PoSlnina plačana t gotovini. ŠTEV. 154. V LJUBLJANI, torek, 12. julija 1927. Posamezna številka Din 1. LETO IV. ▼«ak dan opoldne, izvzeall nedelje ln praznike. naročnina: V Ljubljani te po pofth Dta W—, inozemstvo Dte 80"—* Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UiPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. t. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo Pismenim vprašanjem naj se priloil am>»ki za odgovor. Račun pri pofitnem ček. uradu itev. Vvala za tako zaščito. . V svojem nepremišljenem in le od Jeze *er strahu za bodočnost diktiranem Uvodniku se postavlja »Jutro« tudi v vlogo zaščitnika nacionalno in demo-ratično mislečih ljudi. In vsled tega ^Pelira na uvidevnost Beograda, da ven-raje sklene kompromis s SDS ko s A ker bodo le tako nacionalni inte-Te$i dobro zaščiteni. Na vse te prepozne vzdihe in na vse te 3/nentacije »Jutra< ne moremo reči rugo, ko hvala lepa za zaščito, ki bi jo naprednim ljudem nudila SDS. Kajti naprednjaki se slabše zaščite kakor jo moto n«*1'1’ sploh misliti ne morejo in KomaTn*181 konkretnil1 dejstev, vladata v dobri leti sta ko je tedaj? Odkar ohnti S]TS' kak° j8 bil° li nam.« i • , bsto31 Jugoslavija niso bi- izrsrir k» * «- m-P^in- i i . samo upal črhniti na-že sra ^ najniani*° besedo proti SDS, noniaJ6 doletelo najbrezobzirnejše pre- SvneM 5i,elii ln profesorji so bili prestavljeni ,in naj so bile njih rodbinske lazmere še tako težke, ni SDS poznala nobenega pardona. Tedaj so spoznali napredni uradniki, kaj se pravi, kadar je SDS v vladi in soglasno so tedaj vsi vzklikali, da rajše klerikalno ali ka- SDS°k°li Vlad°’ k° Pa Vlad° nasilne ^nesamo uradniki, tudi privatniki so PoWni'“biSutili blc s°s, PORonh nJen. komandi; Po sporazumu med Vukčevičem in dr. Korošcem. Beograd, 12. julija. V političnih krogih se pričakuje z velikim zanimanjem povratek Vel je Vukičeviča zlasti z ozirom na njegov sporazum s SLS. Poslanci SLS, ki so ostali v Beogradu, se drže zelo rezervirano in poudarjajo, da ni treba polagati prevelike važnosti na pretirane vesti nekaterih listov, ki pišejo o neke vrste fuziji. O tem sploh ne more biti govora, ker bi to pomenilo za SLS, da se odreka svojemu programu, kar pa se ne more nikdar zgoditi. Demokrati pravijo, da so bili v vladi obveščeni o teh pogajanjih in da jim je bilo rečeno, da se vodijo pogajanja o tem, da se po volitvah razširi današnja koalicija na SLS. Zato jih, kakor trde sami, te vesti niso niti najmanj iznenadile. Pašičevci s svoje strani pa zatrjujejo, da se je na tem delalo že prej za časa Uzu-novičeve vlade. V političnih krogih se mnogo govori o potovanju predsednika vlade Vukičeviča v Maribor, kjer se bo skušal sporazumeti s tamkajšnjimi Nemci. Vlada se v tem slučaju nadeja, da dobi v mariborskem okrožju dva mandata, od katerih bi pripadel prvi radikalom a drugi Nemcem. Ako pa dobe samo en mandat, potem bi se radikalni poslanec najbrž pozneje odpovedal svojemu mandatu v korist nemškemu namestniku. Politični krogi naglašajo, da je ta kombinacija dokaz, da se slovenske radikali priznavajo vsi k skupini Velje Vukičeviča. Vokičevič v Mariboru. L* aainu urauuiKl, II Pokorili°^uUli,bii5 SD3 če se niso slepo . 1101111 njeni komandi, v „ -i glasilu je njegova uredi® uradmskem njegova urednica Sa.« , • pripomnila, kar ni bilo slavin s^ 3 Volji in že je pričel esdeesarski tisk**« tako gonjo proti glasilu in nje£?ovi ureds mci, da je morala ta odstopiti. ^°nbenega Pard,°na nis° poznali in glasno so oznanja i vorlitoi;; one a ■ prišla sedaj doba krenJ* J, SDb’ da 16 občutil vsak 1-dn, roke’ ki io bo z nami J*?’ ' m 2 njimi- Kdor. ni tu so bili P * Uam *n P° tem receP- darsko uničiti, ker so si upali bramti svoje prepričanje. !n še dalje so šli ti »zaščitniki nacio-^nih in naprednih Slovencev.« Organi-rali so surovo silo in s fizičnim priti-. so skušali preprečiti naprednim 1 andidatom, da bi govorili svojim volil- j eni. Nikdar še ni nasilje doživelo take- i Sa. triumfa v Sloveniji, ko takrat, ko je vladala v Sloveniji SDS. Zato pa je bil tudi ves narod enodufen v odporu proti SDS m ko je hotela SDS z uničenjem čistega proporca zavladati nad Ljubljano so se vse stranke, tudi najbolj raziš Itin, naspr°tne in sredi volilnega bo- proti SD&rlko fJofbT enotlii Jisti SDS, tako zelo je S^^vse njenim nasiljem. 86 °gor5eno nad Danes pa pride ta stranka in hoče postati zaščitnica naprednih Slovencev! Hvala lepa za tako zaščito, hvala lepa za i obnovitev terorja iz leta 1925. Takrat je imela SDS sijajno priliko, da se izkaže kot zaščitnica naprednjakov, toda ravno takrat je s svojimi dejanji dokazala, da ni za naprednjaka nobena vlada tako nevarna, kakor tista v kateri sedi SDS. Maribor, 12. julija. Ministrski predsednik Velja Vukičevič se je včeraj na izrecno željo mariborske oblastne organizacije narodne radikalne stranke pripeljal z Bleda v Maribor. Ministrskemu predsedniku so se peljali nasproti dr. Ravnik, Tavčar, veliki župan dr. Schaubach in Stefanovič do Konjic. Ministrski predsednik je prispel s svojim sinom ob 7. in pol v Maribor in je sprejel v hotelu Meran svoje radikalne prijatelje. Po kratkem odmoru je šel na vrt restavracije Meran in imel tu prijateljski sestanek z radikalnimi prvaki. Ministrski predsednik je v neprisiljenem razgovoru izrazil vašemu dopisniku svoje zadovoljstvo, da se je utegnil odzvati povabilu svojih mariborskih prijateljev. Glede čim tesnejšega sodelovanja s Slovensko ljudsko stranko je dejal, da je to sodelovanje velikega političnega pomena. Slovenija ne sme biti neka pastorka, temveč morajo biti Slovenci izdatno zastopani v skupnem parlamentu in vladi. Narodna radikalna stranka se je za tako politiko odločila zato, ker ji gre v prvi vrsti za državne interese. Na- rodna radikalna stranka ni toliko potrebna radikalom ko pa državi. Metode, ki jih je uporabljala prej, se niso kdovekako obnesle. Treba je novih metod in vse mora prešiniti duh solidnosti. Na medsebojnih prevarah ni moči graditi političnih koncepcij. Kar se tiče odnšajev v radikalni stranki, je dejal Velja Vukičevič, da ne pozna ne paši-čevcev in ne centrumašev temveč samo radikale. Kar je zdravega in klenega v stranki, bo ostalo, vse druga po lahko odpade. Danes ob 9. se odpelje Vukičevič v spremstvu dr. Schaubacha, dr. Ravnika, Tavčarja in Stefanoviča v Ruše in Falo. Nato bo ob 11. prisostvoval strankini konferenci. Ob 11. in pol bo sprejel dve deputaciji agrarnih interesentov in vojnih poškodovancev. Ob 1. po v hotelu Meran kosilo, ki se ga bodo udeležili radikalni prvaki, a od strani SLS poslanca dr. Hohnjec, Vesenjak in mestni župan dr. Leskovar. Nato se bo vrnil predsednik vlade z avtomobilom do Celja, kjer mu piirede celjski radikali svečan sprejem. Odtod se odpelje Vukičevič v Rogaško Slatino. Pa še nekaj je treba podčrtati. K kakšno pravico si namreč upa nastopati SDS vedno v imenu naprednjakov. Ali morda zato, ker najbolj glasno kriči proti klerikalcem, ker kaj drugega sploh ne zna? Ali je morda napredna misel identična z zabavljanjem in pogrevanjem starih fraz? Od preobrata dalje niso gospodje od SDS povedali še nobene nove misli m kadar so bili v skrajni zadregi si ni- NA POVRATKU IZ SLOVENJE SE USTAVI VUKIČEVIČ V ZAGREBU. Beogradu, 12. julija. Po vesteh, ki prihajajo iz krogov, ki so zelo blizu današnji vladi, se doznava, da se bo g. Velja Vukičevič na svojem povratku iz Slovenije ustavil tudi v Zagrebu za 2 do 3 dni. Njegov prihod v Zagreb se pričakuje že koncem tega tedna. NESOGLASJA V DEMOKRATSKI STRANKI? ip nno-Ir*1, 1 ^ iuliia- Pašičevci trde, da e opažati med Davidovičevimi demokra-i precejšnja nesoglasja. Skupina demokratov, ki se zbira okoli zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča, hoče baie onemogočiti kandidaturo šefu demokratske zajednice Ljubi Davidovicu v Beogradu. Predlagali so Davidoviču, da naj kandidira v notranjosti države. Na ta način bi se seveda položaj Davidoviča poslabšal. PAVLE RADIČ SE ŠE VEDNO NI SESTAL Z VUKICEVIČEM. Bled, 12. julija. Pavle Radič, ki se te dni nahaja na Bledu se še vedno ni mogel sestati s predsednikom vlade g. Ve-ijo Vukičevičem. Vesti, ki so se v teku včeiajšnjega dne razširile o sprejemu Pavle Radiča pri Vel ji Vukičeviču so neutemeljene. Predsednik vlade ni mogel spreejti Pavla Radiča zato, ker je iinel premalo časa. Pred fuzijo SDS s pašičevci. Beograd, 12. julija. Bivši zavezniki v »nacionalnem« bloku se zopet približujejo. Da bi se pašičevci rešili iz popolne izolacije, se skušajo nasloniti na kako drugo parlamentarno skupino. Ker je SDS v skoraj istem položaju ko pašičevci, je naravno, da so se pašičevci najpre-je obrnili na SDS. Tako se poroča iz Beograda, da je stopil Marko Trifkovič v stik s samostojnimi demokrati in da skuša doseči sporazum za skupno delovanje obeh skupin. Pašičevci žele, da se po volitvah popolnoma fuzionirajo s SDS. To stremljenje je bilo že preje vidno in sicer ne samo pri pašičevcih, temveč tudi pri Svetozarju Pribičeviču. Sporazum pa, ki ga je sklenil Vukičevič s Korošcem je vso stvar pospešil. Prvi realen uspeh je dalo zbližanje med pašičevci in SDS v Somboru, kjer je dosegel Marko Trifkovič popolen voliven sporazum med tamošnjimi pašičevci in pristaši SDS. Verjetno je, da bo dosežen enak sporazum tudi v Sremu. Tu kandidira Boža Maksimovič, a poleg njegove liste je postavil svojo listo tudi Voja Janjič. Položaj Bože Maksimoviča ni ogrožen, toda odšel ne bo iz volilnega boja s tako zmago, ki jo sam pričakuje. Pašičevski radikali v Sremu bodo nastopili skupno s samostojnimi demokrati. Med pašičevci se trdi, da stremi aran-žman med dr. Korošcem in Veljo Vukičevičem za tem, da se končno definitivno dva kluba v našem političnem življenju zedinita za nadaljne politično delovanje. Pašičevci trde, da je prišel moment, da se Pribičeviču oprosti vse njegove napake in pogreške v njegovem političnem udejstvovanju. Politična linija Sv. Pribi-čevica je sedaj usmerjena tako, da se popolnoma strinja s tendencami paši-čevcev. ZNAČILEN ČLANEK SOFIJSKEGA LISTA. Sofija, 12. julija. V listu »Slovo« je izšel članek, v katerem je rečeno, da ne more Bolgarska prav nič pričakovati od verzije, da je Anglija pripravljena podpirati vse one, ki delajo na oslabljenju Jugoslavije. To najbolj dokazuje pisanje lista »Times« od zadnje nedelje, da bo Anglija vedno računala z Jugoslavijo, ki ima zdravo prebivalstvo in hrabro vojsko. To angleško mnenje zastopajo tudi ostale sile. 90 znali pomagati drugače kakor da so prepisovali »Slovenca« iz predvojnih dni. Ih na podlagi take idejne revščine hočejo biti reprezentanti napredne misli! Ne more zadeti naprednjake težji udarec, kakor če jih zadene zaščita SDS. Zato še enkrat: hvala lepa za tako;zaščito. Sicer pa naj SDS nikar ne slepomiši, ker vsi vemo, da je SDS presneto vseeno, kako se godi napredni misli, tem- več ji je na srcu le, kako se godi SDS. Tej pa se danes v resnici godi slabo in ta potrebuje v resnici zaščito in sicer v prvi vrsti vsled tega, ker naprednjaki niso pozabili, kako jih je »ščitila« SDS takrat, ko je bila na vladi. In da se ti časi ne ponove več, da bodo naprednjaki pred preganjanjem varni, bodo glasovali dne 11. septembra proti SDS in proti njeni originalni zaščiti naprednjakov. EKSPOZE NOVEGA RUMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Bukarešta, 12. julija. Novi rumunski minster zunanjh poslov Titulescu je podal novinarjem obširen ekspoze, v katerem je poudarjal, da se mir ne da ohraniti brez zaupanja in stabilnosti, in zato je temeljni princip rumunske zunanje politike stanje, ki je bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. Z vsemi državami želimo živeti v dobrih odnošajih in zato hočemo okrepiti zvezo z država-| mi Male antante in s Poljsko. Istočasno si bomo prizadevali, da ohranimo spo-1 razum z Anglijo in Francijo. CLEMENCEAU TEŽKO ZBOLEL. Pariz, 12. julija. Zdravstveno stanje Clemenceaua se je zelo poslabšalo. Njegov telesni zdravnik in vsi družinski člani so neprestano ob njegovi postelji. Zbolel je na težki gripi. ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA FERDINANDA. Bukarešta, 12. julija. Vesti Iz inozemstva, da se je zdravstveno stanja kralja Ferdinanda poslabšalo, se tu demantirajo. »Adveruk javlja, da bo kralj v nekaj dneh odpotoval v Constanco, kjer bo v enem izmed svojih dvorcev ostal dalje časa, da okreva. GOZDNI POŽAR V BOSNI SE ŠE VEDNO ŠIRI. Sarajevo, 12. julija. Velik gozdni požar še vedno traja in se širi. V Ozren planini je požar še vedno zelo močan. Uničen je največji hotel v Kladnu s še petimi sosednjimi poslopji. Popolnoma je zogorela tudi vas Vrbanjci, ki je štela 60 hiš. Izjava dr. Ravniharja. Naš urednik se je obrnil do g. dr. Ravniharja za pojasnilo z ozirom na Članek v »Ob-zoru«, ki ga brez navedbe vira deloma po-natiskuje današnji »Slov. Narode. G. dr. Ravnihar je podal na kratko sledečo izjavo: Čudim se, — ako tudi abstrahiram od raznih fantastičnih komentarjev — da vzbuja med predsednikom vlade g. Vukičevičem in g. dr. Korošcem baje že doseženi sporazum toliko senzacije. Sporazum le dokazuje, da se hoče nadaljevati politika, ki jo je tako srečno inaugurirala Narodna radikalna stranka in ki je bila vedla do sodelovanja SLS v vladi Nikole Uzunoviča. To politiko je odobrila radikalna stranka in ž njo so se stri- njale vse struje radikalnega poslaniškega kluba brez izjeme. Nadaljevanje te politike po g. Vukičeviču mi je le dokaz, da sodelovanje SLS v vladi g. Uzunoviča ni bila samo taktična poteza, ampak izvrševanje zdrave načelne politike s pogledom na državne koristi. Nikdar nisem prikrival, da smatram prav z ozirom na državne interese ne samo koristnim, ampak naravnost potrebnim, da je v vladi zastopana večina slovenskega naroda, kakor je v njej zastopana večina srbskega in kakor naj bi bila zastopana tudi večina naroda hrvatskega. Večina slovenskega naroda je danes neoporečeno v taboru SLS, torej pritiči tej stranki reprezentanca slovenskega naroda. Ko bi se katera druga stranka mogla ponašati s to večino, bi prav tako plediral za zastopstvo in sodelovanje te stranke v vladi. Moje tostvarne poglede sem nedavno priobčil v Narodnem Dnevniku«, kar je tudi ponatisnila beograjska »Samouprava«. V tem članku sem ugotovil, da je bilo sodelovanje SLS na vladi kot pričetek nacijonalne koncentracije velike koristi za državo, tako z ozirom na našo vnanjo politiko, kakor tudi z ozirom na notranjo konsolidacijo. Slovenija •>a se je še posebej mogla ponašati s pridobitvami tega sodelovanja, da so jej jih zavidale druge pokrajine. Te svoje vidike glede natesnejšega sodelovanja SLS z Narodno radikalno stranko sem opetovano razlagal pred svojimi ,-onnš-ljeniki, ki so jih vseskozi odobravali. Zategadelj mi je neumevno, kako more »Obzor« pisati, da bi sporazum g. Vukičeviča z g. dr. Korošcem mogel naleteti na odpor slovenskih radikalov. Tudi ne vem, kateri »predstavniki slovenskih radikalov« naj bi bili sedaj v Beogradu (kolikor mi znano, m nobenega pomembnega predstavnika v Beogradu), ki da so bili »vrlo zapanjeni na glasovo o ovom aranžmanu.« Ne vem, koliko je resnice na tem, kar ve »Obzor« poročati o izjavah g. dr. Zupaniča. G. dr. Zupanič se ne bi mogel izraziti v tem smislu kakor poroča »Obzor«,_ in bi se ne mogel sklicevati na svojo neinformiranost, ako bi bil navzoč na poslednji seji Mestnega odbora NRS v Ljubljani. Tudi radikali mariborskega okrožja so v stvaii prav dobro poučeni. Ne verujem tudi, da je g. dr. Zupanič dejal, da se baš sedaj vodi najhujša borba med menoj in g. dr. Korošcem in da sem v »Narodnem Djelu« napadel Korošca zaradi kandidature v Ljubljani. Taka trditev bi bila neresnična in upam, da jo bo g. dr. Zupanič sam popravil. V »Narodno Djelo« nisem poslal nobenega članka in tudi z nobenim njegovim urednikom nisem govoril. G. dr. Korošca sploh nisem nikjer napadal, ker v to nisem imel najmanjšega povoda, tudi zaradi ljubljanske kandidature ne, ki ziradi nje sploh ni bilo nikakega »predhodnog sporazuma.« Da je temu res tako, najbolje dokazuje dejstvo, da sem se rade volje odzval vabilu predsednika vlade g. Vukičeviča ob njegovem prihodu v Ljubljano na skupni obed z g. dr. Korošcem. Votivni proglas Štefana Radiča. V izredni številki »Doma« je objavljen volilni proglas narodne seljaške stranke. Proglas ima naslov: Hrvatskemu, srbskemu in slovenskemu narodu, vsem narodnim manjšinam in končno vsemu kmetskemu ljudstvu.« Uvodoma se povdarja, da sta francoski in ameriški narod glavna naša osvoboditelja in sta sklenila te dni sporazum, po katerem je med njima izključena vsaka vojna. Vsa njuna medsebojna nasprotstva se bodo reševala mirnim potom pri mednarodnem razsodišču tako, da ne bo niti v enem samem slučaju prišlo do medsebojnega obračunanja z orožjem. Pozdravimo to največje delo v zgodovini človečanstva in pridružimo se z vso dušo, z vsem srcem in z vsem svojim umom in se odločimo, da hočemo na skorajšnjih parlamentarnih volitvah 11. septembra izvoliti tako parlamentarno večino, iz katere se naj sestavi na zunaj prava evropska, na znotraj narodna seljaška vlada, človečanska in napredna, poštena in parlamentarna ter tako miroljubna in modra, da bo napram vsem svojim sosedom nastopala v duhu velike Amerike in plemenite Francije, da Balkan nikdar ne postane vojni vulkan, temveč da bo Balkan druga Skandinavija. (Par vrst je bilo zaplenjenih.) Nato se obrača St. Radič na posamezne narode in najprej na Hrvate, ki so sedaj hvala bogu rešeni obznane. Je sicer res, da je naposled prišla vlada, ki hoče temeljito popraviti našo upravo in odpraviti iz nje korupcijo, toda ta vlada ima s seboj samo grupe, ki bazirajo največ na sebičnosti, na politični pokvarjenosti in podlosti. Neki minister te vlade je izjavil, da je ta vlada sestavljena zato, da uniči seljaško stranko ... (Zopet nekaj konfiscirano.) Druga dva njena ministra sta pozivala vso državno oblast proti nam, ker po svoji ustavno-zajamčeni pravici hočemo po vsej državii -vesti organizacijo narodne seljaške ’ Kadar se poedini člani te vlade upajo govoriti o našem uničenju, smo doto delati n tem, da bo volilni rezultat potisnil te ljudi v politično zatišje, ker ti ljudje nimajo za seboj niti ene prave narodne stranke. Tudi apel na srbski narod je deloma kon- fisciran. , Srbski narod je sit pljačke, sit prevar, nepoštenja in tiranije, on je na vse strani nosil svobodo, ali sam je ostal rob beograjskih Gin-carov, radikalov in demokratov. Radikali so cincarska stranka, a demokrati polcincarska. Pribičeviča se ne šteje, zemljoradniki so uničeni, ali tem je treba povedati, da naj gredo vzajemno s svojimi hrvatskimi mučeniki, hr-vatskimi seljaki, da tako enkrat za vselej obračunamo s Cincari vsake vrste m da dvignemo edinstveno državno misel vseh južnih Slovanov, Srbov, Hrvatov in Bolgarov. Slovencem pa pravi Radič to-le: Bratje Slovenci, vas je med nami samo en milijon, ali mi Vas spoštujemo in cenimo za tri milijone in tudi nismo pozabili na pol milijona Slovencev v Italiji in Avstriji. L njimi ste nam Vi enakovredni, a zato morate biti z nami Hrvati in Srbi popolnoma ravno-pravni. Vaši gosposki politiki tega ne raz- umejo. Korošec je bil najprej kladivo v rokah Pribičeviča, potem Pasica in Uzunoviča in hotel je, da pribije okove še nam Hrvatom, da nas loči od morja, kjer imamo veliko obalo in da koncem tega odvratnega zločina izvrši še največjo politično norost s tem, da postane namesto političnega delavca samo slepo in pokorno orožje raznim srbskim strankam. Pustite tega in takega Korošca. Vera je nam in Vam — hvala Bogu — popolnoma svobodna in sigurna, ali Vam niso niti sigurne velike kulturne in gospodarske pridobitve, a kaj šele vaši veliki sveti narodni in politični ideali. Korošec smatra sebe za kokljo, a Vas za piščeta. S tem dela sebe smešnim, a Vas nemočnim. Vi ste tretji, odnosno Četrti brat v južnoslovanskem krogu. Za mnoge posle ste izmed nas Se-tvorice najsposobnejši, posebno za upravne, finančne in prometne pa naravnost nenadomestljivi. Zato ne oklevajte, temveč potom svoje slovenske kmetske stranke stopite v goste nerazdružene vrste našega splošnega kmetskega gibanja.« V proglasu na Črnogorce pravi Stj. Radič, da so do včeraj imeli kmetsko državo, svobodno in ponosno in v celem svetu priznano in od celega sveta spoštovano in da so danes v naših političnih vrstah. Mazuranič je duhovno združil Črnogorce in Hrvate za vse čase in zato je sedaj naravno, da bodo v novi narodni državi neizprosni sodniki tiraniji in korupciji, katera je v Črni gori zapustila strašne sledove. Vi slovanske in neslovanske narodne manjšine - piše Radič v proglasu na narodne manjšine — boli nas, ker mednarodnih dogovorov P0stah minišine Mi ne sprašujemo koliko Vas je, mi tudi ne štejemo Vaše kroglice,^ mijpo- bi odgovarjalo tečaju 3.08 Din. Italijanska vlada je sporočila turški vladi, da zahteva od nje, da prizna italijansko su-vereniteto nad otokom Castelorizo. Pri finskih volitvah so pridobili zemljoradniki 4 mandate, socialni demokrati injio-munisti pa po en mandat na škodo meščanskih strank. smer in se ne bo več gibala v znamenju po- rana na tečaju 90 za en funt šterling, kar polne nejasnosti. = Kriza priključitvene misli Avstrije k Nemčiji. V zadnjem času je nastal v avstrijski politiki važen preobrat glede naziranja na Anschluss. Značilno je, da je ta izpremem-ba nastala kmalu po obravnavi skupnega zakonika v nemškem parlamentu. Če bi bila ideja o istem kazenskem zakoniku v Avstriji in Nemčiji prodrla, potem bi Avstrija dobila smrtno kazen, ki je sedaj ne pozna. Te in še druge posebnosti so povzročile, da so pričeli v Avstriji bolj resno misliti o posledicah Anschlussa in da je nastala popolna izpre-memba. Navdušenje za Anschluss je padlo, mečno pa je naraslo nasprotovanje Anschlus-su. Glasilo krščansko - socialne stranke >Reichspost« je objavilo dne 3. julija uvodnik o Anschlussu in zahteva, da se najprej izpremeni \veimarska ustava in sicer v lem smislu, da postane Nemčija federalistična država. Le v tem slučaju bi vstopila Avstrija kot enakovreden član v nemško federalistično državo. »Reichspost« smatra za najvažnejše, da se zlomi premoč Prusij'e in zato sanja celo o novi nemški državi, ki jo naj bi tvorile Avstrija in južnonemške katoliške države. Ker pa nasprotno raste v Nemčiji unitaristično gibanje, je čisto izključeno, da bi Nemčija postala federalistična država in je torej Anschluss za avstrijske krščanske soci-alce nezaželjen. — Preobrat pa je nastal tudi v socialni demokraciji, ki je dosedaj najbolj vehementno propagirala misel Anschlussa. V soc. demokratični reviji »Kampf« je namreč objavil dr .Bauer, znani soc. demokratski ideolog, članek o Anschlussu. V tem članku pravi, da se je v zadnjem času pričela silno ogrevati za Anschluss buržoazija, ki upa, da bi se s pomočjo kapitalistične Nemčije rešila delavske Avstrije. Zato je potrebno, da so delavci zelo previdni in da bolj objektivno presojajo smisel Anschlussa ko dosedaj. V Nemčijo Hindenburga in v državo meščanskega bloka avstrijski delavci ne vstopijo, pravi dr. Bauer in tako priznava, da so soc. demokrati za Anschluss le pogojno, če bo to v korist razrednemu boju. Sicer pa pravi dr. Bauer, da na Anschluss zaenkrat ni niti misliti, ker bi se mogel^ ta izvesti le, če bi padla moč francoske buržoazije in^ italijanskega fašizma. Anschluss je mogoč le, če bi se iz revolucionarnega gibanja porodila nova Nemčija. — S tem, da sta se obe največji avstrijski stranki izrekli proti Anschlussu, je misel priključitve Avstrije k Nemčiji odstavljena z dnevnega reda. — Kandidatne liste v Franciji odpravljene. Po dolgem in vročem boju je francoska zbornica končno s 355 glasovi proti 120 sprejela § 1. novega volilnega reda, ki odpravlja vezane kandidatne liste in uvaja zopet volitve posameznega poslanca. Boj za sprejem tega člena je bil silno vroč in komunisti ter desničarji so se na vse načine trudili, da preprečijo sprejem. Stavili so celo vrsto iz-preminjevalnih predlogov, med drugim je predlagal poslanec Parraux celo to, da volijo volilci poslance potom radia. In zaradi tega docela brezmiselnega predloga se je moralo vršiti poimensko glasovanje. Na vse zadnje pa je le zmagala zdrava pamet in Francozi bodo rešeni strankarskega diktata in bodo mogli voliti poslance, ki so njim všeč, ne pa samo tiste ljudi, ki jim jih stranke diktirajo. — Nad vse hvale vredno bi bilo, če bi se tudi pri nas odpravile vezane kandidatne liste. Z ozirom na znano revščino glede kvalificiranih poslancev v naši skupščini je menda sploh edino sredstvo, da pridemo do dobrih poslancev, če bo mogel volilec izbirati med kandidati, ne pa samo med strankami. V tem slučaju se bodo tudi vodstva strank št uje mo i Vašo dušo. Ona je kot naš. poštena hrabra, božanska in nesmrtna. Radi te vaše duše mi ne sprašujemo, kako govorite, mi delamo i za Vas kot za sebe. Ono kar je v mednarodnih dogovorih ni dosti za Vas. Vi morate biti popolnoma ravnopravni z na- opet vsa južna Kitajska združena m! Srbi, Hrvati in Slovenci kakor imate - }froti vojaškemu diktatorju severne Kitajske, i pnflkp Hnlznnsti 7. nami. Ali zato se mo- L' .. _ »__ vse drugače potrudila, da postavijo res zmožne liudi za kandidate, kakor pa dosedaj. Pa menda še nismo doživeli dovolj slabih izkušenj z dosedanjimi skupščinami, ker nihče o odpravi vezanih kandidatnih list niti ne govori. . .. = Položaj na Kitajskem. Začetkom julija je bil na Kitajskem zaključen važen političen razvoj: nacionalistično revolucionarne sile so se zopet združile in sicer proti volji sovjetov. S posredovanjem generala Fenga je prišlo do sporazuma med Čangkajšekovo vlado v Nankingu in med vlado v Hankovu. S tem tudi enake dolžnosti z nami. Ali zato se mo rate boriti z nami. Brez Vas bi borba trajala dalje, ali ni ne lepo, ne pošteno ako bi se Čangcolinu. Obenem s tem pa je bila tudi za-sigurana premoč generalov in razven v han-. • . . - - . v., _ 1 kovski vladi nimajo civilisti nikjer nobene z nami samo vzajemno grupirali v naših vr- I bese.. Dnevne vesti. — Budžet niinistrstva trgovine in industrije. V ministrstvu trgovine in industrije se pripravlja proračun za leto 1928-29. Predlog bo gotov sredi meseca avgusta. — Znižanje železniških potniških tarif. Z odobrenjein prometnega ministrstva se znižajo cene železniških kart I. razreda pri br- : zovlakih za 15 odstotkov, pri potniških pa za 20 odstotkov. — Redukcija srednjih šol. Prosvetno mi- I nistrstvo bo zbralo v najkrajšem času podatke o številu dijakov na posameznih srednjih šolah; na podlagi teh podatkov bo ministrstvo odločilo, katere srednje šole se reduci- ! rt.jo. .— Ustanovitev zveze jugoslovanskih bol- , nicarskih idravnikov. Te dni so se sestali v ' Zagrebu delegati' beograjskih bolničarskih in kliničnih zdravnikov z bolničarskimi > travniki iz Hrvaške in Slovenije v svrho ustanovitve zveze bolničarskih zdravnikov ; Jz vse države. Imeli so več konferenc, na i katerih so sklenili ustanovitev zveze ter iz- j delali načrt pravil in izvolili pripravljalni j odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. j Janko Pajas, predsednik zagrebške organizacije, za podpredsednika dr. Jevremovič, j predsednik beograjske organizacije in dr. > Qruu, predsednik ljubljanske organizacije, i 7:a tajnike pa dr. Mladinov iz Zagreba in dr. j VeP°savič iz Beograda. Namen novega udru- • Senja je zaščita interesov bolničarskih in j kliničnih zdravnikov, ki morajo vršiti ob j Minimalnih plačah naporno in odgovorno j službo. — Ocene uslužbencev niinistrstva za na-fodno zdravje. Minister za narodno zdravje je izdal navodila za izvrševanje zakonskih Predpisov o ocenjevanju uradnikov in ostalih uslužbencev v njegovem resoru. ~ Zopet dovoljen list. Minister notranjih del je uvoz in širjenje avstrijskega lista Tr,Miea« Tagblatt« zopet dovolil, ker naši državi8aranciie’ da ne bo ve2 Pisal proti m,Ti" No;.e s!no,tkc *n svalčice. Koncem avgusta ali začetkom septembra izda državna monopolska uprava dve novi vrsti smotk, in sicer »perla da Cuba« in »flor de Havanna«. vojan list bo iz ‘pristnega kubanskega to-Daka, notranjost pa iz tobaka iz Sumatre. J*motke se^ bodo izdelovale v Zagrebu. Cena se ni določena, gibala pa se bo naj.brže med m ‘ dinarjev za komad. Oblika smotk bo popolnoma moderna. Smotke bodo paketira-ne v skatljah iz cedrovine. Razven tega na-merava 1176311 uprava državnih monopolov novo vrsto cigaret »Drina«, iki 'bdtLo iste cene kot »Vardar«, bodo pa vsebovale 70 odstotkov hercegovmskega tobaka, dočim je v »Vardar« cigaretah makedonski tobak. — Za pospeševanje naše tekstilne industrije. Kakor smo doznali, je g. Joško Med-yed, sin ljubljanskega trgovca, dovršil letos "vi' n ;T S11 višji tekstilni šoli v Brnu, ki slo- tpVoiiiiio s^em k?1 prva strokovna šola za tekstilije. še red omenjeno strokovno šolo 'je obiskoval enoletni trgovski teBafn“trgov° ski visoki Soh v Parizu, kjer se je tudi s študiranjem tekstilne stroke. Iz gospbdar' skega stalisča pozdravljamo z veseljem ta pojav, ker vidimo, da se naš naraščaj v polni meri zaveda nalog, ki čakajo naše gospodarske delavce v novi domovini. V Jugoslaviji je za razvoj’te stroke še mnogo odprtega polja m potrebovali bomo nujno domačih strokovnih moči, ker imamo še doslej v tem oziru nameščenih preveč inozemcev - Gre-nnj tigovcev v Ljubljani. „r~,l.8PoejemJ V ,yigj° Pedagoško šolo v Beo- ■ odredbi prosvetnega ministra se i J^ nJ^v Vls.^° Pedagoško šolo v Beogradu etos 100 novih slušateljev. Pogoji: dovršen praktični učiteljski izpit in 3 leta redne učiteljske službe na osnovni ali ineSfianski Soli Prijave je predložiti rektorju najkasneje do dne 30. septembra. — Iz diplomatske službe. Za tajnika pri ^&šem poslaništvu v Pragi je imenovan Ivo Kovačevič. . ** carinske službe. Premeščeni so ca- nnski pripravniki: Oskar Kolar iz Zagreba . ~‘Jubljano, Fran Jekner iz Murske Sobote v Zagreb, Dragomir Odnač iz Bohinjske Bi-s“lce v Zagreb, Adoli Rijavec iz Zagreba v aMribor, Marijan Novak in Bogumil Medanifi iz Dravograda v Maribor. — I* davčne službe. Premeščeni so: od davčnega okrajnega oblastva v Kamniku k davčnemu uradu v Kamniku davčni asistent Stanko Vendlin, od davčnega okrajnega oblastva v Murski Soboti k davčnemu uradu v Novem mestu davčni asi-i . Bnacij Sila, od davčnega urada v Bla- » ■>*■!« stare ruske plemiške rodbine in general Ti-| moščanko sta bila obsojena radi protirevolu-i cionarne propagande na smrt in takoj ustre-| ljena. < — 32 kandidatov za transoceanski polet. i Iz Montreala poročajo: Kanadska družba i Bree\veries et comp. je razpisala nagrado ■ 5000 funtov šterlingov za »non-stopp« polet iz Ontari-a v London. Doslej se je prijavilo za polet 32 kantdskih letalcev. Piloti pa se ne bodo smeli poslužiti lastnih aeroplanov, temveč dobe od družbe posebne aparate. — Transoceansko letalo za 135 potnikov. Nemški konstruktor letal inženjer Rumpler je izdelal načrt letala za potniški promet med Evropo in Ameriko. Letalo bo gnalo 10 motorjev po tisoč HP. Težko bo 115.000 kilogramov. Prevažalo bo lahko 20.000 kg tovora, to bi bilo 35 mož posadke, 135 potnikov in okoli 6.000 kg poštnih zavojev. Letalo 'bi preletelo lahko brez pristanka 4500 kilometrov. Največja hitrost bi znašala 300 kilometrov na uro. i — Ameriško pravosodstvo. Mladi bančni uradnik Ossweiler v Wichitu (Kansas) je ustrelil meseca avgusta leta 1920 na cerkvenih stopnjicah svojo zaročenko. Radi tega se je inoral zagovarjati pred porotnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 40 let ječe. Tik preden je imel nastopiti kazen, ga je proglasila zdravniška komisija umobolnim. Oddali so ga v blaznico, kjer je prebil celih 10 let. Pred par dnevi pa so ga proglasili ozdravljenim ter ga izročili ponovno sodišču. Sodišče ga je ponovno obtožilo. — Anierikanski milijonar utonil. Iz Otta-we poročajo: Milijonar Hodgins je ob priliki požara na nekem parniku utonil. Celo letala so pričeli krasti. Na aerodromu pri Chicagu sta se pojavila te dni ob 2. uri ponoči nenadoma 2 moža, ki sta jela ogledovati aeroplane. Čuvaj ju je pustil v miru, misleč, da sta .pilota in tako sta zlikovca z enim od aeroplanov odletela. Čez tri ure se je izkazalo, da gre za tatvino. Alarmirana so bila vsa letališča v Zedinjenih državah. Končno sq našli aeraplan 4 ure od Chicaga poleg nekega drevesa razbit. Tatova sta izginila, vendar pa so jih kmalu izsledili: bila sta dva šoferja, ki bi rada postala pilota ter sta se hotela v vinjenem stanju veibati. ,.7, se je »izgubil«, ker se ni hotel vrniti k ženi. Iz Rlma poročajo: V poslednjem letu svetovne vojne je bil proglašen vojak Antonio Pok) iz Vittoria Veneta za pogrešanega. Te dni pa je izvedela nje- tova žena, da se nahaja čil in zdrav v Rimu. ena je naznanila to policiji, ki je pogrešanega vojaka prav hitro našla. Zaslišan, je izjavil, da se je dal proglasiti za »pogrešanega«, ker se ni hotel vrniti k ženi. LJublJmji. 1— Poslopje za nastanitev državne realke. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo v enoletni zakup poslopja v Ljubljani za nastanitev državne realke v Ljubljani. Licitacija se vrši dne 27. julija ob 11. uri v uradnem prostoru prosvetnega inšpektorja v II. nadstropju poslopja velike županije (preje poslopje deželne vlade) v Ljubljani. Ponudbe je izročiti istega dne med 10. in 11. uro neposredno predsedniku licitacijske komisije ali njegovemu namestniku, v sak ponudnik mora položili pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani najkasneje do dne 27. julija do 10. ure kavcijo v znesku 25.000 Din. — Brezposelne podpore *a privatne in trgovske nameščence. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani opozarja vse svoje brezposelne člane, da so ob času uradnih ur (od 9. do 2. in od 6. do 8. zvečer) Prijavijo v uradnih prostorih Poljanska cesta št. 12, pritličje desno, radi brezposelnih podpor. Brezposelne podpore razdeljujejo se našim članom v zmislu »Pravilnika za pomaganje brezposelnih«. Onim našim članom, ki potujejo v svrho povpraševanja po delu in nameščenju izdajo se. poleg brezposelnih podpor tudi brezplačne železniške in paro-brodne karte in eventualna hranarina v go- tovini. Za izplačilo podpor in za železniško ugodnost potrebna je legitimacija naše organizacije. Po-trebne detaljne informacije se dobivajo in novi člani se sprejemajo ob uradnih urah. 1— Kravate, ovratnike, naramnice, ženske in moške nogavice prodaja po solidnih cenah FRANC PAVLIN, GRADIŠČE 3. STRAHOVITA VREMENSKA KATASTROFA V NEMČIJI. Vremenska katastrofa v Nemčiji je bila mnogo strahovitejša kot je bilo sklepati iz prvotnih sumaričnih poročil. Katastrofa je ena največjih, ki so zadele Nemčijo v zadnjih letih. Poročajo se sledeče podrobnosti: Katastrofa je zahtevala, kolikor je doslej znano, nad 800 človeških žrtev, voda ni odnesla samo številnih mostov in posameznih hiš, temveč kar cele vasi. Materialna škoda znaša mnogo milijonov zlatih mark. iPreko Glashiitte je drl nad 2 metra globok hudournik. Nekoliko nižje stoječi kolodvor je stal 3 metre v vodi. Na tračnicah je stal vlak. K sreči so ga zadržali, da se ni odpeljal ob navadnem času, sicer bi ga bili odnesli valovi in vsi potniki bi bili utonili kot se je zgodilo nekaterim, ki so poskakali skozi okna, ko je drla voda v vozove. Voda je segala do oken. Valovi so utrli deloma šipe. Voda je drla s tako močjo, da je prevrnila več posamezno stoječih vagonov drugega na drugega. Kolodvor je skoro popolnoma razdejan. Železniški nasip je izpodkopan. Tračnice so zvite kot da so iz žice. Brzojavne in telefonske drogove so odnesli valovi liki bilke. Voda je odnesla vse mostove, demolirala ceste in ruvala največja drevesa. Večina hiš je močno poškodovana. Vas je od prometa popolnoma odrezana. Predno bo mogel biti zopet vzpostavljen železniški promet, bo minulo par mesecev. V Giesshiiblu je segala voda 4 metre visoko, tako da so morali 'bežati ljudje mestoma v II. nadstropje hiš, odkode-r so gledali s strahom, kako so se nekatere hiše podirale ter se ljudje brez pomoči potaplja- li. Samo v tej dolini je utonilo nad 80 oseb. Prva katastrofa se je pripetila v noči od petka na soboto. V soboto popoldne so divjala nova neurja. Poplavljenim krajem grozi lakota, ker je vsak železniški promet nemogoč ter so de-molirane vse ceste. Vas Oelssengrund je popolnoma izginila. Voda je odnesla oziroma porušila vseh 30 hiš. Ker je presenetila poplava v tem kraju j prebivalstvo ponoči, so odnesli valovi več ljudi s posteljami vred. V Turingiji je udarila v električni vod elektrarne, ki oskrbuje mesta Weimar, Apol-da, Arnstadt, Erfurt in Suhi z elektriko, strela. Vsled tega so bila vsa ta mesta v temi; industrija ni mogla nikjer obratovati. V predmestjih Weimarja je več hiš pod vodo. Skoraj po vsej Turingiji je padala toča, ki je uničila skoraj vso žetev. Tudi nad Berlinom in okolico je divjala silna nevihta. V Potsdamu je udrla voda v železniške delavnice, vsled česar je eksplodirala velika zaloga karbida. Vsled eksplozije se je zrušil velik del delavnice. Tudi glavno poslopje je v nevarnosti, da se zruši, če je zahtevala eksplozija tudi človeške žrtve, še ni znano. Tudi na Češkem in Moravskem so divjale te dni katastrofalne nevihte. V Brnu, posebno v južno ležečih krajih mesta, je udrla voda v pritlične prostore ter povzročila ogromno škodo, zlasti v trgovinah. V raznih krajih Češke in Moravske je padala toča v velikosti lešnika. V vasi Eifershaus je izpodjedla voda 13 hiš. OGROMNI GOZDNI POŽARI V BOSNI. Kot smo že včeraj poročali, so izbruhnili vsled silne vročine v več krajih v Bosaii veliki gozdni požari. „ Y.Nižini StambiUžHfo je izbruhnil požar v sumi Hodza. Gori 12 ha gozda. V nevarnosti sta 2 veliki žagi, med njimi Peltrinellijeva v Sjetilinah in sanatorij prometnega ministrstva v Stambulčiču. Požar se vsled silne burje naglo širi, kljub temu, da so v akciji vsi ognjegasci v okolici, močni vojaški oddelki in vse orožništvo. Še mnogo hujši je požar, ki je izbruhnil v Han-Kramu v parni žagi tvrdke Ugar. Požar je uničil ne samo žago in veliko skladišče lesa, temveč tudi več •okoliških vasi. V plamenih je nad 50 ha gozda. Zverjad je zbežala iz gozda ter se pomešala v vaseh med živino. Med preibivalstvom so se odigravali prizori nezaslišane panike. Požar se širi proti Han iPjesku, kjer ogroža kraljev dvorec. Močni vojaški oddelki sekajo okoli gorečega gozda drevje in kopljejo jarke, da bi preprečili na ta način nadaljnje širjenje požara. Požar je zahteval nedvomno tudi več človeških žrtev. Njihovo število še ni ugotovljeno. Tudi ranjenih je mnogo oseb. Doslej pogrešajo okoli 30 delavcev, 6 otrok, nekoliko kmetov in nekoliko gozdarjev. Razven navedenih dveh požarov poročajo še o celi vrsti manjših, kateri se pa vsled močnega vetra hitro širijo. Tako je izbruh- nilr» vaŽ fiTOZdnih nn7.ar.mr »r Coroimra nilo več gozdnih požarov v okolici Sarajeva, ki so sicer že lokalizirani, vendar pa jarčeva r nos!, da se razširijo vsled vetra na sosednje komplekse. Ker je gorel gozd ob izviru Bistrice, ki oskrbuje sarajevski vodovod z vodo, je bil ogrožen tudi ta, vendar se je posrečilo rezervoar rešiti. Pri Tarčinu gori gozd, ki ga eksploatira lesna tvrdka »Jela«. V Turbetu je izbruhnil požar v gozdu tvrdke »Ugar« ‘Posrečilo se je, da »o ga lokalizirali. Vendar pa je povzročil škodo 5 milijonov dinarjev. O velikih gozdnih .požarih poročajo dalje iz Vnbanje in GlamoČa. Skupna škoda, ki so jo povzročili vsi ti požari, se ceni na 200 milijonov dinarjev. Nekatere tvrdke so izgubile ves eksjtloata-cijski teren. IParna žaga se ne' obnovi najbrže niti ena, valed česar po ostalo zopet na stotine delavskih družin brez kruha. i sieonfertmnnKN ŠPORT. Skoraj neverjeten ras je dosegla pri ame-rikanskih prvenstvih 4X110 y štafeta ne-vvarškega A. C., ki je postavila z 41 sek. nov svetovni rekord. Moštvo so tvorili Bowan, Currie, Clarc in Cummins, ki so potisnili izborno newyorško A. C. štafeto, obstoječo iz Wildermutha, Whalena, Husseya in Scholza. z 41.4 sek. na drugo mesto. Povprečni čas amerikanskega štafetnega prvaka, 100.5 m v 10.25 sek., zadostno dokazuje izvanredne zmožnosti teh tekačev. Newyorčani pa so zmagali v štafeti 4X220 y v 1:27.4, s čimer so tudi potolkli obstoječi svetovni rekord. Krasen uspeh je dosegel zamorski svetovni prvak Hubbard v skoku v daljavo. Skočil je 7.84 m daleč, torej samo 5.6 cm manj kakor znaša njegov lastni svetovni rekord. V de-setoboju pa je zmagal Indijanec Fait Elkins s 75.442 točkami. Fotografija v službi lahkoatletskih sodnikov. Na podlagi natančnih posnetkov pri amerikanskih prvenstvih se je ugotovilo, da v teku na 100 y ni zmagal Borah, kakor se je prvotno mislilo, ampak Bowman. Prvenstvo se je torej odstopilo Newark A. Cl. V kolesarski tekmi za »veliko nagrado Nemčije«, ki se je vršila v Kolnu, je zasedel prvo mesto Francoz Maronnier. Nemški prvak Sawall se je plasiral na 2. mestu. Avstrijski zvezni predsednik dr. Hainisch se je o priliki otvoritve železnice v Ebensee udeležil tudi tekme s samostreli. Ker je liaimiseh izmed vseh strelcev napravil najboljši strel, je dobil prvo nagrado. Tamošnji prebivalci so bili zelo navdušeni, ko so videli, da se predsednik tekmovanja ni udeležil samo pro forma, ampak da se je tudi v resnici pokazal dobrega strelca. Važnejše inozemske nedeljske nogometne tekme. V Pragi je premagala Sparta nemški DFC 10:2. — Egiptsko prvenstveno moštvo Arzenal je gostovalo v Toplicah na Češkem in je bilo od domačega kluba poraženo s 3:2 (1:0). — V Upsa-li si je priboril praški Viktorija Žižkov zmago nad mestnim moštvom Upsale 5:1 (2:0). V nadaljevanju teniške tekme za Davisov pokal med Dansko in Češkoslovaško v moškem doublu sta premagala Danca Petersen-(Jllrich češkoslovaški par Koželuh-Žemla 3:6, 4:6, 8:6, 7:5, 9:7. Gospodarstvo. BORZE 12. julija. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.485 — 13.515, Budimpešta 9.935 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (zaklj. 1095), Dunaj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 275.9 — 276.7 (276.3), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Praga 168.2—169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (308.25, 309.5, 3C9.75); ameriški dolar 56.25 blago, češkoslovaška krona 168.50 blago, holandski goldinar 22.37 do 22.43 (22.40). Zagreb. Amsterdam 22.80 — 22.86, Dunaj 7.9775 — 8.0275, Berlin 13.49 — 13.52, Italija 308.595 — 310.595, London 275.9 — 276.7, Nehyonk 56.7 — 56.9, Pariz 222 — 224, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5. Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.11, London 25.2275, Newyork 519.625, Pariz 20.3425, Milan 28.275, Praga 15.395, Budimpešta 90.575, Bukarešta 3.255, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 83.5 — 0, Vojna škoda 341 — 0, Merkantilna 98 — 98 (zaključki 98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna 55 — 0, šešir 104—0. Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.) — Tendenca za les čvrsta. Zaključenih je bilo 8 vagonov lesa, in to 1 vagon tramov-tra-mičev po naročilu kupca, fco vagon nakl. postaja po 260; 5 vagonov bukovih drv, popolnoma suhih, same cepanice- fvo vagon nakl. postaja po 19.50 in 2 vagona tramov po noti kupca, fco vagon Postojna po 310. Povpraševanje je za hrastova drva in za tračnice (fi-lerji). — Deželni pridelki: Pšenica nova, promptna, 76 kg, brez doplačila, slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni 322.5—325, za julij, avgust 325—327.5; pšenica stara, promptna, 75-76 kg, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni 230—832.5; tur-ščica baška, slov. post., plač. 30 dni 2,17.5 do 220; moka »0č, baška, iz stare pšenice, fco Ljubljana brez užiinine 505 denar. Tendenca črvsta. Zaključen je bil 1 vagon nove pšenice in 1 vagon turščiee. DOLARSKE PRINCESINJE, KI SE NOČEJO POROČITI. Kot poroča neki ameriški list, živi dandanes v Chicagu 155 mladih Evinih hčera, od katerih ima vsaka najmanj 1 milijon dolarjev premoženja. Od teh 155 dolarskih princesin) je samo 43 poročenih. To frapantno dejstvo si je razlagati s tem, da nočejo imeli dolarske princesinje ničesar opravila z lovci za doto. Sicer pa imajo dolarske princesin/e res prav težko stališče. Kako more dotok® princesinja vedeti, če misli snubec po&ei°> če velja njegovo zatrjevanje ljubezni res nim čarom ali pa zgolj njenemu premožen)1 Zato je sklenilo teh 112 modi-ih devic, & se rajše ne spuščajo v noben riziko. 300 milijonov dolarjev znaša premoženje vseh dolarskih princesinj v Chicagu, ki se nočejo poročiti! Najhujše pri tem pa je, da se zdi, da je sklep teh dam definitiven in neizpre-menljiv. Večina od njih si je postavila namreč mesto dolžnosti zakonske žene za življenjski cilj karitativno- socialno, kulturno ali pa politično udejstvovanje. Pač škoda lepih dolarskih milijončkov. Marcel Prčvost: Don-Juanke. Laurent, hotela sem Vam najprej povedati, da Vas zapuščam brez vsakega sovraštva. Bili ste najboljši in najbolj odkritosrčni med vsemi prijatelji. Niste mi mogli reči: »Gospa predstojnica, nikar me ne ljubite, kajti nisem več prost!« Niste mogli tega, ker ste bili udarjeni z dvojno slepoto, prvič, ker ste ljubili gospodično Migier, drugič pa, ker Vaša gospodarica ni bila lepa ženska. Teptali ste moje srce z nogami, ne da bi vedeli za to. iRaditega se ne jezim na Vas. Poštenjak ste, odkritosrčen možak, a tudi... lep mož! Ljubim Vaše oči, barvo Vašega obraza in Vaše sivkaste lase, ki delajo Vaša lica tako sveža. Vidim pred seboj Vaše nežne, a krepke roke in Vaše sigurne kretnje, in če pomislim, da vsega tega ne bom videla nikoli več, mi zastaja srce. Kajti videla Vas ne bom nikoli več, prijatelj moj, niti Vas, niti koga drugega. Življenje, ki sem ga želela živeti z Vami, mi je usoda onemogočila. Vsako drugo življenje je pa zame izključeno. Ker pa čutim še vedno divjo mladeniško strast v svojih žilah, mi ne preostane nič drugega, kakor da izginem ... Odhajam ... Moja edina želja je samo, da nikoli ‘ nihče ne izve, zakaj sem izginila. Jutri zjutraj boste dobili to moje pismo in razen svoje oporoke zapuščam še kratko izjavo, da prostovoljno odhajam iz življenja. Prosim Vas, da bodite Vi izvršilec moje oporoke. 01 j Te zadnje moje želje mi ne morete odbiti. Moje pre-i moženje je precejšnje. Tričetrt volim za dobrodelne namene, zadnji četrt pa si bosta delila Vi in gospodična Migier. Na ta način ne bo nihče mogel slutiti resnice. Prosim Vas, da obdržite zase to skrivnost in tudi prav ničesar ne omenite svoji nevesti. Povejte ji samo, da ste mi pravili o svojih poročnih načrtih, in da Vaju v svojem živčnem napadu nisem pozabila ter sem Vama hotela nekoliko osrečiti Vajino bodočnost. Zapuščam Vam tudi v oporoki večino opreme svoje delovne sobe, kakor tudi veliko svojo sliko, ki jo je naslikal Laszlo. Nikoli Vam je nisem pokazala, v strahu, da boste primerjali preteklost s sedanjostjo. Prosim Vas, da obesite to sliko v svojo delovno sobo. Videli, boste pravo Kamilo Engelmann, mlado, lepo Kamilo. Predsednika upravnega sveta banke sem obvestila, da zapuščam vse v najlepšem redu, tako, da moj samomor banki ne bo prav nič škodoval. Vas sem pa priporočila pri upravnem svetu za svojega naslednika. Upam, da bodo upoštevali to mojo željo. In sedaj pa, bodite srečni, Laurent... Zbežati hočem iz tega ižvljenja. Še nekaj minut in ne bom niti stara, niti mlada, niti lepa, niti grda! In nič me ne bo več težilo. Občutim skoraj kot odrešenje, ko si rečem: »Usoda mi ne, bo mogla ničesar več!« Nič, če se z življenjem res vse konča. To verjamem, sicer pa vem, da je samo domneva.' Saj ne more nihče jaeno i videti v temo bodočnosti... Toda domneva, da Ka- i mila v nekaj trenotkih več ne bo obstojala, me po- mirja. Če se pa motim, če obstoja morda nadaljevanje življenja onkraj smrti, in če pridem pred Sodnika, upam, da bo imel sočutje z menoj. Če se bo pokazala nesrečna Kamila pred njim, s krvavečim srcem, ji bo odpustil. To je moja vera, kljub moji nevernosti. Zbogom, predragi Laurent! Imejte usmiljenje s spominom na me, želim, da me nikoli ne pozabite. Vi ste edini, na katerega mislim, ko stopam na to zadnjo pot. Zbogom ... Objamem Vas iz vsega svojega src* kakor če bi bila Vaša soproga! Ne branite se, kajti ob uri, ko citate te besede, ste že vdovec po meni. ■ • Ni vzro-ka, da bi postala Vaša prava soproga ljubosumna. In še nekaj, nikoli Vas ona ne bo tako ljubila, kot bi Vas ljubila jaz, nikoli kot Vas ljubim jaz... Moj dragi, moj ljubi! Kamila. III. Obisk Berte Lorande je bil za Albino odrešilen odmor v njenem strahu. Ko je pa Berta odšla, je spet padla v svoj stari obup. Našla pa je en izhod iz svojega položaja. Ko bi bil Rogpr stopil v njeno sobo, bi mu rekla par stavkov take vrste, da bi se mu kar zagnusilo, in bi zbežal pred njo ... Gnus bi ga pa obvaroval pred samomorom. Hotela se je ponižati na najnižjo stopnjo, samo, da bi mu ne povedala resnice. Roger naj bi zbežal pred njo lcot pred kugo in v tem svojen* gnusu bi mu gotovo ne prišla misel, umorili se. (Dalje.) Kompletne potrebščine za iivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za šivanje v vseh barvah, vezenino, čipke in razne porte kupite najcenejše pri Josip Petelinc-u Ljubljana, ob vedi blizu Preiernovaga »pomanlka Na veliko! Na malot Carinsko poirednlškl In špedldjikl bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam i „GROM‘‘. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vso v to stroko zpadajolo posla najhitreje In pod kulantnlml pogoji. Zastopniki druibo spalnih vos S. O.K. za aksprasna poinjka. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana 'v nudi k najfinejšl in naiokusneiii namizni kis iz vinskega kisa. v Sabtovajte ponudbo. i»i Talefon Hov. 2SS9. Tehnično in hlgi|enlčno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. risama i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, U. nadstr. J Razpis službe. Mestna hranilnica lfubljansRa razpisuje mesto pogodbenega deviznega uradnika. Zahteva se dokaz o daljši popolni praksi v poslovan u z devizami. Predizobrazba: po možnosti dovršena srednja šola ali trgovska akademija. Ponudbe z navedbo zahtevane plače je vložiti do dne 31. julija 1927. Mestna hranilnica ljubljanska. Oddaja trgovskih lokalov. Mestna hranilnica ljubljanska oddaja v najem trgovske lokale v Ljubljani, vogal Stritarjeve ulice in Cankarjevega nabrežja (Filipov dvorec nasproU Frančiškanski cerkvi). Pojasnila daje hranilnično ravnateljstvo. Ponudbe z navedbo najemnine je vložiti do 20. julija 1.1. TISKARNA MERKUR LJUBLJANA SIMON OREOORČ1ČEVA UL. V se Priporoča J za naročila o tiskarsko stroko spadajočih det. MALI OGLASI. Za vsako besedo se pla*» 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—. Prodajalka dobra moč v mešanem blagu, želi premeaitd mesto. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro »Zanesljiva«. Mesina hranilnica ljubljanska. Drva - Čebin Wolfova 1/H. - Tolot n. Gospodična j&Se posojilo do S000 za dobo enega lata* terega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi-Ponudbe na upravo list* pod »Dobre obrcati<• »Ullstein’s Weltgeschichte« (elegantno vezano) M Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi. Oglašajte ▼ Narodnem Dnevnika. Izdajatelj: Aleksander Zeleiaikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej ftever. Val v Ljubljani.