/Primrslti
Št. 18 (16.363) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cikle:*1'!. Od b 'to 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "'Deoer-	'70vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra
' * 4 h ^ 1 -noja 1945 v tiskarni ■Slovenija" pod Vojskim pri • ,!',... maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418	'
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Jel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190______________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mqil: redakcija@primorski.it
1500 UR	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Oj 77 EVRA	Art 2, comma 20b, legge 662/96 ■ Filiale di Trieste
PETEK, 22. JANUARJA 1999
Lipica
je
samo
primer
Bojan Brezigar
Slovenska vlada je vCeraj sprejela sklep o zaščiti porekla lipicancev. Tako se je končal prvi del dolge bitke, ki jo je ob precejšnji brezbrižnosti pristojnih oblasti - predvsem slovenskega ministrstva za kmetijstvo - zaCel slovenski PEN klub, pravzaprav na pobudo nizozemske baronice von Paemel, ki si je vzela vprašanje lipicancev res k srcu. Gre za ukrep, ki Slovenijo spet postavlja v ospredje pri obravnavanju nekega vprašanja, ki je vendarle pomembno.
Lipicanci so namreč, predvsem po zaslugi visoke španske jahalne šole na Dunaju, svetovno znana znamenitost. Konji, ki so ob rojstvu Črni in nato postanejo beli, so seveda velika turistična atrakcija, sicer po kvaliteti ne sodijo v vrh jahalnih športov, niti dresure, za katero so očitno najprikladnejši. Zagotovo pa je večini ljudi, ki se kar trejo ob nastopih v dunajski jahalnici v krilu kraljeve palače Hofburg, nepoznano dejstvo, da je Lipica v Sloveniji in da je torej tudi poreklo teh konj slovensko, ne pa avstrijsko po matični kobilarni Piber, kjer jih vzrejajo vse od razpada avstroo-grskega cesarstva.
Slovenija je sedaj pridobila točko, vendar to seveda ne bo zadostovalo. Manjka namreč še bistvo, to je Lipica sama. Kobilarna terja veliko sredstev in predvsem kakovostno okolje, ki ga dejavnosti, ki so jih v Lipici razvili, zagotovo ne zagotavljajo: casino in igrišče za golf sta s kobilarno neuskladljiva, jemljeta ji miru in prostora. Ce bo torej hotela Slovenija doseči uspeh v svojem boju za priznanje Lipice za matično kobilarno in za vodenje rodovniških knjig lipicancev, bo morala najprej urediti razmere v Lipici sami. To pa bo mnogo težje od mednarodnega lobiranja in pogajanj z Evropsko unijo.
Ce je torej Slovenija stopila v boj za priznanje Lipici vloge, ki ji zgodovinsko pripada, poslej tega boja ne bo mogla voditi samo doma; ne bo mogla samo zahtevati od drugih in obtoževati drugih, Ce sa-. ma ne bo uredila stvari doma, kot se spodobi. To pa je izziv, pri katerem je Lipica samo eden °d tolikih primerov.
RIM / UDR BO OSTALA V VEČINI IN NE BO UMAKNILA SVOJIH MINISTROV
Vladne krize ne bo, nerešen pa je vozel Cossiaove nejevolje
Bivši premier jezen, ker Prodija ni odstranil s politične scene - Pol hudo kritičen
RIM / ZAKON ZA SLOVENCE
Zaščita: preizkušnja za večino
Omejevalni popravki LS k predlogu poslanca Masellija
RIM - Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice bo v začetku prihodnjega meseca pričela obravnavati popravke k poenotenemu zakonskemu predlogu za zaščito slovenske manjšine. Ta nova odložitev bi morala sedaj pospešiti usklajevanje popravkov k osnutku poslanca Domenica Masellija, seveda kar zadeva večinsko koalicijo. Stvar bo precej zahtevna, saj so politično uskladitev še dodatno zapletli popravki Ljudske stranke.
Dopolnila Ljudske stranke, ki pomenijo velik korak nazaj v primerjavi z Masellijevim predlogom, zade-
vajo v glavnem paritetno komisijo in z njo povezano ozemeljsko določitev narodnostno mešanega območja, vrnitev svetoivanskega Narodnega doma ter vprašanje izvolitve Slovencev v izvoljena telesa.
Narodnostno mešano ozemljo mora po mnenju LS določiti deželni svet z absolutno večino glasov in Ce tega ne bo naredil v roku šest mesecev po odobritvi zakona bo za ta poskrbel ministrski svet. To določilo v bistvu skoraj izvotluje oziroma močno omejuje vlogo paritetne komisije.
Na S.stranl
RIM - D’Alemova vlada je ostala za krmilom. Po včerajšnji dodatni izjavi, s katero je premier priznal strateški pomen sedanjega zavezništva in enako dostojanstvo vseh koalicijskih partnerjev, je UDR sklenila, da ostane v večini in ne umakne svojih ministrov. Najtemnejši oblaki na vladnem obzorju so se razblinili, ostaja pa nezadovoljstvo Francesca Cossige, ki ni dosegel svojega cilja, da bi Romano Prodi kandidiral za predsedstvo evropske komisije in se umaknil z italijanske politične scene.
Tako rešitev krize je ostro kritiziral desnosredinski Pol svoboščin.
Na 3. strani
KOSOVO / POSPEŠENA DIPLOMATSKA DEJAVNOST
Nekaj več možnosti za mimo rešitev
Vendar ostaja možnost vojaškega posega Atlantskega zavezništva še vedno aktualna
BEOGRAD, PRIŠTINA -Po včerajšnjih pogovorih v Beogradu	med
Miloševičem in ameriškima odposlancema Par-devvjem in Hillom se zdi mirna rešitev zadnje krize na Kosovu nekoliko bliže. Tudi vodja misije O VSE VVilliam VValker, kateremu je vCeraj popoldne potekel rok, v katerem bi moral zapustiti Jugoslavijo, je ostal v Prištini. Toda možnost vojaškega posega še ni odpravljena in v Jadranskem morju se zbirajo pomorske sile Nata, medtem ko je v Italiji v stanju pripravljenosti 400 bojnih letal.
Na 9. strani'
Knjiga o italijanski okupaciji Slovenije
TRST - VCertaj so v knjigami Minerva predstavih zgodovinsko knjigo Marca Cuzzija o izalijanski zasedbi Slovenije v letih 1941-1943. Mladega zgodovinarja in njegovo delo sta z laskavo oceno predstavila Teodoro Sala in Jože Pirjevec, nakar je Cuzzi spregovoril o svojih izsledkih, iz katerih jasno izhaja, da je šlo za okupaciujo v vseh pomenih besede, pa tudi vloga, ki so jo imeli slovenski kolaboracionisti.
Na 5. strani
Nova diploma iz socialnih služb
TRST - Dekan fakultete za formativne znanosti prof. Luciano Lago je vCeraj predstavil novo diplomsko smer, in sicer diplomo socialnih služb, ki je prva tovrstna univerzitetna specializacija v Italiji. TeCaj se bo zaCel prihodnjega 1. marca s Četrtim letnikom, do katerega bodo imeli dostop diplomiranci visoke šole za socialne asistente in vpisani v zbornico socialnih asistentov.
Na 4. strani
Na šoli K.D.Kajuha letos enorazrednica
TRST - Na gropajsko-padriški osnovni šoli K.D. Kajuha deluje letos le enorazrednica, ki jo obiskuje skupno 11 otrok prvega in drugega razreda. Tudi na tej šoli in v vrtcu imajo težave pri vpisovanjih, in sicer zaradi preskromnega števila otrok. Na 6. strani
Goriška zmagala v »vojni za vodo«
GORICA - Predsednik Pokrajine Brandolin je zelo zadovoljen zaradi razsodbe Deželnega upravnega sodišča, ki je zavrnilo priziv Občine Trst zoper določitev ločenih vodnih območij za obe pokrajini. »To krepi našo samostojnost«, je dejal.
Na 10. strani
DEVIN / LITERARNI VEČER
Prešernove poezije v italijanščini
Prevedel jih je prof. Giorgio Depangher - Recitacije dijakov
DEVIN - V Devinu je bil sinoči množic-	prof. Giorgio Depangher. O Prešernu in
no obiskan literarni veCer, na katerem so	prevajanju sta spregovorili prof. Marija
dijaki Zavoda združenega sveta in devin- Pirjevec in prof. Patrizia Vascotto, medtem sko-nabrežinska občina predstavila prevod ko so dijaki mednarodne šole recitirali Prešernovih poezij v italijanščino. Poezije Prešernove poezije v obeh jezikih, je prevedel domači pesnik in upravitelj	Na 5. strani
DANES V MILJAH
Nagrajevanje dobitnikov natečaja Albina Bubniča
Na miljski slovenski osnovni šoli Albina Bubniča v Ul. D’Annunzio 62 bo danes slovesno nagrajevanje 4. nagradnega natečaja Albina Bubniča, ki ga je ob 20-letnici njegove smrti priredil Primorski dnevnik, pri katerem je Bubnič dolga leta pisal o domačih zadevah in še posebej o šolstvu. Njegovemu spominu se bodo uvodoma poklonili domači učenci s pesmijo in recitacijo, nakar bo sledilo nagrajevanje. Na natečaj, ki so ga poimenovali Naša šola v preteklosti, se je odzvalo 12 udeležencev. Ocenjevalna komisija je pod predsedstvom ravnatelja Slovenskega stalnega gledališča in pesnika Miroslava Košute podelila šest nagrad in eno posebno nagrado. V natečajnih razredih osnovnih in višjih srednjih šol sta bili podeljeni prva in druga nagrada, v natečajnih razredih nižjih srednjih šol ter univerzitetnih študentov in ljubiteljev pa ena. Poleg tega je ocenjevalna komisija ob soglasju organizatorja podelila tudi posebno nagrado prispevku dijakov višjih srednjih šol.
Nagrajevanje se bo začelo ob 15. uri.
Ukrep o geografski označbi lipicanec
LJUBLJANA -Slovenska vlada je na včerajšnji seji med drugim sprejela uredbo o geografski označbi lipicanec, s katero bo zavarovala domicil lipicanca. Uredba bo objavljena danesin bo stopila v veljavo v soboto, notificirala pa se bo tudi pri Svetovni trgovinski organizaciji in po Pariški konvenciji o varstvu industrijske lastnine. Z njo naj bi imela Slovenija nadzor, kateri konj je lipicanec in izničila italijansko-avstrij-ski sporazum o rodovniški knjigi.
Na 12. strani
ŽARIŠČE
Temna stran meseca: Kocbekovi mikrofoni
Junija 1996 je Muzej novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani odprl stalno razstavo Slovenci v XX. stoletju, kateri so mnogi očitali, da na njej manjka marsikatera stran naše novejše zgodovine. Med njimi je bil tudi pisatelj Drago Jančar. Muzealci so ga povabili, naj sam postavi razstavo, kakršno pogreša, kar je s številnimi sodelavci (zgodovinarji, publicisti, javnimi delavci itd.) tudi storil. Nastala je tako odmevna razstava Temna stran meseca (s podnaslovom Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990), ki je na ogled v pritličju Cekinovega gradu od konca tega meseca, čeprav se sliši vse več predlogov, naj bi tudi ta razstava postala stalna.
Razstavljeni dokumenti, fotografije, knjige, predmeti nam pričajo, da obstaja poleg svetle tudi temna stran v naši novejši zgodovini. »Glavni razlog za to, da sem se lotil izvedbe projekta, je splošno stanje v družbi, ki ni pripravljena na prelom s totalitarnim sistemom in na odprt vstop v demokratične razmere. Vstop pa ni mogoč, če se prejšnji sistem ne oceni po svojih temnih plateh, ki so pomenile kršitev človekovih pravic, zatiranje posameznikove svobode izražanja, gospodarske monopole, socialne privilegije itd.,« pravi Drago Jančar v intervjuju, ki je bil objavljen decembra v Novem glasu.
Razstava deluje na obiskovalca, ki se poglobi v branje dokumentov, izredno pretresljivo, skoraj šokantno. Pred njim se razgrne grozljiv scenarij: poboji, procesi, zapori, koncentracijska taborišča, razlastitve, zaplembe, ugrabitve, nočna in mučna zasliševanja, »vrbovanje« sodelavcev itd. Povojni totalitarizem v Jugoslaviji, in torej v Sloveniji in tudi v našem zamejstvu, je tu popolnoma razkrit. Naj navedem le nekaj številk: 200.000 ljudi je bilo razlaščenih. Okoli 28.000 jih je šlo skozi stalinistične procese in zapore. Od 12.000 do 14.000 Slovencev je bilo pobitih, čemur je treba pri-
Nadja Maganja
šteti še srbske prostovoljce in ustaše, pobite na slovenskih tleh. V letu 1950 je imela UDBA (tajna policija) 24.193 sodelavcev, tako da je bila Slovenija spremenjena v policijsko državo. Težko je sprejeti te številke, vendar nam razstava zgovorno dokazuje, da je bil totalitarizem globoko zakoreninjen v življenjskem tkivu slovenskega naroda, čeprav je bil marsikdaj zakamufliran in prikrit. In da je trajal do razpada Jugoslavije, kot je razvidno z magnetogram-skega zapisa govora, ki ga je hjiel sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl leta 1988 po aferi Franceta Bučarja, poznejšega prvega predsednika demokratičnega slovenskega parlamenta, ker si je dovolil kritizirati tedanje politično vodstvo v Evropskem parlamentu: »... ali v tem trenutku, ko se pogajamo z mednarodnim fondom, ko iščemo zaveznike tam, kjer zaveznik kaj ima pod palcem, ali je sedaj smotrno zapreti Bučarja...? Zaznavamo nekatere špice, ki le preveč štrlijo in ki motijo ta mir v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Postopno bomo morali tudi z več represije, kot smo jo doslej imeli, čeprav trdim, da je je bilo v Sloveniji v zadnjem času več kot kjerkoli v Jugoslaviji...« Sledile so aretacije četverice.
Med razstavljenim gradivom je še posebno pritegnila mojo pozornost vitrina z mikrofoni, ki so jih našli v stanovanju pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka v začetku 70 let. Ob pogledu nanje je moj spomin segel daleč v preteklost, ko smo kot manjša skupina študentov sklenili, da obiščemo znamenitega pisatelja na njegovem domu in mu izrazimo solidarnost. Bilo je že po »Kocbekovi aferi«, vendar smo se čutili kot ilegalci.
Ljubljana je zame vedno imela poseben čar, čeprav je bila v tistem času potopljena v socialistično meglo. Nekoliko napeti smo pozvonili na zvonec hišnega bloka. Odprla nam je gospa Kocbekova. V zadregi sem ji izročila vazo s kaktusi. V tistem trenutku me je obšel sum, da
izbira »cvetja« ni bila povsem posrečena. A kaj, ko trgovina tudi ni nudila velike izbire. Gospa nas je vodila po dolgem in temnem hodniku v mahjno sobo s fotelji. Tam nas je čakal pesnik Kocbek. Pogovora, ki je trajal skoraj tri ure, se ne spominjam. V spominu mi je ostal le prodoren pogled Kocbekovevih oči, ki so napolnjevale sobo. Pred njim smo se čutili popolnoma razgaljene, saj nam je segel do dna duše. Nelagodno mi je bilo. Tudi razgovor ni stekel, kot smo pričakovali. Nekaj je bilo v zraku, Id je ubijalo vsako sproščenost.
Ko smo stopili spet na ulico, sem končno svobodno zadihala s polnimi pljuči. Odleglo mi je, čeprav je zrak močno dišal po premogu, ki je žgečkal nos in grlo. Tisti dan sem morda prvič začutila, kot še nikoli prej, da nam je matica mačeha. Da nas ne mara. Da nismo zanjo ljubljeni otroci, ki v zamejstvu bijejo pomemben boj za obstanek. To mi je pripovedovala tesnoba, ki me je še vendo tiščala v prsih. Nikoli se nisem čutila tako nemočno. Saj sem se že prej srečala s problemom nadzora, ko smo kot skavti taborili v raličnih krajih Slovenije. Vedeli smo, da se morajo nekateri kmetje, ki so nam tako velikodušno ponudili svoje travnike za taborjenje, zagovarjati... Tudi naše bivanje v Sloveniji je bilo ves čas nadzorovano. Vendar smo v mladostni igrivosti znali tudi s kančkom ironije vse to premostiti.
Tisti beli mikrofoni so spet obudili občutek takratne tesnobe. Ko smo bili na obisku pri Kocbeku, jih ni bilo več v zidu, ali bilo je, kot da bi še vedno registrirali vsako našo besedo. Zato ne morem pritrditi pesnikovim verzom, ki so na razstavi v Ljubljani zapisani na ozadju pri-šuškovalnih naprav: »Zdaj si prebudil mojo moč, moja moč je enotna in silna, ne morem ti podtakniti nič drugega od samega sebe; sem, kar sem; nemir in zmota, iskanje in bolečina, odkritost in drznost, istost, in kar naprej istost...«
Hlapec Jernej išče svoje pravice
S sestro sva pripadnika ene najstarejših openskih družin. Naši pradedje, dedje, starša, so trdno garali, da so si za preživetje kupili nekaj zemlje, med drugim tudi približno 20.000 kvadratnih metrov ograde na današnji ulici Refosco. Ob naši parceli stoji še danes steza po kateri smo vozili seno.
Nekega dne si zraven nas nek ZNANI TRŽAŠKI GOSPOD zgradi hišo. Minilo je nekaj let in sem pomislil, zakaj bi se ne tudi jaz s svojo družino preselil v »Staro Ogrado«. Pozanimat se grem na Občino in glej ga zlomka, veste odgovor?: »Oh, ne dragi gospod, tista zemlja ni zazidljiva!« Začudil sem se, ker so si onkraj ceste ter vse naokrog, Tržačani sezidali svoje »vile«. Edini kos nezazidljiv je ostal naš, ki meji s hišo tega znanega TRŽAŠKEGA GOSPODA. Po nekaj letih, piše se leto gospodovo 1998, sem dobil občinsko obvestilo, da bo morala tržaška Občina za potrebe občanov, ki stanujejo v »vilah« zraven tiste steze, sesiriti in urediti cesto in si razlastiti 30 kvadratnih metrov zemlje. Ker si ne morem kaj, sem se s tem sprijaznil.
Kdaj so se začela dela, nisem bil obveščen. Nekega dne nas je nekdo obvestil, da sekajo drevesa na naši parceli, kjer jih nebi smeli. In res, posekali so približno 50 (petdeset) dreves. Stvar se mi je zdela nekoli-
PISMA UREDNIŠTVU
ko zaskrbljujoča. Dva dni kasneje sem zopet šel-pogledat kaj se dogaja in me je skoraj zadela kap. Po načrtu bi morali porušiti in zopet zgraditi zid hišam na drugi strani, in seveda, ker Gospodi se ne smemo zameriti, so brez dovoljenja porušili približno 100 kvadratnih metrov našega tipičnega kraškega zidu. Obenem so si prilastili približno 100 kvadratnih metrov zemlje. Tukaj se prične za ubogega hlapca Jerneja iskanje svoje pravice. Kot pošten občan sem se obrnil na občinsko Policijo, da bi mi vložila pritožbo. Odgovorili so mi, da za to niso kompetentni. Isti dan sem šel k orožnikom, dobil sem isti odgovor. Zopet sem se obrnil na občinsko Policijo brez rezultatov. Medtem, ko sem iskal koga, da bi sprejel svojo pritožbo, smo dobili telofonski poziv, s predlogom, da v zameno za poravnavo škode za tisti, kot so nam rekli, nepomemben košček zemlje, bi nam z mrežo ogradili parcelo ter nam za ubogo ime plačali vzeto zemljo. Odločil sem se, da predloga ne sprejmem. Zatem sem se še obrnil do državne Policije, ki ni sprejela svoje pritožbe. Nazadnje sem se obrnil na poštarja, ki vedno išče svoje pravice po sodiščih, po imenu Primož Sancin, ki me je seznanil, da obstaja zakon št. 241/90. Zopet sem se podal do občinske Policije; odgovor je bil vedno isti. Izročil sem jim listek na katerem je bila
napisana številka zakona; in zgodil se je čudež: občinski redarji Občine Trst so na mojo zahtevo vložili obtožbo proti tržaški Občini.
Morala: brez kateregakoli dovoljenja so mi vzeli zemljo, posuli približno 100 kvadratnih metrov kraškega zidu, posekali približno 50 dreves, izgubil sem 74 ur dela in ob pomoči nevadnega poštarja oddal svojo pritožbo. Vse to, ker se ne smemo zameriti tržaški Gospodi in dopustiti, da bi podrli njihove cementne zidove.
Ali bo kdaj hlapec Jernej dobil svojo pravico.
Hvala za pozornost
Z.M. (podpis in naslov v uredništvu) PD naj bopozomejši do ženske stvarnosti Spoštovano uredništvo PD, ker je PD vseh Slovencev, se vam ne zdi, da bi bilo zelo primemo, ne samo primemo, tudi bolj prikupno, ko bi eno stran, ali vsaj pol strani dnevno posvetili ženski stvarnosti? Pri tem pa bi lahko sodelovale s svojimi prispevki vse bralke PD. Tako bi si dan za dnem krojile svoj kotiček.
Lepo bi bilo vsekakor slišati, kaj si ženske mislijo o tem, verjetno pa bi se jih kar precej strinjalo s predlogom. Prepričana sem, da bi PD na tak način postal privlačnejši. Samo poskusiti je treba.
Lep pozdrav
Zmaga Radetič
O slovenski šoli in ljubezni do naroda
i
Mirki la Urdih Merku
Letošnja 11. številka Primorskega dnevnika, četrtkova, je izjemoma prispela že 16. januarja, se pravi po dveh dneh, kot bi pravzaprav moralo vedno biti, če bi 'pošta redno delovala. Tokrat torej lahko še pravočasno reagiram na prispevek ge. Mikoljeve o slovenski šoli, ki je takoj pritegnil mojo pozornost. Med branjem so moje misli začele uhajati v preteklost, v moja šolska leta. Današnje razmere so mi le posredno in nepopolno znane, a vem, da so se od takrat korenito spremenile, saj bo letos poteklo že kar 44 let od moje mature. Zato lahko le govorim samo in izključno o svojih osebnih doživljajih, o tem, kar je slovenska šola meni osebno dala. Vendar upam, da bo to moje razmišljanje pripomoglo k temu, da se ta ali oni še pravilno opredeli.
V naši družini se nismo niti za trenutek pomišljali, kam bi me 1945. leta na jesen vpisali. Ker sem tedaj že dovršila tretji razred osnovne šole, seveda italijanske, sem med poletnimi počitnicami obiskovala intenzivni tečaj slovenščine pri švetoivanski učiteljici Lojzki Brana, zato da sem oktobra lahko prestopila v četrti razred obnovljene slovenske osnovne šole, kar se je zgodilo brez vsakršnih komplikacij. Seveda je italijanščina ostala jezik, ki ga morda najbolje obvladam: ker sem se ga po sili razmer kot prvega naučila; ker smo ga najprej gojili do mature v enaki meri kot slovenščino; ker sem se nato vpisala na italijansko univerzo; ker sem ga kasneje uporabljala v službi, tako v Trstu kot tudi v Nemčiji.
Vendar je slovenščina, ki sem jo smela šele z devetim letom spoznati in vzljubiti, jezik srca, je jezik mojega naroda, mojih staršev in mojih otrok, ki sem ju v njem vzgojila, kar moji materi, do mojega devetega leta, do padca fašizma, ni bilo dano. Je Prešernov, Cankarjev, Gregorčičev, Kosovelov, Pahorjev, Rebulov jezik... Kako bi bila revna, opeharjena, pomilovanja vredna, ko bi bila prikrajšana za vse to, morda celo po krivdi staršev, kot se marsikdaj dogaja.
Kar se mešanih zakonov tiče, toplo upam, da se ne bo nikoli več zgodilo, da bi italijanski partner prepovedal slovenskemu govoriti z otroki v svojem jeziku, kot se je zgodilo Sežančanki, ki se je poročila na Tržaško. (Da bi, obratno, slovenski partner prepovedal italijanskemu govoriti v Dantejevem jeziku, nisem še slišala).
Gotovo pa je, da se otrok, če bo obiskoval italijansko osnovno šolo, ne bo samo naučil italijanščine, navzel se bo italijanskega duha, bo z leti spoznal Manzo-nija, Danteja, Risorgimento, a prav gotovo ne Martina Krpana, Jurija Kozjaka, Desetega brata, Krst pri Savici... Izgovor, da se bo slovenščine naučil, ker jo bo slišal doma, ne drži, oziroma ne zadovoljuje, saj gotovo ni veliko babic, stricev in drugih sorodnikov, ki bi ga kaj več vprašali kot, če je priden, kako mu gre, se čudili, kako velik je že in podobno, kar še zdaleč ne pomeni, da se bo naučil govoriti po slovensko, če bo znal odgovoriti »da (oziroma ja), dobro, hvala«.
Drugi izgovor, da ne dajo otroka v slovensko šolo, češ da mož ne razume slovenščine, vsebuje vedno nekak prizvok ponosa s strani žene, kot da bi to bilo nekaj boljšega, več vrednega. V resnici pa je to nerazumevanje slovenščine pravzaprav izraz nadutosti, ki prikriva pomanjkanje priučitvene sposobnosti, nezanimanje, zaničevanje, če ne celo rasizem. »Da so sploh vsi prijatelji Italijani«, je po mojem izraz zaprtosti, samozatajevanja, prostovoljne getizacije. Če so ti prijatelji iz naših krajev, bi bilo morda zanimivo raziskati, od kod izhajajo njihovi predniki!
Ce pa so v mešanem zakonu starši toliko pametni, da vpišejo otroka v slovensko šolo, in če je na strani italijanskega partnerja le nekaj dobre volje in strpnosti, se bo še on obogatil z znanjem, pa čeprav nepopolnim, dodatnega jezika, saj se bo otrok, ki obiskuje slovensko šolo, znašel v obeh kulturah, bo posrednik med obema, in oče ali mati se bo lahko ponašal z vsem tem, kar se je od otroka in preko otroka naučil, kar je brez dvoma dodatna možnost pogla-
bljanja navezanosti med generacijami. Sama sem se tudi od svojih otrok marsikaj naučila, ko sem sledila programom njihove nemške šole in še danes jih kdaj povprašam za nasvet ah pomoč, ko prevajam kaj v nemščino.
Kar se prikupne in moderno opremljene šole tiče, bi rada pripomnila, da ta še nikakor ni porok za uspešen in učinkovit pouk. Veliko več veljajo človeški odnosi med učenci in učiteljem ter njegova sposobnost, posredovati znanje na prikupen način, ki pritegne pozornost in vzbuja radovednost in željo po poglobitvi znanja.
Ko sem takoj po vojni začela obiskovati slovensko osnovno šolo, se ne spominjam, da bi imeli na razpolago kaj dosti slovenskih knjig. Veliko so učitelji pripovedovali, razlagah, narekovali, profesorji na nižji in višji predavali... in mi smo pisah, pisah, pisali. Na ta način smo se navadili poslušati in istočasno pisah, razumeh in zabeležiti samo ključne pojme in stavke, ki smo jih potem doma prepisah »na čisto« in se iz teh zapiskov učili za ustno spraševanje, za pismeno nalogo, za izpite. Meni je ta prisilna vaja toliko koristila, da sem celo na univerzi brez težav in brez vsakršnega občutka manjvrednosh uspešno konkurirala s svojimi italijanskimi kolegi.
Zgodilo se je celo, da smo pisah šolsko nalogo iz geopolitike, na katero smo se v glavnem pripravili z zapiski na podlagi profesorjevih predavanj. Na splošno je klavrno izpadla. Pa me drug profesor vpraša, kako je šla naloga. In ko mu povem, da se nas je le nekaj dobro odrezalo, me začudeno pogleda: »Kaj niste Vi obiskovala slovensko gimnazijo?« »Oh ja«! In tisti trenutek mi je bilo toplo pri srcu, ker sem se zavedala, da ni to bila nekaka škoda, kot je hotel on morda sugerirati, temveč ogromna prednost, ki je drugi niso imeli, vajeni kot so bili, da jim je bilo vse servirano na pladnju.
Tu pa tam smo prva povojna leta dobili kakšno učno knjigo, ki jo je izdala tedanja anglo-ameriška vojaška uprava, kar je za nas bil velik praznik. Ce smo imeli srečo, da nam je prijatelj ali sorodnik iz matične domovine poslal pravo slovensko knjigo, Cankarjeve črtice, ali celo latinsko slovnico, smo bili na naš zaklad še posebno ponosni. Kmalu po vojni je v P.d. izhajal kot podlistek Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Z nestrpnostjo sem pričakovala nadaljevanja, ki sem jih dan za dnem odrezala in vestno shranila na častnem mestu na policah, ki so tedaj sestavljale mojo bomo knjižnico, dokler ni po več letih izšel v knjižni obliki.
Nekaj me v pisanju ge. Mikoljeve še posebno zaskrblja. To, da je po njenem mnenju edina razlika med italijansko in slovensko šolo le v tem, da se v naših šolah otroci učijo vse predmete v slovenskem jeziku. Kot že rečeno, ne poznam direktno sedanjih razmer, a če je to res, potem je to zelo žalostno. Slovenska šola bi morala namreč posredovah tudi druge vrednote, ne samo italijanski didaktični program v slovenskem jeziku. Tu mislim na poznavanje slovenske zgodovine, slovenskega izročila, šeg in navad, na ljubezen do slovenskega jezika in do slovenskega naroda, na spoštovanje, a ne precenjevanje drugih jezikov in narodov, na samozavest in ponos, da še vedno obstajamo, kljub vsem neprili-kam, ki so nas v teku stoletij gnjavile. Da smo sicer maloštevilen narod, da pa nismo na zadnjem mestu lestvice. In če bomo kdaj uvrščeni med majhne ali velike narode, bo odvisno tudi od tega, koliko se nas bo utegnilo uveljavih v državnem in svetovnem merilu. Ce pomislimo, koliko nagrad so naši mladi že požeh na raznih državnih in evropskih natečajih, koliko kolajn in priznanj so odnesli na raznih športnih tekmovanjih, pevskih revijah in glasbenih manifestacijah, menim, da smo na pravi poti, da se moramo le vsi skupaj potruditi ter jih vztrajno spodbujati in podpi-rati. Pri tem bi se lahko še posebno izkazali naši izvoljeni predstavniki, ki smo jim v dobri veri dah svoj glas, zato da bodo skrbeli za nas, za uveljavitev naših pravic in ne zato, da razdajajo, kar ni njihova osebna, temveč naša skupna last.
RIM / POSLANSKA ZBORNICA
Zaščitni zakon: težavna uskladitev stališč večine
Debata v začetku februarja Omejevalni popravki LS
RIM - Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice bo v začetku februarja pričela obravnavati popravke k poenotenemu zakonskemu predlogu za zaščito slovenske manjšine. Tako je sinoči sklenilo njeno predsedstvo, potem ko se je v komisiji v zadnjih dneh nakopičilo kar precej vladnih odlokov, ki jih morajo poslanci predhodno obravnavati, ter zakonski predlog za javno financiranje strank. Ta odložitev bi morala sedaj pospešiti usklajevanje popravkov k osnutku poslanca Domenica Masellija (na sliki) , seveda kar zadeva večinsko koalicijo. Stvar ne bo lahka, saj so politično uskladitev v zadnjih dneh še dodatno zapletli popravki Ljudske stranke.
Popravke so do tega trenutka predložili Luciane Caveri (Union Valdotaine), Antonio Di Bisceglie (levi demokrati), Tullio Grimaldi (Stranka italijanskih komunistov, v komisiji jih bo zagovarjala Rosanna Morani), Pietro Fontani-ni (Severna liga), Gual-berto Niccolini (Forza Italia) in Roberto Menia (Nacionalno zavezništvo). Slednjemu, kot znano, pripada tudi rekord (približno tisoč petsto) amandmajev.
Dopolnila Ljudske stranke, ki pomenijo velik korak nazaj v primerjavi z Masellijevim predlogom, zadevajo v glavnem paritetno komisijo in z njo povezano ozemeljsko določitev narodnostno mešanega območja, vrnitev svetoi-vanskega Narodnega doma ter vprašanje načina izvolitve Slovencev v deželni in v krajevne svete. Poslanec Mario Prestamburgo in somišljeniki predlagajo, da bi t.i. paritetno komisijo sestavljajo dvajset članov, od katerih deset pripadnikov slovenske manjšine, ki bi jih imenoval deželni svet FJK po posvetovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami Slovencev. Komisiji bi predsedoval minister ali vladni podtajnik, ustanovljena pa bi bila z dekretom predsednika republike ob predhodnem mnenju vlade in posvetovanju z Deželo.
Narodnostno mešano ozemljo mora po mnenju LS določiti deželni svet z absolutno večino glasov in če tega ne bo naredil šest mesecev po odobritvi zakona bo ta sklep pripadal ministrskemu svetu. To določilo v bistvu skoraj izvo-tluje oziroma močno omejuje vlogo paritetne komisije, saj vse pomembnejše sklepe prepušča deželni upravi in skupščini. Izvajanje (ali
ne) zaščitnega zakona, začenši z rabo jezika, naj bi bilo torej skoraj v celoti odvisno od Dežele, točneje od politične koalicije, ki je takrat na oblasti.
Ljudske stranke ne zanima usoda nekdanjega tržaškega Narodnega doma in tudi ne gori-škega Trgovskega doma, pač pa le stavba bivšega Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ki je danes v bistvu podrtija. Nepremičnino naj bi dodelili delničarski družbi Dom z obvezujočim namenom, da bi postala kulturni dom slovenske manjšine. O rabi jezika in o narodnih pravicah naj bi dosledno odločala Dežela. Glede izvolitve slovenskih predstavnikov v deželni svet ter v pokrajinska in občinske svete na Tržaškem in Goriškem se LD zavzema za zakonske norme, ki bi to izvohtev olajšale.
Parlamentarni postopek našega zaščitnega zakona precej pozorno spremljajo tudi v Furlaniji, kot izhaja iz pisem in stališč, ki jih objavlja videmski dnevnik Messaggero Venelo. Večina piscev na splošno nasprotuje zakonski zaščiti Slovencev v Beneški Sloveniji, češ da ni potrebna in da bi celo škodila stoletnemu sožitju s Furlani. Oglasil se je tudi župan Tablje (Ponteb-be) Luciano Glauderot-ti, ki pravi, da v tej občini ni Slovencev in da je torej ne gre na noben način vključiti v zakon. Zupan napada poslanca Lige Fontaninija in mu očita, da se zavzema za t.i. bilingvizem.
Fontanini v včerajšnjem Messaggeru zavrača županove očitke in pravi, da mu ni nikoli prišla na misel uvedba dvojezičnosti v Čedadu, Centi ali v Tržiču. Za to nosi kvečjemu odgovornost posl. Caveri - meni zastopnik Lige - ki napoveduje angažiranost za zakon, ki ne bo v nasprotju z zgodovino ali ki bo spoštljiv do kultur, ki živijo ramo ob rami v FJK. Fontanini se zavzema za zakon, ki bi zaščito Slovencev poveril Deželi, kot se je že zgodilo z zakonom za zaščito furlanskega jezika.
RIM / POTEM KO JE D'ALEMA VČERAJ POUDARIL NEZAMENLJIVOST KOALICIJE
Vladne krize tokrat ne bo UDR ne bo umaknila ministrov
Ostro kritika Pola svoboščin - Nezadovoljstvo Froncesco Cossige
RIM - Vladne krize zaenkrat ne bo. Ministri Zveze demokratov za republiko UDR so včeraj umaknili odstop, potem ko so strankini poslanci in senatorji potrdili oceno strankine politične koordinacije, da so pogoji sodelovanja v vladi, čeprav bodo potrebne dodatne poglobitve. Najtemnejše oblake nad usodo vlade je odpihnil dogovor, ostaja pa še vprašanje bivšega predsednika republike Francesca Cossige. »Kram-par« včeraj ni sodeloval na seji politične koordinacije UDR, ampak je dogajanju sledil iz hotela v nekem obmorskem letovišču. Kljub dejstvu, da je bila »skoraj kriza« razpreletena, pa je vztrajal v odstopu s funkcije častnega predsednika UDR, kar pomeni, da politične razlike med Cossigo in premierom D’Alemo obstajajo in niso povsem presežene.
Potem ko se je v sredo zvečer predsednik vlade srečal s tremi ministri UDR, se je včeraj sestala politična koordinacija te stranke. S predsedstvom vlade predsednik Rocco Buttiglione in tajnik Clemente Mastella vlekla politično vrv, dokler ni predsedstvo vlade objavilo daljše sporočilo. V tem dokumentu je D’Alema poudaril, da ni alternative sedanji večini, dodal je, da imajo vsi koalicijski partnerji enako dostojanstvo in ni nobene možnosti, da bi obnovili večino, katere izraz je bila. Prodijeva vlada in ki jo je zrušil tajnik SKP Fausto Bertinotti. Izpostavil je tudi vlogo UDR, vendar je tudi podčrtal, da »svobodne politične iniciative političnih strank« (namig na Oljko je bil očiten, čeprav zavezništva premier ni imenoval) ne smejo ogroziti stabilnosti vlade. Zato je pozval vse koalicijske partnerje, naj nadaljujejo z delom, ker je treba rešiti še veliko problemov.
D’Alemov poziv je naletel pri voditeljih UDR najprej na previden odziv. Ocenili so, da to je osnova za nadaljevanje dialoga, vendar so menili, da v vladnem zavezništvu ne sme biti prostora »za priviligi-rane koalicije«. Želeli so skratka, da bi premier še odločneje podčrtal, da je Oljka dokončno usahnila.
To je dokaj jasno povedal Cossiga, ki je nezado-voljnek, ker mu ni uspelo doseči, da bi se Romano Prodi umaknil z italijanske politične scene in kandidiral za vodjo evropske komisije.
V ponedeljek se bo predsednik vlade udeležil srečanja predsednikov parlamentarnih skupin večine, ki naj bi nakazal prioritete v vladnem programu. Ostaja pa v ozadnju Cossigov odstop, kar dokazuje, da niso bili v celoti preseženi razlogi, zaradi katerih je bivši predsednik republike povzročil skorajšnjo krizo. In to bo najbrž pogojevalo delo vlade in njeno usodo.
Zelo kritično je rešitev krize ocenila opozicija. Ukvarjali so se s problemi, ki navadnih ljudi ne zanimajo, ampak so se spopadli za oblast, je dejal predsednik NZ Gianfranco Fini, Casini je dodal, da je italijanska politika z D’Alemo nazadovala, Berlusconi pa menil, da je Cossiga politična prikazen in je bilo zato samomnevno, da njegov načrt ne bo prodrl.
Premier Massimo D'Alema s tajnikom Ljudske stranke Francom Marinijem (Ap)
RIM / OB ZADOVOLJSTVU, DA JE KRIZA MIMO
Prodijev aktivizem skrbi LD
Bivšemu premiera očitajo, da se odpoveduje nadstrankarski vlogi
RIM - Levi demokrati so si oddahnili, ker se je napetost s Cossigovo stranko polegla, obenem pa so zaskrbljeni zaradi morebitnih novih potez voditelja Oljke Romana Prodija. To je jasno prišlo do izraza včeraj, ko so tudi voditelji, ki so so najbolj naklonjeni stranki, opozorili na nevamsti morebitne Prodijeve kandidature za evropske volitve. Ce bo oblikoval tako listo, bo izgubil nadstrankarsko vlogo in torej vodstvo vse Oljke.
Predsednik poslanske finančne komisije Gavino Angius je menil, da ima sedanje zavezništvo »strateški pomen, da koalicija pride do konča mandata in uresniči možne ustavne reforme ter udejani družbeni pakt«. Prodijeva lista bi po Agiusovem mnenju spodbudila bratomorno tekmovalnost, s katero bi se okoristila samo Fausto Bertinotti na
levi in Gianfranco Fini na desni.
Na to nevarnost je opozoril med skupščino parlamentarcev Levih demokratov tudi tajnik VValter Veltroni. Dejal je, da LD odkrito in lojalno podpirajo vlado in ne morejo prepustiti prepustiti Prodiju ali listi županov političnega in volilnega prostora, »ki je naš«. Veltroni je tudi poudaril, da bo vodstvo skušali okrepiti zakoreninjenost stranke in vlogo Levih demokratov.
Javnomnenjska raziskava, ki jo je za tednik Esporesso pripravila tržaška SWG, kaže, da Prodi skupaj z Di Pie-trom lahko računa na okoli 10 odstotkov glasov, ki pa bi jih v gkavnem odvzel skoraj vse koalicijskim partnerjem, ne pa desnosredinskemu zavezništvu. Te številke pa so razlog, zaradi katerega Prodijev politični aktivizem povzroča napetost v Oljki.
Samo delno rešili probleme železnic v naši deželi
TRST - V Rimu so prejšnji teden podpisali sindikalni dogovor, ki zadeva osebje želenic na območju tržaške uprave, t.j. vse Furlanije - Julijske krajine z izjemo Pordenona. Dogovor med drugim predvideva, da bodo vzeli v stalno službo 49 uslužbencev za omejen čas, namestili bodo tudi šest pripadnikov vojaških železničarskih oddelkov, sklenili bodo tudi 30 novih delovnih pogodb za omejen čas dveh mesecev, ki se bodo potem lahko spremenile v dokončne pogodbe ali drugače razvile na podlagi nadaljnih sindikalnih dogovorov.
Sporazum, ki so ga podpisali sindikalisti treh glavnih organizacij železničarjev in vsedržavno vodstvo železnic, pa ne rešuje vseh odprtih problemov, ugotavljajo pri sindikalnih organizacijah. Na območju, za katero je pristojna tržaška železniška uprava, so velike težave predvsem glede tovornega prevoza zaradi pomanjkanja lokomotiv in primernih struktur, kar vsak mesec povzroča ukinitev približno sto tovornih kompozicij. Konec prejšnjega leta so upokojili 40 strojevodij, ki so dodsegli 37 let delovne dobe. Ne gre torej za pre-dupokojitve ali drugačne nepredvidljive razloge, vendar nadomestnega osebja še ni: za usposobitev strojevodje je namreč treba vsaj dve leti.
POLITIKA / MINISTER AMATO
Še zadnji politični poskusi za reformo volilnih pravil
RIM - Minister za reforme Giuliano Amato še vedno upa, da bo parlament pravočasno odobril novo volilno zakonodajo in tako preprečil že napovedani ljudski referendum. Gre vsekakor le za upanje, saj je zelo malo možnosti, da bi senat in poslanska zbornica v tej zmedi odobrila nova volilna pravila, ki bi utrdila sedanji večinski sistem. Samo tako se lahko prepreči ljudsko glasovanje, s katerim hočejo pobudniki referenduma odpraviti iz sedanjega zakona t.i. proporčno kvoto parlamentarnih sedežev.
Pol svoboščin se bo skoraj gotovo opredelil za »da« na referendumu, kar bo verjetno ustvarilo nekoliko težav zlasti Silviu Berlusconiju, ki bo moral hočeš nočeš biti na isti strani kot njegov največji politični sovražnik Antonio Di Pietro. Vodja Forza Italia se bo očitno izognil skupnim javnim nastopom s senatorjem Oljke in bivšim milanskim sodnikom, ki ga je svojčas obtožil korupcije in drugih hudih prekrškov.
Tudi levi demokrati podpirajo predlog za odpravo proporčne kvote parlamentarnih mandatov, pri čemer so že prišli v spor s komunisti (s Cossuttovo in z Bertinottijevo stranko), z zelenimi in z Ljudsko stranko. Slednji že snujejo »Odbor za ne«, v katerega se bo bržkone vključila tudi Bossijeva Severna liga, ki pravi, da bi morebitna zmaga referenduma odprla pot plebiscitarnemu vodenju države.
Na desnici so nekateri mnenja, da bi prevlada večinskega sistema lahko odprla pot neposredni izvolitvi predsednika republike. V to trdno upa vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je pohvalil Romana Prodija, češ da je med doslednimi zagovorniki bipolarnega političnega sistema.
V severovzhodni Italiji preveč rakastih obolenj
BENETKE - Odstotek rakastih obolenj je med prebivalstvom severovzhodne Italije nadpovprečno visok, verjetno predvsem zaradi visoke potrošnje alkohola, kajenja in neprimerne hrane. Gre za ugotovitev študije, ki so jo v letih od 1990 do 1994 izvedli v 12 pokrajinah Severovzhoda na pobudo onkoloških centrov iz Aviana, Trenta in Padove. Nadpovprečno število rakastih obolenj med moškimi na Goriškem, v beneški in beltinski pokrajini, med ženskami pa na Tržaškem in Goriškem izvedenci pripisujejo zgodnjemu začetku uživanja alkoholnih pijač in kajenju, pa tudi premastni hrani.
Se največ primerov raka zadeva usta in grla, saj je teh za 50 odstotkov več kot v vsedržavnem povprečju, zelo dosti je tudi rakastih obolenj trebušne slinovke in pljuč, slednjih je še največ med žensko populacijo tržaškega območja, med katero sta tudi zelo razširjena rak na jajčnikih in kožni rak: slednjega pripisujejo prevelikemu sončenju žensk s svetlo poltjo. V severovzhodni Italiji je vsekakor pri moških najbolj razširjen rak na pljučih, želodcu in prostati, pri ženskaj pa na pljučih, dojki in črevesju.
Na koncu pa še pozitivno informacijo: pri moških je v zadnjih letih število pljučnih rakastih obolenj upadlo za 9 odstotkov.
SPREJEMNI CENTER / ZASEDANJE RAJONSKEGA SVETA
Se vedno v ospredju problem pribežnikov
Kvestorjevo mnenje - Protest svetovalca Antonaza (SKR)
V zvezi z vprašanjem pribežnikov je te dni veliko pobud, predvsem zaradi morebitne namestitve centra za nelegalne pribež-nike, ki Čakajo na izgon iz države, v vojašnico pri Banih. Sinoči je pod predsedstvom Zorana S osica zasedal vzhodnokraški rajonski svet: o poteku seje bomo poročali jutri.
Danes ob 17.30 bo v knjižnici de-vinsko-nabrežinske občine javno zborovanje, ki ga prireja Nacionalno zavezništvo o emergenCnem stanju zaradi navala beguncev. Jutri ob 18. mi pa bo v openskem Prosvetnem domu javna skupščina, ki sta jo sklicala vaški odbor z Banov in odbor za zaščito Opčin.
Včeraj je bil na vljudnostnem obisku pri predsedniku pokrajinske uprave novi tržaški kvestor Ales-sandro Fersini. Predsedniku Coda-rinu je najvišji predstavnik policijskih sil dejal, da v Trstu niso zabeležili v zadnjih Časih posebno pomembnih oblik organizirana kriminala, občani pa so zaskrbljeni zara-
di naraščanja mikrokriminalnih dejavnosti in zaradi povečanja števila nelegalnih pribežnikov. Glede teh problemov je kvestor Fersini napovedal poostritev nadzornih dejavnosti, naglasil pa je tudi, da je že posredoval pri slovenski in hrvaški policiji za izboljšanje sodelovanja, saj so odnosi z varnostnimi organi onstran meje nenadomestljivi pri vzdrževanju javnega reda na obmejnem območju.
Po mnenju tržaškega sodstva je stanje pri nas primerljivo s tistim v Apuliji, do katerega pa je veC pozornosti: silam javnega reda je v Furfianiji-julijski krajini uspelo ujeti približno 4 tisoC tujcev, ki so ilegalno prečkali mejo, vsaj dvakrat veC pa se jih je izmuznilo mimo vseh kontrol.
Rešitve za vprašanji nelegalnih priseljencev, ki naj bi jih namestili v banovsko vojašnico, in beguncev, ki še vedno Čakajo na dodelitev statusa azilanta v nekdanjem vrtcu v Naselju sv. Sergija, sta še vedno
oviti v meglo rimske birkoracije, vendar se tudi deželna uprava ni zelo izkazala. Deželni svetovalec Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz ugotavlja v vprašanju predsedniku odbora An-tonioneju, da si tržaška občina mora prizadevati za vzdrževanje beguncev v opuščenem vrtcu, dežela, ki ji državni zakon nalaga dolžnost in tudi finančna sredstva, da uredi sprejemne centre, pa še ni zahtevala prispevkov iz posebnega sklada za lansko leto in seveda jih ni posredovala krajevnim upravam, ki se ukvarjajo s pribežniki.
Končno gre še zabeležiti mnenje nekaterih humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo s problemi pribežnikov in se ne navdušujejo za preureditev banovske vojašnice, saj bi se center lahko sprevrgel, zaradi velikosti same vojašnice, v nekakšen megacenter za širše območje, veliki centri pa so povsem neprimerni tudi za same »internirance«.
r UNIVERZA / FAKULTETA ZA FORMATiVE ZNANOSTI
Nova diploma iz socialnih služb
Za dekana prof. Loga ni nobenih težav pri zaposlovanju socialnih asistentov
Tržaška univerza premore novo diplomsko smer, in sicer diplomo socialnih služb. Gre za prvo tovrstno univerzitetno diplomo v Italiji in so jo uvedli, na pobudo ministrstva za univerzo, v okviru fakultete za formativne znanosti.
Štiriletni teCaj predvideva 31 izpitov, točneje 28 semestrskih in 3 celoletne izpite, predvidenih je skupnih 1.500 učnih ur in 600 ur praktičnih dejavnosti. Predavanja bodo tako v osrednjem tržaškem sedežu, kjer bo 30 študentov, kot tudi v pordenonski podružnici, kjer je predvidenih na-daljnih 20 mest za študente. Lekcije se bodo začele prihodnjega 1. marca, vendar bodo letos pričeli samo z zadnjim letnikom, kar lahko izpade dokaj Čudno za nov teCaj: upoštevati pa je treba, da bodo imeli dostop samo diplomiranci visoke šole za socialne asistente in vpisani v zbornico socialnih asistentov, ki so torej že opravili triletni teCaj. Sedanjega diplomskega teCaja za socialne asisten-
te ne bodo ukinili, nasprotno, diplomo bodo priznali v okviru univerzitetne smeri.
Na včerajšnji predstavitvi je dekan fakultete prof. Luciano Lago naglasil, da nova diplomska usmeritev meri k izboljšanju kakovosti socialnih storitev v skladu z najnovejšo vladno in zakonodajno usmeritvijo, vendar je namenjena tudi k izpopolnjevanju tistih, ki že opravljajo delo socialnega asistenta, in da se tako lahko uveljavijo kot vodilni kadri, ali celo pristopijo k raziskovalnemu doktoratu. Prof. Lago je tudi podčrtal, da dosedanji diplomiranci šole za socialne asistente nimajo nobenega problema pri zaposlitvi: tisti, ki so končali š<5-lo, so se zaposlili najkasneje v roku treh mesecev.
Vpisovanja sprejemajo do prihodnjega 10. februarja, študentje bodo sledili dvema celoletnima in štirim polletnim tečajem, ni pa predvideno obvezno obiskovanje predavanj.
NOVICE
ŠKODA JE ZELO VELIKA / TRI DNI BREZ POUKA
URADNI OBISK
Skupščina levih demokratov
Na sedežu levih demokratov iz Devina-Nabrežine bo danes ob 18. uri skupščina elanov in simpatizerjev, ki bodo obravnavali vprašanje organizacije stranke. Sestanek sodi v okvir vsedržavne pobude za poživitev stranke, ki se je pričela decembra s kampanijo »odprte sekcije« in se sedaj nadaljuje s kampanijo, ki so jo poimenovah »100 skecij«, saj so angažirane sekcije, pokrajinska federacija in državna direkcija.
Javna skupščina KRI
V dvorani v Ul. Tarabocchia bo danes ob 18.30 javna skupščina ob obletnici ustanovitve KPI. O današnji vlogi komunistov v Evropi v perspektivi bližnjih evropskih vohtev bo v imenu stranke govoril evropski poslanec Lucio Manisco. Manifestacijo bo vodil pokrajinski koordinator Jacopo Venier.
Srečanje o Kosovu
Na pobudo knjigarne Einaudi iz Ul. Coroneo 1 in »limes Cluba« iz Trsta bo v sredo, 27. januarja javna debata na temo »Vojna v Evropi - jugoslovanska kriza in kosovska drama«. Zasedanje se bo pričelo ob 17.45 v veliki dvorani »Deutscher Ililfsverein« v Ul. Coroneo 15, bolje poznani kot »Goethejeva dvorana«. Posegli bodo odgovorni urednik revije »ILimes« Lucio Caracciolo, tajnik PS in nekdanji zunanji minister Gianni De Michelis, osebni zastopnik predsednika O VSE in bivši ravnatelj centra za obrambne študije general Carlo Jean ter posebni dopisnik »II Piccola« Paolo Rumiz. Ponatisnih so tudi prvo številko revije »Limes«, ki je izšla marca 1993 z istim naslovom in je obravnavala ista še danes na žalost aktualna vprašanja.
Začasno ukinjena postaja
Zaradi cestnih del bodo začasno ukinili avtobusno postajo pri Sprehajališču sv. Andreja, kjer se ustavljajo avtobusi na progah 8, 9 in A. Dodatne informacije nudijo na zeleni številki 167-016675.
Nova vozila za oskibo na domu
Na Borznem trgu bodo danes ob 11. uri predstavili štiri nova vozila »daihatsu move«, ki so jih nabavih pri socialni službi Občine Trst in so namenjena oskrbi na domu. Predstavitve se bo udeležil tudi odbornik Gianni Pecol Cominotto.
Dogovorna kazen za stečaj družbe »Fratelli Mamssich«
Za stečaj družbe »Costruzioni Edih Fratelli Marussi-ch«, ki ga je sodišče proglasilo 31. julija 1995, se je šest oseb včeraj znašlo pred sodnikom, dolžili so jih lažnega stečaja. Sojenje se je zaključilo z dogovorno kaznijo, za katero se je šesterica odločila, medtem ko sedmemu obtožencu, Ludu Rossettiju, taka rešitev ni odgovarjala, pred sodnika se bo vrnil 17. junija Kazni, za katere so se dogovorih odvetniki obtožencev in javni tožilec Federico Frezza, pa so naslednje: eno leto in šest mesecev za Giordana in Giannija Marussi-dia, Franca Radocovicha, Loredano Bernard in Gra-ziello Perossa, eno leto in štirje meseci za Susanno Eicon. Do stečaja družbe je prišlo zaradi primanjkljaja, ki je znašal 1,3 milijarde lir ter nekaterih drugih zneskov, ki so se nanašah na neplačane davke in dajatve.
Divjanje na zavodu »Da Vinci«
Neznani vandali so med drugim odprli tudi hidrante
Minister Piero Fassino z upravitelji in podjetniki
Skoda, ki so jo vandali povzročili na trgovskem zavodu »Leonardo Da Vinci« v Ul. P. Veronese, znaša kar nekaj desetin milijonov lir, šola pa bo zaprta tudi danes in jutri, ker imajo precej dela z odpravljanjem posledic divjanja. Neznanci so namreC poškodovali pohištvo in razno opremo (na tla so med drugim zbili tudi računalnik), nekaj vrat so s silo odprli, poleg tega pa so v pritličju odprli tudi hidrante, tako da je prostore preplavila še voda. Nekaj podobnega se je v tem poslopju pripetilo že pred nekaj leti, tudi tedaj so odprli hidrante, tako da je voda kot hudournik dobesedno drla po glavnem stopnišču in zatem na pločnik na cesti.
Vandali so v stavbo prišli brez posebnih težav, skozi odprto okno. NihCe jih ni motil, saj ni nobenega Čuvaja. Zidove so pomazali tudi z žaljivimi in opolzki-
mi napisi do samih študentov, ki obiskujejo zavod Da Vinci, kar pa je lahko samo poskus, da bi preiskavo, ki jo vodijo karabinjerji iz Ul. Hermet, preusmerili v napačno smer.
Znižali so mu kazen
Prizivno sodišče je 42-letnemu albanskemu državljanu Albertu Canaju iz Tirane, ki je bil 22. junija lani obsojen na dve leti in šest mesecev ječe, kazen znižalo, obsodilo ga je na dve leti in 20 dni jeCe. Canaja, ki je zaprt v koronej-skem zaporu, so aretirali 29. januarja lani, prevažal je kar 84 kilogramov marihuane. V Trst je dopotoval z ladjo »Espresso Grecia«, ki je priplula iz Albanije. Na ladjo se je vkrcal s svojim avtomobilom, v katerega je skril mamilo. Pri podrobnejšem pregledu pa so marihuano kmalu odkrili, bila je v dvojnem dihi.
Minister za zunanjo trgovino Piero Fassino bo danes po pogovorih v Vidmu in v Gorici obiskal tudi naše mesto, kjer se bo sreCal z upravitelji in s podjetniki. Član D’Alemove vlade se bo sestal tudi z voditelji Srednjeevropske pobude (INČE), katere sekretariat ima sedež v Trstu, š katerimi se bo raz-govarjal o možnostih sodelovanja s Pobudo za sodelovanje z vzhodno in južno Evropo (SEČI), ki so jo ustanovili na predlog ZDA.
Nekdanji podtajnik
na zunanjem ministrstvu se bo srečal tudi z županom Riccardom II-iyjem ter z voditelji Zveze industrijcev. Z njimi se bo gotovo razgovarjžl o nedavnem obisku v Ljubljani, ki je bil precej uspešen, saj je okrepil in spodbudil odnose med italijanskim in slovenskim gospodarstvom. Ni izključeno, da se ne bo Fassino, ki zelo dobro pozna tukajšnjo problematiko in obmejno stvarnost, dotaknil tudi specifičnih pohtiCnih problemov v odnosih med Rimom in Ljubljano.
SODIŠČE / OBSOJEN
PRI TRŽNICI NA DEBELO
Imel je kar 500 milijonov lir v ponarejenih bankovcih
Neznanca divje pretepla Turka
Od njega sta zahtevala potni list - Razbila sta mu tudi očala
Vsota je bila kar Čedna, 500 milijonov lir in 32 tisoč dolarjev, škoda le, da je bil denar ponarejen. Brez vsakršne vrednosti pa kljub vsemu le ni bil, 25-letni Venerando Mirone ga je odstopil znancu, ki naj bi zatem poskrbel za razpečevanje. Mirone pa ni imel sreCe, odkrili so ga in včeraj se je znašel pred sodnikom, odločil se je za dogovorno kazen enega leta in devet mesecev zapora. PoCetje Mironeja, ki je doma iz kraja Casoria v neapeljski pokrajini, so odkrili novembra 1997, v okviru obsežne preiskave o prekupčevanju z ukradenimi avtomobih in mamili. Ponarejene bankovce (po 10 in 100 tisoč lir ter po 100 dolarjev) je odstopil nekemu znancu, ki naj bi jih zatem razpečeval »na drobno« v Trstu in okohei.
»Pomagal« je pribežnikom
Sodnik za predhodne preiskave Nunzio Sarpietro je včeraj na leto dni in pet mesecev zapora obsodil 24-let-nega romunskega državljana Dinuja Emanuela Ciha-reana, ki je bil obtožen, da je osmim rojakom pomagal pri ilegalnem prihodu v Italijo. Cihareana so prijeli 5. septembra predlanskim, skupaj z njim sta bila še dva Romuna, ki sta se prav tako ukvarjala z donosno dejavnostjo ilegalnih prebegov. Osem rojakov bi bil moral odpeljati do nekega kraja blizu Latine.
Osumljeni lažnega stečaja
Zaradi lažnega stečaja in drugih domnevnih kaznivih dejanj na področju družb se bodo 17. junija znašli pred sodnikom Marino Gelletti, njegova žena Maria Gabriella Taormina in Tiziano Tosato. Proces je povezan s stečajem družbe »Publifin«, ki je skrbela za reklamo na velikem panoju na Trgu Goldoni. Do stečaja je prišlo 10. julija 1997, in sicer zaradi bilančnega primanjkljaja, ki ni dosegel 50 milijonov Ur.
Policija ga je našla vsega okrvavljenega, takoj je poklicala osebje službe 118, ki mu je nudilo prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, zaradi številnih in težjih udarcev po obrazu se bo zdravil petnajst dni. Do novega primera nasilja je prišlo včeraj ponoči, sku--pil pa jo je turški državljan, 43-letni Ibrahim Gezgin. Čeprav ne govori italijansko, je agentom nekako le obrazložil, kaj se je pripetilo. Bil je v telefonski kabini, v bližini tržnice na debelo na Nabrežju Oktavijana Avgusta. Približala sta se mu moška, bila sta v civilu, izdajala pa sta se za policaja in sta zahtevala potni list. Ko je zahtevo zavrnil, sta ga napadla s pestmi in hudo zdelala ter zbežala.
Čeprav je bilo zelo pozno, odbila je skoraj 3. ura, se je v bližini znašel neki moški, približal se je pretepenemu Gez-ginu in ko je opazil, da krvavi, je poklical policijo. Žrtev pa agentom ni bila v veliko pomoč, ni vedela podrobno opisati svojih napadalcev, ki sta ji med drugim razbila tudi oCala za vid. V bolnišnici so ugotovili, da je Gezgin dobil moCan udarec v lice in nos, potplutbe je imel na levem očesu in na zgornji ustnici. Policija je pregledala celotno območje in tudi zaslišala upravnika lokala »The Tender«, pred katerim jih je Čakal ranjenec, vendar o napadalcih ni bilo ne
duha ne sluha. Pretepenemu tujcu so svetovali, da se v primeru potrebe obme do turškega konzulata v Trstu.
Pribežnike prijeli tudi v Ricmanjih
PredsinoCnjim so miljski karabinjerji v Ricmanjih prijeli pet mladih romunskih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo, verjetno nekje pri Pesku. Dva so kasneje odpeljali prav do mejnega prehoda pri Pesku, kjer so ju izročili slovenskim mejnim organom, tri pa so aretirali: sumijo namreč, da so prav oni pomagali rojakom v Italijo. Običajno namreC pribežniki potujejo v večjih skupinah, od 10 do 15, zato domnevajo, da so se ostali izmuznili ali pa da so se kje zamudili. Poleg tega sta tudi zavrnjena Romuna povedala, da je trojica poznala poti, kar pomeni, da ni bila prvič na tistem področju.
Prijetje tujcev je bilo nekoliko razburljivo: verjetno so Čakali na avtomobil, ki naj bi jih odpeljal do mestnega središča, ah pa so nameravali poklicati tari, ko pa so opazili agente, so se pognali v beg. Karabinjerji so se peš pognali za njimi in najprej prijeli štiri, kasneje so izsledili še petega. Namenjeni naj bi bili nekam v srednjo Italijo, kjer naj bi se nameravali zaposliti.
DEVIN / LITERARNO SREČANJE
Večer Prešernovih poezij v italijanščini
Predstavitev Depangherjevega prevoda Prešerna
V devinskem Skladišču soli je sinoči odmevala Prešernova poezija v dveh jezikovnih različicah: originalni slovenski in prevedeni italijanski. Na tretjem literarnem srečanju, ki sta ga priredila Zavod združenega sveta Jadranskega morja in devin-sko-nabrežinska občina, so namreč predstavili italijanski prevod Prešernovih poezij, delo domačega pesnika in upravitelja, profesorja Giorgia Depangherja. Knjiga je izšla konec preteklega leta v založbi Mestne občine Kranj in Založništva tržaškega tiska.
Dijaki devinske mednarodne šole so uvodoma z glasbo, plesom in z recitacijami Prešernovih pesmi v slovenščini in v italijanščini pripravih v prepolni dvorani primerno umetniško vzdušje. Se prej sta v pozdravnih nagovorih župan Marino Vocci in podžupanja Mariza Skerk poudarila, da je za tukajšnje ljudi zelo pomembno, da tudi italijanska skupnost spozna velikega, »Čudovitega pesnika«, kot ga je poimenovala Skerkova.
O Prešernu je spregovorila prof. Marija Pirjevec. Izpostavila je tri Prešernove lastnosti: pesnik je izrazito osebno doživljal lastno življenje ter ni podlegel niti provincialni slovenski pesniški tradiciji, niti kozmopolitizmu. Drugo lastnost predstavlja moč njegovega jezika: kultiviral ga je in mojstrsko obvladal oblike evropske poezije. In tretje: prodrl je Cez domaCe meje v širni svet.
Pirjevčeva se je zaustavila seveda tudi ob vprašanju prevajanja. Dobre pesnike je težko prevajati, in to velja tudi za Prešerna.
Prof. Patrizia Vascotto je prevodu Pirjevčevih misli dodala lastno mnenje o Prešernu. Prvi italijanski prevodi njegovih poezij ji niso bili kdove kako všeč,
morda zaradi skromnosti prevoda. Ko se toliko spoznala slovenski jezik, da je lahko brala pesnika v originalu pa je spoznala vso njegovo vebcino. Ob branju de-pangherjevih prevodov, je imela enak občutek kot takrat, ko je brala poezije v slovenščini, je ob koncu pohvalila prevajalčevo delo.
Prof. Giorgio Depangher je spregovoril o težavah, na katere je naletel pri prevajanju. Pri vsakem prevodu izgubi pesem določen odstotek svoje vrednosti: upam pa, da mi je vendarle uspelo približati se pesnikovim umetninam, je dodal. S prevajanjem je zaCel leta 1994, ko je bil še župan. Sprva naj bi prevedel le štiri pesmi, kasneje se je prevajanje spremenilo v obsežnejši, bolj zahteven načrt. Med težavami je omenil sintetic-nost slovenskega jezika, rime je opustil, ker ni vedel, ah mu bo uspelo prevajati v rimah, pa tudi zato, da ne bi postale rime nekakšna kletka Prešernove vsebine. PaC pa je posvetil veliko pozornost metriki ter obdržal enajsterce in druge Prešernove verze. Ob koncu je zaželel, da bi knjiga dobila
svoje mesto nele v tržaških nah po vsej Italiji, saj je knjigarnah, seveda italijan- Prešeren vreden pozornosti skrb, ampak tudi v knjigar- itabjanske javnosti.
V MUZEJU REVOLTELLA
Avgust Černigoj Poetika spreminjanja
Mestni muzej Revoltella prireja v okviru razstave »Avgust Černigoj - Poetika spreminjanja« dva gledališka veCera na Čast slovenskega slikarja. VeCera se bosta odvijala v samih razstavnih prostorih danes in jutri, obakrat z začetkom ob 20.30, pripravila pa ju je režiserka Elena Vitas z naslovom »II Teatro della Sorpresa. Interventi futuristi e costruttivisti« (»Gledališče izne-nadenja. Futuristični in konstruktivistični posegi«).
Kot je razvidno iz naslova, bosta veCera skušala poustvariti Černigojevo poseganje v gledališko dejavnost. In tega je bilo kar precej, zlasti konec dvajsetih let. Spomniti velja, da je Černigoj leta 1926 aktivno sodeloval s slovenskim gledališčem pri Sv. Jakobu v Trstu, da je leta 1927 sodeloval s slovenskima dramaturgoma Ferdom Delakom in Bratkom Kreftom, da se je leta 1928 prijavil na natečaju za oblikovanje scene krstne izvedbe Kogojeve opere Črne maske v Ljubljani itd.
Gledališka večera v režiji Elene Vitas bosta dokaj nekonvencionalna. Ze postavitev bo nenavadna, saj se bo doganjanje odvijalo po razstavnih sobah, vežah in na stopnišču muzeja. V njem bodo sodelovali igralec Maurizio Zacchigna, glasbenik Carlo Moser, sopran Elena Pontini, plesalka Alessandra Scaffei ter Anna Karenina. Spektakel bodo ponovili za šole v ponedeljek, 25. tim., ob 11. uri in ob 12.45.
ŽOLSTVO / OBISK V SOLI IN VRTCU
Kajuhov kip in njegovi otroci
V gropajsko-padriški šoli enorazrednica
Ko je vCeraj zjutraj sonce prikukalo nad pobočje Gaje, so se njegovi žarki zazrli naravnost v Keršičev kip Karla Destovnika-Kajuha, ki so ga domačini ob poimenovanju postavili na marmornati steber na vrtu pred gropajsko-padriškim šolskim poslopjem. Partizanski pesnik od takrat ob vsakem vremenu - sončnem, deževnem, snežnem in vetrovnem - dan za dnem šteje s svojimi strogimi bronastimi očmi otroke, ki jih starši peljejo v šolo in v vrtec. NekoC je bilo njegovo štetje kar obilno, zadnje Čase pa se mora zadovoljiti z majhnimi številkami, podobnimi tistim, ki so bile vCeraj napisane med uro matematike na tabli prvega razreda: 3+1, 4+1, 5+1, 6+1...
Prvi razred gropajske osnovne šole obiskuje letos šest uCencev. V razredu pa niso edini, ker so - zaradi premajhnega števila - združeni s petimi uCenci drugega razreda v skupno enorazrednico. V letošnjem šolskem letu so prvič na gropajsko-padriški šoli uvedli enorazrednico, odkar so se pred petimi leti starši odločili - prav zaradi majhnega števila vpisanih - v združitev šole z bazoviško. Od takrat delujeta na šoli Kajuh prva dva razreda, na bazovski šoli Primoža Trubarja pa tretji, četrti in peti.
Šoli črpata svoj otroški potencial z območja Gropade, PadriC in Bazovice. Tudi v teh vaseh število slovenskih otrok usiha, kar postavlja pod vprašaj razvoj obeh šol. Ob začetku šolskega leta so bili starši gropajskih prvošolčkov nekoliko nezadovoljni prav zaradi združenega razreda, kar je razumljivo, po obisku na šoli pa lahko zapišemo, da sta znali učiteljici Carmen in Marina s soprisotnostmi odlično rešiti zagato. Razreda sta združena dva dni v tednu, ob sredah in sobotah, v preostalih štirih dneh pa delujeta ločeno. Tako so se vCeraj prvošolčki učili seštevanje primerno prvemu razredu, uCenci drugega razreda pa so se trudili z že bolj zahtevnimi matematičnimi operacijami: 83+9 in podobnimi...
Gropajsko-padriška osnovna šola deluje šest dni tedensko od 8.15 do 12.30, ob torkih pa imajo uCenci in učiteljici podaljšek do 14.40. V pogovoru z učiteljicama je bilo mogoCe izvedeti, da tudi mnogi starši iz Gropade, PadriC in Bazovice sprašujejo po celodnevni šoli, zato obstaja v prihodnjem šolskem letu možnost uvedbe podaljšanega pouka (do 15.55), seveda, Ce se bodo starši strinjali z novostjo. Vprašljivo je, ali bo pobuda prodrla, ker so po drugi strani nekateri starši za-
dovoljni tudi z delovno soboto, ki bi ob uvedbi podaljšanega pouka »odpadla«.
Šolske dejavnosti so zelo pestre. Učiteljici so še posebno poudarili sodelovanje z vrtcev, ki ima svoje prostore v pritličju šolskega poslopja. Taka bližina spodbuja skupne pobude, med njimi tudi skupne uCne ure z otroci zadnjega letnika vrtca, da bi bil njihov prehod na šolo Cim manj »boleC«. Tako so lani pri naravoslovju skupno obravnavah zelenjavo in sadje, letos pa pripravljajo raziskavo o vaški mlaki.
Doslej se je na gropajsko šolo vpisal en otrok, doma iz Bazovice, na šoli pa pričakujejo še malčke iz »domačega vrtca.«
Številčni položaj v pritličnih prostorih, pri malčkih, je podoben položaju na šoli. Letos obiskuje vrtec deset otrok. Dva, Patrick in Samantha, bosta septembra prestopila v šolo, novih otrok pa verjetno ne bo, saj leta 1996 niso v Gropadi in na Pa-driCah zabeležili nobenega rojstva.
Res čudno je, da se gropajsko-padriška šola in vrtec tako praznita. Delujeta namreč v prečudovitem naravnem okolju, kar v vrtcu pridno izkoriščajo za igro na travnatem vrtu in za sprehode v bližnjo okolico. Vzgojiteljici Rossana in Elena ter postrežni-ca Sonja jih popeljejo po gropajskih klancih, na Kal, na Gajo proti Bazovici ali na KoCeriC, kot pravijo domačini gmajnatemu griCu v smeri proti Trebčam. Spoznavanje okolja spada med cilje vzgoje, prav tako pa tudi sodelovanje s šolo in s trebenskim vrtcem. Otroci se tako udeležujejo skupnih pobud, skupno so si ogledali že nekaj lutkovnih in drugih predstav. Vse to daje otrokom občutek povezanosti, kar je ob relativno nizkem številu vpisanih tudi pomembno.
Tako vzgojiteljici kot učiteljici so nemočno ugotavljale, da je otrok na tistem območju pač zelo malo, in da si drugače ni mogoCe pomagati. »Na PadriCah je sicer mnogo novih hiš, a v njih stanujejo večinoma italijanske družine,« je skušala pojav obrazložiti vzgojiteljica. Tudi učiteljica je imela podobno razlago: »Domačini so prodali zemljo in stare hiše, ki so jih kupili Italijani. Nekatere italijanske družine sicer vpišejo otroka v slovenski vrtec, nato pa se odločijo za italijansko šolo.«
Tako se dogaja, da šteje Keršičev Kajuh nekatere malčke dan za dnem, ob vsakem vremenu, skozi tri šolska leta otroškega vrtca, zatem pa kar naenkrat izginejo izpred njegovih strogih bronastih oci...
KROŽEK ISTRIA / PREDSTAVITEV ZGODOVINSKE KNJIGE
NABREŽINA / KAMNARSKA HIŽA
NOVICE
Italijanska okupacija Slovenije
Avtor Marco Cuzzi o ozadju okupacije in o vlogi koiaboracionizma
Vrsta pobud ob razstavi Kreativne silnice
To je odlična zgodovinska knjiga. S to oceno prof. Jožeta Pirjevca je vCeraj prešla v živo predstavitev knjige zgodovinarja Marca Cuzzija (na sliki - f. KROMA) L’occupazione italiana della Slovenia (1941-1943), ki jo je pred kratkim izdal zgodovinski urad obrambnega ministrstva. Pirjevec, ki je na predstavitvi v knjigarni Minerva (organiziral jo je krožek Istria) spregovoril za zgodovinarjem Teodorom Salo, je opozoril, da vsebuje knjiga nove elemente, osnovane na arhivskih virih, obravnava pa predvsem vojaški del italijanske okupacije ter osvetljuje m ed drugim nekatere aspekte, na primer kolaboracionizem ter vlogo slovenske katoliške cerkve in specifično škofa Rožmana. Tu Prihaja jasno na dan, da je šlo zares za pravo kolaboracijo, je še dejal
Pirjevec. V knjigi pa pogreša predvsem nekatera druga vprašanja, na primer obravnavanje koncentracijskih taborišč, o katerih pa se viri nahajajo tudi v drugih arhivih, ki bi jih bilo treba šele raziskati.
Avtor Marco Cuzzi je nato poglobil nekatere aspekte te knjige. Dejal je, da Italija te zasedbe ni nikoli postavljala v ospredje, ne v Času zasedbe same in ne v povojnih letih. Slovenija ni bila deležna pozornosti,
ki jo je italijanska javnost namenjala zasedbi Dalmacije, Grčije, Črne gore in Kosova, da o severnoafriškem pohodu sploh ne govorimo. Vendar je šlo za pravo okupacijo in moti se, kdor trdi, da je šlo za milo obliko zasedbe, na osnovi reka »Italiani, brava gente«. Okupacija sama je bila največji zlaCin in dogajalo se je, kar se v teh primerih vedno dogaja: ustrelitve talcev, požigi, deportacije, koncentracijska taborišča. Vendar je tudi Cuzzi poudaril vlogo kolaboracije in podporo, ki jo je kolaboraciji dajala katoliška Cerkev. Po podatkih, ki jih je zbral v arhivih, je bila leta 1943 na območju Ljubljanske pokrajine kolaboracioni-sticna vojska trikrat številnejša od partizanske, kar po njegovem mnenju jasno kaže na obstoj in na številčnost kolaboracije.
Po sinočnji slovesni otvoritvi so v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini nadaljuje sklop pobud, ki so vezane na štiridnevno umetnostno razstavo z naslovom Kreativne silnice. Danes pozno popoldne bo na vrsti predstavitev tečaja keramike, ki ga vodi Anica Pahor, medtem ko bosta jutri prav tako ob 19. uri akademska slikarka Ani Tretjak in kostariški umetnik Leonardo Calvo predstavila program likovnega teCaja. Razstava 25. bivših tečajnikov, ki je na ogled vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 20. uro se bo zaključila v nedeljo, ko je obenem predviden nastop pevskega zbora Tabor iz Opčin. I.G.
Predstavitev jame in knjige o njej
O jami, ki so jo jamarji društva Carlo Debeljak odkrili pri Bazovici in jo poimenovali po jamarju in raziskovalcu Claudiu Skilanu, ter o knjigi, ki jo v sliki in besedi opisuje, bo govora danes zveCer z začetkom ob 20.15 v večnamenski dvorani občinske knjižnice v Nabrežini. Jamarski odsek SD Grmade namreč v sodelovanju z društvom Debeljak in Tržaško knjigarno vabi na predstavitev knjige, samo predstavitev pa bo dodatno obogatilo predvajanje umetniških diapozitivov, (igb)
Ce ne bo para, ne bo Kraške ohceti
Ker se do 10. januarja ni prijavil noben par za sodelovanje na 19. Kraški ohceti, zadruga Naš Kras podaljšuje rok prijave. Par, ki bi se želel poročiti na Kraški ohceti (29. avgusta), naj to sporoči na telefonsko številko 040/630261 ali v turistični urad Aurora v Ul. Milano 20, do ponedeljka, 25. januarja. V primeru, da se ne bo prijavil nihče, bo za letos predvidena Kraška ohcet odpadla.
Danes občni zbor članov kriške srenje
Danes zveCer se bodo elani kriške srenje zbrali na rednem obenem zboru, ki bo ob 19.30 v mali dvorani »Alberta Sirka«. Dosedanji odborniki bodo podrobno orisali dosedanje opravljeno delo in seznanili elane z se nerešinimi vprašanji, ki zadevajo v prvi vrsti odnose z javnimi upravami. Govora bo o vseh pobudah, ki so potrebne za uveljavitev in upravljanje kriške srenjske imovine, uveljavitev, ki sloni predvsem na pravnem priznnju, ki ga predvideva deželni zakon št. 3 z dne 5.1.1996. Odbor priporoča polnoštevilno udeležbo elanov.
Večer z Dušanom Miličem v Prosvetnem domu
Danes ob 20. uri bo gost knjižnice Finko Tomažič in tovariši Dušan Milic z Repnica, ki bo spregovoril o cestah in prevozih od Stivana do Zgonika in naprej do Trsta, po izsledkih raziskave v arhivih devinskega grada. Dušan Milic se je z veliko ljubeznijo lotil proučevanja naše preteklosti. Cilj njegovega raziskovanja je tudi ta, da si zastavljamo vedno nova vprašanja in da skušamo nanje odgovoriti. VeCer bo s komentarjem obogatil prof. Pavle Merku.
Fotografski tečaj
Kulturni krožek Ob pečini - La Rupe prireja tečaj fotografije, ki bo potekal v Domu Brdina na Opčinah in se bo pričel v ponedeljek, 1. februarja. O tehniki posnetkov, razvijanju in drugih praktičnih in teoričnih aspektih fotografije bosta predavala dva znana profesionalna fotografa. Za informacije in vpis tel. 040 397918.
BARKOVLJE / V PROSTORIH SPK SIRENA
KONCERT / JUTRI ZVEČER
Izredno zanimanje za predavanje Hackove
Govorila je o možnosti življenja na drugih planetih vesolja
Ženski komorni zbor GM v Vili Primc
Zbor, ki ga uspešno vodi Tamara Stanese bo predstavil bogat izbor zborovskih skladb
SKD Barkovlje in TPK Sirena sta imela v sredo zveCer v gosteh priznano zanstvenico in zvezdo-slovko Margherito Hack. 2e samo ime, pa tudi sloves, ki ga uživa, sta privabila v društvene prostore kluba Sirena toliko poslušalcev, da je bila dvorana premajhna. Uporabili so vse razpoložljive stole, pa še vedno je bilo lepo število tistih, ki so stoje spremjali izredno zanimivo predavanje z naslovom »Odkritje planetov v izven-sonCnem sistemu in možnosti življenja v vesolju«.
Hackova je vajena nastopov, kjer mora govoriti o nelahki tematiki vesoljstva in vseh njegovih skrivnosti, ki jih znanstveniki poCasi odkrivajo in si s tem zastavljajo seveda vedno nove naloge. Znanstvenica je bila v svojem izvajanju zelo razumljiva, Čeprav je navedla toliko številk, da se je Človeku ob koncu kar v glavi zavrtelo. A vse to je povedala tako preprosto, da so poslušalci v glavnem razumeli, kaj je pravzaprav naše vesolje, s Cim se ukvarjajo znanstveniki, pa tudi pomen ekspedicij umetnih satelitov v naše ozvezdje.
Na začetku je povedala nekaj o svojem življenju, pa o namenu knjige, ki ji je dala naslov »L’amica delle stel-le - storia di una vita«. Nekaj izvodov knjige je bilo na vpogled in na razpolago tudi udeležencem veCera.
Vse, kar bi povedali o njenem predavanju, bi bilo riduktivno, saj je
njeno poznavanje te tematike tako široko, da lahko prikaže poslušalcem le delček tega, kar znanstveniki raziskujejo.
Vprašanja, ki so sledila predavanju, so bila kar številna. Prepričani pa smo, da bi jih bilo še veC, saj so vsi želeli izvedeti še kakšen podatek o vesolju, ki nas obdaja. Hackova ni spustila niti enega odgovora, Čeprav je bila, zaradi Časovne stiske, kratka.
Tako lahko zapišemo, da so udeleženci odhajali z veCera zadovoljni. Svojo zahvalo in tudi pozdrav pa je v imenu organizatorjev veCera izrekla tajnica barkovljanskega društva Vera Poljšak, ki ji je izročila šop cvetja, in po stari slovanski navadi tudi dve steklenici domačega vina in kos domačega kruha - tako pač, kot se za slovensko prireditev spodobi.
Prof. Hackova je bila vidno ganjena ter je tudi nam izrazila svoje zado-
voljstvo, da je lahko sodelovala na tem večeru.
Neva Lukeš
Jutri, 23. t.m., ob 20.30, bo v Vili Primc (Reber za Greto 38) koncert ženskega komornega zbora Glasbene matice, ki ga z uspehom vodi Tamara Stanese. Organizator koncerta je SKD Barkovlje, zbor pa se bo predstavil z vrsto skladb Jacobusa Gallusa, Thomasa Morleya, Schumanna, Brahmsa, GerbiCa, Ukmarja in Cergola, nato pa še z bogatim izborom slovenskim, španskih, ameriških, furlanskih, Čeških pesmi ter dalmatinske in narodne pesmi iz Roža. Gre torej za bogat izbor umetne zborovske literature, od renesanse do sodobnih avtorjev, kot tudi za razne priredbe ljudskih napevov.
Vse te skladbe predstavljajo za zbor velik gla-
PREDAVANJE / V GREGORČIČEVI DVORANI
Aotaroa v društvu upokojencev
O popotovanju po Novi Zelandiji je govoril Lojze Abram
^	—	J'11"	2«	•	i
POTEKAL BO V MARIJINEM DOMU V ROJANU
Tečaj o tehnikah kinematografije
Ge hoCejo profesionalci, amaterji ali zgolj ljubitelji filma stopiti pred snemalno kamero, morajo tudi obvladati potrebno strokovno znanje. V ta namen se osebe, ki se nepoklicno ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, navadno najprej udeležujejo gledaliških tečajev, v okviru katerih se naučijo osnov nastopanja. Sele nato pa se preizkusijo pred filmsko kamero.
Redkokdaj obstaja v italijanskih mestih srednje-majhne velikosti, med katere spada tudi naše urbano središče, možnost obiskovanja tečaja oziroma šole za kinematografijo. Vse kaže pa, da bo tokrat Trst na tem področju izjema. Igralec Mauro Cremonini, ki je že dve desetletji dejaven na italijanskem gledališkem, filmskem in televizijskem področju, bo namreč v kratkem pri nas priredil tečaj o tehnikah kinematografije. Po lanskoletnem uspelem videmskem teCaju, katerega se je udeležilo veliko število mladih, je omenjeni avtor že navezal stike s kulturnim združenjem«Musici Artis« iz Devina, preko katerega predstavlja svoj projekt tukajšnjim ljubiteljem filmske umetnosti in vsem tistim, ki se jim ta izkušnja zdi mikavna.
V	okviru predavanj, ki jih bo vodil sam Cremonini, se bodo torej tečajniki uCili dikcije, igranja najrazličnejših karakterjev, dela za kulisami ter raznorazne tehnike, katerih treba biti vešCi pred vstopom v snemalni studio. UCna snov predvideva tudi analizo tekstov ter primerjavo med gledališko in filmsko uprizoritvijo posameznih odlomkov. Letošnjega uvodnega tehnično-praktiCnega tečaja se lahko udeležijo tako mladi kot tudi manj mladi.
Cremoninijeva dejavnost pa se ne bo zaključila z letošnjim sporedom, saj snuje avtor dolgoročen naCrt za postavitev nekakšnega »bolonjskemu Damsu podobnega študijskega centra«. Z upoštevanjem različne družbene stvarnosti seveda. Naj povemo, da sta v duhu s postopno kakovostno rastjo tega kulturnega središča za kinematografijo že v prihodnji sezoni predvideni snemanje in produkcija kratkometražnih filmov s strani samih tečajnikov. Za izvedbo tega zahtevnejšega dela programa pa med udeleženci tečaja namerava opraviti določeno selekcijo.
V	pogovoru je avtor tudi pou-
daril, da ne sme načrtovana dejavnost na nikakršen način postati sama sebi namen. Glede tega si je pri upoštevanju vsebinskih izbir Cremonini že na jasnem. V sklopu programa bodo namreč tečajniki obravnavali gradivo, ki se je na italijanskem filmskem in televizijskem področju pojavilo v zadnjih treh desetletjih. Hkrati z dojemanjem osnov kinematografije se bodo zato obiskovalci seznanili z družbenimi problematikami, ki so se na apeninskem polotoku pojavile po letu ’68. »In to zato, ker se projekta lotevamo z določenim moralnim Čutom in je važno, da se v času, ko se v javnosti skoraj izključno govori o srečkah in kriminalu, opozori tudi na kulturna vprašanja in na pomen ohranjanja zgodovinskega spomina« je dodal umetnik. Dejavnost bo potekala v slovenskem Marijinem domu v ulici Cordaroli. Cena za obiskovanje Akademije tehnik kinematografije bo pravzaprav primerna za vsak žep, saj bodo udeleženci za šestmesečni tečaj, ki se bo odvijal dvakrat tedensko, odšteli le dve-stotisoč lir.
Matej Caharija
Društvo slovenskih upokojencev je priredilo v sredo popoldne v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom »Aotaroa«, ki ga je imel naš »večni« potnik Alojz Abram. Naslov je maorski izraz za Novo Zelandijo, ki si jo je predavatelj, skupno s 45 elani Planinske zveze Slovenije, ogledal na enomesečnem popotovanju po tej celini, o kateri vemo zelo malo, ali skoraj nič. Skoraj dve uri je Abram govoril kar številnemu in pozornemu občinstvu in mu prikazal okrog 180 barvnih diapozitivov s poti, ki je bila dolga kar 6500 km; do cilja pa so se udeleženci vozili z letalom nič manj kot 26 ur.
Tako bogato je bilo njegovo pripovedovanje, da na koncu sploh niso bila potrebna še vprašanja. Le Evgen Dobrila se je v imenu vseh zahvalil za to lepo in bogato predavanje in izrazil željo, da bi lahko upokojenci še večkrat gostili v sredi predavatelja, ki zna povedati toliko lepega in zanimivega.
Nocoj ob 20.30 bo Abram ponovil svoje predavanje v Bazoviškem domu, gost domačega društva. N.L.
sbeni izziv, tako v tehničnem, kot tudi izraznem smislu. Čeprav je na prvi pogled izbira kar široka, so se pevke s svojo zborovodkinjo odločile za tak program, ki jih med seboj močno povezuje in je dokaz njihove skladnosti in ubranega skupnega nastopanja.
Zbor je začel z delom jeseni leta 1996. Ze 1. decembra istega leta je nastopil na reviji Zveze cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Januarja 1997 je nastopil v stolnici sv. Justa v Trstu, nato pa še v Ronkah. Nastopil je tudi na zborovski reviji »Primorska poje«, kjer je zasedel prvo mesto na tekmovanju radijskih posnetkov v kategoriji ženskih zborov.
Zbor je nastopil tudi na tekmovanju »Naša pesem« leta 1997 v Mariboru in je z 89 točkami prejel srebrno plaketo. Junija istega leta je nastopil na slavnostnem koncertu Glasbene matice, ki je tako počastila 70-letnico skladatelja Pavleta Merkuja.
Že novembra istega leta je zbor sodeloval na italijanskem zborovskem tekmovanju »Guido d’Arezzo« in zasedel v svoji kategoriji tretje mesto. Novembra je pel na slavnostni akademiji ob 250-letnici rojstva barona Žige Zoisa, ki je bila v
Kulturnem domu v Trstu.
V preteklem letu je imel Ženski komorni zbor vrsto pomembnih nastopov. Tako je januarja nastopil s sporedom božičnih skladb v tržaški stolnici in nato še v Novi Gorici. Z zborom »Obala« iz Kopra je oblikoval celovečerni koncert v bazovski cerkvi, in sicer na reviji »Tako pa mi pojemo«, na kateri so nastopili najboljši zbori Primorske.
Zbor je gostoval v Sloveniji in Avstriji, snemal pa je tudi za italijansko radiotelevizijo RAL Snemal je za arhivski posnetek za European Bureau for Lesser Used Langua-ges (Urad za manj uporabljene jezike) v Bruslju. Posnetek iz nastopa v Mariboru na tekmovanju »Naša pesem« pa je posnet tudi na laserski plošči »Naša pesem 1997«, ki je prejela nagrado.
Junija 1998 je ženski zbor prejel na tekmovanju v Mariboru bronasto plaketo. Kasneje je sodeloval pri odrski postavitvi igre »Contrabasso morale«, ki jo je režirala Elisabeth Guštini, in sicer s praizvedbo skladbe, ki jo je za zbor napisal pianist Corrado Gulin.
Organizatorji, kot tudi pevke, si iz srca želijo, da bo tudi tokratni koncert uspel in pritegnil poslušalce. N.L.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK 22. januarja 1999
VINKO
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 1.48 in zatone ob 12.20
Jutri, SOBOTA,
23. januarja 1999
njj
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatma zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1025 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 99-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Giulia Tomasi, Thomas Bonano, Kirn Cognich.
Umrli so: 84-letna Emilia Nadlisek, 81-letna Argentina Petronio, 46-letna Barbara Capotorto, 89-letna Nella Bracci, 61-letni Mario Mari, 74-letni Giovanni Genzo, 2-letni Alan Caris, 48-letna Lucia Prelec, 76-letna Flo-rinda Visona.
::	LEKARNE
Od ponedeljka, 18. do sobote, 23. januarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002).
OpCine, Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12.
Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 040 367967).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
E3 ČESTITKE
Danes slavi 60 let tovariš MARIO BLA2E-VIC. Iskreno mu čestita TPPZ »Pinko Tomažič«.
Danes slavi MARIJA MIGALI 79. rojstni dan. Dragi mami, noni in pra-noni voščimo vse najboljše, želimo ji mnogo zdravja in da bi veselo živela v krogu vseh nas, ki jo imamo zelo radi..
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25,	20.20,	22.15
»Amori & incantesimi« i. Nicole Kidman in Sandra Bullock.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Z la formica«, risani film, r. Erič Darnell in Tim Johnson.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00,
22.00	»I fobici«, i. Sabrina Ferilli in Gianmarco Tognazzi.
AMB ASCIATORI -
15.30,	17.40,	19.55,
22.20 »Lost in Space -Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Gary Old-man, Mimi Rogers.
NAZIONALE 1	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE	2	-
17.30,	19.45, 22.00	»Ne-
mico pubblico«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, VVill Smith.
NAZIONALE	3	-
16.30,	18.00 »II principe d’Egitto« risanka; 20.15, 22.15 »Gosi e la vita«, i. Al do, Giovanni in Giaco-mo.
NAZIONALE	4	-
15.50,	17.10, 18.30 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 20.10, 22.15 »Celebrity«, r. Woody Allen, i. Leonardo Di Ca-prio.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Maialita«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30,
19.50,	22.10 »La ma-schera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas in Anthony Hopkins.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Svegliati Ned«, r. Kirk Jones, i. lan Bannen in David Kelly.
'M PRIREDITVE
KUD MAGNET -KREATIVNE SILNICE, v
Kamnarski hiši Iga Grudna - Nabrežina center 158. Danes, 22. januarja, ob 19. uri bo Anica Pahor predstavila tečaje »Keramika kot uporabna umetnost«, sledil bo glasbeni nastop Duo-jazz: M. Feri - vokal, P. Bembi - kitara. Jutri, 23. januarja, ob 19. uri A. Tretjak in L. Calvo: au-diovizuelno predavanje o »Strukturi likovne govorice« in predstavitev tečajev. V nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri nastop 2PZ Tabor, zaključek razstave z zakusko. Urnik razstave od 22. do 24. januarja: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Razstavo je omogočila Zadružna kraška banka.
SKD BARKOVLJE prireja koncert Zenskega komornega zbora Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese, jutri, 23. t. m. v vili Primc, Šalita di Gretta 38, z začetkom ob
20.30.	Na harmoniko bo igral Mirko Ferlan.
I!3 OBVESTILA
ZSKD obveSCa včlanjena društva in skupine, da zapade rok za
predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. St. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši uradi bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica danes, 22., v ponedeljek, 25. in v torek, 26. januarja, od 18. do 20. ure.
KRAŠKA SEKCIJA ZVEZE UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja danes, 22. januarja, ob 15.30, na sedežu v Nabrežini St. 103 (na trgu) skupščino o socialnem paktu, ki ga je vlada podpisala z družbenimi komponentami. Vabljeni člani in vsi upokojenci.
JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja danes, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-mo-nografije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni!
KD LIPA vabi danes, 22. januarja ob 20.30 v Bazovski dom na veCer z ogledom diapozitiv Lojzeta Abrama o Novi Zelandiji. Vabljeni!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Opčine, Prosvetni dom -danes, 22. januarja 1999 ob 20. uri, srečanje za spoznavanje naše srednjeveške zgodovine iz urbarijev devinskega arhiva v raziskavi Dušana Milica iz Repnica: Ceste in prevozi od Stivana do Zgonika in naprej do Trsta. Komentiral bo prof. Pavle Merku.
OTROCI, POZOR, POZOR! Jutri, 23. januarja 1999, od 15.00 do 18.30, Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke na sedež TPK Sirena, Miramarski drevored 32 na barkovljan-skem nasipu, na popoldanski risarski ex tempere ob morju. Prinesite s seboj barvice in papir in veliko smeha! Za informacije in prijave, vsak dan razen sobote, od 10. do 13. ure, Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicero-ne 8, tel. 040-360324.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK OBČINE DOLINA obvešča, da se nadaljuje včlanjevanje v stranko.
DRUŠTVA SLOVENSKE PROSVETE iz Trsta vabijo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije in 50-letnici Slovenske prosvete v Trstu, na SLOVESNI VIII. SLOVENIJA PARTV, ki bo v hotelu Savoia Excelsior Palače (Nabrežje Mandrac-chio 4), jutri, 23. t. m. ob 19. uri. Častni gost bo naj starejši olimpijski prvak na svetu, Leon Štukelj,	njegovi
spremljevalki pa bosta dve Miss Alpe-Jadran, Lara in Elisa Komar. Za ples in razvedrilo bo igral orkester Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane pod vodstvom A. Goričarja. Sodelovali bodo še: predsednik SKK Rok Oppelt s pozdravom,
predsednik SP Marij Maver z nagovorom ob 50-letnici Slovenske prosvete, slavnostni govornik, Časnikar Ivo Jev-nikar, M1PZ Vesela pomlad pod vodstvom F. Pohajača in M. Vremca. Vabila lahko dvignete v uradu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3 v Trstu), ki je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, ali pri poverjenikih včlanjenih društev.
VODSTVO DUHOV-SKE ZVEZE vabi na srečanje z ljubljanskim nadškofom dr. Francem Rodetom v Marijanišču, v nedeljo, 24. t.m., ob
15.30.	Vabljeni vsi!
PRIDI TUDI TI NA
OBLIKOVANJE TELESA s pomočjo drobnih rekvizitov (uteži) ali poklici Petro na tel. št. 040-912843. Mi vadimo vsak torek in petek, od 19. do 20. ure, v prenovljenih prostorih prenovljenega društva Skala v Gropadi.
MOTORIČNA PLESNA ŠOLA sprejema nove vpise šolarjev in dijakov do 31. januarja. Treningi potekajo ob torkih in petkih v prostorih KD Skala v Gropadi. Dodatne informacije posreduje Petra na tel. 040-912843.
ROD MODREGA VALA vabi elane, starše in prijatelje na svoj 45. ROJSTNI DAN s kultur-no-zabavnim programom, v nedeljo, 24. januarja 1999 v Kulturnem domu na Proseku, z začetkom ob 18. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. januarja, na srečanje s slovenskim pisateljem DRAGOM JANČARJEM, pobudnikom zgodovinske razstave TEMNA STRAN MESECA. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ul. št. 3, s pričetkom ob
20.30.
SOMPD VESELA POMLAD vjudno vabi svoje elane na 3. redni občni zbor, ki se bo odvijal v sredo, 27. t.m., v prostorih MarijanišCa na Opčinah, Narodna ul. 89. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob
20.30.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago prijavnice za sodelovanje na 32. Kraškem pustu. Le-te je treba oddati najkasneje do 30. januarja 1999. Prijavnicam naj bo priloženo potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu (collau-do).
PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA
toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Sa-ležu. Pridite, ne bo vam žal!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od pone-
S/ že obnovil naročnino
za leto 1999 {
Pohiti/
deljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih MarijanišCa od 3. februarja do 3. marca vsako sredo ob
20.30.	Vabljeni!
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s ŠD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Šance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor v sredo, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu.
IZLETI
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za Zoncolan v nedeljo, 24. januarja, ob 6.30 z Opčin (Bar Centrale).
KSŠT (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMOVANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz,	apartma,
smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hočeš nam pridružiti, poklici Cimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.'3 0 do 18.30) ali poklici Katjo na	tel.
040220525/03478520187 (v popoldanskih urah).
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE prireja v nedeljo, 24. januarja izlet na Monte Civetto. Za vpisnine in informacije lahko pokličete od 19.30 do 20.30 na tel. št. 040-291078.
a SPISKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI
obvešCa da bo informativni sestanek za starše ob vpisu otrok v 1. razred, v osnovni šoli v Dolini danes, 22.1.1999, ob
15.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešCa starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v prvi razred osnovnih šol Otona Župančiča (Sv. Ivan), Frana Milčinskega (Kati-nara), Bazoviških junakov (Rojan), Frana Sal. Finžgarja (Barkovlje) in v prvi letnik vrtcev v Lonjerju in Barkovljah, da sprejemamo vpisovanja v tajništvu (Ul. Caravaggio 4, tel. št. 040-567459), vsak dan od 10. do 12. ure, do 25. januarja.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da starši lahko vpišejo svoje otroke v prvi razred osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev do 25. januarja, od 10. do 12. ure, v tajništvu v Nabrežini. Vse potrebne informacije lahko dobijo na tel. št. 040-200136.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešCa, da bodo vpisi v osnovno šolo
in vrtec v tajništvu do 25. januarja 1999, vsak dan od 9. do 12. ure.
NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure. Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja).
OBČINA ZGONIK -
občinska uprava obvešCa, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1999/2000. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 29. januarja t. 1.
OBČINA DEVIN-NA-
BREŽINA obvešCa, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predv-pis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM RAČUNALNIK Pentium 75 MHZ, 16 MB RAM CDROM 8X 259 MB s tipkalnico, mouse, floppy in monitor 15- , Windows 95, Office 97, sound blaster 16, autocad 10. Cena
900.000	lir. Tel. 040-327186, v večernih urah.
MEHANIČNO PODJETJE išCe vajenca, največ 16 let -starega, iz dolinske občine. Poklicati na tel. št. 0338-7794592, od 9. do 12. ure.
TRGOVINA MA-GNUM išče prodajalko z delovnimi izkušnjami s polnim delovnim urnikom. Tel. št. 040-212921.
BMVV 318 I, kat., letnik ’91, Črne barve, prodam. Tel. 0481-531040, v večernih urah.
IŠČEM kuhinjsko pomočnico ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253 ob uri obedov.
ŠPORTNO DRUŠTVO
išCe osebje za vsakodnevno Čiščenje prostorov. Za informacije kličite na tel. št. 040-51377, od 9. do 15. ure.
POŽRTVOVALNA, 43-letna, čuteča, marljiva pedagoška delavka iz Kopra takoj sprejme delo varuške otroka ali negovalke starejše osebe, samo za pošteno plačilo. Takoj, dnevno po 14. uri, poleti pa ves dan. Telefon v večernih urah: 00396-66-282357.
NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
19-LETNI KUHAR z
izkušnjami v restavraciji in menzi, z končanim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 040-228422.
ZOBOZDRAVNIŠKA
ambulanta v Gorici išče zobozdravnico za sodelovanje v ambulanti. Tel. na št. 0481-521474 v popoldanskih urah.
SLOVENSKA ŠOLSKA USTANOVA išCe predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informatic-nih programov, ki spadajo v Windows office ter upravljanje mrež. Pisne ponudbe pod šifro »PREDAVATELJ« pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst.
PODJETJE na področju računalništva išCe tajnico z znanjem slovenščine, italijanščine in po možnosti angleščine, vešče rabe računalnika, od 4 do 6 ur dnevno. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »PART-TIME«.
V PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad. Tri sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. 040-828861 ob urah obedov.
BOSS ME-5 Multiple effect, s specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel 040-281330 v večernih urah.
SLOVENSKO DRUŠTVO išče izkušene osebe za upravljanje društvenega bara. Ponudbe izvolite poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »BAR«.
VOLKSVVAGEN POLO Fox, letnik ’92, rdeče barve, zaradi selitve ugodno prodam. Tel. po 19. uri na št. 0335-6567009.
DARUJEMO psičke. Tel. št. 040-200543.
60-LETNA poštena in zanesljiva gospa iz Opatije nudi pomoC ostarelim, v gospodinjstvu ali varstvo otrok, 24 ur na 24. Tel. ob večernih urah na št. 040-422128.
MLADA GOSPA iz Trsta nujno išCe službo kot Čistilka ali otroška varuška. Tel. št. 040-828251.
OSMICO sta v Zabrež-cu odprla Danila in Mirko Zobec.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 71 Mario Milič.
OSMICO je v Ric-manjih odprla Cvetka Pregare. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. ToCi belo in črno vino ter nudi domaC prigrizek.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Mauri-zio.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti hčerke Nade Ronzani daruje mama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk . V isti namen daruje teta Luciana 20.000 lir za KRUT.
Ob 32. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 50.000 lir za Sklad Ota, Luchetta, D’Angelo, Hrovatin.
V	spomin na Vinka Uršiča darujejo svojci
200.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob pokojnega Arman-da Skoka daruje družina Koršič (s KovaCa)
200.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jazbinah.
V	spomin na strica Alojza Bukavca darujeta Drago in Berta Bukavec
100.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na šolskega skrbnika Oskarja Boleta in na vse pokojne, ki so službovali na slovenskih šolah na Tržaškem daruje Miro Tavčar
350.000	za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na pok. Ude Hrvatic daruje Aleksij Pregare z družino 25.000 za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grobove Zale Regent, Ivanke Segina vd. Lukša in Lojzeta Bukavca darujeta Ivan in Vojka Ukmar 60.000 lir za FC Primorje.
Popravek: V spomin Zale Regent in Ivanke Segina darujeta Guerina in Pepka Lukša 30.000
lir za FC Primorje in
30.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Graziana Polesa darujeta Eda in Silvano Micali 30.000 lir za cerkev na Pesku.
Ob poravnavi Članarine VZPI-ANPI so prispevali elani Livio Albi
10.000	lir, Roberto Cata-ruzza 5.000 lir, Maurizio Filippi 30.000 lir, Carlo Kriscak 20.000 lir, Valentino Peric 10.0,00 lir, Rajmund Prasel 30.000 lir, Miroslav Prasel
80.000	lir, Mario Shur-rer 30.000 lir in Rado Mennucci 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu.
Ob 10. obletnici smrti Karla Kalca daruje žena Marija Kalc z družino
50.000	lir za SKD Skala iz Gropade.
V spomin na Lojzija Bukavca daruje nečak Egon z družino 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Ivanke Lukša darujejo družine Legiša, Nabergoj in Štolfa
50.000	lir za FC Primorje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
t
Za vedno nas je zapustil naš dragi oče in nono
Anton Cesar
(TONIN)
Pogreb bo jutri, 23. januarja, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočata sinova Albino in Claudio z družinama ter ostalo sorodstvo
Iskrena zahvala dr. Petru Starcu.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene (Skupnost Družina Opčine).
Dragi nono, za vedno bos ostal v našem spominu.
Elisabetta z Andrejem in Martina
OpCine, 22. januarja 1999
t
Prezgodaj nas je zapustila naša draga
Lucia Prelec por. Bogateč
Žalostno vest sporočajo mož Žarko, sin Fabio, sestra z družino, Julka in Mirko ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo danes, 22. januarja, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev.
Križ, Nabrežina,
22. januarja 1999
LJUBLJANA / V KINU VIČ
Premiera filma Temni angeli usode
Gre za dolgo pričakovani prvenec mladega režiserja Sašo Podgorška
Temni angeli usode
Režija: Sašo Podgoršek. Scenarij: Goran Salamon. Fotografija: S v en Pepeonik. Scenografija: J.E.S.U.S. Ajaks. Kostumi: Alan Hranitelj. Glasba: Demolition Group. Montaža: Vesna Nikolovska Kržičnik. Igrajo: Demolition Group, Karin Komljanec, Lotos Vincenc Šparovec, Petra Zupan Petruška. Produkcija: Umetniški program TV Slovenija, 1999.
V Kinu Vic v Ljubljani so v sredo, 20. januarja zveCer pred ljubljansko publiko premierno zavrteli dolgo pričakovani prvenec Saše Podgorška »Temni angeli usode«.
Film je bil konCan že lanskega oktobra, a se je distribucija s privoljenjem ražiserja odločila, da ga razkrije le tik pred začetkom rednega predvajanja. Premierni večer je potekel urejeno, pred filmom je nastopil urednik umetniškega programa TV Slovenija Jaroslav Skmšny, ki je tudi producent filma (izvršno produkcijo je speljala Ar-smedia).
Nekam opravičevalno so zvenele njegove besede, da je film na več načinov marginalen in subverziven, kot se sicer to dogaja upoštevanim filmskim delom. 2e je gledalec slutil, da bo film trd, neizprosen, lahko tudi nevšečen, navzlic podnaslovu »ljubezenski film«.
Predpremiera filma »Temni angeli usode« je pred tedni bila v Brežicah,
od koder je tudi osrednja avtorska ekipa: scenarist Gorazd Salamon in ostali člani glasbene skupine Demolition Group, avtorji glasbe in interpreti glavnih filmskih likov.
Za kaj pa v filmu gre? V majhnem kraju si je pet ljudi razdelilo moč in oblast: predsednik, šef policije, sodnik, župnik, prerok. Uživajo zaupanje in spoštovanje okolja, oblikujejo miselnost in moralo družbe in vsi so prepričani o svojem nekoristoljubnem žrtvovanju za skupni blagor. Nasprotno pa so njihova vodila zlonamernost, manipulacija, cinizem in izživljanje.
Oblikovanje vsebine, ki jo je režiser izbral, nikakor ne sledi naturalističnemu registru klasične verodostojnosti. Odlična je kamera Svena Pepeonika, odlična montaža Vesne Nikolovske Kržičnik. S svojo poetiko ročne kamere, Super 8 posnetkov, s spotovskim krajšanjem prizorov je Sašo Pogoršek dosegel součinkovanje različnih vizualnih momentov, ki ustvarjajo podobo slovenske družbe okolja in vzdušja, kakršnih še nismo videli, pa čeprav smo jih lahko že večkrat gledali.
Sašo Podgoršek je iz scenarija gotovo iztisnil več, kot bi se lahko pričakovalo. Zaradi odtujevalnih elementov farse in groteske, ki jih Podgorškov pristop narekuje, pa imaš občutek, da si gledal čudno reč, genialno parodijo filma, ki ga bo v Sloveniji moral kdo še narediti.
Aleš Doktorič
_______KVARTET KELLER_____
Bartokovi godalni kvarteti - etnično obarvana otožnost
Madžarski godalni kvartet je nastopil v Občinskem gledališču
Madžarski godalni kvartet Keller je v petek, 15.1. v tržiškem Občinskem gledališču zaključil integralno izvedbo Bartokovih kvartetov in s tem izpolnil načrt, ki se je začel v sezoni 1997-98. Bela Bartok (1881-1945) je eden najpomembnejših ustvarjalcev 20. stoletja. Zelo mlad je začel nastopati kot pianist, kmalu pa ga je študij velikih glasbenikov privedel do komponiranja. Njegova prva dela kažejo globoko občudovanje, ki ga je Bartok gojil do Beethovna, Liszta, VVagnerja in Straussa. Spoštovanje do srednjeevropske tradicije pa mu ni preprečilo odpiranja v nove smeri, ki so takrat prihajale iz Francije. Prvi kvartet, ki je nastal 1. 1908, je občudovanja vredna sinteza silnic, ki so takrat združevale in razkrajale glasbeno dediščino. Bartok je godalnemu kvartetu privoščil mnogo liričnih in spevnih možnosti, čeprav se melodične linije prepletajo in srečujejo v politonal-nih kombinacijah. To, kar od vsega začetka razodeva Bartokovo originalnost, je etnično obarvana glasba. Skladatelj je gojil veliko ljubezen do ljudskega izročila in se je leta 1913 podal na pot, ki ga je peljala preko Madžarske, Slovaške in Romunije do Severne Afrike. To je bila pravzaprav prva etnomuzikološka raziskava z znanstvenimi kriteriji, med katero je Bartok posnel preko tisoč ljudskih melodij. Seveda se je tudi njegova ustvarjalnost odslej napajala pri neusahljivem viru ljudskega petja. Tretji godalni kvartet je nastal 1. 1927 in ima dokaj klasično ogrodje, iz katerega pa izz-venevajo nove zvočnosti, ki
usklajujejo etnično komponento z avantgardnimi prijemi. Sesti in zadnji kvartet, ki smo ga poslušali v Tržiču, je pa nastal 1.1939- Vsi štirje stavki nosijo pripis »Mesto (otožno, turobno)«: Bartokova mati je bila takrat smrtno bolna, Evropi je pretila vojna ih skladatelj se je komaj pravočasno zatekel v ZDA.
Nasplošno nam Bartokovi kvarteti zvenijo kot problematične skladbe. Bartok se v njih nikoli ne popolnoma sprosti, njegov lirizem je vedno odet v sivo tančico in skladatelj se ne prepusti radostni ljudski glasbi. Kvartet Keller sodi med najboljše izvajalce Bartokovih kvartetov. Lepo jih je poslušati, saj znajo zelo pestro obarvati vsemogoče odtenke, skupna igra pa kaže na interpretativno soglasje. Manjka jim le kanček sproščenosti, drznosti ali neposrednosti, ali pa je mogoče Bartokova introvertirana osebnost kriva za to, da nam njihova interpretacija ni segla do duše? Je mar Bartok obravnaval godala bolj razumsko, svoje glasbilo-klavir pa bolj in-stiktivno?
Iz teh problematičnih zapletov nas je rešil sam kvartet Keller, ko nam je za dodatek zaigral Allegretto iz Haydnovega kvarteta. Morda bi se radikalna sprememba ozračja lahko komu zdela neumestna, a ne smemo pozabiti, da je Franz Joseph Haydn preživel dolga leta na Madžarskem, kjer je služboval na dvorcu plemičev Esterhazy. Tržiško občinstvo se je torej vdalo užitku prozorne in igrive melodije in se je madžarskemu kvartetu zahvalilo s toplim aplavzom.
Katja Kralj
DIPLOMSKI NASTOP
Odličen Rodrigo na koncertu kitaristke Tanje Brecelj
Zagotovo imajo v nizu glasbenih prireditev, ki jih spremljamo in o njih tudi poročamo, prav diplomski nastopi ali nastopi mladih primorskih glasbenikov, ki se odločajo za poklic glasbenika, posebno razveseljivo mesto, saj ob njih vedno znova lahko prepoznavamo mladostno naklonjenost glasbeni muzi in zavzetost, s katero se ji študijsko predajajo. Tudi koncert kitaristke Tanje Brecelj v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (sobota, 16. januar), sodi med naštete glasbene dogodke in že ob prvih zaigranih taktih smo lahko občudovali tehnično spretnost oziroma poustvarjalno doslednost, s katero se Brecljeva podaja na pot profesionalne kitaristke.
Tanja Brecelj, rojena 1974, je svoj glasbeni študij začela na Glasbeni šoli v Ajdovščini, kjer je bila njena prva mentorica Marjetka Petrič. Šolanje je nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani v razredu profesorja Andreja Grafenauerja, nato pa na Visoki šoli za glasbo v Gradcu, kjer bo v kratkem diplomirala. V tem šolskem letu sledi tudi tečaju na Akademiji »F. Tarrega« v Pordenonu, kjer se izpopolnjuje pri priznanih kitaristih Paolu Pegoragu in StefanuVioli. Prejela je kar nekaj pomembnih nagrad na državnih tekmovanjih, pa na Češkem in na Dunaju, kot solistka ali v komornih skupinah je koncertirala'v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Angliji in na Madžarskem.
Brez dvoma je Brecljeva glasbenica, ki se z izjemno prizadevnostjo, natančnostjo in delavnostjo poglablja v kitarsko igro in literaturo, je poustvarjalka, ki tehnično dovolj korektno obvladuje svoj inštrument, manj prepričljiva pa je še v sami izrazni moči. Uvodna skladba J.S. Bacha (Preludij, Fuga, Allegro BWV 988), precej zahtevna za kitariste, je tudi Brecljevi povzročila kar nekaj interpretativnih in tudi tehničnih neprijetnosti in manj sproščena je bila njena izvedba Fantazije op.30 F.Sora. Zato pa se je mlada koncer-tantka toliko bolj prepričala v drugem delu večera, v doživetem podajanju Quatre piaces breves F. Martina in še zlasti v zaključni skladbi, v Rodrigovi Fantasii un para gen-tilhombre, v kateri je ob tehtni spremljavi pianistke Andreje Kosmač razkrila bogato zvočno inventivnost španskega mojstra. Delo, ki je sicer v originalu pisano za kitaro in orkester in mu klavirska spremljava v marsičem odvzame prvinske zvočne učinke, je Brecljeva poustvarila v zelo dopadljivem ritmičnem in muzikaličnem kitarskem zanosu.
Tatjana Gregorič
NOVICE
DZS - Slovenska gledališka pot
Izobraževalno založništvo DZS, ki si prizadeva s knjigami v priročniški obliki zapolnjevati sive lise našega vedenja o kulturni zgodovini in identiteti Slovencev, je v zbirki Pedagoška obzorja izdala delo Štefana Vevarja Slovenska gledališka pot, strnjen oris slovenske gledališke zgodovine od prvih začetkov do zadnjih desetletij. Vevar, sicer odličen poznavalec gledališke zgodovine, med drugim avtor monografskih predstavitev o Vladimirju Srbinšku, Slavku Janu in Radu Nakrstu, je poudaril, da je slovensko gledališče od dejanskega začetka delovanja leta 1867, "ko razen hotenja ni bilo ničesar", "naredilo osupljivo pot" do današnje razvite in heterogene kulture uprizarjajočih umetnosti. Urednica knjige je bila Majda Degan Kapus, strokovno pa sta delo pregledala akad. Dušan Moravec in prof. Mirko Mahnič. (STA)
Razstava Klavdija Tutte
V galeriji Sava v poslovni stavi kranjske Save bodo jutri, 22. januarja, odprli razstavo akademskega slikarja Klavdija Tutte.
Klavdij Tutta se je šolal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je končal diplomski in podiplomski študij grafike. Ukvarja se s slikarstvom, z grafiko, objekti ter od leta 1993 z organizacijo odmevne mednarodne likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Živi in ustvarja v Novi Gorici ter Kranju. Doma in na tujem je imel že prek 100 osebnih razstav in več kot 200 skupinskih. Med številnimi nagradami izstopajo nagrade na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaquesu, Lodzu in Beljaku. (STA)
v svetu
FOKUS
Najbolj priljubljena italijanska rock skupina Litfiba spada med prve izvajalce, ki so za izid nove plošče izbrali začetek novega leta. Njihov zadnji studijski album nosi naslov »Infi-nito« (Ira) in se estetsko precej razlikuje od prejšnjih del. Kot sta povedala ustanovitelja in duši skupine, to sta pevec Piero Pelu in kitarist Ghigo Renzulli, se je njun rock nekoliko omilil in se spustil na področje pop glasbe. Večjo pozornost sta tokrat glasbenika posvetila pesmi
Novosti na italijanskem trgu
kot glasbeni obliki, pri čemer je glasba zadobila večjo prefinjenost. Najbrž bo ta nova poetika presenetila marsikaterega Litfi-binega oboževalca, vendar je duo Pelu-Renzulli skušal napisati povsen novo poglavje pri glasbenem ustvarjanju. Izid albuma »Infinito« je tudi dokaz, da se člani skupine Litfiba niso razšli, kot se je širila govorica. Novi plošči bo od meseca aprila dalje sledila promocijska turneja.
Med diskografskimi novostmi na italijanskem tržišču beležimo tudi izid zgoščenke kantavtorja Roberta Vecchio-nija, ki si je za predstavitev izbral šolsko poslopje. »Njegov stik z mladimi je - tako rekoč -vsakdanji, saj je sam profesor literarnih predmetov.
Nekateri izmed najbolj cenjenih in zaslužnih veteranov italijanske scene, ki so v štirih desetletjih s svojimi popevkami spremljali več generacij, pa so se zadovoljili z antologijami. Med prazniki so izšle dobre zbirke uspešnic Mine (»Mina Studio Collection«, 2CD, EMI), Peppina Di Caprija (»40 anni di canzoni«, Sony) in Giannija Morandija. Na dvojni zgoščenki »30 volte Mo-randi« (Mormora/BMG) je
priljubljeni pevec na novo posnel trideset svojih zimze-lenčkov z moderniziranimi aranžmaji: nostalgiki šestdesetih let pa v njej ne bodo našli njegovih prvih uspešnic. Mo-randi se je nekoliko nepričakovano odločil tudi za vodenje krajšega niza televizijskih oddaj na italijanski državni mreži z naslovom »Cera un ragaz-zo«, prva izmed katerih je bila na sporedu sinoči.
NOVE PLOŠČE
Johhny Cash, »Unchained«, Sony
Paolo Fresu/Iridescent En-semble, »Things Left Behind«, Symphonia
Kepa Junkera, »Bilbao 00:00h«, Resistencia
The Offspring, »Američana«, Columbia/Sony
Razni izvajalci, »The Best Of Disco«, Virgin/EMI
KONCERTI
Danes Eteri Gvazava (sopran) in Charles Spencer (klavir) (na sporedu: J. Brahms, A. Berg, R. Strauss...), Trž. občinsko gledališče, ob 20.30, koncertna sezona
Danes Interno 17, Trst, Hip Hop, ob 22.30
Danes Nek, Videm, športna palača P. Carnera
Danes Lou Dalfin, Mestre, Teranga
Jutri, 24., 26. in 28.1. Orkester gledališča Verdi, dir. Wolf-gang Božic, »Salome« (R. Strauss), Trst, gledališče Verdi, ob 20.30, operna in baletna sezona
Jutri Orchestra Ventaglio d’Arpe, Pasian di Prato (Videm), cerkev sv. Katerine, ob 21. uri
Jutri Nek, Villorba (Treviso), športna palača
Jutri Biagio Antonacci, Verona, Teatro Tenda
25.1. Trio iz Parme, gledališče Rossetti, ob 20.30, niz Tržaškega koncertnega društva
25.1.	Simfoniki RTV Slovenija, dir. A. Nanut, Nova Gorica, Kulturni dom
26.1.	Sestetto Italiano (na sporedu: R. Strauss, J. Brahms, P. Čajkovskij), Videm, Palamo-stre, ob 21. uri
28.1.	Komorni zbor Ipavska
in Glasbeni atelje Emil Komel (dir. Matjaž Sček), Gorica, Kulturni center L. Bratuž, ob 20.30, koncertna sezona SCGV E. Komel	AJ
KOSOVO / MERJENJE MOČI MED ZDA IN MILOŠEVIČEM SE NADALJUJE
Po včerajšnjih pogovorih v Beogradu nekaj več možnosti za mimo rešitev
Ob diplomatskih prizadevanjih pa vojaški pritisk ostaja - VVilliam Walker za zdaj ostaja v Prištini
BEOGRAD, PRIŠTINA - Merjenje moči med ZDA in Miloševičem se je včeraj nadaljevalo, po pogovorih med posebnim odposlancem Billa Clintona Jamesom Pardevvjem, Ch-ristopherjem Hillom in jugoslovanskim predsednikom pa se zdi, da je vojaški poseg vsaj za zdaj še v drugem planu. Vodji misije O VSE na Kosovu VVilliamu VValkerju je namreč včeraj popoldne potekel čas, da zapusti Jugoslavijo, ker so ga jugoslovanske oblasti progalsi-le za nezaželenega, toda VValker je ostal v Prištini. O »primeru VValker« je v Beogradu z jugoslovanskim zunanjim ministrom Zivadinom Jovanovičem govoril tudi trenutni predsedujoči v OVSE Knut Vollebaek, ki se bo danes o tem pogovarjal še z Miloševičem. VValkerja je ZRJ progalsila za »nezaželeno osebo«, ker je takoj krivdo za pokol 45 albanskih civilistov pripisal srbskim varnostnim silam. Včeraj je OVSE v zvezi s tem že storila korak nazaj in govorila, »da je treba preveriti vsako podrobnost, da se ugotovijo dejanski krivci za pokol.«
Tudi Varnostni svet OZN je v sredo ponoči s predsedniško izjavo ostro obsodil pokol kosovskih Albancev v vasi Račak na jugu Kosova, do katerega je prišlo 15. januarja 1999. VS je z globoko zaskrbljenostjo ugotovil, da so bile po poročilu mednarodnih opazovalcev žrtve pokola civilisti, vključno z ženskami in najmanj enim otrokom. VS je prav tako vzel na znanje, da so po poročilu opazovalcev OVSE za pokol odgovorne
varnostne sile ZR Jugoslavije, pri čemer so sodelovale tako oborožene sile ZR Jugoslavije kot tudi pripadniki posebnih enot srbske policije. Članice Varnostnega sveta zato pozivajo ZR Jugoslavijo, da sodeluje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije (ICTY), z namenom, da se odgovorni za pokol predajo roki pravice. Varnostni svet je tudi obžaloval odločitev Beograda, da vodjo opazovalcev VVilliama VValkerja razglasijo za nezaželeno osebo.
Čeprav o vojaškem napadu govorijo skoraj vsi, pa je po včerajšnjih dogodkih diplomatska rešitev morda spet nekaj bliže. Ves dan so sicer vrstile izjave, da je Nato pri-
pravljen na takojšen udar, če ZRJ ne bo izpolnila zahtev mednarodne javnosti. Tako je ameriška državna sekretarka Made-leine Albright poudarila, da je morda edino vojaška sila tista, »ki lahko spravi Miloševiča k pameti, saj je jezik vojaške sile edini, ki ga predsednik ZRJ razume.« Evropska sekretarka za humanitarne zadeve Emma Bonino pa je ostro kritizbala Evropo, ki je po njenem mnenju premalo prepričljiva pri grožnjah. »Ugotavljam, da je do miru v Bosni prišlo šele po bombnih napadih, in najbrž tudi na Kosovu ne more biti drugače. Toda očitno za mednarodno skupnost Kosovo ni po-mebno področje, saj drugače ne bi mimo gledala, kaj se dogaja. V Iraku se
takoj reagira, če se nekomu skrivi las na glavi, tukaj pa se razen povsem pričakovanih besednih obsodb pokola v Račku ni zgodilo ničesar,« je izjavila Boninova.
Dejstvo je, da vsem pogovorom navkljub na Kosovu še naprej teže kri. Tudi včeraj sta bila ubita dva pripadnika Osvobodilne vojske Kosova, potem ko je OVK napadla neki avtomobil z agenti srbske policije in pet oseb ranila. Na področju, ki nadzna OVK, pa so včeraj našli trupli dveh Albancev, ki naj bi bila po albanskih trditvah »srbska koalboracionista.«
Ob spopadih pa se novi begunci zatekajo v planine na severu Kosova. Njihove razmere so katastrofalne, visoka komi-
Knut Vollebaek (levo) in Zivadin Jovanovič (AR)
sarka Združenih narodov za begunce Sadako Ogata pa je včeraj v Ženevi opozorila, da so med najnovejšim množičnim begom beguncev s Kosova zaradi mraza umrli že trije otro-
ci. Izmed tisočev pregnanih iz okolice vasi Račak jih je še vedno več sto brez strehe nad glavo, je dejala Ogata in pozvala k zaustavitvi spopadov na Kosovu.
Druga visoka komisarka ZN za begunce v Albaniji Alessandra Morelli pa je dejala, da kosovski Albanci že dalj časa ne bežijo v Albanijo. »Množičnih prihodov ni že od avgusta lani, zato sem prepričana, da tudi številni nezakoniti priseljenci, ki prihajajo v Italijo, prav gotovo niso Albanci z vojnih področij na Kosovem,« je dejala Mo-rellijeva. Povedala je, da jugoslovanska vojska v celoti nadzira mejo z Albanijo, ki je ob vsem tem še minirana. Zato po njenem mnenju prehod s Kosova v Albanijo sploh ni mogoč, zavzela pa se je, da bi mednarodna skupnost odprla humanitarni kordon, ki bi beguncem z vojnih področij omogočil, da se zatečejo na varno.
OMO: ZRJ odgovorna za pokol
LJUBLJANA- Parlamentarni odbor za mednarodne odnose (OMO) z veliko zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogajanje na Kosovu ter najostreje obsoja številne usmrtitve in še posebej nedavni pokol nedolžnega civilnega prebivalstva v Račaku. Kot so člani odbora še zapisati v izjavi o stališčih OMO do razmer na Kosovu, sprejetima sredini večerni zaprti seji, je po mnenju odbora ZR Jugoslavija za omenjeni poboj objektivno odgovorna.
Predsednik odbora Jelko Kacin je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je odbor na zaprti seji obravnaval poročilo zunanjega ministrstva o položaju na Kosovu, ki ga je dobil pred dnevi. Izjava o stališčih OMO do razmer na Kosovu je bila sprejeta soglasno. Pri njenem oblikovanju in sprejetju pa niso sodelovale poslanske skupine SDS, SKD in SNS.
Po mnenju odbora, ki je celotno sejo posvetil Kosovu, mora mednarodna skupnost poenotiti svoja stališča in enotno nastopiti pri umirjanju in preseganju razmer v pokrajini. Mednarodna skupnost, tako OMO, ne sme popuščati pri zahtevi za takojšnjo neodvisno preiskavo za ugotovitev dejstev ter izročitev pripadnikov vojske in policije ZRJ, povzročiteljev ter izvajalcev zločina proti človeštvu,* mednarodnemu sodišču v Haagu.
Odbor je zgrožen ob poskusih onemogočanja dela verifikacijske komisije na Kosovu in še posebej ob nedavni odločitvi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in jugoslovanske vlade, da vodjo nadzorne misije OVSE na Kosovu VVilliama VValkerja razglasi za nezaželeno osebo. Po mnenju odbora bi VValkerjev odhod vzpodbudil nov val beguncev in kata-
strofalno poglobil humanitarne posledice krize.
Odbor pa je pozdravil nedavno odločitev Osvobodilne vojske Kosova (OVK) o izpustitvi osmih pripadnikov vojaške policije kot pomemben prispevek k mirovnemu procesu in iskanju rešitve kosovske krize po mirni poti. Obenem je OMO pozval vse albanske politične skupine, naj povežejo svojo politično voljo in ustanovijo skupno pogajalsko delegacijo ter tako prispevajo k pogojem za začetek plodnega dialoga in iskanja možnosti za rešitev krize. Odbor je pozdravil tudi morebitno takošnjo vključitev predstavnikov OVK v pogajalsko delegacijo.
Ob koncu je OMO v svoji izjavi pozval tudi demokratične sile Srbije, naj prispevajo svoj delež k vzpostavitvi pogojev za demokratični dialog. (STA)
NOVICE
V Romuniji spopadi med rudarji in policijo
HOREZU - Na izhodu iz mesta Horezu okoli 200 kilometrov zahodno od Bukarešte so se včeraj popoldne spopadli stavkajoči rudarji in policija. V hudih spopadih je bilo ranjenih kakih 100 oseb, večinoma žandarjev, tri osebe pa so v kritičnem stanju, so sporočiti iz tamkajšnjih bolnišnic. Več tisoč rudarjev, ki so oboroženi s kamenjem, palicami in molotovkami, je popoldne obšlo policijsko zaporo zunaj mesta Horezu in se začelo pomikati proti glavnemu mestu Bukarešti.
Po poročanju zasebne televizije Antenna so stavkajoči 50 policistov zadržali za talce. Zasebna televizija Pro-TV pa je poročala, da je v rokah stavkajočih prefekt departmaja Vilcea Nicolae Cur-caneanu. Sicer je policija namestila zapore tudi na vseh cestah, ki povezujejo Horezu in Bukarešto. Romunska agencija Rompres je poročala, da je notranji minister Gavril Dejeu zaradi stavke rudarjev ponudil svoj odstop. Vodja stavkajočih rudarjev Miron Cozma pred tem zavrnil vladno pobudo o začetku pogajanj in rudarjem ukazal nadaljevanje pohoda proti Bukarešti.
PAPEŽEV OBISK / DANES V MEHIKI, PRIHODNJI TEDEN V ZDA
Papež bo katolikom obeh Amerik pokazal pot v tretje tisočletje
Že 85. pastoralna pot Janeza Pavla H., odkar je na čelu katoliške cerkve
VATIKAN - Papež Janez Pavel II. bo danes prispel na štiridnevni obisk v Mehiko, nato pa bo obiskal še Združene države Amerike. To je že 85. papeževo pastoralno potovanje.
Papež namerava katolikom obeh delov ameriške celine pokazati, kako premagati težave, s katerimi se katoliška cerkev srečuje na prehodu v tretje tisočletje. Svoje usmeritve bo predstavil v »apostolski pridigi«, dokumentu, ki vsebuje predloge škofov z ameriške celine. Škofje so pobude predstaviti na vatikanski sinodi leta 1997, ki je bila posvečena ameriški celini. Poglavar rimoka-totiške cerkve bo dokument, naslovljen na cerkve obeh Amerik, podpisal ob svojem prihodu na sedežu apostolske nunciatme v Mehiki. Katoliško cerkev v obeh Amerikah bo popzval, naj storita vse za premostitev velikih socialnih nasprotij in se odločno postavita v boj prati revščini.
Papež bo jutri vodil mašo v baziliki Notre Dame v Guadalu-pu, nato pa ga bo sprejel mehiški predsednik Emesto Ze-dillo. V nedeljo zjutraj bo imel mašo na avtomobilističnem dirkališču Hermanos Rodri-guez, popoldne pa bo spregovoril bolnikom v neki bolnišnici. V ponedeljek bo papež vodil mašo na vrtu apostolske nunciatme, nato pa bo priredil kosilo za kardinale in predsednike škofovskih konferenc obeh Amerik. Popoldne se bo na stadionu Azteca srečal z verniki vseh starosti.
V Mehiki, ki jo je kot prvo državo obiskal leta 1979, kmalu po izvolitvi na čelo rimokato-liške cerkve, bo papež obeležil 20. obletnico svojih potovanj. Sicer se bo v tej državi mudil četrtič. Papež se je doslej v države Latinske Amerike odpravil 16-krat, 6-krat je obiskal Severno Ameriko, po Evropi je poto-
val 45-krat, 8-krat se je napotil v Azijo in 13-krat v Afriko.
Med obiskom v ZDA se bo papež v torek v SL Louisu sestal tudi z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. To bo četrto srečanje med ameriškim predsednikom in papežem. Prvič sta se sestala 13. avgusta 1993 v Denverju.
Sicer papež regionalne sinode tradicionalno madno zaključuje z obiski obravnavanih celin. Tako utegne še letos obiskati tudi države Azije in Oceanije, kjer naj bi sklenil sinodi, posvečeni tema dvema celinama, ki sta potekali lani spomladi in v jeseni.
V skladu s priporočilom papeževega zdravnika Renata Buz-zonettija je prireditelj papeževih obiskov, jezuit Roberto Tucci, program obiska v Mehiki omejil na dve uradni dolžnosti dnevno. Poglavar rimokatotiške cerkve, ki bo maja dopolnil 79 let, ima namreč v zadnjem času težave z zdravjem. (STA/AFP)
Clinton za jedrsko razorožitev
ŽENEVA - Ameriški predsednik Bill Clinton se je v pozivu konferenci ZN o razorožitvi zavzel za čimprejšnjo sklenitev pogodbe o prepovedi fisijskih surovin za izdelavo jedrskega orožja. Clinton je v pozivu poudaril odločenost ZDA za čimprejšnje nadaljevanje pogajanj o tej ključni etapi jedrskega ra-zoroževanja. Po preložitvi sprejema pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za nedoločen čas aprila 1995 in sprejemu pogodbe o popolni prepovedi jedrskih poskusov septembra 1996 naj bi ta nova pogodba svet močno približala končnemu cilju, jedrski razorožitvi, je še menil Clinton.
Francija obsojena zaradi kratenja svobode tiska
STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je Francijo danes obsodilo zaradi kratenja svobode izražanja v aferi okrog satiričnega tednika Uklenjena raca (Le Canard Enchai-ne) in nekdanjega generalnega direktorja združenja PSA Peugeot-Citroen. Francija mora novinarjema satiričnega tednika, ki sta se na evropsko sodišče pritožila zaradi »hudih posledic« njune krivične obsodbe »za ves francoski tisk« plačati 10.001 frank (1525 evrov) odškodnine za povzročeno gmotno škodo in 60.000 frankov za stroške procesa. Nekdanjega direktorja Uklonjene race Rogerja Fressoza in novinarja Clauda Roira je francosko sodišče leta 1989 obsodilo zaradi objave fotokopije davčne prijave nekdanjega generalnega direktorja PSA, s čimer sta dokazala, da si je direktor v dveh letih zvišal plačo za 45, 9 odstotka, medtem ko so delavci stavkali in zahtevali 1, 5-odstotno povišanje plač. Novinarja’in direktorja časnika so obsoditi zaradi »razkritja dokumentov, s čimer sta prekršila poklicno molčečnost,« saj so bile fotokopije davčne prijave objavljene ob članku pod naslovom Turbo plača gospoda Calveta.
POKRAJINA / DUS ZAVRNILO PRIZIV TRSTA
ZDRAVSTVO / ČEZMEJNO SODELOVANJE
a solske vesti
Upravljanje voda na pokrajinski ravni
Brondolin: »Potrjeno našo samostojnost. S Trstom bomo sodelovali, vendar enakopravno«
Skupni programi prati zasvojenosti
Ocena projekta »Umbrella« in novi načrti Severna liga za selitev splošne bolnišnice
Deželno upravno sodišče je zavrnilo priziv Občine Trst proti sklepu Dežele o razmejitvi območij za vodno oskrbo z dne 9. aprila lani. Dežela je takrat določila ločeni območji za goriško in tržaško pokrajino in popravila prejšnja določila o skupnem območju. Temu se je občina Trst uprla in vložila priziv, Goriška pokrajina pa je prizivu kljubovala, saj je zahtevala ohranitev samostojnega območja za upravljanje celotnega ciklusa voda od črpanja in dobave pitne vode, do upravljanja greznic in prečiščevanja odplak.
Deželno upravo sodišče je 18. decembra zavrnilo priziv z utemeljitvijo, da Občina Trst ni neposredno zainteresirana v zadevi. Priziv bi bila morala kvečjemu vložiti družba ACEGA, ki upravlja vodno oskrbo na Tržaškem, ali pa Tržaška pokrajina, saj je pokrajina in ne občina po oceni DUS inštitucija, ki lahko zastopa interese prebivalstva glede upravljanja voda.
Predsednik Goriške pokrajine Giorgio Brandolin je včeraj takoj po prejemu utemeljitve razsodbe na tiskovni konferenci
izrazil veliko zadovoljstvo za razsodbo, ki potrjuje stališče njegove uprave. Že res, da je bil priziv zavrnjen s formalno utemeljitvijo, vendar namig na pristojnosti pokrajin je dovolj jasen. Prav v tej smeri dela goriška uprava, ki bo že 2. februarja sklicala konferenco županov za ustanovitev ti. »authority« za upravljanje voda. Nova avtoriteta bo nameščena na pokrajini in bo usklajevala delovanje vseh podjetij (Enam na Tržiškem, Amg v Gorici, Cis v Krminu, Cisarfo v Gradišču) in posameznih občin (Gradež, Ste-verjan), ki ločeno upravljajo vodno oskrbo, kot tudi greznice, ki jih samostojno upravlja še 17 od 25 občin. Prvi cilj je usklajevanje, usmerjanje financiranj, poenotenje tarif, daljnoročnejši cilj pa združitev v en sam konzorcij.
Brandolin je razsodbo označil za pomembno oporo samostojnosti goriške pokrajine. Spora s Trstom ni zaostroval, nasprotno: »Eden prvih korakov nove avtoritete bo iskanje dialoga in sodelovanja z ACEGA, vendar na enakopravni osnovi in ne v podrejeni vlogi šibkejšega partnerja«.
V teh dneh, ko se nadaljujejo neplodne razprave o bodočnosti goriške bolnišnice, o selitvi ali ne in hipotezi čezmejne integracije s Šempetrom, se sodelovanje med zdravstvenimi strukturami na obeh straneh meje po-tihem le nadaljuje in razvija. Delegacija službe za zdravljenje zasvojenosti SERT, ki jo je vodil primarij dr. Bernard Spazzapan s sodelavcem dr. Flaviom Komaulijem, je s kolegi sorodnih služb v Novi Gorici te dni preverila potek in razvojne perspektive sodelovanja v okviru projekta »Umbrella netvvork - make it better«.
Ta projekt, ki ga financirajo s prispevkom Evropske unije, je namenjen prevenciji in omejevanju posledic bolezni, ki se
prenašajo po spolni poti. Poleg dejavnosti, ki se že izvajajo na obeh straneh meje, imajo v načrtu še nekatere programe glede prehajanja čez mejo in na mestih, kjer se koncentrira prostitucija.
Na srečanju so tudi vzeli v pretres poseganje v primerih zasvojenosti med zaporniki v Gorici in Novi Gorici. Prišli so do zaključka, da bi bilo treba preseči preveč enostavne prijeme, kot je zgolj nudenje nadomestkov za opijeve derivate in uvesti kompleksnejše strategije za kompleksno problematiko, kot je zdravljenje zasvojenosti. Zlasti so izrazili zanimanje za uvajanje nekonvencionalnih terapij, ki so lahko atraktiv-nejše za uporabnike in torej učinkovitejše,
zmanjšujejo farmakološko porabo in imajo še druge pozitivne učinke.
Načrte sodelovanja so predložili glavnemu ravnatelju Zdravstvene ustanove, ki bo odločal o njihovemu uresničevanju.
V zvezi s problematiko bolnišnice smo prejeli tudi stališče Severne fige, ki se odkrtio zavzema za selitev k Janezu od Boga, češ da je najboljša rešitev, četudi imajo kak pomislek zaradi bližine železnice, ki bi utegnila motiti delovanje kompleksnih sanitetnih aparatur. Gradnji nove bolnišnice nasprotujejo v prepričanju, da bi pomenila potrato denarja, popravilu sedanjega poslopja pa zato, ker bi povzročilo preveč nevšečnosti bolnikom.
Minister P. Fassino na obisku
Minister za zunanjo trgovino Piero Fassino bo danes dopoldne v Gorici. Najprej se bo srečal s predstavniki industrij-cev in agencije Infor-mest, ob 12.30 pa bo na županstva srečanje z županoma Valen-tijem in Špacapanom, predsednikom pokrajine Brandolinom, deželnim odbornikom Romolijem, predstavniki gospodarskih zbornic, Autovie Venete, SDAG in AMG.
POKRAJINA / SREČANJE Z REKTORJEMA
Univeiza raste, tudi čez mejo
Govor o sodelovanju z Novo Gorico in krepitvi struktur v mestu
Po ponedeljkovem srečanju, ki je postavilo zametke sodelovanja med tržaško in ljubljansko univerzo za skupno odpiranje podiplomskih tečajev v Gorici in‘Novi Gorici, je predsednik Pokrajine Brandolin bil predvčerajšnjim pobudnik (sicer že prej napovedanega) srečanja na podobno tematiko. V gosteh je imel rektorja univerz iz Trsta in Vidma Del Gara in Strassolda, Zupana Va-lentija in predsednika go-riškega univerzitetnega
konzorcija Cressattija.
Govorili so o čezmejnem sodelovanju med go-riškimi univerzitetnimi tečaji in politehničnim inštitutom v Novi Gorici. Sklenili so, naj bi se pri odpiranju skupnih tečajev izogibali dvojnikom že drugod delujočih smeri. Zanimive perspektive se odpirajo glede preučevanja problematike okolja: to novo področje bi lahko pritegnilo študente iz Slovenije in tudi drugih vzhodnih držav.
Govor je bil tudi o logi-
stičnih težavah. Nagla rast univerze terja tudi reševanje stanovanjskih problemov. V nekaj letih bo število študentov v Gorici naraslo od sedanjih 1.500 na več kot 2 tisoč. Ko bo študentski dom v palači De Bassa odprt, bo že potreben drugi dom. Rektor Strassoldo je spričo pravega »booma« vpisov v lani odprt tečaj za stike z javnostjo opozoril tudi na potrebo po veliki, vsaj 400-sedežni predavalnici. Konzorcij bo skušal poiskati rešitev.
Revija kraških pihalnih godb
Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev bo jutri ob 20.30 v veliki dvorani goriškega Kulturnega doma koncert v sklopu 5. Revije kraških pihalnih godb. Goriški koncert sodi v niz treh večerov, ki jih je ZSKD uresničila v sodelovanju z Glasbeno matico Trst, Glasbeno šolo iz Sežane in Skladom Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Prvi koncert je bil v Divači prejšnjo soboto, zadnji pa bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Na jutrišnjem koncertu v Kulturnem domu v Gorici bodo sodelovale tri godbe in sicer Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, ki ga vodi Leander Pegan, Vaška godba Komen, ki jo vodi Leander Pegan ter Pihalni orkester Kras iz Doberdoba, ki ga vodi Igor Peric. Poslušalcem se obeta zanimiv in pester večer.
NOVICE
POKRAJINA / POSVET OB 80-LETNICI 1. VOJNE
KINO
Skupščina evropeistov
Evropeistična akademija sklicuje danes ob 17.30 skupščino članov v palači Alvafez (v ul. Diaz 8/D). Sprejemali bodo obračun 1998 in proračunu 1999. Posebna točka zadeva tudi uvajanje skupne valute in volitve (13. junija) za Evropski parlament.
Razstava del K. Plestenjaka
V Goriškem muzeju na gradu Kromberk bodo danes ob 19. uri odprli razstavo slik Karla Plestenjaka (1914-1963), prvega ravnatelja Loškega muzeja in kasneje Goriškega muzeja. Govoril bo Drago Svoljšak, zapel bo oktet Vrtnica. Razstava bo odprta do 5. aprila.
Ukradeni verižici na kvesturi
S kvesture so nas prosili za objavo slike zlatih verižic, ki sta domnevno tatinskega izvora. Ukradeni naj bi bili na Goriškem ah Tržaškem. Interesenti naj se javijo na letečem oddelku, tel. 0481/595533-595536.
Nesreče zaradi poledice
Poledica in gosta megla v nižinskem delu pokrajine sta včeraj zjutraj povzročili več nesreč. Kar šest se jih je pripetilo na cesti Tržič-Gradež in v Fossa-lonu. Nekaj oseb je bilo lažje ranjenih. Dve osebi sta bili lažje ranjeni tudi v trčenju pri Krminu včeraj ob 8.15 in pri Moram včeraj popoldne.
Zgodovino zgodovinarjem
Pokrajinska odbornica Masau Dan proti političnim zlorabam
Zgodovino naj obravnavajo zgodovinarji in ne politiki. To misel je močno poudarila pokrajinska odbornica za kulturo Maria Masau Dan ob včerajšnjem odprtju posveta na temo»Zgodovinopisje o veliki vojni«. Preučevanje preteklosti je resna stvar, ki jo gre obravnavati z znanstveno-raz-sikovalnim pristopom in ne skozi politična očala, kjer prevladujejo parcialni interesi in politične špekulacije. Žal, je ugotovila odbornica, je tak politični pristop še močno prisoten v Gorici, kjer je zloraba preteklosti v funkciji dominantne konservativne miselnosti.
Odbornica pa je polemizirala tudi z drugo stranjo, ko je zavrnila kritike revije»Iniziativa Isontina«glede nedavne razstave pokrajinskih muzejev ob 80-letnici konca prve svetovne vojne. Kritikom je očitala, da so se sklicevali le na naslov, ki je govoril o »letu zmage«, nikakor pa niso poglobili vsebine raz-
stave, ki je presegla retoriko in enostranske obravnave, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti. »Ne smemo se bati, da spregovorimo o vojni, ki je tako močno zaznamovala preteklost teh krajev, brez sramu in cenzure«, je dejala odbornica.
Temu namenu odkritega soočenja, preseganja parcilanih pogledov in iskanja skupnih točk pri obravnavi prve svetovne vojne je bila včeraj namenjena okrogla miza,
pri kateri so sodelovali predstavniki treh pomembnih muzejskih inštitucij z obeh strani meje: Goriškega muzeja iz Nove Gorice, muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu in pokrajinskih muzejev v Gorici. Prvega sta predstavljali ravnateljica Salvica Plahuta in kustos Nataša Nemec, Kobariški muzej Željko Cimprič in Jože Šerbec, pokrajinske muzeje v Gorici pa zgodovinarja Lucio Fabi in Antonio Šema ter Ales-sandra Martina.
GORICA
VITTORIA1 18.00-20.00-22.00 »Amori e incantesi-mi«. L Sandra Bullock in Nicole Kidman.
VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Conflitto dinteres-si«. Rež. Robert Altman. CORSO Rdeča dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »Lost in space«.
Modra dvorana: 17.30-
19.45-	22.00 »Ronin«. Rumena dvorana: 16.45-
18.30 20.15-22.00 »Z la for-mica«.
TRŽIČ
EKGET.SIOR 17.40-20.00-22.20 »Lost in space«.
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Conflitto d’in-teressi«. Rež. R. Altanam
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijevaul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg Repubblica 16, tel. 410341.
Sezonsko
znižanje
F
#
moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur) in uvod v PC (50 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. del-la Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure.
V OSNOVNIH ŠOLAH Prežihovega Voranca v Doberdobu ob 9. uri ter Petra Butkoviča-Domna v So-vodnjah ob 11. uri bosta danes predstavitvi otroške slikanice Tri muce Janeza Bitenca (ilustr. Aleksandra Maraž), ki sta jo izdala Kulturni dom in kulturna zadruga Maja iz Gorice.
a PRIREDITVE
V FEIGLOVI KNJIŽNia
bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri lutkovna predstava Brundarija. Vabljeni so vsi mlajši in starejši obiskovalci knjižnice.
KD KRAS DOL-POLJA-NE vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja v bivši osnovni šoli na Palkišču v Dolu v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo tradicionalno pustovanje v Gaglianu v soboto, 13. februarja. Zaželjene so maske: najlepše bodo nagradili. Prijave do 3. februarja na sedežu in pri poverjenikih.
SKRD JADRO IZ RONK
vabi v torek, 26. januarja, ob 20. uri v društveni sedež v Romjanu na večer s profesorjem Joškom Šavlijem iz Gorice, ki bo govoril na temo: O mitologiji Slovencev.
OBVESTILA
2. PUSIM SPREVOD bo
14. februarja v Sovodnjah. K sodelovanju so vabljeni društva, skupine in posamezniki. Prijaviti se je treba do 25. januarja pri Ladiju Boškinu (tel. 0481-882119) ah v uradu ZSKD v Gorici (tel. 0481-531495), kjer nudijo tudi podrobnejše informacije.
g_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Pogoj za izvedbo je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti osebni potni list. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 3. februarja.
PD RUPA PEC prireja izlet na sneg v Arnoldstein (Podklošter) v nedeljo, 7. februarja. Za pojasnila Tanja Kovic, tel. 0481-882285.
POGREBI
DANES - V Gorici:
11.00, Mistica Barbieri por. Dal Bo (iz Vidma) v cerkvi Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku.
Iz Tržiča: 9.10, Luigia Zalatel vd. Vecchiet na glavnem pokopališču; 10.30, Angela Fulizio iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Lovrenca v Ronkah; 10.50, Stanislava Gorup vd. Grillo iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in na glavno pokopališče.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
OCENE / AGENCIJA MOODY'S|
Uspeh sanacije javnih financ, toda pozor na pokojnine
Ciampi: Ukrepi le, če bo potrebno
NEW YORK, BRUSELJ - Po oceni mednarodne rating agencije Moody’s je Italija danes v »enem najboljših položajev zadnjih desetletij kar zadeva javne finance (kjer deficit ne presega 3 odstotkov bruto domačega proizvoda), inflacijo (nižja od 2 odstotkov letne stopnje) in tekoče plačilne bilance (ki je v presežku). Tako ugodne rezultate je bilo mogoče doseči predvsem z »re-dimenzioniranjem javnega sektorja«, dodaja Moody’s.
Glede na te temeljne pozicije, uresničene z napredkom v imenu Maastrichta in na osnovi prizadevanj za vstop v območje evra - poudarja agencija - so postale dolgoročne perspektive za javni dolg pozitivne. Izboljšala so se tudi davčna ravnovesja, ki se bodo še utrdila po zaslugi nizke inflacije in hitrejše rasti, do katere bo prišlo po zaslugi vstopa v evropsko monetarno unijo, napoveduje Moody’s.
V poročilu ocenjevalne agencije so potrjene nekatere valutacije iz prejšnjega raporta, med njimi rating Aa3 za državne obveznice, ki ga je Italija prejela maja lani, ko je bil potrjen njen vstop v območje evra.
Toda med pohvalami se Moody’s ne izogiba tudi kritikam, najmočnejšo pa namenja - tako kot v preteklih dneh že OECD, računsko sodišče
in Evropska komisija -pokojninskemu sistemu. V poročilu o Italiji je zapisano, da je izvedba »strukturnih reform javnega proračuna, še posebno na področju pokojninskega sistema, odločilnega pomena za ohranjanje javnofi-nančenga ravnovesja v prihodnjih letih«. V Italiji zahteva vzdrževanje welfarja 41% tekočih proračunskih odhodkov, kar je približno enako kot v ostalih državah Evropske unije, vendar gre v Italiji več kot 60% teh sredstev za »socialno državo po italijansko«, torej za pokojnine, medtem ko v ostalih državah EU pokojnine vzamejo 45-odstotni delež. »Tako kot druge evropske države, se Italija spoprijema s staranjem prebivalstva,« ugotavlja Moody’s, »vendar je italijanski položaj v primerjavi z ostalimi bolj nevaren prav zaradi omenjene razlike v stroških za pokojnine.« Agencija na koncu opozarja, da se bo to neravnovesje poglabljalo in da so zato posegu neobhodni.
Na to najnobvejše opozorilo je včeraj spet odgovoril Ciampi z običajnim zagotovilom, da posegi za sedaj niso potrebni, pritegnil pa mu je tudi tudi šef državnega računovodstva Monorchio, ki zagotavlja, da so pokojninski računi v predvidenih mejah.
_____KOPER / AMBICIOZNI NAČRTI__
Intereuropa in Luka Koper po poti združitve
Pogovori med vodstvoma podjetij so že v teku Lansko poslovanje Intereurope je bilo uspešno
KOPER - Transportni in špedicijski koncem Intereuropa, ki trg obvladuje z osmimi hčerinskimi družbami v Sloveniji in na področju nekdanje Jugoslavije ter s predstavništvi na Češkem in v Rusiji, je lani po še nepopolnih, toda finančno konsolidiranih podatkih ter kljub več kot planirano zmanjšani realizaciji iz carinskega posredovanja v celoti posloval uspešno. Lani ustvarjeni celotni dobiček naj bi bil za najmanj 12 odstotkov večji kot v letu poprej in naj bi znašal 1, 628 milijarde tolarjev, za dva odstotka povečani čisti dobiček pa naj bi bil zabeležen v višini 1, 218 milijarde tolarjev. Koncem je lani ustvaril 51, 6 milijarde tolarjev fakturirane realizacije, prihodki iz poslovanja pa so znašali dobrih 14 milijard tolarjev. Glede na leto poprej so se oboji povečali za 15 odstotkov. V Intereuropi je danes zaposlenih 2035 ljudi, za razvojne in investicijske projekte pa so lani namenili 2, 279 milijarde tolarjev, od tega v skladiščne zmogljivosti za zaokrožitev logističnih centrov v Sloveniji milijardo tolarjev, preostalo pa za nabavo 36 novih tovornjakov, računalniške in druge opreme.
Intereuropa danes razpolaga z 220 tovornjaki in 260 lažjimi vozili in
40.000	kvadratnimi metri opremljenih skladišč. S prevzemom in organizacijo blagovno transportnega centra v Varaždinu se bo kvadratura opremljenih skladišč konec meseca povečala na
50.000	kvadratnih metrov. Poleg delavnic in pisarniških prostorov ima Intereuropa še 450.000 kvadratnih metrov zemljišč in manipulativnih prostorov.
Letošnji načrt naložbenih vlaganj predvideva 1, 235 milijarde tolarjev v opremo in 527 milijonov v nepremičnine, kar je skupaj nekaj manj kot lani. Za vlaganja v druga podjetja in prevzeme pa nameravajo nameniti 1, 115 milijarde tolarjev. Takšna usmeritev naj bi se odrazila tudi v povišani dodani vrednosti pri poslovanju. Realizacija koncema Interemopa in prihodki iz poslovanja naj bi se povečali za dva odstotka,
dobiček iz poslovanja pa za 16 odstotkov. Celotni dobiček naj bi bil ob koncu leta za osem odstotkov višji, čisti pa za devet odstotkov in naj bi znašal 1, 326 milijarde tolarjev.
V razvojnem načrtu Interemope za obdobje 1998 - 2002 si je koncem kot dolgoročni cilj postavil namero z intenzivnim prilagajanjem internacionalizacije poslovanja postati vodilen slovenski ponudnik celovitih logističnih storitev in srednjevelik ponudnik teh storitev v Evropski uniji (EU). Kot so člani uprave povedali na včerajšnji predstavitvi razvojne vizije, pa se z upravo Luke Koper, ki je trenutno lastnica petih odstotkov Intereurope, na strokovni ravni dogovarjajo o morebitni združitvi obeh družb.
Družbi razmišljata o združitvi v logistični koncern, ki bi po lanskih podatkih skupaj ustvaril blizu 40 milijard tolarjev prihodkov (nad 400 milijard lir) in bil finančno in kapitalsko lažje kos konkurenci na hitro rastočem tujem trgu logističnih storitev. Na slednjem se je samo v okviru Evropske unije leta 1996 obrnilo 941 milijard dolarjev.
Intereuropa se je sicer, po podatkih o obsegu lanskega poslovanja, že uvrstila na približno 60. mesto med evropskimi špediterji in prevozniki blaga. Realna vrednost prodaje naj bi se do leta 2002 s sedanjih 31, 7 milijarde tolarjev povišala na 35, 4 milijarde tolarjev. Leta 2002 naj bi delež dobička v kapitalu ostal na sedanji ravni, in sicer naj bi čisti dobiček znašal 8, 5 odstotka.
Družbi Intereuropa in Luka Koper sta že danes poslovno tesno povezani, saj Luka tretjino svoje realizacije ustvari prek Intereurope. Analiziranje pozitivnih učinkov združitve obeh družb naj bi zaključili v mesecu dni in ob ugodnih rezultatih bo zatem z obravnavo na obeh upravah in nadzornih svetih pripravljeno pismo o nameri. Tudi po morebitni kapitalski združitvi v nov koncern, bi družbi sprva poslovali vsaka pod svojo blagovno znamko. (STA)
TELEKOMUNIKACIJE / NOVA TELEFONSKA DRU2BAVFJK
Od junija telefonski klici tudi pod znamko Adriacom
Delničarji Autovie Vente, Kiwi, Friulia in skupina podjetnikov
TRST - Junija bo postala popolnoma operativna telekomunikacijska družba Adriacom, ki je bila ustanovljena maja lani in bo delovala samo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Kot je v preteklih dneh povedal Pietro Del Fabbro, predsednik družbe Autovie Venete, ki je ena od glavnih delničarjev Adriacoma, bo deželna telecomunikacijska družba zaposlila približno 450 oseh, njen letni promet pa bo predvidoma dosegel 60 milijard lir. Poleg Autovie Venete, delniške družbe,-ki upravlja avtocesto Trst-Be-netke-Videm, je ustanovni delničar tudi rizičnokapitalski sklad Kiwi, pozneje pa se jima je pridružilo še kakih deset drugih zasebnih delničarjev, med katerimi so videmsko Združenje industrijcev, tržaška špedicijska hiša Parisi in grupa De Bettin iz Belluna.
Na skupščini delničarjev, ki je sklicana za prihodnji 15. februar, bodo obnovili upravni svet in zvišali kapitalsko glavnico na 10 milijard lir. Sedanji predsednik Adriacoma je Elserino Piol, ki je znan kot »oče« Omnitela in Infostrade. Ministrstvo za telekomunikacije bi moralo Adriacomu določiti predklicno številko še pred koncem februarja, v vodst-
vu družbe pa zagotavljajo, da bodo uporabniki z njihovimi storitvami prihranili okrog 30 odstotkov telefonskih stroškov.
Nova telefonska družba se bo posluževala para desetih snopov optičnih vlaken, ki jih je Autovie Venete napeljala vzdolž svoje avtoceste že leta 1990, za potrebe svetovnega prvenstva v nogometu. »Za uporabo te napeljave smo imeli dve izbiri,« je pojasnil Del Fabro, »ali da optična vlakna damo v najem, ali pa da jih sami uporabimo kot pravi podjetniki. Odločili smo se za drugo možnost in v nekaj mesecih so naše želje postale resničnost.« Autovie Venete so k projektu pritegnile tudi deželno finančno družbo Friulia, ki bo imela 8-odstotni kapitalski delež, največjega bo z 32% imel sklad Kiwi, Autovie pa bomo imele 30%, enako kot ostali manjši delničarji skupaj.
Del Fabbro je povedal, da bodo imeli uporabniki v Furlaniji - Julijski krajini dostop do storitev Adriacoma prek predklicne številke, ki jo bo določilo ministrstvo. Veliko zanimanje za novost vlada posebno v furlanskih podjetniških krogih, zato se bo videmska organizacija industrijcev v kratkem odločila tudi o formalnem vstopu med delničarje.
Velika industrija v enem letu ob 16 tisoč delovnih mest
RIM - Po podatkih zavoda Istat se je krčenje števila zaposlenih v veliki industriji nadaljevalo tudi oktobra lani, ko se je v primerjavi z mesecem prej znižalo za 0,5%, v primerjavi z novembrom 1997 pa za 1,9% ali za 16 tisoč enot. Padajoči trend je Istat zabeležil že septembra lani, ko se je zaposlenost glede na avgust znižala za 0,2%, glede na september 1997 pa za 1,7%. V zameno pa je Istat ugotovil rast bruto povprečne plače, in sicer za 2,8% v primerjavi z oktobrom 1997 in za 2,6% v prvih desetih mesecih lanskega leta. Zanimivo pa je, da se je istočasno rahlo znižala povprečna cena dela na zaoposlenega: za 0,8% v primerjavi z oktobrom 1997 in za 1,2% v desetih mesecih lanskega leta.
Confindustria pa je včeraj objavila projekcijo o gibanju industrijske proizvodnje v letošnjem prvem mesecu, ki kaže, da se je povprečni indeks proizvodnje (z odštetjem sezonskih vplivov) zvišal za 1,4% v primerjavi z lanskim decembrom in za 0,6% v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta. Ce pa projekcijo primerjamo na letni ravni, dobimo skoraj stabilno situacijo, saj se je proizvodnja v primerjavi z januarjem 1998 zvišala le za 0,2%. Raziskava Confindustrie navaja tudi podatke o gibanju prodaje manufakturnih izdelkov, ki se je v tekočem mesecu znižala za 2,9% v primerjavi z januarjem 1998, od tega za 3,8% prodaja na tujih trgih in za 2% na domačem trgu. Iz podatkov zavoda INPS pa izhaja, da se je v prvih osmih mesecih lanskega leta občutno zmanjšala uporaba socialnih blažilcev, in sicer za 24,1% v primerjavi z enakim obdobjem leta 1997. Najbolj je uporabo dopolnilne blagajne omejila industrija (-26,4%), na drugem mestu pa je gradbeništvo (-13,9%).
TEČAJNICE —
Z EVRO= 1.936,27 URE
		
21. JANUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	21.01.	20.01.
ameriški dolar	1,1572	1,1575
japonski jen	133,34	131,59
grška drahma	322,75	322,55
danska krona	7,4385	7,4378
švedska krona	8,9430	9,9645
britanski funt	0,70140	0,70140
norveška krona	8,6050	8,6000
Češka krona	36,060	35,773
ciprska lira	0,58163	0,58166
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,17	249,99
poljski zlot	4,1277	4,0847
slovenski tolar	188,9975	189,0666
švicarski frank	1,6030	1,6024
kanadski dolar	1,7529	1,7626
avstralski dolar	1,8171	1,8064
novozelanski dolar	2,1489	2,1499
			
21. JANUAR 1999		NAKUP/PRODAJA 1	
VALUTA			1 EVRO
portugalski escudo		200,482	
nizozemski gulden			2,20371
belgijski in luksemburški frank			40,3399
francoski frank			6,55957
nemška marka			1,95583
finska marka			5,94573
španska pezeta		166,386	
avstrijski šiling			13,7603
irski funt			0,787564
italijanska lira		1936,27	
OSTALE VALUTE	EVRO		
	NAKUP		PRODAJA
ameriški dolar	1,1651		1,1469
britanski funt	0,7092		0,6952
švicarski frank	1,6189		1,5858
danska krona	7,5760		7,2902
norveška krona	8,8042		8,4094
švedska krona	9,1329		8,6961
kanadski dolar	1,7938		1,7278
grška drahma	339,01		295,10
japonski jen	135,12		126,95
avstralski dolar	1,9023		1,7770
slovenski tolar	193,72		188,08
hrvaška kuna	8,0719		7,3104
češka krona	45,052		36,552
slovaška krona	55,35		44,028
madžarski florint	298,04		242,15
Zadruga zo.z. TRST
						
21. JANUAR 1999	EVRO			LIRE		
VALUTA	nakup	prodaja		nakup		prodaja
ameriški dolar britanski funt kanadski dolar japonski jen Švicarski frank norveška krona švedska krona grška drahma danska krona avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna	1,1696 0,7143 1,7932 132,9219 1,6321 8,7292 9,0557 327,7384 7,5599 1,8455 191,71 8,00	1,1490 0,6975 1,7511 129,7734 1,5937 8,5212 8,8483 320,1188 7,3830 1,8024 188,35 7,45		1656 2711 1080 14,57 1186 221,81 213,82 5,91 256,12 1049 10,10 242		1685 2776 1106 14,92 1215 227,23 218,83 6,05 262,26 1074 10,28 260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA			mo		LIPC	
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira			1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27		989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555	
MILANSKI BORZNI TRG
21. JANUAR 1999	INDEKS MIB 30: -2,21%
delnica	cena € var. % delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,262	■0,88	ITALGAS	5,427 +1,70	
ALLEANZA	11,198	-4,27	MEDIASET	8,211	■0,71
COMIT	5,597	-2,38	MEDIOBANCA	10,517	-2,68
BCA Dl ROMA	1,383	-2,87	MEDIOLANUM	6,662	-2,53
FIDEURAM	5,750	-2,54	MONTEDISON	0,964	-5,24
INTESA	4,785	-1,80	OLIVETTI	3,026	-2,51
BENETTON	1,583	-0,62	PARMALAT	1,341	-2,54
COMPART	0,654	-5,40	PIRELLISPA	2,386	-2,69
EDISON	10,077	4,69	RAS	10,691	-2,57
ENI	5,298	-1,43	ROLO BCA 1473	22,700 +0,30	
FIAT	2,761	4,06	SAIPEM	3,073	-2,10
FINMECCANICA	0,919	4,83	SAN PAOLO IMI	15,109	-1,98
GENERALI	37,220	-1,71	TIM	5,952	-2,66
HDP	0,608 +1,60		TELECOM ITA	8,200	-0,17
INA	2,202	-3,75	UNICREDIT	4,871	-2,12
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
KOPER / SPET ZAPLET
Hrvaška televizija začasno zasenčila koprske programe
Po ostrih protestih je ugasnilo nov močan pretvornik ob meji
KOPER - Protesti so očitno zalegli: Hrvaška televizija (HTV) je včeraj sredi opoldneva umaknila program na 27. kanalu, torej na kanalu, na katerem koprska televizija od vsega začetka oddaja v slovenskem in italijanskem programu, in sicer z Nanosa. Do novega zapleta s hrvaške strani je prišlo v prejšnjih dneh, ko je HTV vključila močan oddajnik prav v bližini mejnega prehoda Plovanija - Sečovlje in tako zasenčila koprske programe bodisi na slovenskem ozemlju, kot na primer Korte nad Izolo, Sv. Peter, okolica Sečovelj, Dragonja, ampak tudi v Savudriji, Kaštelu in drugih krajih na območju bujske in umaške občine. Novi pretvotnik HTV je bil prav nad spornimi zaselki Mlini, Bužini, Skrile in Skodelin.
Poleg koprske televizije, pripadnikov italijanske narodnosti in Uprave RS za telekomunikacije so se z ostrim protestom oglasili prav prebivalci omenjenih zaselkov, ki se potegujejo, da jih meja ne bi ločila od Slovenije in so si prav na zadnjih volitvah izborili pravico za glasovanje v Piranu. Po samo njim znanih kanalih so sedaj s hrvaške strani izvedeli, da je sporen odstotek še ne rešene meje prav njihovo ozemlje. Po najnovejšem zapletu s pretvornikom so takoj poslali protestno izjavo hrvaškemu in italijanskemu veleposlaniku v Ljubljani ter ministrstvoma za zunanje zadeve Slovenije in Hrvaške. Oglasila se je tudi Unija Italijanov, ki je predlagala, da bi se vse tri države
lotile reševanja sprejemanja koprske televizije in s tem rešile še enega od skupnih problemov narodnostnih skupnosti na širšem območju Primorja in Istre.
Take in podobne zaplete s Hrvaško pa je pričakovati vse dotlej, dokler meja med državama ne bo dokončno začrtana. Glede meje na kopnem sta predstavnika za stike z javnostjo na slovenskem in hrvaškem zunanjem ministrstvu, Branko Zupanc in Željko Trkanj ec, zagotovila, da dokončnega dogovora med ministroma ni bilo. Nova pogajanja bodo na že napovedanem sestanku sredi februarja v Ljubljani, ko bo skupna komisija za mejo predložila dodatno gradivo.
LJUBLJANA / SKLEP VČERAJŠNJE SEJE
Slovenska vlada zaščitila lipicanca
S to uredbo, ki začne veljati jutri, naj bi Slovenija imela nadzor, kateri konj je lipicanec
LJUBLJANA- Slovenska vlada je na včerajšnji seji med drugim sprejela uredbo o geografski označbi lipicanec, s katero bo zavarovala domicil lipicanca. Uredba bo objavljena jutri in bo stopila v veljavo v soboto, notificirala pa se bo tudi pri Svetovni trgovinski organizaciji in po Pariški konvenciji o varstvu industrijske lastnine. Z njo naj bi imela Slovenija nadzor, kateri konj je lipicanec, dvostranskemu sporazumu med Avstrijo in Italijo o vodenju rodovniških knjig za lipicanca pa naj bi po besedah direktorja Urada za intelektualno lastnino Bojana Pretnarja »vzela veter iz jader«.
Vlada je sprejela tudi zakonski predlog o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji za drugo branje ter za prvo obravnavo v državnem zboru pripravila predlog zakona o obveščevalno-vamostni in varnostni dejavnosti ter parlamentarnem nadzoru. Slednji je krovni zakon, oba pa sta med seboj usklajena in predstavljata kompatibilno celoto.
Vlada je sprejela tudi cilje in ukrepe politike plač v letih 1999 in 2000, ki bodo izhodišča za pogajanja s socialnimi
partnerji. Kot je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop, se bo vlada zavzemala za nadaljevanje politike plač iz preteklih dveh let na področju minimalne plače in za eskalacijo teh plač, še posebej zaradi uvedbe davka na dodano vrednost v sredini letošnjega leta. Sporazum s socialnimi partnerji naj bi bil sklenjen čimprej.
Vlada je sprejela tudi predlog državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002 ter pogajalska izhodišča za politiko konkurence in prost pretok blaga. V slednjih zahteva prehodno obdobje petih let za področje zdravil za humano uporabo in izjemo za področje nevarnih snovi.
Vlada je sprejela tudi zakonski predlog o ugotavljanju vzajemnosti, s katerim bo nadomestila zakon o načinu ugotavljanja vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev, ki ga DZ ni sprejel, določitev ugotavljanja vzajemnosti pa je nujna, ker jo določata 68. člen ustave in priloga 13 k Evropskemu pri-družitvenemu sporazumu, ki bo v veljavo stopil 1. februarja. (STA)
ČEDAD / ZGRADILI NAJ BI GA V OBČINI AHTEN
Spornega odlagališča ne bodo gradili
Vodstvo gorske skupnosti bo skupščini predlagalo, naj načrt zaenkrat umakne
ČEDAD - Načrt za odlagališče, ki je mesec dni buril duhove na območju gorske skupnosti Terske doline, je naposled odpadel. Tako so sklenili predsinočnjim na seji vodstva gorske skupnosti, ki se je za načrt zavzemala.
Zadeva sicer še ni dokončno zaključena, kajti zadnjo besedo bo izrekla skupščina gorske skupnosti naslednji teden, vsekakor pa vodstvo ustanove ni imelo druge izbire, kot da predlog umakne, potem ko so se proti njemu opredelile neposredno zainteresirane občine Ahten, Neme in Povoletto. Sedaj bo treba najti alternativno rešitev, kar ne bo lahko. Dotlej pa bo-'do občani plačevali visoko kvoto za odvažanje smeti izven ozemlja
občin, ki sestavljajo Tersko gorsko skupnost. Polemika v zvezi z odlagališčem pa je bila in bo gotovo še, priložnost za razpravo o deželnem zakonu glede odlagališč, ki ga je deželni svet odobril novembra lani. Ta zakon med drugim prepoveduje, da se odpirajo odlagališča v razdalji, bližnji od dveh kilometrov od žlahtnih kultur, ali treh kilometrov od zajetij pitne vode. Kaže, da so predstavniki videmske pokrajinske uprave na vse načine (tudi izkoriščajoč božične praznike) poskušali doseči od Dežele, da se omenjene omejitve odpravijo ali vsaj ublažijo.
Problema se bo moral lotiti deželni odbornik za okolje in načrtovanje teritorija Ciani, ki bo moral
vsekakor najti odgovor na vprašanje, kam s smetmi, kajti te bojda nikjer niso dobrodošle, vendar jih je nekam le treba spraviti.
Odlagališče, ki so ga načrtovali pri Ah tenu, bi bilo moralo pogoltniti milijon petsto tisoč kubičnih metrov odpadkov, proti njemu pa so ostro nastopili tudi vinogradniki konzorcija DOC Golli orientali del Friuli, saj spada območje v načrtovani »Park trte in vina«. Predsednik konzorcija Ermacora je dejal, da bi bila gradnja deponije v tem okolju prava kletev in je izrazil začudenje, da pokrajinska uprava po eni strani načrtuje omenjeni park, po drugi pa se ne zoperstavlja posegu, ki je z zamislijo parka v popolnem nasprotju, (du)
MARIBOR / NA OKROŽNEM SODISCU
Začetek sojenja nekdanjemu pilotu JLA
Vladimir Godiša je obtožen uporabe nedovoljenih bojnih sredstev
MARIBOR - Na okrožnem sodišču v Mariboru se je včeraj začelo sojenje nekdanjemu pilotu Jugo-slovaske ljudske armade (-JLA) Vladimirju Godiši, ki ga obtožnica bremeni, da je v času vojne za Slovenijo ob letalskem napadu na barikado v Strihovcu pri Šentilju uporabil nedovoljena bojna sredstva in način boja, ki po mednarodnih konvencijah ni dopusten.
V letalskem napadu na omenjeno barikado, ki je bila sestavljena iz vlakovne kompozicije in kamionov, so izgubili življenje štirje civilisti, več pa je bilo ranjenih. Vladimir Go-diša je v priporu od 3. septembra lani.
Odvetnik Tomislav Obrsnel, ki obtoženega zagovarja po uradni dolžnosti, je podal zoper obtožnico ugovor pravne narave. Dejal je, da obtožnica nima drugega dela, v katerem bi morala vsebovati natančen opis dejanja, iz katerega izhajajo znald kaznivega dejanja. Sodni senat je po posvetu zavrnil branilcev ugovor, zato se je glavna obravnava nadaljevala.
Obtoženi Vladimir Go-diša je na začetku obravnave dejal, da je razumel obtožnico in da je res kršil kazenski zakonik Socialistične federativne republike Jugoslavije, saj je zavestno zavrnil ukaz o borbenem delovanju po objektih v Sloveniji. Obtoženi je tudi zatrdil, da dejanja, ki mu ga očita obtožnica, ni storil ter da ni kriv. Sodišče je seznanil, da se bo branil z molkom.
Sodišče je zaslišalo priče: Jerneja Bratka, Alojza Gostenčnika, Zorana Sta-menkoviča, Vilka Pleter-
ska, Cvetka Daničiča, Andreja Lipovca in Milutina Vukosavljeviča. Priče so sicer podrobno opisale dogodek, vendar pa niso vedele natančno povedati, kakšnega tipa sta bili letati in ali sta bojno delovali obe ati le eno.
Letati JLA, ki sta izvedli napad na Strihovec, sta biti iz eskadrilje vojaških letal, ki so bila dan pred napadom na objekte v Sloveniji iz letališča v Cerkljah premeščena na letališče Plešo v Zagrebu, po napadu pa so pristala na letališču v Bihaču. Zato nobena priča ni mogla natančno povedati, s kolikšno količino in s kakšnimi bojnimi sredstvi je poletelo kakšno vojaško letalo iz letališča Plešo, kdo ga je pilotiral in s kakšnimi bojnimi sredstvi so se nato posamezna letala vrnila v Bihač.
Obramba si je prizadevala dokazati, da ni mogoče z gotovostjo trditi, katero letalo je pilotiral obtoženi Godiša in kako je bilo to letalo oboroženo oz. ati je sploh bojno delovalo. Priče so lahko povedale le, da je bil Godiša v eskadrilji vojaških letal, ki so poletela proti Sloveniji, že naslednji dan po pristanku v Bihaču pa je skupaj s še nekaterimi piloti zavrnil ukaz o bojnem delovanju po objektih v Sloveniji, zato ga je vojaška policija JLA aretirala.
Sojenje se bo nadaljevalo 2. februarja z zaslišanjem prič, ki na današnjo obravnavo niso prišle. Na glavni obravnavi, 4. februarja, pa bodo v navzočnosti izvedenca letalske stroke predvajati dve videokaseti o napadu na Strihovec, s katerimi razpolaga sodišče. (STA)
Kmalu sporazum o ustanovitvi Kraškega regijskega parka
LJUBLJANA - Minister za okolje in prostor Pavel Gantar se je z župani kraških občin Sežana, Divača, Komen, Hrpelje-Kozina, Miren-Kostanjevica in Koper v torek, 19. januarja pogovarjal o odprtih vprašanjih v zvezi z obravnavo odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega načrta Slovenije in v tem dokumentu opredeljenega Kraškega regijskega parka.
Na sestanku so se dogovorili, da bodo ministrstvo za okolje in prostor ter občine v roku enega meseca podpisali sporazum o ustanovitvi Kraškega regijskega parka, so sporočili z omenjenega ministrstva. Ustanovljena bosta strokovni in projektni svet, v katerem bodo poleg predstavnikov ministrstva sodelovali tudi župani kraških občin.
Občine sicer načeloma niso nasprotovale ustanovitvi parka na njihovem območju, vendar se je pojavljalo vprašanje, ali bo načrtovani park bistveno omejil njihove razvojne možnosti oz. razvoj večjih središč. Minister Gantar je zagotovil, da bodo parke ustanavljali le s soglasjem lokalnih skupnosti. Poudaril pa je tudi, da načrtovani parki za lokalne skupnosti predstavljajo predvsem razvojni instrument. (STA)
Dol.febraarja rok za prošnje za prispevke
TRST - Deželno ravnateljstvo za izobraževanje in kulturo obvešča, da 1. februarja poteče rok za vložitev prošenj za prispevke, ki so predvideni po deželnem zakonu 46/91. Ravnateljstvo opozarja vse ustanove, kulturna in rekreativna društva, knjižnice in Občine naj pravočasno vložijo prošnje.
Prošnje je treba nasloviti na Deželno, ravnateljstvo za izobraževanje in kulturo - Služba za deželne in manjšinske jezike - Ul. sv. Frančiška 37 v Trstu in jih vlagatelji lahko izročijo osebno ali pa pošljejo po pošti (v tem primeru bo veljal datum poštnega žiga). Lahko pa jih tudi izročijo pri videmskem odseku Službe za deželne in manjšinske jezike na Trgu XX. septembra 23.
V obeh uradih so na razpolago obrazci za prošnje tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. V obeh jezikih so tudi obrazci za predložitev obračuna za prispevke iz leta 1998. Obračun je treba predložiti v marcu.
SKGZ in SSO sta priporočila vsem organizacijam in društvom, naj vložijo prošnje v slovenskem jeziku.
LJUBLJANA / VLADA BO MORALA SPET VLOŽITI ZAKON
0 vzajemnosti prihodnji teden
Ta zakon je sestavni del pridružitvenega sporazuma z EU
LJUBLJANA - Drža-
Priznanje
zamejskim
kulturnim
delavcem
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu bo danes, 23. januarja, ob 10. uri slavnostna podelitev najvišjih priznanj Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 1998.
Slavnostni govornik bo predsednik upravnega odbora sklada Danijel Božič, nagrajencem pa naj bi čestital tudi minister za kulturo Jožef Školč.
V priložnostnem programu bo nastopila pevska skupina Drumlca KUD Sava Kranj pod vodstvom Branke Potočnik.
Zlato plaketo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 1998 bo prejel Janez Karlin, bronaste plakete sklada pa bodo prejeli Milko Cibic kulturni delavec na proseku, Franc Černelč, Stanko Jericijo, kulturni delavec na Goriškem, Vuka Kumar-Hiti, Darij Pobega, Jelka Roj-šek in mešani zbor Avgust Pavel. (STA)
vni zbor (DZ) nadaljuje izredno zasedanje, na katerem je predsednik DZ Janez Podobnik v skladu z dogovorom na kolegiju ugotovil, da je postopek pri sprejemanju zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah končan. S tem je DZ razrešil včerajšnji postopkovni zaplet, ki je nastal po dvakratni zavrnitvi naslova predlaganega zakona. V nadaljevanju zasedanja je DZ prešel na poslanske pobude in vprašanja.
Nastale razmere po končanem zakonodajnem postopku naj bi preučila vlada in po pričakovanju večine članov kolegija predsednika DZ nov zakon ponovno vložila čimprej, o njem pa naj bi DZ na novi izredni seji odločal predvidoma prihodnji
teden. S tem naj bi zakonodajalec predvidoma ulovil še zadnji rok za uveljavitev zakona pred začetkom veljave pridružitvenega sporazuma z EU.
Poslanke in poslanci so včeraj ob odločanju o predlogu zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah v drugem branju celotno vsebino zakona potrdili s potrebno dvotretjinsko večino, ob glasovanju o naslovu zakona pa kar dvakrat ni bilo potrebne večine glasov. Po pojasnilih parlamentarne pravne službe naslov zakona sicer ničesar ne ureja, je pa posledica vsebine zakona in je sestavni del zakonskega predloga. Po poslovniku DZ pa zakonskega predloga ni mogoče obravnavati v tretjem branju, če nima vseh se-
stavin. Tako ostaja le možnost, da predsednik DZ ugotovi, da je zakonodajni postopek končan oz. da ni možna tretja obravnava.
Vlada je tako doslej že dvakrat predložila zakon, ki naj bi urejal vprašanje pravice tujcev do nepremičnin v naši državi. Prvič je šlo za predlog zakona o pogojih za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ki ga je DZ obravnaval konec lanskega leta in iz katerega so poslanci po končanem odločanju izločili najbolj bistvene člene in tudi naslov zakona. Pri drugem poskusu pa je včeraj vsebina novega predloga zakona o ugotavljanju vzajemnosti pri pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah sicer v DZ dobila potrebno podporo, sam naslov zakona pa ne. (STA)
SMUČANJE / ŽENSKI SMUK V GORTINI
Kostnerjeva se vrača v formo
Ladinka končno na zmagovalnem odru (2.) Prva zmaga Francozinje Cavagnoud
GORTINA D’AMPEZZO - Po Avstrijkah, Nemkah, Švedinjah, Slovenkah, Američankah, Norvezankah in Hrvaticah so zmago v letošnjih tekmah ženskega dela svetovnega pokala v alpskem smučanju konCno dočakale tudi Francozinje. Na smuku v Gortini d‘Am-pezzo je bila namreč najhitrejša veteranka Regine Cavagnoud, ki je za 14 stotink sekunde prehitela domačinko Isolde Kostner ter za 20 stotink Nemko Hilde Gerg. Za Cavagnuodovo je to prva zmaga v »belem cirkusu« sploh.
Ladinka Kostnerjeva, ki je na progi Olimpia zmagala v karieri že štirikrat, je konCno pokazala svoj pravi obraz. Svoje uvrstitve se je na cilju zelo veselila, Čeprav si je zmago v bistvu zapravila sama zaradi napake na prvem grebenu Pomedeš. Kostnerjeva je bila v zadnjih tednih deležna mnogo kritik zaradi slabih rezultatov, zato ji včerajšnje drugo mesto vrača nekaj več samozavesti pred nastopom na SP
»V Vailu nisem nikoli zmagala, toda proga mi je všeč in ustreza mojemu slogu«, je vCeraj povedala Kostnerjeva.
Ostale Italijanke so se odrezale bolj slabo, Slovenke pa so tekmovale v skladu s pričakovanji. Mojca Suhadolc je zasedla solidno 15. mesto.
Danes bo v Gortini še superveleslalom.
Vrstni red: 1. Cavagnoud (Fra) 1:31, 06 (102.789 km/h); 2. Kostner (Ita) +0, 14; 3. Gerg (Nem) +0, 20; 4. Haeusl (Nem) +0, 22; 5. Rey-Bellet (Svi) +0, 36; 6. VViberg (Sve) +0,43; 7. Masnada (Fra) +0, 46; 8. Goetschl (Avt) +0, 53; 9. Dorf-meister (Avt) +0, 66; 10. Helen Marken (Nor) +0, 77; 11. Ertl (Nem) +0, 86; 12. Berthod (Svi) +0, 91; 13. Turgeon (Kan) +0, 96; 14. Suchet (Fra) +1, 10; 15. Suhadolc (Slo) +1, 26; 19. Bassis (Ita) +1, 46; 24. Bračun (Slo) +2, 08; 25. Mer-lin (Ita) +2, 27. Skupno smuk: 1. Got-schel (Nem) 360, 2. Gerg (Nem) 309, 3. Meissnitzer (Avt) 308; 4. Cavagnoud eFra) 295, 5. Kostner (Ita) 287. Skupno: 1. Meissnitzer (Avt) 1170, 2 Gerg (Nem) 937, 3. Ertl (Nem) 784, 4. VViberg (Sve) 768, 5. Gotschl (Nem) 582, 6. Cavagnoud (Fra) 554 ‘7. Rey Bellet (Svi) 550, 8. Kostelic (Hrv) 538.
r SMUČANJE / V KITZBUHLU n
Patrick OrHieb nova žrtev »morilske proge«
Avstrijec si je zlomil stegnenico in medenico - Kjus najhitrejši
KrTZBUHEL - Legendami »Petelinji greben« je zahteval še eno žrtev. Na treningu smuka pred tekmo za svetovni pokal v avstrijskem Kitzbuehlu se je namreč tam težje poškodoval tudi domači nekdanji olimpijski zmagovalec (1992) in svetovni prvak (1996) Patrick Or-tlieb, ki si je pri padcu zlomil vrat stegnenice, doživel pa je tudi poškodbo medenice. Zanj je tako letošnja sezona že končana, bržkone pa je pod vprašajem tudi nadaljevanje kariere, saj je Avstrijec star 31 let.
Ortlieb je poškodbo »staknil« na istem mestu kot dan prej Kanadčan Brian Stemmle, sezono pa je v Kitzbuhlu letos že zaključil tudi Slovenec Andrej Jerman, ki je padel na torkovem treningu. »Petelinji greben« je leden, tristo metrov dolg »zid«, ki ga smučarji prevozijo s hitrostjo okoli 120 km na uro. Padec je mogoCe povezati z veliko željo avstrijskih smučarjev, da si v izjemno močni konkurenci rojakov izborijo mesto v reprezentanci za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v Vailu, kar jih sili v tveganje.
Najboljši čas je na treningu dosegel Norvežan Lasse Kjus. Z zaostankom 11 stotink sekunde je drugi čas dosegel Avstrijec Stephan Eberharter, tretji pa je bil Eberharterjev rojak Andreas Schifferer. Italijan Kristian Ghedina je bil sedmi (0, 98), Peter Runggaldier pa deveti (+1, 22). Mojstrančan Aleš Brezavšček je dosegel 19. čas (+2, 33).
TENIS / AUSTRAL1AN OPEN
Izločen 8. nosilec
Rusedskega ugnal Američan Goldstein
MELBOURNE - Za presenečenje drugega kroga odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu je poskrbel Američan Paul Goldstein, ki je s 6:4, 6:7 (9:11), 7:6 (7:5) in 6:2 izločil osmega nosilca Britanca Grega Rusedskega. Kar 31 dvojnih napak Ane Kurnikove pa na drugem igrišču ni uspela kaznovati Japonka Miho Saeki. Mlada Rusinja je tako kljub vsemu napredovala v tretji krog.
»Mislim, da je bil glede na položaj na igrišču nekoliko preveč ‘zafru-striran'. Meni so tokrat uspevali nekateri udarci, za katere je mislil, da mi ne bodo uspeli, s čimer sem mu verjetno k temu še pripomogel,« se je po zmagi nad Rusedskim ši-rokoustil mladi Američan, Britanec, na drugi strani, pa je ostal "gentel-manski" do konca: »Igral je odlično. Včasim sem že mislil, da sem osvojil točko, potem pa se je spet zgodilo kaj nepričakovanega.«
Kljub številnim napakam pri začetnem udarcu - nekatere žoge so letele daleč Cez črto, ki označuje polje, kamor morajo igralci na začetku udariti žogico - pa je bilo občinstvo vseskozi na strani vitke Kurnikove. Za svojo zmago je tokrat Rusinja porabila kar dve uri in pol. V tretjem nizu je tako vodila že s 5:0, imela dve žogi za zmago, a naredila dvojno napako št. 21, kmalu zatem še dvojno napako št. 22 in...izgubila pet iger, s čimer je nato svojo glavo morala reševati še mnogo dlje, kot je bilo pričakovati. Zadnji tretji niz je dobila šele z 10:8. V zadnjih štirih tekmah je tako naredila kar 91 dvojnih napak pri začetnem udarcu. »Danes sem se zares opekla. Moj nos mi
Pat Rafter
gori. Sicer je bil dober dvoboj, ampak zelo sem vesela, da ga ja vendarle konec,« je dejala izmučena Kurnikova.
Medtem je šesta nosilka naturalizirana Američanka Monica Seleš svoj rekord neporaženosti na odprtem prvenstvu Avstralije še podaljšala. S 6:1 in 6:4 je odpravila Francozinjo Alexio De-chaume-Balleret. Sicer pa nosilke v Melbournu - za razliko od Španke Aranbce Sanchez-Vicario, ki je že izpadla - zaenkrat nimajo večjih težav. Tako so zmagale Francozinja Mary Pierce (7.), Nemka Steffi Graf (10.), Francozinja Sandrine Testud (14.), Južnoafričanka Amanda Coetzer (16.) in Švicarka Martina Hingis (2.).
Od Italijanov je v igri le še Gianluca Pozzi, ki je imel precejšnjo srečo, saj je njegov nasprotnik Francoz Lionel Roux odstopil v četrtem setu zaradi bločein v gležnju. Pozzi je tedaj vodil z 2:6, 6:3, 6:1, 3:0. Levoroki tenisač iz Barija se bo v tretjem krogu pomeril z Way-neom Blackom (Zim-babvve). Med ženskami se je Adriana Serra Zanetti že preselila med gledalce. S 6:3, 6:1 jo je premagala Belgijka Sabine Appel-mans.
KOŠARKA / V EVROLIGI
Neustavljivi Union
SKUPINA G
Teamsystem - 01ympiakos 60:63 (27:28)
TEAMSVSTEM: Mulaome-rovič (0/1, 0/2), Jarič 9 (4/4, 0/3), Fučka 13 (5/9, 1/1), Da-miao 10 (4/8), Del Negro 9 (3/6, 1/1), Myers 6 (1/4), Gay 1, Karnisovas 10 (2/6, 0/3), Chiacig 2 (1/5).
OLVMPIAKOS: Komazec 5 (1/2, 0/3), Goldwire 11 (0/3, 2/6), Vuksešvič 2 (1/2), Papa-nikolau 9 (1/3, 2/4), Fassoulas, Tomič 6 (0/1, 2/3), Tarlac 24 (10/12,0/1), Rogers 6 (3/5).
PM: Teamsystem 14:19, 01ympiakos 13:18. Skok: Teamsystem 28, 01ympiakos 32. Tri točke: Teamsystem 2:10,01ympiakos 6:17.
BOLOGNA - Teamsystem je v 8. minuti drugega dela zaostajal za deset točk (38:48), največ preglavic mu je povzročal Tarlac (24 točk, 12 skokov), a je reagiral, celo povedel, pet sekund pred koncem pa izenačil s prostima metoma Myersa. Bolonjčane je obsodil met Tomiča ob zvoku sirene z razdalje kakih 10 metrov.
Samara - Kinder 61:71 (35:37)
Bolonjski Kinder je na oddaljenem gostovanju v Rusiji dosegel pričakovano zmago, h kateri so največ prispevali Ri-gadeua (19 točk), Nesterovič (15) in .Olovvokandi (12). Slednji naj bi se vsekakor vrnil v NBA še pred februarskirh iztekom pogodbe s Kinderjem. S tem je povezan tudi včerajšnji prihod Billa Edvvardsa v Bologno. Sedemindvajsetletni ameriški dvometraš, ki je že igral v Veroni, Vareseju in Rimu, bi lahko ostal v Italiuji do konca sezone. Pogodbo bo morebiti podpisal po izčrpnem zdravniškem pregledu. Edvvards bi začasno nadomestil Predraga Daniloviča, po njegovem okrevanju pa Olovvokandija.
Ostali izid: Paok Solun -CSKA 69:71 (47:36). Vrstni red: 01ympiakos 20, Kinder 16, Teamsystem in CSKA Moskva 14, Paok 12, Samara 2.
SKUPINA F
Varese - Maccabi 100:96 po enem podaljšku (41-48, 79-79)
VARESE: Pozzecco 18 (5/7,
2/5), Mršič 22 (5/7, 2/6), Me-neghin 14 (1/2,4/8), De Pol 14 (2/9, 1/3), Santiago 11 (4/8), Vescovi 7 (3/5, 0/2), Galanda 11 (2/3, 1/4), Zanus Fortes 3 (1/1).
MACCABI: Henefeld 6 (3/4), Goodes, Sharp 3, Radulovič 6, Alexander 16, Shelef 2, Katash 35, Sheffer 15, Be-noit 13.
PM: Varese 24:30, Maccabi 23:31. TRI TOČKE: Varese 10:28, Maccabi 11:24.
Ostala izida: Saratov - Eles Pilsen 66:77, Tau Vitoria - Pa-nathinaikos 74:77 (46:35). Vrstni red: Panathinaikos 26, Efes Pilsen 18, Tau Vitoria in Varese 12, Maccabi 10, Saratov!.
SKUPINA H
Ulker - Union Olimpija 61:71 (36:34)
ULKER: Koturovič 5 (3:4), Erdenay 26 (1:1), Anderson 10 (3:6), VVinslovv 10, Rankin 8 (2:3), Vildirim 2.
UNION OLIMPIJA: Duščak 4 (2:2), Kraljevič 10 (4:5), Zdovc 12 (7:9), Kotnik 16 (2:3), Taylor 10 (1:4), McDonald 13 (5:5), Mutavdžič 6.
PM: Ulker 9:14, Union Olimpija 21:28. TRI TOČKE: Ulker 4:14 (Erdenay 3, Anderson), Union Olimpija 2:9 (Zdovc, Taylor).
CARIGRAD - Zmagovitemu nizu Uniona Olimpija ni videti konca. Tokrat je pokleknil še turški prvak, ki je bil zlasti v drugem delu tekme povsem brez moči proti agresivni ljubljanski obrambi. Z deseto zmago v evropski ligi si je slovenski prvak najverjetneje že zagotovil prvo mesto v skupini, kar pomeni, da se bo v osmini finala pomeril s cetr-touvrščeno ekipo skupine E.
Union Olimpija je začela zelo obetajoče, saj je do 5. minute zgrešila vsega en met na koš (rezultat 7:13), toda gostje so prednost tako hitro, kot so do nje prišli, tudi zapravili. Gostitelji so prvič povedli v 10. minuti (21:19), potem ko Zdovc nikakor ni mogel ustaviti Erdenaya, Taylor pa ni bil kos 203 centimetrov visokemu Winslowu. Omenjena igralca sta do sredine prvega dela dosegla skupaj 19 točk.
Drugi polčas je bil povsem druga zgodba. Začetni delni izid 8:0 je napovedal novo slavje Ljubljančanov, vsi dvomi o zmagovalcu pa so bili rešeni slabih pet minut pred koncem, ko se je prednost ustavila na 11 točkih (47:58).
»V drugem polčasu smo znova igrali fenomenalno v obrambi, ustavili Erdenaya in zabeležili lepo zmago. Novak je odlično zamenjal Zdovca, ki si je prehitro nabral štiri osebne, uspešno pa smo ustavili tudi njihovega‘playa‘Andersona,« je dejal direktor kluba Lorbek
Ostala izida: Zadar - Real Madrid 68:73 (38:39), Alba Berlin - Villeurbanne 73:71 (41:35). Vrstni red: Union Olimpija 20, Real Madrid in Villeurbanne 16, Ulker Carigrad 10, Zadar in Alba 8.
SKUPINA E
Izidi: Gibona - Zalgiris 71:79 (28:33), Greena zvezda -Fenerbache 88:66 (46:28), TDK Manresa - Pau Ortehz 51:69. Vrstni red: Zalgiris 20, Fenerbache in Pau Orteh 12, Gibona 10, Greena zvezda in Manresa 8.
NOVICE
»Samaranch je dobro vedel, kaj se dogaja«
LAUSANNA - Podkupovalna afera v zvezi s kandidaturami za organizacijo olimpijskih iger vse bolj zajema tudi Mednarodni olimpijski odbor. Glasnik odbora »Pierre de Coubertin« princ Frederik von Sachsen Lauenberg je v pogovoru za avstralski radio zatrdil, da je predsednik MOK Juan Antonio Samaranch dobro vedel, da so se nekateri elani njegove organizacije pustili podkupiti, a ni storil ničesar. Amsterdam naj bi za poletne igre leta 1992 ponujal elanom MOK diamante in družbo prostitutk. Položaj Salt Lake Cityja, organizatorja prihodnjih zimskih olimpijskioh iger, je Čedalje bolj negotov, saj so proti elanom iniciativnega odbora uvedli kar pet razhenih preiskav.
Čaja ni več trener Pompee
RIM - Attilo Gaja ni veC trener rimskega košarkarskega prvoligaša Pomepa. Vest je sporočil sam predsednik kluba Giorgio Corbelli. »Ekipa je popustila že pred enim mesecem. Trenerju smo še naprej zaupali, a se moštvi ni pobralo, iz KoraCevega pokala pa nas je izločila povsem nepoznana ekipa kot je ruski Arsenal,« je svojo odlociotev utemeljil Corbelli, ki je tudi zanikal, da naj bi za novega trenerja že imenoval Valena Bianchinija.
Rodman se je spet premislil
VVASMNGTON - Dennis Rodman se je vnovič pre-mislil. Temperamentni košarkar, ki je sprva napovedal, da bo kariero nadaljeval šele prihodnje leto, je sporočil, da bo v NBA ligi igral že letos. Lahko bi ostal v Chicagu ali pa se preselil k Los Angeles Lakersom ah New York Knicksom.
Schumacher pričakuje dvoboj z McLamom
MADONNA Dl CAMPIGLIO - Ferrarijev dirkač Michael Schumacher je prepričan, da se bosta v novi sezoni formule ena za naslov prvaka še naprej potegovali samo moštvi Ferrarija in McLama. Po njegovem mnenju je Ferrari lani izgubil zaradi slabega začetka sezone in težav z gumami goodyear. Ferrarijev as meni, da bosta Hakkinen in Coulthard letos enako nevarna. Jordan in VVilliams lahko zmagata na kaki dirki, ne bosta pa posegla v boj za naslov. VVilliams ima poleg tega dokaj slab motor.
Tuero ostaja pri Minardiju
BUENOS AIRES - Argentinski voznik formule 1 Estebano Tuero bo tudi v sezoni 1999 ostal za volanom italijanskega Minardija. Kdo bo drugi dirkač, zaenkrat še ni znano. Minardi v prejšnji sezoni ni osvojil nobene točke za svetovni pokal, Tuero, ki je v formulo 1 prišel po zaslugi visokih sponzorskih sredstev, pa je dirke bolj ali manj zaključeval ob tekmovališčih.
Lombardo v Lazio
LONDON - V nadaljevanju prvenstvene sezone bo nogometaš Attilo Lombardo, dosedanji član angleškega Ciystal Palacea, igral pri rimskem Laziu. Bivši reprezentant naj bi do konca sezone zaslužil v Rimu eno milijardo lir.
Aime Jacquet najboljši trener
PARIZ - Trener svetovnih prvakov Francoz Aime Jacquet je najboljši reprezentančni trener leta 1998 po izboru Mednarodne zveze za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS), na drugem mestu pa je Hrvat Miroslav BlaževiC. Najboljši klubski trener lanskega leta je Italijan Marcello Lippi (Juventus Torino). Vrstni red trenerjev leta 1998, reprezentance: 1. Aime Jacquet (Fra) 259 točk; 2. Miroslav BlaževiC (Hrv) 148; 3. Guus Hiddink (Niz) 109 . Klubi: 1. Marcello Lippi (Ita, Juventus Torino) 154 točk; 2. Josef Heynckes (Nem, Real Madrid) 134; 3. Alex Ferguson (Ang, Manchester United) 88.
Danes igra za vas Totocalcio I Obvestila
Mitja
Stefančič
Bologna-Milan	X
Empoli - Fiorentina	2
Infer-Cagliari	1
Juventus-Perugia	1
Lazio - Piacenza	1
Salernitana - Roma	X 2
Sampdoria - Udinese	1 X
Venezia - Bari	2
Vicenza - Parma	2
Cremonese - Napoli	X 2
Treviso - Ravenna	1 2
Modena - Alzano	1 X 2
Atl.Catania - Palermo	1 X 2
Mitja Stefančič (letnik 1980) se je začel ukvarjati z minibasketom pri sedmih letih pri Bregu. Po treh letih igranja pri tem društvu je prestopil k Jadranu, pri katerem je nastopal v prvenstvih propaganda, dečkov, naraščajnikov in kadetov. Kot mladinec je nato igral pri Boru, zadnji dve leti pa nastopa tudi v članski ekipi Cicibane. Eno leto je igral tenis pri Gaji. Navdušuje se tudi nad nogometom.
Prejšnji teden je Silvio Bezin pravilno napovedal 10 rezultatov.
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa za Zoncolan v nedeljo, 24. januarja, ob 6.30 z Opčin (Bar Centrale). JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja danes, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-monografije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni!
SD BREG obvešča, da bo danes, 22. trn. ob 20.30 v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger, avtorjev Branka Lakoviča, Maria Magajne in Bojana Pavletiča, ter knjige Tisti vonj po Krasu, avtorja Dušana Jelinčiča.
Veliko pričakovanje za jutrijšnjo premiero filma Emiija Kusturice
V Trstu se jutri zveCer obeta izjemen kulturni dogodek. V okviru mednarodnega filmskega festivala Alpe Adria Cinema bodo namreč predvajali prvi dolgometraž-ni film Emirja Kusturice »Nevjeste dolaze« (Neveste prihajajo), ki ga je sloviti sarajevski režiser posnel v sodelovanju z Ivico Matičem. Zaradi izrednega zanimanja bodo film predvajali ob 20.uri v gledališču Miela in nato še ob 23.30 v kinodvorani Excelsior (Ul.Muratti). Prireditelji se tako hočejo izogniti gneči, ki je nastala ob predvajanju Bure 'Baruta (Smodnišnica) Beograjčana Gorana Paskaijeviča, ko del občinstva žal sploh ni mogel v dvorano.
Film iz leta 1978, ki bo jutri na sporedu v Trstu, je po mnenju kritika Sergija Grmeka Germanija najboljši Kusturičev film in je tematsko vezan na znani »SjeCas li se Dolly Bell? (Ali se spominjaš Dolly Bell?) iz leta 1981, ki je osvojil zlato palmo v Cannesu. Kusturičev prvenec bodo prvič predvajali v tujini, saj ga je doslej le enkrat predvajala sarajevska televizija.
Temu naj dodamo, da bo v začetku marca v Mieli celovita retrospektiva vseh Ku-sturičevih filmov, ki je v teh dneh na ogled v nekaterih italijanskih mestih.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi -Dvorana Tripcovich
Danes, 22. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Albertom Doh-menom«.
V	ponedeljek, 25. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Ste-fanio Donzelli«.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče iz Abru-cov, Pirandellova komedijo »Gosi e (se vi pare)«. Režiser Lorenzo Salveti. Predstave: danes, 22. in jutri, 23. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. jan. ob 16.00.
V	torek, 26. januarja ob 20.30, v sredo, 27. januarja ob 16.00, 28., 29. in 30. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 31. januarja ob 16.00, bo Novo gledališče - Diana Orsi podalo delo Peppina De Filippa »Don Raffaele il trombone cupido scherza e spazza«. Režija Silvio Orlando.
V	torek, 2. ob 20.30 in v sredo, 3. februarja ob 16.00 bo gledališka skupina La Fami-glia delle Ortiche, podalo delo »La solitudine nei cam-pi di cotone«. Režija Cherif.
Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada
Gledališče Cristallo Od 29. januarja do 7. februarja, George Bernard Shaw »La professione della signora VVarren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 29. in 30. januarja ob 20.30, 31. januarja ob 16.30, 2. februarja ob 16.30, 3., 4.,
5.,	in 6. februarja ob 20.30 ter 7. februarja ob 16.30.
22. januarja ob 20.30 in jutri, 23. januarja ob 16.30,
Vittorino Andreoli »El ma-to«.
V	nedeljo, 24. januarja ob 11. uri otroška predstava »I tre porcellini«.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asi-nelli« bo v soboto, 30. ob
20.30	in v nedeljo, 31. januarja ob 17.30 ter ponovitvi v soboto, 6. in v nedelno, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbouma »Camere da let-to«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 27. januarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu - predvajali delo »Maria della Baia degli angeli« Manuela Pradala.
NABREŽINA
Gledališka dvorana (občinski trg)
V	nedeljo, 24. januarja ob 17. uri bo gledališče La Contrada podalo delo »Nagajiva princesa«.
DOL (Gorica)
Kulturni dom
V	nedeljo, 24. januarja ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
Jutri, 23. januarja ob 19.30 in ob 22.00 Beppe Arena »On-de riflesse«.
V	torek, 26. januarja ob
19.30	in ob 22.00 - skupina »Časa degli Alfieri« bo v režiji Luciana Nattina podalo Magrisovo pripoved »II Conde«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
27.,	28., 29., 30. in 31. januarja bo Piccolo Teatro di Milano podalo delo »La grande magia«, pravljico v treh dejanjih E. De Filippa. Režiser Giorgio Strehler.
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 22. januarja ob 18.00 in 20.30 komična drama »Življenje je lepo«. Režija Roberto Benigni.
Jutri, 23. januarja ob 20.00, gledališka predstava s SSG iz Trsta z delom »Master Class«. Režija Vito Taufer.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo jutri, 23. januarja in 5. februarja vedno ob 20. uri.
28. januarja ob 20.00 premiera: Samuel Beckett, »Konec igre«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
22. in 25. januarja ob 19.30,
26.	jan. ob 15.30 in 19.30,
27.	jan. ob 19.30 VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
Jutri, 23. januarja ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
28.	januarja ob 19.30 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
Cankarjev dom
V sredo, 27. in v četrtek, 28. januarja ob 20. uri monodrama »Karajan C.«. Besedilo in režija Dušan Jovanovič, igra Branko Šturbej.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA ■ GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Jutri, 23. jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob
16.00,	v torek, 26. jan. ob 20.30, v četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00, »Salome« Riharda Straussa.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 25. januarja ob 20.30 nastop Tria iz Parme.
športna palača (čarbola)
V petek, 29. januarja dobrodelni koncert, ki ga bo
imel Luca Carboni ob 5. obletnici smrti Marka Lucchetta, Saša Ote, Darija D’Angela, Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi.
BOUUNEC
Gledališče France Prešeren
V	nedeljo, 24. januarja ob 17. uri, 5. revija kraških pihalnih godb.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 22. januarja ob 20.30 nastop sopranistke Eteri Gvazava na klavir jo bo spremljal Charles Spencer.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	četrtek, 28. januarja ob 20.30 nastop Komornega zbora »Ipavska« in glasbeni atelje Emil Komel. Dirigent Matjaž Sček.
______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 25. januarja, nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
V	ponedeljek, 1. februarja nastop komornega orkestra »Ferenc Liszt« iz Budimpešte.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	sredo, 27. januarja ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani nastop Simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani.
V	petek, 29. januarja ob 20. uri Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Lior Shambadal, solist Anton Sorokovv, violina.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
V	torek, 26. januarja ob 20. uri, bo v viteški dvo-
rani, četrti koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«. Godalni kvartet Tartini, Harald Schoneweg, viola, Igor Mitrovič, violončelo.
DOBROVO
Na Dobrovem gradu bo danes, 22. januarja ob 20. uri nastop Tria Luwigana.
______________KOROŠKA___________________
CELOVEC Mestno gledališče
23.,	26. in 28. januarja ob 19.30 - La clemenza di Tito (opera - W. A. Mozart).
29. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi).
Danes, 22., 24., 28. in 30. januarja ob 19.30 -Czardasova kneginja (opereta - E. Kalman).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
APT (Ul. san Nicolo, 20): Cesare Serafino, razstavlja do 23. januarja. Umik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih pa je razstava zaprta. Galerija N. Bassanese, (Tpg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
A rt Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 23. januarja, grafična razstava italijanskih umetnikov. Umik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 ter
od 16.30 do 19.30.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
NABREŽINA
V Kamnarski hiši Iga Grudna (Nabrežina 158) bo
danes, 22., jutri, 23. in v nedeljo, 24. januarja na ogled razstava z naslovom Kreativne Silnice. Razstavljajo elani KUD Magnet. Umik: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: v sredo, 27. januarja ob 18.00 otvoritev razstave Zore Koren Skerk.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENEJO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca
1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
SLOVENIJA
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
NOVA GORICA
Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Umik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Umik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
URICA
Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob mah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska
zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. Več-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: študijska razstava Jožefa Petkovška »Podvojene slike«.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. febraarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
S
RAJ 1
	Euronevvs	
	Pregled tiska	
	Jutranja razvedrilna od-	
	daja Unomattina (vodita	
	Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00,	m
	7,30,8.00, 8.30, 9.00,	
	9.30) dnevnik, 7.35 go-	S
	spodarstvo	SBjj
	Film: Amore tzigano	
	(kom., ZDA ’34, i. Katha-rine Hepburn, J. Beal)	
	Dnevnik	
	Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)	A
	Vreme in dnevnik	
B	Dnevnik, 13.55 Gospo-	
	darstvo	
n	Nan.: 11 tocco di un ange-	
	lc (i. R. Downey)	
	Dok.: Kvarkov svet	
	Variete za najmlajše: Sol-	
	letico (vodita Irene Ferri Mauro Serio), vmes ri-	
	sanke Princesa Sissi in	
	nan. Zono	
	Danes v parlamentu	
	Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika	
	Dnevnik	
	Variete: In bocca al lupo!	
	(vodi Carlo Conti)	Ujuj
	Vremenska napoved	
	Dnevnik	
	Aktualna odd.: 11 fatto	
	Kviz: La Zingara	
	Dokumenti: Potovanje v naravo, znanost in tehno-	
	logijo - SuperKvark (vo-	
	di Piero Angela)	
	Dnevnik	
	Film: Donne in un giorno di festa (dram., It. ’93, i. Francoise Fabian)	
	Dnevnik, zapisnik, horo-	
	skop, vreme	
	Aktualno: 11 grillo, 1.20 Aforizmi	
K RAI 2
Variete za najmlajše: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Kronika v živo: Vita in diretta (vodi Michele Cu-cuzza), vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme
Film: Caro papa (dram., It. '79, i. V. Gassman)
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Sola v živo
SP v smučanju: moški smuk, 1. tek Zgodovina smo mi Dnevnik
SP v smučanju: moški smuk, 2. tek
Aktualno: Tisoč in ena Italija
Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Pravljice in risanke Športno popoldne, vmes (16.00) SP v biatlonu Dokumenti: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo)
Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Superman TV film: La testimone (thriller, Nem. ’95, i. N. Kronjager)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Islam, 0.00 Media/Mente Dnevnik, pregled tiska
§8 RETE 4
ITAUA 1
$r Slovenija 1 {r Slovenija 2
	Nad.: Un volto, due don-		Otroški variete Ciao ciao
	ne, 6.50 Regina		mattina in risanke
	Pregled tiska	Kvgi|	Nan.: Mr. Cooper, 9.50
	Nad.: Guadalupe, 9.45		Mac Gyver
	Alen, 10.45 Febbre d’	imS	SP v smučanju: ženski
	amore		superveleslalom
	Peste e corna		Šport, 12.25 Odprti stu-
	Dnevnik		dio
n	Aktualno: Forum	n	Nan.: Baby Sitter
B	Dnevnik Tg 4	ngj	Risanke: Simpsonovi
H	Kviz: Kolo sreče	lEKM	Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
	Nad.: Sentieri - Steze		
	Film: Appassionatamen-		Nan.: Bevei!y Hills (i. Ja-
	te (dram., It. ’54, i. A.		son Priestley)
	Nazzari, M. bru)	mm	Variete za najmlajše,
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		vmes risanke
	sto		Nan.: Baywatch
	Dnevnik		Odprti studio
	Nan.: Colombo	Klv	Šport
	Nan.: Amico mio (i. M.		Nan.: Plavolaska za oče-
	Dapporto, K. Bohm)		ta, 19.30 Tata (i. Fran
	Film: Fuga p er un sogno		Drescher)
	(kom., ZDA '93, i. C. Lah-		Variete: Sarabanda (vodi
	ti, Meg Tilly)		Enrico Papi)
	Pregled tiska		Film: Demolition Man
	Film: Ad un ad uno...		(fant., ZDA ’93, i. S. Stal-
			Ione, Wesley Snipes, Sandra Bullock)
|§] CANALE 5			Film: Forza d’ urto (krim., ZDA ’91, i. Brian
			Bosvrorth, Lance Henrik-
			sen, W. Forsythe)
	Na prvi strani		Odprti studio
	Jutranji dnevnik Tg5		Fatti e misfatti
	Aktualna odd.: Vivere		Šport studio
	bene benessere		
	Variete: Maurizio Costanzo		
	Show Nan.: Detektiv na razpotju,	S TELE 4	
	12.30 Normo Felice		
	Dnevnik TG 5		
	Aktualno: Sgarbi quoti-		19.30, 23.00 Dogodki in
	diani		odmevi
	Nad.: Beautiful (i. Ronn	IflEi	Informativna oddaja
	Moss, Hunter Tylo)	m	Gledališče v Gorici
	Aktualna odd.: Uomini e	gmi	Kotičrk za zdravje
	donne - Moški in ženske		Zoom umetnost
	(vodi Maria De Filippi)		Glasba: Musichiamo
	TV film: Scomparsi sen-		Zoom umetnost
	za lasciar traccia (dram.,		Film
	ZDA ’93, i. Karl Malden, Julie Harris)		
	Kronika v živo: Verissi-mo	® MONTECARLO	
	Variete: Passaparola (vo-		
	di Gerry Scotti)		
	Dnevnik TG 5		19.30, 22.45, 0.30 Dnev-
	Variete: Striscia la noti-		nik, 13.30, 19.50 Šport
	zia (vodita Ezio Greggio		Specialmente Tu
	in Enzo lacchetti)		12.15 SP v smučanju:
	Variete: Paperissima (vo-		moški smuk
	dita Lorella Cuccarini in		Film: 11 pirata del re (pu-
	Marco Clumbro)		st., ZDA ’67)
	Variete: Titolo (vodi En-		Variete: Tappeto volante
	zo lacchetti)		Film: James Bond 007 -
	Variete: Maurizio Costan-		Mai dire mai (’83)
	zo Show	EJcKjl	Šport: Mondocalcio
	Dnevnik		Film: La banda di Harry
	Striscia la notizia		Spikes (74, i. L. Marvin)
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor:
Glejte, kako rastejo: Kanja, 9.45 Tedi, oddaja za mularijo Oddaja za otroke Resnična resničnost TV drama: Strahovi (Norveška, H. Ibsen, 1. del) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Po domače
Slovenski jazz iz iazz kluba Gajo; Nino Mu-reškič Percussion Trio Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Po Sloveniji
Lahkih nog naokrog: Kamnik - Komenda Dokumentarna nan.: Mačke in psi (Nizozemska, 2. del)
Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport
Zrcalo tedna
Petka
Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Polnočni klub Nanizanka: Seinfeld (3. epizoda)
TV priredba: Pot v Damask (A. Strindberg)
Dober večer (pon.)
TV PRIMORKA
8.00
17.05
17.20
18.20
18.50
19.30 20.00
20.45
21.30
22.20
22.50 23.40
17.00 Videostrani Kuhajmo skupaj (3. del) Kviz: Crkarija Nad.: Sosedje (118. del) Kako biti zdrav? In zmagovati - Rudi Klarič Videostrani Dnevnik, vreme Misel dneva Obiskali smo: Vrtojba Hermes, odd. o mejnih vedah - ATV Signal Lokalne TV: VTV Velenje Glasb, odd.: Video Ttop Dnevnik TV Primorka
9.00
9.55
10.55
10.00 12.25
13.30
14.00
14.30
15.00
15.30
16.15
17.05
18.00
18.30
19.00
19.30
20.00
21.00
22.40
23.05
23.50
Vremenska panorama SP v smučanju: moški smuk
SP v smučanju: Zenski smuk (iz Gortine) Matineja. Nanizanka: Zamudniki (Avstralija, 22.) SP v smučanju: moški smuk
Tedenski izbor. Nanizanka: Lukas (Nem., 9.) Nanizanka: So leta minila (VB, 6. ep.)
Euronevvs TV prodaja
SP v smučanju: moški smuk
SP v smučanju: ženski smuk
Dokumentarna serija: Spoznavajmo (ZDA, 3. del)
Nadaljevanka: Črni in beli - Si zdaj zadovljen? (Švedska, 3. del)
Nan.: Davis, ravnatelj (ZDA, 9. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring z Nikolajem Dokumentarna serija: Moški in ženske (VB, 3.) Film: Telegrafist (Norveška, 1993-1997, r. Erik Gustavson, i. Bjorn Flo-berg, Marie Richardson) Nan.: Seinfeld (ZDA, 2.) Nan.:	Nash Bridges
(ZDA, 11. epizoda) Nanizanka: Poročila (Kanada, 2. ep.)
1C Koper
12.00
15.00
15.30
16.00
16.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.15
SP v smučanju: moški smuk, 12.30 ženski smuk Euronevvs
Otroška odd.: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Košarka: Ulker Istambul -Union Olimpija (EL) Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Francešchi) Mednarodna obbzorja: kriza globalne ekonomije Vsedanes - TV dnevnik Folkest ’98
23.00
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik
Z"
"\
Radio Trst A
8.00,	14.00,17.00 Poročila; 7,00,13,00,19.00 Dnevnik; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravlpca; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale - Igra: Naša domovina; 9.05 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 26.); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Hrast; 13.20 Potpuri;14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital,; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19,00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7,30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10,00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12,30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po
ah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22,00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8,40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13,00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18,15 Gremo v kino; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš
kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8,15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9,35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12,05 Country glasba;
13.45	Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO, šport; 16,15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno;
18.45	Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Posnetki festivalov: Komorni orkster Pro arte; 19.30 Koncert: MePZ iz Marburga; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved ; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18,10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 Žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
A . SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDIŠČE AMTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56.
Dolžina dneva 9.19.
Luna vzide ob 1.48 in zatone ob 12.20.
mi'
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.36 najvišje 41 cm, ob 6.35 najnižje -17 cm, ob 11.58 najvišje 23 cm, ob 18.25 najnižje -43 cm.
Jutri: ob 1.22 najvišje 39 cm, ob 7.43 najnižje -16 cm, ob 12.56 najvišje 13 cm, ob 19.09 najnižje -33 cm.
Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C.
J
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden, le v krajih z meglo se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale vremensko pogojene težave.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije]^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............-2
1000 m..............6
1500 m..............3
°C
2000 m.............1
2500 m ...........-1
2864 m............-3
	—»[	TtnilHi		■*	
u		A	X		C
A
DANES
s, $
‘zsm#.
’ GRADEC -2/0
■
TRBIŽ
j B o O -10/'5 KRANJSKA GORA	CELOVEC -10/-4	? GRADEC -10/3	MARIBOR ° -3/0 O PTUJ
TR2IC		CELJE	
—> -4/-2	O	O.3/0	
M. SOBOTA
O -2/-1
KRANJ
-3/12
CEDAD<*«^_
-1/7	C>^
OVIOEM
-1/7	—■fcN. GORICA .3/12
GORICA o
O	„	POSTOJNA =
o -5/8
KOČEVJE
Hi_____________	-x°
BEKA
1/9
LJUBLJANA
"^/HsSMSR
N. MESTO -2/0
O
TRSTA .
-2/9	'
PORTOROŽ
°-2/9
UMAG
O RNOMEU
OPATIJA PAZIN	q

Pretežno jasno bo. Po nižinah in občasno ob morju se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo jasno. Po nižinah in ponekod ob severnem Jadranu bo megla.
JUTRI
BZS

TRBIŽ
CELOVEC O -9/-3
O -,0/4 KRANJSKA GORA Q
^ TRŽIČ -4/-1
O KRANJ
GRADEC
-2/0
9 GRADEC -9/3
:
.
SUb
B6

MARIBOR o -3/0
CELJE O -3/0
N. MESTO '2/0 O
-
M. SOBOTA
O -2/-1
pa
Hi

ZAGREB -2/0 _
°
O
_ CRNOMEU
V	soboto in nedeljo ne bo večje spremembe vremena.
V	višjih legah bo sončno, po nižinah pa megleno.
ZDA / PROCES ZA ODSTAVITEV AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Zagovornika Billa Clintona sta točko za točko sesula vse navedbe obtožnice
VVASHINGTON- V nadaljevanju sodnega procesa za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona sta njegova zagovornika Gregory Craig (na sliki desno) in Cherly Mills točko za točko sesula navedbe obtožnice kot posredne in neutemeljene ter zato nezadostne za odstavitev šefa Bele hiše. Craig in Millsova sta razložila, zakaj Clinton ni lagal pod prisego in ni oviral pravice, kot to skušajo dokazati njegovi nasprotniki iz republikanske stranke.
Oba predsednikova zagovornika sta republikanske obtožbe označila kot posredne in brez trdnih izhodišč, na podlagi katerih bi bila odstavitev upravičena. Naj zdrava »kmečka« pamet še tolikokrat potrdi, da je Clinton lagal, ko je zanikal spolne odnose z Monico Lewinsky, pa to ne vzdrži utemeljevanj pravnega postopka. Craig je z videokaseto in besedami jasno prikazal, da
Clinton pravnoformaino ni lagal, ko je zanikal spolne odnose z nekdanjo pripravnico Monico Lewin-sky, pred odvetniki Paule Jones, ki ga je tožila zaradi spolnega nadlegovanja in veliko poroto Kena Star-ra kasneje. Glede na definicijo spolnih odnosov, ki jo je določila sodnica v zaslišanju pred odvetniki Jonesove, so le-ti zajemali le združitev spolnih organov. Kakorkoli »prefrigan« naj bi bil Clinton ob odgovoru, da glede na definicijo ni imel spolnih odnosov z Monico Lewinsky, po Craigovem mnenju ne moremo mimo dejstva, da paC ni lagal. Edino, kar je storil, je to, kar je kasneje pred veliko poroto tudi sam priznal, namreč da ni hotel pomagati Pauli Jones v njeni tožbi in je dal »zavajujoč« odgovor. Torej glede na definicijo, ki jo je potrdila sodnica, je predsednik mislil, da oralni spolni odnosi ne spadajo v isti koš in odgovoril nikalno.
Nihče ni dovolj naiven, da bi verjel v Clintonovo resnicoljubnost, ampak pravno gledano ni lagal pod prisego. Craig in Millsova sta zato zagovarjala stališče, da se predsednika paC ne obsodi zaradi zavajajočih ne pa tudi lažnih izjav.
Oba svetnika Bele hiše sta se ustavila tudi pri drugem predlogu za impeachment, ki je oviranje pravice. 13 upraviteljev impeachmen-ta, elanov pravosodnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa, seveda vseh po vrsti članov republikanske stranke, je obtožbo o oviranju pravice utemeljevalo z darili, ki jih je predsednik dal Monici Lewinsky, nato pa naj bi jih zahteval nazaj z namenom, da jih skrije. Obramba je jasno pokazala, da je vrnitev daril predlagala Lewinskyjeva, ki jih je tudi vrnila predsednikovi osebni tajnici Betty Currie, in da tožilci nimajo niti najmanjšega dokaza, da je skrivanje daril naročil predsednik. Obtožnica glede tega izhaja le iz sklepanja, ki pa »ni nujno« toCno, saj nihče tega ni potrdil. Niti zmedena Monica Lewinsky, ki je pod prisego, ko ji je že bila obljubljena imuniteta, dejala, da je darila zahtevala nazaj sama.
Večina ameriških pravnikov, pa naj si bodo naklonjeni republikanski ali demokratski stranki, je predstavitev obrambe v sredo označila kot zelo uspešno in pravno neizpodbitno. Izobraženi Američani, ki' sovražijo ali ljubijo Clintona, pač ne morejo mimo dejstev, ki kažejo na to, da je celotna zadeva le poskus republikancev in 30 odstotkov konservativnih Američanov, da izničijo volilni rezultat, ki je Clintona dvakrat pripeljal v Belo hišo. Nihče ne trdi, da je Clinton idealni predsednik ZDA, vendar si zaradi domevnih prekrškov, četudi se izkažejo kot resnični, ni nič bolj za-
služil odstavitve kot nekaj ducatov ameriških predsednikov, ki so počenjali stvari, za katere jih ni nihče pooblastil. John F. Kennedy je bil najbolj znan po tem, da je »položil« vsako privlačno osebo ženskega spola, ko le ni bilo poleg njegove žene Jacqueline. Franklin Delano Roosevelt je varal svojo ženo, enako naj bi počela tudi George VVashington in Thomas Jefferson, Ronald Reagan je lagal Ameriki in svetu, ko je zanikal prodajo orožja Iranu in namenjanju denarja kon-trašem v Nikaragvi, Lyndon Johnson je ukazal skrivno bombardiranje jugovzhodne Azije. Republikanci, ki Clintona najbolj obtožujejo, so morali zapustiti položaje, ker so počenjali iste »hudobije«, kot jih je on. Odletel je »siva eminenca« postopka proti Clintonu Newt Gingrich, ki lahko le v sanjah upa na vrnitev na politični oder.
Odletel je nesojeni speaker David Livingston, lastnik pornografske revije Hustler Larry Flynt je odkril nečednosti v življenju člana pravosodnega odbora predstavniškega doma Boba Barra, ugled Henryja Hyda, šefa 13 upraviteljev impea-chmenta je uničen, ker je-prav tako varal svojo ženo. Zaradi vsega tega republikance Čaka težavna ura treznneja po ekstazi, v kateri so mislili, da se bodo znebili priljubljenega predsednika. Pravo priložnost bodo imeli prihodnji teden, ko bo na sporedu glasovanje o opustitvi obtožnice proti Clintonu. Ce takrat ne bodo zmogli dovolj državniškega poguma, potem bo preživeta desna struja republikanske, stranke, ki jo počasi a zanesljivo preganja čas, morala priznati poraz na okopih lastnih previsoko-zagtavljenih ciljev.
Robi Poredoš, STA