Štev. i. Ljubi anii, dne r" milMIIMIimHllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIHHIIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllMMII. jyrOCJIABEHCKA i ByPBA. 1. januai ja 1920. .o®* Leto 11 u. .IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIII ,I0 gr K 18*—.) Saj pesnik ne poje zastonj: •.Lasje moji so ko svila nositi. Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in it leko“. Te. štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lep te. Na* odilu in opisani izdelek pošilja UR ANUS“-PARFUMERIJ A. I. Kosmetiška parfumerija, Ljubljana, Mestni trg 11. m s : 5000 kg perocida v sodčkih in 250 kg galuna ima na prodaj upraviteljshp posestev Štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju Cena po (logovom I*ep aat EEeeee*•■■■■«•• »ee! BARVA vsakovrstno blago PERE domače perilo (pošilja po isto na dom) CISTI obleke SVETLO LIKA ovratnice, zapestnice in srajce tovarna J O S. REICH I iiiKlSonn Poljanski nasip štev. 4. Ij j U U1 j d 1. el j Podružnica : Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38- I Štedite s podplati! Usnjati nabitki z žehljički, za moške in ženske čevlje, garnitara po K2-za otroške po K 1'50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne :: „PEKO“ - čevljev :: 5 PETER KOZINA & CO. E LJUBLJANA, Breg 20. : : PREPRODAJALCI POPUST! : 1 1 • ■■■«■■■■■n - ■■■■■■■ B ■ Ljubljanska kartonažna to- ■ varna in papirna industrija ■ • n r i mi m umili 1 o ■ ■ dobavlja vse vrste ■ tartonaže, vreče in druge ■ papirne izdelke za trgovino ■ ■ in industrijo. ■ ■ Lepenke, ovojni in pisalni ■ B e s: papir v vsaki množini. :: ■ ■ a ■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ E Proda se popolnoma nov MLIN angleškega sistema (z vso mlinsko « opravo), na bencinmotor, 12PH ame-rikanskega sistema, % dvema mlinskima kamnoma za belo in črno moko. Istotam se proda dobro ohranjen kosilni stroj. Ponudbe na Jakob Vršcaj, Otovec 18, p. Črnomelj, Dolenjsko. Izradbu klišeja u svim tehnikama i količinima, solidno i brzo, preuzima no-vootvorena moderno opremljena CinkO-grafija Vereš i drugovi, Zagreb. Marovska ul. 21. ^ "N \ ZAJČJE KOŽE / od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah tvrdka Dobava avstrijskih lokomotiv. Ministrstvo za promet je poslalo na Dunaj inženirja, ki sprejme tri kuoljene in 50 posojenih avstrijskih lokomotiv. Te lokomotive bodo takoj izročene prometu in razdeljene raznim krajem po potrebi. Otvoritev pisemskega prometa z Madžarsko ter delna izpremernba pristojbin za tiskovine v rromćtu' z republiko Avstrijo ter Čeheslovaško. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja: Dne 15. decembra se otvori pisemski promet z Madžarsko. V tem prometu sc plačujejo pristojbine za tuzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100 g ozirom del te teže 3 pare : 10 vinarjev. Vsled tega odpade stopnjevanje od 50 do 50 g in zaokrožehje parskih desetink v cele pare. Vsa pisemska pošta za Madžarsko in iz Madžarskega je podvržena cenzuri za inozemstvo. Od I. januarja 1920 se tudi v prometu z republiko Avstrijo in Čehoslovaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine, kakor zgoraj navedene v prometu z Madžarsko. Telefonska centrala na Bledu. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se je pri poštnem uradu Bled 2 dne M. decembra 1919 otvorila telefonska centrala z javno govorilnico v vofu Jesenicc-Boh. Bistrica za krajevni in medkrajevni telefonski promet. — Pri poštnih uradih Koaiilišče. Bela in Jezersko se je 8. decembra otvorila telefonska centrala z javno govorilnico v vodu Jesenice-Bolf. Bistrica za krajevni in med-i.romct. Od 20. decembra 1919- je ustavljen na zahtevo železniške direkcije v Zagrebu promet brzovoznih in osebnih Vlakov na progi Beograd-Zagreb. Med časom, dokler 'se ta promet zopet ne obnovi, se bodo orient-expressu priklopili'vagoni za direktne potnike. Gradba pristanišča v Splitu. Sestavljena ie komisija liidrotehničnih inženirjev, ki naj prouči, kako bi bilo mogoče hitro razširiti in dograditi pristanišče v Splitu na podlagi načrtov, ki so bili napravljeni „še za avströogrskih oblasti. Ako bodo dopuščale finančne okolnosti, bodo pričeli s tozadevnimi deli na poletje. Vozni red Simptou - Orient - ekspres vlakov. S 1. januarjem se izoremeni vozni red Sirnnlon-Orient-ekspresnega vlaka in se uvede nov brzo-\ lak med Ljubliano in Beogradom. Po novem voznem redu odhaja Orient- ekspres iz Logatca ob 3.51 in nride v Ljubljano ob 4.44. iz Ljubljane odhaja ob 4.56. pride v Zidanimost ob 6.20. odide ob 6.40. eride v Zagreb drž. kolodvor ob 8.30. dalje odhod ob 9. in prihod v Sisak ob 10.4. odkoder odrine ob 10.14. — V nasprotni smeri nride Orient-ekspres v Sisak ob 19.16 in odhaja ob 19.24. Prihod v Zagreb drž. kolodvor ob 20.24. odhod 21. prihod v Zidanimost ob 22.53, odhod 23.19. prihod v Ljubljano ob 24.43, odhod 24.53, prihod v Logatec ob 1.43, odhod proti Trstu ob 3. uri. Orient-cksores ima od 1. januarja samo spalne in jedilne vozove, tako da odpadejo tudi vozovi prvega razreda. Novi brzovlak Liubtiana -Beograd bo vozil po naslednjem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ob 20.21.■ prihod v Zidanimost ob 21.30. odhod ob 21.52. nrihod v Zagreb drž. kolodvor ob 23.36, odhod 24,17, prihod v Sisak ob 1.13, odhod 1.21. — V nasprotni smeri bo pripeljal brzovlak Beograd— Ljubljana v Sisak ob 1.6. odhajal ob 1.14, nrihod v Zagreb drž. kolodvor ob 2.10, cdhod .ob 3. uri. prihod v Zidanimost ob 4.50. odhod'ob 5.15. nrihod v Ljubljano ob 6.37. Ta dva nova brzovla-ka imata samo vozove prvega in drugega razreda. S L januarjem odoovc zagrebško ravnateljstvo drž. .železnic dosedaj vozeča brzovlaka št. 5801 in 5802 med Zagrebom in Beogradom. — Osebni vlak. št. 36 na progi LjuMiana—Celie ne vozi več. namesto njega pa vozi vlak št. 38b. ki odhaia iz Ljubljane ob 4.15, torej uol ure prej, kakor dosedanji vlak št. 36. V Celju preide ta vlak zopet v vozni red prejšnjega vlaka št. 36. (ioriomunjcni novi brzovlak odide prvikrat iz. Ljubljane v Beograd v sredo dne 31. decembra, prvikrat pa pride v Ljubljano drijc 1. januarja 1920. Uvoz — izvoz. ■ LE M ■ H3KE NAJMODERNEJŠE OBLEKE lastnega izdelka, tu- in inozemsko MANUFAKTURNO IN MODNO BLAGO razpošilja Prva V ranjska razpoiiijalnica Dvorni trg. Pod Narodno kavarno. ■ IH STflMPILJE Ar ton Černe GRAVEUR Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. KNJIGOVODJU sa praksom od više godina, samostalnog i izvježbanog bilanciera prima uz odlične uvjete tvrdka „Svetla", Piana, lešini lig 25. METLE isa-SÄl KRTAČE rUzÄ nudi za trgovce Prva hrvatska tvornica metala V. Gorica j E U Jabolka in vse ostale vrste sadja, se prevaža pri sedanjih slabih prometnih razmerah najbolje v lesenih trebušnatih sodih '(Trommelobstfässer), katere nabavlja samo na vagone in v velikosti za vse-::: bino pod 100 kg ::: Brod na Savi (Slavonija). Oznanila „UNION PROPAGANDE", Maribor. Zavod oglasne odprave in reklame. LOJ - MAST - OLJE IVAN ŠMIGOVC - ŠOŠTANJ ( izdelovalni ca klobukov. Zamenjava tudi klobuke (uTi&Co) vseh vrst za kože. :: Izvoz iz Beograda. Glasom sklepa z dne 16. dec, je beogradska vbčina dovolila izvoz slanine, moke in fižola iz Beograda. Uvn-r smodnika in orožja. Ministrstvo vojne mornarice je izdalo naredbo glede uvoza lovskega in vojaškega orožja, streliva, razstrelil itd. Za uvoz je potrebno dovoljenje omenjenega ministrstva. Prepovedan ie uvoz črnega brezditnnega smodnika. Ta naredba urejuje tudi monopolske in uvozne pristojbine, ki se imajo plačati carinarlcam. in surovi loj kupi vsako množino po naj višji dnevni ceni m 1R1E1 Tim 28 HO v UMn Telefon, 47. Brzojavi: Milana. - Ponudbe se prosijo z vzorci. ====: Amerikanski materija! na Francoskem za Jugoslavijo. Po sporočilu presbiroja z dne 1.8. XII. 1919, je dovršil minister za železnice Draškovič razgovore o nakupu velike množine ameriškega blaga, ki se nahaja v Franciji. Med tem blagom, katerega nakup je baje zelo ugoden, se nahaja največ železniškega in vojaškega materijala. Izvoz žita v Francijo. Na podlagi raznih pogodb se bo uvozilo to zimo v Francijo 4000 vagonov življenjskih potrebščin. Francoska vlada je izrazila željo, naj ji Jugoslavija odstopi presežek žetve in sicer po sedanjih tržnih cenah. Uvozni davek za Sarajevo. Začasni občinski odbor mesta Sarajeva je sprejel 22. p. m. predlog finančnega odseka o davku na uvozne predmete. Najbolj se bodo obdavčile zlatnine in dragocenosti. Izvoz tobaka. Več nizozemskih tvornic tobaka. je zahtevalo od naše uprave monopola no-jasnila. ali je mogoč izvoz tobaka iz naših dežel. Izvoz prašičev in živil na Francosko Več francoskili tvrdk se je obrnilo na ministrstvo za trgovino s prošnjo, naj jim pošlje popis srnskili trgovcev, ki bi bili pripravljeni, izvažati na Francosko živila in zaklane prašiče. Uvoz živil iz Amerike. Ministrstvo za prehrano je osnovalo v New Yorku svoj odsek, ki bo imel nalogo, nakupovati in izvažati blago za oskrbovanje našega kraljestva. Nova naredba za izvoz živil. Podnisaua je naredba o regulaciji izvoza živil iz našega kraljestva. Vse dosedanje odredbe v tem predmetu, kakor tudi ona z dne 5. novembra 1919 izgube s tem veljavo. Izvoz lesa v Francijo. Centrala za gozdno industrijo ie v sporazumu z zastopniki tvornic les-nih izdelkov ugodila orošnji Francoske, ki je zahtevala stavbno gradivo v opustošenih francoskih pokrajinah. Izvoz stavbenega lesa je dovoljen samo v omejeno svrho ter bo prepovedan, ako se pokaže, da se uporablja v trgovske namene. Navodila za izvoznike . . . 1. V neomejenih količinah In carine prosto se sme izvažati med drugim: sveže in suhe gobe. sveže in suho sadie. hmelj, sveže in soljene ribe. zdravilne rastline, konjak, maraskin. slivovka, vino. mineralne vode. konzerve od rib. mesa itd. v hermet zaprtih posodah, čipke, slamniki, pletenine iz slame, suha roba. izdelki iz roženine. knjige in tiskovine, mlinski kamni, brusi, kovani žebjii itd. (Natančen seznam ie izšel v ..Služb. Novinah kralj. SHS št. 134 od 9. XI: 1919.) 2. V neomejenih količinah, vendar proti nla-čUu Izvozne carine ie dovolien izvoz iavnietnih in kozličiib kož. kož od divjačine in stavbenega lesa. 3. V omejenih množinah in nroti plačilu izvozne carine se sme izvažati: fižol. grah. bob. leča. seno. slama, detelia. kononlie. lan. goveda (iz-vzemši molzna in plemenska), telečje meso. koze. ovce. kozliče. ovne. svinje in klavne konje. (Kon-tineentirano množino in Izvozno carino radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti, izve se pa uri Centralni irravi za trgovski promet z inozemstvom. ori Trgovskih in obrtnih zbornicah, iz zborni navedene štev. „Službenih Novin“. iz „Uradnega lista dež. vlade za Slovenijo“ od 13. XII. 1019 in v .nor. . Jugoslovanske borze“. Ljubljana Kongresni trg.) Razne druge sirovine sc smejo izvažati le po posebnem dovoljenju Ministrstva za trgovino in proti poroštvu, da se bodo v predelanem stanju zo"et uvažale. Tzvoz ic dovoljen le proti ..zdravi“ valuti: po „odobrili! Ministr. za trg. tudi proti kompeuzaciii. UnnmciruUnc pogodbe obstoiaio sedai z Avstrijsko in s Čehosl. republiko. Podrobnosti sc izvelo pri že imeim-vani Centralni imravi (v Ljubljani na -Turiaškem trm št 3. II. nadstr., sprejemne ure za stranke od 10—12). Za komnenzačno blago in za blago ki se sme Uvažati 1e do gotove množine fkontingentira.no blago), si treba ured vsem preskrbeti izvoznico. H Hh rdaia Centralna uprava zn trg. prom. z inoz v Beogradu in niene podružnice. Za blago, ki ie podvrženo izvorni carini si treba priskrbeti certifikat o plačani carini. Ta carina se nobira v dinarjih v srebrn oziroma v kronah no kurzu ki ga ustanavlja Ministr. financ vsakih 10 dni. Carino nob'raio sledeče finančne imrn.ve: Beograd, Zagreb, fšaraievo. Ljubliana (v poslopju finnnčn ravnatel'stvn poleg Mestnega doma), Novi Sad. Skoolie & Solit. Za ivTomnenzaciisko in nekontingentJrnno bla.o-o ni treba nJkakc izvoznice nego le certifikat n osiguraniu valute in uri carini podvrženih predmetih še certifikat o plačan! carini. Oboje se dobi pri Ministrstvu financ ozir. njegovih delegacijah (v Ljubljani na finančnem ravnateljstvu, L nadstropje. soba 4). Kakor že omenjeno, je dovoljen izvoz blaga le proti zdravi valuti. Izvzeto je le kompenzačno blago in glasom neke nove odredbe, v ..Služb. Nov.“ št. 161 tudi slive & marmelada, kar sc sme Nemčijo izvažati izjemoma tudi proti nemškim markam, katere se ne štejejo k „zdravi valuti“.) Pogoj je, da sc dajo te marke na razpolago našim uvoznikom. V osiguranje valute treba predložiti finančni delegaciji bančno garancijsko pismo v višini 20 % izvozne vrednosti v tuji, zdravi valuti. V slučaju, da izvoznik ne more pravočasno odstopiti pričakovane tuje valute Devizni 'centrali, zapade položena 20 % kavcija. I^o zadnjih določilih se mora odstopiti tuja valuta tekom 3Ö dni po izvozu. Odst >p se mora vršiti preko v to določene Inozemske banke potom nakazila na Narodno- banko v Beogradu za račun Devizne centrale ministrstva financ. Ne gre toraj, da se bi tuja valuta kupila v tuzemstvu in enostavno po kaki tuzemski banki nakazala beograjski Narodni banki, ker s tem ne bi bil dosežen namen Devizne centrale, dobiti čim-več nove tuje valute, to je iz inozemstva. Tej določbi se bi sicer dalo na ta način ogniti, da se enostavno naroči pri poljubni tuzemski banki. n. pr. proti založitvi ali oddaji v tuzemstvu kupljene tuje valute, nakazilo iz inozemstva, katerega naročila pa, imajmo, banke ne bodo hotele izvršiti, ker imajo dolžnosti i napram državi. Za nakazila iz inozemstva na beograjsko Narodno banko so začasno določene sledeče banke: Banque de Paris et des Pavs Bas, Succ. de Oe-neve, Samuel Moritagu <5t Co„ London, Comotoir Nation, d’ Escompte de Paris in Banka d’ Italia, Rim. Na garancijskem pismu si je treba dati potrditi od pristojne Trg. & obrtn. zbornice svojo obrt. Prošnjo za to potrdilo kakor tudi potrdilo samo treba kolekovati .z dvekronskim kolekom. Za Slovenijo je ustanovljena pri podružnici Centralne uprave za trg. prom. z inoz. v Ljubljani lastna Devizna centrala, katera bo v svojem območju zbirala in razdeljevala tuje valute. Izvozniki, ki odstopijo razpoložljivo tujo valuto Devizni centrali v Ljubljani, so oproščeni vseh obveznosti, ki jih imajo v isti višini napram ekspozituri Centrale za plačevanje v inozemstvu uri ljubljanski delegaciji za finance, ni jim toraj treba odstopiti tuje valute beograjski Devizni centrali: morebitna garancijska pisma sc takoj razveljavijo. Razno iz narodnega gospodarstva. Predpis maksimalnih cen za živež in življenjske potrebšščine. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je razposlalo vsem občinam okrožnice, v katerih jih opozarja, da redno predpisujejo maksimalne cene za živila in življenskc potrebščine. Pomoč domači obrti. Pri deželni vladi so vrše priprave za pomoč domači obrti, ki jevsled pomanjkanja surovin in odjemalcev prišla v težko stisko. Pri tej akciji bi deželna vlada želela, da bi sodelovali vsi oni, ki imajo- strokovno znanje in veselje, da bi pomagali. Kdor bi na tej podlagi rad sodeloval, nai se izvoli prijaviti predsedništvu deželne vlade. Uvoz časopisov neprijateljskih držav. Minister za notranje posle je dovolil uvoz časopisov neprijateljskih držav, in sicer pod pogojem, da ga zopet prepove, ako bi pisali časopisi naši državi sovražno. Žlvnostenska banka snuje v Pardubicah delniško družbo za razstrelilne snovi. Glavnica znaša 15 milijonov. Polovico prevzame angleška Explosive Trade Limited . Pokrajinska direkcija za javna dela. V svrho oospešenja in razširjenja javnih del po vsej državi ie odločeno, da se osnujejo za posamezne pokrajine direkcije, ki bodo podrejene direktno ministrstvu za javna dela. Te direkcije za javna dela se bodo osnovale v Zagrebu. Ljubljani, Du- j brovniku, Novem Sadu, Sarajevu, Beogradu, Kru-ševcu in Skuplju. Kanadska družba za naše poljedelske šole. Neka angleška družba Iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev sc je ponudila našemu ministrstvu za kmetijstvo, da ic pripravljena obnoviti vse prejšnje kmetijske šole po vseh krajih naše j države. Poleg teoretičnega pouka, ki bi ga oprav- i bali angleški in naši strokovnjaki, otvorili bi se tudi praktični tečaji, na katerih bi se poučevali tudi predmeti vseli \rst. Ker je cilj družbe humanitaren, ne zahteva nobenih koncesij in hoče nositi vse stroške sama. Pogajanja še niso definitivno dovršena. Vojna odškodnina Srbiji. V vladnih krogih sc trdi, da so Srbiji priznane iste pravice na povračilo vojne odškodnine, kakor Faneoski in Belgiji te da so nam zavezniki obljubili 5% celokupne svote ki jo dobe zavezniške države od Nemčije, Avstrije in Bolgarske. Računa se, da bo Srbija dobila okoli 18 milijard dinarjev, vendar pa te svote ne bo prejela naenkrat, nego v teku 20 let. ' Posojilo konzumnim organizacijam v Bosni. Ministrstvo za prebrano in obnovo zemlje je odseku za prehrano in obnovo v Sarajevu nakazalo 15 milijonov kron, 5 milijonov kron naj se odda konzumnim organizacijam kot brezobrestno posojilo za leto dni; 11) milijonov kron pa naj bo za obratno glavnico odseka za prehrano in obnovo. Poleg tega je odseku za prehrano odkazana vsota 900.000 dinarjev kot mesečna dotacija z naslovom istega obratnega kapitala. Tvornica za esence in eterična olia v Snlitu. V Snlitu se je sestal konzorcij, ki bo nasadil na južni strani najvišjeva vrha Marjana vrt s cvetjem. Nato bo zgradil tu tvornico za esence in eterična olja. Tvornica za sladkor. V ministrstvu za kmetijstvo je bilo danes posvetovanje delegatov vseli tvornic sladkorja v naši državi. Razpravljalo sc je o načrtu dela v dotičnili tvornicah. Obstoiata dva načrta: 1. da se ustanovi odbor zastopnikov vseh tvornic, ki naj razdeljuje sladkorno peso tvornicam z ozirom na njihovo produkcijsko sposobnost in 2. da se dobava sladkorne pese za posamezne tvornice rajouira. Jugoslovanski konzulat. Ministrstvo za trgovino in industrijo javlja po poročilu ministrstva za zunanje posle, da sc otvorita jugoslovanska generalna konzulata v Pragi in New. Yorku. Proračun Čehoslovaške republike. V današnji seji narodne skunščine ie bil predložen finančni zakon za leto 1920. Dohodki znašajo 7,750.770.773 kron: izdatki, in sicer redni 4926.691.823 kron in izredni 5.489.484.207 kron. Vlada se pooblašča: da si preskrbi denar za nepokrite državne izdatke do zneska 2666 milijonov potem kreditnih operacij. V primeru s skunnim •roračunom za leto 1919 izkaznic proračunski načrt skupne potrebščine za i.008.830.820 kron večje in skupno pokritie za 4,041.066.573 večje, torej skunni_primanjkljaj_ za 2,240,lS6.445_kron manjši. Nove tvornice. Kakor se čuje, se snuiejo nekatere nove tvornice, ki bodo znatno zvišale našo industrijsko nrodukciio. Podietja bodo osnovana n od okriliem in s sodelovanjem „Hrvatske zemaljske banke“. Med drugimi bi se imela osnovati tvornica sukna v Karlovcu, tvornica ooeke v Prl-moriu in tvornica emajlirane posode na Kranjskem. Plinovo olje. Odsek ministrstva za prehrano v Ljubliani obiavlia: Odsek za nabavo in razdelitev mineralnih oli v Beogradu ie odkazal odseku za' prehrano v Liubhani večjo množino nlinnvega nün pri rafineriji „Danici“ v Bosanskem Brodu. Peflektanti za to blago nai vlože pismene prošnje do 31. decembra t. I. vri odseku za prehrano v Ljubliani. Hkrati se opozarjalo lastniki bencinskih motorjev in industrijskih nodietij. v katerih se no-rabVa bencin, da bo odsek za prehrano nri prihodnjem transportu mineralnih olj iz. Poljske prejel le jako malenkostno množino bencina, ki se bo moral v nrvi vrsti porabiti za obratovanie v premogovnikih. Ako bo »reko potrebe premogovnikov še kai nreoMalo bencina, se bo ta preostanek sorazmerno odkazal drn°Jm reflektantom Ker sc bodo prošnje za nakazitev bencina itak no možnosti upoštevale, nai -se v primeru negativne rcšitve opuščajo nadaljnje vloge in intervencije. Ameriška vlada je dovolila, da sc izplačevanje obresti za tekom vojne zaveznikom nesojenih deset milijard dolarjev ustavi za tri leta. Korporaciie za financiranje ameriške Izvozne tv/ovine. Presbureau Radio poroča iz VVashingto-na. da je oodoisan zakonski osnutek, ki omogoča snovanie korporacij za financiranje ameriške izvozne trgovine. Korporaciie ne bodo vršile samo navadne trgovine z blagom, temveč lahko tudi rod nadzorstvom generala Bearda nosoiuieio denar inozemskim kuncem ameriškega izvoznega bla°'a Kakor sc čuie. ie s tem zakonskim načrtom omogočeno osnovanie kornoraciie. financirane s stotinami milijonov dolarjev, ki ho mogla izvršiti obnovo Evrone z izdelki ameriških tvornic. Koliko bodemo nla-tall za osvoboienie. Uradni Usti so objavili, koliko Ixxlo morale plačati Štev. 1. J U G O S L O V A N S K A BORZA Stran 7. Dobavni viri: Trgovina. - Commerce. Dobavna vrela: Obrt. - Metiers. Lieux d’achat: Industrija. - Industrie. Adresna pisarna: Emil Ja n z Zagreb. Visoka 4. Agenture: Bureaux d'agente „Balkan“ Zagreb, Vlaska ulica 54. Dragotin Hafner, Osijek Slavonija. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesla G M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. Živkovič, •Vinkovci, Anončna eksped.: Expedition d’-annonces. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Automobili: Automobiles. J. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bojadisanje robe. Teinturerie d' etoffes Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica Brane: Herses. „Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Cemtnt (Roman) Opeka Tvornica cementa, Laško. Čevlji (prodaja): Cipele (prodaja). Souliers (vente) A. Jelenc, Tržič-Gorenjsko. Matija Trebar, Ljubljana. Mirenska čevljarska zadruga Vrbovec p. Mozirje. Črkoslikar: Pismoslika. Peintre d' einseignes. Elektro-oddelek j Strojne tovarne In livarne d. d . Ljubljana, Dunajska cesta 48. Elektrotehnični predmeti: Elektrotehnički predmeti. Objets d’ electotechnigue. „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 A. Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4. Elektrotehnik: Elektrotehničar. Electoierhnicien. Vojnovič & Co., Ljubljana, Duna ska cesta 22 Makso Sartorij, Ljubljana, Žabjek št. 3. Filip Pristop, Ljubljana (hotel Malič.) Čiščenje perila: Čiščenje rublja. Blanchissage Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenlenburgbva ulica 3. Čiščenje stanovanj: in oken: Nettoyage d' appartements et de fenelres. Čiščenje stanova i prozora. Fran Parkelj, Lju ana, Šelenburgova ulica G. Damski krojač: Krojač za dame. Tailleur pour dames. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. G./I. Deželni pridelki „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Dežniki: Kišobrani. Parapiuies. Jos. Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo 19. . Prešernova ulica 4. Drogerije: Drogueries. 1. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvaričara), Lju) Ijana, Šelenburgova ulica 5. Drva (prodaja): Bois (venie). Jakob Belina in sin Podlehnik pri Ptuju. „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Eksportna dr.: Compagnie d' expotation. „Impex“, Ljubljana, Franca Jožefa trg. Eksport čevljev: Eksport cipela. Expartation de souliers. A. Jelenec, Tržič, Gorenjsko. Peter Kozina & Co., Li ubijana. Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Mirenska čevljarska zadruga. Vrhovec p. Mozirje. Firnež (pristni kranjski) Pravi kranjski firnis. Vernis (original de Camiole). Ivo Premrl, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18. Fotograf, zavod Etablissement pholographigue. ‘Atelje „Helios“ eličan Bešter Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Fotomanufaktura: Phofomanufacture. Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. L C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Gumi-tehnični: Gumi-tehnički. Gomme technique. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blego Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Hotel: Hofelj (svafišta). Hotels. „Hotel Šturm“ Poljče pri Poganjali, Gorenjsko. Hotel „Vovk“ Pded. Hotel „Triglav“ Bled. Hotel „Jekler“ Bled. Hott 1 „Štrguiec“ Bled: Hmelj: tloublon. Rudoll Pevec, Mozirje, Štajersko. Import: Importafion. „Impex“ Ljubljana, Franca Jožefa trg. Jabolka: Jabuke. Pommes. Rudoir Pevec, Mozirje, Štajersko. Jajca: Jaja. Genfs, Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Ključavničar: Bravar. Serrurier. Josip Rebek. Ljubljana, Frančevo nabrežje 9. Kefir Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesla G. Ka'tonaža Kartonaža. Carfonnage. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Knjigarna Knjižara. Librairie. Petar Žarkovič, Bos. Gradiška. Kolonijalno blago Kolonijalna [oba. Drobne & Komp., Zagreb Kolesa: Koturi (bicikli). Bicyclettes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Komisijska trge vina Komisijonalna radnja. Commerce en commission. Borowicz i Rosenbcrg, Vinkovci. D. Kolarović, Brod n/S. Brača Linhardt, Daruvar. I. Mohorič, Ljubljana, Sv. Petra cesta G. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta G. M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. F. & A. Über, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Kose: Kose (srpovi). Faux, fancilles. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Kože: Fourrures. L v. Bacil o, Celje. Krojač: Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova cesta Lekarne Ljekarne. Pharmacie. Lekarna k „Sv. Obitelji“ (Ph. Mr. Alb. Šepac) Dubice. Letovišča: Ljetilišta. VHIegiature. Poljče pri Begunjah. Bled ob jezeru. Rogaška Slatina. Ličar: Ličilac. Poiisseur. Jos. Jug, Ljubljana, Rimska cesta 16, Jenko in Šetina, Ljubljana Vi), Celovška c 89. L. peske: Ljepenke. Eartons. L Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Žiga Klarič, Križevci, Hrvatska. Med: Mie!. Mariin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Mineralne vode: Eaux minčaies. Srečko Potnik, Ljubljana, Slomškova ulica 7. Rogaška Slatina. Mizarstvo: Sfolarstvo. Menuiserie. Pr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesla 10. Mlekarna J. Herman, Končanica, Slavonija. Mlekarska Udruga, Virovitica, Hrvatska. Motorna kolesa: Kotači za automobile. Motocycles. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Oglje: Ugljenje. Chabon. Belina in sin, Podlehnik pri Ptuju. Papir: Papier. I. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova idica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Najveće tvorničko skladište , papira, St. Kugli, - Knjigara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Parfumer.ja: Parfüms. 0. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12 Parketi: Parquefs. Anton Bokal, Ljubljana, Ambrožev trg 9. Penzija: Penzionati. Pension. Penzija Vovk, iiled. Pisalni stroji: Pisači strojevi. Machines ä čerire. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Pisarniške potrebščine: Pisarnicke polrebšline. Uslensiles de bureau. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 i Plakatiranje: Affichage. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./I. Telefon št. 174. Pleskar: Pokosfar. Peinfre en bätimenls. Jos. Jug, Ljubljana, Rimska cesta 16. Jenko in Šetina, Ljubljana, Celovška c. 89. Poljedeljski stroji: Pnijedjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. J. K. Chudy Tyniste n Orl. Češka Čehoslovaška Rp. (Specialiteta :,Seljačke vodenice' — za jarmu, brašno i gerstte. Pohištvo: Pokučlvo. Meubles. Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta IG. Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej). Poljski pridelki: Poljski proizvodi. Prodnits des champs. Anton Stergar, Kamnik. „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Popravilo strojev: Popravljanje strvjeva. Reparation de machines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Premog ligijev. Houille. F..& A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova'-ulica 4. Pralnica Pravnica. Blanchisserie. Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4. Razglednice Marija Tičar Lljubljana, Šelenburgova ul. 1 Sadje „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Skladišče (javno): 1 Baikan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Slamniki Slamnati šešii. Chapeaux de paille. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Komisijonalni poaö j dalmatinskim vinom Marko Jutro vid, Sutivan / (Dalmacija) Brač Split (Dalmacija), Trumbideva obala 8. Sol Sel. Fran Krepek, Maribor. Strojno mizarstvo Umjetno sfolarstvo. Menuiseie manufaefure. Fran Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16. Anton Rojina in drug Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Svetloiikainica Praonica i gladionica rublja. Repassage fin. Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Škatije (lesene) Kutije (drvene). Boifes en bois. juliah Kahn, Dunaj VI., Hirschen ga sse 1. Špecerijska trgovina Nikola UdragoviČ, Banova Jaruga, Medjimurje, MihiniČ i drugavi, Gjurgjevac. Štampilije Štambilje. Estampilles. Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1. Transport, podjetje Transpotno poduzeće. Etablissement de transport Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. .-Gfi Tel. 366. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Trg. posredovalnica Tgovački posedovni zavod. Hdgotiations d’ affaires. „Slovenija“, Jesenke-Fužine, Gorenjsko. T. govina i deželnimi pridelki Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produifs du pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova uJica 12. I Trgovina z modnim blagom Trgovina modnom robom. Magasin de nouveautes. L Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Trgovina vina. Borowicz I Rosenberg, Vinkovci. Viktor Nöthig, pod Kalnikom, Sv. Petar, Orehovac. Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, Knjižara hrv. sveučilišta I. jugo slavenske akademije, Zagreb. Ure Monfres, pendules. Fr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Vinske preše Pressoirs. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesla 33. Vinska klet Vinski podrum._ Cave. „Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Veletrgovina Commerce en groš. R. StermeckI, Celje. Ljubljanska komercijalna družba z o. z. Ljubljana. Žarnice Žarulje. Becs D'dlertricitč. „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavarovalnica Osiguravaonica. Assnrance. „Croatia“, Za35 — 1G55'— 1585- !600 — 1570*- 1580 — 400 „ splošna kredit, zav., Zagieb . 500 — 525*— 500 — 510 — 51 P— 518 — .250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 105*— 108-- 97*— 100'— 98* - 102 — 200 13 „ zem; hipotek, banka, Zagreb . 400 — 408 - 386*— 39 P— 380 — 400*— *00 „ trgovska banka, Zagreb . . 312 — 322 - 315- 325 — 322 — 330 — ob' 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 800 — 815*— 810 — 818*— 825*— : 835*— ton Jadranska banka Ljubljanska kreditna banka n. e. . . . 1761)'- 200U'— 1900*- 1950 — 2100 - 2200 — -mn 30 1270 — 1300- 1400 - i325 — 1 400 8 Narodna banka. Zagreb 470 - 480- 470 — 480*— „ “ 2»00 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . ibiOO — 10150 — 9500*— 9600*— 9450 — 9550* 100 Riječka pučka banka, Rijeka „Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovilba,Dubrovnik 330* - 350 — 350* 355 — 380- 410*— 400 50.0 — 925*— 4400 - _ - - ' — 200 lf» Osječka strojna tovarna. Osijek . . . 725' — 850 — 200 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1220 - 1350- — — 1300 — 1350- Devize: . London 1 funt — — — — — — Praga 100 kron 194 — 196*— 175*- 180 — 185 — i .190-950 — Pariz 100 frankov 1030 — 1(37*— 1000*- 9,10 — - - Cnrih 100 frankov 2100 — 2300 — — - 2200 — Valute: _ Dolarji 100 10300 — 10550*— 9150*— 9250'- 9100 — 9300*— Bolgarski levi 100 . . 210 — 215 — 185* - 200 — 180*— Čeho-slovaške krone 100 190 — 185*— Francoski franki 100 900 — 930 — 900 — 910 — 1 Napoleon d’ or 350 — 355*— 342 — 34*7— 340 — 345 — Nemške marke 100 •. 258* — 26 P— 244 — 258 — 242— ; 247* - Romunski leji 100 318*— 275*— 280*— 294 — 298 — Lir P O 710- 760* - 735 — — — Drahem 100 i Hudim pridelano leta 18. in 19. Pošiljam ga od 50 I naprej po dnevnih cenah. ALOJZIJ EKART, Pragersko • Šlkolje. . ................Ml SREČNO NOVO LETO želi cenjenim naročnikom in čitateljem :: :: ured nisi no in upranništvo Jugoslovanske Borze. Hali oglasi. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo, osebno in po pošli stare file in pliš klobuke za gospode in dame. Ženitna ponudba. Gospodična prijetne zunanjosti, ki je primorana vsled nenadnih razmer \ oditi sama veliko ugledno trgovino želi poročiti inleligentnega trgovca. Ozira se samo na delavnega dobro situira nega in potjetnega gospoda Prednost g. primorcem in v železniški stroki iz-vežbanim. Diskreci a zajamčena. Resne ponudbe s sliko se p. osi pod „SOČA1 378 na Anončno ekspedicijo Al Matelič, Ljubljana. Posestvo na prodaj, v prijaznem prometnem kraju Sp. Štajerske, obstoječe iz velike gostilne (hotel) poleg 4 hiše z različnimi obrtnimi lokali in stanovanji, arondirano j najbolje zemljišče, hmelj-j ska črna prst, veliki sa-1 donosniki in vrtovi, gozd. I vinograd, pristava, vila še I posebej. Bogat inventar za 30 prašičev, 10 glav goveđe, 2 konja, stroji, posoda, vino, poljski pridelek i. t. d. Le pismena vprašanja pod „Posestvo 1,200.000 K na Anončno eksp dicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Lužinu sodu (Aetmatron) tražim pol vagona. Odprema brzo vi zna. Molim objezatno brzojavnu ponudu. Ignac Berkeš, Drnje, Jugoslav ija. Kapitalistom, koji žele svoj novac dobro uložiti, p repom ča m se kao stručnjak ORGANIZATOR SPE-; CIELN. VELEVRTLARIJK j po inoznmskim sistemima i sa sigurnim uspjehom. Do-i piše se prosi pod „ENER-j G1JA" na Anončno Ekspedicijo Al. Matelič. Ljub-! Ijana. Zlat ščipalnik z lepim etuiem se proda. Na ogl d v upravi lista. Prodam 4 kom. malo rabljenih duš (zračne cevi) za auto 895-1-135 in novo Fromer pištolo Uprašati na naslov „I. F. K.‘ Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. Iščem kot kompanjon udeležbo. Ponudbe pod „Zdravo podjetje“ na upravo lista. Imam večjo množino modernih srajc in vratnikov vseh velikosti za gospode. Zamenjam jih za dobro vino. Ponudbe pod „SMUČE“ na upravo lista. ■;; i. ■ .t-: r--- Stran 9. Štev. 1. ; _ U G OS L O V A N SK A B O K Z A Poljska, Romunija, Jugoslavija in Čehoslovaška za svoje osvobojenje. Skupna svota znaša 60 milijonov funtov, od katerih bo plačala Čchoslovaška polovico. Posamezni zneski so se določili po razmerju davčnih dohodkov teh pokrajin v bivši Av-stroogrski. Dohodki Bosne in Hercegovine se niso upoštevali, Za osvoboditev onih pokrajin, ki jih je anektirala Italija, bo plačala Italija primerni obrok. Obrati dunajskega arzenala. Kakor poroča ,J)er Morgen“, so se obrati dunajskega arzenala v Fischamendu, Wöllersdorfu, Wöthu in vojaška železnica na Steinfeld združili v skupno podjetje državnih industrij, ki je pričelo izdelovati mirovne potrebščine. Zveza avstrijskih časnikov naznanja znatno povišanje naročnin listov in sicer s 1. januarjem. Opustilo se bo tudi dostavljanje listov na dom. Nemčija ne da živil avstrijski republiki. Buka-reški listi poročajo z Dunaja, da je nemška vlada obvestila avstrijsko republiko, da ji ne more preskrbeti obljubljenih' živil. Premog za Avstrijo. Kakor poročajo listi iz diplomatskih virov, je francoska vlada vsled od-gOditve praških posvetovanj glede preskrbe premoga v Avstriji sklenila v s vrh o, da v najkrajšem času od pomore pomanjkanju premoga v Avstriji, da pošlje nemudoma na Cehoslovaško 5000 vagonov samo za prevoz premoga v Avstrijo. Razen tega bo poslala v Avstrijo francosko komisijo za nadziranje pošiljanja vagonov in premoga. Kompenzacija za pomoč Avstriji. „Narodni listy“ zahtevajo za češkoslovaško pomoč. Avstriji kompenzacije. Ker sc te kompenzacije ne morejo dati na gospodarskem polju, naj bi se dale v drugi obliki. Na Dunaju leže vrednostni papirji Čehov, ki naj bi se izročili lastnikom. Obenem naj bi se upoštevale tudi češkoslovaške želje glede likvidacije monarhije. . Varšavski borzni komite je sklenil, da se borza zopet otvori in da se izdajajo uradna borzna Poročila. Privilegij avstroogrske banke podaljšan. Ogrski dopisni urad poroča: Uradni list objavlja uradno naredbo, s katero se privilegij avstroogrske banke podaljšuje za nedoločen čas. Gradivo .za savski železniški most v Beogradu, Presbiro javlja: Dne 20. t. m. je posetil romunski poslanec Rascano predsednika naše vlade in :mu sporočil po nalogu svoje vlade, da je Romunija sklenila izročiti Jugoslaviji gradivo za savski železniški most. ki je bilo naročeno v Resici. Pravtako izpusti tudi dosedaj zadržane železniške vozove (okoli 400) in lokomotive (okoli 15). Vse to še nahaja že na ozemlju naše kraljevine. Cene časopisnega papirja so na Francoskem Poskočile za 10 fr. na 100 kg. Nov petrolejski vrelec. Francoski generalni komisar za gorilne snovi je dobil uradno obvestijo, da so v bližini Pechelbronna v Alzaciji pri preiskovanju tamošnjega petrolejskega ozemlja našli nov močan petrolejski vrelec, ki daje dnevno 30 ton. Čehoslovaški bankovci po 1000 K. Kakor poroča „Narodni Politika“ je dospelo iz Amerike za poldrugo miljardo čehoslovaških bankovcev po 1000 K. Nedobavljeni tisočkronski bankovci v znesku za pol milijona se bodo pozneje uporabili za ‘zmeno z obrabljenimi. Povišanje voznih pristojbin na Angleškem. ^ 15.. januarjem stopijo v veljavo za 25 do 100% Povišane vozninske pristojbine. Sedež „Dolenjske železnice" v Ljubljani. Danes se je vršil pod predsedstvom dvornega svetnika Šukljeta občni zbor družbe „Dolenjske železnice“, ki je sklenil, da se sedež družbe premesti iz Dunaja v Ljubljano. Dolg poljske republike. Notranji dolg poljske rePublike je v prvem letu njenega obstoja na-rastel na 4 in pol milijona mark, dočim znaša zunanji dolg 5 milijard 728 milijonov. Čchoslovaška sladkorna tovarna v Srbiji namerava zvišati delniške glavnice od pet na deset milijonov kron. češko-romunsko trgovsko društvo. Kakor se ?ovori, se osnuje češko-romunska trgovska dru-?ba. h kateri bi pristopile tudi nekatere praške ranke. Namen te družbe je, omogočiti medsebojno' trSoyino. , Naše posojilo v Ameriki. „Pravda“ piše: Vpra-j!aPie našega posojila v Ameriki se ne bo moglo Psiti prej, nego da se reši vprašanje odškodnine m ratifikacije miru. Za sedaj obstoja uradna po-mdba Amerike za posojilo v znesku 100 milijo-n°v dolarjev. Nov avans. Izvedeli smo, da je bil naši dr-iavi izplačan nov avans 50 milijonov frankov, pd tega smo dobili od Angleške 25 milijonov, od rancije pa ravno toliko. n , Valuta. Člani valutnega odbora iz naših novih p°krajin so odpotovali v Zagreb, oziroma Ljub- ljano, da se še enkrat posvetujejo s tamošnjimi finančniki o predlaganem zedinjenju krone in dinarja v jeden novec. Zdi se, da na Hrvatskem ta predlog ne bo zadel na tako občuten odpor, kakor v Sloveniji. Dolg Francoske. Poročevalec finančne komisije senata ugotavlja v poročilu, da je narodni dolg Francije dne 30. junija 1914 znašal 34 miljard 188 milijonov frankov, da pa znaša danes 207 milijard 269 milijonov frankov, med temi 90 milijard nezaloženega dolga. Denarstvo. „Pravda" o valuti: Doznavamo, da je v referatu, ki ga je predložil valutni odsek ministru za linance, utrjena relacija za izmenjavo kron in dinarjev na 1:4 in da je pravtako gotovo, da se krone ne zamenjajo za državne dinarje, nego za dinarje Narodne banke. Ako se tedaj zamenjata krona in dinar v razmerju 1:4. pomeni to. da bo zopet moral narod plačati to, kar bodo velike banke in kapitalisti zaslužili. Socialno pravično bi bilo, da se krona in dinar zamenjata v razmerju 1:1, a za ono. kar krona manj velja, bi bilo treba prijeti vojne dobičkarje, tihotapce, kapitaliste in banke. Denar, ki bi ga na ta način dobila država, bi država nato uničila. Kakor doznavamo, so narodni poslanci in ministri, ki zastopajo ozemlje, na katerem so v prometu krone, sestavili spomenico. ki bo izročena ministrskemu svetu in ki sc ne strinja z rešitvijo valutnega odseka. Nadaijno o valuti. Na zadnji seji ministrskega sveta je vlada finančnemu ministru pustila svobodne roke za rešitev valutnega vprašanja. Med tem so bila tozadevna dela samo za čas božičnih praznikov ustavljena. Finančni minister ostaja tudi nadalje pri svojem prvotnem stališču, da se krona more zamenjati le z dinarskimi novčanicami emisijske banke, in sicer 4 krone za 1 dinar. V finančnem ministrstvu se živahno dela na tem, da se - zamena izvede še v mesecu januarju. Dosedaj so prepeljali v Beograd eno in pol milijarde dinarjev, medtem ko je v Parizu izdelanih še dve in pol- milijarde bankovcev. Včeraj je radi tega odpotoval v Pariz dr. Jovanovič, načelnik proračunskega oddelka državnega računovodstva, da prepelje te bankovce v Beograd. Prepoved izvoza kolkovanih kron. Na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 8, t. m. je odredil finančni minister, da je izvoz z znamkami kraljestva SHS markiranih bankovcev Avstroogrske banke iz kraljestva SHS prepovedan. Kdor bi se pregrešil proti temu, bi se mu bankovci konfiscirali na korist države in obsojen bi bil v zmi-slu člena 145 carinskega zakona kot tihotapec. Bolgarski in grški nikelj. Na podlagi sklepa ministrskega sveta št. 3481 od 5. p. m. je izdal finančni minister naredbo, da velja bolgarski nikla-sti denar po 5. 10 in 20 stotink leva in grški ni-klasti denar po 5, 10 in 20 lep tov za ves teritorij kraljestva SHS do daljnje odredbe kot niklasti denar kraljevine Srbije v isti nominalni vrednosti in kot tak, da se sprejema tudi pri državnih in drugih javnih blagajnah. Uredba valute v zasedenem ozemlju. „Goriška Straža“ poroča, da je bil dne 30. novembra objavljen zakon o končni ureditvi valute v zasedenem ozemlju. Ta zakon je sicer precej pomanjkljiv. ali iz njega se da posneti sledeče: 1. Izmenjava kron v lire je končno določena na 60 cent. za eno krono. Ker so stranke že prejele pri prvi izmenjavi 40 cent. za krono, se jim bo izplačalo za vsako krono še 20 cent. in sicer se bo pričelo s tem izplačevanjem dne 25. februarja 1920. Kdor ne bi zahteval tega doplačila do 30. j linija 1920, izgubi pravico do njega, ako ne bi mogel dokazati, da je bil zadržan po kaki višji sili. 2. Svote, ki so bile naložene do 10. aprila 1919 pri kreditnih zavodih v zasedenem ozemlju in obresti, ki teko od teh svot, se bodo obračunale na isti način, t. j. vsaka krona bo veljala 60 cent. Za osebe in zavode, ki nimajo stalnega bivališča v zasedenem ozemlju, nevelja ta določba. Osebam in zavodom, ki imajo vloge tostran demarkacijske črte (v Jugoslaviji), se bodo te vloge izmenjale s 60 % le v slučaju, da so bile vpoštevane že pri vrvi izmenjavi (aprila 1919.). 3. Pri vseh dolgovih, ki niso bili plačani do 9. aprila 1919 in ki so iztirliivi na zasedenem ozemlju, je treba do 30. junija 1920 doplačati še •20 cent. za vsako krono k že plačanim 40 cent. Kdor je plačal svoj dolg v kronah do 9. aprila 1919, ni dolžan ničesar več doplačati. 4. Pri tir jat vab, izvirajočih iz trajnih obveznosti (najemnine, zakupnine itd.) in ki so nastale pred 1. novembrom 1918, je treba plačati toliko lir, kolikor se je prej plačevalo kron. Sprednja stran kraj. kartotečnega lista :*) ^ Krai: | . Potnik (zastopnik): Dežela: Kraj: okr. glav.: žel. post: pošta: Štev. prebi v.: narodnost: spl. kraj. razmere: Štev. trgovcev: javni uradi: naš zaupnik: Štev, naš. odjem. vojaštvo: naš odvetnik: Industr.: časnikarstvo: naš plakaten Obrt: Propagandno delo: (n. pr. razdejjevanje fcrošur, inserinanje, plakatiranje, izložbe, predavanja itd.) Konkurenca: Potniško delo: (poročila potnika, navodila zanj itd.) *) Glej , Jugoslovansko Borzo“ št. 7, 1. 1919. roaBnnnaacnoDocicnBnaaaDooiinnnaonn □ D a □ a a n a a o a a □ a m inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnoga blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. (Si. i:::s:ii:i:i!ii!:ii!ii!iiiii:i Brzojavni naslov: Radfab. * Miama ia M (Georg Graf v. TIiurn‘sches Stahlwerk Streileben) ustanovljena leta 1774. — Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in ne-legirana topilniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože, za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen: za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Legirana in nelegirana martinova jekla za vozovne in vagonske vzmeti, za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji: za kolesna. obroČja: za kose, srpe. sekire, motike, loi ate itd. Izgotavlju : Vozne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m,.surovokovane do G m dolžine); v žjebih kovane deleža avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd. Mekanična radionica ■iHsneeemaa KNJIŽARA IT. KUGLI Bseezeee?*«! HRVATSKOG SVEUČILIŠTA I JUGOSLAV. AKADEMIJE - ZAGREB ■ ■■HB IBBaZBKBBiBBBSSBBl B BBSBEB3B3BBBBIBBB1BB1BB BBsBBa’B bbsbbb BBBB BB Muzikalije, knjige, časopisi, učila svih jezika i svake struke....... Naklada knjižara, tiskara i knjigovezn'ca. aa bb TVORNIČKO SKLADIŠTE PAPIRA sv; ke vrsti ra veliko. Sve šolske i pi arn. potrepštine. TVORNICA PAPIRNATIH VREĆICA sa strojevima. Cjenici na zahtjev badava i Iranko. prima izrađuju sviju mogućih svje tinskih roba, kao i izrađuju u autoge-nom avaru. .Dopisi neka se upu inju na Josefa Guggenberger-a, mekanička radionica u Hinterbrühl. N. Oe., Njemačka Austrija BeBBBaBeeeeeaeeaageee d Najveće poduzeče svoje vrste u Jugoslavije. 8 E BEBIaa*BBB$BBlEBBE*BBBKISBO BZBBS BB0BB BEBBBZBS Bukov in smrekov les s a se proda v Planini, postaja Semu-, Dolenjsko. ® Ponudbe na občinski ura I. @ ^ Um $8 li IžlliEPj, 8 Š8 dolio 1 stružni stroj za les (Ho belmasciane),- :: 1 vezno žago za les (Bandsäge) :: ::: : : 1/stružni široj za železo (Drehbank). ::: : : Ponudbe z nat.opisom na Delnlo pivovarno v \Mm trgu : tersko. okrugla i uglasta, dobavlja uz pretplatu iznosa, ako se naruči 500 komada, komad po 30 h, ako se naruči više komada, primjerno jeftinije: mekanička radionica Josefa Guggenberger-a u Hinte brüh u, N. Oe., Njemačka Austrija. Tamo je i veliko sklati.še vsakovrsnih kresiva. SE DOBIVAJO ZOPET PO DNEVNIH CENAH BDsanocn V ZALOGI TOVARNE aconcmifa PETER KOZINA & CQ. mco m- LJUBLJANA BREG -*■ PRIPOROČA SE OSEBNI NAKUP.