Stev. 23.
*haja vsak dan, izvzemal nedelje in ponedeljka i	ob 5 popoldne.
UrtdntšUo: Lika S*. FranttSci AsiSkega tt 20. L i— V< oa| s« pošiljajo t:redw«vi	NefranUrana ptont se o«
sprejemajo in rokopisi se ne vračijo. fcfepte;* In odgovorni urednik	Oojfaa. Ustnik ko«««
lis* .Edin««- - Tisk tiskan* .Edino*!-. vpkane zadrop « CTe«erhr roroft>oci v Trsta, ulica Sv. Franflflca Asifkega C 20. Telefon uredništva in uprive ttev. 11-57.
Karo t nlaa zn«S«: Za celo leto.......K
ra pH leta................. ''
u tri resece. «••••-•.*........
Za ncde Ijsko izdajo sa četo l«o........ jjjg
2% pci leta	• • * • • "
jUjbruafto
VEČERNA
Letnik li.
Posamezne Številke se prodajaj! po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
OglarI se računajo na milimetre v Sfrokostf ene kolono Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin: in reklamacije se poSiljnjo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sa nahajata v ulici Sv. Frančiška AsHkega §L 20l — PoŠtnohranilnični račun §t 841.651
Težišče dogodkov premaknjeno iz ruske Poljske na karpatska bojišč
Ljutl bo]! ob obrt straneh DaklimsMfl prelazu. — Rusi zapustil! Torno« ? — nemao blokada Anglije.
Položni na knrpatsklb tojltfih.
DUNAJ, 5. (Cenzuriranoj Bofl ob Dn-ktanskem prelazu trajajo dalje. Posebno ljuti so posta« ti bofl v ozemlju na obeli straneh ceste, ki vodi preko Duklanskega
prelaza v mesto Duklo, ter pri Mezola-borezu. Rusko vodstvo žrtvuje bekatom-
be vojakov, da bi doseglo svoi ctli; toda vsi sovražnikovi napadi se odbijajo od
Tempo karpatskih bojev trpi vsled visokega snega, vendar pa se tjakaj premeščene nemške čete popolnoma odlično ponašajo, dasiravno niso navajene na razmere tamošnjega ozemlja.
Pripomba: Čudno se nam zdi, da tako važnega dejstva, kakor je zapustitev Tar-nowega, največjega mesta srednje Galicije, ne omenja nobeno avstrijsko poročilo, niti uradno niti neuradno, in da ve o
budimpeštanski »Az Est«.
ake utrjene fronte. Več sto mrtvih Ru- tem ^domnevnem ^ dejstvu P01"0^1 samo sov leži pred našo fronto. Vkljub temu pa	~
nasprotnik dan in noč obnavlja svoje o-fcupne poizkuse, da bi predrl našo fronto, in dovaja vedno nova oiačenja v velike vrzeli, ki jih napravljajo v njehovih vrstah naše strojne puike in naši topovi. Bržkone pride >edaj kmalu do spoznanja, da ie ta jekleni zid nepredoren.
V Karpaiskem lesu dobro napredujejo naši apadi. Dozdevno počasnega napredovanja naših čet ne smemo tolmačiti napačno. Predvsem naš generalni štab ne-kai dni sem v svojih poročilih o bojih ni označil nikakršnih krajev, zaradi česar oficijelno ne vemo, kako daleč je prodrl naš napad, ki se kreče že skoraj cel teden na galiških tleh. Ozirati se je tudi treba na dejstvo, da je za pognan je Rusov iz njihovih dolgo pripravljanih, večinoma močno navladujočih galiških postojank treba skoraj vsepovsod dolgotrajnih in silno težavnih taktičnih obkoljevanj, ki jih morajo naše čete izvrševati po skrajno slabih poljskih in gozdnih potih in stezah preko visokega srednjega gorovja. Vozovi so tamkaj Izključeni Topove je treba razstaviti, municijo in živila pa prenašati s tovorno živino. S polnim zaupanjem smemo pričakovati nadaljnih dogodkov v grliškem Zakarpatju.
Dobrega pomena so uspehi naših čet v Bukovini. To operacijsko torišče začenja f-edaj polagoma igrati važno ulogo — v kaki obliki, se najbrž pokaže v kratkem. — (»Tagesoost.«)
VOJNI TISKOVNI STAN, 4. zveč. (Cenz.) Težišče dogodkov, ki je bilo doslej na ruskem Poljskem, se je premeknilo v Karpate. Tu se vrše boji na vsej fronti. Posebno trdovratno in težavno se raz-viia hoj okoli Duklanskega prelaza, kjer s<> za tavili Rusi močne sile. Slaba pota in debel sneg otežujejo operacije. Na vzliodni karpatski fronti so naše čete skupno z nemškimi četami dosegle lepe u-pene. \ tisk o poteku operacij je popolnoma ugoden, vendar pa je zaradi terenskih težkoč pričakovati dolgega trajanja težkih bojev. — (»Tagespost.«)
BUDIMPEŠTA, 5. (Cenz.) Iz Bistrice poroča >Az Est«: V vzhodni Galiciji in Bukovini so Rusi izvršili take premestitve in koncentracije čet. da je mogoče iz njih sklepati, da se rusko vojno vodstvo prizadeva na vse načine, da vzdrži vzhodno Galicijo in Bukovino za vsako ceno. V Bukovini ujeti ruski vojaki pripovedujejo, da so bile njihove čete odpoklicane izpred Przcmvsla.
BUDIMPEŠTA, 5. (Cenz.) Iz severovzhodnih Karpatov se poroča semkaj: V tem ko so naše čete potolkle Ruse na to-roniski črti v bližini Zakle, je dosegel drug del naših moči ob sosednji bereški črti ga-liško mejo, potem ko se je spoprijel z Rusi pri Haltnamezo in Voloczu. V bojni črti je sta! sloviti bataljon Kossaczkega, ki je tekom dneva trikrat, enkrat pa potem ponoči naskočil samo sedemdeset korakov oddaljene sovražne zakope. Rusi so se umaknili. 180 ujetnikov je padlo nam v pest.
BUDIMPEŠTA, 5. (Cenz.) Franc Mol-nar poroča iz vojnega tiskovnega stana: Miru zadnjih tednov na gališki fronti je sledila živahna bojevitost. Zapadno od Užoškega prelaza se vrše po nastopu boljšega vremena močni artiljerijski boji in pehotni spopadi postajajo vedno ljutejši in pomembnejši. Vzhodno od užoške črte se vrše Ie manjši boji krajevnega značaja. Hudi mraz podpira operacije naših čet, posebno kjer se vrše kretnje po cestah, vendar pa zadevajo operacije povsod na velike ovire, če je treba prodirati s cest v stran. Pred PrzemysIom je položaj neiz-premenjen.
Rasi zapustili Tarnov ?
BUDIMPEŠTA, 5. (Cenz.) Vojni poročevalec -Az Esta^ poroča: Na fronti ob Nidi trajajo artiljerijski boji in obojestranski pehotni napadi. Rusi so zaradi avstro-ogrskega obstreljevanja iz najtežjih mož-narjev zapustili Tarnow. Rusi vzdržujejo le še postojanke na gričevju v ozadju. Ob Dunaicu in Biali je živahno delovanje. Težišče sedanjih bojev pa je v duklan-skem ozemlju, kjer Rusi z zbranimi močnimi silami na tem prelazu pritiskajo na sosednje prehode. Namen, ki ga najbrž zasledujejo Rusi, je očividno ta, da bi, kolikor mogoče, paralizirali uspehe zaveznikov v Uzsoku in v vzhodnih Karpatih.
Csr m boliift.
PtTROGRAD 5. (Petrogr. brz. ag.). Car Nikolaj je danes prispel na fronto.
Z nemsKo-francosKe^n bojišča,
Roimm v Bunhlrcliena in Boatogne. - Angleški trensnorti.
KODANJ, 5. (Kor.) >National Tidende« javlja iz Kalundborga:
Kapitan norveškega parnika »Diana«, ki se je povrnil iz Duenkirchena, je poročal, da vlada tam velika nervoziteta. V tistih M dneh, ko je bila ladja tam zasidrana, so letalci petkrat bombardirali Diinkirchen. Boulogne da je popolnoma pod angleško upravo. Ustanovljena je tam angleška pošta in angleška cenzura. Sicer da je mesto le velika bolnišnica. Od srede janu&rja prihajajo velike angleške transportne ladje.
Bol z letali.
MUELHEIM NA BADENSKEM 5. (Kor.) Ob uri popoldne je vrgel neki sovražni letalec na Muelheim več bomb. Dve ste padli 100 metrov oddaljeno od
garnizijske bolnišnice na neko njivo, kjer ste se razleteli, ne da bi bili napravili kako
škodo.
Jnpcnski instruMoii no Francoskem in »h-gVKem.
GENOVA, 5. (Kor.) Listi javljajo, da je dospelo v Marziljo 118 japonskih inštruktorjev. Nekaj je določenih za Angleško, ostali se pridele francoski težki artileriji.
yojna s"a Gnglije.
LONDON, 5. (Reutrejeva pisarna.) Proračun za vojsko je bil objavljen danes. Računa vojno silo treh milijono mož v združenem kraljestvu in v kolonijah, ne glede na čete v indiji.
RapouEd nemsKe blokade.
PARIZ, 5. (Kor.) K napovedi blokade od
strani nemške vlade piše »Baseler An-zeiger«:
Ce je Anglija, kakor se zdi, postavila načelo, da gre moč pred pravico, potem se mora tudi Nemčiji priznati pravica do podobnega postopanja. Sedaj se maščuje, ker niso nevtralci takoj iz začetka protestirali proti postopanju angleških ladij.
List opozarja na to, da se je Angliji posrečilo prisiliti vse nevtralne države, da so izdale prepovedi izvoza absolutne in pogojne kontrebande ter naglaša razliko v tolmačenju. Dočim je pri amerikanskem blagu stvar vojskujočih, da preprečajo prevoz kontrebande, morajo v Evropi nevtralci sami čuvati nad tem, ker je koncem konca v efektu podpiranje An-glije.
List zaključuje: Nemčija se postavlja na stališče, da se je v Angliji kršilo mednarodno pravo ter podaje v svojem utemeljevanju dokaze za to. Tajni ukaz angleške admiralitete mora neizmerno komplicirati položaj. Vprašati se more tu, ali ni tu — če niso narodi, ki plovejo po morju, protestirali — podan slučaj, da so nevtralci zanemarili svoje pravne vojne dolžnosti ter da se je zato bati postopanja nemških podvodnih čolnov potom repre-salij tudi proti nevtralnim ladjam. Zgledi niso posebno razveseljivi, ali ravno po-ojstrenje situvacije dovede morda do tega, da se nevtralci slednjič osokole, da bodo zahtevali spoštovanje pred svojimi pravicami. Gre za resneje stvari, nego se je mislilo doslej. Naraščajoča draginja govori jasen govor.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) »Handelsblad« javlja: Danes ob 11. uri predpoldne se je vršila izredna seja ministrskega sveta, v kateri so razpravljali o nemški uradni razglasitvi, s katero se angleška vodovja proglašajo kot vojno območje.
Kakor doznaje ta list, vlada še ni določila svojega stališča, ker je glede nekaterih točk zahtevati še pojasnila.
Holansko časopisje izraža bojazni o novih nevarnostih za nevtralno plovbo.
>Het Niewe Courant« opozarja na današnjo angleško grožnjo težjih odredb proti nemški trgovini, ki bi se mogle nanašati tudi na nevtralno plovbo.
V listih se israža nazor, da se plovba ne ustavi.
Tako javlja »Handelsblad« iz Rotterda-ma, da so tamošnji lastniki ladij izjavili, da nemško posvarilo r»ič ne izpremeni na sedanjem stanju, ker so bile že pogreznjene trgovske ladje v Severnem in v Irskem morju.
»Nieuwe Rotterdamsche Courant« piše, da za sedaj — kakor glase poizvedbe pri velikih plovnih družbah — žele vesti se pričakovaje. Ker odredbe nemške vlade stopijo še le z 18. februarjem v veljavo, more se čakati na razvoj dogodkov. Angleška vlada ukrene bržkone protiodred-bo, katerih obseg in učinkovanje na varnost plovbe se v tem trenotku še ne dasta presojati. Mogle bi nastopiti druge okolnosti, po katerih bi se nevarnost za nevtralno plovbo moga zmanjšati. Posebno je vpoštevati, da so odredbe Nemčije naperjene proti interesom Anglije in ne proti nevtralnim trgovskim ladjam kakor takim, ter da je Nemčija pripravljena, kolikor le možno ozir jemati na interese nevtralnih.
Turan proti trosponzumu.
RIM, 5. (Kor.) Vesti v »Secolu« iz Kaire, da so močne Čete Senusijev po pregnanju angleških oblasti zasedle Šivah, pripominja »Messagero«: Angleško - egiptovske policijske čete, ki so čuvale obrežje, da so postopale skupno s Senusiji. Angleške oblasti niso doslej oficijelno potrdile tega dogodka.
Ruske in ansleike obljube Perziji.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Tukajšnji perzijski list »Haver« je doznal iz. Teherana, da Rusija in Anglija poizkušata vse možno, da bi sklonila Perzijo, da ostane nevtralna. Obljubila ste4ej haje, da boste respektirali neodvisnost in notranjo svobodo Perzije in da ne boste tudi nasprotovali celo ustanoviti velike šiitske države Perzijske, vlada pa da ne uvažuje teh obljub.
Rusi so šli tako daleč, da so grozili z zasedenjem provincij Ghilan in Mazau-daran. Perzija je odgovorila, da bi bila v trenutku, ko bi bila ogrožena perzijska mesta ali pristanišča, prisiljena v napoved volne.
Srbske in črnogorske vojne stroške plača \mwmm.
ŽENEVA, 5. (Cenz.) Včerajšnja »Liber-te« priobčuje oficijelno izjavo, da trospo-razum jemlje vse vojne stroške Srbije in Crnegore, kakor tudi onih dežel, ki bi v bodočnosti še pomagale trosporazumu, na svoj račun. Kakor pripominja list, pomenja ta sklep prvi oficijelni korak v stvari pogajanj za japonsko pomoč.
izmišljeni vest o vulivanji Hemflje na Bolgarsko.
BEROLIN, 6. (Kor.) WoHfov urad: Po poročilih iz Bolgarske zatrjuje »Adeve-rul«, da je Nemčija zahtevala od Bolgarske podpis pogodbe, s katero naj bi se Bolgarska zavezala, da napade Romunsko, ako bi Romunska začela sovražnosti proti Avstro - Ogrski. Bolgarska pa da je ta namisel Nemčije odklonila brezpogojno. — Ta objava »Adeverula« je izmišljena v vseh podrobnostih.
ške vlade, da bo s podvodnimi čolni pogrezala trgovske ladje, ne da bi jih spravljala v pristanišča, skrbela za moštvo in jemala ozira na življenje civilnih oseb, kakor tudi prejšnji napad na neko bolniško ladjo: vse to stavlja v ospredje resno vprašane, ali naj ne ukrene Anglija težkih odredb proti nemški trgovini. Ali če bi se imelo to skleniti, se bo zadostno skrbelo za to, da nevtralne ladje, ki so nastopile vožnjo, predno je izšlo posvarilo, ne bodo trpele nikake škode.
V pospeševanje ameriške trgovine. - Amerika naj preskrbi svet z živili.
LONDON, 5. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Washingtona dne 4. t. m.:
Predsednik Wilson je v nekem govoru pred trgovinskimi zbornicami Združenih držav podrobno razpravljal vprašanje iz-premembe zakona proti trustom, da bi bilo eksporterjem dovoljeno, ustanavljati v svrhe izvoza skupna zastopstva v inozemstvu. To idejo so vodilni trgovci priporočali kot potreben korak v pospeševanje trgovine.
Predsednik je izvajal nadalje, da bo na svetu kmalu vladalo pomanjkanje na živilih. Dolžnost Amerike da je, da preskrbi svet z živili. Zato je potrebno, da Amerika pomnoži svoja polja za nasade.
Odlikovanje obeh domobranskih ministrov.
DUNAJ, 6. (Kor.) Armadni naredbeni list priobčuje sledeči enako se glaseči cesarjevi ročni pismi ministroma baronu Georgiju in baronu Hazaiu:
»V ponovno priznanje Vašega zelo zasluženega delovanja, posebno v stvari priprave natffcmestive bojnih sil za armado na bojišču, Vam podeljujem vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo.«
skemu predsedniku za njegova naklonjena prizadevanja.
ljudstvu
Smrt generali Appela.
DUNAJ, 5. (Kor.) Smrt zbornega poveljnika, generala infanterije barona pl. Appela je vzbudila povsod veliko sočutje. Po nalogu cesarjevem je grof Paar poslal vidovi pokojnika sožaljno brzojavko. Pri blagoslovljenju pri bivališču je zastopal cesarja vrlini poveljnik bojnih sil na Balkanu, nadvojvoda Evgen. Truplo so prepeljali na Dunaj in je pokopljejo v soboto popoldne na centralnem pokopališču.
Izpremembe pri ravnateljstvu c. ftr. dri. železnic v Trstu.
TRST, 6. (Kor.) Ravnatelj c. kr. držav-noželezniškega ravnateljstva v Trstu, dvorni svetnik Aleksander G al a m bo s, je bil na lastno prošnjo trajno umirovljen in zapusti te dni Trst. Cesar mu je ob tej priliki podelil komturski križec Franc Jo-žefovega reda.
Za njegovega naslednika je bil imenovan dosedanji ravnateljev namestnik za administrativno službo pri c. kr. državno-železniškem ravnateljstvu na Dunaju, dvorni svetnik dr. Rudolf Schmitz, ki je svoj čas več let deloval pri tržaškem ravnateljstvu kot komercijelni referent.
Podjetja sovražnih držav v Rusiji. - Kitaj podržavlja radnike.
CURIH, 5. (Kor.) »Neue Zuricher Zei-tung« je izvedela po svojem privatnem dopisniku iz Petrograda: V smislu izvršilnih določb finančnega ministra k določbam o podjetjih pripadnikov sovražnih držav se pri vseh v sovražnih državah ustarrolvjeni in v Rusiji dopuščenih podjetjih, in pri tistih tvrdkah, ki so jim lastniki podaniki sovražnih držav, namestijo nadzorovalni uradniki, ki dobe razsežna pooblastila, da morejo strogo nadzorovati obrat, dohodke in izdatke podjetij.
Isti list je doznal po svojem privatnem dopisniku, da je kitajska vlada sklenila podržaviti vse zelezninske rudnike, v kolikor nimajo inozemci dotičnih koncesij, ali v kolikor ne deluje pri njih inozemski kapital.
Hii« in trgovino.
LONDON, 5. (Reuterjeva pisarna.) Neka izjava vnanjega urada o sklepu nemškega zveznega sveta glede kontrole nad živili pravi, da ta sklep ustvarja nov položaj ter da kotrfiskacijsko sodišče radi tovora »Wilhelmine« najbrže sklene, da prouči ta položaj. Izjava potrja, da imajo lastniki ladij in blaga dobiti poseben odlok, da pa se ni še nič sklenilo, naj se odneha od prejšnjih običajev. Očividni namen nem-
Za »sja padlih pral šestimi mm. ■ Vprašanje apirizatije. - Rovi davki in vijaki na
Korespondenca »Austria« javlja, da so šli člani predstojništva vojnega komiteja krščansko socijalnega udruženja k ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu, da se pogovore žnjim o stvareh, ki so v zvezi z vojnim položajem.
Glede za posebno nujno označenega vprašanja preskrbe svojcev po njih, ki so padli pred šestimi meseci in ki jim podpore sedaj odpadejo, je mogel ministrski predsednik priobčiti, da se tozadevna pobuda krščansko-socijalne stranke, naj se v Av-stro-Ogrski poskrbi s provizoričnimi na-redbami, uresniči v najbližjem času, ter da se tudi že izdeluje končno veljavni zakon za vojaško oskrbo.
Glede vprašanj aprovizacije je pritrdil ministrski predsednik nazoru govornika deputacije, da preskrba Cislajtanije krušnimi pridelki iz produkcije v tej polovici države ni možna v polnem obsegu. Vlada bo z vso energijo nadaljevala prizadevanja, da bo mogla dobiti na Ogrskem zaloge za potrebe tostranske polovice države.
Končno je ministrski predsednik obljubil intervencijo glede nastalega zastajanja izplačil za rekvizicije.
Deputacija je naglašala, da naj bodo vojaki na bojišču kolikor le možno malo prizadeti po novih davkih.
Odposlanstvo se je zahvalilo ministr-
Prt naših nullatlklh.
Nekoliko velikih zelenih šotorov, sko-. raj takšnih, v kakršnih se videvajo pri nas veliki cirkusi, za njimi pa velik prostor, poln raznovrstnih tovornih voz, še bolj v ozadju pa široko polje, ravno, dolgo par kilometrov: to je taborišče dveh naših avijatiških oddelkov v bližini nekega večjega poljskega mesta. Okoli onih šotorov in voz pohajajo častiiki, večinoma močni ljudje, visoki, ki se odlikujejo z nekim posebnim ponosom, ki se mnogo bolj opaža pri njih. nego pri drugih. Med njimi jc znamenitih ljudi, ki so si pred vsem svetom pridobili slavno ime s svojimi drznimi poleti. Gotovo ga ni med njimi častnika, ki ne bi bil odlikovan z enim ali več častnimi znamenji, in prav tako tudi skoraj ne podčastnika, ki so jim dodeljeni. Je pa tudi res, da ni šala biti avijatiški častnik, ako je kje in to v največji meri treba drznosti ter hladnokrvnosti in bi-strosti, je je treba tu. Vsi so nekako zamišljeni, vedno mislijo samo na svoje aparate in menda ne mine ura v dnevu, da ne bi stopil vsak k svojemu aparatu ter ga ogledal, kakor bi ga hotel vprašati, ali ne potrebuje nečesa, samo da bi v resnici ne nedostajalo nečesa-
Zunaj je naravnost najgrše vreme, da ne more vzleteti noben aeroplan. Stroji stoje v hangarju drug polej? drugega, — molče in se ne preiničejo. Človeku, ki jih gleda, se zdi naravnost nemogoče, da se more tak stroj vzdigniti po par tisoč metrov v zrak in da more odtanikaj povzročati toliko zla. Ogledujemo stroje in opažamo, da ima marsikateri med njimi po krilih veliko število lukenj, ki so belo zalepljene, a povsod je napisan kak kraj in datum. To so rane, ki jih je dobilo letalo, ko ga je napadel sovražnik, pa mu niso škodovale toliko, da ne bi se mogel vrniti. Mnogo letai ima neštevilo takih belih krpic, pa vendar še dobro služi svojemu namenu in upa še nadaljnih uspehov. Aparati, ki se jih poslužuje naša armada, so proizvod neke nemške rvrdke in se govori, da so jako dobri. Seveua obstojajo še vedno tudi pogreški, ki jih sedaj šc ni bilo mogoče popraviti. Po par letih bo rešeno tudi to vprašanje in zgrajeni bodo taki aparati, ki bodo letali brez ropota-nja, in bodo konstruirani tako, da jih sovražnik ne bo mogel ne videti i:e slišati.
Vsako letalo ima neko znamenju, po katerem ga je mogoče spoznati v višini. Ruska imajo modrobeli krog, francoska narodno francosko trobojnico, naši črno-belo zastavico, nemški kakor so sedaj v službi, pa rdeči križ na belem polju. Rdeči križ je postavljen na spodnji strani a-parata, da ga morejo videti in spoznati nemške čete in da ne streljajo nanj. Toda enako znamenje se nahaja tudi na zgornjem delu aparata. Zakaj? Odgovor na to daje dogodek, ki se je dogodil začetkom vojne. Nekje, visoko v zraku, sta se srečali neko naše in neko nemško letalo. Nemško letalo je bilo nad našim in ker ni videlo znamenja, ki je bilo samo na spodnji strani aparata, je začelo streljati na naše letalo. Toda naš letalec se ni dal u-gnati. Nemec ni dobro meril in tako sta se končno vendarle oba letalca spoznala po znamenjih in se še fotografirala drug drugega. Od tega trenotka imajo vsa nemška in tudi vsa naša letala običajno znamenje tudi na zgornji strani aparata.
Kako je orožje, s katerim so oborožena letala? Majhni in ozki tulci iz medovine, veliki komaj kakor pest, to so ročne bombe in teh vzame letalec toliko s seboj, kolikor jih pač more nesti letalo. To ni ravno nevarno orožje in služi v prvi vrsti za to, da se nekoliko preplaši sovražnika. Vendar pa zamorejo, če so srečno vržene, pobiti dosti ljudi. Vrh tega imajo letalci tudi drugo vrsto bomb, ki so veliko bolj nevarne in katerih zamore vzeti letalec s seboj samo dve. S temi bombami je težko pogajati iz višine in je tudi nevarno spuščati se žnjimi na zemljo. Zato jih letalci vedno preje, nego se ž njimi spuste na zemljo, pomečejo na tla. Ce pade taka bomba v kako sovražno mesto ali v sovražno taborišče, ali v njihove utrdbe, napravi prave strahote. Ce pade med moštvo, jih obleži najmanj deset mrtvih. — Naboj, ki se nahaja v tej bombi, je tako močen, da kose železa, s katerih ie narejena bomba, popolnoma razprši na stotine malih drobcev, ki sejejo smrt v sovražnih vrstah.
Eksistira pa še neko drugo orožje, o katerem se zdi, da je sploh najbolj nedolžno, a zamore napraviti ogromno škodo. To so namreč jeklene puščice, ki jih ima letalec vse polno s seboj. Ce zapazi potem letalec kako četo, ki gre v tabo-rišče, ali pa sploh kako četo, začne me.
Stran ff.
„VEČERNA EDINOST« št. 23.
V Trslu, dne 6. februvarja 1915.
tati kar cele pesti teh puščic nanjo. Te železne puščice padajo vsled svoje teže proti zemlji z ostjo naprej in zadobijo pri padcu z vsakim metrom toliko hitrost in silo, da zamorejo prebiti človeka, na katerega padejo, od rame do noge. In kar je še najbolj zanimivo: na človeku, ki ga je zadela taka puščica, ni videti drugega, nego samo dve rani. Eno na rami ali glavi, kamor je pač zadela, drugo pa spodaj, kjer se je ost prebila skozi telo in se potem zarila do meter globoko v zemljo. Ker potrebujejo te puščice le nekaj časa, da padejo na zemljo, se letalo navadno že daleč umakne, predno prično padati žrtve, zadete od puščic.
Važnejši, kakor vse te bombe in puščice na aparatu, je fotografični aparat, s katerim fotografira letalec sovražna mesta in pozicije. Ta aparat je nekaj najbolj dovršenega, kar eksistira v fotografski u-metnosti. Napravljen je v formi velike pištole. tako, da je lahko operirati žniim iz zraka. Će se torej letalec vzdigne dovolj visoko nad sovražno mesto, obrne samo to svojo fotografsko pištolo navzdol in dobi v kratkem slike, ki jih je hotel naslikati. Ko je izvršil vse, kar mu ie bilo naročeno, se vrne nazaj, nakar se takoj prično slike v taborišču izdelovati. Dvajset minut po njegovem dohodu, ima že poveljnik na svoji mizi sliko sovražne pozicije. na katero je treba izvršiti napad. Avijatik se zopet vrne v svoj hangar, pregleda svoj aparat, ga dobro očisti in eventualno tudi popravi, nato pa čaka zopet novih povelj, da odleti na nove linije.
Kako je no Srbskeiii.
Tedeschi. poročevalc rimske »Tribune* opisuje v svojem listu svoje potovanje v Niš. O Nišu in o življenju tamkaj pripoveduje:
»Nii. Pestra zmes ljudstva napolnjuje kolodvor. Kakor je umevno, je tu predvsem največ vojakov, potem pa seljakov. žensk, ranjencev in bolnikov. V zraku se čuti duh karbola. pomešan z vsemi drugimi najraznovTstnejšimi duhovi. Med ljudmi. ki hite na vse strani, stoji skupina o-seb, ki pričakujejo bogve česa in bogve že kako dolgo. Mudi se jim vsakainor.kjer Je kai prostora na praznih tleh. Pa nič ne govore, nikakega občutka ni v njih. Iz teme se pomoli nemirno in nepokojno četa*. Nekoliko častnikov, dva trije železnici uslužbenci. »Je še kak voz?« »Ga ni«. Je še nekoliko voz, ali te hranijo za ru^ki Rdeči križ, ki je prišel z najni. Toda to nas ne zadržuje. Neprekinjene in brezkončne vrste trenov in topov so globoko razrile cesto, ki vodi v Niš, in če nas kdo vodi po tem blatu, se pot s kolodvora v Niš ne zdi preveč dolga. Kakor večina mladih balkanskih mest, mesto ? še ni dograjeno. Okoli starega razpadlega turškega mesta se je razvil načrt novega mesta, mesta z dalekosež-nimi nadejami optimista, ki ima neomajno vero v svojo bodočnost. Široke in ravne ulice, ki se jim odpira up, da se razvijejo v bulvarje, ko vzraste drevje, ki jih opasuje, ko bodo hiše ob njih številnejše in elegantnejše. Razsežna tržišča, po katerih danes še raste trava, ki pa postanejo kdaj lepi trgi. Tupatam javna po-slopj v običajnem poluruskem in poludu-najskem slogu, a udobna, zračna in ponekod tudi s skromnimi nagibi k monumentalnosti.
Nišu se živi na navaden način, in jaz, ki sem bil, spominjajoč se Belgrada po balkanski voini. pripravljen na pusto, obupano mesto, bil sem presenečen še tem boli. čim globlje sem se vgiabljal v današnje glavno mesto srbsko, čigar prebivalstvo je zrastto po pribegu beguncev od 25 na 150 tisoč duš. Bede in pomanjkanja ni videti, mesa je v preobilici. To se kaže že v tem. da telečine sploh ni mogoče prodati. Tako se dogaja, da se dobivajo v Nišu mnogo lažje velikanski bi-fteki. krasna kuretina in vino, nego prenočišče v postelji. »Ali imate cigaret?« sem vprašal gospode, h katerim sem pristopil. »Nimamo«, je bil odgovor; švabi so razrušili tovarno; toda tobak imamo.« Tobak se dobi prav lahko, kruh pa ne. Na moje vprašanje po kruhu sem dobil za-nikujoč odgovor z dostavkom: »Danes zvečer že ni več kruha. Moko imamo, toda pekaren nimamo. Zato si pečemo kruh sami, toda samo toliko, kolikor ga potrebujemo na dan «. (Posneto po »Boliemiji«).
Voini poročevalec londonskih »Daily News«, Travelyan, ki se nahaja na Srbskem, piše svojemu listu iz Niša:
iKakor se uradno javlja, se nihaja na Srbskem	poleg
ranjcncev in utrdbina teh se nahaja v Nišu. Večina jih je svobodnih in se počutijo popolnoma dobro. Ne morejo pa dobiti tople obleke in se ne morejo preoblačiti. Toda tudi mnogim srbskim vojakom se ne godi bolje. Ujetniki trpe enako bedo kakor drugi in se ne pritožujejo. Srbija je glede na bolnišnice sicer napredovala po balkanski vojni, toda število domačih in tujih tanjencev je tako veliko, da mala poljedelska država s 4 milijoni prebivalcev nem ore zadostiti tako velikim zahtevam. Dasiravno Anglija in druge države pošiljajo veliko množino materijala, se ni izprememla velika beda, ki sem jo videl. Breme, ki ga prenaša ta mala, izolirana država, se bi komaj moglo še povečati. Dobre in slabe bolnišnice nimajo niti najpotrebnejših stvari. Sedaj se nahaja na Srbskem do 100.000 ranjencev. Begunci niso združeni v velikih koncentracijskih taborih, temveč so kakor Belgijci v Angliji, nastanjeni posamezno po mestih in po deželi. Bog vedi, kaj bo s kmetskimi posestvi in kdaj jih bodo obdelavali ljudje! Na Angleškem govorimo o dolgi vojni. Dolga tudi bo vojna, toda učinke dolge vojne je mogoče videti na Srbskem po
posledicah šestmesečne vojne, dosedaj uspešne za Srbijo — toda ob kakih žrt v ah!«
Navedli smo glasova dveh listov, prijateljskih Srbiji, ki si pa očividno nasprotujeta, kar se tiče živil. Pred kratkim je tudi neki madžarski list zavračal pripo-vedbe o pomankaniu živil v Srbiji. Zdi se, da je živil, posebno mesa, dosti in da beda, o kateri piše angleški časnikar, se nanaša na zdravstveno oskrbo bolnikov in ranjencev, na nedostatek udobnosti, pre-napolnjenost glavnega mesta in silno o-groženo poljedelstvo v slučaju daljšega trajanja vojne, ki je odvzela vse moške delavce kmetskemu delu. (»Pravo Lidu«).
Hroatsko-slovenskl klub.
Dne 4. februarja je bila v Ljubljani zbrana pod predsedstvom načelnika dr. Korošca parlamentarna komisija Hrvatsko - slovenskega kluba. Poleg načelnika Dulibič, dr Krek, Fon, dr. Susteršič in dr. Korošca so bili navzoči poslanci; Dr. Orafenauer. O seji priobčuje »Slovenec« to - le poročilo:
Najpreje je poročal načelnik dr. Korošec o političnem položaju in raznih posredovanjih pri osrednji vladi. Nato je parlamentarna komisija Hrvatsko - slovenskega kluba obširno razpravljala o sedanjih političnih razmerah v monarhiji s posebnih ozirom na hrvatsko - slovenski narod. Dolgotrajne debate so se udeležili vsi člani parlamentarne komisije. Napravili so se važni sklepi, med drugimi tudi glede na cenzuro in nove davke. Sklepi se svoječas-no objavijo. Splošno se je obžalovalo, da se vsaj za par dni ne skliče državnega zbora, da bi ljudski zastopniki, ki stoje na politično najbolj ogroženi točki monarhije, v tem za monarhijo in razvoj hrvatsko-slovenskega naroda odločilnem času povedali svoje mnenje.
Nato se je zelo natančno razpravljalo o gospodarskih težnjah posameznih pokrajin, ki so zastopane v Hrvatsko - slovenskemu klubu.
Glede na aprovizacijo civilnega prebivalstva se je poudarjalo, da se je dualizeni skazal v tem oziru kot najnevarnejša o-vira. Vojaška uprava iina možnost, da enotno nastopa glede rekvizicije živi! v obeh državnih polovicah, dočim nima naša državna polovica nobenih pravic, da bi za svoje civilno prebivalstvo rekvirirala živila na Ogrskem. Navajali so se slučaji, da se je zadnje čase na Ogrskem za naše prebivalstvo kupljeno žito rekviriralo, in sicer tako, da so dotične naše tvrdke imele pri tem občutno škodo. Vsed teh razmer so vse dosedanje vladne naredbe o-stale brez vsakega haska. Tudi »Družba za nakup in rekvizicijo živil«, ki bi imela delokrog samo v naši polovici, bi nikdar ne dosegla svojega namena in zato so se vsi zastopniki hrvatsko - slovenskega ljudstva v parlamentarni komisiji izrekli, da naj vojaška uprava svoja na Ogrskem rekvirirana živila oddaja tudi za civilno prebivalstvo tostranske državne polovice. Obžluje se posebno, da ne vodimo nikake konsumne štatistike. Nujno se nasvetuje, naj vlada takoj izda tarifarne odredbe, s katerimi se prepreči do zdaj marsikje po-skušano oškodovanje prebivalstva od strani mlinarjev. Za aprovizacijo Primorske in Dalmacije se je zelo občutno ska-zala pomanjkljivost prometnih sredstev. Dalmacija, ki potrebuje približno 1 milijon stotov žita na leto. je malodane popolnoma odrezana od drugega sveta.
Glede na vojaške dajatve se je izražala želja, da se glede oprostitve za gospodarstvo nujno potrebnih moških oseb postopa tako, kakor na Ogrskem, kjer se take osebe oproščajo vojaške službe. Nasvetuje se, naj se pred vsem za gradnjo cest in za razne druge vojaške potrebe porabljajo vojni ujetniki in se tako ohranijo poljedelstvu in vinogradništvu neobhodno potrebne delavske moči. Vojni ujetniki bi se dali tudi uspešno uporabiti pri različnih melioracijskih podjetjih. Naročilo se je predsedstvu, da naj posreduje za nabavo modre galice, oziroma perocida. Obžalovalo se je, da je poljedelsi minister dobavo vina za vojaštvo, katerega ima Ogrska dve tretjini, mi pa samo eno tretjino dobaviti, izročil neki dunajski tvrdki, ne pa naravnost producentom na veliko škodo zlasti vinarskega zadružništva. Načelstvu se je tudi naročilo, da z ozirom na mnogoštevilne pritožbe kmečkega ljudstva posreduje, da se takoj izdajo izvršilni predpisi k že objavljeni vladni naredbi, s katero se e določilo, da se doslej najete živali in vozovi odkupijo.
Parlamentarna komisija bo v kratkem zopet nadaljevala svoja posvetovanja.
Strossmayer.
(Ob lOOletnici njegovega rojstva.)
Resnično jugoslovansko srce se ogreva ob tem imenu kakor pod žarki solnca z jasnega neba. Saj je tudi on nosil nas vse v svojem ljubečem srcu velikega, naj-idealnejega hrvatskega patrijota, mecena, podpiratelja vsakega narodnega snovanja, prospeševatelja vseh kulturnih stremljenj.
Sto let je miniilo, kar se je U veliki mož rodil svojemu narodu. Dne 4. t m. je bila obletnica rojstva Josipa Strossma-verja. Rojen ie bil leta 1815, a umrl ie leta 1905!
Ime Strossmayerjevo je spojeno v kulturni zgodovini hrvatskega naroda z vsemi kulturnimi institucijami tega naroda. Vseučilišče, akademija, galerija slik, s temi torišči hrvatske kulture je spojeno ime velikega biskupa, kajti v prvi vrsti njegova zasluga je bila, da so bile izročene narodu in da je Hrvatska stopila v krog kulturnih narodov.
i »Hrvatski Pokret« vprašuje povsem u-* mestno;
Kdo od nas si more prav predočiti bed no stanje hrvatske kulture v onem času ko je Strossmayer začel delovati v jav nem življenju za narodno povzdigo? Če primerjamo današnje stanje kulturnega življenja na Hrvatskem s sedanjim, kak ogromen korak je to!
Tedaj je bila belet^tika v najprimitiv nejšem stanju; o umetnosti ni bilo govora. In sedaj! 2e pri prvih pripravah za akademijo so se že pojavljala dela, ki so gledala narodni zgodovini v oči in govorila: tako ne sme ostati dalje. Začelo se je pravo beletristično delo.
Ali akademija sama ni mogla ustrezati narodnim potrebam. V najboljo podporo jej je trebalo vseučilišča. Tudi tu je bil Strossmayer prvi, ki je pritegnil narodne predstavitelje, da so ustanovitev te kon stitucije sprejeli kot svojo nalogo. Vseu čilišče je že v prvih treh letih prineslo no vega življenja v narod.
Cim je bilo vseučilišče zagotovljeno, lotil se je Strossmayer ustanovitve svoje galerije slik. šele zadnja generacija je za čela umevati pomembnost tega instituta Ne more se govoriti o direktnem ustvarjenju hrvatske umetnosti, ker umetnost in znanost ne morete biti last samo enega naroda; ali da so Hrvatje dobili svoje hrvatske umetnike — to ima svojo podlago v Strossmayerjevi galeriji.
A kje so vsa druga dela, ki jih je izvel Strossmayer! — vzklika »Pokret« nadalje. Knjige o njem so opisali Smičiklas, Cepelić in Pavič. Ali še bo treba knjig in razprav o Strossmayerju. Kako delo je na primer njegova cerkev v Djakovem! Pak Strossmayerjevo javno delovanje, njegovi nazori o svetu, o veri, o umetnosti, o narodu in narodnosti, o razmerah naroda - vse to še čaka svojega peresa. Strossmayer je izpolnil svoje življenje z delom za hrvatstvo in jugoslovanstvo v kulturnem, političnem in cerkvenem pogledu. Njegovo življenje je bilo tesno spojeno z napredovanjem hrvatskega naroda in marljivi ljudje so izračunali, da je izdal v ta namen okroglo pet milijonov kron!
Interesantni so njegovi stiki s predsta-vitelji Slovanov,z velikimi ljudmi tujih narodov, njegova korespondenca ž njimi, njihove misli o bodočnosti našega naroda, njegovi načrti in težnje, ki jih je, primerno danim razmeram, začel tudi uresničevati.
Posebno prisrčni so bili njegovi odno-šaji do drugih Slovanov. Na otvoritvi vseučilišča v Zagrebu je rekel slovenski odposlanec: Vaše vseučilišče je tudi naše! — a Strossmayer je odgovoril: »Zlate besede res, polne nade in tolažbe! Ko sem čul te lepe besede, me je oblila solza radosti. Bodimo slovenskim bratom hvaležni in pokažimo iiin ob vsaki priliki, da je njihova rana tudi naša bol, da je njihovo veselje tudi naša radost!«
Taka toplota je karakterizirala Stross-mayerja! Zato se tudi mi iz polnega srca spominjamo Strossmayerjevega rojstva in le obžalujemo, da razmere ne dopuščajo, da bi ta dan primerno proslavili.
Lepo pravi »Hrvatski Pokret«: »Ravno sedanja vojna meče svitlo luč na osebo velikega človeka. V žaru tega svetovnega požara se dviga monumentalnost njegovega dela, v seju osvetljenja se vidi osebnost jasneje. Tako je vedno. Sele v razburkanih razmerah vidimo ono, za kar se v normalnem času manje zanimamo. Dokaz, kako velik človek je bil on, Strossmayer, leži v tem, da se ga narod spominja tudi danes, v teh izredno resnih in velikih časih. Zgodovina gre s težkimi koraki in počasi, ali gotovo pride do miru narodov. A do tedaj ne smemo pozabljati na svete zapiske Strossmayerjeve, ampak jih treba v mirnem tekmovanju nadaljevati in izpolnjevati.
Zaključujemo z lepim pozivom »Pokreta«: Hvaležni bodimo Previdnosti, da nam je dala Strossmayerja in ga nam tako dolgo ohranila!
Razne politične vesti.
Usmrčenja v Sarajevu. Kakor smo že
poročali, so bili dne 3. februarja na smrt obsojeni trije sokrivci na umoru presto-lonasledniške dvojice, usmrčeni. Justifi-kacija, ki jo je izvršil sarajevski rabelj A-ojzij Seifiert, se je vršila ob 9 zjutraj na dvorišču trdnjavske jetnišnice. Občinstvo ni bilo pripuščeno. Ko je bila zločincem po kratkem utemeljevanju prečitana razsodba, so bili odvedeni na morišče, kjer so bile napravljene tri vislice. Vojaki so v četverokotu zaprli prostor. Prvega so peljali k vislicam učitelja Veljka Cubrilo-viča. Stopil je k duhovniku, poljubil trikrat razpelo in rekel duhovniku: »Pozdravite mojo soprogo in ji recite, da mislim v tem trenotku nanjo.« Mirno se je dal zvezati. Ko je bil že na vislicah, je zaklical: »Zbogom,
tem trenotku so zatrobile trobente in on je že imel zanjko okoli vratu, „
Nato je sledil trgovec Miško Jovanovic, ki se je tresel po vsem životu. Toda ko je stopil pred vislice, se je popolnoma pomiril ....
Učitelj Danilo
Ilič, ki je bil zadnji obešen, je bil popolnoma apatičen. — Kmeta Jakov Milović in Nedjo Kerovič, ki sta bila istotako obsojena v smrt, sta bila, kakor smo Že poročali, pomiloščena in sicer prvi na dosmrtno. drugi pa na 20 letno ječo.
Kdo ie iznašel irapnel? Malokomu je znano, da imajo Srapneli, ki se tolikokrat imenujejo v sedanji vojni, svoje ime po angleškem generalu Slirapnellu. Proti koncu 18. stoltja je general Shrapnell za-
čel votle topovske kroglje, ki so jih uporabljali dotlej, polniti s smodnikom in kro-fljicami. Angleži so bili potemtakem prvi, ki so uporabljali šrapnele v boju prot; sovražniku. Vkljub nedostatkom, ki jih je imela ta iznajdba v svojih začetkih, je vendar izborno rabila v španski in portugalski vojni proti napoleonsikm vojnam. Angleški vojskovodja Wellington je bil tako navdušen vsled delovanja in uspehov novega topa, da je priporočal v pismu, poslanem pod zimo leta 1808. siru Johnu Sindairu, naj angleška vlada iznaj-ditelju preskrbi za njegovo iznajdbo izredno odlikovanje.
s= HALI OGLASI::
□□
CD □□
se račnnajo po 4 sto t. besedo-Mastno ti-kano besede se računajo enkrat reč. — Najmaojfta
: pristojbina znaša 40 stotin k. :
□□
□□ □□
(lUfflnf str°j Singer, skoraj nov, zadnji modeli JIVUIIII spremenljiv v mizico, proda Marija, Via Risorta 5, vrata 12.	105
Hebllrono soba ^ ^t^ifMfs
Alfi. r; 17, vrata 5, prvo naastropje.
4015
flrfffn f A solnčna soba z dvema posteljama v UUUII JC ulici Bel vede re 12, vrata 15. 4016
Bn?llrn0 meblirane ali prazne sobe, za eno ali MIAIIUIG dve osebi, kakor tudi meblirano ali (•razno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pritličje.	xoo
Dnrtr07nirn za Pisarno ali pri mali družini rUaLi Ullllll išče sluibo od 9 in pol zjutraj do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod „Štefanija" na Ins. odd. Edinosti.	103
Neblouana sobo ^SM^tSte
v ulic» Commerciale štv 11, ITI. nadst.	4000
Soba
t ra na m« odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št. 1. TI. r ad.	104
Dr. PETSCHNIGG
TRST, m S. CflTERHIA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 - 9 in 2 —3 in Specijalist za kožne ln vodne (sDo(ne) bnte—j jn 7—7V2
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist xa KOŽNE in SPOLNE BOLEZNi ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprajama od 11-1 pop* in 3 • 6 zvečer ob nadeljah oei 'SO - 1.
Dnevnik „Edinost" u Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslo-
* venil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Specijalist za sifilistične in kožne bolezni
Ima svoj ambulatorij J
v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, t
" 1 ■ = 1 Pa laz z o Diana) ===== ♦ Za cerkvijo Sv. An to a a novega. + Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Koral Pernlčlč
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3, II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
lam
i
m
I
I
a
I
SLAVIJA
vzajemne zavarovalna tanka i Pragi
Rezervni fondi K 63,432.101-92. Izplačane odifcodnlne ln kapltalife
K 129,965.304-2». Dlvid. se je doslej Upi. 2,899.793.26.
Po velikosti druga vzajemna zavarov. naš« države z vseskozi alo v.-narodno upravo
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. «
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje ■ in smrt z manjšajočimi se vplačili, ft Zavaruje poslopja in prem čnin^ g proti požarnim škodam po najnižjih r cenah. Škode cenjuje takoj in naj S kulantneje. Uživa najboljši sloves, tf koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Velika izbera R e Glavni zastopnik v Trstu
«S i g. CEGilAR, ulica Caserma 12,1
vsake vrste I. t. d. . 2	'
IS9. I 1	TELEFON št. 21-47.
■saaJ GK?mBlinBHMIIBBBigaiSra
r! * n	■- r H8iiv>Ti»l U ■ S3S3BSS B C K0E23g
Tocr*Q prpdaja i
Ps.............
najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicolo)
Ustanovljena 1.1889.
O*--1 »J- t IS ■■
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna iepnih robce, moških nogo vic itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -- Postrežba točna.
Narodna trgovina. ■■ Narodna trgovina.

ZALOGA POHIŠTVA
Giacomo Macerata
se je preselila
v ulico San Giovanni štv. 7. |
Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH.
Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA.