Štev. 92. (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L'redni*vo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj s* po^i'jajo uredništvu lista. Netrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Irdajaulj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosli*, vpisane zadruge z orr.ejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As škega «t. 20. Teleforr uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto T......K 31 20 Za pol leta.................15 60 za tri mesece..................... 7 KO za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 6 20 za pol leta.................3*f»0 V Trstu, v ponedeljek, 2. aprila 1917 Letnik Xl!f. Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohraniluični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 1. (Kar.) Uradno se razglaša: I. aprila 1917. Vzhodno in j u g o vzhodno bojišče. — Nič novega. Italijansko bojišče. — Naš plen iz bojev južno Bifj se je zvišal na 12 strojnic in 3 mirovke. Južno Stllfserjocha so naše čete odbile napad sovražnika v ozemlju Val dei Viteili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. f. miško orodno poročilo. BEROLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. aprila #19I7. Zapadno bojišče. — Med Len-sora in Arrasom so se na široki fronti Izvršeni napadi angleških poizvedovalnih oddelkov ponesrečili. Napade več bataljonov na vas Henin sur Cojeul, jugovzhodno Arrasa. ki je v naši posesti, smo odbili. Med cesto, ki vodi iz Peronna v Gouzeau-court in nižino potoka Omignon so Angleži po izgubonosnih bojih pomaknili svoje črte za 2 3 km naprej. Ob cest!, ki vodi iz Soissonsa proti severovzhodu, so imele naše baterije pri prodiranju in umikanju francoskih napadnih čet, ki niso irneie nobenih uspehov, ugodne cilje. Naši poizvedovalni sunnki severno Reimsa so nam brez lastnih izgub prinesli več ujetnike* Ponoči so poizkušali sovražni oddelki jugozapadno Combresa, vzhodno St. Mihiela in v gozdu Parroy, prodreti v naše jarke; bili so povsod odbiti. Vzhodno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Macedonska fronta. — Položaj je neizpretnenjen. Naši letalci so v žgali dva sovražna prfrvezna balona in obmetavali sovražna taborišča v kolenu Černe uspešno z bombami. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. EolcrrsKolrotino poročilo. SOFIJA. 31. (Kor.) Na vsej raacedonski fronti sanro slaboten artiljerijski ogenj in rrecel živahno letalsko delovanje na obeh straneh. Poročnik Eschwege Je severno Ksamtja sestre'M sovražno letalo. Nemško letalsko brodovje je iužno Dojranske-ga jezera vrglo na tla angleški privezni zrakoplov. ______ TuršKo uradno poročilo, CARIGRAD, 31. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Tigriška fronta: Napad Angležev je bil z velikimi izgubami zanje zaJržan. — Sinajska ironta: Nobenega posebnega dogodka. — Dne .30. marca |e eno naših bojnih letal v okolici Smlme sestrelilo dve sovražni letali. Od dvokrovnika Far mano vega tipa sta bila ujeta voditelj in opazovalec. Drugo letalo Nieuportove-ga -istema je bflo sestreljeno v zračnem bo^i ob obali Budje pri Smlrni; voditelj in opazovalec sta ostala mrtva. — V Mace-doniji so naše ob obali Prespanskega jezera operirajoče čete tekom poizvedovalnega napada prodrle v prvo sovražno črto In uplenile pri tem tri strojnice, eno bombovko in mnogo municije. Z zapadnega bojišča. BERO LIN, i. (Kor.) \Volffov urad poroča: Pri angleškem napadu na črto hav-rieourtsk* gozd — Bois d* Essart — Heu-dicount Epćhy ie bila .severna napačna skupkia odbita z velikimi izgubami. Sovražnik se je val'1 nazaj proti Neuville in voHulartskemu gozdu. Pred južno napadno skupino so se nemške varstvene čete u i nek n de po načrtu. Taborišče v Ablain-vilhi pri Buquoyu je nasprotnik opustil in pobegnil. Poročilo korespondence Poldhu, izdano 31. marca ob 1 ponoči, trdi, da so Francozi tek? n tetina uplenili zuatne zaloge materijala n municije. Jasno je. da Nemci, katerim ni manjkalo časa. tda so vzeli s seboj zadnje železniške prage, niso H mtmiciie in vojnega materijala. AVSTRO-OGRSKA—AMERIKA. DUNAJ, 31. (Kor.) »Wiener Allgemeine Zeitung« piše: Da se izognemo vsem napačnim tolmačenjem, poudarjamo, da od-potovanje tukajšnjega amerikanskega veleposlanica v \Vashington ne pomenja nikakršne izpremembe med Avstro-Ogrsko in Zedinjenimi državami. Diplomatski promet ostane nadalje v tiru ter ga oskrbujeta naš poslovateJj v Washingtonu in tukajšnji amerikanski poslovatelj z obema vladama. Penfield se baje po treh mesecih vrne na Dunaj. Nert^ka ladja v bližini brazilijanske obali. NEW YORK, 31. (Reuter. — Kor.) Po neki brzojavki iz Rio de Janekra je »Cam-bremne« 7. marca srečala nemško ladjo i-adja je imela na krovu mine, kar pojasnjuje, zakaj je bilo v zadnjem času ob brazilijanski obali uničenih toliko ladij. Oborožena je bila razen tega z dvema 105 mm topovoma in 16 strojnimi puškami Ladja ima troje jamborov in brezžično postajo. Poveljnik je bil grof LuKner. Po izpoved bah izkrcanega moštva je ladja 22. decembra 1916., spremljana po podvodni-ku, odplula iz nemškega pristanišča. Imenovala se je »Seeadler« ter je imela na krovu živil za 18 mesecev ter veliko zalogo municije. Kadar je bila zapažena kaka trgovinska ladja, se je razobesila norveška zastava, ki se je pa zamenjala nemško vojno zastavo, kakor hitro se je nemška ladja dovolj približala tuji ladji. — Potopljene so bile me ddrugimi naslednje ladje: »Ladys Royle« (3268 ton), »Charles Gounod« (3100 ton), »Boche-fou-cault« (3950 ton), *Rohugoth« (5500 ton) in »Hogardt« (1231 ton). Poslednja ladja je skušala ubežati, ali se je naposled vdala, potem ko so bili ranjeni štirje možje posadke. provizorična vlada sklenila, da domene, iz katerih so člani carske 'družine dobivali apanaže, izpremeni v državno last. — Naučni minister je odredil, da je vse učitelje, ki jih je bila prejSnja vlada odpustila radi njihovega političnega mišljenja, zopet namestiti v njihovih službah. — Armenska socijafistična stranka je izdala proglas, v katerem poživlja svoje člane, da se podrede provizorični vladi, kta ohranijo red in disciplino ter nadaljujejo delo za narodno obrambo. — Neka skupina zasebnih bank je dala Rodzjanku trenutne potrebe na razpolago milijon rublje v. Delavstvo fe mirovna misel. BERN, 1. (Kor.) »Temps« poroča iz Pe-trograda: Revolucionarni delavski list »Pravda« zastopa še nadalje mirovno misel, dočim »Joiestja«, glasilo delavskega in vojaškega odbora, sicer ne odobravajo vojne, pa so načeloma proti Nemčiji, k: vodi po naziranju lega lista osvojevalno vojno. Potopljene ladfe. NEW YORK, 31. (Reuter. — Kor.) Brzojavka iz Rio de Janeiro pravi, da je francoski trijarbohiik »Cambron« prispel tjakaj z 200 angleškimi, francoskimi m italijanskimi mornarji. Ti mornarji pripadajo posadkam ladij, ki jih je neka nemška ladja potoipila pri Trinidadu. Ta ladja se označa kot jadrnica z gazelinskimi stroji Požrtvovalnost nemške cesarice. BEROLIN, X. (Kor.) Cesarica je iz zasebne posesti dragulje velike vrednosti zastavila v nevtralnih državah. Važni sklepi francoskega gospodarskega sveta. BERN, 31. (Kor.) »Depeche »Je Lyon« doznava iz Pariza: Gospodarski svet, ki mu predseduje ministrski predsednik Ri-bot, je sprejel včeraj sklepe največje važnosti, ki se. Čim jih odobri ministrski svet. po možnosti objavijo še danes. Podraženje kruha v Norveški. KRISTIJANIJA, 31. (Kor.) Tu so bile cene kruha zopet zvišane, tako da so sedaj trikrat večje, kakor pred vojno. Smrtna kosa. MARBIJRG ? 1. (Kor.) Znani bakterijo-log prof. Beli ring je umrl v starosti 63 let. Rusija po revoluciji. Pogajanja med delavstvom in vlado. PARIZ, 31. (Kor.) »Petit Par i« i en« poroča iz Petrograda: Pogajanja med vlado m delavsko-vojaškimi zastopniki glede sklicanja ustavodajne skupščine še niso končana. Vlada ie mnenja, da naj bi se vršile volitve sredi poletja, dočim želi sek, da se izvrši volitev poprej. Toda težkoče so velike. Oblika, ki naj določi vdeležbo armade pri volitvah, še ni končana. Politični položaj je zamotan. Delavski iu vojaški odsek kontrolirata vsa dejanja vlade, katere sklepe morajo biti de faoto odobreni od odseka, še pred.no so objavljeni. Konfiskacija carskih posestev. — Armenski socijalisti za novo vlado. AMSTERDAM, 1. (Kor.) »Allgenieen liandelsblad poroča iz Petrograda, da je PODLISTEK. 99 sodite,...! Roman. ftft Iz •ijChč. du!ago-uia izpuščaja njeno. Ta ni.Jitev je bil najtežji, nadčloveški •:iii njenega življenja----ž njim je zbrisala svoj dolg v neoeški dolžni knjigi. Počasi je stopala proti vratom, obrnjena z obrazom proti njeinu in oprijemajoč m; r -'lištva. Ob vratih se je zgrudila na kolena in dolgo, ^lolgo zrla tja k njemu____ potem pa je vstala____in šla---- Sladke sanje so prav teiaj njemu priča- rale smešek na obraz .. /ala v mrzlo temo. ona pa je be- Minilo je četrt leta. Malo časa je to, al* vendar dovolj, da se popolnoma izpremeni Človeško bitje. Knez Henrik se je postaral, lasje so mu že skoraj osiveli, poteze mu postale medle, čelo razbrazdano, oči motne in trudne, s temnimi kolobarji. Nekaj časa so se zelo bali zanj .... minilo je sicer, toda po tej krizi je ostala le še senca nekdanjega življenja polnega moža. Njegova najbližja okolica je vedela, da se ohranja v moči edino le z opijem, da si o.1 ino le s tem pogubonosnim sredstvom omamlja svoje muke. Niti zdravnik niti pobočnik____knez se ni ločil od Lesinske- ga____sc mu nista upala vzeti opija, in tudi je ni bilo nežne roke, ki bi ga bila zopet iztrgala iz nevarnosti. Kodar sta se srečala zdravnik in pobočnik, sta si v veliki skrbi molče stisnila roke. Samo enkrat sta svoja čustva izrazila z besedami. — Ne bi bila smela pobegniti, ostati bi Dogidkl m Balkonu in v Mezopotamiji hi načrti Anglije. Atigleš Harry Johnston je v letu 1903. napisal izrek: »Ce bi bil jaz Nemec, bi videl v svojih sanjati o bodočnosti pred seboj veliko nemško-avstrijsko-turško državo bodočnosti«, ki bi jej bili glavni pristanišči Hamburg in Carigrad s pristanišči ob Severnem in Vzhodnem, Jadranskem in Egejskom morju — tdfržavo torej, ki bi mogla uvelja/viti svoj vpliv preko Srednje Azije in Mezopotamije ck> Bagdada in tudi preko. Ta strnjen imperij od ustja Labe do onega Evfrata bi bil gotovo naiponosnejši cilj, ki more sploh stremeti po njem veliki narod.« Johnstona je moitlia tedaj vodila misel, da bi Nemcem pokazal smer proti Carigradu, kjer bi se utegnili spopasti z Rusijo. Ta izjava Johnstona ie napravila v Nemčiji velik vtis. Saj je bila tam že dispozicija za tako velikopotezno politiko. Ali rezultati balkanskih vojen so postali nevarni temu na veliko zasnovanemu načrtu. Meje Turčije so se utesnUe m med Carigradom in avstro-ogrsko monarhijo sta prišli povečana Srbija in Bolgarska. V juliju 1914. izbruhnivša svetovna vojna je šanse za nemški načrt teprome-nila v toliko, da se je mogla Nemčija nadejati, da privabi Turčijo in Bolgarsko na stran dvozveze. To se je tudi zgodilo. V Nemčiji so že med vojno videli konture začenjajočega se uresničevanja orjaškega načrta: od Severnega morja do Perzijskega zaliva. Ali z vstopom Turčije v vojno ie bilo tuJ dano hi ugotovljeno stališče Anglije v vprašanju carigrajskem. Ce se ni hotela odreči namenu, da svoje afričanske kolonije preko Egipta in Mezopotamije združi z Indijo v celotno ozemlje, se je morala Anglija odločiti, da Carigrad prizna Rusiji! !>o vojne so mogli pač v Angliji računati, da vojna oslabi Nemčijo in Rusijo, ne da bi Interesi Angiije trpeli škodo! Z vstopom Turčije v vojno pa se je vseskupna situvacija izpremeni-la za Anglijo. Angleški interesi v Aziji in Afriki so bi-li naenkrat izredno ogroženi. Sedaj ni šlo več Angliji za to, ali Carigrad ostane turški, ali postane ruski? Odgovor Anglije na to vprašanje ie bil: naj postane ruski, da ne postane nemški! S tega gledišča treba ocenjevati pomembnosti sedanjih bojev v Mezopotamiji in v kavkaškem območju. Saj naj bi ti boji ustvarili, po čemur streme Angleži: teritorijalno zvezo med Egiptom in Indijo! »Agrainer Tagbiatt pravi povsem primerno, da razvoja položaja na malo- in srelinjeazijskih bojiščih ni smeti preveč podcenjevati. Tamkajšnji angleško-ruu. 12. avgusta 1916. V<, letalo »L 126« pognalo v \r Carn, alto pri Benetkah z m v niera vred in uniCUo 11. 6 hangar v Jesi z enim zračeno je bilo ol) enem šteli bombardiranj Benetk po-nego dvanajst italijanskih ^rskih čolnov. Vspga vkup so izgubili naši sovražnik* lela 1916. po delovanju naše c. in kr mor-1 bojno ladjo (13 m 3 pop. kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno) v kontrolnem uradu za izkaznice, ulica Lazzaretto veccliio št. 52. Obenem z odrezki je predložiti tudi zapisnik. ki je predpisan po namestništveni odredbi z dne 17. sept. 1915. dež. zak. in naredb. št. 30 in mora biti zaključen z 1. aprilom t. 1. ;icer ]i usta 1 zr rrai ;ra 19 ».i Y< :l» ve i h m c 113. narice: A re; s>r< sani 15. 191' vjhi n), 3 ru- c (2246 ton skupno), 4 ped-zrakoplove. Samo po sebi _ » navedene tu samo neono-/otov^e^e sovražne izgube. Na-i >e izgubila c. iti kr. mornarica a 'vaIvoJir'a in sicer »U 6- dne 1916. m U 16<: dne 16. oktobra 'rimera izgub je jasna sama po voIssUisKsizc i: ; ^rnMitim. Po zakonu z dne 10. februarja 190/ drž. zalv 30 se morajo vse vojaški ta' si zavezane osebe zglasiti v mesecu aprili! t. I p me^tner magistratu, statistično-ana-traV" r/ftirad (vojaki oddelek). Via Šarita št. 25. II. nadstrop., vrata 23. Oprostitev osebne dohodnine ali nadomesti! ne takse za službo, ki se pričakuje, ali ki je natopila v prejšnjem letu zarai; tega. ker dohodek ne presega 1600 K, ali iz drug h vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasitve. . Zglasati se je ali prsmeno ali ustno. Pismone zglasitve se morajo opraviti tako, ia se vpošljeta mostner i magi- Siratu dva v vseh razpredelkih z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zglasilna obrazcu. Zglasilni obrazci se do-bivajo brezrlačno pri c. kr. namestitvenem svetniku in pri mestnem magistratu. Zgla i!a se vpošiljajo v kraljevinah in deželaii, zastopanih v državnem zboru. De male vesti. Pomožna akcija za Goriško. Pod pred-edništvom namestnika bar. Fries-Ske-neja se je vršilo včeraj na tržaškem na-/nestnišp. u posvetovanje deželne pomožne komisije za Goriško. Namestnik je najprej sporrvjril cesarjevo zahvalo na izrazu oiaJnos ki ga je podala komisija, in je nato poaal podrobnejša pojasnila o seda-ijetn stanju vzpostave in begunske oskrbe na Primorskem. Komisija se je bavila nato s celo vrsto proženj za podpore iz krogov ;x> vojni prizadetega goriškega prebivalstva. Prošnjam se je ugoJik) večinoma z dovolitvijo posojil. — Kolikor moremo posneti iz tega poročila, deželni glavar goriški, mns^r. dr. Faidutti pri tej seji ni bil navzoč. Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinasie preJmete. Izmed strank, ki so bile svoj čas raznim komisijam oddale kovi-i.aste predmete, jih kakih tisoč ni dvignilo zneskov, ki so jim bili odmerjeni za dotične predmete. Zneski, ki jih je še iz-phhtf, znašajo okoli »0.00»i kron. Ker je mestnemu magistratu radi pomanjkanja ;>sobja absolutno nemogoče, da bi pošiijal vabila posameznim stranka.ti, se doličniki tem potom vabijo, <£a se do 10. aprila t. 1., /glase ob delavnikih med 3 in 5 pop. v unagraficnem uradu v ulici Sanita št. 25., 111. nadstropje, vrata 5S, da dvignejo od-kazane jim zneske. To vabilo ve'ia z^ vse L^ne, ki so v posesti izročitvenih potrdil \ vseh komisij; le za komisijo štev. 11. v u'ici Alariic Terezije sc izplačujejo od-š::odni;ie samo proti potrtiilorn do štev. 910 ter se objavi ob svojem času, kdaj se bodo izplačevale odŠKodiiine proti po-.rdii m od štev. 910 dalje. Sila kola lomi! Z ozirom na poziv v ; radni Dalmatinski Smotri« na naslov ;;c!iedtjlcev, naj ne iedo krompirja, ampak g d sade, pripomiiijajo sušaške »Primorske N> v'nc : Ta opomin dalmatinske vlade , lore služii.i tudi nam tu. Vendar treba prii omniti tudi to: želodec ne pozna za-p v/tdi In ne more čakati do jutri — zali-cvu vsak dan svoje! Kar se pa tiče de-iiarja, sc danes nikdo ne obotavlja, da ne bi potrosil zadnjega groša za kos polemre, ali težko je. ko tudi tega ne more kupiti. V. kako je šele tistim, ki nimajo ne denarja. ne polente?! — Siia kola lomi! pravi ,;ar pregovor! Nu, vendar poživljamo ljudstvo tudi mi: naj ne porablja semenja, ampak naj ga seje! Hočejo izražati — kuituro! V Ameriki je stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje priseljevanje tjakam — analfabetom, ljudem, ki ne znajo ne pisati, ne čitati. Značilno pa je. da so se. čim se je raznesla vest o tej prepovedi, čutili hudo zadete v — Itaiiji, češ, da je ta zakon naperjen v prvi vrsti proti priseljevanju iz — Italije. Ta efekt se more pripisati edino le zavesti, da imajo ravno oni v bližnjem kraljestvu obilico analfabetovi! Pri-poznanje, ki je vsebuje to stokanje, je tem »Jragoceneje ravno sedaj, ko se tam doli tudi v imenu kulture oglašajo se svojimi aspiracija mi na naše dežele in med temi tudi na naš Kras, kjer glasom statistike ni morda niti 5% analfabetov. Iz dežele bogatstva na analfabetih hočejo v iJežele, kjer ljudstvo tako pridno obiskuje šolo, donašati —kulturo!! Narobe svet! Kakor da bi hoteli z visokih snežnih planin do-važati vino v vinorodno vipavsko dolino, ali pa južno sadje s severnega tečaja na solnčni jug. Narodnostni princip ne dTŽi pregnanstva več. L. 1896. je dobila dovoljenje, lia se vrne v Rusijo. Prebila je v Sibiri}i 22 k t in videvši, kafro malo je ruska mladina zavzeta za revolucijo;, je začela iznova i>otovaii po raznih gubernijah in si je zlasti med dijaki in med delavci pridobila mnogo pristašev. Bila je prva, ki je izrekla besedo »terror« in začela delati za »propagando z dejanji«. Atentator na kneza Obolenskega, guvernerja v Harkovu, in morilec ministra Sipjaglna, sta: bila oba iz šole »babuške« ruske revolucije. L. 1904. se j-e babuška mudila v Švici kot članica centralnega odbora revolucionarne stranke, a že leta 1905. je bila zopet v Rusiji in je zopet neutrtfano agitirala. V februarju 1907 se je udeležila kongresa ruskih revolucijonarjev v Tammersdorfu v Finfandiji in je sprožila predlog, naj se da na morebitni razpust dume odgovor z revolucijo. Dne 8. oktobra 1907 je bila aretirana in ž njo revoluc ionar Čajdkovski. Babuško so zaprli, a Cajdkovskega so proti kavciji pustili na svobodo. Sele v marcu 1910. je bila proti njima obravnava; Čajdkovski j je bi! oproščen, bab uška pa zopet obsojena na pregnanstvo v Sibirijo, iz katerega jo je zdaj rešila revolucija. Kje je krivda, da primanjkuje živil? Nekoliko odgovora na to" vprašanje daje kazenska rafcprava, ki se vrši te dni v Gradcu proti zborničnemu svetniku Tomu Vollenhalsu, ki je na nekem zborovanju v Gradcu očital graški podružnici vojnega žitnoprometnega zavoda, da so se živila v skladiščih tega zavoda pokvarila m da so se tudi potem pokvarjena oddajala. Na razpravi, ki se je vršila v petek, je načelnik omenjene podružnice, Albin Sorger, izpovedal, da je podružnica pošiljala fižol v Gross-Florian kot krmilo (!) za pitanje prašičev in je mogoče, da je bil ta fižol že pokvarjen, ko je dos^l iz Romunske. — Trgovec Anton Avancini je bil leta 1915. kot pešec dodeljen ženskemu pomožnemu odseku v Biirgergasse v Gradcu. Izpovedal je, da je tedaj videl sam, kako je v kleti v omenjeni ulici bilo tri do štiri vagone krompirja skranjenega in je bilo spoznati že po duhu, da je krompir pokvarjen. Prišla je poitem nova pošiliatev krompirja. Vkljub temu, da je opozoril na to, so ta novi krompir po odredbi »deželnega kulturnega nadzornika Petra tdeli v isto klet k pokvarjenemu krompirju. Posledica je bila, da se je pokvaril tudi velik del tega krompirja. Vsega skupaj se je kakih 20 voz pokvarjenega krompirja prodalo kmetom za krmo. Nekaj pa ga je bilo tako pokvarjenega, da so ga morali zmetati v Al uro. Februarja ali marca meseca je bil priča dodeljen iziiajališču poceni živil na Glockenspielplatzu. To izdaiališče je prejelo nekikrat 50 sodov po 150 kilogramov svinjske masti, ki je bila onesnažena in potvorjena, ker je bila večinoma pomešana z lojem. Obvesti) je o tem deželnega kulturnega nadzornika Petra, ki pa se je izrazil, da bodrnio veseli, če sploh dobimo mast. Odredil je, da naj se ta mast začne takoj prci-ajati. Ljudje so bili zelo nejevoljni. Tudi pozneje se je neka partija masti, ki je bila pokvarjena, oddala izdelo-valnicam parfumov. Veliko prič je izpovedalo, da so v .Miihigangu (odcepek Mure) videli plavati pokvarjene zeljnate glave, gruče moke, slanino, klobase, kostanj itd. Priča Miiller iz Wagrama je ujel nekaj take slanine. Bila je porabna samo za mazanje. Klobase je dal svojemu psu. — Priča Lechner je izpovedal, da je preid osmimi dnevi na kolodvoru v Gross-Florianu videl vagon s približno 6000 kg fižoJa, ki je bil popolnoma črn m plesniv. Namenjen je bil neki gospe Reinhart za krmljenje rib in perutnine. Enake pošilja-tve so bile poslane baje tudi v Polfmg-Brunn. Priča je izročil sodniku vzorec pokvarjenega fižola, ki ga je dobil na omenjenem kolodvoru. — Razprava se še nadaljuje. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: KALI OGLASI:: on □□ □□ se računajo po 4 »tot be*«do. hlastno tiskati« besede m radu-ur jo trir.fafc — Najmanjša : pristojbina anaša 40 siatink. . KlinSllO se cunje belo, ba-vaue, pokrivala, IVU^uJtZ pletunine, ' nerabne obleke, vrv in žaldje. Skia Miče ul Geppa 16, Nacson. 1030 ■ OIllTf za moške črn amerikanski prve LvvlJI vr te. ženski pol amerikanski rjavi, boe so na prodaj. Peroievir. Via Tor S. Lorenzo štev 10 vrat* 13 (Via Š. Michele.j 1031 flinlnmirnnn ueteijica p<>ducuj • z gotovim IHjf'Ulilirilllll uspehom male in od astle (gospe in gospodične nemško in sloven ko, le na svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 3—7 pop. Ulica Cbiozza 27. IIL nad., drug« stopnice zadej na dvorišču, vrata 8. > (A 3i ClKorijtt je naprodaj v večji množini v ulici Carintia 20. M. Mozetič. 102! Fotograf štev. 10. Anton Jerkič posluj«zopet v svojem ateljeja v Trata. Via delt« Poste 407 ! JADRANSKA BANKA Trs«, Via Cassa di Rlsparmio 5 {Lastno po:lo?/e) Ksp:tal in rezerva K St8$0.000.— FILIJALKE : D: n j Teg i iofstrasse 7-9. Dubrovnik, Ketor. . jubljanu, ..-tkovič, Opatija Sp It, cenik, Za» a . VLOGE NA KNJIŽICE i 312°0 : od dn'-va vloge do dneva vzdiga. I»'entni davek p ačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekačem in žiroračunu po dogovoru - Akredeti i čeki in nakaznice na vsatu-in inozemska tržišča. KIPUJE IN PRODAJA: vrednostne papiije. rente, obligacije, zastavna pi 1 popoldne« Brzojavi: JAD Ka.NS KA Vlinuin žaklje vsake vrste na debelo in Da IVU iU It J__1___n vTPtii-i Vi drobno. Skladišče žakijev G. ftTEBKL Torrente 36. 1025 Hififff bi i.'.u kolodvora Sv Ane. z dvema so-nidllS bama, veliko kuhinjo z majoličnim ognji-čem, čemen irani 2 kleti, vodnjak s p tno vodo. približno 60 klf. že obdelanega vrta (s krompirjem in ztlcn avo), z lepim razgledom na morje, *e proda za K 13 000. — Obdelano in ograjeno zemljišče r>?5 klf pri Sv. Ani K 15.000. Pojasnil* daje Kolaršič, Kavarna Corso 0—11, 3—7. Baterije prve vrste, sv< že, -o pravkar dospele, prodajam vse '.poskušene po K 1 30 komad. Pošiljam jih tudi po pošti po povzetju. — Trgovina J. Stoka, Tist, Molino piccolo št. 19 na voiralu ulice Torrente. 30<»1 Altram Gorice v vojnem letu 1915-1917. VojašKa uprava poverila mi je b .-g hotn'» i;r dajo albuma obstoječega iz 21 ra/ličnih slik Gorice v vojni dobi. Krasno izdelane slike so v barvah akvarela in grafita. Cena kompletnemu albumu je K 21. — Priporočam t> krasn»> zbirko slik in ne vomim, posebnoj ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnim -vrham, da ne poseže td občin-tvo drage volje po njih. — Album pošiljam tudi po pošti po povzetju. — Trgovina J Štoka, trst ul. Mol no piccolo 19 (na vogalu ulice Torrente). 306.2 fefno-fof^rafičii ntslls Trst ulico del Riva it 42 (pritličje) Trst M ♦♦♦♦ ttzt jvc stn-nc prosti. --------- ------. _ ZKlasilni c^brazci so ta! na podlagi znanih dodatkov ali pa takih, ki se roizvedo uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso. Zr.vezanci vojaški taksi, kateri niso v Trstu pristojni, se imajo izkazati pri mestnem magistratu z listinami, »z katerih |e razvidna njihova pristojnost. Trst, marca 1917. C. kr. namestništveni svetnik: dr. F a b r i z i s. r. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes častni večer tenorista g. Engla. Ponovi se opereta »Fraueafresser«. Začetek ob 8 zvečer. To in ono. Babuška ruske revolucije. Nova ruska vlada je zaukazala, da je pustiti na svobodo Katarino Breškovsko, imenovano »babuško (staro mater) ruske revolucije«. Babuška je bila doslej v pregnanstvu v Sibiriji. V politi "no javnost je stopila 1. 1873. in se živo udeležila »Kumune v Kijevu«. Da bi delala propagando med narodom je potovala kot učiteljica ročnih del ali prodajalka kruha od vasi do vasi in povsod vnemala ijudstvo za revolucionarne ideje. L. lh/4. je bila aretovana in obsojena na pregnanstvo v Sibirijo. L. 18S1. je poskusila pobegniti, a dobila je le še štiri leta Zadnje vesti. NEMŠKO URADNO POROČILO. BEROLIN, zvečer. (Kor.) Razun spopadov pri Savy (severno Sontme) in jugovzhodno Couylechateau na zapadu in vzhodu nič posebnih dogodkov. VESTI IZ RUSIJE. PETROGRAD, 1. (Kor.) Metropolit grof Szeptycki, ki mu je dala provizončna vlada dovoljenje, da se vrne v Galicijo, je dospel semkaj. »Rječ« odobrava ta korak nove vlade, ki sc je podvizala, da popravi krivico, storjeno unijatski cerkvi v Galiciji. PETROGRAD, 1. (Kor.) Vsi ministri so odšli v slavni stan. Deset tisoč vojakov se je porazmestilo pred T*vrijsko palačo in so izrazili provizorični vladi popolno zaupanje. Izrazili so svoje geslo: vojno do končne zmage. Izrekli so se za demokratično republiko. Izvršuje vsako fotoe^rafično delo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelanast« plošča za vsako vrst. spomenike POSEBNOST: POVEČANJI ns FOTOGRAFIJA sil liuui udobnosti jjos^. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na uomu, ev tuli zuaaj mesta po najzmernejšib cenah. ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Trst, ul. del Rivo štev. 42 Riimione Adrlatltn di Slcurta u Trstu (Lastna palača > ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti ško li, i ovzroieni po ognju Ftrelt in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40 Stanje zavarovalne glnv-ice ua življenje (<1 12 1915) K 546,405.845)' — Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 872.45 5 4 »3 85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ -nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije- mm-mš m Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt ođ 8'|2 mnmml Centi: L orste R 2.11. urste H l. Dr■ J« v Trstu, uS. Pasta vecsftie 12, vogal uliceciaiiaPos a, Izdiranje zo&z j brss x bolečine. w :-: Plombiranje. UHETNS 203 JE □ Plazza Caserma SALONE EDISON g □ -------n □ Danes se predstavlja krasen umotvor Žaloigra življenj v 4 dejanjih. □ Š Glavne uloge igrata EHlM ZtM$eiM i" HUIiny WeiSSe. § pnnnnnnnnnnnnnamDDDDaaaDanixiaDDaaaaoaQDDDQ Ljubljanska krtdtfna banka = Podružnica v Trstu ^ pa Caserma fle®. 11. Uradne ure od 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose no bnližlce obrestuje 4 % netto Vloge no tekoči in žiro-racun najbolje po dogovoru. ==== Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. == Poslovalnica c kr. razredne loterije, AĐrov'zaciiske stvari. Prodajalcem kruha. Aprovizacijska komisija naznanja prodajalcem kruha, da je odrezke krušnfh izk aznic za tedna 76.—77., prejete do vštetega današnjega dne„ 1. aprila, izročiti tekem sro.e, 4. aprila, v ča^u med 8 Li pc! dop. in 3 pop. (in nc med 8 dop. Kranlln« vloge sprejema od ^ s ke^a tudi če ui ud zadruge, in jih obre-^^ večje zreške po do- >tuje i-o ^ |4 |D govoru. Trgov otvarja čekov ne račune z dnevnim obresto-vanjem. Ren Ini riavak plaluj« Vla^a t>e lahko po eno krono. PftštmianiiDični m 75.179. TUEF6H 1H4. TrgousKo-obrtna zadruga v Trstu rcsUtrevaiia zadruga s MoiMjanlm Jamstvom ulico S. Froncesco m. 20, IL nostropie« M listo „Edinost" Posojila daje na osebni kredit in na sastava proti flačilu po dogovoru. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne škrinjice, ki so posebno primerne za družine. „Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroStvom TRST - Piasza della Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA UJUE ta vknjižbo 5 V, V. na menke po 6"/c aa zastave in amortizacijo za dalfšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE •prejema od v*akega, će »udi ni ud in j m obrestuje po Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Raatm davek plaftijc wod sam. - Vlifi se Uhko po eao krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) Poštno hranil nični račun TLLKF* »N Su 952 Ima varnostno callco (Safe deposits) za shrambo vrednostnih listia, dokumentom in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu 'n poiaru. urejeno po najnOTojA«:« oaćinu ter jo oddaja strankam v najem pO najl%<2jlh cenah. STANJE VkOd NAD 10 MIUiOHOV KROrt. Oiadie on: od S ds 12 dip. ia od 3 U 5 Izpiacjja dalavaik si juijii arak EKHBBMB J