73. številka. t za topek 18« junija (v Trata, ▼ torek ajntr%j dne 18 junij* 1895.) Tečuj XX. „ED1NOBT" uhaja |i» trikrat na tulen v ft>niii it-•lanjih ob gorivih, ćatrtklh t« aobotaih. Zjurranjo iidonje i t-liaja ob ti. uri /jutraj, večerno p* ob 7. uri tu^cr. t linij no izdanje »tau** : /t l.d.uBif.n . r. - .1*0, i?ven Avitnje t. I.«< '.» tri m**«" , , . "J.Mtt , , . «.— >« pol Ut» . . . b,— . • . ».— U VIM lotu . .,10,— . „ . lrt — Na naraćke krat priliici« naročnine •« ne jtmlje aiir. Poaamifp« iterilk« ne dobivajo » pro-dajaliiicah tobuka t' 'lratu po Sš nt«*., izven TriU po S n»i. Sobotno večerini »sdauja r 'I rti u 4 m'., izven Trsta S nf. EDINOST o^tui rakuna pa tarifa t parita; ia nailuvo t Jaboliai Irkaai «a p'.alaja iro.for kolikor *baaga nara-luik *r*ti«, l'oilana. tiotirtn ca in javua/ali val«, 4o-utaji umlati itd. i* •aianajo po pofotiki V.t lopiti naj aa polil jajo araJaiitva : Klica Catariaa it. 13. Vsako pUaa ain bili frankoTano, kar aafraakofaoa m aa •prat imajo. Rokopiai ta aa vrataja. farofniuo, raklaa»aaija ta aflata apr*-jana npravniitv aliaa Aolisa pic-•olo kit. 3, II. nadat. OJprta rakla»aaija Glasilo slovenskega političnega druitva sa Primonko. aa praita poltma«. „r imM J* mM1' Najvišja beseda. Naš prejasni vladar, kojega smemo po pravici imenovati najbolj mirnim in človekoljubnim vladarjem naših dnij, izpregovo-lil je mogočno besedo za Slovence. Nekemu graškemu dostojanstveniki!. kakor brzojavno poroča .Slov. Narod", dejalo je Njeg. Vel., da ue pojmi postopanja levice glede na celjsko vprašanje, ko sta vendar dva levičarska ministra odobrila postavko, ugajajočo jedni uajskromnejših a povse opravičenih zahtev štajerskih Slovencev. Kolikokrat že v poslednjih letih — ko je šovinizem avstrijskemu obstanku nasprotujočih življev v boju proti pravičnim in vestnim državljanom hotel pritirati politično razmerje v Avstriji do vrhunca opasne napetosti — posegel je naš modri vladar se svojo mogočno besedo vmes, da vsaj videzno poležejo nemirni valovi, ki lirume na političnem morju avstrijskem, hoteči pogoltniti ladijo Avstrijo v svoje nenasitno žrelo. In kadar je govoril visoki in mirni car, tedaj je bilo gotovo že skrajnp potrebno. -- Tako sedaj glede celjskega vprušanja Na videz stvar ni tako velikega pomena, da bi se radi nje morali vzburjati visoki duhovi; kaj je vendar en n a u č 11 i zavod za ttiko število naroda, kot je slovenski v dolenjim Štnjerji ? Ako ima nemški, na dolenjem Štajerskem živeči narod, ki številno daleč ne doseza slovenskega, svoje zavode, v katerih se izvirno nemška mladež zamore izobraževati v svojem jeziku, zakaj bi takih zavodov ne imel slovenski narod v svojem jeziku V To je tako naravno in jasno kakor zlato solnce za vsakega trezno in pošteno — pov-darjati treba besedo: polteno! — mislečega Človeka! Komu pa je dovoljeno, si ob tem vstvar-jati svoje posebne namene, kakoršni se javno nočejo rnzodeti ? Zakaj večina štajerskega deželnega zbora in rnestui svet celjski no* četa z besedo na dan, iako] pravo za pravo nočeta slovenskega gimnazija v Celji ? Zakaj po lisičje zakrivata to svojo, nam že davno znanoj a v n o tajnost, in se delata, da bi svet mislil, kako zlobni moramo biti mi Slovenci?! Nemški, oziroma germanofilski poslanci vlečejo pretvezo na dan, da bi se z otvoritvijo slovenskega gimnazija v Celju kršil narodni mir in bi se stavila nemška narodna posest v veliko nevarnost. To je krinka, v katero so zaljubljeni vsi izdajice avstrijski v prilog nealovanskim narodnostim in pod to krinko skriva se p r .1 v o bitje te „nedolžne* politike neavstrijsko mislečih Avstrijcev, namreč želja: Avstrijo čem prej, oslabiti in razkosali! Ali ni tako, vi germanski Judeži ondi v Štajerski in po drugod? PODLISTEK. » Zlatarjevo zlato. Zgori« viiiaka pripovest XVI. veka. Spinul A. S e n o a (Dalje.) Takfi razmišljevaje sedel je gospodar Krupič, ter ni niti opazil, daje vstopil v hišo prijatelj mil itlaž Štakor. Pc laliko mu je položil kovač težko roko na rame. ,Brate Petre!" »A, ti si, brate Blaže?* odvrnol je starec, krenovši nekoliko glavoj. .Zamišljen, otožen ! Kakšna ti je nevo-Ija ?* v .Se vprašaš nie? * .1 vprašam*. „Še! Oče brez dece! Tuga. Sramota pred svetom, na vse oči*. .Oči, oči! Bože moj! Mur si slep i zdravimi očmi?" .Ne tolaži ine. Tolažba je slab lek ranjenemu srcu. Ha! Vi sanjate o izvršitvi svojega ide-jala: podjarmiti ves svet pod žezlo pan-germanske ideje in si delate za to izvršitev svojega idejala kar meni nič tebi nič svoje načrte! In ker se je zljubilo vam delati take načrte, zatoraj naj se mi kar brezpogojno podvržemo taki volji in pomagamo izvajati vaše načrte s tein, da damo mi slovo — svojim idejalom!? .Tako bosonogi na razumu svojem ste zares vi Germani in z vami vsakdo, ki misli kakor vi! Čudno je sploh, jako čudno, kako si moVete domišljati še sednj, da vam bode možno še nadalje prezirati odlučne pojave narodne zavesti slovansko ter da imate še v teh poznih dneh 19. stoletja toliko poguma, predrznosti in — domišljavosti! Ali ne veste, da se le — blamirate?! Mi vam jako radi verujemo, da bi se z otvoritvijo slovenskega gimnazija v Celju »krSila* nemška „narodna posest* na spodnjem Štajerskem; kajti ta vaša nemško-na-rodna posest podobna je po najvećem svojem delu posesti nepravilno pridobljenega blaga. In kakor bi se n. pr. tatu zdelo .kršenj« posesti", ako bi nekega dne prišli pravi lastniki ukradenega blaga in bi tirjali svoje nazaj, tako je s kršenjem „vaše" narodne posesti sedaj, ko Slovenci zahtevajo in tudi dobivajo ono posest nazaj, ki je že stoletja dolgo ležala v vaših shrambah! Samo ob sebi umevno je, da je proti vašem« „načrtu Velike Germanije", da bi le trohico odstopili drugim narodom od tega, k t'- bi n-tegnilo delati to Germanijo — celotno. Zatorej se vaši .dalekovidnosti" prav nič ne čudimo a vas zaradi vašega, v naših dneh težko nmljivega optimizma — po-miliijemo! Ako smatrate zajedno ustanovitev slovenskega gimnazija v Celju kot napravo, opasno narodnemu miru na dol. Štajerskem, vam istotako ne moremo pomagati. Vi sami so svojimi krivičnimi deli nam nasproti ste zakrivali boj, ki vam je postal tako neprijeten, nikdar pa mi, ki proti tej vaši krutosti brani m o svojo narodno posest! Da pak se je vaša oholost razprostrla že tako daleč in obstanku Avstrije v tako opas-nem obsegu, da se čuti Njegovo Vel i-č a n s t v o, naš pravični car, primorauega, reči svojo besedo proti vam, to je tužno in značilno tako za vas kakor za vek, v katerem živimo. K sklepu vam samo to glasno zakličemo: Vaša slava u g a š it, vrl.uuec, proti kateremu sto hiteli v potu svnjega krivičnega obraza, je dosežen, kajti na tem vr-huncu ste morali priti do konečuega spoznanja, d a s e k r i v i c a s a m a t e p e in da j« puhlo, kar je zidano na — krivico! l\ Tako je. Dosegla me je roka Božja, in težko me je dosegla*. „Nikari tako, brate Pero!" spregovoril je odločno Blaž, sedsi kraj zlatarja; „nikari, Božja roka, pravimo, ali kadar pogledamo, spletka je človeška; ne sodi zveri po dlaki. Vidiš, brate Petre, tebi je vrela kri, tebi so motne oči. Otrni jili nekoliko. Meni ne gre za tolažbo, meni je do resnice. Poglej nekoliko." „Videl sem vse". ,A da ! Besa si videl! Kaj si videl ? Da svojat laje po ulicah, A kdo? Pijana Šafra-ničevka, svetovno trubilo — ščepetelnik (kramar) Andrija, in ta antikrist Grga?.Te-li so to tvoji svedoki V Nisi smel planoti nasku-kom, nisi smel podati se srcu. Bilo je po-slušati, povprašati, potein soditi. Ali kar tako odpoditi dekle — jediuico! Takti ne dela krščan, ne dela, duše mi". „Zastonj! Mehak si ti." „Mehak! Jaz? Besa! Kovač, železo — pa mehak! Pojdi! Ne norčuj! Nu, daj. po- Politiške vesti. K položaju. Dunajski naš dopisnik nam piše : Jasno je, da nekaj se mora zgoditi, ali povsem nejasno je, kaj se zgodi. Ali vsevkttpna niinisterska kriza, ali jednostrana kriza ministerstva, ali z dosedanjim ministrom predsednikom, ali z drugim ministrom predsednikom ; razpust državnega zbora ali od-loženje istega; s tem v zvezi način, kako dati ministerstva, bodisi kateremu denar, da bode moglo voditi i nadalje poslove države; da-li je razpravljati proračun, da-li j« dovoliti provizorij, da-li se porabi najnenavadnejši način dozvole stroškov — vse to so danes eventuvalnosti, ki se razpravljajo, ki so nejasne in o kojih ne zna nikdo, katera utegne nastopiti. Minuli petek, ko je došel sem gališki namestnik, grof Badeni — da bi ugladil na-sprotstva in ki je kumoval pri porodu koalicije — govorilo se je med ostalim, da pade kot žrtva zaprek minister Madejski in žnjim seveda tudi tistih par slovenskih razredov v Celju, češ, da se je preveč engažiral za te poslednje, ter da je iste pustiti iz vida, ako hočejo vsaj za ta hip rešiti koalicijo. No, temu je težko verojeti, kajti Madejski je govoril vsled zaključka v ministerskem svetu in v zmislu obljube dane koali ranim Slovencem. Včeraj in danes se govori, tla bi morala odstopiti ministra PI e n e r in grof \V u r m* b r a n d kot strankarska ministra, ako levica izstopi iz koalicije, kakor tudi res žuga. Živima da odstopi tudi mar<|uia B a« <| u e-h e m , ki se je baje naveličal ministrovanja, in ki je, če že ne očiti, pa vsaj tajni pristaš levice. Ako se tako zgodi, česar pa ni lahko verojeti, nastane prašanje, kdo jih nadomesti in kj« bi rekonstruirano minister-stvo dobilo večino ? Na ueposredui razpust državnega zbora ni lahko misliti že zaradi delegacij, ki zasedajo sedaj. Treba namreč, da tudi avstrijska delegacija reši proračun že z ozirom na oger-sko, koje odbori so imeli že nekoliko sej. Težko pa da bi tudi pozneje tako hitro prišlo do razpusta. Gospodovalne stranke v parlamentu — Nemci levičarji in Poljaki — se buje volitev in niso pripravljeni na iste. Sosebno Nemci-levičarji bi mogli le izgubiti, zato pa morajo gledati, da si pridobe časa in dobrega sveta. Do tega jim je tudi, da ne pade nanje krivda na razpustu, kakor bi v istini morala pasti, in kakor je v resnici padla gled« na razpust občinskega zastopa Dunajskega. Njih gospodstvaželjuost in nestrpnost nasproti slovanskim narodom je bila od nekdaj in je tudi sedaj glavna zapreka, da ne more priti do pomirjenja med narodi. Ostaja torej lu odložitev državnega tiplji moje žulje, je-li ta roka mehka? .loj in pomagaj! A ljubim pravico. Hladen sem, nisem hudournik. Gledam jaz —* „No, a kaj si videl ?* .Dosti, hvala Bogu ; Bog te videl, zlatar si, pa kakšen! Prinese ti cigan žolt (imen) poteč (gumb), pa reče: .Na gospodar cekin!* Porečeš-li: „<'ekin je, ciganin?" .Ne Boga mi! tega m« ne porečeiu !" „Ampak kaj ?" .Poskusim prej v ognju, je-li zlato.* „A vidiš, modro človeče! ljudje so, kar je prav in slat) denar. Skušaj jih, da, skušaj jih. V ognju skuša se zlato.* .Pa kauio vse to?*1 „Tje, da iztiplješ, je li vse to prava pravcata istina, kar svet bajka. Ko sem čul, kaj svet govori o l>ori, vprašal sem. kdo jo toži? Ookolin. Bes! rekel sem, ni-li to vražja so-kalnica (kuhinja)? Vsi vedo, da si ga odbil." „Istiua je*. „A, vidiš! To je ona kljuka. Gledam jaz tega brivca dalje časa. Sumljiv mije. Ogav zbora kot uajnaravnejše hipno rešenje. Ali se to zgodi takoj prihodnje dni, morda že r torek, ali pa pozneje, ko bode dovoljen pro-zorij, je težko reči. Pri razpravi o provizoriju bati bi se bilo obstrukcije ; razprave in glasovanja mogla bi trajati več dnij in nočijiu tako izmučiti zbornico, da bi se jako izpraznila. Vse to seveda, ako tri velike stranke — zlasti pa levičarski in konservativni klub ostanejo pri svojem sklepu glede na aktu* valno akutuo vprašanje o aCiliki*, namreč: prvi proti, drugi to. Grof Hoheuwart da je baje ponudil levici, da bi ae slovenske vspo-rednice ne zasnovale v mestu Celjskem samem, ampak v najbližji okolici, levičarji pada so odbili to ponudbo. Gospoda poslauca štajerskih Slovencev, Kobič in Vošnjak, odšla sta med svoje volitce, da jim razjasnita položaj in da čujeta njih menenje. Vtemeljena je nadeja, da bodo volilci čvrsto vstrajali pri svojem zakonitem in opravičenem lahte-vanju, kakor so vstrajali do sedaj, ter da se bodo tudi poslanci držali tega zahtevanj« kot conditio sine qua non. Povprašujejo pa že, kaj ima nastati, ako se bodo naši držali trdno iu ako teiuu dosledno razpade koalicija ? Čemu to vprašanje!? Par gimnazijskih razredov slovenskih v Celju, to je bila jedina obljuba Tatfejevc in koalicijske vlade za vso ono službo, kojo opravljajo koal!rani Slovenci že pet let! Ako se nima izpolniti niti to, čemu da bi ono službo, — koje niti nečemo označiti poblize — vršili še nadalje ? ?u Tako nal dopisnik. Nam pa ja pridejati le to, da so predvčerajšnjem v Celju zbrani zaupui možje sklenili soglasno, da n j i h poslanci ne smejo odstopiti od zahteve slovenskih vspo-r e d u i c u a gimnaziju v C e 1 j u. Različne vesti. „II Popolo* proti — aamoMu sobi! Sedaj pa iina naš vrli ,11 l'opolo* ! Na van strani ima polno posla, da bi brzdal duhove, koje je izdal — on sam! To se je uaslajal ob lepi priliki povodom zadnjih volitev v Istri, da je mogel hladiti svojo jezico nad — slovanskimi radikalci. Sipajoč puSico za pu-šico na „slovanske propovednike narodnega fanatizma*, se niti zmenil ni za to, da se v jarku škodoželjno smeje nekdo tretji.... Tožbo za tožbo je pošiljal v svet proti Slovanom istrskim, a oni tretji v jarku si je vestno beležil vse te tožbe za poznejšo uporabo, lu potem se je oglasil oni (tretji* — židovski liberalizem namreč pod zastavo .,11 Piccolo-vo* — povivši vse fraze iu argumente „Po-polove* v veliko zatožbo proti škofom in je, odkod-li, bes ga vedi! Toda ve se, da je zlodej, hinavec. Kjerkoli ti je pred svetom mogel prišiti krpico, priiil jo je. Danes to, jutri ono. pa daj, pa kopaj, pa ruvaj iu evo ti gotovega vraga!* „A pravi, da more priseči, da je videl na svoj« oči — ne smem niti reči !* „Taj — pa prisega! Veruje-li ta človek v Boga? Prisega! Kiliui, zakašljaj, prisezi, to je njemu vse jedno. Pa kaj je videl ? No kaj? Da je bil mjadi Gregorijanec p»i Dori? Mar ji ni rešil živenja ? „Ali brez očeta!" „Brez očeta, a pred staroj Miigdoj." „Pred staroj —" „Ne ogreči si duše. Znam jo. Poštena je, pobožna je, ne trpi greha pred očmi. Pa da gospodič dekle ljubi ?" .Ljubi? Kaj bode od tega? Mar g-spoda ljubijo meščanska dekleta zaradi z.i-kona ?■* (Dalj* prih.) proti sveeeništvu — torej proti stvari, katero je uprav „II Popoio* v prvi vrsti zapisal na svojo zastavo. 5>edaj seveda proteatuje Ji;Popolo" svetim ognjem in zgraža se nad drznostjo .11 Piccola*, kateri list izkorišča škofovske poslanice za — liberalne namene, podtaknivši jim zmisel in namen**, na ka-korsne vladike niti misliti niso mogli. So-sebno se je razsrdil ,11 Popolo" v svoji številki z dne 5. t. m. Ker je namreč „II Pic-colo" v poslednji dobi kaj rad prinašal škofovske okrožnice — seveda ne treba praviti, da le v toliko, v kolikor so se ista dala uporabljati proti Slovanom — in ker je potem isti bnt v svoji poznani nesramnosti jel kovati iz ist.li okroinic zatožbe proti škofom samim, vsklika ,11 Popolo", da sije sam p e k I e n 3če k nadel redovničko obleko. In sedaj vprašamo gospfldo, ki se zbira okolo ,11 Popolo*, ali jih nismo svarili mi takoj po razglašanju onili okrožnic, da naj le gledajo, da ne bode slednjič njih same tepla šiba, kojo so vidno samozadovoljnostjo pleli za Slovane?! Ali nismo trdili izrecno, da sedaj se le — po objavljenju okrožnic, namreč — bodo židovski liberalci preplavljali ordinarijat z založbami proti »večeništvu ? Priznali smo sicer takrat in potrjujemo še danes brezpogojno, da je bila n. pr. okrožnica vladike tržaško-koperskega krasna po svoji vsebini in hvalevredna po svojem namenu ; in vendar smo obžalovali objavljenje iste, ker smo vedeli, da jo bodo z 1 o r a-h 1 j a 1 i italijanska gospoda, podtaknhši jej namene, na katere gotovo ni mislil blagi vladika. Kakor rečeno: takega zlorabljenja je bilo pričakovati; le gospoda pri ,11 Popolo" niso imeli časa za take pomis ike, kajti mudilo se jiin je preveč v boj proti slovanskim narodnjakom. Sedaj prolestujejo — sedaj, ko so jih poučila dejstva, da smo imeli ni i prav —, ali žal, da vsi protesti ne impo-iiujejo na nobeno stran: v nas ne morejo vzbuditi pravo vere, židovski liberalci se jim pa smejejo jednostavno. Ali še sedaj ne vedo gospoda pri „II Popolu\ da se le smeši oni, ki uabija plat zvona — po toči?! Sicer bi imeli vzroka prav pošteno razjeziti se tudi danes nad ,11 Popolom*, da vsporeja italiauissim« s — p a n s I a v i s t i. Vprašali bi ga po vsej pravici, da nam pove, kdo so inkjesotipauslavisti?! Kekli bi mu lahko: s p o d a t k i n a d a n, kajti poštenjak ne obdolžuje zločinstva nikogar — in politi 5 ki panslavizem bil bi pri nas državno zločinstvo — ako nima dokazov pri rokah ! Ali mi se nočemo raz-grevati, dobro vedoči, da najhuje obsoja s a-mega sebe oni, ki v borbi proti krivič-n i kom vtiiluma maha tudi po nedolžnih ! S kratka: s tistim večnim vsporejanjem italianissimov z p a u s 1 a v i s t, i obsodil je ,11 Popolo" samega sebe. ,11 Popolo" nam je v zgorej omenjenem članku tudi povedal, da nima niti pojma o politiških oduošajih v Avstriji. To vam je taka konfuzija v pojmih, da nikdar tacega. Poslušajte le: „Duhovnik naj s« pač odteza politiški in uiirodni agitaciji, ali moti se ,11 Piccolo*4, ako meni, da d u h o v u i k sploh ne s m e a g i t o v a t i." Za božjo voljo, ali kako naj bi agitoval duhovnik za versko šolo, ali za katoliški centrum — ako ga kedaj dobimo —, ne da bi se dotaknil narodnih in politiških odno-šajev ? ! Gospodje od ,Popola* naj le gredo v deveto deželo, kjer utegnejo najti take razmere, ali v Avstriji ne, kjer nestrpno zahteva rešitve ndrodno in socijalno vprašanje!... Mar naj duhovni agituje y, glavo v vreči, ne brigaje se za to, kar se godi okolo njega?! Sicer pa je člankar ,11 Popolov'4 Kam nato nižje doli pozabil na to, kar je pisal višje gori. Par vrstic nižje piše namreč, da duhovnika bode vsikdar najti — ko bo le trebalo — v p o I i t i š k i li, gospodarskih in socijalnih borbah. Tu ga imate zopet! .Mi bi le radi vedeli, kak* naj se pri nas narodnim borbam izogne oni, ki se je spustil v poli-tiske borbe, ko je vendar narodno vprašanje tako rekoč signatura vsemu našemu politi-škemn življenju. Da bi se ta gospođa le hotela enkrat postaviti na trdna realna tla, mesto da se zibljejo tam nekje gori v meglenih višavah. Konečno pravi ,11 Popolo*, da je katolikom gonilna sila dolžnost, liberalizmu pa interes! N'o, drage«, kaj misliš: mar ne žene interes — in menimo zelo umazeti interes one, ki zahtevajo, da se slovanski duhovnik ne sme brigati za svoj narod ? !! Kot katoliku ti je bila ravno tebi dolžnost postaviti se proti onim, ki iščejo svoj interes, ki je gonilna moč — 1 i-b e r a I i z m a ! Mar ni tako ? Vidiš, kako biješ samega sebe po zobeh! Mestni »vet triaiki bode imel nocoj svojo XII. letošnjo javno sejo. Na dnevnem redu je '.» torek. Med temi tudi zahtevanje kredita za potrebna dela na novem pokopališč« pri sv. Ani. Vpisovanje v državno vilo realko v Trstu bode za I. razred pred počitnicami dne »i. in 7. julija, vsprejemni izpiti pa dne8. julija, po počitnicah bode vpisovanje dne 14. in 15. septembra, vsprejemni izpiti pa se bodo vršili dne 10. sejit. — 1'obli/je je razvidno i/, oglasov, ki so nabiti v veži šolskega poslopja. Nov brzojavni urad. Pri poštnem uradu v Kozini, okraj Sežana, bil je z dnem 15. t. m. osnovan brzojavni urad z omejeno podnevno službo. Iz Rovinja nam pišejo dne 16. junija: Oprostite o gospod urednik, da vam še-le danes poročam o grozni nesreči, ki sle je že deloma opisali v cenjenem vašem listu, — a ni mi bilo možno poprej, ker še danes, tretji dan po isti, se mi šibe kolena in pred oči mi prihajajo strašni prizori, kojih sem bil priča. Stanujem namreč deset korakov od hiše, kjer se je dogodila grozna nesreča. S. Rešnjega Telesa popoludne, prilično ob 6. uri, umrl je v hiši št. 7h:j ulice Spi-rito Santo, kmetski mladenič Dominik Mas-sanotto. -- Okoltt smrtne postelje zbrani so bili pokojnikovi stariši, sestre in njega zaročenka, Umevno je, da so vsi jokali in tarnali, posebno pa zaročenka Marija Petko-vid; nje krik in jok razlegal se je daleč po ulici. — Kmalu potem končala je popoldanska služba božja in množica, vračajoča se iz dveh cerkva, hitela je v omenjeno hišo : jedni, da tolažijo stariše in zaročenko, drugi iz — radovednosti. Kevni kmetje imajo tu navadno samo jedno veliko sobo, v kateri so ognjišče in postelje ob jednem. — Tako je bilo tudi tu. Soba se nahaja v prvem nadstropju, pod njo pa je pritlična klet. Hipoma je ljudstvo napolnilo sobo — bilo je zbranih kakih 80 oseb. — Kar se je okolo udri pod in pogreznil množico. — Ni mi možno opisati rjovenja, krika in stoka nesrečneže v. Illizu oken stoječi rešili so se, zagrabivši se za ista, drugi pa so se po* greznili z mrličem vred v klet. Ognjišče, po. bistvo, z žveplom napolnjene vreče, kamenita posuda za olje — vse to navalilo se je na žrtve. Bliskoma raznesla se je pretresujoča vest po mestu ; vse je dirjalo proti nesrečnemu kraju. Policaji, orožniki, gasilci in drugi lu-tili so se rešitve. — A le težko jiiu ju bilo preriti se do hiše, ker je valovita množica od sekunde do sekunde naraščala. Matere in očetje klicali so otroke, bratje sestre — bil je pretreslijiv prizori Vendar so dospeli do kletnih vrat, jih odprli in začeli delo. Sedaj še-ltj drla je nemirna množica naprej, vseh oči so bile obrnene v vrata, vsak je iskal svojcev. Prinesli so 19letnu deklico! Kakor razjarjena zver skočila j« navzoča mati kvišku in se vrgla na nesrečno hčer! Silno težko so jo ločili od nje in prenesli mrtvo hčer v bližnjo hišo. A taki in jednaki prizori ponavljali so se vsakokrat, ko so gasilci do-nesli mrtveca iz hrama. Skupno je 13 mrtvih, 8 težko in 40 lahko ranjenih, drugi so se srečno izkopali iz podrtin. Na lice mesta prihiteli zdravniki pomagali so kakor je bilo možno. Po lekarnah bilo je letanje in pehanje, vsak je hotel zdravila. Med mrtveci je 37leti)a žena, mati treh otrok, » deklet od 10—i!5.1et in 3 otroci od 5—8 let. — Pogreb vršil se je v soboto ob 8 Vt, — /e ob r». zjutraj dvignili so krste iz raznih hiš in je prenesli v kapelo Sv. Karola. Od tu se je pomikal sprevod Šolska mladež z učiteljstvoin otvorila je žalostno procesijo. Tej so sledile razne bratovščine, med kalc-ritni se je posebno odlikovala ona Marijinih otrok, obstoječa iz kakih 200 belooblečenih deklic. Potem so stopali veterani v polnem številu in /. zastavo, dalalsko društvo s zastavo in mestna godba v novi obleki, /a stolnim kapiteljnom in frančiškani nosilo je po »i kmečkih fantov krste, vseh trinajst, jedno za drugo. Prvih 12 belobarvanih obdajalo je osmero nosilcev vencev in sveč, zadnjo, trinajsto, črno, pa 8 žena. Tej je sledil mestni zastop z županom na čelu, vse uradni-štvo in neštevilna množica. Siuelo bodi rečena, da je bilo vse mesto na nogah. A ni bilo letanja in suvanja, kakor tu navadno — vse je stopalo po tiho, in ni bilo suhega očesa. — še danes lazi ljudstvo poparjeno po ulicah, ne čuje se petja, vse hiti le v Božje hiše, prosit Boga, da se potolažijo nesrečni obupajoči ostali nedolžnih žrtev. Iz Ljubljana pišejo dne 16. t. m.: Skoro sleherni dan je občutiti rahlo zibanje zemlje, toda ta prikazen ne straši prebivalstva prav nič več, ker se je že privadilo na .nemirna tla". Šole se odpri> z ozirom na splošni mir ljudstva zopet dne 17. t. m. — Deželno gledališči- je skoro popolnoma popravljeno ter predstave zopet prično prihodnjo jesen. Kužne bolezni v Trstu. Iz zdravniškega tedenskega izkaza je razvidno, da se d«vica v Trstu nikakor neče umakniti. Od 8. do 16. t. m. bilo je prijavljenih 44 slučajev device (prejšnji teden bilo jih je 50). — Drugih kužnih bolezni bilo je v tej dobi: 1 si. osepnic in 1 slučaj legfirja. Umrljivost za d,-ivico pa je zelo neznatna, dasi se pojavlja razmorno mnogo slučajev bolezni. To veselo dejstvo pripisovati je vsakor blagodejnemu uplivu Beliringovoga seruma. Pevsko društvo ,Slava* pri sv. Mariji Magd, Spodnji priredi veselico v nedeljo dne 23. t. m. v krčini g. Josipa Frankoviča pri sv. Ani. — Vspored veselici priobčimo pravočasno. Za danes omenjamo le, da bode pri veselici sodeloval tudi tamburaški zbor od Sv. Ivana teir da bode gledališka predstava domačih diletantov. SmeSnica iz državnega zbora. O zdravem humorju poslanca Dyka priča naslednja črtica, katero poročajo z Dunaja kot resnično : Med brezkončno sejo poslanske zbornice mi-nole srede po noči je marsikateri poslanec mirno in trdno zaspal. Posebno je bilo o dolgem govoru poslanca I)yka čuti z raznih stranij prav krepko smrčanje. Tako u. pr. je prav jedrnato smrčal tudi krščansko socijalni msgr. S c h n e i d e r, ki je sedel poleg Dyka. Prečastiti gospod je zaspal zelo trdno in v snu majal z glavo Kadarkoli je Dyk opazil to majanje, rekel je: „Oestiti moj gospod sosed zaniknje, torej moram stvar ponavljati*. In ponavljal je dotični odstavek. Nekaj o madjarskem .pravosodju*.,Pester Lloyd* z dne 13 t. ni. piše: »Terezin* ski mlinar Marijan Zvvekan je lani julija meseca nekoliko vinjen izgovoril besede, žaleče svetost ogerskega kralja. Danes je stal Zwekan pred sodiščem, obtežen žaljenja Nj. Veličanstva. Sodišče je priznalo obtožencu jeden dan zapora. Zwekan je seveda takoj in zadovoljen nastopil tako kazen*. Mar ni to žgoča ironija?! Šagra na Vrdelji. Verdeljski fantje priredili so minulo nedeljo šagro na trati „del gobbu" na Vrdelji. K tej okoličanski veselici privrvelo je par tisoč ljudij od vseli stranij. Mi smo sicer dosledno neprijatelji teh javnih plesov, ali v tržaški okolici murauio računati z istimi kot neizogibnim zlom, ukoreninjenim od starodavnih časov. Posebno pa moramo obžalovati, da so v poslednjih letih te .narodne" (?) aagre popolnoma .gubile svoj prvotni značaj ter so postale nekako zasmehovanje svojega lastnega rodu. Izvzemši pre lepo narodno nošo naših okoličanov in oko-ličank ne spominja te ua teli šagrah prav nič na to, da si med rojaki Slovenci. It.tš nasprotno. Lani n. pr. seje godba spozabila celć toliko, daje ponosno udarjala: ,Nella patria de lloBsettiuoseparla clie talian*,onarodnih okra-sbahpanisi videl niti sledu. Letos seje vsaj o tein pogledu obrnilo nekoliko na boljše. Prireditelji sagre imeli so sicer resno volj o, da dajo isti čisti narodni značaj, toda zaradi raznovrstnih lokalnih zaprek posrečilo se jim je to le deloma, d a-s i so storili kar so ni o g I i v do s e g o s v o j e g a n a -mena. — Hvala jim, da so pokazali vsaj dobro voljo ! Stilinijsku. :iKletna Kranica Zalili iz Na-klega pri Kranju je dobila 4 tedne zapora, ker se je bila vrnila v Trst, od koder je bila izgnani že I8l»'j. leta. — I/, stega v/roka dobila je 21 let na brezposelna dekla Marija Donda iz Kodroipa ;> tedna zapora. Policijsko. Sinoč so prijeli stražarji v ulici Miramar I8|etnega čevljarskega pomoč- nika Viktorja Calligarisa iz Trsta ker je nameraval ukrasti iz Peričeve vrvarne v isti ulici, na dvorišču hiše št. 5, Sest železnih drogov, vrednih 12 gld. Droge je bil že zlo. žil na voziček, da jih odpelje. S Calligariaem je bil še nepoznan tovariš, kateri pa je ušel stražarjem. Calligarica so stavili sodiSču na razpoloženje. Koledar. Danes (18): Marka in Marce-lijan, mučen ca. — Jutri (19.): Gervazij in Protazij, mučenca. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uri 45 min. — Toplota včeraj: ob sedmi uri zjutraj 17T> stopinj., ob 2 popoludne 21 5 stopinj fJ. Najnovejše vesti. Dunaj Iti. Cesar je vsprejel danes namestnika Badenija v zasebno avdijenc.ijo. Dunaj 16. Plenarna seja ogerska delegacije bode v četrtek in petek. Dunaj 17. Cesar je vsprejel včeraj popoludne ministerskega predsednika kneza Wiu-dischgriitza in potem ministra za notranje stvari markiza Bacipierhema v daljšo av-dijeucijo. Potem je bilo daljše posvetovanje ministrov. Dunaj 17. „Freiudenblatt" javlja: Ministarstvo Win5 , Gorici , 2. „ 1895 . Pttlji „ 5. „ 1895 Natiineneji pogoji in ponudbeni obraza razvidi jo se iz obširnega razglasa v št. 134. „Slovenskega Naroda" z dne 12. junija 1895, kakor tudi pri c in kr. vojaškem preskrbo-valiK'iu magacinu v Ljubljani do 8. julija 1895 mej 10. in 12. uro popoludne. (. in Icr. intendancija roja i> Urade i, l/.vrHtu > c. kr. izkj. pri v. Škropilnice proti peronospori inženirja Žlvloa, katero »osofiploi-no uvedlo vulml njih pruproHtoHti, trpoino»ti, lalike uporabe za v*uko r»jo trt itd. pro-lajajo, dani ho mnogo /.boljsane, vendar pn dotedanjih ni/.kih c umih. Živic i družb, v Trstu Coniko odpošiljajo na ziiiitevanje franko. Ka vrč e. kr. poitne urade pošiljajo popolno škropilnici franko, proti pjviotju 10 gld. Izdelujejo ludi stroje za pri.Sonje /. žveplom, neprestano delujoče HtUkulhioe itd.