Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 6. julija 1940
3te v. 152 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-oletno % Din, za nozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
telefoni nredništva In uprave: 40-01, 40-02, 4(W>3, 40-04, «0-03 — Izhaja vaak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račun Ljubljana ilevilka 10.050 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Ob 80 letnici Mohorjeve družbe
Na praznik sv, Cirila in Metoda, ki sta Slovanom prinesla črko in duha, je praznovala slovenska Mohorjeva družba osemdesetletnico svoje prenovitve in pravega vstopa v življenje, kamor jo je poklical Škot Slomšek, eden najbolj slovenskih mož slovenskega naroda in največjih čestilcev svetih bratov. On, ki je ustanovil nedeljske šole, ki je pisal prve slovenske šolske knjige, ki je učil Bla-žete in Nežice za življenje, ni mogel pustiti, da bi v življenju in trudu vsakdanjih težav pozabili njegovi učenčki črke, ki jih je naučil v letih mladosti, in duha, ki jim ga je posredoval z basnimi in veselimi drobtinicami. Zato je hotel, da bi imel naš narod dobro branje tudi po šoli doma, zbrane trenutke tudi v trdem življenju, da bi se zbiral ob slovenski knjigi v večerih in spremljal sončno leto z mislijo na Boga, jezik in umno gospodarstvo. Tako je nastalo Mohorjevo društvo, ki pa ni našlo tal med ljudstvom, dokler ga Slomšek ni vsega povezal s slovenskim religioznim čuvstvovanjem, spremenivši ga v družbo, v bratovščino. In odslej se je slovensko dobro branje raztekalo kot v potokih med vse ude narodnega telesa. Ne samo po dolinah, do vsake gorske vasice je prišel sv. Mohor in položil svoj dar mladini, ki je brala deci in starcem in jih učila slovkovati. Narod je bral in se učil živeti, umno kmetovati in domišljijo spraščati ob daru sv. Mohorja, ki odslej že osemdeset let hodi vsako jesen kot sv. Miklavž od hiše do hiše in je natrosil med najširše plasti že nad 21 milijonov dobrih knjig. Pa naj bi današnji dan ne bil praznik slovenske ljudske prosvete!?
Ob tej priložnosti naj se spomnimo naporov in truda najnovejšega hrvatskega gibanja, ki nosi prelepo ime ABC in ki je zaposlilo na tisoče drobnih javnih kulturnih delavcev z idejo, da nauče hrvatskega kmeta — brati, vsaj brati, brati. Pred leti se je to gibanje pričelo po volji političnega narodnega vodstva in uspeh še ni pripeljal tja, kjer smo mi že leta in desetletja, skoraj pol stoletja po ne mali zaslugi prav — Mobs^eve družbe. Mohorjeva družba je l=4rko ponosna na svojo zgodovinsko poslanstvo: naučila je naš narod brati, pregnala je analfabetizem iz naše vasi in praktično rešila problem, ki danes zaposluje po drugih krajih toliko moči. Nadaljevala je Slomškovo nedeljsko šolo, vodila naše zimske tečaje ob večernicah in ob koledarju, postala je tako naša ljudska univerza, ko to gibanje še ni imelo tega visokega imena.
Ne samo, da je Mohorjeva družba naučila brati slovenskega kmeta, temveč mu je oblikovala tudi njegovo narodno zavest. Pognala je iz Koroške, zibelke naše samostojnosti in našega groba, da je vezala Slovence iz vseh kronovin v eno samo enoto, v idejno združeno Slovenijo, katere najlepši odraz si videl lahko v seznamu družbenih udov v vsakokratnem koledarju. Tu se je zbirala Slovenija tudi iz zamejstva, z vseh kontinentov, tu si dobil naslove poverjenikov in udov iz Amerike in Avstralije in si se zavedel, da smo mi vsi Slovenci, da smo vsi udje enega naroda, udje ene družbe, prve, najstarejše, največje in najširše slovenske knjižne družbe. Kakor je bil koledar samo zunanji znak slovenstva, je bila notranja vsebina knjig vedno izraz naših narodnih teženj in Zgodovina slovenskega naroda — veliko pismo o slovenstvu?
In še to: da je slovenski narod danes tako povezan s Cerkvijo in katolištvom, da je ohranil tako živo versko čustvovanje in zavest, ali ni tudi tu iskati plemenitega dela Mohorjeve? Tu se je pokazalo delo te bratovščine, piae unionis, ki vodi narod ne samo v branje, ne samo v okrepljenje narodne zavesti, temveč tudi v plemenito življenje, dobro in pošteno, ki gleda svoj zadnji cilj v onostranstvu in zajema svojo notranjo silo iz vere? Da ni naš narod notranje razklan, uničen in pokvarjen, da ni ostal brez idealov in samopašen — tudi to je plod branja teh milijonov knjig, ob katerih so rastli v svojo duhovno osebnost naši dedje, naši starši in naj rastemo tudi mi, pravi sinovi svojih prednikov!
Dobre knjige med narod! To je geslo in namen Mohorjeve, Dobre povesti — povesti, grajene po vseh umetniških načelih, toda duhovno rastoče iz zdravih korenin. Dobre knjige — gospodarske, zgodovinske, hagiograf-ske, poučne — pošiljati v množicah med narod — ali ni to dobro delo, najboljše med najboljšimi? In tudi tega se spominjamo danes ob 80 letnici Mohorjeve, in še zlasti tega: dobrih knjig med narod! Naj bo že ta ali druga založba, naj ve, da bo, dokler bo izdajala dobre knjige, poljudne in znanstvene, leposlovne ali gospodarske, vedno pa vsebujoče etične duhovne vretjnote, iz katerih duhovno živi slovenski narod, opravljala najboljše delo za narod in bo »zaslužna za domovino«. Crka naj ima dobrega duha, slovenskega iz narodne zavesti, katoliškega iz verske vneme in plemenitega iz želje po človeka vrednih dejanjih. Tedaj bo tudi slovenski narod segal po knjigi in jo priznaval za svojo in gledal v njej svojo pot. Je sicer današnji
Francija je prekinila diplomatske zveze z Anglijo
Francoska vlada je pohvalila
junaški nastop svojega ladjevja proti Angležem pri Oranu
Clermont-Ferrand, 5. julija. (Ilavas.) Ministrski svet je vzel na znanje poročilo o neupravičenem napadu angleške eskadre na francosko mornarico ter izrazil svoje priznanje zadržanju in junaštvu francoske mornarice. Ministrski svet je'sklenil prekiniti diplomatične zveze z Anglijo.
Seja francoskega senata
Ženeva, 5. julija. Po vesteh iz Vichyja je bila seja francoskega senata, katere se je udeležilo 57 članov. Sejo je vodil podpredsednik senata. Podpredsednik francoske vlade senator Laval je
J
podal poročilo o diplomatskem in političnem po-llijujii in obvestil člane senata o prekinitvi diplomatskih odnosov z Velika Britanijo. Nato je Laval govoril o načrtu za novo francosko ustavo. Navzoči so Lavalovo razlago odobrili.
Francoski senat šteje nad ."100 članov. Predsednik sonata je Jeanneuey. Majhno število senatorjev, ki je bilo na seji. je izredno značilno.
Viclie.v, 5. julija AA. (Havas.) Včeraj se je vršila ožja seja članov francoske vlade. Seji so prisostvovali Petain, Laval, Marquet. Wejgand, Butillier, Baudoin in Alibert. Seji je predsedoval predsednik republike Albert Lebrun.
Pojasnila poveljnika francoske mornarice
Ženeva, 5. julija. DNB: Francoski poveljnik mornarice je izdal o priliki dogodkov pred Oranom službeno sporočilo, v katerem pravi:
Podadmiral Jacioul je, čim je dobil britanski ultimat, odgovoril, da bo na prvi topovski strel, namenjen njegovim ladjam, v6a francoska mornarica nastopila proti Veliki Britaniji. Dalje poročilo pravi, da je francoski glavni admiral ukazal mornarici, naj na silo odgovori 6 silo.
Poročilo dalje pravi, da sta francoska vlada in francoski glavni admiralni štab ukazala mornarici takoj streljati in da je o tem sklepu francoska vlada obvestila tudi francosko-nemško komisijo za premirje v Wiesbadenu. Franciji ni mogoče ničesar očitati. Dalje poudarja službeno sporočilo, da Nemčija in Italija s pogodbo o premirju nista zahtevali, da se jim izroči francoska vojna mornarica, temveč1 sta edino zahtevat, naj se francoska vojna mor-narica_ razoroži in zbere v francoekih pristaniščih ter naj ohrani svojo redno posadko in svoje starešine tako, da ima francosko-nemška komisija za premirje pravico nadzirati mornarico.
Dalje je v sporočilu rečeno, da Francija ne bi nikdar pristala na to, da bi izročila svojo nepre-magano vojno mornarico.
Maršal Petain, Daladier in zunanji minister Baudoin so vsaj 20 krat pojasnili to francosko stališče Churchillu, prvemu lordu admiralitete Aleksandru, glavnemu poveljniku britanske mornarice in britanskemu veleposlaniku.
Dalje je rečeno, da mora francoski glavni ad-
miralni štab ugotoviti, da težki in usodni udarci, ki so zadeli Francijo, niso izzvali posebnega sočutja pri britanskih vodilnih osebnostih, pri katerih se je celo pojavila misel, da bi bilo treba izkoristiti te dogodke, da bi se Velika Britanija mogla polastiti na lahek način francoske vojne mornarice. Toda tega mornarica nikakor ni zaslužila, da ji kdo zahode nož v hrbet na Churchillov ukaz, ki je pozimi naravnost rotil francoski glavni admiralni štab, naj da na razpolago glavni del svojih sil za zaščito kanadskih prevozov in je s tem priznaval, da britanska admiraliteta trenutno ne razpolaga več z zadostnimi 6ilami. Admiral Darlan ni izgubil pisma, s katerim se mu je Churchill zahvalil za to uslugo. Prav tako navaja poročilo, da je britanski admiral Sommerville, ki je vodil napad pred Oranom, še pred potekom ultimata poslal letala, ki so položila magnetične mine pred izhode iz pristanišča v Oranu in Mers-el-Kebirju. Ze to je bil očiten znak sovražnosti. O francoskih izgubah pa pravi sporočilo francoskega glavnega štaba, da je po obvestilih, ki jih je dosedaj admiralni štab dobil, stara oklopnica »Bretagne« zletela v zrak, dočim je na linijskih ladjah, »Dunkerque« in »Provence« ter na na križarki »Mogador« izbruhnil požar. Na koncu pravi sporočilo:
Francoski mornarji, ki 60 polnh 6 mesecev napenjali vse sile, da bi dali britanski vojni morna-rigi, ki sama ni mogla več obvladati ogromne naloge, ki ji je bila postavljena, pomoč, so z ogorčenjem izvedeli za izdajo, katero so storili njihovi bivši vojni tovariši.
Odmev pomorske bitke po vsem svetu
Angleški tisk meni, da se je moralo tako zgoditi
London, 5. julija. (Reuter.) Britanski tisk posveča veliko pozornost dogodkom, ki so se odigrali v Sredozemskem morju. »Daily Mail« pravi: Vsi bodo veseli, ker je bila večina francoske mornarice odtegnjena sovražniku, vendar pa se bo vsakdo istočasno pridružil Churchillovi bolečini zaradi žalostne dolžnosti, katero smo morali izvršiti. Naše ljudstvo obsoja prav tako kakor jo bo obsodita zgodovina: namreč brezčutno in zlobno politiko ljudi iz Bordeauxa. Potrebno je bilo imeti pogum in visoko moralo ter izdati tak ukrep proti francoski mornarici. To je bila lepa akcija, katero je vodil velik človek. »Daily Herald« pravi: Drugače se ni dalo narediti in taka akcija je bila neizbežna. Naša varnost je narekovala tak ukrep prav tako, kakor jo je narekovala naša dolžnost do človeštva. Mi se jezimo na perfidno kliko v Franciji, ki nam je vsilila odvratno potrebo, da se borimo z našimi prijatelji. Naša bolečina zaradi francoskih mornarjev, ki so bili napadeni in ki so trpeli v akciji na Sredozemskem morju, je skoraj nepopisna. Njihova izbira je bila ravno tako žalostna in strahotna kakor naša.
Nemški list napada Churchilla
Berlin, o. julija. AA. (DNB.) Včerajšnji Churchillov govor v spodnjem domu, s katerim je po-dal jjotek napada britanske mornarice na francoske ladje, je povzročil zgražanje v nemškem ti-

sku. Nemški listi menijo, da je včerajšnji Churchillov govor zelo značilen za britansko miselnost.
»Berliner Borsen Zeitung« pravi, da je Churchillov govor hinavski in drzen in da je opravičevanje zločina, ki je bil včeraj izvršen v Oranu tak, da mora človeka prevzeti groza, čim namreč sliši tisto, kar je izrekel Churchill. Svetovna zgodovina bo izrekla svojo sodbo o Churchillu in o vseh tistih, ki so mu na včerajšnji seji parlamenta živahno ploskali. Dan, ko bo izročena ta obsodba, za to gospodo, ni daleč.
»Hamburger Fremdenblatt« pravi med drugim: Velika Britanija je izvedla napad na francoske vojne enote, ki so bile v pristanišču. Ta napad je zelo značilen in je doka/, za stališče in pojmovanje Angležev. Usoda je tako hotela, da pride bodočnost britanskega imperija na kocko in da je imperij postavil na kocko človek tipa Churchilla. List nato pravi, da je Churchill šef vojne stranke, šef tistih ijudi, ki «o do skrajnosti neskrupulozni. Kar se tiče samega Churchilla, pravi list, da je v svoji karieri že dosedaj večkrat pokazal, da zna izvesti podobna dela, kakor ga je včeraj izvedla britanska mornarica na njegov ukaz. V Oranu je bila prelita kri tistih, ki so si bili do včeraj prijatelju Churchill želi, da se vojna nadaljuje za vsako ceno proti vsem in vsakemu.
»Deutsche Diplomatisch Politische Korrespon-denz« pravi: Britanska mornarica, ki se je neprestano izogibala spopadu z nemško mornarico, je imela vendar zadosti poguma, da je nenadoma napadla francoske vojne enote tedaj, ko so bile le enote v pristanišču in niso imele nobenega namena storiti napad. Članek zatem ugotavlja, da je
dan praznik ljudske prosvete, praznik Mohorjeve družbe, toda naj bo tudi praznovan v opomin naroda, da naj sega po dobrih knjigah, naj se zbira ob večerih ob njih, naj jih prebira starim in uči ljubiti lepo besedo mlade, naj se zave, da je knjiga narodno bogastvo. Sv. Cirila slikajo s knjigo na srcu: tako mora "narod dati svojo knjigo na srce in čutiti z njo, jo ljubiti in podpirati in hraniti kot svojo in družinsko svetinjo. O koliko slovenskih lesenih koč je, ki ima v svojem kotu knjižnico slovenskih knjig, knjižnico Mohorjevih bukev! V vsako kočo slovensko knjižnico! — tudi ta klic je vpila vsa leta Mohorjeva, z njim je tudi uspela in pomagala graditi temelje, da smo danes že resnično narod
knjige, lepe knjige, a hočemo biti tudi narod — dobre knjige.
Ce spoznamo tak pomen dobrih knjig in še posebej zgodovinsko pomembnost Mohorjeve družbe, bi ob tem spominskem dnevu samo želeli, naj se strne ves narod v težnji, da podpre Mohorjevo dobro knjigo, to naše prvo in zdaj najstarejše književno društvo. Ce mu bo namreč stal narod ob strani kot nekdaj, bo tudi vodstvo lahko nudilo toliko kot nekdaj in še več. To pa naj bo cilj tudi uredništva in naj išče poti, da bo svoje zgodovinsko poslanstvo reševalo zadovoljivo tudi za današnji čas, zavedajoč se odgovornosti pred osemdeseti®tno preteklostjo in dolžnosti do bodočnosti.
britanska mornarica izvedla napad do včerajšnjega zaveznika in da je ta napad izzval obsodbo vsega svela.
Kaj piše italijanski tisk
Rim, o. julija. AA. (Setfani.) »Corriere della sera« se bavi z včerajšnjim Churthillovim govorom in naslavlja svoj uvodnik z .»razbojniška morala«. Članek pravi, da presega Churchillov govor vse, kar se je sedaj smatralo za cinizem in hinav-ščino. Še nikdar niso bile v parlamentu iznešeno take stvari, kakršne je izgovoril Churchill, ki je poskušal opravičiti bojazljivo razbojniško dejanje. Najbolj žalostno pa je to, da ie ves spodnji doni ploskal na te besede. Sicer pa je dobro, da se jo io pripetilo, ker bo odslej ves svet vendarle spoznal, kdo so Anpleži in česo so sposobni. Včerajšnji napad Angležev na svojega bivšega zaveznika je končni zaključek in konec moči britanske mornarice.
»Messaggero« končuje svoj komentar pod naslovom »Morski razbojnik« in pravi, da je napad na francosko mornarico dejanje, kakršno v zgodovini še n! bilo narejeno. Velika Britanija, nadaljuje list, je podala nov dokaz za svojo sebičnost in se proslavila s tistim, čemur pravimo mi barbarstvo, oni pa nazivajo veliko »Zmago«. Vrhunec pa tvori Churchillov govor zaradi svojega cinizma. »Po|>olo di Roma« pravi, da tisto, kar je bilo storjeno v Oranu. ni v čast Veliki Britaniji. Kar se pa tiče Churchillovega govora pa pravi list, da je ta govor dokaz skrajnega cinizma.
Rim. 5 julija. AA. (DNB.) Angleško postopanje proti francoskim vojnim enotam se komentira v Rimu kot odločen preokret v nadaljnjem razvoju mednarodnega položaja. Angleška vlada je s tem javno prekinila zavezniško zvezo s Francijo ter postopala napram njej kot proti sovražniku. Nastala je prekinitev med obema demokracijama tudi formalno V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bo '.a primer vplival tudi na one krogo v Združenih državah, ki so želeli reševati »kršene pravice svoboda«.
Rim, 5. julija. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Prekinitev dipomahkih stikov med Francijo in Anglijo, ki ne bo edina niti najtežja posledica napada v Oranu, označuje predvsem konec sporazuma med Francijo in Veliko Britanijo, ki tudi ni več sposobna boriti se v bodočnosti. Če ta dogodek spravimo v zvezo z vojno, ki je v teku, potem 6e lahko pojasnijo neposredne posledice in akcija, katero je Churchill odločen izvesti. To dejanje utegne dati tej vojni zgodovinski pomen, namreč v vojni evropske celine proti usodnemu vmešavanju Velike Britanije, ki je že od časa kraljice Elizabete potiskala en narod proti drugemu na kontinentu v boj, 6tremeč pri tem za imperialno politiko ter za dosego finančne in gospodarske nad-ohlasti. Napad na »Altmark« v norveških vodah je bilo dejanje, ki je prekršilo mednarodni zakon.
Spominjajoč se slavnega Laffayeta, ameriški narod ne bo ničesar storil, da bi podprl Anglijo v primeru, da bi prišel v spopad s Francijo, s katero ga vežejo močnejša čustva, kakor so premočni ob-ziri finančnega profita. Od 35 let nazaj zida Fo-rcigen Office svojo politiko na račun, da bodo Združene države podprle Veliko Britanijo v vojni samo v primeru, če se bo Francija borila na strani Velike Britanije. Tu je naredil Churchill hudo napako in ta pogreška se lahko primerja samo z Chamber-lainovimi napakami.
Špansko mnenje
Madrid, 5. julija. AA. (DNB.) Španski listi se obširno bavijo z napadi angleških ladij na francoske enote v Oranu. »Alcazar« naglaša požrtvovalnost francoskih mornarjev v tej borbi. »Puehlot smatra, da je ta bitka začetek razprtij med Francijo in Veliko Britanijo.
Odmev na Švedskem
Stockholm. 5. julija. A A (DNB.) u Stockliolm Stidigend« pravi, da je povzročil napad angleške mornarice na francoske vojne ladje na Švedskem veliko presenečenje. List smatra, da bo spopad angleške in francoske mornarice imel dalekosež-ne posledice.
»Svenska Dagbladet« komentira Churchillov govor ter posebno naglaša, da je angleški parlament posebno odobraval izjave angleškega predsednika vln('e o napadu na francoske pomorske enote. To odobravanje je zelo značilno.
Angleško brodovje, ki ie napadlo
Madrid, 5. julija. AA. (DNB.) Po vesteh iz Algecirasa sla se borbe pri Oranu udeležili tudi angleški vojni ladji »Hood« in »Resolution« ter ena težka križarka in osem rušilcev, ki so se sedaj vrnili v Gibraltar.
London, 5. julija. A A. Gotovo število francoskih vojnih ladij se nahaja v škotskih vodah.
General de Gaulle se mora javiti vojnemu sodišču
Ženeva, 5. julija. DNB: Po vesteh iz Clermond-Ferranda je bil generalu de Gaulleu, ki mu je že prejšnji vladni ukaz odvzel vse funkcije, poslan poziv, naj se v določenem roku prijavi vojaškemu sodišču 17. armadne oblasti.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej kraljevini. Večje vedrine bodo v južnih krajih. Krajevne nevihte in deževje. Toplota se bo še znižala.
Komu pripada Besarabija
O besarabskem vprašanju prinašajo švicarski listi informacije, ki so zaradi svoje velike objektivnosti vredne omembe in upoštevanja.
Aneksija Besarabije, ki jo bodo Sovjeti najbrž združili z »Moldavsko socialistično sovjetsko republiko«, iz katere je zadnjih 22 let izhajala bolj-ševiška propaganda, ki je obdelovala besarabski živelj pod Romunijo, je po svojem načinu vplivala na vso Evropo mučno, tem bolj, ker je mir na Balkanu jiostavila na hudo preizkušnjo. Napetost evropskega položaja se po aneksiji Besarabije gotovo ne bo zmanjšala, ampak rajši povečala, ker llihče ne ve, kakšne namere Sovjeti za tem skrivajo.
To vprašanje pa je treba ločiti od drugega vprašanja, koliko je upravičena zasedba Besarabije po Sovjetih, kolikor se tiče narodne pripadnosti njenega prebivalstva, njene zgodovine in miselnosti. Cisto enostavno to vprašanje ni, zdi se pa s tega stališča vsej Evropi kot nekaj naravnega. Na vsak način je zasedba Besarabije nekaj drugega kakor to, kar se je zgodilo na Finskem, ali kar se godi v baltiških državah. Več ali manj je ves svet prepričan, da je Romunija leta 1918. storila napak, da je izrabila revolucijo v Rusiji, da si je prisvojila Besarabijo. Sicer navdušenje be-sarabskega prebivalstva, da je zdaj zopet pripadlo Rusiji kot sovjetski državi, gotovo ni preveliko, vendar pa je v tem prebivalstvu zmerom živelo čustvo, da spada k ruskemu kulturnemu krogu, ne pa k romunskemu.
Romunska vlada se je zmerom sklicevala na to, da je večina prebivalstva po plemenu in jeziku v tej značilno prehodni deželi moldjivanska, oziroma romunska, dočim je Sovjetija vedno stala na stališču, da je večina moldavskega ljudstva ukrajinskega porekla. V resnici sta moldavanski in ukrajinski živelj v tej deželi ustanovila neko so-življenje, v katerem je do polovice 19. stoletja vseskozi prevladovala ukrajinska kri in miselnost, na čemer tudi 300 letno turško gospodstvo ni ničesar izpremenilo. Vzrok, da so Moldavani, ki govore in čutijo ukrajinsko, s časoin padli po odstotku pod romunsko govoreče prebivalstvo, je v tem, da je svojčas carska Rusija v svoji veliki zaslepljenosti preganjala ukrajinski jezik in kulturo in je tako del Ukrajincev počasi sprejel romunski jezik. Bukareška statistika je računala 65% Romunov v Besarabiji, kar pa je najmanj za 20% pretirano. Romunskih Moldavanov bo kaldh 40%, visoko računano, ki so večinoma kmetje, ki zelo primitivno obdelujejo žitorodno zemljo; tisti kmetje pa, ki stoje na višji stopnji, goje intenzivno živinorejo in vinarstvo ter kmetsko zadružništvo, so Ukrajinci in Velikorusi pa nemški naseljenci. Trgovina in obrt pa sta skoraj izključno v židovskih rokah. Židov je nad 16% celokupnega prebivalstva. Ukrajinski, velikoruski in židovski živelj tvori tudi tri četrtine mestnega prebivalstva in skoraj vsa inteligenca je iz tega življa, ki se je čutil vedno bitno zvezanega z Rusijo, oziroma z rusko kulturo in miselnostjo. Romunskemu življu so bili najbolj sovražni pr»v Židje, ki so vedno bili zasidrani v Rusijo, čeprav jih je tudi ruski carizem večkrat preganjal. Pod romunsko upravo so Židje postali vprav fanatični sovražniki Romunije.
Res je, da ruska državna misel v Besarabiji ni starejša kot 130 let, ko je namreč Rusija začela Besarabijo prisvajati sebi, kar je v zvezi z ruskim carskim imperializmom, ki je deželo smatral kot prehod na Balkan in v Carigrad. V 15. stol. so vpadli v Besarabijo kozaki, da pravoslavni narod osvobodijo turškega jarma. S Turčijo se je začel resno prepirati zaradi Besarabije Peter Veliki, toda šele Aleksandru I. se je posrečilo Besarabijo odtrgati od Turčije, ki mu jo je prepustila v bukareškem miru 1812, ko so bile meje ruskega carstva pomaknjene do Pruta. Po nesrečni krimski vojni je Rusija morala jugozapadno Besarabijo leta 1859. odstopiti Romuniji, ki jo je pa obdržala samo do leta 1878., ko je Rusija po vojni s Turčijo dobila Besarabijo nazaj po določbah berlinskega kongresa. Od takrat je upravljala deželo 40 let do boljševiške revolucije. V teh 40 letih je gubernija Besarabija, ki obsega 45.000 kvadratnih kilometrov s 3 milijoni prebivalcev, zelo tesno zrastla z Rusijo, tako da nihče v Besarabiji po zlomu carizma ni jemal v misel združitve z Romunijo. Takrat je tudi postala najbolj žitorodna pokrajina ruskega cesarstva.
Leta 1917., ko je padlo carstvo, je Besarabija zahtevala od prve začasne demokratične vlade v Petrogradu avtonomijo; v pozni jeseni tega leta se je sestAvil v Kišinjevu besarabski deželui svet U 120 članov. Ta svet je ustanovil demokratsko inol-davsko republiko, ki pa je bila del »unije ruskih demokratskih republik«. Sele boljševiki, ki so navalili na deželo, so dali povod, da je ta deželni svet poklical marca 1918 na pomoč romunsko armado. Toda romunska vlada se je morala takrat po pogodbi v Jassiju obvezati, da bo Besarabijo po roku dveh mesecev zopet izpraznila. Romunija pa tega ni storila, ampak pritiskala na deželni svet, da je sklenil združitev inoldavske republike z Romunijo in je odklonila predlog Sovjetske unije, da bi se izvršil plebiscit. Zaradi tega so se tudi zapadne velesile dolgo pomišljale, da bi združitev Besarabije z Romunijo potrdile iu so storile to šele
dve leti pozneje, to je leta 1920., angleški parlament pa je ta sklep potrdil šele leta 1923., francoski pa celo eno leto pozneje.
Ce bi se bila romunska vlada potrudila, da Besarabijo kulturno in gospodarsko dvigne, bi bile mogoče ruske tradicije v Besarabiji počasi izginile. Toda tega Romunija ni umela. Sicer je z agrarno reformo leta 1919. veleposestva precej razlastila, toda mala posest, ki je na ta način nastala, ni bila sposobna življenja. Statistike žetev so celo izkazovale nazadovanje. Čeprav besarabski kmet za ruske kolhoze, ni niti malo navdušen, pa je vendar rad poslušal rdečo agitacijo iz Baltija, ki je glavno mesto rdeče moldavske sovjetske republike. Romunska vlada je tudi storila napako, da si je židovstvo s preganjanjem popolnoma odtujila, zaradi česar je prav židovska inteligenca bila tista, ki je pripravljala tla za to, kar se je sedaj zgodilo.
Take so stvari v kolikor mogoče objektivni
luči.
izjava nove romunske vlade
Bukarešta, 5. julija. Rador: Nova romunska vlada Gigurtija je objavila deklaracijo, v kateri pravi: Država se nahaja pred odločilnimi problemi na polju zunanje in notranje politike. Kar se tiče zunanje politike bo romunska vlada izvajala politiko iskrene integracije v sistemu Rim-Berlin. To politiko bo vlada izvajala ne samo kot izraz političnega stanja, temveč tudi kot logično posledico politične ideologije članov vlade in izraz mišljenja vsega naroda.
Istočasno želi vlada vzdrževati najboljše in najprisrčnejše odnošaje z vsemi svojimi sosedi, smatrajoč, da je mir v tem delu Evrope eden izmed neobhodno potrebnih pogojev za ohranitev višjega političnega reda. V tem smislu se morajo naše regionalne zveze smatrali kot etape v tej politiki. Kar se tiče ostalih držav, smatra vlada za svojo dolžnost ohraniti tudi v bodoče one zveze, ki lahko služijo ohranitvi miru in obnove Evrope. Kar se tiče notranje politike, je vlada trdno odločena zagotoviti mir in red ter varnost v državi. Vsi oni, ki širijo neresnične vesti, da bi povzročili nerede, bodo brez nadaljnega prisiljeni k molku.
Pozivamo vse Romune, naj se zberejo okoli prestola. Vlada razume žalost romunske vojske, ker ni mogla dati izraza svojemu junaštvu, ter bo storila vse, kar je v njeni moči, da se okrepi moč romunske vojske. Vlada bo posvetila veliko pozornost gospodarskim vprašanjem ter je odločena skrbeti za to, da dobita delo in proizvodnja pravično nagrado. Vlada bo posvetila veliko pozornost vprašanju beguncev iz Besarabije in Buko-vine, ter bo tudi to vprašanje rešeno. Vlada je izraz vseh nacionalnih smeri v državi ter jo bodo vodila načela nacionalne integritete. Ta načela se bodo izvajala metodično ter v okvirju splošnih ukrepov za izvajanje načrtov vlade, da bi bil uspeh zagotovljen. Prepričani smo, da bodo program vlade sprejeli in odobrili vsi Romuni.
Rim, 5. julija, b. Po sestavi nove romunske vlade izražajo italijanski listi zadovoljstvo, da sta v vladi kot predsednik Gigurta in kot zunanji minister Manuilescu. V poročilih iz Bukarešte trdijo dopisniki italijanskih listov, da se romunski senat, in zbornica ne bosta več sestala, ker bosta te dni' verjetno razpuščena. Nova romunska vlada pripravlja načrt nove ustave, s katero bo politična in administrativna struktura romunske države postavljena na povsem nove temelje in bo v zvezi * tem ustanovljena nova korporativna zbornica.
Minister Roth še ni prevzel poslov
Bukarešta, 5. julija, b. Nemški senator Roth, ki je imenovan za ministra za narodne manjšine v novi romunski vladi, še ni prisegel. On je prevzem ministrskega položaja vezal z gotovimi poroštvi, ki naj bi mu jih dala romunska vlada. On predvsem zahteva, da mora ministrstvo za narodne manjšine biti stalna ustanova, ki jo bo vodil predstavnik nemške narodne manjšine.
Končno je minister Roth zahteval, da se mo-
Preosnova danske vlade
Kopenhogcn, 5. julija. AA. DNB: Danes opoldne je bila končno izvedena preosnova danske vlade. Ta preosnova je bila izvedena vzporedno z združitvijo glavnih danskih strank v en sam parlamentarni delovni blok. Pri tej preosnovi se je število ministrov zmanjšalo od 18 na 12 in uvedeno je novo mesto stalnega namestnika zunanjega ministra. V vlado je stopil predstavnik stranke Venstre Knut Kristjansen, ki je prevzel zunanje ministrstvo. Kri-stjansen je edini član nove vlade, ki poprej še nikoli ni bil minister. Prometno in gradbeno ministrstvo je prevzel Eropsen. (Venstre). Dosedanji trgovinski minister Klersde (socialdemokrat) 'je prevzel portfelj zunanje politike, medtem ko je bil za ministra za trgovino in industrijo postavljen dosedanji posvetovalni član vlade in minister brez portfelja Moler (konservativec). Portfelj ver je prevzel konservativec Fiviger, dosedanji minister brez portfelj Halde (konservativec) ie bil postavljen za stalnega predsednika odbora za trgovinica pogajanja s tujimi državami.
Načela danske politike
Kodanj, 5. junija. A A DNB: Predsednik vlade Stauning je imel v parlamentu govor o priliki razprave o vprašanju odnošajev med Nemčijo in Dan-
sko. Stauning je ob tej priliki dejal, da 60 odnošaji med nemškimi civilnimi in vojaškimi oblastmi na eni ter danskimi oblastmi in danskim narodom na drugi strani dobri. Danski narod se čuti mirnega ter je prepričan, da integriteta države ne bo trpela. Danska bo ohranila tudi v bodoče dobre in prijateljske odnošaje z Nemčijo in nemškim narodom.
Stauning se je dotaknil tudi odnošajev Danske do Farerskih otokov, Islandije in Grenlandije. Omenil je, da je danski poslanik 17. maja vložil protest danske vlade proti zasedbi Farerskih otokov s 6trani Anglije. Protest je bil predan angleškemu poslaniku v Bemu, ki ga je pa odklonil poslati svoji vladi. Nato je Stauning omenil islandski protest proti angleški zasedbi 10. maja. Navzlic najstrožji nevtralnosti Islandije je Anglija izvršila napad na otok. Na kraju je Stauning dejal, da upa, da okoliščine, ki so nastale, ne bodo zmanjšale pravic Danske. Glasovi, da ima Danska namen prodati Grenlandijo ali da 6e celo že o tem pogaja, so popolnoma brez osnove.
Kodanj, 5. julija. A A. DNB: Pogajanja za pre-osnovo danske vlade so uspešno končana. Doseženo je bilo soglasje, da se bo število ministrov zmanjšalo na 12. Ukaz o novi vladi bo objavljen še danes.
Amerika bo mesečno dobavljala 5000 letal
Newyork, 5. julija. (»Echange«.) Sedaj so znane podrobnosti o nakupih letal zaveznikov od začetka vojne v Združenih državah. Do 20. junija je v Ameriki bilo naročenih 10.848 letal v vrednosti okrog 1 milijarde dolarjev. Angležem je bilo do tega dne dobavljenih 2.028 letal, 3.886 letal pa je še v tovarnah in bodo dobavljena v doslednem času. Franciji pa je Amerika do sedaj dobavila 1 858 letal; naročenih pa je Francija imela še 3.076 letal, katero naročilo pa je sedaj prevzela Anglija V tem številu pa je zapopadenih tudi ze 2.837 letal ki so jih Amerikanci izdelali kot šolska letala in iili ic Ansdiia vzela 1838. Francija pa 524. Bombnikov ' je bilo naročenih 1.860 tipa »Lockeheed-Hudson« 1.337 tipa »Douglas-, 870 tipa »Martin«
in 1000 tipa »Curtis«. Mislijo, da imajo Angleži sedaj toliko šolskih letal, da ne bodo novih več potrebovali in da bodo sedaj Amerikanci lahko dobavljali samo bojna letala.
V tej zvezi je važna uradna izjava Harolda Jamsa, ki je član angleškega ministrstva za proizvodnjo letal, ki jo je podal po svojem povratku iz Amerike. James ie rekel, da bodo ameriške tovarne Angležem v doglednem času mesečno dobavljale po 5.000 letal. V tej zvezi se je tudi govorilo, da je Anglija naročila mnogo novih letal, in sicer v mnogo večjem številu kakor do sedaj. Transporti izdelanih letal se v zadnjih treh mesecih vedno bolj množe in je seuaj tako urejeno, ua bo vsak dS*"' dan odplul transport i letali v Anglijo.
rajo sprejeti zahteve nemške narodne manjšine, ki so bile večkrat jasno izražene in so načelno tudi že sprejete. Vodilne nemške osebnosti v Romuniji so imele v Bukarešti snoči sestanek z Rothom ter so proučevale sedanji položaj. Odločitev o vstopu dr. Rotha v vlado bo padla v kratkem času.
Težave francoskega poslaništva
v Bukarešti
Bukarešta, 5. julija, b. Francoski poslanik v
Bukarešti Thierry je izjavil svojemu osebju, da ni mogoče dobiti nič več denarja za nadaljnje vodstvo poslanstva. Dalje poročajo, da je Thierry raztolmačil osebju, da tudi on že dva meseca ni dobil svoje plače in je tudi njegova bodočnost nezanesljiva. Zaradi tega je osebje poslaništva danes pospravilo svoje kovčege. Eden izmed članov poslaništva je izjavil dopisniku »United Pressa«, da francosko osebje nima niti denarja za povra-tek v Francijo.
Kai se ie dogajalo v Galacu
Bukarešta, 5. jul. (MTI.) Kakor znano, je v nedeljo zvečer v Galacu prišlo do zelo krvavih komunističnih izgredov. Po sedanjih informacijah so izgrede povzročili sovjetski padalci, ki so se spustili na desni strani Pruta in tamkajšnje delavstvo nahujskali k oboroženemu uporu. Zbrala se je množica do 2.000 oseb, ki je demonstrirala po ulicah, vzklikala Sovjetom in zahtevala, da pokrajino zasedejo Sovjeti. Romunsko vojaštvo je demonstrante, ki so tudi streljali, razgnalo z oboroženo silo, pri čemer je bilo veliko mrtvih in ranjenih. Mnogo oseb je bilo tudi prijetih. Romunske oblasti dolže predvsem Žide, da hujskajo proti romunskim oblastem, hoteč pripraviti zasedbo delov romunske zemlje po Sovjetih.
Podppra sv. očeta romunskim beguncem
Rim, 5.'julija. AA. DNB. Sv. o?e je poslal po apostolskem nunciju v Bukarešti večji denarni znesek kot ix>moč za romunske begunce iz Besarabije in Bukovine.
Angleška vlada še ni obveščena o prekinitvi zvez s Francijo
London, 5. julija, t. (Reuter.) Angleška vlada še ni prejela uradnega obvestila o tem, da je Francija prekinila z Anglijo diplomatske zveze. Angleški vladi je bil popoldne samo izročen zelo oster protest zaradi dogodkov pred Oranom.
Popoldne ob 16.30 pa je prišel v zunanje ministrstvo odpravnik poslov francoskega veleposlaništva Cambon in izjavil, da je fiodal pravkar odstopno izjavo, da odlaga službo v francoski diplomaciji. Zunanjemu ministrstvu je bilo sporočeno, da uradnik Castellane vodi posle francoskega veleposlaništva.
Francoski veleposlanik je že prej odstopil.
Naloge Petainove vlade
Bern, 5. julija. »La Suisse« piše z ozirom na nameravano ustavno reformo v Franciji med drugim naslednje: Po porazu išče Francija polagoma novo življenje. Prva naloga Petainove vlade je ustavna reforma, ki bo dala vladi večjo svobodo dela in tudi večjo stalnost. Razume se, da ljudje, ki so nase vzeli odgovornost in zaprosili za premirje, da rešijo od Francije, kar se je še dalo rešiti, nočejo biti izpostavljeni intrigam, ki bi preprečevale njihovo obnovitveno delo, katero so pričeli v deželi, da jo ozdravijo tistih napak, ki so vzrok porazu.
Maršal Petain gotovo ni sklenil položiti orožje zaradi tega, da bo sedaj šlo vse po stari poti. Petain hoče obnoviti deželo in vlado odtegniti parlamentarni samovolji. Ako sedanja vlada hoče ostati na oblasti, ni drugega sredstva, kakor da parlamentu vzame možnost, da bi po svoji volji razpolagal z ministri.
Pravijo, da bo v novi skupščini močno zastopana stanovska organizacija. Toda to vest je treba pravilno vzeti, ker v Franciji organiziranih stanov sploh še ni. Prejšnji režim je poznal le skupine, razdeljene le po interesnih vidikih, to se pravi skupine podjetnikov in delavcev, ki so se med seboj tolkli, ne da bi se oblast za to brigala in uveljavila pravico splošnosti. Treba je torej, da se oblast pobriga v prvi vrsti za splošno korist in ukrene vse potrebno, da bo splošna korist tudi zakonito zavarovana.
Džibuti se vojskuje naprej
Kairo, 5. jul. b. Iz Džibutija jx>ročajo, da je general Legentilhomme krepko odločen nadaljevati odpor v francoski Somaliji. On je obvestil italijansko delegacijo, da ne priznava pogojev premirja. Zaradi tega je italijanska delegacija zapustila francosko Somalijo.
Parlament ostane v Gl. Ferrandu
Ženeva, 5. julija. Listi poročajo, da bo Vichy začasno ostal sedež francoske vlade. Toda parlament bo ostal v Clermont Ferrandu. V Vichyu se je vlada naselila po raznih hotelih. V hotelu Park je ministrsko predsedstvo in notranje ministrstvo.
Goethejeva nagrada
Frankfurt ob Meini, 5. julija.- AA. DNB. Goethejeva nagrada, katero podel ju je vsako leto Frankfurt' kot rodno mesto slavnega pesnika in misleca, je bila letos jx»deljena znani pisateljici iz Vzhodne Prusije Agnes Mittel, ki je bila svojčas na neki nemški univerzi izvoljena za častno doktorico.
Arabci se pripravljajo na boj za neodvisnost
Damask, 5. julija, m. Zadržanje Emirja Abdu-laha, enega izmed kandidatov opozicije za prestol sirijskega kralja je postalo v zadnjem času precej aktivno. Čeprav je Abdulah znan kot velik anglo-iil, je navzlic temu zadnje dni poslal svojega zaupnika na sestanek z voditeljem vstašev Fevzi Kav-kelom, ki je svoječasno vodil ostre borbe proti Angliji v Palestini. Abdulahov odposlanec se je sestal tudi z velikim Muitijem jeruzalemskim. Po dosedanjem protiangleškem zadržanju omenjenih voditeljev Arbcev zadnje razgovore Emirja Abdulaha tolmačijo kot pripravo za splošno akcijo vseh Arabcev za osamosvojitev,
Bayrut, 5. julija, m. Zaradi odhoda nekaterih francoskih enot, predvsem tistih, ki so odšle v Palestino, so gotovi arabski krogi po svojih agentih pokupili velike množine orožja in municije. Prav tako je neki francoski polk tujske legije pri prehodu iz Sirije proti Palestini med mestoma Druži in Imltarjem vso svojo vojaško opremo izročil arabskim upornikom Fevzi Kavkela. Sirijska vlada zradi naglega razvoja zadnjih dogodkov namreč ni mogla pravočasno zapreti meje.
Bayruth, 5. julija, m. Vodja opozicije Abdu-rahtnan Šehbender je dal navodila svojim prista-
šem, da morajo storiti vse, da 6e Arabci s evojlmi akcijami ne bi prenaglili. Posebno opozarja na tujo propagando in povdarja; da vodstvo Arabcev hodi po 6voji začrtani poti in veruje v končno zmago Arabcev. Po njegovih navodilih je napočil trenutek, da 6e vsi Arabci iti vse arabske pokrajine združijo. Za dosego tega cilja je treba žrtvovati vse osebne in druge koristi. Arabci morajo biti pripravljeni, da na poziv svojega vodstva pograbijo takoj za orožje in stopijo v borbo za svojo svobodo in neodvisnost.
S:rifa nal postane popolnoma neodvisna
Bagdad, 5. julija, t. Reuter. Iraški zunanji minister Nuri Esad paša se je vrnil v Bagdad s poti s Ankaro, kjer se je pogovarjal s turškimi državniki. Izjavil je časnikarjem, da se je v Ankari jx>-govarjal s turškimi državniki tudi o usodi Sirije. Poudaril je, da sta Turčija in Irak mnenja, da naj bo Sirija last samo Sirijcev in da naj postane Sirija popolnoma svobodna. Vsi Sirijci žele popolno neodvisnost svoje domovine in samo Sirijci naj imajo pravico govoriti o usodi Sirije.
Eksplozija
na newyorški razstavi
Newyork, 5. julija. Reuter: Po sporočilu policijskega komisariata je bomba, ki je eksplodirala v angleškem paviljonu, bila že prej tam skrita. Takoj ko so našli bombo, so poklicali policijo. Toda bomba je eksplodirala ob 16 po krajevnem času v trenutku, ko so jo odstranjevali. Eksplozija je napravila tudi škodo na poljskem paviljonu. V trenutku eksplozije se je na razstavi nahajalo 168 obiskovalcev. Več ljudi je popolnoma raztrgalo, kar je povzročilo pri obiskovalcih veliko potrtost in ogorčenje.
Newyork, 5. julija. Reuter: Naknadno sporočajo, da se eksplozija na newyorški mednarodni razstavi ni dogodila pred angleškim, temveč pred poljskim paviljonom, ki se nahaja v bližini angleškega. Ubite so bile tri osebe, več pa je laže ranjenih. Policija vodi obširno preiskavo.
Newyork, 5. julija. Reuter: Zaradi bombnega atentata, ki je bil izvršen pred poljskim paviljonom na mednarodni razstavi je bila izvedena obsežna preiskava, v kateri sodeluje 18.000 detektivov newyorške policije.
Razmere v novi Franciii
Vichi, 3. julija, b. Francoska vlada je sporočila uradno, da še ni mogoče dati točno pojasnilo, kdaj se lx> pričela demobilizacija jjo-
majo v poštev možnosti prehrane in zaposlitve demobiliziranega vojaštva. Tisti vojaki, ki se bodo udejstvovali v poljskih delih, bodo najprej odpuščeni. Železniška zveza v nezasedenem delu Francije je vzpostavljena skoraj z vsemi kraji, pri čemer je središče Marseille. Luški promet v Marseilleu je zmanjšan na najnižjo stopnjo. Železniške proge Marseille-Bor-deaux, Marseille-Nica in Valence-Grenoble so zopet popravljene ter na razpolago javnemu prometu. Poštni promet je v 10 departementih zasedenega področja dovoljen z departementi nezasedenega področja. Ker so radijske oddaje v vsej Franciji prepovedane, izdaja vlada dnevno tako imenovane bulletine, ki se telefonično oddajajo v važnejša mesta za objavo javnosti.
Prisilno delo za žetev na Madžarskem
Budimpešta, 5. juli ja. A A. MTI. Vlada je sprejela uredbo, ki pooblašča krajevna oblastva, da lahko vsako osebo prisilno zaposlijo pri žetvi v okviru službe narodne obrambe. V primeru potrebe se lahko izvajajo tudi prisilni ukrepi. Rezerve pšenice čez pet stotov in koruze čez 10 stotov se morajo obvezno prijavljati ter ponuditi v odkup državi.
Prnga, 5. julija. AA. DNB. Državni predsednik dr. Hacha je sprejel včeraj predsedništvo češkega narodnega sveta, ki se je stavil predsedniku dr-
sameznih vojnih enot. Demobilizacija se izvaja | žave neomejeno na razpolago za izvajanje nalog, po določbah mirovnega sporazuma in po navo- i ki jih ima češki narod v okviru veiike nemške AjHih komisije iz Wiesbadena, pri čemer vze- 4 države.
Poziv švicarskega zveznega sveta
Treba bo zgraditi nov svet na novi podlagi
Rooseveltovi predpogoji za mir
Hjrdepark, 5. julija, t. Reuter: Predsednik Združenih držav Roosevelt je danes 6prejel časnikarje in jim razložil pet točk, ki so po njegovem mnenju tako važne, da morajo biti uveljavljene preden bi bd vzostavljen resničen in trajen mir. Te točke obsegajo:
1.	Vsi narodi in vsa ljudstva se morajo osvoboditi strahu, da jih bo kdo bombardiral ali pa, da jih bo drug sosedni narod napadel. To pa zahteva predhodno popolno razorožitev;
2.	obvestilom in informacijam mora biti dana popolna svoboda. Vsaka država mora biti popolnoma resnično obveščena o vseh dogodkih in o vseh razmerah v okviru lastnih meja, prav tako pa morajo biti vsi svobodno in točno obveščeni o vsem tem, kar se godi kjer koli po svetu. Svoboda mora sloneti na popolnoma svobodnem razdeljevanju vseh novic;
3.	vpostavljena mora biti popolna verska svo-bnda. To načelo izpolnjujejo države z demokrat-
skimi režimi, v drugih državah pa se to načelo dovolj ne spoštuje;
4.	popolno svoboda izražanja misli. Vsakdo naj svobodno izpove svoje nazore in to tako dolgo, dokler ne bo kdo širil pogubnih nazorov;
5.	vsem naj se omogoči, da bi si lahko svobodno priskrbeli vse, kar potrebujejo za svoj obstanek.
Za Združene države je najvažnejše spoznanje, ali je svoboda rodila tiste sadove, kakor pa v državah, kjer imajo drug način vladanja. Roosevelt priznava, da so režimi, ki vladajo v Italiji, Nemčiji in Sovjetiji, bolj učinkoviti kot pa demokratski režimi. Vendar pa je po njegovem mnenju za Ame-rikance boljši sedanji način vladavine, ker sloni na ravnotežju med izvrševalno in zakonodajno oblastjo. Sicer je resnica, da se številni Amerikanci navdušujejo za korporativni režim, ker je bolj učinkovit, vendar pa misli, da Združenim državam ne bo treba iti tako daleč. Toda tisti, ki tako mislijo, so v zelo veliki manjšini.
Nemške čete
Lyon, 5. julija. AA. (Havas.) Ker so tudi zadnji ostanki francoskih čet v Maginotovih utrdbah odgovorili na apel francoskega poveljstva in prenehali z odporom, so nemške enote, ki so bile v Lyonu zaradi represalij, zapustde mesto.
Nemško vojno poročilo
Glavni stan vodje rajha, 5. julija. AA. (DNB.) Poročilo vrhovnega poveljstva se glasi:
Nemške podmornice so izvedle zadnje dni vrsto uspešnih napadov proti Angliji. Podmornica pod vodstvom kapitana Libeja je potopila britanskih ladij za 34.000 ton samo v zadnjem času. Skupno je ta podmornica potopila za 85.000 ton sovražnih ladij, neka druga nemška podmornica pa je potopila za 21.000 ton sovražnih ladij, tretja podmornica pa je potopila 32.000 ton.
Nemški motorni čolni so izvedli napad na britanski parnik »Mary Pook (5500 ton), dalje pa tudi na ladjo »British Corporak (6900 ton). Razen tega je bila napadena neka oborožena trgovska ladja z 8000 tonami. Na Norveškem pa je bila uničena ena sovražna podmornica.
Od 1. do 5. julija so nemška letala bombardirala južno, jugovzhodno in severno obalo Anglije. Pri tej priliki je bilo poškodovanih več britanskih trgovskih ladij. Nemška letala so v omenjenih krajih bombardirala vojaške naprave.
odšle iz Lyona
Britanska letala so izvedla 4. julija napade na nekatere dele Holandije, Belgije in zahodne Nemčije. Toda nikjer niso zadele z bombami vojaških objektov, pač pa več nevojaških objektov in pe-kaj zgradb. Ubitih je bilo več meščanov. Zbitih je bilo šest sovražnih letal. Tudi pri Kielu je bilo zbito eno sovražno letalo. Dve nemški letali se nista vrnili na svoja oporišča.
Berlin, 5. julija. AA. (DNB.) Napadi britanskih letal na nevojaške objekte na nemškem ozemlju so vse bolj pogosti. V noči med 1. in 2. julijem so vrgli sovražni bombniki na neko njivo v zahodni Nemčiji tri bombe, ki so težko poškodovale kmečko hišo. V drugem primeru so sovražna letala vrgla osem bomb in povzročila precejšnjo gmotno škodo. Hujše posledice pa so bile zaradi sovražnega letalskega napada na neko mesto v severni Nemčiji, kamor je padlo 30 zažigalnih bomb in 20 eksplozivnih. Ubitih je bilo več oseb, nekaj pa težko ranjenih. Razen tega so bombe uničile 10 zgradb, več hiš pa poškodovale. Prispele so tudi vesti o letalskem napadu na neko drugo nemško mesto, na katero je padlo 15 zažigalnih in 15 eksplozivnih bomb. Od teh jih je pet eksplodiralo šele čez 6 ur. Ena hiša je porušena, več pa poškodovanih. Na neko drugo nemško mesto je bilo vrženih 14 bomb, pri čemer je bila ena oseba ubita, sedem pa je bil težko ranjenih.
Švicarski zvezni svet je ob priliki sedanjega mednarodnega položaja, povzročenega po premirju med Francijo in Nemčijo, objavil poziv na švicarski narod, ki so ga razširili po radiu predsednik Pilel-Uolaz v francoskem jeziku, zvezni svetnik Iitter v nemškem in svetnik Celio v italijanskem jeziku.
Švicarski zvezni svet pravi, da premirje seveda še ne pomeni konca vojne in da bo svet še precej časa v strahu in negotovosti. Premirje je najbolj ugodno vplivalo na Švico v toliko, da njene meje niso več ogrožene; zato bo zvezni svet kmalu vzel v pretres postopno in delno demobilizaeijo armade. S tem pa ne bodo rešena druga nujna vprašanja, ki se tičejo Švice prav tako kakor vseh drugih narodov Evrope. Vojska je razmajala vse temelje dosedanjega političnega in gospodarskega sodelovanja držav in njihovega duhovnega in snovnega življenja sploh. Ker angleški imperij izjavlja, da hoče vojsko nadaljevati do zadnjega, sc ravnotežje v Evropi ne bo še izlcpa vpostavilo.
Tako na kulturnem, kakor na materialnem področju neobhodna rekonstrukcija Evrope bo zahtevala ogromnih naporov, ki pa bodo morali sloneti na čisto drugih podlagah, kakor do sedaj. To pa ne bo mogoče brez bolečih žrtev. Treba bo premagati ovire, ki bi jih človek smatral naravnost za nepremostljive, ako bomo hoteli zasigurati narodu telesni kruh in delo. Obnova je nujno potrebna za blagor naše dežele in treba bo naglih in odločnih odredb, katere bo treba skleniti in sprejeti brez debate in omahovanja, da nas iie zagrnejo valovi evropskega viharja.
Neizogibno bo — pravi zvezni svet — poudariti avtoriteto in se je odločno posluževati. Časi, v katerih živimo, ne dovoljujejo brezplodnega prerekanja, počasnosti in nekaterih navad, ki smo jih podedovali od preteklosti. S preteklostjo ho treba v mnogih pogledih temeljito prelomili. Zrcvolucio-niraui svet je treba preurediti in to ne bo mogofe brez avtoritete in poslušanja.
Zvezni svet — tako je rečeno v tem oklicu — lioče švicarskemu narodu povedati resnico brez potvarjanja in strahu. Prišel je čas notranjega preporoda in vsak od nas mora pokopati staregh človeka. To so pravi- no besedičiti, ampak globoko premisliti; ne debatirati, ampak delati; ne uživati, ampak ustvarjati; ne samo zahtevati, ampak tudi dati.
Takega dela ne bo mogoče vršiti brez bolečin. Ne varajmo se: Treba si bo marsikaj pritnrovati. Preden bomo mislili nase, bomo morali misliti na
za Italijane. Med lefalsko borbo je bilo zbito veliko britansko štirimotorno letalo.
V vzhodni Afriki so italijanske čete odbile sovražni napad pri Metemu ter so takoj nato začele z ofenzivo ter zavzele sovražnikovo utrjeno postojanko pri Galabatu na meji Sudana. Nato so Italijani obvladali žilavi odpor sovražnika in zavzeli važno železniško križišče Kazalu. Podrobnosti o tej sijajni akciji bodo objavljene naknadno s posebnim službenim sporočilom.
Razen tega so italijanski bombniki tolkli posamezne sovražnikove postojanke pri Belem Nilu. Pri teh akcijah italijansko vojno letalstvo ni utrpelo nobenih izgub.
Nad Masauo so italijanski lovci zbili eno britansko ogledniško letalo. Podatki iz nevtralnih virov potrjujejo, da je pri nedavnem napadu italijanskih letal na britanski konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja težka bomba zadela neko britansko vojno ladjo.
Berlin, 5. julija. AA. DNB. Današnje službeno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva, ki javlja o zavetju K asa le, je povzročilo posebno zadovoljstvo v italijanskih političnih krogih. V teh krogih poudarjajo, da je Kasale Igrala znatno vlogo v italijanski kolonialni zgodovini 90 let preteklega stoletja. V teli krogih pravijo, da samo ime Kasale simbolizira številne motnje in spletke, s katerimi so skušali Britanci že od samega začetka ovirati kolonialno delovanje Italije.
Nairobi, 25. julija. AA Reuter. Uradno poročilo pravi: Enote južnoafriškega letalskega poveljstva so bombardirale letališča in vojaške objekte v Lugferandi v italijanski Somaliji. Zažigalne bombe so povzročile požare in uničile skladišča pogonskega goriva. Prav tako je bilo zadetih več vojašnic. Naši ietaici so razen tega fotografirali mnogo objektov.
druge, to jo na razdedinjene, slabotne in potrebne.
Ne gre za miloščino, odtrgano od toga, ic.-ar imamo preveč, ampak bomo poklicani, da delimo to, o čemer smo mislili, da nam ua vsak način gre iu da nam je nujno potrebno. Ne gre več zu dar bogatina, ampak za žrtev tega, do česar ima tudi liližuji pravico in kar enako potrebuje. To je načelo evangelija, ki jo bilo vedno vodilo našega naroda, ki jo pa v zadnjem stoletju bledelo in se ni izvajalo. Ne skrivajmo si, da se bomo morali odpovedati mnogim stvarem, ki jih smatramo za zahtevo svojega družabnega položaja in mnogim udobjem, ki so nezavesten pojav naše sebičnosti. To nas ne bo osiromašilo, ampak le s stališča človeškega dostojanstva obogatilo. Primorani bomo, da se navadimo pridno in veliko delati za skromen rezultat, dočim smo sedaj skušali doseči velike uspehe oziroma dobrine za sebe s čini manjšim trudom, kakor da hi trud ne bil vir resnično sreče in pravega veselja. Namesto da bi si prizadevali samo za naša ugodja, bomo morali misliti na druge in na njihove elementarne potrebe. To je resnična vzajemnost naroda, namreč vzajemnost dela in truda, ne pa samih besed z govorniških odrov in raznih narodnih manifestacij, ki ostanejo brez praktičnega sadu.
Zvezni svet ho preskrbe! švicarskemu narodu (lela v izobilju, naj stane kar hoče. Red bomo ohranili, ker to je največja švicarska čednost in ga bomo ohranili brez velikih težav, ker smo prepričani, da nas bo vse ljudstvo podpiralo. Zvezni svet bo sprejel nase to veliko nalogo s polno zavestjo svoje odgovornosti in bo služil domovini nad vsemi strankami. Člani švicarske zveze pa imajo nalogo sledili svojemu svetu kot zanesljivemu voditelju, ki ne bo mogel v takem slučaju na široko razlagati svojih odlokov. Dogodki si sledijo z bliskovito naglico in ml moramo slediti temu ritmu. Samo na ta način si bomo zasigurali bodočnost. Preklanja in malenkostni prepiri raznih krajev in skupin morajo v korist naroda, ki je največja postava naše zveze, izginiti. Strnite svoje vrste za zveznim svetom ter ostanite tako mirni ter odločni kakor je on in zaupajte mu tako, kakor bi vsak zaupal sam sebi. Pogum in odločnost ter požrtvovalnost so odrešilne čednosti v tem času. Na ta način bo naša domovina, ki je vedno bila steber človeka dostojne svobode, izpolnila svojo nalogo v tej tako težki dobi.
Bratje Švicarji, bodite vredni svoje preteklosti in usmerite svoj korak trdno v bodočnost. Bog nas bo varoval, če bomo tega vredni.
knjigi pod naslovom: »AngleSko-francoski organizatorji vojne.«
»Izvestja« v svojem uvodniku predvsem navajajo, da je sovjetska politika bila vedno za objavljanje dokumentov o vojnih tajnostih. Sovjetska vlada je svoječasno objavljala vse dokumente iz ruskih zaupnih arhivov, ki so se nanašali na vojno od leta 1914 do leta 1918. Iz tega vzroka sovjetska politika objavo dokumentov, ki se nanašajo na sedanjo vojno, pa čeprav ni morda zajela vseh strani, pozdravlja. S temi dokumenti je ugotovljeno, da obstoja načrt za napad na Sovjetsko Rusijo s pomočjo izkoriščanja njenih sosedov. Pos "mio veliko vlogo bi v tem načrtu morali igrati Turčija in Iran. Sedaj se povsem jasno vidi upravičitost ukrepov, ki jih je sovjetska vlada storila napram Finski, v baltskih državah in napram Romuniji za varstvo svojih zahodnih meja z ozirom na načrt letalskih napadov na Batum in Baku s pomočjo Turčije in Irana. »lzvestja<: posebno ostro napadajo generala Gamelina in Weyganda ter francoskega poslanika v Ankari Massiglia in pa turškega zunanjega ministra Saradzoglua Na koncu svojega članka »Izvestja« poudarjajo, da objava teh dokumentov ne bo spremenila stališča, ki ga jp sovjetska vlada zavzela napram sedanji vojni v Evropi. Vsi dokumenti imajo značaj gradiva za obtožbo proti organizatorjem vojne. Toda »Izvestja« smatrajo, da je potrebno pri tej priliki poudariti, da je zadnja gonja, ki jo je vodilo angleško časopisje z jasnim ciljem, da poslabša nemško-sovjetske odnose, kot tudi da spravi Sovjetsko Rusijo v svoje vojne načrte, zgrešila svoj cilj.
Irska nevtralnost v nevarnosti
Ziirich, 5. julija, ta. Reuter. Tukaj se širijo govorice o tem, da je nemški tisk zopet začel zelo obširno pisali o tem, kako hoče Anglija kršiti nevtralnost Irske.
Nemški listi objavljajo poročila iz Irske in iz Ne\vyorka, v katerih poudarjajo, da so Irci odločno proti temu, da bi jih kdo zapletel v vojno. Toda Anglija ne bo spoštovala irske nevtralnosti in ponuja sedaj Irski neke varščine. Po teh varščinah hi bila Anglija pripravljena poslati Ircem na pomoč poljsko in češko armado, ki sta sedaj v Angliji. Toda novice o tem, da je Anglija sklenila prevzeti Irsko pod svoje pokroviteljstvo, so v vsej Irski vzbudile veliko ncvoljo, pišejo nemški listi.
PaKz pod nemško zasedbo
Bordeaux, 5. jul. (Havas.) »Journal« priobčuje podrobnosti o položaju v zasedenem Parizu. Čeprav je bilo mnogo evakuiranih, pravi list, je vendar še dovolj prebivalcev ostalo in v mestu vlada še precej živahno življenje. Trgovine in predvsem veliki magacini so zopet odprti, vsaj po večini. Posebno živahen promet je v trgovinah z živili. Avtomobilov je videti le malo, razen tistih, v katerih se vozijo nemški častniki, ali ki služijo javnemu prometu. Prometa je bolj malo v mestu. V redu pa posluje podzemska železnica. Opaziti je mnogo Pa-rižanov na kolesih. Promet nadzirajo policisti, katerim so dodeljeni mestoma nemški policaji. Ob 9 zvečer je policijska ura. ko je prebivalstvu nujno nasvetovano, da ne zapušča več svojih stanovanj.
Hitler se je neuradno mudil v Parizu. Poselil je Napoleonov grob in grob Neznanega vojaka. Nemških čet je v Parizu le malo. Nemški častniki stanujejo v velikih hotelih, na katerih je izobešena nemška zastava s Hitlerjevim križem. Stanovanja Parižanov so ostala nedotaknjena. V okolici Pariza je veliko nemških čet in te večkrat obiskujejo mesto na tovornih avtomobilih kot turisti. Te avtomobile spremljajo častniki, ki so že prej bili v Parizu in ki se spoznajo v mestu. Za red skrbi pariška policija v sporazumu z nemškim poveljstvom.
London. 5. julija. AA. Reuler. Uradno sporočajo, da bodo vsi državljani sovražnih držav, ki žive na Malajskih otokih, internirani.
Moskva, 5 julija. AA. DNB. Včeraj je prispel v Moskvo novi grški poslanik v Sovjetski "Rusiji Dianiantonulo«,
Angleška letala v boju s podmornicami
London, 5. jul. Reuter. Letalsko ministrstvo Sporoča: Letala obrežnega poveljstva so v petih dneh preteklega meseca naletela na pet nemških podmornic. Prvo podmornico so opazili neko jutro v Severnem morju. Bombe, ki jih je letalo vrglo, so zadele podmornico ob strani. Podmornica se je izgubila pod vodo, na vodi pa so se naglo pojavili veliki madeži olja. Po tem uspehu je letalo krožilo nad tem mestom polne tri ure, toda podmornica 9e ni več pojavila. Naslednjega dne je posadka nekega letala, katero so tvorili Avstralci, na vodnem letalu tipa »Sunderland« opravljala patrolno službo. Tisti trenutek je v oddaljenosti 1600 m posadka opazila podmornico. Poveljnik posadke tega vodnega letala je na povratku v oporišče povedal sledeče: V trenutku, ko smo prispeli na mesto, kjer je bila podmornica, se je podmornica pravkar potapljala ter smo videli še periskop. Vrgli smo šest bomb. Hitro so se pojavili številni mehurji in olje se je razlilo po gladini. Nekaj minut kasneje so se pojavili še večji madeži olja, ko smo krožili nad tem krajem. Tretjo podmornico smo opazili v daljavi pet kilometrov ter vrgli bombe, ko je bil njen del še nad vodo. Bombe so zadele podmornico skoraj v sredo. Četrta sovražna podmornica je bila napadena dva dni kasneje. Tudi ta je bila zadeta v trenutku, ko je prihajala na površje. Letalo se je spustilo čisto nizko in je z dvema bombama uničilo podmornico. Na vodi se je pokazalo olje. Kar se tiče pete podmornice, pa je bila zadeta šele potem, ko se je potopila. Pilot je opazil periskop, takoj nato pa je podmornica spremnelia smer in se skušala umakniti letalu, toda pilot je pravočasno opazil ta manever ter vrgel bombe nekaj metrov pred samo podmornico.
London, 5. jul. t. Reuter. Uradno je bilo objavljeno, da so angleška letala včeraj bombardirala skladišča petroleja in bencina v Hannovru in v Emmerichu ter vojaške naprave in letališča v Hammu, Soestu, Amsterdamu in v Bruslju. Prav tako so letala bombardirala pristanišče v Willielms-havenu, Edmenu, Kielu in letalske tovarne v Wen-'ensdorfu in Bremenu.
Prvi letalski napad na Gibraltar
Gibraltar, 5. jul. AA. Reuter. Danes je bil prvikrat od začetka vojne izveden letalski napad na Gibraltar.
Izgube na morju
London, 5. julija. (Reuter.) Britanska admira-flteta je sporočila izgube britanske trgovske mornarice v tednu, ki je bil končan 24. junija. V tem tednu je izgubila Anglija 88.000 ton ladij, od tega 30.500 ton ob francoski obali ob priliki vkrcavanja angleških in francoskih čet.
Britanska admiraliteta pravi, da je v istem tednu zavezniška trgovska mornarica izgubila okrog 70.000 ton, od teh nad 33.000 ton ob francoski obali ob priliki evakuacije. Iz tega je videti, da so se izgube na morju v zadnjem času zelo povečale. Večina ladij je bilo izgubljenih zaradi delovanja nemških podmornic.
Po isti statistiki pa so Nemci in Italijani od začetka vojne do 30. junija izgubili 1,086.000 ton trgovskih ladij. Od tega so po angleški statistiki Nemci izgubili 857.000 ton, Italijani pa 229.000 ton.
Angleži grade 30 km globok obrambni pas
Bern, 5. julija. »Neue Zurcher Zeitung« ima poročilo iz Londona, v katerem pravi dopisnik, da je volja do obrambe tako ljudstva kakor vlade vzvišena nad vsak dvom. Neki ameriški list gotovo ne pretirava, ko piše, da je v tej volji angleški narod ena sama fanatična enota. To zadržanje je čisto drugo, kakor pa je bila pasivnost zavesnikov eb pričetku vojne. Britanska počasnost prihaja se-
daj prav do izraza in se kaže v žilavosti buldoga, ki ga udarci napravijo še bolj odpornega.
Angleži računajo tudi z možnostjo, da se bodo Nemci skušali izkrcati na Irske 111, kakor je svoj čas nameraval že Napoleon. Izkrcavanje vpadnih čet ua, Irskem bi bilo pelo mnogo lažje, ker dežela nima zadostne armade. Proti'tej nevarnosti bi bilo; treba hitro zgraditi obrambne postojanke in angleške čete bi se morale na otoku prej izkrcati kakor pa nemške. Toda predpogoj za to je sporazum med Irsko in Ulstrom, med katerima še vedno obstojajo huda nasprotstva. Zdi se, da sta Dublin in London pripravljena za najširši sporazum. Toda v Belfastu še ne razumejo položaja in često čisto po nepotrebnem zaostrujejo razmerje med Irci in Angleži.
Trenutno pripravljajo Angleži mrzlično obrambo na vzhodnih in južnih obalah, kjer grade do 30 km globoko obrambno črto. Pri tem so upoštevane izkušnje, ki so jih dobili vojni strokovnjaki v Franciji. Obrambna mreža ni zgrajena v ravni črti, ampak v obliki pahljače, ki se razširja v globino. Povsod grade ovire, pasti za tanke, betonska zaklonišča in položaje za topove.
Newyork, 5. julija. AA. DNB. V Ne\v Jerseyu je bil prijet vodja nemške zveze Kuntze ter član odbora Klaport. Obtožena sta, da sta širila plemensko sovraštvo.
Sofija, 5. julija. AA. DNB. Na ljudskem zborovanju v zgornji Džumaji je imel notranji minister Gabrovski govoT, v katerem je med drugim dejal, da je Bolgarija v teh nevarnih dneh ohranila mir in da ni objavila mobilizacije. Bolgarska politika, je dejal notranji minister, je revizionistična, toda istočasno miroljubna.
Madžarska si ne želi nobenih sporov
Bukarešta, 5. julija, m. V madžarski prestolnici je bila zadnje dni izredna diplomatska živahnost. Z ozirom na zaupnj značaj razgovorov vlade s poslaniki sil osišča ni bilo mogoče dobiti nobenih podrobnejših obvestil. Dobro poučeni madžarski politični krogi poudarjajo, da je mogoče celokupno sedanjo situacijo zajeti v naslednjih treh ugotovitvah:
1.	Madžarska želi v popolnem soglasju z Nemčijo in Italijo ojjraniti mir v jugovzhodni Evropi;
2.	Madžarska se nadeja, da se bo rešitev njenih zahtev glede Romunije mogla doseči tudi brez uporabe sile;
3.	madžarska javnost, kakor tudi politični krogi so prepričani, da lahko pričakujejo podporo Nemčije in Italije v miroljubnih naporih Madžarske za rešitev njenih teritorialnih zahtev.
V zvezi z zadnjimi dogodki v Romuniji madžarska politična javnost ugotavlja popuščanje napetosti med obema državama. Madžarsko časopisje ugotavlja, da so merodajni krogi v Bukarešti z zadovoljstvom sprejeli ton, s katerim madžarsko časopisje razpravlja o dogodkih v Romuniji. Politični madžarski krogi poudarjajo, da madžarske zahteve in madžarske izjave niso nikdar prekoračile stvarnosti in vlada splošna zadovoljnost, ko tudi na romunski strani to priznavajo. V zvezi s tem »Pester Lloyd« poudarja, da vlada v Madžarski težnja, da je treba vse spore in napadalnost odstraniti. Madžarska politika se je vedno zavedla evropske odgovornosti in Madžarski ne bo treba nikdar izzvati spora ali kršiti mir.
frlzvest;a" o nemški beli knifgi
Moskva, 5. julija, m. Radio Moskva poroča: Vodilna sovjetska časopisa »Izvestje« in »Pravda« posvečata danes uvodnike nemški peti in šesti beli
Uspešni italijanski napadi v Vzhodni Afriki
Kairo, 5. julija, t. Reuter. Današnje angleško vojno poročilo pravi, da so maloštevilne angleške posadke morale zapustiti prednje postojanke pri Ivassale v Sudanu zaradi napada italijanskih čet. Italijani so izvršili napad z lahkimi tanki, oklop-nimi avtomobili in z bombniki.
Angleži so se prav tako morali umakniti iz Galabata, pri tem pa so sovražniku prizadejali hude izgube.
Angleška letala so bombardirala Metemo in zadela naprave na letališču.
Italijansko volno poročilo
Nekje v Italiji, 5. julija. AA. Štefani. Vrhovno poveljstvo italijanske oborožene sile poroča:
Navzlic neugodnemu vremenu in hudemu sovražnikovemu odporu je en naš lovski oddelek izvedel sijajno akcijo proti sovražnemu letališču Haltara. Letala so streljala na letališče s strojnicami. Osem sovražnih letal, ki so bila na letališču, je bilo onesposobljenih za borbo. Vsa naša letala so se vrnila po končani akciji na svoja letališča.
> Drugi oddelek italijanskega vojnega letalstva je izvedel uspešen napad z bombami na britanske bojne ladje v aleksandrijskem pristanišču. Navzlic hudemu odporu sovražnih letal in sovražnega protiletalskega topništva so bili doseženi zadetki na več sovražnih ladjah. Vsa letala, ki so pri tem sodelovala, so se vrnila na svoja oporišča.
Neko italijansko pomorsko ogledniško letalo je izvedlo napad na neko britansko križarko in je pri tem zbilo en sovražni bombnik in eno sovražno lovsko letalo, ki sta poskušali ovirati njegovo delovanje.
Na meji Ci renairie je večkral priSlu do burb j pri Husandu. Vse te borbe so se končale ugoefno |
Včerajšnje konference na Bledu
Kaj pravite zdaj?
Pod tem naslovom piše zadnja številka dijaškega lisla »Mi mladi borci« takole: »Zadnja leta je »Delavska pravica« in skupina okrog nje veliko govorila o Francozih in kazala na nje kot na vzor svobodoljubnosli in širokogi udnos(i. Trdili so, da je bil na primer poskus Ljudske fronte za veliko Francijo prav za prav neškodljiv, ker je bil samo izraz demokratičnosti in svobodpljubnosti. Ko so se po nalogu Kominterne vrstile v Franciji stavke za stavkami, so se tolažili, da bo vso škodo in izgubo poravnal genij francoskega naroda. Ker so pustili Francozi komunistom, da so rogovilili, kakor so hoteli, so bili naši zastopniki svobodol jubja takoj prepričani, da je to edino pravilni način postopanja s komunisti. Čim večkrat na teden je padla francoska vlada, čim večje intrige je delal socialist Blum, tem bolj so jih občudovali. Sedaj je potek dogodkov sam na tragičen način pokazal, kam je vse to peljalo. Kaj pravijo ti slovenski krogi sedaj? Danes resni ljudje ugotavljajo, da je žalostnega poraza francoske velesile kriva Ljudska fronta in neurejena svobodoljubnost, ki je komunistom pustila celo državo izpodkopavati in jo načrtno uničevati. Od nesreče francoskega naroda se sedaj lahko učimo. V prvi vrsti pa naj bi se učili tisti, ki so delali prezgodnje zaključke o tem, kaj je prava svobodoljubnost. Če se ob teh dogodkih marsikatero vprašanje o pravi in pretirani svobodnosti ne bo izjasnilo, moremo to imenovati samo zakrknjenost, nevednost namreč ne more biti.«
Oklic črnogorskih intelektualcev
Sarajevski »Jugoslovanski list« prinaša oklic črnogorskih intelektualcev iz Cetinja, Nikšiča, Andrijevice, Berana, Kolašina, Danilov grada, Ul-cinja, kjer je med drugim povedano: »V vseh časih so pri vseh narodih bili ljudje, ki so kakor Judež Kristusa prodajali svojo domovino. To so izdajalci, ki na njihove glave pada prekletstvo naroda in zgodovine. Bili so tudi nesrečniki, ki so nezavestno sebe postavljali v službo tujca s tem ali onim izgovorom. Varujmo se je pogube! Naj bi svetega črnogorskega krša ne umazalo niti eno pogansko ime kakega izdajalca. Naj bi Njegušove domovine ne osramotil niti eden nesrečnik, zapeljan po tujčevskih prišepetavanjih. Naj bi niti ena ped naše Jugoslavije ne bila skrunjena po tujčev-ski nogi! Naj bi varnost in neodvisnost naroda v današnjih težkih in usodnih dneh bila skrb nad vsemi skrbmi nas vseh!«
Zakaj je prenehala izhajati »Kova Riječ«?
Kakor smo poročali, je v Zagrebu prenehala izhajati Vilderjeva Nova Riječ, ki je bila glasilo SDS. Ker je SDS vladna stranka, je ta dogodek vzbudil v javnosti veliko pozornost. Nova Riječ navaja tudi vzroke, zaradi katerih je prenehala izhajati ter pravi: »V teh časih se vedno bolj krčijo možnosti v izvrševanju nalog, ki jih je prevzela »Nova Riječ«. Ne le vedno večje cenzurne, omeiUve, marveč tudi sami dogodki, ki so zunaj nas, delujejo pa na nas, so postali ovira za nadaljnje izhajanje našega lista.« — Zagrebška »Hrvatska Straža« se norčuje v svojem članku iz tega izgovora Nove Riječi ter pravi, da to velja za vse liste in ne le za Novo Riječ, da pa imajo drugi listi pogum vztrajati. Nato pa pravi »Hrvatska Straža«: »Tako ne delajo pravi idejni borci. Tako delajo le taktiki in politikanti. Vendar ni samo to vzrok, da je prenehala Nova Riječ. Poleg tega je še nekaj globljega, zaradi česar sklepamo, da so ljudje Vilde,r-jeve miselnosti docela odveč. Zgradba kapitalističnega liberalizma se podira, pa tudi boljševizmu ne cveto rožice. Tisti ljudje, ki so živeli od manevriranja, si zdaj ne znajo pomagati med tema dvema poloma ter ne znajo prav nič povedati v novih časih, ki nastopajo. Tisti, ki nikdar ni imel krepke in jasne idejne podlage, se ne more obdržati. V tem je globlji pomen tega, da je Nova Riječ izginila.«
' Spor v srbskem Seljačkem kolu
V organizaciji srbskih kmetov Seljačkem kolu
nastal velik prepir. Gre za to, ali naj bo Seljačko kolo kulturnn-gospodarska organizacija politične stranke SDS ali pa naj ostane nestrankarska organizacija srbskega kmeta. Vodstvo SDS in tudi g. Adam Pribičevič, ki je na čelu te organizacije kot njen ustanovitelj, si prizadevajo, da bi Seljačko kolo ostalo še naprej kulturno-gospodar-ska organizacija srbskega kmeta v okrilju SDS. Te dni pa so nasprotniki tega mnenja izdali oklic vsem organizacijam in članom Seljačkega kola, kjer jih pozivajo, naj brž zahtevajo takojšnje sklicanje občnega zbora te organizacije, ki naj potem sklene, da hoče Seljačko kolo ostati svobodna in neodvisna kmečka organizacija za kulturno in go-sjjodarsko dviganje kmečkega stanu med Srbi na Hrvatskem, kjer nuj kmet sam odloča in sodeluje. Oklic sklepa: »Tako pokažite vsem, da v današnji srbski vasi ni več treba gosposkega varuštva in da je srbska vas sama sposobna voditi svoje zadeve v svojem interesu.« — Glasilo SDS »Nova Riječ«, ki je medtem nehala izhajati, je v svoji zadnji številki napadla tudi te može, ki so podpisali ta oklic. Pravi, da je sedem podpisnikov, ki jih imenuje. Štirje med njimi sploh niso člani SDS, trije pa so bili iz nje izključeni. Zato ti gospodje ne morejo nastopati v imenu SDS. Celo akcijo imenuje list »šaljivo«, ki vzbuja smeh in veselje.
Zoper šerijatsko sodišče v Zagrebu
Dr Behmenovo glasilo sarajevska Pravda piše o šerijatskih sodiščih (muslimanska verska sodišča) na Hrvatskem ter nato to le pravi: »Kar se tiče politične strani tega vprašanja, je tudi ta stran zelo važna. Mislimo, da banska oblast v Zagrebu hodi po istih zgrešenih potih, ki so po njih hodili belgrajski centralisti, ko so kar na naglo in brez potrebe hoteli vse uniformirati ter spraviti pod en klobuk, ne glede na to, ali bi to bilo dobro ali ne, ali bi to narodu koristilo ali škodovalo, ali narod to hoče ali ne. O tem vprašanju je tisti, ki je za to najbolj poklican, to je muslimanski verski poglavar, že povedni svojo misel, ki io ie povedal v imenu vseh muslimanov, v prvi vrsti pa v imenu tistih, ki spadajo v banovino Hrvatsko. V načelu smo zoper vsakršno cepljenje v kakršnikoli srr.eii, zlasti pa zoper cepljenje v duhovnem pogledu.« Na koncu list naglasa, da nt rreba ustanavljati še eno vrhovno šerijatsko sodi-»v .. t____s„ nravi do letra ne žele niti mu-
tsrH v	1,1 ,"-■■) — e	„	v
slimani, ki je njihovo misel o tem vprašanju ze jasno povedal reis ul ulema g. Spaho,
Posveti med predsednikom vlade in dr. Mačkom
Bled, 5. julija
Ob 7-41 se je pripeljal z brzovlakom iz Zagreba v Ljubljano podpredsednik vlade dr. Vladimir Maček z gosjx> in otroki. Spremljal ga je finančni inšpektor Dragotin Belak. V imenu bana dr. Natlačena je pozdravil podpredsednika vlade na ljubljanski postaji podban dr. Stanko Majcen. Med postankom v Ljubljani je povabil dr. Maček jx>dbana v svoj voz in se z njim ves čas razgo-varjal.
Ob 8.8 dopoldne se je dr. Maček s spremstvom odpeljal na Bled. Bled je danes spet oživel. S prihodom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča na Bled se je politično življenje na Bledu nekoliko razgibalo, ker je tja prišel tudi podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Vladko Maček s svojo gospo, hčerko in sinom. Dr. Maček je prvič po siDorazuniu med Srbi in Hrvati prispel na Bled in se naselil v vili »Podkoren«, ki jo je najel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Dragiša Cvetkovič in dr. Maček sta ostala dalje časa v razgovoru.
X ■*>' *r.i >
J
■X
t -
Med tem časom pa se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sprehajal po blejskih ulicah z gospo dr. Mačkovo in njenimi otroki. Oa dr. Mačkova in otroci so se vozili s čolnom po Blejskem jezeru. V hotelu »Toplice« je bilo prirejeno kosilo za goste.
......	.	podpred-
sednik vlade dr. Maček in se ponovno razgovarjal s predsednikom vlade Cvetkovičem, nakar st je z družino odpeljal v Bohinj, kjer si je ogledal tudi ta kot Gorenjske. V Bohinju pa je ostal le malo časa in se kmalu zopet vrnil na Bled. Po povratku iz Bohinja sta se ponovno razgovarjala predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček v hotelu »Toplice«, nakar se je dr. Maček z večernim belgrajskim brzovlakom vrnil v Zagreb. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ostane s spremstvom še danes na Bledu, jutri pa se bo v letalu vrnil v Belgrad.
Novi dekan medicinske fakultete
Za novega dekana medicinske fakultete v Ljubljani je bil dunes izvoljen g. dr. France
adžarski pravosodni minister v Belgradu
Budimpešta, 5. julija. AA. MT. Pravosodni minister Vladislav Radočaj je odpotoval snoči v Belgrad, kjer bo obiskal jugoslovanskega pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča. Radočaj je odpotoval v Belgrad v spremstvu svoje gospe ter univerzitetnega profesorja dr. Andjala in svetnika pravosodnega ministrstva Bezairja Terfyja. Na železniški postaji v Budimpešti je bilo o priliki odhoda Radočaja navzoč tudi jugoslovanski poslanik Rašič. Radočaj ostane v Belgradu dva dni. Pred odhodom je Radočaj izjavil predstavnikom tiska:
Potujem v Belgrad, da vrnem obisk jngoslo. vanskemu pravosodnemu ministru dr. Lazarju Markoviču, ki je aprila t. 1. obiskal Budimpešto. Izkoristil bom to priliko, da se spoznam z vidnimi jugoslovanskimi pravniki, posebno pa z novimi jugoslovanskimi pravnimi reformami. Imel bom priliko proučiti jugoslovansko pravosodje, o katerem sem čital v izčrpnih znanstvenih študijah dr. Markoviča. Upam, da bo ta moj obisk prispevni k okrepitvi jugoslovansko-ma-džarskega prijateljstva.
Belgrad, 5. julija. AA. Danes ob 11. je madžarski pravosodni minister dr. Radočaj v družbi pravosodnega ministra dr. Markoviča obiskal bel-
grajskega župana Jevrema Tomiča. Zupan Tomič je obisk vrnil ob 12.15.
Visoko odlikovanje madžarskih gostov
Belgrad, 5. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega ministra ter v soglasju s predsednikom vlade ter zunanjim ministrom je bil odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje z lento madžarski pravosodni minister dr. Ladislav Radočaj, vseučiliški profesor dr. Štefan Angyal pa je bil odlikovan z redom jugoslovanske krone 2. stopnje; z istim redom je bil odlikovan tudi pod-tajnik v madžarskem pravosodnem ministrstvu dr. Deogyn. Z redom sv. Save 2. stopnje predsednik kasacijskega sodišča v Budimpešti dr. Ga-briel Aladar, predsednik madžarskega pravniškega združenja dr. Pavel Ang.val in načelnik v pravosodnem ministrstvu v Budimpešti dr. Eugen Lutilski. Z redom sv. Save 3. stopnje je bil odlikovan svetnik v pravosodnem ministrstvu v Budimpešti dr. Bezaj. Z redom sv. Save 4. stopnje pa tajnik v pravosodnem ministrstvu dr. Evgon Szi-lagy ter dr. Lahring, tajnik pravosodnega ministrstva v Budimpešti.
Za ohranitev narodne samozavesti
»Mi mladi borci«, stanovski list za slovensko dijaštvo, prinaša članek zoper razkrajanje narodne« samozavesti. Članek je vreden, da ga v glavnih mislih navedemo:
»Vedno več govore o nadležnih tujcih, o skrivnostnih silah, ki so v službi tujih imperia-lizmov. Naši časopisi, radio, letaki, proglasi, oblasti nas opozarjajo na to veliko nevarnost. To 60 ljudje, ki načrtno in podtalno rovirijo v državi in hočejo v njej vse pripraviti, da bo v odločilnem trenutku padla kot zrel sad v roke napadalcu. So kakor kača, ki se neslišno plazi in išče prilike, da bi svoj plen zahrbtno napadla, zastrupila in pogoltnila. To so organizirani izdajalci.
Njih poglavitno orožje v miru je velika, premetena, organizirana in večkrat nesramna prapo-ganda, ki naj ves narod zastrupi, da bi se vdal malodušju in obupu. Tuji narod povzdigujejo do neba; domačega blatijo, zaničujejo in prezirajo. Tujo državo skušajo prikazati kot odreženico vseh malih narodov, kjer bodo živeli kot v paradižu. Besedičijo o svobodi in kulturi.
Najrajši pa omalovažujejo armado, češ da je slaba, nepripravljena in podobno, da zasejejo med ljudi strah in jim ubijejo samozavest.«
Nato list govori o dogodkih v Franciji, kjer so komunisti igrali grdo vlogo izdajalcev svoje domovine, medtem ko so se pri nas isti ljudje ode-vali v ovčja oblačila navdušenih borcev zoper razne rasiste, v resnici pa so le izpodkopavali ljubezen do domovine. Nato članek nadaljuje:
»Nam mora biti obči blagor, to. kar koristi družini, narodu, državi, več ko naša osebna korist.
»Ljubezen do domovine temelji v tisti ljubezni, ki postavlja obči blagor nad osebno korist. Ta čednost prekaša po svoji zaslužnosti vse druge... Zato zasluži ljubezen do domovine največjo čast izmed vseh... In ker od te božje zapovedi ni nobene izjeme, zato tudi velja Ciceronov stavek,' da ne more biti nikoli nobenega razlega, da bi svojo domovino za1-tajilil« Tako piše sv. Tomaž Akvinski in njegova načela morajo voditi v teh viharnih časih vse naše mišljenje in delovanje.
Naša velika dolžnost je, da veliko molimo za moč, za domovino in njene voditelje.
Druga naša dolžnost je, da vestno študiramo, da bo narod imel v resnici visoko stoječo, res izobraženo inteligenco.
Bodimo pazljivi in čuječil Pri vsakem koraku, pri vsaki besedi nas morda opazujejo tuje, izdajalske oči, in poslušajo izdajalska ušesa.
Ničesar ne zaupajmo in ne pripovedujmo neznanim ljudem! Ne bodimo izdajalci svojega na roda, tudi nehote ne!
Pobijajmo zavratno propagando in pazimo na tujce in sumljive domačinel Ljubezen do naših domačih, do naroda in države nam to ukazuje!
Narodi, ki v takih časih niso pripravljeni za težke naloge, morajo propasti. Zato ponesimo v
Inaše vasi, v vse naše domove duha odločnosti, sa mozavesti in poguma!«
Zagrebški vlsokošolci gostje Belgrada
Belgrad, 5. julija. AA. Belgrajski župan Je-vrem Tomič jo priredil v hotelu na Avali kosilo za študente zagrebške kmetijske fakultete, kateri so prišli na obisk v Belgrad. Zupan Tomič je imel pri tej priliki govor, s katerim je kot župan prestolnice izrazil svojo zadovoljnost, da more pozdraviti predstavnike dela akademske mladine iz dragega Zagreba. »Vaš obisk v Belgradu vam daje priložnost, da stopite v neposreden stik s svojimi tovariši na belgrajski univerzi, z njihovimi profesorji in drugimi i3elgrajčani, s čimer se razširja medsebojno s[)Oznavanje, ki je tako potrebno za skupno delo. Obžalujem, da moramo pa 20 in več letih skupnega življenja še zmerom poudarjati potrebo skupnega medsebojnega spoznavanja. Ni čas za to, da bi iskali vzroke in krivce za to, nedvomno pa je, da smo glede medsebojnega spoznavanja zadnje leto storili več kakor pa v vseh preteklih 20 letih. Med vami in nami, med Belgradom in Zagrebom, se je zaradi modre in državniške politike Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla ustvarilo zaupanje, na katerem gradimo našo skupno hišo, brez katere ni bodočnosti niti za Srbe niti za Hrvate. Odhod naših študentov v Zagreb in vaš prihod v Belgrad pomenja prav tako koristno in važno delo za graditev tega vzajemnega zaupanja.«
Zahteve gledaliških igralcev
Belgrad, 5. julija, m. Kakor smo že poročali, je v Belgradu redni občni zbor Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije. Danes je bilo sprejeto )>oročilo anketne in finančne komisije. Sprejet je bil predlog anketne komisije, da bo v septembru izredni občni zbor zaradi volitve nove uprave v smislu predsednika belgrajske sekcije Pavkov;ča. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri igralci razlagajo svoje težko stanje ter prosijo, da se čimprej izda uredba o gledališču, ki bo uredila tudi službene odnose igralcev, katerih je komaj 10 odstotkov postavljenih po uradniškem zakonu. Resolucija je bila poslana predsedniku vlade g. Cvetkoviču, prosvetnemu ministru dr. Korošcu in finančnemu ministru dr. Šuteju.
Koroški borci v Belgradu
r i b a r.
Katehetski kongres v Saraievu
Sarajevo, 5. jul. b. Danes se je v Sarajevu pričel 4. kongres rimsko-katoliških katehetov iz vse države. Ob 9 je nadškof dr. šarič daroval sveto mašo. V veliki dvorani nadškofijskega bogoslovja se je pričel kongres v navzočnosti nad 100 katehetov. Kongres je pričel nadškof dr. Šarič s pozdravom prisotnim ter je takoj nato govoril o vlogi katehetov pri moralni vzgoji mladitie. Nato je bilo izvoljeno predsedstvo kongresa. Za predsednika je bil izvoljen msgr. Anton Buljan, generalni vikar iz Sarajeva.
Potem, ko se je novi predsednik zahvalil nadškofu, v imenu domačinov pa rektor jezuitskega bogoslovja, je pozdravil kongres p. Ferenčič. Nato je podal referat »Verouk v idejni okolici današnje sole« dr. Nikola Kolarek iz Zagreba. Kongres bo zasedal še dva dni.
Zahteve profesorskega društva
Belgrad, 5. julija, m. Včeraj in danes je bila seja glavne uprave jugoslovanskega profesorskega društva, katere sta se iz Slovenije udeležila prof. Grafenauer in dr. Novak. Na seji je bilo sklenjeno, da bo redni občni zbor v jeseni. Sklenjeno je bilo, da se profesorji pridružijo akciji drugih državnih uradnikov ter uslužbencev in Združenju jugoslovanskih učiteljev za zboljšanje težkega gmotnega stanja zaradi naraščajoče draginje. Na seji so poudarjali, da se je Jugoslovanskemu profesorskemu društvu posrečilo, da ostane strogo stanovska organizacija ter bodo tudi v bodoče skrbeli in vse storili, da se vsak politični vpliv v tem društvu takoj odstrani.
Končno plenarni odbor v svojih sklepih poudarja, da v zvezi z razmerami, v katerih je naša država ,smatra za svojo dolžnost poudariti potrebo za krepitev zavesti narodne vzajemnosti in ne-razdružljive jjovezanosti vseh delov naše države. Neobhodno je potrebno, da v duhovni zmedenosti, ki je zavladala v svetu, prosvetni delavci v prvi vrsti s podvojeno odločnostjo in s polnim duševnim zamahom delajo med mladino za razvoj narodne zavednosti, za krepitev ljubezni do narodne celote, negovanje duha k požrtvovalnosti, ki postavlja domovino nad vse dobrine ter podreia vse drugo njeni žilavi obrambi.
Učiteljska zborovanja
Belgrad. 5. julija, m. Te dni zborujejo učitelji iz zrinjske banovine v Sarajevu ter učitelji vardarske banovine v Skoplju. Učitelji vardar-ske banovine so sprejeli danes resolucijo, v kateri zahtevajo zboljšanje gmotnega stanja ter otvoritev novih učiteljišč.
Posvetovanje o zvišanju železniških tarifov
Belgrad, 5. julija, m. Potem, ko je ožji tarifni odbor zaslišal posamezne gospodarske zbornice o nameri državnih železnic, da jiovi-šajri železniške tarife, se ie v Belgradu sešel plenum tarifnega odbora. Na plenarni seji *tl se pokazali zopet dve stališči. Po prvem bi bilo treba izvršiti preklasifikaeijo blaga tako, da bi ' se bolj obremenili' / železniško vozarino industrijski, zlasti izvozni izdelki, znižala pa naj bi še, ali pa naj bi ostala vsaj na isti višini, vozarina za kmečke pridelke. Drugo stališče pa poudarja, da so se razmere v našem gospodarstvu v zadnjem času zaradi vojnih zaplet-ljajev na Sredozemskem morju znatno poslabšale, tako da gospodarstvo, zlasti industrija ne bi mogla več prenesti novih obremenitev. Na zborovanju je bilo tudi nekaj mnenj, da bi se zares v skrajnem primeru moglo sprejeti novo linearno povišanje železniške tarife samo za 5%. Na j>odlugi teh referatov in mnenja, ki ga je o tem vprašanju podal tarifni odbor, bo prometno ministrstvo izdalo jxnrebno odločitev.
Belgrad, 5. julija, m. Z jutranjim brzovlakom je v Belgrad dopotovalo 130 članov Legije koroških .borcev iz Slovenije, na čelu s predsednikom polkovnikom Andrejko. Na postaji so jih pozdravili zastopniki tukajšnje podružnice Legije koroških borcev. Takoj po prihodu so se odpeljali na sedmih avtomobilih, ki jih je dala na razpolago vojaška oblast, na Oplenac, kjer so na grob blagopokojnega kralja Aleksandra položili žaro s slovensko prstjo. Popoldne so obiskali na Avali grob neznanega vojaka. Nocoj so imeli člani Legije koroških borcev zborovanje v prostorih prosvet. društva.
Osebne novice
Belgrad, 5. julija. AA. V imenu Nj. Vel kralja in z ukazom kr. namestnikov je bil upokojen Anton Molk, višji oficial sedme skupine v Ljubljani.
0 jugoslovanski misli
Zagrebški Obzor prinaša uvodnik, kjer se bavi s pisanjem raznih listov o preureditvi države. V tem navaja zlasti pisanje Narodne odbrane, ki ni naklonjena dosedanjemu prirejanju države. Zato Obzor nadaljuje: »Jugoslovanska misel se je porodila na Hrvatskem, kjer je bil njen najbolj izrazit zastopnik Strossmayer, za njim pa mnogo drugih: Supilo, Radič, Trumbič itd. Strossmayer ni hotel, da bi bila nivelirana narodna samobitnost južnih Slovanov. Narobe! Strossmayer je hotel vse južne Slovane zbrati v eno državo zato, da bi mogli neovirano razvijati svoje narodne lastnosti ter je pri tem želel, da bi ostaie tudi tiste zgodovinske dežele, kjer bi narod to zahteval. V Strossniayerje-vih časih je kazalo, da bi se ta zamisel mogla uresničiti ediuole okoli Zagreba kot središča južnih Slovanov Večina Srbov je v tem času nasjjrotovala tej zamisli zato, ker je sodila, da bi zbiranje južnih Slovanov okoli Zagreba zagotovilo Hrvatom prednosti, čeprav bi državna skupnost morala biti federativna. Danes pa, ko ie po naključju razmer Belgrad. postal državno srediče Jugoslavije, mnogo srbskih politikov jugoslovansko mijel nalašč napačno razlagajo, da bi tako našli dokaze v opravičilo unitnristične ureditve države. Dvajsetletna povojna preteklost bi bila te skrbske javne delavce že morala prepričati, da je ta pot napačna, zlasti pa danes, ko sami priznavajo, da je narodni obstanek vrhovni zakon ter da je posebne interese treba podredili interesom celote.«
Avtomobilska nesreča pri Slovenjem firadcu
Slovenjgradec, 5. jul.
SnoSi okrog 8 se je na cesti v Dovžah, devet kilometrov od Slovenjgradca zgodila huda avtomobilska nesreča. Strojni mehanik Tišler Jože se je peljal v spremstvu Berložnika Janeza, Friderika Dorbinija in Modriča Antona, trgovca s svinjami iz Sivca v Banatu. Modrič je imel na poti vagon svinj za Slovenjgradec in Dravograd. Avto znamke Opel je Šofiral Janez Berložnik pod nadzorstvom Tišlerja Jožeta.
Na banovinski cesti 1. reda 1—14 Slovenjgradec—Mislinje je prišlo nasproti avtomobilu nekaj žensk. Berložnik je za volanom izgubil prisotnost duha in zavozil zelo na desno v obcestno drevo. Vozil je z brzino 40 km na uro. Lastnik avtomobila Tišler je opazil nevarnost, zgrabil je za volan in krenil na levo. Pri tem pa je avto zavozil kakih osem metrov v obcestni jarek, se dvakrat obrnil in se zaril s kolesi navzgor v travnik. Vse štiri potnike je vrgio iz avtomobila. Ubležaii so nezavestni in hudo poškodovani.
Prvi se je zavedel Dorbini, ki ima izpahnjeno desno nogo ler ima tudi lažje zunartie poškodbe. Berložnik in Modrič imata poškodovano glavo, noge in roke. Dorbini je s težavo prišel do bližnje žage, kjer si je izposodil desko, na katero so naložili Tišlerja Jakoba, ki ima zlomljen tilnik Avto ima precej poškodovan sprednji del. Laslnik Tišler Irpi 10.000 din škode.
Med tem bo obvestili o nesreči lesnega trgov« Ivana Časa iz Dobrave, ki je dal na razpolago svoj avtomobil, da so ponesrečence prepeljali v sloven.i-graško bolnišnico. O nesreči so bili obveščeni tudi orožniki. Zdravniki slovenjgraške bolnišnice z g. primarijem Strnadom so nudili prvo pomoč ponesrečencem. G. primarij ie iziavil. da bo moral Tišler Jakob ostati več mesecev v bolniški oskrbi in mu bodo gotovo ostale kakšne posledice te težke nesreče. Drugi j>onesrečenci se bodo lahko zdravili v domači oskrbi. Hudo poškodovanemu g. TU-lerju želimo, da bi popolnoma ozdravel.
A
(jjOApCrtLoMtvC
Bodočnost nase Narodne banke
Ni še davno tega, ko je bila možna teoretična debata o tem, v čigavih rokah naj bo emisijska banka, kakor je v naši državi Narodna banka, ali naj bo last države ali naj bo last zasebnikov kot delničarjev.
Tendenca za podržavljenje drugod
Nekatere države so imele že delj časa glavnico emisijskih bank v svojih rokah. To je veljalo za primere avstralske emisijske ustanove, finske, le-tonske in švedske. V drugih državah pa je še prevladoval liberalistični duh v gospodarstvu in je zanimivo, da je bilo določeno, koliko glavnice mora biti v rokah države. Na Češkem je morala biti ena tretjina emisijske banke v rokah države, na Japonskem polovica, v Romuniji pa 10%.
Prva leta po svetovni vojni je prevladovalo mnenje, da je treba emisijsko banko čimbolj odtegniti vplivu države in jo dati v roke zasebnikom. Na ta način naj bi se državi preprečilo, da bi preveč izkoriščala emisijsko banko za svoje potrebe, ker je ta pot bila vedno najlažja in zelo zapeljiva za vsakega finančnega ministra. To se je jasno videlo tudi iz priporočil svetovne gospodarske in denarne konference leta 1933 v Londonu. Ta nasvet je poslušalo mnogo vlad po vojni in ugotovili smo predvsem, da se tendenca k podržavljenju ni mogla v znatni meri uveljaviti.
Toda zadnja leta so nastale vedno večje izpre-membe v političnem in gospodarskem sestavu najvažnejših držav na svetu in vpliv države na gospodarstvo je vedno bolj naraščal. Posebno v totalitarnih državah je popolnoma razumljivo prišlo do
tega, da je emisijska banka za izdajo bankovcev prišla popolnoma pod vpliv države, kar se je jasno izrazilo v tozadevni zakonodaji.
Leta 1936 je prišlo do prehoda v državne roke pri štirih emisijskih bankah v raznih državah, lega leta je namreč Italija izpremenila »Banco dTtalia« v ustanovo javnega prava in so stari delničarji dobili nazaj svoj kapital, nove delnice v znesku 300 milijonov lir pa so prevzele hranilnice, javnopravne banke in kreditne ustanove ter zavarovalnice. Kanada je istega leta podržavila svojo emisijsko banko s tem, da so stari delničarji dobili v gotovini izplačano vrednost svojih delnic. Danska je svojo emisijsko banko podržavila tudi leta 1936 s tem, da je dala delničarjem posebne obveznice, ki jih je izdala emisijska banka, garantirala pa država pri obrestni meri 4%. Nova Zelandija je leta 1936 izvedla podržavljenje na ta način, da je delničarjem dala ali državne papirje ali gotovino.
Med zadnjimi podržavljenji je omeniti, da je lani avgusta bila nacionalizirana Centralna banka v Boliviji.
V drugih državah ni prišlo do izpremembe v kapitalu, toda država je prevzela popolnoma vodstvo v svoje roke. Tako n. pr. od leta 1937 dalje imenuje ves upravni svet Reichsbanke država, del upravnega sveta Francoske banke imenuje tudi država. Največja emisijska banka na svetu, »Bank of England«, je sicer še nadalje ostala v rokah zasebnikov, toda po izjavah vodilnih mož banke ne stori Angleška banka nobenega koraka proti vladi ali njeni gospodarski ali finančni politiki in ji je popolnoma poslušna. To pomeni, da je brez zakonov in uredb prišlo do tega, da ima država odločilen vpliv na banko.
Kako bo z našo Narodno banko
Naša Narodna banka je bila ustanovljena prav za prav 1. 1884 kot Narodna banka kraljevine Srbije ter je leta 1929 postala Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in leta 1929 Narodna banka Kraljevine Jugoslavije. Zadnja odločilna reforma v njeni sestavi in ustavi je prišla leta 1931, ko je izšel zakon o denarju in vsi nadaljnji zakonodajni akti, ki so urejali razmere v banki in njeno razmerje do države. Njena delniška glavnica znaša 180.0 milij. din in je razdeljena na 60.000 delnic, ki se glase na ime in imajo imensko vrednost 3.000 dinarjev. Pred letom 1931 je znašala imenska vrednost delnice 500 din.
Delnice so v rokah zasebnikov, bank, denarnih zavodov itd. Po poročilu Narodne banke za 1939 je znašalo število delničarjev 1.300. Od teh je bilo devet velikih delničarjev, ki so imeli nad 1000 delnic vsak, skupno 25.663 delnic. Ce še pogledamo, kdo so največji delničarji, vidimo, da sta bila največja delničarja Narodne banke Poštna hranilnica in Drž. hijjotekarna banka. Res pa je, da nista imeli ti dve ustanovi večine. Toda v zadnjih ,letih se je vedno bolj videlo, da daje politiki banke v celoti smer finančni minister, ki ima predvsem večino v izvršnem odboru banke ter tudi še svojega komisarja z znatnimi pooblastili. Guverner m oba podguvernerja sta imenovana na predlog ministra financ, izvršni odbor pa tvorita razen teh treh še dva zastopnika delničarjev, tako da je v vodstvu država v večini. Država je že itak v vodstvu banke v večini, komisar ima pa še možnost preprečiti vsak sklep i občnega zbora delni-ničarjev i seje upravnega sveta sistirati in odloča končno o stvari finančni minister v roku 15 dni.
Tako je sedanje stanje. Pojavljajo pa se glasovi, ki pravijo, da ie treba Narodno banko po-državiti, da ne bi delničarji naprej imeli tako velikih dobičkov od svojih delnic. Kajti dividenda Narodne banke za leto 1939 je znašala brutto 400 din. dejansko pa so delničarji dobili izplačanih 316 din na delnico, kar predstavlja pri imenski vrednosti delnice 3.000 dinarjev. Kaj bi se zgodilo, če postane država edini delničar Narodne banke?
1.	Poslovna piolitika banke se ne bo dosti izpremenlia, ker jo je tudi že sedaj v glavnih potezah vodila država. Poslovna politika bi se izpremenila le, če bi se izpremenilo njeno vodstvo in če bi ji dala naša gospodarska in finančna politika novo smer. Kajti banka bo vedno samo instrument državne gospodarske in finančne politike.
2.	Poleg sedanjega deleža na dobičku Narodne banke, ki je znašal 17.26 milij. din pri čistem dobičku leta 1939 v znesku 52.7 milij. din, bo država imela vso dividendo od delnic, ki so sedaj v rokah zasebnikov.
3. Ce postane država edini delničar Narodne banke, jx>tem bo morala tudi izpremeniti vodstvo, t. j. upravni svet banke, ki so ga doslej volili delničarji.
Ad 1. O bodoči poslovni politiki se da lahko kritično reči, da bo pač taka kot vsa ostala naša gosfiodarska in finančna politika, tako da ne moremo reči, kako zelo se bodo povečale koristi zaradi prevzema delnic po državi.
Ad 2. Prav pa je, da ima država največ od dobička banke, saj ji je dala privilegij, ki je tudi mnogo, mnogo vreden.
Ad 3. Kar se tiče bodočega vodstva, t. j. novega upravnega sveta, pa je treba seveda že vnaprej reči, da ne smemo zapasti v tisto napako kot pri drugih državnih zavodih. Novi upravni svet mora biti sestavljen iz najboljših ljudi, katerih pa je žal glede na strokovno usposobljenost in osebnost malo v naši državi. Nikakor pa ne sme slediti Narodna banka zgledu neke druge državne finančne ustanove, ki razpolaga z milijardami denarja ter je tudi odločilnega pomena za vse gospodarstvo države. Ne da bi imenovali imena, naj navedemo samo poklice članov uprave dotične velike banke: trgovec, državni svetnik v pokoju, minister v pokoju, gimnazijski ravnatelj v pokoju, odvetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, predsednik mestne občine, bivši ravnatelj rečne plovbe v pokoju. V nadzorstvu pa sede: f>olkovnik v pokoju, publicist, ravnatelj gimnazije v pokoju, pomočnik ravnatelja uprave drž. monopolov v pokoju in brigadni general v pokoju. Torej devet upokojenih državnih uslužbencev vodi to velebanko, od tega kar trije upokojeni gimnazijski ravnatelji. To je za tako mi-lijardno ustanovo vsekakor nekoliko preveč...
Iz vsega tega se jasno vidi, da prevzem delnic po državi ne bo imel samo dobrih fiosledic, ampak lahko tudi slabe. Odvisno bo vse od naše splošne gospodarske in finančne jx>!itike ter oseb v vodstvu i te politike i same Narodne banke. Vsekakor pa je gotovo, da bi vodstvo, ki bi si ga osvojila zopet birokracija (ali v še aktivni državni službi | ali v pokoju) ne moglo izjjolnjevati svojih nalog ' tako, kot je to potrebno za najvažnejšo banko v državi, emisijsko banko.
Končno ostaja še vprašanje: kako izvršiti prevzem delnic po državi. Delničarji razumljivo retlek-tirajo na plačilo svojih delnic. Najbrže bi se to dalo izvesti z izročitvijo ustrezajoče vsote v državnih papirjih. Gre torej le za vsoto, ki bi odpadla na posamezno delnico. To je stvar računa, ker je treba upoštevati, koliko so dejansko delničarji dali za delnice, kakšen je bil tedanji tečaj naše nacionalne valute, in še mnogo drugega, kar pa vse spada že v tehniko tega posla in bi nas predaleč odvedlo,
MLADOST IN LEPOTO VAM PRINAŠAMI
Mladostne poteze niso odvisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Vaše kože. — Poskusite vsaj enkrat NIVEO! Zakaj samo N1VEA vsebuje EU-CER1T, ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mladostne in sveže poteze.
NIVEA'
^ CREME
če bi se spuščali v podrobnosti. Pomisliti je treba le na to, da državni interesi pri tem poslu ne bodo oškodovani, ker se bodo delničarji že znali fioteg-niti za svoje pravice ...	Ekonomist.
Trije brezmesni dnevi — drugi teden
»Službene novinec z dne 4. julija prinašajo uredbo o izpremembi in izpopolnitvi uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami. Po zadnjem členu te uredbe stopi uredba v veljavo tretjega dne po objavi v »Službenih novinalu, torej 7. julija, tako da bomo šele prihodnji teden imeli tri brezmesne dni v državi.
Ta uredba pa še ne velja na Hrvatskem, kjer ostaneta zaenkrat samo 2 dni brez mesa.
Pač pa so izšla v uradnem listu banovine Hrvatske navodila za izvajanje uredbe o varčevanju z življenjskimi potrebščinami. l'o teh navodilih so okrajna načelstva pooblaščena, da v krajih, v katerih je na brezmesni dan (torek in petek) letni ali redni sejem, odn. cerkveni god, odredijo namesto tega dne naslednji dan v tednu za brezmesni dan. Za mesta so pooblaščena to odrediti mestna poglavarstva. Nadalje so izvzete od predpisov čl. 1. naredbe o varčevanju bolnišnice, zdravilišča, okrevališča, invalidski domovi, sanatoriji, ubožnice in hiralnice in se tem ustanovam dovoljuje v brezmesnih dneh od svojega rednega dobavitelja svežega mesa nabaviti si izključno za svoje potrebe svežega telečjega, govejega in prašičjega mesa in prirejati ga ter dajati kot hrano tudi v brezmesnih dneh svojim bolnikom, odnosno članom doma.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejše v Jugoslaviji in edino kopa-lišče te vrste v Sloveniji zdravi z napehom bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
Moderni komfort, tekoča voda, eodba, dancing. kavarna, ton-kino, tenis itd. - Obširne prospekte dobit« na zahtevo pri PUTNIKll ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon i* LJubljane, Beograda In Zagreba do samega kopališča!
Kontrola uvoza bombaža in bombažne preje.
Na svoji zadnji seji je svet za zunanjo trgovino sklenil uvesti splošno kontrolo uvoza bombaža in bombažne preje, torej tudi iz klirinških držav. Po poročilih iz Belgrada je namen tega doseči pra-vilnejšo razdelitev uvoženega bombaža in bombažne preje med zainteresirane industrije.
Naš pridelek pšenice. Ker se že bliža žetev, se tudi že jiojavljajo cenitve letošnjega pridelka pšenice. »Jugoslovanski kurir« pravi, da je bilo lani in letos zasejanih za okoli 300 00 ha manj pšenice kot prejšnjega leta. Poleg tega je dolgotrajni dež uničil okoli 150.000 ha pšeničnih posevkov. Kakovost bo tudi zelo slaba. Deževje in povodnji so povzročile razmah plevela. Računa se, da bo povprečen donos na kat. oral 6 met. stotov, dočim je bil lani nad 8 met. stotov.
Krediti za pitanje prašičev. Ta teden je bila v ravnateljstvu za zunanjo trgovino konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se organizira na veliko pitanje prašičev. V ta namen bosta dobili Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug ter Gospodarska sloga, vsaka po 10 milij. din v obliki posojila za organizacijo tega posla.
Enotne moke ne bo. Iz Belerada poročajo, da je odbit predlo« o uvedbi enotnega tipa muke m s tem tudi kruha v naši državi.
Obvezna prodaja presežkov stare pšenice in koruze. Tozadevna uredba je izšla v »Službenih novinaht z dne 4. t. m. in je s tem stopila v veljavo.
Borze
Dne 5. julija.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,301.710 din. na belgrajski borzi 6,640,000 din. V efektih ie bilo prometa na belgrajski borzi 16.000 din.
Beigrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 37.40—38.10
Sofija 100 din........ . 90 —90.80
Curih. London 16.8750; vse ostale neizpreme-njene.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Zagrebu v Beigradu
428—433 426—430
Zagreb: Državni papirji: 7% invest. posojilo 93.50 blago, agrarji 50 50 denar, vojna škoda pr. 428—433 (428), begluške obveznice 76—78, dalm. agrarji 72—73 (72), 4% severni agrarji 49 50 denar, b% šumske obveznice 69—73, 8% Blerovo posojilo 92.50—%, 1% Blerovo poso|ilo 91 blago, Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar Trboveljska 290 denar, Gutman 57 blago, Sladk. tov. Osijek 250 denar, Osj. livarna 165 denar, lsis 32 denar, Jadr. plovba 400 denar.
Beigrad. Državni papirji: 7% investicijsko pos. 94—95, vojna škoda promptna 430—436 (433). begi. obveznice 75.50 denar. dalm. agrarji 72—73 (75, 73.50). 4% sev agrarji 50 denar, 7% Blerovo pos. 92—93 (92), 7% posojilo Drž. hip banke 101.50 den. Delnice: Narodna banka (8.10C), Priv, agrarna banka 193—194.50 (195 drobni komadi).
Zitn) trg
Novi Sad. Moka: bač. in ban OgOgg 365— 375, sremska in slavonska OgOgg 360. Ostalo nespremenjeno.
Sombor. Moka: bač. OgOgg 330—390. — Otrobi, bač. in srem. juta vreče 167.50—170, Somborske stare brez vreče 147.50—150. Ostalo nespremenjeno. Promet srednji.
Rabljen
parni kotel
90—100 m2 kurilne površine, 8—10 atm. pritiska se kupi takoj. Mora biti v brezhibnem stanju. Ponudbe pod »Kotel« na upravo Slovenca št. 9752.
Snubači
i.
V vsem okraju ni bilo priljubljenejšega zbirališča, kot je bila Benetova gostilna. Lastnica, gospa Lavra, je bila brez dvoma najlepša in najbolj ljubka ženska v vsem trgu. Čeprav še mlada, je bila že dve leti vdova. Prav rada se je nasmehnila slehernemu gostu in priznati je bilo treba, da njena polna, rdeča ličeca, beli zobje ter lepa okrogla bradica prav nikogar ni odbijala, pa še one sočne ustnice, rdeče kot češnja.,. Nasprotno! Vedeli so tudi, da spada k hiši še trideset oralov rodovitne zemlje — in prihranki v skrinji. Nič ni torej čudno, če jih je bilo dosti, ki bi jo radi čimprej rešili vdovstva. Prav zaradi tega je bila gostilna še bolj obiskana.
Bogati trgovec Ložirč je sleherni dan priro-potal s svojim kolesljem k njej. Klobuk si je potisnil na uho ter kar naravnost začel:
»No, gospa Lavra, kdaj se bova vzela?«
Samo nasmejala se mu je Lavra in ga potisnila za mizo.
»Letina prav dobro kaže in vina bo veliko.«
Komaj se je zasukala, že je stal za njo orož-niški komandir v lepo zlikanih hlačah in hitel:
»Gospa Lavra, rad bi z vami nekaj govoril.« « »Drugič mogoče, drugič, gospod Laviolet,« se je nasmehnila, »zelo sem zaposlena, res ne utegnem.« Kar potisnila ga je k mizi k Ložireju.
Dopoldne je bil pri njej gospod Simon, najpomembnejša oseba v tem kraju. Saj je prvi mestni svetnik in trgovec s čevlji. Star fant je, a bogat in ugleden. Vrti! se je okoli Lavre, kar
se nikakor ni skladalo z njegovo resnobo. Pa tudi on brez uspeha.
Končno se je posrečilo Lavrl, da je tudi njega posadila za mizo k onima dvema. Tako so sedeli za mizo trije snubači, in ker niso vedeli kaj drugega početi, so metali karte in šahirali.
II.
Lepa vdova se je skrivaj smejala zaljubljeni trojici. Niti najmanj ji niso bili všeč. Ložirč je bil grob, neotesan, Laviolet domišljav, Simonu pa tako ni mogla nikdar priti do konca, vedno je sanjal le o svojem denarju.
Njene misli so vasovale drugod, odkar je na mestni šoli poučeval mladi učitelj Remy. Ni hodil v gostilno, morda zato ne, ker je bila njegova za-četniška plača premajhna ali pa — kdo ve zakaj. Krčmarica je vedela, da podpira svojo betežno mater, ni pa vedela, kje je njegovo srce. Večkrat ga je skrivaj opazovala, ko je hodil mimo; mladenič je bil čeden kot le kaj.
Zares, prav nič ni slutila, da nosi prav njeno lepo podobo v svojem srcu Pavel Remy in da vedno trpi v negotovosti, brez upanja na uresničenje svojih želja.. Niti sam ni vedel, kako se je moglo to zgoditi, mogoče zato, ker se mu je nekoč nasmehnila, kakor se pač nasmehne tudi še drugim, ker je srečna in zadovoljna. A prav ta nasmešek ga je mučil toliko noči.
Niti najmanj ni slutil, da tudi njene misli blodijo okrog njegove lepe glave in belega, nekoliko zaskrbljenega lica. Nič ni vedel, da se njene oči tako pogosto ozirajo proti oknu, kjer je on poučeval, da bi ga ujele vsaj za hip. Vse, kar je Lavra opazila na učitelju, ji je bilo všeč,
m.
Vsi trije ženini so se zastonj vrteli okrog nje. Jezili so se zaradi svojega neuspeha, najbolj pa Simon. Zastonj je razmišljal, kaj naj bi bilo vzrok njeni hladnosti.
Nekega dne je opazil, kako je mladi učitelj gledal »kozi okno proti L&vrini gostilni.
»Torej tako? Tu je torej še eden. in še mlad povrhu! Le počakaj, jaz ti bom pokazal!« je sikal skozi zobe.
Na prvi seji mestnega sveta je napadel »golo-bradega učitelja«, ki da nič ne dela, otroke grdo-bije uči, če sploh kaj uči, gleda skozi okno in Bogu čas krade. Ker je šola bila mestna, so vsi mestni starešine sprejeli predlog najvplivnejšega svetovalca in odpustili učitelja.
Od tedaj sta minila dva tedna. Pavel Remy je polnil svoj kovček za odhod Vedel je, kakšen vpliv ima Simon, proti kateremu bi ne zalegla nobena pritožba, tudi če bi se šolska oblast zanj pognala.
Tako je torej zaigral svojo službo in kar je Je hujše: nič več ne bo imel prilike videti in pa opazovati one, kateri je že davno posvetil svoje srce. Sedaj ne bo mogoče iti k njej, saj on je brezdomec, človek, ki je na cesti.
Strt je sedel na stolu. Solze so mu orosile oči...
Ura je bila sedem. Nekdo je potrkal na vrata. Zdrznil se je. Kdo bi neki bil?
IV.
Stopil je k vratom, pa je omahnil nazaj. Kaj, — pred njim stoji gospa Lavra, ogrnjena z nedeljskim plaščem, izpod bele kapice ji žarita lici kakor cvetoči roži. Niti besede ni spravil iz sebe.
»Nekaj vam moram povedati, gospod Remy,« pravi tiho.
»Meni, gospa?« jo začuden pogleda.
»Da. Zvedela sem. da so vas odpustili iz te službe zaradi moje gostilne . . Zdi se, da ste dajali slab zgled, vsaj otroci in drugi, ki so vas opazovali, so videli vse vaše poglede proti moji gostilni . . .«
»Oprostite, gospa,« jo prekine Remy. »Res, moral bi biti drugačen, moral bi se obvladati, a preslab sem bil. nisem mogel premagati silnega občutja. Da sem vas le enkrat zjutraj videl, sem b>! srečen poteiu ve» uaii. Rn, niii pomislil nisem.
da bi to utegnilo škodovati vašemu imenu .. . Saj vidite, da sem za to že dovolj kaznovan in nikdar več. . .«
Umolknil je, a gospej Lavri se je zdelo, da ji bo razneslo srce
»Ne, gospod Remy, nisem tako brezčutna in rada vam odpustim, če ste pripravljeni poravnati, kar ste zakrivili «
»Obljubljam vam,« začne z negotovim glasom. »Obljubljam, zapustil bom ta kraj za zmerom!«
»Mislite, da je to zadosti? Mislite da boste s tem zavezali mojim sosedom zlobne jezike?«
»Za božjo voljo, kaj pa naj napravim?«
»Kaj naj napravite?« Lavri zardi lice še bolj. Videti je, da je v zadregi. »To morate vedeti vi. Kaj prida mož ne sme pošteni ženski, ki jo ljubi, pobegniti, ampak zaprosi naj io za n:eno roko!«
Remyju se je zdelo, da so vse to sanje. Pogledal ji je v oči in razumel vse.
Za hip sta obstala in se vprašujoče poglednla. Razumela sta se; zakaj se ne bi objela in poljubila, saj je to njuna zaroka.
V.
Naslednjega dne je Remy srečal Simona, ki jc ponosno stopal proti Lavrini gostilni, vesel, da se je rešil tekmeca
Ko je vstopil, se je držal še bolj ponosno kot po navadi, toda. ko je napeljat pogovor na to, naj se Lavra vendarle že odloči, se mu je mlada žena smejala:
»Prepozni ste, gospod Simon, prepozni. Zaročena sem že in v petih tednih bo poroka.«
»Pa menda vendar ne z I.ožirejem ... ali pa z ...« ni mogel končati, ves je bil iz sebe.
»Ne. ne, s Pavlom Rcmyjem!«
»Kako? _ z onim učiteljem?«
»Da!« se je zasmejala Simonu v obraz. Z onim učiteljem! Kaj mogoče ne zasluži odškodnine? Vi ste ga oropali ene službe, jaz sem mu pa preskrbela drugo, bolijo!«
Po Avg Faure-ju prevedel J. K.
te novica
Koledar
Sobota, 6, julija: Izaiju, prerok; Bogomila; Dominika.
Nedelja, 7. julija: 8. nobinkoštna nedelja. Vilibald, škof; Pulherija, (levica.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je na Viču mirno v Gospodu zaspala gospa Helena Pance, vdova po strojevodji državnih železnic. Pogreb b<> danes ob pol 6 popoldne i/. hiše Glince - Tržaška cesta št. 70, na župnijsko pokopališče na Viču. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno so-žalje!
Osebne novice
= Nevarno oboleli gosp. župnik Ferdinand Ciuha v Selnici ob Dravi se priporoča zlasti svojim duhovnim sobratom v molitev.
= Diploma. Na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, v šoli za kandidate srednješolskega učiteljstva risanja, je bila diplomirana gdč. Marica Kupferjeva iz Maribora z odličnim uspehom. Mladi umetnici iskreno čestitamol
Kopalne obleke - (Ista volna - stare nizke cena
ALOJZIJ POTliATO PREJ
JOS. KUNC & C o.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA_
—	Ordinacije. Jutri, v nedeljo ob 7 zjutraj bo
v ljubljanski stolnici podelil prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman red mašniškoga posvečenja 25 diakonom in diakonat 18 subdiakonom.
—	Aljažev klub sporoča vsem prijateljem naših gora, da bo v nedeljo, dne 7. julija sv. maša na sledečih postojankah: na Kredarici ob 8, v Aljaževi kapeli v Vratih, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu bo sv. maša ob G zjutraj, na Veliki Planini ob 9, na Krvavcu ob 9, ua Kovcah (žegnanje) ob 9, na Pokljuki ob 10.15.
—	Kamniška Bistrica, ki slovi kot najbližja in najpriljubljenejša izlotna točka Ljubljančanov, se je spet za pol ure primaknila bliža k Ljubljani. Do zdaj je vozil iz Kamnika avtobus samo do Ko-piš, od koder je bilo treba še pičle pol ure pešačiti do bistriškega doma. Avtobusno podjetje Peregrin, ki oskrbuje promet po Bistriški dolini, pa si je nabavilo nov, lahek avtobus, ki lahko vozi prav do izvirka Kamniške Bistrice, kamor večji avtobusi zaradi neurejene ceste niso mogli vozili. Tako pride zdaj izletnik iz Ljubljane v poldrugi uri v Kamniško Bistrico, če se pelje iz Ljubljane z vlakom do Kamnika, od tod pa z avtobusom naravnost v Bistrico. Avtobus vozi vsak dan od jutranjega vlaka, ki odhaja ob 8 iz Ljubljane in prihaja ob D v Kamnik, vrača pa se iz Bistrice k popoldanskemu vlaku, ki vozi iz Kamnika ob 17.28. Ker obišče Kamniško Bistrico vsako nedeljo par sto izletnikov, vozijo avtobusi od obeh jutranjih in od popoldanskega vlaka, vračajo pa se k obema večernima vlakoma. Tako je Kamniška Bistrica z dobrimi zvezami postala prav za prav ljubljanska Bistrica.
P. n. organom finančne kontrole!
Nudimo Vam meč z viškom in pasom po Din 290-—. KftSSlO, llubilana, MthloSKeva 17.
—	Žrtev strele. Iz Reteč pri Škofji Loki nam poročajo: Dne 3. julija je privihrala huda nevihta. Lilo je, kakor bi se utrgal oblak, vmes je padala tudi toča. Strele so švigale in vihar je močna drevesa zvijal kakor tanke vrbove vejice. Vsa pola so bila naenkrat zalita z vodo, ki je vdrla tudi v kleti in hleve, celo v kuhinjah in hišah so jo imeli ponekod. Ljudje so bili večinoma na polju in niti domov niso mogli v takem viharju. 72 letni gospodar Franc Loršck iz Gorenje vasi je vedril sredi polja pod hruško, pri njem je bil tudi pes. Mimo hruške je napeljana elektrika in strela je najprej udarila v električni drog, nato pa preskočila v hruško in ubila gospodarja. Pes je ostal živ in je začel lajali in cviliti, kar se je čudno zdelo gospodarjevi 6estri Marjani, ki je vedrila nekaj sto metrov stran. Šla je pogledat in našla že mrtvega brata. Prihiteli so tudi drugi ljudje, ki so spravili nesrečnega Lorška na dom in ga položili na mrtvaški oder. Pokojni France Loršek je bil priden in trezen gospodar, vedno odločen prijateljj in naročnik katoliških listov. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogt. reg. S. br. 3M74/35.
pozneje v goriško bogoslovje, pa je umrl kot duhovnik že v mladih letih. Bilo )e še mnogo drugih dijakov-pevcev. Lepo je bilo tačas življenje v Novem mestu. Daleč za nami so tista lela mlade navdušenosti in razposajenosti Spomini pa so 6ladko-grenki. — Fr. Neubauer.
—	Hčerka težkega vojnega invalida, stara 18 let, išče kakršnokoli službo. Ima malo maturo, vešča je strojepisja in ima že nekaj prakse v pisarniških poslih (občinskih). Je tudi absolventka trimesečnega gospodinjskega tečaja ter bi tudi šla v službo kot kuharica. Naslov v uredništvu »Slovenca«.
—	Opozorilo! Marodna štedionica v Zagrebu nas naproša za objavo ve6ti, da se klati po Kranjskem, sploh pc Sloveniji, neki Ivica Horvat, ki se izdaja za potnika imenovane zadruge, obečava posojila, računa velike predujme ter uganja druga malverzacije. Občinstvo 6e naproša, da imenovanega, ki je dosedaj v Ljubljani napravil več takih poskusov, takoj izroči prvi najbližnji policijski ali orožniški postaji.
—	Da boste stnlno zdravi, je ]x>trel>no da redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Triperesna tatinska družba iz Nogove je te dni stala pred okrožnim sodiščem v Soboti in se zagovarjala zaradi številnih tatvin, ki jih je izvršila v okoliških vaseh. Kradli so gotovino, tihotapsko blago in tudi vino. Vodja te tatinske trojke Anton Kavčič je bil obsojen na 10 mesecev, Jakob Kolarič in Avgust Nedeljko pa vsak na 4 mesece strogega zapora.
Speclalltete „NEPTUN"
tunina (Thunfisch) je posebna delikatesa v izredno iinem olju
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin:
»NEPTUN« d. d. — Split
— Darovi za bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. (VIII. i/k;i/..) Od L januarja do 10. junija 1940 je prejelo DSLLJ zu svoj bolniški sklad sledeče darove: 1000 din: Narodna banka kraljevine Jugoslavije v Ljubljani; 500 din: Trboveljska premogokopna družini v Ljubljani; po 200 din: Ivan Avsenek v Ljubljani in Tvornica za dušik, d. d, v Rušah; po 100 din: Avgust Agnola, Keljko Herlič, Slovensko čebelarsko društvo, drogerija Gregorič, dr. Aleš 1'eršin, advokat, in Krnil Tomažjč, stavbenik: po 50 din: dr. Bogdan Broceli, Olga Če-boliin, Kari teč. ravnatelj, dr. Darko Čeme,j, advokat, Josip Dolenc. Josip Kberle, j uvel! i", univ. prof. dr. Jovaii Iladži, Albina ITitz-Zad-nek, Vera Miklič in dr. Jos. Voluvšek, vsi v Ljubljani; 40 din: dr. Ivo Bcnkovič. advokat v Ljubljani; po "M) din: Josip Ciuha v Ljubljani, dr. Milan ilrušovec, advokat v Celju in Viktor Poznik, notar v Ložu; 25 din: Vera Levstik: 24 din: nkiul. slikar France Godec v Ljubljani: po 20 din: Peter Čapek, ur. Kredit, zavoda, ter neimenovana v Ljubljani; 15 din: Barbič Baicli, Danijel Battelino, stavb, podjetje, dr. Vludo Grossmann, advokat, vsi v Ljubljani in Franjo Žicherl, šol. upr. v pok. v Ljutomeru. Razen itnenftvanih darovalcev nnm jo naš član, ukad. slikar prof. A. G. Kos izročil blagajniški itikuso
— Nekaj spominov na Novo mesto. Nedavno je poročal »Slovenec«, da je umrl v Teharjih upokojeni žuznik g. Jožef Sigi. V meni je vzbudila njegova smrt celo vrsto spominov. Sigla sem spoznal že pred več nego 50 leti, ko jč prišel s celjske gimnazije z mnogimi tovariši v Novo mesto. V dolenjski metropoli 60 dijaki gojili 6 posebno ljubez nijo petje. Pri prihodu Štajercev se je dijaško petje dvignilo do nenavadne višine. Med najboljšimi pevci je bil rajni Sigi. Razpolagal je s takim glasom, da se je njegov prvi tenor kar igral z visokim c. Če smo v mladostnem navdušenju zašli previsoko, 6mo drugi, ki smo tudi peli prvi tenor, kar utihnil ali pa peli samo s falzetom. Sigi pa je vztraja in pel junaško naprej s polnim glasom, če je bila višina še tako težka. Zelo dober tenorist je bil Siglov rojak Zidar. Med Kranjci pa se je odlikoval sedanji čateški župnik g. Henrik Povše. Nekoliko mlajši generaciji je pripadal Emil Hochreiter, znani skladatelj modernih napevov. Razen prvega tenorja so bili dobro zastopani tudi drugi glasovi. Leopold Raktelj je dobro pel drugi tenor. Bil je pozneje župnik v Grčaricah, pa je že mlad umrl. Izvrstna pevca sta bila brata Matevž in Jože Grm. Matevž je umrl kot župnik na Koroškem, Jože pa je poslal profesor in slikar. Ime! je lep bariton, Matevž pa je pritiskal z globokim drugim basom. Ko je b:l na naboru, ga je potipal okrajni glavar za jabolko na goltancu in rekel: »Tukai pride na dan nizki c«. Glavar je bil sicer velik narodni nasprotnik, diiaškn netie pa ie le ljubil. Lep bariton je imel Viktor Zabukovšek, visok in lep lant, ki je vstopil
21., 22. in 23. aprila pred zaključit vi jo razstave svojih monuinentalnih zgodovinskih »lik za bu-no v i lis ko palačo v /.nosku din 6S0,— Za navedene velikodušne darove v prid lx>lniin slovenskim likovnim umetnikom se vsem plemenitim darovalcem tudi lih tem mostu nujiskreneje za-li valju je Društvo slovenskih likovnih umetnikov v l jubi jiini.	'	' . ,.
— Škodljive posledice sezonskega izseljevanja. Večkrat smo že na tem mostu opozarjali na škodljive posledice, ki jih ima sezonsko izseljevanje v Prpkmurju posebno na mladino. Koliko mladih delavskih moči se vrne iz tujine bolnih, moralno pokvarjenih in odtujenih svoji zemlji in narodu. Tujina jim zastruplja telo in dušo. Zadnjo dni je kronika zabeležila spet žalosten primer v okolici Črensovec. Neka 18 letna sezonska delavka, ki so jo pred zimo vrnila iz Francije, je pustila na njivi novorojenčka. Trupelce so raztrgali psi in raznesli ostanke po njivi, kjer so jih našli ljudje in obvestili o žalostni najdbi orožnike.
Moravče
Dovršeno je lepo javno delo. ki bo v okras že itak uličnih Moravč: moniimentalna ograja šolskega vrta, ki so ga odrezali dobršen kos in tako razširili križišče cost pred šolo ob gostilnah Toman ni Klopni. Stroške nosi srezki cestni odbor, ki za to delo zasluži vso hvalo Mora vča nov.
Pri nas smo imeli v sredo, 3. julija celodneven tečaj zu pospeševanje tujskega prometa. organiziran s sodelovanjem banske uprave, Tiijskoprometne zveze in tukajšnjega Tujskega prometnega društva, ki je majhno in mlado, pa ima delaven odlx>r. Gg. predavatelji iz Ljubljane so pred 40 domačini podali obširno snov: o pogojih razvoja tujskega pron.ota, o smernicah dela za razvoj turizma, o prehrani in pijači, o gostinstvu, o serviranju (s praktičnim poukom), o okrašovanju kraja, higieni, o vzgoji občanov, da ne odbijajo gostov itd. Dvoje predavanj je pojasnjeval kino-film in skioptikon. Gg. predavatelji so se zelo potrudili in pokazali veliko zanimanje in naklonjenost Moravčam /.a-radi izredne pokrajinske lepote to okolice, ki ima že vodovod, oloktriko, avtobusno zvezo, lepe kratke in srednje izletne točke, več gradov, lope razglede, jo čisto kmečka, a je malo znana. Pripravlja se preprosto kopališče, ki bo — upamo — čez loto že na razpolago. Tudi še nekatere regulacije in olepšavo prijaznega trga, z impozantnim cerkvenim otokom v centru, so na vidiku v bližnji bodočnosti, ako bo občina dosegla zmerno pomoč ban. uprave in srez. cest. odbora. Dobro voljo kažejo tudi gostilničarji, ki sc bodo morali prilagoditi zahtevam izletnikov in letoviščarjev glede hrane, nijnče in nastanitve (deloma tudi pri zasebnikih). Najnujnejšo zahteve so zaenkrat: cvetice na oknih, javno stranišče in kopališče. Posebno zalivalo za p«; moč Moravčanom zasluži predvsem g. ravnatelj Tujsko prometne zveze dr. Ži/ek. Tečaj je vzlio časovnim oviram dobro uspel. Na toj podlagi naj domači interesenti, v prvi vrsti gostilničarji, odločno in požrtvovalno grade naprej, da bo kmalu mogoče Moravče prišteti med tiijskoprometne kraje.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja do ponedeljka dva glasbena filma. V soboto ob pol 9 zvečer in v nedeljo ob 3 popoldne »Kraljev tenor« zvečer, ob pol 9 in v ponedeljek ob pol 9 zvečer pa film »Akordi sreče«. Za dodatek kratek predfilm,
Osebna vest. Od Jesenic se bo te dni poslovil šef tukajšnje finančne kontrole g. Lapajna Fr., ki je premeščen v Ljubljano k finančni kontroli. V službi je bil vesten in pravičen, do podrejenih dober šef, strankam zelo naklonjen in uslužen. Na novem mestu mu želimo mnogo uspeha in zadovoljstva. Na njegovo mesto je imenovam g. žužek Martin iz Ljubljane.
Radio Ljubljana
Sobota, 6. julija: 7.00 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12.00 Lepe plošče izberimo, jih v venček povežimo in veseli spet bodimo! — 12.30 Poročila, objave — 13.00 Napovedi -— 15 02 Lepe jilošče izberimo, jih v venček [jovežimo in veseli spet bodimo! — 14 Poročila — 1700 Otroška ura: Čarobne gaslice (Članice Nar gledališča) — 17 30 Koračnice (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18.00 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.00 Nupovedi, poročila
—	19.20 Nac. ura — 19.40 Objuve — 20.00 Poročilo o zunanji politiki (g. Fr. Terseglav) — 20.30 Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodliike: Nazaj k naravi! — Spisal Jože Vombergur, izvajajo člani Radijske igralske družine, vodi inž. ivun Pengov — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Nedelja, 7. julija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Koncert: rog igru g. Veledinovič .Stevo, pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glusbe iz frančiškanske cerkve: Foerster: .Slovenska inuša v čast sv. Cecilije — 9.45 Verski govor (dr. Tomaž Kurent) — K) Le brez skrbi (plošče) — 10.15 Gorenjski trio — II Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 12.30 Poročila, objave
—	13 Napovedi — 13.02 Pevski zbor »Savac^ z Jesenic — 14 Vesele orkestralne točke (plošče)
—	16.30 O naraščaju Z KO — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila int ržna jioročilu — 17.30 Veselo popoldne. Trio (kitura, hav. kitara, harmonika) in samospevi (g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. M' Lipovšek) — 19 Dujiovedi, poročila — 19.20 Nac ura: Trgovska šola belgraj-ske trgovske mladine (Staniša Korunovič, Belgrad) _ ](j,4o Objave — 20 Poskončni napevi (plošče) —20.30 Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe Sodelujejo g. Aedrej Jarc in Radijski orkester Dirigent I). M. šijanec — 22
Napovedi, jioročila lujke (plošče).
22.15 Mandoline in bala-
Drugi
programi
Sobota, 6. julijas Belgrad: 22 Zabavni koncert
—	Zagreb: 20 Verdi: »Aida« — Bratislava: 19.45 Slovaške pesmi — Praga: 22.30 Zabavni koncert
—	Sofija: 22 Koncert narodne glasbe — Beromfin-ster: 20 Zabavni koncert — Budimpešta: 22.10 Jazz — Bukarelta: 21.50 Lahka in zabavna glasba — Rim-Bari: 23 Pisana glasba — Trst-Milan: 22.10 Pesmi in melodije — Sottens: 20.30 Orkestr. in pevski koncert,
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg št. 12 in mr, Koinotar, Vič, Tržaška cesta.
fo> ebi&avi
*	Split ima nad 5000 hiš. Na pobudo statističnega urada banovine Hrvatske je splitska občina izvršila štetje vseli hiš v mestu in vaseh, ki spadajo pod občino Split. V Splitu samem so našteli 308 obljudenih ulic s 3G84 hišami. V vaseh splitske občine pa so našteli skupaj 1585 liiš. Sku-* paj ima tedaj splitska občina 5269 hiš.
*	Dve novi zgradbi za vzgojo slepih In gluhonemih otrok v Zagrebu. Vprašanje novih poslopij za zavode, v katerih se vzgajajo slepi in gluhonemi otroci v Zagrebu, čaka na svojo rešitev žo veliko let. Sedanji prostori nc odgovarjajo več zahtevam sodobne vzgoje. Sedaj pa je banska oblast v Zagrebu sklenila, da bo že letos začela graditi dve poslopji, v katerih bodo namestili zavod za slepe in zavod za gluhoneme otroke. Zgradbi bosta stali na Josipovcu v bližini bivšega otroškega zavetišča.
*	50 milijonov dinarjev za zgradbo malih stanovanj v Zagrebu. Zagrebška mestna občina bo razpisala prisilno posojilo, ki bo prineslo, kakor pričakujejo, okrog 100 milijonov dinarjev. Polovico toga denarja bodo porabili za odplačilo mestnih dolgov pri mestni hranilnici, za katere mora mesto sedaj plačevati 8.5% obresti. Z odplačilom tega dolga bi mestna občina prihranila na loto dva milijona in pol, kar bi se porabilo za ceste in kanalizacijo. Druga polovica posojila pa jo namenjena za zgradbo 1000 higleničnih malih stanovanj.
*	Tri kravo pribezljale v trafik«. Ob semanjili dnevih kmetje v Zagrebu navadno gonijo živino po Mihanovičevi ulici iz enega dela mesta v drtH gi. Tako je tudi pretoklo srodo neki kmet gnal tri krave s sejmišča. Naenkrat so se krave spla-šile in bezljale naravnost v vožo neke hiše, kjer je bila lesena lopa za trafiko. V tem času jo nekdo kupoval cigarete. Krave so ga močno pritisnilo ob zid in se ni mogel rešiti. Trafikant je začel
biti krave, pa so se krave še bolj razbesnile in še močneje pritiskale kupovalca cigaret. Ljudje so začeli za repe vleči krave iz veže, kar se jim je končno posrečilo. Kupovalca cigaret so hitro prenesli v bližnji Okoržni urad za zavarovanje delavcev, kjer so mu v anibulanci nudili prvo pomoč.
*	Slavonski Brod bo dobil novo gimnazijsko poslopje. Stalo bo na zemljišču župnega urada, ki ga bo občina odkupila ža, 200.000 din, gradnja nove gimnazije pa bo veljala okrog pet milijonov dinarjev. Z deli za novo gimnazijsko jioslopje bodo začeli še letos.
*	Pri oknu jo jc ubila strela. Nad Bosanskim Petrovcem pri Banjaluki je te dni divjala huda nevihta. 14 letna posestnikova hčerka Slavka Kec-man jo med nevihto sedela pri oknu. Naenkrat je treščilo v okno in Slavka je bila pri priči mrtva.
*	Smrt pod vlakom. Iz Varaždina poročajo, da so na železniški progi med Velikim Trgovištem in Luko našli razmesarjeno človeško truplo. Komisija je ugotovila, da jo ponesrečeni 43 letni Stevo Beonadič iz Dubrave. Kako je prišel t>od vlak, ni znano.
*	Huda avtomobilska nesreča. — Eden mrtev, dva nevarno ranjena. Trgovec Ivan Burger iz Se-kiča pri Somboru je bil s svojimi tovariši v Kut-jevu. kjer so kupovali blago. Ko so se vračali s sejma, so najeli taksi, da bi jih peljal do železniške postaje Zdenci pri Slavonski Orahovicl. Na ovinku je avtomobil zadel v breg in se odbil v brezno, globoko KM) metrov. Trgovec Burger je obležal mrtev 7. razbito glavo, njegova dva tovariša pa sta smrtno nevarno poškodovana. Tudi šofer je dobil hude notranje poškodbe. Tretjemu tovarišu pa se ni ničesar hudega zgodilo.
*	Strašna smrt »slepega« potnika. 22 letni i ključavničarski pomočnik Slojan Gibau iz Gradine ! pri Mitrovici se je kot »slepi« potnik peljal na j strehi potniškega vagona iz Zagreba proti Osjoku. j V istenj vagonu se je peljala tudi skupina skav-| tov. V bližini postaje Rovište, ravno ko je vozil j vlak skozi nadvoz, so začuli skavti zamolkel uda-| rec, v istom hipu pa so tudi ugasnile svetilke v
vagonu. Vodja skavtov, noki profesor, je začutil, ' kako mu nekaj teče po licih. Prižgal je vžigalico
in vldol, da je kri. Potegnil je za zasilno zavoro in vlak je takoj obstal ravno pri vhodu v postajo Rovište. Tam so ugotovili, kakšna nesreča se je zgodila. »Slepi«; potnik je udaril z glavo ob nadvoz in bil takoj mrtev. Vlak je nadaljeval pot do Bjelovarja, kjer so odklopili vagon, ki ie bil ves okrvavljen in na katerem je še bilo truplo ponesrečenega.
*	122.000 dinarjev je izginilo. Med vožnjo od Metkoviča do Mostarja je iz poštnega vagona na skrivnosten način izginila vreča, v kateri je bilo 122.000 dinarjev v bankovcih in kovancih. To denarno vročo je poslala pošta v Motkoviču zbiralni pošti v Mostar. V Gabeli je bila vreča izročena poštnemu sprevodniku ob pol ene ponoči. Ko je vlak privozil v Mostar, so ugotovili, da je denarna vreča izginila. V zvezi s to tatvino je bilo aretiranih nekaj uslužbencev mostarske pošte; aretirana sta bila tudi dva spremljevalca ambulantne pošte Sarajevo—Mostar.
*	Smrtna prometna nesreča. Na cesti med Zagrebom in Karlovcem se je na križišču v Jastre-barskem zgodila huda prometna nesreča. 40 letni ključavničarski mojster Vili ni Kufrin iz Santobora se je peljal na motornem kolesu. Njemu nasproti je privozil z osebnim avtomobilom Bruno Senig. gradbeni podjetnik iz Zagreba. Na križišču ceste sta trčila motorno kolo in avtomobil. Kufrin se je z glavo naravnost zarinil v avtomobil in se smrtno poškodoval. Hitro so ga prepeljali v kar-lovško bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl.
*	Namesto kavke ustrelil deklico. Šestnajstletni elektromehaniški vajenec Husein Muratbego-vič iz vasi Brinješča pri Alipašinetn mostu je šel s puško streljat kavke. Z njim je šla tudi doklica Subhija Kapetanovič, hčerka posestnika. Ko je Husein streljal na kavke, je po nesreči zadel v glavo Subhijo, ki se je zgrudila mrtva na tla.
Robinzon leta 1940.
»Tako, in sedaj se tudi napada iz zraka ne bojim več.«
Premiera odlične Pirandellove komedije	A
Večni zaročenec f
(Der Mann der nicht nein sagen kann)	™
Mož, ki se zaradi svoje neodločnosti zaroči z vsako žensko, ki jo v življenju sreča, zaide v neštevilne zadrege in smešne položaje ter nudi s tem svojim opazovalcem obilo zabave. — Da se boste pri tej komediji tudi Vi res lahko zabavali Vam jamčijo stari znanci
Kari Ludivig Diehl. Leo Slezak, Karin Hardt. Hilde KrUger in drugi. Predstave ob 16., 19. in 21. uri	KinO UniOn tel. 22-21
Živjenje za karijero
Film impozantne veličine in razkošja ter divnth melodij, v katerem sodeluje nad sto igralcev in tisoč statistov.
HAURICE CHEVAMER in JACK BUCHANAN popularna filmska umetnika v gran-dijoznem filmu, katerega režira RENU CLAIR, ki pravi, daje ta film njegovo najboljše in naibriljantnejše delo. — Glavno žensko ulogo ima filmska lepotica JUNE KNIGHT. Zagotovite si vstopnic« za (o redko filmsko delo, ki nima primere v film. zgodovini
KINO SLOGA, tel. 27-30 Premiera dane s I Ob 16.. 19 in 21. uri
d DUBI14N4
Jutri bodo blagoslovljene Žale
Pogled s stebrovja glavnega in monumentalnega portalnega poslopja pred Žalami na molilnico in nekatere kapelice na Žalah. Slika je bila posneta s poslopja prvega nadstropja portalnega poslopja.
Nedeljski promet na Žale je zaradi blagoslovitve, ogleda in razsvetljave za vsa vozila enosmeren, in sicer iz mesta na Žale po Šmartinski cesti, nazaj pa po Linhartovi cesti. Avtomobili s povabljenimi gosti vozijo po Šmartinski cesti in dalje Med hmeljniki do portalnega poslopja Žal, tu pa na desno pred portal, kjer gostje z vabili izstopijo ter gredo na levo stran, ker je ves prostor med kandelabri in kapelicami določen samo za povabljene. Od glavnega vhoda peljejo avtomobili dalje in na oglu portalnega poslopja zavijejo na, levo na Jaršensko cesto, kjer parkirajo, po končanih slovesnih opravilih in ogledu pa na goste počakajo na Jaršenski cesti zadaj ob izhodu z Žal, nato pa vozijo dalje po poti ob pokopališču mimo postajališča električne cestne železnice ter v smeri tramvaja na Linhartovo cesto. Pevke in pevci združenih ljubljanskih mešanih zborov naj od vhoda gredo na desno, kjer bo zanje pripravljen pred kapelico sv. Miklavža ob molilnici poseben oder. Pelo bo 200 pevk in pevcev pod vodstvom skladatelja Franceta Venturinija. Godbeniki »Sloge« naj od vhoda gredo na desno h kapeli sv. Krištofa. Ker bo zaradi blagoslovitvenega obhoda Nj. Prevzvišenosti škofa ljubljanskega gospoda dr. Gregorija Rožmana z asistenco po vseh poslopjih Žal ob potih in pred oltarjem pod baldahinom razmeroma malo prostora, naj občinstvo ne sili med slovesnimi opravili v notranjost Žal, ker se
bo tudi iz stebrišča in iz parka pred Žalami vse dobro videlo in slišalo, ker bodo nameščeni ojačevalci. Po slovesnostih naj si pa občinstvo najprej ogleda kapelice na levi strani, molilnico in šele nato kapelice na desni strani ter gospodarsko poslopje s freskami. Nato naj pa zapušča Žale pri portalu ob gospodarskem poslopju na zadnji strani Žal. Opozarjamo občinstvo, naj ne dela gneče in ne stopa na gredice, hkrati pa prosimo vse obiskovalce, naj sami pazijo na nasade in notranje prostore poslopij ter ne delajo gneče in zmede s tem, da bi se hoteli vračati z Žal spet skozi portal vhodnega poslopja, temveč naj vsi odhajajo z Zal na nasprotni strani pri portalu ob s freskami okrašenem gospodarskem poslopju nasproti pokopališča. Poleg mestnih rediteljev bo ves dan in zvečer skrbela za red tudi policija. Kolesarjem vstop v park pred Žalami in na Zale ni dovoljen ter naj svoja kolesa shranijo pri za to pripravljenih ljudeh kakor o Vseh svetih. Zaradi prenosa vseh slovesnosti po radiu, se slovesnosti prično točno ob 11. Po končani blagoslovitvi bo ogledovanje vseh prostorov okrašenih Žal, zlasti bo pa gotovo mnogo ljudstva zvečer pri razsvetljavi, ko bo zunanjost vseh^ poslopij Zal razsvetljevalo 25 žarometov ter vse žarnice na kandelabrih in po poslopjih. V nedeljo ves dan in tudi zvečer veljajo na električni cestni železnici za obisk Zal z vseh strani povratne vozovnice po 2 din za vožnjo do Zal in nazaj.
Lepa dvojna kapela sv. Antona Padovanskega in sv. Jožefa, ki je postavljena pod posebnim obokom-baldahinom. Razločno je videti, kako je kapelica postavljena pod streho, podobno nebn, kakršnega nosijo pri procesijah z Najsvetejšim. Kapelica ima na oknih ograje iz kovanega železa in je prav gotovo ena najbolj zanimivih kapelic na Žalah. V ospredju na levi stoji okusno znamenje, v katerem
pa žal kip še ni postavljen.
Pogreb! z Žal
Ker bodo v nedeljo Žale slovesno blagoslovljene, bodo že v ponedeljek prvič lahko uporabili popolnoma dograjene kapelice za polaganje mrličev na oder. Ni dvoma, da bodo Ljubljančani v veliki meri na ta način počastitev pokojnika pozdravili in
da bo večina zadovoljna, če ne bo treba polagati pokojnih svojcev v stanovanjih na mrtvašlu oder. Seveda bodo tudi pogrebi le od Zal do pokopali-
šča. Pogrebni sprevod bo vedno krenil izpred mo-lilnice, kjer bo cerkveni obred, skozi glavni vhod in potem po drevoredu na pokopališče. Ker bo celotna ureditev Žal veljala 4 milijone, se morda kdo po nepotrebnem boji, da bi bili zdaj pogrebi z Žal dražji. Vendar temu ni tako. Pogrebni zavod je namreč sklenil, da bodo pogrebni stroški z Zal za vse razrede za 10% cenejši od dosedanjih cen. Ker pa je verjetno, da bodo nekateri še vedno hoteli imeti umrlega svojca doma na mrtvaškem odru, bo moral Mestni pogrebni zavod zaradi teh izjem vzdrževati ves dosedanji vozni park. Rediti bo moral konje ter nositi stroške vse dosedanje velike režije, ki bi sicer odpadla, če bi bili vsi pogrebi brezpogojno z Žal. Vse tiste, ki bodo položeni na mrtvaški oder na Žalah, bo pogrebni zavod prevažal z avtofurgonom. Pri pogrebih bo pogrebni zavod sam prepeljal duhovščino na Žale z avto; mobilom, prav tako pa tudi nazaj. Tisti pa, ki bodo vztrajali na tem, naj leži pokojnik na mrtvaškem odru v stanovanju v mestu, pa bodo prav zaradi kritja večje režije morali plačati za 20% višje cene, kakor so bile dosedanje. To pomeni, da bo, upoštevaje znižanje 10% za pogrebe z Zal, isti pogreb veljal iz mesta 30% več kakor pogreb S ZaL To je skoraj celi* tretjina In ie le malo ver-
jetno, da bi bilo mnogo takih, ki bi hoteli nositi toliko večje stroške. Prav verjetno je, da po nekaj letih že ne bo nobenega pogreba več, ki bi šel še iz mesta. To bi bilo le prav, saj naše ceste za pogrebne sprevode res niso primerne in pokopališče je tudi daleč. Tako končno ne bo treba vedno
fledati žalostnega prizora, kako pri viaduktu na martinski cesti večina pogrebcev odide, tako da spremljajo pokojnika navadno le najbližji svojci.
Primarij dr. H. HeSerle
specijalist za notranje bolezni, Gledališka 14 ne ordinira do 22. julija.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov.
I Na praznik sv. Cirila in Metoda so števil ne trgovine v Ljubljani okrasile svoje izložbe. Tako so nekatere počastile spomin slovanskih apostolov s tem, da so v okusno urejenih izložbah postavile iepo okrašene slike sv. Cirila in Metoda. V drugih so opozarjali mimoidoče na praznik slovanskih blagovestnikov lepi kipi. okrašeni z zelenjem, cvetjem in narodnimi tribarvnicami.
1 V cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku bo jutri popoldne redka slovesnost, pri kateri bo sodelovalo 11 letošnjih salezijanskih novomašni-kov, izmed katerih jih bo devet posvečenih jutri [ dopoldne v ljubljanski stolnici, dva pa sta bila posvečena pred nekaj dnevi v baziliki Marije Pomočnice v Turinu. Po pridigi in slovesnih večer-nicah bodo vsi novomašniki skupaj podelili novo-mašniški blagoslov, nato bo darovanje, pri kate-
rem bodo vsi udeleženci dobili spominske podobice z imeni novomašnikov.
I l judska knjižnica na Miklošičevi resti, ki
posluje dnevno od 8 do 12 in od 5 do 7, nudi najnovejše knjige iz slovenske, hrvatske in nemške literature. Preden greste na počitnice, se zglasite v knjižnici, da si izberete knjige, ki so tudi med počitnicami naše najboljše prijateljice.
1 Aprilsko vreme. Bližajo se nam znani pasji dnevi. Toda če človek ne bi pogledal na pratiko, ampak samo na termometer in nebo, bi prav gotovo mislil, da smo že sredi jeseni, ali pa v začetku aprila. Dan za dnem se ponavlja dež z nevihtami in v noči od četrtka na petek je lilo kakor za stavo. Če pa sonce pokuka po srečnem naključju za nekaj ur izmed oblakov, pritisne takoj taka soparica, da je neizbežna nevihta že tu. Pri tem se ozračje shladi tako zelo, da so v zgodnjem jutru in na večer površniki kar dobrodošli. Kopalci, posebno pa mladina, z i katero so se že začele počitnice, od takega vremena pač nima nič. Ni kopanja, ni izletov v hribe, kdor je šel pa taborit, ta lahko gleda, kako se bo v tednu dni vsaj enkrat temeljito posušil. Zanimivo je, da tudi stoletna pratika ne obeta nič boljše vreme. Za zadnjih sedem dni je Herschel napovedal spremenljivo vreme. Včeraj opoldne pa je bil mlaj in Herschleva napoved se glasi: veliko dežja. Če bo imel Herschel prav tudi še ves mesec julij, potem bomo imeli v juliju tri tedne veliko dežja, en teden pa spremenljivo vreme. Dal Bog, da bi se sicer nezmotljivi Herschel enkrat zmotil.
I V Stritarjevi ulici štev. (> v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Stare m trgu. Samo kvalitetna optika.
I Pomanjkanje olja. Zadnje čase je nastopil za gospodinje nov strah, ltazvedelo se je z izredno naglico, da Ih> olja zmanjkalo, zaradi česar skoraj vsaka gospodinja kar čez noč po-trebuje še enkrat več olja kakor prej. Prav s tem, da skušajo posamezne družine napraviti večje zaloge olja, pa je seveda navidezna poraba olja mnogo večja, zaradi česar so nekatere trgovine že resno začele misliti na delno omejitev prodaje olja. Tako prodaja Železniška nabavljalna zadruga svojim rednim članom le še odmerjeno količino olja na osebo. Hkrati se vsak tak nakup olja fx)sebe.j zabeleži z datumom, tako du ni mogoče nakupovati večjih količin, kakor znaša stvarna normalna jKiraba. Prav v zvezi z glasovi, da bo zmanjkalo olja, so mnogi kupci postali pravi hrčki. Nekateri so nakupili kar j>o več kant olja, prav gotovo ne zaradi tega, ker ga sami mislijo porabiti, ampak zato, ker mislijo malo poverižiti. Če se jim bo to posrečilo, je pa seveda veliko vprašanje. Sicer je že res, da so ljubljanski grosisti v svojem novem ceniku povišali cene za ol je, še lwilj zanimivo pa je, da ima njihov cenik sicer cele litanije raznih vrst olja, ceno pa je dobilo edino le domače dalmatinsko olje. Iz tega bi človek morda sklepal, da lw> olja prav gotovo zmanjkalo. Vendar to ni tako hudo. Odpadlo je namreč vse uvoženo olje, imamo pa zato domačega še dosti, če bi pa slučajno gnali ceno domačemu olju preveč navzgor, bodo pa kupci sami raje nehali kupovati olje in se bodo lotili bučnega, ki je sedaj že mnogo cenejše v primeri z olivnim oljem. Poleg tega pa moramo še računati z domačim letošnjim pridelkom, ki lw> prav gotovo zopet znižal cene ol ju, zlasti zaradi tega, ker se bodo v konzumu občutno poznale tudi sedaj napravljene družinske zaloge.
1 Krompir je cenejši. Stari krompir je popolnoma izginil z živilskega trga. Vedno več je na izbiro novega krompirja iz raznih krajev Gorenjske in Dolenjske. Sedaj je novi krompir že po 2 din kg, kifelčar pa 2.50 din kg.
Oglejte si novo zalogo prvovrstnega blaga pri
TEOKAROVIČ
WOLFOVA ULICA.
I Gradi za madrace, posteljna pregrinjala,
preproge, zustore, tapetno blago najceneje pri Goričnr, Sv. Petra cesta.
1 Ribji Ir*. Na ribjem trgu je bilo včeraj slabo zanimanje kupcev in kupovalk za razne ribe. Poznavalci trga zatrjujejo, da je pomanjkanje olja močno vplivalo na nakup morskih rib. posebno, sardel in sardelic. Zaloga rib je bila srednja. Morskih rib je bilo razmeroma malo. Bile so: veliko sardele |k> 16. velike skuše po IS, male skuše po 14, girice po 12 din kg. Drugih morskih rib ni bilo. Domače ščuke so bile po 18 din kg, donavske postrvi |K) 20, |H)»trvi po 40, belice po 10 do 12 din kg.
1 Nesreča iolskega upravitelja. Te dni smo poročali, da se je ponesrečil 60-letni šolski upravitelj z deške ljudske šole v Spodnji Šiški g. Josip Primožič, ko se je peljal s kolesom. Ker so morda njegovi daleč izven Ljubljane stanujoči v skrbeh, kako je z njim, lahko z veseljem ugotavljamo, da je g. Primožič že zdavnaj zapustil bolnišnico, ker je imel le nenevarne poškodbe, ki ne bodo imele zanj nobenih hujših posledic.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« crrenčice,
1 Prestavljene tržnice že urejajo. Ko so pred nekai dnevi preselili staro tržnico z nienega dosedanjega mc6ta na novo mesto, še ni bilo videti, kaj mislijo z njo napraviti. Svet trga je namreč tam zelo vegast, tako da si ni bilo lahko misliti, kako bodo postavili tržnice, da bodo kliub temu imele še nekakšno lice. Sedaj so že začeli vkopavati v tla betonske podstavke, s pomočjo katerih bodo izravnali neenakomerno višino tal. Na te betonske podstavke so že postavili podporne stebre tržnice, ki na novem mestu prav nič ne moti. Uredili bodo še v prestavljenih tržnicah primeren pod, nakar bo glavno delo opravljeno. —■ Prav verjetno je. da se bodo branjevke prihodnji teden že mogle vseliti v prestavljeno tržnico.. Prav tako je že padla odločitev, kaj bo z okrog 10 m dolgim ostankom tržnice, ki je ostala na starem mestu. Začeli so jo že podirali in v kratkem bo ves prostor na Pogačarjevem trgu očiščen spominov na staro tržnico. Za tem bodo začeli podirati velike kostanje, ki so rasli za postavljeno tržnico. To delo ne bo prav lahko, paziti bodo morali, da kostanji ne bodo padli v strugo Ljubljanice, prav tako pa tudi, da ne bodo z^rmeli na sosednje tržnice. Še pred tem pa bodo naibrž prestavili Ferantov cvetlični paviljon, ki ga bodo postavili malo naprej na že tlakovano cesto ob Kresiji, kjer sedaj prodaiajo semena.
1 Film »Življenie za kariiero« v kinu Slogi, Jack Btichanan, odlični angleški karakterni filmski igralec, nazvan »angleški Chevalier«, se ie odločil, da snema na svoje stroške to grandijozno filmsko delo, v katerem igra sam glavno vlogo. Ko so ga novinarji vprašali, kdo bo še razen njega igral, jim je na veliko iznenadenje odgovoril: »Francoski Chevalier«. Žensko vlogo v tem filmu igra najpooularnejša angleška igralka Juni Knight, režira pa film največji mojster Rene Clair. V tem grandiioznem filmu sodeluje preko sto igralcev in nad tisoč statistov. Film ie p61 razkošja, lepih in zanosnih melodij ter od začetka do konca nadvse zabaven, tako da povzroča salve smeha. Rezervirajte vstopnice pravočasno. Na sporedu je v kinu »Sloga« le nekaj dni.
Litija
Epidemija meningitisa, o kateri smo že nekajkrat poročali, je pričela počasi popuščati. V naši bolnišnici je sicer še vedno okrog 20 bolnikov, vendar pa so vsi primeri lažji in bolniki že po nekaj dneh zapuščajo bolnišnico zdravi. Hude posledice, katerih so se ljudje tako bali, so zelo redke. Zdi se, da je vid največkrat oslabljen po prestani bolezni, vendar se po nekaj tednih tudi to popravi. Upajmo, da bo v teku počitnic bolezen povsem popustila, da bodo v septembru že lahko pričeli z rednim poukom.
Oddelek za duševno zaostale otroke bi potrebovali pri nas. Če pregledujemo statistiko naše ljudske šole, moramo z žalostjo ugotoviti, da je odstotek zaostalih učencev večji, kakor bi smel biti, zlasti pa je veliko število onih otrok, ki zaradi duševne nerazvitosti ponavljajo isti razred že več let. Močni postajajo, zdravi so, vendar pa duševno tako zaostali, da niso sposobni za višji razred. Takšni učenci motijo in ovirajo ves pouk in tako trpe tudi tisti, ki so nadarjeni. Niso redki primeri, ko se za naše bivše učence zanimajo sodišča in zahtevajo o njih podatke. Kriminalni tipi so postali, vendar ne vedno po svoji krivdi. Kriva je družba, krivi so starši in šola, ki jim ni dala možnosti, da svoje sile, čeprav slabe, razvijejo. Naši razredi so prenatrpani in ni časa za poseben pouk, ki bi ga morali biti deležni zaostali otroci. Znano je tudi, da postanejo takšni otroci navadno zakrknjeni, družbi in sosedom pa celo nevarni. Brali smo, da imajo oddelke za zaostale otroke že po mnogih manjših krajih, ki nimajo všolanih toliko otrok kakor mi. Gotovo bi se našel med našim učiteljstvom kdo, ki bi se posvetil tem revežem. Le tako bi spravili vse učence v poštene poklice in jih napravili za dobre člane človeške družbe.
Iz Julijske Krajine
Naslednik msgr. A. Berlota v goriškem stolnem kapitlju. Naslednik blagopokojnega msgr. Berlota v goriškem stolnem kapitlju je postal msgr. dr. I. Butto. Mesto mu je podelil v sporazumu s stolnim kapitljem goriški nadškof msgr. Margotti. Novi stolni kanonik je doma v videmski nadškofiji. V Gorico je prišel iz Sicilije, kjer je upravljala neko majhno škofijo. Poklical ga je nadJkof Margotti, ki ga je imenoval za ravnatelja centralnega bogoslovnega semenišča. Msgr. Butto je tudi papežev hišni prelat in je bil že častni kanonik goriškega kapitlja. Uživa veliko zaupanje svojega nadškofa in ima tudi pri civilnih oblasteh velik ugled.
Popravek. Številni jugoslovanski listi so poročali, da so angleški bombniki pred časom napadli in poškodovali Trst, Tržič, razne kraje in postojanke na Krasu in tudi novo elektrarno v Plavah, katero so baje uničili. Resnici na ljubo bodi povedano, da so vsa ta poročila izmišljena. Do sed*j je bil v naših krajih izveden samo letalski napad na Margero, predmestje Benetk, kar je bilo tudi uradno javljeno. Elektrarna v Plavah, ki je, kakor smo v »Slovencu« pred kratkim opisali, v celoti vklesana v pobočje ajbskega hriba, bo v kratkem začela z obratovanjem.
Log pod Mangartom. V 64 letu starosti je umrla dobra mati Amalija Mladič. Poročena ie
bila z Rihardom Mladičem, ki je pred nekaj leti umrl v Ameriki Kljub temu, da je bil njen mož dolgo let odsoten, je skrbno vzgojila svojo družino. Ena izmed hčerk gespodinji v znani gostilni pri Martinu v Srednjem Logu. Blagi pokojnici naj sveti večna luč, žalujočim ostalim naše sožaljel
Vojna zahteva žrtev. Od 1. julija ne kuhamo več kave in jemo kruh iz enotne moke Tudi tobak in razni tobačni izdelki so se podražili. Vse | te neprijetnosti pa prenašajo ljudje brez nevolje, ker vedo, da vojna zahteva žrtev.
Nesreča. 45-letna Katarina Bremec iz Lokov-ca nad Čcpovancm je delala pri nekem posestniku v Štandrežu pri Gorici. Po večerji je odšla na domači skedenj k počitku Zaradi teme je stopila v prazno in padla v spodaj ležeči hlev. Poklicati je bilo treba »Zeleni križ«, ki jo je prepeljal v goriško bolnišnico. Zdravnik je ugotovil, da se je ranila na tilniku in pretresla možgane. Njeno stanje je zelo nevarno,
JEGLICEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLAD1KL VSI ZAVEDNI SLOVENCI DARUJTE OB TRET. JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN.
Willhie, republikanski kandidat za predsedniško mesto v USA
Iz Philadelphie poročajo: Na dan zborovanja republikanske stranke je Vanderberg sporočil, da odveže dolžnosti glasovanja sebi v prilog 38 poslancev države Michigan. Nato je od 38 poslancev glasovalo 35 poslancev za VVillkieja, ki je bil nato tudi izvoljen. Tudi poslanci države Pennsylvanije so oddali svoj glas za Willkieja.
Politični opazovalci menijo, da je z Willkie-jem postavljen kandidat, ki ima brez dvoma največ možnosti, da premaga Roosevelta. Republikanci so prepričani, da bo Roosevelt v tretje kandidiral, saj ni nobenega drugega demokratskega kandidata, ki bi mogel premagati Willkieja. Pravijo tudi, da bo republikanska zunanja politika spričo izvolitve Willkieja bolj širokogrudna kot pri izvolitvi Tafta. Taft bo bržkone kandidat za podpredsedniško mesto.
Suša na - Norveškem
Medtem ko v naših krajih kar vsak dan dežuje in se brez dežnika že ne moreš pokazati na cesti, pa poročajo iz norveške prestolnice Osla, da bodo vsi pridelki uničeni, ker vlada silna suša. Zlasti kaže slabo za repo, seno in deloma tudi za žito. Krompirja se doslej suša še ni dosti dotaknila. Najbolj so po suši prizadete notranje pokrajine ob fjordih na zahodni Norveški, na primer ob fjordu Sogor, kjer bo uničeno vse žito in seno, če ne bo kmalu deževalo. Po mnogih krajih ni že od velike noči padlo nili kaplje dežja. Nasprotno pa je v vzhodnih delih Norveške huda ponočna slana, zlasti v krajih (irue Finskog in Roros. V Soulryenu imajo ponoči po ihri stopinje pod ničlo. Krompirišče je deloma zmrznilo.
V južnih delih vzhodne Norveške pa je huda vročina. Tla so povsem izsušena. Tudi Iu grozi, da bo suša uničila letino. Taljenje snega je končano in v rekah in potokih je prav pičlo vode, kar spat
cl*tirlii in cnla,,I iov, i,t lasa nn nnilnl,
u j u	. ....... U 1WU«	------, - -
KULTURNI OBZORNIK
Uvod v sveto pismo nove zaveze
Spisal univ. prof. dr. Andrej Snoj.
Škofijski ordinariat je zadnji leti izdal sv. pismo nove zaveze v dveii majhnih žepnih izdajali ter tako omogočil, da si ta najnovejši in oficielni prevod knjige vseh knjig lahko nabavi vsak Slovenec. Tako je po zaslugi škofijskega ordinariata 6v. pismo slovenska najccnejša knjiga, izdana v lopi, okusni in žepni izdaji, ki pa ie tudi opremljena z najbolj nujnimi komentarji ter kratkimi literarno-zgodovinskimi uvodi v postanek in pomen posameznih knjig sv. pisma nove zaveze. Sedaj pa je univ. prof. dr. Andrej Snoj, biblist ljubljanske bogoslovne fakultete, izdal v posebni knjigi uvod v sv. pismo nove zaveze, šolski priročnik vsega, kar moramo vedeti v zvezi s sv. pismom, če hočemo pravilno razumeti božji navdih, ki jih je pisal, ter zgodovino teh svetih tekstov. Prof. dr. A. Snoj je z uvodi sodeloval že pri omenjenem celotnem prevodu sv. pisma, napisal več razprav v Bogoslovni vestnik, ki se tičejo tekstne kritike raznih starocerkvenoslovanskih prevodov sv. pisma in primerjav njihovega izvora; mudil pa se je tudi eno leto v Sveti deželi, v Palestini in na Sinaju, da študira kraj, razmere in stare rokopise, da bi mogel globlje prodreti v skrivnosti svete besedo. S svojega bivanja v krajih svetih zgodb je poročal v Slovencu, v Mladiki in drugod ter nam dajal vedeti, da pripravlja strokovni in širši uvod v biblično znanost novega testamenta. Tako je nastalo to delo iz vestnega študija dvajsetih let in temeljite predpriprave ter podaja tudi zadnje rezultate svetovnega znanja o postanku in razvoju knjig nove zaveze sv. pisma.
Prof. Snoj je razdelil svojo knjigo, prvo te vrste v slovenskem slovstvu, v štiri dele: v uvod, v dva dela razprav, katerih prvi predstavlja splošni uvod v novo zavezo, drugi pa uvod v posamezne knjige nove zaveze ter v dodatek.
V Uvodu razloži profesor splošne pojme o novi zavezi, metodo obravnavanja in zgodovino te znastvene discipline ter navaja tudi pregled znanstvene literature pri katoličanih, protestantih in pravoslavnih, kjer pogrešani samo omembo podobnih katoliških slovanskih knjig, saj imajo n. pr. Poljaki kakor tudi Cehi odlične uvode in so na Češkem začeli prav letos izdajati celo češki bi-blistični leksikon, ki stoji na vrhuncu današnje bi-blislične znanosti.
Pravi uvod v sveto pismo nove zaveze se pa začne šele z opisovanjem postanka sv. knjig in prvih zbirk ter zgodovinskim razvojem »kanona«, lo je — kako se je razvijala zavest, da samo te in te knjige potekajo iz navdiha sv. Duha ter morejo samo te knjige biti liturgične knjige pri službi božji, kakor so jih v zvezi s tradicijo potrdili tudi cerkveni zbori. Posebej še se ozre na pojmovanje kanona pri protestantih, ki se ločijo od nas, ter pri pravoslavnih, ki smatrajo za svete iste knjige kot katoličani. V drugem poglavju tega prvega dela obravnava dr. Snoj zgodovino teksta nove zaveze, podaja tako pogled v tekstno kritiko ter nas uvaja najprej v zgodovino izvirnega teksta nove zaveze, govoreč o jeziku, v katerem so bili izvirniki napisani, o zunanji obliki knjig (papiros, pergament) ter o prepisih, oz. rokopisih izvirnega teksta ter njihovih hranišč. Nato govori o usodi teksta ter njihovi zgodovini od iznajdbe tiska dalje. ko je prvikrat izšel v tisku 1. 1514 (Alkalska izdaja) oz. šele 1. 1521 (Erazem Rotlerdamski). dalje do novejših novih primeriav s starejšimi teksti, ki nas vedno bolj približujejo pravemu izvirnemu tekstu (Soden). Drugo poglavje govori o zgodovini prevodov in njihovi vrednosti za ugotovitev prvotnega teksta, ter obravnava najprej sirske, nato ?giptske, za njimi pa takoj starocerkvcnoslnvanske (sv. Cirila in Metoda in učencev), kar predstavlja
posebno vrednost tega učbenika. Prav te prevode tudi ocenjuje — odličen Cirilo-Metodov prevod tako po tekstni strani kakor bogoslovni — ter prevzema najnovejša odkritja prof. Grivca (glede predloge, iz katere sta sv. brata prevajala!). Ozre se pa podrobneje na glagolske in cirilske rokopise, pa tudi srliskocerkvenoslovanske in hrvatske glagolske tekste ter. omenja pri tem tudi težnjo prof. Vajsa, rekonstruirati prvotno domnevno grško predlogo vseh teh prevodov. Nadalje govori o latinskih prevodih (vulgata itd.) in drugoje-zičnih. omenja vrednost citatov pri sv. očetih, na kar označi metodo in nalogo tekstne kritike ter njen namen.
Drugi del pa vsebuje pravo razlago posameznih knjig nove zaveze, kjer razlaga pisatelj pojem evangelijev, nato pa postanek vsakterega izmed njih s pogledom na avtorja, postanek, slog, vsebino in namen ter še kakšne druge literarne posebnosti (jezik itd.). Ko jih tako prikaže v zgodovinsko literarnem vrednotenju, jih primerja med seboj ter tako rešuje »sinoptično vprašanje«, ki je še danes odprto. Podrobneje se peča s pristnostjo evangelija sv. Janeza, za kar se poziva na novo odkrili papirus iz 1.1035. Prav takemu razboru podvrže Apostolska dela ter tudi vse poučne knjige nove zaveze (Liste ap. Pavla). Ob tej priliki podaja razbor življenja in delovanja ap. Pavla ter oznako njegove osebnosti in pomen njegovih listov. S Katoliškimi listi in Razodetjem sv. Janeza zaključi uvod v sv. pismo nove zaveze ter njega literarno-zgodovinsko in vsebinsko problematiko.
Za boljše razumevanje sv. pisma pa je v dodatku orisal tudi razmere v Sveti deželi za časa Kristusovega delovanja, rodovnik Herodove kraljeve rodbine, kronološki pregled važnejših dogodkov, iz katerega je razvidno, da se je Kristus rodil 1. 8 (oz. 7) pred Kristusovim rojstvom (krščansko ] letoštetje napačno!) in da je umrl na veliki petek 1. 30 po Kristusovem rojstvu, star torej 38 let! Tudi ta najnovejša dognanja biblistov je dr. Snoj sprejel in potrdil v svojem uvodu.
Tekst Papijevega pričevanja o evangelistih, kakor tudi rekonstruiran tekst papirusa (najden v 1. 1935) in original Muratorijevega fragmenta naj služijo kot dokaz nekaterih tez, ki so obširneje omenjene v razpravi. Fotografije papirovega fragmenta, Vatikanskega kodeksa, kodeksa Besae in glagolskega Assenianovega kodeksa naj ponazorijo rokopise, ki hranijo najstarejši zapis sv. teksta.
Snojeva knjiga, ki ima 184 strani, je sicer namenjena v prvi vrsti našim bogoslovcem kot učbenik, kot priročnik in kompendij vsega znanja o novi zavezi ter vseh problemov, s katerimi se biblist nove zaveze bavi. Razdelitev je zato pregledna in šolsko metodična, dodana je tudi vsa znanstvena literatura, ki naj slušatelja vodi dalje v raziskavanje podrobnejših vprašanj. Zato bo knjiga zanimala tudi gotovo vsakega slovenskega izobraženca. Toda prof. Snoj je hotel, da bi bil ta uvod v sveto pismo koristen tudi širšim plastem, ki bero sedaj prevod v ljudski izdaji; da bi ga ti lahko razumeli, zato je v svojih razlagah zelo poljuden in jasen ter je vso znanstveno literaturo in problematiko strnil pod črto ali v majhen tekst. Tako je notranja podoba tega uvoda dvojna: preprosta in lahko umljivo za poprečnega bralca v svojem glavnem delu, namenjena pa tudi znanstveniku in slušatelju bogoslovja po svoji drugi plati, pa znanstvenem aparatu, ki je opravljen ves z akribijo erudita. in vestnega znanstvenika. Knjiga predstav-lja tako svojstveno delo ter zasluži vse priporočilo j kot odlično delo slovenske bogoslovne znanosti, kot literarno zgodovinski uvod v knjige nove zaveze.
Stanko Kociper: »Zasad«. Drama v treh dejanjih. — Ni izšla na knjižnem trgu, niti je v mestnem gledališču niso igrali — na prostem vaškem odru je prvič zaživela, vendar zasluži nova drama vso pozornost: 1. ker je pisec novinec (doslej je napisal le nekaj črtic v »Mentor« in v osmi šoli uspešen dramski poizkus — pač pa je znan kot ognjevit in klen govornik) pa mnogo obeta, in 2. ker jc igra pisana vprav za naše grenke, bolne dni, da malega slovenskega človeka dvigne iz nevzdržnega obupa in nevredne otopelosti, da v njem vzbudi vse-močno, nujnostno zavest slovenstva in katoli-štva. Drama ima torej umetniško in vzgojno vrednost, a prva nič ali premalo trpi zaradi druge.	.. ,
Zasad, ozka prleška vas, je s svojim zapletenim življenjem, pojnim krivice in gorja, simbol slovenske zemlje, s krvjo in znojem žegna-ne, v tihem trpljenju in žrtvah prekaljene. Ze v tem jc sličnost s Cankarjem, še bolj pa v izbiri vsebine (strankarski boji) in značaju oseb (narodni poslanec, učiteljstvo). Vendar je dogajanje tako življenjsko postavljeno v zadnje desetletje, ko so bila prosvetna in telovadna društva prepovedana, pa po nekaj žalostnih letih zopet obnovljena, vse osebe (zanimiva je simbolika imen), zlasti visokošolec Križanov Janez, vodnik katoliške mladine, ki ga je poslanec Grdun dal zapreti, pa se je vrnil in za-sadsko mladež oživil in ji začrtal novo pot, sam pa hut žrtev padci, nadalje vsevedni berač Draš, sivolasi župnik, ki sprva prevratnega Janeza in njegovih ne razume, pa se kmalu znajde, potem Grdunov naprednjaški sin Slavko, požigalec prosvetnega doma in morilec Janezov, in posebno zopet sirota Francka, nezakonska Grdunova hči, ki poleg Janeza največ trpi, pa se tudi v vstajenju in sreči najbolj veseli, ko si s pridnim Markom ustvarita topel m zdrav dom, vse osebe torej (It jih je) so tako dogna-ne, dobro izpeljane in docela svojstvene, ves potek jc tako zanimiv — zdaj miren m preteč, zdaj strasten in kipeč — in tako sočen, da moremo govoriti o popolnoma izvirnem m samosvojem delu.	...	n • 4„
Seveda je nekaj nepopolnosti v zgradbi, tu pa tam je še kaj premalo izčiščenega, tudi jezik e zdaj pa zdaj nekoliko neroden . prerobat ali preizumetničen, toda to so malenkosti, ki jih človek na odru še zapazi ne.
Krstno predstavo je v domači fari (Sv. Miklavž pri Ormožu) pripravil avtor sam. Sam je tudi igral glavno vlogo in z domačimi igra ci (zgleden je idealizem in požrtvovalnost podeželske mladine v takih razmerah in času ko iolje in gofice zahtevajo žmetno delo) zel hva-
tVCVsekakor je vredno in potrebno, da gre igra preko vseh podeželskih odrov. S. Janezic.
0 kam. Gospod? 18 cerkvenih pesmi za moški t , .	i?.	V T.ltihlinni. lu4U.
znor. iznai ui. ■!•	■	■ ■ v. .
Samozaložba	1fi H,n Krtnr naroei Drl
C
Vojaški nemški zdravnik pomaga francoski begunki, ki ji je spotoma zbolel otrok.
Delo naših državljanov v Braziliji
Sao Paulo raste iz dneva v dan. Vsakomur je znano, da se dogradi v naši prestolnici dnevno 24 stavb.
Med onimi, ki zagotavljajo ta nepremičninski napredek, omenjamo tu gg. Olavo Ta-vares Paes in Franja Paternosta, lastnika in graditelja znanega predmestja »Villa Meinko Velko«, ki je ob krasni višavi na jugu Sao Paula, na obeh straneh Avenida, ki veže to prestolnico z morjem Gg. Olavo Tavanes Paes in Franjo Paternost sta zelo znana med nami, saj pripadata njihova imena eliti naše prestolnice.
Kot ustanovitelj in graditelj naprednega predmestja se je Franjo Paternost vedno izkazal, zaradi skrbi, ki jih je posvečal napredku okolice in njenih prebivalcev, zaradi velike ljubezni do naše zemlje in kot iskreni prijatelj naših ljudi.
G. Paternost je že več let med nami. Njegova sposobnost in vztrajnost sta mnogo pripomogla k napredku S. Paula, in s tem Brazilije. katero smatra za svojo drugo domovino.
Kot solastnik velikih kosov zemlje ni čakal na naravno valorizacijo svoje zemlje, da bi jo kasneje prodal z mastnim dobičkom — kakor so, na žalost, mnogi storili.
Inteligenten in dalekoviden. je takoj uvi-del bodočnost naše države. Ves dinamičen,
borben in vztrajen je ustanovil »Villa Moinka Velka«. Imel je veliko neprilik, toda zmagal je.
Danes se na stotine hiš, vseh velikosti in oblik vzdiguje proti nebu iz mesta, ki je bilo še nedavno zapuščeno polje.
Poj>olnoma vdan delu v tem predmestju, katerega je ustanovil in s tem mnogo pripomogel k splošnemu napredku S. Paula, je g. Paternost danes dobrotnik in prijatelj vseh prebivalcev omenjenega predmestja. Njegovo ime je povezano z globoko hvaležnostjo vseh tistih, ki so v težkih časih brez posebnih težav dobili svoj lastni dom.
Na njegovo pobudo so tudi ostali lastniki zemljišč, preko katerih gre Avenida proti San-tosu, darovali državi 10 metrov zemljišča od vsake strani Avenide.
Njegova dobrota je bila primerno pohvaljena po naši državni oblasti, saj pomeni velik prihranek državnemu erarju. Če bi g. Paternost tega ne bil storil, bi bili potrebni mnogi milijoni za odkup tega zemljišča, ki poteka nekoliko kilometrov ob morski Avenidi.
Zato zasluži g. Paternost občudovanje vseh rebivalcev S. Paula za svoj vztrajni trud, i ima za cilj napredek in veličino Brazilije.
G. Paternost je izredno izobražen, inteligenten, delaven in pošten, njegovo življenje je zgled časti, požrtvovanja in borbe za dosego tega mesta, ki ga upravičeno uživa v naši socialni sredini v Braziliji,
l
ŠPORT
Kajakaški »maraton« na Ljubljanici
skladatelju 6 izvodov skupaj, jih dobi za zmzano ceno 66 din. Moški zbori so dobili s to zbirko dragoceno izdajo, s katero bodo nekako celo leto lahko izhajali. V zbirki so mašne, darovanjske, obhajilne, božične, postne, velikonočne. Marijine pesmi tudi pesem v čast sv. Jožefu je vmes kakor tudi po psalmu 126 napravljena: Ako Gospod ne zida hiše. V primeroma majhni zbirki 1» imel vsak organist dovolj tvarine in izbire za celo cerkveno leto. Pesmi so skoraj vse kar po vrsti po-rabne. Po obilici podobnih zbirk, ki pri nas izhajajo, pa niso vse prvovrstne, si človek kar oddahne, ko pri pregledovanju ugotovi, kako se te skladbe smiselno razvijajo brez kakih zastojev, brez nasilnih prehodov, melodije teko res melodijozno brez zavitih skokov. Slog pesmi je pretežno harmoničen, homofon, dobimo pa tudi rahlo polifon-ska, glasovno samostojno razpletena mesta. Skladatelju štejemo v dobro, da je prevzel v zbirko tudi več starih slovenskih napevov. kar njeno vrednost še poveča. Moškim zborom, ki po jiodob-nih zbirkah večkrat sprašujejo, to Kimovčevo zbirko toplo priporočamo!	M. T.
vt
Ini. Ante Premužič: Seljačko gospodarstvo na krš. — Zagreb 1940, str. 75. Din 10.—. Društvo ABC, ki ga je ustanovil na Hrvatskem dr. Maček, da dviga narodno prosveto, je s pomočjo banske uprave izdalo priročno knjigo inž. A. Premužica, šefa gozdarskega odseka banovinske uprave v Zagrebu, ki ima namen, razložiti vsem, zakaj ni na Krasu travnikov in gozdov, in kako bi se dalo pogozditi te skale, ki so ponekod že kar obupne. Ker je tudi pri nas pogozdovanje Krasa pereče vprašanje, poročamo tudi o tej vežni gospodarski knjigi. Ta knjiga nam prinaša namesto šablon-skega pogozdovanja, namesto industrializacije turizma in kolonizacije, novo originalno zamisel, po kateri bi mogel ves narod sodelovati sam pri pogozdovanju svojega kraškega ozemlja ter bi tako polovica Hrvatske prenehala biti pasivni kraj. Avtor ta problem razloži že v svojem uvodu, toda dokazuje in utemeljuje ga pa v nadaljnjih poglavjih, ki se glase. Glavna svojstva in značaj Krasa. Ali je bii Kras vedno kamenita pustinja? Zakaj se kraška zemlja spreminja v golo kamenje? Današnje kmečko življenje na goli skali. Ali se lahko kraško prebivalstvo preseli in biva izven kraškega področja? Ali naj iščemo rešitev na Krasu v poljskem ali v gozdnem gospodarstvu? Podnebje naših kraških krajev. Glavna načela novega kmečkega in gozdnega gospodarstva na Krasu. Način odgoje sadnih dreves in sadik v ceveh. Delitfv golih kraških površin in predaja v zasebno lastništvo posameznih kmečkih rodovin. — V knjigi je 16 slik ter 8 risb in 8 fotografij, ki ponazarjajo tekst. Knjiga ni zanimiva samo za hrvatsko javnost, temveč tudi za naše Kraševce, ki bi jim iahko pomagala kultivirati zemljo.
Dr. Viktor Novak piše v Študiji »Dva antipoda« o škofih štrosmaverju in Mihaloviču.
Nikola Jovanovič je v Belgradu izdal družabni roman z naslovom »Matori i mladi«.
Četrto kajaško prvenstvo Jugoslavije',; ti a dolgi progi — mogli bi ga imenovati kajaški maraton, ker zahteva dolžina proge izredno vzdržnost tekmovalca — bo letos prvič na Ljubljanici s startom ob 13 pod železniškim mostom pri Preserju in ciljem približno ob 14 na ljubljanskem kopališču. Ta borba tekmovalnih enojk in dvojk bo spet nekako merilo med Zagrebom in Ljubljano; v vseh dosedanjih prvenstvih se je namreč izkazala premoč članov kajak kluba Ljubljane zlasti v dvojkah, medtem ko so bili poslednji dve leti zmagovalci v enojkah Zagrebčani.
Prvo tekmovanje na dolg i progi je bilo leta 1956 na Bohinjskem jezeru,' kjer so bili zmagovalci član KKLj v enojki Dajčman, drugi je bil Malahovsky, medtem ko sta v dvojki bila zmagovalca inž. Gabršček in Savnik, ki sta zastopala tudi državne barve na berlinski olim-pijadi, drugo mesto pa sta zavzela Cerar in Strikberger, tudi člana KK v Ljubljani. — Naslednje leto tekovanja ni bilo, leta 1938 pa je bilo tekmovanje na Blejskem jezeru, kjer je
zmagal v enojki Zagrebčan Vincenc, v dvojki pa inž. Gabršček skupno z Malahovskym. Preteklo leto se je prvenstvo vršilo zopet na Blejskem jezeru v znamenju ostre borbe med Zagrebom in Ljubljano, kajti na vidiku je bila olimpijada. Tudi v tej borbi sj Slovenci niso pustili vzeti prvenstva v dvojki in je bil zmagovalec inž. Gabršček z Močnikom, medtem ko se je moral zadovoljiti Malahovsky po ostri in najjeti borbi z drugim mestom.
Kako bo letos? Kapetan KKLj Cerar Rajko letos ni imel pri izbiri tekmovalcev lahkega dela. Tudi v športu se, poznajo mednarodni zapetljaji in to je moral upoštevati tudi kapetan Cerar, ki je v prijavah za državno prvenstvo moral izpustiti odlične tekmovalce Močnika, Strikbergerja, Savnika in še nekaj drugih ter prijaviti v enojki samo talentiranega Drovenika. v dvojki pa stara rutinirana tekmovalca inž. Gabrščka in Malahovskyja. Bo li uspelo tej trojici osvojiti si za barve KKLj ponosni naslov prvaka bo športno občinstvo videlo v nedeljo na Ljubljanici,
Nedeljske tekme za mali srednjeevropski pokal
Oba naša kluba, Gradjanski iz Zagreba in BSK iz Belgrad, sta s svojim moštvom že odpotovala v Bukarešto, oziroma v Budimpešto, kjer igrata jutri obe povračilni tekmi z Rapidom oziroma Ferenczvarošem. Izgledi naših dveh klubov za končno finalno borbo za mali srednjeevropski pokal, so prav majhni. BSK je sicer v Belgradu proti Ferenczvarosu zmagal z 1:0; to pa najbrž ne ho zadostovalo za zmago. Madžari so na svojem igrišču mnogo močnejši in moramo skoraj računati, da BSK ne bo mogel obdržati prednosti enega gola. Še v težjem položaju pa je Gradjanski. ki je igral prvo tekmo z bukareštanskim Rapidom neodločeno. Rapid je v dosedanjih treh tekmah za mali srednjeevropski pokal pokazal, da je klub, s katerim je treba prav pošteno računati. Zdi se, da bosta letošnja finalista za mali srednjeevropski pokal Ferenczvaros iz Budimpešte in Rapid iz Bukarešte.
Zaradi pregleda navajamo dosedanje zmagovalce za srednjeevropski pokal. Prvi zmagovalec v tem nogometnem turnirju, ki se je začel leta 1927. je bila praška Šparta
leta 1928. Ferenczvaros (Budimpešta);
1929.	Ujpest (Budimpešta);
1930.	Rapid (Dunaj);
1931.	VVienna (Dunaj);
1932.	Bologna (Bologna);
1933.	Avstria (Dunaj);
1934.	Bologna (Bologna);
1935.	Šparta (Praga);
1936.	Avstria (Dunai);
1937.	Ferenczvaros (Budimpešta);
1938.	Slaviia (Praga);
1939.	Ujpest (Budimpešta).
Nov svetovni rekord v skoku s palico.
Pri ameriškem atletskem prvenstvu v Fre-snu (Kalifornija) je ameriški atlet Cornelius Warmcrdnni dosegel v skoku s palico nov svetovni rekord Skočil jc 4.60 m. Isti atlet je pred dvema mesccema že enkrat izboljšal svetovni rekord v skoku s palico z 4.37 m, pri sedanjem orvenstvu pa ie svoj iasini rekord popravil še
za 3 cm. Po ameriških merah je skočil 15 čevljev in poldrugi palec, kar da preračunano v metre 4.39.9 m.
*
Teniško prvenstvo Italije. Teniško prvenstvo Italije si je osvojil 19 letni igralec Del Bello. V finalni tekmi je premagal Romanonija z 7:9, 7:5, 6:4. 6:3. Cucelli pa je premagal Ra-doa s 6:4. 6:2. 6:2, 4:6 in 6:4 Vrstni red igralcev je naslednji: 1 Del Bello, 2. Romanoni, 3. Cucelli, 4 Rado. Žensko prvenstvo si je pa osvjila Vittoria Tonelli. Moško prvenstvo parov imata Cucelli in Del Bello, žensko prvenstvo parov Tonelli in Gaviraghi.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
RAZPIS IV. kajaškega dri. prvenstva na 15.000 m.
Prihodnjo nedeljo 7. t. m. se to vršilo na Ijub-ljanici na progi Preserje-mestno kopališče n« Ljubljanici. IV. kajaško državno prvenstvo na dolge proge. Begata se prične točno ob 13, s startom pod železniškim mostom v Preserju Tekmovanje se razpisuje za tekmovalne enojke Fl, tekmovalno dvojke F2. Izven okvira drž. prvenstva pa za turne dvojke in enojke. Izvedba tekme je v rokah Kajak kluba Ljubljana, kjer so sprejemajo tudi prijave. Pravico starta imajo vsi verificirani člani J. K. S. Vsak tekmovalec starta na lastno odffovornost. — Občinstvo se opozarja, da naj ne zamudi to lope prilike ter si ogleda to edinstveno tekmo, katera se vrši letos prvič na Ljubljanici. Tekmovalci bodo okoli 14 ure prispeli na cilj ter se zato prasi, da se vsi čolnarji strogo drže vodno-polieijskih
predpisov, da ne bodo tekmovalci med tekmo oviraui. *
Ljubljanska kolesarska padtvrza. (Službeno.) Vse klube člane LKP s tem ot veščnino. da priredi v note-l.io, 7. t. m. kolesarska sekcija 2SK >Hcrmes« VIII. velike modklnbske dirke na podutiški progi. Na to prireditev opozarjamo vse klube, ker je to zndn.ia prireditev pred podzvozinom prvenstvom, ki bo 14. t. m. Oiionom sklicujemo redno sejo LKP za tork. dne S. julija ob 'JO v kavarni Vospernik, Stnri trg 34. Ker bo soja izredno važna, na njej bodo razdeljeno funkcije za dolo pri dirki za podzvezino prvenstvo, se vsi gg. odborniki pozivajo, da se je udeleže polnoštevilno in točno.
Z D K
Dne 6. in 7. julija 1940 se vrše na Stadionu v Ljubljani III. tekme ZDK. V soboto, dne 6. julija ob 17 se prično tekme v odbojki, v nedeljo, dne 7. julija ob 8 zjutraj pa tekme vrst in posameznic v teh vrstah ter tekme posameznic v lahko-atletskem troboju. K tekmam vabimo članice in mladenki: Dekliških iucžkuv.
MARIBOR
Na sezonsko delo v Nemčijo
Maribor. 5. julija. Kljub vojnim razmeram so stiki Jugoslavije z Nemčijo živahni. Trgovina med obema državama se vrši v kar največjem obsegu, o čemur nam priča tudi živahen tovorni promet, ki se razvija preko mariborske postaje. Sedanje razmere tudi niso odstranile pojava sezonskega delavstva, ki že leta sem odhaja iz naših pasivnih krajev v Nemčijo na sezonsko delo na kmetije po nemški državi.
Skozi Maribor je šlo že več transportov sezonskih delavcev, o čemur smo že poročali. Peti trans-por' je šel skozi Maribor dne 8. julija. Transport je ibsegal poseben vlak s 539 delavci in delavkami.
IV	ških je bilo 279, žensk 260. Med delavstvom je bilo tudi mnogo ženske in moške mladine v starosti okoli 12 let. Po veliki večini so ti delavci bili iz čakovskega okraja. Seveda bi bilo čudno, če gotovi elementi ne bi skušali takega transporta izrabiti. Obmejna policija v Mariboru je to dobro vedela in je izvršila strog pregled. Res je odkrila 14 delavcev, ki so se hoteli brez potnega lista ali vsaj z neveljavnim potnim listom pretihotapiti čez mejo.
V	seznamu transporta pa je bilo tudi nekaj takih, ki so si premislili iti v Nemčijo in so ostali doma, čeprav so plačali pristojbine za kolektivni potni list.
Zadnji transport je šel skozi Maribor 4. julija in je štel 463 oseb, po večini žensk iz okrajev Sobota in Prelog.
Vsega skupaj je doslej šlo skozi Maribor že 6 transportov. Če računamo, da ima transport povprečno 500 ljudi, je doslej preko Maribora šlo v Nemčijo na sezonsko delo okoli 3000 jugoslovanskih poljskih dlavcev, ki so še vedno navezani na
zaslužek izven meja naše države.
* 1 '
m Kresovi so goreli. V četrtek, na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, so v mariborski bližnji in daljni okolici ter zlasti po vrhovih goreli številni kresovi. Lepe narodne manifestacije so organizirala razna kulturna in narodna društva.
m Rdeči križ na Teznem uprizori v nedeljo, 7. julija, ob petih popoldne v prostorih gostilne Dovič igro »Rodoljub iz Amerike«. Po igri koncert.
m Žetev smrti. V Kneza Koclja ulici je umrl upokojeni policijski pristav Dragotin Jug v starosti 59 let; v splošni bolnišnici 72 letni zasebnik Jurij Dobnikar; v Slovenski ulici 40 pa 65 letni mestni ubožec Franc Danko. — Naj v miru počivajo, sorodnikom naše sožaljel
m Liga-moštvo SK Ljubljane v Mariboru. V nedeljo, dne 7. julija gostuje v Mariboru v prijateljski tekmi z SK Mariborom liga-moštvo SK Ljubljane. Tekma se bo odigrala ob pol 18 na igrišču SK Železničarja. V predtekmi nastopita mladini obeh klubov.
m Občni zbor zadruge »Obrtniški in vajeniški dom« v Mariboru se bo vršil v nedeljo, 7. julija,
Odlikovanje koroških borcev
S spomenico na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-19 s trakom osnovne rdeče barve so bili odlikovani:	. , r.
Majorji: Maksimiljan Makovic, Ljudevit Ber-tok, Lev Gračan, Drago Slekovec, Ivo Snur, Vladimir Drinovec, Rudolf Saitz, Božidar Košar, Ro-muald Manola, Vilko Vereš, Dušan Mijač, Vladimir Gradnik, Stanislav Balanč, Adolf Tudor, Rajmund Vatovec, Aleksander Mlakar, Stojan Saks, Ladislav Nedved, inž. Jaromir Gregorič, Vi-libald Premrov, *'nž. Janez Benkovič, Edvard Prin-čič, Ludvik Skuhala, Ivan Bačkor.
Kapetani I. razreda: Janko Hočevar, Prokop Vidic, Mirko Černe, Rudolf Marn, Otmar Sever, Ferdo Tratnik, Avgust Pretnar, Feliks Predan, Ivan Ronko, Karel Bratuž, Anton Meteljko, Peter Schvarz, Franc Pajk, Benedikt Zeilhofer, Slavko Hudales, Viktor Gogala, Josip Bastijančič, Franjo Šunko, Ivan Novak, Oskar Benkcjvič, Vilko Hren, Milko Časar, Emil Kečet, Milan Vidič, Vilko Križanec. Erik Lileg, Andrej Kvaternik, Maksimilijan Vari, Jožef Goleč, Peter Bakota, Frančišek Pavlovčič, Janko Potočnik, Peter Šeruga, Jurij Horvat, Alojz Božič, Pavel Šturm, Mirko Podgor-nik, n;žji vojni kapelnik I. razreda Lojze Smre-kar, dalje kapetani I. razreda: Dragotin Tomašič, Josep Sterger, Vilko Kerhin, Janez Zoreč, Jožko Rosina, Vilko Schon, Cvetko Kostinčer, Tone Fink, dr. Maks Kovačič, Rudolf Likar, Martin Pavlič, Vojteh Knop, Aleksander Lunaček, Etbin Bežek, Ivan Veber, Stojan Jenko, Ivan Bavdek, Rudolf Kramar, Leo Ldintner, Viktor Rode, Miroslav Ravter, Robert Rot, Rudolf Adamič, Radoslav Fer-jančič, Franjo Haberman, Radovan Mejovšpk, dr. Anton Dolar, Dragotin Tribnik, Janko Jarec, Boris Šspetavec, Leopold Šparhakl, Oroslav Zeleznik, Josip Napokoj, Jožef Štirn, Jožef Groznik, Anton Končan, Maksimiljan Presker, Karel Frelih, Drago Česnik, Janko Brišček, Franc Urbas, Frančišek Srebot, Ivo Stergar, Ciril Zupan, Ivan Slavec, Srečko Bizjak, Karel Češenj, Stanko Dekleva, Viktor Babnik, Božo Srebre, Ivan Veselko, Avgust Gogala, Jožko Majaron, Branko Lileg, Janko Me-lavc, Josip Rajhman, Peter Stujmikar, Franjo Mordej, Vladislav Arko, Ivan Goršič, Pero Cestnik, France Pečar, Ivo Pertot, Rikard Kokalj, Vladimir Porekar, Stojadin Sajevič, Ernest UdovS, Josip Birsa, Dušan Rihar, Andrej Likar, Ivan Mak, Anton Gnidovec, Ernest Turk, Rihard Bati-stič, Ivo Sancin, dr. inž. Ivan Ribarič, Oto Gregorič, Viktor Rajner, Vladimir Šuput, Božidar Pauer, Dušan Podgornik, Vinko Zore, Hugo Bel-tram, Fran Orožen, Danilo Goriup, Edo Pičman, Josip Bricelj, Leo Mencinger, Vinko Majdič, Kazimir Klimek, Mirko Gorišek, Anton Vovk, Josip Kobi, Ervin Čuvaj, Anton Kervina, Vladimir Gra-hovac, Miloš Gnus, Vladimir Kurelec, Stanko Juz-bašič, Albin Fleš, Dragotin Dolček, Ivan Mrak, Anton Čižman. Franjo Stojan, Zlatko Kemfelja.
Kapetani II. razreda: Jožko Malenšek, Anton Poje, dr. Martin Malnarič, Alfonz Skok, Janko Zupane, Milan Peterlin, Ivan Gračnar, Stanislav Žagar, Andrej Flajs, Marcel Zert, Alojzij Furlan, Ivan Pečnik, Jože Vokač, Rudolf Gašperin, Ivo Svetec, Ivan Pibernik. Dragotin Šturm.
Poročniki: Ciril Lazar, Anton Berak, Albin Horvat. Viktor Rabič, Rafael Legiša. Franjo Kla-vora. Ernest Major, Jure Konfidenti, Ivan TV žfnel. dr. Štefan Poslončec, Josip Jankač, Branko Barabaš. Anton Detela.
Podporočnik Alojzij Jurievčif.
Nižii vojaški uradniki, pisarji in mojstri: Stanko Vodlak. Martin Šonaia, Jakob Koselj. Anton Črnko, Albin Stregar, Dominik Kravanja, Ivan I.eskovšek. Štefan Gradečak. Stanislav Peček. Ivan Klanci r. Nikolaj čulek, Ernest Turko. Peter Her-monk, Gabrijel Hauptman, Franjo Vognar, Ivan Viher. Frane Zorič. , Duhovnika: Ignac Marinčič in Jernei Hafner,
ob pol desetih predpoldne v gostilni Dermastija na Aleksandrovi cesti.
m Ponarejen bankovec je zamenjal. K nekemu železniškemu zvaničniku, ko se je vračal iz službe, je v bližini koroškega kolodvora pristopil neznanec ter ga prosil, naj mu zamenja 500 dinarski bankovec, katerega da pri potniški blagajni na postaji zaradi pomanjkanja časa ne bi mogel zamenjati. Zvaničnik mu je napravil uslugo ter mu bankovec zamenjal v drobiž. Silno je bil zvaničnik presenečen, ko so ga zaradi tega bankovca naslednjega dne zaslišali orožniki. Z bankovcem je namreč v neki gostilni plačal račun. Gostilničarka je šele nekaj ur nato spoznala, da je dobila v roke falzi-fikat. Za to so doznali tudi studenški orožniki in takoj začeli s preiskavo. Ker je prizadeti zvaničnik na dobrem glasu, so orožniki mnenja, da je njegov zagovor resničen.
m Lahke poškodbe zaradi »Kurenčkove Nežke«. Oblasti so dobile prijavo, da je framski trgovec Matija Pavlič pred neko gostilno pričakal trgovskega vajenca Franca Cvetka ter ga pretepel. Pri tem mu je zadal lažje poškodbe. Priče trdijo, da se je Pavlič vajenca lotil zato, ker je njegovi ženi rekel »Kurenčkova Nežka«, vajenček pa se izgovarja, da je tako trgovčevo ženo nazval le zato, ker mu je ona rekla »Frtaučkov Gustl«.
m Brezobziren motociklist. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 31 letnega kmetskega dninarja Jakoba Dvanjščaka. Mož je korakal po cesti. Za njim je privozil nek motociklist in ga podrl na tla. Dvanjšček je dobil težje poškodbe na rokah. Brezobzirni motociklist se je, ne da bi se pobrigal za svojo žrtev, naglo odpeljal
Iz ogromnih bencinskih zalog v Franciji se nemške motorizirane čete okoriščajo s potrebnim
gorivom.
Odkod ie ime London
Že stoletja so si učenjaki belili glave z imenom angleške prestolnice. Rimljani so rekali temu mestu »Londinium«. Zdaj so dognali, da izvira ime še iz predrimskih časov, in sicer iz keltske
Oeljske novice
Proslava 80 letnice Družbe sv. Mohor.a
Celje, 5. julija.
Najstarejša in največja centrala našega narodnega občestva in narodnega dela — Družba sv. Mohorja v Celju — je danes proslavila 80 letnico svojega plodonosnega dela med slovenskim narodom. Da je naš narod na tako visoki kulturni stopnji, je v prvi vrsti zasluga Mohorjeve družbe, ki je s svojimi publikacijami in knjigami leto za letom, in tudi v najtežjih časih nudila slovenskemu narodu duševne hrane. Vzgajati slovensko ljudstvo v smislu katoliških prosvetnih načel, skrbeti za njegovo umsko in srčno izobrazbo, to je bila in je vodilna misel pri delu Mohorjeve družbe. Vsi Slovenci smo lahko ponosni nanjo, ponosni na našo pravo ljudsko vseslovensko univerzo, posebno ponosni pa smo lahko Celjani, kjer ima Družba sv. Mohorja od 1. 1927 svoj sedež.
80 letnico je proslavila Mohorjeva družba s cerkveno slovesnostjo v Marijini cerkvi. Ob pol 8 zjutraj je opravil sv. mašo opat g. Peter Jurak. Slovesne službe božje so se udeležili okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, predsednik občine gosp. dr. Alojzij Vorlič, predstojnik policije g. Vršič, načelnik Ljudske posojilnice g. prof. Cestnik, rav-j!tf»tell Mbhorjeve tiskarfte t dr: Kotnik, predsednik Ciril-Metodove družbe g. dr. Bavdek, zastopnik gimnazijskega ravnatelja in starešina Slovenske dijaške zveze g. prof. Bračko, ravnatelj dekliške meščanske šole g. Cilenšek, zastopnika Muzejskega društva g. dr. Pavel Strmick in Sedejeve družine g. dr. Ganter, zastopstvo FO s predsednikom gosp. Antonom Vrablom na čelu, zastopnki drugih društev. četa vojaštva in mnogo občinstva. Pri sveti maši je pel na koru pevski zbor uslužbencev Mohorjeve knjigarne in tiskarne pod vodstvom senatorja g. Alojzija MiheUiča. Po službi božji so zastopniki oblastev in uradov izrekli čestitke gospodu ravnatelju dr. Kotniku.
Jutri se bodo odpeljali uslužbenci Mohorjeve tiskarne in knjigarne z avtobusi v Obsoteljsko dolino in obiskali vse zanimive kraje tega lepega dela slovenske zemlje. Izletnike bosta vodila ravnatelj g. dr. Kotnik in g. dr. Strmšek.
»
c Not poveljnik 39, pp. Poveljnik 39. pp. polkovnik g. Defar Liberat je premeščen. Za novega poveljnika v Celju je imenovan polkovnik g. Toma-ševič.
c Novi sv. raaS. Prihodnjo nedeljo bo bral ob 10 dopoldne novo sveto mašo sin pokojnega upravnika celjske pošte g. Savelli Viljem. Pridigoval mu bo prof. g. Ratej Miroslav iz Trbovelj. V nedeljo 28. julija bo nova sveta maša v Smartnem v Rožni dolini, katero bo pel g. Lipičnik. Drevi ob pol 8 bo imel g. Savelli večernice v župnijski cerkvi in bo podelil novomašniški blagoslov,
c V Petrovčah bodo praznovali jutri v nedeljo god Matere božje Sv. maše s pridigo bodo ob 6., 8. in 10., popoldne ob pol 6. pa bodo slovenske večernice, nato pa bo v Jelovškovi dvorani mladinski koncert. V nedeljo, 14. julija bo ob 9 slovesnost z obhodno procesijo.
c Slabo letaviščarsko sezono imajo letos naši letoviščarski kraji. Iz Mozirja, Gorenjega grada, Na-zarij, Logarske doline in drugih krajev emo zvedeli, da se je do sedaj priglasilo le malo letoviščarjev.
Tudi na Dobrni in v Rogaški slatini ni toliko gostov, kakor jih je bilo običajno vsako leto.
c Poslovilni koncert prirede drevi ob pol 9 na vrtu hotela Union vojaški godbeniki 39. p. p. svojemu tambur — mažorju g. Henriku J. Strahu, ki je prestavljen v Ljubljano k 40. pp. Vstopnine ni, pobirali bodo prostovoljne prispevke.
c Slovesna otvoritev nove ceste Šmartno-Voj-nik bo jutri v nedeljo ob 10 dopoldne v Smartnem v Rožni dolini Udeležili 6e je bodo ban g. dr. Marko Natlačen, senator g. Alojzij Mihelčič, blagoslovitev pa bo opravil novocerkevški dekan in kano-riik g. Žag ar Pavel.
c Licitacija za oddajo del za novo 6tavbo O UZD v Celju bo 27. julija pri OUZD v Ljubljani. Oddala 6e bodo vsa stavbna in obrtniška dela razen instalacijskih del za centralno kurjavo in sanitarno opremo.
c Tatovi koles na delu. Pretekli mesec so se pojavili po dolgem času spet tatovi koles. O treh tatvinah 6mo že poročali. Sedaj smo dobili ve6t, da so se tatovi pojavili že v petrovški okolici. V Arji vasi so ukradli ob priliki požara pri Jcžovnikovih
dobe. V kronikah Tacitovih in velikega zemljepisca Ptolemeja se že omenja Londinium ali Lundi-nium kot veliko, cvetoče mesto. Čudno je pa, da London v najstarejših angleških kronikah iz šestega stoletja po Kr. še ni omenjen, a zato opisuje pisec, Gildas Modri, veliko bogastvo trgovskih ladij, ki so že takrat plule po reki Temzi. Skoraj istočasno poroča neki drug zgodovinar iz Južnega VValesa, da je v Angliji 33 mest, med njimi tudi »Cair Lonein« (London). Isti kronist poroča že o neki zmagi Julija Cezarja nad Briti na nekem kraju z imenom Trinovantum v letu 47. po Kr. Krog izvora imena »London« se ovija tudi še pradavna bajka, po kateri naj bi bil Brutus, Enejev potomec, po prerokbi neke boginje prišel na otok z imenom Albion, kjer naj bi ustanovil novo Trojo. Pravijo, da je to mesto Troja pomenilo kasneje imenovano mesto Trinovantum, kjer je Cezar dosegel svojo zmago. Nasprotnik Julija Cezarja je bil takrat kralj Britov (Angležev) Cassi-belaunus, ki ga je vrgel a prestola njegov brat L ud. Lud je mesto Trinovantum, ki ga je bil Cezar porušil, spet jiozidal in obdal z obzidjem in je temu mestu dal nato ime Kaerlud. Ta Kaerlud, tako poročajo zgodovinarji, je izvor londonskega mesta. Kasneje so vdrli na Angleško Saši in Angli in so dali mestu ime Lun da in ali Londrys. O stari bajki krog Luda. ustanovitelja Londona, pričajo v angleški prestolnici še dandanašnji stara mestna vrata C i t y Ludgate. V prejšnjih časih so nad starimi vrati stale v vdolbini sobe kralja Luda in njegovih (lveh sinov.
eno ko
kolo, dve kolesi pa sta izginili naslednji večer, je imelo društvo »Savinja« pevsko vajo.
Maginotova črta - nesreča Francije
Pet in sedemdeset metrov pod zemljo
Južnoafriški poslanik v Franciji poroča v intervjuvu o dogodkih v Pčtainovi vladi. Poslanik, ki je kot častnik izšel iz angleške generalštabne šole, se je z generalom YVeygaudom večkrat raz-govarjal v zvezi z izjavo zunanjega ministra Bau-doina. Poslanik je izjavil, da je prepričan, da že ob izjavi Baudoina ni v Franciji Petainova vlada niti malo mislila na to, da bi se bila vojska nadaljevala in da so bili že zdavnaj sklenili, da se vdajo. Le maršal Petain in general Weygand sta verjela resničnosti Baudoinove izjave. V poslednjih dneh nemško-francoskih pogajanj se je Petainova vlada bavila le še s političnimi vprašanji in ko se je poslanik poslovil od \Veyganda, je bil ta povsem duševno strt.
Soglasno z mnogimi visokimi in odličnimi francoskimi vojaškimi osebnostmi pravi omenjeni poslanik, da je bila Maginotova črta — nesreča Francije. Mnogi,generalštabni častniki in armadni poveljniki so bili mnenja, da ni moči zavzeti te črte, kjer so bili vsi tako dobro spravljeni in so na varnem snovali obrambne načrte. S tem je izginjala napadalnost in tradicionalni podvig francoske armade in je nastalo brezdelje, ki se je preneslo tudi tja, kjer ni bilo nobene Maginotove Črte. Le tako se je utegnilo zgoditi, da so že v mirni dobi častniki vojne akademije zavrgli vse načrte, ki so se bavili z mislijo, da se je uspešno braniti le z močno ofenzivno armado.
O Maginotovi črti objavljajo zdaj tudi nemški listi več opisov, ki je iz njih razvidno, da ni čudno, da je taka silovita obrambna naprava zazibala francosko vojaštvo v sanje o nezavzetnosti in jih zavedla v brezdelje. Nemški člankar piše o tem utrdbenem pasu Francozov takole:
»Pet in sedemdeset metrov pod Maginotovo črto... Megleno, vlažno jutro se dviga iz lotrin-škili gozdov. Kolona vozil se pelje skozi vas, mimo porušenih mostov in v gozd, kjer ondi izgine. Ta gozd »ima nekaj v sebk. Gozd skriva eno od najmočnejših trdnjav v francoski Maginotovi črti. Na
Slika iz velikanske francoske orožarne Schneider - Creusot, kjer izdelujejo tudi 30 tonske
Janke, kar Je yse prišlo Nemcem y roke.
videz ni videti nič drugega kot vrsto neznatnih strelskih postojiiiik in jia nekaj betonskih stavb. A čini najdeš stezice med žičnimi ovirami in grmičjem, stojiš nenadoma pred težkimi betonskimi skladi, pred mogočnimi oklopnimi stavbami, ki so tu združene v eno od največjih skupin vse Maginotove črte.
Kolona vozil zavije na strelišče. Skupina francoskih častnikov čaka, da izroči črto nemškemu poveljst vu, Kratek razgovor. Pisanje v francoskem in nemškem jeziku se napiše in podpiše. Francoski častniki odvedejo nemške častnike v notranjost utrdbe. Najprej gredo skozi debela jeklena vrata, nato skozi premikalno ploščo v tleh in spet skozi debela jeklena vrata. Nato malo mimo razstrelilnih celic, ki so bile določene za to, da bi bil vhod razstreljen, če bi bil sovražnik prodrl skozi jeklena vrata. '
Od daleč je slišati tihotno brnenje motorjev, ki oskrbujejo vso napravo z elektriko. Stopimo pred skupino dvigal, zraven so majhna municijska dvigala in na levi je udoben brzi osebni vlak. Pet in sedemdeset metrov globoko se peljemo v zemljo. Spodaj zagledamo omrežje po kilometre dolgih hodnikov, ki jih razsvetljujejo električne luči. Električna železnica z vagoni za moštvo in tovor je pripravljena za odhod.
Francoski častniki nas niso prav nič pobiti ali žalostni vodili okoli, marveč s ponosom. Niso nam predali samo ene oklopne utrdbe, marveč kar skupino utrdb v globini 75 metrov, ki so zvezane s kilometri dolgimi predori, po katerih brzijo električni vlaki z brzino 40 km na uro. Spet in spet je treba prestopati z vlaka na vlak, ki hiti od ene utrdbe do druge. Po tri ali štiri iz teh mogočnih betonskih skladov štrlečih jeklenih kupol spada k eni utrdbi. Poglavitna kupola vsebuje dva brzo-strelna topa kalibra 10.5 in 13.5. Zraven poglavitne kupole so kupole s strojnicami-dvojčicami in opazovalne kupole, ki iz njih molijo majhni daljnogledi, 5e bi bilo kdaj treba zapreti opazovalne line, ki pa spet vsebujejo škarjaste daljnoglede.
»Zdaj pa nas odvedite v neposredno strelsko postojanko.«
Nemški prevzemajoči častniki so v začudenje Francozov jako dobro poučeni o tehniških podrobnostih. Top v oklepni kupoli neposredno uravnava topničar, ki sedi 10 m globlje kot cev. Od opazovalca dobiva samo navodila za pomerjanje in uravnava nato od spodaj navzgor top, ne da bi videl nasprotnika, ki vanj s topom strelja. O točnosti zadetkov teh topov so pa naši (nemški) vojaki občutili marsikako preizkušnjo.
V poglavitni utrdbi je zmeraj po 400 mož, v stranskih, ki pa niso vse z glavno utrdbo spojene, pa se 250 mož. Poglavitna utrdba vsebuje različne brzostrelne topove, težke dvojčice-strojnice in lahke strojnice. Po hodnikih so še bogata municijska skladišča in številne strojnice.
Mimo osmih utrdb obsega naprava še, prav tako v globini 75 m, velike vojašnice, elektrarno za pogon dvigal, za razsvetljavo, ventilatorje in železnico. V delavnicah opravljajo popravila Sleherna strojnica in vsak top v kupolah ima spodaj nadomestne dele. ki jih je moči čini hitreje uporabiti. Različne strelske line so tako urejene, da je moči strojnico naglo odriniti in poriniti brzo-strelni top v lino.
, S,"ai\e navzli<' ventilatorjem jako vlažno in zatohlo. 1 la so skoraj povsod spolzka, zlasti pa v prostorih za moštvo. Slamnate vreče, odeje, vse je vlažno in mrzlo. Že deset meRccev tiči to moštvo v teh utrdbah. Nobenih nadomestnih č*t ni. Kako so se vsi oddahnili, ko so slednjič prišli v sveže ozračje!
Naš: (nemški) častniki si sirokovao ogledujejo te naprave. Preudarjajo, kako bi jih bili mogli naskočiti in priti vanje? To bi bil Jako trd orehlc
Nagradna križanka
Tvrdki*, ki žele delati reklamo »ase po križankah, naj izroče svoja naročita en teden popreje v upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo >Slovenca< pod mačko >Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
Malt oglasi
f malih oglasih »elja vsaka beseda I din: ienltnvanjskl •irlusl t din Oehelo tlakanr naslovne besede ae računajo dvojim. Najmanjši »neseh ta ma'l oirlas IS din. • Mali atlasi se platujej« takoj pri narofillu. ■ Pri OKlaalli reklamneca maAaJa se ra£una enokolnnska. S min visok« •elitna vrstlra po 1 din. - 7,a plamene odgovora (lede nallb oglasov treba prlloilti suainko.
	tir KINO				#	UNION						
&I1	-	A	4	b	0	7	S	k	10	11		#
tiia			M n			l						
									If			27
19 |	311		•>		2	»	24			2 i	.6 33	
|,8		21)	30	31				;|2				
:S4												
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. Lepo, zanimivo lilmsko_ delo, ki bo na sporedu v kjnu Union v Ljubljani od
12.—16.	t. m., 13. Prva številka, 14. Žel. postaja
proti Rakeku, 15. Maščoba, 16. Moško ime, 17. Žensko ime, 18. Šiva, veze, 19. Ni mož, 21. Razrva-nost (tujka), 24. Pretirano varčen, 26. Osebni zaimek, 28. Pokvarjenec, 30. Preprjsta jed, 32. Hrvaška reka, 33. Pamet, 34. Francoska filmska igralka, v glavni vlogi v filmu pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. Hoteti, misliti na kaj, 2. Prva številka, 3. Up, 4. Moško ime, 5. Ruska reka, 6. Naplačilo, 7. Predlog, 8. Velika posoda, 9. Prometno sredstvo, 10 Vzklik, 11 Vrsta gibanja, 12. Rimski pozdrav, 18. Utežna enota, 19. Pri življenju, 20. Raj po veri Starih Slovanov, 21. Vranji glas, 22. Družinski poglavar, 23. Beloglavi jastreb, 24. Število, 25. Hamsunov roman, 26. Domača priliznjena žival, 27. Del naslova, 29. Osebni zaimek, 31. Veznik, 32. Pamet.
Opozarjamo reševalce, da lahko oddajo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji. Poslane po pošti kot tiskovina, pa se morajo irankirati s 50 par.
Rešitev nedeljske nagradne križanke:
Vodoravno: 1. Praprotnik (prodajalna motornih in dvokoles v Domžalah, 11. Rina, 12. drevo,
13.	tok, 14. zibel, 15 Sava, 18. oko, 19. motor, 21. vsak, 25. uvod, 26. orel, 28 fa, 29. pavola, 30. se.
Navpično: 1. prt, 2. Rio, 3. Anka, 4. pa, 5. Reka, 6. odziv, 7. tri, 8. nebo, 9. Irak, 10. kolo, 15. sova, 16, voda, 19. muf, 20. top, 22. sol, 23. ara, 24. kes, 27. le.
Izžrebani nagrajenci: Račič Antonija, Ljubljana-Kodeljevo, Mahni-čeva ul. 22.
Dimic Fani, Vič, Rožna dolina 7-19. Golob Franjo, Novi Sad, Bartua Loja 5. Sivka Milan, dijak, Ljubljana VII., Verovikova ulica 19. „	"t* ,? •'•**
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno.
Kam pa kam?|
Danes
6. julija zvečer
na ražnju pečeni prašički, jagenjčki, perutnina, vse zalito z dobro kapljico
v novi gostilni Kramar
Krakovski nasip 18.
Službe Hčejo
Gospodična
ki ima učiteljsko izobrazbo in trgovski tečaj, z znanjem nemškega in francoskega jezika, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9886.
mmi\
Pečarskega vajenca
sprejmem. Hrana In stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: F. Lobe, Slovenj Gradec.
Vajenko
sprejme damska kroja-čica. V poštev pridejo le Iz Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod 9888.
Zdravega učenca
za trgovino, z dovršenimi 4 razredi mešč. šole ali gimnazije, posebno dobrega računarja, sprejmem. - Pismene ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Priden«. v
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Pouk
Privatna Šola Josephinum
Zagreb, Ilica 35-11. Dva razreda letno, temeljita izobrazba v vsem, zlasti pošteno tn vestno delo. Brez razočaranja I Internat. Pišite I
Dotrpela Je naša nadvse ljubljena mama, gospa
Šušteršič Marija
poseslnica
dne 5. julija 1940, ob pol 11. uri, previdena s tolažili svete vere, v visoki starosti 79 let.
Našo drago mamico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo ob treh popoldne iz rojstne hiše Zapuže št. 9 (17) na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, dne B. julija 1940.
Globoko žalujoči: LEOPOLD in LUDVIK, sinova; HELENA, hči; JANKO in ANICA, vnuka.
Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana
ilužbodobe
Krajevne zastopnike
sposobne in agilne, sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
Pekovski pomočnik
trezen, vsestransko izurjen, se sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Marljiv« št. 9898.	b
Sodarji!
Nujno potrebujem 50 so-darskih pomočnikov. Stalno delo. Franjo Kralj, Jastrebarsko	(b
Kuharico
zmožno in samostojno — sprejme za takoj kolodvorska restavracija. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro in stalno mesto« št. 9866.	ii
i m
Kuharica

se sprejme za večje gospodinjstvo in podjetje v hrvatski provinci. Plača dobra, elektrika in vodovod v hiši, mesto stalno. Ponudbe na Marija Petr, Rogaška Slatina, zdraviliški dom »Stiria, soba 29.
EB3IEEEI
Najugodnejši nakup
montb oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14. LJubljana.
Otroški kotiček
Ročni voz
tr
na štiri kolesa, rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9825.
-—-1
Po toži zvoniti '
alt po nakupu se kesatl, je prepozno ! Kolesa prvovrstnih znamk nudi po reklamnih cenah trgovina Franc Podobnik, Rudnik — LJubljana (poleg gasil. doma). Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. ,1
i uniBaMaMMmMoraMBa i.
mm
Gumbnice, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikes
Ljubljana. Frančiškanska uttu
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
ZAČARANI GOZD
(221) A jo že ima. Tako bi rada, da bi glavni kuhar palčkov bil tukaj I S to željo v srcu je zapiskala na piščalko.
(222) In Hip! 2e je stal mali mo-žiček pri njej. »Ali si me klicala, Ančka?« je rekel. »Sem že tukaj. Kaj bi rada?« »Ah, kako sem vesela,« je vzkliknda Ančka in od veselja poskočila, »Najprej bi bilo dobro, da sneš bonbonček iz Rie-čeličkove škatljice, ker si tako majčken. Potem bova vsaj enaka.
REBSffl
Hišo, delavnico
in njivo, ob drž. cesti, 5 minut od žel. postaje — prodam na prostovoljni javni dražbi v nedeljo, dne 7. julija. - Ana Ceh, Ponikve pri Trebnjem.
Enostanovanjsko hišo
malim zemljiščem med drž. cesto in železnico na Rodlcl 42 pri Domžalah, naprodaj. Pojasnila v hiši.	(P
Stanovanja
IŠČEJO:
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, najraje v vili v šempetrskem predmestju, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Reden plačnik« 9902.
Inserirajte v »Slovencu"!
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
komfortno, središče mesta, sončno, s kabinetom in vsemi pritiklinami — oddam s 1. avgustom. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Komfortno dvosobno« št. 9913.
Objave
Izjava
Izjavljam, da nisem plač nlk za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Ma rlja ali kdor koli na mo je ime. Grilj Rudolf zvaničnik, Galjevica
Oglaševanje v službenem spiska tvrdk razstavljajoči)! na dunajskem sejmo
„Amtliches Aiissfellungsverzeiclinis der Wiener Messe"
predstavlja neprecenljivo možnost sklepanja novih poslovnih zvez. — Zaradi zvišane naklade in stalnega napredovanja je postal ta katalog
nenadomestljiv gospodarski adresar. Pozivajo se interesenti, da se ob prihodnjem jesenskem dunajskem sejmu 1940 okoristijo s to izredno reklamno možnostjo in da pravočasno naroče uvrstitev svojega oglasa. — Sprejemanje inseratov se zaključi
, sredi julija. Pobližnja pojasnila daje in oglasna naročjla sprejema:
Častni zastopnik dunajskega sejma za banovino Hrvatsko in Dravsko banovino: dir. JOSIP KULHANEK, Zasreb, Ilica 9 — telef. 24-307.
f, žel. I i 98 a. j
E. Claes:
28
Pokojni župnik Kampens
Prišel je večer in prišla je noč, okoli desetih pa je prišel še Fideel čut. Toda, ko je okrog polnoči prišla Rozala pogledat, je Irdo spal poleg postelje. Oh, Fideel tudi ni bil 'eč mlad! Spravila ga je v pritličje, spat na župnikovo zofo in ostala samu v sobi.
Tako je torej sedela Rozala to zadnjo tužno noč, štela ure in minute, prebirala jagode svojega rožnega venca. Od časa do časa je res nekoliko zakinkala, zaspala pa le ni. Vsak vzdih in vsak gib gospoda župnika je slišala, mu podala požirček vode, zrahljala vzglavje, pa zopet sedla in molila češčenamarije. Zakaj je prav za pniv molila, sama ni vedela. I);i bi gospod župnik še ozdravil?... Da bi prišel v nebesa?... Gospod župnik je bil pri koncu, to ie dobro videla; in v nebesa bo gotovo prišel, kdo bi potem sploh prišel, če on ne? Vendar je kur molila, ker je to edino, kar človek more storiti v takih trenukih.
In kar med molitvijo je mislila, dobra stara dušica, nn vsn leta, ki jih ie preživela v žup-nišču pri gospodu župniku. Mislila je «e na tiste čase, ko je l>ila v sirotišnici, ko je služila pri nunah in potem, ko je prišla sem. Ne. ne sme se pritoževati, bila je srečna, zahvaliti mora ljubega Gospoda za vso Njegovo dobrotijivost. Mislila je na leta, ko je bil gospod župnik še v polnem cvetu, tako lep in pravi duhovnik, kakršnih je malo najti; in kako jo je včasih mučil radi onega modrega krila, ki je bilo nekoliko preširoko in prekratko in radi tistega pokrivala, ki se ji še sedaj zdi najlepše. < oda to je bilo vse le iz prijateljstva, snj je dobro vedela. In če sedaj gospod župnik umrje, bo zopet ostala čisto sama na svetu, zopet sirota. Njen brat že nekaj let sem leži na pokopališču,
drugega sorodstva pa nima. Da bi drugo službo iskala? Ne, to je ne veseli več in tudi prestara je že postala, ne bi se mogla več navaditi novih razmer. Šla bo kam v kako tako ustanovo in za, hrano pomagala pri delu... sveta Marija, mati, božja, prosi za nas grešnike ...
Ura je odbila štiri na cerkvenem stolpu, potem pa še spodaj na hodniku. Rozala se je prestrašila, ker so udarci tako svojevrstno zveneli. Skozi zavese pri oknti je videla prve obrise zgodnjega jutra. Ugasnila je svetilko.
Tedaj je v sivotemni tišini sobe postalo nenadoma tako čudovito tuje, da je Roz.ili postajalo tesno pri srcu in se je začela ozirati okrog sebe. Prav tako je bilo, kot bi se nekje' za njenim hrbtom nekaj čisto narahlo priplazilo v sobo.
»Rozala!«
Župnikov glas je bil tako tih in nizek, da se je morala skloniti čez posteljo, da bi ga bolje slišala. Oči je imel zaprte.
»Rozala, nekaj slišim.c
»Res, gospod župnik?.... Kaj pa slišite?«
Ptičke, Rozala... same ptičke.«
»Grem pogledat, gospod župnik.«
šla je k oknu, privzdignila konček zavese in pogledala ven.
»Gospod župnik, res je... iain čez na strehi sedita dva vrabca.«	" ■
»Ampak jaz ne slišim vrabcev. Rozala...«
»Kaj pa slišite, gospod župnik?«
»Slavčke, Rozala... čisto same slavčke .. .«
Rozalo je obšel velik strah, kajti spoznaj,q je, da je prišla /upnikova zadnja ura in vedela je, sedaj je ve<lcla /a gotovo, da je v sobi še nekdo; na drugi strani postelje njenega dobrega gospodarja stoji in prej se ne bo odstranili, dokler ne položi svoje mrzle roko na srce gospoda župnika Mraz jo je spreletel in tako brez moči se je črnila,. kot otrok pred nečem velikim, ki se dviga nad človekom- pred nečem, ki je iz večnosti, iz Boga samega. Hotela jc po-
klicati Fideela, ki je spodaj tako mirno spal, pa ni mogla.
»Rozala ...!«
»Da, gospod župnik!«
»Vse vino moraš razdajati siromakom... denarja pa nič ni, Rozala.«
»Vem dobro, gospod župnik.«
»Vse drugo je tvoje, punca.«
»Hvala, gospod župnik.«
»Ves čas si bila zelo dobra zame, to bom povedal ljubemu Gospodu.«
»Tako rada sem vse storila, gospod župnik, tako rada .. .«
Svoje uho je morala pritisniti gospodu Kampensu skoro na usta, tako tiho je šepetal. Nato je za trenutek leža! mirno, desnica mu je podršavala po rjuhi gor in dol in nenadoma je
rekel z globokim vzdihom:
»Sami ptički .. sami ptički .. Župnik Kampens je bil mrtev
Zvonovi se oglašajo čez vas in čez polje in naznanjajo velikim in malim in sploh vsem, da je gospod župnik umrl. Ljudje postajajo j>o potih na polja, obračajo glave proti glasu zvonov, se odkrivajo, pokrižavajo in molijo.
V svoji delavnici stoji ob str ugalni mizi Žef I.eirs I/bral je najlepše in najmočnejše deske, kar jih je imel in sedaj dela krsto zn pokojnega gospoda Knmpensa.
Od časa do časa obstane in gleda zamišljeno in bolestno čez trg pred cerkvijo. Sonce veličastno sije na košate vrhove lip, ptički žvr-gole in pojejo, otroci se igrajo v senci ... Ah, in M Leirs misli samo na ranjkega župnika Kampensa!
Nikdar več ga ne bo videl sprehajati se pred cerkvijo in moliti brevir, nič več ne bo videl kimati njegovo lepo belo glavo in tudi sam ne bo nikdar več pel zan j . Ah, ne!
Strugal je in v deske krste je vstrugal vso
tugo ljudi iz vasi in vso bolečino in praznoto svojega srca. Strugal je in vstrugal lep majski dan in petje ptičic in glasove otrok in vonj lipovega cvetja, pa tudi žalostni glas zvonov. Strugal je in vstrugal vse modre in prijateljske besede župnika Kampersa, kar si jih je zapomnil in vse spomine na ženitnino na Kani, na svinjake in telečje jasli in predvsem veliko in toplo naklonjenost, ki jo ie v svojem srcu imel do župnika Kampensa in, ki je tičala tako trvlno v njem, kot železni drogovi v obokih njegove hiše.
Ej... da... glej tisto mokro pegico na belem lesu — solza, ki je kanila. Žef Leirsu iz oči, in še ena. še ena in še in... svojih lastnih rok ni več videl skozi mokrino svojih oči.
Stružil je in je vstružil še svoje solze v les, iz katerega je delal krsto za ranjkega župnika Kumpensa.
•
Taki so lepi spomini, ki sem jih še ohranil na pokojnega gospoda Kampensa pd bi še lahko na dolgo in široko pripovedoval o njem. Z ljudmi iz naše vasi se še večkrat razgovarjam o prejšnjih časih in vsak ve povedati kaj novega Žef Leirs '— živi še sedaj — ne more slišati imena župnika Kampensa, ne da bi takoj pripomnil: »Tako dobrih ljudi ni danes več na svetil ...«
Morda je res ... jaz ne vem Nekaj pa vem. gospod župnik, nekaj pa čisto za gotovo vem: če bi bil jaz, recimo, župnik in bi stal na naši prižnici. pa bi, na primer, molil litanije vseh svetnikov, — tedaj mislim, da bi čisto brez skrbi dostavil tam nekje za sv. Bernardom ali sv. Rokom: »Sveti gospod Kampens... in vem. prav dobro vem. da bi vsi liudje iz naše fare. slišite, vsi ljudje bi odgovorili: Prosi za nas.
KONEC.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarje
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: vvtor Ceniil
j
Najnovejša poročila
Pljotnikov na poti v Jugoslavijo
Sofija, 5. julija, m. Novi sovjetski poslanik v Jugoslaviji Viktor Andrejevič Pljotnikov, ki bi bil moral že konec preteklega meseca priti v Ruščuk, se je zadržal na romunsko-sovjetski meji zaradi dogodkov v Besarabiji. Poslanik Pljotnikov je spremenil svoje potovanje in se vrnil v Odeso, od koder je s sovjetsko ladjo »Savintijo« odpotoval v Varuo. Prihod Pljotnikova v Varno je bil napovedan za jutri, toda poslanik Pljotnikov je nenadoma že danes popoldne prispel v Varno z vsem spremstvom.
Tam ga je pozdravil sovjetski konzul Manjikov in oblasti. Z večernim vlakom se je poslanik Pljotnikov takoj odpeljal dalje proti Sofiji. S Pljotnikoviin potuje tudi vse osebje sovjetskega poslaništva v Belgradu, ki šteje 12 članov. O svoji nalogi v Jugoslaviji Pljotnikov ni hotel dati nobene izjave. Dejal je saino tole:
»Potujem na otvoritev sovjetskega poslaništva v Belgradu. Za časa svojega delovanja v Jugoslaviji bom imel možnost govoriti več nego sedaj.«
Pos!ed'ce preokreta v Romuniji
Newyork, 5. julija, m. Radio poroča: Poučeni bukareštanski krogi zatrjujejo, da v sedanjem trenutku Nemčija ne bo sklenila z Romunijo sporazuma o vojaški podpori. Politični krogi pa so prepričani, da bo nova vlada pozneje dobila od Nemčije jamstva za sedanje romunske meje. Eden izmed prvih ukrepov nove romunske vlade je bil, da je odpustila 22 angleških inženirjev in strokov-11 jakov, ki so bili zaposleni na petrolejskih poljih angleško-roinunskih družb »Phoenix Oil Co« in »The British and Romanien Oil Co«. Ta ukrep pa je samo uvod v nadaljne strožje ukrepe, s katerimi bo romunska vlada razveljavila pogodbo o petrolejskih koncesijah s petrolejskimi družbami. Po istem viru je novi sovjetski poslanik, ki še ni izročil svojih poverilnih listin kralju Karolu, nenadno poklican v Moskvo.
Karlova obrambna črta v sovjetski posesti
Moskva, 5. julija, m. Radio poroča: Poveljnik odeškega vojaškega okrožja general Boldin je dal za sovjetsko časopisje izjavo o zadnjih vojaških operacijah v Besarabiji. V izjavi poudarja, da je v Besarabiji vzpostavljen red in mir. Za Karlovo obrambno črto ob Dnjestru, ki je bila zgrajena po vzorcu Maginotove črte, pravi general Boldin, da so jo dobili vso v roke Sovjeti, da pa ta obrambna črta še ni bila gotova. Na nekaterih msstih so jo celo pričeli šele graditi.
Priprave za napad na Anglijo
Newyork, 5. julija, m. Radio poroča, da so iz Stockholnia prispele novice, da se v krogih nemških okupacijskih čet na Norveškem omenja 9. julij kot dun, ko se bo pričela velika nemška ofenziva proti Angliji. V norveških pristaniščih, predvsem v Bergenu in Stavangeru, je vsidranih več vojnih ladij za prevoz vojske, ki ima posebno važno nalogo v splošnem napadu na Anglijo.
Delovanje angleškega letalstva
London, 5. julija, t. Reuter. Službeno poročilo angleškega letalskega ministrstva se glasi:
Pri napadu na doke v Kielu je protiletalsko topništvo takoj stopilo v dejstvovanje, vendar so
naša letala za uspešen napad izkoristila oblake. V Hamburgu so bili zažgani doki, blizu dokov pa je bilo zadetih več petrolejskih tankov s težkimi eksplozivnimi in zažigalniini bombami. Silovita eksplozija je razsvetlila nebo v krogu s premerom več kilometrov. Mnogo bencinskih tankov je bilo poškodovanih v Emmerichu in Osternmoru. Napad na \Vilhelmshaven je bil ravno tako izvršen z uspehom, čeprav je to oporišče odločno branilo protiletalsko topništvo. Zabeležili smo mnogo zadetkov na več mestih v dokih in rezervoarji petroleja so zleteli v zrak. Zatem so tam nastali mnogi požari. Napad je trajal nad eno uro. Druge formacije bombnikov so napadle tovarne letal v Bremenu in Wenzendorfu. V \Venzendorfu je eno letalo vrglo na tovarno najtežje bombe, nato pa je bila ta tovarna obsuta še z zažigalnimi bombami. Napadi so bili tudi izvršeni na dve letališči blizu otoka Sylta. Tudi tu so imela naši bombniki uspeh.
Komentar k bitki pri Oranu
London, 5. julija. AA. Reuter. Londonski krogi komentirajo dejstvo, da je bilo na britanski strani o priliki pomorskega spopada pri Oranu neznatno število žrtev. V pomorskih krogih pa poudarjajo, da so bile francoske ladje zbrane v malem pristanišču in da so se znašle pred nalogo, ki jo je bilo nemogoče rešiti. Dvomijo, da bi se bilo francoskim ladjam posrečilo nameriti svoje topove na britansko brodovje.
Visdane, 5. julija. AA. DNB. V zvezi z dogodki v Orani je nemška komisija za premirje izročila francoskemu zastopstvu noto, ki pravi, da je vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile pripravljeno začasno odložiti zahtevo po razorožitvi francoskega vojnega brodovja, kar je bilo določeno v členu 8. pogodbe o premirju.
Grof Cano potuje v Berlin
Berlin, 5. julija. AA. DNB. Na povabilo nemške vlade bo italijanski zunanji minister grof Ciano jutri odpotoval v Berlin, kamor bo prispel v nedeljo. Grof Ciano bo v Nemčiji ostal več dni.
Beg zlata v Ameriko
\Vashington, 5. julija. AA. Štefani. V juniju so prispele v.USA nove množine zlata v vrednosti ene milijarde 4 milijonov dolarjev. Po tem takem imajo zdaj Združene ameriške države 80% vsega zlata na svetu.
Odlikovanje koroških borcev
S spomenico na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918-19 s trakom osnovne rdeče barve so bili odlikovani:
Majorji: Maksimiljan Makovic, Ljudevit Ber-tok, Lev Gračan, Drago Slekovec, Ivo Snur, Vladimir Driuovec, Rudolf Saitz, Božidar Košar, Ro-muald Manola, Vilko Vereš, Dušan Mijač, Vladimir Gradnik, Stanislav Balanč, Adoif Tudor, Rajmund Vatovec, Aleksander Mlakar, Stojan Saks, Ladislav Nedved, inž. Jaromir Gregorič, Vi-libald Premrov, <nž. Janez Benkovič, Edvard Prin-čič, Ludvik Skuhala, Ivan Bačkor.
Kapetani I. razreda: Janko Hočevar, Prokop Vidic, Milko Černe, Rudolf Marn, Otinar Sever, Ferdo Tratnik, Avgust Pretnar, Feliks Predan, Ivan Ronko, Karel Bratuž, Anton Meteljko, Peter Schvvarz, Franc Pajk, Benedikt Zeilhofer, Slavko Hudales, Viktor Gogala, Josip Bastijančič, Franjo Šunko, Ivan Novak, Oskar Benkovič, Vilko Hren, Milko Časar, Emil Kečet, Milan Vidič, Vilko Križanec, Erik Lileg, Andrej Kvaternik, Maksimilijan Vari, Jožef Goleč, Peter Bakota, Frančišek Pavlovčič, Janko Potočnik, Peter šeruga, Jurij Horvat, Alojz Božič, Pavel Šturm, Mirko Podgor-nik, n!žji vojni kapelnik I. razreda Lojze Smre-kar, dalje kapetani I. razreda: Dragotin Tomašič, Josep Sterger, Vilko Kerhin, Janez Zoreč, Jožko Rosina, Vilko Schon, Cvetko Kostinčer, Tone Fink, dr. Maks Kovačič, Rudolf Likar, Martin Pavlič, Vojteh Knop, Aleksander Lunaček, Etbin Bežek, Ivan Veber, Stojan Jenko, Ivan Bavdek. Rudolf Kramar, Leo Ldintner, Viktor Rode, Miroslav Ravter, Robert Rot, Rudolf Adamič, Radoslav Fer-jančič, Franjo Haberman, Radovan Mejovšek. dr. Anton Dolar. Dragotin Tribnik, Janko Jarec, Boris Šepetavec, Leopold Šparhakl, Oroslav Železnik, Josip Napokoj, Jožef Štirn, Jožef Groznik, Anton Končan, Maksimiljan Presker, Karel Frelih, Drago Cesnik, Janko Brišček, Franc Urbas, Frančišek Srebot, Ivo Stergar, Ciril Zupan, Ivan Slavec, Srečko Bizjak, Kure! Češenj. Stanko Dekleva, Viktor Babnik, Božo Srebre, Ivan Veselko, Avgust Gogala, Jožko Majaron, Branko Lileg, Janko Me-lavc, Josip Rajhman, Peter Stupnikar, Franjo Mordej, Vladislav Arko, Ivan Goršič, Pero Cestnik, France Pečar, Ivo Pertot, Rikard Kokalj, Vladimir Porekar, Stojadin Sajevič, Ernest Udovč, Josip Birsa, Dušan Rihar, Andrej Likar, Ivan Mak, Anton Gnidovec, Ernest Turk, Rihard Bati-stič, Ivo Sancin. dr. inž. Ivan Ribarič, Oto Gregorič, Viktor Rajner, Vladimir Šuput. Božidar Pauer, Dušan Podgornik. Vinko Zore. Hugo Bel-tram, Fran Orožen, Danilo Gorjup, Edo Pičman, Josip Bricelj, Leo Mencinger, Vinko Majdič, Kazimir Klimek, Mirko Gorišek, Anton Vovk, Josip Kobi, Ervin Čuvaj, Anton Kervina. Vladimir Gra-hovac, Miloš Gnii3, Vladimir Kurelec, Stanko Juz-bašič, Alhin Fleš, Diagotin Dolček, Ivan Mrak, Anion Čižman. Franjo Stojan. Zlatko Kemfelja.
Kapetani II. razreda: Jožko Malenšek, Anton Poje, dr. Maitin Malnarič, Alfonz Skok, Janko Zupane, Milan Peterlin, Ivan Gračnar, Stanislav Žagar, Andrej Flajs, Marcel Zert, Alojzij Furlan, Ivan Pečnik', Jože Vokač. Rudolf Gašperin, Ivo Svetec, Ivan Pibernik. Dragotin šturm.
Poročniki: Ciril Lazar. Anton Berak, Albin Horvat, Viktor Rabi*, Rafael Legi sa, Franjo Kia-vor«, Ernest Majer, Jure Konfidenti, Ivan Po-
ženel dr. Štefan PoslonJec, Josip Jankač, Branko Barabas, Anton Detela.
Podporočnik Alojzij Jurjevčič.
Nižji vojaški uradniki, pisarji in mojstri: Stanko Vod lak, Martin Sonaja, Jakob Koselj, Anton Črnko, Albin Stregai, Dominik Kravanja, Ivan Leskovšek, Štefan Gradečak, Stanisiav PeČek, Ivan Klancir, Nikolaj Čulek, Ernest Turko, Peter Her-monk, Gabrijel Hauptman, Franjo Vognar, Ivan Viher, Franc Zorič.
Duhovnika: Ignac Marinčič in Jernej Hafner.
Odkod je ime London
2e stoletja so si učenjaki belili glave z imenom angleške prestolnice. Rimljani so rekali temu mestu »Londiniumc. Zdaj so dognali, da izvira ime še iz predrimskih časov, in sicer iz keltske dobe. V kronikah Tacitovih in velikega zemljepisca Ptolemeja se že omenja Londinium ali Lundi-nium kot veliko, cvetoče mesto. Čudno je pa, da London v najstarejših angleških kronikah iz šestega stoletja po Kr. še ni omenjen, a zato opisuje pisec, Gildas Modri, veliko bogastvo trgovskih ladij ki so že takrat plule po reki Temzi. Skoraj istočasno poroča neki drug zgodovinar iz Južnega »Valesa, da je v Angliji 33 mest, med njimi tudi »Cair Lonein< (London). Isti kronist poroča že o neki zmagi Julija Cezarja nad Briti na nekem kraju z imenom Trinovantum v letu 47. po Kr. Krog izvora imena »London« se ovija tudi še pradavna bajka, po kateri naj bi bil Brutus, Enejev potomec, po prerokbi neke boginje prišel na otok z imenom Albion, kjer naj bi ustanovil novo
Maginotova črta
Pet in sedemdeset metrov
Južnoafriški poslanik ▼ Franciji poroča v
intervjuvu o dogodkih v Petainovi vladi. Poslanik, ki je kot častnik izšel iz angleške generalštabne šole, se je z generalom Weygandom večkrat raz-govarjal v zvezi z izjavo zunanjega ministra Bau-doina. Poslanik je izjavil, da je prepričan, da že ob izjavi Baudoina ni v Franciji Petainova vlada niti malo mislila na to, da bi se bila vojska nadaljevala in da so bili že zdavnaj sklenili, da se vdajo. Le maršal Pčtain in general \Veygand sta verjela resničnosti Baudoinove izjave. V poslednjih dneh nemško-francoskih pogajanj se je I'6-tainova vlada bavila le še s političnimi vprašanji in ko se je poslanik poslovil od \Veyganda, je bil ta povsem duševno strt.
Soglasno z mnogimi visokimi in odličnimi francoskimi vojaškimi osebnostmi pravi omenjeni poslanik, da je bila Maginotova črta — nesreča Francije. Mnogi generalštabni častniki in artnadni poveljniki so bili mnenja, da ni moči zavzeti te črte, kjer so bili vsi toko dobro spravljeni in so na varnem snuvali obrambne načrte. S tem je izginjala napadalnost in tradicionalni podvig francoske armade in je nastalo brezdelje, ki se je preneslo tudi tja, kjer ni bilo nobene Maginotove črle. Le tako se je utegnilo zgoditi, da so že v mirni dobi častniki vojne akademije zavrgli vse načrte, ki so se bavili z mislijo, da se je uspešno braniti le z močno ofenzivno armado.
0 Maginotovi črti objavljajo zdaj tudi nemški listi več opisov, ki je iz njih razvidno, da ni čudno, da je taka silovita obrambna naprava zazibala francosko vojaštvo v sanje o nezavzetnosti ih jih zavedla v brezdelje. Nemški članlcar piše o tem utrdbenem pasu Francozov takole:
»Pet in sedemdeset metrov pod Maginotovo črto... Megleno, vlažno jutro se dviga iz lotrin-ških gozdov. Kolona vozil se pelje skozi vas, mimo porušenih mostov in v gozd, kjer ondi izgine. Ta gozd »ima nekaj v sebi«. Gozd skriva eno od najmočnejših trdnjav v francoski Maginotovi črti. Na videz ni videti nič drugega kot vrsto neznatnih strelskih postojank in pa nekaj betonskih stavb. A čim najdeš stezice med žičnimi ovirami in grmičjem, stojiš nenadoma pred težkimi betonskimi skladi, pred mogočnimi oklopnimi stavbami, ki so tu združene v eno od največjih skupin vse Maginotove črte.
Kolona vozil zavije na strelišče. Skupina francoskih častnikov čaka, da izioči črto nemškemu poveljstvu. Kratek razgovor. Pisanje v francoskem in nemškem jeziku se napiše in podpiše. Francoski častniki odvedejo nemške častnike v Hotranjost utrdbe. Najprej gredo skozi debela jeklena vrata, nato skozi premikalno ploščo v tleh in spet skozi debela jeklena vrata. Nato malo mimo razstrelilnih celic, ki so bile določene za to, da bi bil vhod razstreljen, če bi bil sovražnik prodrl skozi jeklena vrata.
Pros!ava SOSetnžce Družbe sv. Mohorja
Celje, 5. julija.
Najstarejša in največja centrala našega narodnega občestva in narodnega dela — Družba sv. Mohorja v Celju — je danes proslavila 80 letnico svojega plodonosnega dela med slovenskim narodom. Da je naš narod na tako visoki kulturni stopnji, je v prvi vrsti zasluga Mohorjeve družbe, ki je s svojimi publikacijami in knjigami leto za letom, in tudi v najtežjih časih nudila slovenskemu narodu duševne hrane. Vzgajati slovensko ljudstvo v smislu katoliških prosvetnih načel, skrbeti za njegovo umsko in srčno izobrazbo, to je bila in je vodilna misel pri delu Mohorjeve družbe. Vsi Slovenci smo lahko ponosni nanjo, ponosni na našo pravo ljudsko vseslovensko univerzo, posebno ponosni pa smo lahko Celjani, kjer ima Družba sv. Mohorja od 1. 1927 svoj sedež.
80 letnico je proslavila Mohorjeva družba s cerkveno slovesnostjo v Marijini cerkvi. Ob pol 8 zjutraj je opravil sv. mašo opat g. Peter Jurak. Slovesne službe božje so se udeležili okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, predsednik občine gosp. dr. Alojzij Voršič, predstojnik policije g. Uriit, načelnik Ljudske posojilnice g. prof. Cestnik, ravnatelj Mohorjeve tiskarne g dr. Kotnik, predsednik Ciril-Metodove družbe g. dr. Bavdek, zastopnik gimnazijskega ravnatelja in starešina Slovenske
neje imenovano mesto Trinovantum, kjer je Cezar dosegel svojo zmago. Nasprotnik Julija Cezarja je bil takrat kralj Britov (Angležev) Cassl-belaunus, ki ga je vrgel s prestola njegov brat L ud. Lud je mesto Trinovantum, ki ga je bil Cezar porušil, spet pozidal in obdal z obzidjem in je temu mestu dal nato ime Kaerlud. Ta Kaerlud. tako poročajo zgodovinarji, je izvor londonskega mesta. Kasneje so vdrli na Angleško Saši in Angli in so dali mestu ime Lundain ali Londrvs. O slari bajki krog Luda, ustanovitelja Londona, pričajo v angleški prestolnici še dandanašnji stara mestna vrata Cit.v Ludgate. V prejšnjih časih
TroioC"pr«vi?n"JHL0)1,(nKjer Dl, us,anov!> T'0 so nad starimi vrati stale v vdolbini sohe kralja Irojo. Pravijo, da je to mesto Troja pomenilo kas- I Luda in njegovih dveh sinov.
- nesreča Francije
pod zemljo
Od daleč je slišati tihotno brnenje motorjev, ki oskrbujejo vso napravo z elektriko. Stopimo pred skupino dvigal, ziaveu so majhna municijska dvigala in na levi je udoben brzi osebni vlak. Pet iu sedemdeset metrov globoko se peljemo v zemljo. Spodaj zagledamo onuežje po kilometre dolgih hod nikov, ki jih razsvetljujejo električne luči. Električna železnica z vagoni za moštvo in tovor je pripravljena za odhod.
Francoski častniki nas niso prav nič pobiti ali žalostni vodili okoli, marveč s ponosom. Niso nam predali samo ene oklopne utrdbe, marveč kar skupino utrdb v globini 75 metrov, ki 60 zvezane s kilometri dolgimi predori, po katerih brzijo električni vlaki z brzino 40 km na uro. Spet in spet je treba prestopati z vlaka na vlak, ki hiti od ena utrdbe do druge Po tri ali štiri iz teh mogočnih betonskih skladov štrbčih jeklenih kupol spada k eni utrdbi. Potilavitna kupola vsebuje dva brzo-strelna topa kalibra 10.5 in 13.5. Zraven poglavitne kupole so kupole s atrojnicaini-dvojčicami in opazovalne kupole, ki iz njih molijo majhni daljnogledi, če bi bilo kdaj treba zapreti opazovalne line, ki pa spet vsebujejo škarjaste daljnoglede.
»Zdaj pa nas odvedite v neposredno strelsko postojanko.«
Nemški prevzemajoči častniki so v začudenje Francozov jako dobro poučeni o tehniških podrobnostih. Top v oklepni kupoli neposredno uravnava topničar, ki gedi 10 m globlje kot cev. Od opazovalca dobiva samo navodila za pomerjanje in uravnava nato od spodaj navzgor top, ne da bi videl nasprotnika, ki vanj s topom strelja. O točnosti zadetkov teh topov so pa naši (nemški) vojaki občutili marsikako preizkušnjo.
V poglavitni utrdbi je zmeraj po 400 mož. v stranskih, ki pa niso vse z glavno utrdbo spojene, pa še 250 mož. Poglavitna utrdba vsebuje različne brzostrelne topove, težke dvojčice-strojnice in lahke strojnice. Po hodnikih so še bogata municijska skladišča in številne strojnice.
Mimo osmih utrdb obsega naprava še, prav tako v globini 75 m. velike vojašnice, elektrarno za pogon dvigal, za razsvetljavo, ventilatorje in železnico. V delavnicah opravljajo popravila. Sleherna strojnica in vsak top v kupolah ima spodaj nadomestne dele, ki jih je moči čim hitreje uporabiti. Različne strelslte line so tako urejenp. da je moči strojnico naglo odriniti in poriniti brzo-strelni top v lino.
Ozračje je navzlic ventilatorjem jako vlažno in zatohlo. Tla so skoraj povsod spolzka, zlasti pa v prostorih za moštvo. Slamnate vreče, odeje, vse je vlažno in mrzlo. 2e deset mesecev tiči to moštvo v teh utrdbah. Nobenih nadomestnih čet ni. Kako so se vsi oddahnili, ko so slednjič prišli v sveže ozračje!
Naši (nemški) častniki si strokovno ogledujejo te naprave. Preudarjajo. kako bi jih bili mogli naskočiti in priti vanje? To bi bil jako trd oreh!«
Slik« iž velikanske francoske orožarne Schneider - Creasot, kfer izdelujefo tudi 30 tonske .'^m^tJf^^m, M Janke. karJe vse prišlo Nemcem y roke. j
dijaške zveze g. prof. Bralko, ravnatelj dekliško meščanske šole g. Ciltnšek, zastopnika Muzejskega društva g. dr. Pavel Strmšek in Sedejeve družine g. dr. Ganter, zastopstvo FO s predsednikom gosp. Antonom Vrablom na čelu, zastopnki drugih društev, četa vojaštva in mnogo občinstva. Pri sveti maši je pel na koru pevski zbor uslužbencev Mohorjeve knjigarne in tiskarne pod vodstvom senatorja g. Alojzija Mihelfifa. Po službi božji so zastopniki oblastev in uradov izrekli čestitke gospodu ravnatelju dr. Kotniku.
Jutri se bodo odpeljali uslužbenci Mohorjeve tiskarne in knjigarne z avtobusi v Obsoteljsko dolino in obiskali vse zanimive kraje tega lepega dela slovenske zemlje. Izletnike bosta vodila ravnatelj g. dr. Kotnik in g. dr. Strmšek.
Maribor
Na sezonsko defo v Nemčijo
Maribor. 5. julija.
Kljub vojnim razmeram so stiki Jugoslavije z Nemčijo živahni. Trgovina med obema državama se vrši v kar največjem obsegu, o čemur nam priča tudi živahen tovorni promet, ki se razvija preko mariborske postaje. Sedanje razmere tudi niso odstranile pojava sezonskega delavstva, ki že leta sem odhaja iz naših pasivnih krajev v Nemčijo na sezonsko delo na kmetije po nemški državi.
Skozi Maribor je šlo že več transportov sezonskih delavcev, o čemur smo že poročali. Peti transport je šel skozi Maribor dne 3. julija. Transport je obsegal poseben vlak s 539 delavci in delavkami. Moških je bilo 279, žensk 260. Med delavstvom je bilo tudi mnogo ženske in moške mladine v starosti okoli 12 let. Po veliki večini so ti delavci bili iz čakovskega okraja. Seveda bi bilo čudno, če gotovi elementi ne bi skušali takega transporta izrabiti. Obmejna policija v Mariboru je to dobro vedela in je izvršila strog pregled. Res je odkrila 14 delavcev, ki so se hoteli brez potnega lista ali vsaj z neveljavnim potnim listom pretihotapiti čez mejo. V seznamu transporta pa je bilo tudi nekaj takih, ki so si premislili iti v Nemčijo in so ostali doma, čeprav so plačali pristojbine za kolektivni potni list.
Zadnji transport je šel skozi Maribor 4. julija in je štel 463 oseb, po večini žensk iz okrajev Sobota in Prelog.
Vsega skupaj je doslej šlo skozi Maribor žo 6 transportov. Ce računamo, da ima transport povprečno 500 ljudi, je doslej preko Maribora šlo v Nemčijo na sezonsko delo okoli 3000 jugoslovanskih poljskih dlavcev, ki so še vedno navezani na
zaslužek izven mejš naše države.
*
m Kresovi 80 goreli. V četrtek, na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda so v mariborski bližnji in daljni okolici ter zlasti po vrhovih goreli številni kresovi. Lepe narodne manifestacije so organizirala razna kulturna in narodna društva.
m Ponarejen bankovec je zamenjal. K nekemu železniškemu zvaničniku, ko se je vračal iz službe, je v bližini koroškega kolodvora pristopil neznanec ter ga prosil, naj mu zamenja 500 dinarski bankovec, katerega da pri potniški blagajni na postaji zaradi pomanjkanja časa ne bi mogel zamenjati, zvaničnik mu je napravil uslugo ter mu bankovec zamenjal v drobiž. Silno je bil zvaničnik presene-j n' ko'°1.ga zaradi tega bankovca naslednjega dne zaslišali orožniki. Z bankovcem je namreč v neki gostilni plačal račun. Oostilničarka je šele nekaj ur nato spoznala, da je dobila v roke falzi-tikat. Za to so doznali tudi studenški orožniki in takoj začeli s preiskavo. Ker je prizadeti zvaničnik na dobrem glasu, so orožniki mnenja, da je njegov zagovor resničen.
H/,mIt1„0Mni ubor	»Obrtniški in vajeniški
_osR: v ...ariboru se bo vrši! v neueijo, 7. juiija, ob pol desetih predpoldne v gostilni Dermastija na Aleksandrovi cesti.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki žete delati reklamo zase po križankah, naj izroče svoja naročila en teden poprejc v upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod mačko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. Lepo, zanimryo iijmsko delo, ki bo na sporedu v kinu Union v Ljubljani od
12.—16.	t. m., 13. Prva številka, 14. Žel. postaja
proti Rakeku, 15. Maščobi, 16. Moško ime, 17. Žensko ime, 18. Šiva, veze, 19. Ni mož, 21. Razrva-nost (tujka), 24. Pretirano varčen, 26. Osebni zaimek, 28. Pokvarjenec, 30. Preprosta jed, 32. Hrvaška reka, 33. Pamet, 34. Francoska iilmska igralka, v glavni vlogi v filmu pod 1. vodoravno.
Navpično: 1. Hoteti, misliti na kaj, 2. Prva številka, 3. Up, 4. Moško ime, 5. Ruska reka, 6. Naplačilo, 7. Predlog, 8. Velika posoda, 9. Prometno sredstvo, 10 Vzklik, 11 Vrsta gibanja, 12. Rimski pozdrav, 18. Utežna enota, 19. Pri življenju, 20. Raj po veri Starih Slovanov, 21. Vranji glas, 22. Družinski poglavar, 23. Beloglavi jastreb, 24. Število, 25. Hamsunov roman, 26. Domača priliznjena žival, 27. Del naslova, 29. Osebni zaimek, 31. Veznik, 32. Pamet.
Opozarjamo reševalce, da lahko oddajo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji. Poslane po pošti kot tiskovina, pa se morajo irankirati s 50 par.
Rešitev nedeljske nagradne križanke:
Vodoravno: 1. Praprotnik (prodajalna motornih in dvokoles v Domžalah, 11. Riria, 12. drevo,
13.	tok, 14. zibel, 15 Sava, 18. oko, 19. motor, 21. vsak, 25. uvod, 26. orel, 28 fa, 29. pavola, 30. se.
Navpično: 1. prt, 2. Rio, 3. Anka, 4. pa, 5. Reka, 6. odziv, 7. tri, 8. nebo, 9. Irak, 10. kolo, 15. 60va, 16. voda, 19. muf, 20. top, 22. sol, 23. ara, 24. kes, 27. le.
Izžrebani nagrajene]: Račič Antonija, Ljubljana-Kodeljevo, Mahni-čeva ul. 22,
Dimic Fani, Vič, Rožna dolina 7-19. Golob Franjo, Novi Sad, Bartua Laja 5. Sivka Milan, dijak, Ljubljana VB., VerovSkova ulica 19.
Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno.
+
Mali oglasi
» malih »Klanih »elja vsaka beaeda 1 din: tenl to van Jaki •Klaal t din Dehulo tiskane naslovne besedo se računajo tvojim. Najmanjši cnenek >a maM ujtlim IS din. ■ Mali •dani » plačujejo takoj pri naročilo. • Pri OKlaalh reklamnega enačaja ne računa enokolonaka. J mm rlaoka •atltna trati ca po > din. - Za plamene odiovor« ded* malih aclaaov treha prlloiltl suamko.
			kino!#				UNION						S
	1	-	a	4	5 | 6		7 h		,1111		»	12	%
#	13			14	|							l#	
m	16				»1					......			&
19		211		i\		2 v	23 j 24				2 i		
	18		29	30	31				|32			33	
M													1
6. julija zvečer
na ražnju pečeni prašički, Jagenjčki, perutnina, vso zalito z dobro kapljico
v novi gostilni Kramar
Krakovski nasip 18.
Službe iščejo
Gospodična
ki ima učiteljsko izobrazbo in trgovski tečaj, z znanjem nemškega in francoskega jezika, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9886.
Pouk
Privatna šola Josephinum
Zagreb, Ilica 35-11. Dva razreda letno, temeljita Izobrazba v vsem, zlasti pošteno In vestno delo. Brez razočaranja I Internat. Pišite 1
ilužbodobe
Pekarskega vajenca
sprejmem. 11 rana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: F. Lobe, Slovenj Gradec.
Vajenko
sprejme damska kroja-čica. V poštev pridejo le iz Ljubljane. Naslov v upravi »S°lov.« pod 9S8S.
Zdravega učenca
za trgovino, z dovršenimi 4 razredi mešč. šole ali gimnazije, posebno dobrega računarja, sprejmem. - Pismene ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Priden«. v
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Dotrpela Je naša nadvse ljubljena mama, gospa
Šušteršič Marija
posesfmca
dne 5. julija 1940, ob pol 11. url, previdena s tolažili svete vere, v visoki starosti 79 let.
Našo drago mamico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo ob treh popoldne iz rojstne hiše Zapuže št. 9 (17) na pokopališče v Dravljah.
LJubljana, dne 5. julija 1940.
Globoko žalujoči: LEOPOLD in LUDVIK, sinova; HELENA, hči; JANKO in ANICA, vnuka.
Krajevne zastopnike
sposobne in agllne, sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
Pekovski pomočnik
trezen, vsestransko izurjen, se sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Marljiv« št. 9898.	b
Sodarji!
Nujno potrebujem 60 so-darskih pomočnikov. Stalno delo. Franjo Kralj, Jastrebarsko	(b
Kuharico
zmožno in samostojno — sprejme za takoj kolodvorska restavracija. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro ln stalno mesto« št. 9866.
Kuharica
se sprejme za večje gospodinjstvo in podjetje v hrvatski provinci. Plača dobra, elektrika in vodovod v hiši, mesto stalno. Ponudbe na Marija Petr, Rogaška. Slatina, zdraviliški dom »StirlaL soba 29.
rJTTfffnfl
SMnnHElHKSflnHBHHINHHB
Najugodnejši nakup
moSklb oblek nudi Presker, Bv. Petra o. 1«, LJubljana. ~
Otroški kotiček
Ročni voz
na štiri kolesa, rabljen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9825.
Po toči zvoniti
ali po nakupu so kesatl, je prepozno ! Kolesa prvovrstnih znamk nudi po reklamnih cenah trgovina Franc Podobnik, Rudnik — Ljubljana (poleg gasil. doma). Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. 1
ZAČARANI GOZD
(221) A jo že ima. Tako bi rada, da bi glavni kuhar palčkov bil tukaj! S to željo v srcu je zapiskala na piščalko.
(222) In Hip! Že je stal mali mo-žiček pri njej. »Ali si me klicala, Ančka?« je rekel. »Sem že tukaj. Kaj bi rada?« »Ah, kako sem vesela,« je vzkliknila Ančka in od veselja poskočila. »Najprej bi bilo dobro, da sneš bonbonček iz Rle-čeličkove škatljice, ker si tako majčken. Potem bova vsaj enaka.
i-jTrnrnl Inserirajte v »Slovencu"!

Gumbnlce, gumbe, pilse,
monograme, entel, ažur fino iD hitro izvrši
Matek & MikeS
Ljubljana. FranfUkanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Hišo, delavnico
ln njivo, ob drž. cesti, B minut od žel. postaje — prodam na prostovoljni javni dražbi v nedeljo, dne 7. julija. - Ana Ceh, Ponikve pri Trebnjem.
Enostanovanjsko hišo
z malim zemljiščem med drž. cesto in železnico na Rodici 42 pri Domžalah, naprodaj. Pojasnila v hiši. (p
Stanoianja
IŠČEJO:
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, najraje v vlit v šempetrskem predmestju, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Reden plačnik« 9902.
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
komfortno, središče mesta, sončno, s kabinetom in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Komfortno dvosobno« št. 9913.
Izjava
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Marija ali kdor koli na moje ime. Grilj Rudolf zvanlčnik, Galjevica
m
Oglaševanje v službenem spiska tvrdk razstavljujočih na dunajskem sejmu
„Amtlicfiic$ Aussfellungsvcrzeiclinis der Wiener iiesse"
predstavlja neprecenljivo možnost sklepanja novih poslovnih zvez. — Zaradi zvišane naklade in stalnega napredovanja je postal ta katalog
nenadomestljiv gospodarski adresar. Pozivajo se interesenti, da se ob prihodnjem jesenskem dunajskem sejmu 1940 okoristijo s to izredno reklamno možnostjo in da pravočasno naroče uvrstitev svojega oglasa. — Sprejemanje inseratov se zaključi
sredi julija.
Pobližnja pojasnila daje in oglasna naročila sprejema:
Častni zastopnik dunajskega sejma za banovino Hrvatsko in Dravsko banovino: dir. JOSIP KULHANEK, Zagreb, Ilica 9 — telef. 24-307.
DNE B. JULIJA 1940 ZJUTRAJ SO UMRLI NASA DOBRA MAMA, GOSPA
HELENA PANCE
VDOVA PO STROJEVODJI DRŽ. ŽELEZNIC
POGREB BO V SOBOTO, 6. JULIJA, OB POL ŠESTIH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI LJUBLJANA - GLINCE, TRŽAŠKA CESTA 70, NA VIŠKO POKOPALIŠČE
LJUBLJANA - VIC, DNE B. JULIJA 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
E. Claes:
28
Pokojni župnik Kampens
Prišel je večer in prišla je noč, okoli desetih pa je prišel še Fideel čut. Toda, ko je okrog polnoči prišla Rozala jiogledat, je trdo spal jx>-log postelje. Oh, Fideel tudi ni bil -eč mlad! Spravila ga je v pritličje, spat na župnikovo zofo in ostala sama v sobi.
Tako je torej sedela Rozala to zadnjo tužno noč, štela ure in minute, prebirala jagode svojega rožnega venca. Od časa do ča«a je res nekoliko znkinkala, zaspala pa le ni. Vsak vzdih in vsak gib gospoda župnika je slišala, mu jHidala j>ožirček vode, zrahljala vzglavje, pa zopet sedla in molila češčenamurije. Zakaj je prav za j>rav molila, sama ni vedela. Da bi gosjiod žujmik še ozdravil?... Du bi prišel v nebesa?... Gospod župnik je bil pri koncu, to ie dobro videla; in v nebesa bo gotovo prišel, kilo bi potem sploh prišel, če on ne? Vendar je kar jnolfla, ker je to edino, kar človek more storiti y takih trenukih.
In kar med molitvijo je mislila, dobra stara dušica, na vsa leta, ki jih ie preživela v žup-nišču pri gospodu župniku. Mislila je «e n;i tiste čase, ko je bila v sirotišnici, ko je služila pri nunah in j>otem, ko je prišla sem. Ne, ne sme se pritoževati, jjila je srečna, zahvaliti mora 'ljubega Gospoda za vso Njegovo dobrotijivost. Mislila je na leta, ko je bil gospod župnik še v polnem cvetu, tako lep in pravi duhovnik, kakršnih je malo najti; in kuko jo je včasih mučil radi onegu modrega krila, ki je bilo nekoliko preširoko in prekratko in radi tistega jx)krivala, ki se ji še sedaj zdi najlepše, '.oda to je bilo vse le iz prijateljstva, saj je dobro vedela. In če sedaj gospod /u|>nik umrje, bo zopet ostala čisto sama na svetu, zopet sirota. Njen brat že nekaj let sem leži na jjokopilišču,
drugega sorodstva pa nima. Da bi drugo službo iskala? Ne, to je ne veseli več in tudi prestara je že jjostala, ne bi se mogla več navaditi novih razmer, šla bo kam v kako tako ustanovo in za hrano (»omagala pri delu... svetu Marija, mati božja, prosi za nas grešnike...
Ura je odbila štiri na cerkvenem stolpu, fx)tem pa še spodaj na hodniku. Rozala se je j>restrašila, ker so udarci tako svojevrstno zveneli. Skozi zavese pri oknu je videl« prve obrise zgodnjega jutra. Ugasnila je svetilko.
Tedaj je v sivotemni tišini sobe postalo nenadoma tako čudovito tuje, da je Rozali postajalo tesno pri srcu in se je začelu ozirati okrog sebe. Prav tako je bilo, kot bi se nekje za njenim hrbtom nekaj čisto narahlo priplazilo v sobo.
»Roznla!«
Župnikov glas je bil tako tih in nizek, da se je morala skloniti čez j»osteljo, da bi ga bolje slišala. Oči je imel za|>rte.
»Rozala, nekaj slišim.«
»Res, gospod župnik?... Kaj pa slišite?«
>Ptičke, Rozala ... same ptičke.«
»Grem jx>gledat, gospod župnik.«
Sla je k oknu, privzdignila konček zavese in [»ogledala ven.
»Gospod župnik, res je... iam čez na strehi sedita dva vrabca.«
»Ampak jaz ne slišim vrabcev, Rozala...«
»Kaj pa slišite, gospod župnik?«
»Slavčlce, Rozala... čisto same slavčke...«
Rozalo je obšel velik strah, kajti spoznala je, d« je prišla /.upnikova zadnja ura in vedela je. sedaj je vedela za gotovo, da je v sobi še nekdo; na drugi strani postelje njenega dobrega gosjjodarja stoji in prej se ne bo odstranil, dokler ne jioloži svoje mrzle roke na srce go-spida župnika Mraz jo je spreletcl in tako brez moči se je čutila, kot otrnk pred nečem velikim, ki so dviga nad človekom: pred nečem, ki je iz večnosti, iz Boga samega. Hotela je po-
klicati Fideela, ki je spodaj tako mirno spal, pa ni mogla.
»Rozala ...!«
»Da, gospod župnik!«
»Vse vino moraš razdajati siromakom... denurja pa nič ni, Rozala.«
»Vem dobro, gospod župnik.«
»Vse drugo je tvoje, punca.«
»Hvala, gosjiod župnik.«
»Ves čas si bila zelo dobra zame, to bom jKJvedal ljubemu GosjK^du.«
»Tako rada sem vse storila, gospod župnik, tako rada .. .«
Svoje uho je morala pritisniti gospodu Kampensu skoro na usta. tako tiho je šepetal. Nato je za trenutek leža! mirno, desnica mu je podršavala jx> rjuhi gor in dol in nenadoma je rekel z globokim vzdihom:
»Sami ptički., satni ptički...«
Župnik Kampens je bil mrtev.
Zvonovi se oglašajo čez vas in čez polje in naznanjajo velikim in malim in sploh vsem, du je gosjiod župnik umrl. Ljudje jrostajajo j>o potih na polja, obračajo glave proti glasu zvonov, se odkrivajo, pokrižavajo in molijo.
V svoji delavnici stoji ob stiugnlni mizi Žef Leirs. Izbral je najlepše in najmočnejše deske, kar jih je imel in seaaj dela krsto za jiokojne-ga gospoda Kampensa.
Od časa do časa obstane in gleda zamišljeno in bolestno čez trg pred cerkvijo. Sonce veličastno sije na košate vrhove lip, ptički žv-gole in jjojejo, otroci se igrajo v senci ... Ah, in Žef Leirs misli samo nu ranjkega župnika Kampensa!
Nikdar več ga ne bo videl sprehajati se pred cerkvijo in moliti brevir, nič več ne bo videl kimati njegovo le|x> belo glavo in tudi sum ne bo nikdar več pel zanj . . Ah, ne!
Strugal je in v deske krste je vstrugal vso
tugo ljudi iz vasi in vso bolečino in praznoto svojega srca. Strugal je in vstrugal lep majski dan in petje ptičic in glasove otrok in vonj li-jiovega cvetja, pa tudi žalostni glas zvonov. Strugal je in vstrugal vse modre in prijateljske besede župnika Kampersa, kar si jih je zapomnil in vse spomine na ženitnino na Kani, na svinjake in telečje jasli in predvsem veliko in toplo naklonjenost, ki jo je v svojem srcu imel do župnika Kampensa in, ki je tičala tako trdno v njem, kot železni drogovi v obokih njegove hiše.
F, j ... da... glej tisto mokro pegico na belem lesu — solza, ki je kanila. Žef Leirsu iz oči, in še ena. še ena in še in ... svojih lastnih rok ni več videl skozi mokrino svojih oči.
Stružil je in je vstružil še svoje solze v les, iz katerega je delal krsto za ranjkega župnika Kumpensa.
«
Taki so lepi spomini, ki sem jih še ohranil na pokojnega gospoda Kam|iensa pa bi še lahko na dolgo in široko pripovedoval o njem. Z ljudmi iz naše vosi se še večkrat razgovarjam o prejšnjih časih in vsak ve povedati kaj novega Žef Leirs —• živi še sedaj — ne more slišati imenu župnika Kampensa, ne da bi takoj pripomnil: »Tako dobrih ljudi ni danes več na svetu ...«
Morda je res... jaz ne vem Nekaj pa vera. Rosnod župnik, nekaj pa čisto za gotovo vem: če bi bil jaz, recimo, župnik in bi stal na naši prižnici. pa bi, na primer, molil litanije vseli svetnikov, — tedaj mislim, da hi čisto brez skrbi dostavil tam nekje za sv. Bernardom ali sv. Rokom: »Sveti gosjiod Kampens ... in vem. prav dobro vem, da bi vsi ljudje iz naše fure. slišite, vsi ljudje bi odgovorili: Prosi za nas.
KONEC.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Jože Krampi
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: vttor Ceniit