Stev. 54.
O llubllnnl, g sredo, dne 6. marca 1907.
naiu. •i^KTtnf
Velja po poŠti: jta telo lelo naprej K 26'-
ta pol leta
P
ta Četrt leta n en mesec
13-650 220
V upravništvu:
ia celo leto naprej K 20' — ta pol leta „ „ 10' —
ta Četrt leta ta cn mesec „
5 — 170
la poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Leto XXXI).
Inserati:
Encstop. petitvrsta (72 mm); za enkrat . . , , 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
lile vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev, 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie 'J Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 138.
Proti poljski zasebni lasti.
(Dopis iz Krakova.)
2. marca.
Novi kurz na Nemškem kaže že sedaj, da nc meri zgolj na novi kulturni boj, ampak hoče Poljake popolnoma oropati nc samo njihovih kulturnih pridobitev, temveč tudi njihove zasebne lasti. Vlada jc s tem, da je potisnila najmočnejšo stranko, katoliški centrum, v kot ter ustvarila večino iz lutcran-skili konzervativcev, pruskih junkerjev in veleposestnikov ter iz liberalcev, obenem udarila proti Poljakom. Sedaj jc čas si misli vlada da zada pruskim Poljakom zadnji, smrtni udarec.
Na pruskem Poljskem delujejo nemške naseljevalne komisije. Z znatno vladno pomočjo kupujejo od Poljakov zemljo ter naseljujejo na starodavnih poljskih tleh nemške kmete. Dozdaj ta hakatistovska politika ni imela posebnih uspehov. Razun prirojene ži-lavosti Poljakov, njihove kulturne moči in zavednosti je tudi premoč centra v državnem zboru omejevala liberalno protipoljsko politiko. Sedaj je začas padla zadnja ovira in Bii-lo\v je zatrobil v lovski rog na veselo gonjo proti poljski divjačini.
Biilov je namreč izdelal zakonski načrt, kako razlastiti Poljake ter tako njihovo domačo zemljo izročiti nemški naseljevalni komisiji. Ta barbarski načrt bo kmalu zagledal beli dan v obliki predloga pruskemu deželnemu zboru. Načrt jc skoziinskozi izjemna postava, še hujša kot znani Bistnarkov »socia-listovski zakon«. Načrt se naslanja na $ I. razlastivne postave iz leta 1874, ki pravi, da se sme nepremična last »zgolj iz vzrokov javne blaginje« (»mir aus Griinden des offent-lichen VVohles«) proti popolni odškodnini odvzeti posestnikom ali pa omejiti. To utemeljevanje je seveda frivolno. Prvič je nasprotno členu 9. pruske ustave (»Das Eigcnthuin ist unverictzlich«), drugič se ie pa S 1. postave iz leta 1874 uporabljal dozdaj samo pri zgradbah železnic, cest iu mostov, kjer se je šlo za javno blaginjo vseh državljanov ali pa za blagor vseh prebivavcev ene občine, okraja ali pa provincije. Sedaj pa hoče Biilovv to izjemno naredbo uporabiti proti javnemu bla-gru velikega dela pruskih državljanov, Poljakov, za »blagor« nemške naseljevalne komisije. Biilovv hoče pozakoniti očito krivico.
Najbolj zagrizeni nemški liberalni list umazani vir za »N. Fr. P.« in »Zeit« »K61-nisehe Volkszeitung«, objavlja iz krogov Ost-markvereina dopis, kjer izvaja, da država sme iz ozirov na javni blagor razlastiti Poljake, kajti izpodrinjenje poljske narodnosti iz Poznanja in zahodne Prusije jc gotovo v blagor Nemčije. Sicer pa razlastitev ne oškoduje Poljakov, ki bodo dobili celotno odškodnino.
Moramo priznati, da celo vsi nemški svo-bodoitiiselci ne odobravajo te politike. Ilivši državni poslancc, pristaš liberalnega bloka, baron von Gerlach, imenuje načrt Biilovva v 22. številki lista »Nation«: »Preussische Ja-kobinerpolitik«. Tam piše med drugim dobesedno sledeče:
»Kakor je kulturni boj zadnjega katoličana potisnil v tabor centra, tako je tudi hakatistovska politika skoro slednjega poljsko govorečega Prusa napravila za pristaša Korfan-tvjevega. To dokazujejo zadnje državnozborske volitve: tistih par zmernih Poljakov, ki jim je načeloval prošt Jazdzevv ski, ui nihče več volil. Na celi črti jc zmagal radikalizeni. Poljskih glasov jc za stotisoč več. Priborili so si pol zgornje Šlczije ... Iz tega je pruska vlada pod vodstvom Biilovva posnela sledeči nauk: storjene napake hoče kronati s šc večjo napako. Boj proti poljskemu krščanskemu nauku, izključevanje poljskih gimnazijcev, zloraba združevalnega zakona	vse
to ni dov olj, sedaj hočejo oropati Poljake še dedne posesti. Kar še niso izvršili ne Rllsi, nc Mažari, ne Turki, to bo v Prusiji postalo zakon.«
Baron von Gerlach izvaja dalje, da ta notranja politika Prusije. škoduje predvsem'žu-nanjemu ugledu Nemčije. Obsojajo jo v Avstriji, na Francoskem^V Italiji, na Angleškem le na pctcrburškeiii'"dvoru io odobravajo!
Izmed liberalnih glasil obsoja to protipoljsko politiko tudi.'»Freisinnige Zeitung«. Toda vse to nič ne pomaga. Cisto dosledno je, ako nemški liberalizem izkuša svoj proti-verski program uresničiti tudi s tem, da raz-narodi Poljake. To ic libe-raj^m »evangeljska« misel: Namesto vesoljnega katoličanštva 'lu-teransko nemštvo! Kdor je proti centru, mora biti tudi proti Poljakom. Fno dobro stran ima ta gonja: kadar napoči v Nemčiji zopet kulturni boj, sc bodo Poljaki ramo ob rami borili s svojimi nemškimi katoliškimi brati, da uženejo za Bismarkom šc Biilovva v Kanoso.
Ruska duma.
(Dopis iz Krakova, 3. marca t. I.)
Druga duma se ic sešla. Dvomljivo je, ako bo prišlo do sporazuinljenja med strankami in Stolypinovo vlado. Prvi vzrok temu je to, da ljudstvo ne zaupa vladi, ker ve, da .ie vladi ustava trn v peti, da ie dumo sklicala zgol.i za to, ker rabi posojila v inozemstvu. Velika finančna podietja zahtevajo dumo, kajti moderna Rusija, kjer se vedno bolj razvija promet, se gradijo pristanišča in železnice, ue more brez inozemskega kredita vspevati. Dvor sam hrepeni šc vdno po pravi, stari Rusiji. Zato sta žc pred Stolypinom Go-remvkin iu celo Witte poizkušala pridobiti mužika, da bi varoval carja pred »zapadmmi
idejami«. Ta poizkus sc ie topot docela ponesrečil. 60% kmečkih volivcev pripada opoziciji in Ic 18% monarhistom. Takozvani brezbarvni so v resnici opozicionalci, ki ne marajo s svojo barvo na dan.
Toda še nekaj drugega jc, kar skrbi vlado Finlandija. Ta dežela se vedno bolj loči od Ruske. Finskemu gubernatoriu N. I. Bobnkovu, ki so ga Finci umorili, je sledil N. N. Gerard; ta pa Fincem vse dovoli, tako da je po splošnem mnenju ta avtonomna pro-v incija kmaju na tem, da od Rusije popolnoma odpade. »Novoje Vranja« trdijo celo, da gubernater Gerard pospešuje tajno obo-roženje države in da ni zabranil, da sta Japonca Akaši in Jamagutsi denarno podpirala finsko revolucionarno organizacijo. Pred očmi gubernatorja se razvija krepka ustaška finska bojna organizacija »Vojma«, ki hoče ustanoviti finsko republiko. Ima nabranega nebroj orožja, celo strojne puške, 100 milijonov mark pa založenih v neki berolinski banki.
Pač zelo značilno za Rusijo! Druga poročila so sledeča:
Peterburg, 5. marca. Pred otvorit-vijo dume je peterburški mctropolit Antonij pel slovesno službo božjo. Mctropolit jc pozdravil poslance ter iih pozval, naj pozabijo vse medsebojne spore in sc združijo v delu za nesrečno domovino.
P e t e r b u r g, 5. marca. Dumo otvoril podpredsednik državnega sveta Golubev. Med otvoritvenim govorom so člani desnice večkrat demonstrativno aklantirali carju, dočim jc levica mirno poslušala. Socialni demokratje so prišli v zbornico šele tedai, ko je bilo treba priseči. Za predsednika dume je bil izvoljen z 356 proti 102 glas. Golovm. Dobil jc glasove levice in centra (stranka mirnega obnovljenia). Golovin jc v svojem govoru povdarjal. da vsa dežela upa, da se bo dumi posrečilo v sporazumu s carjem izvesti ustavo in družbo, ki je vsa razrali-i ana, zopet združiti na postavni način. Ljudsko poslanstvo nikoli ne bo prenehalo. Kliknit sklicano - ne more preminuti.
(Fedor Golovin pripada stranki kadetov in jc poslanec moskovskega mesta. Bil je večkrat predsednik moskovskega in peter-burškega zemstva, kjer se je odlikoval po svoji parlamentarni izurjenosti.)
X X X
Odesa, 5. marca. Carski namestnik v Kavkazu je pri reviziji uprave kavkaške železnice zasledil velika poneverjenja. Inženirja Jordianskega in Ahumlova so zaprli.
Moskva, 5. marca. Tukaj jc izbruhnil štrajk stavcev.
Varšava, 5. marca. Na železniški postaji Berdiansk so zaprli revolucionarca Iva-nikova, ki je imel v svojem kovčegu skritih 32 bomb.
Razmere u Srbiji.
(Od našega belgradskega dopisnika.)
Demisija Pašičeva. — Srbsko-turški pogovor.
Vlada je predložila skupščini trgovinske pogodbe z Italijo, Francosko in Rumunsko. Poleg teh vprašanj pa jc najbolj pereče vprašanje o carinskem dogovoru z Avstrijo, ki sc mora definitivno rešiti. Iz najzanesljivejšega v ira sem izvedel, da jc srbska vlada pripravljena odstopiti, ako bi avstrijska vlada to smatrala za sporazum za neobhodno potrebno. Na Dunaju smatrajo šefa sedanjega kabineta, Pašiča, za največjo oviro, da ne pride do sporazuma. Sicer jc srbska vlada vest o demisiji Pašičevi dementirala, toda iz najboljšega vira vem, da ministrska kriza obstoji in da je njena rešitev odvisna od tega, kar odgovori avstrijska vlada na zadnjo srbsko noto. Ako bo odgovor avstrijske vlade po-\oljen in se bo na njegovi podlagi lahko sklenila trgovinska pogodba, jc Pašič pripravljen odstopiti. Vodstvo kabineta bo v tem slučaju prevzel sedanji naučni minister Andra Niko-lič, ki bo izvedel pogodbo z Avstrijo.
Seveda .ie vprašanje, ako bo baron Aercnthal znal izkoristiti to priliko, da se reši neprijetnega Pašiča. Na vsak način sc mora to vprašanje rešiti kmalu.
Ako Avstrija na srbsko noto ne odgovori povoljno in s tem onemogoči trgovinski sporazum, ostane Pašič ua čelu vlade ter bo energično izvedel trgovinsko politiko z drugimi inozemskimi državami. Avstrija bo izgubila ves srbski trg, dočim si bo Srbija zagotovila trge drugod v inozemstvu.
Drugo važno delo sedanjega kabineta jc dogovor s Turčijo. Sicer so to dementirali v Belgradu in v Carigradu, toda iz krogov, o katerih verodostojnosti ni nobenega suma, sem izvedel, da, obstoji ta dogovor črno na belem. Ta dogovor prinaša Srbiji neizmerne ekonomske koristi. Turčija jc namreč privolila v to, da sc zgradi transbalkanska železnica, ki bo zvezala Srbijo z Barskim pristaniščem v Črni gori. Tako bo Srbija svoje izdelke lahko izvažala v Italijo, Švico, Francosko in Angleško. Seveda je to stvar, ki bi utegnila dovesti do hudih komplikacij.
Da Srbija postopa konciliantno, je dokaz tudi to, da noče železniških vagonov, ki jih misli sedaj nabaviti v velikem številu, naročiti pri neki belgijski tvrdki, ki je stavila najcenejšo ponudbo, ampak hoče počakati preje odgovor avstrijske vlade na zadnjo srbsko noto ter v slučaju sporazuma naročiti vagone pri avstrijskih tovarnah, ki so sicer najdražje.
Agrarni program vlade jc že izgotovljen in bo prišel v skupščini kmalu na vrsto.
LIHCK.
V prozni hiši.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Vsi smo bili na nogah. Našega vjetnika, ki se je penil od jeze, sta držala dva močna policista. Na cesti sc jc seveda zbralo nekaj zi.ialccv. Holmes je zaprl okno ter ga zakril. Lestrade je prižgal dve sveči in policisti so odprli svoje zastrte svetilke. Vendar sem si mogel ogledati našega moža pri luči.
Zagledal sem zelo moški, pa tudi zelo hudoben obraz. Celo je bilo filozofsko, čeljusti so pa pričale o pohotnosti; ta mož je moral biti zelo nadarjen v dobrem in slabem oziru. Trmaste modre oči s pasjimi obr-vimi in trepalnicami, močen zakrivljen nos in gumasto čelo je pričalo o rojenem hudodelcu. Za nikogar sc ni brigal, lc Holmesa ic venomer gledal. Sovraštvo in občudovanje se je bralo iz njegovih oči.
»Vi vražji človek! Vi vrag!« je škripal z zobmi.
»Da, da, gospod polkovnik,« je rekel Holmes, dočim si je popravil svoj zavratnik, »kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Zdi se mi, da nisem imel od onega časa, ko ste me pri rajhcnbaškeni vodopadu razveselili s svojo pozornostjo, časti vas videti.«
Polkovnik jc šc vedno z jeznimi očmi gledal Holmesa. »Vi prokleti, popolnoma pro-
klcti vrag!« je bilo vse, kar je mogel povedati
»Nisem vas še seznanil,« je rekel Holmes. »Ta, gospodje, je polkovnik Sebastijan Moran, bivši častnik Njegovega Veličanstva v britski armadi v Indiji in najboljši strelec. Zdi sc mi, da ne pretiravam, če trdim, da ste bili kot lovec ua tigre nedosegljiv.«
Polkovnik, ki sc jc od jeze penil, ni odgovoril, temveč še vedno nepremično zrl v mojega prijatelja. S svojimi bliskajočimi se očmi in razmršenimi brkatni ie izgledal kakor tiger.
»Čudim se pravzaprav,« je nadaljeval Holmes, »da sc tak prebrisanec vjame v mojo past,katero morate vendar poznati. Gotovo ste že privezali kozlička k drevesu ter poleg njega čakali na tigra. Ta prazna hiša jc moje drevo in vi ste moj tiger. Gotovo ste vzeli s seboj tudi rezervne puške za slučaj, da bi prišlo več tigrov, ali pa, kar bi bilo skoraj nemogoče, če bi zgrešili? Ti tu,« .ie pokazal na okoli stoječe, »so moje rezervne puške. Mi ni ta primera dobra?«
Polkovnik Moran sc je zagnal proti Hol-mesti ter renčal kakor divja zver, toda policisti so ga zopet nazaj potegnili. Njegov divji obraz ic bil grozen, bil je popolnoma spačen.
»Seveda moram priznati, da ste mi napravili majhno presenečenje,« je rekel Holmes. »Nisem s tem računal, da ste tudi to hišo in to okno okupirali za svoje operacije. Mislil sem, da me boste s ceste napadli. Radi-tega sem tam pustil svojega prijatelja Les-trada in njegove ljudi na straži. Toda, nc ozi-
raje se na to malenkost jc vse tako prišlo, kakor sem pričakoval.«
Zdaj se je obrnil polkovnik na oficiclnega detektiva:
»Ce ste me žc po pravici ali krivici are-tovali,« je rekel, »vendar nimam veselja poslušati zbadanje tega človeka. V oblasti jus-tice sem in smem zahtevati, da se z menoj ravna po zakonitih predpisih.«
»Temu ne moreni oporekati,« je odgovoril Lestrade. »Ali hočete šc kaj povedati, gospod Holmes, predno odidemo?«
Holmes .ie pobral mogočno puško ter ogledoval njen mehanizem.
»Čudovito in posebne vrste orožje,« je dejal. »Strelja brezglasno in ima strašno strelno moč. Poznal sem osebno Herderja, slepega nemškega mehanika, ki jo je po naročilu ranjkega profesorja Mariartyja konstruiral. Ze dolgo mi ic bilo znano, da eksis-tuje, toda nisem imel še prilike, da bi jo imel v rokah. Priporočam jo Vaši posebni pozornosti, gospod Lestrade, ravnotako tudi kroglic.«
»Lahko ste prepričani, gospod Holmes, da bom obe stvari natančno pregledal,« jc odgovoril Lestrade, ko smo skupno šli proti vratom. »Šc kaj?«
»Še vprašati sem hotel,, kaj boste navedli kot vzrok tc aretacije?«
»Kaj? Seveda hotel jc umoriti Šerlok Holmesa.«
»Kai pa še, Lestrade. Svoje osebe bi rad ne mešal v to zadevo. Lc Vi imejte to zaslugo za to slavno aretacijo. Da, gospod Lestra-
de, jaz Vam častitam! Lc vsled svoje zvitosti in predrznosti ste ga vjeli.«
»Ujeli koga, gospod Holmcs?«
»Moža, katerega je vsa policija zastonj iskala polkovnika Sebastijana Morana, ki jc ustrelil barona Ronalda Adaira v drugem nadstropju hiše v Nasadili ulici 427 in sicer 30. dne pretečenega meseca skozi odprto okno. Za to hudodelstvo se gre, gospod Lestrade. In tako- moi drag« NVatson, si moreva v moji pisarni zažgati še eno smodko ter sc to in ono pogovoriti.«
Naše staro stanovanje je bilo po zaslugi Mycroftovi in gospe Hudsonove popolnoma neizpremenjeno.. Pri svojem vstopu sem zapazil nenavaden red, toda vendar je bilo vse na prejšnjem prostoru. V takozvanem kemičnem kotu je še vedno stala hrastova miza, polna madežev od kislin .Tudi polica s knjigami, v katerih ie bilo marsikaj zapisanega, kar za nekatere naših sodržavljanov ni bilo posebno ljubo, je bila v prejšnjem redu. Načrte in zemljevide, omaro za gosli in stojalo za pipe da, še celo perzijski mehur s tobakom sem zopet zagledal, ko sem se ozrl po sobi. Le ona čudovita podoba je bila nova. Bila je narejena iz voska in popolnoma podobna našemu prijatelju. Stala je na mizici, in ogrnjena s staro delavno suknjo Holmcsovo, in morala jc ljudi na cesti zelo dobro varati.
Gospa nama je z velikim veseljem nasproti prišla.
»Upam, da ste bili dovolj previdni, gospa Hudsonova?« je vprašal Hoiities.
Češki deželni zbor.
Načelniki vseh čeških in nemških strank v češkem deželnem zboru, izvzemši nemške agrarce m Vsenemce, ki so za popolno ločitev od Ogrske, so vložili v deželnem zboru predlog, kjer zahteva o, naj vlada pri nagod-benih pogajanjih z Ogrsko z vso odločnostjo brani avstrijske gospodarske koristi ter naj nikakor ne dovoli, da bi Avstrija zaradi carinske skupnosti z Ogri doprinašala šc nadalje žrtve. Ako ni mogoča poštena pogodba, naj vlada vse pripravi za popolno ločitev.
Ministra rojaka, Pacak in Prade se bosta podala k ministrskemu predsedniku ter protestirala v imenu vseh čeških in nemških strank proti sodnijskemu preganjanju poslancev Hanicha, KJofača, Fresla, Choca in Fisen-kolba zaradi veleizdaje. (Eisenkolba tožijo zaradi motenja vere). Tako postopanje s poslanci pod parlamentarnimi ministri ni bilo v navadi.
(jALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Abrahamovicz utemeljuje svoj predlog, da je notranji uradni jezik vseh galiških avtonomnih oblasti poljski in da se mora dopisovati z vlado zgolj v poljskem jeziku.
OBČINSKA RAZSODIŠČA.
Dunaj, 5. marca. Cesar ie sankcijoniral postavo glede na poravnave med strankami pred občinskimi razsodišči.
VOJAŠKE VESTI.
Gradec, 5. marca. Poveljnik 111. zbora Succovaty sc je podal na osemtedenski dopust. Pravijo, da sc ne bo več vrnil. Baje gre v pokoj tudi zborni poveljnik v Zagrebu, feld-maršallajtnant Chavanne in sicer zato, ker sc jc spri z ondotnim domobranskim poveljnikom.
REFORMA PRAVNIŠKIH ŠTUDIJ.
Dunaj, 5. marca. Profesorski zbor jc sklenil predlagati, naj se ustanovi nov držav-nogospodarski doktorat, za katerega bosta potrebna dva izpita, iz nacionalne ekonomije in iz finančne vede. Zanimiv je bil predlog profesorja Bernatzika, naj se doktorat sploh odpravi. Ta predlog jc bil odklonjen, ravnotako predlog praške univerze, naj se ustanovi doktorat za državno vedo.
ZAHVALA VATIKANOVA AVSTRIJI.
Dunai, 5. marca. Papež .ic podelil avstrijskemu ministru za zun. zadeve, Aeren-thalu in avstrijskemu poslaniku v Parizu, grofu Khevenhiillerju veliki križec Pijevega reda. To je v zahvalo, ker je avstrijska vlada posredovala, da jc Francoska vrnila Vatikanu zaplenjene diplomatske listine.
SPOMLADANSKE OROŽNE VAJE.
Letošnje spomladanske orožne vaje se prično za rezervno moštvo c. in kr. vojne: Pri pehoti in lovcih od 15. do 27. aprila za rezerviste od 29. aprila do 11. maja in od 12. do 25. maja za nadomestne rezerviste; pri topništvu se začnejo trinajstdnevne vojaške vaje 22. aprila, 6. m 20. maja, 3. in 17. junija in 1. julija, razun tega še pri topničarskem pešpolku št. 7 (Ljubljana) in 9 (Cclovec) tudi 15. julija. Pri slednjih dveh topnič. polkih in pa pri kornem topničarskem polku št. 3 (Gradec) bodo trajale zadnje vaje 20 dni. Pri sanitetnih oddelkih za nadomestne rezerviste in siccr pri san. oddelku št. 7 (Gradec) in 9 (Trst) od 8. do 20. aprila, pri san. oddelku št. 8 (L.iubliana) od 17. do 29. aprila in od 3. do 15. maja; rezervisti sanitetnih oddelkov bodo letos klicani le k večjim jesenskim vajam. Pri tren- diviziji št. 3 za podčastnike od 1. do 28. maja in od I. do 28. junija, za poddesetnike in vojake od 8. do 28. maja in od 8. do 28. junija. K letošnjim spomladanskim vajam bode primeroma od rezervistov le malo klicanih, ker sc bode večji del potreboval za velike jesenske vaje. V prvi vrsti se bode oziralo samo na tiste, kateri so ali pa bodo prosili v najkrajšem času za poziv k pomladanski vaji. Kateremu je kaj na tem ležeče, da bi rad prišel k vaji meseca aprila, naj sc požuri ter to takoj pismeno prosi pri merodajni vojaški oblasti. Seveda morajo biti take prošnje kolkovane in od politične oblasti
»Na kolenih sem se tja drsala, tako, kakor ste mi zapovedali, gospod Holmes.«
»Izvrstno. Izborno ste napravili svojo stvar. Ali ste videli, kam je priletela kroglja?«
»Da. Bojim se. da ni lepe sohe pokvarila. Šla je namreč ravno skozi glavo ter odletela od stene. Pobrala sem jo na preprogi. Tukaj je.«
Holmes mi jo ic dal. »Prava revolverska kroglja, kakor vidiš. V tem sc vidi fina zvijača, VVatson, kajti nihče bi ne mislil, da sc take stvari rabijo pri puški. Lepo sc Vam zahvaljujem, gospa Hudsonova, za Vaše sodelovanje. Zdaj pa zopet sedi na svoj stari prostor, VVatson, moram ti še marsikaj povedati.«
Slekel je svojo dolgo suknjo in jc bil v svoji nočni halji zopet stari Holmes, kakor nekdaj.
»Starega lisjaka živci so šc dobri in mirni,« .ie rekel smehljaje se, ko je ogledoval prestreljeno glavo svoje sohe.
»Ravno skozi možgane. Bil je najboljši strelec v Indiji, in bo tudi v Londonu težko imel tekmeca. Ali ga poznaš po imenu?«
»Nc, ne poznam ga.«
»Aj, aj, to ie čudno! Toda, čc sc ne motim, tudi imena profesorja Mariartyja, najbolj prekanjenega človeka v tem stoletju, nisi poznal. Daj mi knjigo z biografijami.«
Počasi je listal, dočim se jc komodno naslonil na naslonjačo in puhal velikanske oblake dima iz svoje cigarc.
z ozirom na verodostojnost navedenih vzrokov tudi potrjene odnosno priporočene. — Letošnje jesenske (cesarske) vaje bodo trajale za rezerviste 20 dni.
OGRSKE ZADEVE.
Disciplinarna preiskava proti Haidu. Dne
5. t. m. se je vršila disciplinarna preiskava proti uradniku Haidu, ki je odnesel nekaj listin iz urada državnega računskega dvora ter jih dal fotografirati. Disciplinarni senat jc izjavil, da Haidu ni izdal uradnih tajnosti, ga sicer odstavil, toda mu dovolil pokojnino.
Apponyjeva šolska postava. Proti novi ogrski šolski postavi, o kateri smo poročali včeraj, se ne bodo uprli samo zastopniki ne-mažarskih narodnosti, ampak tudi mažarska ljudska stranka. Njen voditelj Zichy označuje novi zakonski načrt za skrajno nevaren kon-fesionalni šoli.
Nagodbeno vprašanje. Košut ie izjavil, da bo ogrska vlada v nagodbenem vprašanju zmagala. Njegovo glasilo »Budapest« piše, da Ogrska brezpogojno zahteva samostojni carinski tarif, trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ne pa zvezo ter samostojni užitninski davek, da se bo lahko branila avstrijskih izdelkov.
NOVI KURZ V NEMČIJI.
Berolin, 3. marca. V Nemčiji sc za kulisami vrši nekaj, kar diši po kulturnem boju. Dasi je katoliški centrum prišel v državni zbor bolj močan, kot je le kdaj bil, ga vlada na vsak način hoče izpodriniti. 2. t. m. je v nemškem parlamentu član svobodomiselne ljudske stranke Gothein izjavil, da noče kulturnega boja,, pač pa ločitev cerkve od države. To nekaj pomeni. — V proračunskem odseku je naučni minister Studt o poljskem šolskem štrajku sicer še precej mirno govoril, pa odločno izjavil, da bo vlada štrajk z vso silo zatrla. — V Gnjeznu nameravajo Nemci zgraditi luteransko katedralo kot zna,-menje prodirajočega «nemštva«. Nemštvo in luteranstvo ta zamena tudi mnogo pomeni.
Državni zbor. B e ro 1 i n, 5. marca. Poljak grof Miclczynski izvaja v državnem zboru sledeče: Ni res, kar trdijo konzervativci, da Poljaki podpirajo v Rusiji revolucijo. Revolucijo dela v Rusiji birokracija. (Velik nemir med konzervativci.) Poljaki so na ruskem Poljskem sami napravili red, ruska birokracija pa jc najela morilce, ki so ubili poslanca dume (Konzervativci ugovarjajo.) Skoro da pruska vlada želi poljsko-revolucijo, da bi nas lažje zatrla. (Podpredsednik dr. Paasche posvari govornika.) Razlastitev Poljakov .ie prekršitev državne ustave od strani Prusije in tu bi moral poseči vmes državni zbor. (Podpredsednik govornika posvari v drugič. Nemir.) Temu je vzrok to, da uradniki v Prusiji počenjajo, kar hočejo, nihče jih ne kaznuje. Ker se otroci nočejo učiti krščanskega nauka v nemščini, jih mučijo in bijejo. Ko so poljski otroci nekega učitelja pozdravili po poljsko s »Hvaljen bodi Jezus Kristus«, jim je odgovoril: »Tako pozdravljajte svinje, ne mene!« To je podlost (emc niedertrachtigc Gemeinheit). Pri tej priliki nastane v zbornici velik nemir. Mielczynski nadaljuje: Državno pravdništvo je proti starišem teh otrok uvedlo tožbo, češ, otroci so s poljskim pozdravom učitelja pro-vocirali. Pripoznavamo, da se ima tudi nemški kulturi mnogo zahvaliti, toda o pruski kulturi nočemo vedeti ničesar. Udeležili sc bomo resnega dela državnega zbora, toda zaupali vladi nikoli ne bomo. (Viharno odobravanje pri Poljakih.) Po soglasnem priznanju tudi liberalnih listov — jc dozdajvv parlamentu najlepše govoril član centra, vse-učilišni profesor v Monakovu, filozof in apologet bar on Hcrtling. Povdarjal je posebno, da katoličani v Nemčiji vladi ne zaupajo, ker dobro čutijo poizkuse liberalnega bloka, vneti verski boj. Katoličani so se topot tako trdno združili, kot v letih sedemdesetih, ko se je začel kulturni boj. In tako se utegne zgoditi, da zmaga v centru nad konzervativnimi elementi radikalna struja, za katero bo ljudstvo. Nastal bo hud boj. ki vladi ne bo prinesel zmage. Jako dobro je tudi govoril socialdemokrat David, ki je dokazoval, da se v Nemčiji sploh ne more zares liberalno vla-
»Prav lepo zbirko imen imam, ki se začenjajo z M,« je rekel konečno. »Tukaj jc Mariarty, mož, o katerem bi se dala spisati cela knjiga, potem Morgan, otrovnik, potem pride Merideu strašnega spomina in moj prijatelj Mathews iz čakalnice v Charing Cros-su in slednjič gospod Moran. Dal mi jc knjigo, in jaz sem čital:
»M oran, S e b a s t i a n, polkovnik v pokoju. Bivši častnik pri prvem pionirskem regimentu v Bengaloru. Rojen leta 1840 v Londonu kot sin poslanca in bivšega angleškega poslanika v Perziji, Avgusta Moratia. Obiskoval jc vseučilišče v Etonu in Oxfordu. Udeležil sc je vojne v Jo\vaki in Afganistanu ter bil pri Charusiabu, Šerpuriu in Kabulu. Spisal jc: »Lovi v zahodni Himalaji«, 1881; »Tri mesece v džungli«, 1884. Naslov: Ron-duitska cesta. Član anglo-indijskega, tanker-villskega in bagatellskcga igralskega kluba.«
Na robu jc Holmes napisal: »Drugi najnevarnejši mož v Londonu«.
»Čudno!« sem rekel, ko sem mu vrnil knjigo. »Mož ima lepo preteklost kot vojak.«
»To jc res,« je odgovoril Holmes. »Do gotovega časa jc bil zelo dostojen. Imel jc vedno železne živce. Šc zdaj sc pripoveduje, kako se jc v Indiji priplazil do nekega tigra, ki jc v nekem jarku trgal človeka, ter mu iztrgal žrtev iz krempljev. So ljudje, VVatson, ki se do gotovega časa normalno razvijajo ter se potem naenkrat izprcmcnc. To lahko
dati, ker Nemčijo dejansko vlada Prusija, Prusija pa je najbolj reakcionarna država na svetu, po duhu in tudi telesnem poko-Ijenjti sorodna z Rusijo.
B e r o I i n, 5. marca. Nacionalni liberalec, dr. Paasche odgovarja Hertlingu. Liberalci nočejo kulturnega boja. Poljak, knez Radzivill, eden najstarejših članov zbornice, obsoja sirovo protipoljsko gonjo.
balkan.
Carigrad, 5. marca. Turška vlada javlja, da vojno orožje, ki jc te dni bilo poslano v Solun, služi samo v zameno starega vojnega materiala in nc pomeni priprave na vojsko. Dozdaj so izmenjali 12 baterij; vrh-tega pa bo vojno ministrstvo nakupilo 2000 ogrskih konj za konjenico in topništvo.
B c 1 g rad , 5. marca. Skupščina je sprejela trgovinski pogodbi s Švico in Rusijo v prvem branju.
izprememba meklenburške ustave.
S c h \v c r i n , 5. marca. V velikih voj-vodstvih Meklenburg-Schvverin in Meklcn-burg-Strelitz bodo izpreinenili deželno ustavo. (Ustava v teh vojvodstvih je dozdaj stanovska in sc opira na naredbi iz leta 1523 in 1755. Ustava .ie čisto srednjeveška. Deželni zbor sestoji iz dveh kurij: viteška (veleposestniki) in deželna (glavarji 24 mest). Ti zborujejo skupno; toda vsaka kurija lahko sklepa o postavah in če sc obedve kuriji ne zje-dinita, jc postava padla.)
Volivni boj.
(Kandidatje v Ljubljani.) V liberalni stranki prihaja na površje zopet Hribarjeva kandidatura. Govori se, da Netnci postavijo za svojega kandidata v Ljubljani gosp. Bzimskega.
(Koliko volivcev bo v Ljubljani.) Mestni magistrat je včeraj zaključil listo volivccv za prihodnjo državnozborsko volitev. Volivccv v Ljubljani bo pri prihodnji državnozborski volitvi 6990 in sicer v prvem volivnem okraju (šolski okraj)'673, v drugem voliv. okraju (Št. Jakob) 1092, v tretjem volivnem okraju (okolica Dvornega trga) 1357, v četrtem volivnem okraju (Trnovo in Krakovo) 861, v petem volivnem okraju (I. Kolodvorski okraj) 1420, v šestem volivnem okraju (II. Kolodvorski okraj) 638, v sedmem voliv. okraju (Barje, Hradeckega vas in Dolenjska cesta) 390, v osmem volivnem okraju (Vodmat) 559 volicev.
(Liberalni kandidati na Kranjskem.)
»Grazer Tagblatt« piše: V slovenskih volivnih okrajih pride v poštev cn sam liberalni kandidat in sicer v Ljubljani. A tudi tu dobe močno nasprotje zaradi svoje dosedanje politike glede na rešitev personalnih vprašanj. Ime svojega kandidata najbrže nc objavijo toliko časa, dokler ne pregledajo volivnih imenikov.
(Krščansko socialne stranke državna konferenca) jc sklicana v nedeljo, dne 10. t. m., ob II. uri dopoldne na Dunaj. Konferenco sklicujejo dr. Lueger, princ Liechtenstein, dr. Gesmann, dr. VVeiskirchner, Leop. Stei-ner in Axmanu. Stranka ima razprostrto organizacijo po vseh nemških avstrijskih dolinah od švicarske meje do Bukovinc. Posvetovanje otvori princ Liechtenstein, o splošnem političnem položaju poroča dr. Gessmann, o kmečkem stanu Schraffl in Stockler, o industriji, trgovini in obrtu dr. VVeiskirchncr in Bieiohlavvek, o delavskem vprašanju Kunschak, o reformi postav glede na bolniško in nn zavarovanje o nezgodah in o splošnem starostnem in invalidnem zavarovanju Steiner, o volivnem programu dr. Gessmann. Konferenco vodi princ Liechtenstein.
(Vsenemci v Ptuju) so izdali oklic na volivce, v katerem kličejo, naj bodo volivci edini in naj ne rušijo sloge v veselje nasprotnikov. Torej šc vendar ni v Mariboru kandidatura tako zagotovljena, ker tako tarnajo za slogo.
(Volivna dolžnost.) Mladočeški zaupniki so se izjavili proti volivni dolžnosti, češki
večkrat opazujemo. Po mojem mnenju se zrcali v razvoju vsakega posameznika razvoj vseli prednikov, in če sc naenkrat obrne k dobremu ali slabemu, pomenja to nekak iztok iz vrste prednikov. Posameznik ponovi takorekoč zgodovino svoje rodovine.«
»Ta teorija sc mi dozdeva nekoliko fantastična.«
»Nočem natančnejše tega razlagati. Naj bo pa, kakor žc hoče, polkovnik Moran je zašel polagoma na kriva pota. Četudi ni prišlo do javnega škandala, v Indiji so mu postala tla prevroča. In tako jc prišel v London, toda tudi tukaj ni bil dolgo na dobrem glasu. Takrat se ic za njega zavzel Mariarty, nekaj časa jc bil njegova desna roka. Mariarty ga jc bogato podpiral z denarnimi sredstvi in ga jc vporabil le enkrat ali dvakrat pri zelo važnih zadevah, katerih bi ne izpeljal navaden hudodelec. Ali sc morda še spominjaš smrti gospe Stewartove v Landru leta 1887? Trdno sem prepričan, da je bil Moran glavni krivec, četudi sc mu ničesar ni moglo dokazati. Tudi, ko so prijeli Mariartyjevo družbo, se ic spretno izmuznil. Ali sc še spominjaš, kako sem takrat v tvojem stanovanju iz strahu pred ono grozno puško zaprl zunanja okna? Ti si gotovo mislil, da sem bolan in preveč boječ. Toda jaz sent vedel, kaj počnem, kaiti vedel sem za ono čudovito puško in poznal sem njenega lastnika kot najboljšega strelca. Ko sva šla v Švico, nama jc sledil z Mariartyjem, in Ic on me jc takrat
agrarci pa zanjo. Nemški poslanci so tudi za volivno dolžnost.
(Zveza med mlado- In staročehl.) V de-
želnozborskem poslopju so sc Mladočehi s Staročehi domenili glede na formalnosti volivne zveze, ki so jo sklenili za šest let.
(v Galiciji.) Poljski narodni volivni odbor je za mesto Tarnopol postavil za kandidata uglednega industrijca in veleposestnika juda Rudolfa Galla.
Dnevne novice.,
+ Pri občinskih volitvah v Vovrah pri
stojna, Ilirska Bistrica in Senožeče, ki jo osnujejo zaupniki S. L. S., kakor smo žc poročali, je od deželne vlade dovoljena. Občni zbor te »Kmečke zveze« sc bo vršil dne 24. marca ob 4. uri popoldne v Št. Petru. Opozarjamo svoje somišljenike na to zborovanje, katerega naj bi se udeležili vsi kmečki posestniki iz okolice, iz oddaljenih krajev pa vsaj po zastopnikih.
+ Pri občinskih volitvah v Vovratu pri Velikovcu so zmagali Slovenci. Prej je bilo šest slovensko - narodnih in šest nemškutar-skili odbornikov, sedaj pa jc sedem slovenskih in pet nasprotnih.
— Splošno stavko pripravljajo delovodje in mojstri po delavnicah avstrijskih žclcznic. Imeli so 3. t. ni, na Dunaju shod, na katerem so sklenili, da ako ne ugode do 1. aprila njihovim zahtevam, skličejo sredi maja zopet shod, ki bo sklepal glede na nameravano splošno stavko.
Smrtna kosa. Pokopali so v Gorici gospo Josipino Kranc, roj. Šapla, posestnico in gostilničarko v ulici Bcrtolini v Gorici. Umrla jc po kratki bolezni. Nagloma jc umrl sinoči g. Anton Rudež, učitelj v deželni gluhonemnici v Gorici. Po večerji mu jc prišlo slabo, legel je in zadela ga jc kap. Te dni je bila na dnevnem redu deželnega zbora njegova prošnja za povišanje plače; odsek jo je ugodno rešil, in vesel se je vračal Rudež od članov odseka, ki so rade volje hoteli ustreči njegovi upravičeni prošnji. Sinoči pa ie nagloma umrl. Pokojni Rudež je bil izvrsten učitelj na gluhonemnici, ki se jc z vso ljubeznijo posvečeval svojemu težkemu poklicu ter dosegal lepe uspehe. Spisal je knjigo o gluhonemih. Blag mu bodi spomin! — Včeraj popoldne so pokopali z vojaškimi častmi 84-Iet-nega zdravnika pri usmiljenih bratih dr. P. Singerja.
V Žabnici ie krajni šolski svet dobil drugo lice. V občinski seji dne 26. februarja so bili izvoljeni sami pristaši S. L. S. — V Dorfarjih ie vsled opeklin umrla triletna hčerka Fr. Tonja. Od 24. februarja do 1. t. m. jc bil v Zabnici sv .misijon, ki sta ga vodila č. gg. A. Žužek in J. Vrhovec. Udeležba je ves čas bila mnogobrojna. Za rž se kmetje boje, da bi sc nc skvarila pod snegom. Krompir pa .ic vsled mraza jako trpel v kleteh.
Kje je »Slovenec«, kliče Dolenec? Ko
smo pred kratkim proglasili g. vodjo na kmetijski šoli na Grmu novim praktikantom na županskem stolcu v Novem mestu, je gospod Dolenec baje samega veselja in prevelike hvaležnosti za ta naš mali trud ves sladko gi-njen po vsi Kandiji iskal dotično številko našega lista. »Kje bi dobil »Slovenca« na prodaj?« je povpraševal po Kandiji. Ce to morda ni res, vendar je res, da ljudje tako govore. Da, še več. Hudomušneži iz šole zabavljivcev čez kandijske sejme hočejo celo vedeti, da namerava g. vodja dotično notico v okvir postaviti v hvaležen spomin. Pa brez šale, stvar je resna. Da g. Dolenec lahko vprašuje, kje se dobi »Slovencc«, kaj je to kaj čudnega? Saj je šc le pred kratkim prišel v Novo mesto in nc more se zahtevati od njega, da bi kar čez noč zvedel, kje je na prodaj »Slovencc«. V Krajčevi knjigarni g. Dolenec še nikdar bil ni, kako naj potem izve, kje se dobi »Slovencc«. Zato prosimo vse .rodoljube, ki imajo le količkaj usmiljenja do g. vodje, naj mu gredo v ti hudi stiski kolikor mogoče na — roke. G. Dolenec — to ie obče znano, je radodarnih rok. Cc je resi, da se je ob priliki novoletnega voščila napram svojim oženje-
ob rajhenbaškem vodopadu pet minut bombardiral.
»Lahko si misliš, da sem v času, ko sem bil na Francoskem, zelo pazno študiral časopise, da ga potem pri priložnosti zgrabim. Dokler časa ic bil svoboden, si nisem bil v Londonu svojega življenja svest ,noč in dan bi nc imel miru — in konečno bi bil vendar njegova žrtev. Kako naj sc temu ubranim? Ustreliti ga nisem smel, ker nisem hotel imeti neprilik. Cc bi se obrnil na oblastva, bi nc imel pravega uspeha, ker sama sumničenja šc ne zadoščajo. Bil sem torej brez moči. Tedaj sem pa izvedel o umoru mladega Adaira. Vendar ie prišla moja ura! Ali ni bilo na podlagi tega, kar sem vedel, popolnoma gotovo, da ie bil Moran morilec? On jc z mladini možem igral karte, on mu je sledil iz kluba domov ter ga skozi odprto okno ustrelil. To jc bilo zame gotovo. Kroglje same na sebi zadoščajo, da se dokaže njegova krivda. Hitro sem sc vrnil. Njegova straža me jc zapazila in ga je seveda takoj obvestila o mojem prihodu. Takoj jc moral spoznati, da jc moj prihod v najožji zvezi z njegovim hudodelstvom, ter je bil vsled tega zelo razburjen. Vsled tega sem bil prepričan, da bo takoj skušal umoriti me — in prinesel v to svrho svoje orožje s seboj. Pustil sem mu pri oknu izboren cilj. Naučil sem policijo — ti skoraj gotovo nisi vedel, da sc ista nahaja v onih vratih — ter setn sc postavil na prostor, ki sc mi jc zelo ugoden zdel. Seveda, sc mi ni i
nim uslužbencem izkazal tako velikodušnega, da jih je podučil, »kako potovati v Rim«, tc daj ni izključeno, da se izkaže posebno vc likodušnega tudi napram tistemu, ki mu po reče: »Gospod Dolenc, evo vam, pri Krajcu se dobi »Slovenec«!«
Za finančne sluge je delo krščanskih socialnih poslancev doseglo lep uspeh. 16.000 državnim slugam se zviša plača vsakemu za 300 kron. Tudi druge službene razmere sc u rede.
Iz Rovt nad Logatcem, (i. Janez Tre-ven posestnik s Hlevnega vrha pri Sv. Treh kraljih je daroval za župno cerkev 200 K.
V	snegu zmrznil. V Hotcderšici pri Logatcu jc minuli teden zmrznil mladi mizar po domače »Rozman«, v jarku pri cesti. Pijača, mraz iu sneg so ga spravili v prezgodnji grob.
V	Zavratcu se je zgradba šolskega poslopja ustavila baje za dve leti. — Konkurenčna obravnava za zidanje nove šole na Medvedjem brdu pride to pomlad v tir.
— Gregorčičeve razglednice (pogreb na Libušnjem) so izšle. Umestno bi bilo, da bi sc obilo nakupovale, ker so prispevki namenjeni za njegov spomenik.
Leti 1907 in 1793 sta si popolnoma slični, ker padejo prazniki v obeh letih na iste dneve.
— Uho je snedel. V Trstu jc nekemu delavcu njegov »prijatelj« v pijanosti natrgal uho tako hudo, da je zdravnik moral uho odrezati. Ko je delavec videl odrezano uho v zdravnikovi roki, je zagrabil za svoje uho in ga sncdci.
g Cene mladim prašičem so to zimo poskočile na Notranjskem. Na Vrhniki so že zdaj mladiči po 16—20 K.
Štajerske novice.
š »Slovenska kmečka zveza« je že izvrstno organizirana in ima žc skoro v vsaki fari svoje zastopnike. Čudovito hitro in lepo se jc priljubila med kmeti, kajti število njenih pristašev hitro narašča.
š Zborovanje »Kmečke zveze« v Slovenjem Gradcu. Zopet je napravila »Kmečka zveza« junaški korak naprej, ko jc zborovala 3. marca v »Narodnem domu« v Slovenjem Gradcu. Bi! jc to dan, ki ostane kmetom slo-venjgraškega okraja v prijetnem spominu. 3rišli so kmetje od najbolj oddaljenih vasi, po tri in štiri ure daleč, da cclo od Mute smo videli vrle kmetovalce. Bil jc kaj vesel pogled na vrste krepkih in zavednih kmetov, bilo jih je gotovo nad 200. In pomisliti moramo, da se je komaj dva dni prej razglasilo po časnikih in letakih, da bo v nedeljo zborovanje. Shod jc sklical vrli župan g. Pišek iz mariborske okolice in mu je tudi predsedoval. Podpredsednik 'e bil Schondorfer in Starega trga, zapisnikar župan Voukan. Predsednik da besedo gospodu dr. Vcrstovšeku, ki ie govoril o pomenu kmečkega stanu jasno in je-dernato in tako poljudno, da je vsak preprost kmet lahko razumel agrarni program. Odločno zavrača govornik brezvestne napade gotovih ljudi, ki mu predbacivajo, da se on kot akademik meša med kanete in govolri na kmečkih shodih. »Nikdar me ne bo sram, am-iak štejem si v čast, da, govorim vam, slovenski kmetje. Za vas čutim odkritosrčno, kdor mi podtika druge namene, tega imenujem lažnika.« G. Pišek govori nato o kmečkih dolgovih, ki se zmiraj množijo, a pomoči ui od nikoder. Davki so krivični, davkarija .ie kmetova hranilnica, ako ga zadene uima, mu nihče izdatno ne pomaga. Temu sc mora odpomoči. Poslanci bodo zahtevali, da se kmet razbremeni, da sc ustanovi neki fond, ,'dkoder bodo dobili podporo za prvo silo od nesreče prizadeti. Hočemo imeti slovensko gospodarsko šolo, ki bo odgajala, kmečke sinove za dobre gospodarje, ljudje morajo zopet
niti sanjalo, da bo tudi on istega vporabii. Ali ti je stvar zdaj jasna, moj dragi?«
»Ne popolnoma,« odgovorim. »Nisi mi razložil,' zakaj jc mladega Ronalda Adaira umoril.«
»A tako! S tem pridemo k vprašanju, pri katerem se tudi najbolj logično misleč človek lahko zmoti. Pri tem naj si vsak na podlagi dejstev napravi svoje lastno mnenje — in pri tem velja eno ravno toliko kot drugo.«
»Ali si si že napravil svoje?«
»Ne zdi se mi posebno težko dobiti motiv. Dokazano je, da sta Moran in Adair precejšnje svote pri igri v promet spravila. In brezdvomno jc Moran goljufal pri igri o tem sem bil žc dolgo prepričan. Zdi sc mi, da ie Adair na dan umora sleparstvo razkril ter mu skoraj gotovo zaupno povedal, da bo provzročil, da ga izključijo iz kluba, če sam ne izstopi. Skoraj si ne moremo misliti, da bo mlad človek, kakor Adair, napravil takoj velikanski škandal in tako razkrinkal znanega in mnogo starejšega gospoda. Za Morana, ki jc živel od sleparske igre, bi pomcnjala izključitev iz kluba popolen materialen ruin. Vsled tega jc umoril Adaira, ko je ta ravno izračunal, koliko denarja mora sam vrniti, da nc bo deležen sleparske igre svojega soigralca. Zaklenil jc vrata, da ga dame nc iznenadijo ter ne izprašujejo kaj pomenjajo imena in pa denar. Ali zdaj razumeš?«
»Ne dvomim, da si pravo zadel.«
»Pri razpravi sc bo pokazalo, čc imam prav ali nc. Toda, naj bo žc, kakor hoče, polkovnik Moran nas nc bo več nadlegoval, in ona slavna puška, sistem Hcrder, bo krasila kriminalni muzej. Gospod Šerlok Holmes sc pa zopet nemoteno lahko posveti študiji onih zanimivih, majhnih problemov, katerih v resnici v londonskem življenju nc manjka.
začeti ljubiti domačo grudo, da se bodo lažje dobili delavci. Slednjič čestita govornik kmetom slovenjgraškega okraja, ker so tako nc-omahljivi, kremenitega značaja, da so radi-tega daleč okrog znani. — Ta dva govora sta napravila globok vtis na vse kmete. Iskreno so zahvaljevali oba govornika,, pozdravljali »Kmečko zvezo«, navdušenje jc bilo splošno in prisrčno. Uspeh zborovanja je bil popoln; kmetje so spoznali do dobra pomen • »Kmečke zveze«. Ko so šc nekateri kmetje in neki gospod nadučitelj govorili o raznih zadevali, izvolil se jc okrajni odbor »Kmečke zveze« in sprejele sledeče resolucije: 1. Zborovalci na shodu »Kmečke zveze« v Slov. Gradcu dne 3. marca odločno zahtevajo, da vlada vztraja na prepovedi, uva žati živino iz Srbije. 2. Zborovalci zahtevajo, da sc ustanovi slovenska kmetijska šola. 3. Zborovalci zahtevajo od glavnega odbora »Kmečke zveze«, da priporoča samo tiste kandidate za državni zbor, ki sc strogo zavežejo, da bodo zastopali težnje kmečkega stanu. — Nato zaključi predsednik zborovanje. Sledila je takoj seja odbora, kjer sc je razpravljalo o kandidatu in sklenilo, sklicati kmalu med kmeti več volivnih shodov.
š Slovensko krščansko izobraževalno društvo »Domovina« v Gradcu priredi v nedeljo, dne 10. t. m. pri »Divjem možu«, Jako-minigajsse 3, veliko veselico. Na vsporedu je Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec«. Po igri se vrši prosta zabava s petjem, tambu-ranjetn in šaljivo pošto. Začetek popoludne ob 4. uri (igra sc prične točno ob pol 5. uri). Vstopnina v predkupu 60 vin., pri blagajni 80 vin. Vsi graški Slovenci sc vljudno vabijo, da v obilnem številu posetijo to prireditev, za katero .ie preskrbljeno, da sc sijajno izvrši
š Za pravico slovenskega jezika v šta. jerskem deželnem zboru. O včerajšnji seii štajerskega deželnega zbora se poroča: Baron Rokitansky utemeljuje predlog glede na varstvo kmečkih posestev pred gozdnimi nasadi, Hagenhofcr utemeljuje predlog v varstvo planinarstva, dr. Schacherl zahteva 20-odstotno izboljšanje plač za gozdarje in gozdne delavce, dr. Jankovič utemeljuje svoj predlog glede na ustanovitev obveznih kmečkih zadrug v slovenščini, nakar upijejo nemški poslanci, da ničesar ne razumejo. Posebno ogorčene so se kazali Stalner, Stiirgkh, Erber. dr. Kokošinck, Kodolič i. dr. Nemci so hoteli zapustiti dvorano. Jankovič nadaljuje po nemško ter zahteva enakopravnost Slovencev z Nemci. Dr. Jankovič je Nemcem korenito pojasnil, da si štajerski Slovenci ne dajo kratiti pravice do slovenskih govorov, interpelacij in predlogov in da hočejo v prihodnje to konsekventno izvajati. Dežela zanemarja slovenski Štajer. Vsi predlogi so se oddali dotičnim odsekom. Dr. Hrašovec interpelira cesarskega namestnika zaradi krivičnega postopanja nekega krajnega šolskega sveta nasproti Slovencem.
š Slovensko, katoliško akademično društvo »Zarja« v Gradcu ima svoi redni občni zbor v četrtek, dne 7. t. m. ob 7. uri zvečer pri »Zeleni Štajerski« s sledečim vsporedom:
1.	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	branje zapisnikov bratskih društev »Do-ltiogoja« in »Danicc«; 3. poročilo odborovo; 4. poročilo revizorjev; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti.
šNezgoda na železnici. V Slov. Bistrici je skočila iz tira lokomotiva in jc provzročila, da sta imela v nedeljo ziutraj brzovlak in poštni vlak zamudo.
š Mariborske porotne obravnave. Zaradi detomora je bila obsojena 251ctna kuharica Marija Jenko na tri leta težke ječe. 64-letni livar Franc Legan iz Mute, ki jc ponaredil petkronski tolar in hotel ž njim plačati v gostilni župana Mravlaka v Vuzenici, je bil oproščen. — Zaradi posilstva je dobil 23-letni hlapec Matej Vogler 15 msecev težke ječe. —
š Vlak je povozil med Poljčanom in Slovensko Bistrico dne 2. t. m. 22Ietnega tesarja Jerneja Jug iz Zobleka. Bil jc takoj mrtev.
š Umrla je v Mariboru v bolnišnici gospa Avgusta Puff v 72. letu, vdova pisatelja dr. Rad. G. Puff, nekdanjega gimnazijskega profesorja v Mariboru. — Dne 4. t. m. umrla jc gospa Katarina Mrak, vdova blagajničarja eolninskega urada. — Isti dan jc umrl strojevodja Jernej Trendi.
š V hotelu je ukradel v Mariboru 301etni Jožef Holzl iz Studenic poštnemu offcijalu vitezu la Codix dc Laval zlato uro z verižico.
Ljubljanske novice.
Višji in nižji sloji.
Ko so vstanovili ljubljanski magistratovci svoje »Podporno društvo za. nižje sloje«, pričelo jc naše uredništvo raziskavati, kdo so višji in nižji sloji. Nc pretiravamo, čc trdimo, da je bilo to raziskavanje v naši demokratični preprostosti precej težavno. Magistratna stranka trdi namreč sama o sebi, da jc liberalna, svobodomiselna. Spoštuje torej tudi načelo: Svoboda, enakost, bratoljubje. In zato smo se čudili, da naša liberalna magistratna stranka dela razloček med višjimi in nižjimi sloji in da ustanavlja cclo za nižje sloje neko društvo. In da smo sc uglobili v ta fini razloček, smo iskali stika z vsemi sloji slavnega našega ljubljanskega mestnega magistrata. Smehljaje, s prijaznostjo, z radovednostjo in s smelostjo, lastno »Slovcnčcvccm«, smo končno Ic dognali razloček med višjimi in nižjimi magistratnimi sloji. Višji sloji so tisti, ki se jim na magistratu dobro godi. Godi se pa dobro tistemu, ki dobi toliko cvcnka, da sc ne le pošteno, ampak, kakor pravijo višji sloji, nobel preživi. Magistratih višji sloii so ljudje, ki imajo denar iu pa, ki so zlezli jako
hitro in naglo na višje kline magistralne lest vice. Višjim in nižjim magistratnim slojem zapoveduje nekaj mogočnih, ošabnih ljudij, ki so mogočnejši kakor župan, mogočnejši ka kor občinski svet sam. Ugovorov ti ljudje nc trpe. Malkontcnti so, ki godrnjajo. Magistratna ošabnost se pa milostno smehlja onim, k jo hvalijo, a zaničuje one nižje sloje, ki so obsojeni, da jim mora služiti. Naše poizvedbe so dognale, da so na magistratu obsojeni med nižje sloje praktikanti, policija, uradni sluge, mestni iu drugi delavci po mestnih podjetjih in vžitninski pazniki. Magistratih ošabneži zaničujejo tudi od časa do časa uradništvo ki spada sicer že v višje sloje, a kljub temu naroči, da mora ljubljanski župan obzmerjati uradništvo, češ, da .ie drzno. Znano nam je zdaj vse in vemo natančno vse, kako se dela na magistratu z od njega odvisnimi ljudmi. 1 ričnimo danes z užitninskimi pazniki. Mesto Ljubljana ima namreč v zakupu vžitninski zakup, ki prinaša občini lepe dobičke. Mislil bi kdo, da se vžitninskim uslužbencem dobro godi. Saj je odvisno precej od dobre volje uslužbencev, da ima mesto večji dobiček od vžitninskega zakupa. Dobro voljo pa da zadovoljnost. Te pa ravno med vžitninskimi pazniki ni. Magistratovci so hudi na uboge vžit-ninske paznike. Zamerili so se svoj čas namreč nekemu glavnih komandantov ožje ma gistratne klike, ker so tudi nasproti njemu izvršili svojo dolžnost. To sc čuti. Ti ubogi vžitninski pazniki dobro vejo, da magistra tovci ne marajo zboljšati njihovega res bed nega položaja. Oblctali so že vse, da bi jim zboljšali njihovo stanje. Bili so pri županu, pri občinskih svetnikih in celo pri bivšem' kranjskem deželnem predsedniku. Oblju-bovali so jim povsod, da jim zboljšajo plače m da jim dajo več prostosti. A vendar, za »rfižje sloje« so dovolj lepe besede in obljube. Cemu li tudi še dejanj?
XXX
lj Magistratovci pobirajo pooblastila za prihodnje ljubljanske občinske volitve. To
pobiranje oskrbujejo uslužbenci magistrato-vi! Neki inagistratovec je hodil po Trnovem dva dni in ni dobil nobenega pooblastila. Volivke so ga povsod vrgle ven. Tako je prav! Magistratovccm nobenega pooblastila!
lj Ne vsegavedui ljubljanski župan. Vse-gaveden ni nihče. To vemo. Zato pa tudi ne zamerimo ljubljanskemu županu, da trdi v svojem poročilu glede na novi ljubljanski volivni red o ženski volivni pravici:
»Da volivne pravice ženske niso imele in je tudi nikjer, kjer so volivne upravičenke, ne smejo izvrševati same«.
Stavek je presneto drzen. Navajali bi države, v katerih imajo ženske politično aktivno in pasivno volivno pravico. Pa nočemo. Saj pogleda ljubljanski župan lahko v najnovejše konverzacijske slovarje, pa izve, da nima prav. A mi nismo poredni in nočemo cepiti dlake niti v županovih besedah. Kot časnikarji vemo vse in znane so nam zato seveda celo misli našega ljubljanskega župana, kateremu priznamo, da zna vse. A njegovo mnenje je pa le pravno pomotno, da ne smejo v Avstriji ženske nikjer, kjer so volivne upravičenke, izvrševati same neposredno volivne pravice. Da pa ljubljanski župan nc bo mislil, da hočemo biti njegovi učitelji, mu svetujemo, naj povpraša v ti stvari magistralnega svetnika Šeška, ki mu pove, da imajo ženske po avstrijskih bolniških blagajnah ne samo aktivno, marveč tudi pasivno volivno pravico in šc cclo ne glede na to, je li pripadajo delodajalskim ali pa cclo nižjim dclo-jemalskim ali delavskim slojem.
lj Pooblastila ostanejo, namreč pri ljub-ianskih občinskih volitvah za ženske upravičene volivke I., II. in III. volivnega razreda. Tako je sklenil občinski svet, dasi je zahteval župan:
»Naj izgube ženske volivno pravico, ki itak nima pravega pomena, ker jc nc sni g jo izvrševati same.«
Tudi se občinski svet ni pridružil županovemu nadaljiicmi! dokazovanju glede na odpravo ženske volivne pravice za ljubljanski občinski svet. Zupan jc namreč to takole utemeljeval:
»Proti temu, da bi se ženskam dala neposredna volivna pravica, govori pa veliko tehtnih razlogov, med katerimi jc najvažnejši pač ta, da za rodbinsko in družabno življenje ni koristno, ako sc ženske preveč udeležujejo strankarskih bojev, ki dandanes tudi pri tako eminentno nepolitičnih stvareh, kakor je uprava občin, Ic preradi prehajajo na politično polje.«
Čudno, čudno, da nastopi občinski svet proti županovim izvajanjem! Zakaj so obdržati pooblastila, ne vemo. Nikakor pa ne verjamemo onim, ki trde, da sc nekje vzdržuje neka struja na površju lc, ker jako spretno manipulira s pooblastili ženskih volivk.
Ij Čakamo. Iz poročila o seji ljubljanskega občinskega sveta dne 5. t. m. jc razvidno, da dobi mesto Ljubljana poleg že obstoječih treh volivnih razredov za davkoplačevalce še četrti volivni razred za 24 let stare moške občane. Ne strinjamo se z reformo, ker smo za splošno in enako volivno pravico in obsojamo zato slojevno neenakost volivcev, kakor tudi ponižanje, da volijo nedavkoplačc-valci direktnih davkov zase. Izgovor, češ, da bi radikalnejše izpremembe ne potrdila osrednja vlada, nc velja. Kaj pomenjajo danes vladne izjave, ko sc menjajo vlade vsak dan. Toliko glede na načelo o razdelitvi volivcev v štiri volivne razrede ali boljše skupine. O novem občinskem redu sklepa občinski svet prihodnji torek. Mi smo lojalni in zato nočemo grajati navedenega načrta, dokler nc sklepa o njem občinski svet. ki ga brezdvomno, kakor se ic naglašalo. še mnogo izpremeni.
Dasi nismo zadovoljni z dosedanjim uspehom volivne reforme ljubljanskega občinskega sveta, pa le izjavimo, da nas veseli, da je pritisk javnosti prisilil cclo vladajoče magistra-tne mogotce, da so prišli z izpremembo. Ljudska moč in volja si je priborila ta. uspeh. Neštetokrat jc zahtevalo od leta 1894 slovensko krščansko socialno delavstvo reformo, to pribijemo. S kritiko o občinskem redu pa počakamo.
Ij Roditeljski večer. Še enkrat opozarjamo, da priredi uršulinska ljudska in meščanska šola roditeljski večer danes v sredo ob 6. uri. Najvažnejša točka vsporeda je predavanje g. primarija dr. Gregoriča o skrbi za telesno vzgojo iu zdravje otrok. Prav vljudno se k večeru vabijo matere in gospodinje otrok, kateri obiskujejo uršulinski zunanji šoli.
lj Tujci v Ljubljani. Meseca februarja t. I. jc došlo v Ljubljano 3281 tujcev (za 175 več kot mescca januarja in za 593 več kot meseca februarja lanskega leta.) Od teli sijih je nastanilo v hotelu: »Union« 639, pri »Slonu« 564, pri »Maliču« 298, »Lloyd« 264, pri »Avstrijskem cesarju« 105, »Štrukelj« 122, »Ilirija« 130, pri »Južnem kolodvoru« 124. »Grajžcr« 98, pri »Bavarskem dvoru« 83, v ostalih gostilnah in prenočiščih 854.
li Red v deželni blaznici. Te dni je |x>-begnil iz deželne blaznicc blazni Alojzij La-hajner. V deželni blaznici menda še sedaj niso urejene razmere.
Ij Gospa Irma Polakova bo gostovala na slovenskem odru dne 12. t. m.
Razne stvari.
Mej igro omedlela jc igralka Hctsey v dunajskem Rajmund - gledališču med tretjim dejanjem, tako da niso mogli končati igre.
V konkurzu je dunajska tvrdka Stritzko & Comp. Dolgov ima 300.000 kron. Lastniku tvrdke sc je nedavno sprožil v cerkvi sv. Štefana revolver.
Ubit je bil v lindabrtmskem kamnolomu 33-letni polir Schneider, ker so se porušili nanj kamni. Rajnik je bil oženjen iu zapušča pet otrok.
Stavkujoči vikarji. V Stanislavu so pričeli stavkati 5. t. m. vikarji župnijskega urada. Zahtevajo druge predpise glede na njihovo poslovanje. Župnik si pomaga s penzijoni-sti iu prostovoljci.
Na smrt obsojena zakonska polovica. Lvovsko porotno sodišče je obsodilo na smrt zakonska Salevič, ker sta zastrupila Salevi-čevc starše, da ju preje podedovata. Najvišje sodišče je potrdilo obsodbo.
Doyle bolan. Znani pisatelj Shcrlok Hol-mesa, Artur Conan Doyle ic nevarno obolel na zastrupljenju krvi.
iz slovanskega sveta.
sl Prusko nasilstvo. »Kurj. L.« se brzo-javlja, da je bilo nekoliko tisoč poljskih razglednic poslanih iz Galicije poslancu Koryfan-temu, zaplenjenih od carinskega urada v Ka-tovicah.
sl Redek jubilej. V Varšavi so obhaiali jubilej znane poljske opere »Halke«. To ie bilo baš šeststota predstava opere na ta-niošnjem pozorišču. Zanimivo jc, da je pel glavno vlogo sedemdesetletni igralec Libreht, ki jc že 53 let pri gledališču. Pri operi »Halki« .ic pel vselej 011 glavno vlogo. Nastopil jc zdaj torej šeststotič.
VOLIVNA REFORMA V TRŽAŠKEM DEŽELNEM ZBORU SPREJETA.
T r s t, 6. marca. Slovenski poslanci so tudi včeraj pri razpravi o volivni reformi za tržaški deželni zbor govorili slovensko. Dasi ni bilo v strašnem ropotu Italijani so rjuli, Slovenci pa obštruirali z raznimi godali razumeti skoro nobene besede, je italijanska večina po dogovoru sprejela krivično volivno reformo. Poslanci niso uiti vedeli, kaj poročevalec bere. Slovenski poslanci so govorili slovensko s tako močnim glasom, da so vse preupili. Italijani so vzlic temu glasovali o volivni reformi, dasi se poročevalca ni niti slišalo. Galerija je na slovenske poslance metala kepe papirja in jim pljuvala na glavo.
Sinoči, med sejo, se jc bilo nabralo na velikem trgu kakih 300 Slovencev, ki so naše poslance, ko so prišli po seji na trg, vsprejeli z gromovitimi »2ivijo«-klici. Na trgu jc bil močan policijski aparat. 140 policajev. Bilo je na trgu tudi nekoliko Italijanov. Na trgu della Borsa hi bilo kmalo prišlo do spopada med Slovenci in Italijani, a jc vendar policija to zabranila. Slovenci so zatem zapeli »Hej Slovani« in so se pevajc podali proti »Narodnemu Domu«. Med potjo jim je policija zabranila petje. Vendar pa so pred »Narodnim Domom« zapeli še »Lepa naša domov ina«. Na zahtevo nekega Slovenca jc bil aretiran neki Italijan, ker je pel protiavstrijske pesmi.
Banclli je pripeljal pred »Narodni Dom« laške pometače, ki so pred »Narodnim Domom« žvižgali.
Telefonska In brzojavna poročila.
56 INFANTERIJSKA BRIGADA V GORICO.
D u n a j. 6. marca. Uradno se sedaj razglaša, da bo 56. infanterijska brigada dne M. aprila premeščena iz Ljubljane v Gorico.
ITALIJANSKA KANDIDATURA V ISTRI.
V o loška. 6. inarca Lahi bodo v VI. istrskem volivnem okraju (Voloska, Lošinj) kandidirali advokata Hektorja Constantini.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
G o r I c a, 6. marca. Treo je vložil interpelacijo glede na razmere na goriškem pošt-
\
nem uradu in Štrekelj glede na rab« slovenskih tiskovin pri finančnih uradih.
UREDNIK ARETIRAN. B r n o, ti. marca. Urednik lista »Morav-sky Kraj« je bil danes aretiran, ker ua dolže, da je razžalil cesarja.
POLOŽAJ V NOVI RUSKI DUMI. P e t e r b u r k , 6. marca. Kadetje so mnenja, da se naj spor z vlado kolikor mogoče odloži, da pa sedanja duma mora izvršiti to, kar ni mogla izvršiti prejšnja. Upajo, da se car temu prilagodi. Poljski poslanci odobravajo taktiko frakcije kadetov, katerih je v dumi 112. Desnica je sicer v tako silni manjšini, da ne more kaj prida proti levici, po svojih govornikih Kruševanu in drugih pa bo baje nastopala izzivalno in tako skrbela za živahnost debat. Včeraj je bil na univerzi velik shod, katerega se je udeležilo mnogo poslancev. Ko so včeraj po seji poslanci levice zapuščali poslopje dume, jih je pred poslopjem nestrpno čakajoča množica sprejela s »Slava«-klici in jih obmetavala s cvetlicami, poslancem desnice je pa množica piskala iu jih psovala. Orožniki so morali spremljati voz Kruševanov, sicer bi ga bila množica napadla. Tudi vozove ministrov in dvorne vozove je spremljalo žvižganje. Danes sprejme car predsednika dume v avdijenci.
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 6 marca 1907
Kaloib.nl papirji.
V/, majeva renta......
1*1, srebrna renta .... 4'/, avstrijska kronska renta , (lata renta. . 1 •/, ogrska kronska , . . 4 •/. , »lata , . . B*/. posojilo dežele Kranjske i»/,•/, posojila mesta Spljet . .
i1/,'/. . . Zader . •V/, bosn -herc. iel. pos. 1902 4•/, Češka dei. banka k. o. . <•/. . . . -4»/,7. rast Pisma 8»'- hip. b.
*V/. pošt. kom. k. o. i 10«/, pr 41/,*/. <ast. pisma Innerst. hr. 41/,*/. , , ogr.cen.dei.hr * V/. . n . hip. bank. 4l/,7. ogr. lokalnih iel d dr, 4 V/, obl. češke ind. bani e 4*/, prior. TrBt-Poreč lok.
4'/, prior. dol. iel.....
3•/. , jui. iel. kup. '/i'/, A1/.'/, »vstr. pos sa iti. p o
Sr .tka.
g račka od 1. 1860'/, • , , ,1864. . .
B tiiske.....
lam. kreditna I. emisija
a	•	>	H« »
y ogr. hip. banka . , , srbske i frs. 100—-, turška	. .
Basilika	srečke
Kreditna	»
Inomoške	19
Krakovske	„
Ljubljanske	n Avstr. rud. krlia „
Ogr. , „	„
Rudolfov e	»
PalcburAke	„
Dunajske kom.	„
D.tal•«
fuine železnice .... Državne železnice ... Avstr. ogrske bančna delnica Avstr. kreditne banka . .
Ogrske „ .....
Zivnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brllx) . Alpinske montan .... . Praške iel. indr. druiba . .
Rima-Mur&nyi......
Trbovljske premog, druiba . . Avstr. oroina tovr. druiba Čtška sladkorna druib« . . ▼ •lat«.
C. kr. cekin......
10 franki.........
SO marke........
Bavereigns........
Marka........
Laški bankovci ...
Rubljl ... ......
Dolarji ...-,..
Denar	Blago
99 10	99 30
100 10	100-3o
99- 6	99 v 5
117 3 )	V17-50
91'R6	95 05
113 6 i	113 hO
9 1 •	100 80
13 3	■ 1340
98 90	100 85
99 7s	!00 V5
99 PO	99 70
9)30	99 5
lt 0 lo	U 1
106	107 —
100 -	101 -
100 —	100 25
100--	teo iO
100-	101
10025	101 25
99-90	
)9'60	
310 tO	312 60
100 65	1.1 65
153 85	155 85
2t>6 r>0	268 50
49 66	151 65
265 5	2"'5 60
274 "io	28456
24 t —	256 -
99	07 -
83 25	34 25
1 70	.3 70
142 -	>f2 —
82	'0
92 -	100
57	3- ~
4615	8 15
2/'t0	29 .0
56	60
84 50	90 50
489 50	601 —
lf 6 61	157-70
(.81-60	82 80
1770	780
H7 r—	6S0 -
805 60	806-50
2'4 —	2*4-60
763	769 -
61605	617-05
2638 -	2648'
6-50	i 6 50
283 -	287-
664	5H9 —
39--	141-
11-86	I' 40
1910	19 13
I3"fl	23 56
24 f>6	24 12
117 60»	11/8 E
9» 40	9V60
2-62	253
4 »4	5 —
za navadni	
mlin.
išče se mlinar
Piača po dogovoru. Nastop službe takoj. Več se izve pri Jakob Čeme, posestnika in mlinarju na Fužinah p. Ljubljano. 476 3-1
Ir
t
Franja Gestrin naznanja žalostno vest, da je nje ljubljena sestrična oziroma teta, gospodična
Marija Guri,
zasebnica
danes ob 7. uri zjutraj po daljši, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojne bode v četrtek, 6. marca popoldne ob 4. uri iz Leonišča k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Priporočam blago pokojno v pobožno molitev in blag spomin.
LJUBLJANA, 5. marca 1907.
Brez posebnega obvestila.
478

K*
Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
— vseh lesarskih del, —
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	440 2
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
C. kr. priv.	240 12 2
občna zavarovalnica flssicurationi Generali v Trstu
ustanovljena 1831. 1. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje meseca februarja:
Žalostnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa
Jedert Pire
danes zjutraj, v starosti 76 let, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v četrtek, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
KOSTANJEVICA, 5. marca 1907.
Teodor Pire, sin. — Jerica Ur-šič roj. Pire, Zofija Pire, hčeri. — Valentin Uršič, zet.
477
Vložilo se je ponudeb . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca februarja 1907 od I. jan. 1907
1363 K 12,633.286 70
1290 K 11,781.873 30 K 1,095.954 72
3642 K33,669.750-76
3315 K 32,058.609-45 K 1.698.028 54
Iz proste roke se proda v Radovljici
hiša st. 35.
Izve se pri lastniku. 479 3-1
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradnlSkegu društva na
Dunaju, Wlppllnger-strasse 25. 720 39-39
JA MAZEffl SVOJE ČIŽME SA .rO^L
Lovci!
i! Vojaki!
* nosu
cio can povodi hodati 5ez da sumi
IIOGE VLAZflE.
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
.m
294732-19	© © l
Prospekte "pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šefenburg ul. 4.
Laborat. Kubanyl v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar iih poznam. Kanilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)
Večna molitev
Naznanjamo, da bomo oddajali v prihodnje tudi ta molitvenik pri skupnih naročilih z običajnim prostim Izvodom na deset plačanih lztl-sov; dosedaj nam toni bilo mogoče. 383 2
Katoliška Bukvama
v Ljubljani.
Vajenec
za krojaško obrt se sprejme takoj pri tvrdki
M. Kune,
Ljubljana.
433 4-2
TreovsKega pomočnika
špecerijske stroke sprejme A. Sušnik. Ljubljana, Zaloška cesta 21. -
Istotam je na prodaj po ugodni ceni dobro ohranjena
Š|»f
fr
475 4-1
oprava.
ir? priporočite = izdelhe = ?!
Poskusite
Lv
TydroDčfoparne hranil
p Pragi VIII. Cenoonif? zastonj.
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva ira
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9 do 12 ure dopoldne ter od pol 3. do 51/2- ure popoldne s
22 26—12
4'|2°
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
426 40—2
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
»Sistem MflRZOLfl" (Stranjfoizzlejei) »Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.

......i
Priloga 54. fttev.
yy$lovenca" dnč 6. marca 1907.
Gregorčičevemu spominu
tlovnostni uečer 0
m združen s
KOMCERTOm
v nedeljo, dne 10. marca 1907 v veliki dvorani hotela ,,Union"
oiaei
Cisti dohodek je nainenjen za Gregorčičev spomenik.
Sodelujejo: slavna vojaška godba 27. pešpolka kralj Belgijcev, pevski zbori: moški zbor »Društva rokodelskih pomočnikov«, ženski zbor »Slov. katol. društva za delavke« ln mešani zbor »Slovenske kršč.»socialne zveze«, hI. gospica Erna Povše ter gospodje: dr. Mihael Opeka, Fr. S. Finžgar, Vekoslav Ravnikar in Fr. Orehek.
SPORED:
1.	Belliui: Ouvertura k operi ,Norma', svira vojaška godba.
2.	Prolog, zložil in govori dr. Mih. Opeka. J. a) Hrabroslav Volarič: »Domovini«, veliki zbor s spremljevanjem klavirja, s tenor- in bariton-solo; b) Aljaž: »Dneva nam pripelji žar«, zbor z bariton-solo, poje moški zbor pod vodstvom gospoda < iorjupa.
4.	R. Wagner: Zbor romarjev iz opere »Tarinhauser«, svira vojaška godba.
5.	S. Gregorčič: »Kmetski hiši«, deklamujc g. Slavko.
6.	a) Fr. Ferjančič: »Tone, solnce, tone« (nov zbor); b) Fr. Kimovec: »Izgubljeni cvet« (nov zbor), poje mešani zbor »S. K. S. Z.« pod vodstvom g. A. Cadeža.
7.	A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko«, solospev s spremljevanjem klavirja, poje gdčna. Erna Povšetova.
8.	Leibald: »Hrvatski dom«, potpouri.
9.	»Hčerke trenotka«, Gregorčičevemu spominu predava F. S. Finžgar.
10.	Rossini: Arija iz »Stabat mater«, svira vojaška godba.
11.	Gastaldan: »Musica proibita«, svira vojaška godba.
12.	a) Fr. Ferjančič: »Tu rasejo cvetke z doline« (nov zbor), poje ženski zbor; b) L. Hudovernik: »Naša zvezda«, poje ženski zbor pod vodstvom g. V. Hybašeka.
1.1. S. Gregorčič: »Velikonočna«, dcklaniujo
g. F. Orehek. 14. Fridriech: Slovanski potpouri.
Vse točke pevskih zborov so prirejene na besede pesnika S. Gregorčiča. Trije zbori so originalni in se bodo peli prvič.
Začetek ob 7. uri zvečer.
V s to p n i n a: sedeži v parterju po .3 K, največ sedežev po I K in po 8U vin., na balkonu in galeriji sedeži po 1 K in 80 vin. Stojišča po 40 vinarjev.
Vstopnice se prodajajo od četrtka, naprej ves dan v trafiki pri g. Soukalu pred škofijo iu v »Unionovi« trafiki iri na dan koncerta v nedeljo, 10. marca, od 4. ure popoldne dalje pri blagajni v hotelu »Union«. Slavno občinstvo se prosi, da si že tekom tedna kupi vstopnice.
Občinski suet ljubljanski.
L j u b I j a n a. 5. marca 1907. Svojo nenavzočnost opravičijo obč. svetniki Turk, Šubic, Trnkocy, Prcdovič, dr. Tavčar. Zupan se spominja dne I. t. ni. umrlega poveljnika 27. pešpolka polkovnika Vucetiča. iiil je izreden mož, prikupljivega značaja, ki si je znal pridobiti ljubezen moštva in častnikov. S svojim taktnim vedenjem si ie vedel vzdržati one vezi, ki morajo vladati v takem mestu, kakor je Ljubljana med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Občinski svetniki vstanejo. Nadalje naznanja župan, da se je zahvalilo trgovsko društvo »Merkur« za po občinskem svetu |x>deljeno mu podporo. Nadalje naznanja, da so razveljavljena ona določila, ki jih je priznalo glede na uvoz živine iti mesa železniško ministerstvo. Prosi, naj se to vzame ua znanje. Naglaša, da dokler sc ne dovoli uvoz živine iz Srbije iu Rutnu-uije, toliko časa ni mogoče misliti ua znižanje cen mesa. To sc pa najbrže nc bo zgodilo, ker se temu upirajo agrarci.
XXX
Dr. Oražen prijavlja, da stavi nujni predlog glede na dekret kongregacije o glagolici. Naglaša, da ic potrebno, da podpre občinski svet ljubljanski tozadevne zahteve prizadetih Slovencev' in Hrvatov. Nujnost obvelja. Ute-mcljave nujnost navaja, da so sc tudi jugoslovanski škofje že izjavili za glagolico. A v
Rimu jc zmagala druga struja. Sklicuje se na le dejstvo, da smejo vršiti Kopti in Armenci bogoslužje v svojem jeziku po latinskih cerkvah, kar je zdaj zabranjeno glagolašem. Nadalje navaja pismo papeža Ivana VIII., ki priznava slovensko bogoslužje kot narodno in ne krajevno pravo. V vseh dobah se je izvrševalo bogoslužje v slovanskem jeziku po naših krajih. To dokazujejo zgodovinarji, kakor tudi glagolski misali pri sv. Petru in v stolnici. Ljublianski škof Hren sam je posvečeval duhovnike glagolaše. V trnovski ljubljanski cerkvi se je vršila še I. 1902 služba božja v sta-roslovenščini. Po dekretu kongregacije naj bi se nikdar več nc smelo vršiti po naših krajih slovansko bogoslužje. Predlaga: Občinski svet ljubljanski se pridruži protestom o kongr, dekr. in naproša apostolsko stolico, da razveljavi dekret kongregacije in prizna privilegij slovanskega bogoslužja. Obvelia soglasno
X X X
Na nuini predlog občinskega svetnika Kozaka se odstopi finančnemu in stavbenemu odseku predlog glede na napravo ograje ob posestvu Dermastijcve ob Zaloški cesti. Razprave se udeleži podžupan dr. Bleiueis.
X X X
Zupan podeli besedo občinskemu svetniku dr. Trillerju, da poroča o izpremembi uradnih naslovov nekaterih magistratnih uradnikov. K dnevnemu redu sc prijavi občinski svetnik Prosenc, ki izvaja: Gospod župan je obljubil, da postavi na dnevni red posebne seje personalnega in pravnega odseka poročilo o županovih nasvetih glede na izpre-membo občinskega reda in občinskega volivnega reda. Čudi se, da ic postavljena ta točka kot zadnja. Zeli, naj se obravnava ta točka kot prva dnevnega reda. Dr. Triller se protivi Prosenčevemu predlogu. Sploh je pa dnevni red kratek in so to nujne stvari, ki bodo kmalu končane. Zupan pripominja, da jc nalašč dal tako kratki dnevni red. Prosen-čev predlog sc odkloni. Na dr. Trillerjev predlog se na to sklene, da dobe naslov uradni pristav magistratni uradniki Kališ, Gutnik, Barlc, Bolta.
X X X
Po dr. Trillerjeveiti predlogu sc dovoli vdovi upokojenega detektiva Mihaela Me-žana, Mariji Mežanovi posmrtna četrt 180 K in pa pokojnina letnih 400 K.
X X X
Ravnatelj občinski svetnik Senekovič poroča o županovem predlogu glede na stavbo novega župnišča pri sv. Jakobu. Glede na regulacijo Rožnih ulic sc ie pokazala potreba, da sc odpravi št. jakobsko župnišče. Šentjakobski župnik Rozman se je izjavil, da pod pogojem, da se zgradi novo župnišče, dovoli odpravo starega. Zupan je glede na zadevo posredoval pri vladi glede na cestni erar in glede na verski zaklad, slednji je izjavil, da ne prispeva k zgradbi novega šentjakobskega župnišča ničesar, češ. da je dobro še staro, ['udi šent akobsko cerkveno predstoiništvo ic izjavilo, da nc prispeva ničesar k zgradbi št. jakobskega župnišča. Po raznih pogajanjih ic zagotovila »Kranjska hranilnica« 24.000, tvorničar Samassa 2000 in vlada 45.000 kron. Ker bi v novem župnišču oddana stanovanja prinašala («00 kron, bi se na to vsoto dobilo posojilo 11.000 K. Preostalo bi še stroškov 27.000 K. ki nai iih pokrije mestna občina. Ce se delo pospeši, je mogoče, da se spravi zgradba meseca avgusta pod streho. Občina zgradi novo župnišče izrecno, ker drugače ni mogoče regulirati Rožnih ulic. Brez razprave sc odobre stavlcni predlogi.
X X X
Na predlog poročevalca Mallega se sklene. da naroči magistrat poseben električni motor za žaganje drv. Stal bo 1465 K.
XXX
. Ugodi se prošnji Anton Lončaričevih dedičev za razdelitveno izpreincnibo parcel št. 198—0 i„ 198- -5 ob Slomškovih ulicah.
4 XXX
Ob 6. uri 2 minuti zasede poročevalski sedež občinski svetnik dr. Oražen, da poroča o poročilu personalnega in pravnega odseka glede na županove nasvete o izpremembati občinskega reda iu občinskega volivnega reda. Poročevalec: Dovolite mi nekoliko besedi. Pred par tedni so izšli v »Tagespošti« in v »Grazer Tagblattu« dopisi, češ, da simuliram bolezen. Navajen sem siccr marsikatere ljubeznivosti od svojih nemških tovarišev, a tako pisarenje obsojam najodločnejše kot nesramno laž. Predlaga, da prestopi občinski svet v podrobno razpravo in siccr naj se razpravlja pred vsem o občinskem volivnem redu za deželno stolno mesto Ljubljana. Zupan otvarja podrobno razpravo. K besedi se javi občinski svetnik Prosenc. ki izvaja: Ni še dolgo, kar jc dobilo stolno mesto, namreč I. 1887, nov volivni red. Med tem časom me jc pa prepričala izkušnja, da potrebujemo novi volivni red. Leta 1900 žc sem prišel pred občinske svetnike v klubu s predlogi glede na izpremembe občinskega volivnega reda. Takrat v mojem nasvetu m bilo nobene bistvene izpremembe s sedanjim. Dobo šest let sem stavil v zavesti, da more uspešno delovati
občinski svetnik, ki pozna upravo, prebivalstvo in mesto. Tudi doba županstvu naj bo določena na šest let. Upira se nadalje načelu, ceš, naj bi bil pripusten priziv proti sklepom občinskega sveta na deželni odbor. Mesto je avtonomno. V občinskem svetu sedi 30 gospodov, v deželnem odboru jih pa sedi Ic pet. Dunajski statut prizna pritožbo le, ako se ie krčilo po sklepu občinskega sveta kako postavno določilo. In ta postava .ie potrjena po cesarju. Veseli ga, da ic prišla volivna iz-prememba na dnevni red, po kateri dobe tudi trpini volivno pravico. Pred vsem svetom pa izjavlja, da jc on prvi napravil načrt, ki se jc izgubil. Obžaluje, da ni dobil preje v roko tiskanega poročila.
Zupan omenja, da je žc predlansko leto meseca septembra razposlal občinskim svetnikom načrt o volivni izpremembi. Zdaj ga je še enkrat razposlal, ker so ga nekateri občinski svetniki založili, kar sc jc najbrže pripetilo tudi občinskemu svetniku Prosencu. Pro-senčeva študiia se ni izgubila, pač pa mu je sporočil bivši odsekov predsednik dr. Star:, da je polna protislovii. Prosenčev načrt ic izdelan po dunajskem vzorcu, moj (županov) pa deloma po dunajskem, a tudi po brnskem, celovškem, ki se prilagajo bolj ljubljanskim razmeram. Akt se pa ni izgubil, kakor misli občinski svetnik Prosenc. Prosenc: Glede na dr. Starcta izjavljam, da sem bil več ko dvaisetkrat pri njemu iu mi je rekel, da nima akta. O kakem protislovju mi pa ni omenil dr. Stare nikdar ničesar.
Omenjati moramo, da je občinski svet odobril novi občinski volivni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Bilo bi predolgo naše poročilo, da bi sc spuščali v podrobnosti, zato navedemo le glavne točke. Tiskani županovi razlogi glede na občinski volivni red navajajo, da se uveljavi splošna volivna pravica. S tem jc ustreženo zahtevi onih meščanov, ki. ker niso plačevali nikakega davka, doslej niso imeli udeležbe pri občinski upravi. Da se jim to omogoči, so uvrščeni najmanjši davkoplačevalci v tretji, oni občani, ki ne plačujejo nič davka, pa zase v četrti volivni razred. Ni sledil n. pr. zgledu v Brnu, po katerem volijo n. pr. le ti poslednji skupno z drugimi voliv-nimi opravičenci. Za pogoi volivne pravice v Ljubljani jc stavil župan petletno nepretrgano bivanje za i>ogoj volivne pravice v četrtem razredu zato. ker je krajša doba bivanja v mestu težko sposobna, da vzbudi v občanu trajno iu živahnejše zanimanje za občinsko upravo.
Po županovem nasvetu bi imele izgubiti volivno pravico dosedanje ženske-volivke. To utenieliuje: Po mojem mnenju ta volivna pravica itak ni imela pravega pomena ker io ženske niso smele in .io tudi nikjer, kjer so volivne opravičenke, nc smejo izvrševati same Proti temu, da bi se ženskam dala neposredna volivna pravica, govori pa veliko tehtnih vzrokov, med katerimi je najvažnejše pač to da za rodbinsko iu družabno življenje ni koristno, ako se ženske preveč udeležujejo strankarskih bojev, ki dandanes tudi pri tako eminentno nepolitičnih stvareh, kakor ie uprava občin, le preradi prehajajo na politično polje Nadalc sc sklicuje, da izključujejo ženske od volivne pravice občinski redi večjih m naprednejših statutarnih mest tako: Dunaj. Praga 1 ibcrce, Cernovci, Brno, Gorica, Celovec," Linec, lnomost, Bolcan, Trst. Posre-dnjo volivno pravico ženskam pa daio statutarna mesta: Lvov. kjer sc pa pripravlja reforma volivnega reda, po kateri ženske to pravico zgube Krakov. Rovinj Jihlava. Kromčriž, Olomuc, Znojnio. Dunajsko Novo mesto. Waidh0fen ad Ybbs. Steyr, Solnograd, Opava, Bčlsko. Fridek, Gradec. Celje Maribor, Ptuj. Rovcreto, Trident m Uharske Hradištč.
V razpravi ie županovo načelo padlo. Poročevalec dr. Oražen jc zagovarjal stališče da gre občinska volivna pravica vsem občanom in občankam, ki so dopolnile 24 leto in sicer čc iim ie žc predpisan vsaj žc leto dni kak direktni davek, če so ljublianski častni meščani ali občani, ki so člani knez. stolnega kapitlja in v dušnem pastirstvu ali na javnih ljudskih šolah nameščeni duhovniki vseli priznanih konfesii. Nadalje vsi, ki so po dos. postavnih določilih imeli volivno pravico. Proti predlogu dr. Oražna, naj bi imele tudi vse občanke, ko so stare 24 let, pravico, da velijo v občinski svet, jc nastopil dr. I nllcr m sicer s stališča, da bi vlada take radikalne izpremembe nc odobrila in bi se tak.) metal Ic pesek v oči. Naglašal je, da se drži obč. svet skrajne zmernosti. Dr. Oražen ic ugovarjal dr trillerjevemu ugovoru, češ. če ima pravico ženska da voli v I.. II. .u lil. razredu, zakai bi ne volila tudi v novem l\. razredu. Končno se ic sklenilo, da imajo pravico voliti v občinski svet ljubljanske, poleg 21 let starih občanov, tudi 24 let stare občanke, ki plačujejo saj žc leto dni kak direktni davek in občani moškega spola, ki so dopolnili 24 leto in bivajo vsaj dve leti v LJubljani. Vojaško službovanje pa nima glede na občinsko volivno pravico nikakega pomena. O pretrga-nju bivanja so merodajna določila domovinskega zakona.
Volivne pravice nimajo, ki vživajo javno ubožno oskrbo, ali pa so tekom poslednjih dveh let prejele ubožno podporo, ki .iim je vzela sodnija očetovsko oblast in prisiljenci,
Zupanov predlog je meril na to, da sc mora volivna pravica izvrševati osebno in da smejo postaviti pooblaščenca le osebe, ki so odsotne iz občine zaradi oskrbovanja občinskih ali drugih javnih opravil. A ta predlog je padel na poročevalcev predlog in ostane glede na izvrševanje volivne pravice v veliavi besedilo starega občinskega reda, po katerem smejo voliti ženske lc s pooblastili. Novo ie kazensko določilo, da ima kaznovati politična oblast z denarnimi globami 10- 400 K, ki se smejo izpremeniti v zaporne kazni od 12 ur do 20 d ni j in da izgubi za dobo treh let aktivno in volivno pravico, ki izkuša z nepoštenimi nasilnimi ali zvijačnimi dejanji vplivati na izid volitev.
Za občinske svetovalce smejo biti izvoljeni samo tisti občani, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnili trideseto leto svoje dobe, ki vživajo vse državljanske pravice in ki imajo svoje stalno bivališče v Ljubljani.
Izvoljeni ne smejo biti v občinski svet občinski uslužbenci, nadalje tisti, ki brez zakonitega vzroka nočejo sprejeti izvolitve ali ki odlože molče svoj mandat v občinski svet in osebe, ki so v konkurzu, in pa take osebe, ki so bile radi kakega iz dobičkaželjnosti učihjcnega disciplinarnega pregreška odstavljene od svojega javnega opravila ali službe, za dobo treh let, računano od pravokrepnosti dotične razsodbe. ,
Občani se razdele v štiri volivne razrede. V prvem so častni meščani in oni, ki plačujejo direktnega davka najmanj po 200 kron, v drugem, ki plačujejo najmanj po 50 kron, v 111., ki plačujejo na leto manj davka kot po 50 kron in meščani, ki niso uvrščeni v 1. ali II. volivni razred. V novi IV. volivni razred vo-liio občani, stari 24 let. ki bivajo najmanj dve leti v Ljubliani.
Volitev se razglasi osem dni pred ne začetkom vsem občanom, ki imajo pr?' voliti, tako, da se vroči vsakemu vol' . /tgiti-maciia z glasovnico vred. Le oblastveno izdane legitimacije in glasovnice so veljavne.
To so glavne izpremembe občinskega volivnega reda za deželno stolno mesto Liub-l.iana. Sklene se. da preskrbi nemško prestavo magistrat. O novem občinskem redu za Ljubljano sklepa občinski svet danes teden.
£23,
K Bencin-motor pri kmetijstvu. Kmetij sko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano imelo jc tri vlačila (gepelne) za slamoreznice goniti. S temi vlačili so bile vedno velike sitnosti, težave in velike zamude časa; vsled nemirne živine se jc vedno na vlačilih ali pa na slamo-rcziiem stroju kaj polomilo, imeli smo s popravili vedno veliko stroškov. Izvedeli smo, da rabijo po raznih krajih že okolu 40 let bencin-motorje za gonilno moč, ter da so že zdavnaj opustili ncpripravna, vsled vednili popravil draga vlačila (gepelne); zato smo tudi mi naročili in dobili od g. Fr. Zcniana, založnika kmetijskih strojev v Ljubljani, Poljanska cesta, 3 do o konjskih sil močan ben-cin-motor, patent »Kovarik« za 1 mesec na poizk ušnjo. Motor okoli dva meseca že prav dobro deluje, teče zelo mirno, brez kakega ropota, slainoreznica veliko manj trpi, ker m nobenega »rukanja«. Oskrbljevanje je pripro-sto, vsaki navadni delavec brez težave iu posebne znanosti ta motor v treh minutah spravi v tek. Tudi prevažanje motorja je pripravno. Motor je na štirih kolesih, ne potrebuje veliko prostora in se lahko pripelje pred vsak pod. Za ogenj ni nobene nevarnosti, užiga se z električno napravo, in sploh ognja ali plamena videti ni. Pri rezanju slanic z motorjem se porabi na uro bencina za 20 vin., nareže pa slame v treh urah toliko, kolikor se je je narezalo z dvouprežnim vlačilom (ge-peljnoni) celi dan. Naša slainoreznica pri motorju je namreč navadna, kakor smo jo na vlačilu rabili, ko bi pa imeli večjo slamo-reznico, bi narczali še več. Tako sc prihrani na delavnih močeh, živine pa ni treba trpinčiti. Motor bodemo rabili tudi za nilatilne stroje. Opravila ž njim ni veliko. Predno se v tek spravi, sc vlije v posode bencin in voda, tečaii se namažejo z oljem, električna žica zveže (pritrdi), kol zavrti, ventili odprejo, električni tok sklene, pa jc motor v teku. Motorjev oskrbnik stopi k slamorcznici ter naklada slamo v zaboj, slainoreznica pa reže, kakor bi rezanico iz koša stresal.
Podružnica s v Spljetu. s
Delnička glavnica i i a K 2.000.000. i i
Ljubljansko kreditna banka v Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce oo dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laikih lirah.
Podružnica s v Celovcu«
ln ■
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po
4'2°
Rentni davek
plača banka sama.
i Rezervni fond: s s : K 200.000. : t t
nr ■ MI&VM rini ID A ZDRUŽENIH PIVOVMIER ŽALEC In LAftn
UCiL.Nl9l%A UIiU&DA TRG w Ljubljani, telel. Itifc == ph^
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zalog« « Spodaj! Sliki, telefona štav.
187.
pariški modeli
n
II
II
so ravnokar dofili!
Angleiko skladišče oblek O. Bernatovič LJubljana, Mestni trg 5.
463 3—2
n
II
II
Gostilna pri,Robu'
Krakovski nasip 4,
436 3—3	se takoj
odda v najem.
Pogoji se izvedo istotam pri lastniku.
Portretni l I Frnhlirh Hrenove slikar L. J. iTUnilin ulice 17
se priporoča najtopleje v
izvrševanje portrete
s črno kredo, v akvarelu ali z oljnatimi barvami. Prosim naj se ogleda razstavljena slika v trgovini s steklom gosp. Pavschin-a v Wolfovi ulici.	^53 a-2
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-10	po životni meri.
Hiša na prodaj.
Na Olincah pri Ljubljani št. 132 se proda hiša s 7 stanovanji in vrtom iz proste roke radi preselitve dosedanjega lastnika. 409 2—2
Prodaja na debelo in drobno.
F i r sa e %
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-62 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva krnnjuk« tovnrnn oljnatih bar« Rrneiev, lakov in 9tekl«i-sN< yn Hl«>
ja. NajtcC<*
karbolin«)«
»n
Josip Rojina,
civilni In vojaki krojač, Ljubljana, Šelenburj-ove ulice, nasproti glavne poife
priporoča elegantne obleke po najnovejšem angleškem kroju sistem »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi.
V kratkem bodete hoteli zameniti težko zimsko obleko z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi.
Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnatančneje.
Plašči (pelerine) za častnike, turiste, lovce itd iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi.
Nojnovejia moda. Solidno postrežbo.
Razpis dražbe.
Radi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Spod. Idriji vršila se bode v nedeljo dne 17. marca t. I. v občinski pisarni v .Spod. Idriji
6 zmanlMna dražba s
in sicer ob 11. uri dopoludne. Ponudbe se lahko stavijo za skupno posamezna dela.
Proračun stavbenih del znaša:
ali
473 3—2
1.	Zidarsko delo	16.178--	K
2.	Tesarsko in krovsko delo	4.757-79	n
3.	Kamnoseško delo	1. 140.:	j)
4.	Kleparsko delo	75091	
5.	Mizarsko delo	1.733 —	
6.	Ključavničarsko delo	3lo7 12	
7.	Pleskarsko delo	439*12	»
8.	Slikarsko delo	90-4 y	
9.	Steklarsko delo	371-5o	»
IU.	Pečarsko delo	«98-—	
11.	Šolska oprava	1.5(0 —	
	Skupaj	ol.^LO —	K
Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v uradnih urah pri kraj. šolskem svetu v Sp. Idriji.
Kraj. šol. svet oziroma stavbeni odbor si pridržuje pravico, oddati skupno ali posamezna dela brez ozira na visočino ponudbe.
Krajni šolski svet u Spodnji Idriji,
dne 3. marca 1907.
H*
t
►
FR. ČUDEN,
nrar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti ii. ženini In neveste^
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-
_ trtinke in ure, kaže mesece, tedne,
dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk	131—1»
Fr. Čuden,
ur« r in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske oerkve.
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
smmpM
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
penlo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	^218 10 — l'J 250 gramovzavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ 1 k9 » >1 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke
ni
moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kvaii perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju. I. Molkerbastei 3.
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v MIlanu 1906
_ (avstr. razsodišče).
Proti zaprtju
in da se želodec okrepi in pospešuje prebava, priporočam slovitega profesorja in doktorja zdravilstva	2745 I a
želodčno tinkturo
lekarja Piccoli v Ljubljani.
1 steklenica 20 vin. 12 steklenic z zavij. K 270 24	» » i, 512
1«° - , „ „ U— (poštni zavoj).
Zunanja naročila izvrši lekar PICCOLI v Ljubljani Dunajska cesta, najtočneje.
Išče se v najem s 1. majem
zračno stanovanje
s tremi ali štirimi sobami in s pritiklinami ali pa
mala hišica z vrtičem.
Ponudbe z navedbo stanarine sprejme iz prijaznosti upravništvo „Siovenca" pod šifro
S. P. G.	445 3-2
Zahtevajte zastonj
ia Iranko m o | veliki, bogato llusimvart (lavni cenik i nad 1000 ilikanii viefc vrti nlkeinaitlb, .rebrnih In zlatik ai i znamko Uoikopf, Haha, Om.ga Scli.rrb.u.ni, Hlanhulte kakor tudi vieb vrli solidnih ilatala In ir.br.i. pc Irilr.lk tovarniških cnaafe.
Nlkel. remont, ura......
till Roskopf patent ura .
. . crnt lekl. rem. ara S v I c izvir. Roskopf pal. nra . Ooldln rem. ura .Luna' k.lci|i •rebr , . .Olorli* , , . . dvojni plait . oklep verltlca z rlnčlc. •II pero in karab., IS gr. teika . 110 r.ik. Tul. nlk.l ara i sidro t .Luni" kolei|etn . . , «-5C • r. • kukavic. K 3-50, budilka K J »0, kuhinjski ura K « -ivarcvaldiki ur. K J 80. «a ti.ko aro Metan pismeno Jam.trs! Mkak rialkol Zamen* doroljt-na, ali deaar nanj I
frva tovarna t a ure Hanna Konrad v Milil" 1789 (Briix> it 664, Češko. «90- 60
J~
«•-
4*
S'-7 SC T«0 I'50
Mladenič
ki je dovršil kmetijsko šolo, želi nastopiti primerno službo, oziroma tudi službo praktikanta na kakem večjem vzornem posestvu pod primernimi pogoji. 415 3-3 Naslov pove upravništvo .Slovenca".
Hiša na proda]!
Iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa in 3 sob, kleti, kuhinje, su&ilnioe za " meso, veliko ftupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani.2761— l-i