likal« vsak četrtek. Cena mu |n S K na leto. (Za Nemčijo 3 K 80 v, •a Ameriko In druga tuje driave 4 K «0 v.) — Splal lo doplal se po-•lllalo < Uredništva »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice «te». *. Naročnina, reklamacije ln Inseratl
»ai Upravniitvu ..Domoljuba",
Ljubljana, Kopltarleve nllca It. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
seratl se sprejemajo po sledečih cenah t Enostopna petltvrsta (lestlna „DomolJubove" Urina 34 eim) stane za enkrat 30 v. Pri »e» tratnam objavljenju primeren p-e-jst po dogovoru. Posameaa-ttevllke se prodajajo po 10 *. »ovni promet poltno-hranllnlCnsc
arada Itev. 82«.707. —......—
iteo. 5Z.
9 Ljubljani, dne 21 decembra 1916.
Uožno rež.
L. 1901 je prevzela država naklado na žganje po vseh deželah. Pri nas ie prej pobirala kranjska dežela oO vin. od vsake hektoliterske stopinje in po bO K od hI. likerjev in po-slajenih opojnih pijač; odkar pa je jela država pobirati naklado, seje ta znižala za 20 vin. Žganje se pa ni takorekoč nič v ceni izpremenilo. Lahko je izračunati, kdo je imel dobiček cd tega. Po sedaj veljavnih določbah ne smejo dežele nalagati nobene naklade na žganje; zato pa dobivajo od države neko vsoto kot namestek za prejšnje dohodke od žganja. Pač pa smejo občine nalagati naklade na žganje in dežela jim gre pri tem na roko.
Človek bi mislil, da bodo občine z veliKim veseljem zagrabile za to pravico in si tako podprle svoje ve činoma prazne kase, toda v resnici je vse drugače. Razmerno malo občin je dozdaj naložilo naklado na žganje. Ugovori so zlasti ti le: če se napravijo naklade, se cena žganja zviša ; vsled tega trpe gospodarji, ki morajo po sedanjih šegah kupovati žg&nje svoje delavce. Ti ne pridejo v dnino, če jim ne daš pijače; vino je pa
predrago in nekateri sploh niti vina ne marajo, marveč naravnost zahte vajo žganje. Ta ugovor kaže, kako žalostne razmere so marsikje, in knko globoko se je na mnogih rajih nesrečno žganje vjedlo v ljudsko živ Ijmje. Vendar pa moramo poudarjati, da se na dninah spije le rra hen del tiste ogromne množine žgane pijače, ki splava leto in dan po grlu naših ljudi. Gotovo je pa, da se ugovor, ki smo ga omenjali, ne da popolnoma ovreči. Kmetu obteževati že tako velika bremena ne gre. Pomagati bi se dalo nailožje na la način, da bi žga-njarja, oziroma delavca, ki hoče pijače, sprejel kmet na delo samo ob svojem. Naj potem sam skrbi za hrano in pijačo, kakor ve in zna. Priznavamo pa, da bi bilo to marsikje težko, ali celo nemogoče Vendar bi pa po naši sodbi škoda, ki bi zadela delodajavce, biia splošno mnogo manjša, nego splošna korist od naklade. Podrt,ženo žganje bi kolikor toliko vplivalo na to, da bi se ga manj popilo. In kar se doseže v tem oziru, je vse neprecenljive vrednosti. Karkoli pomaga v boju proti nesrečni žganjarski kugi, je vse neizmerne koristi.
Tu pa pridejo gostilničarji in pravijo, da iz t"ga ni nič, da so samo
oni na škodi, češ če v naši občini napravimo naklado, v sosednjih pa ne, bodo žganjarji orli drugam, in mi ne bomo imeli zas užka, občina pa tudi od naklad nobeni ga izdatnega dobička ne. Ne rečemo, da za kake po samne kraje, kjer so občine zlasti v bližini v« čiih krajev, kjer bi ne hilo naklade, ni ta ugovor ume-ten. Splošno pa ni resničen. Ž^anjar je len in njegova strast za žganjem n u utopi vsak čut za varčnost. Izkušnja je po kazala, da domači žganjarji vsled naklade ne hodijo tolažit svojih nesrečnih grl v sosednje kraje. Dalje pa moramo pomisliti, da bi se po tem načelu sploh nikjer nič ne storilo. Pričeti se mora, če je stvar dobra, in ravno s tem. če zattdni občinski odbori povsod sklenejo naklado, se takorekoč prisilijo tudi zaspanejši odbori, da se zganejo in gredo za drugimi. Zglt d v eni občini potegne druge za seboj. Občinski odbor, ki bo po zgledih videl, koliko se lahko dobi dohodkov !2arh?3bčino brez truda, se ne bo mogel dolgo ustavljati nakladi; in če bi se. mu bodo občani pomagali, da se bo izpremenil pri volitvah.
Dohodek, ki ga dobi občina od žganja, se pa mora nekoliko porabiti zaboj proti žganjepitju. Kako to, vprašujete? Prijatelj, ne misli, da bomo
svetovali, naj se poizkusi kaj pri starih, zakrknjenih žganjarjih. Pri njih se ne da veliko opraviti; pač pa je mogoče nnogo storiti, da se mladina obvaruje tega strupa. In tu sta zlasti dve stvari; prvič skrb za zanemarjene otroke, ki rastejo brez vzgoje kot kopriva za plotom in drugič skrb za izobraževalna mladeniška društva. V obeh ozirih čakajo občin važne naloge, ki jih ne morejo izpolnjevati brez denarja. Ko bi se zanemarjenemu dečku preskrbela dobra vzgoja in ko bi se društva podpirala, da dobe primeren prostor, da si nakupijo potrebnih priprav za telovadbo, da si urede pevski ali tam-buraški zbor, ali da si izpopolnijo knjižnico, bi se s tem silno mnogo koristilo. V lepem društvenem življenju se navadijo mladeniči poštenega kratkočasja, reda in spoštovanja do samih sebe. S tem je pa položena glavna zavora pijanskemu duhu. Srčno želimo, da bi naše besede ne našle gluhih ušts.
Izobrazbi.
Zgodovina avstrijske ustave.
(Spisal V. P.)
I.
Viharno leto 1848 ostane neizbrisljivo napisano v zgodovini naše države, kakor tudi cele Evrope. Notranji politični preobrat jc buknil tedaj na dan, ter pripravljal tla novemu življenju. Glas po pravicah iu sodelovanju pri postavodajalstvu je prešinil ljudstva in samo-vladarji so se morali radi ali neradi spopri-jazniti z mislijo, da gre tudi podložnikom beseda pri vladarskih poslih.
Silna revolucija, ki se je razširila po vsej habsburški državi, jc prisilila cesarja Ferdinanda, da ie odstopil prestol Francu Jožefu I. Držav ni zbor, ki ga je cesar Ferdinand sklical na Dunaj, sc jc moral radi ondotnih nemirov umakniti v moravsko mesto Kromeriž, kjer so poslanci kovali novo ustavo Avstrije. Ministra Svarcenberg in Stadion sta naročila poslancem, naj izdelajo pošten načrt in ga naj predlože vladi v potrjenje. Nemške in slovenske stranke se pa niso mogle glede temeljnih točk sporazumeti in ker je zbor od vlade preveč zahteval, so ga razpustili. Ministri so sedaj sami načrtali osnovne postave in ustrojili državo na lastne roke. Najimenitnejše izmed novih postav so bile, da sc je odpravilo podložništvo kmetov in vzela graščinam sodna oblast. Priznali so večje pravice srenjam in deželam ter raznim veram. Varovala se je osebna svoboda in domače pravice, pisemska tajnost itd. Vsi državljani imajo enake pravice brez ozira na vero. Vsi narodi so r a v n o p r a v n i. Srenjam jc bilo naiočeno ustanavljati ljudske šole, ki naj imajo za učni jezik materinščino.
Ti osnovni zakoni so tvorili pribL.no obseg nove ustave, ki jo je dal cesar sam. ter se zove marčna ustava iz leta >349. Sc-
veda se ni strogo izpolnjevala cesarjcva postava v vseh rečeh (tako pri narodnem šolstvu) ali prvi začetek je bil storjen. Dežele tudi niso dobile novih deželni1!! zborov, temveč vse jc ostalo pri starih stanovskih zasto-. pili, ki pa seveda niso imeli bogvekaj pravic.
Nova ustava je oškodovala najbolj Ma-d.iare, ko jim jc vzela njihovo staro ustavo iu razdelila deželo na več kosov. Nemadiarske narode na Ogrskem je to zadovoljilo deloma,, a razjarilo Madjare, ki niso hoteli o Avstriji ničesar slišati. To in pa skrb, da se ne bi narodi, ki so se še leta 1848 vojskovali medseboj, nakrat odtrgali od Dunaja, ako bi imeli saino-stalnost, jc privedlo cesarja do prepričanja, da jc najboljše, če še cela država vlada iz skupnega središča (centra) Dunaja (ali centralizu-jc). K'čr bi se pa narodi gotvo upirali centralizmu, je cesar na Silvestrov večer 1851 preklical marčno ustavo in uvedel zopet absolutizem ali samovladje. Večina prejšnjih temeljnih pravic je ostala, le nekatere so odpravili.
V dobi absolutizma od 1851 do 1860 naj omenim najvažnejše preuredbe, ki jili jc napravila vlada sama. To je bila srenjska postava, ki ie postavila občino na novo pravno stališče in določila volitve občinskih zastopov. Uvedli so tudi porote, kar je najvažnejši napredek v sodnijstvu. Tudi drugim strokam sc jc pomagalo, pred vsem šolstvu, ki pa jc bilo večinoma nemško. Povzdignili so kmetijstvo, kakor tudi obrt in trgovino, ali država je vsled nesposobnosti vlade zabredla v velike dolgove, ki so se še povečali, ko je bilo treba oborožiti avstriisko armado, ki je bila namenjena na boj z Lahi in Francozi. Krvavi bitki pri Maženti in Solferinu leta 1859 sta bili z.i nas izgubljeni in Avstrija jc morala odstopiti sovražnikom Lombardijo.
Po nesrečni voini leta 1859 je cesar spoznal, da v Avstriji ni vse tako. kakor bi moralo biti m se je radi tega odločil predrugačiti in zboljšati državo na znotraj in jo napraviti zopet močno na zunaj. Ker so si vsi narodi avstrijski, zlasti na Ogl i, želeli nove ustave in se opirali na tisočletno zgodovino svojega kra-liestva jc cesar odpustil iz službe ministra Biiha, ki jc bil glavni steber vsega ponemče-van.ia in samovladanja. ter sklenil dati novo ustavo ali konstitucijo. ki določa, kako nai cesar deli svojo vladarsko oblast z narodi, ki so bili dosedai brez teh pravic.
Državni svet, ki je bil sestavljen iz vcli-kašev, naj bi se posvetoval, kako sc ima ta stvar izvršiti. Koristi Hrvatov in Slovencev je zagovarial v tem zboru veliki škof Stross-maier ter stal na strani federalistov, ki so zahtevali, da mora Avstrija vpoštevati zgodovinske pravice posameznih dežel, ter dati deželam in narodom kolikor mogoče široko samoupravo in le skupne stvari naj sc obravnavajo v državnem zboru dunajskem. Slednjič so zmagali federaiisti in nasvetovali cesarju svoj ustroi države.
Ker jc vladar želel napraviti med narodi mir, ki so dotlej zahtevali nazaj pravice svojih dežel, jc razglasil novo državno pravo, ki je uredilo ustavo avstriisko. Ta razglas je bil izdan 20. oktobra 1860 leta in se imenuje oktobrski diplom. V tem obljubuie cesar, spoštovati stare pravice posameznih de-dežcl, dati jim nove deželne zbore in varovati celoto vesoljnega cesarstva. Tudi sc odpove cesar pravici, da bi dajal postave sam, ampak obliubujc. jih v bodoče dajati le v dogovoru z državnim zborom in z deželnimi zbori. O stvareh pa, ki sc tičejo posameznih dežel, sirtejo sklepati one same. Državnemu zboru jc določil 100 poslancev, ki so pa odločevali le o denarnem gospodarstvu, carini, kupčiji, železnicah in vojaških vprašanjih. Vsa druga vprašanja, šolstvo, sodnijc, poljedelstvo in no-
tranji posli so pa prišli, pod. delokrog 'dczel iiifi zborov. Potrdil je tudi tfAvnopravnost jezikov v šoli iu uradih ter naročil vladam posameznih 'dežel čuvati nad pravicami narodov.
Dasi ie bila nova ustava zelo po volji Slovanov, in jim je obetala izpolnitev narodnih zahtev, sc v.cndar niso mog'i zadovoljiti z novimi deželnimi redi, ki jih je izdelal Golu-cho\vski. Novi deželni zbori bi bili namreč v bistvu enaki s prejšnjimi starimi, ki so jih sestavili vladarji v 15. in 16. stoletju in so trajali do leta 1848. Glavno moč v teh zborih je vedno imelo plemstvo in le malo zastopnikov so poslala semkaj mesta in kmetske občine. Ker bi imela skoro po vseh deželnih zbornicah nemška gospoda premoč, so se začeli slovanski narodi upirati tej postavi in zahtevali pravičnejšega zastopstva. Najbolj so ropotali Ogri, ki niso hoteli biti pod dunajsko vlado in tirjali od cesarja neodvisnost ogrskega kraljestva od Avstrije. Vlada ni zmagala upora na Ogrskem in morala tedaj odpoklicati avstrijske uradnike, ki so jih Ogri nadomestili s svojimi. Spraviti je bilo treba hudo zavoženi državni voz zopet v pravi tir In ker to po postavi oktober,skega diploma ni šlo. je cesar poskusil drugače.
Komaj so potekli 4 meseci, odkar je izdal novo ustavo, žc je bila objavljena 26. februarja 1861 druga, namreč februarski patent. Ta jc spremenil postavo o državnem in deželnih zborih. Opustil jc sestavo deželnih zborov po Goluchovvskega načrtu in sprejel Šmer-Iingov predlog, ki velja pri nas na Kranjskem šc danes. Volivci se ločijo v veleposestnike, kmete, meščane in trgovce ter obrtnike. Glas v deželnem zboru imajo tudi škofje in rektorji vseučilišč. Deželni zbori volijo poslance v državni zbor. Ta se deli v ožjega z 203 poslanci in v širšega z 343 poslanci. Ožji je sestavljen iz odposlancev avstrijskih dežel, širši pa iz avstrijskih in ogrskih. Kadar se gre za zadeve, ki sc tičejo cele države, takrat se zbere širši državni zbor, kadar sc pa sklepajo postave za avstrijske dežele, se snidc ožji. Ogrski deželni zbor ima tudi pravice ožjega državnega zbora za Ogrsko in Hrvaško. Februarski patent jc zmanjšal delokrog deželnih zborov in odka-zal večino poslov državnemu zboru. Dasi-ravno ic pa ogrski deželni zbor imel veliko več pravic kot katerikoli avstri;ski, vendar tudi ta iii moggl zadovoljiti Mažarov. Celo imenovati v gosposko zbornico najmanj 150 in samo s silo se ie mogel vzdržati mir.
II.
Dasiravno so bili deželni zbori, kot jih je predložil Šmcrling, boljši od starih stanovskih zastopstev, so tudi ti v slovanskih deželah utrdili vpliv nemškega življa. Zlasti so se upirali Slovenci ti naredbi in želeli pravičnega zastopstva za kmetski stan. Podpisali so tudi veliko prošnjo do vlade, v kateri so sc pritožili, da niso dane slovenskemu jeziku isic pravice, v šoli, pri sodnijah in drugih uradih, kol jih vživajo drugi. Pri tej priliki so zopet zahtevali združenje vseh slovenskih pokrajin v eno kronovlno »Slovenijo«, ki bi omogočila miren razvoj naroda v vseh strokah javnega življenja. Minister Šmerling je obljubil, da bo skušal zadovoljiti Slovence. Toda te besede so ostale le prazne. Navezani smo bili torej le na pomoč drugih Slovanov avstrijskih. V onih deželah, kjer jc tvoril naš narod večino, kot na Kranjskem in Goriškem, se nam ie posrečilo pridobiti vsaj nekaj pravic, kier smo pa bili manjšina (na Štajerskem. Koroškem, v Trstu in v Istri) so nam odbili skoro vse prošnje in zahteve.
Tudi ostali Slovani so se borili proti Šmerlingovi nemški vladi in tirjali z vso silo večjih pravic za svoje dežele. Čehi so sniat; rali takratni državni zbor za nepopoln (ker m
bilo ogrskih poslancev) in pretili, da izstopijo iz njega skupno s Poljaki, ako se nc dajo deželam češke krone in Galiciji tiste pravice, ki so jim bile zajamčene v oktobrskem diploniu. Ves državni zbor ie bil razcepljen v dve stran-• ki federaliste (ki so bili za samostalnost dežel in centraliste, (ki so zahtevali, naj se vse dežele vladajo iz skupnega središča Dunaja). Slednjič so zmagali nemški ccntralisti in Čelu ter Poljaki so leta 1864 zapustili državni zbor, v katerem jc ostala le velika manjšina avstrijskih narodov. Poleg teh političnih neuspehov, je žugal vladi še denarni polom in Šmerling jc moral leta 1865 odstopiti.
Ggrsko vprašanje, kateremu se je skušal Šmerling izogniti, je stopilo zopet pod novim ministrom Belkredijem na površje. Ta je zapustil tla svojega prednika ter krenil na stran federalistov, ki jim ie bila podlaga oktobrski diplom. Ker je žugala naši državi tudi od zunaj velika nevarnost (Prusija), je skušal Bel-kredi hitro omogočiti zopet.inir na Ogrskem, ker se je bilo bati tam viharja. Ogrski državnik Deak je obenem prepričal Ogre, da jc nespametno, zahtevati popolno neodvisno Ogrsko, ki bi imela z Avstrijo skupnega vladarja, ampak, da imej Ogrska nekatere stvari (vojaštvo, zunanje zadeve in državne finance) skupno i Avstrijo, da pa bo o ostalih rečeh odločevala sama zase.
Ker je državni zbor nasprotoval vsaki spravi z Ogrsko, ga je cesar s s e p t e m h r -s k i m m a n i f c s t o m 1865 razpustil. Veliko upanja do nove Bclkredijevc vlade so imeli zlasti Cehi, Slovenci m Poljaki, saj so vedeli, da ic centralizem za vedno pokopan. Ali naenkrat jc bilo delovanje za notranjo državno pre-uredbo prekinjeno, avstrijski meji se je bližala sovražna vojska.
Avstriiska država je pripadala do I. 1866 k Nemčiji. Naš cesar je bil nekak - voditelj vseh kraljev in knezov na Nemškem. Ker pa sta bili v tej Nemčiji dve velevlasti, naša država m prusko kraljestvo, ki sta vedno tekmovali med seboj, kdo naj ima prvo besedo na Nemškem, je seveda moralo priti do raz-pora, ki se je kaj kmalu odločil. Nemški državnik Bismark jc sklenil iztisniti Avstrijo iz Nemčije iu si tako pridobiti neomejeno gospodstvo čez ostale države nemške. Da bi si bil bolj svest, je pridobil tudi Italijane, ki so že dalj časa poželjivo gledali po lepih italijanskih pokrajinah v Avstriji. Notranja slabost Avstrije sc je zdela obema nasprotnikoma ugoden čas, da udarita. Slavno smo zmagali Italijane pri Kustoci in Visu, ali na Češkem so nas Prusi potolkli in mir sc je moral skleniti. Cesar sc jc moral odpovedati vsakemu vmešavanju v nemške stvari, plačati odškodnino in odstopiti deželo Holstein Prusom. Udarec za Avstrijo jc bil zelo hud, kajti izgubili smo tudi Bene-čansko, ki jo je cesar dal francoskemu cesarju Napoleonu III., zavezniku Lahov, da io izroči Italijanom.
Po vojski ie vstopil v avstrijsko službo saksonski državnik Beust. Prva naloga je bila seveda nadaljevanje pogajanj z Ogri. Ker jc bila tudi vlada za spravo, se je stvar hitro končala in junija 1. 1867 je cesar prisegel na novo ogrsko ustavo ter se dal kronati za kralja. Ogri so dobili svojo državo z odgovornim ministrstvom. Skupne z Avstrijo so jnn pa bile tri stvari, namreč vojaštvo in mornarica, zadeve z zunanjimi državami, in državno denarno gospodarstvo. Te tri posle upravljajo državni ministri, o njih sc pa posvetujeta delegaciji, avstriiska in ogrska, vsaka z 60 poslanci. K skupnim potrebam naj prispeva Avstrija 70%, Ogrska pa 30%. Leto potem so sklenili Ogri nagodbo s Hrvati, katere so pa zastopali takrat zelo slabi poslanci, tako, da so pri tej pogodbi imeli Ogri velikanski dobiček. —
Lefu l«67 je bil ustanovljen dualizeni ali dvodržava. Država avstrijska jc bila razcepljena na dva dela. Belkredf je sklical februarja 1867 avstrijski izredni državni zbor, ali moral sc jc kmalu nato umakniti Beustu. Ta ni bil Slovanom prijazen in zato jc odgodii zbornico, kjer so imeli tedaj federalisti večino. Dal je sklicati navadni ožji državni zbor in pozval deželne zbore, naj izvolijo poslance. Ker so se Lelii v praškem in brnskem deželnem zboru in Slovenci v ljubljanskem uprli volitvi poslancev, je Beust takoj razpustil te zbore; Cehi so izgubili večino v obeh zbornicah, do-čim so jo Slovenci ohranili.
Novi državni zbor, v katerega so Kranjci poslali šest poslancev, je odobril ogrsko ustavo ter spremenil neke točke februarskega patenta. To ustavo je cesar potrdil decembra 1867 in se zove decembrska ustava ter je še sedaj v veljavi. Dovolila je še ta ustava deželnim zborom voliti poslance v državni zbor, potrdila vse pravice, ki jih je cesar dal, pripo-znala ravnopravnost vseh narodov in vpeljala splošno vojaško dolžnost na tri leta.
Decembrska ustava je centralistična. Zato so se ji pred vsem upirali Cehi in Poljaki, kakor tudi ostali Slovani, ki so stali na stališču deželne samouprave (avtonomije). Ker v državni zbor niso nekaleri deželni zbori poslali poslancev, jc bilo njegovo delo otežko-čeno in nemška centralistična večina jc zahtevala, da naj se deželnim zborom vzame pravica volili poslance v državni zbor. Mesto tega nai sc vpeljejo direktne ali neposrednjc volitve tako, da vsak volivni okraj odpošlje zastopnika v državni zbor. Državni poslanci bi bili tedai neodvisni od deželnih zborov. Minister Taaffc jc temu ugovarjal in bil za spravo s Cehi in Poljaki, ali proti večini ni mogel ničesar, ter odstopil. Tudi Potočki jc moral iti, ko jc hotel dovoliti Čehom in Poljakom deželno samoupravo. Še enkrat so pod ministrom Hohen\vartom Čehi predložili svoje zahteve, a zastonj. Slovanom prijazni Hohcinvart se je moral umakniti nemškemu liberalcu Auer-spergu, ki jc vpeljal, hoteč zlomiti vpliv deželnih zborov, novo volivno reformo, ki je določala, da naj državne poslance volijo volivci sami, ne pa več deželni 'bori Zvišal je obenem število poslancev od 203 na 353. ^To sc jc zgodilo leta 1873. Nasprotovanje Čehov, Poljakov in Slovencev ni nič pomagalo.
Novi boji so sc začeli. Slovani so se od sedaj naprej vedno udeleževali zborov in sku-ša'i doseči, kar sc jc sploh dalo. Po bosenski okupaciji jc vzel državno krmilo v roke grof Cd. Taaffc, kateremu je cesar naročil, da naj napravi mir med narodi. Nova zbornica jc imela konservativno-slovansko večino. Počasi so pridobivali Slovani pravice v šolah in uradih. Tudi naše šole na Slovenskem so sc deloma začele poslovenjevati in naš jezik prodirati tudi v urade.
Kakor so narodi napredovali v vseh strokah in se ic prosveta širila med ljudstvom, tako sc je od zdaj vedno bolj čul glas po raz-širjeniu volivne pravice. Dosedaj so imeli oni pravico voliti v državni zbor, ki so plačali najmanj 20 K davka. Leta 1885 jc državni zbor dal volivno pravico vsem, ki plačujejo najmanj 10 K Ali tudi to še ni zadostovalo in ko so kmetje in delavci zahtevali širšo volivno pravico sc je Taaffc odločil ustanoviti splošno kurijo za vse državljane. Izneljal je ta načrt šele minister Badeni, ki je odločil tej kuriji 72 mandatov in obenem dal v kurijah tudi onim še volivno pravico, ki so plačevali vsaj 8 K davka.
Tako ie štel novi državni zbor leta 1897 s peto kurijo 425 članov. To število sc je ohranilo do letos. Korak za koiakom si jc ljudstvo uridobivalo pravice in najnovejši čas nam bo dotiesel ono zaželjeno darilo, za katerim smo
stremili že dokaj let. Splošna in enaka volivna pravica .ie sprejeta in gotova stvar! Devet let je stal naš državni zbor na dveh bergljah, fcna se je opirala na stare privilegije, druga manjša na pravico in enakost. Kako se bo razvijalo ustavno življenje v bodoče, bo pokazala pri-hodnjost.
ssss«,
Političen pregled.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Gospodje so v zadregi! Čudno vendar, da gospoda pride enkrat v zadrego, ki si vendar povsod zna pomagati. Sedaj so pa vendar enkrat v zadregi. Cesar je za novo vol. pravico, vse ljudstvo in od njega izvoljeni poslanci so za splošno in enako vol. pravico, samo gospoda iz gosposke zbornice ne. To so tisti knezi, grofi, baroni, ki so zmiraj pravili, da so za cesarja in da morajo miriti ljudi, kadar so nepokorni; sedaj se pa sami puntajo in nočejo sprejeti nove vol. reforme. Kakor smo pa zadnjič povedali bodo gotovo odjen-jali. Česar jim .ic rekel, da odstopi nekaj svojih pravic, da bo imenoval samo 180 članov v gosposko zbornico, ko jih je sedaj lahko imenoval kolikor jc hotel. Zato je splošno mnenje, da bodo gospodje počasi postali bolj voljni in bodo sklenili, kar hoče cesar in ljudstvo. Sedaj sc poroča že o govornikih, ki bodo nastopili v gosposki zbornici. Z veseljem in ne samo z veseljem ampak res s pravo radostjo moramo poročati, da je med prvim govorniki oglasen tudi naš presvitli ljubljanski knezoškof Anton Bonaventiira Jeglič. S ponosom in radostjo moramo poročati, da imamo mi škofa, ki ni samo naš vnet dušni pastir, ampak, ki drži res z ljudstvom, ki jc sam izšel i/, pri-proste kmečke hiše in zato ve, kaj bo kmetu in delavcu najbolj koristilo. Marsikdo se sramuje svojega rodu, ki pride na višje mesto in pozabi na stan in težave svojih tovarišev in bratov in sestra, toda naš presvitli knezoškof brani ljudske pravice povsod naj si bo doma ua prižnici ali pa na Dunaju pred cesarjem. Kako jc cesar sam vnet zanjo, sc kaže s tem, da se govori, da bodo prišli glasovat za splošno iu enako volivno pravico tudi vsi cesarski princi, da osramote naše grofe in barone.
Toda tega ni bilo treba, zadnja poročila že prinašajo veselo vest, da je tudi gosposka zbornica sprejela volivno reformo, iu sicer ne-izprenienjeno, vendar pa s pridržkom, čc sprejme poslanska zbornica postavo, da cesar sme imeiovati v gosposko zbornico najmanj 150 in največ 170 članov.
BOSNA.
Kadar sc snidejo delegacije, vselej se govori tudi o Bosni. Leta 1878. so namreč naši vojaki posebno slovenski regimenti 17, 7, 47. 97, pridobili Bosno in Hercegovino naši državi in zato jc doli sedaj avstrijska vlada. Kaka jc pa naša avstriiska vlada, pa mi sami precej čutimo. Kier je Ic mogoče vsilijo nemške uradnike, kakor Slovencem na Koroškem in Štajerskem, tako tudi Hrvatom in Srbom v Bosni. Hrvaški poslanec iz Dalmacije duhovnik Biankini, ki je znan med poslanci, da je skoro najboljši govornik, jc prijel zavoljo tega ministra, zakaj ne uredi v Bosni razmere tako, kakor si želijo njeni prebivalci. V Bosni je pa še zato bolj nerodno, ker so ljudje različne vere. Nekaj je katoliške vere, nekai pravoslavne, ali kakor pri nas po nekaterih krajih pravijo starovercev, in nekaj mohamedanccv. Vlada pa se ne ozira na nikogar in nasprotuje vsem, tako da ni nikdo zadovoljen. Kaj je vladi mari, kako molijo ljudje Boga. Mi že
vemo, da je katoliška vera prava in da bi bilo za vse najboljše, da bi živeli v katoliški cerkvi, toda da bi koga kdo silil, kaj bo kdo veroval tega na nikdar ne moremo dovoliti. Mi sc borimo ravno zato. da lahko vsrk prosto izvršuje svoje bogoslužje in zato tudi ne pustimo, da bi sc ta pravica kratila starovercem ali pa mohamedancem. Veseli smo, če se kdo spreobrne, da bi ea pa vlada silila k veri, to si pa odločno prenovemo. Pa tudi v političnem oziru bosenska vlada ni dobra. Vlada vleče enkrat z enim. enkrat z drugim, zmiraj pa gleda, da z bogatašem. V Bosni je še veliko gozdov. Vlada na. namesto, da bi mislila na to. da bi kmetje skrbeli za gozdove in sami zaslužili pri lesu je pa oddala sekanje lesa bogatim Judom, ki vozijo les v Italijo. Tem dovoli na železnici znatno znižane cene, tako da še naš les iz Kranjske in sploh iz slovenskih kraiev zgubi mnogo vrednosti, ker italiianski prekunci dobivajo dosti lesa iz Bosne. Seveda ima nazadnje dobiček samo Jud, ne pa kmet, ki les prodaja. To se mora izpremeniti. Minister ie obljubil izbolišanje, če bo le obljubo tudi držal.
OGRSKA.
Četudi smo z Ogri pod enim cesarjem, vendar se nam zdi, kakor bi živeli Ogri v kaki drugi državi. Seveda brez prepira ne gre. Ogri misliio polagoma napraviti svojo državo in zato delajo vedno na to, da bi dobili od cesarja kolikor mogoče veliko pravic. Dolgo časa jim je šlo tudi precej po sreči, posebno pa kolikor časa so bili avstrijski poslanci skoro sami liberalci. Tem ljudem ie bilo treba dati Ic malo denarja, pa so dovolili Ogrom vse. kar so hoteli in iz naših davkov so zidali na Ogrskem železnice. Ko smo pa liberalce izrinili iz državnega zbora se je pa obrnilo. Naši poslanci niso več tako neumni, da bi Ogrom vse pustili delati, kakor bi se jim poljubilo. Zato pa Ogri vedno zabavl;aio proti nam. — Da pa bodo te stvari še boli jasne moramo povedati. kaj so Ogri. Mi namreč imenujemo vse ljudi Ogre ki so pod ogrsko vlado, tudi Hrvate štejemo med nje. Toda na Ogrskem je ravno na ta način, kakor pri nas, seveda še slabše. Kakor hočejo pri nas Nemci gospodariti, tako ra hočejo na Ogrskem Mažari. Teh ie malo čez sedem milijonov. Razun teh je pa na Ogrskem še poldrug milijon Hrvatov, 1 milijon Srbov, 3 miliione Rurmmov, (ti govore skoro tako kakor Lahi), 2 miliiona Slovakov (ti govore kakor Čehi) in pol milPona Rusinov. Če pa prišteiemo še dva milijona Nemcev, ki so se že nred par sto leti naselili na Ogrskem, je torej Mažarov dobro sedem milijonov, drugih narodov pa 10 miljonov duš. In vendar hočeio Mažari vse drugače stiskati in pomaža-riti. Vsiliuiejo jim niažarske uradnike, mažar-ske šole itd. No, ljudje so teh neumnosti že siti. Vsak si misli, kaj si pa ti več če si Mažar ali Nemec, saj te je mati tako naučila govoriti in če ie mene mo;a mati drugače, to tebi nič mar in zato jaz nisem nič manj kakor ti. Prav imajo ti Mudie če ne takoj, bodo pa gotovo v nekaj letih dosegli svoje pravice, ker takih neumnosti kakor jih delajo Mažari, pameten človek ne bo prenašal.
FRANCOSKI BOJ.
Izgon kardinala Rlš£rja iz nadškofjske palače.
2e zadnjič smo pojasnili vkratkem boj cerkve s francosko framasonsko vlado, ki v imenu svobode preganja vero in cerkev iu njene služabnike-duhovnike. Na poziv vlade so morali zapustiti škof e svoje palače, župniki svoja župnišča, bogoslovci so bili izgnani iz mnogih semenišč in bodo morali iti k voja-
kom. Žalostni so sicer ti dogodki, ki se vrše na Francoskem, pokazali pa so, da katoliška cerkev še ni umrla, kakor so ji napovedali liberalni listi, pač pa je zavel nov, svež duh v življenje cerkve na Francoskem. Francoski katoličani so se začeli zavedati svoje dolžnosti, ki jim io nalaga vera, da namreč tudi v preganjanju nastopajo kot verni sinovi katoliške cerkve in da se ne ustrašijo protiverskega nasil-stva. Francija je še vedno katoliška! Tudi v glavnem mestu francoske države v Parizu, v katerem so se skovali vsi proticerkveni zakoni, ki je središče framasonstva in brezver-stva še ni zamrla katoliška misel in ni še izginil iz vseh src verski čut. Še so katoličani tudi v tem mestu, kar se je silajno pokazalo v pretečenem tednu, ko je moral 17. t. m. zapustiti na vladino povelje nadškof in kardinal pariški Rišar nadškofijsko palačo. Vse je pričakovalo, da bo prizanesla vlada z izvedenjem svojih naredcb vsaj 881etnemu starčku kardinalu pariškemu, toda ona ne pozna pri izvajanju svojih krivic nobenega ozira in tako je moral tudi skoro 901etni starček zapustiti svojo palačo in se umakniti v privatno stanovanje, ki mu ga je poln veselja pripravil neki pariški državni poslanec. Veličasten je bil izprevod, ki ga ie spremljal, nad 20.000 ljudi je spremljalo svojega nadškofa, ko je zapuščal svojo palačo. Ko se ie raznesla po Parizu novica, kateri dan in katero uro bo zapustil kardinal svojo palačo, se je nabralo ob določenem času na tisoče ljudi, ki so drli v nadškof, palačo. Vkod je bil dovoljen le zanesljivim, znanim ljudem. Vsa palača se je napolnila, na dvoru se je nabralo natlačeno ljudi in od minute do minute se ie zbirala čedalje večja množica na ulici. Mladi možje in mladeniči so skrbeli za red, da se je vršil sprevod mirno. Ko pa se je pripeljal kardinal spremljan od vseh pariških župnikov, takrat je začela množica viharno pozdravljati svojega nadpastirja in tudi papeža z mogočnimi klici: »Živel papež Pij X« in »Živela svoboda«. Ko pa je ljudstvo ugledalo med sprevodom tudi dva francoska generala, enega admirala, več poslancev in drugih visokih dostojanstvenikov, jih je začela viharno pozdravljati.
Kardinal .ie blagoslavljal množico. Ob pogledu na sivolasega starčka je ista burno vpila: »Živel naš kardinal!« Ko pa se je hotel odpeljati voz, v katerem so bili kardinal, en škof in en general, tedaj so pristopili mladi možje pred voz, so izpregli konje in so peljali sami voz. ki se je mogeNe.počasi premikati naprej med nešteto množico. Ko pa se je pripeljal kardinal pred hišo, v kateri bode odslej stanoval, jc množica vdrla v hišo in napolnila vse prostore in dvorišče. Kardinalovo spremstvo s kardinalom se je komaj prerilo skozi navdušeno množico ,ki je padala ob pogledu na svoiega nadškofa na kolena, da jo blagoslovi. Čeravno je bil kardinal zelo utrujen je vendar blagoslavljal množico, ki je tako veličastno dokazala, kako ljubi svojega nadškofa. Nato je množica mirno odšla v cerkev sv. Frančiška Ksaverija, kjer je imel zahvalno opravilo pomožni škof. Kot pooblaščenec nadškofa se je zahvaljeval množici za vdanost in ljubezen, ki .io je izkazala svojemu nadškofu. Nato se je množica razšla. Pokazala je, da je tudi še v glavnem mestu Francije katoliška vera v srcu vernikov dovolj močna, da se pokaže, če treba tudi na viden način.
Demonstracije po celem Francoskem.
Tudi po drugih krajih francoske države so se vršile velike demonstracije ob priliki, ko so morali zapustiti škofje svoje palače. Po celem Francoskem se kaže, kako vneto in vdano je še francosko ljudstvo svojim voditeljem škofom. Vsi protiverski zakoni, vsa
gonja, ki jo je začela framasonska vlada proti cerkvi ne bo zatrla nikdar katoliške cerkve na Francoskem, naj pride tudi z najhujšimi preganjanji na dan. Zgodovina cerkve nam kaže, kaka preganjanja ie že pretrpela katoliška-cer-kev, a vendar nazadnje ie zmagala vedno Cerkev! Ona je božja ustanova in ni človeške moči, ki bi jo mogla premagati. Vedno in vedno se ponavliajo in se bodo ponavljale besede Odrešenikove: »In peklenska vrata je ne bodo premagala« in to se kaže tudi sedaj na Francoskem. Njeni preganjalci bodo prah in nenel. izginili bodo z zemeljskega površja. Cerkev bo pa ostala do konca dni in nobena človeška sila je ne bo zatrla!
RUSIJA.
V spominu je še gotovo čitateljem »Do-moPubovim« ona za Ruse usodepolna bitka pri Čušimi za časa rusko-japonske vojske, ko sc je admiral Nebogatov vdal brez boja Japoncem, in ki je bila odločilnega pomena za zmago Japoncev. Sedaj razpravlja posebno mornariško sodišče proti admiralu tega bro-dovja, ki je predal brodovje v roke Japoncem, namreč proti admiralu Nebogatovu. Ruski car ga je vsled tega izključil iz mornarice, vzel mu naslov admirala, rede in pokojnino. Razprava se vrši na zahtevo Nebogatovo, ki si hoče oprati ta madež. Poleg Nebogatova je obtoženih še 86 bivših njegovih častnikov, ker se niso ustavili povelju svojega admirala. Nebogatov se je potegnil za svoje častnike in iziavi!, da, če bi se mu kdo izmed častnikov uprl v onem odločilnem trenutku, bi bil vsakega ustrelil. Svojo vdaio ie zagovarial s tem, da ni hote! brez koristi žrtvovati 2500 mladih mož. Sodišče je zaslišalo tudi glavnega poveljnika ruskega vzhodnega - azijskega bro-dovja admirala Roždestvenskega. Ta je izjavil, da ladje in topovi niso odgovarjali zahtevam moderne vojske na morju. Glede častnikov je izjavil da sploh ne more razumeti, kako da tožijo podložne častnike zato, ker so ubogali svojega najviš:ega poveljnika. Brez milosti bi tudi on ustrelil vsakega, ki bi se mu bil ustavil. Roždestvenskemu je tudi neum-Ijivo, kako naj bi preprečili mlajši častniki predajo brodovja. Naj bi bili zvezali in vrgli svojega admirala v morje? Na eni strani se zahteva od vojaka brezpogojna pokorščina, na drugi strani pa naj bi se uprl svojemu poveljniku! Ko je zapustil Roždestvenski sodno dvorano so vsi obtoženci, zagovorniki in občinstvo vstali, kar se še ni zgodilo v nobeni sodnijski razpravi. Razprava še ni končana. — Govori se. da je razmerje med Japonsko in Rusko jako napeto in da je pričakovati kakih hudih posledic. Japonska hiti z oboroževanjem svojih čet in z popravljanjem bojnih ladij.
Listek.
Mir ljudem na zemlji...
(Božične misli; zapisal F. B.)
Pred več kot devetnajststo leti je bila noč kakor danes. Neštete zvezde so gorele v višinah, da se ti jc zdelo kakor bi žerjavice nagrabil v smetišnico in jo zavihtel po nebu od vzhoda do zapada. Lepa je bila ta noč; svet še ni videl lepše.
Naenkrat pa se je zasvetilo vse nebo. V lahnem, modrem siju so blesteli betlehemski griči, tam spodaj pa je ležalo rojstno mestece Gospodovo s ploščatimi strehami, mirno in pokojno.
Pastirji, ki so čuvali svoje črede tam gori na gričih, so se prestrašili čudne svetlobe. In glej, angel Gospodov je stopil prednje, siiaj božjega veličastva ga ie obdajal, in govoril je: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanim vam veliko veselje, katerega bo deležno vse ljudstvo; danes vam je namreč rojen v mestu Davidovem Zveličar, kateri je Kristus, Gospod. In to vam bodi znamenje: Našli boste Dete, v plenice povito in v jasli položeno.«
Neznano veselje se je polastilo pastirjev. Precej so popustili svoje črede in so hiteli proti Betiehemu. V višinah pa je zapel nebroj angelov v nebeškolepo pesem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje« . . .
Sveta noč! Božja noč! Sam Bog, večni in Vsemogočni, se je učlovečil, da prinese ljudem miru in pomoči. Ni se rodil v kraljevem gradu in ne v ponosni palači, tudi v revni ko-čici ne. V skalni votlini ob Betiehemu, kamor se je zatekala živina ob nevihtah in vetrovih, je prišel na svet Kralj vseh kraljev. Mati njegova je bila revna Devica in rednik njegov je bil — rokodelec. Ubogo božje Dete!
Ubogo? O ne! Kralji in modrijani sveta se v ta lepi božični večer klanjajo Detetu, položenemu v jasli tam v borni betlehemski votlini. Od vzhoda do zapada kipi iz krščanskih src verna molitev k malemu Jezuščku; in ubogo Dete li.ie milost v iskrene duše. Samo je polno uboštva in trpljenja, a n a s dviga k sreči in blaženosti. »Znana vam je milost Gospoda našega, Jezusa Kristusa, da ie zavoljo nas ubog postal, ko je bil bogat, da bi po njegovem u b o š t v u obogateli.« (2. Kor. 8, 9.)
Takoj ob rojstvu hoče biti božje Dete vzglednik in učitelj vsemu svetu. Ali nam njegova revščina ne kliče glasno, da pred Bogom niso veliki tisti ljudie, ki se šopirijo v bogastvu in veselju, ampak oni so njegovi izvoljenci, ki so skromnega duha in ponižnega srca. »Blagor ubogim v duhu, ker niih jc nebeško kraljestvo!« Pri jaslicah se učimo, kako nično in slabotno ie vse, kar se blišči v svili in zlatu; srce pa, v katerem stanuje božji militi sveta zadovoljnost, je najbogatejše ... In zato, vi ubogi in zaničevani, pohitite v tem lepem božičnem času pred jaslice, in spomnite se, da je bil tudi vaš Gospod in Kralj ubog kakor vi. Prejmite v teh dnevih milosti in miru, zadovoljstva in sreče od najubožnejšega Deteta, ki se je kdaj porodilo na svet! Pridite!
. . . pokleknite! . . . molite! . . .
* * *
Ah, lahka je molitev v sveti betlehemski votlini. Božje Detece leži v jaslih in ob njih kleči Mati Devica. Nebeška radost ji polni čisto srce, nepojmljiva ljubezen do Sinu njenega preveva vse njene misli. In gotovo se ji vnovič v duši poraja lepa pesem: »Moja duša poveličuje Gospoda . .
Pastirji so zbrani okrog jaslic, da molijo Dete nebeško. A Marija jih ne opazi, ker je vsa zaverovana v najdražji zaklad svojega življenja. O najlepši vzor čiste materinske ljubezni!
Toda — čujte — naš brezverski čas se trudi, da spodi tudi to najčistejšo materinsko ljubezen — v kot. Razbiti hoče svete družinske vezi, ki so temelj vse človeške družbe, zasejati hoče razpor v rodbine in zasaditi v srca mesto ljubezni — sovraštvo. Laskajoč se človeškim strastem hoče pehniti ženo v sužnost, otroke v siroščino, moža v uničujočo razkoš-nost, razdreti hoče — zakonsko zvezo. To so želje našega brezverskega časa, ki se noče skloniti pred jaslice, kjer deli božje Dete svoje milosti.
Vendar tudi na brezverska srca trka ob božičnem Času angelska pesem: ». . . mir lju-
dem na zemlji!« V borni betlehemski votlini, tam je doma sveti mir, kakršnega svet ne more dati. Angeli božji ga razglašajo široin zemlje, in trda srca sc omehčujejo, mrzla se ogrevajo, čez ves svet plava sveti mir, božji mir. —
O !e pridite vsi in sklonite se k jaslicam! Nežno božje Dete bo tudi vas, ki ste hodili po grešnih potih, pogledalo z usmiljenimi očmi. Pridite! Zrli boste Devico-Kraljico, videli boste z dušnimi očmi njeno čisto srce, in objel vas bo božji mir in napolnil dušo vašo. Učite se tu ob jaslicah, da je zakonska zveza ne-razrušna, učite se, da mora družinsko življenje vezati taka ljubezen, kakršno zrete tu v borni betlehemski votlini. Raz vseh obrazov, glejte, sije sveta čistost in brezmadežnost. Tukaj v svetem božjem miru živi družina, ki je postala prvi vzor tisoč in tisoč srečnim krščanskim družinam: vsa razbrzdanost brezverskega sveta nc bo izbrisala človeštvu iz spomina Matere Device, ki je najlepša vzgled-nica krščanskim materam; in sveti Jožef, vzor devištva, bo vekomaj svetil potujočemu človeštvu kot najsvetlejša zvezda-vodnica.
Zato pa, vi, ki ste dobre volje, sklonite se v ta lepi božični čas pred jaslice in odprite svoja srca. Tisto Dete, ki je sredi velike paganske teme prižgalo luč resnice in milosti, bo tudi v vaša srca poslalo božji žarek, in nebeški angeli, ki v ta lepi božični čas po vsem svetu oznanjajo bož i mir, bodo tudi za vas izprosili od božjega Deteta milosti, da boste z njimi zapeli večnolepo pesem: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje« . . .
• * *
Lepa pesem! Človek bi jo slušal na veke in bi sc ne naveličal. Saj nam lije toliko tolažbe v revna srca in daje toliko moči našim šibkim dušam. Nežno Dete v betlehemski votlini — to je naš večni cilj, h kateremu sc vedno in vedno povračamo v težavah in borbah življenja. Saj verujemo zvesto, da je on m o -č n i Bog, ki je premagal svet in z neovrgljivo silo svojega nauka razbil in stri jeklene sulice in bodala poganska. Mir nebeški je prinesel ob hož.čnc času na svet, a poganski narodi in vse sile pekla so sc dvignile nasproti Njemu, ker niso hotele sprejeti božjega miru. Lili so potoki krvi, mučeniški ognji so plapolali, divje zvci so besnele, toda zaman. V krščanskih srcih je dihal mir božji, ki ga jc Gospod prinesel na svet, iu ta sveti mir je premagal vse sovražile sile. Poganstvo iu brezverstvo, narodi in države, mogočno bogastvo vehkašev- ne-vernikov, vse je tonilo v propast, ubogi in za-sramovani krščanski mučeniki pa so zmagoslavno upirali svoje poglede \ Kralja nitičeni-kov, v Kristusa. Trdno so verovali, da bo venec zmage si priboril On — mogočni Bog.
In tudi v današnjih dneh se ponavlja ista igra. Novi brezverci sc z naporom vseh svo-jih moči dviga o proti Njemu, ki je prinesel božji mir z neba. Kristus, krščanstvo, krščanska pravica in ljubezen — to so tisti visoki vzori, ki jih hoče zatreti in uničiti današnje stoletje. Odtod toliko bojev, toliko trpljenja in gorja, pa tako malo miru v današnjih dneh. Ali vendar . . . tudi v tem težkem položaju stopa krščanstvo svojo zmagoslavno pot naprej in lije božični mir v srca človeška. Ljudstvo premišlja svoje trpl.enje ter išče, kje biva vzrok sedanjega gorja. In spoznanje prihaja v duše človeške: toliko gorja in bede zato, ker je brezverski svet — zapustil Boga! Kaj je bolj očividno, kakor ta resnica? Iztrgajte človek'! vere iu v srce se bo naselila praznota in obup Človeštvo hlepi po bogastvu in slavi ter zameta zakon krščanske ljubezni.-Zato m čuda da ves naš čas preveva podlo in brezsrčno samoljubje, ki divja dalje in dalje, naj se tudi pod železnim kopitom v smrtnem boju
zvijajo milijoni. Ni čuda, da se mogočni jia-silniki šop.rijo v svobodi, a za slabejše, ki nimajo sile, ni pravice.
Spoznalo je človeštvo vsaj deloma, kje je iskati vzroka tej veliki bedi današnjih dni, in zda; se vrača iz puste in mračne tujine — h krščanstvu. Vsepovsod, v Ameriki in na Angleškem, v Rusiji in Nemčiji, na Danskem in Norveškem, da celo v brezvenii Franciji se vzbuja krščanska zavest in začenja krščanski preporod.
Z zaupanjem gledamo v bodočnost. Tista svetla zvezda, ki jc pred malone dva tisoč leti zasijala nad Betlehemom, sije še vedno v isti nebeškomili svetlobi. In angeli, ki so nekdaj oznanjali mir ljudem, razglašajo tudi dandanes širnemu svetu: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« Človeštvo naj da slavo
Bogu, in Bog bo dal mir človeštvu!
* • *
Kristus — luč in mir! Cesa si želi človeški d u h bolj nego luči? Po čem koprni strastnejc človeško srce, kakor po miru? In On je prišel v sveti božični čas raz nebo in nam je prinesel vsega —■ luči in miru.
Kako lep čas! Ob oknu slonim in zrem v bele poljane, pokrite s sneženo plastjo. Tam v daljini se blesti cerkveni zvonik, in svečano pojo božični zvonovi. Jaz pa se potapljam v svete misli . . . nazaj, nazaj v tisti čas, ko je Luč zasijala na vzhodu in so poslanci božji peli nad Betlehemom angelsko himno. Nič več nc buče borbe sveta, vse jc mirno in pokojno. Božje Dete se smehlja pred menoj v jaslicah, ob njih pa kleči Devica, zamaknjena v nebeške misli. In ob strani Device sto.i sveti Jožef; trudno oko mu počiva na Detetu. V srcu mu gori ljubezen božja. Samo ena misel mu kali srečo: da jc Dete božje tako ubogo in revno. Njegove žuljave roke niso v stanu, da bi nebeškemu Detetu olajšale trnjevo pot. Ali . . . saj ie bilo po večnem božjem sklepu usojeno tako, da mora to nebeško Dete hoditi nu-čeniško pot skozi življenje od Betleherna uo Kalvarije. In čc je bilo sklenjeno v nebesih, kdo bi prečrtal nebeške sklepe? Nobeni človeški duši ni usojeno, da bi mogla predrugačiti božje misli. Bog— večna Ljubezen — je hotel in zgodilo se je . . . Ubogemu tesarju je bilo izročeno v varstvo sveto Dete. Lahko bi bil dosegel to največjo čast mogočen kralj in vladar, ali Bog je hotel, da ubogi delavec čuva največji zaklad sveta. Tako so nebesa sama posvetila delo in s tem blagoslovila delavske stanove — v tolažbo vsem trpečim.
Zato pa vi, ki stanujete v palačah in se oblačite v svilo iu baržun, vi, ki živite v brezdelju in razkošju, sklonite sc pred jaslice in učite sc ceniti — žu 1 j a v e roke.
Žulji krvavi, dela ste trdega razglasovavci;
priče ste svete lepše bodočnosti oznanjevavci.
Dr. Krek.
• • •
... in zvonovi pojo ubrano in nalahno, kakor še nikdar poprej. Zareče oči upira nebo na zeml o . . . tiho . . . tišje . . . nebo se bliža . . .
In v teh svečanih trenutkih čuti duša človeška nadzemsko blaženost. Tam v kotu slone jaslicc in rdeča lučka gori pred njimi. Nebroj pastirjev hodi po hribcu med ovčicami. Pod hribom pa stoji hlevcc in v njem leži Detece božje.
Sveti čas!
Po vseh obrazih je razlit mir božji; v nobenih očeh ni opaziti žalosti. Sama sveta zbranost in zamaknjenost — tja v kot proti jaslicam. . .
. . ..in čudežni zvonovi brnijo v dalji ubrano in nalahno — kakor bi vsemu svetu oznanjali angelsko blagovest:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
Pozdravljena tisočkrat, Devica devic, ki si rodila — Zveličana sveta!
Pozdravljen tisočkrat, ti sveti tesar, ker jc tvojim žuljavim rokam Oče nebeški v varstvo izročil svoje edinorojeno Dete!
Naročajte in širite »Domoljuba«. ,,Domoljub" je najcenejši list, ki prinaša v vsaki številki ogromno koristnega in poučnega berila ter najraz-novrstnejše novice iz vseh krajev. V novem letu obeta biti še zanimivejši, ker so nam sodelovanje obljubili poleg dosedanjih še mnogi drugi dopisniki zlasti iz Spodnje Štajerske in Primorske. Kar nas najbolj veseli, je to, da so se prav pridno jeli oglašati naši vrli mladeniči, katerim se zahvaljujemo in jih prosimo, naj nam še nadalje ostanejo zvesti in tudi druge tovariše svoje pridobe za naš list. Prinašal bo ,,Domoljub" v bodoče zaznamek sejmov na Kranjskem, kar bo gotovo razveselilo naše kmete, da jim ne bo treba brskati po pratikah. Odmerili bomo tudi nov poseben prostorček ,,za naše gospodinj e", ki te toliko let v velikem številu podpirajo .domoljuba" z naročevanjem in torej zaslužijo, da „Domoljub" tudi njim posveti nekoliko več pozornosti iu skrbi. Upamo, da bomo s tem posebno vstregli našim gospodinjam. — Torej na delo sedaj ob praznikih! Povemo še, da je naš list najbolj razširjen, da zahaja v vseh pet delov sveta. Nekaj naročnikov imamo celo v Avstraliji, Aziji, veliko v Afriki in Ameriki.
„Društveni koledarček" za 1. 1907 je ravnokar izšel in se dobiva za 1 krono pri „Slov. kršč. socialni zvezi" v Ljubljani. Oblika je bolj priročna kakor dosedaj, vsebina pa jako zanimiva; zlasti pouk, kako treba urediti svoje zasebno knjigovodstvo, je silno praktično sestavljen; pridejane tabele pa vsakemu omogočujejo, da takoj prihodnje leto začne v koledarčku pravilno zapisavati svoje zasebne dohodke in stroške. Zato zlasti kmečki možje in mladeniči, se-zite po tej vseskozi praktični knjižici!
Mirni, bratje, vsaj nocoj!
Mirni, bratje, vsaj nocoj! Naj ne bo ga žal pogleda, naj nobena žal beseda ne zgreši se v ta pokoj!
Tam za Betlehemom spi Božje dete — dete zalo; Komaj, komaj je zaspalo . . . Naj li zopet se zbudi ?
Glejte! Modri svod svetal in odprta rajska vrata! . . . Kaj bi rekla Mati zlata ? Kaj bi večni Bog dejal5
Kadar spet bi blagoslov doli v ljudske krove zlival, vse osrečil - pa bi skrival vrh slovenskih ga domdv.
Kadar rajska Mati spet angele po zemlji pošlje, vsem blaginje bodo došle -a nobena ne v naš svet.
Mirni, bratje, vsepovsod I Videl nas bo miroljube in otel nas bo pogube Večni Oče in Gospod.
Mirno! Že se nižajo nam nebesa z blagoslovom . .. l iho vsak pod svojim krovom! -Angeli se bližajo —---
Sil vin Scirdenko.
Razgled po domovini.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči ob sklepu starega leta „Domoljub" vsem svojim naročnikom in prijateljem I
Zgodovina avstrijske ustave. Današnji „Domoljub" prinaša to, ravno sedaj tako važno razpravo. Iskreno priporočamo,
naj se po izobraževalnih društvih bogata tvarina, ki je tu zbrana, poljudno v predavanjih obdela. Tudi, kdor je bral razpravo, bo tako predavanje rad in s pridom poslušal.
V Gradcu je bil 22. t. m. promoviran doktorjem prava c. kr. finančni komisar
g. Anton Janežič iz Ljubljane. Novemu doktorju naše najiskrenejše častitke!
Nov zistem ljubljanskih branjevk. Dosedaj so branjevke na trgu preganjale mraz s tem, da so imele v piskrih žrjavico in se pri teh grele. Nedavno so pa po-gruntale drugo. Nanesle so skupaj kup
slarih košar in desk in vse to zažgale. Ko je pričelo dobro goreli, so drle skupaj in se ob plapolajočem ognju grele. Tega veselja pa niso dolgo uživale, ker prišli so tržni organi in ogenj so morale branjevke pogasiti.
Dober nasvet. Mestnemu policaju Pin-tarju, ki nadzoruje trg, kjer se pa oddajajo živila, bi svetovali, naj nekoliko dostojneje občuje s prodajalkami. Uboge reve prinesejo z dežele živila na prodaj, a g. Pintar vpije nad njimi in kolne liki surov živinski hlapec. Malo več olike bi ne škodovalo.
Umrl je 13. t. m. na očetovem domu salezijanski klerik č. g. A. M r a m o r iz novomeškega predmestja. Naj počiva v miru nadebudni mladenič!
Moč cerkve na Kranjskem. Izšla je na Dunaju v zalogi Leonove družbe lepa knjiga o delovanju cerkve v ljubljanski škofiji. Iz te knjige posnamemo, da je združenih v Marijinih družbah kranjskih 33.138 udov in v bratovščini sv. Rešnjega Telesa pa 109.200 članov. A ne samo na verskem temveč tudi na vseh drugih poljih, deluje cerkev z vso vnemo in živahnostjo.
Premog iščejo na Jagnjenici v župniji Svibno. Kakor pravijo, mora biti trboveljski premog v zvezi s šentjanškim. Ali bodo kaj našli in ali se bo obrestovalo kopanje, bo pokazala prihodnost.
Obrambena zveza zavednih obrtnikov se imenuje društvo, katero so obrtniki ustanovili nedavno v Ljubljani. Namen temu društvu je : varovati skupne in posameznega obrtnika koristi in mu dajati pravne svete. Kratko : Ta velevažna zveza se bo brigala za vse koristi obrtnega stanu in svojih članov. Liberalci so v svojem listu „Narodu" kajpada takoj napadli to zvezo ter psovali obrtnike, ki so se združili, da se medsebojno podpirajo in svoje itak slabo stanje po moči zboljšajo. Odbor te zveze je takole sestavljen: Weibel Jož., ključavničar, načelnik; Pust I., ključavničar; Ložar Jer., krojač in gostilničar, Anžič Franc, kolar: Globelnik Jožef, krojač ; Kunstler Fr., kovač; Rozman Fran, čevljar; Sirk Ivan, mesar; Kregar Ivan, pasar; Ogrin Ivan, zidarski mojster, Vrhnika; Babič Franc, krojač, Škofja Loka. — Pregledovalci računov: Končan Fran, slamnikar, Domžale; Trpin Matevž, slikar, Ljubljana. Novi obrambeni zvezi želimo mnogo uspeha!
Delavska akademija na Jesenicah. 8. in 9. t. m. se je vršila na Jesenicah jako dobro obiskana akademija delavcev. Došii so delavci iz raznih krajev Kranjske, Goriške a tudi vrli Korošci so bili dobro zastopani. Nastopili so najboljši govorniki, ki so želi obilo uspeha. V soboto 8. zvečer je bila veselica v novem delavskem Domu, v nedeljo popoldne pa ljudski shod, na ka-
terem je govoril g. Gostinčar iz Ljubljane. Shod je izrekel zahvalo našim poslancem, ki so v boju za volivno reformo stali zvesto na strani ljudstva.
Slovensko društvo. Tako se imenuje neko društvo ljubljanskih liberalcev, ki je zborovalo v „Narodnem Domu" v Ljubljani pred dobrim tednom. „Narod" je bobnal iti rotil vse svoje somišljenike, naj gotovo pridejo na občni zbor imenovanega društva. In prišli so - — — celih 27 mož je došlo. In ti so sklepali, kako bodo kranjsko deželo rešili iz rok teli hudobnih klerikalcev. Najbolj se je ustil dolgočasni poslanec, dr. Ferjančič, ki je svetoval, naj to društvo napravi pododbore po deželi in naj pošilja govornike na shode po deželi, da bo cela dežela dobro pripravljena za volitve in da bo zopet — tako si je mislil Ferjančič, a se ni upal tega glasno povedati — njega poslala na Dunaj , da bo v državni zbornici lenobo pasel, doma pa kot sodniški nadsvetnik polno plačo vlekel. Novi predsednik društva liberalni advokat dr. Kokalj je povedal, da bodo člani dobivali za znižano ceno ali pa brezplačno »Gorenjca" in „Notranjca". Te liste bodo torej vsiljevali liberalci z novim letom našemu ljudstvu. Vsakdo, ki bo dobil liberalne liste naj jih vrže tja, kamor spadajo — v peč.
Ljubljanski knezoškof premilostni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič se je mudil v nedeljo 16. t. m. v Šmihelu pri Žužemberku, kjer je spovedoval in pridi-goval; v sredo 19. t. m. se je odpeljal na Dunaj v gosposko zbornico, da glasuje za splošno in enako voiivnu piavico, v nedeljo 23. pa se je pripeljal zopet v Ljubljano.
Lepo božičnico so napravili zavedni volivci starološke občine „Slovenski Ljudski Stranki/ Pri občinskih volitvah so v dveh ra;:redih z veliko večino popolnoma porazili liberalce. To občino so namreč imeli do sedaj liberalci v posesti. Sedaj je končano njihovo gospostvo. Le v 1. razredu so zmagali z enim glasom. Liberalna stranka je smatrala Staro Loko za svojo nepremagljivo trdnjavo a ogromna večina ljudstva je pokazala, da ne mara nič vedeti o liberalizmu. Naj slede tu zanimive številke: Pod-občina Starološka naših 95, liberalnih 35, podobčina Dovfarje naših 97, liberalnih 50, podobčina Godešič naših 96, liberalnih 6. V lil. razredu so nato dobili naši 232 glasov, liberalci samo 22, v II. razredu naši 56, liberalci 10. V I. razredu naši 13, liberalci 14. Naj bi tudi druge občine tako temeljito obračunale z liberalci. Slava vrlini
Starološkim volivcem!
Premog nad Št. Rupertom. Z ozirom
na gradnjo nove železnice Trebnje-Št. Janž so se Št. Ruperčani jeli bolj brigati za svoje prirodninsko bogastvo v hribih. Slutilo se
je že prej, da nimajo premoga samo v Št. Janžu, ampak da sega premog tudi v gorovje fare Št. Rupert. In res so jeli te dni kopati v Ravnili, 3/,, ure nad Šl. Ru-pertom na severozahodni strani in prišli so do premoga, katerega so prišli preiskavat že neki Nemci. Ne samo železna ruda torej tudi drugih rudninskih snovij se bo dobilo. Zato naj bi vendar odločilni faktorji gledali, da se železnica pritegne kolikor možno blizu Št. Ruperta. Pozor torej!
Za vodovod v Clrknici in Rakeku, ki bo stal 410.000 kron, je sklenil deželni odbor, da prispeva z 25 odstotki. Sklenil je prositi vlado, da država prispeva z 50 odstotki z ozirom na to. da je vodovod že zaradi vojaških vaj ondi nujno potreben.
Nov most v Ljubljani. — Osuševanje barja. Dela za osuševanje barja se prično s poglobitvijo Ljubljaničine struge 1. 1908 in se nadaljujejo potem dalje proti barju. Vsi stroški bodo znašali 4,184.000. Sedanji Frančiškanski most bodo podrli in v smeri Stritarjeve (Špitalske) ulice zgradili nov most, ki bo širok 16 metrov, kakor so široke Stritarjeve ulice.
Utopljenka v blejekem jezeru. Z Bleda se nam poroča: Tu so dne 14. t m. iz jezera potegnili 26letno Terezijo Rogač, ki je pred 14 dnevi izginila z doma. Re-vici se je v zadnjem času omračil duh. Svetila ji večna luč!
Za notarja v Tržiču je imenovan notarski kandidat g. M. Marinček, za nolai,'a v Senožečah pa notarski kandidat g. Ivo Bakovnik.
„Na ples." Ravnokar je izšla knjižica „Na ples" v drugem natisu. Prvi natis je bil v par tednih popolnoma razprodan. To priča, da je knjižica moderne veljave. Na stotine naročil je prišlo iz vseh strani slovenskih pokrajin za drugi natis, šc preden je bil obelodanjen Sedaj upamo, da vstre-ženio vsem naročnikom. Cena knjižice je tako nizka (30 stotnik;, da se komaj pokrijejo stroški, to pa radi tega, da je poma-gano tudi revnejšim slojem. Knjižica je pisana za prijatelje in sovražnike plesa, za izobražence in preproste, za stare in mlade in za obojni spol. Slovensko časopisje je splošno prvi natis prav laskavo ocenilo. Priporočajo se večje naročbe. Naroča se po dopisnici (ker se bodo prilagali poštni čeki; edino pri upravi in uredništvu »Družinskega prijatelja" v Trstu (Via S, Francesco d Asissi 15, 1. n.).
Listnica uredništva: Cenjene dopisnike ..Domoljuba" opozarjamo, naj svoje dopise tudi podpišejo s pravim imenom. Vsakemu je zajamčena uredniška tajnost. Dopisi brez podpisov romajo v uredniški koš,
Gorenjske novice.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
Varčnost med mladino. ..Čebelica",
ki jo je januarja t. I. ustanovila Blaž Potočnikova čitalnica, je zaključila svoje račune. Vložili so vanjo odrasli mladeniči in deklet. 757 kron 19 vin., otroci pa 872 K 70 vin., torej skupaj 16.29 K 89 v. Od tega so dvignili 890 K 26 v., ostala vsota pa je naložena v domači hranilnici. Pa tudi od dvignjene vsote 890 K 26 v. je večji del na lastna imena vlagateljev naložen v tukajšnji hranilnici. ..Čebelica" je bila torej prvo leto svojega obstanka pridna, naj pri tej ali še večji pridnosti vztraja tudi v novem letu!
Po potresu leta 1895 razdejano podružnico sv. Marjete v Kosezah bodo spomladi začeli popravljati. Načrt je vlada že odobrila. Oboke v cerkvi bodo podrli in jih nadomestili z lesenim stropom, vse cerkveno zidovje in tudi zvonik bodo močno zvezali. Stopnjice na cerkev in v zvonik bodo postavljene zunaj cerkve. Tako bo ta cerkvica po dolgi debi 12 let zopet enkrat slu'ila svojemu namenu; drugo vprašanje pa je, če bo tudi ljutisivo zadovoljno s tako popravo: leseni »trop in stopnjice zunaj ceikvel
Knjigovo tskl tečaj Poročilo v zadnjem „Domoljul>u" o sestanku kmetijskega drt š va s^opol iujemo v toliko, da se je g.vorlo tu-1i o podučuem tečaju za knjigovodstvo. Kdor se želi učiti, naj se do Novega leta oglasi pri načelniku društva, gospodu A. Belcu.
Liberalno Izobraževalno društvo ali kaj? Iz Št. Vida nam poroča kmečki fant: Nekak shod je imela tukajšnja podruž-rica kmetijske družbe v nedeljo 16. t. m. v Žibertovi gostilni na Trati. Predaval je znani Pire iz Ljubljane. Njegovo predavanje je bilo strokovno, žlindre se ni prav nič dotaknil. Zanimati nas pa mora to, da sta na tem shodu imela vodilno besedo oba liberalna Žirovnika. Nadučitelj Žirovnik se je najprvo spodtaknil ob tri fante, ki ne trobijo v njegov liberalen rog, a so vseeno prišli na ta »strokoven" shod. Prišli so, ker je „Knietovalec" vabil vse, tudi neude. — Širokoustni Žirovnik pa je zbranim 40 zboro-valcem oblastno naznanil: „Sicer imamo tri ogleduhe tukaj, pa se jih nič ne bojimo, ker smo dobro namazani." Kaj ne bo dobro namazan, ko je pred njim na mizi stalo par steklenic piva in prazen krožnik, raz katerega je ravnokar pospravil klobaso. Mi kmetje se ne moremo vsak čas tako namazati. Dalje je predlagal ta „namazani" učitelj in vsaj desetkrat ponovil nasvet, naj bi se zbirali vsako nedeljo k podobnim sestankom, kjer bi se kaj učili in malo po-
zabavali Tako nam poroča udeležnik tega shoda. Žirovniku naj bi lorej kmetijska podružnica služila v namene liberalnega izobraževalnega društva. Svobodno rtiu. Garantiramo mu pa, da bo s tem potlačil še tisto trohico življenja, kar ga je zdaj še v Šentviški kmetijski podružnici. Saj so ravno vsled liberalnega rovanja »dobro namazanega" Žirovnika šentviški kmetje že pred le ii v veliki večini izstopili iz podružnice in ustanovili lastno kmenjsko društvo, ki šteje že 67 članov, je brez dolga in prav dobro uspeva vkljub blatenju, s katerim ga obkladajo ravno Žtrovnikovi pristaši. V kmetijski podružnici so pa le še znani Žtrov-nikovci liberalnega kalibra in nekaj m6ž, ki prehitro pozabijo, kdo da je ta Žirovnik, o katerem se je dr. Tavčar pohvalil, da najboljše dela za liberalno stranko na Kranjskem, tisti Žirovnik, ki je bil na zaupnem shodu one stranke, ki je vzela na program razporoko, ločitev cerkve od države, ločitev cerkve od šJe. Zato pa pozor na ta liberalna društva pod patronanco kmetijskih podružnic 1
Iz radovljiškega okraja.
l-overjenik »Vzajemne zavarovalnice" za Bled in okolico je sedaj ondotni organist g. Janez Lapanje, kateri se slavnemu cbčin->tvu prav toplo priporoča.
Izobraževalno delo. Iz Oorij smo dobili poročilo, da je bilo 8. t. m. v tamoš-njem izobraževalnem društvu predavanje. Predaval je dr. Krek o socialnih organizacijah prvih kristjanov.
Občinske volitve na Breznici. Dne 16. decembra so se na Breznici zopet vršile občinske volitve in gotovo govorim iz srca vsej občini, ako povdarim, da so se vršile na vseobčo zadovoljnost. Županom je bil namreč zopet, to je vpetič, izvoljen naš vrli in za Breznico tako mnogozaslužni gosp. Anton Keržišnik, posestnik v Žerov-nici. Splošno se tudi ne bi moglo boljšega župana dobiti, kajti on ustreza vsaki zahtevi in stori tudi radovoljno več, kakor je njegova dolžnost.
Iz kamniškega okraja.
Dopis Iz Šmarce. Brali smo v »Domoljubu" da so (udi kamniškega župana izvolili med pogrebce liberalne stranke na Kranjskem. Ker so si pa očitali med seboj, da nobeden dozdaj za narod nič delal ni, se je po vsi pravici čutil prizadetega kamniški župan. Ker so povdarjali, da je treba med ljudstvo, je prišel advokat Kraut s svojimi kamniškimi prijatelji in damami v Šmarco med kmete se pokazat ter je bil prav prijazen. Kmetje so si pa mislili: da bi le takrat bil loliko prijazen z nami, ko imamo kaj opraviti z njim in je treba plačevati.
Smejali smo se mu, saj še za Kamnik nič ne stori, kaj se bo potem štulil med kmete, kateri so mu samo takrat dobri, kadar jih je treba izžemati. Šinarca še ni zanj; pa več sreče drugod.
V mestni hranilnici v Kamniku kar ne mirujejo. Še vedno hočejo terorizirati stranke in po sili jih hočejo pripraviti, da bi nehale vzdigovati vloge. Kako nespametno : ljudje so se pričeli zavedati in vedo dobro kaj delajo. Stranke pa, ki se ne marajo kregati s suroumi ljudmi, opozarjamo, da hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice kot gotov denar.
Možato so nastopili gospodje odborniki društva »Kamnik" v Kamniku v obrambo verske zavesti s tem, da so v polnem številu zbrani v svoji seji dne 16. t. m odpovedali soglasno g. Slatnarju lastniku in tiskarju »Našega lista" prostore v »Kamniškem domu". Ta list je v številki 74, dne 14. t m infamno napadel pastirski list avstrijskih škofov glede zakona in šole ter je, kakor mu je narekovala »Svobodna (t. j. framazonska) misel" poživljal slovensko ljudstvo k izstopu iz rimske cerkve. S tem odločnim nastopom so pokazali gg. odborniki društva »Kamnik", da napredujejo in vrlo umevajo duh časa.
Nova .Hranilnica" v Kamniku izvrstno napreduje. V kratkem času, kar obstoji, ima že nad pol milijona prometa. Dobra stvar se saina hvali.
Iz Mengša. Izobraževalno društvo v Mengšu je kupilo Ladšteterjevo tovarno za društveni dom. To poslopje stoji na najlepšem kraju v Mengšu, je enonadslropno in v jako dobrem stanju. V prvem nadstropju je velika dvorana za shode, predstave in veselice, ostali prostori se bodo porabili v razne namene. To bo eden najlepših in največjih društvenih domov na Slovenskem.
Predavanje. Dne 16. decembra je izobraževalno društva v Mengšu priredilo predavanje v Ladšteterjevi tovarni. Govor je bil o zadružništvu. Prišlo je k predavanju 250 do 300 poslušavcev. Kako so se zanimali za predavanje, kaže to, da so za to in ono popraševali med govorom. Ker ima društvo sedaj kraspe prostore, upamo, da se bo vedno več udeleževalo predavanj
Božičnlca. Na sv. Štefana dan popoldne ob 3. uri je priredilo izobraževalno društvo v Mengšu božično veselico s petjem, deklamacijo, tamburanjem in tombolo. Vstopnine ni nikake bilo.
Sv. misijon v Mekinjah prvi teden v adventu se je prav dobro obnesel. Ljudstvo domače in iz okolice se ga je prav pridno udeleževalo. Da bi sad ostal trajen I Čč. gg. misijonarjem za obilni trud: Bog plačaj I
Iz kranjskega okraja.
Župan Janez Brodar v Hrastju pri Kranju je umrl in so ga v soboto pokopali v Šenčurju. Pokojnik je bil občespo-štovan mož, trdnega krščanskega prepričanja. Njegovo smrt bridko občuti vsa občina. Pogrešali ga bodo posebno siromaki, katerim je bil dober oče. Županske posle je vodil z veliko marljivostjo in požrtvoval nostjo. Izvrstno je skrbel tudi za svojo družino. N. p. v m.
Iz Preddvora. Pri nas že dalj časa gospodari huda bolezen vročnica (legar). Iz Bašlja že od začetka šole ne smejo otroci v šolo. Zanesla se je ta bolezen tudi na Zgornjo Belo in v eno hišo v Tupaličah Nekaj jih je vročnica tudi že pobrala. Hvala Bogu, kaže se vendar, da bolj in bolj po-jenjuje. — iz našega izobraževalnega društva malo izveste. Vsega tudi ne poročamo. Poročati pa moramo, da nas je pretečeno nedeljo eden naših udov Aleš Pekovec. občinski sluga, prav razveselil s povabilom, da hoče sam nastopiti ter nam kaj koristnega povedati, ln res, govoril je o občini, o njenem pričetku, delovanju in posebno o pravicah župana. Vnemal je naposled tudi druge ude, naj po njegovem zgledu nastopajo, posebno mladi, da bo naše društvo oživelo in res živelo. Naj berejo kaj o gospodarstvu, kmetijstvu. Alešu Pekovcu smo za pogumen nastop in za koristno predavanje hvaležni ter mu kličemo : Še večkrat nastopiti!
Iz Smlednika. Pisali smo že enkrat, da bi bilo potrebno tudi pri nas izobraževalno društvo, in sedaj pišemo zopet in kličemo na delo. Mladeniči sedaj po zimi, ko se drugod vrše predavanja v izobraževalnih društvih, je pri nas vse nekako zaspano, ob nedeljah popoldne gredo fantje navadno v gostilno, kjer si pri vinu preganjajo dolg čas. Ako bi se ustanovilo tako društvo in poskrbelo za podučna predavanja, bi se možje in mladeniči marsikaj koristnega naučili mesto da bi po gostilnah sedeli. Na delo, mladeniči in možje, naša fara je skoraj največja na Gorenjskem, pa nimamo nobenega društva. Poglejmo na Presko, celo Zapožani so nas prekosili. Tu^li mi moramo napredovati! — Mladenič smledniške fare.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Možje volivci občine Dobiiče! Takoj po praznikih pride za nas važen dan, dan volitve. Gledati moramo, da se bomo hrabro držali. Voliti moramo za župana slovenskega in katoliškega moža. Naš bodoči
župan mora biti torej kakor dosedaj vedno Slovenec. Da to povdarjam, naj se nobenemu čudno ne zdi. Naša občina obstoji pravzaprav iz dveh, dobliške in maronske. V prvi so sami Slovenci, v drugi je večina Slovencev. Vkljub temu imamo vedno hud boj, ker se nekateri naših mož za volitve premalo zmenijo. Kočevarji pa vedno bolj napenjajo svoje sile Gotovo je še vsakemu v spominu, kako agitacijo so razvili pri zadnjih volitvah. Koliko so se trudili posamezni. kaže samo to, da je eden zapravil za to delo ves denar, ki ga je dobil za prašiča. Hodil je po kočevskih vaseh do njihovega največjega gnezda — Kočevjti kakor kak prerok in jih priganja! k volitvi. Tako so prišli tu i oni, ki nimajo pri nas druzega kot en košček vinograda. Ker je nas precej manjkalo, so zmagali v 111. razredu Vklub temu je bil županom zopet izvoljen naš velezaslužni gosp. Matija Vertin, ki izvršuje vestno in natančno s splošno zadovoljnostjo ta posel že 23 let. Večine ne smejo imeti Kočevarji v nobenem razredu. Zato možje Slovenci na noge! Vsakemu naj bo glavna naloga, da se udeleži volitev, kajti le tako se lahko Kočevarje nazaj potisne. Nobeden naj se ne izgovarja, da nima časa ali da bodo že brez njega lahko vse opravili. Vsak imej toliko ponosa v sebi, da hoče tudi on pri tem kaj govoriti. Nobeden naj ne bo razžaljen, ako ravno on ni izvoljen. Tudi to naj nobenega ne odvrača od volittv. — E d e n izmed volivcev.
Iz Št Ruperta.
Shod v Št. Rupertu. Resolucije, ki so se predlagale na shodu in ki izražajo po poino zaupanje vrlih poslancev Slovenske Ljudske Stranke, je priobčil ..Domoljub" že v predzadnji številki. Danes hočem dodati vsebino govora dr. Schweitzerja. Gospod poslanec se je najpoprej ozrl na Dunaj, kjer so ljudski poslanci in prijatelji izvršili veliko delo za napredek vseh stanov, posebno še kmečkega in delavskega ljudstva. Povdarja! je, da je bil sedanji volivni red popolnoma krivičen, ker je na primer na Kranjskem imelo veleposestvo 2, mesta 3, kmetje samo 5 poslancev in cela dežela pa enega. Kmet rnora plačevati največ davkov, uradništvo pa je prosto davkov - a vender ima vsak uradnik več pravice kot vsak kmet. Ali je to pravično ? Naglašal je gospod govornik, da so se liberalci v sili posluževali besed : Kmet tiaj voli krnita, samo da bi jih premotili in jim-vsilili kakega liberalnega zadirača, ki mu ni mar ljudska korist, ampak njegov žep. Prav je, da bi volil kmet kmeta jn v Slovenski Ljudski Stranki je veliko poslancev, ki so kmetje, ali naš katoliški slovenski kmet mora pomisliti, da morajo biti
pri izdelovanju postav tudi bolj učeni poslanci, ki gledajo, da se postava napravi v pravem duhu, da ne Škoduje katoličanom, da ni škodljiva kmetu.
Navedel je, da je katol. ljudska stranka delovala na to, da se vojaška dolžnost uvede samo za dve leti in bode še silila v to. V dveh letih se lahko tudi nekaj nauči. V drugi vrsti je potrebno, da se manevri in orožne vaje ne na-pravljajo v največjem delu po lelu, ampak ob drugem času. Uvoz tuje živine se mora zapreti, da se varuje s tem kmet pred kužnimi boleznimi in da se cena domači živinoreji poviša.
Naši poslanci delovali so na to, da se osnujejo kmetijske zadruge. Tudi kmetje naj imajo svojo zbornico, kakor jo že ima vsak stan — in tukaj naj se pravi pošteni kmetje pogovore kaj storiti za prospeh kmetijstva. Ljudska stranka bode delala na to, da se razbre-mene zemljišča, ker grozno je slišati, da so obresti dolgov petkrat večje nego zemljiški davek sam. Zato treba hipotečnih bank, po katerih bi se zemljišča razbremenila. Treba je skupne zavarovalnice proti vsakovrstnim ško.iam, kateri denar naj bi država dala m<st-> t'«tih podpor, od katerih dobi posameznik samo drobtinico — a bi v slučaju zavarovanja dobil saj pri- i merno odškodnino. Zavarovanje za starost se mora uvesti, drugače bodo vse delavske moči ušle v Ameriko. Tako so se kmetski poslanci res trudili, da bi storili kaj za kmeta kaj ko so nasprotniki nagajali in predlagali, naj se kmetje živijo s tem, da bi delali zobotrebce in pa da bi si krave izposojevali od zadrug. Ta misel liberalcev je tako m umna, da bi se ji krave same smejale. Gospod poslanec je odločno govoril za to, da morata šola in cerkev delovati skupno in da se ne sme nikdar dopustiti, da bi se krščanski nauk vrgel iz šole. Vera brani državo, zato naj tudi država brani vero. Vera govori, da je zakon svet. in država ne sme dopustiti, da bi se želja liberalcev izpolnila, ki hočejo, da se mož in žena ločita. Zakon mora ostati tak kot je sedaj
Slednjič je pojasnil vso zadevo glede železnice Trebnje-Št. Janž in priporočal, da naj se vsled resnične potrebe občma Št. Ru-pert potegne zato, da dobi železnico kolikor mogoče blizu in da se zagotovi tudi skladišče.
Vsi navzoči čez 250 so bili zadovoljni s poročilom gospoda Schweitzerja in na besede gospoda kaplana so vsi enoglasno pritrdili resolucijam, ki so se prebrale. K sklepu pripomnim, da so taki shodi potrebni, ker se ljudje resnično pouče o vseh zadevah, ki so važne tudi za kmeta, in pre-
pričajo tudi, da naši poslanci — ki stoje na katoliškem stališču, res delajo in ne pasejo lenobe. Resnično, katoličan je veren, brani vero in je delaven tudi v polni meri za ljudstvo.
Iz ribniškega okraja.
Miklavž je nosil iri parkelj pobiral.
Posebno je obdaril letos Miklavž sodraško dolino. Prinesel jim je župana Frančiška Bartola, res še prejšnjega, vendar pa na novo in še celo dvakrat izvoljenega. Z njim je pa prinesel iudi starejšinstvo in to seveda klerikalno, ker je Miklavž škof in škof drugačnega ne mara in nima. — Matevža Grudna je pa pobral parkelj in ga pobasal v svoj koš. Da bi ga pa ne zeblo v košu in mu ne bilo dolgčas, je "prosil parklja, naj vzame še njegove „neodvisne" tovariše in naj jih zbaše v svoj koš. Radi so šli drug za drugim k Matevžu v koš, samo Matevžev pobratim Jurij Drobnič je izstopil rajši iz odbora nego bi šel v parkljev^koš. Za iri leta smo zdaj dobri, da ne bo nosil Miklavž tako obilnih darov in parkelj ne pobiral takih — trmoglavcev.
Gregorski fantje so za Božič darovali domači farni cerkvi mašno knjigo, najlepšo, kar se jih prodaja v Ljubljani. Čast takim fantom I
Gregorčičevo slavlje v Ribnici, dne 30. decembia t i. obeta bili vi lezanimivo. Lepo izbrano je, da bodo nastopili zastopniki različnih stanov in deklamovali stanu orimerne Gregorčičeve pesmi- Č"je se, da je med izobraženci in med preprostim narodom za to slavje veliko zanimanja, zlasti še, ker je pokojni pesnik pretežni čas svojih zadnjih počitnic prebil v ribniškem trgu pri svojem starem pobratimu gospodu notarju Ignaciju Gruntarju, ki je tudi založil prvi zvezek pesnikovih poezij.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Zimo iu burjo imamo na Vipavskem, ko to pišem; snega pa nič, tega gledamo samo od daleč po gorah.
n Predsednikom krajnega šolskega sveta v Vipavi je bil izvoljen dne 17. t. m. soglasno častni občan vipavske občine, visokorodni g. grof Karol Lanthicri. Visoki gospod je svoj čas rad stanoval v Gorici, zadnja leta pa se je stalno nastanil v Vipavi, kar je vsekako čast za vipavski trg. Novemu gospodu predsedniku častitamo na ti novi časti in mu želimo vsestranskega zdravja in pa da bi si pridobil prav mnogo zaslug na šolskem polju vipavskem.
n Punčuh, ki ima kaso, ponuja kmetom ka-pitalov, kolikor jih kdo hoče in siccr na amortizacijo po 8 odstotkov na 20 let. Kmetje, ne dajte se vjeti sladkemu Punčuhu. Par slabih letin, pa ste vničeni in Punčuh vas bo imel še
bolj na špagi, kot vas ima do sedaj. Siccr pa čast g. Punčuhu, nihče v Vipavski dolini tako uspešno in vstrajno nc deluje za liberalno stranko kot on; ljubljanski generalni liberalni štab mu z mirno vestjo lahko pošlje diplomo častnega liberalca. Škoda za Punčuha, da se je vdinjal ljudstvu sovražni stranki, njegova živahnost in agilnost bi bila pač vredna plemenitejših smotrov.
n Drugo Jernejevo »misijonsko« popotovanje v Budanje. Iz Budanj se nam piše, da je prišel tje dne 8. decembra t. j. na praznik M. B. odstavljeni in dosliižcui (torej vendar enkrat!) krajni šolski nadzornik slapenski in največji svobodomislec Vipavske doline (ki pa samo to sme misliti, kar mu diktira dr. Tavčar v »Narodu«), Jernej Zorž. Prišel je pridobivat »klerikalne« Budanjce za svobodno misel po »Narodovem« receptu. Najprej je seveda bilo potreba, da spravi ob kredit one, katerim zaupajo in verujejo »klerikalni« Budanjci. Zato pa jc začel najpred zabavljati zoper dr. Šusteršiča in dr. Žitnika in pa zoper novo volivno reformo. (Zakaj je ta kmetu Jerneju napoti, pač ne umejemo.) Samozavestno, kot le Jernej zna, je stavil vprašanje: Kaj pa sta žc dr. Šusteršič in dr. Žitnik za kmeta storila?! Da jc zabavljal tudi proti »Domoljubu«, razume sc samoobsebi, no, pa saj tudi »Domoljub« Jerneja šc ni nikoli pohvalil. Zdaj pa sc oglasi eden naših mož in pove Jerneju v obraz samo en slučaj, kako sc je dr. Žitnik potegnil za kmeta v deželnem zboru, ko se je namreč šlo za ljubljansko gledališče, za katero mora kmet šteti lepe svote. Dr. Žitnik je zahteval, naj gledališče plača tisti, ki hodi vanj, naj ga plača Ljubljana sama, čemu naj ga plačuje kmet, ko nima od njega nobene koristi, če se Ljubljan-čanjc hočejo zabavati, naj to sami plačajo, nc pa kmet s svojimi žulji, toda narodno-napredni poslanci tega niso hoteli iu predlog dr. Žitnikov jc propadel. Dr. Žitnik pa je zaklical naprednim poslancem: Boste že videli, kakšne posledice bo to imelo za vas, ako o vašem glasovanju dežela zvč. Dr. Tavčar pa reče Žitniku, da je hujskač, češ, saj tega ni potreba pripovedovati kmetom. To sem jaz slišal — je rekel naš budanjski mož Jerneju — ker sem bil sam pričujoč pri dotični seji deželnega zbora. Kaj so torej pa liberalni poslanci storili za kmeta?! Kaj pa je nato rekel svobodomiselni Jernej? Ali je začel tako misliti, kakor mislijo zavedni Budr.njčani? O ne, to bi bilo proti misli svobodni, pač pa je začel Jernej misliti svobodno po svoje in rekel: »Vse skupaj, liberalna in klerika.na stranka je — ena figa!« Živela misel svobodna! Predno je odšel iz Budanj, je pa rekel v proroškem duhu: »Klerikalni zmaj vlada v Budanjah. na Slapu bo pa vedno vladal liberalni zmaj.« — Tako se jc iztekla druga »misijonska rajža« slavnega Jerneja. Ob prvi «rajži» je razlagal Bu-danjcem pred par leti opično teorijo in pripovedoval, da njegov praprastari praded ni bil človek, ainak prava pravcata »afna«, in bi bili skoraj verjeli; tudi jc okregal budanjske liberalce, da niso zanič, če bi bil on v Budanjah, da bi vse drugače delal za liberalno misel. — K sklepu pa kličemo Jerneju: Le še večkrat pridite v I3udanjc — drugo leto za predpust vas za gotovo pričakujemo, — kajti verjemite nam, da se prav izvrstno zabavamo, kadarkoli vidimo ali slišimo Jerneja-proroka, ki drži slapenskega liberalnega zmaja za rep, da ne more v — Budanje.
n Krajnim šolskim nadzornikom v Budanjah je imenovan za tri leta g. Jožef Ferjan-čič, prejšnji dolgoletni župan. Preko 20 let je bil imenovani predsednik krajnega šolskega sveta. Pod njegovim vodstvom se je sezidala nova dvorazrednica v Budanjah. Čast in zdravje vrlemu možu!
' )
Štajerske novice.
š Slovenska krščansko - socialna zveza za Štajersko. V zadnji odborovi seji se je načeloma sklenilo, da se to zinio priredi v Mariboru socialen tečaj za društvene voditelje. Ni sklenjeno, a bržkone bo tečaj začetkoma meseca februarja. Opozarjamo že danes vse društvene voditelje, da se pripravljajo za to prireditev. — Zveza ustanovi več ljudskih knjižnic na narodno nevarnih krajih. Prosimo v to svrho tu Ji prispevkov v knjigah in denarjih. Oboje se naj pošilja na Zvezinega blagajnika Fr. Spindlerja, Maribor. — Zveza bo svojim društvom kmalo vposlala seznamek predavanj, ki se lahko v naših društvih uporablja.
Š Dvojna mera! Cel teden je že minul od tega^ kar je povzročil avtomotiil ljutomerskega glavarja tako grozno nesrečo, a nemški listi še vedno molčijo. Ce se pa kje fantje stepejo, nemški listi hitro poročajo o tem in še zlobno pristavljajo: Glejte, kako divji so Slovet.ci. Gospod glavar, zakaj ne poročajo nemški listi o tem ?
š Čuden slučaj pasje stekline. — V Kokarjih je stekel Praznikov pes ogrizel drugega psa in šest oseb. Štiri osebe so odpeljali na Dunaj v poseben zavod za take. Kmalo pa se je pokazala pri Prazniku še večja nesreča. Stekli pes, ki je hodil ležat v rezanico, jo oslinil in zastrupil, je obgrizel tudi domačega vola, ki je kmalo poginil. Dosedaj je poginilo nesrečnemu gospodarju troje živinčet, ostala živina pa čudno dela v hlevu in neprestano muka. Pričakujejo komisije iz Celja.
š Štajerski deželni zbor se bo sklical po raznih poročilih k zasedanju dne 28. t. m. Zboroval bo samo tri ali štiri dni, da reši proračunski provizorij. Končna rešitev deželnih računov je pridržana daljšemu zasedanju meseca aprila, ki bo trajalo več tednov. Slovenski poslanci bodo odločno nastopili za pravice slovenskega ljudstva, katere jim okoli Nemci prikrajšujejo.
š Iz Hrastnika. One stariše, ki želijo vpisati svoje otroke v „vrtec", a še niso tega doslej storili, prosimo, da se zglasijo prej ko mogoče, da se more do 2. januarja pripraviti vse potrebno, kakor prostor, učila i. t. d.
š Samoumor. Dne 16. t. m. je v Mariboru skočil v Dravo 27letni zidar Fran Lubi. Močni valovi so ga odnesli in ga vrgli kot mrliča pri železniškem mostu na obrežje. Vzrok samoumoru je bila preteča kazenska preiskava.
š Konkurz Majer. Spodnještajerskim Nemcem se je v zadnjem času podrlo veliko močnih (!) stebrov. Konkurzi Kaiser, Gspaltl, Wegšaider in Majer pričajo o trhlosti nem-štva. Zunaj lesk in blesk, notri — dolgovi
Zlasti veliko dolgov je imel vinski trgovec. Emanuel Majer v Mariboru. „Marburgerca" pravi, da je tabularnib dolgov 150.000 K, nevknjiženih pa 270 000 K, skupaj torej 420.000 K.
š ,,Narodna stranka" za Štajersko si je razdelila Spodnje Štajersko na 26 okrajev. Vsak okraj ima svoj poseben odbor. Pozor!
š Slovenska kmetska zveza. Za usta novni shod nove zveze se delajo že prav pridno priprave. Kmetje navdušeno pozdravljajo to organizacijo.
Koroške novice.
k Zopet slovenska zmaga na Koroškem. V prostrani občini Rikarja vas smo pri občinskih volitvah 18. t. m. v vseh treh razredih prodrli, dasi so nasprotniki strastno agitirali in so si bili v svesti, da dobe vsaj SI. in I. razred. V III. razredu so prejeli naši po 116 glasov, nasprotniki po 50 glasov v II. naši po 31, nasprotniki po 17 in v I. razredu naši 14, nasprotniki 13. Živeli zna-čajni možje 1
k Zanimivo zborovanje kor. „Bauern bunda" je bilo preteklo nedeljo 16. t. m v Rožeku. Na shoda je govoril poslanec O r a š, ki je odkrito priznal, da so nemško-nacionaini voditelji napravili veliko napako, da so se zavzeli za ločitev zakona in svobodno šolo. Za Orašem je pričel govoriti monsignor F o d g o r c. Pozdravil je volilno reformo, „v kolikor napravi konec neplodnemu narodnostnemu prepiru." Navzoči učitelji so pričeli razgrajati in monsignora Podgorca niso pusti dalje govoriti. Tudi dr. Arnejca niso pustili govoriti.
k Odlikovanje. Imenovana sta častnim komornikom Njih papeževe Svetosti č. g. dekana Franjo Ougenberger v Špitalu na Dravi in Ivan Držanič v Šmohorju v Ziljski dolini. Nova monsignora sta si pridobila posebne zasluge radi lepe poprave in okra-šenja svojih župnih cerkvi
k Duhovska vest. Župnija Radsberg je podeljena bivšemu župnijskemu provizorju v Podkloštru, č. g. Jan. Dragašniku. - Prestavljen je č. g. kaplan Viljem Wester od Lipe nad Sachsenburgom v Sovodenj. — Kot drugi dekanijski svetnik za okraj Špital je izvoljen in od knezoškofijska ordinarijata potrjen g. Josip Wilhelmer, župnik v Pater-nionu.
k Odpoved. Podeljeni župniji Radsberg se je gospod Janko Dragašnik odpovedal ter je ta župnija zopet razpisana do 19. prosinca leta 1907. Patron župnije je proštija Oospasveta -- knezoškof.
k Pllnova razstrelba. Dne 13. t. m. zvečer je hotel v poslopju nadzorništva
Južne železnice v Celovcu sluga Janez Pis siak na stranišču prižgati plinovo svetilko, pri tem je pa plin nenadoma eksplodiral Sluga je vsled tega bil po obrazu in rokah zelo ožgan ter so ga morali, ker so po škodbe težke, takoj prepeljati v bolnišnico Male poškodbe je tudi dobil slučajno v bližini stoječi pristav Supersberger.
k Slovenska zmaga na Koroškem V Selah nad Borovljami so pri občinskih volitvah dne 6. grudna 1906 v vseh treh razredih — torej na celi črti zmagali kato liški Slovcnci. Nemčurji in njihov agitator učitelj Lulek sijajno pogoreli. Živeli zavedni braniteiji slovenske trdnjave obmejnih Slovencev.
Primorske novice.
p Duhovske vesti z Goriškega. Pre
častiti gospod dr. Frančišek Knavs, do sedanji kurat na Livku, je imenovan za župnika-dekana v Cerknem. Častitamo! — Č.g. Valentin Batič, 1. kaplan v Tolminu gre za kurata na Livek; č. gospod Albert L e b a n , II. kaplan v Tolminu je imenovan za prvega kaplana v Tolminu; č. g. Krištof Tomšič, novomašnik, gre za drugega kaplana v Tolmin.
p 6000 analfabetov v Gorici. V Gorici je 6000 oseb, ki ne znajo ne brali ne pisali Pa med temi niso morda priseljenci, in tudi niso Slovenci, ampak kakor zatrjujejo Lahi sami, laških Ooričanov je 6000 analfabetov. Gorica ima 25 000 prebivalcev z vojaštvom vred. Če odštejemo vojašivo in Slovence, dobimo okolu 14.000 Lahov, in med temi 6.000 analfabetov! To, to je žalostno po glavj'.' o laški kulturi.
p Hrvaška zmaga. — Iz Pična v Istri javljajo, da so to občino Hrvatje pri občinskih volitvah pridobili in porazili Lahone. — Ravno tako so zmagali Hrvatje v vseli treh razredih v Buzetu v Istri. — Živeli!
p Tragičen slučaj smrti se je pripetil v Podgorjah (vas pri železniški postaji z istim imenom v Istri). Triindvajsetletna slaboumna Marija Pollak iz Podgorij je skočila v soboto, 8. t m. v neko tamošnjo 60 m globoko jamo. Tega ni nihče vedel. Ker je tudi drugega dne niso mogli najti, sta šla dva dečka v nedeljo zjutraj iskat jo. Prišla sta tudi do jame. Eden izined dečkov je vrgel kamen v jamo in nesrečnica se je res oglasila. Ljudje so se hitro zbrali, da bi jo izvlekli iz jame, Izpustili so notri Antona Korena, ki je našeFdekle še živo. Povedala je, da ie sko^iia noter v soboto, ob 4. uri popoldne iz žalosti, ker jej je mati umrla ravno tisti dan. Z velikim naporom ln trudom in v nevarnosti za svoje lastno življenje je pogumni mladenič privezal nesrečnico,
katero je moral še držati, in na ta način so po dveurnem mučnem delu izvlekli oba iz jame. Dekle pa je med tem (že v jami) izdihnilo.
p Demonstracija za Francijo v Pulju.
Tu je 13. t. m. zvečer nekaj laške druhali hotelo demonstrirati za Francosko, toda močen orožniški oddelek je fantaline, ki so nameravali pred stolno cerkvijo rjoveti, raz-podil, na kar so se demonstrantje v diVjem begu poskrili po različnih oglih in u icah. Orožnjštvo se je postavilo tudi pred gledišče in ni pustilo nobenega ne vun ne notri. Mnogo oseb je aretiranih.
p Tifus na Reki. Na Reki je bilo tekem tedna 40 slučajev tifusa.
p Nagla in čudna smrt. Ivan Milič iz Zgonika, star 62 let, se je zaprl v svojo hišo tako, da sosedje dolgo časa nioo vedeli, kje da je. Dne 16. t. m. so pa vlomili in ga našli mrtvega pod posteljo.
p Nova lekarna v Gorici. V zadnji seji mestnega sveta je naznanil goriški župan, da je tržaško namestništvo dovolilo, da se sme otvoriti v Gorici nova lekarna iu sicer v bližini starega pokopališča.
p Novi ,,Trgovski dom'' na Reki. — Reški in sušaški Hrvatje so osnovali na Reki ..Trgovsko-obrtni dom", katerega namen je podpirali kolikor mogoče hrvaško in slovansko trgovino sploh. Ta ..Trgovski dom" na Reki bo dajal navodila in svete in obveščal o tržnih in borznih odnošajih vse svoje člane na Reki in zunaj nje. Tvoril bo središče vseh hrvaških in slovenskih trgovcev sploh na Reki in v okolici in islolako tistih, ki prihajajo po poslu ua Reko. Prijave za pristop k temu društvu sprejema „Trgovački obrtni dom na Rijeci" Piazza Ueriiieny — br. 2 I. kat. Za člane-utemeljitelje je za posameznika pristop najmanj 50 K, a za posamezna društva in zavode najmanj 200 kron
Iz raznih krajev.
Naš rojak ponesrečil na Nemškem.
Z Nemškega se nam poroča: Ponesrečil se je 4. t. m. pri Essenu ravno na dan sv. Barbare naš slovenski rojak K u s. Peljal se je v rudo-kopno jamo po vrvi. Ta se je utrgala in padel je 60 metrov globoko. Našli so ga mrtvega. Ko bi bil saj praznoval god patrone rudarjev sv. Barbare, kakor ga praznujemo skoro vsi tukajšnji Slovenci na Pruskem. Pogreb je bil 8. decembra v Essen West. Dve slovenski društvi sta ga spremili na zadnji poti in kakih 2000 oseb. Naj počiva miru v tuji zemlji! Straža na Dunaju. Miklavžev večer, ki ga je „Straža" priredila letos dunajskim Slovencem, uspel je naravnost nepričako-
vano. Do štiristo ljudij je napolnilo veliko dvorano, a mnogo jih je moralo oditi. Vse točke programa so se izvršile v kar največje zadovoljstvo, kar je pričala burna pohvala. Časten član, preč. g. Rebolj je pa govoril triieinici društva primeren govor. Poudarjal je velike zasluge predsednika g. Strahovnika, častital kapelniku in pevovodji g. Bajuku na takih uspehih, pohvalno omenjal tudi druge odbornike in jih prosil, naj tudi v bodoče marljivo in vztrajno delujejo za društvo, kakor doslej. Omenil je tudi neprilike radi društvenega lokala in toplo zagovarjal idejo, da bi si dunajski Slovenci sezidali svoj „Dom". Nasveloval je krajcar-sko društvo in priporočal odboru, nai takoj prične z nabiranjem. Začeti je treba enkrat nabirati doneske, čeprav se ne vč, kdaj se bo zbrala potrebna svota. — Nastop Miklavžev je bila glavna točka programa. -Čudno ni, da so ga nekateri nestrpno pričakovali, kajti imel je mnogo darov za od-rastle, kakor tudi za otroke. »Straža" pa kiiče, le tako naprej I
Vesti iz Amerike. V Evelethu (Minn.) je umrl v bolnišnici Rudolf Dejak. — V Calumentu se je ponesrečil Peter T i č e k s Primorskega. Poškodoval se je na obeh rokah tako hudo da so mu morali odrezati zdravniki več prstov. — V Pueblu je umrl Jožef M o h a r, doma iz Dolenjskega.- Istotam je ponesrečil Anton O h I e r n i k. Odrezali so mu nogo ; sicer je okreval. — V La Salle je ponesrečil Ignacij Šimec, doma blizu Novega mesta. Povozila ga je pocestna železnica. — Koncem minulega meseca se je vršila v novoustanovljeni slovenski čitalnici v Clevelandu prva veselica, ki je lepo uspela. —
Narodno gospodarstvo
Konkurenca novomeškim sejmom.
Po dolgih zaprekah se je sosedom Novega mesta tostran Krke slednjič vendarle posrečilo zopet oživiti svoje stare sejmske pravice, ki so jih več desetletij na ljubo svojim sosedom meščanom opustili. Prvi sejem se otvori dne 17. januarja 1907. Ti sejmi se bodo vršili za vprežno in klavno živino s prodajo prašičev vsak četrtek po 15. vsacega meseca, oziroma tudi 15., ako pade na četrtek. V drugih četrtkih v vsakem mesecu pa se omeji sejm (tržen dan) samo na prodajo prašičev in drobnice. Dogon živine se prične in sicer za prašiče od 1. aprila do 15. avgusta in od 15. avgusta ob 5. uri zjutraj. Od 15. maja do 15. avgusta ob 4. zjutraj in od 1. oktobra do aprila ob 6. zjutraj; konča se ob osmi uri dopoldne. Dogon konj in govede se prične ob 9. uri in se konča ob 12. uri.
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' izide dnč 3. januarja 1907.
	i ,ott>r nt.	«*f			
Dunaj,	1 decembra ; 7	77	6	ll	60
Gradec,	lfi decembra 9	76	32	ll	20
Trst,	8 decembra 8t<	10	84	22	St
Line,	8. decembra 28	12	5l	43	69
Slovenoi! Domača tvrdka prodaja snovi za napravo fino in okusne domače pijače
za na tropine, drožl in na vodo. Snovi so naravne in zato popolnoma neškodljive. Dobro je pijačo pozimi narediti, da se do spomladi uleži. — Cene so : I. vrste gld. 815, U. vrste gld 7 20, III. vrste gld. 5'90. Fr. Humljak, trgovina z špec. blagom, delikatesami in poljskimi pridelki. Gradec, Auen-bruggerjeva ulica 26.	2424 3
FRANC JOZEFOVA
g renka voda.
Ali kaSljate 1
Vas li boli v prsih? Bodite previdni, kajti tudi najmanjši kašelj more biti znak grozovite tuberkuloze! Vsak ki trpi na kašlju, hripavosti, nahodu, pomanjkanju slasti, ali je sicer telesno slab, naj brezpogojno rabi 315 a
Halapi-jev
TUBERIN
Tu je brezpogojno učinkujete in že ne-številnokrat preiz- ušeno sredstvo proti bod-ljajem v prsih, kašl,u, kataru v pljuCih, pre-hlaje.-.ju, bolih v triu itd. V prsih bolehajoči haljo Tuberin v vsej deželi. Vz irč"a steklenica stane K 3-—, velika stekl. K 5 —, in ga poš 1 a po po< zetju, ali fie se pošlje denar naprej
Friderik flaldpl "Ssa*
Budapest VIII., jčzsef kdrut 64|46.
,Kunard Line" Trst-New-York je najpripravnejša, najoenojfta in nayboljfla pot Iz Ljubljano v sevorno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedoranja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potj". Par-niki so prostorni, vani, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja ghvni zastopnik	800* 34
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega,
Vljudho se priporoča .».»...«.„...»,.«..,..
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Unllliina, Stari trg iteu. 10.
Velika naloge. — Solidno blago — Zmopno oonoi . • .
2178 52 13
Pozor, kmetice In dekleta I
V m >ji lekarniftki praksi, katero izvršujem že čez 2.i let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapllor št. II. Isti deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In odstranjuje prhljaj 'luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: l lončič 3 K 6" v, 2 lončka S K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Junšič, lekarnar, Pakrac št. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—5
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Ceearja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojekih, in
VŽIGALICE "^ družb« w Ciril« In Motele . I
o>
1
e
Š
M «
H „
Oi*
'5 •*•
O iO
Zanesljiv konjski hlapec
dobi ob božiču dobro službo v župnlšču na Dolenjskem. Letne plače je 300 K. Prednost ima, kdor razume delo v vinogradu. Kje, pove upravništvo Domoljuba'.	2757 3
I čevljarska
učenca
sprejme takoj Ivan Plš, Zgornja Šiška
Št. 97. 2788 o—3
Za nagluhe. n
S« je A. 1'Iob.neriev novozboljš. slušni
*	bobniš neobh potrebšn. (N. dr. g.
fe k. 09H31, innzemni patent prijavi).) Z
W velikim uspeh' m s j rabi pri šun enju v
•	ušesih in nervoznem bolenju uAes Ce ni bolnik popoln- gluh, mu da bobnič de om» sluh. Ne-porušljiv in skoro neviden, ako -e nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. 1'osilja se, ako *e pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad lo K, 2 k, mada 18 K. — I'ro spekt s spri' ali zasten).	2><3'> 3-2 C. POEHLMANN, Kfiniglnstr.4, MOnchen W.44,
Moja sopn ga je & let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa snoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo apnročam, da seda) po preteku petih let zopet čujo tiktakanje ure.
O. K. Ulm.
\toinj«	„_____
d«. $ d«. ir^"' f"1^« pota^in o«taw <ngjnovejiimiWtil905in (»zgrajenimi veMy>ns^imi parnimi
^V-etorio^ocion
, *	J y H»Kor<io »«)aj veHKi parnil(i ig-CflOO*i»«»
Paataaaa »aratan* Tiikl panare|aa|e
In poa.tlikov.nj« kazniv*.
Edino prlitcn Jc Thltrrrl«* 2630 D baliam 52-52
I« s zeleno znamko .redovnica*. Btarotlavno MpflAomo proti alabema prebavl|anja, krčem » it-lodeo. koliki, kitara, pranim boleznin,
Influenci Itd. Itd. Cena 12 majhnih aH 6 dvojnatlb steklim, ali ena velika specialna steklenica a petem zamaikom K 5 — Iranko. fMarryfsvo oentifolijako m' *a, povaod mano kot non plut «Ilr«
rroll Hta |a .«k* atar ■ ranam, vnet|em, ranltvam, Ibicnia i oteklinam »sah vrat. Cena: ] lončka K 3 60 ae poil|e le prati povaetfn ali denar napre|.
Likamar t. Tblirn f Prigradi pri Rogaški Slitim
Iriiiri a Uiofil originalnih rabvalnlb placm gratli In franko. V laUgl v akoro vacb večjih lekarnah Io medlclnaloib drogtrljak
>lja
Zabret & Huter v Kranju
priporoCa 2307 11- 11
lanene tropine (pre&e)
najboljše kakovosti v vreCah po 50 kilog. In
W sladko laneno olje.
Opomniti je. da je 'aneno olje mrzlo stiskano, nima v aebi nikakega albnmiim in je ravno raditeg- najboljše ka-kovoati. V kolikor pa je laneno «>lje bolj e brez te sestavine, ▼ t«liki meri pridobe s to sestavino lanene tropine. Analiza lanenih tropin znaia: 40—41 % surovega proteioa (beljakovin) z 9—10 % olja, po analizi flt. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizkafavaliA6& na Dnnaja.

dame
Wien gld. 2-60
(prav po podobi) natančno vmerfena, najn. kro|, U prlma tlrol lodna sive, drap zelene, olivne, leget-hol, črne barve, kakor tudi Iz Izbr sukna za gospode, karlr In
firoff. zelene, olivne n drap barve, gld. I 95 konkur. krilo, lepo Izvrl In zelo pritn za strapac z všltim vrhnim na-šivom Iz trdn. lodna v vseh barvah, ali Iz karlr sukna gl. t 95. Vsako krilo se Izgo-tovl posebej, natan. po poslani meri, al-kakotoraru dulo. Za mero zadoat. prednja ln zadnja dolžina, čez pas in v bok. Poillja po povzetju.	2550 7
Pri veliki izdelovalnici kril
L Aucr, Dunaj 1X12 Nuaadorfcritr. 3 D
I
I
KriTS
iJ
m . ""I"'/" "lofla železi,ine, travera, železniških Sin, cementa, Stori} za strope, atreSne pločevine in lepenke, slamoreznic, mlatilnlc, gepelnov, čistilnic, preS za grozdje In sadje, plugov in bran
v Ljubljani, no Morije Terezije cesti itev. 1.
(zraven .Figabirta" in na
Volvozorjevem trgu 6, nospr.Krlžonske cerkve.
Ondi se dobijo železni nagrobni križi, pumpe In cevi za vodo, vino ln gnojnico, kotli za klajo in žganje, štedilniki In peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesar|e in mizarje. Točne postrei.be in zmernih cen zagotavlja	1886 19 -i8
Fr. Stupioa, trgovec
fl. J oran on u Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
T. uvina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki ra drobno in debelo. Vel>ka zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo kaljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi se tudi klajnoapno in redilni prašek za živino. Nalnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26- 22
01 T
t: >
Stepalnik, žličar za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Drialo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revoluci Jo
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenib rečij, sem izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.: dobiva se tudi blago po višji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.	2236 12
Izvozno hlio Hermonn Auer, Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
se pričnejo vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade z dne 17. novembra 1906 št. 2108+ ----
7 Ka iiji pri N.vem mestu na Dolenjskem
dne 17. januarja, leta 1907.
Ti sejmi vršili se bodo za uprežno in klalno živino s prodajo prašičev
vsak četrtek po 15. vsakega mesca
oziroma tudi 15., ako pade na četrtek. V drugih četrtkih v vsakem mescu omeji se pa sejm, oziroma tržen dan, samo na prodajo prašičev in drobnine. Dogon živine se prične in sicer za prašiče, v dobi od 1. aprila do 15. maja in od i5. avgusta do 1. oktobra ob 5 uri zjutraj. V dobi od 15. maja do 15. avgusta ob 4. uri zjutraj, in od 1 oktobra do 1. aprila pa ob 6. uri zjutraj, ter se
konča ob 8. uri dopoldne.	, „ .
Dogon konj in goveje živine se pa prične ob 9. uri zjutraj
in se konča ob 12. uri dopoldne.	2917 3-1
K prav obilni udeležbi prodajalcev kakor tudi kupcev vabi
krojni gospodarski odbor v KandiJI pri novem mesto.
tisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 87 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga »koro»»teh lekarnah.
® JULIUS HERBABNY WIEN |Q
ii -a
SarsaparilU-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K. 1'70, po pošti 40 vin več za zavitek.	2720 14-4
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Hellmann-oua lekorna „zur Bflrmlierzfekeitdunaj, vii.ii, rnmiimm im
V zalogi je le pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beliaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Nov. mestu, Sovodnju, St. Vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu in Volšperku,
Izjava.
Podpisana Jera šarabon, posestnica iz Križev pri Tržiču, obžalujem da sem obrekovala Franc Potočnika, trgovca iz Križev. Ker sem sedaj prepričana, da ni res, kar sem govorila, mu izrekam svojo zahvalo, da mi je pred sodnijo kazen odpustil.
V Križa h, dne 22. decembra 1906. 2954	Jera Šarabon, hiš. št. 25.
izšel je težko pričakovani
Koledar
za
kmetovalca 1907.
Uredil deželni nadzornik J. L e g v a 11.
II. zelo popolnejši letnik z vsebino:
Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine
in prašičev. Prašičjeroja, mlekarstvo, preiskovanje mleke, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travninov, umetna in naravna gnojila. Sadjereia, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Preračunjenje v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K I 80, in se naroča pri Ivanu Bonaču v Ljubljani.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. 2931 1
®	Klauerje«	9
s ,Triglav«	S
$$$ je n ajbolj zdrav izmed	9 vseh llkčrjcv.
Pravi in pristni Triglav
izdeluje edinole S J. KLAUER, Ljubljana.
Nove božične In novoletne — razglednice =—
100 božičnih razglednic, vtisnjen barvotisk
dobro izbrane .........K 2' —
100 božičnih razglednic, simbol, slike, najfinejši barvotisk z zlatimi okraski, le
novi vzorci .......... , 3*—
100 božičnih razglednic, zlato izdel., 20 vrst,
najlepši In najboljše letošnje sezone . „ 4'— 100 novoletnih razglednic, najbolj, izbranih,
dobroidoča vrsta......... , 2- —
100 novoletnih razglednic, razi. vzorci, okrašene z zlatimi žilami........ „ 4'—
1 zbirka za poskušnjo, 200 kom. božičnih in novolet. razglednic, dobro izbrane . » 6' — 100 kom. humorist, razglednic, toletr.e novosti ............... „ 1'50
100 kom. transpar. zabavnih kart .... „ 2'—
Razpošilja se po povzetju. Ceniki zastonj in franko.
adler & zeisel, papirnica za luks. predmete
Dunaj II., Prateratraase 66.	2559
f7*ofni/ri »> i/k mariko
Materi ia/i/o i^cbiv, po ceni in fcr nesl/ivo potovali na/se obrno/c
rxS*imon<""r/frne(etey
i' Sjiibi/mii Mhladvvrske u/icc2t?. Vi('/cvurstouOtyasnilcid<ycsel>reip/atxno.
Iščem 2 ženski
ki bi bili izurjeni v gostilniški kuhinji, vajeni peči domači kruh, pospravljati po sobah ter pomagati v gostilni. Nadalje sprejmem	2913 3-1
2 .vajenca ali 2 vajenki
poštenih siarišev v pekarijo, oziroma v prodajalno mešanega blaga Plača in pogoji zelo ugodni. Več pove
Peter Ale&ovec, trgovina in pekarija Obervellach, Zgor. KoroSko.
..Vzajemna zavarovalnica"
&š Dunajska cesta 19 45$ V Ljubljani Dunajska testa 19
v Medjatovi hiši v pritličju BjOBjOOEj
sprejema: I. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer šc ni stalnih poverjenikov, se proti ptoviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24—24

Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
s
Sclllcht-ouo
milo je najboljše!
K pratiju idem kol na ples Moči potreba ni zares; Schicht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo. 2441 3-3

Pozor, kmetje in fantje I V
moji lekarniški praksi, katero iz-vršulem že 2 i let, se ml je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo /a rast brk In las, proti izpadanju las m za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor St t. Cena (franko na vsako pošto): t lončič 3 K 60 v-2 lončka :> K Prosim, da se ua: roči samo od mene. Naslov je : P. Jurišlč, lekarnar v Pakracu št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—5
I. kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In slikanje na steklo
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Figonca'
se priporoča prečastiti duhovščini In p. n. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnitn steklarstvom ali slikanena sleklo, stavbenih del, napravo okvirov, itd. ild. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo za namizje gostiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnižjih cenah - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1801 52—20
Poshusife"!
i r? priporočite j = izaelhe = t
TydroDetom hranil j
d Pragi VIII. tonih zastonj."
o
J*
C
CS
C
v U
O
r> 3
N O
O 3
W
a o
najboljše oljnate barve
prodaja po najnižjih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja. 2322*-6
llfDtirn za žično pletarski in siiarski obrt sprejme UbblllU takoj Evgen Ivane, izdelovatelj žičnih mrež in trgovec z lesenim blagom v Sodražici.
Razpošiljanje blaga na vsa ki-ajc sveta!
Najcenejša, največja eksportn« tvrdka!
H. Suttner, urar Ljubljana Mmk
Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo
veliko zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine srebr-nine v veliki meri po najnižjih cenah.
V dokaz, da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. 1821 19-19	----
mm
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se poilje zastonj in poštnine prosto. • -
Sirolin
Povečuje slaat da jedi lo težo teleta, •datranjnje kalcij, Izmetavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44-27
JRoehe
Dobiva te z zdravniškim receptom p« 4 K steklenica.
Priporočajo dan pri
pljučni!) boleznih, Katarin oslovskemu krtUu, ikro-14 fulozl, Influenci asaj;
nDRfiitiTilni profnorjl ii zdravniki.
F. fioifraann - La Roche & Co., Ker s« ponujajo manj vredni ponarejanj«, pro-
Bcael ($vioO*	,|m0 zahtevajte vedno: Izvirni zavitek ,Roche',
Amerik, stroji za košnjo in žetevDeeringvsem naprej!
Interesentje za najmodernejše stroje za žetev ::::::::: naj se javijo :::::::::
Robert & Co., Dunaj,
.•. . . VIII/1, Langegasse 46. .-. .•.
2821 2 2
KAVINA PRIMES
zaJaiDČeDo pristna clkorija.
Ceno češko perje
1 kg novega sivega sku-btenega dobrega gosjega
f^rr ""l11 K 2"
10, .lfkg. belega skubljen. puhu podob. K 3 60, K
LideluJ«
Prva jugoslovanska tovarna
za kavine surogaie, Iigouo id sladoo kavo
tjubljniil.

5'- ; 1 kg tlfi j lin. snežnobelega skuhlj. K ti'40, K 8 —. Razpošilja se po povzetju. 1'ošiljatve nad 5 kg Iranki . Zamena dovoljena, S. Benlsch, Oelenice, it. 7\ Celko.	2198 10 7
No nllučfh in v vratu boini. - nodufllM In bolni na kriilju!
Kdor želi svojo pljučno- aH bolezen na krhlju. tudi uajirdo-vratnejfio. nadušljivost in če je fie tako zastašana. in se zdi skoro neozdravljiva. enkrat za vselej odpraviti . naj se obrne na A Wolffflk-.1a v Beroltn N., WelEsenburg'er Straaae 79. Tisočere zahvalo dajejo zagotovilo za veliko zdravilno moč njegovih zdravil. Brottare zastonj. 2732 8-4
Ne kupite nobene ure
-lotiei niste pr«-joli mojega v« likeg:> e«»ika:
gld
150
nikei. ItoBku,.! qi .	gl. 1-50
Goldin „ „ .	„	2 —
srebrne w „ .	n	S-*—
z dvojnim pokrovom	„	4"—
s 3 srebr. „	„	5'—
plosk, j kleno ura .	„	8'50
amer. Go'ddouble .	„	5'—
prave Roskopf-patent.	„	3'50
prave „0metr8M •	«
srebr. oklopno varižice	„	1*—
Ukaraf.ne zlate uro .	„	8 50
14karatno zlate voriž.	, 10"—
14Varatn i zlati prstani	„	2 —
■tonske are od . .	„	2"80
t bitjem liki r.vcnn .	„	4'50
z godbo.......8'—
8 kukavico . . . .	„	2*50
knhinjske are . . .	„	1'20
badi'ko.....B	1*20
„ ponoči s v teče	„	1*50
7. dvojnim zvonoom .	.	175 budilke z bitjem in
• 7.vonenjem liki zvonu	„	2*50 Triletno pism > jamstvo, za noprimerno • nar nazaj.
RavpoSil a ■»•• ovzetjn.
Vl ak s Eohnel
i!.M8	uiar 80-9
Dunal, VI., Margare-thanstr. 2V(v lastnf hiši)
Zahtevajte moj cenik z 2000 slikami zastonj In poltnlne prosto.
Hlfln 7olio 100 kg bt0-K ,0"_' PetrSi|i- Ce" IVIjIU iCIJC, hulja, kumare itd. po povzetju ponudi Ant. Linek v Znojmu. Cenik na zahtevo 2701
Fr. Čuden
orar In trgovec na drobno in debelo f
00 Ljubljani. 00
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union".
Najnižje cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. 997 is
IV Zarezano strešno opeko
(Strangfalzzlegel) prve In druge vrste iz najboljše ilovice zaradi preselitve skladišča po 2elo ugodni ceni priporoča	2646 5-5
Frano Pečnik, Domžale.
Tovarna za stola
Franceta fuiseljna
na Bregn, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje
<** vsakovrstne stole
od prepr« si h Jo nalfineiSib po najnižjih cenah bre> konkurence, llustrovan cenik pošlje se na zahtevi 2 »26 P 26 26 zastonj in franko.
Nedosežne prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša In res 2011 20-16
preciziisHa ura Je lntakt
iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. - -
50.000 okrepčanih želodcev poje
..FLORIAMU"
hvalo vsaki dan
»Florian*, pravo rastlinsko kapljico izdeluje edino .Rastlinska destilacija — Florian" v Ljubljani. — I.iter 2 kroni.	2537 7
Za 5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga /a obleko, kakorir.ih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-shtev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmoaernejše blago za damske obleke črno in barvane perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno /. perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila I. t. d — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reclna trgovina pred očini edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2126 18-11
Pozor!
Čitaj!
Pozorl
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	244< 20-f>
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
2 nsgi;hiši
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2376 10 10
izdajatelj In odgovorni urednik Dr Ignacij Žitnik
Dikala. .Katoliška Tikam«'