i
i
“Prosen-astronomski” — 2010/6/17 — 8:37 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 16 (1988/1989)
Številka 4
Strani 210–213, XIII
Marijan Prosen:
STARI KITAJSKI ASTRONOMSKI INSTRUMENTI
Ključne besede: astronomija, ozvezdje.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/16/940-Prosen.pdf
c© 1989 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
STARI KITAJSKI ASTRONOMSKI INSTRUMENTI
Kitajska astronomija je stara več t isoč let . Že dva tisoč let imajo ustan ovo, kje r
hranijo zapise in podatke o naj r azl i čnejši h astronomski h opa zovanjih . Sta ri
Kitajci so opazova li s prostim i očmi. Bili so zelo sp retni v izde lavi astronomskih
inst rumen tov, natančn i in načrtni pri opazovanjih , ki so jih opravljali podnev i
in ponoč i. Izsledke opazovanj so večinoma uporabljali za urejanje ko leda rja
(že 2500 let pr.n .št. so iz merili, da leto traja 365 ~ dni) in astrološke napoved i.
Vsa ta številna opazovanja predstavljajo danes dragocen vir podatkov za raz i-
skova
 ce mrkov, kometov, izbruhov nov in supernov, meteorjev, peg na Soncu,
itn.
Zdi se, da so tudi prvi astronomski observator iji nasta li na Kitajskem . V
12. stol . pr.n.št, so na primer zgrad ili velik observatorij, od kate rega se je do
danes ohranil le razdejan starinski gnomon *. Razvoj astronomskih inst ru me n-
tov v star i Kitajsk i je potekal približno tako kot na Zahodu, vendar neodvisno
od zahodne astronomije . Večinoma so izdelovali kotomerne opazovalne napra-
ve. Posamezne merilne kroge (krož ne obroče) z opazovalnimi cevmi so upo-
rabljali že v 4 . stol.pr.n.št. Pozneje so sestavili več takih krogov, dokler niso v
2. stol . izdelali armilarno sfero **. To je bilo v času, ko je astronom Ptolemej
v svoj i znameniti knj igi Almagest (Veliki zbornik astronomije) razglašal qeo -
centrični svetovni sistem in hkrati opisoval podobni kotomerni inst rument , ki
pa je temeljil na ekliptiškem koord inatnem sistemu in ne ekvatorskem (na ka-
terem je osnovana kitajska armilarna sfera). V 5. stol. je zrasel observatorij v
Nankingu, v 12 . stol. pa so položili temelje pekinškega astronomskega observa-
torija (sedaj muzej) . Razprost iral se je na starem mestnem obzidju, kamor so
vodile dolge položne stopnice (slika 1) . V Nankingu sta ohranjeni dve arrni-
larni sferi, ki ju je okoli 1250 v bronu izdelal osnovatelj pekinškega observato-
rija Kou Shou-ching. Prva je ekvatorialna s 180 cm velikimi merilnimi krogi
za meridian , horizont in nebesn i ekvator. Sfera (krogla) stoji na lepo okraše-
nem središčnem stebru, ki počiva na želvinem hrbtu, s strani pa jo podpirajo
* Glej Presek ~ (1987 /88), str. 294.
** Armilama sfera (arrntlal je star astronomski instrument, ki so ga uporabljali še v
srednjem veku in celo pozneje (npr. astronom Tvcho Brahe) za določitev leg nebesnih
teles. Sestavljen je iz več mer ilnih krogov, ki ustrezajo glavnim krogom nebesne kro.
gle (ekliptiki, ekvatorju , horizontu, meridianul . Več o starinskih astronomskih instru-
mentih glej v F.Hoyle, Astronomija, MK, Ljubljana 1971, str. 39 do 41.
210
s štirih oglov podstavka kitajski zmaji. Druga armilarna sfera je nekoliko okrnje-
na (slika 2). Ima kro ga za merjenje dekli nacije in rektasce nzije . Gre za prvi
ekvatorialno postavljen astronomski instrument, torej s postavitvijo kakršno
so uporabili pri daljnogied u z urn im meh anizmom v Evropi šele po dobrih pe-
tih stoletjih . Ločena sta tudi kroga za merjenje višine in azimuta vesoljskih
teles.
V sredini 16 . stol. so prišli na Kitajsko prvi jezuiti-misionarji iz Evrope.
Občudovali so stare kitajske instrumente. Vlad~r je podpiral delovanje jezu-
itskih astronomov, posebno pri izračunavanju uradnih efemerid. (Mimogrede
omenimo, da se je med jezuiti - astronomi na Kitajskem zelo uveljavil tudi
Slovenec Avgust Hallerstein iz Mengša . Bil je predsednik pekinškega matema-
tičnega odseka, kamor je bila priključena tudi astronomija.) Več ino danes
ohranjenih instrumentov starega pek inškega observatorija so izdelali prav
Slika 1. Na vzhodnem obrobju kitajskega glavnega mesta stOJI stolp starega pekinškega
astronomskega observatorija. Zgrad il ga je astronom Kou Shou--ching v času vladav ine
slavnega mongolskega vladarja Kublai Khana. Observatorij je bil del mestnega obzidja, ka-
terega ostanke so nedavno porušili. Sedaj je muzej . Na obš irni ograjeni opazovalni plošča­
d i starega observatorija stojijo zbrani skor" vsi glavni tipi stari h instrumentov : armilarne
sfe re, kvad rant , sekstant, gnomon, nebesni globusi, klepsidre. Večina naprav je iz brona in
so bogato okrašene . Ta observatorij je eden od malošteviln ih do danes ohranjen ih starih
observatorijev. Na slik i sta najbolj vidna velika armilarna sfera in veliki kvadrant.
211
Slika 3. Veliki kvadrant, razstavljen na starem pekinškem observatoriju . (desno)
jezuiti v 17 . in 18. stol. Gre za okoli tri metre visoke kotomerne instrumente,
ki so bili uporabnejši in natančnejši od tistih na observatoriju v Nankingu .
Tako so postavili dve armilarni sferi - ekliptiško in ekvatorialno, veliki kva-
drant za merjenje višine (slika 3) , horizontski krog za merjenje azimuta , vel iki
sekstant za merjenje kotov v poljubni ravnini it n. Na observatoriju v Pekingu
najdemo tudi skoraj dva metra velik nebesni globus z okoli 1800 vdelanimi
zvezdami severne in južne nebesne polute , naznačeno Rimsko cesto, s pravil-
nim naklonom nebesne osi in urnim mehanizmom (glej sliko podobnega ne-
besnega globusa na ovitkul.
Slika 2. Druga armilarna sfera, izdelana okoli 1250, je sedaj razstavljena v Nank ingu . Posa-
mezni krogi so služili za merjenje leg, višin in azimutov vesoljsk ih teles.
212
Kljub tehnični dognanosti in bistroumnosti astronomskih naprav stare
Kitajske je njihova astronomija postajala vse bolj zastarela. Brez vpeljanih no-
vosti je dajala vedno manj znanstvenih dosežkov. Po odkritju daljnogleda (za-
četek 17. stol.) jo je z razvojem instrumentalne tehnike in vse boljših opazoval-
nih načinov močno prekosila zahodna astronomija.
Marijan Prosen
213