisoč leti, povprečno samo 160 cm, ljudje pred 120.000 leti pa 183 cm. Razlika v višini kaže tudi na znatno izboljšanje življenjskih pogojev, ki je gotovo nastalo v tem dolgem času. Pozneje so pa postajali ljudje spet manjši in so skoro dosegli prvotno mejo 160 cm. Starost umrlega človeka se da navadno določiti zelo natanko po kosteh in okoliščinah, kako te rasejo. Starost človeka, ki ni živel nad 21 let, se da ugotoviti z morebitno zmoto dveh do treh mesecev. Od 21. leta prevzamejo vlogo časovnih nadzorovalnih ur šivi na lobanji, ki v gotovi starosti izginejo kakor na povelje. V 22., 24. in 26. letu se začnejo šivi na temenu postopno spajati. Prvi izgine brez sledu v 35. letu, drugi v 42., tretji pa v 47. letu. Starost od 21. do 47. let starega človeka se da torej ugotoviti zelo natanko. Po 30. letu preneha dotok krvi k ploščatim kostem, kakor sta lopatica in medenica. Te kosti postanejo potem suhe in krhke. Razen tega se pojavijo na koncu dolgih kosti ploskvice. Po teh znakih je bila določena tudi starost čeških kraljev, pokopanih v Svetovidskem domu, kakor tudi starost egiptskega kralja Tutankamna. Ta je bil star po teh znakih 18 let, ko je umrl, njegov tast, pokopan v sosedni grobnici, pa 30 let. Po kosteh se da spoznati celo vzrok smrti, posebno nasilne Na kosteh se poznajo sledovi krogle ali noža. V vsakem takem primeru pa ni treba, da gre za umor. V pradavnih časih so pogosto zdravili duševne ali pa tudi druge boleznii tako, da so človeku odprli lobanjo, da bi mogli zli duhovi odleteti iz glave. Take lobanje so že večkrat našli. Če so robovi rane ostri, je to znak. da bolnik operacije ni preživel, če so pa ogla-jeni, se iz tega sklepa, da je ostal živ. Lobanja kitajskega pračloveka Na okostnjakih, zlasti otroških, se večkrat poznajo sledovi raznih bolezni. Slabo razvite, krhke ali ukrivljene kosti kažejo, da otrok ni imel zadosti hrane. Z rentgenskimi žarki se dado v takih primerih ugotoviti bele črte na kosteh. Te kažejo čas, kdaj je rast kosti pre- Hitro nekaj italiianSiine Petintrideseta va|a Se o prvi spregatvi Leležnik zdajšnega časa je pretežno sa-mostainiške ali pridevniške narave. Tako je na primer deležnik glagola eantare (peti) Ldniante ipevajoč), a s spoinikom ii cantan-te pomeni toliko kakor pevec Amante (ljubeč) je deležnik glagola amare (ljubiti), s spoinikom 1' amante pa pomeni ljubilec (v Slovenščini beseda ljubilec sicer ni zelo običajna). Lahko pa ima samostalnika oblika tudi dopolnilo. Na primer: gli amanti la giu-stizia (ijubilci pravice). Deležnik zdajšnega časa nadomešča (kakor gerundij) cele stavke, in sicer najpogosteje oziralne stavke. Vendar pa raba deležnika zdajšnega časa čedalje bolj gine. Kjer je le mogoče, rabi italijanski jezik namesto njega gerundij ali še večkrat oziralni stavek Namesto: trovži mio padre cercante un libro (našel sem svojega očeta iskajočega knjigo, bo navadno rekel Italijan trov&i mio padre che cercava un libro (našel sem očeta, ki je iskal knjigo)). Mnogo pogosteje se italijanščina poslužuje gerundija, kakršne oblike Slovenci nimamo. Zato ga pri govorjenju italijanščine (radi zanemarjamo in nam je zato treba mnogo vaje. Rekli smo že, da je gerundij soroden deležniku. Zato ga za silo prevajamo tudi kakor deležnik zdajšnega časa. Je pa gerundij dvojen: preprost ((gerundio semplice) in sestavljen (gerundio composto). Preprosti gerundij se tvori pri prvi spregatvi na-ando. Na primer: od amare (ljubiti) amando, od eantare (peti) cantando, chiamare (klicati) chiamando. Sestavljeni gerundij se tvori z gerundijem pomožnega glagola avere in deležnikom preteklega časa. Torej avčndo ama-to, avendo cantato. avendo chiamato. Pri glagolih premikanja pa se tvori s pomožnim glagolom essere in deležnikom preteklega časa. Na primer essendo arrivato (arrivare — prispeti. Gerundij nadomešča cel stranski stavek in je torej zmerom odvisen od nekega glavnega stavka. Če hočemo stranski stavek nadomestiti z gerundijem, mora biti osebek stranskega stavka isti kakor osebek glavnega stavka. Z gerundijem torej nadomeščamo stranske stavke, in sicer naipogosteie časovne (ki se začeniajo s kadar), vzročne (ki se začeniajo s ker)) in pogoine stavkef ki se začenjajo s če). Na primer: Andando a spasso, incontr&i il mio amico — quando an-d&i a spasso, incontrai il mio amico (ko sem šel na sprehod, sem srečal svojega prijatelja. Za vzročni stavek: essendo arrivato tardi, non anddi a scuola. — perchd ero arrivato tardi, non and&i a scufila (ker sem bil prispel pozno, nisem šel v šolo). Gerundij izraža tudi način dejanja. Na primer: and6 chiamando (šel ie klicajoč). Kadar je dejanje stranskega stavka, ki ga izraža gerundij. istočasno z dejanjem glavnega stavka, rabimo preprosti gerundij. kadar pa je predčasno (preddobno), rabimo sestavljeni gerundij. O razliki med nedovršenim preteklim časom (imperfetto in dovršnim preteklim časom (passato remoto) je treba vedeti, da prvi čas izraža trajaioče dejanje ali stanie v preteklosti, drugi čas oa enkratno deianie ali stanje ali stanie ob nekem določenem času v preteklosti. Primeri: lo amava (nedovršni pretekli čas) teneramente mia madre (ljubil sem svojo mater nežno). Arrivai (dovršni pretekli čas) a Roma il due d;cembre (prispel sem v Rim drugega decembra) Questo re regn& venticinciue anni (ta krali je vladal 25 let). V tem primeru se torej tudi rabi dovršni pretekli čas. ker je označeno stanje nekega določenega časa. Nekaj stavkov za vajo. Passiamo il tčmpo, giocondo coi nostri compagni. Avendogh promesso di venire, non posso mancare alla mia parola. II signor Ne-ri, desiderando di salutari prima della sua Partenza, e stato qui verso le tre. — Prevod: Cas preživljamo igrajoč se s svojimi tovariši. Ker sem mu obljubil priti, ne morem prelomiti svojo besedo. Gospod Neri je bil tukaj proti trem, ker je želel pozdraviti vas pred svojim odpotovaniem (pazi na besedni red). — Razlaga besed: passare il tempo — prebiti (preživeti) čas; giocare — igrati se; coi — con i (con — s, z); il compagno — tovariš; promettere — obljubiti (promesso je deležnik preteklega časa); di — v zvezi prometto di venire — obljubim priti (Slovenci v takem primeru ne potrebujemo še kakšne vmesne besede); mancare — manikati (mancare al dovere — ne izpolniti dolžnosti: v italijanščini torej s tretjim sklonom; mancare alla parola — prelomiti besedo): salutarvi — sa-lutare (pozdraviti) in vi fvas)): prima di — pred (prima della partenza — pred odpoto-vanjem. odhodom; verso — proti (verso le tre — proti tretji uri, blizu tretje ure). nju je v n L. Počasi, kakor da mu je odvzeta zadna sila življenja, je prijadral preko oddaljenih gora mrak in ovil zemljo. Drevje je zašelestelo v lahki sapi, njeggova pesem je tiho valovala. Mesec je prijadral izza oddaljenih gora. V daljavi je samevala podružna cerkev na Gradišču in iz njenega osivelega zvonika se je oglasilo večerno zvonjenje. Glasovi so valovali po ozračju, hiteli v daljave in zamirali nekje za hribom. Na podnožju so čepele kmečke hišice, njihova okna so se ozirala po svojem pastirju Cerkvici in se smehljala, ker je okoli njih dihala pomlad Potok je pritajeno žuborel, boječ se, da ne bi z razposajenim skakljanjem budil ribic, ki so si pod skalovjem našle ugodno zavetje. Ko je ugasnila posledna luč v hiši, je vso vas objel spanec, le pomlad je dihala enakomerno naprej, obiela je Potočnikovo Min-ko, ki je slonela na oknu podstrešne izbice in zrla zamišljeno pred se. Poslušala je pesem pomladi. Minkina duša je bila vsa prežeta od sre£e, sanjala je in mislila o bodočnosti, ko bo počivala v objemu moža, ki ga ljubi. Njene oči so žarele v ognju. Ko je ugledala na nebesnem svodu dve zvezdi tesno skuoaj. kakor bi bili objeti, so se ji grudi hitreje dvignile. »Ti zvezdi sta najini!« si je mislila. Gledala je zvezdi in zdelo se ji je, da se je dvignila do njih in da ji šepečeta nekaj skrivnostnega. Zdajci se ie ena izmed zvezd utrnila. Utrinek je zdrčal po nebesnem svodu in izginil v daljavi. Njeno dušo je objela groza, srce se ji je skrčilo in oči so izgubile blesk, sama ni vedela zakaj. Iz daljave se je zaslišalo petje, sprva tiho, nato pa čedalje glasneje. »On je!« je vzdihnila Minka in stopila od okna- Pod oknom so se zaslišale stopinje, mladenič se ie vzpel po nrislonjeni lestvi in že je držal Minko v naročju. »Minka! Minka!« je šepetal poljubljajoč jo in stiskajoč njene grudi na svoje. Slonela mu je v naročju, gledala ga skozi polzastrte trepalnice in niene ustnice so odgovarjale njegovim. V sladki opojnosti ni občutila, da so njegovi poljubi in objemi po- stajali čedalje strastnejši. Ljubezen, kako slepa si! Pod hribih se je vila lahna meglica, petelini so prepevali svoj jutrni pozdrav, ko je Minka slonela ob oknu in zrla za odhajajočim. Njeno oko je bilo motno, spomnila se je sinočnega večera, raz lic ji je zdrsnila solza in padla na kito rožmarina, ki je rasel pod oknom. »Moia zvezda se je utrnila!« je pritajeno vzdihnila. Se mnogo lepih večerov je doživela Minka v objemu izvoljenca. Minili so meseci in prijadrala je ona pustosiva megla, ki ubije človeku voljo. Ta čas je prinesel Minki žalost in trpljenje. Zapuščena od onega, ki ga je ljubila, je samevala v bolesti In onega dne. ko se po širnem svetu ozna-nuje mir in ljubezen, je klečala pred oltarjem in molila Prav v trenutku, ko so se po cerkvi razlegale besede. »Bratje, mir vam oznanjam, mir!« ie slišala za seboi glas ženice. ki je pobožno reklo svoji sosedi: »To je ona Potočnikova, ki se je izpridila. Glej. še v cerkev pride « Kakor meč so jo presunile te besede, pogledala je proti Križanemu in zazdelo se ji je. da ii šepeče: »Odpusti onim. ki te obrekujeio!« »Odpuščam«, ie zašepetala »Odpuščam!« Ko se ie Minka vrnila domov, se je sklonila nad zibko. Dvoje nedolžnih oči se je uprlo v niene, raz lic ji je zdrsnila solza in padla v zibko. Ta solza ji ie odvzela trplje-nie. ker je prvikrat snoznala novo liubezen, ljubezen matere do deteta, ki je trajna in nad vse požrtvovalna. « Minili so spet dolgi meseci. Njen ljubi se je vrnil. Nien liubi, oče nienega otroka. Pozabila je vse trpljenje, kakor bi ga nikdar ne bilo, ko sta pred oltarjem drug dru"om;niam!« Irena ie naglo stekla po stopnicah in se skrila '"oraj na hodniVu. Oorav-lova. bleda in z okrutno zlobo v očeh- ie prišla iz kni;ž-nice 'n izginila proti zanadnemu krilu hiše. Irer« se ie tiho in po^es' vr^^a v kniižnico. »Ah. to si ti!« se je nasmehnil Andrej, ki je ob oknu s šoo<-m pisem v rokah. »No, kav," -! im^a ta dva dneva'« »T*'-o nesrečna sem bila. ko te ni bilo tu,« ie sta na k'op ob oknu in Ire- na ie premišljala al? ii bo povedni kai <:p je bitn nravkar odbralo tu v knjižnici med ni'm in fosoo On»-avilovo' In kdo mu je po-ver'0' ie bil Faber pri hiši' v"" ni kai prav7« ga ie vprašala. »mrnien sem.« ie odvrnil- »Napraviti v gtir!^"*"ni<;ptih urah dvakrat takšno pot pač ni malenkost.« Vctal ie in si prižgal C'<*areto. Ničesar mi ne bo povedal, ie m'slila Irena, ko ii ie tre-nufak nato stisnil roko in šel oo onravkih Ko so imeli nasledno nedelio popoldne ori hiši polno postov, ie prišlo vnovič do pogovora o pustnem plesu- B;la je to gospa Kri-vanova. ki je med čajem nenadno vprašal: »<~"ospod Paštrovič, že zdavnaj sem Vas hote1?« nekai vprašati. Poveite nam. ali lahko uoamo, da boste soet enkrat priredili tu v Dubravici pustni ples.« Irena io ie prestrašeno pogledala, nato pa : le zaM.a naglo srebati čaj. »Poslej res še n^fm m!slil na to: zdi se mi, da tudi nihče drugi ne.« je čez trenutek z mirnim glasom odgovoril Andrej. in mrtva »O, mi vsi smo že mislili na to! Ne veste-kako zelo si ga že želimo. Obljubite nam da boste razmišljali o tem!« je prosila gospa Krivanova. »Res ne vem.« je hladno odvrnil Andrej, »toliko dela je s tem. Vprašajmo Franka Pel-hanija. ki bi imel največ dela s pripravami.« In Irena je slišala Frankov mirni glas: »Ce n;ma Andrej nič proti temu plesu, prevzamem rade volje vse priprave zanj « Tako je bilo torei tega nedeljskega popoldne sklenjeno, da se bo v Dubravici vršil pustni ples na čast mlade Andreieve žene Ko so gostje odšli in sta ostala v sobi samo Irena in Frank, Andrei Pa se ie zunaj pod oknom podil s psom. ie Irena deiala »Povejte po pravici kai pravite k našemu pustnemu plesu Frank'« »Res ne vem,« ie odvrnil Frank, »zdelo se mi je. da ie Andrei z veseliem Dristal nani.« »Ne vem, kakšno masko bi si izbrala « je zamišljeno deiala Irena. Potem pa se ie živahno obrnila k Andreju, ki je pravkar prihajal k njima: »V kaj se boš oblekel ti za naš pustni ples?« »Jaz se nikoli ne maskiram; to ie Dač edino. kar si lahko privoščim kot gostitelj, kaj ne. Frank?« »O- vesta!« je vzkliknila Irena, »jaz pa si bom izmislila nekai lepega « »Daj si na glavo rdečo kapico, pa boš predstavljala ubogo deklico iz povesti o hudobnem volku; to bi bilo najboljše zate, prst imaš že tako v ustih!« jo je podražil Andrej-»O, kakšen sirovež si!« ie vzkliknila »A le počakaj, izmislila si bom takšno masko, da me niti spoznal ne boš!« »Ničesar nimam proti temu, le da si ne boš načrmla obraza in igrala opico, pa bo vse v redu«, se je zasmeial. Pustila ju je sama in šla s psom na vrt. Ko vsaj ne bi večno postopal z menoi kakor s kakšnim razvaienim otrokom, je žalostno razmišljala. Kakor z otrokom, ki ga pobožaš po laseh, če si dobro razpoložen, če ne. pa ga naženeš k igračkam. Kaj bo zmerom tako za korak pred menoj s svojimi občutki, ki jih ne delim z njim. s tajnimi skrbmi, ki jih ne poznam? Ali nikoli ne bova šla skozi življenje kakor mož in žena. roko v roki. brez tega strašnega prepada, ki zeva med nama? Hotela mu je biti žena. hotela je biti mati. Hotela je biti starejša kakor je v resnici bila. Morda že dvajsetič tega dne se ie vprašala- ali niso morda prostori v zapadnem krilu hiše po njegovem ukazu še vedno tako opremlieni. kakor za časa prve žene. ali ne hodi tudi on kakor gospa Opravilova dan za dnem tja. se dotika krtač na toaletni mizici, odpira omare in se dotika oblek, ki iih ie nosila Rebeka... Poklicala je osa in se besno zapodila z niim čez travnik Po licih pa so ii tekle solze. Novica, da bodo priredili pustni ples. se je hitro razvedela po vsei hiši Priprave zani so bile v polnem teku Andrei in Frank sta vse dopoldneve presedela v pisarni in imela polne roke dela Ireno ie začela skrbeti niena maska Ničesar praveea se ni mogla domisliti Ko se je nekeca večera oblačila, da bi šla k večerii. je potrkala Ooravilova »Oprostite, gospa da Vas vznemiriam.« se je priiazno opravičila, »če se ne motim se še vedno niste odločili, kakšno masko nai si izberete « »Ne. doslei še ne.« ie hladno odvrnila Irena. ki ni mo<*la premagati v sebi neko čudno grozo pred to žensko Opravilova oa io je pozorno motrila in rekla: »Čudim se Vam, gospa, da si ne izberete maske- po katerem izmed teh portretov, ki vise na galeriji.« STRAN 0 niMiiiiiiiii i»iiiiii fgr«raM! >,hmw.ih >u i m »Imate prav,« je odvrnila Irena nejevoljna da ni že orei sama prišla na to misel »Posebno priooročljiva bi bila slika one mlade gospe v beli obleki in s klobukom v roki « Čudno miren in prijazen ie bil men glas. »Morda se hoče naposled le pobotati z menoj « ie pri sebi ugibala Irena ali oa ie uso-tovila da nisem iaz izdala Andreju, da jo je obiskal Faber pa se mi hoče izkazati hvaležno »Ne bi Vas rada nadlegovala s svojimi nasveti. gospa « je na vso moč oriiazno nadaljevala Opravilova »a če se boste naoos^d le odločili, si daite napraviti kostum v mestu Modni salon na Cvetnem trsu ie prav dober, se lahko čisto zanesete nani « »Zapomnila s: bom Vaše besede.« ie vljudno odvrnila Irena Opravilova le odprla vrata a preden ie odšla je še deiala- »Če bi bila jaz na Vašem mestu sospa bi si na vsak način ogledala slike v galeriji, zlasti tisto ki sem Vam io bila omenila Nikar se ne boite- ne bom Vas izdala!« Takoj po večerji si je šla Irena ogledovat slike ki so visele na galeriji Dekle v beli obleki s klobukom v roki je že zdavnaj ugajalo Bilo ie to delo nekega starega umetnika in predstavljalo ie Karolino Paštrovičevo, sestro Andreievega orapradeda Obleko z močno nabranimi rokavi in kratkim životcem ne bo težavno izdelati Nekai več truda bo s klobukom in morala si bo naročiti tudi la-sulio Začutila ie veliko olaišanie. da se ie naoosled odločila Takoj ziutrai ie pisala modnemu salonu, ki ii ga ie bila priporočila Opravilova. in naročila kostum, ki nai ii ga izdf^aio no priloženi skici. Čim boli se ie bližal dan plesa, tem bolj je Dubravica izpreminjala svoj obraz H'ša je bila polna delavcev, ki so raznašali in raz-meščali pohištvo. Vsepovsod je bilo slišati glas gospe Opravilove. ki ie daiala ukaze in vodila priprave Napočil ie slavnostni dan. Da ne bi bila motila priprav, sta Irena in Anarej obedovala on tain;ku Vsi trije so bili dobre volie. Andrej in Frank sta na vse načine poizkusila izvedeti, kakšna bo Irenina maska »Ne bosta me spoznala.« iu je prepričevala »Pripravita se na presenečenje « »Najljubše bi mi bilo, če bi bila ostala pri rdeči kapici.« ie dejal Andrei »Morda pa bi se oblekli v Devico Orleansko ko imate že takšne lase.« ie plaho dodal Frank Ko so se po obedu vrnili v grad. so bili godbeniki že prispeli. Kmalu popoldne sta se pripeljala Beatrica in nien mož. in znova se ie začel pogovor o maskah Počasi so potekale popoldanske ure. Sele. ko se je sonce bližalo zatonu, je šla Irena v svoje sobe. da bi se pripravila za ples Niena sobarica Klarka io ie že čakala. Za-- klenih Sta se in v spalnici ie skrivnostno za-šumel svileni papir, v katerem je bila spravljena Irenina plesna obleka »Prekrasni ste. gospa, prekrasni ste!« je neprodano vzklikala Klarka ko se ie Irena oblačila. »Lasuljo, daite mi lasuljo!« je ra^burieno šepetala Irena in se vrtela pred ogled?'~tm. Roke so ii drhtele, ko si ie nameščala lasuljo Nekdo ie potrkal na vrata »Kdo ie?« ie vsa prestrašena zakričala Irena »Zdai ne smete sem'« »Jaz sem dragica, ne boj se!« je klicala Beatrica »Rada bi te videla.« »Ne ne« *e vnila Irena, »zdaj nihče ne sme <;em. n'sem še gotova! Poidi dol in me počakaj. Ko bom oblečena oridem dol. Reci And»-eiu da zdai ne sme sem!« »Andrei je že spodai Pohiti komai te že čakamo.« Beatrica oz'mi. Navnično T Pri fotografskem aoaratu je potrebna: '7 iste HocoHp ie nastal pri nas na deželi izraz *a snaln!co 2 Bog ljubezni pri starih Rimlianih 3 Vsako iutro poleti kadat ni vetrovno io vid na t.r--Deianie s tujo besedo 5 Pri vprašalnih stavkih unorabljaš to besedico 6 Tvoia obleka, ki si io nravkar kiroil. ie takšna 7 Po svojih orirodnih oosp^n">stih značilno ozemlje ki se začenia *«» »• na?* nnkraiini liene«a b1a<*a (tu- ja bpcodat 19 OVoetniak s tuio bpcedo 20 Posedi rriadp?3«t* "n romonii 5oroHnn ^PRpda 22. NaiviSia Pora m^d Dravo in Z!lio 24 Žensko aHent»lBko ime 26 Pripadn;k velikega evropskega naroda 27 Mre z drugo po pomeni -orodno bespdo 28 7,el°nir s tuio besedo. 29 Ista beseda VaVor vodoravno 13 31. Kaj je pred pn" "p «*eieš. 6«« Stopnice 1 r 2 . 3.. 4 . 5 Skrito ime tptkvkiksppm rrrrelaralai k s r r r p r i e o e t ahakasasehkamaaaač Ce postaviš na oike orave črke dobiš krstno ime. priimek in pisateljski primek starega slovenskega kniiževn;ka Zagonetno pisasije TIDU SOPICA DRfLA DEPAIR. Iz črk vsake izmed teh besed napravi nravo besedo, pa boš dobil znan pregovor del 18 otika 19 rak 21 tla 23 samotar, 28 Ida 30 Ikar 33 kolo 36 lina. 37 spol, ' m 39 ar 40 um 41 ah 43 šah 44 oni; navpično 1 Mariboi 2 eden 3 kad 4 amulet. 5 spaček 6 ilo 7 lese 8 anemija 12. tudi 16 moka 17 lata 20 as 22 1 r 24. Miran 25 od 26 taksa 27 Žila 29 polh 31. ki 32 anima 34. opran 35 lo 40 uš 42 hi. — Čarobni križec: 1 mro. 2 laž 3. mladika 4 Radovan 5 oživlja 6 kai 7 Ana- — Skrito ime: Matija Valiavec — S t o p niče: katar skala rokav sraka — Čarobni kvadrat: 1 krava 2 ropar 3 Apače. 4 Vačar> 5 arena Posetnica Mate Numer v Loki Ta mož na svojem polju zmerom mnogo pridela. Kaj je torej? • Rešitve upank iz št. 6. K r i S a n k a: vodoravno: 1 Meka 5 sila 9 Adam 10 olen 11 reduta+ose 13 in 14 luč 15 em Ifi rae- SEBIČNE2 . Žena: »Strašno dolgčas mi je na deželi.« Mož: »Meni pa prav nič.« 2ena: »Sebičnež, tebi je lahko, ker imaš mene, a koga imam jaz?« a v ... . r a v . . . . r a v . . . .. r a v . . . , .. . r a v 1. Ravno ozemlje. 2. Nasprotno od krivice. 3. Na primer cvet, ki ni umeten, je tak. 4. Splošen izraz za vsako reč. ki se naredi, da nečemu služi. 5. Ce se srečaš z znancem, je tvoja prva dolžnost, če si vsaj malo vljuden, da to .izmenjaš z njim. Z oje srečo Nela je zamišljeno strmela skozi okno, nato pa je počasi rekla svoji sestri: »Hvaležna bi ti bila. Ana. če bi mi pomagala. Kadar je človek v dvomih, je nemara dobro, da se skuša na taK način prepričati o kakšni reči Drevi pride Viljem za nekaj dni k vam na obisk Napišem mu pismo, ki gs dobi jutri s prvo pošto Potlej boš pri zajtrku pazila ali bo najprej segel po mojem pismu ali pa po časopisu, da pogleda borzne tečaje Pozneje mi boš pošteno sporočila, kai je naredil Če vzame najprej v roke časopis, raz-derem zaroko, ker je prevelik sebičnež, da bi me mogel osrečiti.« Ana, njena sestra, ji je hotela ugovarjati, češ da taka malenkost vendar ne more biti odločilna. Njen mož in Viljem, zaročenec njene mlade samovoljne sestre, sta bila borzni-ka. Tudi njen mož je zjutraj zmerom najprej segel po časopisu z borznimi vestmi, vendar njun zakon zato ni bil nič manj srečen. »Ne, moram to storiti, Ana in te prosim, da mi pomagaš,« je vztrajala Nela. In Ana, ki ni svoji mlajši muhasti sestri nikoli mogla ničesar odbiti, je tudi to pot popustila. Drugo jutro je prišel Viljem ves zadovoljen v obednico vile, ki je bila last Ane in njenega moža. »Dobro jutro, Ana, ali si dobro spančkala? Tvojega moža še ni na izpregled? Glej no, Nela mi piše res ljubeznivo dekletce; toda dovoli da naiprej preletim časopis.« Ana je pobledela, kocka je padla! Toda mladi mož ni ničesar opazil, tako se je bil zatopil v borzna poročila. Nekajkrat je zadovoljno zamrmral, in ko je vstopil Anin mož Jan, ga je veselo pozdravil: »Dobro jutro, Jan, borzna poročila moraš prebrati!« Šele nato je Viljem udobno na vrtu sedeč prečital pismo svoje zaročenke. Ana je obljubo izpolnila. Pisala je sestri, kako je bil storil Viljem to jutro, vendar je še enkrat svareče dostavila, da je Viljem dobrosrčen človek in da se ji zdi neumno, zaradi tako nedolžne zadevice tvegati srečo dveh mladih ljudi. Toda Nela je ostala svojeglava. Pisala je Viljemu tovariško pismo in mu sporočila, da njena ljubezen do njega vendar ni tolikšna da bi njej to njemu zagotovita zaželeno srečo. O dogodku ki je bil neposredni povod njenemu sklepu, seveda ni črhnila besedice, » * * Minilo je nekaj let Viljem je ostal samec, Nela pa se je poročila s starejšim možem, čigar največja vrlina je bila, da sta ga značaj in denarnica usposabljala da je lahko ustrezal vsem njenim muham. V nekem švicarskem hotelu je Viljem zagledal v obednici Nelo; čakala je svojega moža. Brez zadrege sta se pozdravila in skoro nn-srčno, zakaj oba sta bila taka človena, da nista bila sposobna kazati zadrego ali jezo nad tem, kar je bilo. Toda ko sta se v jasnem poletnem večeru sprehajala po široki hotelski terasi, je Nela nenadno vprašala: »Povej mi, Viljem, ali veš. zakaj se nisva vzela.« Ne da bi bila počakala odgovora, je začela pripovedovati: o zaroti z Ano. kako jo je le-ta hotela pregovoriti, toda ona se ni dala in je prepustila odločitev dejstvu, ali bo prei prebral pismo ali časopis Nelin glas ie bil naposled čisto tih, kakor bi jo bilo sram. Na koncu terase je Viljem obstal. Svptloba visoke ohločnice mu je obsijila. obraz, ko jo je pogledal. Potem je odgovoril: »Vse sem izvedel. Se tisti večer. Ana ni mogla zamolčati svojemu možu, in dobri Jan se je čutil dolžnega, da mi je takoj povedal.« »A vendar si vzel prej časonis v roke. čeprav si vedel ?« Žena je zdajci čisto prebledela. »Da, prav zato sem najprej segel po časopisu z borznimi vestmi, zakaj človeška sreča mi je bila, vsaj v tistih dneh predragocena, da bi kdorkoli smel na tak način zanjo igrati « Globoko se je priklonil in počasi odšel proti hotelu. Njo pa je speklo v oči od sramu. E. v. 1«, Kako sta se vojskovala pes in volk Pes Elija je služil pri bogatem kmetu, čigar posestvo je stalo na samotnem kraju. Zvesto mu je varoval dom in imetje in čuval rejene pujske svojega gospodarja, da mu jih ne bi kdo pokradel iz svinjakov. V bližnji šumi je pa bedno životaril star volk, katerega je nemilo lomilo poželenje po debelih svinjah, ki so krulile v kmetovin svinjakih kraj gozda. Silno rad bi se bil volk Sivor lotil pitanih svinj, a bal se je psa Elije, s katerim se nista nič kaj razumela. Misli in preud: j a sivi grešnik, kako bi ukanil pseta Elijo, da bi imel prosto pot. Psa mora na ta ali oni način pripraviti do tega, da ne bo lajal, kadar pride on h svinjam v goste, potem pa se mu ne bo treba bati gospodarja. No, po daijžern tuhtanju mu vendar pade na um mi-sei, iz katere napravi načrt, po katerem bi bilo najlažje priti do ščetincev. Boter volk se praznično obleče, na glavo si posadi cilinder in gre obiskat psa Elijo. Zgodilo se je, da sta se volk in pes kmalu snri-jaznila ter si obljubila trdno prijateljstvo. Odslej sta redno obiskovala drug drugega: zdaj je prišel pes h volku, zdaj volk h psu. Slednič je bil volk Sivor trdno prepričan, da mu je pes Elija udan z dušo in t/Me •->-■< "" ' -lovabi kužeia v svoj brlog in mu reče zaupno: »Elija, moj najzvestejsi puju „ nočeš, da se združiva v tesno vez pobratimstva in da skleneva takol.e pogodbo: Ako bom jaz kje kaj ukradel, me ti ne boš ovadil, a kadar boš ti k je kaj vzel, te jaz ne bom izdal. Hočeš, pes, skleniti z menoj tako pogodbo? Pes Elija je bil zadovoljen. Slovesno skleneta pogodbo in jo potrdita z lastnoročnima podpisoma. Nato sta pogodbo zapečatila in jo spravila na skritem kraju. Da pa pogodba ne bo veljavna zgolj na papirju, ampak da se bo v resnici vršilo tako, kakor sta sklenila, je volk takoj velel psu: Tekumze je od groze zdrknil s konja. Lenka je to še videla. Nato je slišala naglo kopita-nje za seboj. Neki konjič jo je prehitel. Pogledala je po ftjem in je prebledela. Spoznala je Tekumzejevega konjiča, toda brez jezdeca! Menda se vendar ni fantu kaj zlega zgodilo? Ali je res zletel s sedla? Pa se je spet zasme-jala, To so jezdeci, še v sedlu se ne znajo držati. In spet je pognala svojega konjiča. Toda konj brez jezdeca je bil zdaj že pred njo, zavil je v lahnem loku, postavil se ji je na pot in naenkrat je čula glas, globok in votel glas: »Sestra z grozansko dolgim jezikom naj se nikar ne šali z bojevniki!« Močno se je prestrašila, ko je naenkrat čula konjiča govoriti. Tedaj pa je tudi že ugledala, da visi fantovska noga za konjičevim hrbtom in je spoznala Tekumzeja. Njegova glava se je pojavila izza konjičevega vratu. Reči je treba, da ji je bilo to hudo všeč. Saj je sama tudi znala jezditi in je vedela, koliko spretnosti je treba za takšno umetnijo. In že ji je šinila misel skozi glavico. Njen konjič je imel za uzdo kratek jermen, pričvrščen na spredni čeljusti; ta ni bil kaj prida. Na volčjem krznu, ki je služilo za sedlo, pa je visel dolg, ozek jermen. Odpela ga je, napravila veliko zanko, ki ni mogla popustiti in se ne zožiti. Vrgla »čuj, nocoj pridem nekoliko vasovat k svinjam tvojega gospodarja. Glej, da boš tih ko mutec. Jezik naj ti odpade, če boš hovskal, ko bom jaz rajal s pujski. Paziti moraš, da ne zbudiš gopodarja!« Kuže Elija se udari po prsih in reče: »Brez skrbi lahko prideš. Ne bom te izdal!« »Velja. Natanko o polnoči pridem!« se ob-Iizne volk in sline se mu pocedijo ob misli na slastno jed. Nastopila je noč. O polnoči se volk Sivor priplazi k pasji hišici do kužeta Elije ter ga nagovori: »Dobei večer, prijatelj Elija, prišel sem, kakor sva se domenila.« »Že dobro,« odgovori pes. »Le nič se ne boj, pogumno zlezi v svinjak in si. privošči prasca, o katerem misliš, da je najdebelejši.« Požrešni volk je nemudno mahne v svinjak, plane med ščetinarje in jih zsčne mesariti. Svinje neusmiljeno krulijo in cvilijo, da kužeta Sestavljenka Iz teh osmih likov sestavi četverokotnik. jo je konjiču okrog vratu in je držala krajec povodca v desnici. V tem se je vzravnala — zakaj pa ne — če je to zmogla na Liskinem hrbtu, zakaj ne bi tega poizkusila tudi na volčjem krznu! Že je klečala, samo še sunek in že je stala na sedlu. Pasoči se konj ji je bil res izbral pohlevno živalco, vsak drug konj bi se bil pač vznemiril, ta pa je mirno hitel dalje. Lenka se je smehljala. Onkraj se je spet pojavil Tekumze. Že je spet sedel na svojem konjiču in je strmel vanjo kakor v duha. Ne, česa podobnega pa še ni videl! Tudi odrasli so postajali pozorni. Ženske so gledale in vpile, bojevniki so prijezdili. Lenka pa je poganjala konjiča, da je dirjal čedalje hitreje in hitreje. Kratko krilce je plahutalo okrog nožic. Svetli lasje so ji vihrali na glavi. Odzad so prigalopirali mladi gorski levi. To vam je bilo strahotnega vpitja in tleskanja z rokami. Zdajci je Lenka skočila z dirjajočega konja na zemljo, letela je poleg njega, pa je spet skočila nanj, pokleknila je na konjevem hrbtu, se spet vzpela, pa še enkrat odskočila. To je bila pravcata cirkuška predstava. Lica so ji žarela, sijala je od zadovoljstva. Konjiček je bil dosti nižji kakor rjava Liska doma. Lenki je bilo igrača skočiti nanj. In tudi volejs « Elijo prevzameta strah in groza. Nehote začne tako silovito tuliti in lajati, da bi zbudil celo mrtve. Gospodar in posli naglo vstanejo ter letijo gledat, zakaj zvesti Elija tako laja. Zdaj čujejo tudi cviljenje ščetincev. Pograbijo, kar kdo v naglici najde, ter planejo k svinjam. Vidijo volka, pa se spravijo nadenj. Bunk, bunk, bunk. padajo udarci po glavi in hrbtu sivega grešnika. Neusmiljeno mlatijo po zverini. Volk tuli, da je groza, slednič pa se mu vendarle posreči uiti iz svinjaka. Ves polomljen zbeži proti gozdu. Strašno jezo kuha volk ter preklinja Elijo in ves pasji rod. Ko se jfe znočilo, odkrevsa volk iz šume, odšepa na kmetovo dvorišče ter se potuhne za plot. Zdaj prikoraka mimo pes Elija. Voik ga srdito zagrabi za vrat in se zadere: »Ha, ti verolomnež, mrcina pasja. Ali sem te dobil v pest! Rekel si, da ne boš lajal, ko bom jaz vasoval pri svinjah, v resnici si se pa drl ko obseden. Presleparil si me, to ti moram poplačati, kajti po tvoji krivdi so me tako zmlatili, da me boli vse, kar visi in štrli od mene. Maščevati se moram, in sicer nad | teboj!« • Kuže Elija se silno prestraši. Začne se izgo-j varjati in milo prositi volka, naj mu za enkrat j odpusti in prizanese. Roti se, da drugič ne bo ; lajal, ko bo volk klal gospodarjeve pujske. Da | bi volka temeljiteje potolažil, mu govori pri-| liznjeno: »Ljubi Sivor, kar nocoj pridi spet vasovat k našim svinjam, jaz bom gluh za vsako cviljenje. Zaradi mene boš lahko počenjal, kar se ti bo ljubilo.« Tako sta se volk m pes spet sprijaznila in obnovila pogodbo. Komaj se je pošteno znočilo, že se priplazi volk na kmetovo posestvo. Zleze v svinjak in začne brezskrbno mesariti rejene pujska. Obupno kruljenje se razlega daleč v tiho noč. Kuže Elija leži v svoji kolibi in napenja ušesa. Ko začuje obupno vekanje ščetincev, plane ven in začne divje lajati. Gospodar in hlapci naglo vstanejo, zalotijo volka v svinjaku in ga začnejo maziliti z cepci in gorjačami. Udarec za udarcem je padal po volku, dokler jim ni odnese) pet. Ves krvav se je privlekel do svojega brloga. V njem je ležal tri dni in tri noči, lečil raztrgano kožo in kuhal jezo. Ko je za silo okreval, odide iskat psa Elijo, j da se maščuje nad njim. Toda knže Elija leži na vežnem pragu, zato se volk ne upa do krzno je bilo za tako reč pripravnejše kakor sedlo. Ta trenutek si je Lenka želela: »Oh, mar bi se bila rodila kot indijansko dekle!« Naenkrat je začula svoje ime. »Lenka!« je neki glas prekričal vse ostale krike. Še. enkrat: »Lenka!« In še enkrat: »Lenka!«... To ni bil Gašper, in vendar je bil to glas, ki ga je že poznala. Ta klic je zvenel robato in tuje. In vendar: prav ta tuji izgovor in zvok ... Zdajci je spet sedela na konjičevem hrbtu. Spoznala je, kdo jo je klical. Pridržala je konjiča in že je prijezdil oni, ki jo je bil klical, že je bil tik pri njej. Džon Mze-pase je stal tu, stari Džon Mze-pase, ki je prebival nedaleč od očetove hišice in je bil njen dober prijatelj. Seveda stari Indijanec ni znal govoriti njenega jezika, toda navadil se je njenega in Gašperjevega imena; tega se je učil tako dolgo, da je znal obe imeni pravilno izgovoriti. In zdajci, glejte, se je pojavil sredi tnjega, rdečega naroda in je poklical Lenko z njenim pravim imenom! Bliskovito se je Lenka domislila očeta in matere, pa male Jerice... Drobna sestrica je imela cvetlični venec v laseh, ko sta Gašper in Lenka zbežala od hiše. Kakor od daleč ji je še zvenelo v ušesih: »Le lepo člžkaj, Jerica! Midva se kmalu vrneva ... « Tako, Džon Mze-pase je bil tu. Rekel je: »Ti si! Povedali so mi svetlolasi otroci. Kje je Gašper?« '/lu.-ci se je tudi bratec pririnil v ospredje. N"}/rf;4U no mu prostor. Da, Lenka in Gašper sta rVn-a- že pozabila na mater ii očeta. Tale rt ~ "ijanec ju je spet spomnil obeh in : -.::— , — Po Sieubnu ■--------------- (i-j ujetništvu med &ndijcin€ — ~ Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v indijanski vasi r ' njega. Od daleč mu grozeče zažuga s stisnjeno pestjo ter zakriči srdito: »Gorje ti, mrcina pasja, jaz ti že posvetim, ko mi padeš v kremplje. Ce bi ne bil tam na varnem, bi ti na mestu populil uhlje, ščene krmežljavo. Kar molči hinavec, ne opravičuj se, ker je vse zastonj. Ti si postal moj smrtni sovražnik in čez tri dni pridem z vojsko nad tebe. Glej, da boš pripravljen na boj!« Elija se je Sivorju posmehoval in mu kazal fige. Volk je šel preklinjajoč in raztogoten do skrajnosti. Pes se je delal hladnokrvnega, a v resnici ni bil miren. Grozno ga je skrbelo, kako se bo vojskoval z volkom. Volk Sivor je sklenil, da hoče nemudno zbrati veliko vojsko gozdnih vitezov in z njimi udariti na psa Elijo. Napotil se je proti najbolj zaraslemu delu šume ter govoril sam sebi: »Najprej pojdem h vitezu divjemu merjascu, on je mogočen borec. Trajen mir in prijateljsko zvezo sklenem z njim ter ga poprosim, naj mi bo pomočnik v vojni s psom. Gotovo ga pridobim za zaveznika, kajti pes Elija je tudi njegov sovražnik.« Ni se varal volk Sivor. Divji merjasec mu je takoj in z veseljem obljubil svojo pomoč v boju z Elijo. Od merjasca se je volk napotil do hrabrega mečevalca lisjaka in medveda ter ju začel prositi, naj mu pomoreta, da uniči psa Elijo in njegovo vojsko. Oba, lisjak in medved, sta obljubila volku, pomagati mu. Drugih borilcev, volk ni iskal; bil je prepričan, da je njegova vojska dovolj velika, da premaga psa Elijo in njegovo vojsko. Mirnega srca je čakal, kdaj bo napošila ura boja. Medtem je kuže Elija ves potrt lazil okoli po dvorišču ter premišljal, kje bi dobil pomočnike proti groznemu volku Sivorju in njegovim strašnim zaveznikom. Toda zaman je tuhtal. Sedel je na zadnjih nogah in se žalostno držal. Okoli ogla jo je primahal vitez Mjav-mjav. Ko je vitez muc videl potrtost svojega znanca, ga je nagovoril s pomilovalno besedo: »Kaj se ti je pripetilo nemilega, dragi tovariš, da se držiš tako šmentano kislo?« »Oj, ljubi moj maček,« odgovori pes kla-vcrno. »Grozne težave so prišle nad mene. Volk mi je napovedal vojno na življenje in smrt. Jutri moram biti s svojo vojsko pripravljen pod onim hrastom, a jaz nimam še nobenega vojaka. Dragi vitez muc, ali bi mi hotel ti pomagati, da premagam volka Sivor ja ?« »Zelo rad ti pomorem zoper krvoloka volka,« odgovori viteški muc Mjavmjav. »A zdaj idi še h gosaku Brbljaču prosit ga, da ti pomaga. Gosak je grozen bojevnik in junak.« Pes Elija jo nemudno mahne k Brbljaču ter ga lepo prosi za pomoč v boju z volkom. »Name se lahko zaneseš, jaz ti bom pomagal ugonobiti volka,« mu obljubi hrabri gosak. »Idi, Elija, še h racmanu Štorklinu, ki se ti bo gotovo pridružil.« Iskalnica v'// Ce prav sestaviš začetne črke imen predmetov, narisanih na tej sliki, dsbiš ime mesta v Ljubljanski pokrajini Odide pes k racmanu ter ga roti, naj mu bo zaveznik v vojni z volkom. Racman mu vse obljubi. Pes je bil izredno zadovoljen, ves strah ga je minil. Drugih zaveznikov ni iskal. Vlegel se je na solnce ter si mislil: »Pridobil sem si tri neprekosljive borilce, gotovo bo volk bežal pred njimi ko zajec.« Nastopil je dan, določen za boj med volkom in psom. 2e zgodaj zjutraj je privede! volk Sivor svojo vojsko pod hrast in odkazal vsakemu bojevniku prostor, kjer naj se bori. N?j-prej je zapovedal merjascu: »Ti, divji merjasec, se skrij semkaj v ta kup stelje in bodi pripravljen!« Potem se volk obrne k lisjaku in mu veli: »Žlezi na hrast, kolikor moreš visoko. Pazno glej na vse strani, da pravočasno opaziš, kdaj in odkod se bo prikazal pes Elija s svojo vojsko. Ko opaziš sovražnika, nam daj znamenje, da se bomo vedeli ravnati!« Medvedu pa reče: »Tudi ti splezaj na hrast, čepi mirno m ne godrnjaj. Jaz se skrijem za ono skalo,« Ročno so vojaki zasedli odkazane jim postojanke ter nestrpno čakali, kdaj se prikaže sovražna vojska. Ta je bila tedaj že na pohodu. Na čelu te junaške vojske je ponosno stopal korenjašKi vojskovodja pes lilija. Poleg njega je moško koracal adjutant racman Štorklin. Za njima jo je jadrno ubiral vitez muc in junaško držal kvišku svoj rep. Zadna straža je bil gosak Brbljač in jezno puhal. Ko zapazi stražar lisjak bližajočo se vojsko, zakliče: »Pozor, sovražna voj3ka se bliža. Vodi jo pes Elija. Poleg njega stopa trobentač in trobi. Čujte glasove: tatata, tata, trara. Za njima stopa grozen vojnik, nabasano puško drži kvišku. Strah in groza, on bo začel streljati, a- kaj bo z nami, ki nimamo pušk ?« Volkovi vojaki so onemeli od strahu, čuvši te ničesar dobrega obetajoče besede. Ko se je približal pes Elija s svojo vojsko, so se volk, merjasec, li3jak in medved potuhnili ter ždeli tiho ko miši: Zdajci je pokukalo iz stelje dolgo merjaščevo uho. Nanj se je t»a mah vsedla utrujena muha. A merjascu to ni bilo po volji. Hitro je mignil z uhljem, da bi pregnal nadležen mrčes. Sitnica je sicer odletela, toda bistro oko mačka je takoj opazilo, da se je nekaj zganilo tam v kupu stelje. Pa si je mislil vitez muc: »Hoj, tamkaj je miš, le po nji!« Z velikim skokom je planil na kup stelje in jima vrnil spomin na rodno hišo. Pravkar je še Lenka mislila? »O, mar bi se bila rodila kot indijansko dekle!« A zdaj? Kje je bila njena želja? Zakaj so se ji ovlažile oči? Pograbila je starega Džona Mze-paseja za roko. Tudi Gašper se ga je oklenil. Izpraševala sta ga o vsem mogočen, vse sta hotela vedeti, kako je doma. In naenkrat je Gašper vzkliknil: »O Džon. ti si pač prišel po naju? Ali te je očka poslal?« Džon je odvrnil: »Ne, Sin bobnečega ptiča se je vrnil k svojemu narodu, kajti njegov narod je v stiski. Sin bobnečega ptiča ni prav nič vedel, da sta Lenka in Gašper pri Savanih.« Začudena sta bratec in sestra poslušala starega Indijanca. Zdajci sta spoznala, da je Džon Mze-pase tu čisto drugačen,-kakor je bil tam v bližini njunega doma. Tu jima je tuj. Doma je bil dober, star, slaboten mož. Starši so ga imeli na pol za berača, na pol za čarovnika. Vedel je toliko pripovedovati o gozdu, poznal je vsakega ptiča, vedel je za posebnosti sleherne živali, znal je pomagati v boleznih, poznal je sredstva za ustavljanje krvi, razpoznaval je koristne od strupenih rastlin, vselej je vedel napovedati vreme ... Toda Gašper in Lenka sta te dni, kar sta bivala pri Indijancih, dobila čisto drugačne oči. Videla sta, kako ga vsi pozorno poslušajo, videla sta njegov strogi obraz. Sin bobnečega ptiča — kako čudno in mogočno ime! Nikoli se pred njima ni tako imenoval. Resnično je zdaj sedel kakor velikanska - stara ujeda na hrbtu svojega konja. Oči v razbrazdanem obrazu so bile velike in jasne, kakor bi bile vajene gledati z visokih vrhov v daljino. In za njim je v velikem polkrogu stal ves rod, o katerem je bil bratoma tako pogoeto pripovedoval. Kornstalk se je počasi približal. Izprego-vorila sta nekaj besed. Nato je Kornstalk nekaj zaklical množici in ta se je razdelila. Pohod se je nadaljeval tja preko prostranega gričevja v preriji, mimo mračnih gajev, preko ravnih dolin, mimo posameznih mogočnih hrastov. Zdaj na desni, zdaj na levi so se pO vrhovih pojavljali ogledniki, ki so potujoči narod varovali pred sovražniki. Tudi Džon Mze-pase je odjezdil. Prej pa je še vzkliknil nekaj tolažilnih besed Gašperju in LenkL Gašper je zdaj ostal pri Lenki. Dž*n Mze-pase je bil tu in je spet odjezdil. Naenkrat sta se počutila tako močno zapuščena. Jezdila sta vštric in oba sta bila vesela, da sta skupaj. V teh kratkih dneh sta se bila že naučila, da šavanski narod javno kaže vsa čustva radosti, da pa mrko skriva žalost in bolečino* Bila sta ponosna. Ravnala sta kakor tile Indijanci. Nista izdajala svoje vznemirjenosti ne z obrazom in ne z glasnim govorjenjem. Strmela sta v vratove svojih konj, stiskala sta ustnice in sta vzravnana jezdila dalje vsak svojo pot. Toda hudo se je pobliskavalo »O njunih vlažnih, bistrih očeh. Ko je minil prvi naval domotožja, sta se tiho začela pcgovar- Kakor dogovorjeni so začeli zdaj ostali različne umetnije bliskoviti popade! merjasca za uho Grozovito se je prestrašil boter merjasec grdo zakrulil. planil t? -itelje ter jo odkuril po gozdu knli-koi se.; ia nesle krive noge A tudi vitezu mačkuiezlezlo srce v hlače, ko je planil iz kupa riitelje strašni merjasec Milo je zamijav-kal prestrašeni muc ter smuknil na hrast do medveda Boter kosmatinec se je ustrašil, ko se je muc v naglici zakadil naravnost vanj, zarjut - te ter telebnil z vej na zemljo. Uzrši pred seboj velikansko zverino, se Vitez Mjavmjav še huje prestraši in smukne prav gor na vrh hrasta k lisjaku Očeta Zvitorepca prpvz^t t^k strah in eroza da se z vrha prekucne aa tla in jo urnih krač smukne za medvedom. Oba dirjata na vso moč in se ne upata pogledati nazaj. Tako se je volkova vojska razbežala na vse strani, a hrabri vojskovodja volk Sivor je pri-huljtuo čepel za skalo ter se tiščal v dve gubi, boječ se. da ga ne opazi Ijuti pes Elija ali kateri izmed njegovih vojakov. Videč, da o volku Sivor ju in njegovi vojski ni ne duha ne sluha več, je pes Elija trikrat radostno zalajal v znamenje zmage. Nato je sklical in zbral svoje hrabre vojake, mačka, gosaka in racmana. Vsi skupaj so se vrnili ponosno proti domu. Muljavski. Sam huiie je spal v grobu Vaška zgodbica V Gorjah m še devetih vaseh naokoli poznalo dimnikarja Žolno ki je res vreden, te-g; im"n:< Kadar in kier ga vidiš, zmerom je žeien Kakor vsako leto ie prišel tudi tokrat v našo vas dimnike ometat Na vso moč je bilo tisti dan vroče ko je Žolna praskal saje in zelo neievolien požiral črni prah Kmalu popoldne je šel Žolna ometat k Stempihariu Ze oddaleč ie vpil nad niim »Stempihar .Stempihar hitro, hitro mi pri-nes> kai niiače!« »Žolna ali ti prinesem pijačo kar napro ti?« mu ie tudi oddaleč odgovoril Stempihar Žolna sopiha oroti Stempihanevi hiši ko likor le more Kar v dveh duških ie izpraznil vrček mrzleea piva hitro ie porinil pra zno posodo pred Stemnihana in rekel »Hitro hitro mi ga znova napolni Naiholie oa storiš če mi orineseš pivo kar v loncu Pa hitri, hitro!« Da bi se Žolna ne iezil mu ie Stempihar res prinesel oivo kar v loncu: dva litra sku-pa-i' Ubogi Žolna si ie za silo ugasil žejo a to še ni bdo za ni dovolj Začel ie oiti Se vino Do večera ie hil pa že prav dobre in okrogle vo'ie Na. ,V moč natrkan 1 e kolovrati! od Stem-piharja Neprestano ie padal in se s težavo spet pobiral Take ie Žolno zaneslo tisto noč namesto domov W žen' na goriTisko pokopališče Na jati o domu. Doslej jima ie bilo v ponos da sta lahko kazala kako znata govoriti po ša-vansko. Zdaj pa sta govorila svojo gladko matennščino in bolestno sta se radovala svojih dragih domačih besed. Zvečer, ko sta sama in ločen i drug od drugega ležala vsak na svojem težišču, sta se spomnila besed, s katerimi ju je mamica doma vsak večer spravila v posteljo Rila je starinska, ljubezniva molitev o angelu vamhu. Zdaj sta jo tiho ponavljala. Oba sta bila otožna Oba sta si enako želela, da hi spet tavala po gozdu in da bi spet skupaj dremala pod katerimkoli starinskim drevesom Saj nemara ni tako hudo umreti, toda biti zapuščen na tujem, je hudo Oba sta sklenila da si bosta drugi dan ljubezniva ... • Nasledno jutro sta skoraj ves dan jezdila vštric. Mladi gorski levi so kar belo gledali. Ni bil običaj, da bi dekleta jezdila z bojevniki. Ker pa Gašper ni poslal svoje sestrice stran, niso rekli ničesar. Naučili so se bili od svojih očetov, da mora moški govoriti preudarno in nikoli prenagljeno. Tekumze je opazil, da se je Gašper v vsem svojem obnašanju nekoliko spremenil. Brzo-nožec je postal resen in vase zaprt. S finim načinom občevanja, ki ga premore sleherni mladenič nasproti svojemu prijatelju, se je delal tako, kakor da ničesar ne opazi. Noben odrasel ne more biti tako nežno čuteč kakor fantje teh let. Jezdili so r gruči vštric s karavano. Dopoldne je bilo blago in solnčno. In brž se je navzočnost Lenke čutila tako, kakor se pač sleherno dekle počuti t fantovski družbi. mesto da bi se bil vlegel doma na posteljo, •e ie zvrni! v novoizkooani grob. . Drugo jutro ie prišel gorianski mežnar dan zvonit Ko je odzvonil. je kot skrben možak šel altaat novoizkopano jamo ki jo oreišno popoldne izkopal za Anževca. če se ie morda kaj vdrla, kajti v Gorjah ie izredno nagajiva prst. kakor bi bila vsa z polži namazana Viežna. Jaka ie prišel do aine m od samega strahu padel na tla K sreči se ie zvrnil vznak, sicer bi bil zletel naravnost v iamo Precej časa ie minilo da ie prišel ubogi mežnar do prave sape Ko si je opomogel -•a i o je ubral kar jo ie le mogel Ni " pridirial do doma ko se sr^ča z vdanem Dur«elcem in kovačem Zgančkom To sta ziiala vani. ko jima ie kar v eni 'sru-vi mno po prei r"sih':o in. občutek nasičenosti tudi dalje ^ veda d-ines ni i?Vvre vendrr p]ej, da si ne nhesiti vsako reč na g'avo Tri južine iz dobrega blaga zadoščajo na dan in oVrene č'oveka bo'j kakor pet ali šest iz manj vrednega Vse jed! moraš dovolj mc''l'o nr kuhati, da o'aiša4 želodcu delo. Dodaj vse!ei za noževo konico jedilne sode vsakemu sočiviu in govedini, pa tudi pečenki, če se ti zdi žilava in trda Zlasti velja to za meso. ki dandanes ni zmerom od mladih živaM Soda napravi jedi prebav ljivej.še, vrhu tega prihraniš pri tem tudi čas in s tem gorivo. Dodatka sode niti ne čutiš S soljo prava kuharica skopari Pozneje še zmerom lahko soliš, prestane jedi pa so ne užitne Trde čevlie orrr^-aš. če i'h namažeš z ri-cinov m oliem Čevlji iz boMše<*a usnia ostanejo mehki in svetli, čp "h vsak dan namažeš z vazelinom ali jaiči m beljakom. Za kuhinjo Hrenova omaka. Zmešaj v mleku dve žlici kakršnekoli moke in to zavri dodaj nekaj žlic kisle smetane, malo goveie Juhe in do-; bro zribanega hrena. Ko vse skuoai nekaj mmut vre. odstavi in dai na mizo Ce jed preveč osoliš. Mnogikrat se gospodinji ponesreči, da preveč osoli jed Pomagaj si takole: Cez lonec, v katerem vre jed. pogrni čist prtiček in nanj natrosi suhe moke Moka bo vsrkala iz vrele jedi sol. Kako si pomagaš, če se na vkuhannn sadju pojavi plesen. Zgodi se včasih, da se tudi naj-skrbnejši gospodinji pokvari vkuhano sadje. Če zapaziš na vrhu plesnobo, tako i odpri kozarce. Z žlico poberi plesnobo in prekuhaj sadje. Dobro je tudi, da mu primešaš še nekaj sladkorja. Prekuhano sadje zlij snet v kozarec in ga dobro zapri. Praktični nasveti Ribanje zeio zamazanih tal. Zavri v »cukera loncu z vodo, v katero si stresla nek i j pesti sode. Ko zavre, prideni še dve do tri e klorovega apna, ki ga kupiš v drogeriji n da se ga ne dotakneš, ker ti sicer razje I Z vročo raztopino polij tla, zribaj s krt splah-ni s cisto mrzlo vodo in zbriši s e cunjo. Tako odpraviš vse madeže iz tal. p- mrčesa se znebiš. Usnjcnt rckavice očistiš tako a uamo- čiš v topli vodi kier si raztoo žlici stearinoveca olja in dve žlici sa!n> Ožmi jih in oti s :eph Ko «, ti»>e suhe. jih natakni na roke da n> bilke in počaka' r'a se ti na rok-'1 V OLTil ssM rs v S2 Si tt In SU&3 €§ «t Se nedavno so dajali prednost mrzli sobi in jo proglašali za posebno zdravo. Danes so mnogi ljudje drugaenaga naziranja. Bilo bi pa zgrešeno, če bi menili, da ie spanje v mrzlem prostoru samo na sebi nezdravo Mrzli, čisti zrak je telesu v nočnih urah blagoiejnejši kakor zrak v prostoru, v katerem smo se mudili prej mnogo ur. Če hočemo v takšnem zakurjenem prostoru na vsak način spati, ga moramo prej vsaj dobro prezračiti. Toda v ne-zakurjenih sobah nam preti druga nevarnost, ki je ne smemo spregleiati: to so vlažne in mrzle postelje, lsedtein ko človel je le dobro in toplo odet, iz vrst mrzli zrak, se z mrzlo in vlažno lahko naleze revmatičnih obolenj loga je potrebno, da si posteljo v preden ležemo vanjo, ogrejemo Bi viluo, če bi hoteli iz nekakšnih n.. jevalnih načel siliti otroke, naj sp.. vlažnih posteljah. To bi ne bilo t temveč samo cgražanje otroškega z da tudi prezakurjene sobe niso zdrav no nevarne so spalnice s centralno koščku usnja je tičalo devet puščic Konica vsake puščice je predrla usnje. Toda konci puščic, ki so bile debelejši so ostali zgoraj. Deseta puščica se je odbila od neke druge puščice, ali ie medtem tudi že dosegla svoj cilj. Luknja v usnju je to dokazovala, medtem ko je puščica sama ležala na tleh- Lenka ie šumela. Gašper je navdušen in začuden vzkliknil; »Zdaj pa vem. zakai se imenuje Mali lovec!« Mladi gorski levi so pač že večkrat lahko občudovali mojstrovine Malega lovca Kliub temu so zdai navdušeno vpili, ponuiali so palico s koščkom usnja naokrog Drugi so oponašali, kako se je Mali lovec nagibal čez konja in iz tega položaja streljal, medtem ko je konjiček venomer galopiral. Sam Tekumze, ki je bil sicer popolnoma ravnodušen in miren, je zdajci vzkliknil z drug mi Da bil je skoraj najglasnejši med vsemi Morda je ponosnega fantiča nekoliko žgala zavist ker te umetnije ni zmogel, čeprav se ie doslej že tolikokrat vadil.« Mali lovec je naenkrat divje vzkliknil, njegovo lice se je pri tem kar pomračilo: »In oni mislijo, da bom bivole pregnal! Dvojni orel. kdaj boš govoril s poglavariem? Povej mu, kaj si videl. Naj mi da eno samo puščico, nič več- in ko ustrelim, bo bivol obležal mrtev! Reci mu to. Dvojni orel!« Dvojni orel ie molčal in v zaaregi gledal v tla. Bil ie Kornstalkov sin in je že dolgo poznal željo Malega lovca. Ni pa se upal govoriti s svojim očetom o tem Mali lovec ga je srdito zmerial zaradi niegove bo;azliivo-sti. Tedai se ie Dvojni orel razburil Jezen je vzel svoj lok. obenem je izbral nekaj pu- ščic iz tulca, skočil je s konja in ie dvignil lok visoko proti nebu vpijoči* »Glejte in štejte!« Napel je lok, kolikor je le mogel, sprožil je, puščica je švignila proti nebu in že je bila druga na struni. Odfrčala je, za njo tretja potem četrta — in tedaj ie pribrnela prva iz nebes nazaj- , in zdajci je že šinila Drva puščica visoko v zrak »lega »Pusti to!« se ie smejal Tek milic ti ne spraviš skupai!« »Born to zmogel!« je vpil Dvoirr orel in poizkusil še enkrat. * Toda spet ie pribrnela prva puščica na tla preden ie Dvoini orel utem. ooložiti peto na lok Vsi so zdaj poizkušal- svojo srečo, toda nihče ni prišel dalje kakor Dvojni orel — z lziemo Tekumzeia u. Malega lovca Samo njima je uspelo, da sta odstrelila peto puščico, preden je orvh nadla z neba Gašper je pozorno gledal napeto iero Potem ie pogledal sestrico v obra/ in smejal Rekel ie: »Poizkusi, Lenka!« Teh besed je komaj čakala Po^nm« »e to igro Džona Mze-paseja Pri n'em ^ta se z Gašperjem večkrat igrala na ta naf n Skočila ie s konia in rekla Malemu lovcu »Daj mi lok!« Mali lovec ie začuden uboeal l.pnka je vzela tudi nieaove puščice, vse f-->nte naokrog si ie natančno ogledala poten, ie položila puščice drugo za drugo za o" /kušnjo na struno in ie snela lok Fantiči s. strumno pristopili bliže Mar hoče svetlol-^ka tekmovati z njimi? Zdajci ie dvignila lok. preizku^vaie ea je napela, kolikor se ie vdal n-er 'braz je bil zbran in resen — in zdaici ie ><- šinila prva puščica visoko v zrak. sled la ie druga- tretja, četrta in peta! Tedau- " oribr-nela prva na tla. Dvojni orel je začuden vzklikn i drugi so vsi tlesknili z roko na usta kakor so to Savani zmerom počeli, kadar so bib -elo začudeni. Toda Lenka še ni bila .oljna. 1 Dalje) , V San Jagu, glavnem mestu Cileja je stal leta 1647 . prav v trenutku silnega potresnega sunka ki ie ugonobil na tisoče ljudi, zločina obloženi mlad Spanec z imenom Jeronim Rugera ob stebru ječe. kamor so ga bili zaprli in se ie hotel obesiti Don Henrik Asteron. eden izmed najbogatejših plemičev v mestu, ga ie bil nekako leto dni pred tem odslovil iz svoje hiše. kjer je bil za učitelja. Jeronim se ie bil namreč zapletel v nežno razmerje z dono Jožefo. njegovo edino hčerko Zavolio spletkarske pazljivosti svojega ponosnem« sina je stari don. ki je bil odločno posvaril svoio hčerko, izvedel za taien ljubezenski sestanek, kar ga je tako razkači-lo da ie hčer spravil v tamošnji karmeličan-ski samostan naše ljube Gospe z Gore Po ugodnem naključiu se je Jeronimu posrečilo, obnoviti tu v samostanu spet svoje odnošaie. In v nočni tišini je bil samostanski vrt po-zorišče niegove ljubezenske sreče. Bilo ie na Telovo Svečana procesija nun, ki so jim sledile novinke- se je pravkar začenjala ko se je nesrečna Jožefa med potr-kavanjem zvonov zgrudila na stopnicah katedrale v porodnih bolečinah- Ta dogodek ie zbudil izredno pozornost. Mlado grešnico so brez ozira na njen položaj takoj odvedli v ječo. Kakor hitro pa je vstala iz otroške postelje, so ii na nadškofo-vo oovelie nanrtili čim najostreiši proces Po mestu so govorili s takšno srditostjo o tem škandalu in jeziki so tako ostro obdelovali ves samostan, da ta ni mogel omiliti strogosti s kakršno ie Jožefi grozila samostanska postava. Pomagala ni niti oriprošnja rodbine Asteronove. niti ne želja same opa-tice ki ie bila vzliubila mlado deklico zaradi nienega sicer neoporečnega vedenia Vse. kar ie bilo mogoče doseči, ie bilo to da je bila smrt na grmadi, na kakršno ie bila obsojena z odlokom kralievega namestnika, v silno spotiko matronam in devicam v St Ja-gu spremenjena v obglavlienie- Po uhcah. koder naj bi se bil pomikal krv-niški sprevod, so oddajali okna v najem in s hiš so razdirali strehe da bi laže gledali sprevod Pobožne mestne hčerke so vabile oriia-teliice da ob njihovi strani prisoštvuieio prizoru k- pa bodo odbrali Jercnim. ki so ga bili medtem tudi vrgli v lečo bi bil skoraj znorel ko je zvedel- kako strašno se je vse zaokrenilo. Zaman je mislil na rešitev Kamorkoli so ga tudi zanesla krila najdrznejših nvsli. povsod je naletel na zapahe in zirfovie Ko je poskusil prepiliti mreže v okr.u so ga zalotili in ga ie to pahnilo le v tesneiši raoor Vrgel se ie na tla i pred nr.dobo Matere božje in z neskončno goreč- .*>«.t-io molil v čast niei kot ed-'ni. k; bi im» zdaj še utegnila poslati pomoč Ali dan, ki se ga ie bal. ie prišel, z niim pa v nie^o-vo srop tudi prepričanje, da ie položaj čisto brezupen Zvonovi, ki so soremliali Jožefo na morišče so zvonili in obuD se ie polastil niegove duše. Zivlienie se mu ie zazdelo sovražno r>a ie sklen'1. da se usmrti z vrvjo, ki mu ;o ie bilo ostavilo naključie- Kakor že omenjeno, ie pravkar stal kraj stebra ob steni in pritrjeval vrv. ki naj ga izrtPa iz te doline solz. na železno kljuko, vzidano v okrajek Tedai se ie nenadno zru-Sil večii del mesta s truščem- kakor bi se bil podrl npbesni svod. in pokopal pod svojimi razvalinami vse, kar ie d;halo življenje. Jeronim Rugera ie odrevenel od groze. Oklenil se ie stebra ki ie bil hotel umreti na niem. da ne bi nadel Tla so se maiala ood njegovimi nogami Vse stene v ječi so popokale in celotna stavba se ie začela v naklonu ruš'ti Droti cesti N'eno počasno padanie :e prestregel le Dadec nasoroti stoječega poslopja in nakliu*ni oblok na niem ie preprečil. da se ni podrla čisto do tal- Lasie so se mu jezili in kolena so klecala pod nrm ko se ie Jeronim trepetaie plazil po nagnienih tleh proti odortini. ki ie za-ziiala v spredni steni ječe. ko sta trčili obe j hiši skupaj. Komaj je bil na prostem, se je ■ drugič zamajala zemlja. Ne vedoč, kako naj se reši iz te splošne pogube, je hitel preko sipin in podrtin k enim izmed najbližjih mestnih vrat. medtem ko ga je z vseh stram napadala smrt. Tu se je že razvalila hiša. Daleč naokrog odletavaioča podrtija ga ie oregnaia v stransko ulico. Tu je že vsa ostrešja objemal plamen, švigajoč iz oblakov dima. in ga v strahu in grozi pregnal spet drugam. Tu se je reka Mopoho, vržena iz svoie struge, pri-valila proti njemu in ga rjoveča zavlekla proč. Tam je ležala kopa ubitih, drugje je še ječal glas pod grobljo, tu so vpili ljudje z gorečih streh- tam so se ljudje in živali borili z valovi, tu se je spet hraber reševalec trudil, da bi pomagal. Tam je stal drugi, bled ko smrt. in je nemo iztezal drhteče roke proti nebu. Ko je bil Jeronim prišel do vrat in aospe.i onkraj na vrh griča, se je-tam nezavesten zgrudil- Ležal ie najmanj dobro četrt ure v najgloblji nezavesti, ko se je naposled spet prebudil in se s hrbtom proti mestu napol dvignil s tal Potipal se je po čelu in prsih in ni vedel, kaj naj napravi iz svoiega položaia. Občutek nepopisnega razkošja ga je obšel, ko je pobožal zapadni veter, pihliajoč z morske strani, njegovo vračaioče se življenie in ko je taval njegov pogled čez in čez po cvetoči pokra lini okrog St. Jaga. Le pogled na zbegane gruče ljudi, ki jih je bilo povsod dovolj. mu je tesnil srce. Razumel ni, kaj bi bilo utegnilo te in njega nagnati semkaj. Ko se je obrnil in videl za seboj razpadlo mesto, se ie šele spomnil groznega trenutka, ki ga je bil preživel- V zahvalo Bogu za čudežno rešitev je pomolil tako globoko sklonjen da se je s čelom dotikal tal. In kakor da je strašni do jem, ki se ie bil vtisnil v njegovo dušo, pregnal vse prejšnje iz n e, je iokal od veselja. da je še deležen ljubega življenja, polnega pestrih poiav. Ko je nato opazil prstan na svoji roki. se je nenadno spomnil tudi Jožefe in z nio vred še svoje ječe, zvonov ,ki jih je bii slišal tam, in trenutka tik pred porušenjem ieče. Globoka tuša je spet napolnila njegovo srce. Jel se ie kesati svoje molitve, a bitje, ki vlada nad oblaki, se mu je zazdelo grozno. Pomešal se" je med ljudstvo, ki je v reševanju svojega imetja povsod drlo skozi vrata, in se je plaho upal vprašati po Asteronov; hčerki, ali so jo morda ze obglavili. Bilo pa ni nikogar. ki bi mu bil dal natančen odgovor. Neka ženska, ki ji je silno breme pohištva potiskalo tilnik skoro do tal in je nosila dva otroka, viseča ji na prsih, :e mimogrede rekla, kakor da je sama videla, kako.je bila obglavljena. Jeronim se je obrnil nazaj. Ko je preračunal čas, niti sam ni mogel dvomiti o izvršitvi obsodbe- V samotnem gozdu ie sedel na tla in se čisto predal svoji bolečini. Želel je, da bi razdirajoča sila narave znova planila nadenj. Nikakor ni razumel, čemu ie smrti, ki jo ie bila iskala njegova bridkosti polna duša, ubežal v tistih trenutkih, ko se mu je z vseh strani rade volje ponujala. Trdno ie sklenil, da ne bo okleval, ako bi tudi zdaj začelo ruvati hraste in bi se njih vrhovi zvrnili nanj. Nato pa, ko se je enkrat razjokal in se mu je sredi najbolj vročih solz spet poiavila na; da. je vstal in čez in čez iskaje prehodil plan. Na vsako goro, kjer so se bili zbrali ljudje, je šel Po vseh potih, koder se je še pomikal tok beguncev, jim ie šel nasproti- Kjerkoli je le kako žensko oblačilo zafrfotalo v vetru, povsod tja so ga zanesle tresoče se noge. toda nobena med njimi ni bila ljubljena hčerka Asteronova. Sonce se je že spet nagibalo k zatonu in z niim niegovo upanje, ko ie stopil na rob skale Od tod se mu je odprl razgled v prostrano dolino, kjer je bilo le ma'o liudi Ne da bi vedel, kai nai napravi, je ob^tel posamezne gruče in se že hotel spet vrn'ti. ko ie nenadno zagledal ob studencu, ki je namakal globel. mlado žensko, kako je umivala otroka v vodici. Ob tem pogledu mu je poskočilo srce. Ves spokorjen je planil navzaol po skalovju in vzkliknil: »O, ti sveta mati božja!« In je spoznal Jožefo, ko se je zavoljo šuma plaho obrnila. V kakšni blaženosti sta se objela nesrečneža, ki ju je bil otel čudež z neba! Na svoji poti v smrt je bila Jožefa že čisto blizu morišča, ko je pokanje podirajocih se poslopij razgnalo ves rabeljski sprevod. Njeni prvi groze polni koraki so jo vedli napol nezavestno nato k najbližjim vratom. Kmalu pa se ji je spet vrnila zavest. Okre-nila se je, da bi pohitela v samostan, kjer je bil ostal njen mali nebogljenček. Ves samostan je bil že v plamenih. Opati-ca, ki ji je bda obljubila tisto uro, ki naj bi bila njena posledna, da bo skrbela za doienc-ka, je pred vrati stoječa pravkar klicala na pomoč, da bi ga rešila. Brez strahu je Jožeia skozi dim, ki ji je puhtel nasproti, planila v poslopje, ko se je že na vseh krajih rušilo, in je nepoškodovana spet prišla z otroKom skozi glavna vrata, kakor bi jo bili čuvali vsi angeli nebeški. Opatica je bila sklenila roke nad glavo. Pravkar se ji je bila Jožefa hotela vreči v objem, ko je redovnico s skoro vsemi nunami vred neusmiljeno pobil opaž, ki je strmoglavil s poslopja. Ob tem strahotnem pogledu e Jožefa trepetaje odskočila. Naglo je zatisni-xa opatici oči in vsa prevzeta od groze zbežala. da iztrga pogubi dragega dečka, ki ga ji je bilo spet poklonilo nebo. Napravila je komaj nekai korakov, ko je že tudi ugledala truplo nadškofovo, ki so ga bili vsega razmesarjenega izvlekli izpod razvalin katedrale. Palača kralievega namestnika se je bila pogreznila. Sodišče, kjer ie bila izrečena n -na smrtna obsodba, je bilo v plamenih, na kraiu pa. kier ie bila sta]a niena ro^tna ša se ie nabralo jezero in izpuhtevalo rdečkasto paro. Jožefa ie napela vse svoje moči, da se ie vzdržala. Preganiaie gorie iz svoiega srca ie s svojim plenom pogumno stopah s ceste na cesto in ie bila že blizu vrat, ko ie zagledala v razvalinah tudi iečo. kier je bil vzd hoval Jeronim. Ob tem no^lpdu se ie 'i bi se bila na nekem oglu skoro zgrudila brez zavesti. Ta trenutek pa io ie padec pos1©" % za nio. ki so ga bili tresliaii že č:sto omagali, zaradi proze pognal spet kvišku. Poljubila je dete in si otrla solze z oči. Ne meneča se za crozote. ki so io obkrožale, je prispela do vrat- Ko se ie znašla na planem, je kmalu zaslutila. da nikakor ni vsakdo, ki je prebival v kakem porušenem prodoru, mr^o mrvrs>l biti zmečkan nod niim. Na prvem križootiu je obstala in čaka'a. al' se vendarlp ne rr-javi nekdo, ki ji ie poleg malefa F:l-'oa najljubši na svetu. Ker n' b;1o n;ko«ar in -'e vrvenJe Hudi naraščajo, ie šla dalie. pa se ie sr>ot vrnila in soet čakala. Venomer plakaie se je snlaziln v nva^o dolino, ki so io senčile piniie. da bi molila za njegovo du^o. Va'"ti mislila je. da se je bila že loč;la od telesa. Tn tu v doVn; ie našla nie?a. liubliene<*a. Vsa giniena je zdai to prinovedovaTa Jeror>J-nu in mu ie. kakor h;tro ie končala, ponudila der^ka v ooliub. Jeron;m ca ie vrel in "a bo?ai v neooDisnem ofef~vskem veselju. Ko ie mali jokal v ta tuii obraz, mu ie z ljubkovanjem zanrl usta. Medtem se ie bila razgrnila predena noč, polna čudno milega vonia. tako srebrno ias-na in t!ha o kakršni la^ko p-^nia samo pesnik. Povsod so vzdolž ob studencu v sv'*u meseč'ne sedeli liud^e in si proravliaM mehka !e$iš*a iz mahu in 1'st'a. da se odoočiie-io oo tako mtilre rolppm dnevu. Tn"ker so siromaki 5» vedno iadikova^i. ta da ob h!šo. oni ob in de^o t-retii c-lo ob vse. sta z^rla Jeronim in JožQfa v boli gosto prm'čie. da ne b' rvVr>p»r žaTost^a s tam'm vriskaniem svoi5*« duš. N«?1* sta krasen mar^aran ki ie dfde* razprostiral svo^e vpip. dp^^-pčp^n Tr-t.,1 plavček prepeval svoio sladostrastno pesem, "o,, Vrai doVa .▼"»■nnim '-»ivroi tvostor. Jo-?pfa v nie^ovem. F'vn v ,Tožef:nem nan^u co^eli, pokriti z njegovim plaščem —-čivali. (Dalje) Kz Gorenjske * Nov tajnik Zveze borbenih fašijev v Ljubljani Iz Rima poročajo: Fašistični od-redbeni list je objavil, da je Duce imenoval za tajnika Zveze borbenih fašijev v Ljubljani fašista Orlanda Orlandinija. * Ustanovitev naselitvene komisije. Pri Visokem komisariatu se je ustanovila komisija z nalogo, da uredi postopek za naselitev tistega ozemlja Ljubljanske pokrajine, ki so ga zapustili Nemci po rodu. Za komisije se imenujejo: dr. Ciro Moseri, glavni inšpektor ministrstva za kmetijstvo in gozdove kot predsednik, komendator dr. Placido Lombardo, predstavnik ministrstva za izselništvo in na-selništvo, dr. Giovanni Sisgoreo, okrajni komisar v Kočevju, komendator odvetnik Nino de Petris, predstavnik zakonodajnega urada Visokega komisariata, dr inž. Mario Natili. vodja tehnično-imenovinskega oddelka zavoda »Emone«, inž. Anton Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka Visokega komisariata, dr. Josip Lavrič, predsednik Združenja kmetovalcev, Filip Uratnik, predstavnik Pokrajinske delavske zveze, oddelka za kmetijske delavce, Karel čeč, predsednik Zbornice za trgovino in industrijo, in Fran Skrbeč, predstavnik Združenja trgovcev in gostilničarjev kot člani. * Kje je treba prijaviti ali odjaviti svoje bivanje v Ljubljani. Odkar je ustanovljen prijavni urad na Mestnem trgu 23 (v znani Bro-fenikovi hiši med Souvanovo in 21endrovo trgovino), se mora v tem uradu prijaviti vsakdo, M se stalno naseli ali vsaj tri mesece živi v Ljubljani, prav tako pa tudi odjaviti. Vsi oni pa, ki pridejo v Ljubljano za nekaj dni ali tednov in ostanejo tu manj ko tri mesece, se morajo prijaviti in odjaviti na kr. kvesturi v Šubičevi ulici 5 (pritličje, soba 2a). Opozarjamo občinstvo, ki po pomoti išče anagrafični ali prijavni urad na mestnem magistratu, da v poslopjih mestneg« poglavarstva nikdo ne sprejema takih prijav ali odjav, temveč prijave za stalno bivanje sprejema samo anagrafični urad na Mestnem trgu 23. * Nova določitev časa za zatemnitev. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se mor.-! "o do nove odredbe upoštevati predpis o zatemnitvi od 10.30 do 7.30 ure z veljavo od 12. t m. * Višji sodni svetnik dr. Foerster je umrl. Umrl je v Ljubljani višji sodni svetnik v pokoju dr. Vladimir Foerster. Pokojnik je bil iz znane češke rodbine, ki se je čisto udomačila na naših tleh. Njegov oče i~e je še mlad preselil v Ljubljano, kjer se je udejstvoval kot kapelnik in je tudi znatno obogatil našo glasbo. Ena izmed najlepših slovenskih oper >Go-renjski slavček« je njegovo delo. Pokojnikova brata sta splošno znana v našem javnem življenju. Anton, znameniti klavirski mojster, je žal že mrtev, inž. Jaroslav pa je redni profesor ljubljanskega vseučilišča. Rajnkemu časten spomin! * Smrt uglednega moža. V Vižmarjah je po daljši bolezni umrl v visoki starosti 82 let bivši minister in večkratni poslanec g. Jože Gostinčar. Po rodu je bil z Beriče-vega pri Dolu. Rajnki se je od preprostega delavca povzpel na svoj položaj. Bodi mu časten spomin! * Smrt dveh profesorjev v Ljubljani. V soboto je umrl v Ljubljani eden izmed odličnih stebrov naše tehnike, profesor Vasilij Nikitin. Rajnki se je neutrudno posvečal znanstvenemu delu in vzgoii rudniških in-ženjerjev. Po rodu je bil iz Petrograda, kier se je rodil 1. 1867. Na svoiem področju je deloval že v Rusiji. L. 1922. se je preselil v Poljsko, odkoder je prišel 1. 1926. v Ljubljano kot pogodbeni redni profesor na rudniškem oddelku našega vseučilišča. — Dan pozneje je preminil profesor Rudolf Grošelj, rojen 1. 1880 v Ljubljani. Rajnki je bil brat upokojene učiteljice in pesnice Marije in predlanskim preminulega prirodoslovca docenta dr. Pavla Grošlja. Vse do upokojitve je služboval na ljubljanski klasični gimnaziji. Bil je odličen matematik, naravoslovec in dušeslovec. — Obema rajnkima časten spomin! * Smrt enega izmed najstarejših učiteljev. V Ljubljani je preminil v 88. letu g. Juraj R e ž e k eden izmed naših najstarejših učiteljev. Po rodu je bil s Krasnega vrha nad Radovico pri Metliki. Služboval je v Preser-ju, v Kranju in Ljubljani skopaj 49 let. Časten mu spomin! * 901ctnico je praznoval te dni v Cerknici zidarski mojster g. Janez R o n k o stare;ši, kljub visokim letom še čvrst in čil. Kot delaven mož je precej stavb zgradil sam, pozneje pa skupaj s sinom Janezom. Z rajnko ženo Marijo je živel 56 let v zglednem zakonu. Živita še dva sinova in štiri hčere, ki so vsi dobro preskrblieni. Pri 90 letih ni čudno, da ima jubilant že 23 vnukov in vnukinj in 16 pravnukov in pravnuk ni. Bodi jubilantu naklonjena še dol^a vrsta let' * Zvišanje cen tobaiiu. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil s 5. t. m. povišanje cen tobaku krajevnega izdelka v Ljubljanski pokrajini, da se te cene prilagode tobačnim cenam v ostali kraljevini. Cene so r.f že povišale: tobaku za nosljan je o J 24 na 28, žvečilnemu tobaku od 80 na 80, rezanemu tobaku: savskemu od 110 na 160, posebnemu (ekstra) od 150 na 220, tobaku za pipo od 75 na 100, II. od 55 na 75, cigaram virainketn od 160 na 200, portoriškim oJ 120 na 180, kratkim od 80 na 100, cigaretam: Neretvam od 240 na 320, Moravam od 200 na 260, Zctam d 180 na 220, Ibarjem od loO na 180, Dr a vam od 130 na 150, tobačnemu ekstraklu: v pločevinastih škatlah po 5 kg od 2.50 na 3, v zabojih od 1.90 na 2.40 lir za * Po hudem mrazu je zapadel visek sneg. V drugi polovici januarja, zlasti proti koncu, smo imeli zimo kakor 1. 1929, saj se je v Ljubljani sukal toplomer več dni celo okoli 25 stopinj pod ničlo, v okolici pa ie bila toplina še nižja. Na deželi ie padlo ponekod, živo srebro celo na 30 do 35 stopir.j pod ničlo. Tako hudi mraz pa ni trajal dolgo, vendar je bilo živo srebro še zmerom zelo nizko. Zadne dni je bilo mani mrzlo, zato pa je zapadel visok sneg. O snežnih zametih poročajo tudi iz drugih krajev. Če se vreme zjasni, bomo imeli še ponovno hud mraz * Požar na žagi v Bistri. Nedavno so bili ljubljanski gasilci poklicani na pomoč v Bistro pri Verdu, kjer je gorela Galetova žaga. Ogenj se je začel v glavnem poslopju, kjer so nameščeni stroji in žage. Sodijo, da se je razširil iz parnega kotla. Skoda je le delno poravnana z zavarovalnino. Trieste—Gorizla Stara ženica je umrla ,»od napačnim imenom. Pred dnevi je mlada deklica privedla v bolnišnico v Goriziji starejšo žensko. Dekle je žensko oddalo zdravnikom in navedlo, da se bolnica piše Marija Kumar'eva iz Lucinica. Dekle je potem izginilo, bolnica pa je že na-sledni dan umrla. Truplo so pokopali, toda ko je občina v Lucinicu dobila obvestilo, da bo treba plačati bolniške stroške za Marijo Ku-marjevo, se je ugotovilo, da je Marija Kumar-jeva še vedno živa in zdrava. Oblastva so se nenadno znašla pred uganko, kdo naj bi bila umrla zapuščenka in zakaj naj bi se skrivala pod tujim imenom. Zavoljo tega je dalo sodišče odkopati njeno truplo in ga natančno preiskati. Obenem so začeli iskati dekle, ki je onemoglo žensko privedlo v bolnišnico in jo prijavilo pod drugim imenom. Smrtna n^ i tiletni kmet Jakob Urankar iz škofje Loke je liotel s so-njema privleči domov debelo bukev Ker ga pa dolgo ni bilo nazaj, ga je šla hčerka tskat. Našla ga je v jarku mrtvega. Konja sta bila vprežena in pripravljena potegniti bukev na pot. Urankar je imel zlomljeno hrbtenico in obtolčeno glavo. Najbrž se je bila zava)i'a nanj bukev. Iz Spodnje štajer ZaaUtpiiiM untashe uUaUiiie au ; i.iHem. Na Štajersko je odpotoval oddelski načelnik za telesno vzgojo ustaške mladine Mirko Šu-štič. Za časa svojega bivanja na Štajerskem, bo gost Hitlerjeve mladine v Gradcu in bo prisostvoval smučarskim tečajem, ki jih prireja Hitlerjeva mladina. Svoje bivanje na Stajer-skem bo šuštič porabil tudi za okrepitev športnih zvez med ustaško in Hitlerjevo mia-dmo. Viničarslu tečaj. Dne 1. marca bo odprt v viničarski šoli v Kapeli pri Slatini Radencih 9mesečni viničarski tečaj, v 'vaterem oo dana viničarskim in kmečkim sinovom možnost izobrazbe v sadjarstvu in vrtnarstvu, pa tudi v vseh drugiii kmetijskih panogah. Tečajniki bodo imeli brezplačno hrano in stanovanje. Štiri poroke v Laškem. V Laškem »o imeli v enem tednu štiri poroke. Poročili so se: J< že Klepej in Helena Knezova, Franc Zelič m Ana Bukovškova, Jakob Zupan in Tariia 'Jajškova, Maksimilijan Adrinek in Marija Kassvval-dova. Tečaj nemščine v Konjicah. V Konjicah samih imajo zdaj 12 tečaiev nemščine s 480 obiskova ci. orioravlia pa se Se en tečai ki bo imel 50 obiskovalcev V Lavričpvi tvorni-ci usn;a pa :ma o tri tečaie nemšč ne s 150 obiskovalci V podietiu za eradnio cest imajo 'ud' tr- »e^ale ?a nemščino Nova grobova, V Mariboru je umrl soJar Josip Gerlušnik, star 84 let. pri Sv. Križu nad Mariborom ra Alton Baluh, star 58 let. B!ng jir^a snomin* Z3 kapjo i? umrl v Velikoveu višji sodui'c Jožef Poetf.ch V prevratni dobi se je bo; i I proti Slovencem in je HI -•njen prepeljan v Ljuhliano, odkoder so ga spet spustili domov. V plebiscitnem času ie delov U v Velikovcu Iz Hrvatske P:o*»Iava rojstuega dne oolgarskega cara v Zagrebu. O priliki 48. rojstnega dne bolgarskega cara Borisa je bil na bolgarskem poslaništvu v Zagrebu sprejem uradnih predstavnikov in tujih zastopnikov. Isti dan je bila zvečer v radiu bolgarska ura. Med drugim je bil na sporedu govor profesorja Oršaniča o osebnosti in delu cara Borisa II. IJoglavnik dr. Budak pride v Mitncben. Dne 15. t. m. bo obiskal Miinchen opolnomočeni minister v Berlinu dr. Mile Budak. Z njim bodo prispele še nekatere druge osebnosti. Pričakujejo pa tudi prihod ministra dr. Sušiča. Ob tej priliki bo v Miinchenu velika hrvatska delavska manifestacija. Huda zima na Hrvatskem. Iz vseh krajev Hrvatske prihajajo v Zagreb poročila o hudi zimi. Zaradi mraza je začelo pokati drevje in bo škoda precejšnja. Zaradi mraza so zamrznile mnoge reke in jezera. Na Savi je pri ja-kuševskem mostu led debel tri metre. Iz Srbije Trije mladi zdravniki. Na vseučilišču v Beogradu so bili te dni diplomiram' za doktorje vsega zdravilstva Dušan Možina iz Brjl pri Rihemberku, Marinka Brvarieva iz Maribora in Božan Tavčar iz Ljubljane. Čestitamo! Vesel dogodek v Valjevu. Januarja *e je rodil slovenskemu rojaku Moriču Francu sinko. To je prvi prirastek valjevske slovenske kolonije neposredno v Valjevu. Iz tega razloga je sklenil odbor koloniie. da mu bo botrovala vsa kolonija in v njenem imenu bosta za botra Gospodarič Jakob, blagajnik kolonije, in za botro Kristanova Hermina, žena vodje kolonije. Novi Slovenček bo do« bil primerno umetniško izdelano diploma^ podpisano od vseh botrov in bo trie. Havajsko otočje je zemski raj Havajski domačin pred svojo kočo Havajski prometni stražnik, ki ureja promet v havajskem mesta Honoluiuju. Ima pa malo opravka, ker so ljudje zelo disciplinirani Havajsko otočje je zdaj v središču zanimanja vsega sveta. Amerika je dobro vedela, za kaj je šlo pri priključitvi tega otočja sredi Mirnega morja skoro v enaki razdalji Zedi-njenih držav od Kitajske in Japonske. To ni samo važno vojaško oporišče, temveč obenem prava od -j ubij ena dežela- raj naravnih lepot. Havajskih otokov je sedem in vsi so enako lepi, vsi i .»ko rodovitni. Kar morda manjka enemu, ima v izobilju drugi. Ognjeniški so vsi. Na en,h so ugasli ognjeniki, pokriti z bujnim zelenjem, na drugih pa ognjeniki še deui.e.o Med njimi Mauna Loa, največji o n. na in sicer v mestu Hilu. Tam slon t - >d■ mogočen spomenik moža, ki je odkril .iavaj;ko otočje in ki je bil na njem umorjen To ie bil Cook. Politično in gospodarsko živlipnje se pa razvija tudi na sever-neišem .oku Cahu. Tu je v morju mno"o bisernih fko-:k Podnebje ie na vseh teh otok h zelo milo, zdravo in toplo Zato ni čudno, da je rast-1 tistvo na Hav. skem otoku tako bujno. Mo-£oin-i dreves?, rcsto na vseh otokih, med njimi do 50 m v soke kokosove palme, do 20 m visoka algarobe, sladkorni trs, visok do 12 m. in razna druga čudna drevesa in rastline. Na Havajskih otokih so tudi velika polja ri-ža. oliv kave in tobaka. Skozi vse leto cveto na otočiu cvetlice najpestrejših barv. Ognjenik Diamond Head, ki več ne bljuva Havajsko otočje je pravi raj tudi za živali, za govedo, ovce, svinje, koze, osle, vso domačo perutnino in za fazane. Toda domače živali so prišle na Havajsko otočje šele nedavno. Prvotno so poznali otočani izmed sesalcev samo netopirje in podgane. Poedini kraji so zlasti slikoviti, ker so združene v njih mnoge naravne lepote. Tako je na otoku Oahou sloveča Mavrična dolina. Narava je na Havajskem otočju tako radodarna, da človeku ni treba preveč delati, ker mu rase tako rekoč vse kar samo v usta. Edino potrebno delo ie ribolov, pa še pri tem pomaga človeku narava sama, ker rib t morju kar mrgoli. Z ribolovom se pečajo prebivalci Havajskih otokov že od pradavnih časov. Love jih pa nmo na en način: nabadajo jih na sulice. . Domačini, ki se imenujejo Kaw£i, že izumirajo. Priseljenci jih čedalje bolj izpodrivajo. Največ je domačinov še na srednjem otoku Molokaju. Domačini najrajSi jedo pra-ženo svinjino, ribe, neki morskih mah in kokosove orehe. Peči ne poznajo in imajo na-mestu njih v zemlji izkopane in obzidane jame. V morju se lahko kopij* Škesek leto in dan, ker je zmerom enako 'n prijetno. Havajke plešejo pred kopališkimi gosti X Dopisnica je potovala 25 tet Veliko presenečenje je doživel neki kmet v Wlnkerbachn v Nemčiji. V 25 letih mu je pošta vrnila dopisnico, ki jo je bil pisal 15. junija 1. 1915 kot vojni ujetnik iz Rusije svojcem v domovino. Iz priloženega pisma je razvidno, da so našli nemški vojaki dopisnico med zdajšno vojno v lopi, stoječi nekje na samem v Rusiji, pa so jo poslali tja, kamor je bila naslovljena. Tako je po 25 letih prispela v roke možu, ki jo je pisal. X Na pust otok se odpravljajo. Za zanimivo potovanje se je odločila skupina norveških ribičev. Šest mladih mož se je namenilo na samoten otok Hono v Atlantskem morju. 2e petdeset let nihče ne prebiva na tem otoku. Zadni njegovi prebivalci so ga zapustili, ker je podnebje na njem preveč neugodno. Norveški ribiči si obetajo od bivanja na pustem otoku mnogo koristi. Na njem nameravajo namreč rediti morske rake. V okolici otoka Hone je zelo mnogo morskih rakov in norveški ribiči so prepričani, da se jim obeta lep zaslužek. Težave, ki jih čakajo, seveda niso majhne. Otok je pust in njegova obala je neprestano izpostavljena viharjem, tako da je sploh težavno priti na otok. Toda norveški ribiči so izkušeni pomorščaki in se ne boje ovir. O živalski pameti in živalskih slutnjah Gosi veljajo za neumne. Kdor jih pa bolje pozna, ve, da so zelo pametne. Gosi prav dobro razlikujejo znane ljudi od neznanih. V neki kmigi je opisan zanimiv dogodek. Neka stara žena je imela mnogo gosi, med njimi tudi krepkega gosaka. Vsako opoldne je svoje gosi nakrmila. Nekega dna pa je imela goste in tako je pozabila na gosi. Naiprei je vsa jata lačnih gosi v znak protesta na ves glas gagala pod oknom pozabljive eospodi-nie. Ko pa to ni zaleglo, je skočil gosak na kamnito klop pred vežnimi vrati, nad katero je bil ročaj zvonca. S kljunom je krepko potegnil za vrvico, da je zapel v hiši zvonec. Prihitela je gosnodinia in takoj ji je bilo jasno, kdo in zakai zvoni. Pa naj še kdo reče. da ^o gosi neumne. Tudi poročevalska služba je v živalskem svetu močno razširjena. Ne samo črede bivolov in krdela kobilic zaouste krai. kjer ni več trave ali kjer iim Dreti nevarnost, temveč tudi metulji. Nekega poletia so iz dalin;h a^skih krajev sporočili, da se ie Dobavilo toliko metuliev. da so zatemnili nebo. Leteli so oroti iu<*u. Kmalu za njimi ie Drihrumela huda nevihta, ki bi bila pokončala veCno občutljivih me^uHev. če bi se ji ne bili Drave *-»sno umaknili. Še bolj čuden poiav je opazoval nek' Dri-1s/e!1 narave ni obali Vzhodnega moria ori Travemiindu. Nad zalivom in nad vso obalo so se rjavile naenkrat velikanske iate kaousn:h bebnov. Prileteli so z moria Droti cebni. Le nekai iih je zaostalo. Nebo je bilo iasno, a vendar ie čez nekaj ur nastal silen v;ha*\ ki ie dv5ab aio^ol. N°Va+pri hrošči metulii. mu-®n miT?4ce navdM?«no b'?eio to naravno 5SSJPa tud: vp""n'ce so navdušene za to ^ ce ip tako nasrkaio. da i1^ v^>r zanaša no d^-eviu. doma^p »-'vali rv> vp*!ni tudi ne od-Van^a^o »IV-oHnlm'*! niiač. Grdo ie videti ni-ip-norrg rp^piipa kako se r>T-°Vooicava in zaletava kamor <*a nanese T^dnr ima nca in si f.iraZar- f>n ertrsiTrlionem doltj r>r-rrrZolf j>!v5 hn večkrat V^Vo niiomn in ne- r*»^tno čaka r»es. Vdai bo kanilo «°ka1 Van-niva "" +1a Vi jib nes z veliko slastio Snov za zama*ke nam daje plntovinski hrast Okus piva in vira ie odvisen v precejšnji meri tudi od tega, kako ie steklenica zamaše-ra. če ni zamašena dobro, p^ača izhlapeva in izgublja na okusu. Zato ie treba oosvečati pcsebno pozornost zamaškom. kar ne velja samo za vino in pivo, temveč tudi za 3 druge pijače. BVven del vseh zamaškov je plutovina. To je koža plutovinastega hrasta, ki ga olupiio e-V-i* „ sedmih r>r -}-sefih let h. Nippova koža je debela dva do osem centimetrov- kakor je pač stara. Drevo je podobno našemu hra- ^hitov'«ski Vrpst med 40 m 80 lptnm Ta hrast rase v Evropi po večini na obali Pirenejskega polotoka. Španija in Portugalk dajeta 80 odstotkov plutovine vsega sveta. Od Barcelone do Bilbaoa se razprostirajo gozdovi plutovinskega hrasta, ki segajo ponekod globoko v notranjost dežele in ki jih le tu pa tam dele vinogradi. Pod ž<»oč;m južnim soln-cem pridobivajo plutovino vsako leto tako, da olupijo plutovinaste hraste ter prepelieio njihovo skorjo na vozičkih v skromne hišice domačih delavcev v obdelavo. Tam se skorja namoči v topli vodi in ko se naniie, jo raz-režeio v pasove, ki jih zvežejo z žico, da gredo notem kot izvozno blago po vsem svetu. Plutovine še niso mogli nadomestiti z nobeno drugo sirovino. Tu pa tam se poiavlia-jo sicer razni nadomestki, ki na kmalu izginejo, ker se ne obneso. Plutovino so poznali ljudje že v pradavnih dneh. Po?"-!15 so jo Kitajci 550 let pred Kristusom, poznali so k> stari Grki in Rimliani. V prvem stoletiu našega štetja so pisali rimski zgodovinarii o nlutovin'. da ie naravnost imenitna za zamašite vinskih sodov in za ženske zimske čevlie Na svetu ni nič novega. Novi tudi n'so damski plutovinasti čeveljčki, kijti plutov;-nasti sandali so krasili že uožice kral^ce Kleopatre. V srednjem veku so imeli s diu-iovino obložene stene in strehe samostano. da so bili men''hi ravarovani pred vro>"«0 Ko je bila v 15. stoletju odkrita s^ekl^nica ki se je 200 let pozneje snlošno razširila, ie dalo *o nobudo za nastanpk '-> -a7"p' <~.r j vrne olutovinske industrije. Zdai unnraViamn p^tovino v nairaziične^šp svrhe. Ona ie odlično srpdstvo za izolacij n-ot; rr-azu- vročini. vlagi in zvoku enako dn^T-o s-o-Mvo i^fjolovanip snovnih ;n nr;r>om<->x- kov raznn"r«+n'h okraskov 'n <^!ii+ovina*+:b čnv1,ov n^i^ol' oa s°v°da za ird^'ovanie m^škov Ane^k' ;7d«la vs"kn nic-oc 4o m'1:-'onov rov nhitn^n-r+ih č"v1;pv P-oeei plirtov'"0 tt?d* v Ttp'i'l drpvpsa in ima v narodom eosnodarstvu X Johorski sultan je izginil. Dežela Johora na Malajskem polotoku je zdaj prešla vsa v japonske roke. Njen vladar sultan Ibrahim. ki je veljal za enega najbogatejših mož na svetu, je pred dnevi izginil na skrivnosten način. Dopisnik tokijskega dnevnika »Asahi Simbun« je srečal te dni v Kluangu malajskega stotnika Ahmadta, ki je pripadal sultanovemu spremstvu.N Stotnik je izjavil, da si ne more razložiti, kam je sultan izginil. Vladar je veljal za prijatelja Japoncev in je dopustil, da so Japonci navzlic angleškim protestom vložili velikanske vsote v naprave in nasade v Johoru. Posebno v zadnjem času je angleška vojaška policija sultana stalno nadzirala in morda bi se dobila tu kakšna razlaga za njegovo čudno odsotnost. X Ljudje v mrzlih krajih imajo velike nosove. Ljudje imajo različno velike nosove. Znanstveniki so se zanimali, od kod ta pojav, in dognali so, da ne gre za golo naključje, temveč, da je velikost nosu odvisna od podnebja. Človek ima nos v prvi vrsti za to, da segreje v njem vdihani zrak, da ne pride prehladen v pljuča, ki bi se sicer prehladila. Posledica tega je: čim bolj suho in mrzlo je podnebje kraja, kjer človek živi, tem večje delo mora opraviti nos. Zato pravijo znanstveniki, da imajo ljudje v krajih z mrzlim podnebjem velike nosove, v vročih krajih pa majhne. Prebivalci mrzlih krajev imajo dolge nosove, nosne hrbte pa nekoliko ožje in nižje Če pa prebivajo kje skupaj ljudje z različno oblikovanimi nosovi, ni čudno, ker se kažejo posebnosti v izgradnji telesa tudi pri izpremenienih podnebnih razmerah še skozi več pokolenj, preden nastopi prilagoditev. X Marca poje radio najlepše. Radijski poslušalci dobro vedo, da se včasih glasba po radiu neprimerno lepše sliši kakor kakšen drug dan. Tudi je znano, da nastopajo včasih nekatere motnje, ki zanje poslušalec ne more najti vzroka. Sprejemanje je nedvomno otež-kočeno zaradi tega, ker gre pri oddaji velika množina električne sile v izgubo in je pride do sprejemne antene razmerno majhen del. kar se posebno opaža tedaj, kadar istočasno s tem nastopi še kakšna druga motnja. Strokovnjaki so že dognali, v katerih mesecih v letu gre največ na anteno oddane električne sile v izgubo in v katerih najmanj. Na ta način so ugotovili, da sta najboljša meseca za sprejemanje marc in december. Zlasti marc da je za sprejemanje dober. Na podlagi tega smemo torej pričakovati, da bodo radijski poslušalci pri-hodni mesec posebno zadovoljni s svojimi aparatu X 2000 let staro pšenično zrno. Nemško mesto Goslar ima zanimiv muzei -'•azgodo-vinskih najdb. Nedavno je bil muzei obogaten z novimi najdbami. Izkopali so ostanke prastare naselbine. Iz čep.n so iz-ušču. razne reči iz pradavnih časov. V eni med če-pin so naleteli na odt;sk žitnega -zrna Zrno je bilo še dobro ohranjeno, torl ! nalu potem, ko so ga izluščHi. ie raz^^o n ^ : najstarejši dokaz pridelovanja pšen ce V če-pinji najdeno pšenično zrno je nam, eč staro po mnenju starinoslov":v naiman; ?0r' X V pitni vodi je klica otroške paralize. Pomemben napredek v boju pioti otto'ki paralizi je pred kratkim dosegel švedski zdravnik, profesor Ling. Baje se mu ie' ■<)-srečilo ugotoviti, da se povzročHeli <>t o'ke paralize prenese na človeka z vodo k- o pije. Leta 1939 se ie v Stoekbo'mu zp'o razširila epidemija otroške paralize in jt omenjeni profesor tako dobM hvležno rlolovnu območie za svoja raz'sknvania l'^ ie pri tej priliki, da povzro^telj te bol -iv t ei v vodi k' se pretrka po k-n^bh in s^ not' m izliva v reke in jezera, o^kodpr ok»tudi pitno vodo X Svetlolasi imajo več las kakor črnoinsi. Učenjek so se potrudili in prešteli l?se na človeški glavi Ugotov li so da imam cvi tio-lasci več las kakor črnolasci Svetlolaska ima okrog 140.000 las, črnolaska pa samo 1W <'f)0. Ženska izrazito črnih las una na glavi s^mo 100.000 las Naimani las imaio pa rde?a'asci. in sicer samo okrog 88 000 V splošnem imajo ženske mnogo bujneišo rast las k-kor moški. Ce bi se moški nikoli ne dal ostnči bi mu zrasli samo 30 do 35 cm dolgi las e mpd-tem ko zrasejo ženski 70 do 80 cm do!"i Seveda so pa pri tem tudi ;zieme na ob"^ straneh. X Poročni običaji v Bolgariji. V Bolgariji naletimo na kmetih še na svojstvene poročne običaje Ce se hoče dekle omožiti s fantom, s katerim ni zadovoljen nien oče se uveljavi še stari običaj ugrabitve Mladenič ugrabi svojo izvoljenko iz njene domače hiše in jo odvede v svoj dom Med bivaniem v hiši svoie tašče ne sme nevesta izpreeovo-riti nobene besede s svojim bodočim možem in tudi ljubimkanje med njima ni dovolieno. Prav zato. ker >e bila ugrabliena in živi v tuji hiši, je Bolgarom nevestina čast tem svetejša Dekle preživi čas do poroke s šivanjem svoje opreme Ta čas pa zaprosi ženinov prijatelj v njegovem imenu razjarjenega nevestinega očeta za roko nieffove hčere. Na vse načine si prizadeva pregovoriti očeta in potolažiti njegovo jezo Ko ie to doseženo izroči ženinov zastopnik nevestinemu očetu kupno ceno. Obenem Dokaže očetu zlat nakit, namenjen njegovi hčeri kot nevesti. Potem napoči težko pričakovani dan ooroke. Isti ženinov prijatelj pride kot glasnik sreče z zastavo v roki v vas Kmečka godba hodi do vasi in vse hiti k hiši kier se "rinrav-lja gostija Naistareiša vaščanka mora Drva prestopiti prag nove hiše in izročiti tam kruh in sol kot prispodobo sreče ženinov oče sprejme oovorko in Doljubi do starem običaiu nevestinemu očetu roko Oba očeta Dotem trčita v znak sprave Nato se ooiavi z zastrtim obrazom nevesta in snreime darila sorodnikov in Drijateljev Šele notem odidejo vsi v cerkev k poročnim obredom. TEŽAVEN ODGOVOR UPRAVIČENA JEZA Strašne sanje Matije Debelina Nikdar mislil nI Matija, da bo smučar kdaj postal; vertlar, glej ga, kot Elija t» smučmi se je v dir »ognal. Jakec: »Čuješ. stai ter. kadar ne piha?« HUDA GROŽNJA n I »Kaj se toliko jezite, gospod doktor?« »Kako bi se tudi ne! Celo leto sem zdravil nekega možaka, ker sem mislil, da je bolan za zlatenico, a šele danes sem izvedel, da je možak Kitajec...« POMANJKLJIVI ZAKONI £