St. 74 Mtoiu platna i utifini (lati timiti m h mM V Trstu, v torek 28. marca 1922 Posamezna številka 2U stotink Letnik ALtrki izhaja, lzvzerašl pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstropje. Dopisi naj se p ''iajo uieduištvu. Ne£rankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrač* . izdaj -in odgovorni urata* Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edir 4. Tisk 4 Edinost Na"T 2naša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.50, o\ leta Lo*. —, in —t* - 2a inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva — Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnlce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majuanj pa L 2 — Oglas^ naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-S7- Da bo enkraf konec! Kadarkoli prihaja nesrečno valutno vprašanje zopet enkrat na površje, posebno pa ob času volitev, zatrobi naše domače laško časopisje svojo staro fanfaro o jugoslo-venskih propagandistih, ki so ljudstvu branili, da bi zamenjalo avstrijske krone v lire. V vseh mogočih akordih in modulaci-jah se prežveka ta stara pesem in se s tem kar na debelo »farba« italijansko javno mnenje ter tako dela na trnjevi peti do sporazumljenja obeh plemen zepet en korak — nazaj. Te dni, ko so se imeli deponirati neizmenjani avstrijski bankovci, je seveda zopet zabučala v laškem časnikarskem gezdu omenjena »stara pesem«, tako, da je naša dolžnost, da podamo mal odgovor. Naj nam bo v pojasnilo dovoljeno malo kronike: ^Edinost«, tedaj naše edino glasile, ie v svofji št. 95 z dne 6. aprila 1919 objavila v dsbelh črkah razlage naredbe tičoče se izmenjave denarja. » Edinost* št. 97 z dne 8. aprilt 1919 je nato prinesla v ravno tako debelih črkah dobesedni prevod Badoglio-ve odredbe ter v isti številki prevod naredbe kr. goveraatorata v Trstu, ki je razjašnjevala in spopolnjeva-la odredbo Badoglio. Izmenjava se je pričela, kakor znano-, dne 10. aprila 1919. in ; Edinost« je v svoji štev. 99 od istega dne prinesla, zopet v debelih črkah celo kolono navodil kako naj se izpolnjujejo denarne priglasnice v svrho izmenjave.« Ob enem čitamo v tei Številki »Edinosti«, da so v Narodnem domu vsak dan od 9 do' 12 in 14 do 17 ure gospodje na razpolago, ki bodo prostovoljno pomagali ljudem pri izpolnjevanju denarnih priglasnic. V »Edinosti« št. IGO čitamo zopet navodila za izpolnjevanje denarnih priglasnic, dvakratno epozor tev, da rok za izmenjanje preteče z 19. aprilom 1919, ter zopetno povda-rjanje, da se ljudem gre na roko pri izpolnjevanju priglasnic potem improviziranega urada v Nar. demu. Edinost« št. 102 z dne a3. aprila 1919 prinaša zopet celo kolono navodil potrebnih za izmenjanje z različnimi vzorci in s zopetnim pozivom, naj se vsak. k:. potrebuje navodil ali pomoči, obrne na že znani improvizirani pomožni u-rad. V isti številki -Edinosti« čitamo na drugem mestu še sledeče: 5 Hranilnice in posojilnice nujno opozarjamo na odredbo glede zmenjave kronskega denarja in kronske valute sploh. 19. t. m. poteče rok za predložitev imenskih izkazov vseh vlagateljev in njihovih naložb. Natančnejša ustmena pojasnil?, dobe upravitelji denarnih zadrug pri Zveznem načelništvu v Tržaški posojilnici in hranilnici ali pri Zveznem tajništvu v Ljudski hran. in pos. v Trstu ul. Torre bianca 39.« In še v isti številki »Edinosti« je sledeča Ustnica uredništva«: »Okoličani! Današnji članek o izmenjavi avstr. denarja Vam pojasnjuje, zakaj je treba zamenjati te dni ves kronski denar v lire, da se obranite velike zgube. Čudno, če verjamejo ljudje fe govoricam o kakih listkih, ki odsvetujejo zamenjavo; to bi bilo brezvestno beganje.« Ker pa so se, kakor je obče znano, o priliki izmenjave denarja Širile toliko med Slovani kolikor med Italijani najneverjet-nej'e govorice, je »Edinost« št. 105 cd dne 16. aprila 1919 prinesla siedeči članek: »Po edredbi okupacijske oblasti izgubi ves avstrocigrski denar z dne 19. t. m. na zasedenem ozemlju zakonito veljavo; od tega dne ga ne bo nihče več dolžan sprejemati v plačilo. Zato daje odredba imetnikom tega denarja na voljo, da ga do vštetega 19. t. m. zamenjajo za italijanske lire po razmerju 40 za 100 s pogojnim nakazilom na nedoločeno eventualno pozneje doplačilo iz posebne vojne odškodnine. Ker so se v tej zadevi pojavili med našim ljudstvom, zlasti na deželi, razni dvomi, smo smatrali za svoje dolžnost, da se ob rnemo do raznih naših ljudi, ki so po svojem izkustvu ;n poklicu v položaju dati zanesljiva navodila. Gospodje, katere je naš urednik posetil, to tile: Dr. Josip Abram nadzornik Tržaške posojilnice in hranilnice; dr. Josip Agneletto, ravnateljev namestnik pri > Našem Domu«; Ante Bogdanović, veletržec; Stanko Detela, ravnatelj Trgovsko - obrtne zadruge; Josip Ferjančič, ravnatelj Ljudske Posojilnice in Hranilnice; Janko Gartner, ravnatelj Jadranske Banke; dr. Maks Obersnel, ravnatelj »Našega Doma«; Ivo Randić, ravnatelj Podružnice »Cro-atie« in odbornik Hrvaiske Centralne Šte- dionice; Franc Rus, ravnatelj Splošne Hranilnice; dr. Edvard Sla vik, podpredsednik Tržaške Kmetijske Družbe; Gracijan Ste-pančič, veletržec; Josip Ulčakar, ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice; Franjo Wiidmann, ravnatelj podružnice Ljubljanske Kreditne Banke; dr. Josip Wilfan, predsednik pol. društva »Edinost«. Vsi ti gospodje, katerih imena jamčijo za utemeljenost njihovega mnenja, se strinjajo s tem, da je ▼ sedanj h razmerah vsekakor edino primerno, da nase ljudstvo v zasedenem ozemlja zamenja ves svoj av-stro-ogrski papirnati denar.« Vprašamo italijansko časopisje: Kateri itai.janski časopis v Julijski Krajini je toliko pisal o izmenjavi denarja, dajal toliko navodil in tako poživljal ljudstvo na izmenjavo kakor n*l? Kar smo mogli smo storili. Če naš list vsled slabih prometnih in poštnih razmer, ki so bile takrat res po-mankljive, ni prišel vsem našim ljudem v roke, nismo mi tega krivi. Kriva je vlada, ki je vedela za težke prometne razmere v Julijski Krajini, ki je vedela, da je bila izmenjava denarja za našo generacijo nekaj popolnoma novega in ki je vedela, da je vsled tega potrebno dosti poduka, če se hoče varovati interes ljudstva, in ki je kljub tem-u objavila odredbo šele v zadnjem hipu in je za izmenjavo denarja določila smešno kratek rok desetih dni. Znano je dejstvo, da je ostal denar v rokah naših ljudi posebno v oddaljenih krajih, v istrskih hribih-in v goriškh gorah, kjer je manjkal stik z inteligenco in kamor naš list, - ponavljamo, tedaj edino glasilo Jugo-slovenov Julijske Krajine, ni dospel pravočasno in tedaj tudi ni bil tako razširjen kakor danes. Znano je tudi dejstvo, da je bil odlok s strani vlade objavljen na nepopoln način m samo v italijanskem jeziku, in to tudi v lakih krajih, kjer po deset in deset kilometrov na okoli živa duša ne rar zurne italijanskega jezika. A za tolmačenje tako važne odredbe ne zadostuje površno poznanje- italijanskega jezika, kolikor ga potrebuješ, da prodaš par jajc ali kg masla, ampak je potrebno temeljito poznanje jezika in tudi še precejšnja juristična naobrazba. Ne enega ne druzega pa ogromna večina našega ljudstva nima. Dejstvo je, da so bili celo davčni uradi, n. pr. Kobarid, v veliki zadregi, ko so prejeli to odredbo in da so morali iti daleč, dokler so našli člcweka, ki je odredbo z gotovostjo razjasnil, tako da so dobili sigurnost o poslovanju in dolžnostih, ki jih nalaga omenjena odredba. Poživljamo se na dejstvo, da avstrijski denar ni ostal v rokah prizadetih samo v posameznih krajih ali okrožjih, ampak sirom naše dežele, skoro v vsaki vasi in tudi v italijanskih mestih Istre, v Furlaniji in celo v Trstu, in vprašamo: kje naj bi Jugosloveni vzeli toliko agitatorjev, da bi v tako smešno kratkem času izvedli tako propagando proti ukrepu vlade, o katerega koris-ti je bil takoj vsak človek prepričan, ne da bi bilo treba, da je bogve* kak strokovnjak v denarnih in valutnih zadevah? Verujte nam, če bi mi imeli toliko agitatorjev na razpolago, bi jih uporabljali v to, da bi našemu ljudstvu živo nasvetovali izmenjavo denarja in uporabljali bi jih Še danes v to, da naše ljudstvo gospodarsko dvignemo in organiziramo. Kar smo imeli »agitatorjev« tedaj na razpolago, smo jih v nagkci zbrali in objavili njihova imena v gornjem članku »Edinosti«, povdarjajioč na podlagi njihovih veljavnih imen potrebo in korist izmenjave denarja. Narod in njegovi voditelji so imeli izmenjati denar, toda žalibog vlada jim je za to odmerila premalo časa. Hočemo biti popolnoma objektivni in radi verujemo, da so se v tedanjem času mirovnih konferenc in najgorostastnejših praznih govoric našli tudi taki ljudje, ki niso bili prepričani o koristnosti izmenjave denarja. Toda vladni organi so gotovo pravočasno zvedeli za to in vlada, ki gleda res na korist in interes ljudstva, bi morala ukreniti potrebno, podaljšati rok za izmenjavo in dati priliko oblastvom in pravim zastopnikom ljudstva, v katere narod zaupa in jim v eruje, da bi ga bili podučili in mu dali pravočasno primerna navodila in nasvete. Vemo, da je in ostane naš klic le klic vpijočega v puščavi, toda zahtevamo, da se enkrat vsaj konča z ostudno, demagogično staro pesmijo, češ da smo mi krivi, da nam je ostal denar ne-izmenjan v rokah. Italija Konec proračunske razprave v zbornicu Poslanec Podgoraik za varovanje naših jezikovnih pravic RIM, 27. Sobotna seja se je otvorila cb 15 ob navzočnosti precejšnjega števila poslancev in skoro vseh ministrov. Pri razpravi o proračunu notranjega ministrstva je govoril kot prvi poslanec demokratov Luciani, ki je dal nekoliko nasvetov glede upravljanja občin in pobijanja malarije, ki se širi po državi na vznemirljiv način. Obsojal je številna nasilstva, ki so se posebno v zadnjem času zopet razpasla in obžaloval posebno dejstvo, da so se pri teh neljubih dogodkih zadržala državna cblast-va povsem pasivno. Govornik je zaključil, da se bo Italija šele takrat oddahnila po vojnih naporih, ko se bodo vsi državljani združili v miru in delu. Nato je ministrski predsednik podal nekak reasume vseh lo- vorov, ki so jih poslanci raznih strank imeli tekom proračunske razprave in navedel ukrepe, ki jih je vlada podvzela za zboljšanje notranjega položaja. Skupina nacionalističnih poslancev je vložila interpelacijo, ki poziva vlado, da ukrene potrebno glede stavke pristaniških delavcev, ki odvrača promet od domačih luk v korist tujih pristanišč. Poslanec dr. Pod gornik je predložil skupno z dr. Wflfanom sledečo resolucija; »Zbornica poziva vlado, da izda potrebne odredbe, po katerih se bo slovansko prebivalstvo lahko posluževalo svojega jezika v občevanju z državnimi ob last vi, tako pismeno kakor ustmeno; da morajo biti uradni spisi, naslovljeni na slovanske stranke, pisani v njihovem jeziku in da morajo morebitne prevode teh spisov o-skrbeti uradi in ne na stroške strank.« Pridružil se ie ooazkam poslancev De- gasperija m Tinzla o pogreških vladne uprave v novih pokrajinah m se priporočil, da bi se rabi slovanskih jezikov dala najširša svoboda, Pridržal si je pravico, da bo razložil pri razpravi drugih proračunov najglavnejše probleme Julijske Krajine in izjavil, da bo glasoval proti sedanjemu proračunu, ker so ostale vse dosedanje obljube neizpolnjene. Opozarja vlado, da je izpolnitev že4j slovanskega prebivalstva predpogoj za tako zazeljeno po-mirjenje duhov v novih pokrajinah. Po nekaterih predlogih je bila seja zaključena ob 19'30. Zadrško odposlanstvo pri Facti RIM, 27. Zastopništvo zbornične liberalne skupine se je zglasilo pri ministrskem predsedniku ter mu razložilo gospodarski položaj Zadra. Odposlanci; so se priporočili, da bi vlada podvzela primerne ukrepe za finančno pomoč mestu. Facta je obljubil, da se bo zanimal za to zadevo in govoril tozadevno z zakladnim ministrom. Mosconi poroča v ministrskem sveta o splošnem položaju v Julijski Krajini RIM, 27. Včeraj so imeli ministri pod predsedništvom Facte sestanek, kjer je generalni civilni komisar Mosconi poročal o splošnem položaju Julijske Krajine s političnega, upravnega in gospodarskega stališča. Navzoči so bili vsi ministri razen Schanzerja. Sestanek je trajal skoro eno uro in ministri so pazno sledili izvajanjem M oseonijevim. Pred razkolom v demokratski skupini. RIM, 27. Na seji demokratske skupine je bila namesto političnega vodstva izvoljena komisija petih članov, ki ima nalog izvršiti sklepe vodstva in zastopati skupino v zbornici. Poslanec Ciappi je ugotovil dejstvo, da organizirajo nekateri demokrati po deželi sekcije po vzorcu stare socialne demokracije in da je napovedan že kongres, kjer bi liberalni demokrati mogli igrati te ulogo gledalcev. Istotako je nastopil proti temu delovanju poslanec Falcioni, ki je zahteval pojasnila, če odgovarja resnici govorica o nameravanem izstopu socialnih demokratov iz parlamentarne skupine demokracije. Alessio in Visco sta poudarjala, da manjka v skupini vsaka sQlidarnost Falckmi in Bonocore sta predlagala, da bi se sklicala seja, kjer se bi razpravljajo o odaošajih med liberalnimi in socialnimi demokratu Tu se je vnel med obema strankama prepir in so govorniki priznali možnost takojšnje cepitve skupine radi neodkrito srčnosti in nepokorščine, ki je zavladala v zadnjem času v demokraciji. Številni člani se sploh ne udeležujejo več sej skupine ter priznavajo odkrito nezaniman'e za njene zadeve in namero za ustvaritev novih zvez. Sprejel se je predlog Falckmija, ki sklicuje v najkrajšem času sejo za določitev dnevnega reda za sklicanje kongresa socialne in liberalne demokracije, Fasistcvska manifestacija v Milanu, — En mrtev MILAN, 27# Včeraj se je vršil shod lombardijskih fašistov v Milanu. Ob tej priliki so fašisti priredili obhod po mestu, katerega so se udeležiti tudi Mussolini in vsi fašistovski poslanci. Manifestacija je potekla mimo, pač pa je prišlo do spopadov na železniški posrtaji v Canonici ob prihodu fašistov iz Codcgne. Proti njim je bilo vrženih par kameno v, nakar so fašisti izstopili in razde,jadi prostore udruženja tamkajšnjih železničarjev. Po noči je prišlo v Canonici do spopada med fašisti in železničarji. Pri tem fe bil en železničar ubit. Za potovanje v Reko je potreben potni list RIM, 26. Uradna agencija Štefani objavlja: Za vstop italijanskih državljanov v svobodno državo Reko je potrebno da imajo navaden potni list, izdan s strani odnosne kvesture in podprefekture. Tako se italjanski državljani izognejo temu, da se na meji Reke zavrnejo. Fašistcvska zveza v Florenci razpuščena RIM, 27. Glavni tajnik fašistovske stranke Micbele Bianchi je naznanil, da je vodstvo stranke sklenilo razpustiti radi nepokorščine fašistovsko zvezo v Florenci. Posebna komisija je pooblaščena, da preuredi razpuščeno zvezo. Italijanski oddelek se bo umaknil iz Albanije PARIZ, 27. Na poslaniški konferenci je predlagal grof Sforza, naj se umakne italijanski oddelek, ki se nahaja še v Skadru v značaju mednarodne Čete. Predlog je bil sprejet. Kdaj m kako naj se oddelek umakne, o tem odločati je prepuščeno italijanski vladi. ___ JiHKMlavUa BELGRAD, 26. V finančnem odboru se je člen 8 finančnega zakona izpromenil v toliko, da se je sklenilo ukiniti izplačevanje tujih vabit po državnem kurzu privatnim osebam, in sicer radi tega, ker je država doplačala radi izplačil po državnem ugodnostnem kurzu 96 mil jenov kron in ker mora radi tega tudi vzdrževati štiri uradnike — Iz pončfla generalnega inšpektorja financ se je doznalo, da velja vzdrževanje enega samega dijaka v Švici 284.000 kron letno. Albanrje BELGRAD, 27. Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se prizna neodvisnost Albanije. Tiranska vlada je bila o tem takoj obveščena, jugoslovenski zastopnik Nastaz Hić pa je dobil ukaz, naj uastoni svote mesto v Tirani. Protest JNU proti fašstom na Reki - BELGRAD, 26. Glavni odbor Jugosl. novinarskega udruženja je objavil izjavo, v kateri najodločneje obsoja napad reških fašistov na italijanski dnevnik »Voce del Popolo«. Dolžnost vseh časnikarjev in javnih delavcev vsega civiliziranega sveta je, da proti takemu dušenju svobode vložijo kategoričen protest JNU izraža tovarišem, katerih prepričanje fašisti žalijo, vso svojo simpatijo in obžaluje, da italijansko časnikarstvo ni dovolj obsodilo početja fašistov. Močan potres v Srbiji in Banatu. BELGRAD, 26. V petek ob 13. uri in 23 min, 35 sek. je potresel ves iztočni del Jugoslavije močan potresni sunek, ki je trajal z intervali celih enajst minut z menjajo čim i se vibracijami. Potresni sunek ;e imel precej znatne posledice. V Belgradu se je podria neka stara hiša ter dva neva krova, od hotela Moskve do Srpski kralj so popadali s streh vsi dimniki, nova zgradba Češke kreditne banke je dobila od strehe do tal 20 cm široko razpoko. Tudi na drugih zgradbah v Belgradu se poznajo manjše poškodbe. V Belgradu se še vedno govori o tem potresu. Obligatni najstarejši ljudje so takoj pričeli pripovedovati svoje spomine na prejšnje potrese. Tako je bil velik in usotiepoln potres v Belgradu leta 1893. Ta je po vsej Srbiji napravil obilo škode. Manjši pa dokaj močan potres je bil leta 1905. V mnogih javnih lokalih je nastala panika. Tako v hotelu Moskvi, ki je bil tačas najbolj poln. Ko so se gostje zavedli, da se majejo tla pod nogami ne zaradi slučajno mimo vozečih dveh težkih avtomobilov, ampak zaradi potresnega sunka, so skoraj vsi naenkrat planili proti izhodu, ki je v tem hotelu precej nerodno zgrajen, zagvozdili so se pred vratrr.i. Pričela je ljuta in mučna borba. Vsak si je hotel prvi izsiliti izhod na prosto. Nekaj žensk je padlo v nezavest, nekaj oseb je poškodovanih. Povsod so ljudje v begu zapuščali stanovanja. Na ulici je bilo naenkrat vse črno ljudi, kiso gledali po strehah in pričakovali, ali še kaj pride. Šele popoldne so se zopet podali na svoje domove in po opravilih. Ponekod so se godili tudi smešni prizori. V hotelu «Srpski kralj* so gostje sedli ob prvera potresnem sunku baš k obedu, med njimi ludi več ministrov. Vse je zbežalo na ulico. Veliko škodo je potres napravil gostilničarjem, ker so jim skoraj vsi gostje pobegnili, ne cla bi bili plačali zavžito hrano in pijačo. V izložbenih oknih steklene, papirne in galanterijske stroke, so se zdrobile vse steldene plošče, na katerih je bilo razstavljeno blago. Ulice so polne opeke in ometa, ki je popadal z zgradb in strehe. Škoda se ceni na več miljonov. Iz Bečkereka, Bele cerkve, Mladenovca, Skoplja, Ćuprije, Požarevca, Užic, Valjeva in Prištine, Cazarevca in Arangjelovca so dospele deloma službene, deloma zasebne vesti, da je tam potres napravil še več škode kakor v Belgradu. V Požarevcu se je porušilo več hiš in je nekoliko mrtvih ter mnogo ranjenih, v Lazarevcu se je zrušilo 5 hiš in je ranjenih 5 oseb, v Arangejlovcu je porušenih več hiš in ranjeno večje število oseb. Državni prometni urad v Zagreba ZAGREB, 26. Kakor se doznava, namerava ministrstvo za promet v Zagrebu osnovati državni prometni urad. S tem vprašanjem se bo v kratkem bavil ministrski svet. Računa se, da bo ta urad za čel poslovati še letos. Are t-rani fašisti prepeljani v zagrebške zapore ZAGREB, 27. Komisar Vujičič je s tremi orožniki pripeljal v Zagreb onih pet fašistov, ki so jih prijeli v Sv. Ani, kjer so preoblečeni prekoračili demarkacijsko Črto in cbkoi?li gostilno, v kateri je imel Za-nella sestanek s člani reške vlade. Z državnega kolodvora so jih odvedli v mestne zapore, kjer so ostali čez noč. V soboto dopoldne ob 11. uri so bili izročeni zagrebški policiji. _ Čehosiovaška Avtonomija podkarpatske Rusije PRAGA, 27. Čehoslovaška vlada je izjavila zastopnikom političnih strank podkarpatske Rusije, da ne more takoj podeliti avtonomije tej deželi, ker izkazuje njen proračun 220 miljonov čs kron primanjkljaja. Izvršitev agrarne reforme bo po»-vspešena in bo vlada deželo, porušeno v vojni, oprostila davkov. Načrti za javna dela bodo čimprej izvršeni, jezikovno vprašanje in ljudskošolski pouk se bosta preuredila, čim se snide karpatoruska skupščina, ki je edina pristojna za sklepanje v teh zadevah. Vlada bo otvorila tečaje za analfabete ter odpravila izjemno stanje in preventivno cenzuro. Tudi bodo čimprej razpisane volitve za narodno skupščino v Pragi in za deželno zbornico. Razmejitev s Slovaško se bo izvršila sporazumno s prizadetimi strankami. Vlada bo skrbno proučavala vprašanje splošne avtonomije v podkarpat-ski Rusiji, ki se je po razpadu Avstro-Ogrske svobodno izrekla za priključitev k Čehoslovaški kot avtonomen del, kar ji je tudi zagotovljeno v ustavi republike. Sploh bo Cežka vlada po svojih močeh zboljšala razmere v najubožnej&em delu republike, ki je bil stoletja tlačen od tujcev in je baš zagledal luč svobode s pomočjo svojih bratov. Poljska Poljski minister Skirmnnt obišče Dunaj VARŠAVA, 26. Povodom zadnjega razgovora avstrijskega poslanika v Varšavi s poljskim ministrom za zunanje posle Skir-muntom sta se omenjena državnika dotaknila tudi vprašanja potovalnega programa poljskega ministra na gospodarsko konferenco v Genovo, Pri tem je poljski mini- ster Skirmunt izjavil, da se na povratku z genovske konference ustavi na Dunaju. Skirmunt o pomenu varšavske in bel grajske konference VARŠAVA, 27. Minister za zunanje posle Skirmunt je poročal v parlamentarni komisiji za vnanje stvari o resultatih konference baltiških držav v Varšavi in konference držav malega sporazuma v Belgradu. Dr. Skirmunt je poudarjal, da bodo sporazumi, sklenjeni v varšavski konferenci, kakor tudi dogovor s Francijo preprečili, da bi se našla Poljska na konferenci v Genovi osamljeno. Minister je dostavil, da se bodo 8. aprila sestali v Genovi vnanji ministri malega sporazuma. Skirmunt je zaključil, da je tudi Rusija, kakor Poljska, izjavila, da je nasprotna načrtu mednarodnega sindikata. Sejni je ratiiiciral akt za, ki smo ga objavili v našem listu dne 23. t. m. in v katerem je omenjena tudi njegova oseba, pismo s popravkom, da opovrže nekatere trditve našega dopisnika. Gospod Figlioli pravi, da stvari v resnici ne stojijo kakor so nam bile sporočene, temveč takole: • Pred časom so ga (g. Figliolija) prebivalci občine Ročiaja izrecno prosili, naj sprejme mesto učitelja v tej občini. On jim je povedal, da stvar ne gre; če pa bi napravila potrebne korake občina, ki bi znalo uresničiti. Dalje so mu rekli, da je prebivalstvo iz razlogov, ki njemu niso znani, sito slovenskega učitelja, ki je sedaj v Ročinju, in da želi v&led tega, da bi bil on (g. Figlioli) premeščen v Ročinj.» Dalje zavrača g. Figlioli mesta v našem dopisu, kjer da je bilo rečeno, da je župan prodal občino bogve za kakšno ceno, dalje da so znana dela g. Figlioli-ja (kakor da bi šlo za kak tip dvomljive vrednosti) in da je župana prevaril (kakor če bi bil župan kak otrok). Priobčujemo ta popravek s pripombo na naslov g. Figlioli-ja, da drugi njegovi želji ni- kakor in pod nobenim pogojem ne moremo ustreči. Uredničke tajnosti ne bomo nikdar in pod ncrfbenim pogojem prekršili. Sicer pa x»> vrača g. Figlioli ▼ drugem ostavku svojega «popravka« trditve, ki jih naš dopis nikakor ni vsebovaL Važno za nabornike. Na mnogobrojna vprašanjja, ki nam prihajajo zadnji čas od strani vojaških obvezaacev, odgovarjamo sledeče: Vojaško službovanje traja dve leti. Vsi naborniki, ki bodo svoj čas spoznani za sposobne, bodo morali to dobo odslužiti. Popolnoma oproščen ne more biti nihče. Le v naslednjih slučajih je nabornik — oziroma njegovi stariši — upravičen prositi za skrajšanje vojaškega službovanja in sicer: Če je: 1. sin očeta, ki je star 65 let ali pa je vsled stalne in neozdravljive bolezni ali vsled fizičnih poškodb nesposoben za vsako koristonosno delo; 2. sin očeta v enakem položaju, ako nima oče drugega nad 16 let starega sina; 3. sin-edinec matere-vdove; 4. prvorojenec matere-vdove, ki nima kakega drugega nad 16 let starega sina; 5. vnuk-edinec deda, ki je stopil v 70. leto, ali pa nima živih sinov; 6. vnuk-edinec babice-vdove, ki nima živih sinov; 7. prvorojenec izmed sirot brez očeta in matere, ki nima drugega nad 16 let starega brata; 8. brat-edinec sester-sirot brez očeta in matere, najbodo sestre neomožene ali vdove, ki nimajo nad 16 let starih sinov; 9. a) Zadnji izmed, sirot po očetu in mater?, katerega brat je stalno in neozdravljivo bolan ali iako pohabljen, da je nesposoben za vsako koristonosno delo; b) ali se imajo ostali bratje vsled stalnih in nezdravljivih bolezni ali fizičnih poškodb smatrati, kakor da bi ne bili v dru-žini; c) ali pa ako so bili po civilnem zakoniku proglašeni za odsotne (izgubljene) ali d) ako so za dobo 12 let, računajoč od dneva ugotovitve pravice nabornikove do skrajšanja vojaškega službovanja dalje, zaprti. Naborniki predložijo prošnje naborni komisiji, seveda podprte z vsemi potrebnimi listinami. Zakon predvideva samo za gori navedene slučaje. Podajamo tu kratka navodila za sestavo prošnje. V vseh primerih, kjer je dokazati, da je nabornik sin, vnuk ali brat-edinec, se mora priložiti prošnji izvleček iz matrik župnega urada, s katerim se to svojstvo dokaže. Prošnja mora biti potrjena od občine. V primerih, kjer se gre za dokaz nesposobnosti očetove za vsako koristonosno delo, se ima priložiti zdravniško spričevalo ter je v prošnji prositi: 1) za vojaško zdravniško preiskavo a 2. na podlagi izjave vojaške zdravniške komisije za skrajšanje vojaškega službovanja. Tudi v tem primeru je treba poird'la cd cbčine. Dijakom - visokošolcem je dovoljeno na podlagi spričeval zaprositi za odlog službovanja do 26. leta. Morajo pa biti vpisani v kakem italijanskem strelskem društvu in se morajo na vsak način predstaviti naborni komisiji. Onim dijakom, ki imajo dovršiti n. pr. še zadnje leto kake srednje šole, se od strani vlade nudijo iste ugodncsstL Seveda pa samo do položitve zrelostnega izpita. Oni dijaki, ki obiskujejo kako šolo v inozemstvu, se morajo javiti pri najbližjem konsulatu, ki jim bo dal natančna navodila. Na vsak način pa naj zahtevajo pismeno potrdilo o prijavi Nabori se bodo najbrže vršili pri dotičnih kcnsulatih. Dijaki, ki študirajo v inozemstvu, si morajo preskrbeti od vnanjega ministrstva v Rimu potrdilo, da je ona šola, ki jo obiskujejo, enakovredna kaki italijanski univerzi. Privatnim uradnikom. Neki zasebni uradnik nam piše: Pred nekaj časom je neki gosp. bančni uradnik pozival svoje stanovske tovariše, naj bi se strnili v krepko organizacijo. Potreba take organizacije, na katero je opozarjal omenjeni dopisnik svoje tovariše v bančni stroki, velja za vse druge privatne uradnike. Gotovo vidijo vsi privatni uradniki potrebo ustanovitve naše organizacije, ki bodi zgolj strokovne narave in imej nalogo zbolj-šati naš položaj v gmotnem in moralnem ozi-ru. Gotovo bi taka organizacija dosegla zaželeni uspeh v vsakem pogledu, n. pr. pri posredovanju služb našim mnogobrojnim kolegom itd. Prepričan sem, da ga ni med nami, ki bi se ne strinjal vsaj v načelu s to mislijOL A marsik&etri me bo zavrnil, češ, da ne bo mogoče združiti v eno društvo vse najrazličnejše panoge zasebnega uredništva! Naloga je seveda težka, toda s trudom in požrtvovalnostjo bomo vendar prišli do uspehov. Maio dobre volje in šlo bo. Ali bi ne bdo morda dobro, ko bi odvetniški in notarski uslužbenci povabili na prihodnji sestanek na katerem bodo razpravljali o svoji stanovski organiza-' ciji tudi druge stroke, ds bi skupaj pretresli,, ali bi se ne dala ustanoviti skupna organiza- j c i-a vseh zasebnih uradnikov. —S. Družinski izlet PUudnakegjB društva t vipavsko dolino. Društvo je odločilo napraviti v ne-1 deifr 2. aprila ta jako lep! in lahki izlet, da nudi -vsem prijateljem narave možnor' udeležbe. ErzeH je cilj izleta, sadkrilfu^' celo dolino m čara Slovaka s svoran razgledom na vse strani. V prijazni dolini oranice bo v do-broznani gostilni Cehov ino vi kosilo. Po odmoru se vrne družba preko Štanjela z vlakom 19'58 v Trat, kamor prispe ob 21'08. Odhod zjutraj ob 6. uri z državnega kolodvora. Vsem sokolskim društvom, včlanjenim v tržaški žnpL Da upostavi svoje delovanje in delovanje sokolskih društev, ki so pri njej včlanjena sklicuje Tržaška župa svoj občni zbor, ki se bo vršil na Belo nedeljo. Glasom dol. 10. pravil Tržaške župe imajo glasovalno pravico samo zastopniki društev, ki so bili v ta namen izvoljeni na društvenih občnih zborih. Poživljajo se torej vsa Sokolska društva Tržaške župe, da nemudoma skličejo občne zbore, ako je treba izredne, da izvolijo zastopnike za občni zbor «Župe». Društva imajo pravico poslati za vsakih 20 članov po enega zastopnika. Naj bo vsako sokolsko društvo do Velike noči prav gotovo pripravljeno za udeležbe na obenem zboru, na katerem se bo razpravljalo tudi o reorganizaciji sokolstVa v Julijski Krajinu «Tržaška župa». Vodstvo otroškega vrtca pri Sv. Ivanu, se v imenu svojih gojencev najtopleje zahvaljuje Ženski podružnici v Trstu za darovane obleke. Bog plati! Pevsko društvo «Adrijt» v Barkovljah bo imelo jutri, 29. t m. ob 7, uri zvečer svoj redni občni zbor v gorenjih prostorih «Obrt-nijskega društva». Z o žiro m na važnost dnevnega reda so naproSeni delujoči in podporni člani, da se udeležijo tega občnega zbora v polnem številu. Pevski zbor «Zveze». V četrtek, dne 30. t m. vaja za ženski zbor tržaškega odseka (Trst, Kras, Istra) ob 3. uri popoldne na CM šoli pri Sv. Jakobu. V soboto, dne 1. aprila vaja v Vipavi ob 4. uri popoludne. V nedeljo, dne 2. aprila vaja v Postojni ob 10. uri zjutraj. Vrdeljski Sokol. Jutri zvečer odborova seja. Občinsko gledališče G. Verdi. Sobotna premijera Rossinijeve opere «11 barbiere di Si-viglia*. je izpolnila vse ime občinstva, ki se je pričelo zbirati pred' gledališčem že v zgodnjih popoldanskih urah. Takoj v začetku je slavna siclonija dosegla popoln uspeh. Z veliko nestrpnostjo pričakovani «barbiere» Stracciari je bil ves v svojem elementu, tako poglobljen v svojo ulogo, da si ga boljšega res ne bi mogli zamisliti, roleg najvišje glasovne perfektnosti je zlil v svojo ulogo tudi vso svojo prirojeno duhovitost. Vredna družica mu je bi'a Capsirjeva kot «Rozina», ki je z drznim — nekoliko pretiranim — izkoriščanjem svojega glasovnega materijala dokazala, da obvladuje popolnoma svojo ulogo. Tenor Carpi je bil tudi dober «Almavrva». Tem trem odličnim pevcem so se prav srečno pridružili Pie-ralli kot «Don Basiiio» in Azzolini kot «Don Bartolo*, kakor tudi ostali v postranskih ulo-gah. Mojster Martinuzzi je tu ponovno pokazal, da je na višku svoja naloge. Gledališče dobesedno nabito polno, V nedeljo se je opera ponovila. Nocoj točno ob 20 premijera Wagnerjevih •Meistersinger von Niirnberg*. I s trlaškesa itellerafa Tat z vrečo tobaka aa rasni. Policijski agent Marcora, ki je patrulfcral včeraj ob prvih jutranjih urah po trgu Nicold Tosmnaseo, je slišal, kako nekdo odpira rolo tobakarne na go-ricmenjeaem trgu št. 2. Funkcionar se je radovedno ozrl proti tobaksurni. Tedaj je zagledal dva možakarja, — eden je nosil na rami polno vrečo — ki sta bila ravnokar zapustila tobakarno. Moža nista v prvem hipu zapazila moža postave. Zato sta pa tudi stopala po trgu — seveda hitrih korakov — z mirno vestjo in s trdnim prepričanjem, da jih nihče ni videl. Šele ko sta bila v funkcionar je vi bližini in ko jima je ta velel, naj se ustavita, sta naenkrat izgubila ponos, ki ju je malo prej držal; oni, ki je nosil težko breme, se ga je s težkim srcem iznebil, nakar se je sputil premljevalcem v divji beg. Funkcionar pa za njima. Ker pa ta bila moža urnejših nog, sta kmalu izginila policijskemu agentu izpred oči. V vreči, katero sta bila pustila tatova na trgu, se je nahajalo za nad 3000 lir NoTOtcjncck v morju. Včeraj ob prvih ju-tranjih urah se je nahajal neki uskižbenec pomorske vlade na obeežju kanala, — pri cerkvi Sv. Antona novega-- nedaleč od fakozvanega »zelenega mosta*. Tedaj fe zagledal v morju, in sicer par metrov od omenjenega mostu, plavajoče trupla novorojenčka. Uslužbenk - je skočil v bliža je poslopje pomorske vlade m js tam opozoril nekega pilota, za kaj gre. Kmalu je bil opozorjeni pilot na obrežju in je povlekel novorojenčka z mrežo na suho. Pol ure pozneje je prišla na lice mesta preiskovalna komisija, ki je ugotovila, da je bilo dete nad pet dni v vodi. Dote je bilo nošeno v mrt-' vaiaico v mestni bolnišnici. Policija zasledtrfe mater. Tatovi — požfgttlci. V nedeljo proti večeru so vdrfi neznani, nepovabljeni gostje v stano-vaaje družine Borioiazri v oboi della Guardia št. 7, kjer so vso razmetali in se končno pola-stili več col perila in nekaj pohištva v skupni vretknosfi nad 3000 Ur. Prod odhodom so pa bifi ie tako predrzni, da so zanetili ogenj s pohištvom. Sreč« jo bilo, da so zapazili sosedje ob psanrem čoou dim is so šli v stanovanje, kjer so lokaairali ogenj. Dva siučoja Možnosti. Včeraj zjutraj so pripeljali v opazovalnico v mestni bolnišnici dve nesrečnici, in sicer Torezo S., stanujočo v udici Soiitario It. 11, m Marijo C, stanujočo v ulici di Rena it 3. Radi starih grehov, in sicer radi prilastitve dveh zlatih prstanov, ki sta bila last neke Ide, stanujočer v neki hiši v ulici Vitelli, je bila včeraj aretirana Marija Perhautzeva, brez stalnega bivališča. Izgubila je vid. Revica je imela eno samo oko in še to je izgubila po nesreči. Šla je proti večeru po ulici Giuseppe Parini proti domu. Med potjo si je iztaknila drugo oko na poštni nabiralnicL Revica, ki je sedaj slepa, se imenuje Alojzija Polacco in stanuje v ulici Giuseppe Parini. Odpeljali so jo v bolnišnico. Težka nesreča. Pomorščak Matej Muskulič, uslužben na parniku Venezia, ki je zasidran ob nekem pomolu pri Lloydovi ladjedelnici, je padel sinoči pri delu v notranjost omenjenega parnika in si je razbil črepinjo. V agoniji so so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Tatovi v trgovini. V noči od nedelje na ponedeljek so vdrli tatovi — bilo jih je sedem — v neko trgovino z mešanim blagom v ulici Casimiro Donadoni št, 2. Raznovrstno blago, katerega so se polastili v trgovini in ki je bilo vredno 10.000 lir, so odpeljali tatovi z dvokolesnim vozičkom. To gibanje so videli nekateri stanovalci hiše št. 2 v isti ulici — katere je bil zbudil ronot, ki so ga povzročili tatovi, iz sladkega spanja. Borzna poročila. Trst, dne 27. marca 1922. Tuja valuta na tržaikem trgu: ogrske krone.............—.2.15 2.25 avstrijsko-nerašhe krone —.28.— —.31 češkoslovaške kione ,«••»•• 34.75.— 35.75 dinarji..........................24.50.— 25.55 le j i 14.—15.— marke •••••••••••••• 5 90.— 6.90 dclarU..........................19.30— 19.50 francoski franki 177.15.—177.60 Švicarski franki..................379,—.—383.— angleški funti papirnati............85.40— 85.80 angleški funti, zlati..............94.25.— 96.25 napoleoni........................75.50 76.25 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli HoSandec Roman (101) Amina se je ozrla za pas in videla, da ima pri sebi še vedno bodalo. «Dobro torej. Hočem živeti, čeprav imam smrt v svoji moči — hoče miiveti že zaradi svojega moža.* Nato se je spet vrgla na ležišče, da bi pozabila na svoj grozni položaj. Od jutra do poldneva naslednjega dne je bila v nekaki omotični otopelosti. Ko se je spet dvignila, se je začutila zelo oslabljeno; nanovo se je ozrla krog sebe, toda bilo ni videti ničesar drugega kot voda in nebo. •O ta osamelost — kako grozno! Smrt bi bila slajša — toda ne, ne smem umreti — živeti moram, za Filipa moram živeti!* Spet se je okrepčala z vodo m prepečene em; nato je prekrižala roke na prsih. «Še par dni brez pomoči in vse bo končano. Ali se je že kdaj nahajala katera žena v mojem položaju, da ne bi ob pala? O, ti zločinci, ki so me ločili od moža in so svoji rešitvi žrtvovali ubogo ženo! Tudi mene bi lahko rešili, če bi imeli le koHčkaj usmiljenja; toda tega ni»o nikoli poznali!* Napočila je noč in na neba so se pojavili težki oblakn. Bliski so prekrižali nebesni svod in zdaj pa zdaj razsvetlili samoten splav. Slednjič so se trgali tako na gosto — ne drug za drugim, temveč od vseh strani sikajoč, da se je zdelo, da je vse v plamenih. Istočasno je J grmelo in grmelo, zdaj od blizu, zdaj v dalji. • VeteT se je ojačil in valovi so premetavali ubeg brod sem in tja in oblivali celo Aminine noge, ki je stala osamelo na neznatni la>-djica. • Tako je prav — to mi je ljubše kot ona tišma in vročina; to mi spet povraća moči,» je rekla Amina, se ozrla proti nebu m je gledala ognjene kače, dokler ni skoro oslepela. «Da, tako morm biti. O, Wiaki — raztrgajte me, če imate veselje, o, valovi odtrgajte me seboj in pokopljtte v svojem penečem se grobu. Naj se razlije nad to, smrti posvečeno glavo jeza vseh elementov — ka jmi je na tem! Smejem se, smejem in zaničujem vas! In vendar ne, ae, ne varaj se, Amina — še je u-panje. Torej bom usodi mirno gledala v obraz. » Spet se je v legla in zaprla oča. Začelo je Hti v gostih nalivih do jutra. Veter je še vedno pihal, toda nebo se je zjasnilo in vstalo je soince. Amina je trepetala v premočeni obleki. Solnčna gorkota je premočno u-Činkovala na njeno izmučeno telo in začelo se ji je blesti. Dvignila še je, se ozirala okoli in zdelo se ji je, da vidi vsepovsod zeleneče trate, valujoča polja hi gozdove s kokosovim drevjem, ki se podfcava v vetrn; zdelo se ji je celo, da vidi prihajati Filipa, razprostrla je roke in p—vstati, da bi padla v naročje, toda noge so ji odpovedale. Poklicala ga je, na ves glas zakričala in slednjič nezavestno pac&a na svoje ležišče nazaj. Mali ©glasi se računajo po 29 sto t in k beseda. — Najmanjša pristojbine L 2'—. Debele črke 40 stotink b*** seda. — Najmanjše priaioibina L 4'—. Kaor iščah v uL Fonderia 3. 46 SPRETNA šivilja se sprejme na dom za več mesecev. Dobra hrana in stanovanje v hiši-Nasiov pri upravništvu. 590 PRODA SE takoj na Spodnjem Štajerskem, v večjem trgu, ležečem ob železnici, kjer je sedež raznih oblasti hi razvita industrija, hiša z gostilno in mesnico, kiarvmeo, hlevom, ledenico, velikim z člen jadnim vrtora, njivo m malim vinogradom. Cena jug. krcn 1,200.000. Naslov pri upravništvu. 599 GOSPOD, 33 leten, samostojen veleposestnik, brez starišev, želi znanja v svrho takojšne ženitve s skrbnim, dobrosrčnim dekletom ali vdovo s premoženjem, po možnosti s trgovko na deželi aH v mestu. Ponudbe le s pravim naslovom in sliko pod «2enitev» na upravniStvo. 603 POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvlijih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, cbiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12. 1. desno. 25 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jin drugi ne premorejo. Pondares 6, I. CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Soktario 14. 51 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 Županstvo obline Dornbers naznanja, da je od 22. marca t 1. naprej skozi en mesec na vpogled v občinskem uradu imenik oseb, ki so na podlagi člena 70 in 71 Št Germanske mirovne pogodbe pridobile italijansko državljanstvo in so v tuk. občino pristojne in to ne samo radi javne službe. V gori omenjenem roku je tedaj predložiti morebitne zahteve za vpis v slučaju o-pustitve, ali za izbris radi neopravičenega vpisa. V prvem slučaju naj se zahtevi priloži družinski list. (17?) Za župana : Franc Rollc. Zastopstvo za Julijsko Krajino Erraanno Morgensfeln — Trsi Via Ugo Poionio 3 21 Srebrne Krone In zlata plačujem po najvišjih cenah ALOJZU P Trsi, Plazza Garihalđi 11 2 8 (prej Barriera) Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom, Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 za peči in štedilnike po L 32 q. prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiiiski strešniki, opeka Za velike množine cene po dogovoru. DAlilELE PILlIti, Trst, Ccruneo 23 37 Telefon 1306.