41 trst, v petek IO februva'ja i9il IZHAJA VSAK DAN tod! ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob §. zjutraj. Fon&miine fiteT. ne prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) ▼ mnogih leb&karnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-l?ini, Dornbergo itd. Zastarele štev. po 5 nrč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fcrokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 3 O st. moi Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aaduljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratnl oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izkliufino le opravi „Edinosti". - PlafIJIvo In utolljivo v Tratu. ===== reČaj XXXV| Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko. F tdtnotii je moi l NAROČNINA ZNAŠA U celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meneče 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, ne oprava ne ozira. ■arainln* n«. nad> lja*o IsOanj« „ZĐIIOSTI" tlu«: U oala uto Kron ft'SO, sa pol lata Kron 9-00. Vsi dopLsi naj ae pošiljajo na uredoi&tvo lista. Nefranko-vana pisma ne ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglas« in reklamacije je pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: elloa Giorgio 6aiatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edioost-vpisana za droga z omejenim poroštvom v Trstu, olica ===== Giorgio G&latti Stev. 18 - Poitno-hranllnKnl račun It 841 652. TELEFON It 11-57. . praunn fakulteta sprejeta s provizoričnim sedežem na Dunaju. Veseli se Slovenija! Italijani dobijo svojo fakulteto — Slovenci pa papirnato resolucijo 1 Italijanska pravna fakulteta je bila torej včeraj vsprejeta v proračunskem odseku, sprejeta s pomočjo glasov slovenskih poslancev, onih slovenskih poslancev, ki so lanjsko poletje z obstrukcijo ovirali uresni-ienje te italijanske zahteve. Naši zastopniki — da se jih Bog usmili! — so glasovali za Italijansko pravno fakulteto, ne da bi bili aii dobili zato kakih protikompenzacij. Ker — tega vendar ne bo nihče trdil — da je kaka kompenzacija, če je bila sprejeta Koroščeva resolucija, kjer se nam v principu priznava pravica do lastne univerze. Zato ni potrebna Še-Ie resolucija, ker to pravico nam dajejo že sami državi temeljni ukoni. Naši „zastopniki" na Dunaju so — po iastnem zatrjevanju — obstruirali zato, da fci dobili mi kakih kompenzacij, če že ne ■a visokošolstvu, pa vsaj na drugih šolskih poljih. Sedaj pa so kar naenkrat oni pripomogli, da Italijani dobć svojo univerzo m mi — nič! Morali bi pero pomočiti v žolč, ko bi fcoteli primerno označiti sramotno postopanje zastopnikov S. L. S. v tem vprašanju. Če je že kdaj izdal kak politik svoje ▼olilce, so jih izdali poslanci S. L. S. v tem vprašanju. — Napisali smo na čelo tem vrsticam ironično: „Veseli se Slovenija". V resnici pa bi tega škandala ne bilo za ironizirati, ampak bilo bi se za zjokati nad aarodom, ki ima take zastopnike. In mi se Moramo le vprašati: Koliko časa bo še trajalo to ? Koliko časa bo narod še pustil, 4a se bo na njegov račun uganjalo tako politično pustolovstvo, da se bo igralo komedijo z njegovimi najsvetejšimi interesi ? * • * DUNAJ 9. — V nadaljevanju specijelne debate o italijanski pravni fakulteti je izjavil posl. dr. vit. V u k o v i ć, da je bilo dosedanje stališče Jugoslovanov naperjeno proti vedenju vlade in ne proti Italijanom. Italijanski krogi na eni in drugi strani so pa, žal, porabili to priliko, da so označili Jugoslovane kakor sovražnike italijanske kulture in italijanskega naroda. To ni res. Nasprotno. Slovani se veselijo, ako se med Avstrijo in Italijo vspostavijo odkritosrčni odnošaji in tudi trajno ohranijo. Jugoslovani priznavajo v principu opravičenost italijanske fakultete v Avstriji, a ne ■orejo dopustiti, da bi bil vsprejet spremi-»jevalni predlog posl. Pittonija, naj se fakulteto ustanovi v Trstu, ker niso to izključno italijanska t!a in ker spadajo primorske dežele ob Adriji pod jugoslovansko območje. Jugoslovani imajo pravico in dolžnost, varovati to morje in to obrežje ter ne smejo dovoliti, da se jim vzame in raznarodi to, hir je njihovega. Govornik utemeljuje obširno zahteve dalmatinskih in istrskih Slovanov po reciprociteti šrudij, dovršenih na zagrebški univerzi. Predlaga resolucijo, v kateri se za-kteva od vlade, naj prizna popolno recipro-aiteto Študij in izpitov, položenih na zagreb-iki univerzi. Konečno reaguje na včerajšni tovor naučnega ministra in pravi, da je presenečen radi tega, kako hitro je minister pripravljen ustreči želji Nemcev ^ in ustanoviti na navtični akademiji v Trstu nemške paralelke, med tem ko se niti ne ozira na želje slovanskega prebivalstva v Istri, naj bi se ustanovila istotam navtična akademija. V nadaljevanju razprave proračunskega• odseka se je posl. D i a m a n d izrekel za predlog posl. Pittonija in za jugoslovanske resolucije, ter je imenom poljskih socijalnih! ; demokratov izrazil željo, da bi bilo v Gali-I ciji čimpreje otvorjeno rusinsko vseučilišče; in da bi se pri tem ne ponavljala taka igra, kakor pri italijanski pravni fakulteti. Posl. Korošec je izjavil, mi smo proti provizoriju, ker to ne znači nikake rešitve vprašanja, temveč pomenja le neprimerno zavlačevanje, ki bo provzročalo boje in prepire. Ta provizorij je iznašla nemško-narodna zveza z očividnim namenom, vstva-riti s fakultetnim vprašanjem strankarsko-političen zakon, ki obstoji v tem, da bo vezal Italijane še daljna Štiri leta na nemške stranke in s tem vzdržal Še naprej oni strankarsko-političen položaj, ki se evfemi-stično navadno nazivlja sistem Bienerth. Mi niti od daleč ne mislimo na to, da bi nasprotovali vseučiliškim željam naših italijanskih sodržavljanov. Hočemo to dokazati dejanski s tem, da predlagamo konečno rešitev, ki naj stori enkrat za vselej konec nevrednemu političnemu spletkarenju, ki se uganja z italijansko pravno fakulteto. Mi smo zato, da se takoj določi sedež v italijanskem ozemlju. Kot tak sedež pride v poštev edino le južna Tirolska. Ni nika-kega pravega razloga, da bi se določitev sedeža odložilo za štiri leta. Skedlov predlog znači dobro poslabšenje vladne predloge. Imeli bomo za štiri leta mnogo slabši položaj kakor danes in en celi narod v Avstriji bo čutil opravičeno, da se ga vodi za nos. Predlagal je konečno resolucijo, naj se začetkom semestra 1911/12 otvori v Tri-dentu ali Roveretu italijansko pravno fakulteto. Konečni izbor sedeža se določi nared-benim potom. Posl. dr. a d I e r je izjavil: Kritika vladnega postopanja ne more biti dovolj ojstra. a stranka dr. Korošca nima nikake 1 pravice do kritike, ker njeno postopanje je škodljivo in njena politika nasprotujoča razumu. Nemški socijalni demokratje so bili vedno za pravo Italijanov na vseučilišče in bodo podpirali tudi resolucijo Rusinov in Slovencev. Na to se je prešlo na glasovanje. Pri § 1. (sedež) je bil odklonjen predlog posl. Pittonija (sedež Trst) z vsemi proti 9 glasovom. Predlog posl. Korošca (sedež Tri-dent ali Rovereto) je bil odklonjen z vsemi proti 11 glasovom. Vladna predloga, ki določa Dunaj kakor stalni sedež, je bil odklonjen z vsemi proti 11 glasovom. Predlog Skedl (štiriletni provizorij, s sedežem Dunaj) je bil sprejet s 40 proti 6 glasovom. § 2. je bil sprejet v smislu predloga Skedla. § 3. (§ 2. vladne predloge, odstavek 1, učni in poslovni jezik te fakultete je italijanski) je bil vsprejet, odstavek 2: predavanja, ki ne pripadajo predmetom prava in P O D L 1 S T E K. Udovica. Poveit i i 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poflov. Štefan Klavs. V odkriti žalosti se je čutila nekoliko imljena in zapuščena, ko je šla Gita s tvojima dvema hčerkama k zadušnici v cerkev sv. Klare. Ona in hčerki — Jelini je kilo štirinajst, a Magdaleni deset let — so fcHe črno oblečene, in objokane oči so imele »astrte z dolgim črnim pajčolanom. Cerkev je že bila polna, ko je prišla Gita s svojima hčerama. Opazivši jo so ji prisotni napravili prostor, koder je mogla M žalujoča rodbina. Prva je šla priklonjene flave Gita, za katero je nosil mlad efeb v tionovo kost in srebro vezan molitvenik .Szobotni Kinch", ki ga je v Jirvaškem je-aiku izdala grofica Magdalena Drašković, rojena Nadaždi. Za materjo sta stopali skupno kćerki, vodeč se za roko in glasno jokajoč, so mogli vsi videti, kako odkritosrčno žalujeta po očetu. Imeli sta tudi, zakaj jokati, ker je bil pokojni oče tako dober, tako mil in blag, da ga ne pozabiti nikoli. Vse občinstvo v cerkvi je uprlo oči na mlado (bilo jej je dvaintrideset let), visoko i vdovo, polnih junonskih oblik, ki je, ne | oziraje se na nikogar, sela v klop, prevle-! čeno s črnim suknom, a za njo tndi njeni hčeri. i Hči Jelena je bila prava slika matere, samo v stasu je zaostajala za njo. Nasproti materi je bila deklica podobna ovirani lepoti, kateri ni dopustila priroda, da se razvije tako bujno in stasito kakor mati. Res je sedaj prekoračila šele štirinajsto leto, mogla bi še zrastl m se okrepiti, a je vendar že cela deklica, ki jej narava ne more pridejati toliko, da bi dosegla v lepoti in dovršenosti svojo mater. Mlajša njena sestrica — Magdalena — ni bila podobna ne materi, ne očetu. Zlobni ljudje so govorili med seboj, da je podobna kakor jajce jajcu svojemu botru grofu Čiku-linu, ki je umrl, ko je imelo dete dve leti. Visoka gospoda, ki je sedela za tugu-jočo družino v prvih klopeh z vicebanom Rauchom, si je pričela pomenljivo namigovati, ko je zapazila Magdaleno, ki ti je vsa državoslovja, naj se. vrše tudi v nemškem jeziku, je bil črtan na predlog posl. Concija. Naučni minister je izjavil tekom debate o tem odstavku, da nima vlada proti črtanju te določbe ničesar prigovarjati. § 4. (§ 3. vladne predloge) določa, da je fakulteta enaka pravnim in pravoslovnim fakultetam, ki so v zvezi s kakim vseučiliščem. Pri § 5. je bila odklonjena v vladni predlogi nahajajoča se zahteva, da morajo kandidatje biti popolnoma vešči nemškega jezika. Potem so bile vsprejete vse predložene resolucije, med temi tudi resolucija poslanca Korošca. Posl. Pittoni je umakpil svojo resolucijo, da se svoječasno ustanovi fakulteto v Trstu in je prijavil svoj prej odklonjeni predlog, da naj se fakulteto ustanovi takoj v Trstu, kakor minoritetni votum. DUNAJ 9. Včeraj javljeni od posl. Skedla predloženi kompromisni predlog v zadevi ustanovitve italijanske pravne fakultete treba na dveh mestih popraviti in sicer: „Fakulteta mora biti otvorjena najkasneje z zimskim semestrom 1915-16 (ne 1914-15) in da mora biti tozadevni zakonski načrt predložen državnemu zboru najkasneje tekom leta 1913 (in ne 1912).M Državni zbor. DUNAJ 9. Zbornica je nadaljevala generalno debato o krošnjarskem zakonu. — Posl. Pacher, generalni govornik pro, je povzel besedo, nakar je z bil z veliko veliko večino odklonjen predlog, naj se načrt vrne odseku in sklenjeno, da se preide v specijelno debato. V specijelni debati je posl. Etnspinner polemiziral proti izvajanjem socijalno-demo-kratičnih govornikov in prosil konečno, naj zbornica vsprejme sklepne predloge. Nato je zbornica nadaljevala debato o nujnem predlogu glede odprave davka na meso. Prihodnja seja jutri. Med došlimi ulogami se nahaja predlog posl. Benkoviča, naj se napravi železniško zvezo z Dunaja preko vztočne Štajerske in Dolenjske v Liko in Split s postransko progo iz Novega Mesta v Primorsko. Vojni odsek ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 9. Odsek je dovršil poročilo o resolucijah in je potem prešel v specijelno debato o vojnem ordinariju. Ogrski državni zbor.* BUDIMPEŠTA 9. — Finančni minister Lukacs je predložil zakonski načrt o pom-nožitvi denarnih prometnih sredstvih. Zakonski načrt določa, da naj se razen komadov po 1 K in 5 K kuje tudi srebrne komade po 2 K. Nato je zbornica nadaljevala generalno debato o bančni predlogi. Najprej je govoril poslanec Štefan Csemez (Košutovec), ki se je pridružil sklepnim predlogom opozicije. Zatem sta govorila posl. grof Andrassy in finančni minister Lukacs, nakar je bila seja odgodjena na jutri. Reški državni poslanec umrl. BUDIMPEŠTA 9. Reški državni poslanec dr. Mihael Mayl3uder je danes zjutraj nagloma umrl v hodnikih državne zbornice. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 9. Deželni zbor je nadaljeval debato o resoluciji, da se gozdne prepire med erarjem in zasebniki odkaže kom-petenci rednih sodišč. — Govorilo je več objokana pritiskala rožni venec na čelo v molitvi za pokoj očetove duše. Ko je družina posela v klop, je pričela svečana zadušnica s spremljevanjem orgelj in petja nun na koru samostanske cerkve. V cerkvi je bilo čuti vzdihovanje in šepet pobožne molitve. Med pričujočimi je bilo tudi mnogo njih, ki so od srca žalovali za Magdičem in iskreno molili za pokoj njegove duše. Po maši je bil blagoslovljen oder sredi cerkve. Nune so odpele na koru pre-j tresljivo spokorno pesem: Libera me domine ! in zadušnica je bila dovršena. Polagoma se je samostanska cerkev izpraznila in ostala je samo še vdova z otrokoma. Bile so popolnoma same, mati je stopila h kamenu, ki je bil položen črez pokojnikov grob, kamor so ga bili včeraj položili. Prižgala je voščenico, odmolila še nekoliko Očenašev nad hladnim grobom in ločile so se žalostne in neutolažljive od dragega pokojnika. Pred cerkvijo sta jih čakala dva mlada plemiča, ki sta se tako dolgo šetala pred samostansko cerkvijo, dokler niso izstopile iz nje. Bila sta Ivan Petkovič in Krištof Damjanič, nekdanja častnika hrvatskih ban-derijancev, ki so se bojevali pod polkovni-1 govornikov, nakar je bila debata zaključena in je hrvatsko-muselmanska večina vsprejela resolucijo proti glasovom Srbije. Mraz v Mali Aziji. CARIGRAD 9. V Anatoliji je silen mraz. V nekaterih krajih vilajeta Kastafunć je padla temperatura na 32 stopinj pod ničlo. Evfrat je zmrznil. Kolera. CARIGRAD 9. Od 18. do 31. januarija je v Medini obolelo za kolero 40 oseb, 18 pa umrlo. Revolucijonarno gibanje v Meksiku. NEW YORK 9. Glasom brzojavke iz Mulate (Meksiko) so vladne čete včeraj napadle Mulato; ustaši so jih pa baje odbili. Pričakovati je novega boja. Ustaja v Jemenu. CARIGRAD 8. Glasom pristojni oblasti došlih poročil so najprvo dospela ojačenja prvega in druzega zbora tri ure pred Ho-dendo naletela na Arabce. Po hudem boju so se Arabci umakniti pustivši na bojišču 150 mrtvih in ranjenih. Iz damaškega in jeruzalemskega okraja poročajo, da so Be-duinci napadli čete. Vojaki so pričeli energično zailedovati Beduine, ki so izgubili mn go mož. Niso še znane izgube čet. S parnikom „Mahmed Šekfet paša" sta odšla v Jemen dva redifna batalijona. CARIGRAD 9. Topništvo je s streljanjem razdejalo nekoliko vasi okraja Akade. Kolona 300 vojakov, ki so bili v Messar-skem gorovju pri Menahi, so zamogli po boju z uporniki oditi v Menaho. — Kakor poroča vojno ministerstvo, se ekspedicijske čete izkrcujejo v Džebani severno od Ho-deide, z ozirom na to, da razsaja v Hode-idi bolezen. Vojno ministerstvo hoče najmiti za prevažanje čet tudi romunski parnik „Dobruča". _ Budimpešta 9. Cesar je danes ob 11. uri predpoludne vsprejel v posebni avdijend ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. Dunaj 9. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Sigetvar" dne 8. t. m. priplula v Korint; dne 10. t. m. dospe v Patras. Beligrad 9. Po ljudskem štetju dne 14. januarja ima Beligrad 90.050 prebivalcev, to je, 12.290 več nego leta 1905. Kodanj 9. Kralj Friderik je imenoval avstr. profesorja Alojzija Musil komanderjem danebroŠkega reda. New-York 9. V Smithville (Teksas) se je neki popravljalni« razpočil kotel lokomotive. Pri tem je bilo 10 oseb ubitih, 7 pa ranjenih. Teheran 9. — Včeraj popoludae se je regent vrnil v Teheran. Kuga v vztočni Aziji. PETROGRAD 8. Položaj v Fudsjadjan« je obupen. Vsak promet z ostalim svetom je pretrgan. Prebivalstvo trpi lakoto in mraz. Umira sicer le po nekaj nad sto ljudi na dan, ali število je manjše, ker se je število prebivalstva zmanjšalo. Bržkone mesto popolnoma izumre. V Mukdenu in drugih mandžurskih mestih je huje, ker je povodom kitajskega novega leta po ulicah in gledališčih mnogo ljudi. V Ha r binu pričakujejo, da mnogo tvr-dek ustavi plačevanje, ker imajo celo naj-veče tvrdke le po nekoliko rubljev prometa na dan. Roparstvo se v Mandžuriji razširja Čim dalje bolj. Pri Hunčulingu je bil umorje« kom Jurjem Pogledfčem v nasledstveni vojni 1747. in 1748. leta. Gospa ju je komaj pogledala, tem pozornejše so jih pa gledala plemiča. „Krasna je ta vdova !u je rekel Damjanič, opazujoč dražestno Gitino postavo. „V resnici Jelena," je povzel hitro Petkovič, „ali si dobro pogledal ta cvetni popek ?u „Da, da, a mati je mnogo lepša I" je trdil Damjanič. „A meni bolj ugaja ta popek!" je rekel Petkovič in oba plemiča sta šla za njimi v gotovi razdalji, dokler niso zginile v svojem stanovanju. Prišedši domov je padla Gita v naslonjač in spregovor^a otrokoma: „Takoj se odpravimo na deželo v Kon-ščino. Tu je vse tužno in žalostno. Nt morem dalje ostajati tukaj. „Da, da, mama,44 je povzela takoj Jelena, in tu je tužno in neznosno. „Na deželi bo vse lepše !" In pričele so se odpravljati zelo hitre na pot. Tretji dan na večer so priile v Konščino in tukaj jim je odleglo. (Pride še.) dirati II »EDINOST« St. 41 V Tretn, dne 10 februvarja 1911 neki japonski zdravnik. V vladivostoškem delavskem mestnem delu so ugotovili grozne zdravstvene odnošaje, tako, da se je bati najhujega. V Harbinu so umrli že trije zdravniki, en dijak, dva ranoceinika in dvanajst sanitetnih oseb. V Hulančengu so se brezposelni ljudje zvezali s Hunguzi in plenijo mesto in sosedne vasi. Proti njim so odposlali tri stot-nije kitajskih vojakov. PETROGRAD 9. „Novoje Vremja" poroča iz Pekinga: Tukaj je že več oseb umrlo za kugo, akoravno vlada to demen-tuje. Ljudstvo je nevedno, ker primanjkuje zdravnikov preti Pekingu enaka osoda kakor drugim mandžurskim mestom. Iz Harbina javljajo: V Asirju umre na dan 300 ljudi, v Mukdenu 40. PETROGRAD 9. — Protukužni urad v Daljnem Vztoku zahteva od japonske vlade za boj proti kugi 1,300.000 jenov. — Ruska vlada pripravlja znanstveno ekspedicijo za proučavanje kuge. Ekspedicijo bo vodil prof. Sabolotry, kateremu bodo podrejeni trije zdravniki. _ Najnovejši polom. Trst, 9. februarja. Univerza je Italijanom zagotovljena in kakor vse kaže, ne dobimo Slovenci zato prav nikakih kompenzacij, kaj Šele univerzo I! Ves naš dosedanji boj, vsi naši shodi, vse resolucije, peticije in ne vemo še kaj: vse to ni nič pomagalo. Slovensko univerzo so pokopali oni, ki so bili prvi poklicani, da nam izvojujejo to, do česar smo imeli in imamo neoporečno pravico. Izdali so našo najsvetejšo zahtevo in vprašati se moramo: kaj je dobila stranka, ki jej načeluje dr. Šušteršič, za to, da je kar čez noč preskočila v vladni tabor in kapitulirala pred našimi najhujšimi narodnimi nasprotniki? Prepričani smo, da je moral Bienerth drago kupiti to stranko. Četudi nam je za nedo-gleden čas pokopala vseučilišče, je gotovo S. L. S. dobila za to izdajstvo bogato darilo. O tem ni dvoma. Leta in It ta so igrali klerikalci z našim vseučiliškim vprašanjem naj-ostudnejšo komedijo. Na zunaj so metali Javnosti pesek v oči s tem, da so našo zahtevo po visoki šoli izrabljati v svoje strankarske svrhe. Na skrivnem so pa delali za ■emško-katoliško univerzo v Solnogradu in nabirali zanjo prispevke. Vprašanja slovenske univerze klerikalci niso nikdar smatrali za resno. Zato se danes ne smemo čuditi, ako so klerikalci v očigled temu dejstvu vrgli krinko z obraza in javno pokazali, da jim ni do kulturnih zahtev slovenskega naroda, temveč zgolj in edino za strankarski interes. To je danes jasno kakor beli dan. Sicer bi bilo naivno misliti, da bi imela obstrukcija vspeh brez pomoči Čehov. Kakor pa vemo, si je Šušteršič se svojo satnopašno in egoistično politiko, se svojim nelojalnim postopanjem zapravil vse simpatije pri Čehih. — Zlasti hudo ga napadajo praški „Narod. Listy" radi tega, ker ni hotel informirati čeških poslancev o sklepih „Slovenskega kluba", dasi je skoraj istočasno posl. Gostinčar v proračunskem odseku predlagal konec debate. A vzlic temu so bili Čehi pripravljeni, podpirati slovenske zahteve. D^nes je dr. Šušteršič v čeških krogih najbolj obso-vraženi politik. — Sicer pa bi bilo krivično od nas, ako bi klerikalce proglašali izključno krivimi najnovejšega poloma. Poraz v našem vseučiliškera vprašanju je bilo pred-▼idjati v tistem trenotku, ko se je začelo delati tisto nesmiselno politiko „svobodne rokeu. Posledica temu je bila, da se je jugoslovanski visokošolski klub razšel in sta se oba državnozborska kluba pogajala z vlado vsak na svojo roko, ne da bi vedel eden za druzegalDaje pod takimi zastrupljenimi razmerami moralo priti do poloma, je jasno. Ako v tako važnem vprašanju poslanci niso nastopali skupno, potem sploh ne vemo, v kateri stvari naj se postopa složno. Najnovejši polom je posledica vseh onih pogreškov, ki jih je od leta 1907. delala slovenska politika. Osebna sovraštva in surovi napadi po časopisih, natolcevanja in insinuacije, nobenega stvarnega nastopanja, nediscipliniranost: to je verna slika naših žalostnih razmer. — Po toči ne pomaga zvoniti. Odgovornost za najnove,ši polom naj nosijo tisti, ki so ga zakrivili. Poguma vzlic temu ne smemo zgubiti, zlasti obmejni Slovenci ne. Ta najnovejši „vspeh" klerikalne in kranjske politike nam bodi v resen memento, d a se moramo z vsemi močmi braniti proti zanašanju te kuge v naše kraje. In če sploh kedaj, moramo v sedanjem trenotku združiti vse svoje moči za uspešen boj proti narodnemu sovražniku. To bodi odgovor na najnovejši polom „načelne" slovenske politike. — Zato nikar obupavati.'_ Hrvatska kriza. Saborske seje. — Proračun. — Izstop 2z koalicije. Zagreb 8. II. — B. — Včerajšnja saborska seja je vzbudila velik interes. Pričakovalo se je, da koalicija odločno nastopi proti sabor-skemu predsedstvu. Mej tem pa je koalicija na usta d.ra Medakoviča podala izjavo, ki pomenja zopet poraz koalicije, ker pomenja, da je od svojega nastopa odnehala. Včerajšnji dan je bil izpolnjen z interpelacijami. Danes pa je prišel na dnevni red znani predlog bivšega madjarona in sedanjega franko - furtimaša d.ra Pomperja, glasom katerega bi se imelo preiskavati, ali pada na bivšo narodno vlado krivda na ustvarjenju železniške pragmatike? Govoril je o tem predmetu tudi bivši „oberban* in voditelj koalicije. Njegova izvajanja, tikajoča se tega predmeta, so bila zanimiva. Med drugim je rekel, da železniška pragmatika ni izoliran čin, ampak le eden momentov v vrsti kršenj nagodbe. Pragmatika da je bila izmišljena in izdana zato, da zruši harmonijo in sporazumljenje med Hrvati in Madjari. Pragmatiko je Wekerle ustvaril zato, da pripravi teren za avstro - ogrsko nagodbo. To da je bila ena tistih mahi-nacij, na temelju katerih dunajska vlada izigrava narode. Pragmatika da je torej i meja služiti za razpor med Madjari in Hrvati. Začela je kakor „uradna tajna'. Ta „uradna tajna" je bila proglašena zato, da ne doznajo o njej ne Hrvatje ne Madjari, ker se je Wekerle bal, da bi ti uvideli vladine mahinacije in razkrili njene snovi in mu potem pokvarili načrte. Supilo je na to branil postopanje koalicije in bivše „narodne vlade". Glasoval pa je za nujnost rečenega predloga, ki pokaže, da sta koalicija in bivša narodna vlada vse storili, da bi preprečili proglašenje železniške pragmatike. Proračunski odbor je začel svoja posvetovanja. Ban je predložil proračun v odobrenje. Za proračun so se izjavili „munkači" in Radičevci. Torej — manjšina !! Koalicija je začela razpadati. Poslanec Petrovič, bivši madjaron, je že prijavil svoj izstop iz koalicije. Izsstopita baje tudi dr. Lev Mazzura in Dragan Turkovič, kateri poslednji se utegne pridružiti Tomašičevim „munkačem". _- Ljudsko šte'je. Z lepa ali z grda?! Včeraj je bil klican na sekcijo v Rojan Andrej Bavcon. Zahtevali so od njega delavsko knjižico. Kako opravičena je bila ta zahteva, se vidi iz tega, da je mož državni — uslužbenec! To ve vsak otrok, da državni uslužbenec ne potrebuje delavske knjižice, samo na naših slavnih sekcijah tega ne vedo! Ali so gospodje tako neumni, ali tako zlobni? Bržkone bo združeno oboje. Ker mož ni pustil, da bi ga vpisali za Italijana, sta ga dva mestna pandurja — vrgla s silo ven! Nadaljevanje mahinacij. Predsinočnjim je bil Anton Gerdol od sv. Ivana pozvan na sekcijo. Ko je stopil v sobo, so ga pozdravili uljudno in ponudili so mu celo stolico. Gerdol pa ni bil prav nič hvaležen za to uljudnost, ker je slutil, kaj namerjajo. Niti odgovoriti jim ni hotel na njihove italijanske uljudnosti. Potem je eden funkcijonarjev začel stavek s hrvatskim: „Molim vas" — ter se je nadalje zvijal po italijanski, češ, da ne morejo najti njegove (Grdolove) pole, da se je nekam izgubila, Gerdol se je pa le delal gluhega. Videč to je oni funkcijonar pozval nekega mestnega uradnega slugo za tolmača. Ta poslednji je ponovil po slovenski, da se je pola izgubila in da treba napraviti novo, a najbolje bo, da napravijo to kar tu ti gospodjet Gerdol pa ga je zavrnil povsem pravilno: „Kako hočejo gospodje napraviti polo po mojih izpovedbah, ko niti ne razumejo mojega jezika 1" — Na to je menil sluga, da mu izroče novo tiskanico, ki jo pa mora Gerdol hitro izpolniti! Gerdol pa je odvrnil ogorčeno, da ima — da-si je že davno prav izpolnil polo — že v tretjič sitnosti radi ljudskega štetja in so mu revizorji celo tudi ženo strašili z grožnjami. On ni kriv, če je tu takov nered, da se izgubljajo pole. Na to ga je funkcijonar prosil po hrvatski, naj čim prej izpolni polo. In na to so mu res izročili tiskovino. Ali Gerdol ostaja pri trdnem prepričanju, da njegova naznanilnica ni izgubljena, marveč da gre tudi v tem slučaju za grd manever. Filip Cingerle, stanujoč na Skorklji (S. Pietro št. 210), je bil pozvan včeraj popoludne na sekcijo v Rojanu. Najprvo so ga vprašali po domovinskem listu. Tega ni imel, pač pa poročni list, ki ga jirn je je predložil. Oporekali so, da — ne razumejo, zato da naj prinese delavsko knjižico. Cingerle je odgovoril, da on je stabilen delavec v svobodni luki in da ima uprava knjižico. Sicer pa ie glavno, da je pota pravilno izpolnjena, kar so tudi potrdili. Potem so zahtevali, naj se še enkrat podpiše. Cingerle pa je odgovoril, da je že enkrat podpisal in pri tem naj ostane. Ob enem je opazil, da je bila pod njegovo polo druga neizpolnjena tiskovina! Odšel je, ne da bi bil kaj podpisal. Zgubljene popisne pole — ki niso bile zgubljene! Prejeli smo: Hujše barbarstvo, mislimo, da se sploh ne more goditi, kakor je to slavno ljudsko štetje na sekciji v rojanski šoli. Pozvan sem bil 8. t. m. na imenovano sekcijo. Na hodniku je stal neki revizor, ki se je moral na mojo zahtevo legitimirati. Mož sliši na ime Toggar Herman. To človeče je absolutno zahtevalo, da moram govoriti italijanski ali nemški, in ko je človeče videlo, da ne govorim italijanski, je potem, ko je videlo, da imam uniformo, absolutno zahtevalo, da moram govoriti nemški. Seveda sem jaz povdarjal, da imam pravico govoriti slovenski. A čujte, kaj je reklo to človeče — da moram jaz molčati in da moram oso govoriti, * kar zahteva on — gospod revizor. To je že preveč, to je nasilje, barbarstvo, kršenje zakonov in sam ne vem, kako da bi se mogel izjaviti, ker v meni kipi kri in sam ne vem, kaj bi govoril. (Le ne se razburjati 1 To, kar pripo -vedujete tu, da se je zgodilo Vam, se dogaja vsak dan tudi mnogim drugim. A ni vredno se razburjati! Bolje da gremo naprej za svojim ciljem mirno, trezno, premišljeno. — Op. ur) Da pridem k stvari! Ti slavni revizorji so zahtevali od mene moje pole, katere sem pa že oddal 4. m. m. Ker so videli, da sem razburjen zaradi prejšnjega dogodka, so moje pole takoj našli 1 To pa povdarjam, ker je ta poziv bil gotovo namenjen le, da bi jaz podpisal drugo polo in bi tako mene in mojo družino fabricirali za Italijane. __ Dnevne novice. Najnovejša dr. Šušteršičeva taktična poteza. — „N. F. Preske" je v jutranjem izdanju od 8. t. m. dr. Šusteršiča zafrko-vala, da je degradiran od generala na fetdvebla. V večernem izdanju istega dne pa piše isti list. da je dr. Šušteršič nastopil kakor maščevalec nad — Čehi ter da je njegova stranka zadobila svobodno roko — proti Čehem, seveda A sedaj nismo še na jasnem, če je bila ta hitra prememba (od jutra do večera) v nazorih uredništva „Neue Freie Presse", dr. Šusteršičeva ali — vladina taktična poteza 11 Med češko in nemško socialno demokracijo se vrše dan na dan večje večje ali manjše praske. Te dni je dunajska „Arbeiter Zeitung" očitala češkim socialnim demokratom, da ti podpirajo „Severo-češko Jednoto , ki je v narodno-socialn h, torej meščanskih rokah. „Pravo Lidu", osrednji organ češke socialne demokracije, odgovarja na to očitanje tako-le: „Severo-češka Jednota* je ravno tako meščanska, kakor „Schulverein". Ali med tem, ko prva brani češke manjšine proti zatiranju od Nemcev, ima „Schulverein" edini namen, izvrševati nasilja na čeških delavcih in usiljevati njihovim otrokom nemški pouk*. Radovedni smo, kako „Arbeiter Zeitung" odgovori na ta res možati odgovor. Bržkone bo — molčala. Vprašanje kmetov v Bosni in Hercegovi 'ii. V polovici meseca marca izide v založbi „Hrvatske Zajednice" v Sarajevu brošura pod gornjim naslovom in iz peresa strokovnjaka Vojislava H r a n i ć a. Ker je agrarno vprašanje najakrualneje za razvoj političnega življenja v Bosni in Hercegovini, je nade, da se ta brošura razširi v velikem številu. Cena enega izvoda 1 K. Naročila naj se pošiljajo na uredništvo „Hrvatske Zajednice", Sarajevo. Za odpravo notarijata. Krščansko-socijalni poslanec Lay> je dne 8. t. m. vložil v poslanski zbornici predlog, da se odpravi notarijat. Domače vesti. •f Gašpar Kastelic. Pogreb materinskega župana g. Gašpara Kastelica se je izvršil včeraj ob številni udeležbi ljudstva. Poleg zetov gg. dr. Rybara in dr. Mandiča ter soprog, zastopnikov bližn ih občin, so se vdeležili pogreba tudi okrajni glavar baron Schmidt-Zabierov in davčni nadzornik Bsrmiša iz Voloske, župan in deželni poslanec Pangerc iz Doline ter dež. poslanec Miklavec, predsednik Jadranske banke" Ivan Mankoč in veletržec Gregor Zidar iz Trsta. „Izborna taktika poslancev S. L. S." Kadar klerikalni poslanci napravijo kako falopo, ima „Slovenec" navado, da govori „o izborni taktiki naših poslancev". Vsak poraz „Slovenskega kluba- in njegovih poslancev skuša „Slovenec" opravičevati z „izborno taktiko". Sodeč po njegovi pisavi, je Šušteršič sploh nedosežen, kar se tiče taktike. Naj klerikalni poslanci ustrelijo še takega kozla, v „Slovencu" bomo gotovo čitali „o izborni taktični potezi". Tako je tudi sedaj, ko smo Slovenci doživeli po zaslugi dr. Šusteršiča nesmrtno blamažo z vseučiliškim vprašanjem. „Slovenec" pri-občuje v predvčerajšnji številki uvoden članek, v katerem seveda govori o izborni taktiki njegovih poslancev, zraven pa zmerja čez liberalne gosi, ki kriče iz svojih „kurni-kov". Z zmerjanjem bi hotel „Slovenec" zakriti poraz „Slovenskega kluba", nametati bi zopet hotel javnosti pesek v oči in poslance S. L. S pokazati kakor nesebične in hrabre bojevnike za slovenska prava. A to se mu ne bo posrečilo 1 Mera je prepolna in tudi ljudem v njegovem taboru se bodo morale odpreti oči. Poglejmo, kakšne uspehe smo že dosegli Slovenci po zaslugi „izborn* in občudovanja vredne taktike" poslancev S. L S. Našteti hočemo samo najnovejše: Po zaslugi klerikalcev pridejo v ljubljanski občinski svet Nemci. Koroški Slovenci so dobili nemškega škofa, ki ne razume niti ene slovenske besede. V Ljubljano je prišel za predsednika deželnega sodišča nemški nadonalec Elsner, in najnovejši uspeh: Italijani dobe svojo univerzo, a mi vtakneroa lahko roke v žep. Še nekaj: Jugoslovanski visokošolski odsek je razbit, „Slovanska Enota" je razbita, Cehi so popolnoma disgustirani. Vse to nam je prinesla „izborna taktika" poslancev S. L. S. 1 Zato smemo biti na-nje ponosni. Ako bodo se nadalje tirali s svojo „izborno taktiko", se nam znt še zgoditi, da pulagoma sploh izgine no s zemeljskega površ.a in bodo še pozni rodovi občudovali izborno taktiko poslancev S. L. S., ki postane brezdvomno nesmrtna. A ker nobeno drevo ne zraste do neb«, tako bo moralo biti tudi enkrat konec „izborne taktike" poslancev S. L. S f interesu slovenskega naroda je, da se to čimprej zgodi. Prerana smrt. Prejeli smo : Od rojstva sem mu bil so vzgoje vatel j. Pri krstu sem mu kumoval. Ljubil sem je tako, da sem mu žrtvoval ne le časa in denarja, ampak posvečal sem mu tudi vse svoje skromne moči — bivšemu našemu pevskemu društvu „Kolo". Vedel sem, da prej ali slej zapade poginu, kakor mora zapasti vse na tem svetu. Nisem pa verjel, da bi to slavno, ta žilavo in povsodi, koder se je pokazalo, slavljeno društvo tako naglo preminulo. Da-si se zadnje čase nisem več udeleževal intenzivnega sodelovanja pri tem društvu, sem vseeno skušal iskati sredstev, ki bi mu podaljšala življenje in nam je ohranila še na dalje. Vse vse je bilo zaman. Pevskik društev se je zadnja leta ustanovilo v Trst« in okolici toliko, da vsem ni bilo možna izhajati. Kakor je izginilo te dni „Kolo" in se združilo s tukajšnjo podružnico „Glasbene Matice", tako bodo morala storiti prej aii slej tudi druga pevska društva — ako ne bodo hotela životariti, ne da bi dosezala cilj, ki ga mora dosezati pevska društvo, ako hoče častno vršiti svojo nalogo. Naše občinstvo zahteva danes dovršenega petja in se ne zadovoljuje več z navadnim petjem, na kakoršnjem se je to ljudstvo naslajalo še pred nedolgim časom. Naša pevska društva (in med temi ne zadnje pevsko društvo „Kolo") so vršila v Trstu in okolici veliko nalogo. Probujala so zaspane in vspodbujala k živahnemu, energičnemu delovanju. Ob volitvah so — sicer ne oficijelno — podpirala našo narodno stvar in dosezala, da se je nekdanja naša zaspana okolica probudila skoraj do slednje okoličanske hiše in da je v mestu samem danes na tisoče in tisoče bojevnikov za naše narodno pravo. — Ne trdim, da je ta napredek prištevati izključna v zaslugo pevskih društev; ne, vsa naša društva imajo zasluge pri tem, a pevska društva so bila eno glavnih sredstev v borbah za probujo našega naroda. „Kolo* pa ni delovalo le v Trstu in njega okolici, probujalo je marveč tudi v Istri in na Primorskem sploh. Izleti v pomjansko, miljsko in dekansko občino, v Boršt, Ricmanje, Dolino itd. so ostavljali vidne sledi. — V Ljubljano, Gorico, Tolmin, Ajdovščino, Ri-henberk, Devin in v mnogo drugih krajev je „Kolo" nosilo narodnega ogn|a s teh vročik tal na obali Adrije. Kakor je žal meni, da je moralo priti s „Kolom" do tega koraka, tako bo gotovo žal tisočem onih, ki so se za dolgo vrsto let naslajali in ogrevali na petju življenja polnih pevk in pevcev „Kola". Škoda I poreče marsikdo. In tudi jaz pravim : škoda — a bolje je tako, nego pa, da bi ohranili ime „Kolo" in druzega — ničf Stari. Veliki planinski ples. Le malo časa vas loči od tega velikega planinskega plesa, za katerega vlada po vsej Sloveniji največje zanimanje. Jutri večer se sestane v našem „Narodnem domu" roj prijateljev od vseh štirik vetrov, da si po daljšem presledku zopet enkrat sežejo desno v desno. Predpriprave za prekrasno to velika planinsko slavnost so že v polnem teku. Odbor in njegovi pomočniki delajo s parno silo in hitrostjo. Na slavnostnem prostora se že dvigajo proti nebu visoke vel častne sive gore in planine, obraščene s plania-kami, ob njih se vspenja bršlan in druga sorodio mu zelenje, a ob vznožju gora rastejo iz ^mahu in skalovja vedno ztleae smreke in drugo planinsko lesovje. V zakotj h, varnih pred plazovi in zameti, že „lezejo" iz tal ljubke in lične planinske koče, kjer bodo po trudapolnem „plezanju" dobivali planinci in drugi gostje svoj — „mir in tolažbo". — Dolge vrvi za plezanje po strmini v visočino, ki bodo segale do vršacev visokih gora, so že deloma vidne, a tudi na sankališčnem piostoru že dela v potu svojega obraza polno pridiik rok. — Ali dalje ne smemo s pripovedovanjem, ker že stoji za nami krepek planinec s cepinom češ: „Kedor si hoče ogledati vse te krasote, kedor hoče b ti deležen prisrčne zabave in veselja, ta naj pride jutri večer osebno v „Nar. dom" 1 Zato pa dragi sine povej, te li kaj miče na gore in planine ? ! Tja ljubek glas te kliče ! - -K'dor je slovenski sin, naj pride — vrh planin I Družba sv. C. in M. v Ljubljani priporoča Slovencem rabo družbinega blaga, ki se prodaja pri raznih trgovcih v n,ea prid. Kdor rabi družbino blago, vročaje V TrBtu, dne 10. februvarja 1911. „EDINOST" §t. 41. Stran III naši družbi znatnih svot brez vsake gmotne Škode. Slovenci in Slovenke t kupujte torej družbeno blago! Slavnemu občinstvu na znanje. Od več strani so nas povprašali, se-li more na veliki planinski ples brez posebnega vabila ? — Da ne bo kakega dvoma in ne-sporazumijenja, naznanjamo, da so na to planinsko slavnost povabljeni vsi pošteni Slovenci in Slovani brez radike političnega mišljenja in ne, da bi bil kedo specijelno vabljen. Vabila so bila poslana le članom in nekaterim bolj poznanim osebam. — Planinska slavnost bo pa nekak sestanek vseh onih, ki so — blage volje! Obleka: narodna, turistovska ali pro-menadna. Vstopnice po 2 kroni za osebo so v predprodaji pri gospej Bičkovi v »Narodnemu domu" in v slovanski knjigarni g. Gorenjca, kjer je dobiti tudi lože po 20 kron. Toliko v pojasnilo onim, ki bi bili morda w kakem dvomu. Novi ravnatelj tržaške tramvajske dražbe. Upravni svet tržaške tramvajske družbe je na mesto umrlega ravnatelja Wigny-ja imenoval ravnateljem g. Josipa Rov i s, dosedanjega tajnika družbe. Prihod vojnega Inšpektorja. Predvčerajšnjem zvečer se je iz Gorice pripeljal v Trst vojni inspektor gen. inf. P o t i o r e k in se je nastanil v hotelu Volplch. Obrambenemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda se je priglasil za kamen in plačal 200 K občinski za stop v N^brežini. (Št. 877). — Do 1000 manjka še 123 ka-menov M Vstop na veliki planinski ples. Da •mogočimo udeležnikom planinskega plesa šim večjo udobnost ob vstopanju iz zgornje dvorane v spodnjo in obratno in da se istim ne bo treba vsakokrat izkazovati z vstopnico, naznanjamo, da bo poslednjo vidno nositi, na kar bo imel sleherni svoboden vstop v vse prostore in dvorane, kjer se bo vršil planinski ples. Brez vstop-aice bo zabranjen vstop. Prosimo tudi slav. občinstvo, da se kolikor možno že preje preskrbi z vstopnicami, ki se dobivaio v Trstu : v „Slovanski knjigarni* g. J. Gorenjca in pri vratarici j »Narodnega doma" ; v Škednju: pri g. J. i Fonda; pri sv. Ivanu: v trgovini gosp. H. Schmidta. Odsek tržaškega Sokola v Rojanu Ima v nedeljo, dne 12. t. m. običajne plesne vaje. Plešejo se f gurirani in drugi plesi. Tržaška mala kronika. Mistifikacija. V včerajšni številki smo pod naslovom „Umor ali samomor?* priobčili vest, da so našli gospodično Ivanko TorniČ mrtvo v njenem stanovanju v Rojanu Št. 79. Gospodična Tornič pa je prišla včeraj v naše uredništvo — popolnoma zdrava! Dovolil si je torej nekdo neslano šalo. Dobili smo včeraj dve poročili, eno je bilo anonimno, drugo podpisano Družina. Ker poznamo več oseb s pri mkom Družina, nismo imeli nikakega pomisleka, ter smo objavili, to tem manje, ker si pač ni mogoče misliti tolike zlobe. Danes smo zopet poiskali dotična rokopisa in se prepričali, da sta obe nam došli poročili pisani z eno in isto roko, samo da je skušal pisec eno pisavo ponarediti. Mi smo izročili oba rokopisa policiji, ki gotovo razkrije onega človeka, da si izbije za vedno iz glave take zlobne Šale. Samomor. Remigij Zorzut. star 29 let, Iz Kormina, stan. v ulici Pieia št. 25, klesar pri družbi Venezian se je predvčerajšnjim zjutraj oddaljil z dela in je spotoma izpil dozo karbolne kisline. V Gatterijevi ulici se je zgrudil na tla in kmalu nato udihnih. — Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Našli so pri njem poslovno pismo aaslovljeno na roditelje, v katerem pa ničesar ae omenja, zakaj se hoče usmrtiti. Poskus samomora. Ana Cejuto, stara 31 let, stanujoča v Paiestrinijevi ulici št 3, vslužbena kakor dninarka pri industrijskem podjetju olja v Rojanu se je sinoči vrgla z ulice Romigna na spodaj ležečo ulico Fabio Severo (10 metrov globoko). Pravi čudež je bil, da se je le malo poškodovala. — Zdravniška postaja jo je spravila v bol-aišnico. Vzrok obupnega čina je neznan. Koledar in vreme. — Danes: Skolastika dev. — Jutri: Adotf škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -1- 38 Ceis. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Mrzlo. Društvene vesti. Društvo jugoslovanskih železniških Uradnikov. Vse tovariše odbornike uljudno prosim, da bi zanesljivo in vsi prišli k važni seji v ponedeljek zvečer ob navadni uri. Predsednik. Društvo „Lira" pri sv. M M. spodnji priredi jutri v soboto in v soboto dne 18. svoji predpustni plesni veselici v dvorani g. Čiača. Začetek ob 7. uri zvečer. — Čisti dobiček je namenjen za ustanavljajoči otroški vrtec pri sv. M. M. spodnji. Cercle franco-illyrien. Danes zvečer odpade francoski kružok, ker soba ni na razpolago. Konverzacijski večer se bo vršil torej še-le prihodnji petek. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Občni zbor „Sokola" se bo vršil v petek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je poročilo odbora in preglednikov ter volitev odbora in načelnikov. V slučaju, da ne bi bil ta občni zbor sklepčen, se bo vršil drugi pol ure pozneje ob vsakem Številu članov. Odbor. Pevsko druStvo „Ilirija" pri sv. Jakobu bo imelo, kakor že naznanjeno, svoj občni zbor v nedeljo dne 12 t. m. ob 4. uri po-poludne v društvenih prostorih v ulici Mon-lechi štev. 15. Vabljeni so druŠtveniki in prijatelji, da se gotovo vdeleži tega zborovanja. Po očnem zboru bode pevska zabava v gostilni g. Babiča v ul. Istria. — Prijatelji petja in društva dobrodošli! Gg pevci in pevke so naprošeni, da se nocojšnie vaje gotovo vdeleži, ker bo po vaji važen pogovor glede bodočnosti društva. Nar. del. organizacija. V nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri po-poludne shoda: v Borštu v gostilni Pe-teros in v Boljuncu v „Konsumnem društvu". Dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v „Gospodarskem društvu" v Škednju velik javni shod za delavce v plavžih in za škedenske delavce sploh. Naše gledališče. V nedeljo, 12. t. m. ob 8. uri zvečer Še enkrat opereta -V »liĆKOV Č4R4' na čast posetnikom planinskega plesa in vsem slovenskim planincem. Ker bo te dni v Trstu mnogo tujcev, ki porabijo priliko, da si ogledajo tudi to opereto, bi b:lo svetovati vsem, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Vstopnice prodaja vratarica „N. doma". TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Jutri bo premijera Gounodove opere „Faust". EDEN. — Danes navadna varijetetna predstava. DAROVL — V počaŠčenje spomina pok. Gašparja Kastelica daruje g. Gino Pesso K 5, za „Dijaško podporno društvo. — Popravek. Pod to rubriko je stalo včeraj „vitez Kornelij Gorjup", a glasiti bi se moralo „vitez Kornelij de Gorup", kar s tem popravljamo. — V spomin pok. Gašparja Kastelic daruje g. A. Kalister 20 K za moško po-družn. CMD. — Za stavbo slov. šole pri Sv. Jakobu so plačali Drobtinarji za 33. in 34 teden 10 K, Protidrobtinar pa za 33. do 36. teden 10 K. Srčna hvala. — V počaŠčenje spomina g. Gašperja Kastelica pošilja g. Ante Bogdanovića za žensko podružnico CMD v Trstu 10 K. — „Dijaškemu podpornemu društvu" je daroval v spomin počeščenja pokojnega Gašpara Kastelica gospod dr. Matej Pretner 10 kron. — Za veliki planinski ples sta daro-vala gg. Ivan Mankoč in dr. Matej Pretner po 10 K. Srčna hvala! Gospodarstvo. Prodaja nove emisije avstrijske kronske rente je začela. Osrednja banka čeških hranilnic, podružnica v Trstu prepušča na temelju izravnega sodelovanja pri emisiji novo 4 °/0 avstriisko kronsko rento pod pogodni mi pogoji. Na kose z 6 in 12 mesečne obveznosti daljše pogoje. Razglas. V nedeljo dne 12. febr. 1911 oddal se bode v najem potom javne dražbe občinski kamnolom za dobo 10 let. Dražba se bode vršila ob 1. uri popol. v občinskem uradu. Županstvo Cobrovlco na Krasa Župan: Ostrouška. ZAHVALA. Globoko ginjeni po mnogoštevilnih izrazih sočutja, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so se nas spomnili povodom smrti našega nepozabnega soproga oz. očeta, gospoda GaMa Kastelica Zlasti pa si štejemo v dolžnost zahvaliti se iz globine srca mnogo-Častni duhovščini, voditelju sprevoda g. konzistorijalnemu svetniku Kratzigu, zastopniku državne dekliške in deške ljudske šole v Trstu, g. župeupravitelju Peterlinu na krasnem pogrebnem govoru, g. c. kr. okrajnemu glavarju baronu Schmidt-Zabićrovvu, finančnemu referentu g. višjemu davčnemu komisarju Tomi Birimiša, g. c. kr. sodniku in predstojniku dr. Ščitomiru Dolencu v Podgradu, vsem častitim zastopnikom državnih, deželnih, okrajnih in občinskih oblastnij, slavnemu cestnemu odboru v Podgradu, Častitemu učiteljstvu, slavnemu gasilnemu društvu v Materiji za častno stražo in spremstvo, slavni Čitalnici v Brezovici in njenemu pevskemu zboru za ganljivo petje, čislani Sokolski godbi v Herpeljah za spremstvo, vsem ostalim mnogoštevilnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat zadnjo čast blagemu pokojniku in nam lajšat neizmerno bol. MATERIJA, dne 9. februvarja 1911. Obitelji Kastelic-Mandić-Rybdh POHIŠTVO S0L0N0: in : ELEGANTNO JC PO ZMERNIH CENAH RAFAELE I TALI A TRST • V A MALCANTON - TRST Mnenje gosp. dr. A. Topolonski no Dunaju privatnega docenta na dunajskem vseučilišču G. J. SBRRAVALLO Trst. Ker sem našel, da je ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO {Vino di China Ferruginoso Serravallo) res izvrsten izdelek, vzel sem ga mesto podobnih izdelkov v formakologičnl zaklad in ga rad predpisujem za bolezni na očeh in za druge vrste bolezni. DUNAJ, 24. februvarja 1908. Dr. A. TOPOLANSKI. V Splošno anonimno dru«tvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Shramba In nreržtnje pohlStua Telefon 1220. 2572. Rozrošll- ln shromba kovčekoo Čiščenje ln shramba preprog Telefon 2573. o x, _ , rrrz zz in &&&&&&&&&&& v"* v'eiika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Iz klobase*ln^ prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporfj kn(» za potovanj** in z» šport. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št 49 (togal Piazza C. G« Idoiil) Telefon 1403 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov v akterega r«zr»da Ima na izb- ro monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate Črno-srebrne, belo zl. te itd. Prevaža mrliče na vse dele s^eta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROtf. Prodaja rame krste, sveče, i vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala l VSE MRiVAŠ £ PEBOb£iE - Cene ugodne. J^ >oročamo našim KOLENSKO CIKORIJO posDodiniam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. ■ Strati IV. „EDINOST* st 41. r-tw, tim« 10 februvarjt 1^11 Vse slovenske občine, zlasti one v drugem oziru. Borštani in Laborci pro-^ .v, i . • . , , . siio že leta in leta za ceste in sole, pa sa Goriškem in v Istn, prosimo da bi niJh5e se ne zmerli za njih> Zdi se, da se je nam blagovolile poslati rezultate ljud- pozabilo na vse tozadevne sklepe. skega štetja. K številu leta 1910 naj k Šmarij pri Kopru. V nedeljo, dne & , ... . . i nnr! i 12. svečana priredi pevsko m bralno dru- te vedno pridene tudi ono iz I. 1900. §tvo BBramk« s sodelovanjem pevsko-bral- Trdno pričakujemo, da bodo slovenske nega in godbenega društva „Jadran- iz Ga- občine uvaževale to nroSnio in nam žona vese,ico s Petjem» »g">» deklamacjo, uvazevaie to prošnjo in nam srečkanjem p|eSom, v prostorih „Gospo- Jnnnclalp te nnHatl^ | darskega in posojilnega društva" hšt. 165. j Začetek veselice* ob 4. uri popoludne. K j plesu in med posamičnimi točkami bo svi- j rala društvena godba iz Šmarij. Ker je dru- jštvo še mlado, potrebuje gmotne podpore. Cisti dobiček je namenjen v nabavo dru- doposlale te podatke. Uredništvo , Edinosti' V odlikovani čevljarnici a. SCUISICII ulica Giosue Carducci štev. 15 Ti Izbor ii v v po cenah seh barvah za razne kostime brez konkurence od 5 K dalje. Vesti iz Goriške. Škof iz Vičence, mons. Anton Fe-Mglio, je umrl 8. t. m. na svojem posestvu ▼ Starancanu pri Tržiču. Zadela ga je kap, ko se je zjutraj obiačil. Rojen je bil blizu delovanju" Vidma leta 1841, Škof pa je postal leta J 1893. — Slovenska čitalnica v Gorici vabi na plesni venček, ki bo v soboto, dne 25. februvarja 1911 v dvorani „Trgovskega doma". štvene zastave. Želeti bi bilo, da se posebno inteligenca od blizu in daleč udeleži v čim večem številu v .vspodbujo vrlim in delavnim Šmarijcem k nadaljnemu narodnemu I - © Razne vesti. Volkovi na Ruskem Poljskem. — Z Rusko Poljskega poročajo, da volkovi vsled Kotički za domačo zabavo v prostorih čital- hude zime strašno gospodarijo. V Osinski aice: buffet, vinarna, kavarna itd. Začetek okolici sta dva volkova udrla celo v ob osmih in pol zvečer. Godba c. kr. pešp. it. 47. _ Vesti iz Istre. Razpis službe. V c. kr. kaznilnici v Kopru je izpraznjeno mesto čuvaja. Razmere na sodniji v Kopru. V zadajem času so se razmere na naši okrajni sodniji v jezikovnem oziru začele obračati aekoliko na bolje. Sedaj pa smo kar naenkrat zopet napravili korak nazaj. Z novim letom so bili odpuščeni vsi slovenski pisarniški pomočniki! Od celokupnega pisarniškega osobja je ostal na sodniji en sam Slovenec! Med sedmimi sodnimi slugi sta samo dva Slovenca. Ostali nimajo niti pojma o slovenščini. To v okraju, ki je po ogromni večini slovenski! Priznavamo pa odkrito, da so sodniki vsi zmožni slovenščine. Zato je tembolj čudno, kako je prišlo do tega, da so bile naenkrat odpuščene slovenske pisar-aiške moči. Govori se, da se je to zgodilo vsled ukaza od zgoraj, kjer so se zbali *Piccola", ki je začel takoj kričati o „slavi-zaciji", ko je dobilo par italijanščine popol-aorna veščih Slovencev borni košček kruha v pisarni koperske sodnije. Vidi se torej, da je „Piccolo" tudi za gospode na višji deželni sodniji v Trstu najvišja inštanca. Radi jezikovne nesposobnosti pisarniških uradnikov trpi justica, trpimo vsi, ki imamo posla na sodniji in ki moramo čakati brez konca in kraja na rešitev slovenskih vlog. V vseh šestih oddelkih je en sam slovenščine zmožen zapisnikar. V petih oddelkih ni niti enega zapisnikarja, ki bi bil zmožen slovenščine. Temu primerno so sa-aiotaški tudi zapisniki s strankami, ki so po JO*/, slovenske. V tako važnem oddelku, kakor je zapuščinski oddelek, se ne govori aiti besedice slovenski. Enako je na zemlje-knjižnem oddelku. V tem oddelku je baje tudi kovačnica za pritožbe o slavizaciji, ki prihajajo v „Piccolo", ako se je kdo pre-d-znil tam poslujoče uradnike nagovoriti slovenski. Da bi se obračali na avstrijsko vlado in njene organe, nam ne prihaja na misel. Tu bi bila vsaka beseda bob ob steno. Obračamo pa se ponovno do našega ljudstva 7 zahtevo, naj se vedno poslužuje izključno le slovenščine na vseh uradih v Kopru. Naj naše ljudstvo vendar že enkrat pride do spoznanja, da so uradniki zanje tu, da morajo razumeti jezik ljudstva, a da ni dolžnost ljudstva, da bi razumelo jezik uradnikov. Osobito se obračamo na našo inteligenco s pozivom, naj poučuje ljudstvo v tem smislu. Ko se naše ljudstvo ne bo več po uradih posluževalo laščine, tudi ne ko več možno, da bi bili tam nastavljeni ljudje, ki ne poznajo jezika tega ljudstva. Da so se razmere na koprski sodniji obrnile aa slabše, je temu krivo v prvi vrsti naše ljudstvo samo, ki se popolnoma brez po-irtbe sili povsodi brbljati onih par% italijanskih besed, ki jih razume. Edino častno izjemo v tem oziru dela ljudstvo iz občin Dolina in Ocizla—Klanec. Zato pa pričakujemo, da se vendar le zgane tudi ljudstvo ▼ ostalih naših občinah na Koprščini. Za- neko kmečko hišo, kjer sta napadla ljudi. Volkovi osobito napadajo živino. Av at'ka Iz Pariza : V četrtek se je dvignil tukaj znani aviatik Lema rti n s svo-aeroplanom. S hitrostjo 70 km je plaval četrt ure po zraku b svojim aeroplanom in 7 pasažirji. Snežni plazovi na Gor. Štajerskem. Iz Gradca poročajo, da so minule dni v Gussvverku ogromni snežni plazovi pridrčali z gora v dolino, vsled česar je bil na mnogih krajih promet ustavljen. Turčija hoče baje uvesti v kratkem gregorijanski koledar in odpraviti lunino leto. — _ p* * • t • k"?* vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabris ZadDje DFZ0j3Vne vesli. Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih 4 Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2. Silvi o toozbes Trst, ti lica Ca ser ni a štev. 6, Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer: srajce, ovratnike, nngovice, spod-nje hlače, platno, bombaževi o in r*z i£ e lr»g« drt brni rije. Vt-e to po najnižjih o snah. Trst, ulica Ca^erma štev. 6, Trst. V žoniarni in slalCiCirni \ogal uL Obe ga Kuga v Vztočni Aziji. PETROGRAD 9. V Asihu umre na dan 300 oseb. V Hulančengu razsaja kuga Še grozneje nego v Fudsjadjanu. — V Zizi-karju se je kuga vgnezdila tudi v vojašnice kitajskega topništva in pehote. — V okolici Hunčulina so Kitajci umorili japonskega vojaškega zdravnika, ker so širi govorica, da so japonci zanesli kugo v Mandžurijo, da bi se polastili te dežele. tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. ===== CENE ZMERNE. = Aiti Spumante, BefoSk sagrebSki Pe linkovac in Sokol Posebne vrste Rub? po najzmerr ejših cenah. RSISHI | 1AL1 OSLflJI p™; MALI OOLASI se računajo po A stot besedo. Mastno tiskane besede se rafuna)o enkrat veC. Najmanja pristojbina stane 40 stotin k. Plača se tako] Ins. oddelka. , bil je na-n tfčen tri vtČjih IrgOM-kih tvrdkab, a pripravljen je sprejeti mesto tudi tr.ovBk- ga petaka v nuš-n Bt'oki in trgovini s poljskimi pridelfii, ktr je v tem svojstvu i> b!■ ž oval Cen ene ponudbe na inseratn' ot-dele k „Edinosti14 pod šifro S. M. 271 s hiano za enega gospoda ne odda takoj v najem. Pr«»st vhod. Via Giottchino Ros- sini St. 4 V. nad, vrata 14._ 220 --1 MfoHc nin z ^tžele iel* mesta i-ot vaj. nfc jri ITIiaUc II U uraiju, ta^etnifcu ali knjigovezu v Trstu ali v Opatiji. JSaslov po»e Edinost pod St v. 210 } 7 i ALEKS. F KANO MA VEK - TRi>9. igalmca kave TELEFON 1743. laJbciJJl vir za dobivanj e peiaoe kav* Soba RIHARO NOVAK & C. Pekarna in slaSččarna s prodajo moke TRST — ULICA FABHETO ŠT. 13 Postrežba: letna. CEHE ZMERNE. PRODAJALNA špsr ODLIKOVANA tržnSKn prodajaln. obuval ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izherov najfinpjših mo&kih in £ea~ sirih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tadfi po ureanih cenah : Usnje BoxC'^lf s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K :0*— Us je Bosc^lf o lika Oerby . . po K 10 50 Usnje 8oxcalf z zaponami Trlumph po K 10 50 E atet za dečke 1 K manj. - Vs-ko?. bUgo I. vrsta Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Zaloga tu- In inozem. vin, Špirita Iherjev in razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acquo št. 8, Trst (Nasproti Caflfc Centrale) Velik izbGi ^rancoskega Šampanjca, penečih dezert* nib italijanskih in av tro - ogrskih vin. Bordeaas Burgunder, renskih vin, Mosella in Cbianti. Rana, »»oijat, razna žganja trr posebni prisini trop>no\es_, nlivovec in brinjevec. Izuelki 1 vraie, dožli iz do-tičuih krajev. Vfaka naroČba ne thkoj izvrši Hazpo «-ilja se po povztiju. Ceniki na zaLtevo in franka. Razprodaja od pol litra ne prej. prodajalna jestv n in koloni-jalnega blaga Ulderic® Bassa Crsl, ulica Jarneto 14 Blago vedno sveže ia ceae smerne. m v>10. lakoj se odua meuhruna aub* v ulici Giovanni Boc.acciu St 16, i. nadatr._ Antonio Alberti Trst, ul t c« Ponziai a 665, Telefon 2i — 56 Zaloga in n bcgnia izbera vsakovrstnih kožubovin. Pi e vjerna naročbe in vsako popravljanje. Č sti in pere vsako vrst koiubovine. Pozor! Čitajte, uvežujte! dtlie F< ste jO, j«- na taz^oiagu tla nt mu o: čin*tvu v« ■ pustni daa do 9. ure zvečer v svrho slikanja v kotoumih 2129 manu/aktur. blaga Izbera fuštanja, borgeta, perila In drobnarije za šivilje FRAN KOC1JAN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst i Umetni: fotografiji ri s v. Jako-n . TRST pri sv. Jakobu - TRST. e ulioa Htiro štev (pritličje) IiTrtuie Tisku r-li*no dalo, bor tudi raiglele, jt< aseike, lotri-njo«l tok&loT, ^oroalauujte p:«i«lo ca ▼ukorriine ipga>«a'ke itd. Iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografija. «8 3fT> Radi udobnosti P. N. m«ro4ulk»v •prejema uaro£be to Jlii lx»riu>e na domu, eTentuelno kadi zuaaj Usemnnajstletna ^S^pe^uve se žt-li seznaniti v svrho žemtve z 26 letnim iula ^jj^ma-ii ii a nu^istini. Zid- dei.ičem, trpovcem, ki jremore 50 tisoč kron. — Btevajmo povsodi pravice za svoj jezik !; Pismt-n-ponudbe nasloviti je nn: Leon ra Kle Govorimo na uradih slovenski, zahtevajmo menčič, pod no ležeče glavna pošta. Gorica. 225 slovenske pečate, slovenske tiskovine in! slovensko dopisovanje. Dokler ne bomo tami in energično zahtevali tega, bo tudi *»e delo postalo brezvspešno. V občini Brtonigla so našteli 2668 prebivalcev vse z italijanskim občevalnim jezikom. To je že fabnkacija Italijanov na debelo. A mašine so delale tu hitreje, nego v Trstu. Iz Marezig. Naše ljudstvo želi že dolgo, 4s bi v ntšo občino, ki je tako oddaljena, dobili telefon, ki bi bil velike važnosti za vse tri davčne občine županije Marezig. laajo telefon celo v Pomjanu, a mi ga ni-namo. Mesto da bi se gtedalo za napredek •bčine, se zgublja raje čas s praznimi pole-»ikami po listih. Kakor v tem, tako je tudi UMETNI ZOB J t Plombiranje soboT Izdiranje žobov bre? vsake bolečine V. Tuscher koacesij. zobni lebni Dr.J.Čermdk : 2obozirafiik : ali o > dali TRST Oaeerma it 13. n, Tržaiba posojil, in hranilnica V iiAHtlll ni Al. registrovana zadruga z J :: omejenim poroštvom :: j Telefon št. 95: > i i Trst Plazza Caserma Zv 1 n-0 mod po Umih stopnicah) Branila« vloge sprejema od vsak-- ga, če tudi ni ud in M ^ I jih obrestuje l^^r nft |4 |0 Hentnl davek od hranilnih vlo< plačuje zavod dam. Vlaga se lahko po eno kruno Poaojlla daj« na vknjižbo po dogovoru 5"/0—6"0, n* menjice po 60'„ na zastave po 51',*/, in aa amortlzaoljo za dalj-flo dobo po dogovora o o o o e Uradre aro: od 9.—12. ure dopolndne in od S.—5. pop« ludne. Izplačuje ae vsaki dan ob madnih arah. — Ob cede-ljah in praznikih je urad uprt P ,8tno - hranilničui račun 816 004. laa asjmoderaeje arejeno varnostno oelloo za ahrarass vrednost papirjev, listin Itd. kakor tudi lira ni i se pusice, s katerimi se najuspeSnej j navajadtediti svojo deco Irevljaruiea „Alla ^artorel!a*% 'lrmt I VIA BABEIEEA VECOEIA ŠT. le (IlfPBOTt ILADĆIĆ#P"g OATTI) -- Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in cene zmerne. J