LETO IZUMOV IN IZBOLJŠAV
Odločitev ZIS in družbenih organizacij, da leto 1975 proglaša za letu izumov in tehnuloških izboljšav, je odraz naših teženj, da tudi tukaj vnesemo v medsebojne odnose duha nove ustave, kar naj spodbudi napredne tokove in utrdi bodoče smeri gospodarskih gibanj. Ne gre toliko za spremembe golih, navidezno zelo neugodnih statističnih podatkov o številu izumov in izboljševalnih predlogov (racionalizatorstvo, novatorstvo, izpopolnitve), kot za trajno povezavo znanosti z razvojno raziskovaliiim delom v vsakodnevni praksi oz. v TOZD, kjer moramo - kot sleherni izdatek - tudi stroške za razvojno raziskovalno delo kar se le da hitro spremeniti v donosen iztržek. Podobno kot drugje, nas tudi tukaj golo navajanje statističnih podatkov le zavede, če hkrati ne opazujemo gospodarske izrabe le-tega, pri čemer pa seveda ne moremo mimo svetovnih dogajanj.
V naraščajoči svetovni go-spodarski soodvisnosti, ki še vedno nosi blokovska obeležja, ob še ne dovolj izoblikovanem konceptu dolgoročnega sodelo-vanja dežel tretjega sveta je vse-kakor najdonosnejša prodaja pameti in znanja. Zato sodi iz-voz licenc in know how (proiz-vodni postopki) med najpo-membnejše zunanjetrgovinske zvrsti najrazvitejših dežel.
Po statističnih podatkih sodi SZ v sam svetovni vrh izumitelj-stva in predloženih izboljševal-nih predlogov. So pa s stanjem nezadovoljni, saj le 30 % vseh izutnov porabijo v lastnem go-spodarstvu, čeravno tudi izvoz le-teh ni neznaten; hkrati pa so med največjimi uvozniki licenc in proizvodnih postopkov. Po-dobno je v DDR, kjer imajo izjemno število iznjdb in izbolj-ševalnih predlogov, ob tem pa so, denimo leta 1973, uvozili okoli 300 licenc. Zaniinivo je stanje v ČSSR; dežela z največ-jo tovrstno tradicijo v okviru SEV je uvozila istega leta okoli 160 licenc itd. Takšno hlastanje za uvozom znanja in pameti, predvsem iz kapitalističnih de-žel, je povzročilo hkratno naku-povanje večinoma ne najsodob-nejših tehnologij oz. proizvod-nih postopkov za izdelavo sinte-tičnega amoniaka, mineralnih gnojil, umetnih vlaken in števil-nih kemijskih izdelkov. V ob-ravnavi imajo predlog, naj se oblikuje poseben licenčni sklad SEV, ki bi bedel nad prometom in predvsem uvozom licenc ter proizvodnih postopkov, del do-hodkov pa bi črpal tudi iz pove-čane prodaje znanja. Po stopnji razvoja je vrsto let prednjačila Japonska, spremljala je narašča-nje števila domačih izumov in izboljševalnih predlogov. Zdi se nam docel naravno, da je bila dežela tiste čase največji uvoz-nik znanja in pameti ter postop-kov in daje postala, izjemno naglo, pomemben izvoznik po-samičnih sodobnih izdelkov; to ostaja še danes (motorji, avto-mobili, elektronika, ladjedel-ništvo itd). Zadnji čas pa se že uvršča med izvoznike pameti in znanja — ob dejstvu, da je bila vse do naftne krize, poleg ZDA in Zah. Nemčije, največji izvoz-nik kapitala v svetovnem me-
rilu. Omenimo naj še, da organi-zrano in gospodarsko pomemb-no iznajditcljstvo nastaja šele po uveljavitvi Japonske na sve-tovnem trgu.
ZDA so kot najpomembnejša gospodarska in finančna ter s tem tudi vojaška sila v veliki meri sooblikovalec svetovnih gospodarskih dogajanj. To pose-bej velja za razvojno raziskoval-no delo, katerega cilji segajo praviloma vedno prek lastnih političnih mej. To omogočajo svetovno največjo naložbe, že tradicionalno izvežban in ustrezno organiziran raziskoval-ni kader in še vedno tekoč, čeprav upadajoč priliv tujih možganov oz. vračanje znan-stvenikov predvsem v evropske dežele. Prek stalnega razvoja vojne industrije in znanega de-lovanja multinacionalnih družb in tudi ob stalnem največjem nacupovanju tujih izumov in iz-najdb usmerjajo in oblikujejo razvoj elektronike, avtomatiza-cije, transporta, bazne kemije, energetike, sintetike in računal-ništva. Nadalje so še prvi v pro-cesni tehniki in miniaturizaciji (proces zmanjševanja izdelka, ne da bi se hkrati zmanjšala njegova uporabnost; npr. prva atomska bomba je terjala na-prave v obsegu dvonadstropne hiše, sodobna atomska raketna konica, celo z neprimerno več-jim učinkom, pa ni večja od hišnega smetnjaka!). Dasiravno že ne morejo več docela sami izvajati vesoljskih raziskav, so še vedno največji izvozniki pameti in znanja, ob tem pa imajo sko-raj 9 milijonov dajalcev izboljše-valnih predlogov, organizirauih v NASS (National Assotiation of Suggestion System).
Priče smo dolgim in še traja-jočim porodnim krčem EGS, ki na razvojno raziskovalnem pod-ročju še ni uspela oblikovati kapitalistične evropske celovi-tosti. Ne smemo in ne morerrio pa prezreti rekordnih dosežkov posameznih dežel, npr. Zahod-ne Nemčije, ki praktično pona-zarja uspešnost gospodarjenja z rastočim izvozom. Ob idealnem fondu domače in (znatnega de-leža) tuje delovne sile je dvig-nila porabo za razvojno razisko-valno delo v letih 1969-1974 z 2,6 na 3,4% narodnega bruto-
produkta. Postala je svetovno finančna in izvozna velesila, kar se odraža tudi na notranjego-spodarskih prilikah, saj so v zadnjih treh letih obdržali za-poslitev 700.000 (domačih de-lavcev v predelovalni industriji. Menda ni treba posebej opiso-vati nastanka še v industrijsko revolucijo segajočih začetkov organiziranega tzumiteljstva in izboljšav.
Sorazmerno majhno število (pri nas) prijavljenih in izboljše-valnih predlogov ne daje prave slike stanja v naši domovini. Ceravno smo, po suhih stati-stičnih podatkih, na dnu lestvi-ce razvitih gospodarstev, dose-gamo znatne uspehe pri izvozu pameti in znanja prek naših podjetih Iskra, Krka, Slovenija-les, Energoinvest in dejavnosti kot gradbeništvo, ladjedelništvo itd. oziroma imamo zunaj do-movine precejšnje število podje-tij. Tako smo že utrdili mo-stišče v svetovni gospodarski areni, ki pa je najbrž preobsež-na in se je še danes lotevamo nenačrtno in neorganizirano ter puščamo vnemar razvoj doma-čega izumiteljstva in izboljševal-nih predlogov, ko pa imamo, resda šele v posameznih TOZD oz. OZD, že primere takšne vrhunske organiziranosti inova-cijske dejavnosti, da je le-ta že Iahko kalkulativni element umnega gospodarjenja.
Vsakdo vse-to je že preživelo geslo! Takoj po novem letu je zaživela IVECO (lndustrial VE-hicles COrporation, ki zajema proizvodnjo tovornjakov in in-dustrijskih vozil sicer znanih to-varn FIAT, FIAT-UNIC, LAN-CIA in MAGIRUS-DEUTZ) in pušča posameznim članicam proizvajalno in prodajno samo-stojnost, združuje pa razvojno raziskovalno delo in tehnične izboljšave. Menimo, da komen-tar ni potreben!
Ustavna določila omogočajo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje tako med TOZD kot med raziskovalnimi organizacijami. Sorazmerno ugodne pa so tudi mednarodne prilike; ustreznemu sodelovanju s SEV odgovarja naša široka platforma sodelovanja v zna-nosti in tudi iscer v gospodar-stvu, s slehernim tudi v okviru
kapitalističnega sistcma. To od-raža tudi dclovanje 371 našili podjetij v inozemstvu, ki so v preveliki večini usmerili delo-vanje le na zahodna gospodar-ska področja, saj jih od teh lc 36 deluje v deželah v razvoju. Čeravno so uspehi znatni. je na dlani, da še zdalcč ne odražajo možnega. Tako bodo moraii leto inovacij dopolniti še z tretjega sveta. predvsem s pro-dajo znanja in pameti, po mož-nosti že letos, v večjem deležu domačega izvora.
LOJZE OBLAK
V prihodnji številki Naše skup-nosti bomo o letu inovacij na-daljevali, ker smatramo, da je to področje velika razerva člove-kovega duha, ki leži neizkori-ščen. Povprašali bomo delovne organizacije, koliko in kako ko-ristijo te dobrine.
T?ko kot jesti in piti je človek primoran tudi graditi. Toda kako graditi? Ali ni prav na področju gradbeništva še ogromno neizkori-ščenih rezerv za stabilnejše gospodarstvo? (Na fotografiji so de-lavci GP Pionir pri delu v industrijski coni letališče Polje (Foto S. Gerlica)