Kakšna naj bo usmeritev moščanske gimnazije
V okviru javne razprave o usmerjenem izobraževanju, ki je morala biti končaaa do 27. marca, je bil tudi v naši občini sklican skupni sesla-¦ek aktiva kooiunistov prosvetnih delavcev, članov sveta za vzgojo in bobraževanjc ter članov koordinacijskega odbora za usmerjanje in sproaJjanje vpisa v usmeneno izobraževanie pri predsedstvu OK SZDL.
Največ pripomb na tem se-stanku je bilo slišati glede usmeri-tve moščanske gimnazije. Iz gra-diva za javno razpravo je bilo mogoče razbrati, naj bi se na moščanski gimnaziji izobraževali tisti, ki so se odločili za poklice elektrotehnične usmeritve. Za-stavlja pa se vprašan je, če je v ob-čini pametno organizirati to-vrstno izobraževanje, saj učenci ne bodo imeli možnosti praktič-nega pouka in delovne usposobi-tve. Razlogovza to je več. Stavba je prirejena za potrebe gimnazije in prilagoditev novemu namenu bo stala kar precej denarja. Ovi-ralo pa bi njeno elektrotehnično usmeritev tudi pomanjkanje pro-storov in — ne nazadnje — tudi profesorjev in učiteljev te stroke. Obenem pa je v Mostah predvi-den razvoj tistih vrst industrije. ki ima jo prednost v republiki. To pa sta predvsem kmeti jska in strojna industrija.
Pred časom je bilo rečeno, naj bi VI. gimnazija v Mostah imela v usmerjenem          izobraževanju
zdravstveno usmeritev. To bi bilo seveda primerneje glede na seda-njo opremljenost gimnazije, bli-žino zdravstvenih zavodov, lažje bi bilo za poučevanje dobiti tudi strokovnjake s tega področja. Kaže pa. da s tem ne bo nič, saj je nova srednja šola za zdravstvene delavce predvidena v zdravstve-nem centru. Zato se bodo po-novno sestale posebne izobraže-valne skupnosti ter še enkrat spregovorile o usmeritvi moščan-ske gimnazije v usmerjenem izo-braževanju.
Nekaj nejasnosti je tudi že v
zvezi s šolanjem na drugi srednji šoli v moščanski občini, to je na šolskem centru tiska in papirja, ki pa je šola republiškega pomena. saj se v Sloveniji le na njej lahko izobražujejo tudi odrasli v gra-fični in papirni stroki. Ker bo pouk na tej šoli celodneven, bo tudi njih pestila prostorska stiska. seveda če ne bodo s papirniškim oddelkom na srednji tehnični šoli poiskali skupne rešitve.
Slišati je bilo tudi informacijo, da letos končuje šolanje na moš-čanskih osnovnih šolah okoli 730 učencev. Največ med njimi (119), se jih je odločilo za druž-boslovno, naravoslovno — ma-tematično in kulturno-umetniško usmeritev. Enaindevetdeset jih želi nadaljevati šolanje v kovin-sko-predelovalni usmeritvi. To je sicer sprva videti veliko, toda po-drobnejši pregled kaže, da se je večina odločila za tehnične po-klice in ne za tiste, ki nam jih pri-manjkuje. Precej zanimanja je tudi za elektrotehnično usmeri-¦ tev, blagovno-prometno in peda-goško.
Kljub prizadevanjem šole. da bi usmerila osmošolce v poklice. ki so v skladuz njihovimi sposob-nostmi, pa tudi z interesi družbe. se ti pogostokrat odločajo za tiste, v katerih je težko dobiti za-poslitev. LJdcležeuci sestanka so menili, da bi bilo trcba glede po-klicnega usmerjanja več storiti predvsem doma.
Namesto tega pa starši otroku s slabšim učnim uspehom vehko-krat rečejo: Boš že videl, če se ne boš učil, boš pa krampal!
D. J.