REDNAKOVA NAJVEČJA BUČA
Pred kratkim je v organizaciji
revije Moj mali svet in uredništva
Kmečkega glasu potekalo
zanimivo tekmovanje
- tekmovanje za največjo bučo.
Zbrali so se lastniki in sodniki, ki
so merili in izmerili dvojni obseg
največje buče: 4,11 m.
Da smo se oglasili pri lastniku naj-večje buče ni naključie. Res je. da je Rudi Rednak sicer Stajerec, vendar pa ga je ljubezen zanesla v Sostro in ravno tu zdaj rastejo te orjaške buče, ki zrele dosežejo celo do lOOkg. Go-spod Rednak pravi. da je z gojenjem buč začel že pred kakimi desetimi leti, ko je v časopisu zasledil ponudbo se-men orjaških buč. Pisal je na oglas in kaj kmalu dobil pošiljko semen iz Sr-bije. Rudi ne pozabi povedati. da prva leta buče niso bile tako velike. Skrivnost je namreč v kompostiranju.
Svoje pridelke gnoji s tri leta starim kompostom, ki ga pripravi iz lesnih odpadkov. pepela. listja in plevela, in povedati moramo, da so tu poleg buč še druge vrtnine - od jagod pa do fižola. Vse seveda primernih veliko-sti. »Človek se vse življenje uči,« pravi g. Rednak in tako sam priprav-lja bučno seme, proizvaja kompost, celo piščančjo valilnico je naredil sam. In ker mu je gojenje buč ne le konjiček. temveč tudi nekakšno mini eksperimentiranje, je s pridnimi ro-kami in lastnimi idejami tudi vzgojil tako lepe pridelke. Včasih so za pre-voz ene same orjaške buče potrebni tudi trije ali celo štirje pari krepkih rok, da bučo spravijo na prikolico in potem na domače dvorišče, kjer do-zori. Čeprav so to jedilne buče, iz katerih lahko naredimo tudi pite in bureke, pa jih pri Rednakovih veči-noma porabijo za krmo živine in ptic. Največje Rednakove buče imajo ob-seg ok. dveh metrov. Pravila pri tek-movanju so namreč taka, da se meri obseg dvakrat - počez in poprek. Tekmovanje je tradicionalno, g. Red-nak pa je letos sodeloval prvič, a hkrati že tudi obljubil, da se bo s konkurenti pomeril tudi prihodnje leto. Prav nič skopuško pa se je ponu-
dil, da lahko pri njem kdorkoli dobi seme za orjaške buče. In to zastonj! Če ga boste iskali - stanuje na koncu Poti v Podgorje v Sostrem - vam bo zagotovo prijazno razkazal svoje buče.
Naj torej na koncu zaželimo g. Rednaku še veliko uspeha in prihod-nje leto seveda spet - največjo bučo.
PLATOŽER SPET ODPIRA SVOJA VRATA
Malce miajšim najbrž ime »Plato-žer« ni neznano. To je mladinski Uub, ki deloje v Zadvoru in tako kot vsako leto, je tudi letos poleti malo počival. Zdaj jeseni, pa se bodo spet začel raz-bnrijive noči. Platožer s« bo pokazal obiskovalcem tudi v dokaj prenovljeni podubi in marsikdo bo ob vstopu pri-jetno presenečen. Naj zato vse skupaj ostane skrivnost.
Sicer pa Platožer vabi vse mlade, ki si želijo prijetne zabave, da se prepri-čajo sami in prideju v Zadvor. Če ne že ta konec tedna. pa prihodnji.
Se vidimo! TB
Pravilna rešttev nagradne križankeiz-t.št. NS
Vodoravno: ZAJČJA DOBRAVA, osamosvojitev, lek, Stanežiče, anali. Nal, kanal. Capua, oda, idol, TS, širjava, Java, ako, Turkmenistan, amen, partitura, An-tares, ica, avtonomija, NK, cepič, ranč, ral, kaviar, kos, TV, Aleks, tarok, asir, kal, takalanje, GJ, Terakota, avion, ostrina, urad, kanton, krona, obara, Lo-ara. asket, fakir.
Nagrade prejmejo: pizzo po izbiri v go-stilni Zajčja Dobrava: Dragica Akički, Pr-vomajska 15. 61110 Ljubljana; knjižne na-grade. ki jih podarja Založba MLADIKA iz Ljubljane pa prejmejo: Regina Josimo-vič, Polje c. VI/12, 61260 Lj.-Polje; Anica Kovačevič. Pokopališka 2, 61110 Ljub-ljana; Marta Mayr. Malgajeva 16, 61000 Ljubljana; Robert Hajdarovič. Novo Po-lje, c. XV/35, 61260 Lj.-Polje; Elizabeta Sadik. Proletarska 1, 61110 Ljubljana; prvo knjižno nagrado pa prejme Aleksan-dra Boškovič, Pot na Fužine 9, 61110 Ljubljana.
To je knjiga Marjana Drnovška POT SLOVENSKIH IZSELJENCEV NA TUJE, ki je izšla pri Založbi MLADIKA v zbirki IZ RODA V ROD. Cena knjige je 1.8(10 tolarjev.
Malokateri evropski narod ima toliko svojih ljudi razkropljenih po vsem svetu kot ravno slovenski. V času množičnega izseljevanja Slovencev od 1880 do prve svetovne vojne se je izselilo okrog 280.000 Slovencev. To je bil hud krvni davek. Naj-močnejši izseljenski val je bil usmerjen v Združene države Amerike, zanemarljivi pa niso bili tudi drugi cilji: Vestfalija in Porenje (pred 1914 okrog 30.000 Sloven-cev), Egipt (tja so odhajale predvsem žen-ske), nemški deli Avstrije, vzhodne dežele (od Hrvatske do južne Rusije), države Južne Amerike itd. Avstrijska dežela Kranjska je dajala največji delež v tem valu (Dolenjska in Bela krajina, Notranj-ska in v prvem obdobju tudi Gorenjska), izseljenska mrzlica pa je zajela tudi druge regije, npr. Prekmurje, Primorje in Bene-ško Slovenijo.