Naročnina mesečno ^BBtKK^^. ^^ ^^^^^^^ ^fc Ček. račun: Ljub* za ^^^m Vb ^^ Ijana stvo 40 Din — ne- W % M » m. fTF^ izckija ce- fgSBH^^ iffB |jDV bRB 9 B ^ loletno % Din, za ^KI^^H^. ■■ ^M OH B jH^^® B^^^^B ^^^^^^ 120 Din _ ^Hj^n MNH ■ BRt 1B|» JB BaHf B ^^m Praga-Dunaj ^a^ Hisl^ JBLm*J ^ JLm+^Lm^ 10.349 za inseratc; Uredništvo je v "^^^^JfgjjSF -JHjflME, 11 mi lllfflffr M ^^pK jMfflfi&flll^r ^^B ^^^^^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 SaHM®"''^ (F ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ jeva 6. telefon 299.' nočn a'^2996,^2994 "i n' 2050 Z TieČeljSkO PHlOgO »IlUSMrCini SlOVeHCC« SSj^^n&v^VraS Hitlerjeva zmaga Če razumemo pod diplomatom državnika, ki zna od svojega nasprotniku izvojevati konccsijo po finih ovinkih, ne da bi zadel njegovo občutljivost, pa naj bo ta splošno človeška ali lastna določeni kulturi, poleni lahko trdimo, da niso Nemci dobri diplomati. Nemška diplomacija prerada bije s pestjo po mizi. Takšna je bila pred vojno pod Viljemom, takšna je danes, ko sc še ne more ločiti od Viljemovega duha in se smatra še vedno za predstavnico naroda, ki ima neko izredno poslan-slvo na tem svetu. Še konciljantni Slresemann je v Ženevi med jezično bilko z Zaleskim o manjšinskem vprašanju udaril po mizi; leta 1922. so Nemci v Rapallu pokazali zaveznikom, da bi nanje pritisnili, pesi z razglasitvijo pogodbe z boljševiki; marca lanskega lela sta Curtius in Schober presenetila vso Evropo z načrtom o carinski zvezi z Nemčijo in danes slojimo pred svečano izjavo nemškega kanclerja, da ne bo Nemčija več plačevala vojne odškodnine. Povojna Evropa, ki se no more umiriti in ki ji je gospodarska kriza zrahljala živce, jo preobčutljiva, da bi z lahkoto prenesla takšne sunke. Nemci računajo z njeno šibkostjo ,lahko rečeno, z njeno onemoglostjo in pa s splošno moralno, socialno in gospodarsko zmedo po vsem svetu in smatrajo, da so takšni trenutki najbolj primerni za krepke diplomatske sunke, misleč, da se nikdo ne bo upal odločno reagirati na udarec. Evropa je utrujena in Ijudeim prav nič ne prija žvenketanje s sabljo, na Poincarejev pohod v Porurje ne moremo misliti in ludi vpoklic rezervistov v Belgiji, o katerem piše nemški tisk, bo gotovo zgolj obrambnega značaja pred morebitnimi Hitlerjevimi presenečenji; vendar jc gotovo, da takšno sistematično draženje evropske javnosti ne more koristiti miru. Hriiningova gesta izdaja Hitlerja, ki stoji v ozadju stolisočih jeklenih čelad in oboroženih bur-šov. Danes je že postransko vprašanje, ali je Briining s svojo potezo bolel razorožiti Hitlerja, ali pa je morda postopal na njegov pritisk. Inozemstvo stoji že pred dovršenim dejstvom: Dr. Briining jc govoril kakor bi govoril Hitler, ako bi bil na vladi. Hitlerjeve besede v ustih predstavnika najbolj umerjene stranke, ki igra po vojni v Nemčiji vodilno vlogo, so še težje. Prav radi verjamemo poročilu baselskih izvedencev, da Nemčija danes ne more plačevati vojno odškodnine, radi gospodarsko krize, tudi ne izključujemo možnosti, da ne bi Nemčija tega zmogla tudi v bodoče, čeprav njen današnji gospodarski razvoj lega ne kaže, toda že danes preti vsem svetom brezobzirno napovedati: : plačevali ne bomo več?, se pravi, »plačevali ne bomo ne morda radi lega, ker ne moremo, temveč ker nočemo.« V tem leži vsa teža prve Briiningove izjave, ki jo je pozneje nekoliko omilil * silno elastično pripombo, češ, da Nemčija ne bo plačevala, ako se svetovni gospodarski položaj ne zboljša. Nemčija je s tem raztrgala ne samo versajsko mirovno pogodbo, o kateri trdi, da jo je podpisala prisiljeno, temveč ludi poznejše prostovoljne dogovore, kakor so Dnvvesov in sedanji Youngov načrt, ki je bil sklenjen v Haagu. . Nikdo ne moro Nemcem zameriti, da si skušajo olajšati breme vojne odškodnine ali se ga kratkomalo otresti, toda pot, ki jo pri tem ubirajo, je zgrešena. Kakor zasebne, tako se tudi mednarodne pogodbe lahko revidirajo samo sporazumno med obema pogodbenikoma. Zato je bila ludi sklicana konferenca v Lausanno, da se prizadele države domenijo z Nemčijo glede reparacij; nemški upniki 6o bili tudi že pripravljeni na kompromis, to je zaenkrat na moratorij. Medtem pa so Nemci, ki so dobro vedeli za pripravljenost nekdanjih zaveznikov na popuščanje, dvignili glave, češ mi sploh ne bomo plačevali, in s tem že raztrgali Youngov načrt, ki so ga podpisali kol svoboden narod. Tu se nam vsiljuje vprašanje, ali ne bodo Nemci isto storili tudi z drugimi določbami mirovnih pogodb? Locarno so tudi podpisali in si šteli v čast, da so mogli to storiti ne kot premaganci temveč kot enakopravna država, danes pa vam ves nemški tisk ne glede na njegovo politično pripadnost javno trdi, da ne bo Nemčija nikdar priznala poljske meje, in se razburja radi zbli-žanja med Rusijo in Poljsko. Katera mednarodna pogodba bo potem Nemcem še sveta? Na kakšno podlago naj se postavijo mednarodni odnošajl, ne samo politični, ako so pogodbe tako lahko trgajo? Takšna politika škoduje očividno tudi gospodarskemu kreditu Nemčije. Za slovanske obmejne države je bila Briinin-gova izjava gotovo resen opomin, naj se nikar ne vdajajo iluzijam glede bodočih namenov Nemčije. Briining jo tudi s svojo nepričakovano gesto popolnoma izpodkopal temelje Briandovo politike In zrušil, kar sta Stresemann in Briand tako potrpežljivo gradila leta in leta. Ako pogledamo na vprašanje reparacij, kakor ga je eedaj postavil Briining, in na bližnjo reparacijsko konferenco v Lausanni z našega ožjega vidika, jo jasno, tla se mi nc moremo odpovedali reparacijam. Preveliko odgovornost bi si nadel pred narodom tisi i, ki bi se upal lo sloriti. Vsak naš človek od priprostega kmeta do najvišjega uradnika je občutil na svojih ramenih llooverjev moratorij, ki je našim financam ugrabil 800 milijonov dinarjev. Tudi mi smo pripravljeni na žrtve, ako so potrebne za pomirjenjc in gospodarsko obnovo'Evrope. Toda to žrtve jc Ireba pravično, lo jc sorazmerno razdeliti. Zakaj bi ludi Nemci, katerih zemlja ni poznala strahovitega vojnega razdejanja, katerih industrija je najpopolnejše opremljena, katerih trgovinska bilanca je močno aktivna, katerih življenjski standard je neprimerno višji kakor pri vsakem izmeti srednjeevropskih. ako ne evropskih narodov, ne v/.eli nekaj žrlev nase? Kako naj naša država naloži za vso Francija in Nemčija zbirata sile Obe vladi se trudita, da gresta čim jačji pred mednarodne konference Tudi Italijani bi se vadi znebili vojnih dolgov Reševanje francoske vladne krize Pariz, 12. jan. tg. Francoski kabinet je danes opoldne v nujno sklicani seji stavil na razpolago vse ministrske portfelje. Laval je dobil naročilo, da sc pogaja o takojšnji preosnovi, ali pa novi sestavi vlade. Predvsem sc je Laval dopoldne odpeljal k Briandu, da bi so z njim natančneje dogovoril. Okoli 11 dopoldne jc Laval izjavil, da se je z Brian-dom v vseh stvareh strinjal, nakar so je odpeljal v Elizej, da poroča predsedniku republike. Okoli 11.30 se jo sestal ministrski svet. Kakor se uradno poroča, jo ministrski predsednik poročal o trenutnem položaju in naglašal, da hoče neposredno pred velikimi mednarodnimi konferencami skleniti vse vladne stranke, tla bi se vodila skupna politika. Ministrski svet je soglasno odobril izjave ministrskega predsednika in mu pustil popolno svobodo delovanja. Vsi ministri in vsi državni podtajniki so mu dali svoje portfelje na razpolago. Koncentracija nemških strank za volitev predsedniku Berlin. 12. jan. Ig. Ker se hoče nemška držav-' na vlada pred konferencami v Lausanneu in Ženevi izogniti doma velikim parlamentarnim debatam o zunanji politiki, je bil danes v odboru najstarejših poslancev odklonjen predlog komunistov za sklicanje nemškega državnega zbora. Kljub temu je sklicanje državnega zbora potrebno radi volitve državnega predsednika, ki se ima sedaj --vršiti z ljudskim glasovanjem. Državni zbor pa mora določiti termin za volitve. Računa sc s tem, tla bodo volitve na kako nedeljo meseca februarja, morda 21. ali 28. februarja. Hugenberg je danes poslal državnemu kanclerju dr. Bruningu odklonilen odgovor nemških nacionalistov, da bi se poslovna doba Hindenburga podaljšala v državnem zboru. Vlada je sedaj zagotovljena, da bodo vse stranke razen komunistov podpirale izvolitev Hindenburga lako, da bo potrebna samo ena volitev. Francija in Anglija še vedno needim Pariz. 12. jan. tg. »Matiu< smatra, dn se je sir Leith-Ross zalo odpeljal nazaj v London, ker je smatral, da so njegove instrukcije zastarele spričo novega sunka nemškega kanclerja dr. Briininga. -Malin : izjavlja, da so ostale konference sira Leith-Rossa v Parizu brez uspeha. Anglija nastopa še vedno za nnuliratije dolgov in reparacij in zahteva petletni moratorij za Nemčijo, dočim dovoljuje Francija kvečjemu 2 letni moratorij. Z ozirom na te diference napoveduje »Figaroc, da bo prišlo zopet do osebnega sestanka med Lavalom in MacDonal-dom, morda že koncem tekočega tedna. Milan, 12. jan. tg. V italijanskih listih se tuje vedno glasneje zahteva proti dr. Briiningovi izjav i, tla naj zavezniške države, enako kakor Nemčija, izjavijo, da vojnih dolgov no morejo več plačevali. Pričakuje se, da bo tako izjavo dala Anglija in da se bo Angliji pridružila Italija, ki je že lela 1922 izjavila, da je zveza med reparacijami in vojnimi dolgovi neločljiva. »Popolo d'Italia< izjavlja v uvodnem članku, o katerem se smatra, da je prišel naravnost izpod peresa Mussolinija: če na lozanski konferenci ne ho nobeno rešitve, bi bilo bolje, da bi so. sploh ne sklicala in da bi sc sploh take drage iu nevarne konference ne sklicalo več. Ix>zanskn konferenca mora dovesti do tega, da se črtata strani: debel in kredit v tragičnem političnem knjigovodstvu. Reparacijska banka odklonila podaljšanje nemških kreditov Basel, 12. jan. AA. Upravni svet banke za mednarodna plačila jc na formalno zahtevo guvernerja francoske narodne banke odklonil prošnjo nemške narodne banke, naj bi ji bil podaljšan kredit, ki ga uživa za brezpogojne reparacijske dajatve Nemčije. Sklep upravnega odbora je bil soglasen, čeprav jc pred sejo dr. Luther zatrjeval, da bi utegnila odtegnitev tega kredita ogrožati nemško valuto. Berlin, 12. jan. AA. Nemško časopisje pona-tiskuje inozemske komentarje o Briiningovih izjavah Wolffovi agenciji in posebno ostro zavrača napovedi francoskega časopisja o gospodarskih sankcijah, če Nemčija odpove nadaljnje reparacije. Pri tej priliki protestirajo listi tudi proti odpovedi reeskontnegu kredita v znesku 100 milijonov dolarjev, ki ga je doslej imela nemška narodna banka pri baselski banki za mednarodna plačila. Glede tega sklepa baselskega zavoda pravi poluradna izjava, da Francija ni imela izključne pravice zahtevati to odpoved, ker sodeluje pri tem kreditu le z eno tretjino. Odpoved tega kredita bo le poslabšala plačilno zmožnost Nemčije. Zanimivo je, da časopisje prikriva javnosti oni del MacDonaldove izjave, s katero je predsednik angleške vlade obsodil Brilningovo metodo. Priznati pa je treba, da pričenjajo zmerni krogi žo dvomiti v oportunost dr. Briiningovih izjav. Po mnenju Ieli krogov je Francija tako odločno odklonila dr. Brilningovo izjavo, da bo la izjava utegnila ustvariti hud spor Nemčije s Francijo, ne tla bi Nemčija na koncu imela koristi od tega. Podobno kvarno naglico je Nemčija pokazala že s predlogom o carinski zvezi z Avstrijo. Zal pa so li kritični glaaovj zaenkrat Se osaml jeni. ethlen pri Mitssoliniju JflaHjanske sunek proti Mali antanti llelgrad. 12. jan. I. Semkaj so prispele vesti, tla je grof Belbleu odpotoval preko naše države v Italijo, kjer se sestane s predsednikom Musso-linijeni. Ker ta obisk prihaja lakoj za obiskom romunskega ministra Argeloiamia. dobiva v sedanjem trenutku prav poseben značaj. V ospredju srednjeevropske politike sta dve vprašanji: ustvaritev gospodarskega bloka in preokret v stališču napram Sovjetski Rusiji. Italija se trudi, da bi na vsak način preprečila napovedani podonavski gospodarski blok ter je brez dvoma v tem smislu vplivala na romunskega ministra in bo ves svoj pritisk izvajala gotovo tudi na grofa Bethlena, ki je že star popotni romar v italijanski zunanji politiki. Vzporedno pa hi italijanska diplomacija rada videla, tla pride do sporazuma i Romunijo. Argctoianu je našel novo vzpodbudo v tem prav-cu. Ni neverjetno, da bi se tudi grof Bcthlcn iic pridružil isli politiki. Doznava se v diplomatskih krogih, tla gotove velesile, kakor n. pr. Italija in Nemčija, na vse načine delajo v tem smislu, da bi razdvojila države male antante, tako v vprašanju podonavske gospodarske politike kakor ludi v vprašanju vpostavitve normalnih razmer s Sovjetsko Rusijo. Z razdvojitvijo male antante bi po njihovem računu oslabile tudi položaj Francije pri bodočih velikih dveh konferencah o reparacijah 1 in razorožitvi. Vse kaže, da je grof Betblcn v tem j pogledu velik sotrudnik Italije. Prijateljska pogodba med Albanijo in Bolgarijo Nadškof Kordač. -osemdeseileinik Praga, 12. jan. Včeraj je praznoval natlškol dr. Frančišek Kordač svoj 80. rojstni dan. Odkar je odložil mesto praškega nadškofa, biva jubilant v Bfežanih. Vsi katoliški listi prinašajo laskave ocene o slavljenčevem delovanju za procvil kato-lištva na Češkoslovaškem. Njegovi pastirski listi so bili odločilni za usmerjenje socialnega katoliškega gibanja. Nastopal je proti verskemu intlife-rcnlizmu liberalizma, proti materialističnemu monizmu kakor ludi proti človečanskim tezam profesorja Masaryka. Bil je izvrsten pridigar, a obenem voditelj katoliške mladine. Skrbel je za duhovniški naraščaj iu zgradil moderno semenl-I šče. Veliko pozornost so vzbudili njegovi pastirski listi glede socialnega vprašanja. V zadnjem , času jo nadškof Kordač zopet obolel, vendar so mu je zdravje že. toliko popravilo, da lahko še vedno mnogo piše. Neki publicist zaključuje svoj članek o nadškofu Kordaču tako-le: -Njegova osebnost kaže poteze demokracije, človeške strpnosti, asketičnega življenja in globoke življenjske modrosti. Po prevratu je umrli olomuški nadškof Sofija. 11. jan. Dne 5. januarja je prišla v Solijo albanska delegacija, ki jc imenovana za prihodnjo balkansko konferenco in kateri načeluje Aliinetl hej Konica, bivši albanski minister za zunanje zadeve. Dne 9. januarja je mešana komisija zaključila svoje delo ler je bil prijateljski dogovor med obema državama podpisan; s strani albanske delegacije so podpisali pogodbo Ahmed bt j Konica, Fuatl Aslani in Skender Konica; od bolgarske delegacije pu Janko Sakasov, A. Tošev in prof. Genov. Pogodba določa pravice narodnih manjšin, Albancev v Bolgariji in Bolgarov v Albaniji, ki so jim garantirane v smislu mirovnih pogodi). Manjšinam se garantira svobodno ustanavljanje šol in cerkva tam, kjer so v premoči z domaČim prebivalstvom, drugod se jim pa otvorijo prosvetni tečaji. Širjenje prosvele in literaturo je svobodno. Za balkanski pakt se predlaga prijateljstvo, arbitraža in nenapa-danje. Trgovski stiki meti obema državama naj se poglobe, kakor se žc vodijo delj časa pregovori v iem smislu. Sploh se ie v vseh vprašanjih doseglo Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe vremena. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in toplo. Topli južni vetrovi bodo poslali močnejši. Slabo deževje se predvideva. popolno soglasje, kar dokazuje tudi brzojavno imenovanje člana albanske komisije Fuad Aslani za upravitelja albanskega poslaništva v Sofiji. Dosedanji albanski poslanik Leskoviku odide v Angoro. Razvidno je, da jc vlada narodnega bloka v Bolgariji začela politično akcijo, ki ima za cilj, stopiti iz politične izoliranosti ter si iskati zaveznikov za okrepitev svojih političnih in gospodarskih ciljev. Stojnn predstavljal srce češkoslovaškega i šiva, nadškof Kordač pa njega možgane.« katoli- Budimpešta. 12. januarja, ž. Madjarsko-češko slovaška pogajanja, ki so bila v preteklem mesecu prekinjena v Parizu, sc bodo nadaljevala 16. t. ni. v Ženevi. Budimpešta. 12. jan. ž. Madjarski parlament šibo sestal k rednemu zasedanju 14. t. m. Druga sejja senata Overovljenje mandatov bližnjo bodočnost našim davkoplačevalcem breme 800 milijonov dinarjev, kako naj obnovi po vojni oškodovano kraje, kako naj plačuje dolgove, ki jih je napravila meti vojno, da obvaruje svojo samostojnost? Priznavamo, da je danes gospodarstvo enega naroda vezano na gospodarstvo drugega. Toda gospodarski in socialni položaj v Nemčiji ni danes nili zdaleč lako težak, tla bi vodilni politiki mogli pred narodom opravičili žrl ve, J;i se otl njega zahtevajo. Na koncu vseli koncev pa bi bilo neprevidno, tla bi s temi res krvavimi žrtvami kre , pili udarno moč naroda. : se še vedno ni otlpo-I vedal svojemu Drangu nach Osi en«. Belgrad. 12. jan. 1. Scnal jc imel danes svojo sejo. na kateri je izvolil vcrifikacijski odbor. Seja je bila otvorjena ob 10 dopoldne od starostnega predsednika Ivana Hribarja. Zapisnik prve seje je bil soglasno sprejet, nakar je skupščina senatorjev pismeno predložila listo članov za vcrifikacijski odbor. Predsednik jc predložil, naj se lista zato, ker je edina, sprejme z aklamacijo, s čemer pa ni soglašal senator čerovič, ki je mnenja, dn naj se ne •ivaja glasovanje z aklamacijo, ampak tla naj sona-lorji glasujejo posamezno in imenoma. Ta predlog 1 pa ni bil sprejel, ker sc je smatralo, da je parlamentarno obeležje tako, dn se o enotnih listah glasuje samo z aklamacijo. Predložena lista senatorjev je bila nato sprejeta. Člani so sledeči: Kosln Timo-tijevič. Marko Radulovič, Osman Vidovič, Taka To-povič, ilr. Velimir Mažuranič, dr. Josip šilovič, ; Dimitrije llikanovič, Desnica, dr. Franjo Novak, i Milutin Petrovič in Jovan Alliparmakovič. Predsednik Hribar je predlagal, naj so še. prečila lista vseh senatorjev, toda dr. Stanko Šverljuga je stavil prolipredlog. O protipredlogu so senatorji gluovali ler ga sprejeli, lako da imena senatorjev niso bila prečitann. Predsednik Hribar je nnlo polni izraze sožalja prvega jugoslovanskega senata ob i riliki bridke izgube narodnega delavca tir. Jos. nerin. nakar ie proglasil konzullirnnjc veri fikacijskega odbora, v katerem je bilo predsedniško mesto poverjeno bivšemu banu savske banovine ar. šiloviču. S tem je skupščinsko predsedništvo Ivana Hribarja končano ter preide predsedstvo senala dn definit ivne izvolitve predsednika na predsednika verifikacijskega odbora. Takoj po zaključeni seji se je sestal vcrifiku cijski odbor, ki je imel lahko tlelo, ker ni obstojala nobena pritožba proti senatorjem. Vsi mandali *t> bili lorej potrjeni. Popoldne ob 4 se je seja nadaljevala. Verifi kacijski odbor je podal svoje poročilo, ki je bilo brez vsake debate sprejeto. Nato so senatorji prisegli po predpisih »slavnega zakona. Prihodnja seja bo sklicana pismenim lotom. Protifašisti delajo Italiji preglavice Rim. 12. jan. ž. Giornale tl.llniin v svojem uvodnem članku ostro napada antifašistične emigrante in jih obtožuje, da so vsepovsod razvili Icro rislično akcijo, ler zahteva od Amerike, švedske in Francije, da napravi konec tej akciji ter da izžene antifašistične emigrante. Isti lisi navaja, da ie bilo v zadnjih dveh mesecih v Združenih državah izvršenih 25 atentatov na italijanske konzul«. Albert Veliki proglašen svetnikom V nedeljo, 10. t. m. je Osservatore Romano prineslo zelo obširno papeževo bulo, s katero sveti ofe proglaša Alberta Velikega za svetnika in cerkvenega učeuika katoliške eerkve. Hulo je [>u«lpisal papež Pij XI. in kancler rimske cerkve, kardinal 1' r il h w i r t b ter prefekt kongregacije svetih obredov, kardinal L a u r e n t i. Mul« je zelo obširna in obsega (i velikih stolpcev formata Osservatore Zelo toplo podaja uvodoma življenje svetnika od njegovega rojstva v škoiiji Augaburški, vstopa v dominikanski red, dalje, ko je postal provincial nemške province, po-drobno*opisuje njegove odlične cerkvene in učenja-ške na.-tope v domovini, v Parizu in Italiji, udeležilo na 11. Ivonskem koncilu in povratek v Koln. Njegova velika dušnopa.'*!Irska vnema najde posebno ozadje v njegovi izredni učenosti, s lsaiero je slovel daleč preko nemških mej. Njegova izobrazba jo bila vsestranska in že Pij II. je rekel o njem, da je doma na vseh znanstvenih področjih. Zato 'je bil že zgodaj odlikovan s pomembnim naslovom I) o c t o v u n i v e r s a 1 i s. Posebna Albertova zasluga je, da je dejanski oče s h o 1 a s t i k e , v katere filozofski sestav je mojstrsko uvedel Aristoteles«. V filozofiji iu teologiji ga je dosegel edinole njegov učenec sv. Tomaž Akvinec. Albert je i slanovitelj sholastične teologije, katere metodika je še danes norma za teološko naobrazbo duhovništva. Posebno ponienbni so Albertovi spisi o presv. Evharistiji, njegove eksegeze, inariološka in mistična dela. Z Leonom XIII. je treba priznati, da Albertov nauk, ki je vzgojil sv. Tomaža Akvinca. ne more zastarati, čeprav posamezne znanosti kažejo dnevno lepe napredke. Toliko o življenju in časti sv. Alberta, ki je 15, novembra 1280 bil poklican v večno življenje. Njegove velike čednosti so takoj spočetka v vernem' ljudstvu vzbujale veliko zaupanje. Tako je že papež Inoceiv VIII. dovolil dominikancem, da so obhajali njegov spomin v Kolnu in Regensburgu. Klemen X. je dovolil dominikancem moliti officium njemu na čast. Pij IX. pa je raztegnil cerkveno obhajanje njegovega spomina ua vso kolnsko nad-ikofijo. Večkrat so njegovi častilci v zgodovini poskušali sprožiti v Vatikanu svetniški proces. V zadnjih letih jia so se /a njegovo kanonizacijo posebno živo potegovale razne univerze, kar ima poseben pomen tudi v tem, ker je Albert Veliki mož miru, ki je zidal sveje veliko življenjsko delo na osnovah pravičnosti in ljubezni. Albert Veliki ,jc tia poseben način združeval v sobi božjo in človeško znanost ter s tem poka/al. da je v krščanskem življenju ne le utelešena najbolj resnična človeška in nadnaravna devršenesl. ampak da je edino le v krščanstvu tako popolno življenje mogoče oblikovati. Kanonični proces za svetniško proglašen je je izvedla kongregacija svetih obredov. Poročilo je podal na odločilni seli 1". denmbra kardinal Ehrle s. .1. Soglasno -o se kardinali in prelati f.dločili. da zaprosijo v. očeta, da preglasi Alberta Velikega za svetnika. Proinotor fidei je sv. očetu poročat o poteku seje in izjavil prošnjo, da bi se vsako lelo 15. novembra obhajal njegov spomin in da se mu dodeli naslov cerkvenega učeuika. Papež pravi na tem mestu: Rogu hvala, da je bilo Naši skromni osebi dopuščeno, da dovrši poveličanje Alberta Velikega pred vojskujočo Cerkvijo, ki se je trudit ne le za sebe, temv>č za vse iskalce resnice. Naj Albert nam vsem pomaga, da bodo vsi duhovi sledili v pokorščini Zvellčarju. Konferenca o oznameemvanm hmelja Belgrad. 12. jan. 1. V trgovinskem ministrstvu je bila danes konferenca o hmelju, katere so se udeležili i/. Slovenije dr. Mohorič, glavni tajnik Zbornicc Prekoršek, inž. Dolinar in Senica. Konferenca je imela nalogo podali predloge za izboljšanje kvalitete produkcije našega hmelja, nadalje, da uvede enotno siguiranje našega hmelju. Večina slovenskih delegatov je Zahtevala, da se izdela nov pravilnik o oznamenovanju. Obširna debata jo bila zaključena s tem. da bo v kratkem izdelan nov pravilnik o oznamenovanju hmelja in zakon o Izvozu hmelja, o katerem bodo interesenti še razpravljali. Policija proti previsokim cenam v gostilnah Ljubljana, 12. januarja. Ljubljanska policija nam je dala naslednjo informacijo: Banska uprava je dala nalog mestnemu načel-stvu in upravi policije, naj se Intenzivno bavita s pobijanjem draginje na trgu. pa tudi v gostilnah, kavarnah, po vinotočih in obratih z življenjskimi potrebščinami, med katere spada tudi manufaktura. V Ljubljani je življenje absolutno mnogo predrago in niso prodajne cene v nobenem sorazmerju z nabavnimi cenami sirovin in izredno nizkimi cenami živini. Posrečilo se je sicer, da so se cene mesa na trgu znižale na ono višino, ki kolikor toliko še odgovarja pravičnemu dobičku, predpisanem v zakonu za pobijanje draginje. Si bilo pa tako s cenami v velikem številu gostiln in podobnih obratih. Ugotovilo se je, da so sedaj nekateri prodajali po Istih cenah kakor pred enim ali dvema letoma. Tako smo ugotovili, da je cena svinjski pečenki Se vedno 10 do 12 dinarjev, medtem ko stane kilogram svinjskega mesa na trgu komaj toliko, dočim je bila svinjska pečenka prav po isti ceni še tedaj, ko so bile cefte mesu na trgu saj 10(1% višje. Oblasti tega na noben način no morejo dovoliti in zato je policijski, uprava stopila v stik z (iostilničarsko zadrugo, ki je sklicala meseca decembra sestanek ljubljanskih gostilničarjev. Zadruga je na svoje člane razposlal« okrožnice, da morajo gostilničarji znižali cone jedilom iu pijači saj 7.11 '20%, tako da bi opoldanska hrann. obstoječa iz juhe, mesa. dveh pri kuh in koščka kruha veljala 0 Din, v boljših oblatili H Din, v restavracijah U. vrsto 10 Din. In v prvovrdnib restavracijah 12—15 Din. Vinske kvalitete pa morajo biti gostom na razpolago že od S Din naprej za liter. Omenjeni seji ie prisostvovalo okoli :il) gostilničarjev in goslilničark, ki so vsi pristali na to in se s tem strinjali. Mnogo drugih gostilničarjev pa se ni zmenila za lo in zato je policija izvršila revizijo že mnogih lokalov, ki niso hoteli znižati cen, medlem ko le danes govedina na trgu že po (1 Din kilogram. Dvanajst gostilničarjev je policija do iiednj že ovadila, revizijo pa se Se vrši dalje. Policija poziva gostilničarje, naj sami 1 prostovoljno znižajo cene 1111 primarno višino, sicer j bodo k temu prisiljeni' Mandžttrsha konferenca Japonska se hoče držati svojih mednarodnih obveznosti — Japonsko vojaštvo pa je zasedlo Harbin London, 12. jan. VVashingtonska vlada je sprejela iz Tokia odgovor na svojo noto, v kateri je opozorila Japonsko vlado, da Unija kot sopodpls-nica tako zvanega pakta devetih velesil ne bo mogla trpeli, da bi ne z novim stanjem v Mandžuriji kršila suvereniteta Japonske in pa t a koz v« na politika odprtih vrat, ki vsem velesilam na kitajskem teritoriju daje enako pravico do gospodarskega, oziroma trgovinskega razmaha. Odgovor japonske vlade je skrajno koneiliau-len iu pomeni popolno zadoščenje za Washiugton. Japonska namreč izjavlja, da kot sopodpisnicii pakta devetih velesil nikoli ni imela >11 nima namena, da hi kršila suvereniteto Kitaja ali pa ustvarjala stanje, ki hi pomenilo kršitev politike odprtih vrat. Tudi ne misli Japonska kršiti Kellogovega pakta, niti no namerava sklepati s Kitajsko kakršnekoli nove pogodbe, tičoče se Mandžurije. Razume se, da so vvashingtonski krogi odgovor japonske vlade sprejeli zelo povoljno, dasi še ni znano, kaj misli Amerika na zatrdilo japonske vlade oficielno odgovoriti. Ni pa skoro nobenega dvoma, da bo odgovor Unije tak, da se bo moglo smatrati, da je diplomatičnl konflikt med Unijo iu Japunoin radi Mandžurije vsaj zaenkrat likvidiran. Pri tej priliki zatrjuje največji tokijski dnevnik »Niči Niči?, da ima Japonska izključno la namen, da vposlavi v Mandžuriji mir in red, ker je to spričo popolne anarhije v Kitajo nujno potrebno in v interesu vseh velesil, ne izvzemši Ameriko, interesi ameriške trgovine bodo zaščiteni le, če se japonska intervencija'posreči in če bo Mandžurija dobila upravo, ki je potrebna za procvit dežele. Kakor znano, se angleški zunanji urad ni pridružil ameriški dčimarši, kar japonski listi /. velikim zadoščenjem lconstatlrajo. Anglija je samo po svojem ministru za zunanje zadeve Simonu prpsila japonskega poslanika v Londonu, naj izjavi, kaj misli Japonska glede politike odprtih vrat v Mandžuriji. Japonski poslanik je seveda odgovoril, da se Japonska strogo drži in misli tudi v bodoče strogo držati obvez, ki jih je sprejela s podpisom tako zvane pogodbe devetih velesil. Kar se tiče pacifikacije Mandžurije, pa se položaj čedalje bolj zapleta. Akcija tako zvanih kitajskih - roparskih ček se menda res zelo razvija tako v južni kakor v severni Mandžuriji. Tako 11. pr. je več tisoč oboroženih Kitajcev napadlo 10. t. 111. cel japonski polk, ki sc jo nahajal 1111 poti v Činžov. Razvila se je praska, v kateri je bilo ubitih 5 japonskih častnikov in 15 vojakov, 20 pa težko ranjenih. Iz Mukdena so nato odšla v Cinčov japonska ojačenja, predvsem pa aeroplani, ki so Kitajce razpršili. Kitajski prostovoljci so nadalje napadli japonsko garnizijo v Sinojtunu, tako da je bilo veliko Japoncev ubitih, ostali pa so se morali iz mesta umakniti, dokler niso prišla ojačenja. V borbi s kitajskimi prostovoljci pa Japonci napredujejo in so zasedli sedaj mesto Činsi, ki leži čisto na jugu Mandžurije. Japonsko armadno poveljstvo je sklenilo, da zasede čisto vse kraje v Mandžuriji in upa, da bo v treh mesecih deželo popoluoma očistilo »ropar- jev«. h Mukdena jo odšlo lil vlakov, polnili letal in vojaštva, ki se bo razšlo 1111 vse strani, da iztrebi prostovoljsko četo. Ta akcija pa utegne postati nevarna, in sicer zato, ker je začelo japonsko armadno poveljstvo čistiti i udi severno Mandžurijo, ki jo smatra Rusija za svojo interesno sfero. Tako sc izve, da so Japonci t), t. m. odposlali iz Kirina več konipanij v mesto Ilarbin, kjer so se bili nedavno spoprijeli ondi bivajoči ruski belogardisti s kitajsko policijo. Moskovski listi trdijo, da so tisti spopad provo-cirali Japonci sami, da dobijo priliko, da Ilarbin zasedejo. Tako preti sedaj po likvidaciji konflikta z Ameriško Unijo drug konflikt s Sovjetsko unijo. Na energičnest japonske akcije vpliva predvsem okolnoat, da jo v Nankingu, kjer se je ustanovila nova vlada, vse narobe. Proti novi vladi so se namreč uprli bivši predsednik Caugkajšck iu general Vančinvej iu Hiilianinin. Govori se, da jo nova vlada zaradi tega demisijoniriila ali pa da v kratkem misli domisionirati, ako bi se ji ne posrečilo združiti političnih sil Kitaja v eno fronto. V Nankingu zopet demonstrirajo študenti, « katerih nihče 110 ve, kaj prav za prav hočejo. Govori se, du. sc ho Čangkajšek zopet povrnil 1111 vlado. Omembe vredna je tudi vest, ki pravi, da bo ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stini-son velesilam predlagal, naj se skliče posebna konferenca, ki so bo bavila z mandžurskim vprašanjem. Na to konferenco bo povabljena seveda tudi Rusija, ki je sopodpisnica pakta devetih velesil. Francoska vlada odstopila 1'ariz. 12. jan. tg. Ministrski predsednik Laval je zvečer odšel v Elizej, da poda predsedniku republike demisijo celokupne vlade. Pogajanja z radikalnimi socialisti so ostala negativna, Laval je ponudil Herriotu portfelj zunanjega ministrstva iu več, mest za njegove politične prijatelje. Herriot se je posvetoval s svojimi prijatelji in je potem Lava-lovo ponudbo odklonil. — Pri zopetni otvoritvi francoskega parlamenta je prišlo v Parizu do večjih demonstracij brezposelnih, ki so jih povzročili komunisti. V velikem krogu okoli parlamenta do Eif-flovega stolpa je vse mesto sličilo velikemu vojaškemu taboru. Šo v večernih urah so bili vsi mostovi zasedeni po vojaštvu. Aretiranih je bilo 000 oseb. Federativna ustava za Indijo London, 12. jan. ž. Times« poroča iz Ne\v Delhia, da je indijski podkralj konzultiral s predstavniki indijskih narodov, kakor tudi z nekaterimi politiki iz indijskih pokrajin, ki so pod britansko suvereniteto. Na sestanku so skušali najti način, da se onemogoči Gandhijev pokret ter da se požuri z federativno ustavo Indije. Priprave za izvršitev tega velikega dela so v glavnem sledeče: 1. določile se bodo tri komisije, ki jih bo imenovala konferenca okrogle mize v Londonu ter, bodo imele nalogo, da izvršijo v Indiji anketo. Komisije bodo pričele z delom v februarju in se bodo vrnile koncem maja. 2. V juniju, juliju in avgustu bo izdelan v Londonu načrt nove federativne ustave zn Indijo. 3. V decembru bo skupno zasedanje okrogle mize v Londonu. Na tem zasedanju bo odobren načrt ustave. 1. Nadalje bo meseca marca 1033 la nova federalna ustava sankcionirana in stopila v veljavo. London, 12. jan. ž. Iz Bombaya poročajo, da je po aretaciji Gandijeve soproge, ki so jo policijske oblasti prijelo v Bardogli v pokrajini Surad, kjer je vršila propagando in pozivala kmete na nepokorščino, da naj ne plačujejo davkov, bilo are-tiranih še nekaj drugih voditeljev in voditeljic. Tako je bila aretirana tudi hčerka predsednika vseindijskega kongresa Pathela v Amedabadu, kakor tudi znana indijska agitatorka Una Nehru. Indijska vlada hoče po aretaciji vseh voditeljev aretirati ludi žene, ki so stale na čelu Gandije-vega pokreta. Bivši predsednik panindijskega kongresa Rerod jo bil obsojen na šest mesecev zapora. Trdi se, da se bo tudi proti ostalim indijskim voditeljem, ki se nahajajo v zaporih, pričela razprava v najkrajšem času. I)aily News« javlja, da namerava indijska vlada Gandija izpustiti na svobodo, če da časlno besedo, da ne bo sodeloval aktivno v protibritunskem pokretu. V tem slučaju bo Gandi interniran v nekem malem mestu v pokrajini Bombay. Zborovanje nameščencev v Unionu Ljubljana, 12. jan. Vprašanje previsokih najemnin je za Ljub-I ijano že več let eno najaktualnejših življenjskih I vprašanj, ki posega globoko v osrčje družine in • rahlja njene temelje. To vprašanje je csialo vse do zadnjega 1111 mrtvi točki. Časopisi so pač že nekajkrat prinesli proteste iz vrst ogorčenih najemnikov, loda ti protesti so bili vedno zasloni. Celo apel g. bana dr. Mnrušlča na hišne posestnike je naletel na gluha ušesa. Hišni posestniki so z občudovanja vredno žilavostjo vztrajali pri svojih zahtevah in šli malodane z ignoranco preko vseh apelov in protestov. Nekateri so — kakor v pes meh — v zadnjem času 1111 vse pritožbe najemnino celo zvišali, kakor da hočejo s tem še bolj podkrepiti svoje nesoeialno gledanje na mizerijo uradnika 111 delavca naših dni in kakor du hočejo ! s tem nerazumevanjem ustvariti gospodarski krizi j soliden temelj zn čim daljši obstoj. Velika udeležba Današnje zborovanje v veliki dvorani Uniona 1 je p. kazalo, kako so nastopili državni in jirivaini i uslužbenci v obrambi skupnih interesov. Odbor | akcije za znižanje najemnin tvorijo: za Združenje i jugoslov. nar, železničarjev in brodarjev v Ljub-j i jan i Ivan Deržič, za NSZ g. Rudolf ,111 vini. za Društvo upokojencev iu upokojenk Maks Lilieg. za 1 zvezo Društev pri v. nameščencev Joško Zcmljič, i za Jugosl. učiteljsko združenje Ivan Dimnik. z*i I Združenje pil. uslužbencev N. Šinkelj. za drž. upr. pis. uradništvo Hinko Zaje, za Združenje učilelj-■slva meščanskih šol Janko Rupnik. Predsednik g. Ivan Deržič je v imenu strokovnih organizacij v nabito polni dvorani olvoril zborovanje s pozdravi prisotnih zastopnikov oblasti ter izrekel željo, da bi la skupni nastop olajšal življenje državnim iu privatnim uslužbencem. Pozdravil je tudi zastopnike tiska s prošnjo, naj stojijo zuppčeti akciji zvesto ob strnili, ter predlagal. naj se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka mili. predsedniku Petru Živkovlču, soe. min. Ivanu Puelju, trg. min. dr, Albertu Krairierju Iu fin. min. dr. MTlorudu Gjorgjeviču, Nato je izvajal med drugim sledeče: Gospodarska kriza ni šla mimo naše države, število brezposelnih raste, reducirajo se plače, cene živilskim potrebščinam so ostale skoraj neizpreme-njeno neobhodno potrebno je torej ludi, da so znižajo najemnine stanovanj, zn kalere izdajajo nekateri več kot polovico svojih dohodkov. Naša dolžnost je, da podamo točno sliko našega družinskega življenja in povemo, kje nas boli. Nuj se nam da ista pravica kot hišnim posestnikom! Na- jemnina naj se zniža v pravičnem razmerju napram čistemu donosu. To naše stališče moramo poudarjati vsi najemniki enotno, pa bomo dosegli, kar hočemo. Pozo težkega gospodarskega položaja naj nosimo sorazmerno vsi. Predsednik je nato prečital brzojavko zagrebških najemnikov, ki so že pred dobrim mesecem organizirali skupno akcijo za znižanje najemnin. Zagrebčani pozdravljajo zborovalce iu jim želijo uspeh. Nato je predsednik Deržič podal besedo glavnemu referentu g. Rudolfu Juvanu, katerega temperamentna izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem in ki je v uvodu podal kratko statistiko, koliko je bilo razpoložljivih stanovanj in najemnikov, preden se je ukinila stanovanjska zaščita. Povedal je, da tako vojna kot povojna Ljubljana ni nudila onega števila stanovanj, ki bi ga potrebovala. Prebivalstvo je naraščalo, dotok je prišel 7. dežele, kar so hišni posestniki izkoristili v svoj prid in pričeli navijati najemnine. Posledica ; previsokih najemnin je bila, da so se nekateri za-! tekli v barake in kleti, nastala je beda... Za na-, jemnine smo izdajali pred vojno 20 odst. od svoje plače, I. 1929 pa že 22 do 50 odst. Eksistenca družin je bila s tem ogrožena, saj dajo delavec skoraj polovico svojih dohodkov za stanovanje. Koliko so se strokovne organizacije trudile, da hi ostala stanovanjska zaščita! Stanovanjska zaščita je bila I. 1928 odpravljena in hišni posestniki so imeli tedaj proste roke. \ajemnine so poskočile na zlato pariteto. Vršile so se grde špekulacije. Posestnikom je bil vsak Izgovor dober, da so vrgli stanovalce iz hiše in nato oddali stanovanje drugemu za še večjo najemnino. Poznam posestnika, ki v enem letu dobi toliko najemnine, kolikor ga je stala hiša.« G. referent je nato navedel slučaj revne šivilje, ki jo vzela v najem majhno sobo v pad-,-lrešju. Ko je videla, dn bi se dala soba preurediti tudi v kuhinjo, je vložila v to preureditev 1,koli 15.000 Din. Gospod ugledni« hišni posestnik pu jc potem ubogi šivilji najemnino zvišal t utemeljitvijo, da je zdaj soba mnogo več vredna. G. Govornik je ožigosal še postopanje nekaterih hišnih posestnikov, ki se branijo strank z otroki, »Če dobijo oni. ki Imajo denar v hranilnici naložen, 10 odst. obresti, nikakor 11I prav, da bi se denar, v hiše naložen, obrestoval posestnikom po 30 odsl. Ljubljanska občina bo v dogledneni času znižala gn.staseino za 3 odsl. Radoveden sem ali se bo našel kakšen hišni posestnik, ki bo ludi prostovoljno znižal najemnino? Z vzklikom: Odirati se ne pustimo več! je govornik končal svoj referat. G. predsednik je podal nato besedo g, Jošku Zeinljiču, ki je zastopal Zvezo društev privatnih nameščencev, in izjavil solidarnost s težnjo za znižanjem najemnin. V imenu Jugosl. učiteljskega združenja je spregovoril g. Ivan Dimnik, ki je prav tako kakor njegovi predgovorniki zahteval maksimiranje cen stanovanj. Za Društvo vpokojencev in vpokojenk je govoril g. Maks Lilleg, ki je poudarjal, da so previsoke najemnine eden glavnih vzrokov gospodarske krize. »Vpokojenci plačujemo 70 do 75 odst. svojih prejemkov nenasitnemu gospodarju. Od česa naj potem živimo? Današnji shod je jasna priča. da sami ne moremo doprinašati vseh žrtev; žrtve naj doprinaša tudi kapital! Pravice do življenja si ne pustimo vzeti.« Predsednik Deržič je nato prečital sledečo resolucijo: Resolucija Najemnine naj se znižajo za 35 do 50 odst Zborovalci, zbrani na javnem shodu, sklicanem od strokovnih organizacij državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev in delavstva ugotavljajo, da je življenjski obstanek vseh onih slojev naroda, ki živijo od dela svojih rok in duha, pri obstoječi vseobči gospodarski krizi najtežje prizadel po neprimerno visokih stanovanjskih najemninah. V času, ko so vsled svetovne gospodarske depresije padle cene vsem življenjskim potrebščinam ter se je kupna moč delovnih slojev vsled znižanja [jlač in mezd občutno poslabšala in vsled uvedene štednje ter zmanjšanja produkcije v državnih in privatnih obratih in industriji povečala brezposelnost, predstavlja vprašanje pravične ureditve stanovanjskih najemnin najnujnejšo in neodložljivo zahtevo. Zborovalci ugotavljajo, da so sedanje stanovanjske najemnine v Ljubljani kakor tudi v ostalih mestih in krajih banovine brez dvoma previsoke in pretirane ter odvzemajo stanovanjskim najemnikom 50 do 75% njihovih skupnih prejemkov. Vsled tega so privatni in državni uslužbenci, upokojenci in delavci potisnjeni v največjo bedo, ker s preostankom nikakor ne morejo zmagovati neobhodnih izdatkov za golo življenje sebe in svojih družin. Zborovalci se zahvaljujejo banu dr. Marušiču za njegovo inicijativo za znižanje stanovanjskih najemnin. Prosijo pa g. bana, da vztraja in stoji ob strani delovnim .slojem našega naroda. Hišni posestniki po svoji volji zahtevajo od svojih hiš čisti donos v veliko višji meri. Zato je brezpogojno potrebno, da se čisti donos od zgradb oziroma stanovanj postavi na pravilno in pravično bazo, ki naj bo v normalnem odnosu do obrestne mere hranilnih vlog. Cene stanovanj v Ljubljani in ostali banovini naj se znižajo najmanj za 35 do 50%. Spričo okolnosti, da hišni posestniki in stanodajalci tako v naši banovini kakor v .oatalih pokrajinah naše države vzlic prizadevanju prisiojnih oblasti ne kažejo potrebnega razumevanja za težke življenjske prilike najemnikov ter ni pričakovati, aa bi sami prilagodili višino najemnin vladajočim neznosnim razmeram in kupni moči delovnih slojev, zborovalci pozivajo in prosijo vlado in nar. predstavništvo, —- da se zakonitim polom nemudoma zaščiti življenja dolovnih slojev ter uzakoni maksimiranje stanovanjskih najemnin. Resolucija 'je bila od prisotnih zborovalccv z velikim navdušenjem soglasno sprejela. Resolucija bo s posebno spomenico o današnjem shodu predložena vladi in narodni skupščini kakor tudi banu, ljubljanskemu županu itd. G. predsednik se )e na io zahvalil prisotnim za številno udeležbo te,- zaključil lepo uspelo zborovanje ob pol 8 zv, Izvoz skozi Maribor Belgrad, 12. januarja. AA. S postaj Maribor, šl. Uj in Pesnica je bilo izvoženih v času od 12. sept. 1931 do 5. januarja 1932 v Avstrijo 252.894 kg sliv | 287.040 kg jabolk, 3838 kg hrušk in 3111 kg grozdja; v Češkoslovaško 59.190 kg jabolk, v Nemčijo 10.109 kg jabolk, v Švico 77.893 kg jabolk, v llalijo 70.295 kg jabolk, v Francijo 24.000 kg jabolk iu v Madžarsko 30.000 kg jabolk. Preiskava o premoženja uradnikov v Romuni^ Biikarešt, 12. jan. ž. Po dolgem delu je končan zakonski predlog o kontroli izvora uradniškega premoženja. Svoječasno je nacionalno kmelska stranka predložila sličeu predlog parlamentu, vendar pit se zaradi demisijo Mlronencun o predlogu ni sklepalo. Dru št v o učiteljev glasbe bo imelo svoj redni občni deblo tako močno, da je ostal ua mestu mrtev. Truplo so spravili v mrtvašnico na kamniškem pokopališču. Poledica je bila vzrok smrti obče spoštovanega posestnika, 48letnega Ivana Bogatina iz Ma-iehove. Na domačem dvorišču mu je na ledu zdrsnilo ter jo pri padcu priletel s trebuhom ob panj ter se tako udaril, da jo obležal nezavesten. Takoj so ga naložili na voz ter ga prepeljali v maribor-| sko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več poma-! gali, ker je v kratkem podlegel poškodbam. Obe | smrtni nesreči sta vzbudili v domačem kraju ve-| liko sočutje tako s pokojnikoma, kakor tudi z nji-i hov ima rodbinama, ki sla težko prizadeti. I Novice iz ameriške Slovenije 27. deccmbra je poteklo 20 let, ko je pel novo sv. mašo znani župnik slovenske faro Sv. Lovrenca v Clevelandu, Rev. John J. Oman. Rev. Oman je prvi ameriški rojak Slovence, ki je dosegel duhovniško čast. Rojen je bil dne 20. maja 1879 v Brcckway. Minn., v najstarejši slovenski naselbini v Združenih državah. Klasične študijo je dokončal v SI. Johii's College v Minnesoti, bogoslovne pa SI. Paul. Minu. V mašnika je bil posvečen po pokojnem slovenskem škofu Trobcu dne 20. dcc. 1911 v njegovem rojstnem mestu Brockvvav u, Minn., kjer je 27. decembra 1911 pel slovesno novo mašo. Takoj potem je prišel za pomočnika k fari sv. Vida v Cleveland, kjer je ostal do leta 1915, ko je sprejel faro sv. Lovrenca, kjer še danes uspešno župniku je. V častitljivi starosti 81 let je um r J v naselbini v l.a Salle, Illinois, rojak Pavel Pire. Zapušča ženo. sina in hčer, sestro Mrs. Sket, brata v domovini, svaka John Oberstarja v Clevelandu in nečakinjo Mrs. Miklavčič v La Salle. Bil je eden izmed prvih slovenskih naseljencev v lelu 1884. Anion (Jradišek v Cliicagi je kupil neko srečko , katero so prodajali Prijatelji Rusije . 2o drugi dan je bil obveščen, da je zadel dobi-tek, in sicer proslo vožnjo iz Chicage, v Moskvo in nazaj. Gradišek je takoj hitel v urad in pojasnil, da v Rusijo še ne namerava iti, nakar so se pogodili. Dali so mu 115 dolarjev v gotovini iu zadeva je bila zaključena. Gradišku je pa denar prav prišel, ker jo že dalj časa brez dela. V Ely, Minnesota, je umrla rojakinja Alojzija Kojakovič. Njen mož je utonil avgusta meseca v Carson Lake. Ko se je vračal domov iz gozda, jc zašel v nekako močvirje, kjer je utonil. V Neffs, ()., je 20. novembra zadela smrtna nesreča rojaka F. Rozmana v avtomobilni nezgodi. Izdihnil je na poti v bolnico. Z dvema tovarišema je šel kopat hren. Pa se jo. na poli avto prekucnil in ga smrtno poškodoval. Ostala dva sla dobila le male prasko. V Clevelandu je umrla dobro znana rojakinja Johana Stražišar roj. Gornik, stara 12 let. 'V Ameriki je bivala 23 let. Doma je bila iz, vasi Kol pri Novi Štifti pri Ribnici. Zapušča moža, enega sina in brata. Pred nedavnim sta se pripeljala pred konfekcijsko Irgovino rojakinje Mrs. Frances Mihelič v Clevelandu dva roparja. Zahtevala sta denar od Mrs. Mihelič, ki ima Irgovino na 1170 E. 74lh St. Iz registra sta vzela 66 dolarjev, 10 dolarjev pn llenry Staudoliarju, 1196 E. 74lh St., ki se je tedaj nahajal v trgovini. Med ropom jc prišla v prostori1 ludi lOletna Mary Čakanje, kateri so lopovi vzeli I dolar. Dva roparja sla bila med ropom v avtomobilu. Neki fantek jc opazil licenčno .številko roparskega avtomobila in naznanil policiji, ki je kmalu poleni prijela Iri roparje, dočim četrtega šo iščejo. Kaj bo danes Drama: »Rovna kot cerkvena mig«. Premijera. Red D. Opera: »Sneguročka«. Red A. Union, bela dvorana: Predavanje g04.pe dr. Mellte 1'ivec-Stele: »Gospodarske razmere pri nas pred 120 leti.« Prosveta Trnovo v Ljubljani: V društveni dvorani Karunova ul. 14 VII. prosvetni večer. Predava msgr. Viktor Steska: Plastični spomeniki v Ljubljani . Ob 8 zvečer. Nočna službo imajo lekarne: mr. Leuetek, Rešljiva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska 24, dr. Stanko Kmet, Dunajska 41. * © Dobrodelna akademija. Za pevski in glasbeni del te akademije, ki se vrši v četrtek ob 8 zvečer v hotelu Union, so interesira že inozemstvo. Radio-postaja v Baslu (Švica), ki bo prenašala koncertne točke po vsem svetu, pričakuje namreč »a poslušalce radija v inozemstvu izreden užitek! Ker nastopijo v kulturnem svetu znana Glasbena Matica iu najboljši glasbeniki z izbranim sporedom, pride vsak na svoj račun. Tudi odbor Pomožne ak? ;e« pričakuje od te prireditve velik vspeh v finančnem pogledu, od katerega je odvisno ublaženje strašne bede brezposelnih in drugih siromakov. Preskrbljeno je tudi z->. razvedi lo po koncertu, vsled tega naj nihče ne uostanj od te izredne dobrodelne prireditve. 0 IV. delavski prosvetni večer priredi centrala Krekov '1 '>• "živ v petek, dne 15. jan. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Spored: 1. Naša organizacija. Deklamaciia. 2. Dr. A. Sch\vab: Večer na morju. Moški zbor. 3. Marinček: Naloge delavskih strokovnih in gospodarskih organizacij. Govor. 4. Schuberf: Ave Ma-ria. Solospev. Poje Anica Pustova. 5. Dr. Ipavic: Brez jader. Moški zbor. (i. St. Premeri: Trojno gorje. Moški zbor z bariton solo. 7. P. F. Ačko: .Jeflejeva lepa hči. Anica Pustova. 8. Langus Jože: Kulturne organizacije in naš tisk. Govor. 0. Hri-stov: Tožba po materi. Moški zbor. 10. Zborna de-klamacija: Mi gremo... — Pričakujemo, da se člani in prijatelji naših organizacij večera udeležite. Pripeljite s seboj svoje tovariše in znance. Vstopnine ni. DOBRODELNA AKADEMIJA v četrtek zvečer v »Unionuc! Izostali sme spričo izrecno humanitarnega značaja prireditve le oni. ki je vsled bolezni zadržan iu oui, ki dobiva javno podporo! 0 Predavanje v Rokodelskem domu. Drevi ob 8 bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. ur. M. Justin. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične sliko. Vstop je prost, 3 ■Tugo-diiv-Eiijglish Societv in Ljubljana \vlll have a conversalion eveningon Thursday, January 14, at 8.30 p. m. — Ladies Room, Emona. Tea will bo providea. Members and their guests invited. — Cominittee. 0 Na sestanku, ki ga priredi Slov. krščanska ženska /voza v sredo 13. t. m. ob 20 v beli dvorani Uniona, bo predavala o Gospodarskih razme-rah pri nus pred 120 Ieli zgodovinarka gospa dr. Melitta Pivec-Stele. Ker je čas Napoleonove Ilirije prav podoben današnjemu času. bo to predavanje gotovo vsakogar zanimalo. 0 Redili mesečni sestanek ljubljanske sekcije Združenja univerzitetno izobraženih žen se vrši drevi ob S v posebni sobi kleti . Emone«. Četrt ure prej se vrši kratka odborova seja. © Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo nocoj ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval predavanja o -»-socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabno reforme«. 0 Ljudsko gibanje v odstotkih. Iz podatkov mestnega fizikata posnemamo, da je v Ljubljani umrljivost na zelo nizki stopnji ter je znašala leta 1927. 10.86%. leta 1928. 10.02% 'in leta 1930. 10.06%. Za leto 1931. še ni točnih podatkov, število rojstev še vedno presega število smrti iu je znašalo v istih letih 11.6%, 12.8%, 12.56 in 12.06%. Otroška umrljivost je relativno nizka. Do prvega leta življenja j etimrlo v teh 4 letih 6%, 7%, 8% in 9.9%. Število porok se v teh štirih letih naglo dviga in pride na 1000 prebivalcev 11.4, 12.3, 13.3 iu 14.6°/oo. Tuberkuloza in rak ostajata približno liu isti stopnji, ki je nizka zlasti pri tuberkulozi, namreč 13.7% na 100 umrlih. © Kontrola avtobusov. Razen novih prometno policijskih predpisov, ki so bili sporočeni vsem avtobusnim podjetnikom, je začela ljubljanska policija tudi sicer strogo nadzirati vse avtobusne podjetnike. Zlasti se izvaja stroga kontrola zaradi števila potnikov, ki jih ima naložene vsak avtobus. Zgodi se namreč v največjih slučajih, da se v avtobuse natrpa mnogo več potnikov, kakor pa jih avtobus sme sprejeti. Zdaj polnilce pri izstopu v mestu štejejo in vsakega podjetnika, ki pripelje v avtobusu več potnikov, kakor pa bi jih po določilu oblasti smel pripeljali, zapiše posebni stražnik, ki zdaj samo v ta namen vrši službo pred Evropo na Dunajski cesti. Včeraj kakor v nedeljo je bilo zaradi prenalrpanosti potnikov v avtobusih naznanjenih že več avtobusnih podjetnikov, ki bodo morali seveda plačati občutno globo. O Trgovina s kurivom, V e 1 o p i č R. v Su. 8'ški je v korist »Pomožne akcije«, obdarovala na podlagi nakaznic mest. soc. pol. urada 60 otrok z potrebnim blagom za zimsko obleko in perilo. Bilo jo prav živahno trgovanje v ponedeljek iii torek 11. in 5. t. m. v trgovini Belihar-Velepič na Dunajski cesti 35. ko so prihajale mamice po nakazano blago. Gliliale so in prosile seveda mnogo več, kakor je bilo pripravljeno v zavitkih. Po možnosti se jim je ustreglo, vseh želja pa seveda ni bilo mogoče izpolniti. Tvrdka Velepič pa naj bo prepričana, da ji bo za la velikodušni dar hvaležnih mnogo rodbin in, da si je s tem svojim človekoljubnim činom pridobila simpatije najširšega občinstva. 0 Kanalizacijska dela ob Ljubljanici počasi napredujejo, nadaljujejo pa se kljub slabemu vremenu vendarle. Na Cankarjevem nabrežju je okrog 10 metrov globok kanal skopan kakih 100 metrov od frančiškanskega mostu navzgor. Kanal se je zdaj približal prav do betonskega obzidja Ljubljanice ter bo proti čevljarskemu mostu poiekal skozi ob zidovju. V dno izkopanega kanala sili voda ter jo bo treba sproti črpati ven, ko bodo začeli v dno polagati cevi. Na Cankarjevem nabrežju je pripravljena velika množina gramoza za betoniranje kanala ter je zaradi tega tamkajšen promet, ki sicer ni velik, nekoliko oviran. — Slabše je v tem oziru na Gallusovem nabrežju, kjer tudi kopljejo jarek za kanal, ki bo takisto položen tik ob beton i ranem zidovju Ljubljanice. Vsled ožine ob Ljubljanici od čevljarskega do šentjakobskega mostu so kanalizacijska dela v tem delu zelo ovirana. Razen tega je tamkaj nakopičenega še veliko blata in ilovice, ki so jo bili izkopali in nametali iz dna Ljubljanice ob zidanju novega čevljarskega mostu. To blato zdaj delavci s samokolnicami odvažajo na drugo stran mostu, kjer bodo zasuli obširno prazno vrzel, ki je nastala med nekdanjim in sedanjim obkrajnim mo-stovnim zidom. To delo je zelo zamudno. O Obrati v Ljubljani. Dne 1. novembra 1931 je bilo v Ljubljani 1698 trgovin, 1744 rokodelskih obrti in 652 koncesioniranih obrti. Primerjajmo te I številke iz leta 1914.: tedaj je bilo 333 trgovin, to- ' rej se je njihovo število popetorilo, število roko- i delskih obrti 1190, torej se je dvignilo za 50%, iu i koncesioniranih obrti je bilo tedaj 260 ter so je torej njihovo število dvignilo sedaj za 150 odstotkov. Tovarn je bilo leta 1914. 19, danes jih je 44. Obligatornih zadrug po obrtnem redu je danes 29 proti 26 leta 1914. Registrovanih gospodarskih in pridobitnih zadrug je danes 91. Kar se tiče posameznih obrti, se je število pri vseh nekako sorazmerno enako zvišalo. Nazadovalo pa je samo število kroja-čev, ki je padlo od 223 v letu 1914. na sedanje število 180, in število krojačic, ki je padlo od 156 na 149. 0 Dva nesrečna padca. Včeraj ob 7 zjutraj se je pripetila v hiši št. 12 v Gledališki ulici resna nesreča. Po stopnicah je padla 24 letna sobarica Ana Velkavrh, stanujoča na Karlovski cesti 26 in so resno poškodovala v zatilju. Dekle je na stopnicah omedlelo. Pozneje pa se je zavedlo. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. — Včeraj dopoldne se jo v Wolfovi ulici 8 pripetila podobna nesreča. Po stopnicah je padla 80 letna šivilja Ana Nachtigall in si zlomila levo nogo. © Vztrajen jedec neprebavljivih stvari. 22 letni brezposelni Marijan P. zelo rad, kakor se zdi, golta razne neprebavljive stvari, kakor žeblje in nože. Na ta način je moral do sedaj /e večkrat iti v i bolnišnico. Te dni se je zdravil v celjski bolnišnici, ker je zopel pogoltnil žepni nož. Predsnočnjim pa je prišel v Ljubljano. Po poli pa je zopet pogoltnil isti nož. Sedaj se zopet zdravi v ljubljanski bolnišnici. Dnevna kronika Juta. Koledar Sreda, 13. .januarja: Veronika Mil., devica; Novi grobovi — Slovo vzornega akademika. Iz Ribnice na Dolenjskem poročajo: Mrk, moglon zimski dan. Skozi ribniški trg so vije nepregledno dolg žalni sprevod, ki spremlja na zadnji poti akademika ljubljansko univerze filozofa Franceta Petka iz Ribnice. Ko ju pred prazniki prišel iz Ljubljane na počitnice zdrav in vesel, je prinesel s seboj še kitaro, da bi v svoji ljubljeni družini nn sveti večor proslavljal skrivnostno božično noč. Ni mu bilo dano. Kruta bolezen mu je hipoma iztrgala iz rok kitaro in knjigo, in nemo jo v nedeljo, dne 10. t. m. šel svojo zadnjo pot na ribniško pokopališče. Pretresljivo šo mu zapeli tovariši iz ribniškega prosvetnega društva pod spretnim vodstvom strokovnega učitelja g. Kotta tri žalo-stinlce, v očeh nebrojnih spremljevalcev in častilcev pa so zaiskrele solze ganotja in sožalja vseobče spoštovani krščanski rodbini. Saj je mladi France dopolnil še-le 22. leto tako idealnega življenja. Iz vzorno družine je izšel sani vzor-dijak, akademik, prosvetni delavec. Bil je član ribniške prosvete, ki se ■/. vso svojo globolcoverno dušo udeležil v Ljubljani akademskega skupnega sv. obhajila. Pogosto so ga (lijaki videli pri obbajilni mizi v Ribnici in Ljubljani, nihče mu ni mogel odreči globokega spoštovanja. Študiral je slavistiko, a govoril v devetih jezikih, dasi je bil sicer v mladi modrosti bolj redkobeseden. Takih delavcev je narod bridko potreben, a kruta smrt jih kosi, kakor bi jih narodu ne jirivo-ščila. Srce nam je stiskalo, ko mu jo tovariš akademik govoril slovo ob odprtem grobu, ki ga je kmalu zasula mrzla zimska gruda. Nemo smo še vračali z ribniškega pokopališča v zimskem mraku, srce pa nam je prepričevalno govorilo, da vzorni France gleda Svetlobo pri Brezmadežni, ki ji je celo mladost tako zvesto služil. To tolaži ob mladem grobu nas in žalujočo rodbino, s katero sočustvuje vsa Ribnica. Idealni France: Nad zvezdami! Dsebne ves ti = Sestava komisije za ocenjevanje pri dravski p. n. direkciji Pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani so postavljeni v komisijo za oceno za člane: nadsvetnik IV/1 skupine Matko Kolarič, svetnik IV/2 skupine dr. Anton Vagaja in svetnik IV/2 skupine dr. Ivan Lamut; za namestnike: svetnik IV/2 skupine dr. Jožko I.ebar in svetnik V. skupine dr. Janko Tavzes. Za delovodjo komisije je postavljen višji pristav VII. skupine Edo Pitschmann. Ta komisija odloča na prvi stopnji. Služba članov komisije je obvezna. Novi člani Glavnega prosvetnega sveta. Na predlog prosvetnega ministra so s kraljevim ukazom imenovani za člane Glavnega prosvetnega sveta od Slovencev: dr. Josip Mazi. načelnik prosvetnega oddelka Dravske banovine, Franc Je-ran, profesor iz Ljubljane in Ivan Dimnik, šolski upravitelj v Ljubljani. — Zaročila se je v Zagrebu gdč. Jožica Va-sclia, hčerka posestnika Jožefa Vascha pri Št. Petru pod Sv. Gorami, z g. Stankom Štamparjem, zrak. narednikom, šefom meteor, postaje v Kali-noviku. Ostale vesti — »Noviue«, glasilo Slovenske Krajine, že od predvojnih časov širijo slovensko zavest in kulturo pri nas. Uvedle so že deloma knjižno slovenščino, večinoma pa so pisane v prekmurščini, kar je želja ljudstva in naših lingvistov. Da bi naše starinsko narečje prineslo svoj delež knjižni slovenščini, vabimo našo inteligenco, društva i. dr., da jih naročijo (uprava v Murski Soboti, letno 25 Din). Letos prinašajo bogato narodno blago: pridige f župnika Sakoviča in narodne zabavljice t Kttnarja. — Poštno položnice se ne smejo popravljati. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: Do sedaj je bilo dovoljeno, da je pošiljatelj denarja smel popraviti datum, napisan na ..sporočilne položnice, ta popravek pa je s svo.je-ročnim podpisom poleg datuma potrdil. Z novim Pravilnikom za hranilno in čekovno službo pri poštah, ki je s 14. majem 1931 stopil v veljavo, je vsakršno popravljanje na položnicah nedopustno, tedaj tudi popravljanje datuma, čeprav bi se vplač-nlk poleg popravka podpisal. Tozadevno določilo slove: »Na položnici se ne sme nič popravljati, strgati ali črtati, tudi ne sine bili položnica nečitljiva, raztrgana ali zamazana. Takih položnic pošta ne sme sprejeti :. To določilo je tudi natisnjeno Kulturni obzornik LJUBLJANSKA DRAMA: »JURČEK«. V nedeljo 10. januarja t. 1. je bila premiera Golieve mladinske igre »Jurček«. To je že četrto Golievo delo te vrste in zdi se, da nam bo Pavel Golia res utrdil domačo mladinsko dramo, ki jc dozdaj skoraj da nismo imeli. Vse štiri njegove igre so na odru popolnoma uspele in so danes že nov mladinski svet, pa naj bo »Petrček« z domačim božičnim čarom, Triglavska bajka« z narodno politično alegoričnos-tjo, »Princeska in pastirček« z veselo vzgojno satiro in lutkarskimi veterani in zdaj ■Jurček« z dobrodušno pravljico o čudežnem petelinčku, ki daje cekine, o palici, !u ozdravi vse bolezni in zvončku, ki prikliče najboljšo pojedino. Kakor v prejšnjih igrah je tudi tu avtorjev svet isti: ubožci najdejo usmiljenje in pomoč, pretkanci in prenapeteži pa eo kaznovani in ponižani kakor zaslužijo. »Jurček« je vendarle izmed vseh teh iger najboljši in aicer zato, ker je osnovni motiv zajet zelo preprosto in je enotno razvit. Začetek je sicer kaj vsakdajen, stereotipen — kakor hitro pa nastopijo popotni muzikantje, pravi veseli bratci v eteranov iz :■:Princeske sc vname dobra volja, ki ne popusti do konca. Da,si je v igri tudi dovolj vzgojnih namigov — saj kadar imamo mladino najrajši, jo najlaže malo povzgajamo — vendar ni nikjer suhega moraliziranja, ampak je tudi vsa vzgojnost vesela. Delo pa potrebuje sicer na nekaterih mestih močnega režiserskega sodelovanja, ker niso vsi prizori dovolj izdelani; zlasti konec je nekako odsekan in v pravljičnem čuvstvovanju ni doccla razrešen — manjka zadnjega tihega ali recimo: prisrčnega poudarka. Igra si bo brez dvome osvojila vse odre, ker je kljub temu, da ima mnogo učinkovitih pravljičnih prizorov, tudi v sredstvih zelo preprosta. Igro jc postavi! na oder g. Ciril Debevec .in je c:ioitv.no dejanje prežel in prepletel z živahno iitro. Svojo pozornost, je posebno posveti! trojici muzikanto,, ki so Meh (g. Cesar), Strunica fii. San- cin) in Sulg (c. C. Debevec). K tem trem je pritegnil še četrtega- neimenovanega harmonikarja, da je vesela godba mogla nastopati polnoštevilno. Na tretjega je avtor z vlogo skoraj pozabil — vsaj slišali nismo veliko — režiser in igravec ie zato napravil iz njega harlekina, ki pa bolj moti enotnost družbe kakor zabava. Gg. Cesar in Sancin sta močno tipizirala svoji vlogi in žela veliko priznanja; vsa trojica precej spominja na popotno družbo v Neslroyevem »Lumpacijil«. Jurčka je igrala gdč. Kukčeva, ki se ji vloga prav lepo prilega, očeta in mater g. Daneš in gdč. Rakarjeva. Zelo izrazito in krepko igro sta podala g. Skrbin-šck kot Veter in gospa M, Vera kot Nevihta, Gostilniško družino so prav dobro igrali g. Lipah, gospa Mevedova in g. Plut — posebno g. Lipah je pretkanega krčmarja podal zelo ločno. Igra je doživela res prav lep uspeh. Gledališče je bilo pre-natrpano in veselo razpoloženje jamči, da bo vsaka predstava imela dovolj zadovoljnih obiskovalcev. Mladi in stari so avtorja prav iskreno priklicali pred zastor. F. K. KONCERT P. IN M. LOVŠETOVE. V ponedeljek 11. t. m. je btl v Filharmoniji koncert Pavle in Majde I.ovšetove. Program pokazal večinoma neproblematične skladbe čuv-stvene, zlasti romantične smeri do impresionizma: Korzakov, Čajkovskij, Moszkovvski, StrauB, Glin-ka, Gretry, Gounod, Akimendo, Aseman, Novotny, Blech, Weber, Schumann, Aubert. Program, ki z današnjimi kulturnimi težnjami nima skupnosti, program, čudno skupaj zmešan. Zgleda, da je pre-lačunjen zgolj z o žirom na individualen glasovni in tehnični material pevk. Vendar je treba reči, da letos program ni vseboval nobono izrazite nekva-litete kakor lani in tudi gdč. Majda ni pela zgolj šolskih vaj, O krasnih glasovih obeh pevk ni, da bi izgubljali več besed. Njun material je izvanreden; gospa Lovšetova ima vedno enako svež glas, gdč. Lovšetova je v odlični šoli in 'je prav, da se glasovno štedi. Seveda, lep glas, če bi ne bilo nič drugega zraven, še sam na sebi ni umetnina, ka- j kor lepo vezana knjiga brez vsebine in literature. I Priznali pa treba pevkama, da sta se lepo potrudili tudi za notranji izraz skladb, ki je zlasti pri gospe Lovšetovi že precej dozorel. Njuna zasluga je tudi bre/hibna vokalizacija, pri gospe Lovšetovi še posebej barvna diferenciacija; gdč. Lovšetova bo dobra koloraturka, kakor kaže, Koncert je bil sijajno obiskan; pri publiki sta pevki dosegli gromski uspeh. Čestitamo. Toda ne moremo se strinjali s tem, kako danes naši, zlasti glasbeni umetniki pojmujejo svoje kulturne naloge napram svojemu narodu. Tovšetova pač misli in dela kakor večina d.rugih, kar pa ni nobeno opravičilo za napačnost tega mišljenja in de!a. Lovšetova je n. pr. izjavila v intervvievu v »Slov. Narodu« od 9. januarja l. 1., da sodobnih pesmi zato ne daje, ker :je prepričana, da bi imela potem prazno dvorano in denarno izgubo. Stojimo torej pred dejstvom, da je samo prekleti denar vzrok, da že sio let eno in isto meljemo na ljubo nekemu delu kulturno povsem zaostale publike, z ozinom na katero se programi sestavljajo. Če bo umetnik maso poslušal in se ji udinjal, bo nalbolje, da pusti kulturo in goni banalnost. Kaj bi bilo, čc bi se v šolah predavalo tako, kar deca hoče? Že rajnki Ivan Cankar je pisal: »Naš umetnik dela za kmete, otroke in romantično sentimentalne gospodične — naobraženec pa mora po umetnostno hrano k Francozom, Rusom in Nemcem ... [Zb ep II. 317). No, enemu gre za kulturni napredek, drugemu zato, da ne bo denarne izgube in ker se te boje, smo večno zaostali vsi. Treba bo doseči odpis davkov na koncerte in pa aranžer naj zniža svoje zahteve, pa prireditev koncerta ne ho več žrtvovanje. To jc eno. Na drut!i strani pa bo treba vzgojiti za bodočnost umetnike tako, da bodo globlje prežeti kulturne zavesti na eni strani, na drugi pa poskrbeti za njihovo splošno izobrazbo, da ne bodo služili že davno izumrlim kulturam ampak živim in da zanje sodobnost ne bo višja matematika. f To velja splošno, ne samo za Lovšetovo, ki pa jc dala s svojo iziavo povod za tako diskusijo. Le več kulturne korajže pa manj denarne bojazni, pa bo vse boljel na zadnji strani 1. dela položnice t. j. pobotnice. Poštam ni dovoljeno sprejeti položnice, ki niso predpisno izpolnjene in če datum, ki je napisan na :sporočilu in pri novejši nakladi položnic tudi na 'temeljnici za knjiženje;:, ne odgovarja vplačilnemu dnevu. Ako položnica ni po predpisih izpolnjena. je pošiljatelj denarja dolžan izpolniti novo, navadilo, č o jo ima, ali pa splošno, ki jo kupi na | pesti za 25 par. Ker .-ie stranke pritožujejo, češ da i jim delajo poštni uslužbenci s svojevoljno razlago predpisov samo neprilike, objavljamo gornja določila, po katerih se morajo pošte strogo ravnati, in prosimo občinstvo, da ne smatra natančnega izvajanja predpisov za Sikane s strani poštnih uslužbencev. — Kmetijski pouk po radiu v drugi polovici januarja. Radi splošnega zanimanja objavljamo točne naslove kmetijskih predavanj. Prvi teden v drugi polovici januarja je posvečen perutninarsivu. V nedeljo, dne 17. januarja ob 8 predava živinorejski referent g, ing. Wenko »o osnovnih smernicah za pospeševanje perutninarstva v Dravski banovini«. V četrtek, dne 21. januarja ob 18 predava isti predavatelj o predmetu: »Kaj bomo ukrenili to pomlad za povzdigo peruininarslva?« — iJrugi teden je posvečen sadjarstvu. V nedeljo, -dne 24. januarja t. 1. .0b 8 govori g. tajnik Kafol »o važnosti in razvojni možnosti sadjarstva v Dravski banovini«. V četrtek, dne 28. januarja t. 1. ob IS predava isti predavatelj »o nujnih ukrepih za po-vzdigo našega sadjarstva«. — Zadnje predavanje v lanuarju bo v nedeljo, dne 31. januarja t. j. ob S zjutraj. Predava inšpektor ing. Jos. Zidanšek o predmetu: V čem moramo posnemati švicarske in angleške živinorejce? — Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju z dne 12. januarja ob 8 zjutraj: Bistrica—Bohinjsko jezero +t, oblačno snega 15 cm, Brežice -|-1, oblačno, snega ni, Celje +3, jasno, snega ni, Dravograd-Meža _5, oblačno, megla, snega 10 cm, Jesenice —1, oblačno, snega 15 cm, Kamnik -fl, oblačno, megla, snega 2 cm Kranjska gora —2, megla, snega 30 cm, Kočevje + 4, oblačno, Kotoriba +1, lepo, snega ni, Ljubljana glav. kol. +2, oblačno, Ljutomer +1, jasno. Maribor glav. kol. +2, jasno, snega ni, Novo mesto + 2, oblačno, snega 5 cm, Št. Janž na Dolenjskem —3, oblačno, snega 3 cm, Tržič +3, dež, snega 3 cm, Rakek +4, oblačno. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vcučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po zauživanju »Franz-Jose!«-vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Franz-Jose!;<-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Mnogo »Ilustr. Slovencev«, prejšnjih letnikov, leži že dolgo vezanih v Knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne. Nujno prosimo njih lastnike, dž-' jih pridejo čim prej iskat. — Dve zanimivi planinski predavanji pripravljata za bližnjo bodočnost turistovski klub »Skala« iu SPD v Ljubljani. TK Skala je povabil znanega in priljubljenega alpinista in pisatelja dr. Julija Kugyja, ki bo 27. januarja govoril v Ljubljani o »Nočeh v gorah«. — Dne 4. februarja pa bo kol gost SPI) predaval mladi in smeli monakovski alpinist Hans ErtI o »Veleturah v snegu in ledu--. Obo predavanji bosta seveda zvezani s prikazovanjem prvovrstnih skioptičnih slik. Nadaljnja sporočila slede. v — Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva naznanja svojim članom, da se občni zbor v nedeljo, 17. januarja 1932 ne vrši v restavraciji »Jelen«, temveč v hotelu Nova pošta v Kranju. — Lovski čuvaji plačajo lelos Din 20,— več za obvezno zavarovalnino (glej prilogo k decemberski številki »Lovca«). __ — Uradni dan okrajnega gremija trgovcev za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju oe v.-ši v petek, dne 15. januarja t. 1. in sicer od pel 10 do 12 dopoldne v Rogatcu v posebni sobi kavarne Sporn. — Načelstvo. — Nevarnost poplave v Vrbaski banovini. Zaradi naraščanja rek grozi Vrbaski banovini nevarnost poplave. Sava je pri Brodu narasla za 4.1 m nad normalo, Vrbas pa pri Banialuki za 1.90 m nad normalo. Na Ljevčem Polju ie reka Vrbas že prestopila svoje bregove in poplavila obširna ozemlja. Zaradi naraščanja Bosne groze tudi Doboju nevarnost poplave. Odrejeno je že vse potrebno, da se ogroženo ozemlje izprazni. | Bolni zob — ženitovanjski posredovalec. V Sarajevu se je vršila poroka, ki ie po vsem mestu povzročila veliko senzacijo. Romunski zdravnik Konstantin 1'euto, ki brez vsakih instrumentov z golimi prsti brez bolečin ruje zobe, se je poročil s profesorico na sarajevski ženski gimnaziji Miro trt ca nič, Mira Bičanič je bila pacijentinja dr. Konstantina Teuto in se jc zaljubila v »čudodelnega zdravnika«. — boter aretiran, ker ni hotel prepeljati bolnika v bolnišnico. V ponedeljek popoldne je v Zagrebu na tramvaju postalo nekemu gospodu slabo. iramvaj se je takoj ustavil in sprevodnik je pozval nekega šoferja, ki se je nahajal v bližini na stajališču, naj prepelje nezavestnega goepoda v bolnišnico. Šofer pa se je skril v neko vežo, ker m hotel prepeljati gospoda v bolnišnico. Na tramvaju je bil slučajno neki policijski uradnik, ki je takoj clal aretirati šoferja, ker je bila njegova dolžnost, da se kot šofer javnega vozila odzove pozivu in prepelje omenjenega potnika v bolnišnico. — Za starše, ki imajo otroke v predšolski dobi, je nova knjiga primarija dr. Dragaša: Oirok v predšolski dobi. Za vzrejo in odgojo otrok pre-potrebna knjiga. Bogato ilustrirana. Silno zanimiva vsebina! Iz nje zveste starši vse, kar treba vedeti o otroški higieni, v jedi, obleki, v navadnih boleznih, o telesnem in duševnem razvoju otrokovem. Založba Mohorjeve tiskarne v Celju. Dobi se lud.i po vseh knjigarnah, — Nove knjige. P. Lippert, Od duše do duše, pisma dobrim ljudem, poslovenila Dora Vodnik, Ljubljana 1931, 228 str. 40 Din, vezano 45 Din; A. Gide, Tesna vrata, roman poslovenil Božo Vodu-šek, Ljubljana 1931, 165 str. 35 Din. vezano 40 Din; Kubična računica za remeljne, polmoralc, morale, tavolete, testone, žagance in plohe. Sestavil Mirko Logar Ljubljana 1932, 312 str. 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Siromašna diužina s šestimi otroci (od pol leta do 10 let), brez zaslužka in imetja, prosi usmiljena srca za kakršnokoli pomoč v blagu. Morebitne darove naj oddajo darovalci upravi lista. Za vsak najmanjši dar v naprej Bod povrni, _ I. S,, Gradišče nad Lukovico Ljubljanski proračun sprejet LJubljana, 12. januarja. Danes popoldne ln zvečer se je vršila sejn ljubljanske občinske uprave. Za bansko upravo se je seje udeležil inšpektor dr. Guštin. Pri seji so bili skoraj vsi občinski svetniki, razen dr. Ravnikarja, ki prisostvuje sejam senata, Uratnika, ki je na delavski anketi v Belgradu, in še nekaterih drugih. Poteg knjig o proračunu in proračunskih pojasnilih je bilu med občinske svetnike razdeljena tudi labela o službenem položaju in prejemkih uradnikov mestne uprave. Poročilo župana Sejo jo otvoril ob 5 župan dr. Puc, ki se je spominjal takoj v začetku predsednika čeških Sokolov dr. Soheinerja, čigar spomin so počastili občinski svetniki stoje. Dalje je poročal župan, da je gospodarska kriza posebno močno nastopita v jeseni ter da je tedaj občinska uprava občutila, da sama iz lastnih sredstev ne bo mogla uspešno pobijali posledic brezposelnosti. Osnovala je torej splošno Pomožno akcijo, ki je izdala proglas na občinstvo, naj sodeluje pri lajšanju bede. Odziv občinstva je bil še dokaj ugoden. Nabralo se je okoli 102.000 dinarjev, v naravi pa še dosti premoga, drv, blaga, živil, ina-nufakture, čevljev. Tudi Gremij trgovcev se je odzval povabilu in je osnoval samostojno akcijo za lajšanje bede. V četrtek se vrši v korist brezposelnim dobrodelna akademija. Poročilo o proračuna za 1.1932 O predlogu proračuna za leto 1932. je poročal načelnik finančnega odseka obč. svetnik Tavčar. Podatke o tem predlogu priobčujemo na tretji strani. Iz pojasnil g. Tavčarja pa posnemamo naslednji izvleček: Letošnji občinski proračun je bil sestavljen v izjemnih okoliščinah. Pri sestavi proračuna je bilo izločeno iz proračuna vse, kar bi obremenjevalo ljubljanske občane. Vendar pa niso prezrte neodložljive potrebe našega mesta. Primanjkljaj pol milijona dinarjev bo pokrit s proračunskimi prihranki, eventuelno z večjim donosom davščin, v skrajnem slučaju pa s proračunsko rezervo, ki znaša ravno toliko.' Veliki prihranek je bil težje dosegljiv, ker je skoraj nad 80 odstotkov proračuna vezanega, bodisi z obvezami občine ali postavkami, ki se nanašajo na socialno skrbstvo. Potrebščina znaša 47.6 milijonov, je pa efektivno za 2.K milij. nižja. Če pa upoštevamo pro-računsko-tehnične razloge, znaša proračun mestnega zaklada 44.8 milijonov dinarjev. Proračun mestnega zaklada zelo obremenjujejo izdatki za prenešen delokrog. Drž. uprava zelo rada prevali marsikateri izdatek, katerega bi morala po vsej pravici nositi, na občine. Pri prenešenem delokrogu je izdatek zato manjši, ker odpade znesek, ki ga je morala lani občina plačati nu zaostanku za državno policijo. Leto 1929. je občina prispevala za državno policijo 211.000 Din, 1. 1930. 867.000 Din, 1. 1932. pa 1 milijon dinarjev. Krivično je tudi, da mora mestna občina v Ljubljani vzdrževati še okoliško okr. glavarstvo, ki jo bo letos veljalo že 75.000 Din. Bolniško oskrbni stroški so bili kar na lepem obešeni občinam na rame ter bodo veljali 300.000 Din. K proračunu za prenešeni delokrog, ki znaša 2.3 milijona, je Ireba prišteti še 1.3 milij., ki jih daje občina za vzdrževan je ženske gimnazije, kar je prav za prav dolžnost države. Veliko več kakor polovica težko plačanih občinskih doklad na državne davke je porabljena za svrhe, ki bi morale biti v proračunih drugih javnih uprav. V nadaljnjih izvajanjih konstalira, da je sedanji občinski statut že zastarel in komaj čakamo, da dobimo z novim občinskim redom novega, ki naj varje avtonomne pravice mestu. Obljublja se nam tudi nova porazdelitev občin, torej inkorporacija ekoliških občin k Ljubljani. Poslovanje mestnega magistrata stalno narašča. L. 1918. je bilo v glavnem protokolu vpisanih 17.460 spisov, lani pa že 55.400, z mestnimi podjetji vred pa 130.000. Nova službena pragmutika pomeni mejnik v razvoju ina-gistratne službe, llslužbenski status se bistveno ni spremenil; vseli mestnih uslužbencev je 487. Zahtevi, naj se prejemki mestnega uradništva izenačijo z državnimi, je občina ugodila v toliko, da je znižala osebno draginjsko doklado na 150 dinarjev, (ilede. osnovnih plač pa hoče varovati pravice avtonomnega mesta v personalnih vprašanjih. Proti volji občinskega sveta je bila uvedena odkupnina za ljudsko delo, tako zvani kuluk, ker je bil občinski svet prepričan, da ima že v proračunu dovolj sredstev za cestna dela in ker smatra, da je odmerna podlaga kuluka krivična. Investicije Ministrstvo financ ne dovoljuje občinskih investicij. Kljub temu pa mestna občina smatra za nujno potrebno izvršitev zbiralnikov ob Ljubljanici in zbiralnega kanala proli Šiški. Za prvo je določenih 400.000 Din, za drugega pa 900.000 Din. Govornik nadalje poroča o napredku ljubljanskih komunikacij, cest, kanalov, mostov ter izrabi 25 milijonskega cestninskega fonda, vsled česar dobimo carinarnico in bodo tlakovane najvažnejše ceste k novi carinarnici. Novi gradbeni zakon sc zdi govorniku zelo modem. Govornik nalo navaja obširne podatke o napredku stanovanjske akcije v Ljubljani ter poudarja, da stanuje sedaj skoraj vsak enajsti Ljubljančan v mestnih hišah. V mestnih hišah stanuje sedaj 1064 strank s 5196 družinskimi člani. Najemnino v privatnih hišah se bodo morale znižati. Pri kalkulaciji najemnin ne bi smelo v nobenem slučaju obveljati načelo, da gre najemniku v breme tudi odplačevanje hiše. Dovolj je, da nosi najemnik obrestovanje zazidane glavnice, vzdrževalne stroške in davke. Značilno je, da so v starih Itišali v letu Uliti, poskočile kosmate najemnine za 7 milijonov dinarjev. Povišek najemnin v starih hišah gre res nekoliko na račun zvišanih najemninskih predpisov, za stanovanja hišnih lastnikov. Gotovo pa je, da predstavlja ta povišek le dfel zvišane najemnine, kvečjemu 30%. Vse ostalo morajo plačati najemniki stanovanj v starih hišah. O proračunu socialnega skrbstva navaja govornik, da je številčno res za 400.000 Din nižji od lanskega, vendar pn je bilo iz prihrankov lanskega leta votiranih 200.001) Din, in so odpadle razne pre-hajnlne postavke. O šolskem proračunu navaja, da mestna občina vzdržuje 11 osnovnih šol in podpira tri zasebne (samostanske) osnovne šole. Letos je vpisanih na osnovnih šolah 4161 otrok, t. j. v sedmih letih zn 1054 otrok več kakor leta 1925.-26. Število razredov se je dvignilo od 109 na 123. Posledica jo, da so šole prenalrpane, predvsem dekliške. Po poročilu šolskega nadzornika manjka nn osnovnih šolah že danes 42 učnih sob in 61 drugih proslorov, da ne govorimo o kopalnicah. Nujno poirebne so tudi obrtno-nudnljevaltie šole. Breme pa, ki ga ima mestna občina r žensko realno uininaziio. ie vsako leto težje. Vsi dolgovi mestnega zaklada znašajo 129 milijonov 427.000 Din z letno anuiteto 8,457.000 Din ali 17.7o% mestnega proračuna. To se zdi poročevalcu ugodno razmerje. V stanovanjske hiše je investiran kapital 62,712.000 Din. Sem je všteto tudi posojilo 18 milijonov dinarjev cestne električne železnice. Neproduktivna posojila znašajo 48 milijonov 709.000 Din z anuiteto 3,911.000 Din ali 8.3% proračuna, kar znaša 812 Din na ljubljanskega prebivalca. Skupno stanje posojil mestnih podjetij znaša 43,749.000 Din z letno anuiteto 3,865.000 Din. Skupno je torej mesto dolžno sedaj 173,277.000 Din. Nato poroča o davščinah, ki so se v splošnem znizale, razen nekaterih manj važnih. Občinska do-klada na neposredne davke se je znižala od 60 na 50%. Poročevalec zahteva ponovno diferencijacijo doklad, kar je v korist male obrti iij trgovine. Pri mestnih podjetjih znašajo potrebščine 4 milijone več kakor lani, torej okoli 35 milijonov dinarjev. Mestna podjetju so visoko aktivna in znatno razbremenjujejo občinski proračun in doni^ajo mestni občini 8,160.000 Din letno. O električni cestni železnici navaja govornik, da se v nove proge investirani kapital z lahkoto amortizira, poleg tega pa se bodo še dobila i/, dohodkov nove proge sredstva, da bo mogoče obnoviti doslužene stare proge. Mestna občina bo imela letos iz davščine na vozne listke 200.000 Din več dohodkov, mestna elektrarna pa bo oddala skoraj 200.000 kilovatnih ur več toka. 11 koncu govornik apelira na občinske svetnike, naj soglasno sprejmejo proračun. Debata Prvi govornik v debati dr. Bohinjec je stavil več izpreniinjevatnih predlogov, ki naj nekoliko omilijo, oziroma popravijo nekatere socialno pomanjkljive točke v proračunu. Omenja, da so pritožbe uradništva proti prevedbam po pragmatiki pereče vprašanje in zahteva, naj se primerno socialno zavarujejo pogodbeni uradniki in delavci, ponavlja zahtevo po diferenciaciji doklad, ker z unifikacijo doklad participirajo TPD in banke z malenkostnim zneskom na davčnih bremenih, medlem ko bi bil finančni efekt z diferencijacijo isti, zahteva, naj se dobave v višjih zneskih oddajajo le po razpisu, omeji naj se nočno delo in nadure, podpore za brezposelne pa naj se dajejo do dveh tretjin v obliki produktivnega dela in podpor v naravi. Glede najemnin v mestnih hišah pa poudarja, da se hiše ne smejo obrestovati več kakor po 6%, saj že banovina proučuje, kako bi to obrestovanje spravila na 4%. (Govor g. dr. Bohinjca je sem pa tja spremljal medklic, da nazori dr. Bohinjca spominjajo že na »boljševizem«, proti čemur dr. Bohinjec odločno protestira.) Mi delamo slučajnostno socialno politiko, sistema pa nimamo. Pa je vendar toliko socialno političnih problemov, du se celo pretežno kmečke občine morajo zanimati zanje. Ljubljanska občina bo morala točno pregledati pogodbe delavstva v svojem okolišu in prevzeti tozadevno iniciativo. Boli ga, da po proračunu ni možnosti za resno zdravstveno politiko. Vsaj je vendar sekundarna dolžnost ljubljanske občine, da skrbi za bolnišnico za nalezljive bolezni in jetiko. Novo ustanovljeni protituberkulozni dispanzer je dokazal, da hodi ogromen pr.ocent ljubljanskega prebivalstva okrog z odprto jetiko! Obč. svetnik Šterk je poudarjal, da ima novi proračun izrazit značaj največjega varčevanja. Omeniti pa mora hotelski davek na prenočišča, od katerega trpi zlasti tujski promet, katerega na drugi strani na vse mogoče načine forsiramo. Obč. svetnik Frelih je uvodoma poudarjal splošna načela za proračun. Nato opozarja, naj bi se z vso silo pazilo na ekspeditivnost obč uprave, ker je kljub urgencani včasih poslovanje uprave izredno počasno. Tako je že lani vložil neki hišni posestnik pritožbo zaradi previsoko določenega plačila za tablico. Na pritožbo seveda ni bilo nobenega odgovora in končno so mu zarubili, ker ni plačal, dva para čevljev. Urgiral je na banski upravi. Pa tudi niči Končno je prišel eksekutor z voznikom, ki naj bi odpeljali zarubljeno blago, kar se je tudi zgodilo, čeprav voz ni bil potreben. Po dolgotrajnih moledovanjih je bila pritožba naposled ugodno' rešena in sluga mu je prinesel zarubljene čevlje nazaj. Glede inagistratnega poslopja bi predlagal, da se v čim krajšem času popravita in renovirata obe stranski veži. Hkrati predlaga, naj se po obsežni tivolski aleji zopet nasadi drevje. Prav tako naj se posadi drevje na gotovih mestih Gradu in na križišču Bleivveisove in Tržaške ceste, kjer je svojčas stal transformator. Predlaga, naj se posredovalni urad ukine, ker ne vrši svoje funkcije, kakor tudi ženska realna gimnazija, ki povzroča ogromne stroške mestu. Uredi naj se Novi trg in zgradi v najkrajšem času brv čez Gruberjev kanal. Prodajalna mestne elektrarne naj se ukine, saj je podobnih podjetij zadosti, vsi mestni uradi naj se po možnosti namestijo v Kresiji, s čimer bi odpadlo plačevanje predragih najemnin. Novoustanovljeni lond za odpravo beračenja, ne funkcionira. Glede najemnin iu obrestovanja hiš pa je mnenja, da bi pretirane zahteve lahko privedle lastnike do neverjetnih tež-koč. V splošnem se strinja s proražunom. Obč. sv. Turk prosi, da se zviša prispevek Prostovoljnemu gasilnemu društvu na 25.000 Din. Obč. sv. Podbor-šek poudarja, da 20% davščine na prenočišča ni nikjer več v državi. Če je že nujno potrebno kritje za to, predlaga, naj se davek na luksuzne pse poviša za 100%, davščina pa naj se zniža na polovico. Obč. sv. Musar ugotavlja, da so vsa velika dela v zadnjem letu vršila le v gotovih okrajih. Zanemaril pa se je šentpeterski okraj. Zadnji čas je, da se izvede tlakovanje vse Vidovdanske cesto in da se odkupi Jernejeva gostilna, ki tako zapira promet. Prav tako bi bilo potrebno tlakovanje šent-peterske ceste do Zaloške itd. Nujno potrebna bi bila ureditev parka pri šentpeterski cerkvi. Zadnji čas je za ureditev živilskega trga. Za to bi se lahko najelo posojilo, katerega bi amortizirali vendar najemniki tržnic sami. Ureditve čaka tudi trg pred šentpetersko vojašnico, vendar bo treba še prej urediti zamenjavo sveta s Sentpeetrskini župniščem, kar se po nepotrebnem zavlačuje. Klavniška pristojbina je kljub vsemu znižanju cen ostala ista. Ker je sprememba že nemogoča, pravi, naj se zato vsaj tlakuje Poljanska cesta do klavnice. V klavnici naj se nastavi še en uradnik, da bo odpadlo neprijetno čakanje. Obč. sv. Bevc je opozarjal, da je redukcija proračuna zlasti žalostna, kar se tiče cest, ulici trgov in kanalov. Če pa prištejemo zraven kuluk v iznosu 900.000 Din, je sicer položaj nekoliko boljši, vendar se kuluk s tem ni uporabil za pravi namen. Za vzdrževanje vseh teh komunikacij je pač treba vedno staviti potrebne vsote na razpolago, sicer se to maščuje pri bodočih proračunih. Glede tronio-stovja, ki je stalo 1,430.000 Din, dočim bi po proračunu stal en sam velik most 2,500.000 Din, Je mnenja, da s leni še ni dan dokaz, da je ta ureditev najboljša, ker je po njegovem mnenju izključno arhitektonska. Poudarja potrebo razbremenitve \Volfove ulice •/. brvjo nasproti Gerberju. Potrebna bo ureditev prometa na Marijinem trgu z otokom in nov most čez Ljubljanico nasproti Opekarski'cesti. Mesto nasuditve glavne tivolske alejo predlaga ureditev senčnega dohoda v smeri čez Knafljevo ulico. Hkrati apelira nu župana, da za letošnje >Tyr-šovo - leto omogoči z dotacijami, da se bo čim več Sokolov iz Ljubljane udeležilo izleta v Prago. V ostalem je koncept proračuna dober. Obč. sv. inž. Pavlin opozarja, da po sedanjem proračunu ne preostane dosti zn ceste, kjer pa ne kaže, da bi stiskali, ker se vedno bridko maščuje. Kar se bo dalo pri kuluku prihraniti, naj so predvsem porabi za ceste. Smatra, da so dohodek mestnih podjetij ceni preveč optimistično, iu opozarja, da je skrajni čas, da so uredi Marijin trg, križišča pred pošto in kavarno Evropo. Podžupan prof. ,larc poudarja, da moramo upoštevati, da se bo prihodnje lelo iz kuluka tlakovala Zaloška cesta, cesta za Gradom in Streliška ulica. Načrti za regulacijo Ljubljanice so ustvarili vse polno novih važnih gradbenih vprašanj. Med temi so najvažnejša: ureditev pristanišč: tovornega in za vodni šport ob Ljubljanici, potem definitivna ureditev obrežnih zidov, postavitev rešilnih naprav ob Ljubljanici ln stopnišč ter ureditev trga, ki naj bi svojo končno formo dobil z veliko streho na stebriščih in z lopami za mesarje. Končno poudarja, da jc vprašanje odpreme odpadkov in smeti vedno bolj pereče. Obč. sv. Mihelčič ponovno opozarja, da zahtevajo amortizacije posojil za gradbo hiš danes visoko obresti in dokler se te obresti ne bodo znižale, tudi ne bo možno znižanje najemnin. S tem je bila debata o proračunu zaključena. Nalemmne v starih hišah so previsoke Nato je odgovarjal župan dr. Dinko Puc. Glede pritožbe obč. sv. Preliha o neekspeditivnosti občinske uprave je izjavil, da je pri ogromnem delu nemogoče, du bi mogel točno pregledati vse, in da je zato dolžnost občinskih svetnikov samih, da intervenirajo v takih slučajih. Glede hotelskega davka, za čigar znižanje sta govorila obč. svetnika šterk in Podgoršek, je mnenja, da luksuzni davek na pse no bo zadoščal, ker prevelike davščine na luksuz navadno prineso nujno posledico, da se ljudje luk-suzu odpovedo, nakar nima občina sploh nobenega dohodka od tega davka. Glede tujskega prometa je mnenja, da zato zaradi davščine nič ne trpi, ker s ■ tujec ne briga za davščine, ampak kvečjemu /,a ceno sob. Navaja, da je davščina v Belgradu razmeroma višja. Ugovarja obč. sv. Musarju in mu dokazuje, da se je tudi v šentpeterskem okraju marsikaj storilo, da se je tlakovala Šmartinska cesta, gradila carinarnica, regulira Ljubljanica in postavil nov most za bolnišnico. Glede najemnin pa je mnenja, da za njih višino ni nobenega opravičila. Priporoča pa gospodarjem, naj prostovoljno znižajo najemnine, sicer bo posegla vmes država. Da so najemnine zlasti za stare stavbe previsoke, drži. Tako so znašale po izkazih davčnega uradu najemnine starih hiš leta 1926. 22 in pol milijona dinarjev, leta 1929. že 36 milijonov, leta 1930. 41 milijonov, lita 1931. pa celo že 48 milijonov, in vendar starih hiš ne more biti več. Na drugi strani pa so bremena, ki jih morajo plačevati hišni lastniki, padli. Leta 1914. so plačevali lastniki od 100 kr. najemnine 47 kron, leta 1923. od 100 kron 69 kron, leta 1926. od 100 Din 51 Din in za letos je določeno plačilo 35 Din 60 par od 100 Din. Zadnji čas je, da hišni lastniki, ki vedno trdijo, da bodo najemnine znižali takrat, kadar bodo davščine padle, to tudi drže. Nasprotno pa je najemnina v mestnih hišah do skrajnosti znižana, kar dokazuje že sama dolgoletna amortizacija. Referent Tavčar je nato izjavil, da ne sprejema predlogov Šterka in Podborška, naj se zniža liotelska davščina, ker smatra, da ni dana kompen- zacij. Sočasno sprejet Zupan da proračun na glasovanje, izvzemši točke, v katerih so spreminjevalni, oziroma proti-predlogi. Občinski svet ga sprejme soglasno. Prav lako sprejme soglasno vse predloge dr. Bohinca, znižanje hotelske davščine pa občinski svet odkloni (s 6 glasovi). Turkov predlog se odobri in sprejme Frelihova resolucija. Prav tako se vzame v pretres predlog obč. sv. stolnega župnika dr. Klinarja glede poprave uršulinske cerkve za 77.000 Din, kar se izroči gremiju v pretres. Proračun mestnih podjetij Nato poroča za klavnico prof. Jarc. Poudarja, da se je klavnica izredno obnesla. Potrebna bo ureditev živinskega tržišča pri klavnici. Za elektrarno poroča načelnik obč. sv. Ore-hek. Konsum električnega toka se je tako povečal, da bo v kratkem treba misliti na priključitev ljubljanske elektrarne na omrežje Kranjskih deželnih elektrarn. Rešena so vsa vprašanja o kooperaciji, edino še vprašanje cene električnega toka ne. Obč. sv. Frelih vpraša, koliko znašajo najemnine prostorov, ki jih je najela elektrarna v Mahrovi hiši. Ing. Dietrich poroča, da znašajo 184.000 Din in da so najdražje v Ljubljani. Dočim znaša povprečna maksimalna najemnina v Ljubljani 110 Din na kv. m, znaša tu 200 Din na kv. m. Vrh tega bodo potrebne še adaptacije v iznosu 50.000 do 60.000 Din. Skladišča so neprikladna. Načelnik Orehek ugotavlja, da se kljub temu izplača, ker bo ves obrat združen, dasi jc postavka za najemnine vnešena v proačun le v višini 72.000 Din. Ostanek se bo kril iz rezervnega fonda. Obč. sv. Rupnik poroča za plinarno, ki je obhajala 70 letnico in ki izkazuje samo 36.000 Din efektivnega dobička. V nove vode pa je investirala v letošnjem letu 700.000 Din. Namerava se zgraditi nova peč na starem kraju, ker bi se nova plinarna, za katero je svet že kupljen, ne amortizirala. Urediti bo treba še vprašanje, zakaj mestna občina v lastnih podjetjih ne uporablja plina, za kar bo stavil nujen predlog za postopno vpeljavo plina v občinska podjetja. Nato poročajo obč. sv. Turk za pogrebni zavod, obč. sv. Urbas za zastavljalnico in obč. sv. Rutar za mestno pristavo. Vsi proračuni mestnih podjetij se sprejmejo. Načelnik finančnega odseka Tavčar poda poročilo o računskem zaključku in poudarja, da so kriti vsi deficiti iz prejšnjih let in da je sedaj občinsko gospodarstvo v redu. Glede letošnjih del omenja, da so se plačevala včasih-iz fondov, ki niso bili za to namenjeni, to pa zato, ker za kritje najnujnejših tekočih potreb ni bilo mogoče dobiti denarnih sredstev iz že dovoljenih virov ravno radi gospodarske krize, Te spremembe so vse le prehodnega značaja in se bodo uredile z ureditvijo razmer same po sebi. Računski zaključek je bil soglasno spreiet. nakar jc bila seja po 10 zaključena. I Maribor j Ubija ec lastne matere Vnebovpijoč slučaj, kot jih pozna kronika našega sodišča le malo, se je. obravnaval danes pred senatom mariborskega sodišča. Zagovarjal se je 33 letni posestnik Franc Rojko iz Prodnega vrha, kateremu očita obtožnica, da je zakrivil smrt lastne svoje matere. Zločin se je odigral po pripovedovanju obtožnice na sledeč način: Dne 9. oktobra je trgala pokojna Elizabeta Rojko v svojem vinogradu na Prodnem vrhu. Pomagal ji jo Kovačič Alojzij, zvečer pa je prišel pomagat prešal še njen sin, sedaj obtoženi Franc z več delavci. Obtoženi je bil močno vinjen. Okrog II zvečer so šli k večerji iu Franu Rojko je bolel ili v klet i>o vino, kar mu je pa mati branila, ker jo videla, da ga ima že dovolj. To je sina silno razkačilo, zavpit jo če ne sme pili. tudi dulal ne bo : ter je pognal delavce domov. Ko so m delavci odpravljali, je bil obtoženec v kleti, kjer so je med tem nahajala tudi njegova mati. Nenadoma so začuli zunaj stoječi zamolkel udarec iz kleti iu presunljiv vzdih Jezus Marija in / je stopil osumljeni na trato pred viničarijo ter dejal: »Tega črnega hudiča (mislil je svojo mater) moram še danes ubiti, bom šel notri iii bom lo prokleto babo tako treščil, da se bo vse razletelo: sedaj se je hudič samo potajil. Med leni je pristopil Alojz Kovačič, ki je pomagal Elizabeti Roj-kovi pri trgatvi in obloženi je napadel tudi njega ter ga vrgel s lako silo ob tla, da si je zlomil ramensko kost Delavci in obloženec so nato odšli, v hram pa ni stopil nihče pogledat, kaj je s staro ženico. Viničarka je mislila, da se ga jo , malo nalezla ter je zaspala. Ko je prišla drugo j jutro svojo gospodarico budit, jo je našla mrtvo j ležati ob mizi na tleh. Surovi sin je vrgel starko s tako silo ob mizo, da si je pri udarcu ob njo prebila lobanjo ter je obležala nezavestna. Preko | noči jo umrlu, ne da bi prišla zopet k zavesti, j Raztelesenje je dognalo, da ju radi počeno lobanje nastopil izliv krvi v možgane ter je ludi takojšnja zdravniSka pomoč no bi mogla rešiti. Sina so po tem strašnem činu aretirali, izgovarjali pa so je skušal, češ, da jo mati v vinjenosti sama padla ter so udarila. Toda dejstva, predvsem pn poročilo izvedencev, ki so na licu mesta dognali, da bi bilo nemogoče, da bi si starka na ilovnatih tleh prebila lobanjo, so govorila proti obtožencu tako prepričevalno, dn je njegova krivdu očivid-na. Obtoženec je bil obsojen na štiri leta iu tri mesece robije, petletno izgubo častnih pravic ter 1084 dinarjev odškodnine zasebnemu udeležencu Alojziju Kovačiču. * □ Obmejni promet preko Maribora je v preteklem letu dosegel število 273.560 oseb. Od lega je bilo 91.071 naših državljanov, 111.028 Avstrijcev, 44.625 Čehoslovakov, 13.380 Nemcev in 14.056 podanikov drugih držav. □ Kap je zadela na Frankopanovi cesli 25 upokojenega upravnika davčnega urada, 78 letnega Aniona Rorerja. Prepeljali so ga z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Jesenice Pogrebni sprevod kakršnih je na Jesenicah le malo, se je preteklo nedeljo popoldne vil na jeseniško pokopališče. Zdelo se je, da je ves moški svet spremi! na zadnji poti pokojnega delovodjo KID Franca Smrekarja. Tovarniško gasilno društvo,. katerega dolgolet ni član je bil pokojni, se je udeležilo pogreba polnoštevilno. Igrala je godba Krekovega prosvetnega društva. Pokop je bil žc dovršen, ko so zadnji pogrebci še vedno prihajali na pokopališče. V slovo je spregovoril par v srce segajočih besed gosp. Gaaer kot prvemu predsedniku in ustanovitelju 1. del. konsumnega društva na Savi. Cerknica Sankanje. Daleč nn okoli sta znana klanec pod župniščem in >Taužlova • dolina. Menda ni nikjer najti toliko sankačev, kakor baš v teh dveh krajih. Prejšnje nedelje se je sankalo vse, mlado in staro, da je bilo veselje gledati to vrvenje. Prošlo nedeljo pa so se spravili sankači na Koste-linov klanec Brezposelnost se pozna tudi pri nas. Poprej ni bilo skoro nobenega odraslega fanta doma, bili so na žagah, v gozdu kot tesači, ali pa na Rakeku kot skladiščni delavci pri raznih lesnih tvrdkah; sedaj pa so skoraj vsi doma, kjer pričakujejo j boljših časov. Kriza ni prizanesla tudi našim žagani. Prej-| šnje čase so bije vedno založene z lesom sedaj pa samevajo iu le sem in Ija obratuje kakšna, da zreže tistih par hlodov, katere pripeljejo domačini za domačo uporabo. Igrali bomo. Naši vrli igralci vadijo igro pet-dejanko z imenom -Kapelica na Šmarni gori . Igra je krasna in bo, kakor sodimo po razdelitvi i vlog, lepo izpadla, Kadio-predavania. „Vsak četrtek so vrši v šoli | (v kaplaniji) kmetijsko-radio predavanje, ki bo v četrtek, 14. jan., bo nosilo naslov »Mlekarstvo«. .Kmetovalci, udeležujte se polnoštevilno teh kme-tijskih-radio predavanj, ki so edinole v vašo korist. Hotederšica Dramatični odsek »Prosv. društva« v lloto-faršici je pokazal v dobi težke krize vzgledno gesto ter vprizoril na Silvestrovo dve predstavi iu sicer burko »Kje je meja in veseloigro »Zmaga ljubezni« v prid najbednejšim Hotenske občine. Radi slabega vremena je bil gmoten uspeh slab, zato se predstavi ponovita ua praznik sv. Aniona, v nedeljo, 17. januarja. Naprošamo vse socijalno misleče, da na ta dan napolnijo dvorano 1'rosv. doma in s tem pokažejo čut človekoljubnosti napram revežem, ki so v trdi zimi za najmanjši košček kruha hvaležni in katerega bo Bog tisočkrat povrnil tistemu, ki siromaku da. Na svidenje, Bo" živi! Ljubljansko tflcdrJišve DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 13. jan.: »REVNA KOT CERKVENA MI i.. / Prcmijera. Red D. [ četrtek, 14. jan,: Zaprto. 1 Petek, 15. jan.: »ZAPRA VLJIVEC . Red E. Sobota, 16. jan. ob 15: »VEST.-. Dijaška predstava I po izredno znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20 Sreda, 13. jan.: SNEGllROČKA . Red A. Četrtek, 14. jan.: Zavrto. ZAGONETNA INDIJA Kaste - Verska nasprotja - Zanimivosti iz Gandijevega življenja Gandija so nedavno Angleži zopet zaprli in gibanje za svobodo indskega naroda poskušajo zatreti z brutalno silo. Gandi, ki je radi svojega odhoda v London izgubil precej na simpatijah, je danes zopet oboževan od ljudstva. Bapu — oče je priimek, ki ga je Gan-diju nadela njegova najbližja okolica. Kabin-dranat Tagore ga je leta 1922 krstil za i Mahal-ino — Veliko dušo po svetlem, ljubezni polnem nadnaravnem bitju v zgodovinskem epu Upanišadah. Gandijeva domovina, velika Indija s 300 milijoni revnega, nadarjenega in globoko nesrečnega prebivalstva (to pomeni šesti del prebivalst\ : zemeljske oble) je za nas velika uganka, nepoznan svet. Uradna sira Johna Symona šteje med katerimi liritska Sinja knjig i v Indiji 600 držav /. 222 jeziki, Najvišje ležeča cerkev v Nemčiji je sezidani na 1840 metrov visokem hribu Wendelstein na zgornjem Bavarskem. je nad 30 »glavnih« z veliko književnostjo in ."»mednarodnim« pomenom. Število kast, dednih, strogo ločenih razredov, znaša 2300. Med njimi so žeparji, ognjarji, pogrebni naricalci, rodoslovci itd. Vse to bi bilo umljivo, a noben raziskovalec na pr. ne ve vzrokov ogorčenega sovraštva kast >leve< in >desne roke« v južni Indiji ali vsaj izvora teh označb. Posamezni mogočni knezi so člani nižjih kast. Barodski maharadža je na pr. santo :vsudra'-, torej potomec »krošnjarjev in trgovcev« ... Nesrečni >pariji«, ki tvorijo do 14 odstotkov domačega prebivalstva, so kot zavrženci izven knst, ne smejo stanovati po mestih, da ne b; oskrunili boljše sloje, nosijo samo po mrličih zavrženo obleko, kuhajo v potolčenih loncih, ki jih pobirajo po smetiščih, se poslužujejo samo nižjih živali , oslov in psov. Gandi, član ene izmed srednjih kast, je zelo tvegal lasten ugled, ko je nastopil v ulogi zaščitnika nečistih- in celo pohčeril »nečisto« dekletce ... Ista zmešnjava vlada v verstvu. Indija je domovina slikovitega poetičnega deizma. Ki je zanimal vodilne evropske filozofe. Krava je sveta žival za prebivalca bengalskega pragozda, ki z gorjačo v roki tvega lastno življenje, da bi jo ubranil pred tigrom. Gandi, ki odkia-nja evropsko kulturo, tudi veruje v »vzvišeno poslanstvo« krave, jo globoko spoštuje in piše. da se mora vršiti v »znamenju krave« ves nacionalni boj: »nasilnost bi ponižala globok pomen krave«. Šestdeset milijonov muslimanov, ki živijo poleg 163 milijonov Indcev. iz rlna srca sovražijo to verstvo kot grdo maliko-valstvo in pomenijo veliko nacionalno nevarnost. Muslimanski voditelj Muliamed Ali (umrl med zadnjo londonsko konferenco), je vse življenje deloval za panislamizem, obnovitev ka-lifata, srdito napadal palestinske Žide in je bil istočasno MacDonaldov »dobri stari prijatelj«. Glasilo delavske stranke Daily Herald« je bilo ustanovljeno z Mohamedovim denarjem in lani je objavilo njegovo sliko, ko je dospel v London. Gandi kljub osebni požrtvovalnosti ni mogel nečistim obljubiti zahtevano enakopravnost. Priznal je. da bi povzročili predsodki v tem primeru medsebojno klanje, dasi je nekoč želel »pri poznejšem vte-lešenju priti na svet kot parija . Zato so ostali »zavrženci slej ko prej pristaši britske nadvlade. Tudi muslimanski tisk je Gandiju več- krat svečano stavil načelna vprašanja: ali bi šel obedovat pri isti mizi z muslimanom? Ali bi dal svojo hčer muslimanu za ženo? Gandi v zavesti, da bi sicer izgubil pretežno večino pristašev, je odgovarjal vedno samo: Zakaj pa ne bi obedovala tudi pri dveh mizah? Zakaj bi bili mešani zakoni posebno srečni?« Zedinjena mogočna Indija seveda leži daleč onstran te azijske zvite politike, ki Gandiju ni obrodila nobenih uspehov pri londonski okrogli mizi. Boj za politično neodvisnost je pri Gandiju neločljiv- od boja zoper grešnost. Njegova požrtvovalna nesebičnost je svetovno znana. Kot Tndec ni nikoli jedel govedine. Leta 190-1 se je pričel zanimati za Tolstojeve nauke (dopisoval je z njim do njegove smrti), odklonil usluge perice in brivca ter se od tedaj hrani s samim sadjem (predvsem z limonami) in kozjim mlekom. (Koza se ne šteje med svete živali.) Odrekel se je v soglasju s soprogo zakonskemu življenju. Med boleznijo v jetnišnici jo ogorčeno odklanjal jajca, dasi mu je prisegal zdravnik, da niso oplojena. Ko je v smrtni nevarnosti pristal na operacijo slepiča, jo s tem zelo ogorčil svoje pristaše. Pozneje je prignal sam, da je bil slabič«: bolje bi bilo pobegniti iz ječe v hribe ter v duševnem zanosu premagati šibko telo. Gandijev življenjski cilj ie skrčiti se v nič in Stvarniku pogledati v ;čk. To je »Mokša«, najvišja stopnja za brah-nanske puščavnike. Stotine milijonov Indcev smatrajo Gandija za novo vtelešenje Višnuja, najvišjega božanstva, ki je ponovno prihajalo na zemljo v obliki leva ali želve, junaka ali pritlikavca, Buddhe ali Krišnuja. Ljudstvo pripoveduje, da ozdravlja Gandi bolnike in oživlja mrtve. Gandi je sam večkrat protestiral v dnevnem lisku zoper prodajo njegovih slik v podobi Višnuja. Vroče je prosil svoje častilce, da bi vzeli na znanje, da on ni bog Krišnu, temveč navaden človek. Gandijev svetovni nazor se je oblikoval v težkem življenjskem boju. Hodil se je leta 1869 v uradniški družini (njegov oče je celo imel ministrski naslov v mali Porbandarski kneževini) in se po stari šegi oženil z 12 leti. Z 18 leti so ga starši poslali v Anglijo na univerzo, odkoder se je povrnil domov kot odvetnik. Ni se brigal za politiko, čital je le evangelij, Ruskina in Tolstega. Zaslužil je dokaj dobro, dasi je zagovarjal samo -. nedvomno pravične zahteve . Leta 1893 je odšel kot pravni zastopnik velike indske izvozne tvrdke v Južno Afriko. Beli Buri so ga pretepli in vrgli /. vlaka, kamor je odšel s parnika. Prav tako so ga napodili iz hotela, kjer je iskal lirenočišče. Tako je zvedel Gandi o pasji usodi 150 tisoče v svojih indskih rojakov, ki veljajo z zamorci vred v Južni Afriki za delovno živino ter so navezani na posebna prenočišča po predmestjih in na živinske vagone na železni cah. Gandi je pustil advokaturo in službo, ustanovil poljedelsko kolonijo v duhu Tolstojevih načel ter pričel izdajali tednik Indian Opinion , kjer je zahteval človeške pravice za sv oje rojake. Oblikoval je v Ieli letih svoj nauk o moči v resnici (Satia-graha) in. kakor rečeno, zahteval od indskih kulijev predvsem nravstven preporod. Večkrat je bil trpinčen in zaprt, a po daljšem boju je vendar dosegel ukinjenje najbolj žaljivih odredb. To se "je zgodilo radi stalnih nemirov med indsknni delavci in angleških vplivov. Londonski tisk je ponekod branil Gandija, ker je rad ugotovil krivičnost onih Burov, ki jih je moralno podpirala vsa Evropa v letih vojne za neodvisnost Južne Afrike. Gandi se je povrnil po dvajsetletnem bivanju v Afriki nazaj v Indijo v prepričanju, da so zmagali predvsem njegovi nauki. Ista načela so oblikovala njegov nadaljnji boj za Svaradž (samoupravno Indijo). Samo svetovna vojna je začasno pre-drugačila to delovanje. Anglija je pogrešala v boju z Nemci veliko narodno vojsko in Llovd George je objavil poziv na Indce. Gandi je zastavil ves svoj vpliv pri naboru novincev Indija je poslala ua Francosko 98FG00 vojakov, dočini je delalo 400.000 oseb v zaledju". V se lo se jc zgodilo v prepričanju, da bo prišla po zmagi nad nemškim militarizmom dob kopravnosti za vse narode A obljube le |'o Versailskem miru na papirju in se je povrnil k mirnemu boju . Sati;' Njegovi pristaši pridno sučejo preslice in nosijo samo domače indsko sukno ter odklanjajo angleško blago. Kršijo solni monopol ne marajo pošiljati'otroke v angleške šole (Nudi. ki je stalno potoval po velikanski I"-' ">i 11. ena-osta-andi Znano (locthcjcvo dramo »Fausta« so priredili /a film, ki je doživel v Nemčiji kolosale« uspeli. Scena dvoboja med Faustom in Valentinom pred hišo zapeljane Grete. Film je prirejen tako, da ima vzgojno tendenco, da pokaže borbo med dobrim in zlim in zmago molitve in pobožnosti nad zmotami in zapeljivostmi. Film bodo predvajali v vseh nemških šolskih zavodih ob priliki proslave lOOletnice Goethejeve smrti. vneto dopovedoval rojakom, da so Angleži še vedno bratje v zmoti« in priporočal samo neudeležbo pri nasilnostih«. A kakor popiej | v Afriki, so obrodili tudi zdaj njegovi pozivi i vedno več požigov in političnih umorov. Gan-j d i je iskreno obžaloval, da »se premalo zanima ljudstvo za miroven značaj Satia-grahe« in obsojal izgrede. A to ni spremenilo dejanskega položaja. Zdaj jc Gandi zopet v ječi, ker »jo širil med indskim ljudstvom sovraštvo in zaničevanje napram zakoniti vladi Njegovega Veličanstva«. Ta zaključek ni nikogar presenetil. Gandi kot osebnost, živ okostnjak (londonski listi so poročali, da telila 45 kg), žrtev svoje askeze, vzbuja splošno sočutje. Težišče njegovega delovanja jc v molitvi. En dan na teden ne za-vžije nobene hrane in se posti v vseh odločilnih trenutkih. Tako je imel lani strogi 21-dnevp; post v upanju, da bo to pomagalo spravi med Indci in muslimani. Takoj jc pripravljen ljudstvu zopet priporočiti nakup manohesterskega blaga, »če nam bodo Angleži prijatelji, in bomo mi dobili obljubljeno politično samostojnost«. Zahteva od svojih pristašev, da se 11© lažejo, ue kregajo, ne kadijo in da se ne hranijo s sladkarijami. Neki mladenič iz množice je vprašal ob isti priliki, kaj je s čajem? Jaz ga ne pijem,« se je nasmehnil Gandi, a vi ga lahko pijete, če ste preveč vajeni... Toda Gandi nikakor ni ustvarjen za vlogo političnega voditelja, ki ga je doletela v posebnih indskih razmerah. Njegova priljubljenost je dokaj nazadovala od leta 1921, ko nm je bil izročil indski kongres najvišjo oblast. Tolstojevim naukom sorodna Satia-graha se ni obnesla kot politično bojno sredstvo. Zaključek Gandijevega delovanja je velika osebna tragedija. Degradacija vohuna. Kakor smo že v našem listu poročali, je bil neki romunski major obsojen na dolgoletno ječo, ker je izdajal razne tajnost i agentom boljševikov. Takoj po obsodbi so ga degradirali in slika predstavlja izvršitev degradacije. Procesija japonskih žrccov po glavnih ulicah Tokija v svrho propagande /1 tajcem in zbirajo darove za vojake na bojišču. svelo vojno jiroli Ki- Cndežna rešitev rudarjev Pred dnevi smo poročali o strašni nesreči v nemškem rudniku pri Beuthenu. Zasulo je I I rudarjev. Ker se jc rov neprestano zasipaval. so morali opustiti reševalna dela, ko je bilo moštvo reševalnega oddelka samo v sni ri ni nevarnosti. Po petdnevnem presledku, ko je zasipovanje prenehalo, so zopet pričeli > dkopavanjem zasutega rova. Pri tem so priš! najprej do štirih rudarjev, ki so bili še živi. pozneje so rfsili še tri, torej skupaj sedem rudarjev. Bili so popolnoma izčrpani in je pravi čudež, da so ostali v globokem rovu brez jedi iu vode živi še po tolikih dneh,, ko so !>ili že vsi prepričani, da so mrtvi. AN so znamke zdravjts nevarne Pred nekaj leti so dvignili ameriški zdravstveniki velik krik proti znamki, češ, 1 da je nevarna raznašalka kužnih bacilov Nato je raziskal nevarnost znamke pruski ! bigienik prrf. F W. Bach in prišel do za-j Mjučka, da ta nevarnost nikakor ni tako ! vc'ik;> Posebno, ako kupimo znamko ta-j ko ekoč iz prve roke, lo je na pošti, ni | zelo verjetno, da bi bila bolj nesnažna ne gn mnogi drugi predmeti, s katerimi ima-i mo opraviti. Na vsak način pa bi bilo želeli, da bi bili povsodi, kjer sc prodajajo znamke, občinstvu na razpolago ovlažilci za znamke (mokra goba). Ob sebi se razume, da nihče ne bo z jezikom ovlažil ze rabljenih znamk. Filatelisti čistijo in osvc žujejo znamke v bencinu in marsikdo misli da jc s lem znamko tudi razkužil. To jc pa zmota. Razni bacil1 ostanejo živi v bencinu po več ur in celo po več dni. Učitelj: Kje leži Pilzen?-Gostilničarjev sin: »V naši kleti I* Profesor sc ženi. Učeni mož piše svojemu bodočemu tastu: Moje menovanjc za kustosa v muzeju za zgodovinske starine je gotovo najlepše priporočilo. da mi zaupate vašo hčerko.« Komisija Zveze narodov, ki bo preiskovala vzroke vojne v Mandžuriji. Člani so: zgoraj Nemec guverner dr. Schnee, Francoz general Claudel; v sredini Anglež Lord Lytton; spodaj Američan Coy in Italijan Aldorandi France Veber: GLAS IN TELO (Dalje.) Kfij pa Človeški glas? Preznano dejstvo je, du se Človek tudi in že po svojem glasu kaj močno razlikuje od ostalega živega stvarstva. Tu niti ni treba misliti na svojstveno človeško govorico; tudi ko slišimo le posamezne glasove, bomo v večini slučajev kaj lahko presodili, ali gre recimo zu človeške glasove in ne za živalske. Seveda gre ta pomembnost človeškega glasu še mnogo dalje. Človek se po svojem glasu ne razlikuje samo od živali, enako značilne glasovne razlike nahajamo tudi med človekom In človekom. Glas otroka jo drugačen nego glas mladeniča ali starca, glas ženske drugačen nego glas moškega; vsaj ponavadi je temu tako. Ali nima tolikrat na pr. tudi debeluhar drugačnega glasu nego človek, ki je suh kakor raglja? Ali nima nadalje človek drugač nega glasu, ko je na pr. v domačem krogu, in zopet drugačnega, ko je v tuji družbi, ali ne zvene njegove besede drugače, ko ima v mislih zasebne zadeve, in zopet drugače, ko nastopa recimo kot uradna oseba? Zakaj nam nadalje globoki bas tolikrat vzbuja sliko trebuišastega debeluharja, visoki tenor pa sliko okretno-vitkega mladeniča, in zakaj nam nasprotno visoki sopran vzbuja ulis manjše ter debelejše postave, globoki alt pa večje in vitkejše? V premnogih slučajih se že v samem glasu odraža tudi vse to, kar nazivamo tako ali drugačno razpoloženje in morda celo značaj človeka, da, včasih oelo z lahkoto uganemo, ali je kdo, čigar besede so tako in tako zvenelo, govoril resnico ali pa se je lagal. Naj navedem še poseben primer, ki mi je dal tudi prvo pobudo, da sem otvoril v našem radiju vrsto sem spadajočih posebnih poizkusov. Mislim namreč na vse tiste poslušalce naše oddajne postaje, ki so si izkušali in si še izkušnjo že ua podlagi samega glasu ustvariti neko celotno sliko oseb, ki nastopajo pred mikrofonom, dasi so jim te osebe v ostalem povsem neznane. Takih slučajev je bilo mnogo ter jih se je mnogo in moji poizkusi bodo število takih slučajev skoro gotovo še znatno povečali. Tudi ne gre lit prvenstveno za to, ali je slika, ki si jo je kdo o komerkoli po tej poli ustvaril, tudi vseskozi pravilna; brez dvoma bo ta slika v mnogih ozirih napačna. (Na pr. moja radijska predavanja so pri nekaterih poslušalcih vzbudila sliko moža, ki ga krasi velika brada!) Toda kdo bi mogel sploh misliti na to, da bi si samo na podlagi glasu ustvarjal kakršnokoli sliko o bližnjem, ako bi človeški glas v resnici ne imel nobene zveze z ostalimi telesnimi in duševnimi posebnostmi človeka vobče in vsakega posameznega človeka posebej? Da, podani primeri iz vsakdanjega življenja celo zahtevajo, da moramo vprav nu točki človeškega glasu ostro ločiti med dvema vprašanjema: ali ter v kaki zvezi je človeški glas z ostalo v n a n j o telesnostjo človeka in ali ter v kaki zvezi je človeški glas z njegovo notranjo duševn ostjo. Primer glasu priča, kako razpade vnanja telesnost človeka Spori Po Gorenishem Zimska sezona je v polnem razmahu. Toda. ajieg, ki je zapadel tudi v bližini Ljubljane je 6kopn,el, radi tega so naši prijatelji zimskega športa zopet navezani le na Gorenjsko, kar je pravzaprav v redu, nekaj moramo pa le grajati. To so cene, ki jih zahtevajo gostilničarji po raznih krajih Gorenjske. Iz Švice smo prejeli prospekt tamkajšnje Zveze hotelirjev. Vsem prijateljem zimskega športa javljajo, da so cene pemionu zniiali na .9 oziroma 7 švicarskih frankov! To v hotelih v Darosu, St. Mn-ritzu itd. Torej v hotelih v visokih al pali in v katerih imajo gostje ves komfort vn razpolago! Komfort kakršnega na Gorenjskem ne more nuditi noben hotel. Pritožb o visokih cenah po Gorenjskem je bilo zadnje dni dosti. In vendar ne bi smele biti gostilniške cene po Gorenjskem dosti večje kot so v Ljubljani. Za razvoj tujskega prometa so važne tudi cene in to so po Gorenjskem skoro povsod pretirane. Penzioni za 60 Din, celo dražji, so za naše razmere predragi. Zatorej s cenami dol' Zima na Pohorju Med letom smo morali večkrat zapisati, da bodo Ljubljano v športnem oziru »uiariborci« kmalu prehiteli. Te konstatacije so veljale vedno le za nogomet. Toda Mariborei so tiči tudi na dilcah. Na Pohorju imajo tako lepe terene, da pravijo naj se mi »Kranjci« kar skrijemo. Saj tako mi je zatrjeval moj star znanec Brui^o. Pa bodo menda le prav imeli. Tamkaj pri Rimskem vrelcu so imeli zadnje dni toliko pršiča, da bi ga lahko odstopili par vagonov celo Gorenjcem, katerim menda primanjkuje te za smučarje tako važne snovi. Saj so pa tudi na Pohorju vasi, ki se ponašajo s tako zgodovino, kot Bloke. Le škoda, da so pričeli s propagando tako pozno. Ker so pa marljivi, bodo zamujeno kaj kmalu popravili. Priredili so že lepo število tečajev. V januarju nameravajo pa prirediti več velikih smučarskih tekem. Najvažnejša prireditev bo gotovo tek na 50 kur, za prehodni pokal Mariborskega smučarskega kluba. Lani so ta tek prvič organizirali, pa je že letos tako veliko zanimanje, da bo startala gotovo elita naših smučarjev. Poleg državnega prvenstva bo smučarski tek na 50 km najvažnejša prireditev sezone. Proga bo tako izpeljana, da se bo vila po vrhovih Pohoria in ne bo velike višinske razlike. Gotovo bodo tekmo tudi dobro organizirali, iz predobjav je razvidno, da bo za vse dobro preskrbljeno. I'ri teku bodo sodelovali tudi inozemski tekmovalci. Precej je že prijavljenih. Toda poleg tega tekmovanja bodo letos najbrže Jtnariborci: morali organizirati državno prvenstvo. Ovira bo mogoče edino skakalnica. Za državno prvenstvo se že leta tekmuje po novem sistemu, kombinirano, v loku in skokih. S skakalnico je pa menda križ in ne vemo ali je že gotova. Eno jo gotovo: Na Pohorju so zimski spori razvija v istnn tempu kot pr! nas in bodo kmalu tamkaj vzrastli lokmovalci, ki bodo konkurirali našim znanim tekmovalcem. ZOPET NOGOMET? Tz zanesljivega vira smo zvedeli, da naša pod-zveza pripravlja za nedeljo malo presenečenje. Kakor je znano našim čitatidjeni, je bila tekma za pokal LNP med Ilirijo in Primorjom pri stanju 2:0 z« Ilirijo, radi teme, predčasno prekinjena. Dr. Pla-n 1 usek, ki je tekmo vodil, je igro prekmalu od-žvižgal samo zaradi tega, ker se je bul, da ne bo Imel pregleda nad igro. Todu ker igra ni bila končana, se mora še nadaljevati. Ta podaljšek jo odrejen za nedeljo. Prišel bo ruvno prav, saj naši klubi iz lastne inicijative itak nc prlrede nobene tekme. Zato je prav, da pride podzveza in odredi tekmo in s tem zbudi klube iz zimskega spanja. Ljubljanska zimsko športna podzveza priredi predavanje, pripravljalne tečaje za sodniške izpite, in sicer liajprvo za tek in nato za skoke. Prvo predavanje se vrši v četrtek 14. I. m. ob 20 v damski sobi kavarne Emona in bo predaval g. Gnldovec. Vstop prost vsakomur! — Odborovne seje se vrše Obrtništvo v letu 1931 v dve polovici: prva polovica obsega vse to, kar je na človeku ti pno- vidnega, druga pu to, kar je na njem slišnega ter samo slišnega; prva polovica zadene to na človeku, kar lahko imenujemo njegovo vnanjo telesnost v ožjem pomenu besede, druga pa to, kar hočem nazi-vati njegovo vnanjo izraznost. Če je vsemu temu tako, tedaj so pa tudi inoji sem spadajoči poizkusi, ki jili prirejam v našem radiju, z, vseh načelnih vidikov zadostno pojasnjeni in utemeljeni: Vsi se strinjamo v pokazanem načelu, da je določena vnanjost človeka v ozki dejanski zvezi z enako določeno njegovo notranjostjo. Vsi se nadalje strinjamo v tem, da bi bilo brez le zveze kakršnokoli pravo občevanje človeka s človekom že naprej izključeno. Ta zveza je dostopna tudi znanstvenemu raziskovanju in to z obeh vidikov: z vidika »psihofizičnega«: merjenja, ki zadeva prvenstveno elementarne živčne procese, in z vidika navadnega opazovanja, ki zadeva enako prvenstveno take vnanje posebnosti človeka, na katere edine je misliti vprav tedaj, ko ugotavljamo že v dnevnem življenju tako ali drugačno duševno svoistvo svojega bližnjega. Med take vnanje posebnosti človeka pa spada tudi človeški glas. ki mu gre še ,to posebno mesto, da " preznačilno razlikuje od človeške telesnosti v ožjem pomenu besede. Zato pa morajo imeti sem spadajoči poizkusi, kolikor zadevajo človeški glas, dvojno s m e r : najprej morajo določili zvezo med Človeškim glasom in človeško telesnostjo v ožjem pomenu besede in šele nato preiti k določanju vzporedne zveze med človeškim glasom in človeško duševno notranjostjo; in 6icer je ta red utemeljen v nespornem dejstvu, da je zveza, ki je med človeškim glasom in ostalo človeško telesnostjo, bolj elementarna in prvotna, zveza, ki je med človeškim glasom in človeško duševnostjo, pa bolj kompleksna in drugotna. In ker razpade po mojem trdnem znanstvenem prepričanju tudi človeška duševnost posebej še v animalno (^živalskoi) in duhovno (»osebnostno«-) duševnost, pri čemer je zopet prva razvojna podlaga za drugo, se morajo tudi vsi taki poizkusi, ki naj zadevajo razmerje človeškega glasu do celotnega ostalega človeškega svojstva, sniotreno razvijati po teh zaporednih treh stopnjah: glas in telo — glas in duša (duša mi je izraz za animalno življenje človeka) — glas in duh (duh mi je izraz za duhovno življenje človeka). V tem smislu so tudi j moji sedanji poizkusi v našem radiju posvečeni samo vprašanju, kakšno je sem spadajoče razmerje človeškega glasu do ostale človeške telesnosti. Prihodnjič pa bom poročal, zakaj sem se bij odločil, da pričnem s prvimi poizkusi v tej smeri vprav v radiju, dalje -kako se li poizkusi vrše, ko- | liko jih je dosedaj že bilo in kak ter kolik je njihov dosedanji uspeh. vsak petek ob 20 v istem prostoru. Odborniki so naprošajo za polnoštevilno udeležbo. — Tajnik I. Smučarji Ilirije. Sestanek vseh članov (tekmovalcev) smučarske sekcije SK Ilirije se vrši v četrtek 14. t. m. ob 19 v klubski sobi kavarne Evropa. Važno zaradi udeležbe na prihodnjih tekmah in tečaja zu skoke. Prosimo polnoštevilno. SK Ilirija. K ran v' Cerkvene naprave v preteklem letu. Da smo Kranjčani vneti tudi za čast božjo, nam priča delo v božjih svetiščih. Cerkev v Pungradu, stara gotska stavba je dobila nov, po originalnih načrtih arhitekta g. I. Vurnika napravljen stolp, katerega bistveni znaki so nizka streha ter moderno okrasje to jc krožne plastike in okrižje. Zidarsko delo je izvršil stavbenik g. Ivan Bidovec, kleparsko pa g. Stanko Grašič. Ob tej priliki sc je tudi cerkev vsa prebelila in popravila. Naprava stolpa in popravilo cerkve 'je veljalo okrog 110.000 Din. V cerkvi sami ee je lansko leto renovirala znamenita Cremser-Schmittova slika. Delo je izvršil konser-vator g. dr. Štele. — V farni cerkvi so meseca novembra in decembra preuredili vso cerkveno razsvetljavo te namestili novo, modernejšo in bolj intenzivno. V letu 1931 nove cestc in pota. Poleg razširitve kanalizacijske mreže je za preteklo leto omembe vredna tudi razširitev cestnega omrežja in to predvsem v Kokrškem predmestju ob pokopališču. Ko se je pred nekaj leti razparcclirala bivša Likozarjeva pristava, kjer se naiiajajo danes že štiri nove lepe hiše, se je občini nudila prilika, da dobi svet za razširitev pokopališke cesle. To razširjenje sega od hiše fotografa g. Rovška do vrta g. Čeme ta. Pravokotno na pokopališko cesio se ob pričetku njene razširilve odcepi 4 m široka nova cesta, ki pelje mimo lepih vrtov proti vzhodu proti strugi Kokre. Ob robu Kokre se okrene proti severu 2 m široka pot, ki sledi strugi do Čer-netovega vrta in odtod zopet nazaj na pokopališko cesto. Pot ob Kokri je namenjena predvsem za iaprehode nad divjo sotesko reke. Bivša Likozarjeva parcela pa bo dobila med hišami še dve prečni cesti in ko bo vsa parcela zazidana ter zregulirana, bo to eden najlepših predelov mesta. Brezno ob Dravi Božičnica za revne šolarje osnovnih šol Brezno in Podvelka. Dne 27. decembra 1931 ob 14 je priredilo pevsko društvo »Velka« v Podvelki božičnico za revno šolsko deco s sodelovanjem šol v Breznu in Podvelki, koje uspeh je v mora-ličnem in gmotnem oziru nad vse pričakovanje dobro ippadel. Društveno dvorano pod streho g. Adolfa Grogla v Podvelki je napolnilo občinstvo do zadnjega kotička. Pevski zbor društva »Velka«, kakor tudi otroci so izvedli vse točke programa v popolno zadovolinost občinstva. Zlasti je ugajala božična slika »Mir in ljubezen«, katero so uprizorili otroci 0'beh šol. Prireditev se je zaključila z obdarovanjem otrok, nakar se jc vršil neprisiljen obiteljski večer. Obdarovanih je bilo 86 otrok obeh šol z obuvalom in obleko. Povrh ie dobil še vsak otrok zavojček ijestvin. K temu gmotnemu uspehu «o pripomogli velikodušni dobrotniki domačega kraja, »Družba sv. Cirila in Metoda« vodstvo v Ljubljani s prispevkom 500 Din, okrajno načelstvo Prevalje s podporo 300 Din, konzumno društvo v Breznu z zneskom 300 Din ild. Vsem dobrotnikom bodi izrečena na tem mestu v imenu obdarovanih otrok najiskrenejša zahvala, MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 18. januarja: Zaprto. Četrtek, 14. januarja ob 20: »2ENITEV«. Ab. D. Petek, 15. januarja: Zaprto. Sobota, 16. januarja ob 20: »ŠKORPIJON«. Prem. Naše dijaštvo Tovarišice pevke. Drevi, točno ob 10 bo v balkonski dvorani na univerzi redna vaja že skega akad. pevskega zbora. — Udeležite se je polno-številma Ako vzamemo v roke nemško obrtne liste ali njihovo strokovno literaturo, najdemo takoj precizne in točne statistične podatke o vsaki obrbii panogi. Tudi v obrti jc statistika brez dvoma glavno sredstvo in argument za dosego gotovih namenov in za zboljšanje položaja. Naši obrtniki se na žalost no morejo pohvaliti s kakšno posebno strokovno statistiko, ker se na take stvari polaga premalo važnosti. Vsled tega jo zelo težko postreči javnosti s jiodatki o našem obrtnem gospodarstvu. Približno sliko dobimo vendar, ako pregledamo publikacijo obrtnih zbornic in ustanov. Na |xxllagi poročila vseh obrtnih zbornic v državi znala število obrtnih delavnic skupno 221 tisoč 874. Od tega števila odpade na območje belgrajske obrtno zbornice 00.052, sarajevske 41.102, ljubljanske 32.412, novosadske 28.160, zagrebške 23.016, osješke 18.017, vel. bečkerečke 13.641, splitske 1967, dubrovniške 1350, podgorlške 800. V tem številu so v območju ljubljanske, sarajevske in novosadske obrtne zbornice vračunani tudi kavar-narji. avtotaksi in fijakerji. Ako vzamemo podatke zadnjega ljudskega štetja, vidimo, da odpade na 100 prebivalcev povprečno 1.6 obrtnih delavnic oziroma na 1 km3 0.9 obrtnih delavnic. Obrt jc najbolj razvita v Sloveniji, ker odpade na 10(1 prebivalcev 2.8 obrtnih delat nir. Mesto Belgrad ima 5800 obrtnikov, Zagreb 5398, Ljubljana 3100 itd. Število obrtnih delavcev je zelo težko Stan:e Narodne banke Iz pravkar objavljenega izkaza Narodne banke za 8. januar 1932. ki je torej prvi letošnji izkaz, je razvidno, da je kritje ostalo v glavnem neizpre-uienjeno, odnosno se je neznatno zvišalo, /.lati zaklad je ostal neizpremenjen popolnoma, dočim so se valute zvišale za 0.14 na 6.5 inilj., devizni zaklad pa se jo |K>večal za 0.7 na 332.8 milj. To ni mnogo, č epomislimo, da Narodna banka daje sedaj samo devize za kritje potreb, nastalih po 1. januarju. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so narastle za 1.5 na 87.95 milj. Din. Skupno kritje je narastlo za 0.9 1111 2097.7 milj. Din. Značilno pa je, da so po dolgotrajnem stalnem uapredovanju prvič padla posojilo, skupno za 9.8 milj. Din. Eskont menic so je zmanjšal za 8.2 na 1957.5 milj. Din, lombard za 1.6 na 285.6 milj. Din. To je razumljivo v zvezi s položajem na denarnem trgu. ko so se izpolnile obveznosti za ultimo decembra. Izredno važna sprememba med aktivi je nastala v višini začasnih predujmov glavne državne blagajne. Ti predujmi, nastali v 1. 1931, so bili do konca leta vrnjeni, v prvem tednu novega leta |»a je država izvzela že 150 milj. Din. Zaradi |>otreb države je obtok bankovcev na-rastel za 31 na 5206.3 milj. Din. Tudi obveznosti po vidu so se povečale, in sicer zaradi povišanja državnih terjatev za 9.9 na 39.2 milj. Din in žiro računov za 27.2 na 353.4 milj. Din. Nasprotno |m so razni računi padli za 17.2 na 48.7 milj. Din. Obveznosti z rokom, ki so se v zadnjem poročilu v letu 1931 zmanjšale za 70.6 milj. Din. so se v prvem poročilu za 1. 1932 [»večale za 83.7 Din na 764.8 milj. Din. Skupno so znašale obveznosti po vidu in obtok 5642.6 (plus 53.9) milj. Din. Ker pa je kritjo ostalo nespremenjeno, se jo odstotek skupnega kritja zmanjšal od 37.51% na 37.17%, samo kritjo v zlatu pa od 31.46% na 31.16%. Glavne postavke izkazov Narodne banke so bilo naslednje (v milijonih Din): 1931 28. 6. 22. 12. 31. 12. 1932 8.1. Zlato 1540.4 1758.2 1758.4 1758.4 Devize 747.2 322.3 882.1 332.8 Drl predujem 0.0 95.0 0.0 150.0 Kskont 1252.4 1911.7 1965.6 1957.5 Lombard 206.2 254.5 287.2 285.6 Obtok bank. 4563.8 5047.8 5172.2 5206.2 Drž. terjatve 104.8 61.8 29.8 39.2 Žiro 707.8 3X7.8 326.2 353.4 Kazni računi 198.2 47.1 60.0 43.7 Obv. z rokom 210.8 '751.7 681.1 764.8 Proračun savske banovine. Doslej je več ba-I novin objavilo svoje proračune za 1932—1938 in pričakovati je, da bo v kratkem objavljen tudi drž. proračun, katerega cenijo poznavalci, da bo znašal 9 milijard Din v primeri s sedanjimi 13.2 milijardami. Včeraj je bil objavljen tudi proračun savske banovine, ki znaša v izdatkih skupno 245 milj. Din. kar pomeni v primeri s prejšnjim proračunom ' zmanjšanje za 9.1 milj. Din. Od le vsote odpade na sam proračun 141.5 (117.2), na ustanove pa 94.3 , (104.6) milj. Din. Iz zagrebškega denarstva. Banka Kreutzer, d. d. i v Zagrebu sklicuje za 20. t. m. občni zbor. na ka-i tereni bosta izvoljena dva nova upravna svetnika, ki sta nameščenca Jug. združene banke. Banka bo povišala svojo delniško glavnico, ki znaša sedaj 3 milj. Din in bosta nanjo imela odločilen vpliv nova upravna svetnika. I Borza Ljubljana, 12. januarja. Denar V današnjem deviznem prometu je kot običajno ostal Curih neizpremenjen. Med ostalimi devizami so bili nižji tečaji Bruslja, Newyorka, Pariza, Prage in Trsta, dočim sla bila Amsterdam in London višja. Promet na naših borzah še ni normalen, ker duje Narodna banka šo vedno devize le za že zapadle menice in pa za račune po 1. januarju 1932. Za našo devizno situacijo je važno, da nam je Banka za mednarodne obračune v Bazlu odobrila kredit 1 milj. dolarjev v okviru večjega kredita 3 milj. dolarjev, od katerih je dala Banque de France 2 milj. dolarjev. Poleg tega so bili od Banke za mednarodne obračune prolongirani prejšnji krediti. Ljubljana. Amsterdam 2259.35—2206.19, Bruselj 781.66—784.02, Curih 1097.85—1101.15, London 187.56—195.06, Ne'\vyork 5611.30 5628.30, Pariz 22C 88—221.49, Praga 106.87—167.37, Trst 281.49 do >87.49. Zagreb. Amsterdam 2259.35-2266.19, Bruselj 781.66—784.02. London 187.56—195.06, Milan 281.49 do 286.49. Ne\vyork kabel 5638.30—5650.80, ček 5611.30 - 5628.30. Pariz 220.83—221.49, Praga 106.87 do 167.37, Curih 1097.85 -1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij 1,045.366 Din. Belgrad. Amsterdam 2259.35 -2266.19, Berlin 1311.50—1888.59, Bruselj 781.60—784.05, Newyork 5611.30—5625.30, Curih 1007.81 — 1101.15, London 187.50-195.06, Pariz 220.83- 221.49, Praga 106.87 do 167.34, Milan 284.49-287.49. Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.12, London 17.3750. Nevvvork 518.12. Bruselj 71.22, Milan 25.86, Madrid 48.25, Amsterdam 205.85, Berlin 120.90, Stockholm 97.50, Oslo 94.75, Kopenhagen 96, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.45, Atene 6.70, Carigrad 2.41, Bukarešta 3.05. Helsingfors 7.50. Dunai. Dinar uolira (valuta) 12.60. ugotoviti zaradi tega, ker se nikjer ne vodi tozadevna statiBtika. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in OUZD v Ljubljani vodita samo statistiko o celokupnem številu deluvcev v posameznih mezdnih razredih iu Industrijskih skupinah. Ne vodi se pa posebna statistika o tovarniškem in obrtnem delavstvu. I/, teli statistik je samo razvidno. eki, fotografi, avtomehaniki itd. Število obrtnih delavcev pa pada v sledečih vrstah obrti: ključavničarji, zlatarji, puškarji, opančarji in ro-patarji. V letu 1928 je bilo v vsej drŽavi 184.156 obrtnih delavnic. Prirast števila obrtnih delavnic do leta 1081 znaša torej 37.718. Radi naraščanja števila prebivalstva je naraščanje obrtnih delavnic vsaj deloma opravičljivo. Mogoče je pa rapidno naraščanje obrtnih delavnic tudi posledica preveč liberalne obilno zakonodaje, katera j'1 dovoljevala vsakemu, du odpre obrtno delavnico brez ozira na potrebno strokovno izobrazilo. Naš novi obrtni zakon regulira vprašanje strokovne izobrazbe zelo strogo in je tako zelo verjetno, da v l>odočili letih kvantitativno obrt ne bo tako napredovala kot dosedaj. Gospodarska kriza tudi govori za to okolnost. Obratno je pa pričakovati i/.r.edno velikega kvalitativnega napredovanja naše obrti. V vsakem pogledu je pa želeti, da bi se vodila zelo precizna obrtna statistika. Vrednostni papirji Na zagrebški borzi je bila danes tendenca za vojno škodo čvrstejža iu so bili tečaji višji, dočim je ua belgrajski borzi bila slabejša. Promet je bil manjši kol včeraj. Dolarski papirji se niso dosti izpremenili v tečaju, bilo pa je nekaj več prometa v Zagrebu v 8% Bleru. Skupno je znašal promet na zagrebški borzi: vojna škoda 40u kom., begi obveznice 25.000, 8% Blerovo posojilo 0000 dol. in 7% Blerovo posojilo 8000 dol. Belgraiska Imr/ji je imela prometa: vojna škoda 550 kom., agrari 36.000 begi. obv. 280.00(1. T/, pos. Drž. hip. banke 1000 dol. Nadalje je bila na In-lgrajski borzi zaključena Narodnu hanka, ki je bila čvrsta, zaključenih jo bilo 23 kom. Ljubljana. 8% Bler. pos. 57 bi., 7% Bler. pos. 47 bl„ Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 57 bi., agrarji 28 - 30. vojna škoda ar. 252 bl„ k asa 250 do 252 (250.50, 255), 2. 240-246. 8?S Bler. pos. ar. 55.50—86.50 (56.50), kaša 55.50—56.50, (55, 56), 7% Bler. pos. ar. 45.50—46, kaša 45.50 - 46 (45, 45.75, 46, 46.50), 7% pos. DHB 46—51, 6% becl. obv. 86—87 ( 86). K Belgrad. Narodna banka znk. 5060. 5080, 51(KI, 7% inv. pos. 60 h!., agrari 28 29 (28, 27), vojna škoda 243—215 (245). be«l. obv. za kij. 37, 36.75 86.50, 36, 1% Bler. pos. 19 hI., 7% pos. Drž. hip banke za kij. 53. Dunaj. Don. sav. jndr. 04.25, Wiener Bank-verein 11.65, Kscomptegt s. 113, Živno 80. An iger Chcmiscbe 124, Alpine 12.40, Trboveljska 30.60. '/it m lrs Novi Sad. Vse nespremenjeno. Promet: 25 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: omejen. Pšenica: marec 12.45- 12.75. zaklj. 12.41 12 48" maj 13.31—13.70. zaklj. 18.26—13.28. - |{ž: marec 14.61, zaklj. 14.60 14.64. Koruza: maj 14.65 do 15, zaklj. 14.65—14.68. Winnipeg (začel, leč.) Pšenica: maj 62.75, julij 68.75. Chica/ro (začet, teč.) Pšenica: marec 55.50, maj 57, julij 56.125 sept. 57.50. Koruza: maj 40 50, julij 42. Oves: maj 25.875. Rž: maj 46. Živina Mariborski živinski sejem. 12. januarja. Na sejem je bilo prignanih 12 konjev, 11 bikov, 71 volov, 261 krav in 9 telet, skupaj 364 glav. Povprečne cene so bile sledeče: Debeli voli za 1 kg žive leže: 4—1.50 Din, poldebeli voli 3—3 50 Din, plemenski voli 2.50—8.75 Din; biki za klanje 2.50 do 8.50 Din, klavne krave debele 2.50—1 Din, plemenske krave 2.50 3 Din, krave za klobasa rjo I.25—1.75 Din. molzno krave 2.50—3.50 Din. breje krave 2.50 8.50 Din. Mlada živina 2.75 1.50 Din, teleta 5—6 Din. Prodanih je bilo 233 komadov. -Mesne cene so bile sledeče: volovsko 1. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 7—8 Din: meso od bikov, krav in tellc 4—6. telečje meso I. vrste 12—11 Din. II. vrslo 8—10 Din, svinjsko meso sveže 10—16 dinarjev. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborskv in Comp.. Dunaj.) Pripeljanih je bilo 890? pršutarjev in 4265 špeharjev. Od teli jih je bilo iz Jugoslavije 254 pršutarjev in 2221 špehariev. Cene: špeharji: najboljši 1.60, l. 1.52—1.57, II. 1.45—1.52, kmetski prašiči: najboljši 1.65, drugi 1.50 1.57] pršutarjl nnjboliši 1.65. I. 1.50—1.90. Tendenca: špeharji so so n Iražili zn 2 3 groše. Pršutarjl pa so se pocenili za 10 grošev. Prodano jo bilo vse blago. Radio Prorfrn^i fnrlin-t .f« hPann t Sreda. lil. januarja: Opoldan, program odpa de. 17.80 Silonski kvintet: — 18.30 Dr. Reva: Mor-je — 19.00 Dr. Nikola Preobraženski: Ruščina -19.30 Literarna ura: Ob 50letnici Šenoe (Pr. Vodnik) — 20.00 Prenos proev. večera iz Delavske zbornice — 21.00 Salonski kvintet — 22.0(1 čas, poročila. Četrtek, 14 januarja: 12.15 Plošče. — 12. *j Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 13 Ing. Šabec: Mlekarstvo. — 18 "3 Drago Ulaga: Cimnastične vaje. — 19 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupr.l: Srbohrvaščina. — 20 Zabavno čtivo. — 20.?:,« In-tenacionalni 'jugoslovanski prenos (Belgrad, I ;ub-ljana in Zagreb). — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Drtifii protirami t Četrtek, 14. januarja. Belgrad: 19.30 I.ahka giasba. — 20.30 Evropski koncert jugoslovanskih postaj. — Zagreb- 12.^0 Plošče. — 17 Balalajke. — 20.30 Evropski koncert jugoslovanskih postaj. — Budapests 12.05 Ra-dio-orkester. - 19 Jazz. — 22.40 Ciganska glasha. — Dunaj: 19.25 Poljudni koncert. — 21,10 Hayd-nov godalni kvartet, — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 21 Simfonični koncert. _ Milan: 21 Operni prenos. — Largenberg: 13.05 Operni koncert. — 20 Večerna glasba. — 21 Slušna igra. — 22 Plesna glasba. — Slultgart: 12.35 Zabavni koncert. — 19.45 Zabavna glasba. — 21 Koncert, Haydn. — 22.40 Plesna glasba. — Berlin: 19.30 Komična opera, J. Offenbach. — 23.20 Moderna glasba. — Barcelona: 14.20 Popoldanski koncert. — 21.05 Prenos iz opere. — Praga: 19.20 Instrumentalni koncert. — 20.30 Belgrad. Evropski k onccrt. — Toulouse: 22 Večerni ko,nccrt. Trst: 12.30 Plošče. — 13 Pestra glasba. — 22.15 Pc6tra glasba- Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrvice 1'500in. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoglase shogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20i*r?. Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,eejepriložena rnamka.Cck.račuu Ljubljana 10.3H9.- ' 5®© Beseda samo 50 par Pošten fant zdrav in krepak — išče kakršnekoli zaposlitve v skladišču, obrti ali trgovini. Jc nekadilec, trezen, pošten in vojaščine prost. Naslov v upravi Slov. pbd št. 108. Beseda samo 50 par Vajenec za lnanulakturno trgovino sc takoj sprejme. Com-merce«, Tavčarjeva ul. 2 I Trgovski vajenec s prim. šolsko izobrazbo se sprejme za 3-letno učno dobo. Hrana v hiši. A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. Tesarski delovodja vešč vseh tesarskih del, s prakso in dobrimi izpričevali, se sprejme. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Zanesljiv, zmožen in pošten št. 392. Beseda samo 50 par Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št 16 zastonj Pišite ponj! Beseda samo 50 par Mesečne sobe odda hotel Tivoli. Cena 260 do 360 Din s postrežbo. Stanovanje soba, kuhinja in pritikline, se odda. Naslov v upravi Slovenca « pod št. 390. Beseda samo 50 par Gostilna na dobrem in prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe na upravo Slovenca« pod >Gostilna< št. 327. Veliki prostori 220 m', svetli, električna razsvetljava vhod s ccste, v centrumu. se oddajo, ev. tudi polovica. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 410. Posestva Lepo hišo 6-slanovanjsko v Ljubljani, 5 minut od tramvaja, prodam z vsemi pritikli-nami za 240.000 Din. Hipoteke 90.000 Din. - Mesečni donos 3000 Din; in eno tristanovanjsko hišo za 175.000 Din, hipoteke 100.000 Din, mesečni donos 2000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Solidna cena« št. 412. Stanovanje dve parketirani sobi, kuhinja, kabinet in pritikline, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 403. Enosobno stanovanje suho in čisto, s pritiklina-mi, sc takoj odda. Vod-mat, Sušteršičeva ulica 5. Beseda samo 50 par Zastopniki krajevni, za celo Slovcm-io kakor tudi za Ljubljano se iščejo za posmrt-ninsko zavarovanje. Ponudbe na upravo Slov. pod Pomoč št. 386. Sobo in kuhinjo oddam. - Idrijska ulica 3. Lepo posestvo arondirano, v bližini Borovnice, sc radi družinskih razmer takoj proda. Ponudbe pod »Ugodno« št. 373 na upravo »Slov.« Stavbna parcela 1200 m", v Šlepanji vasi, Kodeljevo, naprodaj po dogovoru. Poizve se: Šle-panja vas 13. Beseda samo 50 par Prodam lepo urejen trgovski lokal na prometnem kraju, z ostalim gospodarskim poslopjem, zraven njiva, ! d____,„____cn___ travnik in vinograd. Re- ' Bcscda sarao 50 Par flektanti naj se zglasijo pismeno ali osebno pri lastniku. — Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 346. Več parcel po 600 do 800 m bo na-prodai v Mostah, Zaloška cesta. - Naprodaj pa ludi celo posestvo s hišo. — Franja Snoj, Prešernova ulica, Ljubljana. Zavarovanja I pri mariborski zavaroval-j niči sprejme zastopnik za ■ Ljubljano in okolico: A. Zupane, Beethovnova ul. 13/IV. Zahtevajte potnika Čitajte in širite »Slovenca«! Beseda samo 50 par Harmonij dobro ohranjen, se kupi. -Ponudbe poslali na naslov Ciril Venišnik, Skale, Velenje. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservato-rij, glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Gre na deželo. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. NVarbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. IfijiiSZ•., ;■/•. . ' . '•■•. -r •r't"■:•" . :■■■' • .vvtf-v>(* v-'v- -r- ',•.•'•'.•>,' m ZAHVALA. Ob nenadomestljivi Izgubi naše blagopokojne gospe One dr. Gregorčeve roj. ireitfellnep in par dni za njo umrlega sinčka illbino izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ju spremili na poti k večnemu počitku, darovateljem vencev in cvetja, posebno čč. duhovščini in pevskemu zboru Sokolskcga društva ter vsem prijateljem in znancem, ki so nam bili v podporo in nas tolažili v teh težkih časih. Murska Sobota, dne 12. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. m-m Beseda samo 50 par Naprodaj avto Opel 4 PS, v dobrem stanu, za 9000 Din pri Henriku Smuk, Sevnica. Fižol za kuho v veliki izbiri od 2 Din naprej v trgovini Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. Neveste in ženini! Javorjcvo spalnico, čreš-njevo spalnico, brstovo spalnico in 2 kuhinji, vse novo, masivno in solidno izdelano, proda po ugodni ceni Fran Martinec, mizarstvo, Škofljica. Ia orehova jedrca kg 16 Din v zavitkih od 5 kg in Ia orehe v lupini kg 4.25 Din, vreče od 50 kg razpošilja franko naročnik G. Drechsler — Tuzla. Nova kurnica za 10 do 15 kokoši, obla-na, vse stene nagačene, naprodaj po ugodni ceni. Ogleda in cena se izve med 12. in 14. uro v Ljubljani, Prule 8. Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Namizna jabolka prvovrstna, 2—3 Din kg, se dobe pri Jeri Kokalj, Šmarjeta, Rimske toplice. Lanenc tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupile do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat fr Komp., Ljubljana. Prazno sobo z železno pečico išče gospodična za takoj. Ponudbe na upravo Slovenca« pod -Prazna soba«. Soba sc takoj odda boljšemu gospodu. Florijanska ulica št. 31/1. Sobico z gašperčkom se odda s Beseda samo 50 par i I. februarjem mirni samski osebi v šentpeterskem okraju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 375. Dijak u boljše hiše se sprejme na hrano in stanovanje. -Strog nadzor in nemška konverzacija. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 380. Čitajte in širite »Slovenca«! Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Zahvala Ob smrti naše blagopokojne mame, gospe Antonije Bučar izrekamo svojo najtoplejšo prisrčno zahvalo: preč. duhovščini iz Kostanjevico in Sv. Križa, g. dr. Ivaniševiču za požrtvovalno zdravniško pomoč tekom dolgotrajne bolezni, vsem onim, ki so jo obiskovali in tolažili, vsem, ki so nam ob težkih urah izrazili svoje so-čuvstvovanje in položili prekrasne vencc na krsto; dalje za udeležbo na zadnji poti g. sreskemu podnačelniku dr. Tomšiču in g. ban. svet. županu Jošku Pfeiferju iz Krškega, g. mestnemu županu Gerloviču in zastopstvu občine Kostanjevica, predstavnikom drž. uradov in osnovne šole, deputacijam Sokola, Rdečega križa, gasilske župe in korpora-livno zastopanim gasilskim društvom iz Kostanjevice, Št. Jerneja, Prekope in Ostroga pod župnim vodstvom in praporom, unif. mešč. gardi, osobito pa mestni gasilski godbi pod vodstvom g. Rabuse-ja za ganljivo lepe žalne koračnice in gg. pevcem z g. dr. Nikom Severjem na čelu za v dušo segajoče žalostinke in končno vsem, ki so jo od blizu in daleč v tako ogromnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem naša iskrena zahvala in Bog plačaj! Kostanjevica-Kočevje, dne 10. januarja 1932. Rodbini Lavoslav Bučar in dr, Vilko Maurer. Beseda samo 50 par Solne vreče vsako množino, kupimo. -Ponudbe z navedbo cene na upravo .Slovenca' pod »Sol« št. 387. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanskc ceste pri gostilni Možina. Beseda samo 50 par Po najugodnejših ccnah sc priporoča lesna industrija Fran Martinec, mestni tesar, mojster, Ljub-ljana-Škofljica, za vsa tesarska, krovska, mizarska in parketna dela. V zalogi ima vsako količino furnirja, desk, merkantilnih in žaganih tramov in dobavlja v vsaki množini in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe. Mogavlce rokavice, robco, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELlNC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Teiefon 2059 Premog snlia drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32, Modroce olomane,divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Itjnacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). Oves in koruzo kupite najceneje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Veletteoiina t žitom. Resljeva cesta 24. TeicMvi strop cenjeni po vsem svetu. Glavno zastopstvo: Gledališka nI. 12, Ljubljana FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Š&iSoS.Š' rr, — S"- -Q i-31-1 r" Si nO Ogo N m a .2«J~-§)g3 .S.Es^-a-a" SaŠiSg 75 >wi . <0 « 11 SP 01 S CQ t) > d > o5 g a n —. N S . g. . I GS o S c* — (,'coum . O - I o I I- S t o 1 D « UJ ra L. d -r: co a — c ~ I ž -a a Sto ^ ■<» o o a u> ~ sa ■v * o g » ^ " a CD > i.« ^ zi Q s S n > J ^v cz —■ ^SSS« l Dr. Joža Lovrenčič: finali izumrieno naroda Itoman iz drugega stoletja pr. Kr. Tribuni, v Akvilejo odrinemo in nad Istre. Pojdite in sporočite to vsak svojemu oddelku! Ukazal si! Tribuni so sprejeli povelje, dvignili zopet roke in odšli. Naslednji trenutek je slišal Marcus Claudius Marcellus, kako je zaorilo med legionarji v taboru in kako je odmevalo od vseli strani bojevito navdušenje. Kaj sem rekel?« Spočiti so. Težko jih boš krotil, konzul, če Iti jH" moral držati samo v Akvileji, ki je še neznatno gnezdo, je menil pretor. Ne bom jih! je zatrdil konzul, prevzet od dobre volje, ki mu jo je povečalo navdušenje, s katerim so sprejele legije njegovo sporočilo. In jih ni. Ko je odpotoval Marcus Claudius Marcellus, je konzul s'tribuni noč in dan delal, in ko je izpopolnil legije in jih z vsem opremil, je dol znamenje. Viharno vzklikajoč so zapustili mediolanski tabor in v dolgih pohodih, ki sa trajali nekaj dni, so prišli lepega jutra pred Akvilejo, kar so oznanjale fanfare. Akvilejčani so se še pravočasno zbrali ob Deku-manskih vratih, odkoder so gledali v ravan in opazovali bližajočo sc konzulovo vojsko, ki ni kazala utrujenosti in je ob zvokih fanfar stopala, da so bobnela tla pod njenimi koraki in so se dvigali oblaki prahu, kar je bilo videti, kot bi se vlekla ob črno valujoči ki gosta jutranja megla. »To bi morali videti Istri in Karni iu minil bi jih pogum, če jim ga je še kaj ostalo, odkar jih je pome • oni dan Quinctiusk »Počakaj, bodo že videli! Konzul pač i"-da bi počival v Akvileji, kmalu se jim pokaže!; Meniš?« Kaj menim, nič ne menim, prepričan sc nI Da bi imel lc večjo srečo kakor Marcellus, potem bi se nam nc bilo treba bati, kaj bo z našo kolonijo!« Marcellus je imel smolo! Smolo, a je bil sam kriv! Saj ni nikdar udaril z vso močjo, kakor bi lahko!« Manlius prihaja pravi čas, da ne bo okleval! •laz tudi mislim, da mu zavre kri, ko izve, kaj se je zgodilo s Kvinkcijem.« O, videli boste, nc bo dolgo in Akvileja bo tako varna, kakor bi bila kje ob Padu!« Bogovi naj te slišijo in uslišijo! ('as bi bil, drugače nam nc bo obstati! Res je, kdo naj obdeluje zemljo z veseljem, če pa si od jutra do večera, od dne do dne v skrbeh, kdaj se privoli sovražnik, ki ti ne bo prizanesel!<: Tako so ugibali, tako so se pogovarjali kolonisti, ko so pričakovali ob Dekumanskih vratih konzula, legionarji pa so s tribuni vred bili tiho vse dotlej, dokler se ni prikazal nekaj sto korakov pred njimi na čelu svojih legij konzul, ponosno in samozavestno jezdeč na konju, kakor bi prihajal sam Mars, odet v Ko so so zgrnile in razvrstile pred prelorijem konzulove legije in z njim akvilejska posadka, so stopili pred Aula Manlija Vulsona njeni tribuni in najstarejši jc javil: »Konzul, veselo in težko vest, vse obenem, ti moramo javiti ob tvojem prihodu, (lasi bi drugo radi zamolčali in bi bili srečni, ako bi je nc bilo. Poveljnik Lucius Cjuinctius Flamininus, ki je junaško porazil Karne v njihovem utrjenem taboru na severu ter si; vrnil s plenom, jc postal nocoj žrtev lepe barbarke, o kateri pravijo ujetniki, da je žena istrskega kralja Epula, ki tabori na Karusadiju nekje. Pred nasipi onstran reki1 smo našli Kvinkcija obglavljenega in ga dali pravkar prenesti v tabor. Videl ga boš konzul, in prosim te v imenu posadke, ki jo je vodil k zmagi, da sc osvetiš za njegovo glavo! Aulus Manlius je poslušal in sprejel poročilo, nato je stopil odet v rdeči poveljniški plašč na govorniški oder pred pretorijem in ko si je zaprisegel akvi-lejsko posadko, je nagovoril legije: Vojaki, na meji države smo in vesel sem, da mi jc usoda odločila Galijo v upravo, odkoder sem mogel priti v mlado kolonijo, ki nosi ponosno ime rdeči paludamentum, ki je vihral v vetru in je pod | po Jupitrovi ptici. Ponosem sem in vesel, da bom mogel to našo skrajno postojanko braniti, ji pomoči, da sc razvije v cvetoče mesto, ko sc ji ne bo treba bati več barbarov, ki jih bomo, trdno upam, kmalu strahovali! Pretor Marcus Claudius mi je povedal in poročal, kako je tu na meji. Vedel sem, da šo težave, ki jih mora spočetka vsaka kolonija premagati, it da je barbarska predrznost tolika in tako objestna, da bi si upala že barbarka — grozno je reči in slišali - njim odseval kovinasti oklep v jutranjem solncu, kakor bi bil ves iz samega stdiega zlata. Ave, consul! Ave, consid! Glasno ga je pozdravljala posadka, glasneje so ga pozdravljali kolonisti, vendar prikriti niso mogli, kar je vse skrbelo: konzul pogreši poveljnika, ki bi ga moral sprejeti. Torej so bili njihovi klici kljub vsemu navdušenju, ki so ga izražali, le nekam za- držani, iz zadrege in potrtosti kakor hladni. Konzulu ; obglaviti poveljnika rimske posadke, tie, da je prišlo vse to ni ušlo. Čutil je ob načinu vzklikanja in vsem lako daleč, si nisem mogel misliti! Odveč je tu vsaka v/prejemu, da nekaj ni v redu. Tudi iz obrazov je beseda, vojaki, da bi vas vnemal In podžigal. Prilike bral, kar so hoteli glasovi prvi trenutek le zamolčati, ! same dovolj glasno govore, kaj pravim govore, vpi-in zmračil se je ob misli, da bi utegnilo biti vse to j jejo, kričijo in zahtevajo: bodite pripravljeni na udar! < slab pometi, slabo znamenje zanj in njegove legije Kakor bi udaril ob bron, je končal konzul. Za Jugoslovansko tiskarno * Liubliani: Karel Cefc. Izdajatelj; Ivan Itako vet. Urednik: Franc Kreinžar.