*T7BLigCTD_AyP PttTMBUTTO TJVVKR PEMPT (Wo. 6W AUTHORIZED BY m ACT OF OCTOBBt 6 1917. OH FM AT THE POST OFT1CE OF OTBW YOML H. Y. By Ordw of tho Prost. A. B. Burleson. P. M. O«*^ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za Hew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA m List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the Unit »d States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. HT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 OORTLANDT. NO. 202. — STEV. 202. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 OORTLANDT. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 29: 1921. — PONDELJEK, 29. AVGUSTA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. BORBE V WEST YIRGINIJI ARMADA PREftfOGARJEV KI SE JE NAHAJALA NA POTI PROTI GLAVNEMU MESTU WEST VIRGINTJE, SE JE RAZKRO PILA TER NAPOTILA DOMOV. Carleston. W. Va.. 28. avgusta. Državne in rvezne oblasti ko da-i,es *nj»lasno izjavila, da se ie k«n «*al |w>h"\zroeila poročila, da je K«*riT Don Chafin oborožil eeli okraj, da se zoperstavi *'invaziji" premoga rjev, ki zahtevajo le svoje pravi.-e. Korak šerifa se smatra pretiranim ter povsem neupravičenim vspneo j^dož^ja. ki dejanski obstaja. Ker *.r» izjavljale vse inforaa-eije. ki *u> prišle iz Logan Count v. da je položaj miren in da ni treba nik.tkih posebnih odredb, se ie smatralo korak šerifa za nekaj samovoljnega ter naperjenega proti interesom prebivalstva, brez ozira na stavkujoče premoirarje. Časnikarski poročevalci, ki s nobenega posameznega mesta ali kraja o kakih iz-■ . 1gredih proti lastnini ali imetju j privatnih državljanov. Washington, D. C., 27. avgusta. Predsednik Harding je zavzel z ozirom na položaj v AVest Virjri-niji stališče, da bi bila od pošilja -tev zveznih črt na lice mesta brez ; potrebna in da bi le še bolj razburila prebivalstvo in ta vspričo I dejstva, da niso zagrešili stavkajoči premopaiji ničesar, kar bi mopla dati povod za vmešavanje zveznih oblasti. Predsednik Harding je priše! do t epa naziranja na temelju 1 rzojavke, katero je dobil od penerala Randholtza v rleston. W. Va. V svojih poročilih na zvezno do je sporočil general Bandholtz v imenu svojih zveznih vojaških oblasti, da bo mopoče doseči urr>v navo spornih vprašanj bre< po-sledovanja zveznih oblasti ii: po-stbno brez \mešavanja zveznega vojaštva. POLITIČEN POMEN ERZBLROERJEVEOA UMORA FG INDIJI SE MEUODAJNI KROGI V BERLINU SO NAZIRANJA, DA. JE TREBA PRIPISOVATI UMOR EliZBERGER JA MO .^ABHrSTIČM ZAROTI. KI SKUŠA ZANETI'! I DRŽAVI.JAbSJLO Vi^ O ŠIRI USTAJA Berlin, Nrmeij i, '27. avpu ta. — ; e zoperstav. vi idi km Umor Matije i^rzbciper j i. pre;- tha. 'i i i ii doi/. šnega p rlii.inrbija ter liiiancn-ga in-ni t«a. j»ri|»»;»ujtjo »iams Zaroti poiitieiitga iiioriiiii^a k.» «rj i \Vi ■-\ liid-s dri - j- 1» ■ r, j«ip( jsio ml l.i .:'vezn I.OMI :-r i.; i< i/ii na t < g i ;:« r pr- p itn \ Iade piede i bd;'eciija. na ieiro- VELIKA ŽELEZNIŠKA NE-£REČA. Rim. Itnli/a. 27. avpusta. — Petdeset ljudi je bilo ubitih in še večje število je bilo resno poškodovanih. ko je neki potniški vlak danes zjutraj kolidiral z nekim tovornim vlakom v bližini Rima. Potniški vlak je prihajal iz ne-kepa morskepa kopališča. GRKI SO BILI PORAŽENI. Carigrad, Turčija, 28. avgusta. Po tri dni trajajočih bojih so hi-li flrki prisiljeni umakniti se preko reke Sakarije, Izpubili so velike vojakov ter mnopp vojnepa materi jala. MIROVNA FROKLAMACIJA BO IZDANA SELE PO RATIFIKACIJI Washington I). C.. 26. avpusta. Mir, ki je si. len jen med Netneijo in Združenimi državami, ho pro-klamiran še'e tedaj, ko bo kon-pres odobril to mirovno popodho. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah M potom aftie bank« isrrfajtjo po nisU tod, unesljiTO kn kitrt !V€«raj ao bil« nate cen« ai*d»£a: ki je hil o! g a niz i an med moiia.- I. u kater« pa bodo u -in-ki vojni histi v naiio mi. iia e zdrobi ter profit i r; i prisiljeni izioeiti drživt odplavi scdau.o, tu luško \latlo. V in narodu nekaj svoj« p i J».»p.ist va. avoritativi.ili Kr«'^d' no prepriča- ]>ri«lobl..enepa i:a nepostrn i a<'- n. nja, da so lzvišiii la zb čin Jan K;zbcr«urja «• je cerl- vprasanje, s Katcr.m se i.avro :.c z;,aVale za vo. ilri;. sib, y-i viado daj politični krop, je, ee ovoo J.;.,,,-« larja Wrthi. I>on,iuvab» -e predsednik Klicrt; a.uciar \\ 4rliir je. da .-e b«, vrnil v aktivno pol:- 111 Jljlh pristaš, toliko da }\x\ sc |„, v zatro tozadevne po kil. e \ kali. Umor h.rzbei pei^a, kati- vpa ~>o najbolj sovraž u Kari lielfferieh, general Ludeinlorii' in cela hamia pristašev prejšiu«a ka.,zerj:i. so smatra za višek kampanje unn>-rov, ki so pričeli z umorom Lieb-kneeiita in Roze Luxeiitburp nose sedaj za enkrat končali z umorom enega plavnih vod.teljcv nave demokratične Nemčije. Na hitro sklicani s«*ji nemškega kabineta in štiridesetih voditeljev nemških demokratov je bilo sklenjeno, da ne more ostati vlada še nadalje brezbrižna vsprieo najnovejšega zločina svojih nasprotnikov, ki poživljajo t svojih listih povsem očito prebivalstvo, da naj J IRSKO VPRAŠANJE šT VEDNO NI REŠENO i j< m mc-fcu rtmški dižavni zbor Irski republikanski parlament bo najbrž prepustil rešitev cele zadeve ljudskemu glasovanju. JT7 GOS7»A VU A! BAspotf^ja as sadnj« poito In ispUftnje trtd" m "Jadranska banka" v LjubljanL 300 kron____% 2.05 1,000 kron 400 kron____$ 2.75 5,000 kron 500 kron .... $ 3.40 10,000 kron Ki. pošta! fokovn! S 6.30 $31^0 $62.00 hahja nr mumro ozemlje*. KaspoAilJ« as ndajt poiU km bpls(iij4 "Jadranska banka' r TM. 90 lir 190 lir 300 lir 9 2 80 $ 5 20 $15.00 900 lir 1900 lir $24.00 $48.00 WMteA AVSTRIJA: laspoifij« aa s**n> poftti b liplataja ^AdriatiaeBa Hank" as Dnnajm. 1,000 nemško-svstr. kron S 1.60 5.000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemške av^tr. kron $13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00 Tradnoat dmarjn sedaj ni stajsa, taenja se kta! aeprMak# rano; is taca raslofa nam ni mogoč« podati natančna eane vnaprs) Ml ra&numo po eeni iatega dna ko nam podani d«aar deapl t. roka Kot fpnoralni sastopoiki "Jadranska Banka" fat njeofli poM nI« imamo sajamčene i rr an redno ugodne pogoja. U bode yaUki k» risti aa ona. ki ae ie ali ee bodo padiiieraH naie banka. mm je podati »t fmk Saksar Stati m ....... London, Anglija, 27. avgusta. Sklep t»jnih razmotrivanj irske-jra republikanskega parlani!<» *',{)().(Uiii rupij. ali normalno li.no $190,000. Domačini niohametlanske vere s.M oprostili jetnike ter prisilili dva izmed njih ter enega paznika. ns. ki se je vračal v Kalknto iz prizadetesra okraja. • i f rr i i šoferja ter ranili njegovega spreml jevalca, nakar so zažgali a vtomobil. Madras, Indija. 27. avgusta. — V Malabar okraju v iztočni Indiji j<> hilo proglašeno vojno prav5. To akeijo so vprizorile oblasti radi resnih ii.bruhov. ki so pp pri-petili med moliamedanskim delom prebivalstva, ki je arabskega izvora. Tekom zadnjega tedna je bilo zaznamovati več slučajev plenjenja in požigov. V ponedeljek je odšel sodnik Batty z oboroženo silo proti kraju Patembi, kjer je zadel na toplo mohamedanskih upornikov. Množica je napadla spremstvo sodnika, ki pa se je poslužilo strojnih pušk. Domneva se. da so bile izgube na strani list a še v velike, čeprav ni enkrat znano število padlih in ranjenih. Na večer je dospela vest, da namerava tolpa upornih mahatne-dancev odkorakati proti Kotapa-ram v namenu, da napade tamoš-njo zakladnico. Sodnik Battv je odšel s :J0 možmi ter dvema strojnicama v dotični kraj ter prevzel kontrolo nad položajem. London, Anglija, 27. avgusta. \ sled resnegr značaja uporov mohamedanskega dela prebivalstva v Malabar okraju ter mož nosti, da se upjor razširi tudi na ostalo prebivalstvo tega okraja ter mogoče prebivalstvo cele Indije, je sklenila vlada vprizoriti odločno akcijo proti odličnim o sebam. katere se smatra odgovornim za večji del zadnjih nemirov v Indiji. List Dailv Telegraph pravi, da je dospela indijska vlada do skrajnih meja svoje potrpežljivosti. Nadalje izjavlja, da so rblasti v poini meri pripravljene. da zatro vse nove nerede % kali. STAVKA BANČNIH URADNIKOV SE JE IZJALOVILA. Manchester, Anglija. 28. avgusta. — Po petili tednih generalne stavke čeških in nemških bančnih uradnikov v novi čehoslovaški republiki. je prišlo konečno vendar do poraza stavkarjev, soglasno s poročili poročevalca Manchester Guardiana, ki se nahaja na Dunaju. Tako češki kot nemški binčr.i uradniki v ČVhoslovaški so zahtevali. zase velikanske privilegije, po vzgledu privilegijev, katere uživajo bančni uradniki v Nemčiji. a vlada jim ni hotela usrodi-t? in sedaj se je končala ta stavka z velikanskim polomom. ^'eh osi o vaške banke, ki so bile prizadete pri tej stavki, so nato stavile zelo stroge pogoje na zo-petni sprejem v službo. Velika večina voditeljev stavke je bila brezpogojno odpuščena iz službe in uradniki, ki so bili sprejeti nazaj, ne bodo dobivali nobene plače. dokler r>e bodo nadomestili dela, ki je bilo izgubljeno tekom Stavke. _.„l.HflfHH SESTRADANI RUSI ZAVZIVAJO TRAVO , TOVARIŠ BOLJŠEVIŠKEGA P OMOŽNEGA KOZoISARJA POROČA O NOVIH GROZOTAH V SAMARA OKRAJU. — VEČINA POLJA JE ZAPUŠČENA. Poroča AVa Iter Durantv. Moskva, Rusije., 28. {avgusta, preko Rige. — Živahno in obenem strašno porot ilo o lakoti je v Mo skvi objavil neki pisec, po imenu Irenitskin. ki je ravnokar obiskal najhujše prizadete dele Samara gubernije v družbi M. Kalenina, predsednika ruskega pomožnega komiteja proti lakoti. — Naš avtomobil vozi preko .ob širne prerije Sarin re. Vsepovsod je opaziti divjino in opustošenje. Sempatam je videti kosti mrtvih konj in teh kosti se na nekaterih mestih še vedno drži suha koža. Le redkokdaj pridemo mimo razorov črne prsti in sempatam je šc vedno kak kmet na delu na poljih s parom konj, kar dokazuje. da zemlja, katero naš narod tako strašno ljubi, še ni popolnoma zapuščena. Srečali smo tudi male črede preplašenih ovac katere so gnali kmetje na trg s pašnikov, ki ne morejo več nuditi ovcam hrane. — Naš ci!.| sta dve vasi, Viso-vigal in Suhaja Vijasovka. kojih prebivalstvo umira soglasno z o-ficijelnimi poročili vlade v Sama-ri. Sedaj se bližamo Visovigalu in zapazimo črne skednje ter s slamo krite strehe koč, obdani h od bornih vrtov. Možki in žensk" zrejo na avtomobil z otopelimi po-, jrledi in tudi otroci se prikazuje-! jo na pragih, da nas vidijo. — V glavnem stanu krajevnega sovjtta nas je pozdravil predsednik. visok koščen kmet, kojega lice je postalo višnjevo od razburjenja spričo tako odličnega r biskovalea. kajti prihod Kaleni-na je bil povsem nepričakovan. — Zvonili bi z zvonom, da javimo vaš prihod, — je rekel, --n odkar je cerkev ločena od države. moramo na j prvo naprositi sovjetsko oblast za dovoljenje. Dočim je K a len in razpravljal predsednikom o položaju, sem odšel jaz skozi vas. Napravil sem komaj par korakov, ko se mi je pridružila neka zelo klepetava stara ženica. — Ljudje se ne bodo hitro zbra li, — je pričela. — Zunaj so na poljih, kjer pobirajo. Mi zauživa-nio sedaj divji oves, ilovico ter seme solm-nih rož. Vse smo pojedli. Najprvo vas žge v želodcu, da se vam želodec napne in to je znamenje, da boste kmalu umrli. Za božjo voljo in ono Marije, kraljice nebes, ne pustite nas umreti od lakote. — Včeraj so pokopali dva otroka. Oče je ijabral par kosov mrhovine na polju ter jima dal to, a postala sta še slabša ter umrla. Mi smo zaužili vse. Govejo živino smo pobili tei zaužili. Zadnji kosi kruha so izginili in materam se je trgalo srce v prsih, ko so mo rale poslušati jokanje in stokanje otrok, katerim niso mojrle dati ničesar. — prav ničesar. Sednj pa je prieelo primanjkovati celo trave. O. rdeče solnee, kakšna beda nam je bila dodeljena! — Potni listi. Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe JugDslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška, knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo no zadostuje ▼eč. Kdor tedaj- nima nobeno take listina, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu ono ob* čine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo iele mogel do biti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New Tork v namenu, da bi potoval v stari kr*j, ako nima kako gori "Btsnjene listine. H £Mto«t 8L, Now Tork, M. T, je vzkliknila, ko se je ozrla proti rdeči krogli na zapadu. — To je živa smrt. — je nadaljevala. — Človek hodi, kot da bi moral neprestano vkreber in noge odpovedujejo svojo službo. — Pričela je jokati, in tedaj je zadonel nad njeno glavo zvon z globokim, otožnim glasom, kot oznanjajoč smrt. Mojo pozornost je vzbudila neka mlada ženska, skoraj deklica ki se je opotekala od plota do plota, katerega se je oprijemala. — To je Agra pena, — je rekla moja spremljevalka. — Njen mož dela v Taškentu. Sel sem k nji ter ji stisnil roko. Dvignila je svoj prepadli obraz. Njene oči so bile motne kot one starca. To je bila deklica, stara devetnajst let. — Kaj pi je? — sem vprašal. Ona ni odgovorila, temveč le buljila naprej kot da gleda v neki drugi, nepoznani svet. — V glavi se mi vrti, — je rekla naenkrat povsem suhoparno z glasom, v katerem ni bilo zapaziti nobenega sledu pritožbe. — Povej mu vse glede onega, — je rekla stara ženska, moja spremljevalki.. — Vrti se, vrti se, — je ponavljala deklica zaspano. — Padam, padam ter ne morem stati pokonci. Počasi se je zbrala okrog nas skupina žensk in otrok. Ko so videli ljudje, da delam beležke, so me pričeli prositi, naj zapišem tudi njih imena. Moja spremljevalka jim je pojasnila, da sem Časnikar. a ženske niso hotele tega verjeti. —r Zapišite moje ime! — je zn-kričala ena. — Jaz sem Ilelena Orebenkin in moj mož je že eno leto v vojni z rdečo armado in jaz nimam nikakih poročil o njem. Prodala sem že vso obleko in moje dete živi od trave in vode. — Zapišite tudi mene, hatjuš-ka, — je vpila druga. — Tekom zadnje zime smo imeli šest konj dve kravi, dvajset ovac, a seda j ni ostalo niti praška v hiši, če-pravjias je enajst, ki potrebujemo hrane. Posedovali smo petnajst oralov, a nismo spravili ni-t;-enega zrna. Kobilice ao nam po žrle vse. — Tovariš, zapiši vsaj ime mojega otroka. — je kričala tretja. — Mi zmeljemo le 35 pudov ječmena z naših treh oralov. To ie bilo vse in šlo je. — Pri tem potisnila ženska naprej malo deklico. staro tri ali štiri leta, ki je nosila le raztrgano srajco. — Zapiši jo, tovariš, ali pa bo umrla, kajti mi uživamo le še travo, kot konji, — je prosila mati. — Otrok j? bil pravi okostnjak upadlih lic ter tenlcih rok in notr Pod tenko srajčico je bilo opaziti napet trebušček, stičen zreli buči. Dotaknil sem se mesa, ki je bilo trdo. V svojjh koščenih ročicah je držalo dete zelenkasto surovo pogačo, katero je pričelo naenkrat strašno zauživati. Stresel sem se od groze in pomilovanja. "NADOMESTILO" ZA HRANO JE UBILO ŠTEVILNE RUSE. London, Anglija, 26. avgusta. Moskovski poročevalec Daily He-ralda poroča na temelju poročila posebne komisije, ki je preiskala razmere v ruski provinei Kazan, da je približno štirideset odstotkov tamošnjega prebivalstva živelo od meseca maja naprej od nadomestil za resnična živila. Ta komisija sicer ni mogla ugotoviti, da bi kdc v resnici umrl od lakote, vendar pa poroča, da je bilo zaznamovati številne smrtne slučaje radi "nenaravnih živil", katera so zavživali ljudje v tem ojčrajo. ^ ^^ OLAS NARODA. 29. AVO. 1921 "GLAS NARODA" SLOVENIAN DAILY - t—At.. h . owned and Published by ,__ ' a mi 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation) FRANK SAKSCR, President LOUIS BENEOIK, Treasurer Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officiera: K Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "Glas Naroda** Uhaja vsaki dan izvzemil nedelj In praznikov. Za celo leto velja list za Ameriko In Canada Za pol leta #/' Za četrt leta [Za New York za celo leto $6.00 za pol leta t3.00'Za Inozemstvo za celo leto »1.50 za pol leta •7.00 (3.50 $7.00 $3^0 GLAS NARODA (Voice of the People) Every Day Except Sundays and Subscription yearly $6.00 Holidays. Advertisement« on Agreement. fJoplsl brff podpis* In OMbnocil se ns prioix'ujejo. Denar naj w blagovoli po-•IIJSU po llon<-y Ord*t. Pri iprcmrmlii kraja irax«* jiikov prosimo, da se nam tudl prejflnjo biv&Iife'e naznatU, da. hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA $3 Cortlandt Street. Borouph of Manhattan. New York. N. V. Telephone: Cortlandt 2876 Slovenske novice. Cleveland, Ohio. Ikokdaj pomagat dekličinemu oče-Kuhar je dobil brzojavko tu. Pred 6 tedni pa je Pinter po-v kateri se mu nazna- pro^ft očeta za roko njegove 13- Rojak od vlade. nja, da dospe truplo njegovega si-j letne hčerke. Oče ga je seveda za-»a. ki je padel na franeotjkem bo-j vrnil, ker je bila še premlada za jišču. avg. v newyorsko priafta-. možitev. Tudi Minnie ga je zavr-i!išče in bo vzelo potem kakih 10'nila. ker ga ni marala. Toda on je dni, da se prepelje v Cleveland,' bil vedno za njo. navzlic temu, da kjer bo pokopano z vojaškimi'i£iu je deklo poveda'o, da ji ne bo čast ni i. Ranjki Jos. -T. Kuhar je zanj nikdar. Videti je bilo, kot da služil pri topniškem oddelku in je'je vsaka njena beseda čimbolj ne-bil ubit *J. novembra 1918, devet.lila ogenj v njegovem srcu. "Če dui pred sklenjenjem premirja, je jaz ne moreni imeti, jo ne bo Star je bil tedaj 21 let. V Oleve- imel nihče drugi", je povedal svo-landu zapušča tri sestre. jjim prijateljem. Vrhunec te dra- V staro domovino so se podali me pa je prišel 23 avg. zjutraj, rojak -Jo. liirk s soprogo in Frank -Minnie in Pinter sta bila sama doskok. jma. Minnie je ravno pomivala povile rojenice so se zgladile pri sodo a* kuhinji, ko stupi on v soio družini Frank G red ene na 5512; in jo še enkrat vpraša, naj posta-Variy Avenue in pustile krepko ne njegova žena. Zopet ga je zali čei ko. vrnila. Pinter skoči k njej ter jo .Silvester Lukanek, ki je v nede-'°bjame, ko pa ga je dekle pahnilo I jo 21. avg zvečer ustrelil svojo j od sebe, je on potegnil revolver, ženo na 5707 St. Clair Ave., ker se ga pritisnil na njeno srce in s j »roje ž njo skregal radi borderjev in!žil. Dekle je s krikom padlo na !;i j*' takoj po umom pobegnil ne-ftla, Pinter pa je pobegnil v svojo znanokam, je sam storil kimec,>obo, zaklenivši vrata za seboj; svojemu življenju v torek 2-'*. avg. minuto nato je počil še en strel, zjutraj ob 3. uri v neki farmerski j Oče, ki je bi! ves ta čas na vrtu. liiši v Hiram, O., v trenutku, ko je slišal streljanje m je prihitel je clevelandska policija obkolila . v hišo, kjer se mu j»> nudil grozen hišo. Predno se je Lukanek ustre- .prizor. Minnie, njegova edina lil. pa je streljal tudi na policijo, hčer, je JežaJa mrtva na kuhinj-Kljub strelom, katere je oddajal1 skem pratn Piuterja pa je našel Lukanek, pa je policija vdrla v hi- ležečega prestreljenega skozi gla-šo in pregnala Lukaneka v zadnjo;Vw preko njegove postelje a- i:ad-sobo farmerskega poslopja. Poli- nJib izdihih. F mrl je na potu v cija je hitela za njim. t«.da predno i »olnišnico. Po tem dogodku je poje mogla odpreti vrata, se je za-jvedala Min. Katonovič, sosedova čul strel, s katerim si j«1 Lukanek žena. da jo j«- Pinter napadel v končal življenje. Njegov sin. star 1|jenem stanovanju 21. avgusta in leta. katerega je odpeljal svoji i ji v borenju zlomil dvoje reber, soprogi, je bil zneno z njilfl" v sobi. Kot videti, j«* moral i>iti Pinter ; RAZMERE V W. VIRGINIJI. 4 —————— R< s čudna dežela, ta West Virginija. Ze več let, ali boljše rečeno, več desetletij, predstavlja bojim polje, ki je nekaka posebnost, ali ee se hočemo bolj učeno izraziti, nekak unikum. To j<- zvezna država, — ena izmed 48 zveznih držav 1'nije, v kateri vlada nasilje neomejeno. Kd«»r je eital poroeila iz pivinogarskih okrajev West Virpnije v teku zadnjih desetih lei ter se potrudil toliko. da s«* je seznanil s posameznostmi boja. ki traja že več kot toliko časa med premogarskimi baroni in delav-ei. si je nviral medtem ustvariti svojo lastno sodbo, ki se je gotovo glasila takole: .^•'j/i \ jv >'ii /.«iv~uo nil m \ rv i — West Virginiji obvladujejo takozvaili premo- j jokajoč v kotu sobe, ker se je pre- skrajno podivjan Človek, gars k i baroni celi položaj. (budi! od silnega ropota, ki ga je; Pred policijskim sodnikom je ... . ... | » , ^ 1- Povzročila policija, ko je vdrla v stala 2:{. avg. lSletiia deklica ob- — \ «asil, ko so razkril! bogata premoga rs ka poljano. Lukanek *e ni bil mrtev, in dolžena pijanosti, Bila je dobro te dežele ill države, je bila zemlja taill skoro zastonj, j jolieija je v nagJiei z avtomobi- j oblečena, loda obleko je imela v Velike kapitalistične družbe so nakupile ta ozemlja terjam šla i-kat zdravnika, toda Lu- neredu, lase zmi-šene. oči otekle, prieel«- z izrabljanjem naravnih zakladov. jkanek je umrl. predno je do^eljla sodniku je j>ovedala žalostno .. ' w . _ . zdravnik. Lukaneka -o pogrešal i i zgodbo: Šla je zvečer iz gledališča Ker so te premogarske družbe, claiuee in sodruzm- L „ t(.d„, od „jegOVega .loma na i Premikajočih slik. ko se ji pribli-ee velekajntala, zavedale vedno naraščajoče moči delav- 5707 St. ( lair Ave skregal s,- ježa mlad fant, kiji ponudi vožnjo skega gibanja, — so odredile svoje koroke. S katerimi r > vojo /om>. k- r je ini<-!a b;arder- V avtomobilu, šla je ž njim, dasi so skušale, — in <1«»sedaj uspešno. — ustaviti napredek;-^ "a stanova"JuJ p° prepiru je še nikdar prej videla ni. Vo-d«davske< H 'ribanja pobegnil m vzel s seboj tudi 31et- ^la sta se po parkih,-po neznanih - ^ ^ " j^^a sinčka. V nedeljo večer se je;jwtih. Fant je stopil enkrat iz av- Posestva teh premogarskih drilžb v West Virgillijiipa vrnil, ustrelil svojo ženo v srce!toinobila, kupil limonado, stresel SO jMistala izključna last premogai*skill baronov, ki SO 1,1 nevarno ranil enega borderja,;nekaj praška v njo. in ona je spila Aretirana je bila 261etna MrsJp»ln kozarec, potem ]>a se ni več Marv Šoltis. Olnlolžena je. da jejzavedla. Prebudila s«* je zjutraj, zavila svojega 8 dni starega otro- k" jo je sunil policist, ko je le- ka v rjuhe in y;a zadušila, ker je žala z neurejenim krilom v travi bila p r ere v na, da bi ga še nadalje v parku. Ko je povedala svojo hranila. Ženska ima še dva druga Zgodbo, je pričela jokati, da se je otroka, 71etnega Johna in 41etno! smilila v srce vsakomur. Rekla ie. ...... t Peter Zgaga Imam prijatelja, ki je prišel pred kratkim iz staresra kraja. Malo. je omejen in pije ga rad. sieer je pa izvanredno dobra duša. Stanuje pri Slovencu, ki in.a na sode vina v kleti ter mu da vsako jutro po zajtrku kozarček žganjice, da fant pri težkem dnevnem delu ne omaga. Tri mesece je že v Ameriki in ne zahaja dosti med ljudi. Zadnjič, ko sva sedela pri kozarcu vina. mi je pa rekel; Veš, jaz nisem hcdil dosti v šole in ne razumem učenih, visokih izrazov. Ko prebiram slovensko časopisje. naletim večkrat na besedo, ki mi je nerazumljiva. Kaj se pravzaprav pravi to: prohibicija? * „ — Kaj še ni kosilo gotov<»? — se je jezil zakonski mož. pnšedši ves izdelan z dela domov. Jaz bom šel v restavrant jest. — Počakaj par minut, — «a je prekinila ženica. — Ali bo v par minutah gotovo ? — Ne, ampak jaz bom tudi šla s teboj v restavrant. * * * Ena neumnost je stokrat slad- kejša kot tis'»0 modrosti. * * * — No. bom pa šla na ples. _ je rekla zadnjič lepa trospodiena — saj takoa'itako nimam nič o-bleči. — Sreča n«»si tebe. raš pa ti nositi. nesrečo nie !»'iji prikazati se pred ma-bene hrane, ko je policija dospela ter jo. Sodnik je dekle oprostiil, v njeno stanovanje na 221)1 \V. 6. ker je dovolj kaznovana za vselej St., in oba otroka sta jokajoč pro-j Tu je zopet en slučaj, kako se ne-sila mailer za kruh. Mož ženske je j izkušeno dekle da zapeljati od lo-«k1š<*1 pred več dnevi, da bi po- P'*va sanu« raditega, k«*r ima lep ivkal kaj dela. Zadnjič so od nje-{avtomobil, s katerim na.stavlja aa slišali nekje iz Pennsylvanije.jSVoje mre>e kakor pajek muham. V stanovanju ni bilo drugega kot; dolžil ter postal s tem suženj kompanijskega štora in si^ia P"steij. miza. dva stola in ma-; Lorain, Ohio, tem tudi lastnikov premogorovov. Ia P'^- ^dnija bc stvar preiskala.; Piknik v korist Slov. Nar. Do- Ljudje, ki so prišli v take naselbine ter hoteli prodati!, ni ,"°*eIlma' ki bi st' vršiti v nedeljo temu -di 'oi len m človeku stvar kati-re ni moiwd dohiti - J- i • M'im,e l^ka-,2S. a«vg., se je radi slabih časov temu au onemu cioveKu stvar, Katere 111 mogel aoDiti ^ los. hnks ftumerjm Frank Lak a-j preložil Jla n*~ou Ko je obiskal angleški princ ne ko divje pleme na otočju Pacifiškega oceana, se mu je glavar ponižno priklonil ter ponosno izjavil : — Po meni se pretaka angleška kri. — Kako to? — je vprašal princ začuden. — Moj oč » je pojedel dva an gleška mornarja. » * * Poznam zdravnika, ki je tako priljubljen, da bolniki uiuirajo zanj. i i , f * _ * V n<'ki vasi je bilo treba zgraditi novo šolo. Prišel je tudi vladni zastopnik, da se dogovori glede davkov oziroma vzdrževanja šole. — Na vsakega naj odpade polovica bremena. — je rekel župan. — Mi bomo dajali otroke, vlada naj pa drugo da. SitgoahimtttBka Ustanovljena 1. 1898 iCatnL 3f?imrrfo Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glava! KUDOLT PIBDiM, »33 A. ISftU Bt, OtorMurt, O. Podpredsednik: LOUIS FATANT, Bok 10«, Pearl Avwae, Lorala. a Tajnik: JOSEPH piaHLUt, My, Mlsx Blagajnik: GiCO. L BBOQCH, HOj, Mian. Blagajnik nelxpUirvUi amrtnln: JOHN XOV1RR, «M W. Dolntn, Dt. JOB. f, «; NI H. Okl« »t, h. a. MAX KCRŽI&NIK. Box 871, Bock Spring Wjo. MOHOB MLADIC, 2808 So. LawndaU At a, CHlcago. OL VRARK teSABSC, 4823 Washington SC, Dwrn, CMa. farafaJ iin>: UONAHD RLABODNK. Box 480, H/. MlaP. GREGOR J. POBBNTA. Box 17«, Black Diamond. WuS. IHAN K ZOR1CH, 6217 St. Clair A ve., Clerelaad, O. VALENTIN P1RC, 81» iSdmr i^ 'sedale JollM, HI. PAULINE ERMENC, 93« — Str^t, La SaUe. ID. JOSIP STERL9, 4«« S. M«flt Avenoe, Pueblo, Oolo. ANTON OBLAEO. 70« Market Street. Waahegaa. HL —-Jedaotlao uradno glaaCo: /OLA8 NABODA". Ym stvari, tikajoče ae oradnlb aader kakor tudl deaaroe poMlja- tre naj ae poMljaJo na glavnega tajnika. Vae prltoioe naj ae poilija na predsednika porotnegn odbora. Proinje ma sprejem novih čL&nev la bolniška aprtiSevaja naj ae pošilja na vrborne^a adramlka. Jogoaloranaka Katoliška Jedaota «e priporoča vsem Jngoalovaao« aa obilen pristop. Kdor Seli postati £?an te orranlnct*». naj ae aslaal tajnika bljlžnega društva J. S. K. J. Ta asiancvite% novib drnštev ae pa obrnite na gL taJcJka. Novo Iruštro se lahke v stanovi c i. flaw! sil pt-lno vzpostavitvijo owe jene av- vt-s.h rdečo/.astavo ter kratko na-touoniijc* mosta. To jo no treba, da «'» Sl> ili-žavm. in slovensko. Večje se omnsroei nn-stu pro^t razmah v »'•-•»■"tva - župana oh nje- jjoNjiodarskem in kulturnem o/.iru. .z magistrata po- Tivba bo mislit i na temeljito re- j^ravljale > ploskanjem, formo občinskega dav-'-nega siste-1 ma. V ustavi je pnnividen zak-mj Izpridena mladina in ne beda! o obsejrtt in ureditvi delokr«»«ra| Na «li"ža\*nem kolodvoru in v k«1-avtouomuih občin, i';: /.akon ><■ nejiui.'ni tovarni v Ljubljani so krati bi smel ustanavljati brez s »delo- H šoLski ctroci. Na kolodvoru i/, vanja avtonomnih občinskih za-| vagona čr^il.i.*, v tovarni druiro koiiipanijskeni štoru, so se morali izkazati ter dokazati, da s«* no pečajo z nobeno trgovino, ki bi mogla škodovati interesom in dobičku kompanijskega štora v dotični naselbini. Jasno je, da je tako postopanje protiustavno in nasprotujoče vsem postavam in dotoehain .posameznih držav, a premogarske kompanije se ne brigajo zato ter gospodarijo kot jim je milo in drago. Na razpolago so nam lieAtevilna pisma naših rojakov, ki so v West Virginiji in drugod, kjer vlada kapitalizem neomejeno, preiskusili vse težave in bridkosti ter odvisnosti od podjetnika, kjega postopanje je v velikem protislovju 7. ustavo, ki pa kljub temu lahko nadaljuje s svojim dvakratnim ali desetkratnim izkoriščanjem le raditega, ker ima za seboj celi organizirani, — skrivoma in zločinsko, — organizirani kapital dežele. Pred par dnevi se je napotilo par tisoe nezadovoljnih linijskih premogarjev proti središču in glavnemu mestu West Virgin i je, v namenu, da -protestirajo proti neza-slišnemu postopanju premogarskih baronov v Logan okraju. Kdor pozna konservativno dušo delavca, bo vedel, da je troba dosti provokaeije, da pride sploh do tega. namreč do tako obupnega koraka, ko si delavec lahko misli vna-j)rej, da bo poklicana proti njemu na branik cela organizirana sila države in Unije v obrambo takozvanih pravic, ki pa se tičejo le kapitalističnih razredov, nt pa drugih slojev in še najmanj delavstva kot takega. Dogodke, kot so se za vršil i v zadnjem času v West Virginiji, je treba razumeti. Ne da bi imeli ob tej priliki v mislih kako ceneno reklamo, hočemo opozoriti naše ljudi na velepoučen članek, ki bo izšel v Slovensko-Amerikan-skem koledarju za leto 1922, v katerem ~se natančno pojasni in obrazloži delovanje takozvanih industrijalnik špi-jonov, ki so bili povzročitelji vseh delavskih nemirov ter so tudi oni povzročitelji nemirov, ki prevladujejo v West [Virginiji že leta in-leta. )v eas. rosa, Stop 27 Bedford, jo je 23. Zdravje se je zbodjšalo Mrs. a ti strel i 1 in nato sesebe. De- Louise Borae. ki je nevarno zbo-Uetu je umrla ma^i pred enim le-jWa. ko je uživala strupen, ffore om m ^ tedaj je sama opravlja- i Farmer Winter v Sh,ffieldu je la gospodinjske posle Hila je edi-Ljel tri dečke iz Lorama, ki so tr-"i otrok v druzmi. m ker se je oeeUii njegovo ^ozdje. Njih imma ~Un "i l lpn SV(>-llh ^ so: Rudolph Mati.' Frank SI*™ na polju, je b,la Mmn.e najvee,;in John Frankovie. Izročili so jih sama doma. Pred par meseci pa jeiprabatnemit sodišni !>nsel k njim na stanovanje onie l t,nn e * in-, njeii Pinter, ki je bil uslužben-pri!. ^ na.sla MeMylw Intei-state Co. kot mg.«-!loramsika l>olicija na nekem praz nist Toda kmalu je prišel ob delo 1101,1 lotu tot,iJ lastnik se ne oglasi, in tako je bil skoro vedno doma!dasi je bilo že v vseh časopisih naokrog hiše: na polje je šel le red-jznanjeno. Najbrž je kotličkar. Iz Slovenije. Umrl je (trenotka. S kratkimi jedrnatimi v Varaidiuu naš rojak gimnazij- besedami se je f>brnil nato okrajni ski profesor v pokoju dr. Josip!glavar do novega župana in mu Križan, star SI let, rodom u. Kri- polagal na srce nepristransko skrb za dobrobit mesta in njega prebivalstva. Povabil je nato župana, «da položi zakonito prisego in pre- i 'r-itfll __:____ i • . že v cev na Murskem polju. Poročil se je Josip Kavčič, trgovec v Ljubljani,]eital besedilo prisede, ki jo je žu-z Vido Govekarjevo, hčerko aiag.jpan ponovil za njim. Novi župan svetnika Frana fJoverkarja. |je nato zaprisegel tudi svojega namestnika podžupana Ivana Rog-liea. Zupan G rear se je zahvalil Zaprisega mariborskega župana. Dne 25. julija ob 6. zvečer se je okr. glavarju za njegove lepe be- zbral v mestni dvorani novpizvo- sede in ga naprosil, da sporoči vladi prošnjo novega občinskega zastoja, da nui z vsestransko podporo gre na roko v velikih nalogah, ki ga čakajo. V daljših izva- lje*ii občinski zastop. da prisostvuje prisegi župana Viktorja Grearja. Navzoči so bili vsi odborniki razen dr. Verstovika 81. ljnd. strankah, Vahtarja J-ugosl.jjanjih je nato raz^-ijal nov župan dem. stranka) in Hojnka (jJngnsl. j upravni program občinskega s=ve-d^m. stranka ;. Ob *>.10 je okr. ta. Naglašal je. da bo občirotki od-glavar dr. Lajjiičič kot vladni za-.bor posvetil ^-se sfvoje moči dofcrp-stopnik otvorii sejo. V poadrav- J bitu in napredku mesta, in iprebi-nem nagovoru je naglašal važnost vaslstva. Težke razmere, v katerih — Zakaj se niste poročiti ? — je vprašala dama posta f-nca moža. Moj oče tudi ni bii poročen. * u. * * Iz Chicago poročajo, da bo ta-možnja slovenska kolonija vpri-zorila ijrro "Bokovnači". Radoveden sem, kakšno ulogo bo igral pater Skaza. * * * V Forest City je nekoč 'esen fajmošter držal mladi punci loj-iro. ko je venčala oltar. Gospod se ni mogel na čudit i. Neprestano je šepetal; Krasno, nebeško.... * » "k'' Nekdo nam je poslal sledečo '"slovensko novico"; Krava, pripadajoča pokojnemu farinerju Žonti, sedaj njegovi ženi, ki pred tedni zvrgla, je umrla ku'_ri na gobcu in parkljih. stopstev. D«isira\*no Maribor nc bo imel tistega pomena !;ot prometno križišče, kakor je to svoj čas donuievido, vendar j;* treba j»repreeiti. da ne pade na ni v T. brezpomembnega obmejnega mesteca. Zato je potrel»na elektriti-kaeija kraja, ki bu imela knt }>«>-sletlieo tudi krepak ir<>spodar>«ki razvoj. Ker pa se mor«- gospodarski vpliv občine uveljaviti le na tdjsežnejšem teritoriju, bo nadalj-iia naloga, da se pri:eguej<» v «>t>-:nočje mesta tudi predmestja. V socijalin^e-Iitičiiem praven jt* zelo pereče stanovanjsko vprašanje, ki se danes skuša omiliti /. nare l-bami. lies za enkrat iti bilo druge poti. Vendar j.;i se mora rešiti t<> vprašanj«' v drugi smeri. Zasei>ni-ku s<* ne rentira vlaganje kapita !a v zgradbe. Zato b<» morala za ureditev stanovanjskega vprašanja poskrbeti «nlc.s»iost. Ak<» tega vprašanja ne prevzame '►bčiin!-iiprava. tudi či-z deset let stanje — Veste, lo je nekako v rodu. file bo boljše. Nadaljna važna panoga je javno z^lravstvo. Treba i>o v])< :teva.1i prošnje šolske in cest ne bigijene. Da se pa v tem pogledu stori kaj usp»-snega, j»* ]>o-trebno. da preide zdravstveni ferat, ki je bi! svojčas odvzet me-stu, zopet v njegov delokroe. Le tako bo mogoče tudi skrbstveno delo, kakor preskrbovanje obn nioglih, - i rot in tudi starostno preskrbo aspesioi izvajati. Vsled sedanjih kritičnih g»j»oa se pn to omogoči, je potrebno, da s»' tudi o«Ivz«ti obrtni referat povrne območju ole-in-ske uprave, ker hi bil drugače ves razmah v '.em pogledu vezan. V prosvetnem oyiru bo mnogo dela s šolstvom. Va\ .-edaj imamo prošnjo, naj se na desnem bregu Drave ustanovi n«»\a meščanska Šola. To vprašanje se bo moglo rešiti šele potem, ko se izvede priklopi-tv predmestij. Kot nadaijno točko je smatrati obrtno šolstvo, ki se mora izpopolniti. Istotako je vprašanje ol>čin-ke knjižnice, gledališča. ljudskih predstav, ljudskih koncertov in s lični h prosvetnih prireditev. K sklenu svojega govora imenuje župan kot overo-vatelja današnjega zapisnika odbornika Druzoviča in šego. Župan izjavlja končno, da bo pred prihodnjo sejo s-klical še sestanek kinbovnih načelnikov, da se ž njimi pogovori glede delovnega načrta kakor tudi glede teženj posameznih strank. Seja se je zaključila ob tri četrt na 7. Po seji blago, r >licija je dognala, da so ;>'!i tatovi 1 ju d s k< »šolski otroci iz M< st. Spodnje Šiške in i/. Ljubljane. P.laj/o so razprofiali, za ska-p'-'-ek pa kupovali slaščice, pok-!-Iice in cigarete. Tako je nadzorstvo roiliteljev in vzgoja otrok doma. K.-r- s>> otroi-i š»- n«*d<»le-tiii j>o Britanski poslanik Hanling je nedavno ministrskemu predsedniku Briandu izročil odgovor britanski- vlade na zadnjo francosko noto glede Gornje Slezije. Angleška nota je sestavljena v T>rija7-nili besedah vendar j>a ne ka/e. da bi se bila Anglija približala franc<»skemu naziranju. :dinistr-ski predsednik Briand j«- prišel v EIvsee. kjer so ministri pričakovali njegovega prihoda k posvetovanju. Kakor doznava Renter-jev urad. razpravlja britanski od-govor na fmncosko noto obSirno o razmerah, ki so ustvarile sedanji položaj. Odgovor se bavi z očitkom, da je Anglija s svojim zadržanjem napram Franciji o-jačila pozicijo Nemčije. Odgovor pravi. eea j>- že da n»iii tu in da delam kakor živina, in vendar nistrui dognal drugega, nego eno samo okolnost, ki je nekaj vredna, in sicer to. da Jurij Sorel, ko piš*r. izpuha vedno piko na i. Če pa Jurij Sorel v svojih grozilnih pwtiih • Jako žal mi je", je odgovoril po preteku dveh dobrih minut, "prav vre>niei mi je žal za vašega spo&owanejfa glavarja pol kovnika. ali generala, kar že je, uli to p<*t se morate vrniti k njemu praznih rok. Baronova desnica »e je medtem neopazno bližala kupici papirja, pod katerim je bi! skrit revolver. Mož, ki mu je sedel nasproti, je skočil pokonci ; /S po t rel Teodor (Jrelath je udaril v gro-hoteu smeh. a potem, ko se je umiril. je dejal: * Oh lit'! Ta ji- pa v resnici pi e-debela ! Vi ste Jurij Sorel' Kj. 1 Kij te se solit! Ron iu hočete to zabiti v glavo/ Vi ste komaj začetnik. vi ste šele novorojenček v zlo-činst vu. Jurij Sorel je vse kaj] drugega. — dragi moji Jlia]i zl0-einčiči za smetišče."* (ios|>od!" **'iotovo: zločinčiči za smetišče. Al ale nerodne, neokretne opice. Kako t se ni zdelo, da .se mu mudi izvršiti, kar mu je bilo ukaza-»io. le oči no m; mu zablisknile jeze. Kdor bt «ia bLJ videl v onem trenutku. hladnega, mirnega, a vendar po vseh živcih vstrepetajoce-ga ml jeze. bi se bil takoj prepričal. da jt- bi! to iz onih ljudi, ki Jjfi \-»pričo na>ilja in premoči ne p«-i svojo pisavo ii pači jo go- prevzema bojazen, ampak želja p« tuvii), to izpuš.-unje pičic na vseh odporu i gotovo ni posledica, ali del tega p«če M jo. To bi bila prenttinirana zvijaeal Tor<»j tudi ko piše naravno. ne da bi pa"-il svoje pisave, Jurij Sorel naj man je devetindevet-desethrat v stotini ne postavlja pike ua i. Ne tajim, da je t<« ž»-Vorak naprej, ki jako btnejuje lje preislobvaiij. ki jih zelo skrbno vodim, ne da bi zanemarjal niti najmatijc okolnosti. A vendar, tudi >V bi lsa*"! ejoveka, ki pisaje lie stavlja pičiee ua i. se vam li zdi tozadoMteu dokaz, da bi ne ga poslalo v kaiuiilnieo?" 4' Res , je dejal župan »meje se, "če bi se moglo obhoditi v ječo človeka, ki ne stavlja pake ua i, potem 1 j i treba najnianje »elsekati plitvo onitti,, ki ne prerezojejo črke t." "Pičiea ali ne pieica"*, se je o-glantl baron. 'zahvalim« Hoga. da je eenjeni S«»rel ime| to dobro nii-M.-I. ju-stih iz svoj«- Nobe lioli p<» stopujicaii d«» v rat i c /a slu/mčad, ixirinLl zapah in jih odprl ter {»stem najfio |m>-gledal ven. l*ila je krasna wpteui-beraka rute, sla prla in trije moški m> vstof>ili tiho kakor sence. Vsi trije so imeli obraze {»obrite s krinkami. Eden njih je -topri naravnost k baronu in šel njemu n;iM|>rot i; drugi je o^tal pri vratih, a tretji je «topil k okna in tam o*tal, kakor na »tr»ži. *: Kakor vidite, gowpod baron f\ je takoj pričel oii, ki je sed«l na-HPeoti baronu i« ki j«* očividno vodil vso ekšpedicijo, 44je bila naša pfva skrb, da smo vam zaprli vsa ko pot." "Vidim", je dejal baroa (MTi nim glasom, v kateoem je pa 4>ilo Čuti (Moiioj ironije, "a menim, da vale vrtu delajo še in baron , je zavpii, parite nasef Jurij Sorel ni eden onih ljudi, iz katerih se sme brez kanii brit i norce. Ven torej z denarjem in manj klepetanja, če vam je m ari življenje!"* "Denar j.- odvrnil Teodor Ore lat h mirno, 44 je v tem kuvert u. A vi porečete vašemu g«>spodu glavarju, da jaz želim izročiti denar v njegove roke." No, če je tako je zaključil Trepalnice na očeh. svilene, dol-]mu ljubljencu, poznalo nekaj -bandit slovesno, "potem mi ga ge, na koncih mogočno vzvihnje-jnekaj nedoumnega. neodkritega, lahko taroeite kar takoj. Surij So-Jne trepalnice, roke v naročju, tujega. selil jaz!" . bele, bisernobele roke — molk. | V sobi stoji ona pred pijanom Poseslrinstvo, Stanko Majcon. ni. - Hvala vam . . . Moram k Ša-Ali greste ?. menoj' ma T — V sobi. — Tu moram po aedati. da se je ž** fantiču, njene- — Na stopnicah ni luči, »o jelir, se ne okrene res. ... ali greva skupaj? — Ne: To je zadrega. ("ista. pristna. rde«"-a zadrejra. Kakor gozdna jagoda pod praprotom. ko jo ugle- j daš in ugled i ona tebe. — Vržem klobuk na mizo in sedim. — Tedaj l*aj. kako. . . Kako dolgo že — sta si navskriž .J li. — Sana! — Nič. — Kako živiš? — Tako. »Sedem in či.kam. da se premis- Ona stoji pred pijanom. s hrbtom obrnjena proti meni in iista. Najdražjo bluzo je oblek-a. ti-'sto z bruseljskimi čipkami, in glej — Ni me užalila, nisem je uža-J*apestnico s smaragdom si je na-lil jaz. To tako pride nepoklicano,^teknila na roko. Kako bele. biser-pri njej in traja osem dni. . . Pa nobele so njene roke. kako polt Ze pet nynut tišči moja že hočete vedeti vse. sitnež:jblešči! deMiiea p«,d tem kupom papirja Kadarkoli potrkam tam, mi pri-j Gledaj ji. . . v hrbet in poč---liza.i r. volverja. a uiliče od vas nij^e odpirat sama in na prvi besedi "tf. počasi se zavem, kdo je roia in T' «« i»pazil. Kj. mladiči! M*iogo,! poznam, da sem ji dobrodošla.;kdo sem jaz. mnogo se vam je še uči.ti." jTisti prvi izraz na licu. in kako' &e zbogom! si ne upam reči. N T eod'*r Gr -lath, igrate ia- stopi k meni in kako me spremi Neslišno vstanem in se zmuznem ko nevarno igr« in če menite. da}v sobo — to je skrivnost le dveh Vfn. Zopet fantič zapre vrata zal Zopetna uvedba salutiranja v Avstriji. Kakor je znano, so po prevratu v Avstriji odpravili vojaško sa-lutiranje. Sedaj je vojno ministrstvo sklenilo, da se zopet uvr de v vojsko obligatno salutiranje. Kot pravi oskrunj valci tnanstvenega deda so se pokazal madžarski katoliški bigoti. Pred se - tem rešite, da vam ne bo tre-joseb. ki se ljubita popolnoma, — menoj; v njegovih očeh. v globo-j*^330 ie budimpeštanska mestna ba dati zahtevane s vote, jHKem Saj ni treba, da mi kaj reče v po- kih očeh njenega ljubljenca, sto- knjižna bila znana kat ena naj- Češkoslovaška in Avstrija. Oficijel. "Prager Abendblatt" prinaša uvodnik z naslovom — ''Dobro sredstvo** k bližajočemu se sestanku predsednika Masarv-ka z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Hainisehem. V članku veli med drugim: Vsa razvojna tendenca kaže, da se bo razmerje do Avstrije obrazilo čim aalje ugodneje. To je tudi želja vseh treznomislečih. — List izraža mnenje, da bo le dobro razmerje med sosednjimi državami zi-jamčilo srednje - evropski mir ter odvrnilo balkanizacijo, katere so se svojčas bali. Sestanek Ma-sarvkov s Hainisehem je znamenje obojestranske dobre volje. — Čim preje bo po vojni povzročena nenormalnost prometa odstranjena. čim prijaznejše bodo razmere n.ed obema republikama, tem pre je se bomo bližali gospodarskim predvojnim razmeram, po čemer stremi pač vsaka razumna državna politika. Vojna v Mali Aziji. Turško vojno poročilo trdi: —• Grška ofenziva se je pred Said ghazi popolni-ma ustavila. Bitka pri Saidirhazi je trajala tri dni. Grki so noč in dan odbijali napade. morali pa so se umakniti turškim protinapadom. Števiio ujetnikov znaša nad 300 mož. Orškc ?ete. ki so ob železniški pro«ri Eski Sehir - Angora prodirale pod poveljstvom princa Andreja, so se morale umakniti Tudi lj*i-ta bitka pri f\bluniaku se je kor-eala v prid Turkom. Vihar na Tihem oceanu. Zagrebški 4 Agra mer Taeblatt' prinaša elanek pod tem naslovom ter piše. da grozi svetu nov gigantski hoj. ki bo še večji kakor je bila svetovna vojna. Zedinjene države Severne Amerike in J:i-ponska sta namreč tekmeca. Vi sta gospodarsko in politično dru«r drugemu na potiu Japonska tako preobljudena. da se ljudstvo mora seliti, in njena industrija ter industrijska produkcija je narasla tako ogromno, da se mora izvažati. Toda kam? Iz Kodanja poroča neka brzojavka da je bil Bela Kuhn na povratku s komunističnega kongresa aretiran v Lvovu. ker j" hotel v Galiciji it-vest i boljševiško revolucijo. — Mi pa smo mislili, da so Beb«. Kuhna že pred par dnevi aretirali v Ukrajini. ADVERTISEMBMYB. Pozor žejnim! Prejeli emo domovinski XO.N ALKOHO-LIC EXTRACT za vino. 1 funt naredi SO ga loti vina. l funt sta««; — f».00. Imamo domače irave. PiSt« po cenik. "BALMATIA" 24 — lOtfi St., Wnt New Yartc. ADVERTISEMENTS. N. J. Kje je SIMON ŽERJAV? Doma je iz Kranjske gore. Pred leti je bival v Seattle, Wiish, Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov ali pa če sploh Kaj ve o j njeni, naj mi poroča, če pa bere ta i »g! as. naj se mi sam javi. — Jaeob Cuznar. Mrd t'orj»s. Aerial M. C.. Fort Howard. M d. 27-29—8) Kje j- ANTON VIDU Doma ji iz fare Kranj- kit gora. Pred leti je bival v Riet-s Landing. Pa. Poročati mu imam več važnih stvari iz starega kraja, zato ga prosim, da se oglasi, ali pa ee kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, tla ga mi sporoči.—' Jaeob Cuznar, Hrd t'nrps. Aerial M. Fort Howard. Md. NAZNANILO Vsem mojim cenjenim klijett-tom tem potom naztiaujam, da bodetu dne t. septembra, ali pa mogoče par dni prej, preselit svojo pisarno na CORNER 48th & BITLER STS^ Pittsburgh, Pa. Preseliti se moram vsled teca. ker se Ilakeweli poslopje sedaj popravlja. Rutler ulica je znana na>im rojakom širom Amerike, in kdor želi priti osebno k meni naj vzame poulično železnico št v. 95 pri Pennsylvania postaji na 11 cesti. Kakor do sedaj, tako bodem tudi v mojem novem uradu opravljal vsa v notarski posel spadajoča dela. Vseh! rojakom se najtoplejše priporočam. ANTON ZBASNIK Slovenski javni notar. NAZNANILO in PBIPOKOČILO Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLBSKO pobira naročnine za Glas Naroda na 6104 St. Claii Ave, Clevtlan^, Ohio, in daje vst druga pojasnila ^lede potovanje v stari kraj ali dobiti svojce oč tam, gleae denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Trna v zalog: tudi knjigo T*ete? Zgaga. Rojakom ^a toplo priporočamo. Upravnižtvo Glasa Naroda. vam povem, da ste ^e vračunali. Jurij Sorel ni eden ouih. ki odje-ujavajo." ■'lii ravno zato", je zavpii baron Teodor <;re!atii. ki ga je bila slednjič minila potrpežljivost, "ravno zalo jaz ne odjenjaiii!. .. zdrav. Kako seže p*> kljuki, kako Ji zapisano vse! odpre vrata — na tem je. Zakaj to je duša. ki jo poznam in Ki jo iščem v teh pustih časih. . . Včasih sediva na zofi. včasih leživa na postelji; ona spi, iaz ji gledam v obraz in se zamislim. In pa se pred kom ' Pred tremi aH zaspim jaz. in ona se me okle- dati- • -neumnimi sleparji, ki bi JprfeU, a n<.. da bi mi videla v sanje, ia bi ue znajo izb rablja ti moje ime in|Re tudi njej natisnile oči. . . Vsa-Ul«*. ki ga v in vam! Da. dn,gi nm-jka ima troje otrok. Ali nikoh Ji Ali naj še pojasnim, kar se pojasniti ne da? Na pijanu so stale raztrgane note: Pesem brez besed. Peter Čajkovski, opus. . . . To je vse. kar se v takem slučaju da pove- ' |n** iuia troje dečki! Zelo slabo ste se igrali govoriva o njih. Deca spava. Ka polje za izvrševanje svoje konku-jkor noč črna pred oknom, hi ni-renee. kajlr; Jurij Sorel — sem ja/. kogar ne briga. . . Dečica sladka. sarll_ . isladko spa vaj. breme neznansko! Saj ravno to sem hotel Uve-[_ o čem gr- beseda! To se Vas deti, gospod baron", je izjavil s'pravzaprav nič ne tiče. Skrivno-;wp »Inooia drugačnim gladom. ne-[Rti ni. ker ni skrivnosti v ženskah go ga je bil rab ! do tedaj. oni.ki že nad tri leta žive same. Neiz- ilioz 5 je Stal pred baronom, ''iz-'merna samota, praznina, smrt — Podpore brezposelnim delavcem v Italiji. Italijanski minister za delo je izdal v sporazumu z ministrskim svetom dekret, ki določa, da se brezposelne podpore izplačujejo do konca tega leta. Tudi brezposelni poljedelski delavci bodo deležni podpor. pu we a nje pičiee na i ni bilo ^e za-.tc je vsa tajina najinih pogovorov d os te« vsiok. 1veb»lo je vašega jKadar je kupila lepe čevlje, mi priznanja, vaše izpovedi!" |jih pokaže, kadar sem prejela pi- M-d temi besedami• .si je onijsmn »d nepričakovane strani, pilo vek snel krinko z obraza in pre- smo z očitki seveda, ji ga berem. . POZDBAFI IZ NEW TORKA. sirašene oči zločinea so zagledale mižati. Inteligentni obraz — policijskega komisarja Derosa. To odkritje je bilo tako presenetljivo. tako nepričakovano, da ni zločinec niti pomislil, da bi se branil, oziroma je prišel na to misel šHp nekoliko sokund pozneje, a t'»kom teh *ekuiid sta imela ka-rabinerja. ki sta stala eden pri vrati h a drugi pri oknu. dovolj £asa. da sta planila k njemu in ga vklentfa. * * * Tri iwsece pozneje je bi! Jurij ob»e>f» v dosmrtno j«'o. In nasJecbije leto je bila Vfra rilla al Monte zopet polna letovi 'n tt^ fiiirtiilfin-fril^^ To je vse: in bolečine, glavobol, vročica, grenko nepočntje. nebla-ga hrana. . . . Ah. kako enostavno je življenje, kako brutalno suhoparna in navadna je vojska! — Pred tremi dnevi potrkani zopet Fantič pride odpirat. Kje je ma- ščarjev, in zopet so se vršile razne igre, športne tekme, izleti ia razne zabave. Zaljubljeni pan ao jej zopet re-kali " veseli košček raja", d oči m so stare babice obogatile svojo zbirko povesti z res nevetj^tnimi, a vendar resničnimi dogodki ba dita Jurija Sorela in konjjsarja Derosa. I'redno se 'podam v staro, domovino. pozdravljam še enkrat vne Lumber Jacke bolj vzornih, zlasti pa je vsebova la zelo mnogo redkih in dragocenih socijalLstičnih in socijalnih del. Po padcu komunističnega režima pa so hortvjanski podrepnik: sežgali na ti.soče teh knjig, da od-pomorejo tem;i "zlu". Ohranili so samo nekater? Marxove knjige, ki so jih — značilno za krščansko socijalno moralo! — uvrstili v pre dale pornografskih del! To jim še ui dovolj, temveč hočejo še enkrat revidirati knjižnico in še tisto malo soeijalistične literature, koliko jo je ostalo, uničiti. To podivjano početje katoliške baude je :melo že to posledico, da so angleški — znanstveni krogi sklenili, da ne bodo več pošiljali knjig za madžarske knjižnice. In druga posle diea je tudi že očitna: umstveni omejenosti svetovne krščanske so-ciacije fungira madžarska krščan v Virgin i ji. i t , . posebno pa ^nrfine John M ram or. ska sončar in no-vopečen par John in Mary Mati-čič v Richwoodu. W. Va. Zdravi ostanite, dokler se zopet vidimo! Prank I'rbas in Australec Grof. Predno se podam na širni ocean v Jugoslavijo, pozdravljam'še en krat mojega brata Antona Opetaa in njegovo soprogo v Clevelandn, enako tudi v$e sorodnike in perja-tel je; obeuem pozdravljam in se zahvaljujem vsem. ki.no me spre-l miti ua, postajo.. — SV. Ofwka id Topola pri Cerknici čudna najdba. V Clermont Fernanru na Francoskem so rudarji pri kopanja zadeli na zelo dobro ohranjen grob, ki je, kakor so pokazala na daljna preiskovanja, nad 1800 let star. Veliko začudenje jc vzbudilo, ko so grob odprli ;n našli popolnoma nedotaknjeno trup lo mrtve, zelo lepe ženske. V zra ku pa je truplo tekom pol uce razpadlo v prah. HA KOJAXX HAXO0AJTB 8B ;; Dospelo je novo t 1 suho grozdje. t <* Mnškatel zelo sladke debele Ja- X 1 gode, boksa 50 fantov .. $9.— ♦ •' Cipar grozdje največ J« ln naj- X < 1 sladkeJSe Jagode, hoksa 50 foc- 7 tov .......................$8.— + - - Malo črno grško grozdje, zelo ^ J sladko, boksa dO fantov $7.— ♦ PoSljlte $3. na račun vsake bokM J ki caroCite ln Doalalt bomo takoj. j; BAIiiAN IMPORTING CO, o- 61-53 Cherry St.. New York. N. Y. I! Dr. Koler slovenski; zdravnik 63S Peas Ave. Pittsburgh, P«. Dr. Koler to BJkJ-•taxejftl aloTenak! •dnvrJk Ipecjk-U«t t rittaburcba. U law 14-Utno prxkao v odrmvlje-aju nth moSklk bolssnL ■eetmpljenje kr-t5 sdraTl ■ 40vlten V*. U xr. }• lxum«4 Or. ->rof. CrUch. C* !mi.te moso]>« «il meiur-ekc w «etesu, v Crla. !sp»dxjjt> «ole£ine t kuj.th. pridite ln ts£ietll bam kri ZVe tekejiw ke,' t* bu->«ten n&:*se. moCke bolescl wlrerln po o-craJAen. aMtodl. Kiv"or hltr- coulte vam trec^feuje sd^avje. ne cakaj le. t»BT«e FT.4IU Vn vem bom »opat pomni. Fyro«o!o sU vodnc kilo oearevla v 11 urah in elet>r ;uea operacije. Boi««tl n.«hiTl«, kl povaroiajo bo-fe*tnc v krita In hrbta In vCaaUk tv-ii un paičuju vo4», oariravte e Hm9u-romt^o Revmat^em. treanjo. boMtut o-tekUae erb*^!*«, ikrrfi« tn drug* kola* bMeml, k! nastanejo vsled .*»e«-lim krvi. oedravltn v kratkem San bi nI potrebno l«dte^i Nekateri draal adi^rnlHl rabijo tol-vaa raaumvjo. Ju nnam V is stareca kraja, aato va« laije •dras^m. ker var. rasumen elovecski Uradne ur«: ob delsvnlkili oa • «o K> 'Ob nedeUak od » do k COLUMBIA OD $35.60 — $360.00 — VELIKA ZALOGA PLC&0 V VSEH JZO- GRAMOFONE VICTOR NAVIIlSEK, 331 Greeve St., G0NEMAU6H, PA. GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati. Imamo na izbero vsake vrste in «ra ne prodamo manj kot celo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnila na: W. L. PBEDOVICH & COMPANY 224 California Fruit Building Sacramento, Cal. PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje- Ila. Knjiga Peter Z gaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Iztežite U kupon Knamkah ter ga paSjtte: pctdeeei senior v Slovenia Publishing Go., 82 Oortlardt St., Mew York. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." Država P.LAS NAHODA, 29. AVG. 1921 Nove žrtve kapitalizma. Pariška mirov, konferenca ndm je ustanovila Zvezo narodov koje glavna naloga bi morala biti, da skrbi za mir med narodi in da^ izvede razoroženje. Toda severnoameriške države niso hotele pristopiti k zvezi in čeprav so Francozi in Angleži skrbeli, da Zveza ni — ostala le na papirju, temveč se ?e začela tudi posvetovati, vendar je bil kljub temu vsakdo prepričan, da ostane Zveza narodov tako dolgo mrtvorojeno dete, dokler ne pristopijo k Zvezi tudi Severnoameriške države. Danes je jasno, da Severnoameriške zvezne države ne bodo prišle v Ženevo, kjer ie sedež Zvze narodov, kajti one pozivajo ta mesec velesile in dr. inte resirane države na ameriško konferenco za razoroženje, ki bi *e naj na jesen vršila v Washingtonu in " ti bi imela še drugo važno nalogo, da donese razdelitev Daljnega vzhoda v interesne sfere amerikanskih, japonskih in angleških imperialističnih krogov Za Evropo se Severna Amerika desinterefeira, njo prepušča francoskemu militarizmu in angleškemu kapitalu, da jo ozdravita, kakor jo znata in moreta. Severnoameriške zvezne države hočejo urediti vprašanje v Tihem morju. Se ni dolgo, da je druga velesila hotela urediti vprašanja na Daljnem vzhodu, to je bila Rusija. A zadela je ob tak odpor, da se je ssrna stresla v .svojih temeljih. Japan je branil Iztok, ker ti a pan je danes Iztok. Zato je pravilno zamišljena severnoameriška id*>ja»o raso rože van ju. Ako se z Japanom ne moTC najti aranžbn, potem so priprave za washingtonsko konferenco le priprave za grupa-rijo velesil in interesiranih držav za gigantski dvoboj med Ameriko in Japanom, obenem med belim in žoltim plemenom. Kaj išče Severna Amerika ob Tihem oceanu T Išče petrolej za — svojo industrijo in odjemalce za svoje produkte. Rockefeller ima nafta vrelce že v Tchili in Shansi, a Morgan gradi železnico Niutšvang — Saignn ob Amuru. Tehnični progres nam vsak dan bolj jasno kr.-ye, da bo premog bodočnost' — olje, petrolej. Stara in dalekovidna Anglija se v svetovni vojni ni borila za Wilsonove ideale, temveč za Iiagdad, za pttrol. vrelce, za žito in za trg v Mezopotamiji, za promoč ob Indijskem oceanu Angleški jmperij se razteza od Kap-t-tadta preko Kaira do Perzijskega zaliva, tako da bi se Indijski ocean mogel zvati tudi Britansko morje Amerika lina petrolejske vrelce v Mehiki, a oui še niso v rokah severnoameriškega kapitala, če prav se bije zanje ljut boj m?d kapitalisti. In z mehikanskimi petro lejskimi vrelci bi Severna Amerika še ne bila saturirana. njen pogled pada dalje, pada na iztočno Azijo, na ogromni kompleks kitajske dr žave. Tam je dovolj petroleja, a tudi dovolj velik trg za ameriške industrijo. Proti Angliji skuša nastopati boljševiška Rusija. Lenin prav dobro ve, da mu je treba spuutati vse narode in zemlje do Perzijskega zaliva, ako hoče Anglijo radeti smrtnonevarno. Toda Lenin ima za seboj bolno Rusijo, ki se mora prej konsolidirati, bodisi v socialističnem ali starokapitalisti/nem smislu, predno hoče uspešno izvajati tako velike poteze. Vendar ne dvomimo, da je Lenin s svojim protiangleškim načrtom indikator bodoče ruske zunanje politike. Bolj nevarnega tekmeca ima proti sVbjemu kapitalističnemu imperializmu Neverna Amerika. Tsto, kr.r želi Amerika, želi tudi Japan Kitajska je edino mogoče torišče japonske skstenzivne politike. — Njemu je raditega washingtonska konferenca skrajno neljuba, kaj ti v Washington*! nima ničesar dobiti, nnipak le izgubiti. Te tin: menda nihče tako ne obžaluje, da leži Rusija ob tleh kakor -Japan, kajti itnel bi na njej dobrega, kar najmanj nevarnega druga. Toda na kojo t-tran se bo nagnila Anglija in vse one evropske državice, ki posedujejo svoje kolonije v Tihem oceanu.' Četudi Evropa ne dobi od Amerike iste podpore, ki bi jo tre!*ala in ki jo zahteva, vendar se cela Evropa trese pred ameriškim kapitalom. Japonski izgledi niso najboljši Kapitalizem, ameriški, japonski in angleški, je torej na potu, da iznova vznemirja svet in ga spravlja v nevarnost novega krvoprelit ja. Za narode je ist.-i nesreča, ali zmaga ameriški ali koji drugi kapital. To smo videli v Evropi. Vsi narodi so kaznovani po vojski, premagani in zmagovalci. L*.- kapitalisti, nekaj posameznikov, so -— srečni in zadovoljni. ("Slovenec"). Ruska katastrofa, povzročena po boljševiškem upropastenju vseh civilizačnih institucij; je žalosten, a prepričujoč dokaz upravičenosti pravočasnega in odločnega odpora proti razdirajočemu komunizmu. * Zastopniki "Bias Naroda" Japonska se približuje Rusiji. j* Strašno pomanjkanje v Rusiji. Ena na jeleinentarnejših '*ših božjih" je zadela Rusijo. Lakota preti uničiti one sile, ki so še ostale po grozotah vojne, revolucije in praktikah t»*r eksperimentih boljševiškega gospodstva. Na Evropo in Ameriko prihajajo obupni klici na pomoč. Celo nr ruske emigrante se je obrnila sovjetska vlada, prav tako kakor takrat, ko je bila poljska nevarnost največja. V vseh državah se pripravljajo, kako pomoči bedni Rusiji, zlasti njeni deci. TudL ve čina ruske emigracije je sklenila, sodelovati na rešilni akcij . ne glede na politična nasprotja Eksekutivni odbor ruske konstituan-te je irdal oklic, v katerem se obrača s pozivom na pomoč zlasti na vlade onih držav, ki so ostale napram ruskim notranjim homati-jam nevtralne. In iz Rusije same se poroča, da tam sodelujejo na rešilni akciji proti gladu tudi vodilni zastopniki kadetov in socija listov, kakor Kiškin, Oolovin Prokopovič in dr. Pomoč naj se organizira v znamenju Rdečega križa in naj se povsem loči od vsakršne politike. Toda ako razmišljujemo trezno o pomožni akciji za stradajočo in po koleri og—oženo Rusijo, moramo izreči največjo skepso glede dovoljne izdatnosti, dokler se bo organizirala po dosedanjem nači nil, kajti ak«\ naj bo pomoč res izdatna, se mora organizirati prvič i b pravem času in drugič v dovolj veliki množini. Zakaj potreba j«* si In«. Snj gre za vse ozemlje ob Volgi od Perma do Vjatle na severu pa dol do Astrahana ir, poleg tega še za sosedne predale, to je Krim južno 1'krajino, srednjo Rusijo od Harko\a na jugu do Kostrome j.a severu; povsod tod je ostala žetev pod normalo. V Saratovsk: guhemiji. ki je ena najbolj prizadetih, znaša žetev 2 in en četrt milijona pudov namesto potrebnih 9 milijonov, v Simbirski guberniii 100.000 namesto 4 mi!: ione. — Kako pa je Rusija usposobljena za borbo zoper kolero in druge bolezni, si moremo približno predstavljati iz sledečega. Medikaaientov je že v normalnih časih manjkalo v Rusiji. Treba je bilo uvoziti 400.000 pudov; sovjetski proračun pa je to svoto zmanjšal na desetino, na 40.000. toda še od tega se je moglo uvoziti le 15.000 Množine živil in zdravil ter zdravniške in organizatorične pomoči, ki je tu potrebna, gre tedaj v kolosalne svote. Dvomimo tedaj. da bi jo mogla preskrbeti humanitarna mednarodna akcija v znaku Rdečega križa. Tu je potrebno, da se zavzemo cele države z vsem svojim aparatom, s katerim razpolaga jo. Toda da se* to spravi v tek. je treba tudi primerne akcije z ofieijelne boljševiške strani. Zakaj samo one države, ki so ostale napram Rusiji nevtralne, Ko pač preslabe, saj ni nobene prvovrstne sile med njimi. Ključ do hitre pomočj imajo tedaj predvsem boljševiki. To je dejstvo. Vs katerim mora trezen politik računati. Ker pa ne verujemo v »pokor jen je Moskve, se bojimo, da bo Rusija še obilo giado-vala, obilo umirala. Saj se nahajamo šele v pcJetju. kje je še jesen, zima, pomlad in nova žetev. Misliti moramo že danes, da stradajoče gubernije ne bedo imele jeseni in spomladi nikakega semena za setev, kar postane lahko katastrofalno tudi za novo prihodnjo žetev. Nesreča, ki je zadela nekdaj bogato Rusijo, je velika in je ni mogoče odvrniti ali omiliti z malimi ali srednjimi sredstvi. Gospoda v Moskvi naj bi ob tej preresni uri spoznala svoj resnini polo-žaj, napravila čist račun sama s seboj in previdno in preudarno zavila na edino rešilno pot sporazuma in pomirjenja s svojimi domaČimi nasprotniki i© t v§o Evropo. ___________v_____- Japonska je sicer sprejela povabilo Združenih držav Severne Amerike na washingtonsko konferenco, na koji naj bi se določile v sporaaimu z Anglijo in Krancijo skupne smernice glede politike velesil na Daljnem vzhodu, obenem pa skuša svojo pozicijo izboljšati s tem, da se približuje Rusijli. Medtem ko je predsednik Harding v zelo energični obliki odk^nil vsako zvezo s sovjetsko vlado v Moskvi, si hoče Japonska pridobiti naklonjenost Rusije. Sklenila je pogodbo z daljnjevzhodno rusko republiko v Čiti, glasom katere si je Japonska zagotovila eksploatacijo rucL kot protikoncesijo pa je Japonska pusti la popolnoma na cedilu moTutrhističneg^ generala Semjonova in nje govega tovariša barona Ungerna, ki je organižoval protiboljševiške čete v Mongoliji in je uživat dozdaj protekcijo Japoncev. Japonska je celo pripravljena odpoklieati svojo armado iz Poamurja in Primor ja. S tem bi Japonska izvila Ameriki iz rok najboljše orožje* ki jo le-ta izrablja proti Japonski, češ, cLa si hoče zavojevati Sibirijo. Kar pa se tiče japonskih gospodarskih pridobitev v dal jn je vzhodni ruski republiki, ne more Amerika veliko protestirati, ker je ^nani Vanderlip od Čitske republike kupil 40.000 kvedra+nih milj ozemlja na Kamčatki in tako ameriškim akcijskim družbam zagotovi! neiz črpna gozdna bogastva zlasti za produkcijo papirja, zraven tega pa je s tem dana možnost, da Amerika s časom severno *od Vladivostoka ustvari bazo za svoje brodovje. Zato se Japonska ne bo zelo ustrašila če bo Amerika zahtevala popolno evakucijo Daljnega vzhoda. Ame rikanci, kakor znano, zahtevajo, naj se razveljavi separatna pogodba ki se je med vojno sklenila med baronom Iski in Lansingom in ki pri znava posebne praviee Japonske na Kitajskem in v Sibiriji, zato p; Japonci zdaj zahtevajo, da se razveljavi Vanderlipova pogodba s Čito. Nekateri japonski listi gredo celo tako daleč, da naglašajo nujno potrebo, da se na washingtonsko konferenco povabi tudi Rusija ko glavni interesent! Kakor se vidi. japonski državniki spričo araeris kega načrta niso izgubili glave in hočejo v Wushingtonu izigrat nasproti Ameriki rusko karto. ADVERTISEMENTS. nlno m dnevnik "Glas Naroda". Vsak saatopnlk lsda potrdilo m katero Je prejel in Jth mjikoa ro6una Naročnin* m "Glas Naroda" Ja: Za celo leto «6.00; m pol m mil BMBoe $240 . m V odgovor. Ponovno n&zn&nj&ma vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane mofkr in ženskne ure čisto zlate prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE FL0ŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki mast Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnine IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, posije ga Vam brezplačno. Jacob Dam, Csfei GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Cipar največje jagode in najslajše, cena ......$7.— boksa. Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ........$7.— boksa. Califoraijsko Barber*, velike jagode .......... $11._ boksa. Malaga, velike jagode .......................... $8.— boksa. Grški moškatel..................................$8.5© boksa. Fige. I K) 25 funtov v boksi ................i-.....$3.— boksa. ČeSplje, po 25 funtov v boksi ................ $2.50 boksa. Turški dnhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokso za $L Z naročilom pofiljite $24)0 an za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO, 606 — 11 Avenue, New York, N. T. r Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jngodavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kctor, Kranj; IdnHjanj Maribor, Metkov!«, Banjoto, Spili, tlbenik, Zagrob. Italija: ft* Opatija* late. ^ j Moriha Avstrija: »nuj, Izvršuje hitro in poceni denarni izplačila ▼ jih slavi ji, Italiji in Kemiki Avstriji _ Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. 1 Prodaja parobrodne in icleznižke voine listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plafljive v efektivnem zlato pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih angleških Sterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre* dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše Uoraei, prijatajjl Is possavalol wis banks as Tljsdaa Is s Cull«, tn a Oil*: Lnota OoeteUe. Jote Math. KenuM). Alois Lambert Boiakai. J. VerbftC, Ml (Bon IZ.X Joseph BhM KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JXJ0 EZ HEW Y0REA, ADRIATIC SI avg. — Chtrteun BELVEDERE 2 sept. — Tret WASHINQION 3 sept. — Cherbour* ROTTERDAM S eept. — BoulOQft« OLYMPIC 3 sept. — pherMuri LAFAYETTE 1 sept. — Havre LA LORRAINE 3 sept. — Havre EMP. OF CHINA 7 sept. — Cherbourg CRETIC 7 sept. — Genoa LA SAVO IE 10 sept. — H avre »RDUNA 10 sept. — Cherbourg ZELAND 10 sept. — Cherbourc ^YNDAM to sept. — Boulogne AQUITANIA 13 sept. — Cherbourg PARIS 14 sept. —- Havre KROONLAND 17 sept. — Cherbourg N. AMSTERAM FRANCE RE. d* ITALIA america LAFAYETTE EMP. OF CHINA G WASHINGTON 17 sept. — Boulogne 20 *«pt —n Genoa 22 R«pt. — Havre 22 sept. — Cherbourg 24 sept. —- Cherbourg 24 sept. — Boulogne 24 sept. — Tra# 2* sept. — Cherbi-jrg ?4 sept. — Genoa 28 sept. — Cherbourg 29 sept. — Cherbourg 50 sept. — Genoa 1 okt. — Cnerbourg 4 ekt. — Cherbourg 4. okt — Cherbourg 5 out. — Cherbourg G led® cen sa Tone listke m ti HUNK SAKSER STATE BANK drugs pesnil, ohrntfte se e OOTtbcjt aa trrdko Pozor potniki. New Frank la John Bslafl, DL: Frank Ai U Salle, EL Matija Smih Chkago, DL: Anton Kobal In Matk. Sootk CUcag* DLi Frank Cma DL: Matija Frank Petkovi* Franklin, Kanu, fe Frank Leikork Frsoteoae, Kansas: Sok Firm. Mike PendL Frank Toddflm Mica.: Frank Govfla. M. F. Kobe In Pav« Grelcih, Mhm.: Loala GovSa. Gilbert, Minn.: L. Vesel. tflbbing, Kku.i Iran Porfla Virfinia, Mtaa: Frank HroraC*. Ely, Minn.: Frank Ooffli te St. Leols, Met: Mike Gr«brlan. J. Frank Hrelln. Great FalK Math. Urlk. •Tn go slovanski konzulat v Yorku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v steri kraj, lahko dobe potno liste na podlagri kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvic iz starega kraja. 2. Oni, ki nimsjo nobenega takega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju trr jih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista pokazal enega izmed gornjih dokumentov, ko dobil potni list kmalo potem, ko se bo zglasil na konzulatu. 3. Oni naši državljani, hi žele takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih dokumentov, morajo imeti potrdila naših podpornih društev, katerih elani so. V potrdilih zaora biti navedeno, da so resnično državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V takih slneajih pa bo morda konzuTat smatral za potrebno, iskati posebnega dovoljenje od ministrstva zunanjih zadev za danje potnega lista. To se posebno tiče onih o^eb. o katenn se sami, da so se državljani kake druge iržave. 4. Vsi oni državljani, ki s» izdali prošnje za potne liste, in pc tom katerih je bilo nanrošeno zunanje ministrstvo, di jih je mogoče izdati, jih bodo dobili, kakor hitro se z^lase pri tem konzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta. 5. Ker v več slučajih naši držav- FRENCH LINE ■ COHm&mC 6EN€MlETRMtSATUUfT1QUE W Li|am Postal S«r»itl DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo preko Havre z velikimi parnlkl na 2 In 3 vl|ake LAFAYETTC ... LORRAINE ..... CHICAGO ....... SA VOIP ........ S.S. PARIS 1. septembra 3. septembra 7. septembra 10. septembra 45,000 konjskih sli 33.700 ton 7.4. sept. Za družine nudimo Izfcorne ugodnosti tretjega razreda — kabine x dvema. Štirimi, istimi in i*wlmi posteljami. Vsi tatal potniki bodo deležni iste izborne službe In hja-ne, vsled katere je znana Frajioošfca črta. Za nadalje informacije vpraSajte pri Ivkalnih apentih FRENCH LINE. JLINE 1 Ja&W Ehvefl Geneul A&orts • 17 State St, KfewYbriuXV ^ Gregor N. L: Kari SternlAa. Little Falls, N. l| Frank Masi* A. Okolisb, Poljanee. CWllnwMd, OhSrn: Math. Slapalk. Cbntaal Okto: Frank Sakaer, In Jakob r. P»Je ■ la ▲1Mb Iz New Yorka narav.^st ne da bi izmenjali parni k v Dubrovnik, Trst in Reko Hitri parni k 2 na vijaka z 2 dimnikoma "MADONNA" ODPLUJE 3. SEPTEMBRA Tretji razred $100 / in $5 Kabine - $175 ) i. . . . . ... i Dobro vino brezplačno pri obedih. jam kupujejo sifkarte za parmke (0glMite ^ pri ^^^ agenturah. katere ;im je priporočil ta ali oni;_[__ agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kan plovej'o, pripo- ft roeamo, naj nihče ne kr.pi prej kart, dokler o tem poizve pri; Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St.. New York, N. Y. run 1A11TKB, V JUGOSLAVIJO Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadostna hrana. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse u-dobnofct' modernega parnlka. v r£8> star limc Odplutje vsak leden Pomol 58-62 North River, New York LAN D > Vly^uth ( 10. lept. K BOON LAN D / 1 17. sept. LAPLAND > Cherbotirir ^ 24 ^^ FINLAND y Antverpen ( t", okt*. SAM LAN D I Hamburg. f 1. sept. GOTHLAND i Libava. Gdansk v 22. sep«. (Samo 3. rizred.) ^ Amebican Line MONGOLIA (v Vigo, Cb-srbour* Hamburg in Odanškj 8. sept. MINNEKAHDA (v Ha^nburg In Gdansk) 22. sept. MANCHURIA (Hamburg in Gdansk preko ClierbourR) 6. okt VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. y& white Star ADRIATIC t ▼ Cherbourg J 91. avg. OLYMPIC ( Southampton t 3. sept. New York In Boston — Azorl. Gibraltar, NaooiJ In Geneve. CRETIC ................... 7. septembra •ARABIC (prejSni 'Berlin") 20. septembra CANOPIC ................ 30. septembra •Največji parnik v redni* službi z Ju2no-evropskimi prtsvaniKL INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 11« pu*ikw .. 1^50.000 ten. 9 Broadway New York ali pri lokalnih agentih. PRES. WILSON ...... 15. okt. S Gene za Trst Id Beko bo : rA i $100 in flia 3 Potom Krtkov Izdanih za vee kra« B K Is v Juaoslavlll In Srbi |l. i Raz kotne ugodnosti prvega, tfruoe- | i aa In tretfsaa ratrsda. S Potniki tretleaa razreda deb^ale Z ^ orezaiačrio vino. 5 phelps brothers^ co. \ 1 Passenger Department J 4 West Street New York jj Največji, najhitrejši parnlkt na •vetu. (zborna Dostretba potnikom. V tfaiem mestu ali billlnl le lokal. nI aomti BOLGARSKO, MADŽARSKO V JUGOSLAVIJO, RUMUNSKO IN preko CHERBOURG: EXPRESS OF INDIA 7. sept. AQUITANIA • 13. sept. BEREN6ARIA - 22. sept. Potovanje t JuRoslarljo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Vsl parniki, kl odplujejo Iz New Yorka so na. dva vijaka. KOTTERD.VM ........ 3. sfpt. RYNDA.M............ 10. sept. NIEUW AMSTERDAM 17. sept. NOORDAM .......... 24. sept. Val parniki imajo za tretji reared robe za 2. 4 in 6 ceeb. Cena za 3 razred is New Torka do Ljubljane $100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila In cene vpraftajte prt: HOLLAND-AMERICA LINE 21.24 State Street New York jI I'.vw k'.W I'.vf I I'.w PREDNO SE ODLOČITE fca svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam. kupi, pišito naj> >rwo aa tozadevna pojasnila na nano in zanesljivo tvrdko rSLANK SAXSEB STAT® BAJTE t2 Oortlandt Stres* Slew York NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom po Pennsylvaniji na-znjamo, da jilt bo obiskal rojak JOSIP ČERNE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Vsem ga toplo priporočamo. XJprava Qlais Naroda.