Leto Lxvm Poitnin« ptafans t ^m V Ljubljani, v sofiolo, dne 28. decembra 1940 M 297 a_&na 2 din Uredništvo: Odt.oo.daMo ^^ V % IM % ^ /MU Sftlffi KSSC naročnina mesečno MH Š^M M^M ^ Hk M ^^M W nino in 10.349 za ^^^^^^ ^^M ^^^m ^HL ^^m ■ n ^^■r za stvo WW|BW j^^m AH jBBB ^^m M Ntmf^^* ^Bm^^^^ m^m Kopitar- ce- JHf JHV ISmS B ^^HV HM HM jeva ulica 6 loletno 06 din. za fk ^oSSUH 0 ^D MUKF JHV ^^T 10 B ^Hf JW «2 ^ Tel. 40-01 do 40-09 inozemstvo 120 din. JBF ^ ^^M ^ # ^Hf Celje, Ttuj, Jesenice, Kopitarjeva ul.6/flL . Kranj Novo mesto. TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka ta dneva po prazniku. t r bo vije. Konec brezvershe šote v Franciji Vojni dogodki, ki bodo vekovom izpremenili lice, so potisnili v ozadje in otopeli pozornost za stvari, ki v tem ali onem pogledu niso nič manj važne za duhovno življenje človeštva in njega usmeritev v bodočnost. Ze dalj časa se vrši v tihoti pod egido maršala Petaina v Franciji delo, ki ne bo največjega pomena samo za Francijo, ampak za vso krščansko Evropo. Gre za temeljito preosnovo šolskega pouka in vzgoje, ki je v Franciji celega pol stoletja hodilo rakovo pot v pogubo države iD naroda. Maršal Petain je 15. aprila 1940, ko si je naložil na rame odgovornosti polno nalogo, da povede Francijo iz popolnih razvalin k novemu življenju, zapisal v znani »Revue des Deux Mondesc sledeče: »Francoska šola bo odslej učila poleg spoštovanja do človeške osebe spoštovanje do družine, družbe in domovine in se ne bo več ponašala s svojo nevtralnostjo. Življenje nikakor ni nevtralno, ampak zahteva od vsakega, da se pogumno odloči za belo ali za črno. Ni mogoča nevtralnost med resnico in zmoto, med dobrim in slabim, med zdravjem in boleznijo, med redom in neredom, med dobro in med slabo Francijo.« V smislu te načelne izjave je izdelal zdaj naučni minister nov učni načrt za ljudske šole, in sicer zaenkrat, kolikor se tiče tako imenovanega moralnega poduka. V veljavo stopi 1. januarja leta J941. Oče tega novega načrta je državni tajnik Chevalier, ki je znan po svoji krščanski kulturni orientaciji. Ker je ostala francoska šola zaenkrat še nevtralna v tem smislu, da uči moralo, utemeljeno na prirodnih načelih človekovega nravstva, kakor so svojska vsem ljudem brez razlike veroizpovedi, zato so se oglašali nekateri pomisleki, češ da se ne bi francoska šola usmerila enostransko po eni sami veri ali cerkvi. Na te pomisleke je odgovoril Chevalier sam, ki je podal tudi sliko francoske šolske politike od leta 1880 dalje, ko je Jules Ferry uzakonil tako imtnovano laično ali nevtralno šolo. Jules Ferry je označil za glavno dolžnost ljudske ali narodne šole, da vzgaja mladino po načelih tega, kar je dobro, kakor je utemeljeno v človekovi prirodi sami oziroma v njegovi vesti. Vest pa nam jasno nalaga dolžnosti do Boga, do nas samih, do našega bližnjega in do domovine. To velja ne glede na to, kateremu verskemu občestvu posameznik pripada, saj so načela, po katerih vemo, kaj je prav in kaj ne, obča vsemu človeštvu in enaka za vsakega. Po zamislu zakonodavca torej laična ali nevtralna šola nikakor ne bi smela biti istovetna z brez-versko šolo, ki taji Boga. Po Julesu Ferryju sloni ves nravstveni red na Bogu in šolnik je dolžan utemeljevati moralni zakon iz Boga, ki je najvišje in popolno dobro. Toda v resnici je laicizem le pomenil počasno in postopno razboženje življenja in ne samo razkristjanjenja. Zato je naravno, da se je francoska šola bolj in bolj razvijala v orožje vseh struj in namen, da bi Francija zavrgla krščanstvo, se vrnila v poganstvo v tej ali oni obliki in naposled padla še niže v pravo in polno brez-verstvo, kar pomeni obenem konec vsake resnične nravstvenosti in vodi do propada posameznika in družbe. Večina francoskega učiteljstva je zavrgla krščanstvo, se pa pri tem ni ustavila, ampak je tajila Boga samega in je naposled napovedala boj vsem izporočilom Francije: učitelji, ki so bili vo-livni agitatorji meščanske radikalne stranke, so se po svoji brezverski miselnosti oklenili marksizma in končno zajadrali v komunizem. Ko bi bila Francija najbolj potrebovala domovini brezpogojno predanih borcev, ki bi se bili z junaško požrtvovalnostjo postavili na branik za njene narodne ideale in koristi, je bila njena armada z zaledjem vred spodjedena, oslabljena in v svoji veri omajana po pacifistični, internacionalni in revolucionarni propagandi in je bila poražena, še preden so začeli govoriti topovi. Niso bili vsi učitelji taki, pač pa so vsi stali pod terorjem večine in njenega sindikata, ki ni samo izbiral in sestavljal učnih knjig, ampak je tudi nadziral nastavljanje in napredovanje učiteljskega osebja. Chevalier je v svoji zanimivi obrazložbi novih učnih in vzgojnih smernic poudaril, kako je že Platon v četrti knjigi Postav dejal: »Ne človek, ampak Bog je norma vsem stvarem.« Chevalier je tudi navajal, kako v Združenih državah Severne Amerike, ki jih gotovo nihče ne bo dolžil klerika-lizma, ni nobene javne manifestacije, na kateri se ne bi spominjali Boga in ga prosili blagoslova. Če je francoska vlada zopet uvedla moralen poduk, kakor ustreza njenemu zapadnemu in krščanskemu izporočilu, ni dala prednosti nobeni cerkvi ali veri, ampak se je samo ravnala po zdravi človeški pameti, ki v vseh časih spoznava jasno Boga kot edino mogoči temelj fizičnega in moralnega reda. Sam Jules Ferry je bivanje Boga, nesmrtnost duše in strogo vezanost človeka na nravstveno postavo smatral za podlago naše omike. Fil^zofična in verska nevtralnost, ki je tajila te osnovne resnice golega človeškega razuma, se je v francosko postavodajo vtihotapila neopazno in po krivici po izvestni brezverski propagandi framasonskih lož in komunističnih sindikatov. Državni podtajnik Chevalier je potem podal pozitivna načela novega učnega načrta, po katerem se bo mladina vzgajala v čednostih, ki so podlaga zasebnemu in javnemu življenju, k pokorščini, delu, pogumu, »lojalnosti in odkritosrčnosti, lo je k stvarem, ki so,« kakor je dejal Chevalier, »v zadnjih desetletjih v Franciji prišle iz mode.« Na tej podlagi pa se bo mladina tudi učila lepega vedenja, za kar bodo starši šoli gotovo zelo hvaležni. V višjih razredih bo učila šola socialno moralo, dolžnost do rodbine, ki so bile postale v zadnjih letih v Franciji neznan pojem, zvestobo in dolžnosti do države in do javnega blagra sploh in do zemlje, ki jo je bil francoski narod tako kruto zanemaril. Chevalier je končal svoj ekspoze z besedami: »Šola brez Boga je bila. feola bo obnovljena v duhu krščanske in narodne Francije. Francoska mladina bo dobila nove učitelje, ki bodo dopolnjevali in krepili vzgojo domačega ognjišča.« To je dogodek, ki pomeni za Francijo začetek nove dobe in bo odmeval po vsem svetu, ki hoče slediti krščanski civilizaciji kot edinemu izhodu iz sedanje zmede in brezpotja duhovnega življenja. Omika zapada bo ohranjena in se bo obnovila le po poti, ki jo je po stoletnem blodenju zopet izbrala Francija. Na Božič je orožje počivalo, sedaj pa boj zopet divja naprej Abiško bojišče Na libijskem bojišču med božičnimi prazniki ni kilo velikih vojaških dogodkov. Položaj je ostal nespremenjen. Angleška admiraliteta je javfla izgubo »"ušilca »Acrona«. ki bo najbrže tista vojna ladja, o kateri poroča italijansko poročilo, da jo je potopila neka podmornica. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 27. decembra. AA. Štefani. Službeno poročilo 203 glavnega štaba italijanskih oboroženih sil se glasi: V obmejnem delu Cirenaice se je nadaljevalo delovanje topništva 7. obeh strani. Tudi patrole so bile zelo delovne. Posebno aktivno je bilo naše letalstvo, ki je bombardiralo sovražnikove ladje v zalivu nekega oporišča ter bombardiralo tudi baterije in mehanizirane enote. Lovsko letalstvo se je spustilo v borbo s skupino GiOucesterjev in 3 zbilo. Eno od naših letal se ni vrnilo. V Cire-najskih vodah je 26. t. m. dopoldne neko ogled-niško letalo odkrilo in bombardiralo neko sovražnikovo podmornico. V vzhodni Afriki nič novega. Angleška poročila Kairo, 27. dec. t. Reuter. Angleško poveljstvo vzhodne armade poroča: Na libijskem bojišču se položaj ni spremenil. — Na sudanski meji je neka angleška večja patrola vzhodno od Kasale prizadejala sovražniku hude izgube. Reuterjev dopisnik poroča, da se Angleži sedaj pripravljajo na napad na Bardijo. Okrepitve suhozemskega orožja so prišle, na morju pred Bardijo pa je zbrano vojno brodovje, ki neprestano razbija po utrdbah Bardije. Tudi angleško težko topništvo se udejstvuje z neprestanim streljanjem in so angleška letala, ki so ga napadala, dosegla delne uspehe. Iz Sudana poroča Reuterjev dopisnik, da so se v južni Abesiniji že začeli upori abesinskega prebivalstva, ki je oboroženo z angleškim orožjem in na četniški način napada italijanske postojanke ter razdira ceste. V dokaz svojega delovanja prinašajo abesinski uporniki uniforme ubitih italijanskih vojakov odnosno civilnih uradnikov. Kairo, 27. dec. t. Reuter. Angleško letalsko poveljstvo poroča: Na božični dan je naše letalstvo počivalo. Naslednji dan pa je izvedlo številne izvidniške polete nad sovražnim ozertljem. Bombardirano je bilo letališče v Gazali, medtem ko je ena druga skupina napadla utrdbe pri Bardiji. Avstralska letalska skupina je nad Libijo sestrelila 6 sovražnih letal. Angleško letalstvo London, 27. dec. t Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V dosedanjih bojih med Anglijo in Italijo )e bdo skupno sestreljenih 147 italijanskih letal, medtem ko znašajo angleške izgube 76 letal. Anglija-Nemčija Na angleško-nemškem bojišču med božičnimi prazniki ni bilo nobenih bojev. Na božič se nemška letala niso pojavila nad Anglijo, prav tako tudi angleška ne nad Nemčijo. To-da v četrtek se je letalska vojna spet začela in so nemška letala prihajala nad južno Anglijo, medtem ko so angleški bombniki napadali luke na Rokavskem prelivu. Ameriški listi so objavili uradno sporočilo angleške vlade, da je bilo dosedaj v letalskih napadih na angleška mesta porušenih že nad 1.000 raznih cerkva, cerkvenih šol, župnišč, društvenih domov. Do tal je porušena starodavna eolska katedrala v Coventryju, v Londonu pa so poškodovane vse znamenitejše cerkve. Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 27. decembra. AA. DNB. Poročilo vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi: Medtem ko nemško letalstvo tudi na drugi božični dan ni začelo z nobenim ofenzivnim dejanjem proti angleškemu otočju, pa so angleška le- tala ta dan kakor tudi v noči med 26. in 27. decembrom napadla pristaniško naprave, letališča in mesta v zasedni Fuanciji. Metala so bombe in povzročila več smrlniii žrtev in več ranjencev med francoskim civilnim prebivalstvom. Nobena bomba ni zadela nobenega vojaškega objekta. Naše protiletalsko topništvo je zbilo eno britansko letalo. Daljnometne baterije so 27. decembra zjutraj bombardirale sovražnikove ladje, ki so plule v Rokavskem prelivu. Bombnik in vojna ladja Mnenje nemškega admirala Berlin, 27. dec. b. Kontraadmiral Gadow je dal uredniku »Deutsche Allgemeine Zeitung« svoje mnenje o uspehih letal proti vojnim ladjam. Po zadnji vojni so mnogo razpravljali o moči vojnega letalstva proti vojnemu brodovju. Ker praktičnih dokazov ni bilo, je ostalo to vprašanje nerešeno in nihče ni mogel točno potrditi, kdo bo močnejši. Tudi danes še nismo v stanju, da bi popolnoma jasno odgovorili na ta vprašanja. Ako srednje težke in težke bombe neposredno zadenejo vojno ladjo, jo lahko resno poškodujejo, zlasti pa onesposobijo protiletalske baterije in uničijo even-tuelna letala, ki so na ladji. Ako bomba ne zadene točno, učinek ni resen. Nemško vrhovno poveljstvo jo mnenja, da so letala večkrat težko poškodovala angleške vojne ladje. Vsekakor je vojno brodovje dobilo v sedanji vojni novega sovražnika, ki pa ni v stanju, da popolnoma izloči vojne ladje iz borbe. Poleg tega se danes gradijo tudi vojne ladje, katere so zelo odporne proti bombam, zlasti pa je tudi njihova obramba zelo uspešna, kajti, število protiletalskih topov in strojnic na novih ameriških ladjah zelo nevarno ovira delovanje letalstva. Snj so te vojne ladje opremljene z okoli 50 enotami, ki delujejo proti letalstvu. Za angleške vojne ladje je vsekakor najbolj nevaren nemški strmoglavec, za nemške ladje pa angleško torpedno letalo. — Končno ugotavlja kontraadmiral Gadow v soglasju z ameriškim mnenjem, da je letalstvo skupno s podmornicami zelo nevarno vojnim ladjam. Vsekakor pa je vojna ladja na oceanih še vedno odločilnega pomena. Angleška poročila Ijondon, 27. dec. b. 80 ur že trnja letalsko zatišje med Anglijo in Nemčijo. Vzrok temu zatišju je neugodno vreme. Letala zaradi nizkih oblakov in goste megle na Kanalu ne morejo storiti uspešnih napadov. Medtem pa se Angleži zelo pripravljajo za primer, če bi nemška vojska poizkusila invazijo, o kateri se v zadnjem času trdovratno širijo govorice. Preimenovanje v admiraliteti London, 27. dec. t. Reuter. Dosedanji poveljnik oddelka križark na Sredozemskem morju admiral Cunningham je bil imenovan za načelnika za naročila in prevoz v angleški admiraliteti. Angleške obrambne priprave proti nemškemu vdoru Newyork, 27. decembra, b. Dopisnik United Pressa poroča, da so angleške vojaške oblasti izdale najstrožje ukrepe in da so podvojila straže ob vzhodni angleški obali zaradi eventualnega nemškega poizkusa invazije v Anglijo. Straže so razmeščene na vseh strategičnih postojankah in razpolagajo z najmodernejšimi napravami za signaliziranje tako, da bo takoj alarmirana vsa angleška armada, ko bi se prvi nemški padalec pojavil na angleških tleh, ali pa bi se izkrcal nemški vojak po pomorski poti. Gosta megla in mirno morje bi po mnenju angleških strokovnjakov mogla biti povod, da nemško vojno poveljstvo poizkusi svojo srečo. Močno oborožene sile angleške vojske so preiskale tudi najbolj samotne kraje ob angleških obalah, zlasti na jugovzhodu, kjer je prišlo v zadnjem času do močnega topniškega dvoboja. Pred cestami, ki so opremljene z močnimi barikadami in obalskimi potmi, je ukinjen začasno vsak promet. Posebni vojaški oddelki legitimirajo vsakogar, pa naj bo v civilu, ali v vojaški in mornariški uniformi. Priprave so se nadaljevale tudi za časa božičnega premirja, tako da Anglija v slučaju, da bi Nemčija pospešila vdor čez Kanal na angleško otočje ne bo iznenadena. Kanada — 360 letal mesečno Montreal, 27. dec. t. Ass. Press. Kanadski minister za municijo je izjavil, da kanadska letal- ska industrija zgradi sedaj že 360 letal mesečno. Kanadska tovarna za topove je že danes največja te vrste v vsein angleškem imperiju. Kanadska letalska moč znaša sedaj že 3S00 letal. Ameriški vojaški opazovalci v angleški vojski AVashington, 27. decembra, b. Associated Tress poroča, da se ddnes nahaja 26 ameriških višjih častnikov kopnene vojske v Angliji, ki so bili poslani že v drugi polovici letošnjega leta kot opazovalci. Od teh je 5 generalov, 6 polkovnikov, 10 majorjev in 5 kapetanov. Enako število ameriških opazovalcev je tudi v mornarici, od katerih jih je približno polovico pri angleškem sredozemskem brodovju. Protinapadi Anglije London, 27. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Skupine naših bombnikov so ponoči in danes napadle letališča v francoski Bretanji ler pristanišče in ladjevje v Treportu v Franciji, kjer je oporišče za nemške podmornice kakor tudi zbirališče čet za vpnd v Anglijo. Manjša skupina bombnikov je bombardirala tudi pristanišče v Bor-deauxu v jugozahodni Franciji. Eno letalo se ni vrnilo. , .' London, 27. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja daljše poročilo o uspehih angleških bombnih napadov na razne cilje v Nemčiji. Kot dokaz navaja članek iz »Berliner Bor9enzeitung«, ki pravi, da so Nemci odselili en milijon otrok iz od angleških bomb ogroženih krajev zahodne Nemčije, ter članek v »Petit Parisienu«. da je nemška vojaška oblast umaknila iz Le Havra 70.000 mož posadke, ker so angleški bombniki razdejali vojašnice in skladišča. List je bil zaradi te^a zaplenjen. Grško bojišče Govorice o pohodu nemških čet skozi Madžarsko v Romunijo Budimpešta, 27. dec. t. Associated Press. Glede premikanja nemških čet skozi Madžarsko v Romunijo ni v tukajšnjih krogih nobenih poročil. Znano je le toliko, da je madžarska železniška oblast odredila, da bo od dne 28. decembra dalje tri tedne ukinjenih 160 osebnih vlakov. Iz tega sklepajo nekateri, da se bodo sedaj prevažale nemške čete skozi Madžarsko v Romunijo. Na madžarskih merodajnih mestih to zanikajo. Bolj verjetno je, da hoče madžarska oblast varčevati z gorivom in da o kakšnem pošiljanju novih nemških čet v Romunijo za enkrat ni govora. V diplomatičnih krogih nagla-šajo, da so ta poročila morda prišla v javnost s posebnim namenom, da ustvarijo vtis, da nemška vojska popolnoma obvlada evropsko celino, da sedaj prihaja na Balkan in v Italijo ter da bo sodelovala pri prihodnjih operacijah na tem področju. Nekateri namigavajo celo na možnost pritiska na Sovjetsko Rusijo. Dopisnik Associated Pressa nadalje javlja v Ameriko, da naj do nadaljnega ameriški listi takšna poročila sprejemajo z vsemi pridržki, dokler ne bo otipljivih dokazov za to, da so resnična. Govorice o velikih premikanjih nemških čet so dandanes, ko velesili osišča za enkrat nimata točnega načrta o bojišču, kjer nameravata najprej odločujoče nastopiti, propagandnega značaja in škodujejo angleški veljavi v Evropi, medtem ko pomagajo nemškemu ugledu pri vseli tistih narodih, ki stojijo še izven politike osiščnih držav. Berlin. 27. dec. Cp. p. Glede poročil o pokretu nemških čet proti jugu in jugovzhodu ni nobenih komentarjev in odgovorov, ker je lo vprašanje, ki se tiče izključno le nemškega vojnega poveljstva. Na grškem bojišču so ludi med prazniki boji delno trajali naprej. Na predvečer božičnega dne je bilo javljeno zavzetje pristanišča II i m a r a po grških četah, ki nadaljujejo prodiranje ob obali proti Valoni. Na drugih bojiščih so bili hudi boji. Grki so končno na nekaterih meslih podrli odpor nasprotnika med Mokro planino in Ohridskim jezrom. Grki so zasedli zopet naselje Lin ob Ohridskem jezeru, ki so ga enkrat že imeli, a so se morali umakniti. Boji trajajo v gorovju Mokre planine dalje. Srednja fronta pa se tudi med prazniki ni premaknila na nobeno stran. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 27 decembra, t. Štefani. Vojno poročilo štev. 203 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji se glasi: Na grškem bojišču je vladalo delovanje topništva, ki je bilo bolj krajevnega značaja. Naši bombniki so z bombami zadeli pristaniške naprave, zasidrane ladje in cilje, ki so neposrednega pomena za kopenske operacije. Sovražnikov poskus, da bi zadal udarec nekemu našemu oporišču, je bil preprečen z naglim posegom naših lovskih letal. Zbiti so bili trije Blenhaimi. Grška poročila Atene, 27. decembra, t (Atenska agencija.) Grški generalni štab objavlja poročilo štev. 61, ki se glasi: Grške čete so na raznih delih fronte napredovale in zasedle nove postojanke. Zajele so ujetnike in večje množine vojnega materiala. Na božični dan so sovražna letala bombardirala Krf in je bilo pri tej priliki ubitih 21, ranjenih pa 30 oseb. Atene, 27. decembra, t (Ass Press.) Najnovejša poročila, ki so prišla v Atene danes popoldne, govorijo o nadaljnih grških uspehih na sevednem odseku fronte in v sredini, kjer je bil italijanski odpor zelo dolg in hud. Napredovanje ovirajo slabe vremenske razmere, ki ponekod onemogočajo vsak promet. Včeraj so grški odnosno angleški bomnbiki spet bombardirali Valono. Zadeta so bila blagovna skladišča v pristanišču. Prišlo je do bojev v zraku, toda angleški bombniki so se vsi vrnili nepoškodovani. Ameriški poročevalci Newyork, 27. dec b. Dopisniki ameriških agencij poročajo: Dež in sneg ovirata operacije večjega obsega v Albaniji. Grške čete navzlic temu počasi in previdno napredujejo sevemo od Himare ob obali Jadranskega morja proti Valoni. Pri tem niso naletele na nikakršen odpor italijanskih čet in tudi niso imele zveze z italijanskimi prednjimi oddelki. Skoraj na vseh področjih pa je prišlo do krajevnih borb. Bitka za Tcpeleni in Kiisuro se nadaljuje e spremenljivo srečo, medtem ko so na severu ustavljene V6e vojne operacije zaradi strašnega mraza in velikega 6nega. Z naše meje Belgrad, 27. dec. m. O grško-italijanskih bojih, ki so se danes odigrali na vseh bojiščih kljub slabemu vremenu, poročajo z jugoslovansko-alban-ske meje, da so Grki po zavzetju Himare zavzeli še nekaj važnejših strategičnih točk okrog tega mesta in še nekaj vasi. Zaradi mraza je bilo dopoldne zatišje, pri tem pa sta obe strani izkori- Nadaljevanie oa 2. stran) Zagrebška vremenska napoved: Mirno ln hladno. Božična ooslanica predsednika dr. Kulovca slovenski akademski mladini: »Najlepši vzgled nam je zapustil dr. Korošec« Srbski list ob Slomškov! 140 letnici Belgrajska »Pravna« v svoji peikovi. številki prinaša dolg članek izpod peresa dr. Janka Grampovčaua o »Antonu Martinu Slomšku kot velikem prosvetnem in narodnem delavcu«. V trm članku srbska javnost laliko spoznava, kaj je Slomšek pred sto leti storil za slovenski narod. Med drugim nagiaša, kako je petro-grajska univerza leta 1S4> naročila kar 80 izvodov Slomškove knjige »Bla/e in Mežica«, katera je potem Rusom služila kot pomožna knjiga pri pedagogiki. Obširno se članek peča s Slomškovim literarnim delom ter z njegovo Družbo sv Mohorja, katera je v skoraj 100 letih svojega obstanka i/dala med Slovence nad 20 milijonov knjig. Med drugim članek o Slomškovem vplivu na slovenski narod takole pravi: »Slomšek je svojemu narodu vlil tudi smisel za red, disciplino in organizacijo. Ko bi dobro pretehtali duševno obličje Slovencev, bi v njem mogli še danes lahko spoznati Slomškov obraz... lirez Slomška narodna zavest Slovencev ne bi bila tako močno razvita kakor je danes. In zato je zelo verjetno, da bi bila leta 1918 tudi Jugoslavija ostala brez Slovencev, ako ne bi bilo Slomška!« 30 letnica smrti prvega slovenskega letalca Rusjana Dne 26 decembra 1 vih svojih družin. Praznike so porabili tudi drugi člani vlade za razna potovanja. V Subotico je odpotoval na lov predsednik vlade Cvetkovič z ženo in ministrom dr. Konstantinovičem. Iz Subotice se je predsednik vlade Cvetkovič odpeljal v Zagreb, kjer je voščil praznike dr. Mačku, Suteju in drugim hrvatskim politikom. Danes se je g. Cvetkovič udeležil lova, ki ga je njemu na čast priredil hrvatski ban dr. šubašič. Svoj sestanek je ministrski predsednik Cvetkovič izkoristil tudi za izmenjavo misli o vseh odprtih in tekočih političnih vprašanjih. Brez dvoma je bil dober del razgovorv posvečen tudi novemu proračunu banovine Hrvatske, ki mora biti uzakonjen do novega leta, ker stopi s 1. januarjem v veljavo. Smrt dvorne dame Grujičeve V noči od 25. na 26. decembra je v Belgradu umrla dvorna dama gospa Mirka Grujičeva, ko je dosegla visoko starost. Bila je znana predsednica Kola srbskih sester ter organizatorica. V četrtek je prišla k njenemu mrtvaškemu odru kneginja Olga ter se poslovila od njenega trupla. Truplo so prenesli v prostore Kola srbskih sester ter ga bodo pokopali dane? ob veliki udeležbi zlasti ženskih organizacij. Rodovina Grujičev je v srbski zgodovini igrala veliko in važno vlogo. Vrbaska Kmetijska zbornica Banjaluka, 27. dec. m. Kmetijska zbornica za vrbasito banovino v Banjaluki je imela te dni svojo sejo, na kateri so med drugim sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da je treba čiirprej sprejeti uredbo o kmetijskih zbornicah, da naj se v novi uredbi dovoli pobiranje zborničnih doklad na V6e gozdove, rude in od raznih zemeljskih in kmetijskih pridelkov in da se določi tudi ustanovitev in organizacija okrajnih zborničnih kmetijskih odborov. Madžarski gostje v Jugoslaviji Belgrad, 27. dec. AA. V Jugoslavijo so 26. t. m. dopotovali visoki funkcionarji madžarskega turizma in trgovine. V Belgrad je prispel dr. Balint Keszoh, državni podtajnik v trgov, ministrstvu, dalje državni podtajnik Karolyi, šef letalskega oddelka v trgov. mini. Ivan Bejyas, šef turist, oddelka trgov. min. Oeza Laszlo, svetnik trgov. min. dr. Odon Glotz. Vsi potujejo po Jugoslaviji zasebno. V Belgradu ostanejo en dan, nato pa odidejo skozi Užice v Sarajevo in Dubrovnik. V Dubrovniku bodo ostali 2 ali 3 dni, nato pa bodo najbrž obiskali tudi Kotor, Cetinje in Budvo. Iz Dubrovnika bodo z ladjo odpotovali v Split, od tam pa v Zagreb in čez Koprivnico v Budimpešto. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 27. dec. b. Danes je predsednik vlade skupaj z ministrom Konstantinovičem odšel v spremstvu bana dr. Subašiča in fin. ministra Šuteja na lov v Božjakovino. Zagreb, 27. dec. b. Danes ob 9.30 se je pričela zopet razprava proti Ljubomiru Belaševiču zaradi umora prof. Šufaja. Kakor znano, je bil obsojen na 5 let robije, vendar je vrhovno sodišče razsodbo razveljavilo in obnovilo proces. Razprava se jutri nadaljuje. (Nadaljevanje s 1. strani) stili to zatišje in si nabavili municijo. Okrog poldneva se je začela srdita bitka. Grki so prebili italijansko črto in vkorakali v dolino reke Sušice. Boji so se nadaljevali tudi v dolinah rek Devoli in Škumbe. ,, , ... Atene, 27. decembra, t. (Atenska agencija.) Angleško letalsko poveljstvo poroča, da so angleški bombniki napadli pristanišče v V a 1 o n i in zažgali pristaniška skladišča ter poškodovali druge naprave. Druga skupina je bombardirala petrolejske rafinerije in skladišča v N a p o 1 i j u. Z obeh poletov so se vrnila vsa letala. Nad Valono je bilo sestreljeno eno sovražno letalo, nad Na-polijem pa en sovražni bombnik. Delovanje italijanskih letal Rim, 27. decembra. AA. (Štefani.) Letalski strokovnjak »Messagera« objavlja šestmesečni pregled delovanja italijanskega letalstva. Potem ko je podčrtal, da sta že v dobi italijanskega ne vojskovanja Anglija in Francija morali imeti proti Italiji pripravljenih 2500 letal in sicer 1900 bombnikov in 600 lovskih letal, poudarja »Messagero«, da obstoji strategija sedanje letalske vojne, kateri se pridružuje tudi Italija, v tem, da se uničijo glavna središča angleške moči ob Sredozemskem morju, na Bližnjem vzhodu, ob Rdečem morju in v sosednih pokrajinah in to naj izsili popoln zlom Anglije. Italijansko letalstvo deluje v 8 odsekih z ogromnimi razdaljami. Severno morje, italijanski polotok, Sicilija, Sardinija, Albanija, Libija, Egejsko morje in italijanska vzhodna Afrika. Važni ukrepi g'ede delovnega časa v Španiji Kar na hitro in brez kakšnih posebnih priprav in posvetov je izdala španska vlada važen odlok, ki velja od 1. decembra t. 1. Ta odlok se tiče bolj glavnega mesta Madrida kot ostale Španije, ki se je zelo izpremenila, da ne rečemo — evropeizirala. ie od nekdaj je bilo v Madridu nočno življenje v navadi. Ta kvarna navada se je polagoma razpasla tudi po deželi in je sedaj največja ovira za reden napredek v ja\nem življenju. Nova vlada upošteva delo in 9e zaveda, da je smotrno delo edina rešitev iz splošne stiske in zmede. Vlada se ne sme več ozirati na stare navade, ki so v škodo napredku in razvoju države; zato Je izdala važne reforme, ki se tičejo v prvi vrsti delavskih slojev. Predpisane so tečne delovne ure, tako za pričetek kakor za konec dela. Kar se tiče državnih in občinskih uradov ni kakšnih posebnih sprememb, pač pa bodo morali spremeniti svoj urnik zasebni uradi, delavnice in druga podjetja. Nove odredbe se nanašajo na gledališča, kinematografe in druga zabavišča. Tako gledališke predstave po novih predpisih ne bodo smele trajati dalj kot do 24 Gostilne bodo smele postreči s kosilom oziroma z jedili od 13 in pol do 14 in pol; z večerjo pa od 20 do 21 in pol. Vse kavarne, brez ozira na krai. kjer se nahajajo, ne bodo smele imeti odprto čez eno uro ponočL »Takšni predpisi bi bili v Italiji skoraj nemogoči. Kaj šele za Madrid, ki je tako občutljivi« piše italijanski list. V Madridu dobite v gostilni kosilo (v 90% primerih) od 13.45 do 15 popoldne; večerjo pa od 20 tja do 24. Nobena zabava se v Madridu ne prične pred enajsto uro ponoči; traja pa do dveh. Kavarne in manjša zabavišča pa »potegnejo« kar do treh I Da se je vse javno življenje ravnalo po zaspancih, ki se zjutraj niso mogli dvigniti iz postelje. je uinevnol Madrid je najbolj zaspano mesto v Evropi. Ljudje vstajajo komaj okrog desetih dopoldne, medtem ko so ob dveh ponoči še rogovilili po mestu in budili tiste, ki bi radi spali. Kakšen narod ustvarja takšno ž:vljenje in kako kvarno je za zdravje, o tem nihče ne razmišlja. Nočno življenje v Madridu in v španskih mestih sploh je tako ukoreninjeno, da vsa prizadevanja bivših ministrov Cierva in Primo de Rivera. da bi se ponočevanje omejilo, niso nič zalegla. Zdaj se obrača vse na bolje. Časopisi poročajo, da se ljudje odvračajo od »Ume« in se usmerjajo k soncu, ki je luč življenja »Prepričani smo« piše španski list, »da 3e bo špansko ljudstvo izpametovalo in se bo oprijelo novesa urnika, ki pomeni red in zdravje, in no bo več motilo tistih, ki bi radi delali # Papež Pij XII. o neobhodnih pogojih novega reda in miru na svetu V torek, dne 24. decembra, na »veti večer je papež Pij XII. v Vatikanski palači sprejel kardi-nalski zbor, čigar dekan, kardinal Granito Pigna-telli di Belmonte je sv. očetu v daljšem nagovoru želel praznike in srečno novo leto, da bi čimprej doživel po vojnem hrušču in trušču spravo narodov. Papež Pij XII. se je zahvalil kardinalskemu zboru v nagovoru, v katerem je razvijal sledeče misli: Na koncu bo zmagal Kristus Naj se godi na svetu karkoli, božičnega veselja ne more nobena stvar in nihče v vernih srcih ugasniti, ker korenini v največjem dogodku svetovne zgodovine, v rojstvu Boga samega, ki je človeštvo zopet spravil z Bogom. Kdor je prav razumel smisel božičnega oznanila, ta se ne bo dal zapeljati od docela rožnatega pogleda na svet, ki prezira stvarnost, niti se ne bo dal potlačiti od črnogledstva, ki obupuje nad svetom, ker se ne ravna po naših željah in pričakovanjih. Kristjan ne dvomi, da bo na koncu le zmagal Kristus nad nasprotniki svojega kraljestva in je zato utrjen pred razočaranji in ponižanji, ker vse to je le prehodnega značaja; seveda ne smemo časa meriti s svojim kratkim merilom. Papež se je nato spomnil tistih, ki se dajo pod težo hudih izkušenj, kakršna je na primer današnja, zbegati in se zato nagibajo h kompromisom, s katerimi v svoji kratkovidnosti menijo, da bodo Cerkev rešili iz stisk. Drugi pa se rešijo z begom ali pa se ne marajo odločiti ne za Kristusa, ne proti njemu in izbega-vajo vsak pogumen sklep. To omahovanje pa nas ne sme začuditi, saj smo to videli že ob priliki, ko so hlapci judovskega sinedrija položili svoje roke na Kristusa, pač pa nas mora veseliti, kako v takih časih na drugi strani nešteti sinovi Cerkve junaško prenašajo slabe čase in se svoje vere oklepajo tem bolj, čim bolj zahteva od njih žrtev, zavedajoč se, da le ona uči resnico. Najbolj temni dnevi zgodovine Papež je nato poudaril, kako taka doba, kakor je današnja, stavlja ogromne zahteve na poslanstvo Cerkve, in sicer ne samo za čas, dokler traja ta strahotna vojska, ampak že bolj v bodočnosti, ko bodo morali narodi posvetiti vse svoje sile, da ozdravijo socialne in gospodarske rane vojske, še bolj pa duhovno in moralno gorje, ki bo njena posledica. Med nami pa traja vojska dalje in kopiči na svoji poti ruševine. Gotovo bo zgodovina te dni zabeležila med najbolj temne v zgodovini človeštva. Najbolj skrbijo sv. očeta vojni ujetniki, begunci in pregnanci, in sicer ne samo tisti, ki pripadajo arijskemu plemenu. Tudi usoda interniranih je grenka. Papež je navedel vsa svoja prizadevanja, da bi se usoda teh žrtev vojne olajšala, da bi dobivali gmotno in duševno pomoč ter prejemali novice od svojcev, od katerih jih je nemila usoda odtrgala; posebno je omenil, da je mogel priti na pomoč zlasti Poljakom, kar so mu zelo olajšali tudi katoličani Amerike. Evropa se ne sme vladati kakor do sedaj Nato je papež Pij XII. prešel na vprašanje miru in novega reda, ki ga hočejo vzpostaviti na svetu. Značilno in velike važnosti je — je dejal papež, da iz polemik državnikov o vojnih namenih in o bodoči ureditvi Evrope zveni ena misel, ki je vsem skupna, da se namreč Evropa na noben način ne sme in ne more tako vladati, kakor se je doslej. Nekaj boljšega, kar bo bolj ustrezalo omikanemu človeštvu, nekaj organsko bolj zdravega, svobodnega in močnega mora nadomestiti preteklost, ki je pokazala vso svojo slabost in trh-lost. "Naj se obe stranki še tako razlikujeta v svojem zamislu, kakšen naj bi bil bodoči red, o tem ne puščata nobenega dvoma, da se pod nobenim pogojem ue bo mogoče vrniti k prejšnjemu političnemu in gospodarskemu redu sveta. Tega pojava ne more razložiti golo hlepenje po izpre-membi — pravi papež. Jasno kot sonce uvidevajo pod težo krvavih dogodkov in žrtev, ki jih zahteva spor narodov, vse da je preteklost Evrope bila zgrešena in da je zato treba ustanoviti red, v katerem bodo pravne podlage tako državnega kakor mednarodnega življenja varne pred pretresi. In ta želja po novem redu je posebno močna med širokimi delovnimi sloji ljudstva, ki so tako v miru kakor v vojski največje žrtve političnega in gospodari h e g a nereda. Temu se nihče ne sme čuditi, najmanj pa Cerkev, ki je mati vseh in najbolj čuti in razume klic po pravici, ki se trga iz prsi od bolečin mučene duše človeštva. Naloge Cerkve Med najrazličnejšimi in nasprotujočimi si načrti, kako prenoviti svet politično in socialno, Cerkev ni poklicana, da bi se odločila za enega v nasprotju z drugim. V širokem obsegu vesoljne veljave božjega zakona, ki ne veže samo posameznikov, ampak tudi narode, je široko polje in svoboda, da se poizkusijo in uresničujejo razne oblike političnega reda in gospodarskih ter socialnih reform. Naloga Cerkve ie edinole ta, da vse narode brez izjeme uči duhovne in nravstvene vrednote krščanskega življenja, ki morajo biti smernice tudi političnemu in gospodarskemu udej-stvovanju v državi, v kateri so vsi narodi in stanovi med seboj bratje; konkretna oblika raznih sistemov, ki so v tem okviru možni in potrebni, je odvisna od posebnih okoliščin, v katerih vsak na-rod živi, ki si sam mora najti oblike javnega so-življenja, kakor ustrezajo njegovemu nravu. To ni delokrog Cerkve. Pač pa se danes lahko človeštvo zave, kakšne posledice je imelo, da so bili ljudje tolikokrat gluhi za njene nauke, tako da je moral priti ta strašni čas in tolike stiske, da so se spomnili, kako bi bili mogli ustanoviti na zemlji pravičen red, ki bi jih bil obvaroval take krvave izkušnje. Zato upamo, da si bo človeštvo v tem ognju izoblikovalo tak nazor o stvarnem položaju, da se bo po vojni resno lotilo uresničenja pravice tako v političnem življenju kakor v gospodarskem udejstvovanju in v medsebojnih odnošajih različnih stanov in slojev države, oziroma človeške družbe. Neobhodni pogoji Papež je nato konkretno prešel na neobhodne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če naj v Evropi zavlada trajen mir in pravi red in če naj ta red ne bo zgolj zunanji mehanizem, ki ga bo narekovala gola sda, ne da bi bili z njim zadovoljni narodi in ne da bi ustrezal njihovemu dostojanstvu Ti pogoji so: 1. Treba je predvsem premagati sovraštvo, ki danes ločuje narode in se zato morajo opustiti sistemi in dejanja, ki to sovraštvo samo povečujejo in mu donašajo nove hrane. Treba je opustiti propagando, ki brez zadržkov nasprotni narod sramoti in ga slika v najgrši luči. Kdor res želi bodočega sodelovanja narodov, ta tudi v vojnem trušču ne sme rušiti načel resničnosti, pravicoljubnosti, vljudnosti in bratovstva, ki ki mora vladati med narodi po Kristusovem nauku. 2. Treba je premagati nezaupanje, ki na mednarodnem področju onemogočuje vsako resnično spravo. Treba je vrniti pogodbam svetost, ker sicer ni mogoče soživljenje narodov, ki ne bi bilo ogroženo od nevere in nezvestobe. Zakaj, če se ne drži dana beseda in pogodba, potem mali narod ne more biti varen pred velikim. 3. Zrušiti se mora žalostno načelo, da |e pravica zavisna od koristi in da jo ustvarja edinole sila. Zakaj tako načelo ograža predvsem miroljubne države, ali pa take, ki nimajo zadostnega vojnega potenciala in ne morejo ali nočejo nastopati z nasilnimi metodami. S tem se ne zanikuje pravica, da se branimo, če so napadene naše pravice, ampak se zabičuje, da mora v odnošajih med narodi vladati resna in globoka nravstvenost. 4. Treba je odstraniti vse vzroke sporom, ki nastajajo med narodi in državami na področju svetovnega gospodarstva in gospodarske tekme. Treba je ustvariti v tem oziru tak red, ki bo vsem državam zagotovil, da bodo njihovi državljani živeli in napredovali v življenju, ustrezajočem človeškemu dostojanstvu. 5. Treba je premagati duha mrzle sebičnosti, ki vede do tega, da žali čast in suvereni-teto ter svobodo drugih držav in narodov. Med narodi in državami mora vladati tako bratovsko sodelovanje, v katerem bodo vsi narodi varno uživali svojo avtonomijo in neodvisnost. Zato bi bilo že zdaj, ko orožje govori dalje svojo krvavo govorico, potrebno, da bi prišla iz vojskujočih se taborov izjava, ki bi poudarjala ta načela in s tem tudi na najbolj primeren in učinkovit način ublažila klanje ter pomirila narode, ki so ogroženi v svojem obstoju in svobodnem udejstvovanju svojega narodnega in državnega bitja. •k Po teh globokih in v resnici državniških besedah, ki so vse navzočne globoko ganile, je sveti oče podelil vsem navzočnim in vsemu svetu, posebno pa žrtvam vojne, svoj apostolski blagoslov. Božične misli vodilnih mož Pri prehlajenju pomaga taj. Ni pa vseeno, kakšen čaj pijete, posebno, ako ta šo kvarno deluje na živce. Zaradi tega pijte samo Čaj znamke »Emona«, ki je pravi cvetlični čaj izredno aroma-tičnega okusa in visoke hranilne vrednosti, prt vsem tem pa ne razburja živcev kot drugi dragi inozemski čaji. >Kinona« čaj vsebuje krepilne vitamine in je torej dobra in zdrava narodna pijača. Z dodatkom limone, ruma, žganja ali mleka Vam nudi užitek prav posebne vrste. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarno Mr. Bahovee t Ljubljani Dobi se povsod. vsakega t vsakomur in vseh t vsem. V cadnji vojni je padel cvet naše mladine, ostali del naroda od vojne ui bil prizadet. Danes pa sino vsi brez rai-like v prvih bojnih črtah. Vsi. stari in mladi, smo ponosni, da je tako. Vojna nam je prinesla čudovito odinstvo. Bodočnost bo težka. Toda mi bomo vztrajali na poti, ki vodi do image. Z božjo pomočjo bomo napravili široko pot za zmago miru in pravice. Maršal Petain Državni poglavar Francijo maršal Petain je poslal na sv. večer narodu poziv, v katerem med drugim pravi: Francozi, nc pozabite, da prihaja pobič! Ne pozabite, da so nocoj rojeva dan lepših upov. Nova Francija se je rodila. Ta Francija so jo rodila is vaših izkustev, vaše vesti, rodile so jo vaše žrtve. Fran-rozil Vi boste znali ii te novo Francije ustvariti lepo zemljo. Nc klonite z duhom! Zaupajte! Obvezujem se, da boni z vsemi silami sodeloval pri velikem delu obnovitve in ponovnem ustvarjanju države, da bi vaši otroci mogli zopet veselo pričakovati boitfa. Zgrnite se okrog mene ii ljubezni do naše Francijo. Dviga se nova pomembna Francija, ki je i vsakim dnem močnejša. Kmalu ho tudi vaša svezda, ki vam bo kažipot k boljši in lepši bodočnosti. Maršal Brauchitsch Nemški maršal Brauchitsch, vrhovni po-nik nemške oborožene sile, je s postojanke na obali Rokavskega preliva govoril na božičnem ve- Roosevelt Predsednik Združenih držav Severne -«-ike Roosevelt je imel na sveti večer v radiu govv., v katerem je med drugim dejal: Nadaljevali bomo boj, da pridemo do boljšega reda na svetu in do boljšega sožitja človeštva. Večina naših sodržavljanov, a tudi ljudi po vsem svetu, želi, da bi miroljubno sožitje na svetu sledilo osebnemu prepričanju in osebnim predstavam o miru in sreči. Da, to je sveto prepričanje, toda mnogo bolj plemenita je miroljubnost, ki si je ne želimo samo zase, marveč za vso človeško skupnost, pa čeprav naše osebne želje ne pridejo vse na svoj račun. Korakali bomo dalje po poti po kateri vemo, da je dobra tako za naš narod .kakor za ves človeški rod, katerega družinski člani smo in ostanemo. Hitler Nemški voditelj Hitler Adolf je svoj božični večer preživel na fronti, kjer je imel daljši nagovor na delavstvo, ki dela utrdbe na francoski obali Rokava. Govor so prenašale radiopo6taje. V njem je med drugim dejal da naj bo za vsakega Nemca za naprej vodilo v življenju naslednje geslo: Pred nemškim narodom je svoboda in s tem |e obsežena tudi vsa bodočnost njegova. Za nami pa ležijo grenke preizkušnje. V nas samih živi jeklen in neomajen sklep, da more iz te vojne vstati boljša, lepša in srečnejša Nemčija. Hitlerjev namestnik Rudolf He«s je imel na sveti večeT nagovor na V6e Nemce na svetu. V njem je med drugim dejal: V enem samem letu se je spremenil obraz Evrope. Kakor da bi se bil naš kontinent prebudil k novemu življenju. Mnogi evropski narodi so se že osvobodili Iz rok bogatinskih držav. Moč zlata je uničena. Evropski meč Anglije, to je Francija, je zlomljen. Evropske zahodne obale od severa do juga so v nemških rokah. Nov obrambni zid, dolg tisoče kilometrov, je nastal. Za njim bo Evropa mirna in varna. Prišel bo dan, ko bo bojev konec. Prišel bo dan, ko bo Anglija prišla na kraj svojega odpora. Morda bo padla kot žrtev vprav tistega orožja, ki je ž njim hotela nas uničiti. Italijanski cesar Italijanski cesar in kralj Viktor Emanuel je poslal vojski in mornarici dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: „V kratkem važne odločitve v odnošajih med Francijo in Nemčifo.. Bem, 27. dec t. AFI. Iz Francije prihajajo najbolj različna poročila, bodisi iz vladnih, bodisi iz ameriških virov Poročila pravijo, da bodo v prihodnjih tednih padle velike odločitve. Odhod admirala Darlana, poveljnika francoskega brooovja »proti jugu«, kakor pravijo v Vichyju, je spet zbudil najrazličnejša ugibanja. Že bivanje generala Weyganda v Afriki, kjer ima organizirano večjo armado, ie sprožilo razna mnenja Sedaj je prišlo v obtok ugibanj še ime admirala Darlana. Wey-gand in Darlan, oba sta zaupnika maršala Petaina in se na nju lahko popolnoma zanaša. Ameriški viri pravijo, da se glede bodočih odnošajev ined Nemčijo in Francijo poslavlja zdaj glavno vprašanje, če ima maršal Petain pravico, da samostojno postavlja in odstavlja člane svojev lade. ali pa, če mora poiskati pristanka Nemčije Maršal Petain je Lavala odslovil in je veoel, zakaj je to storil. Vprašanje je sedaj, če se bo Nemčija s tem zadovoljila, ali pa če bo s primernim pritiskom okazala, da smatra vlado v Vich\ju za lut-asto vlado, ki mora v svojih odlokih najprej vprašati za mnenje zmagovavca. Morda bo Nemčija še enkrat poskusila pridobiti francosko vlado z nežnim in ljubeznivim prigovarjanjem za sodelovanje v vojni proti Angliji. Z Lavalom bi to bilo šlo. Z maršalom Pctainom pa ne. Nobeno žongliranje z imeni, kakor so Flandin ali de Brinon, ne bo poma- E galo. Kajti Nemčija bo hotela imeti jasnost in se bo končnoveljavno morala odločiti za to, da na Petainovo mesto pride nekoo drugi, ki bo bolj uklonljiv. V tem primeru bi Nemčija morala opustiti misel .na sodelovanje in zasesti tudi nezasedeni del Francije. Toda v tem pri-miru bi se vse francoske kolonije takoj izrekle Za bližnje božične praznike, ki so prazniki ljubezni in družine, so moje misli in moje želje pri vas bolj kot kdaj poprej. Postavljeni ste bili pred na-"orotnika, ki je v vojskovanju preizkušen in ima na razpolago velika sredstva za napad. Toda vi mu boste pokazali, da ne poznate nobene ovire, ki bi mogla ustaviti zmagoviti pohod s slavo ovenčane domovine. Kralj Jurij Angleški kralj Jurij je imel na sveti dan v radiu govor na ves angleški imperij. V njem je med drugim dejal: Zadnje mesece sem neštetokrat videl naša poškodovana mesta. Toda videl seni tudi, kako naši ljudje prenašajo težke preizkušnje. Vsi so ponosni, da pripadajo k našemu narodu, ki ga odlikujejo sijajen duh tovarištva, globoke vdanosti do narodne skupnosti, brezmejne požrtvovalnosti za dosego zmage. Nastala je čudovita medsebojna povezanost veljnik_ nemške oborožene sile, je s postojanke na •kejja preliva govoril na božič čeru neke vojaške edinice. Govor so prenašali po radiu. V njem je med drugim dejal: Lani sem praznoval božične praznike pred francosko Maginotovo črto. Letos slavimo božični večer pred morskim prelivom Rokava. Toda kakor Magi-notova črta ni varovala Francije, tako bo tudi la morska stena branila Anglijo samo tako dolgo, dokler bo Nemčija to hotela. Sedaj je pred nami samo še ena naloga, da stremo odpor še zadnjega nasprotnika, nakar si bomo ustvarili mir. S tem bomo dosegli nov naravni red v Evropi. General Wavell Poveljnik angleške egiptske armade v Afriki general Wawel je objavil božično dnevno povelje, v katerem med drugim meni: Leto 1940 sc je končalo z velikim uspehom za angleško orožje. Ta uspeh nam množi upanje, da bo angleška vztrajnost končno le zmagala. Anglija in njeni zavezniki v tej vojni se bori za ohranitev svobode, brez katere nobeno življenje ni vredno živetL Naše orožje je začelo z operacijami, ki bodo usodnega pomena za nadaljnji razvoj borbe za svobodo. General Papagos Glavni poveljnik grške vojske general Pa. p a g o s je poslal božično dnevno povelje vojakom, v katerem med drugim pravi: Zahvaljujem se za junaštvo, za čustva svobode in za pojmovanje o gvški časti. Grčija je v popolni svobodi proslavila božične praznike. Jeius Kristus in Mati božja, bosta zmerom z vami in bosta blagoslovila vaš trud. Meddobje na zahodu za sodelovanje z Anglijo in bi tudi francosko vojno brodovje, kolikor S« je še v Franciji, šlo na nasprotno stran. Za to sta poroka general \Veygana in admiral Darlan Maršal Pe- tain ima potemtakem danes zelo trden položaj, ki ga iz lastnih koristi spoštuje tudi nasprotnik. Vendar pa nejasnost v francosko-nemških odnošajih ne bo mogla več dolgo trajati in bo potemtakem prišlo do velikih odločitev, bodisi v eno, bodisi v drugo smer. Clermont-Ferrand. 27. dec. Havas: »Action Fran?aise« objavlja članek, v katerem izraža priznanje francoski mornarici. Navzlic žalosti in navzlic izgubam naša vojna mornarica ni doživela nobenega poraza. Povsod, kjer so bile zaposlene naše pomorske enote, kot usodnega septembra 1939. so ostale gospooar na bojišču celo tedaj, kadar so bile pasti videti najboljše postavljene Izrazimo torej globoko priznanje in svojo zahvalo našim hrabrim mornarjem. Oni in njihove ladje izgledajo, če se sme tako reči, kot najmočnejši steber, ki je ostal neomajen sredi naših ruševin, steber, brez katerega se sploh no bi bilo mogoče reševati. • •«»,, i" ............... :: .v.'.: vM/^i/V-V/^J 11 illiir Razlaga znakov: 1. (črna ploskev) = Nemčija. — 2. (črtkasto polje) = pod nemško civilno upravo. — 3. (pikčasto polje) = pod nemško vojaško upravo. Ozemlja severne Francije, Belgije, Ltiksem-burga in Nizo/.jmske, ki jih je Nemčija meseca maja in junija letošnjega leta zavojevala, je postavila pod nemško vojaško upravo. Do miru verjetno politične meje omenjenih držav ne l>odo spremenjene, le belgijsko ozemlje Eupen-Malmedy, ki je pred letom 1919 bilo nemško, je bilo že v maju zopet priključeno Nemčiji. V avgustu in septembru letošnjega leta pa so Nemci zapaone pokrajine omenjenih držav, v katerih prevladuje nemški jezik, izvzeli od vojaške uprave in jih podredili nemški civilni upravi ter uvedli nemščino za edini uradni jezik Istočasno so omenjena ozemlja bila povezana tudi z gospodarskimi odredbami tesnejše z Nemčijo. Na ta način je zdaj nastal na zapadli obmejen pas, ki sicer še ni politično, pač pa kulturno in gospooarsko priključen Nemčiji Ta pas obsega naslednja tri ozemlja, od katerih ima vsako svoje lastno civilno upravo Alzacija (prejšnja francoska deparlementa, Gornji Ren in Spodnji Ren) v izmeri 8294 km* z 1,220.000 prebivalci; Lotaringija ali Lorena (prejšnji francoski departement Moselle in Meurthe) 6228 kms in 696.000 prebivalcev; Luksemburška (prej velika vojvodina Luk-semburška) z 2586 km' in 300.000 prebivalci Farinacci napada »salonske črno-glednike, ki zastrupljajo javno mnenje« Rim, 27. dec. m. Farinacci, minister na razpoloženju, je imel govor, ki je v rimskih krogih vzbudil precejšnjo pozornost. Kakor znano, je Farinacci nedavno v 6vojem glasilu »Regime fascista« napadel vojaško poveljstvo zaradi neuspehov v Albaniji. Zdaj pa ie Farinacci po odstopu maršala Badoglia posebno ostro napadel vse tiste, ki po salonih širijo defetizem in zastrupljajo javno mnenje. Govoreč o neuspehih v Grčiji, Farinacci pravi, da je treba še malo počakati, kajti Grčija bo drago plačala svojo podporo Angliji. V Afriki je Anglija pokazala največ naporov. Potem ko je uvidela, da se nemške čete še ne mislijo izkrcavati, je poslala v Afriko svoje najboljše imperialne moči. Pol milijona najiz-bomejših vojakov, nad 1500 letal in 1000 velikih tankov z mornarico, trikrat močnejšo od italijanske. Farinacci potem izjavlja, da je Italija izgubila več sto kilometrov suhe puščave, ki nima za Anglijo nobenega pomena. Ena bitka še ne odloči zmage! — poudarja Farinacci. Italija želi doseči vse cilje, ki sta jih postavila Mussolini in Hitler. Potem Farinacci preide na omejitve, ki 60 jih uvedli v Italiji, in pravi, da so enake omejitve v Nemčiji, Angliji, Španiji, Rusiji in tudi v ostali Evropi ni prav nič boljše. Farinacci tudi pravi, da se govori več ko potrebno o spremembah v Italiji. Farinacci pravi, da so v prejšnji svetovni vojni Nemčija, Anglija in Rusija menjali svoje poveljnike. Do teh sprememb je prišlo tudi v Italiji, kar pa ne more imeti nobenega vpliva na kompaktno6t italijanskega naroda. Puč v Arabiji? Carigrnd, 27. dec. TCP. Iz Damaska poročajo, da je tamkajšnji konzul kralja Ibn Sauda včeraj po nalogu svoje vlade sporočil, da so pripravljali zarotniki puč proti režimu kralja Ibn Sauda, ki pa so ga pravočasno odkrili in preprečili. Po poročilu je bil glavni organizator puča Šerif Abdul Hamid, ki pa so ga zaprli in ustrelili. Zaprli so še več drugih osebnosti, ki so na pobudo Intelligence Ser-vicea organizirali prevrat. Vse te osebe pridejo v kratkem pred sodišče. Vojna med Siamom In Indokino Newyork 27. dec. b. Dopisnik »United Pressa« poroča iz Hanoja, da se vojna med Siamom in Indokino nadaljuje V raznih pokrajinah ob reki Mekong eo topniški dvoboji, prav tako pa tudi v drugih obmejnih pokrajinah. Sofija, 27. decembra. TCP. Sofijsko časopisje je objavilo izjavo madžarskega prosvetnega ministra Homana. ki jo je dal »Magyar Orszagu«, v katrei pravi, da bo v kratkem obiskal Bolgarijo zaradi podpisa kulturnega sporazuma med Madžarsko in Bolgarijo, G&Apo-doMtvo Resolucija Kmetijske zbornice Na VIII. rednem plenarnem zasedanju sveta Kmetijske zbornice dne 21. dec. 1940, so končno predstavniki slovenskega kmeta sprejeli naslednjo resolucijo: 1. Zastopniki slovenskega kmeta izjavljamo v teh težkih časih svojo neomajno ljubezen in pripravljenost do skrajnih žrtev za našo skupno domovino Jugoslavijo in naš kraljevski dom Kara-djordjevičev. Hkrati pa zahtevamo, da se zapo-četa notranja preureditev države čim prej dokončno izvede, da bo čim prej ustanovljena samostojna banovina Slovenija. Naše globoko prepričanje je, da bo to državo samo okrepilo. 2. Kmetijska zbornica ugotavlja, da naše centralne oblasti še vedno niso dovolj upoštevale njenih predlogov, mnenj in zahtev. Zbornični svet je doslej vedno sprejemal in predlagal svoje zahteve po temeljitem preudarku, živih dejanskih potrebah in v mejah izvedljivosti. Ponovno poudarjamo svoje zahteve po tesnejšem sodelovanju vseh oblasti o kmetijskimi zbornicami, zlasti pri izdaji vseh zakonov, uredb, pravilnikih in ukrepov, ki v kakršni koli obliki zadevajo kmečki stan. 3. Radi zadostne prehrane naroda je nujno potrebno, da se produkcija sistematično dviga. Za Kmetijsko posploievalno delo naj se zagotovi dovolj sredstev. Prevelika štednja na tem polju pomeni zmanjšanje produkcije. Sredstva naj se sistematično pograbijo za povečanje vse kmetijske proizvodnje v cilju prehrane. 4 Ker v pasivnih krajih zemlja ne nudi dovolj za preživljanje prebivalstva, so nujno potrebna javna dela, zlasti melioracije in regulacije, ki naj pridobe in obnovijo redovitno zemljo. Ker se zemlja najboljše izkorišča, če je last tistega, ki jo obdeluje, izražamo ponovno svojo zahteva, da se popolnoma prepreči prehajanje kmečke zemlte v nekmečke roke. Zbornica je že stavila oblastem predlog, ki ga ponavlja, da mora za vsak prenos zemljišč potom prodaje dati odo-brenje posebna komisija, v kateri mora biti kmečki stan dovoljno zastopan in ki ne sme dati odo-bcrnja prenosa v nekmečke roke brez posebnih tehtnih razlogov. Poleg tega na] se to preprečuje s prenosnimi taksami in drugimi davščinami. 5. V zvezi s potrebo povečanja kmetijske produkcije je tudi akcija zbornice za ureditev gnojišč in pocenitev cementa. Zbornica zahteva pocenitev cementa z vsem poudarkom že dve leti in od te zahteve ne bo odstopila. Kmetijska zbornica je izdelala uredbo o obvezni ureditvi gnojišč v zvezi s pocenitvijo cementa Naprošajo se vsi merodajni činitelji, da pospešijo zakonitost te uredbe, ker smatrajo, da je današnji čas najprimernejši za take investicije, ker je potreba po povečanju kmetijske produkcije velika. 6. Važno sredstvo za hitro povečanje kmetijske produkcije so tudi umetna gnojila. Kljub temu, da je industrija umetnih gnojil silno napredovala, moramo na žalost ugotoviti, da ima naš poljedelec od tega do danes le malo koriBti. Drugod raste potrošnja umetnih gnojil iz leta v leto, pri nas pa ni nobenega napredka. Naš kmet mora plačevat! umetna gnojila trikrat dražje kot kmet v zapadni Evropi. Da bi se kmetijska proizvodnja povečala in da bi se s tem povečala življenjska raven najširših narodnih slojev, je nujno potrebno, da se umetna gnojila znatno pocenijo. Industrija umetnih gnojil naj služi narodu in ne poedincu. Vse tovarne Pred znižanjem cen«olju Poročali smo že, da je bila na Hrvatskem znižana cena olja od 20.79 na 19.58 din franko tvornica. Sedaj je postalo to vprašanje aktualno tudi za ostalo državo in pred božičem je bila v Belgradu konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo tvornice olja označile cene prav tako kot na Hrvatskem za 1.25 din pri kg in se bo za toliko pocenilo olje pri kilogramu tudi v naši banovini. S tem bo cena olja enotna v vsej državi. Prihodnje dni je pričakovati, da bo urad za nadzorstvo cen v Belgradu odredil cene olja v vele-prodaji kakor tudi v nadrobni trgovini, tako da nam je pri novih partijah olja računati že z znižanjem cen. Cena enotne in koruzne moke Na podstavi čl. 3 in čl. 4. odstavka 4. Uredbe o mletju moke in kruhu z dne 10. decembra 1940 (SI. 1. 100/40) in v soglasju z navodili Urada za kontrolo cen, je ban g. dr. Natlačen odredil tole: 1. Mlini v dravski banovini smejo mleti pšenico tako, da dobe iz 100 kg pšenice težine 76 kg v hI: a) 85 kg enotne presejane moke in 14 kg otrobov; b) 99 kg navadne nepresejane moke. Za potrebe bolnikov in bolnišnic v dravski banovini sme izdelovati Banovinski prehranjevalni zavod za svoj račun mesečno največ 10 vagonov bele moke. S to meljavo poverjene mline in način nadzorstva pri tem mletju določi predsednik Banovinskega prehranjevalnega zavoda. Pooblastila po čl. 4. točke 4. Uredbe o mletju in kruhu glede izdelovanja kruha iz bele moke za potrebe bolnikov in bolnišnic izdajajo upravna oblastva prve stopnje. 2. Mlini, ki meljejo pšenico za račun lastnika pšenico na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu: a) pri mletju enotne nepresejane moke 77 kg moke in 14 kg otrobov, b) pri mletju navadne nepresejane moke 90 kilogramov nepresejane moke Mlini, ki meljejo pšenico za račun trgovcev ali drugih lastnikov pšenice in ne jemljejo merice, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ 3000 din za mletje 10 ton enotne, presejane moke ter 2500 din za mletje tO ton navadne nepresejane moke 3. Pri prodajo na veliko sme znašati cena za 100 kilogramov: a) 85% enotne nepresejane moke največ 485; b) navadne nepresejane moke največ 400; c) otrobov največ 250 din. Cena bele moke, ki jo izdeluje Banovinski prehranjevalni zavod, ne sme biti višja od 850 dinarjev za 100 kg. Te cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovini franko postaja prodajalca. Banovinski prehranjevalni zavod in prodajalci s sedežem izven dravske banovine računajo za vagonske pošiljke zgornje cene franko postaja kupca. K tem cenam se pribije občinska trošarina. Ne smeta se pa pribijati k tem cenam skupni davek in obrabnina z« vreče. umetnih gnojil v državi naj se postavijo pod strogo državno kontrolo, ki bo omogočila točno proučitev proizvodnih stroškov, nakar naj država predpiše umetnim gnojilom primerne cene. Q 7. Prosimo merodaine činitelje, da pravočasno dftrenejo vse potrebno, da bodo našim sadjarjem in vinogradnikom na razpolago zadostne količine modre galice po zmogljivih cenah 8. Takse na živinske potne liste naj se v celoti uporabljajo za pospeševanje živinoreje posameznih banovin. 9. Cene za vse predmete, bodisi da jih kmet kupuje ali prodaja, naj bodo pravične. Kmet ne želi draginje. Cene naj se določijo tako, da bodo v medsebojnem skladu. Ce se pri določanju cen drugim predmetom te določajo na osnovi proizvodnih stroškov, potem zahteva KZ, da se vzame ta osnova tudi za kmetijske pridelke Ponovno poudarjamo, da ni kmet tisti, ki povzroča draginjo. Prav kmečki stan najbolj želi, da bi se vprašanje cen stabilizirali in uredilo vsestransko pravično. 10. V izrednih primerih, ko bi prisilna izterjava dolga mogla pomeniti gospodarski propad malega kmeta, naj se po presoji posameznega primera izjemno dovoli odpis anuitete za dotično leto, 11. Oživijo naj se občinski posredovalni uradi, ki naj se jim poleg kompetence v civilnih zadevah verne tudi kompetenca obveznega posredovanja v kazenskih zadevah razžaljenja časti 12. Zaščita medveda, ki poteče konec tega leta, naj se zaradi velike škode, ki jo medved povzroča na polju v naših najrevnejših krajih, ne podaljša; lovskega upravičenca pa naj se obveže, da po medvedu povzročeno škodo povrne. Doslej povzročena škoda pa naj se čimprej in v celoti izplača. 13. Svet KZ ponovno ugotavlja, da je sedanji ljudskošolski zakon neprimeren in zahteva čimprejšnjo njegovo temeljito izpremembo v tej smeri, da se prenese vsa uprava ljudskih šol na banovine, v okviru te pa decentralizira. V to svrho je vpo-staviti banovinski šolski odbor in okrajne šolske odbore s primernimi kompetencami, v katerih morajo biti v zadostni meri zastcn>ani tudi izvoljeni zastopniki kmečkega ljudstva, Prav tako energično odklanjamo razne poizkuse iz zadnjega časa, da bi kmetijsko-pospeševalno delo in kmetijsko šolstvo deloma ali v celoti zopet prenehalo pod državno upravo in se tako centraliziralo. 14. V svrho povečanja naše kmetijske proizvodnje in splošnega dviga našega podeželja, naj se čim bolj pospeši tudi elektrifikacija našega podeželja. Zbornica opozarja končno kr. vlado na težko stanje glede prehrane Slovenije in poziva vlado, da stori vse, da se Slovenija pravočasno oskrbi z vsemi potrebnimi živili Nadalje opozarja zbornica vlado n& težko stanje velikega dela našega prebivalstva, zlasti kočarjev in brezposelnega delavstva, ki jih je sedanji položaj izredno prizadel. Zaradi tega poziva in prosi kr. vlado, da s čim večjimi javnimi deli, melioracijami itd. omogoči prehrano tem revnim slojem prebivalstva. • 'A ho-i •t Z ozirom na izjemno težke razmere omenjenega dela našega prebivalstva, predlaga zbornica uvedbo posebne socialne davščine na premožnejše davkoplačevalce, s katerimi dohodki naj razpolaga ban dravske banovine po zaslišanju stanovskih zbornic. 4. Pri odjemu večjih količin moke se dovoljujejo na cene, navedene v točki 3., popusti, ki jih določata sporazumno prodajalec in kupec. Odjemalcem, ki trgujejo z mlevsklmi izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod 3. navedene najvišje cene tolikšni popusti, da znaša za nje nakupna cena brez več in skupnega davka za 100 kg: a) 85% enotne presejane moke največ 435 din; b) navadne nepresejane moke 400 din, otrobov največ 200 din. K tem cenam sme pribiti prodajalec skupni davek, ako ga je plačal, in obrabnino za vreče v najvišjem iznosu 5 din za 100 kg, ako je posodil vreče. 5. V trgovini na drobno ne sme cena znašati nad 5.50 din za kg enotne moke, cena otrobov pa ne nad 2.75 din za kg. 6. Prekrški točke 2„ 3. in 4, te odredbe se kaznujejo po £1. 8. uredbe o kontroli cen. 7. Prekrški čl. 1. te uredbe se kaznujejo po čl. 11 odst. 1. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom. 8. Z dnem objave te odredbe izgubi veljavo odredba 472 z dne 11. IX. 1940 (SI. 1. 75 z dne 18. IX. 1940) razen čl, 5. te odredbe (o obveznosti plačevanja prispevka 10 par za banovinski sklad za aprovizacijo). Cene loja Kr. banska uprava je na prijave Zveze združeni in odsekov mesarjev dravske banovine na podstavi čl. 5. v zvezi s čl. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940, SI. L 68/15, dovolila, da smejo mesarji v dravski banovini prodajati loj za prehrano in industrijske svrhe po tehle cenah: 1. loj topljen, čist po 24 din za kg; loj surov (ledvični) po 18 din; loj surov črevesni in drugi po 14 din za kg. 2. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Stanje Harodne banke Dne 22. decembra 1940 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij.din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. decembra): Aktiva: zlato v blagajnah 2.208.7 {+ 10.0), zlato v inozemstvu 454.3 (-f- 5.0), skupna zlata rezerva 2.663.2 (-j- 15.0), devize izven podlage 675.66 (-j- 29.6), kovani denar 194.5 (+ 694), posojila: menična 1.730.3 (+ 23.24), lombardna 106.8 (+ 0.2), skupno posojila 1.837.1 (— 23.07, eskont bonov drž. obrambe 6.575 (+ 115.0), razna aktiva 1 872 2 (_ 9 8) Pasiva: bankovci v obtoku 133290 (— 102.75), drž. terjatve 77.75 (+ 20.84), žirovni računi 1.206.1 (4- 68.3), razni računi 2.264 9 (-f 137.2), skupno obveznosti po vidu 33.548.7 {+ 226.5), razna pasiva 386.67) (+ 10.84). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 16.877.7 (+- 124.8), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4.261 1 (+24.0), od tega samo zlato v blagajnah 3.534.2 (-f 16.0) milij. din, skupno kritje 25.24 (v prejšnjem izkazu 25 29)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 20.94 (20.99)%. Sprememba sodno-taksnega zakona Izšla je nedavno napovedana sprememba posebnega zakona o sodnih taksah, ki pomenja le majhno zvišanje, ker je spremenjenih ie nekoliko tarifnih postavk, oziroma so nekatere svoječasno razveljavljene tarifne postavke splošnega taksnega zakona spet oživljene. Za spremembo od dosedanjih dopolnitvenih uredb ni v sedanji videti nobenih netočnosti, ki jih je bilo sicer najti skoraj v vsaki uredbi in ki so povzročale nešteto nejasnosti in sporov. Sedaj je končno v zakoniti obliki urejeno vprašanje kolkovanja sodnih pooblastil, ki je bilo skozi od 1. aprila letos sporno. Sodna pooblastila bo od 24. decembra letos, ko je stopila ta uredba v veljavo, treba kolkovati ne po zakonu o sodnih taksah, marveč po tarifni postavki 16 splošnega taksnega zakona z 20 din, pri čemer odpade sodni kolek (tako imenovani sodni prispevek) 10%, to je 2 din. Posebnih pooblastil, ki bi se kolkovale le z 10.din, ni več Do 1. januarja 1938 je bilo treba plačevati za opravljene nepremičninske in premičninske dražbe takso po tarif, postavki 81 splošnega taksnega zakona, in sicer 3% od izkupička. Sodni taksni zakon je to takso ukinil. Sedaj jo bo treba spet plačevati, toda ne po splošnem taksnem, marveč sodnem taksnem zakonu, kar pomenja, da je treba k tej taksi plačati še sodni prispevek. Ta 3% taksa s sodnim prispevkom se bo morala plačevati ne, kakor svoječasno, v gotovini na davkariji, ampak s kolki, ki se nalepljajo na spis sam. Pobrati jo bo treba šele takrat, ko bo postala dražba pravnomočna. Ker pri naših slovenskih sodiščih postanejo redoma vse dražbe pravnomočne, bo zaradi olajšanja in pocenitve izterjava-nja (odpadejo namreč poštnine, dostavnine, dopisovanje in slično), priporočljivo, da se ta taksa odmerja in plačuje takoj na dražbi. Taksa za sodbe in sklepe (razsodnina in sklep-nina) je povišana za zneske nad 8000 do 10.000 din 200 din, preko 10.000 din znaša 2% od vrednosti spornega predmeta. Spremenjena je tudi tarifna postavka, ki govori o sodnih poravnavah. Namesto dosedanjega enega in pol odstotka in kolka za zapisnik, bo treba odslej plačevati dva in pol odstotka in kolek za zapisnik. Sodni kolek (sodni prispevek) se pobere le k 2% in h kolku za zapisnik, ker se ti dve taksi pobirata po zakonu o sodnih taksah, medtem ko se od pol odstotne pobere sodni kolek. Kajti ta pol odstotna kolkovina se plačuje po splošnem taksnem zakonu, po katerem se sodni kolek ne dodaja. Znižana je tudi mera, po kateri se je od čiste vrednosti zapuščine plačevala povprečna taksa za zapuščinske razprave. Do sedaj se ni taksa plačevala, če je bila vrednost zapuščine maniša od 25.000 din. Ta znesek je znižan na 5000 din. Doslej se je smela pobrati taksa v najvišjem znesku 5000 din, sedaj je ta znesek zvišan na 10.000 dinarjev. To so najvažnejše določbe te uredbe. Finance banovine Hrvatske Izdelan je že predlog novega proračuna banovine Hrvatske, ki znaša za leto 1941: 1.830,77 milijonov din in je torej znatno večji kot tekoči proračun. Za kritje potreb v novem proračunu pa ne bodo zadostovali samo dosedanji finančni viri, ki jih je imela na razpolago banovine Hrvatska, temveč bodo potrebni tudi še drugi ukrepi, za katere bo hrvatski ban dobil posebno pooblastilo. Banovina Hrvatska bo imela svoje proračunske rezervne kredite, ki bodo znašali 50 milij. din, nadalje bo izdajala lahko blagajniške zapiske do zneska 250 miliji. din kot država in bo lahko izdajala bone za javna dela do zneska pol milijarde dinarjev. Poleg tega bo dobila banovina Hrvatska pooblastilo, da sme najeti do 335 milij. din posojil, in sicer za zgradbo ljudskošolskih poslopij, nadalje za zgradbe gimnazij v Zagrebu, Slavonskem Brodu, Novi Gradiškl in Senju, za kanalizacijske potrebe, za dograditev medicinske fakultete, za bolnišnice, za zgradbo dijaških menz, za razporeditev in zgraditev posameznih oddelkov banske oblasti in za elektrifikacijo. Hrvatski ban je nadalje pooblaščen osnovati nova okrajna sodišča na področju banovine in Hrvatskem bo s 1. januarjem ukinjen čl. 8 uredbe o zmanjšanju prejemkov drž. uslužbencev iz leta 1935 jo znižanju honorarnih in kontraktualnih prejemkov). Nadalje bo novi finančni zakon za banovino Hrvatsko vseboval še druga važna pooblastila. Stanje naših kliringov Dne 22 decembra 1940 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. decembra 1940): Aktivni kliringii Bolgarija 1.393.971 (— 362.713) din, Francija 6.281.200 (— 82.935) fr. frankov, Francoske kolonije 2.685.117 fr, frankov in Holandija 2.447.009 (— 21 606) goldinarjev. Pasivni kliringi: Nemčija 53 835.345 (+3.464.401) mark, Italija 25.765.475 (+ 6.846040) d'n, Madžarska 72.838.422 (+ 1.090.363) din, Slovaška 29.477.163 (+ 1.033.327) kron, protekt. 54.046.936 (+ 2.243.5666) kron, Romunija 4.109.750 (+ 1.500) din, Turčija 20.407.932 (+ 253.599) din, Poljska 18.703.726 dm. Na novo pa so izkazani naslednji pasivni saldi: Belgija 3.615.573 din, Norveška 312.378 din, Danska zbiralni 139.625 din in kkvidacijski. 2.247.863 din. Izkaz kaže, da 6e je naša pasivnost v glavnih državah povečala. Na novo pa so se izkazani klirinški saldi, katere obračunavamo po klirinški centrali v Berlinu. Licitacije. Dne 13 januarja 1941 bo prvk licitacija za regulacijo Mure v odseku Bori—-Mure-tinci med km 14-000—15-130 Proračunska vsota je 1,598.606-15 din. — Dne 20 januarja 1941 bo prva licitacija za nabavo granitnega materiala za rekonstrukcijo državne ceste št. 51 od km 9-400 do 10-400 (skozi Tržič). Borze U0. Dne 27 ' Oenar Ameriški dolar 55.— Mernika marka 14.70—14.00 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,441.628 din. na belgrajski 22,619 000 din, od tega 28.820 in 1,474.000 mark, 10.000 din v kliringu Sofija, 29.705 šv. frankov in 6.266 dolarjev. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 117.000 din. Lfabliana — uradni tečajli London 1 funt....... 174.57- 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 L|ubl|ana — zasebni kliringi Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00 Naročniki »Slovenčevega koledarja« naj ne bodo nestrpni, čc gu še niso prejeli. Čez 30.000 izvodov tako velike knjige ni mogoče ruzposlnti v enem dnevu. Vsi bodo koledar zanesljivo prejeli, upaino, dn najkasneje v enem tednu. — Kdor ga želi prejeti po pošti, naj pošlje 5 din v znamkah. L|abt|ana — svobodno tržišče) London 1 funt.......215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem..... 41.65— 42.35 Solija 100 din....... 54.92— 56.52 Ziirich. Belgrad 10, Pariz 8.80, London 16.10, Newyork 431, Bruselj 6925 (nom.), Milan 21.725, Madrid 48, Amsterdam 229.50 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.50 (nom.), Ko-penhagen 83.50 (nom.), Sofija 437.50, Lizbona 17.23, Varšava 85, Atene 300, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Ilelsingfors 8.75, Buenos Aires 101.15. Vrednostni papirji Vojna Skoda; v Ljubljani 456 denar v Zagrebu 460 denar v Belgradu 465.50—466.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 57 blago, vojna škoda promptna 456 denar, begluške obveznice 81 denar, dalm. agrarji 74—77, 8% Blerovo posojilo 105 denar, 7% Blerovo posojilo 98 denar, 7% stab. posojilo 96.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6.750—7.250, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 101 denar, agrarji 58 den., vojna škoda promptna 460 denar, begi. obv. 83 den., dalm. agrarji 78 den., 6% šumske obveznice 78 den., 4% severni agrarji 55 den., 8% Bler. pos. 106.50 den., 7% Bler. pos. 98 den., 7% pos. DIIB 101.50 den., 7% stab. posojilo 96 den. — Delnice: Narodna banka 7000 denar, Priv. agrarna banka 196 den.. Trboveljska 375—380, Danica 345—355 (350). Belgrad. Drž. papirji: Vojna škoda promptna 465.50—466.50 (466), begi. obv. 848.75—85 (85), dalm. agrarji 81.50—82 (81.50. 81), 6% šumske obveznice 79.50—80 (79.75), 7% stab. pos. 89.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 denar (7050), Priv. agrarna banka 206 denar. Žitni trg Novi Sad. Pšenica, oves nespremenjeno; rž ne notira; ječmen, koruza nespremenjeno. Moka Og, Ogg in krušna 70% presejana nespremenjena, navadna nepresejana 351. — Koruza presejana 321. Fižol bački in sremski 475 —480. — Otrobi pše-nični, donavska banovina franko mlin vagon ali vlačilec brez skupnega davka na poslovni promet in brez vreče 200. — Koruza v steblih 150. — Ostalo nespremenjeno. Sombor. Pšenica in oves nespremenjena; rž ne notira; ječmen bački okolica Sombor 64 do 65 ke 367.50—372.50, sremski 367.50—3372.50; koruzna moka in otrobi nespremenjeno; fižol bački beli 2% 457.50—462.50. — Ostalo nespremenjeno. Promet majhen. Razglas 1. zrakoplovna baza potrebuje elektrost roj nega inženirja kot dnevničarja z dnevno plačo 90.-dinarjev. — Nastop takoj. Prednost imajo inženirji z večletno prakso. Prošnje z diplomo in nravstvenim spričevalom poslati vsaj v 10 dir'** od danes. Štab I. zrakoplevne baze Novi Sad iiiimiiiiiiiii a + Nepričakovano nam je umrla naša ljubljena žena, dobra mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Malenšek Ivana roj. štrukelj Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedel jo, 29. decembra, ob 4 popoldne z Zal, iz kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. decembra 1940. Globoko žalujoči ostali. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustila ter odšla med nebeške krilatce naša nad vse ljubljena hčerkica Elica Brolih v četrtek, 26. decembra, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb naše ljubljene hčerke bo v soboto, 28. decembra 1940, ob 3 pop. iz hiše žalosti v Kranju, Mencingerjev trg 8, na pokopališče Printskovo. Kranj, Tupaliče, Preddvor. Britof, Ljubljana, St. Vid, Kranj, 27. dec. 1940. Žnlujoči: oče in mati, in ostalo sorodstvo. Na sveti večer pri f dr• Korošcu Sveti večer, ki se ga je naš pokojni in veliki narodni voditelj dr. Anton Korošec vsako leto veselil s tako prisrčno preprostostjo, je prinesel našemu pokojnemu narodnemu voditelju globok in prepričevalen dokaz o ljubezni, ki jo je užival med svojimi prijatelji in častilci. Ob 7 zvečer so se na sveti večer zbrali na Navju ob grobu dr. Korošca številni prijatelji pokojnega, čeprav so že ves dan prihajali tja častilci, prižigali svečke in prinašali lepe darove, dokaze prisrčne ljubezni in vdanosti. Tako je že okrog poldneva prinesel kmet z Dolenjskega lepe iz lesa izrezljane jaslice in jih položil dr. Korošcu na grob. Na večer je ob teh jaslicah stalo še več drugih jaslic, skromnih, a tudi lepih. Orob so obdajale lepe smrečice, na grobu samem pa je zagorelo ob 7 zvečer božično drevesce, na katerem so bili sami srčki in rdeči nageljni, ki jih je imel dr. Korošec tako rad. Drevesce je bilo tudi ovito s slovesnko trobojnico. Vse Navje je žarelo v luči mnogih plamenic, ki so jih prižigali častilci, ki so prihiteli, da na ta večer ljubezni molijo za pokoj našega narodnega voditelja. Spominsko slovesnost so začeli fanfa-risti šempetrskega krožka ZFO, ki so doživeto zaigrali prelepo božično pesem »Sveta noč«, blažena noč«. Ko so se izgubili poslednji glasovi te tako lepe božične pesmi, je spregovoril predsednik g. dr. Fran Kulovec: »Nocoj je sveti večer. Božji mir se je naselil v slovenskih srcih in ni ga človeka, ki nosi še iskro krščanske misli v sebi, da bi se mogel nocoj odtegniti skrivnosti svetega večera. Slovenske dru- žine so zbrane v svojih domovih. Vse druži skrivnost svetega večera. Nad njimi plava božji mir, kakor so ga ta večer prvič oznanjevali božji znanilci miru. In vendar niso ta večer vsi doma. Naj-vernejši in najpožrtvovalnejši so se odtegnili od doma i.« I« »flaHIrM »♦* S •!• •« V- IM'*" rošca in zaradi česar so vedno vodili račune o njem. Pri svojem delu za ostvaritev zahtev slovenskega naroda dr. Korošec nikdar ni iskal zaslombe ali podpore v tujini. Zato tudi takrat ni bežal iz države, ko je bil interniran, čeprav bi mu bilo to mogoče in čeprav bi v tujini lahko našel mnogo več podpore kot mnogi drugi, ki so šli po tej poti. Krivico delajo dr. Korošcu tisti, ki trdijo, da je on skušal izvleči čim več koristi za Slovence iz nesloge med Belgradom in Zagrebom. To je tisto, kar je bilo od dr. Korošca najdalj I Nikomur ni bilo morda bolj hudo kot njemu, da se vodi med Zagrebom in Belgradom taka borba, ki je samo škodila enim in drugim in vsej Jugoslaviji. Ni bil dr. Korošec kriv. če ni vedno sledil Hrvatom v njihovi politični borbi ali da je bil včasih proti njihovemu stališču. Dr. Korošec je dobro razlikoval možno od nemožnega, korislne od škodljivega, moralno od nemoralnega. Proti tem načelom se nikdar ni pregrešil... Kar moremo in moramo danes poudarjati. Je, da nas je zapustil še eden onih starih, prekaljenih borcev. Mi nismo poklicni, niti da jih kritiziramo, niti da jih hvalimo, toda dejstvo je, da so oni s svojim umom in s svojimi kostmi podprli to, kar imamo najdražjega — Jugoslavijo. Da, ravno oni... Oni so ustvarili Jugoslavijo, oni so jo tudi vodili, ker se je izčrpan narod moral nasloniti na bistre glave svojih najboljših sinov. Ali je smelo, če trdimo, da se ni zmotil? Eden teh, morda najzaslužnejših, je bil časten Slovenec in veliki Jugoslovan pokojni Anton Korošec!« Hrvatski list »Vihor« v Slavonski Požegi je napisal med drugim dr. Korošcu: »Znano je njegovo veliko čustvovanje socialne pravičnosti, ljubezni do siromakov, borbenosti proti komunizmu. Bil je zadružni pionir in je stal dvajset let na čelu Glavne zadružne zveze. Prijatelji in sovražniki mu morajo priznati, da je bil politik in državnik čistih rok. Ko je bila država v najtežjih situacijah, se je pojavljal on, da vodi državno politiko. Čeprav ga Hrvati niso ljubili, se lahko danes, ko bo povedala o njem svojo besedo objektivna zgodovina, reče, da je z njegovo smrtjo prenehal živeti v naši državi velik politik in diplomat.« Kočevski okraj dr. Korošcu Snežni viharji, mraz in zameti niso obetali udeležbe, a ljubezen do velikega prijatelja slovenskega naroda je bila močnejša, zastopani so bili celo oddaljeni kraji — Sv. Gregor, Dobrepolje in celo 27 km oddaljena Kočevska Reka, ki jo je zastopal predsednik JRZ g. Pavel Čepin. Ker so zaradi žametov odpovedala vsa vozila, je prišel gv^ Cepin peš,-v Ribnico. Na predvčer seje so se zbrali Kočevski Slovenci in poverili g. Cepina, da on ponese globoke izraze sožalja okr. JRZ in celokupnemu slovenskemu narodu za pok. voditeljem dr. A. Korošcem. Žalno sejo je vodil predsednik okr. odbora JRZ bivši nar. poslanec g. K. Škulj, ki je v daljšem jedrnatem govoru orisal poteze vzornega značaja pok. voditelja in podčrtal njegovo univerzalnost idej in delovanja. Člani odbora so stoje poslušali izvajanja in se strnili v sklepu, ostati zvesti spominu in hvaležnosti do velikega pokojnika, njegovi politični organizaciji in njegovim vodilnim idejam. G. Cepin je v kratkem govoru poudarjal požrtvovalno ljubezen velikega narodnega boritelja do kočevskih Slovencev. Odbor je sklenil, da se govor g. Škulja v celoti priobči v »Kočevskem Slovencu« in da okrajni odbor JRZ za kočevski okraj daruje 1000 din za tiskovni sklad »Kočevskega Slovenca« v počastitev spomina veli« kega narodnega delavca pok. dr. Antona Korošca. Po zaključeni žalni seji je odbor sklenil sledečo resolucijo: Novoizvoljenemu predsedniku JRZ v Sloveniji dr. Kulovcu izrekamo svoje zaupanje poudarjajoč, da hočemo z enako in še večjo silo kot doslej nastopati in delovati za krepitev in ja-čenje naše politične organizacije. Kočevski okraj je gospodarsko reven, socialno šibek, narodno delno ogrožen, zato je potrebno, da politično vodstvo posveča vso pozornost temu delu Dolenjske. Rogaška Slatina Ob nenadni smrti dr. Antona Korošca se je tudi Rogaška Slatina odela v črnino in žalost. Zastave so vihrale z vseh zdraviliških poslopij, šol in drugih javnih zgradb, pa tudi z večine hiš privatnikov. Žalne službe božje se je poleg oblastev, korporacij in šolske mladine udeležilo tudi veliko kmečkega ljudstva, saj so pokojnika mnogi osebno poznali. Veliki pokojnik je namreč zelo rad zahajal v Rogaško Slatino, posebno dokler je živel nadžupnik Korošec, s katerim sta si bila iskrena prijatelja. Pogreba v Ljubljani se je udeležilo nad 20 občanov, zastopstvo zdravilišča, občine, gasilcev ter naših fantov in deklet. Ob osmini smrti dragega nam častnega občana se je na inciativo ravnatelja zdravilišča g. Grač-narja priredila skupna komemoracija. V nedeljo 22. t m. je bila ob 9 v nadžupni cerkvi Sv. Križa sv. maša zadušnica, nato pa se je napolnila dvorana Društvenega doma z zastopniki uradov, vseh društev in korporacij, celokupnim občinskim odborom in številnim občinstvom. Toplo spominsko besedo je spregovoril g. ravnatelj zdravilišča Ivan Gračnar, prigodno deldamacijo pa je recitirala gdč. učiteljica Ahtikova, združeni pevci pa so pod vodstvom ge. ravnateljeve Cilke Gračnarjeve zapeli prelepo »Zvonarjevo«, s katero je bil žalni zbor zaključen. Stranje pri Kamniku Kalno komemoracijo za pokojnim dr. Antonom Korošcem smo imeli tudi v Stranjah, in sicer v nedeljo 22. decembra. Pevci so zapeli v začetku pesem »Vigred se povrne«, za sklep pa »Usliši nas, Gospod«. Tako smo vsaj v duhu prisostvovali žili samo izvoljeni zastopniki občine in drugih organizacij. G. šolski upravitelj Rupnik nam je z občutkom podal pesmico Golobičeve Angele »Šopek na grob drju. Korošcu«. V spominskem govoru smo pa slišali kratek in bežen pregled pokojnikovega dela za slovenski narod tako svojčas v dunajskem parlamentu, kakor pozneje v novi domovini v Belgradu. S klici »Slava spominu dr. Korošca!« smo molče zapuščali dvorano. št. Vid nad Ljubljano V počastitev spomina pok. dr. A. Korošca je daroval Vincencijevi konferenci v Št. Vidu nad Ljubljano g. kanonik Valentin Zabret 500 din in Hranilnica in posojilnica v št. Vidu 500 din. — Obema darovalcema: Bog plačaj! Dobrna pri Celju Namesto venca na erob predsednika senata in ministra prosvete dr. Antona Korošca je banovinski in kopališki zdravnik dr. Fran Zupan poklonil 200 din za zimsko pomoč revnim šolarjem. črna pri Prevaljah V počastitev spomina pok. dr. A. Korošca je daroval tukajšnji zdravnik g. dr. A. Ramšak revežem občine Črna 300 dinarjev. Iskrena hvala! Planina pri Rakeku Namesto venca na grob dr. Antonu Korošcu, slovenskemu voditelju in častnemu članu občine Planina pri Rakeku, je občinska uprava podelila občinskim revežem znesek 450 din. Občinski reveži dr. Koroščevemu pogrebu, katerega so se udele- | se za ta dar vdano zahvaljujejo. S" ■ ■ Za novoletno številko »Slovenca« ne pozabite na novoletna voščila Oglase bomo sprejemali do torka 31. decembra 1.1. do 4 popoldne ■ ■ t&hoJ&M, tuw£c& Ksledar Sobota, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Ka-stor, mučenec. Mlaj ob 21.56. Herschel napoveduje dei ln sneg. Nedelja, 29. decembra: Nedelja po Božiču. Tomaž, škof. Novi grobovi Ravnatelj f Rudolf Pečjak Včeraj ob četrt na deset dopoldne je zadela kap ravnatelja meščanske šole za Beži-graoom g. Rudolfa Pečjaka. G. ravnatelj je pravkar sedel v avtobus v Tavčarjevi ulici ter se hotel odpeljati za Bežigrad, ko mu je na-natlno postalo slabo. Zgrudil se je v avtobusu. Iz bližnje trgovine Prelog so takoj telefonirali po reševalce, ki so prihiteli z reševalnim avtomobilom in nezavestnega ravnatelja odpeljali v ljubljansko bolnišnico, V bolnišnici pa je zdravnik ugotovil, da je ravnatelj med prevozom že umrl. Zato so truplo g. ravnatelja prepeljali v mrtvašnico Splošne bolnišnice. Pokojni ravnatelj Rudolf Pečjak je bil star šele 49 let in se je rodil v Ilinjah pri Žužemberku. Bil je zaslužen šolnik in se na njegovo delo, polno lepih uspehov pri vzgoji mladine, še povrnemo. Pogreb pokojnega bo v nedeljo popoldne ob 3. Naj počiva v miru, njegovim dragim pa naše sožaljel f Dr. Miljutin Zarnik Na sveti večer je po dolgotrajnem bolehanju umrl g. dr. Miljutin Zarnik, upokojeni magistratni ravnatelj. Pokojni je bil sin dr. Valentina Zamika in brat nekaj let mlajšega znanega biologa in univerzitetnega profesorja dr. Borisa Zamika v Zagrebu. Pokojni dr. Miljutin Zarnik se je zelo močno zanimal za slikarstvo, čeprav je dokončal pravne študije. Kmalu po končanem doktoratu je že leta 1900 vstopil v službo pri ljubljanskem magistratu, kjer se je uveljavil in lepo napredoval. Poleg svojega službenega dela je ves čas ostal zvest ljubitelj lepih umetnosti, zlasti literature in slikarstva. Po svojih prispevkih v časopisju je postal znan zaradi satirične in humoristlčne žilice. V 68. letu starosti mu je smrt za vedno prekinila delo v slovenskem javnem življenju, v katerem se je lepo uveljavil. Naj počiva v miru, žalujočim 6vojcem naše iskreno sožalje. Osebne novico = Iz sodne službe. Premeščeni so pristavi 8. položajne skupine: dr. Milan Trampuž iz Dolnje Lendave na okrajno sodišče v Laškem, Franc Dcrenčln iz Marenberga na okrajno sodišče v Mariboru in Josip Vidic iz Cerknice na okrajno sodišče v Ptuju, in sodna pripravnika Jurij Picek iz okrožnega sodišča v Murski Soboti na okrožno sodišče v Novem mestu, in dr. Franc Jenko iz okrožnega sodišča v Celju na okrožno sodišče v Ljubljani, vsi po prošnji. r= Poroka. V Sv. Vidu pri Grobelnem se je poročil rucarski inženir g. Stanko Zabavnik iz Zagorja ob Sovi z gospodično Stano belina iz Ljubljane. Obilo sreče! Slovenski javnosti! Te dni se obrača Slovensko društvo za raziskovanje in zatiranje raka v Ljubljani z dopisi na slovensko javnost, da bi ga podprla v njegovih prizadevanjih v borbi proti tej bolezni. Društvo je v tesni zvezi z Banovinskim zavodom za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani in je navezano, da lahko vrši uspešno svoje Človekoljubno delo, na široko podporo vse javnosti. Društvo nima samo namena, da podpira znanstveno raziskovanje te bolezni, marveč tudi da s propagando pouči najširše sloje, kako potrebno je pravočasno zdravljenje in možna zaščita proti raku. Ima pa tudi namen, da podpre revne bolnike ter jim omogoči dolgotrajno in drago zdravljenje. Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da pride do 80°/o bolnikov prekasno na zdravljenje, deloma zaradi nepoučenosti, a še več zaradi slabih socialnih prilik, v katerih živijo. Društveni odbor se je z vsemi silami zavzel za to dobro stvar v upanju, da bo za svoje delo našel popolno razumevanje javnosti. Saj vsak posameznik, kakor tudi pravna oseba, stori mnogo, če se priključi društvu kot ustanovni, podporni ali redni član. Da se izognemo vsaki zlorabi te akcije, pro- simo vsakogar, ki ima namen društvo podpreti, da uporabi položnico Hranilnice dravske ba ali pa nakaze svoj prispevek neposredno blagaj- + V Ljubljani jp mirno v Gospodu zaspal Anton Uršič, poštni uslužbenec v pok. Pogreb bo danes ob 4 popoldne z Žal, kapela sv, Krištofa, na pokopališče, k Sv. Križu. — Umrla je gospa Marija Rns, soproga okrajnega tajnika v pok. Pogreb bo danes od " z Žal, kapela sv. Marije. — 27. letu umrl g. Jožko Muzelj, uslužbenec tovarne Pogreb bo v nedeljo ob pol štirih popoldne z 3 popoldne z Žal, kapela sv. Marije. — 27. letu starostne Žal. — Nenadoma je umrla gospa Ivana Malen-šek roj. štrukelj. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Jakoba. . Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel ■J* V Kranju je mirno v Gospodu zaspala gdC, Elica Brolih. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Žalujoče starše naj tolaži Bog! -f V Ljubljani je umrla gospa Katarina Jenko roj. Mam. Pogreb bo danes ob 1 popoldne z Žal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše Iskreno sožalje! ■f" V sanatorlju »Hansa« v Gradcu je umrl 21. decembra 1940, 7 tednov po svojem bratu Ivanu Rčigerju, senatni predsednik v p. g. Rudolf R6ger. Pokojni se je rodil iz stare ljubljanske rodbine. Naj v miru počival niku. — Predsednik: Ivan Avsenek, predsednik Hranilnice dravske banovine v Ljubljani; blagajnik: dr. Leo Šavnik, primarij Banovinskega zavoda za zdravljenje novotvorb v LJubljani; tajnik: profesor Vladimir Premru. Omejitev plesnih ln gostilniških prireditev Z ozirom na renost sedanjega časa je gospod ban dravske banovine odredili 1. Plesne prireditve se smejo dovoljevati samo za čas od 31. decembra 1940 do vključno 25. februarja 1941 (pustni torek), in sicer le druitvorr ln korporacijam, ki so že doslej prirejale svoje vsakoletne tradicionalne plesne prireditve in nudijo dovoljno jamstvo, da bo prireditev potekla v redu. 2. Plesna prireditve se smejo dovoliti največ do 2 zjutraj. Pol ure po tem času morajo biti prostori izpraznjeni. 3. Plesne vaje posameznih društev se smejo vriiti najdalje do vključno pustnega torka prihodnjega leta. 4. Gostilničarjem se ne smejo izdajati dovoljenja za plesne prireditve. Paziti se mora, da gostilničarji ne bodo izrabili društev, da bi pod njihovimi imeni prirejali plete na svoj račun. 5. Trajna podaljšanja policijske ure se ne smejo dovoljevati. Za poedine primere se sme dovoliti podaljšanje policijske ure največ do dveh zjutraj. 6. Predpisi naredbe o odpiranju in zapiranja v gostinskih podjetjih (o policijski uri) z dne 4. julija 1933, se morajo strogo in pravilno izvajati. Okrajnim glavarstvom in policijskim oblast-vom je naročeno, da te odredbe najstrožje izvajajo in ne dopuščajo nobene Izjeme. Gutenbergova proslava slov. grafikov Slovenski grafiki so nameravali proslaviti 500-letnico Gutenberga, izumitelja tiska, že 14. t. tn., toda zaradi smrti našega voditelja dr. Korošca se je proslava mogla vršiti šele to nedeljo, 22. t. m. v frančiškanski dvorani. Dvorana je bila polna predstavnikov slovenskega javnega mnenja z županom dr. Adlešičem in gospo ter zastopnikom škofa kanonikom dr. Klinarjem na čelu, udeležili so se je predstavniki slovenskih tiskarskih podjetij, kakor gen. ravnatelj J. Košiček za Jugoslov, tiskarno, Hrovatin, Čemažar, ravnatelj M. Blejec, uredniki listov itd. ter prijatelji slovenskega tiska ski zbor Grafika pod vodstvom g. A. Cerarja z in slovenskih grafičarjev. Proslavo je otvoril pev-društveno himno »Geslo«, ki je z mogočnimi akordi ter svečanostjo prave himne poudarjala ves progracn: Pesem, tisk, beseda — hoče prosto pot — prosta bodi veda — in umetno«t z njo! O Guten-bergu samem ter njegovem epohalnem izumu, enem najbolj pomembnih izumov v zgodovini človeštva sploh, je govoril ravnatelj g. O. Mihalek ter poudaril tudi razmah tiskarstva na terenu današnjega južnega slovanskega tiska ter tudi podčrtati pomen tiskarstva sploh kot enega izmed velesil današnjih gibal časa. Za njim je pevski zbor zapel Prelovčevo uglasbitev Ganglove od« »Slava delu« ki ima ponekod čudno sorodno melodijo z Doberdobom, ter lepo Prelovčevo »Oj, nageljni rudeči«, ki je spet spominjala na njegovo »Jaz bi rad rudečih rož«, po vmesni solo-partlji, ki je bila dobro podana. Kratek presledek je napravil Rudolf Snoj, ki j« deklamiral Kocmurjev »Pogovor s črko«, na kar je zbor zapel Laharnar-jevo »Na delo« ter večno živahno Foersterjevo »Gorenjci i« Gorenjskega slavčka«, ki je vžgala občinstvo kot vselej. I velikim deklamatorskim talentom je prednašal Lojze AjdiČ Dvoršekovo odo na »Črno luč tiskarstva«, k«r to ivetlobni efekti pomen pesnitve še podčrtavali. Pevski zbor pa je zapal še Hajdrihovo »Morje adrijansko« ter s to efektno točko zaključil prvi del tporeda. Kot prvo točko drugega dela j« orkeiter Grafike zasviral uverturo iz Rossinijevega Tancreda ter večno lepi »Cvetlični valček« Čajkovskega. Orkester je napravil najboljši vtis ter je znal Izvabiti iz obeh del njeno živo lepoto. Godalni spored j* nrekinil Milan Mlakar z učinkovito de-klamacijo kosmove himne »Mi grafičarji«, ki je žela živahno odobravanje. Viiek proslav« pa sta bili gotovo samospeva grafičarja Slavka Štruklja, ki je s spremljavo orkestra zapel dve narodni v Čerinovi in Devovi harmonizaciji in instrumenta-ciji, namreč »Misli name« ter »So še rožce v har-telnu Žalovale«. Štrukelj se je t temi pesmimi uveljavil kot izreden pevski talent z mogočnim in čistim glasom ter prepričal vse udeležence, da zori v njem naša nova pevska zvezda. Njegova pot bo Iz grafike gotovo vodila še navzgor, če bo znal izrabiti svoj glasovni material. Po dekla-maciji avtorja Evgena Freliha v tiskarskem škratu, brez katerega ni nobena tiskarska publikacija, pa ne sme biti tudi tiskarska proslava, so grafičarji predstavljali zanimiv in izviren dramatski prizor 500-letnlca Gutenberga, v katerem je grafičar I. Kleč simbolno, a nazorno pokazal, kako je v človeštvu stoletja in stoletja zorela misel risanja človeških misli in njenih predajanj potomcem, kar je šele z uspehom kronal Gutenberg s svojo iznajdbo izpred 500 leti. Tu nastopa pračlovek z gonom po izražanju misli, katerim pa ne dobi oblik«, za njim človek iz kamene dobe, ki že dol-be živalske podobe v kamen, za njim človek iz bronast« dobe, ki že izraža svoje misli s figurami. Vzhodni narodi si pomagajo t klinopisnimi tablicami, Egipčani s papirusnimi zvitki, predstavlja pa jih suženj, ki ■« peča ■ prepisovanjem. V času rimskega imperija nastopi s pisanimi ukazi govornik, pozneje pa prepisuje knjige srednjeveški menih v svojih celicah, da širi omiko. Gutenberg pa prihaja s premakljivimi črkami t«r je tako odprl pot omiki v najširše kroge. In vsi rodovi nazaj zapojo himno njegovemu izumu, ki sega v perspektivi novih izpopolnjeni v današnji čas. Prizor |e po duhovitosti in pomembnosti ter predstavljanju dosegel uspeh in svoj cilj; pokazal je dobo pr«d Gutenbergom, ter njegovi iznajdbi dal pravo ceno. Tako io slovenski grafičarji z lastnim izvirnim programom počastili dostojno jubilej ustanovitelja njihove obrti. S to proslavo so tudi v resnici dokazali, da spadajo slovenski grafičarji med najbolj izobraženi slovenski delavski sloj. Kajti le ljudje t veliko kulturno izobrazbo morejo ustanoviti ln voditi tak pevski zbor. tako harmoničen in spreten orkester ter Iz svojih lastnih moči v pesmih in himnih, pa tudi v solo-nastopih pevcev ter dramatskih prizorih postaviti tako visok nivo prireditve kakor je bila ta proslava Gutenbergeve 500-l«tnic« v okviru (lov. grafičnega društva. Matineja danes ob 14.30, jutri v 0b ' 16., 19. in 21. uri zabavne pustolovščine popularnega nedeljo ob 10.80 Tarantela razkošna filmska opereta z JEA-NETTO Mae DONALDOVO Andy Hardy - detektiv MICREY ROONKJA v filmu____ Neprilike mladega Andyia s 3 ljubkimi deklicami Vam nudijo 2 uri prisrčne zabave in veselega razpoloženja KINO SIjOGA, tel. 27-30 KINO UNION Telefon 22-21 Soglasna je sodba, da tako Predstave ob 16., 19 ln 21. url TRAVIATA odličnega lilma kot je še ni bilo na sporedu. Priljubljena pevka Ma-ria Cebotari je v tem filmu brez dvoma pokazala vse svoje igralske in pevske sposobnosti. Za kratek čas pa skrbi znana Lucia Engliscb. KINO Predvajamo razkošen muzikalen velefilm dramatične in čustvene vsebine MATICA m «»• m • Krasno pelje Benjamina Giglija, s?/: Melodije iz sanj — Uredništvo prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani je namesto venca v počastitev pokojnega predsednika senata, ministra prosvete in narodnega voditelja dr. Antona Korošca darovalo 400 din za prehrano revnih učencev drž. meščanske šole v Gornji Radgoni in 300 din šolski kuhinji drž. ljudske šole na Telčah v krškem okraju — v smislu ene zadnjih njegovih želja naj vsa javnost požrtvovalno prispeva za prehrano potrebne šolske mladine. »Slovenčev koledar« po 28 din, s poslovnim delom po li din, dobite naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah! — Kakor smo poučeni, je g. vseuč. profesor dr. Zarnik, kj je bil tiste dni v Ljubljani — in zato ni mogel priti v Zagrebu na kolodvor poslovit se od dr. Antona Korošca — v imenu skupine zagrebških Slovencev, ki jo je zastopal, v Ljubljani položil venec na krsto narodnega voditelja, izrazi! sožalje g. banu dr. Natlačcnu ter se udeležil pogreba. — V počastitev spomina svojega častnega občana dr. Antona Korošca je občina Mnren-herg namesto venca podarila domačim revežem vsoto 3000 din, Imela je tudi žalno sejo, firi kateri se je g. Miro škarabot spomnil ve-Lkih zaslug in dobrot nepozabnega pokojnika. — Mesto venca na grob velikega pokojnika dr, Antona Korošca je darovala gospa Marica Vrhunc iz Maribora din 500 podpornemu skladu na zavodu za slepo deco v Kočevju. Iskrena hvala! Vsaka očala, po meno zato dobrosedeča In fasenpog/ed pri 1/pl.apHk LJUBLJANA 9 PASAŽA J nebotičnika ■ — V počastitev spomina dr. Antona Korošca je daroval g. Franc Bizjak — Radio Ljubljana — 1000 din za Vincencijevo konferenco na Trati in 1000 din za župno cerkev na Trati. Bog plačaj! — Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo poslovala za stranke 31. decembra t. 1. zaradi letnega zaključka od pol 8 do 10 dopoldne. — Opozorilo železniške uprave. Ob sedanjem občutnem mrazu, ko je nadvse težko zadovoljivo ogreti vlake, naproša železniška uprava potujoče občinstvo, naj v lastno korist podpira delo železniških uslužbencev, ako želi, da bodo vlaki dovoljno pregreti. Potniki naj opu-ste vsako nepotrebno odpiranje vagonskih vrat, oken in prezračevalnih loput, prehajanje iz vagona v vagon itd. Sicer bo ves trud zaman, ker je pri tako hudem mrazu, kakor je nastopil zadnje aneve, uspešno ogrevanje vilakov že itak nad vse otežkočeno. Samo najsložnejše sodelovanje občinstva in vlakovnih sprevodnikov lahko omogoči uspešnejše gretje, seveda ob upoštevanju vseh navodil sprevodnikov. Vsi potniki brez izjeme naj vzajemno pazijo, da bodo ostala vozovna vrata pri vstopanju in izstopanju čim krajši čas odprta, da se ne bi vozovi shladili, ker je nemogoče zopetno opreti shlajene vagone, zlasti med vožnjo. Železniška uprava pričakuje, da bo potujoče občinstvo v polni meri uvaževalo njeno gornje opozorilo. — Proti kašlju se priporočajo prsne karamele »RAVE«. Originalni zavitki po 5 din v apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne Rave. — V Službenem lista kralj, banske uprave dravske banovine od 24. t. m. je objavljena »Uredba o preprečevanju nedovoljene obveščevalne službe«, dalje »Naredba o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga«, »Odločba o zavarovanju pomorskih prevozov pri domačih zavarovalnih družbah«, »Izročitev posebnih poštnih znamk Zveze bojevnikov v Ljubljani v promet«, »Izročitev posebnih poštnih znamk s presežkom v korist Jugoslovanske lige proti tuberkulozi v promet« in »Odločba o maksimiranju cen za usnje«. — Občni zbor podružnice SPD v Radovljici bo dne 15. januarja 1941 ob pol 19 v Radovljici v kavarni Grajski dvor. Dnevni red obsega: Odobritev zapisnika zadnjega občnega zliora, poročilo oc.bora, odobritev letnega obračuna in proračuna, odobritev kupne pogodbe za zemljišče na Pokljuki, pooblastilo za ev. najetje posojila in slučajnosti. — Ponovno opozarjamo na Koporčev »Uvod v kompozicijo*, kj ga lahko še naročite pri založniku: Tiskarna A. Blažej, Jesenice-Fužine. ^JLJub^^ Gledališče Drama. Sobota, 28. dec.: »Ugrabljene Sabin-ke«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 29 dec. ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 30. dec.: Zaprto. — Torek, 31. dec. ob 21: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sobota, 28. dec.: »Friderika«. Reb R. Gostovanje člana zagrebške Opere tenorista Josipa Gostiča. Rokodelski oder Rokodelski oder si jo prav letos nadel težko, a lepo nalogo, da bo na svojem odru uprizarjal samo prvovrstna dramatična dela. V nedeljo 29. t. m. bo ob 5 popoldne uprizoril »Peterčkove poslednje sanje«. Pavla Golie »Peterčkove poslednje sanje« so med našimi najlepšimi dramatskimi pesnitvami vsekakor prve. Odlikuje jih posebno značilno mešanje mitologije božične noči iu resničnega življenja Peterčka. Zato vabimo cenjeno občinstvo, da se te predstave gotovo udeleži v obilnem številu. Oskrbite si pravočasno vstopnice. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Radio Ljubljana Sobota, 28. decembra: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Plošče vesele bomo izbrali in v pisanem venčku do Vas jih poslali. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 1302 Plošče vesele bomo izbrali in v pisanem venčeku do vas jih poslali. 14 Napovedi, poročila. 17 Otroška ura (gdč. M. Komanova). 17.30 Domač pozdrav (p!.). 17.50 Pregled sporeda. 18 Koncert nabožne glasbe. Sodelujejo: gg. A. Jarc (tenor), T. Petrovčič (bas), 1. Mele (orgle). 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura. 19.40 Poskočni napevi (plošče). 20 Zunanjepolitični pre-gled( g. dr. Kuhar). 20.30 »Prazniki, prazniki...« Pisar večer za konec meseca: šale, petje, godba. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Klavirska harmoniko (g J. Povše). Konec ob 23. Drugi programi Sobota, 28. decembra; Belgrad: 20.30 Prenos iz Valjeva — Zagreb: 20 Nar. pesmi — Praga: 17.20 Lahka gl. — Sofija: 21 Lahka gl. — Beromiinstcr: 19.20 Koračnice — Budimpešta: 19 20 Pisan konc. — Bukarešta; 20 Ork. konc. — Stockholm: 21.15 Vojaška godba — Itali). postaje! 20.30 Violina — Sottens; 20 Švicarski vojaški večer. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3 30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Slovenski simfonični koncert dne 30. t. m. nas bo poleg pomembnih simfoničnih del seznanil tudi z dvema novima slovenskima dirigentoma, Hubadom in Žebretom. Hubad je »naše gore list« v polnem pomenu besede, Zebre pa je razen v Ljubljani absolviral mojstrske šole v Pragi — kompozicijo pri Jos. Sceku, dirigiranje pri Vacla-vu Talichu. Na sporedu so najnovejša, gotovo tudi najzrelejša slovenska simfonična dela Bernarda. Lajovca, Osterca, Tomca in Žebreta. Vstopnice od 40 din navzdol se dobijo v Matični knjigarni in ie onih po 10, 12 ali 15 din le še malo na razpolago. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal or.' sbote ob 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik rlr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11, telefon .št. 32-84. Lekarne Nočno s'užbo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Cena v prednaročilu din 150 in velja samo do zaključka prednaročila. — V gozdu zmrznil. Iz Gorij nam poročajo: Na sveti dan so našli v gozdu zmrznjenega moškega. Ugotovilo se je, du je tov. delavec iz Javornika Mozelj Jože. star okoli 25 do 28 let. — šolsko upraviteljstvo v Gabrku pri šk. Loki se iskreno zahvaljuje kralj, banski upravi, Vinc. konferenci v šk. Loki in vsem tuk. dobrotnikom, za darove ob priliki Miklavža in božičnice tuk. siromašni šolski mlaoini! — Vse vozne karte pri »Putniku«. — Ne pozabite, da je bila ena zadnjih želja dr. Korošca: ustanavljajte in podpirajte šolske kuhinje. — Denarne prispevke za šolske kuhinje lahko nakažete tudi na Jugoslovansko unijo za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, čekovni račun št. 13.832, s pripombo »za šolske kuhinje«, obvestila glede darov v hrani pa pošiljajte na naslov: Ljubljana: Aleksandrova cesta 4. Vse darove bomo objavili v časopisju. Denar pa, kakor bo prihajal, bo takoj nakazan po sklepih banovinskega odbora Unije številnim šolskim kuhinjam, predvsem onim podeželskim, hribovskim, v oddaljenih krajih, kjer so potrebe največje in ki do sedaj še niso bile deležne javnih podpor. f UUBIUN4 Lepa pridobitev v Slajmerjevem domu Na sveti večer je prevzv. g. škof dr. Rožman blagoslovil krasno nova kapelico Na sveti veSer so imeli v znanem ljubljanskem sanatoriju »Šlajmerjev dom< lepo slovesnost. Pre-vzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman je blagoslovil novo hišno kapelico sanatorija, ki je posvečena sv. Jožefu. Nova hišna kapelica, ki leži v prvem nadstropju, je prav lepa in nadvse okusno ter obenem prisrčno urejena. Načrte zanjo sta napravila arhitekta Omahen in Serajnik, lesene dele je napravila tvrdka »Bore, pasarska dela sta oskrbela brata Žmuc, freske so delo slikarja Slavka Pen-gova, harmonij pa je izdelala tvrdka Jenko. Razen tega dobi kapelica še križ in kip, ki ju bo izdelal kipar Božo Pengov, Miha Maleš pa bo poskrbel še za slikarijo na oknih. Oltar kapelice je izdelan v modernem slogu, vendar kljub temu učinkuje preprosto in domače. V kapelici je več vrst klopi, zadaj pa je oddeljen poseben prostor za pevce, kjer stoji harmonij. Novorojence, ki bodo zagledali luč sveta v Slajmerjevem domu, bodo poslej lahko krščevali v sanatoriju, kajti kapelica ima tudi krstni kamen. K blagoslovitvi nove kapelice, ki je bila na sveti večer ob 4. popoldne, se je zbralo precej gostov. Zbran je bil polnoštevilno odbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva na čelu s predsednikom g. Erlejem Gombačem, zdravniški zbor sanatorija s šefom zdravnikom dr. Kramari-čem, predsednik ljubljan. Pokojninskega zavoda dr. Milavec, šempetrski župnik Košmerlj, zastopnik vizitatorja misijonarjev g. Čontala, voditeljica bolniških sester s. Rafaela Hajnšek, zastopniki tiska in drugi. Blagoslovitvene obrede je opravil prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman, ki je imel ob tej priložnosti tudi krasen nagovor. V lepih besedah je poudarjal, da bo nova kapelica tiho zavetišče vseh onih, ki se bodo hodili Bogu priporočat v stiski in ga prosit, naj jim spet povrne ljubo zdravje, pa tudi tisti, ki jim zdravniška veda ne more več pomagati, bodo v zavetju te kapelice našli pomoč in tolažbo, da bodo vdano sprejeli božji sklep. Moč za izvrševanje svojega poklica in oporo v opravljanju svoje naporne službe v prid trpečim bolnikom pa bodo v kapelici našli tudi zdravniki in hišno strežniško osebje. Tako bo kapela duhovno središče, središče nadnaravnih milosti in moči v Slajmerjevem domu. Po blagoslovitvi je uprava sanatorija postregla gostom z malim prigrizkom, med katerim šo navzoči predstavnik' čestitati odboru TBPD in upravi sanatorija k tej lepi novi pridobitvi. Na sveti večer o polnoči je bila v novi kapelici že prva služba božja, ki jo je opravil škofijski kancler g Jagodic. Lepe božične pesmi pa je ubrano prepeval domači pevski zbor. Včeraj pa je bila v kapelici že tudi prva poroka. Mraz pritiska uo — iv stopinj, zanimivo je, aa je cez aan začel hitro popuščati in je bilo okrog pol-i v Ljubljani le še okrog 10 stopinj pod ničlo, irih popoldanskih urah pa je živo srebro za- Letošnja zima se je zelo zgodaj začela s hudim mrazom. Če smo imeli zadnji teden pred božičem ves čas precej stopinj pod ničlo, smo upravičeno upali, da bo mraz vsaj za božične praznike nekoliko popustil. Spočetka se je res zdelo, da bomo prebili božične praznike v še dokaj znosnem mrazu, toda na praznik sv. Štefana je že zopet pritisnil mnogo hujši mraz. V Ljubljani je bilo na praznik med 14 in 16 stopinj pod ničlo, v petek pa je mraz še bolj pritisnil. Dobili smo v letošnji zimi doslej najbolj mrzli dan, ko je živo srebro v termometru padlo celo pod 20 stopinj. Tako so v ranem jutru na letališču v Ljubljani namerili —24.4 stopinje Celzija, medtem ko je termometer v vremenski hišici v Zvezdi ob 7 zjutraj kazal najnižjo temperaturo — 20.4 stopinje. Drugod po Ljubljani se je v jutru sukal mraz okrog 20 stopinj pod ničlo, v splošnem pa je bilo — 18 do — 19 stopinj. Zanimivo je, da je čez dan mraz začel hitro dneva v prvih znamovalo še manjši mraz, ki je" padel celo z — 10 na — 7 stopinj. Vse kaže, da se piomija jug, ki nam bo nekoliko ogrel ledeno ozračje, ki je bilo to pot najbolj mrzlo prav nad Ljubljano. Drugod namreč v petek niso imeli tako hudega mraza, čeprav se ne morejo nič pritožiti, da ga je bilo premalo. V Škofji Loki in Radovljici so imeli zgodaj zjutraj —17 stopinj,. v bohinjski kotlini so namerili — 14 stopinj, na Komni —20 stopinj, na Veliki Planini — 16 stopinj, na Pohorju pa — 15 stopinj. Boljše se je odrezala Dolenjska, kjer so imeli na Polževem — 10, v Sodražiei pa — 7 stopinj. Dolenjska je letos sploh zanimiva izjema, saj ima tudi edina sneg, primeren za smuko, medtem ko so se smučarji z Gorenjske vračali po praznikih hudo razočarani in kvečjemu s polomljenimi smučkami. * 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in na no' vega leta dan v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj 1 Ravnateljstvo II. deške meščanske šole v Ljubljani — Bežigrad javlja vsem dijakom zavoda žalostno vest, da je nenadoma umrl g. ravnatelj Rudolf Pečjak. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Vse dijake vljudno vabim, da se udeleže pogreba. Zbirališče ob pol treh pred Žalami. Za ravnateljstvo: Albin Lajovic. 1 Združenje nčiteljstva meščanskih šol, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, obvešča svoje člane, da je dne 27. decembra t. 1. nenadoma umrl tovariš ravnatelj Rudolf Pečjak, predsednik ljubljanskega pododbora. Pokojni tovariš leži na Žalah v kapelici sv. Andreja. Pogreb bo v nedeljo 29. decembra ob 15. Zbirališče na Žalah ob 14.45. 1 Mirovna devetdnevnica za mesto Ljubljana se vrši te dni v cerkvi sv. Jožefa. Zjutraj ob šestih je sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim in zvečer ob pol 8 ura molitvi z božičnim petjem. Ob praznikih je 6V. maša ob 8 in večerna ura molitve ob šestih. Molitve so iz knjige' Večna molitev. Devetdnevnica traja še zadnje dni tega leta in prve tri dni novega leta. — Do zdaj smo jo opravljali v najbolj kritičnih tednih in Bog je na prtprošnjo sv. Jožefa uslišal. Zelo želimo v novem letu, ki se prične na sredo, pod varstvom sv. Jožefa, postaviti oltar temu mogočnemu varhu krščanskih družin. Novi umetniški svečniki 60 v cerkvi že razstavljeni in takoi po sv. Treh kraljih se prične v cerkvi delo za oltar. Glavni pogoj, da se nam ti načrti posrečijo, pa je mir. Ob spominu, kako hitro je vojska letos zajela skoraj vse države na severu in jugu, resno vabimo, da se v obilnem številu udeležujete te devetdnevnice. — Predetojništvo cerkve sv. Jožefa. I Pri zaprtju motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-.in.SEF« arenčiiv 1 Kralj z neba. To lepo E. Gregorinovo duhovno igro ponovi v nedeljo, 29. t. m. ob 5 pop. v frančiškanski dvorani Frančiškanska prosveta M. O. Predprodaja vstopnic pri tvrdki A. Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Ker se predstava konča že najkasneje ob pol 8, si more igro ogledati ljubljansko in tudi okoliško občinstvo. 1 Poštne vpokojence in one družinske člane umrlih poštarjev, ki prejemajo od pošte Ljubljana 1 jx)kojnino, prosimo, da se osebno zjrlasijo tekom januarja 19+1 v pisarni upravnika pošte Ljubljana 1 v svrho prijave naročila poštnih spremnic z znižano tarifo. Poznejših prijav pošta ne bo u|x>števula 1 Zbiranje stare obleke za mestne reveže. Kakor smo ie pred prazniki poročal«, je mestni socialni oddelek tudi leto« pričel za zimsko pomoč mestnem revežem zbirati staro obleko, obutev in druge take stvari saj je zaradi draginje in hude z>me revščina vedno večja ter pomoč skrajno nujna. Nekaj obnošenih stvari so dobri ljudje prinesli že pred prazniki, vendar je pa potreba ie vedno zelo velika in zato ponavljamo prošnjo, naj dobrosrčni Ljubljančani poiščejo tople 6tvari ter jih Pohitite! še |e čas! Naročite »Slovenčev koledar « Do novega leta imate še čas, dn ga dobile po 18 din, če sle reden naročnik »Slovenca« ali »Slovenskega doma« aH »Domoljuba« ali »Bogoljuba«. Če se na novo naročite na »Slovenca« za dva meseca ali »Slov. dom« za Iri mcsece ali »Domoljub« ali »Bogoljub« za celo lelo, dobite koledar lahko tudi po 18 din, sicer pa stane 28 din. Za koledar s poslovnim delom je doplačati 6 din. oddajo na Vodnikovem trgu v mc6tmi tržni lopi ob prostoru, kjer je naprodaj mestni krompir. Mestni uslužbenec stvari v tej lopi pobira vsak dan od 8. do 12 ure. Mestno poglavarstvo se dobrotnkom prezebajočih že v naprej zahvaljuje tudi v imenu tople obleke in obutve potrebnih. 1 V nedeljo na Kurcščck; prijave pri Putniku. 1 Važno za rezervne oficirje! S 15. januarjem 19+1. leta se prično prostovoljni tečaji za strokovno izjx>f>olnjevnnje rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in I so ugotovili, da je g. Zorman dobil pri padcu no- so- 1 dobnih vojnih izkustev. Podrobnejša pojasnila dobe rezervni oficirji pri poodborili in pover-jeništvih Združenja rezervnih oficirjev. Zn Ljubljano sprejema prijave zaključno dn V januarju 19+t leta ljubljanski pododbor Zvezda II. nadstropje, Kongresni trg. Vabijo se vsi rezervni oficirji, *la se teh večernih tečajev udeleže v čim večjem številu. I V Stritarjevi ulici štev. G v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se seJaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Nesrečni padci. Ljubljanska bolnišnica je po praznikih sprejela veliko število bolnikov. Mnogi med temi so se ponesrečili pri padcu. Tako .i je zlomil nogo posestnik Janez Košnik iz Bohinjske Bistrice. Šestletni Tomaž Govejšek, sin rudarja iz Trbovelj, si je pri smučanju zlomil levo nogo. Dveletna posestnikova hčerka Terezija Štefe iz Pod-boršta pri Komendi, si je tudi zlomilo levo nogo. Pri smučanju si je poškodoval hrbtenico Ferdo Remškar, uradnik tovarne Huter in drug v Mariboru; 28-letni uradnik se je čez praznike smučal na Gorenjskem. Na potovanju v Maribor pa je v Ljubljani prekinil vožnjo in se zatekel v bolnišnico. 1 Nesrečno je padci ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani g. Ivan Zorman. Spodrsnilo mu je na cesti in se je potolkel tako, da so ga morali reševalci prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer oglednih vaj na terenu, predvsem iz viaika so- i tranje poškodbe. Zakonski par se je zastrupil z ogljikovim plinom Moža so našli mrtvega, ženi pa so v bolnišnici rešili življenje Maribor, 27. decembra. Med prazniki se jo pripetil v Mariboru tragičen primer zastrupitve, ki je zahteval človeško življenje. V Kacijanerjevi ulici 53 je stanoval klju-čaničar tovarne Ježek 48 letni Alojz Zeman s svojo ženo Josipino. Zakonca nista imela otrok ter sta stanovala v svojem stanovanju sama. Včeraj zjutraj je prišel zakonca Zeman obiskat njun sorodnik, zasebni uradnik Jaroslav Miiklstein. Našel je vrata stanovanja zaklenjena, na trkanje in zvonjenje pa se nihče ni oglasil. Mtihlsteinu se je stvar zdela sumljiva, pa je šel na dvoriščno okno trkat. Zazdelo se mu je, da sliši iz stanovanja rahlo žensko stokanje. Šel je po predilnega mojstra Bogoljuba Vlaha, ki stanuje v isti hiši, pa sta s silo vdrla v stanovanje. V spalnici zakoncev Zeman se jima je nudil strašen prizor. V sobi je ležal težak vzduh po plinu, ki je kar dušil. Zakonca sta ležala v svojih jx>steljah nezavestna, mož je bil že negiben, žena pa se je v krčih zvijala. Najprej sta odpria okna, nato pa sta z največjo naglico poklicala zdravnika in reševalce. Zdravnik je ugotovil, da je Alojz Zeman že mrtev, ženo pa so reševalci nemudoma zapeljali v bolnišhioo, kjer so jo spravili k zavesti ter ji rešili življenje. Z možem so se trudili reševalci dve uri z umetnim dihanjem, pa so bili vsi poskusi zaman. Tragičen primer ima vzrok v pokvarjeni peči. Alojz Zeman se je že nekaj časa pritoževal sosedom, da peč na žaganje, ki jo ima v svoji spalnici, tako smrdi, da je težko obstati v sobi. Na božični praznik zvečer sta Zemanova peč zakurila ter se vlegla k j>očitku. Ponoči se je zaradi pokvarjeno peči nabralo v sobi toliko strupenega ogljikovega plina, da je povzročil usodno zastrupljenje. Velika zagonetna tatvina Maribor, 27. decembra. Med božičnimi prazniki je bil izvršen v Mariboru zagoneten in drzen vlom, ki je prinesel vlomilcu bogat plen. Ko je danes zjutraj prišel veletrgovec z muzikalnimi instrumenti g. Franjo Goleč v svojo trgovino Meinl & Herold v Gosposki ulici, je našel v svoji pisarni vse v redu. Ko pa je potem odprl svojo blagajno, je presenečen videl, da je okraden. Iz tresorja je zmanjkalo 60.000 din. Takoj je poklical policijo, ter je prišel v pisarno strokovnjak podnadzornik policijskih agentov g. Grobin. Preiskava je pokazala, da je vlom zelo skrivnosten. Trgovski lokal je bil v redu zaklenjen ko so uslužbenci danes prišli na posel. Prav tako je bila v redu zaklenjena blagajna. Vlomilec, ki ie obiskal trgovino ali v noči na sredo ali na petek, je moral najprej odpreti z dvema jjatentnima ključema vrata trgovine, ki vodijo na hodnik, nato pa je odprl najprej glavna vrata na blagajni s tremi ključi, potem pa še s posebnim ključem tresor. Vsi ti ključi pa so morali biti najnatančnejši duplikati. Po izvršeni tatvini je zaklenil spet tresor, nato vrata blagajne ter še vrata na trgovini in se izgubil. Na blagajni se pozna, da je storilec uporabljal rokavice pri svojem poslu. Blagajna je najmodernejšega sistema ter je bila izdelana v Mariboru. Če bi vlomilec razpolagal tudi z najmodernejšim vlomilskim orodjem, bi ji le stežka prišel do živega. Edino to, da je imel na razpolago vse ključe, mu je omogočilo uspeh. '1 a vlom je povsem podoben po načinu svoje izvedbe vlomu, ki je bil izvršen pred nekaj leti v blagajno tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke. Vlomilec je takrat odprl s ponarejenimi ključi vrata na blagajni in tresor ter vse spet za seboj zaklenil in izginil brez sledu. Odnesel je takrat 70.000 din. Ta vlom še danes ni pojasnjen. Tudi blagajna Zadružno gospodarske banke je bila najmodernejšega sistema ter izdelana v Mariboru ter je takratni vlomilec prav tako razpolagal z duplikati pravih ključev. Na podoben način je bil isto leto izvršen tudi vlom v blagajno Zadružne zveze v Miklošičevi ulici, ki je tudi ostal nepojasnjen Mariborska policija stoji pred zagonetnim dejanjem, katerega pojasnitev bi morda odkrila tudi storilce prejšnjih navedenih vlomov. * m Naročniki, dvignite koledarje. Mariborske naročnike prosimo, da v naši podružnici čimprej dvignejo naročene in plačane Slovenčeve koledarje. Došli so tudi že poslovni koledarji. m Dekliško okrožje Maribor je darovalo namesto venca na grob blagopokojnega dr. Antona Korošcn dijaški Vincencijevi konferenci v Mariboru 300 dia. m V počastitev spomina častnega občana blagopokojnega dr. Antona Korošca je darovala občina Kamilica za šolsko kuhinjo 500 din. Prisrčna hvala. — Upraviteljstvo. m Vabimo na Silvestrovanje »Maribora« — domače prijetno — kot vsako leto! Javna zahvala! Delavci tekstilne tovarne Teksta d. d. na Tezna se toni potom javno zahvaljujemo uaši centrali in g. ravnatelju Ivančiču, ki sta nam pripomogla do tako lepo in bogate božičnice. Vodstvo naše tovarno jo s tem dokazalo, da ima res razumevanje za naše potrebe in socialni čut. Nagradila je nekatere delavce s številnimi otroki s preko tisoč dinarjev, za kar ji gre vse priznanje in zahvala. Delavstvo tekstilne tovarne Teksta d. d. na Teznu. m Prcdstojništvo policije obvešča vse avto-mobiliste in inotocikliste, da je banska uprava dovolila na dan novega leta vožnje z motornimi vozili, kakor ob delavnikih. Istočasno se obveščajo oni lastniki motornih vozil, ki so dobili od banske uprave dovoljenja za izjemne vožnje, da se veljavnost teh dovolil podaljša do konca februarja 1941. m Mariborske zasebne nameščence, člane mariborske podružnice Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev vabimo na članski sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 8 v Delavski zbornici. Predavata predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec in jiodpredsednik naše centrale ing. Košir. m Iz društva mariborskih upokojencev. Za delno omiljenje bede je društveni odbor zn božične praznike razdelil med revne društvene člane 6000 din v gotovini in več paketov blaga za perilo itd. Vsem društvenim članom pa iskreno želi srečno novo leto 1941 odbor. m Na cesti ga je zadela kap. Na božični dan je šel iz mesta domov na Pobrežje po obdravski stezi 57 letni tesarski delovodja Jožef Stupan iz Zrkovske ceste. Naenkrat je omahnil ter se zgrudil na tla in obležal pri priči mrtev. Zadela ga je srčna kap. m Posekana jelša ustavila obrat velike to-tovarne. V tovarni bakra v Zgor. Bistrici je naenkrat popoldne obstal ves obrat tega velikega I>odjetja. Ustavili so se vsi stroji ter je ugasnila elektrika. Vzrok temu je bil pretrgan elektrovod visoko napetosti 35.000 voltov, na katerega je padla posekana jelša, katero so v gozdu, skozi katerega je elektrovod izpeljan, podrli drvarji. Tovarna je zaradi tega stala 7 ur. m Končno je našel smrt... Na Štefanovo so bili pasanti na dravskem mostu priče žalostnega dogodka. Iz mesta je šel r>o mostu proti Kralja Petra trgu moški srednjih let. se oziral čez ogra-jo, ko pa je prišel do zadnjega stebra le nad Ta- borsko ulico, so je naenkrat bliskovito zavihtej čez ograjo ter strmoglavil v globino. Padel pa ni v vodo, temveč že na suho na jx>t, ki pelje pod mostom. Višina padca je znašala okrog 10 metrov ter je nesrečnež na trdi zamrzli zemlji obležal nezavesten v mlaki krvi. Prometni stražnik na Kralja Petra trgu je takoj obvestil reševalce, ki so moža prepeljali v bolnišnico. Tam se je ugotovilo, da si je zlomil obe roki v zapestju ter je zadobil tudi na glavi in na notranjih organih tako hude poškodbe, da mu ni bilo več pomoči. Res je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Bil je to nek trgovski |>omočnik brez |>o«la. oženjen. živel je dolgo v bedi ter je Žo nekaj časa iskal smrt. Nedavno smo poročali, du ca je našel policijski stražnik ob Dravi j>onoči v najhujšem mrazu že vsega trdega. Prevoz v bolnišnico mu je tedaj rešil življenje, dobil pa je hude ozebline po vsem telesu. Ko so ga iz bolnišnice odpustili, je poskusil drugič končati svoje življenje ter je sedaj uspel. in Uboj v Košakih. Na sveti večer se je v Košakih pripetil strašen dogodek. Tekla je v pretepu kri ter je obležal človek mrtev. Okrog 19. ure zvečer so prišli trije moški k hiši viničarja Franca Fekonje v Košakih. Bili so to Ivan Ribič, Jožef Zorko in Leopold Karnet, vsi trije nekoliko vinjeni. Jezili so se na Fekonjo, ker jih je ta ovadil svojemu gos|xxlarju, da mu kradeio iz gozda drva. Hoteli so s Fekonjo obračunati, pa so ga klicali, naj pride iz hiše. Ta pa je imel vežna vrata zaklenjena, sam pa jo sedel v krogu svoje družine ter so se vsi veselili božičnih praznikov in prihoda domačega sina Franca, ki je bil pri vojukih daleč sj>odaj v Južni Srbiji ter je dobil Vipust. Ker Fekonje ni bilo iz hiše, so začel« došleci razgrajati in razbijali po vratih ter so razbili nekaj šip na oknih. Nalo jo Fekonja odprl vrata ter stopil na prag. Takoj so navalili proti njemu, da bi se ga lotili. Tedaj pa se je pojavil za Fekonjo njegov sin z golim bajonetom v roki. Sunil je najprej Karneta ter ga zadel v prsi, nato pa še Ribiča v roko. Karnet je dobil sunek naravnost v srce ter je pred pragom obležal pri priči mrtev. Ribič in Zorko pa sta pobegnila. Nato so Fekonjevi spet zaklenili vrata ter šli nazaj k mizi. Pozno zvečer so prišli orožniki. Našli so pred hišo mrtvega Karneta. Iz široke rane na prsih mu je odtekla vsa kri ter pordečila sneg daleč na okrog. Sneg, ki je padal, ga je že docela pokril. Orožniki so aretirali starega in mladega Fekonjo ter Ribiča in Zorka ter vse štiri oddali v zal>ore. Mrtvega Karneta pa so dali prepeljati v mrtvašnico. Gledališče Sobota, 28. decembra, ob 20: »Nenavaden človek«. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 29. decembra, ob 15: »Peterčkove poslednje sanje«. Priredi I. dekliška meščanska šola; ob 20: »Habakuk«. Ptuj Žalna seja za pokojnim dr. Antonom Korošcem v Prosvetnem društvu. V ponedeljek, dne 23. decembra se je vršila v dvorani Prosvetnega društva žalna seja za pok di. Antonom Korošcem. Na seji je predsednik p. Mirko Godina počastil spomin velikega pokojnika v izbranem govoru, v katerem je naglašal verske zasluge dr. Korošca za 'naša društva in prosvetne domove. Prisotni so govor poslušali stoie in vzkliknili: Slava velikemu pokojniku! Mladina se ne more potolažiti zaradi izgube voditelja slovenskega naroda. Poročali smo že, da so FO in DK priredili žalno sejo za pok. dr. Ant Korošcem. Ko je naraščaj DK in FO videl, da so člani počastili spomin narodnega voditelja, so tudi oni hoteli imeti žalno svečanost, ker je bila dvorana pri žalni seji FO in DK premajhna. Tako so v nedeljo priredili ganljivo žalno svečanost, na kateri je govoril g. p. Alojzij lloivat. Mladim na-raščajnikom je opisoval pogreb in osebna srečanja s pokojnim voditeljem p. Fr. Gnužer. V počastitev spomina pok. dr. Aniona Korošca je daroval 200 din za zimsko pomoč g. pri-marij dr. Ktihar, za dijaško kuhinjo na gimnaziji pa 100 din Minoritski samostan. Frosvetno društvo ima občni zbor ob 8 zvečer v dvorani pri Parku. Za zimsko pomoč so prispevali sledeči vele-trgovci in trgovci? Fr Lenaril 3000 din, Mestna hranilnica v Ptuju 2000 din, Pirieh Pavel 1000 din, Reinhard Jos. 500 din in 50 kg pišk, po 500 din Brenčič Ant., Ornig Pavel, Schwab, Senčar M., po 300 din Kmetijska hranilnica in posojilnica, po 200 din Ljubljanska kreditna banka, Bilner Ant., Cvikl Iv. Doslej se je nabralo prispevkov za zimsko pomoč 16000 din. Zimske pomoči potrebnih je veliko, zato se zbiranje prispevkov nadaljuje. Tik pred praznikom so se delile prosilcem nakaznice za živila in kurjavo. Jesenice »Slovenčev koledar« dobe v podružnici »Slovcnca« v Krekovem domu na Jcsenicah vsi oni naročniki iz poštnih okolišev. Žirovnica, Slovenski Javornik, Jesenice-Fužine in Gorje pri Bledu, ki so naročili in plačali pri podružnici ali pa dr«ktno v Ljubljani. Pridite ponj čimprej. Cerknica Roditeljski sestanek smo imeli na naši ljudski šoli. Sestanka se je udeležilo okoli 80 staršev, predvsem mater. Najprej je vse pozdravil šolski upravitelj g. Skubic in govoril v spomin umrlemu slovenskemu voditelju dr. Korošcu Nato je v daljšem predavanju učitelj g. Perharič pokazal, kako naj vzgajajo starši svoje otroke, da hodo ti ljubili narod, v katerem ?o rojeni, in zemljo, na kateri so zrasli. Zelo lepo je vse poveza; prav s smrtjo voditelja dr. Korošca ki je v tem vsem zgled. Po govoru so slarši povprašali za uspehe svojih otrok v šoli, kar jim je učiteljstvo rad^volje pojasnilo. Želeti ie, naj se taki sestanki še priredijo, ker so zelo koristni. KULTURNI OBZORNIK Brošura o prostozidarstvu Po knjigi o komunizmu je sedaj dr. A h 5 i n napisal knjigo o prostozidarstvu ter jo izdal pri Zvezi fantovskih odsekov Tako je dr. Ahčin prikazal v lepi poljudni besedi dva — po Koro-ščevih besedah — največja sovražnika vsake državne tvorbe te: jo namenil predvsem tisti mladini, ki jo je dr. Korošec najbolj ljubil in ki je po njegovi smrti sprejela njegjv lik v vidni znak — slovenskim fantom. Ni pa pisana samo zanje, temveč za vsakega, ki bi se rad poučil o tem idejnem gibanju, ki je imelo še pred kratkim pri nas in drugod izredno velik vpliv na politiko in državno ureditev ter je piav danes izredno aktualno v vsej Evropi že zato, ker se povsod otresajo framason-skega vpliva. Dr. Ahčin je kot znanstvenik in publicist hotel prodreti v razvoj iu tajne prostozidarske organizacije ter hotel o njej napisati resno, na znanstveni bazi temelječo knjigo, ki bi ne bila senzacionalna, temveč bi skušala posvetiti v delo in smernice te skrivnostne družbe, ln to se knjigi tudi mora priznati: ne hlasta za senzacijami, ne rohni demagoško, ne pogreva legend ter ne sumniči po nepotrebnem, temveč razlaga postanek in razvoj po danih dokumentih in resni literaturi, ki jo navaja v dodatku, razbira ideologijo, poroča o organizaciji, kar je znanega, ter podaja elemente gibanja, ki ga katoličani ne morejo Bprejeti ter se zato opravičeno postavljajo proti njemu. To hoče povedati z mirnostjo opisovalca in z željo, priti do objektivne resnice o prostozidarstvu ter po premisleku tudi navesti, zakaj smo mi in moramo biti proti tej skrivni in vplivni mednarodni organizaciji. Dr. Ahčin je svojo sintetično razpravo o prostozidarjih razdelil v šest poglavij. Najprej je podal začetke prostozidarske organizacije, kakor se je začela v začetku 18. stoletja na Angleškem in se prvikrat pojavila v javnosti z zborovanjem v Parizu jeta 1737. Temu dejstvu poišče razvojni začetek ter ugotavlja, da so prostozidarji izšli iz srednjeveških zidarskih cehov, ki so izumrli, ostali pa so njihovi simboli in njihov ceh, toda napolnil se jq z novim duhom, ki je realno zidarstvo prenesel v duhovne zidarje nove, boljše človečnosti. Tako so nastali družabni klubi, pozneje lože, polne mesijanistič-ncga duha. vesoljnega bratstva, verske indiferent-nosti, dokler se niso sprevrgle v izrazite nasprotnike krščanstva in vsake verskosti. Ta razvoj fra-masonske ideologije je podan še v posebnem poglavju. Iz tega se vidi, da je framasonstvo dedič renesančnega duha, otrok razsvetljenske dobe anglosaškega deizma in romanskega razumarstva ter protiverskega duha. da je ves prepojen židovskih elementov, mesijanizma in kabalizma, skratka: da je postavljeno na temelje naturalistične etike, naravnega zakona brez vsakega nadnaravnega vpliva ter kot tako načelni nasprotnik verstev, dasi »oznanja« strpnost. Četudi se prostozidarstvo med seboj precej loči po nastopanju proti verstvom (anglosaška skupina in nordijska priznavata nekak deizem, dočim je romanska skupina izrazito proti verska), je njihov duh tuj katolištvu kot raz-odeti resnici. Zato je Cerkev prostozidarstvo načeloma odklonila in obsodila večkrat ter članom odrekla cerkveni pokop. Središče razprave pa posveča dr. Ahčin ustroju prostozidarskih organizacij, njihovi notranji ureditvi. hramom ali ložam, njihovi simboliki, sprejemnim obredom ter pomenu višjih stopenj v organizaciji. Prav v tej mistiki se vidi največji vpliv židovstva na prostozidarstvo, ki je tudi sicer vedno igralo v njihovi organizaciji veliko vlogo. Sicer pa obstajajo posebne židovske ložo. V petem poglavju podaja pisatelj kratek zgodovinski pregled fraina-sonskih lož v Evropi in drugih krajih sveta. Najprej označi razvoj in značaj lož v Angliji in Združenih državah Severne Amerike, kjer živi 85% vseh svetovnih prostozidarjev. Ti dve skupini predstavljata anglosaško skupino, ki priznava verstva, le da daje vsem enako veljavo ter tako pomaga k razkroju religij. Francija je v Evropi najmočnejša z ozirom na prostozidarstvo ter je v njej dobilo tudi svojo protiversko ost. Framasoni so pripravljali tla francoski revoluciji in so krivi tudi sedanjega razsula države. Tudi razvoj v Španiji, na Portugalskem in v Italiji je zanimiv, v zadnji sodelovanje s fašistovsko revolucijo, ki je končno požrla tudi nje same. Tudi v Nemčiji so prepovedani in deloma v Rusiji, kjer so s Kerenškim pripravljali revolucijo. Po kratkem pregledu razvoja lož v Podonavju preide v posebnem poglavju k prostozidarjem v Jugoslaviji, kjer govori o srbskih, hrvatskih pa tudi slovenskih ložah pred vojno in po vojni. Pri slovenskih ložah v času Napoleonove Ilirije bi kazalo obširneje govoriti, zlasti še, ko že obstaja posebna študija o tem (Kidrič). Zanimive so ugotovitve o zvezah prostozidarjev s so-kolsko organizacijo ter njihov vpliv na prosveto itd. ter opiranje na centralizem ter jugoslovanstvo. Pod črto pa je dodano tudi sumničenje francoskega publicista, ki sodi, da je tudi umor kralja Aleksandra delo — leže, ne da bi si sam prisvajal to trditev za svojo. Po vsem tem je pisatelj dodal tudi zaključno poglavje, v katerem jasno in resno pove, zakaj smo proti framaaonom. Namreč: zaradi ideologije same, ki vodi v materializem in posredno v komunizem, ker je versko nasprotna organizacija, zaradi židovskega vpliva itd., pa tudi zaradi skrivnostne tajne, ki daje sumničiti, da organizacija zasleduje take cilje, ki ne prenesejo kontrole javnosti. Prav s to svojo skrivnostjo obvladuje organizacija javno mnenje ter ga tudi vodi in upravlja ne v smislu notranjih potreb države, temveč zunanjih želja framasonskega vodstva. In prav zato se je večina držav izrekla proti tej organizaciji. To je vsebina te knjige o framasonstvu, ki nikjer ne prehaja preko mej resnega publicističnega spisa in temeljite študije. Prav zaradi te objektivnosti pa bo knjiga tudi zelo dobrodošla ter bo marsikomu odkrila novo plat javnega udejstvo-vanja ter mu dala jasno pojmovanje o enem najbolj važnih gibanj. Pokojni dr. Korošec bi bil knjige gotovo vesel, kakor je bil prve dr. Ahčinove brošure. Sedaj, po njegovi smrti, pa pomeni ta knjiga nadaljevanje njegove oporoke in delovanja po njegovih smernicah. — Zato bo še z večjo hvaležnostjo sprejeta. Knjiga ima 111 strani ter stane 15 din. td Slovenska likovna umetnost I. 1940 (Iz poročila predsednika dr. Frana Windischerja na občnem zboru Umetnostnega in zgodovinskega društva v Ljubljani dne 20. decembra 1940.)* Sredi vseh tegob in težav, ki jih povzroča posredno ali neposredno dolgotrajna vojna, je v naši domovini kar živahno hotenje in gibanje na polju umetnosti in kulture. V naših kulturnih središčih pa tudi v drugih naših krajih se v nepre trgani vrsti vrste razstave likovnih umetnikov, kolektivne priredbe, priredbe večjih in manjših skupin ter posameznih umetnikov. Jugoslavija je bila letos častno zastopana v Benetkah na bien-nalni razstavi svetovnega slovesa. Slovenske slikarje je zastopal akademski slikar M. Sedej in dosegel tam dragoceno priznanje. Razni naši kiparji in slikarji so rastavljali v Belgradu, Zagre-. bu, Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti in Ptuju. Klub slovenskih neodvisnih umetnikov v Ljubljani se je — lepo sprejet — krepko postavil v bratskem Zagrebu. Vsem nevšečnostim kljubuje, pridno in vztrajno delajo in ustvarjajo naši stari in mladi mojstri. Številne razstave, vešča in pobudna vodstva po teh razstavah, razprave, kritike, poročila v dnevnem časopisju in revijah, pri-godne umetnostne publikacije, skrbno pripravljeni razstavni katalogi, pa tudi živa propaganda od osebe do osebe, razgovori o umetnosti, ogledi in spoznavanje lepih privatnih zbirk po slovenskih * V »Slovencu« 20. t. m. smo pomotoma po-račali o tem občnem zboru kot o občnem zboru Muzejskega društva«, kar sedaj z objavo tega govora popravljamo. Op ur. hišah so zadnja leta močno razširile krog tistih Slovencev, ki imajo zanimanje, razumevanje in srce za naše zdravo umetnostno prizadevanje. Razveseljivo dejstvo je to za našo kulturo in vzpodbudno bodrilo za naše umetnike, ki v resnici zaslužijo našo vsestransko podporo za 6Voja resna stremljenja na polju likovne umetnosti. Slovenci hočemo imeti svojo likovno umetnost. Ponosni smo na njeno sedanje stanje in prepričani, da gre naša likovna umetnost velikemu razmahu in vsestranskemu razvoju nasproti v vedri bodočnosti. V tem hotenju je pa zapopadena velika dolžnost, da vsak po svojih močeh podpiramo in pospešujemo naše živeče umetnike moralno in gmotno. Priznati treba z druge strani, da je v Slovencih že lepo razvito razumevanje za likovno umetnost. Kdor pozna današnje slovenske hiše, mu je znano, da je likovna umetnost po naših domovih že kar hvalevredno zastopana, tako da se v želji in v stremljenju, imeti in uživati vf svojih domovih originalne umetnine domačih umetnikov, prav lahko kosamo z drugimi narodi, ki so gospodarsko srečnejši in številčno neprimerno močnejši. Srečni bomo, ako pojde v bo-doče naš kulturni napredek v tej pravi smeri vzpenjavo dalje do novih pridobitev. Nam vsem, ki smo zdravo ponosni na svojo slovensko narodno pripadnost, ter imamo trdno vero v srečno bodočnost svojega naroda, bodi nega naše umetnosti srčna briga in velika dejanstvena ljubezen. Naši likovni umetniki so postali imeniten sestavni del naše narodne celote, ne smejo več ob rob naše narodne skupnosti, na soncu jim bodi všečno mesto in vneta skrbnost naroda naj jih obdaja pri žlahtnem delil. Od našega zadnjega občnega zbora je zapisati nekaj važnih kulturnih dogodkov. Lepo napredujejo stavbna dela za veliko palačo Moderne galerije v Ljubljani po načrtih arh. E. Ravniharja. V Vegovi ulici dogotavljajo svejstveno mojstrovino slovenskega mojstra Plečnika znamenito vse-učiliiko knjižnico. V Mariboru se bližajo srečni dovršitvi velika obnovitvena dela mariborskega mestnega gradu in je že napovedana za prihodnjo spomlad otvoritev mogočne prenovljene zgradbe za namene velikega muzeja in galerije. Bo to velik praznik naše kulture. V začetku septembra je bil odkrit v Ljubljani v »Zvezdi« monumenta-jen spomenik kralju Aleksandru I. Osvoboditelju, ponosno delo kiparja L. Dolinarja. Svojemu pije-tetnemu namenu so bile izročene Žale pri Svetem Križu v Ljubljani, znamenita zamisel arhitekta Plečnika. V Mariboru pripravljajo za prihodnje leto slavnostno odkritje veličastnega spomenika kralju Aleksandru L Osvoboditelju, imenitno delo akad. kiparja Borisa Kalina. Po dolgih naporih je letos dobila Ljubljana Glasbeno visoko šolo. Združene stanovske organizacije naiih likovnih umetnikov so že lansko leto s pravim poudarkom postavile zahtevo po ustanovitvi Umetnostne akademije v Ljubljani Vse naie merodajne gosposke in naši veljaki podpirajo ta iundamentalni postu-lat slovenski ter je upravičeno nadejati se, da bo ta srčna želja naših umetnikov in naša v bližnji bodočnosti dozorela do izpopolnitve in uresničitve. Quod Dtus bene vertatl ŠPORT Sprint odločuje na 1500 m! Tek na 1500 m spada med najtežja tekmovanja med lahkoatletskimi disciplinami, ker nam je poleg vztrajnosti potrebna še hitrost, ki igra zlasti prt zadnjih metrih zelo važno vlogo. Sicer ni bilo vedno taka, vsaj kar se tiče izrazite hitrosti. Atlet svetovnega slovesa in finski junak Nurmi je svoječa6-no svetovne rekorde v teku na 1500 m še lahko dosegel s svojim enakomernim tekom; Nurmi namreč ni imel one aitrost« ki je potrebna današnjim tekačem, če hočejo v tej disciplini zmagati. V tistih časih 60 Finci bili tudi v tej disciplini nedosegljivi kakor v vseh dolgih progah. Finski vpliv pa je z neprestanim zboljšavanjem omenjenega svetovnega rekorda počasi izginil 6 po-zomice. Vsekakor pa je doba, ko je prvi tekač pretekel 1500 m pod 3:50 min še prav kratka. Bil je to Julij Ladoumegue, ki je 5. oktobra leta 1930. v Parizu rabil za 1500 m 3:49,2 min., s čemer je postavil nov svetovni rekord, kateremu se je tedaj čudil ves športni svet. Luigi Beccali je zboljšal omenjeni rekord tri leta kasneje s časom 3:49, kar je povzročilo v vsem lahkoatletskem svetu veliko začudenje. Toda niti leto dni ni minulo in v Ameriki je postavil nov rekord s časom 3:48,8 min. atlet Bcnthron. Zadnjo svetovno znamko v tem teku pa je postavil na berlinski olimpijadi atlet Lovelock v času 3:47,8 in ta rekord je še danes v veljavi. Ta napredek v tem teku nam pa postane takoj jasen, če pomislimo, da je do konca leta 1940 kar šeJt tekačev takega formata, ki 60 pretekli omenjeno progo pod znamko 3:50. Amerikanci in seveda tudi Švedi so v ospredju, ki so ravno v tej disciplini napravili izredno velike korake naprej. V tem letu so imeli Švedi tri take atlete, ki 6o prišli pod 3:50 min. in imajo 18 takih tekačev, ki so bolje tekli kot 4:00 min. In to še ni vse. Nadaljnjih sedem tekačev še imajo, ki pridejo pod znamko 4:01. Naravnost neverjetno se nam bo zdelo, če povemo, da imajo Švedi nič manj kakor 87 tekačev, ki rabijo za omenjeno progo 401 do 4:08 min. Svetovna lista najboljših dvanajstih tekačev izgleda takole: Walter Mehi — USA 3:47.9 G. Cunningham — USA 3:48,4 H. Moore — USA 3:48,6 G. Hagg — Švedska 3:48,8 H. Kalame — Švedska 3:48,8 A. Jansson — Švedska 3:49 Ame Andersson — Švedska 3:51 Sarkama — Finska 3:51,2 Lcnnart Nibson — Švedska 3:52,8 M. Szabo — Madžarska 3:52,8 L. Kaindt — Nemčija 3:53,8 H. Eriksson — Švedska 3:54 Boks Ne v prvi, ampak v šesti rundi je zmagal Joe Louis nad Al M. Coyem. Boj za naslov je bil v Bostonu. Bostonski »lokalni matador« Al Mc Coy se prav za prav piše Florian Le Brasseur. Že vnaprej žance Al Mc Coya za zmago niso bile velike, saj je bil še v preteklem mesecu premagan po točkah od svetovnega prvaka v poltežki kategoriji, Billyja Conna. Louis je napravil s svojim izzivalcem kratek proces. Že v prvi rundi je poslal nasprotnika na tla. V naslednjem boju se je Al Mc Coy pokazal za hrabrega borca, ki je marsikaj prenesel in vedno znova poskušal vračati bliskovite črnčeve udarce s svojimi težkimi, trdimi sum ki. Toda črnec mu je kmalu poškodoval levo obrv, in že v peti rundi se je videlo, da ne bo s skoraj popolnoma zaprtim in zalitim očesom mo- fel več vztrajati v boju. Ko je zapel gong za pri-etek šeste runde, se Al Mc Coy ni več pojavil v ringu. Joe Louis je bil zato proglašen za zmagovalca — po »predaji nasprotnika«. Črnec, svetovni boksarski prvak vseh kategorij, bo v letu 1941 dobil vrsto novih nasprotnikov — izzivalcev za naslov. Dne 31. januarja se bo udaril z Burmanom, pa še ni čisto znano, če bo za naslov. Pa bo takoj nato, že v februarju, spet stopil v ring. Pomeril se bo z Loujem Novo. Za april so mu kot izzivalca za naslov svetovnega prvaka vseh kategorij določili Artura Godoya. Junija meseca pa se mu bo postavil po robu sedanji svetovni prvak v poltežki kategoriji, ki 6i bo skušal osvojiti tudi svetovno prvenstvo vseh kategorij. Na vrsto pa naj bi prišel septembra še — Max Baer Vsekakor zelo bogat spored za svetovnega prvaka vseh kategorij, če premislimo, da so se prejšnji prvaki kvečjemu enkrat na leto dali izvabiti v ring, da so branili svoj naslov in zlati pas. Hkratu pa je tudi dovolj jasno znamenje, na kako samotni vičini prav za prav stoji Joe Louis kot boksar najtežjega boksarskega razreda. Smučarji, kliče vas Dolenjska! Mikavnost dolenjskih gričkov privablja vedno več gostov že v zgodnji spomladi. Letošnja zima pa hoče, kakor izgleda, tujskoprometni tok tudi pozimi obrniti proti Dolenjski. Prvi 6neg, ki je pogrnil livade Slovenije, je v največji meri obdaril Dolenjsko ter imata Kurešček in Polževo že več tednov izbomo 6muko. Božični sneg je tudi okolico Novega mesta pokril s plastjo 70 do 75 cm enega. To nedeljo in v času Novega leta bo gotovo naša dolenjska metropola pozdravila mnogoštevilne smučarje, saj imajo ugodne železniške zveze, pa tudi primemo število dobrih in udobnih hotelskih sob na razpolago. Možnosti razgibanja v opojnosti 6muškega športa, pa je dovolj v neposredni okolici Novega mesta pa vse tja do pod Trške gore, kjer zidanice še vedno nudijo mnogo žlahtnega pridelka vinskih goric. Zanimivi so izleti čez drn in strn, na katerih si smučarji lahko ogledajo še gradove Klevev ali Otočec, dobro poznan po našem pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Kogar pa mikajo bolj višine, bo svoj izlet usmeril na Gorjance, kjer nudi gostilna pri Sv. Miklavžu dobro hrano in prenočišče. V izlet pa lahko vključile tudi obisk Dolenjskih toplic, ki ležijo ob hribu Gradišče, kjer lahko smučar kar spotoma poizkusi svojo umetnost. Bližnja in daljna okolica Novega mesta nudi torej smuko, kakor si jo lepše ne moremo želeti. Jasni sončni dnevi povečajo zimsko veselje, ki nam ga nudi pršič že kar ob stari cesti, ki je nekdaj vodila proti Ljubljani in ki si jo lahko poslužimo na potu od kolodvora v mesto, tako, da prismučamo kar v hotel, ki smo 6i ga izbrali. »Ilustrirane športne novosti« št. 67 z dne 25. decembra so izšle v povečani in zanimivi izdaji. Nogometaše bo najbolj zanimal članek o uspeli rehabilitaciji našega nogometa, o Concordiji, ki je najboljši klub v državi, smučarji dobijo v tej številki veliko zanimivega čtiva, kakor: svetovno prvenstvo v Cortini d'Ampezzo, zimsko veselje v Ratečah-Planici, lahkoatlete bo zanimal članek o zadnjem teku I. Krevsa in polno je še drugega zanimivega športnega čtiva, kakor: bilanca slovenskega športa, tragedija in slava olimpijskih zvezd, dalje Najboljši smo v kolesarstvu na Balkanu itd. »Športno revijo« št. 41. smo ravnokar prejeli, ki prinaša poleg lepih slik polno zanimivih člankov, kakor tudi dva lepa uspeha zagrebških nogometašev, ljubljanska Ilirija je premagala v plavanju ekipo BOBA s 45:33 točkami, hokej na ledu v Belgradu itd. Na slovenski strani pa je slika Varška, člana ZFO, ki izvaja lep salto z droga. Tudi ta številka je bogato ilustrirana ter ima mnogo zanimivosti za vse športnike. Snežne razmere Poročilo Tujslcoprometnih zvei v Ljubljani in Mariboru ter SPD 27. XII. 1910. Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —14, jasno, IS cm snoga, pršič. Dom na Komni 1520 m: —17, Jasno, 20 cm snega, pršič. Dom na Voglu 1540 m: —11, jasno, 15 cm snoga, »rež. Škofja Loka S50 m: —17, jasno, 10 cm snega, pršič. Polževo 620 m: —10, oblačno, 42 cm snega, pršič. Sodraiica 550 m: —7, oblačno, 50 cm snega, pršič. Koča na Veliki planini 1558 m: —16, jasno, 15 cm snoga, pršič. Mozirska koča: —16, jasno, 16 cm snega, wpršič. Pohorski dom 1030 m: —15, jaMio, 45 cm snega, pršič. Maribor, koča 1080 m: —15, Jasno. 45 cm snega, pršič. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —14, jasno, 21 cm snega, pršič. Srnjorjev dom 1522 m: —15. jasno, 55 cm snega, pršič. Ribnica na Poh. 715 tn: —15, jasno, 23 em nne.ga, pršič. Peca 1654 m: —18, jasno, 35 em snega, pršič. Rimski vrrlec 530 m: —31, jasno, 35 cm Rnega, pršič. Koča na Pesku 1302 m: —15, jasno, 120 om enega, pršič. ZFO Zasavsko okrožje. Tehnični svet bo 29. t. m. ob 9 v Mostah. Načelniki, podnačelniki, vodje mladcev in naraščaja: za vas je udeležba obveznal — Okrožni načelnik. l'ovše Leopold: Tarinsha svetinja (Sv. sindon.) Če je odtis na 6v. prtu nastal po načinu Vig-nonovega poizkusa, bi morali biti pri Jezusovem pogrebu izpolnjeni sledeči pogoji: 1. Truplo je moralo ob polaganju v grob biti še toplo in koža je morala biti pokrita s kristaliziranim amonija-kom (pdt); zat6 telo ni smelo biti umito ob priliki pokopa. Z umivanjem bi namreč odstranili znoj in z njim kristaliziran amonjak in kri ter bi zato ne prišlo do imenovanih kemijskih procesov; 2. Tel6 je moralo biti položeno in zavito v prt po načinu Clovijeve slike, kakor smo o tem že razmišljali; 3 Med obrazom in velikim prtom ni smelo biti nikakega prtiča; 4. Telo ni smelo počivati v grobu več od treh in ne manj od enega dne .— Ze v prvem delu teh člankov smo se na podlagi svetopisemskih mest, ki govore o Gospodovem pokopu, prepričali, da so bili vsi pogoji, ki jih prof. Vignon zahteva za naravni nastanek odtisov na sv. prtu, točno izpolnjeni! — Kaj nam je treba šc prič?! Lahko po tej ugotovitvi vzkliknemo z judovskim skeptičnim velikim duhovnikom iz stranke sadurejev Da, kaj nam je treba še prič? — »Ti si Kristus, Sin živega Boga?« — »Ti si rekel«, t. j.: Da, sem! je odgovoril tedaj Gospod. Tudi s turinske svetinje nam Gospod !ak6 odgovarja... VII. Zaključne misli 1. Prav* Jezusova podoba. Pred leti so krožile po naši domovini slike Gospodove z napisom »Prava Jezusova podoba«; na razglednici pa smo videli takozvanega »Smaragdnega Kristusa«, ki se danes nahaja v Vatikanu. Je to podoba Kristusova, vrezana v smaragd. Ta »Smaragdni Kristus« ima precej temno zgodovino. Gotovega je le to, da se je nekoč nahajal v carigrajski cesarski zakladnici in je prišel s padcem Carigrada, 1. 1453 Turkom v roke. Sultan Bajazit gr je skupaj s sv .kopjem, ki je prebodlo Gospodovo stran, daroval papežu Inocencu VIII. za odkupnino svojega brata, ki ga je vjela krščanska vojska v bitki pri Rodu. Kdaj je nastal, tega danes ne morem ugotoviti. Skoraj gotovo pa ne lx> držalo neko zelo staro legendarno mnenje, da bi ga dal že cesar Tiberij vrezati v smaragd in sicer po opisu nekega pisma, ki bi mu bi ga naj poslal predhodnik Poncija Pilata: Prokonzul Lentulus. Kajti to pismo se je izkazalo za podtaknjeno in je danes dokazano, da je ta apokrif nastal šele v 13. ali pa v 14. stol. Torej ne moremo o tej podobi nič gotovega reči. Le čudovito podobnost v potezah najdemo na tem »Smaragdnem Kristusu« z onin,, ki smo ga razhrali iz fotografske plošče, posnete s turinslte svetinje. — Pri tem primerjanju pa nas bo gotovo zamikalo izvedeti, kako je pravzaprav bilo s podobo Kristusovo v dosedanji umetnosti. Če pregledamo vsa ona dolga stoletja, v katerih so si prizadevali največji umetniki, da bi s čopičem ovekovečili ter v barve ujeli vsaj žarek one svetlobe in miline, ki je morala sijati iz obličja Boga-človeka, nas zanima vprašanje, ali jim je to uspelo? Ali moremo izmed neštetih poizkusov v zgodovini umetnosti dobiti kaj takega, kakor sme zasledili na čudoviti turin-ski svetinji' Preglejmo malo ta prizadevanja preteklosti, doseči pravo podobo Gospodovo. — Videli bomo, da so v podajanju Gospoda gledali umetniki aoslikral ie na to, da bi zadeli misel, ki jim je ležala v duši in jim očividno ni bilo mnogo na tem, da bi podali verno podobo Gospodovo. Po drugi strani bomo pa videli v gotovih dobah tudi njihov silni napor, da bi zajeli njegovo pravo podobo. Ta zagon ni viden takoj v začetku; o njem ni n. pr. ne duha ne sluha na slikah iz prvih stoletij v katakombah. Razumljivo: prav v prvi dobi je bil spomin na Gospoda še vse preveč svež, zato najbrže niti niso čutili potrebe realno upodabljati ga; več jim je bilo za misel njegovih lepih prilik in za podobo (riba). Te so bile snov, v središču katerih najdemo kot osrednji motiv vedno Kristusa, največkrat upodobljenega kot »Dobrega pastirja«. Poizkusov, da bi ga upodobili po kakšnem opisu, tedaj torej ni bilo — morda 60 ze vnaprej začutili svojo nenioč ob silni nalogi verno podati poteze Boga-človeka I — Sicer pa moramo priznati, da se nam je vkljub obilni tozadevni literaturi, težko spuščati v te prve čase, ker 6tarokrščanska umetnost je še danes prepolna skritih pomenov. Najbolje bomo zadeli, če bomo dejali, da je slika njej le sredstvo za izražanje duhovne vsebine I Prav zaradi tega predstavljajo umetniki prvih krščanskih stoletij Kristusa pod simbolom dobrega pastirja, najrajši mladostnega brez brade in s kratkimi lasmi; šele pozneje z brado in dolgimi lasmi. Ta dobri pastir je bil na teh religijoznih pastoralah upodobljen res kot pravi pastir (iz rimske okolice) v pastirski obleki, s pastirsko palico v roki, a kot fizičen pojav brezpomemben, kajti poteze na njegovem obrazu so neznačilne, še prav nič individualizirane! — Proti koncu 3. in 4. stoletja se šele pojavljajo poizkusi ustvariti nov tip Jezusovega obličja. Odslej ni Kristus, tudi če je upodobljen kot »Dobri pastir«, nič več popolnoma simbolično znamenje, marveč že po svoji zunanjosti izredna osebnost; odet je v zlato tuniko, okrog njegove glave se začne pojavljati zlati soj, v rokah ima zlat križ in ne več krive ovčarske palice. Po cerkvenem zboru v Efe-zu, na katerem so bile obsojene Nestorijeve teološke zmote in Marija slovesno proglašena za pravo Mater božjo, so pa začeli slikati največ prizore iz Jezusove mladosti, v glavnem zato, da so umetniško izpovedovali verske dogme. S tem pa je bil dosežen odločilni korak v razvoju Jezusovega upodabljanja. Zakaj pravo pojmovanje slikarskih nalog je vplivalo tudi na formalni značaj. — Najboljši in najbolj poučen primer za to dobo je mozaik apside v cerkvi sv. Kozma in Damijana v Rimu in mozaik v cerkvi sv. Pudencijane, kjer je Kristus upodobljen sredi zbora učencev in je mnogo bližji klasični anliki. In kaj je bilo za klasično antiko značilno? Čimbolj verno podati slikani predmet, a podobi vliti tudi duha, življenje I Ali se je to umetnikom v tej dobi z ozirom na Kristusa posrečilo? Če primerjamo podobe te dobe s podobo na sv. prtu, moramo priznati, da je v tej dobi pričel stopati v umetnost Kristus, ki ima nekatere skupne poteze s Kristusom na sv. prtu. Z ozirom na prejšnjo, moremo tej dobi reči, da je v njej krščansko slikarstvo zares ustvarilo nov tip Jezusovega obličja! In kaj so posebne značilnosti lega tipa? Silp visoka in shujšana postava asce-tičnega videza, katera obleka se guba po neki abstraktni shemi in ki ni obnova lepe narave, marveč izraz človeka, katerega bistvo ni skladnost telesa, ampak odsev zmage telesu sovražnega duha! Od te dobe dalje krščanska umetnost ne predstavlja Kristusa nič več izključno le simbolično, temveč poudarja tudi historičnost dogodkov ia oseb. (Dalje) CELJE Prva predstava v novem Prosvetnem domu v Mozirju Letošnji praznik sv. Štefana je bil za Katoliško prosvetno društvo v Mozirju pomemben zgodovinski dan. Po mnogih letih požrtvovalnega dela v tesnih društvenih prostorih je dobilo društvo novo, lepo zatočišče, kjer se bo v bodoče zbirala mladina — nov dom. Poslopje s čednim pročeljem je društvu res lahko v ponos, zlasti ker je bilo zgrajeno v časih, ko zmore kaj takega le društvo z idealnimi in požrtvovalnimi člani. Dom bo slovesno odprt spomladi, ko bodo uredili vse prostore. V četrtek je bila odprta dvorana s prvo predstavo. Prostorna dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Pred pričetkom sMiklove Zale« je spregovo-il uvodno besedo ravnatelj meščanske šole g. H r i b e r n i k iz Šoštanja in poudaril pomen tega važnega dne za društvo v Mozirju. Društvo ima dobro odrsko osebje, treba bo le še več truda in uspeh bo zagotovljen. Mnogi, ki so morali zaradi nabito polne dvorane domov, si bodo lahko ogledali igro v nedeljo v isti dvorani in ob isti uri. * c Celje o božičnih praznikih. Lepšega vremena ob božičnih praznikih, kot je bilo letos, bi si težko želeli. Na sveto noč je zapadlo v Celju in okolici skoraj četrt metra snega, ki je v toplem objemu sončnih žarkov vabil smučarje na planine in v celjsko okolico. Po dveh, razmeroma toplih sončnih dneh nas je presenetila huda zima. Na Štefanovo je padel toplomer v mestu na —19, v okolici celo na —22 stopinj, sv. Janez pa je še bolj pritisnil na toplomer, da je padel včeraj na 21 stopinj v mestu, v okolici na odprtem celo —24.9 stopinj. V parku je kazal toplomer ob 8 zjutraj —24 stopinj. Zanimivo je, da je v celjski kotlini, konjiškem in šmarskem okraju zapaolo skoraj četrt metra snega, dočim ga je v Zgornji Savinjski dolini manj, zlasti v Mozirju, Rečici in na Ljubnem. c Božič med bolniki. Uprava celjske javne bolnišnice je pripravila tistim, ki jih je bolezen odtegnila od domačega toplega ognjišča, kjer je najlepše ravno o praznikih miru, presenečenje. Ob 4 popoldne so bili bolniki pogoščeni iz lastnih sredstev uprave, ker ni pobirala darov. Za bolnike je darovalo le nekaj celjskih tvrdk. lako so bili tudi bolniki deležni božičnega veselja. c Božično drevesce so postavili celjskim stražnikom njihovi prijatelji na sveti večer na križišču preri veletrgovino Stermecki. Pod drevesce so prinesli mnogi razne dobrote za že- lodec, na vejicah pa so visele cigaretne škat-ljice. Ta običaj se bo v Celju kmalu udomačil, pod drevesce pa bodo meščani prinašali kaj več, saj mnogi do zdaj niso vedeli za »javno« drevesce naše policije, ki gotovo zasluži za naporno delo malo nagrade. c Valilna jajca za leto 1941 se dobe do 20. januarja v sobi št. 47 na mestnem poglavarstvu. Dobri rejci štajerske kokoši bodo no-bili od občine tudi posebno vzdrževalnino, c Na Babnem pri Celju je umrla 85 letna prevžitkarica Marija Banova. v bolnišni 11 letni dijak Peter Anders iz Celja. Naj v miru počivata! c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo dr. Mušič v Cankarjevi ulici. c 1500 din je določil občinski odbor v Pe-trovčah za reveže v počastitev spomina pok. dr. Korošca. V društveni sobi je bila žalna spominska svečanost, katere se je uaeležilo mnogo ljudstva. c Kavarnar Ignac Lebič obsojen. Okrožno sodišče v Celju je včeraj dopoldne v prizivni razpravi obsodilo na 7 dni zapora, na 2000 din denarne kazni in na 250 din povprečnine zaradi prestopka zoper uredbo čl. 8 o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije celjskega kavamarja Ignaca Lebiča. Kavarnar je bil pred okrajnim sodiščem oproščen, državni tožilec pa je vložil priziv, zaraoi česar je o tem razpravljalo končno okrožno sodišče. Lebič je zahteval od neke stranke za 1 del slivovke 20 dinarjev. c Zlat prstan z monogramom se je izgubil v Celju na Glavnem trgu. Najditelj naj ga prinese proti nagradi 500 din: Jožko Žemlja, tvrdka Jagodič. Trbovlje Stanovanjska hiša Bratovske skladnice je dogotovljena v vsem in so jo zadnji ponedeljek blagoslovili, v torek pa so se vselili vanjo hišni zdravnik bolnišnice, usmiljene sestre in strojnik oziroma hišnik bolnišnice. Pred 15 leti zgrajena nova bolnišnica ni imela predvidenih stanovanjskih prostorov. Usmiljenke so stanovale tam, kjer bodo sedaj kleti in shrambe, za kar so ti prostori edino primerni, hišni zdravnik bolnišnice pa je stanoval v stari bolnišnici. Nova stanovanjska hiša tik nad novo bolnišnico ima res lepo urejena zračna stanovanja, kakršnih so potrebni ljudje, ki so zaposleni po bolnišnicah. — Bratovska skladnica se je zadnja leta zelo razgibala in poslala podjetna pod predsedstvom ravnatelja Biskup9kega. Razen te stanovanjske hiše je ustanovila in zgradila moderno lekarno z dvema stanovanjema. Tudi to bo v najkrajšem času Otroškt kotiček Mihčeve iu do vite dogodivščine gotovo. Pripravlja pa še za rudarje zgraditev velikega okrevališča v Dalmaciji in s tem svoje londe plodonosno nalaga v korist in prodvsoni v zdravje zavarovancev Bratovske skladnice. Želimo ji pri tem delu kar največ uspehov in blagoslova! Nad 300 in ne 30 je bilo udeležencev iz Trbovelj na pogrebu našega voditelja dr. Korcšca v Ljubljani, kakor je muhasti tiskarski škrat znia-ličil stavek. Kakor se je a. dr. Korošec vedno rad odzval našemu vabilu, zato je bilo tudi tako lepo število njegovih prijateljev, ki so ca spremili na zadnji poti. »Juarei«, točasno najboljši film, predvaja za božične praznike kino Društveni dom v Trbovljah. »Peterčkove poslednje sanje« bodo igrali učenci meščanske šole na Štefanovo popoldne ob 3 v Društvenem domu. Iz Julijske Krajine Komen je dobil novega občinskega predstojnika. Po štiriletnem županovanju je odstopil ko-menski podesta g. Rudolf Jakopi (Jakopič). Za prefekturnega komisarja obiine je imenovan didaktični ravnatelj g. M. Mazzon. Odstopivšemu županu, ki se je pred leti iz Trsta priselil v kraš-ško prestolnico, kjer ima gostilniško obrt, moramo priznati, da je bil varčen občinski gospodar. Smučarji težko čakajo. Čeprav jc letos v naši Krajini že večkrat snežilo in smo že čez 14 dni v trdi zimi, so naši vneti smučarji še vedno obsojeni na nezaželeno počivanje. Lepa smučarska polja na Črnem vrhu, na Lokvah, na Livku in še drugod, so brez snega in samevajo v zapuščenosti. Samo tam gori pod Višarjami v okolici Trbiža so gorska pobočja precej zasnežena, zato so se nestrpni prijatelji veselega zimskega športa za praznike zatekli tja. Na božični praznik je vozil poseben vlak iz Trsta na Trbiž in nazaj. V letošnji zimi je bil to prvi smučarski izlet v naši deželi. Hotel »Krona« v Postojni zgorel. V nedeljo, 22, decembra zvečer je izbruhnil v hotelu »Krona* v Postojni ogenj, ki je kmalu zajel in uničel skoraj vso obsežno stavbo Prihiteli so gasilci, vojaki, orožniki in domačini ter se požrtvovalno lotili gašenja, vendar vsi njihovi napori niso mogli rešiti poslopja. Na pomoč sta prihiteli tudi požarni brambi iz Gorice in Torsta, toda tudi njima ni uspelo drugega, kakor da so s skupnimi močmi preprečili, da se požar ni razširil na sosedne hiše, ki so bile v veliki nevarnosti z iradi močnega vetra, ki je ves čas pihal, trosil iskre in netil plamene. Hotel je pogorel skoraj do tal. Samo velik del pohištva in precej oprave so rešili. Škoda še ni precenjena, vendar je velika Kako je požar nastal, ni dognano, najbrž se je užgalo v peči neke spalnice Smrt dobre matere V Dobravljah pod Svetim Križem na Vipavskem so zadnji ponedeljek ob številni udeležbi pokopali zemeljske ostanke dobre matere Marije Rustja, ki je dočakala visoko starost 75 let. Pokojnica je bila dobra, vzorna mati in gospodinja, ki se je vsa žrtvovala družini in domu. Naj ji Vsemogočni njeno delavnost in dobrotljivost poplača z večnim življenjem! Njenim dragim in inž. J. Rustji, čigar tašča ie bila, naše toplo sožaljel (209) Mihca so pa postavili na mizo, kjer je bilo polno biserov in dragih kamnov. Nekaj časa je Mihec gledal in se čudil, nato pa je rekel: »Zelo lepo od kralja, da mi ponuja tako bogato nagrado; a kaj naj jaz z vsem tem bogastvom počnem?« Srbski časopisi so Se podražili (210) Potem kralj z znamenji razloži Mihcu na) pove, kaj bi rad, a Mihec odkloni vsako plačilo. Samo to ga prosi, naj komorniku odpusti kazen. Bilo mu je ugodeno pod pogojem, če komornik obljubi, da bo odslej zvesto in pošteno služil svojemu kralju. Dne 10. decembra letos je bila seja Združenja iastnikpv listov kraljevine Jugoslavije v Belgradu Na tej seji so lastniki srbskih časopisov, ki so bili doslej znani po svoji cenenosti, saj so bile redne številke redno le po dinarju, sklenili, da bodo zaradi draginje, mnogo večjih delavskih mezd in zvišanju tiskarniških stroškov, povišali cene za dnevno srbsko časopisje na 2 din. Časopisi so prinesli tudi daljše poročilo o tej seji. Poročilo navaja, da so sedanji časi zahtevali od izdajateljev časopisov mnogo novih in težkih izdatkov. V prvi vrsti prihaja tu v poštev veliko zvišanje cen papirja in tiskarniških potrebščin. Znatno pa se pozna tudi povečanje državnih n drugih javnih dajatev. V veliki meri pa se poznajo tudi zvišane plače in mezde sotrudnikov, nameščencev in delavcev posameznih uredništev, Iz vseh teh razlogov ni več mogoče izdajati časopisov po dosedanji ceni. Lastniki časopisov so imeli na izbiro dvoje: da ali zmanšajo obseg svojih časopisov, ali pa da jim povišajo cene Prva možnost ni bila sprejeta iz razloga, ki so ga poudar jali vsi lastniki, češ da je naši javnosti in naši državi nujno potrebno dobro urejeno in vsestran sko obveščeno dnevno časopisje. Prav v današ njem času bi zmanjšanje obsega listov povzročilo veliko oslabitev časopisja kot orodja narodne in družabne politike, ki mora bolj kot kdajkoli prej biti na višku prav sedaj. Poleg tega bi zmanjšanje obsega časopisov prineslo hudo posledico, saj bi bilo treba odpustiti skoraj polovico tiskarni-škega in uredniškega osebja, zaposlenega sedaj pri tiskanju in urejanju listov. To bi pa v sedanjih časih pomenilo, da bi prišlo več sto družin Misterij žene, ki se NIKDAR NE POSTARA Nobene gube. nobene brazda v 4S. letul Gladka. Jasna in čista koža mladega dekleta! Videti Je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Blocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocel Je dragocen naravni pomladllnl element, ki ga mora Imet! vsaka gladka in napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste ;-ldetl mlajši Gube ln brazde so kakor Izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo tn jasno, da Vam odstrani zaje-dalce ln vso nesnago kože. Pomladite se za deset let ln ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenele polti. Pridobite si spet Jasno tn čvrsto lice ter mehko lepoto Iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. Tovarniško podjetje v okolici Beograda JŠte knjigovodjo bilancista, s popolnim poznavanjem industrijskega knjigovodstva, novega davčnega zakona, okretnega, popolnoma samostojnega v vodstvu vseh pisarniških poslov, z znanjem srbskega in nemškega jezika in korespondence. Samo tisti, ki so gotovi svojega znanja, sposobni, z daljšo prakso, po možnosti v pre-hranilni industriji, naj pošljejo svoje ponudbe, z navedbo dosedanjega dela na upravo Slovenca* pod »KNJIGOVODJA 1941" št. 19924 v najhujših časih brez kruha na cesto. Iz vseh teh razlogov je bil sprejet drugi predlog, da se bo povišala cena dnevnemu časopisju na 2 din. začenši s 1. januarjem 1941. Združenje poudarja, da pri tem povišanju ne bo dosežen noben dobiček, ampak bo kvečjemu omogočeno kritje vseh stvarnih stroškov, ki jih sedaj zahteva izdajanje časopisov. Alphonse Dandett 124 | a k e o Prevedel Fišer Frane »No, lepo. Žganja ne pijete... Kaj pa vino?« »To pa gospod! Po potrebi...« „ »In kakšne so te vaše potrebe?... Najbrž več litrov?« »Zlodja, to je odvisno od dneva.« »Da, razumem ... Kadar je plača.« »No, seveda! Kadar dobim plačo, saj veste, gospod, kako je... Človek dobi aružbo...« »A tako torej, ko dobite plačo, se napije-te... Ker ste zidar, oobite plačo vsakih osem dni in se vsaj štirikrat na mesec lahko napije-te. Zelo lepo! Pokažite jezik.« Pijanec se je zaman branil, moral je priznati svoj greh; imel je opraviti z odličnim poznavalcem Ko je prišel do Jakca, ga je pazljivo do-eledal, vprašal, koliko je star in če je že dolgo bolan. Jakec je odgovoril s težavo, s hropečim glasom. Medtem ko je odgovarjal, je za njim Belizar mežikal z očmi in šobil svoja široka usta. , . »No, poglejmo! Vstanite, dečko moj!« je dejal zdravnik in pritisnil uho na potno bolnikovo srajco, da bi poslušal, kako diha... »Menda niste prišli peš?« »Peš, gospod.« »Čuono. da ste mogli hoditi v takem stanju... Morali ste imeti silno voljo. Vendar pa vam koj takega od sedaj naprej prepovedujem. Odnesli vas bodo na nosilnici.« Obrnil se je k uradniku, ki je pisal naka- zila. »Bolnica... soba sv. Janeza Krstnika.« Nadaljeval ie svoj pregled, ne da bi Jakcu *e kaj rekeL Izmed vseh tisočev bežnih slik, ki si sledijo, umikajo se druga drugi * živahnih pariških ulicah, je viseča nosilnica nedvomio ena na j pretresi j i ve j ših. Progasto platno jo zakriva in na vsaki strani jo en mož nosi in drži v ravnotežju. Velja kot mesečna stopnja med bolniško posteljo in mrtvaškim odrom. Ženske se pred njo križajo kot pred mrtvaškim vozom. , Jakec je poleg nosačev slišal še neenakomerni korak poštenega krošnjarja, ki mu je od časa do časa dal roko, da bi mu pokazal, da le ni tako zapuščen. Od zibanja izmučen in ves drema v je bolnik končno prišel v bolnico, v sobo sv. Janeza Krstnika, ki je ležala v drugem nadstropju na koncu hodnika. Okna je imela deloma na temno dvorišče, deloma so gledala na vlažen, pust vrt. Dvajset postelj je stalo tesno druga ob drugi, pred ogromno pečjo sta bila dva fotelja in velika nizka omara z marmornato ploščo. Ob Jakčevem prihodu je pet ali šest pošasti v dolgih, rjavih plaščih in platnenih čepicah prikinilo jwrtijo domina in pogledalo za novo-do.šlim. Drugi so se greli ob peči in se mu umaknili V vsej ogromni zgradbi je samo en kot bil razsvetljen: majhna pisarna za stekleno steno, za katero se je videl oltarček Matere božje. Od tam jc prišla neka usmiljenka in z zvonkim, visokim in monotonim glasom dejala: »Joj, revež, kako bolni ste videti!.. .Le brž v posteljo z njim!... Toda kje naj io dobimo? — No, tistale zadnja ob steni bo kmalu prazna. Tisti, ki leži na njej. ne bo dolgo... No, do takrat naj leži na nosilnici.« To, kar je imenovala nosilnico, je bilo nizko, premično zasilno ležišče, ki ga je sedaj bolniški strežnik primaknil k postelji, ki naj bi se kmalu izpraznila in s katere se je slišalo zamoklo stokanje in globoko vzdihovanje Človek, ki je ležal na njej, bo umrl. Toda Jakec je bil sam preveč bolan, da bi pomislil na svojo žalostno soseščino. Komaj je še slišal Bclizarja, ki mu je dejal »na svidenje,« in mu obljubil, da ga bo prišel obiskat naslednjega dne, nato so ropotali lonci in krožniki, ker so prav takrat delili juho in nazadnje je slišal ob svoji postelji neko šepetanje, govorili so o številki 11. b.), ki da je zelo, zelo bolna. Mislili so njega. V sobi sv. Janeza Krstnika se ni več imenoval Jakec, temveč številka II. b.). Bil je zelo utrujen in zaspan; že je zadremal, ko ga je nenadoma čist in miren ženski glas sunkoma vrgel iz prvega spanca. »Molimo, gospodje!« Pogledal je zaspano in pred oltarjem videl nejasno sliko klečeče ženske, oblečene v debelo, gubasto raševino. Zaman je poskušal slediti njenim glasnim, hitrim besedam, ki so brez oddiha in prestnnka padale iz ust, tako navajenih molitev Vendar pa njene zadnje besede niso ušle njegovi pozornosti: »Molimo in prosimo Te, o Bog, za prijatelje, sovražnike, jetnike, potnike, bolnike in umirajoče...« Jakec je nato zaspal, toda bil je nemiren kot v groznici. V snu se mu je stokanje umirajočega soseda mešalo s predstavami jetnikov, stresajočih verige in potnikov, ki hodijo po brezkončni cesti... ...Tudi on je tnk potnik. Hodi po cesti, ki je zelo podobna ona v Etiolles, samo. da je daljša, bo ogromnem gozdu. On teče. teče... Starka je hitrejša od njega. Njen korak se mu bliža, zn hrbtom sliši njeno sopihanje. Končno ga dohiti, borita se, nato ga prevrne, se mu z vso svojo težo vsede na prsa in ga s trnjevo butaro zdrobi... Jakec se je prebudil in planil kvišku. Videl je, da je v veliki sobi, v kateri gore nočne lučke, se vrstijo postelje druga za drugo in hud kašelj neprestano prekinja tišino. XI. In Nje ni... »Glej ga, zaspanca!... No, številka 11 b, zbudite se! Zdravniški preglea!« Jakec je odprl oči, in prvo. knr je zagledal, je bila sosedna postelja, pokrita do tal z zavesami. »No, dragi dečko, nocoj ste se pa menda zelo prestrašili... Ta nesrečnež je v smrtnem boju skočil kvišku in padci na vašo posteljo... Ste se zelo prestrašili? No. vstanite zdaj, da vas pregledamo Joj, joj, slalio je. slabo je« Človek, ki mu je tnko govoril, je bi! star od trideset do štirideset let! imel je svetlo brado, velik bel predpasnik mu je segal do vratu in njegov pogled je bil oster in skoraj nekoliko porogljiv. Tipa mu žilo in vprašuje: »Kaj «te po poklicu?« »Mehanik « »Ali pijete?« »Pil sem ., zdaj ne pijem več.« Nato sta dolgo bila tiho , POZOR! Rešitve nagradnih križank, objavljenih v božični številki, naj se pošljejo do četrtka prihodnjega tedna — —. jan. 1041 — upravi »Slovenca« pod »Križanka«. Priietne praznike boste imeli, če takoi pospravite svoja podstrešja, kleti in čum-nate I — V njih je gotovo dosti stare železnine, medi, starega bakra itd. kar vse kupuje in dobro plača železnina Fr. STOPICA, Ljubljana GOSPOSVETSKA CESTA 1 Mali oglasi »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je sa-mo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20. Automofor i 3 stabilni motorji 15, 25 ln 60 ks, predolani na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, LJubljana, Tyrševa cesta št. 13. Od Mora ve do Save, od Donave do Drave proti kašlju vzemi Jfaromefe dRciVe Zavitki Din 5-— V apotekah Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, gospod Joško Muzelj uslužbenec tovarne KID v četrtek, 26. decembra, v 27. letu starosti nenadoma umrl. Pogreb ljubljenega sina bo v nedeljo, 29. decembra ob pol 4 popoldne z Zal, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 28. decembra 1940 Žalujoča rodbina Tabajeva in ostalo sorodstvo + Učiteljski zbor II. deške drž. meščanske šole v Ljubljani naznanja lužno vest, da je nenadoma odšel v večnost njegov ravnatelj, gospod Rudolf Pečjak pisatelj itd., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje Na njegovi zadnji poti ga spremimo v nedeljo ob 3 treh pop. iz kapelice sv. Andreja na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 27. decembra 1940 Dotrpela je po dolgi mučni bolezni moja nad vse ljubljena vzorna žena, mati in teta, gospa barija Rus roj. Funtek soproga srezkega tajnika v pokoju Togreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 28. decembra ob^ 3 pop. z Žal, iz kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Mengeš, Črnomelj, Zemun, dne 27. decembra 1940. Globoko žalujoči Ignacij, soprog, in ostalo sorodstvo Dve mesarska pomočnika dobra, sprejmem. Nastop takoj. Benčina Jože, Cer-netova ultca 25. (b za gozdno veleposestvo, mlajšega b strokovno šolo ln samostojno prakso, ki Ima veselje do lova ln zmožen samostojnega | vodstva polnojarmenlka, takoj sprejmemo. Ponud- | bo s prepisi spričeval, navedbo dosedanjih služb I ln zahtevkov pri prostem ] družinskem stanovanju, kurjavi, razsvetljavi ln deputatu je poslati upravi »Slovenca« pod »Centralna lega« št. 19677. Ilužbodobe Gospodinjsko pomočnico pošteno, kt zna kuhati — I Iščem. Naslov pove upra- [ va »Slovenca« pod 19973. •r. Hlapec H Upravitelja trezen, nckadllee, Išče službo. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19497. IUE5E3I Radio aparati 2 Selbt-Super radio apa-| r ta 5 cevna tor 2 anglo-I šlca »Bestone« 5 cevna po 2.400 din, vsi novi — naprodaj. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. okt. | št. 13. Tolefon 37-64. IME« Bil Moderni Ilagerji za ples in petjo edino na ploščah Zahtevajte brezplačne sezname. Staro dobroimetje Ljubljanske kreditne banke v višini 10—20.000 din iščemo. Kmečka pomoč v Celju. (d NMKITE TJŠR UMETHIME . PO NAJVIŠJIH CENRH i';V>:. '.srnan tvodk« ■' J°*E£ER1E UUBLJfilJP,TYRSEVA 2 Kovinska industrija v okolici Celja išče dru-žabnika-strokovnjaka nekaj stotlsoč din udeležbe in administrativnega uradnika s kovinsko prak j so. Prijave na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Celje in okolica« 19988 HOTEL W SLOM Kupimo vložne knjižice I Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti. BANČNO KOM. 7AV0D Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah J. Lavrič Ljubljana, — Cankarjevo | Maribor, Aleksandrova 40 nabrežje 1, Rudnik 24 ln usnjarna v St. Vidu pri Stični. Vsakovrstno zlato] bvtljante tn .rebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica t. I Zamrznjene vodovode tali brez razkopavanja zidu čokert, Gregorčičeva 6, telefon 24-70. 1 3 stabilni motorji 15, 25 ln 60 ks, predelani na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodaj. Generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 13. Najugodnejši nakup m o a k I b oblek nuOl Presker. Sv. Petra o. 14. LJubljana Gumbnlte, gumbe, pllse monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši HaSek & Mikes Ljubljana. FrantlJkanska ulita nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna | predtiskana žen. roč. dela 19 palai v Beogradu nam je poverjenih v nujno prodajo. Cene se sučejo med 1,500.000-— do 9,0011.000'— din. Renta 6 do 9 % letno. Vse palače so nove, proste davka in imajo ugoden hipotekaren dolg. Pojasnila dajemo samo resnim interesentom. „ARGUS", Beograd, Prestolonaslednikov trg 1. tel. 20-528 V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da me je dne 26. t. m. ob 19, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila moja dobra žena, sestra, teta in svakinja, gospa Katarina Jenko roj. Marn Blago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti danes ob 14 iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala 2. januarja 1941 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Zagreb, Beograd, Novo mesto, 28. decembra 1940. Žalujoči soprog Gregor Jenko in ostalo sorodstvo Skrušeni od bolesti naznanjamo, da je Vsemogočni nenadoma poklical k sebi našega iskreno ljubljenega soproga, zlatega ateka, brata, strica, nečaka in svaka, gospoda Rudolfa Pečjaka ravnatelja II. deške meščanske šole odlikovan z redom sv. Save V. stop. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 29. decembra, ob 3 pop. z Zal, iz kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo 3. jan. ob 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 27. decembra 1940 Ana Pečjak roj. Kamenček, soproga; Smiljan, Ančica, Alenčica, Videk, Mikica, otroci; Minka Krošl, sestra, Angel Pečjak, brat; dr. Gregorij Pečjak, stric — in ostalo sorodstvo Seno in slamo dobavim vsako množino. Pečica (gašperček) naprodaj. Zabjek Frane Rudnik 13. (1 ] Jabolka obrana, mošanci, bobo- | vec, zimsko pakovanje — nudi za neto kg po 5, S, 7 din franko Dravograd: Henrik Cehner, trg., LI-1 beliče, Koroško. Pozor! Velika zaloga rabljenih | čevljev, moških oblek, su-kenj, novih galoš in gu-1 mastih škornov — dobite I najceneje — popravljamo vse vrste čevljev, snežk ln galoš, hitro ln poceni, se priporoča KLAV2ER, I LJubljana, Vošnjakova 4. HH Nenadoma nas je zapustil včeraj, dne 26. decembra 1940 ob 6 zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, v 68. letu starosti, naš predobri soprog, oče, stari oce, brat in stric, gospod dr. Miljutin Zamik magistratni direktor v pokoju Truplo nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti z Žal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu, dne 27. decembra 1940 ob pol 4 popoldne. V Ljubljani, dne 27. decembra 1940. Thea, soproga; Juta. Nikolaj, otroka; dr. Stevo Ulmansky, zet; Maja, vnukinja; dr. Boris Zarnik, vseučil. profesor, brat; Helena Zarnik, svakinja; Mira, Vida, Cella, nečakinje Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes, 26. t. m. ob 9, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod Anton Uršič poštni uslužbenec v pokoju poereb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. decembra 1940 ob štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. decembra 1940. Globoko žalujoča rodbina Uršičova iu ostalo sorodstvo Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni po kratkem trpljenju poklical v lepše življenje našega ljubljenega soproga, zlatega dragega ateka in starega ateka, gospoda Antona Kukoviča nadučitelja v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. decembra 1940, ob 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. — Sveta maša zadušnica bo brana v ponedeljek, dne 30. decembra 1940 ob 7 zjutraj v stolni cerkvi. Maribor - Ljubljana, dne 27. decembra 1940 Žalujoči: soproga Roza, sinova Kazimir in Danilo, snaha Pavla in vnukec Janezek Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariC izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili