Ëas razprodaj IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI©TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Vladimir VaupotiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Nino MaletiË (EGS-RI Maribor), Drago Skornpek (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre GRAFI»NA PRIPRAVA ADA GRAF d.o.o. Ljubljana je vpisan v register casopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23192 šteje NAS STIK med izdelke informativnega znacaja. NAS STIK je brezplacen. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja številka Našega stika izide 29. februarja 2000. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. februarja 2000. anuar je æe tradicionalno tisti mesec, ko se trgovci odloËajo za pospravljanje svojih skladipË. Tako nas iz vseh izloæb mamijo velikanski napisi s sporoËili o velikih popustih, ugodnih nakupih in sploh æivljenjskih priloænostih, pri Ëemer pa trgovci najraje zamolËijo, da gre dejansko za ostanke, za modele in blago, ki jim ga v redni prodaji ni uspelo prodati in se ga zaradi zastarelosti preprosto ne splaËa veË hraniti ter Ëakati bitnega kupca in ugodnejpo prodajno priloænost. Skratka, razprodaje bi lahko oznaËili tudi kot zadnji poskus trgovcev, da iz zalog oziroma svojih zgrepenih poslovnih odloËitev iztisnejo vsaj toliko, da pokrijejo minimalne poslovne stropke. In glej ga vraga, ravno v tem ponovoletnem obdobju razprodaj, se je pojavila za elektrogospodarstvo nadvse zanimiva novica o spremembi vladne odloËitve o prodaji dræavnega premoæenja pooblapËenim investicijskim druæbam za zapolnitev certifikatne luknje. Bistvo omenjene novice je bilo, da se je vlada po vnoviËnem pregledu svojega premoæenja odloËila, da deleæ, namenjen pidom, poveËa, pri Ëemer je pe ugotovila, da se je pri pripravi prvotnega seznama nekoliko uptela. Sprva doloËeno razmerje med deleæi proizvodnih in distribucijskih podjetij naj bi namreË preveË oviralo izvajanje sprejete privatizacijske politike na podroËju elektrogospodarstva, tako da je v vladi padla odloËitev, da v drugi inaËici raje predlaga poveËanje deleæa proizvodnih podjetij in zmanjpanje deleæa distribucije. Ali, Ëe omenjeni podatek pogledamo v luËi konkretnih ptevilk, deleæ petih distribucijskih podjetij se je s prvotno naËrtovanih 31 milijard 458 milijonov zmanjpal na 17 milijard 233 milijonov tolarjev, deleæ termo in hidroelektrarn pa je z 9 milijard 983 milijonov narasel na 25 milijard 956 milijonov tolarjev. S tem manevrom naj bi se vrednost dræavnega premoæenja, namenjenega privatizacijski luknji, poveËala za 1,6 milijarde tolarjev, hkrati pa naj bi ministrstvo za gospodarske dejavnosti dobilo moænost, da med bodoËe lastnike elektrogospodarskih podjetij vendarle vkljuËi tudi kakpnega stratepkega partnerja. Tako naj bi dobili vsi. Pidi veË premoæenja, dræava pa se repila veËjega deleæa oËitno manj perspektivnih podjetij. Tako rekoË idealno, Ëe ne bi hkrati obstajal grenak priokus upoptevanja vseh naËel razprodaj. ISSN 1408-9548 www.eles.si 1 2278 tema meseca Zanimivih DOGODKOV TUDI LANI NI MANJKALO V elektrogospodarstvu nikoli ni dolgËas, saj za pestrost skrbi bodisi narava s svojimi negativnimi preseneËenji bodisi lastnik, ki s takpnimi in drugaËnimi ukrepi mepa gospodarske tokove v elektroenergetskih podjetjih. Leto 1999 pa je bilo pe posebej zanimivo zato, ker je v elektrogospodarstvo vneslo pojme træne ekonomije. L eto, ki se je pravkar konËalo, bi lahko v elektrogospodarstvu oznaËili za enega prelomnejpih, saj je 19. februarja 1999 v Evropi zaËela veljati direktiva o vzpostavljanju skupnega trga z elektriËno energijo, s Ëimer se je zaËel obpiren proces odpiranja energetskega trga. Na podlagi evropskih smernic je bil nato po veËletnih razpravah 16. septembra v dræavnem zboru sprejet tudi novi slovenski energetski zakon, ki je dosedanje odnose v elektrogospodarstvu postavil na glavo in bo vsaj v zaËetku zagotovo povzroËal tudi neprijetne glavobole. Skratka, leto 1999 lahko upra-viËeno oznaËimo kot leto, ko je ev- ropska in z njo slovenska energetika doæivela preobrat in bila prisiljena vstopiti v bolj tvegan svet ponudbe in povprapevanja. Prvi odmevi po odprtju evropskega trga z elektriËno energijo so bili za kupce pozitivni, saj so se cene elektriËne energije ob-Ëutno zniæale. Nekaj dræav oziroma Velika Britanija, NemËija in skandinavske dræave so svoj trg æe prvo leto odprle v celoti, v povpreËju pa se je trg z elektriËno energijo v Evropski uniji odprl æe za 60 odstotkov porabnikov, pri Ëemer so v ospredju predvsem industrijski porabniki. Nove razmere so v Evropi sproæile tudi cel kup sprememb, od prestrukturiranja 2 in zdruæevanja velikih energetskih podjetij z namenom zmanjpevanja stropkov in poveËanja konkurenË-nosti, pirjenja dejavnosti elektroenergetskih podjetij, zlasti na komunikacijsko podroËje, do nastajanja novih energetskih poklicev in odpiranja specializiranih borz. Omenjene spremembe bodo zagotovo imele vpliv tudi na prihodnja dogajanja v slovenski elektroenergetiki, kjer naj bi notranji trg odprli æe prihodnje leto, popolnoma pa leta 2003. V tem Ëasu je treba pripraviti vrsto podzakonskih aktov, ustanoviti nove organe in organizacije ter zagotoviti pogoje za enakopraven spopad napih podjetij na evropskem trgu. Ta so se zaradi ptevilnih nerepenih finanËnih vprapanj iz preteklosti in poslediËno premajhnih vlaganjih v minulih letih znapla v precej neugodnem izho-dipËnem poloæaju, ki ga pe poslabpuje dejstvo, da je bil slovenski elektroenergetski sistem grajen v povsem drugaËnih razmerah in za druge potrebe. Do kako obseænih organizacijskih in drugaËnih sprememb bo pravzaprav priplo, bo treba poËakati pe nekaj mesecev, æe zdaj pa je mogoËe napovedati, da pozitivne plati odpiranja trga pri nas ne bodo tako izrazite kot v tujini. V prvi vrsti tako ni mo-goËe priËakovati obËutnega zniæanja cen elektriËne energije, ker so te bile æe v minulih desetih letih v primerjavi z evropskimi precej niæje, po drugi strani pa trgovanje z elektriko na odprtem trgu postavlja tudi nove tehniËne zahteve ter stropke, povezane z zanesljivostjo dobave, potrebnimi rezervami in tveganji, prenapa s sistema na kupce. Eles je tudi lani pripravil tradicionalno novoletno novinarsko konferenco, ki je bila zelo dobro obiskana, saj so se je udeleæili predstavniki vseh osrednjih tiskanih in elektronskih medijev. Osrednja pozornost je bila namenjena nadaljevanju prenove RTP KleËe in nekaterim najveËjim Elesovim investicijam v letu 2000, Ëeprav so novinarji veliko vprapanj zastavljali tudi v zvezi s cenami elektriËne energije in repevanjem problematike, povezane z jedrsko elektrarno Krpko. LETO REALNEGA PADCA CEN ELEKTRI»NE ENERGIJE Glede na to, da je tudi v letu 1999 bil temeljni poslovni dokument elektroenergetska bilanca in na njej oblikovan vrednostni plan, je seveda zelo zanimivo tudi gibanje cene elek-triËne energije. Splopna ugotovitev je, da smo tudi lani ostali praznih rok, saj se je gospodarski poloæaj elektroenergetskih podjetij pe poslab-pal, ptevilke pa celo namesto realne rasti izkazujejo realni padec cen. Na podroËje cen elektriËne energije je vlada v letu 1999 posegla petkrat, in sicer najprej posredno z uvedbo davka na dodano vrednost in spre-mljajoËo uredbo o doloËitvi najvipjih cen ter nato pe s sklepom o zniæanju cen za Slovenske æelezarne. Omenjeni ukrepi so s 1. julijem raven cen elektriËne energije zniæali za 7,8 odstotka. Vsi nadaljnji poskusi elek- trogospodarstva, da bi dosegli deklarirano realno rast cen, so bili veË ali manj neuspepni, saj je vlada cene prviË popravila pele 11. oktobra, ko je povipala tarifne postavke za prodajo elektriËne energije za gospodinjstva za 4 odstotke, za vse druge uporabnike pa za 3,8 odstotka, in nato pe drugiË 24. decembra, ko je dodatno povipala ceno zgolj gospodinjstvom za 2 odstotka. Z vsemi na-ptetimi spremembami je bil celoletni izkupiËek v letu 1999 dejstvo, da je po zadnji decembrski podraæitvi raven povpreËne prodajne cene elek-triËne energije konËnim uporabnikom v Sloveniji dosegla slabih 12 tolarjev za kilovatno uro oziroma je bila kar za 3,6 odstotka niæja od tiste, ki je veljala na zaËetku leta 1999. Glede na napovedano odprtje energetskega trga so zanimive tudi primerjave domaËih z evropskimi cenami, ki kaæejo, da raven cene za gospodinjstva od evropskega povpreËja pe vedno zaostaja za dobre ptiri tolar- je ali za 26,6 odstotka, medtem ko je raven cene za industrijo niæja za pri-bliæno tolar oziroma 9,5 odstotka. ELES V PRIPRAVAH NA SPREMEMBE »eprav Elektro - Sloveniji lani ni v celoti uspelo uresniËiti vseh æelja, povezanih z dograditvijo slovenskega prenosnega omreæja, so vendarle bili doseæeni vsi cilji iz gospodarskega naËrta. Med pomembnejpe dogodke v letu 1999 lahko tako ptejemo zgraditev edinega novega prenosnega daljnovoda, in sicer 11-kilometr-skega odseka 110 kV daljnovoda Podlog - Mozirje, nadaljevanje gradnje optiËne avtoceste in povezavo Elesovega optiËnega telekomunikacijskega omreæja s tujino, uspepno konËano tretjo fazo prenove RTP KleËe in nujnih vzdræevalnih in po-sodobitvenih posegov v nekaterih drugih razdelilno transformatorskih postajah, uspepno izpeljano prenovo Konec maja 1999 je v Rogapki Slatini potekala æe Ëetrta konferenca slovenskih elektroenergetikov, katere vsebina je bila tokrat v prvi vrsti namenjena odpiranju evropskega trga z elektriËno energijo in priËakovanim spremembam v slovenskem prostoru. Lanska pomlad je prinesla spremembe tudi na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, saj je dotedanjega ministra Metoda Dragonjo, ki se je vrnil v Lek, maja zamenjala dr. Tea Petrin. Z njo je na ministrstvo pripla pomlajena ekipa sodelavcev, med katerimi je bil tudi novi dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob. 3 tema meseca Po slavnostnem zaËetku vrtanja tunela za HE Plave II je nepredvidena geolopka sestava hribine hitro ustavila napredovanje stroja TBM. 4 raËunalnipke opreme in naprav, povezano z raËunalnipkim prehodom v leto 2000, in ne nazadnje nadaljevanje dograditve in posodabljanje re-publipkega centra vodenja, ki naj bi æe letos nase prevzel tudi izvajanje nekaterih novih funkcij, povezanih z zahtevami energetskega zakona. Pri tem gre pe posebej poudariti, da je Eles konec leta 1999 svoje dosedanje poslovanje kronal tudi s prejemom mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001, ki bo podjetju zagotovo olajpal tudi poslovanje na odprtem energetskem trgu. DRAVSKE ELEKTRARNE PRED KONCEM PRENOVE Po zaËetnih zapletih z dobavami turbin iz Litostroja je delo pri prenovi treh dravskih elektrarn Mariborskega otoka, Vuzenice in Dravograda lani potekalo po predvidenih naËrtih in brez teæav. Tako naj bi se prva faza prenove letos konËala, s Ëimer bodo poleg novih zanesljivej-pih naprav v Dravskih elektrarnah pridobili pe tretjino veË instalirane moËi. Po naËrtih je lani potekala tudi zamenjava telekomunikacijske in druge opreme, tako da je v celoti zaæivel prenovljen in temeljito po- sodobljen center vodenja dravske verige elektrarn. V Mariboru so konec minulega leta dobili tudi odobritev nadaljevanja prenove preostalih dveh elektrarn, s Ëimer naj bi se æe letos zaËela konkretnejpa pripravljalna dela za zamenjavo dotrajane opreme v hidroelektrarnah Vuhred in Oæbalt. Dela naj bi konËali do konca leta 2004, potrebnih okrog 140 milijonov mark pa naj bi tokrat zagotovili iz lastnih finanËnih virov. PO ©TIRIH LETIH REMONT NAJVE»JEGA BLOKA TE ©O©TANJ Po ptirih letih je lani ponovno pripel na vrsto za obseænejpi remont naj-veËji 325 MW blok TE ©optanj, ki je do lanskega poletja v dvajsetih letih obratoval veË kot 160.000 obratovalnih ur. Daljpi remont je bil potreben, ker so v termoelektrarni hkrati opravili na njem vse tiste posege, ki so povezani z gradnjo Ëistilne naprave. Med temi deli so bila zamenjava elektrofiltrov in vlek ventilatorja ter prikljuËitev kanalov dimnih plinov. Ker bi se æivljenjska doba bloku poËasi iztekla, je pa v dobri kondiciji, so opravili na njem veË del iz programa podaljpanja dobe trajan- ja in preiskav materialov. Remontnih del je bil v jeseni deleæen pe tretji blok. Dela na postavitvi raæveplalne naprave petega bloka so Ëez leto tekla veË ali manj po naËrtih. Krajpo zamudo pri izdelavi loput so izvajalci del nadoknadili s pospepitvijo del. Do konca leta so porabili za naloæbo 11 milijard tolarjev od 16 milijard, kolikor znapa predraËunska vrednost te naloæbe. V takem sorazmerju je opravljeno tudi delo na objektu. Proti koncu leta je imel glavni pogonski objekt æe streho in so v njem lahko zaËeli montaæna dela. OPREMA ZA PLINSKI ELEKTRARNI ÆE V TE BRESTANICA Sredi lanskega aprila je direktor TE Brestanica podpisal pogodbo o dol-goroËnem financiranju gradnje obeh plinskih blokov v vipini 83 milijonov pvicarskih frankov s predstavniki konzorcija 16 bank. Takoj operativni kredit so namenili financiranju opreme, ki jo je dobavil ABB. Podpis pogodbe je omogoËil, da bosta turbini lahko zaËeli sredi letopnjega leta poiskusno obratovati. Tudi dela na gradbipËu kaæejo tako. Jeseni so imeli konËana gradbena dela in so zaËeli z inptalacijami. V zaËetku jeseni so imeli v Brestanici generatorja, transformatorje in obe turbini, ki so ju prepeljali iz koprske luke s posebnim vozilom. ©e najveËja bojazen, da objekt ne bi bil dokonËan v roku, je zagotovitev 12 milijonov mark, ki jih potrebujejo letos in jih ni v predlogu proraËuna, TEB pa sama ni veË kreditno sposobna za najetje pe tega kredita. PREVOZ UPARJALNIKOV NEK, DOGODEK LETA Konec marca so zaËeli v Krpkem mesec in pol dolg lanski letni remont. Dolæino remonta je narekovala zahteva Uprave RS za jedrsko varnost, da odpro reaktorsko Ërpalko. Marec je bil tudi mesec prve redne seje poslovnega odbora NEK v slovenski sestavi, ker se hrvapki del ni odzval vabilu. Ker bi po uredbi morala oba kupca skleniti z elektrarno kupoprodajno pogodbo, HEP pa tega ni storil, je po naroËilu ustanovitelja Eles prevzel tudi drugo polovico proizve- denih kWh in jo skozi leto prodajal na prostem trgu doma in v tujini po trænih cenah. Lanski junij je pomenil za NEK dvokratno zaustavitev. PrviË je priplo do samodejne zaustavitve enote zaradi odpovedi glavnega regulacijskega ventila za uravnavanje ravni napajalne vode v uparjalniku. Po treh dneh je bila elektrarna ponovno na mreæi. PonoËi 15. junija pa so operaterji zaËeli zniæevati njeno moË in jo zatem zaustavili zaradi pu-pËanja sistema visokotlaËnega olja turbine zaradi staranja opreme. Po enem dnevu, ko je bilo pupËanje odpravljeno, je bila elektrarna ponovno v omreæju. Zadnji julijski dan je bila v Krpkem druga redna seja poslovnega odbora. Glede na izgubo elektrarne iz leta prej, ki sta jo po uredbi o ustanovitvi NEK dolæna poravnati ustanovitelja, je poslovni odbor predlagal slovenski vladi in skuppËini NEK, da se vloæe-na sredstva HEP-a zniæajo za 21 milijard tolarjev, kolikor znapajo izgube na njihovi strani do konca leta 1998. Najbolj odmeven dogodek NEK in med najodmevnejpimi lanskimi dogodki v dræavi je bil prevoz obeh uparjalnikov iz luke Koper do Krpke-ga, ki je trajal od konca avgusta do srede septembra. Dvoletne priprave na prevoz so bile natanËne in niso dopustile preseneËenj. Nekaj teæav je bilo le 1. septembra, ko so se na uparjalnik na poËivalipËu na Razdrtem priklenili posamezni Ëlani organizacije Greenpeace. Dragoceni tovor zdaj prilagajajo za samo fiziËno vgradnjo med letopnjim remontom v zaËasnem skladipËu, ki so ga zgradili lani. Poleg te zgradbe je lani zrasla na dvoripËu NEK tudi zgradba za simulator. PO NEUSPELEM REFERENDUMU NOV ZAKON ZA SANACIJO TET 2 V zaËetku januarja je bil ljudski referendum o naËinu financiranja graditve TET 3, ki bi po letu 2004 nadomestila obstojeËi 125 MW blok. Dobra petina volilnih udele-æencev je z 78 odstotki proti predla- Izid referenduma je pomenil konec idej o TET 3 in zaËetek dela na sanaciji obstojeËe TET 2, zakar naj bi parlament letos sprejel ustrezen zakon. Konec avgusta in v septembru so vlaËilci avstrijskega Felbermayerja dvakrat prepeljali 224 kilometrsko razdaljo od Kopra do Krpkega, obakrat natovorjeni s 343 ton teækim in 20 metrov dolgim uparjalnikom. Prevoz stoletja je uspel brez veËjih zapletov. 5 tema meseca Na sejah upravnega odbora Zdruæenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije so v letu 1999 najveË pozornosti namenili problematiki poslovanja podjetij v elektrogospodarstvu in premogovniptvu, pripravam nove energetske zakonodaje in problematiki odpiranja trga z elektriËno energijo. 6 gani repitvi zaËasno ustavila graditev nove enote v TE Trbovlje. Na podlagi predloga dræavnega zbora vladi so MGD, Rudnik Trbovlje Hrastnik in TE Trbovlje izdelali informacijo o posledicah take odloËitve. Rezultat analiz je pokazal, da je revitalizacija obstojeËe TET in zapiranje rudnika po letu 2015 po neuspelem predlogu za TET 3 edina sprejemljiva moæ-nost za Zasavje. Te ugotovitve so bile podlaga za izdajo novega osnutka zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekolopki sanaciji TET 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, ki je pel pe pred poletjem v skuppËinsko obravnavo in Ëaka na dokonËno obravnavo. Poletni dvo- in polmeseËni letni remont drugega bloka v TET je bil namenjen poleg redni negi tudi zamenjavi grelnika vode in komor ter kolen parovoda, kar je pomenilo zamenjavo 320 ton ocevja. Poleg tipiËnih remontnih del so zaustavitev enote izkoristili za vrsto meritev, ki jim bodo priple prav pri kakovostni izdelavi programa revitalizacije enote. Kljub obseænemu programu je bil lanski remont prviË konËan pred-Ëasno in 14. septembra je 31 let star blok dosegel 100 MW moË na pragu, kar je najveËja dosedanja po-vpreËna urna dnevna moË. V PRI»AKOVANJU ODLO»ITVE ZA NOVO ENOTO V TE-TOL Poleg lanske najveËje naloæbe v TE-TOL, postavitve novega oklopljene- ga stikališca, je težišce razvoja tega objekta usmerjeno v postavitev nove enote. Študije so pokazale, da je naložba v do 200 MW enoto v Mostah smotrna, med drugim tudi zaradi že zgrajenih objektov, in ugodna tako za vršno kot trapezno obratovanje ali za obratovanje v sekundarni regulaciji frekvence EES, in lahko zaradi ekonomike obratovanja v sistemu nadomesti posamezne dražje objekte. Mesto kot manjšinski lastnik se z investicijo strinja. Na potezi je še MGD. Vecjega obsega del in daljše zaustavitve je bil letos poleti deležen turbo-agregat 2, ki je po 30 letih obratovanja na koncu svoje življenjske dobe, saj so na njegovem ohišju našli razpoke, tako da je bilo treba ohišje zamenjati. Za nadaljnje stabilnejše obratovanje TE-TOL so opravili tudi revitalizacijo sisitema vodenja, meritev in zašcite pri termicni pripravi vode za celo termoelektrarno-toplarno. SESTAVA HRIBINE ZA TUNEL PRESENETILA SENG Lanski april pomeni mejnik pri gradnji obeh novih elektrarn na soci. V vasi Ložice pri Desklah je pospre-mljen s priložnostno slovesnostjo zagrizel v hribino stroj TBM, ki naj bi najprej izkopal šestkilometrski dovodni tunel za HE Plave II in nato še štirikilometrskega za HE Doblar II. Po prvotnih nacrtih naj bi bil tunel za HE Plave zgrajen v sedmih do osmih mesecih, vendar pa je hribina že kmalu pokazala pravi obraz in delo s strojem TBM je bilo zacasno zaustavljeno. Proti koncu leta je stroj postopno zacel dobivati vse vecjo vlogo in do konca leta izkopal nekaj vec kot en kilometer dovodnega tunela. Druga gradbena dela na obeh gradbišcih so potekala skladno z nacrti, vendar pa se je proti koncu leta zacelo zatikati pri dobavi hidro-mehanske opreme, zaradi stecaja mariborske Metalne. Z izbiro novega dobavitelja so problem že rešili. Med vecja lanska remontna dela pri obstojecih elektrarnah na Soci kaže omeniti vec kot polletno obnovo drugega, 60 let starega, agregata HE Plave. Obnova je med drugim omogocila daljinsko vodenje še zadnje hidorelektrarne pri SENG. DISTRIBUCIJA V ZNAMENJU PRIPRAV NA TRŽNE RAZMERE V letu 1999 so se tudi v slovenski elektrodistribuciji zgodili številni poslovni dogodki. V izboru smo zajeli le delcek pestrega dogajanja, s poudarkom na nekaterih pomembnejših temah, o katerih smo v našem glasilu podrobneje porocali. Leto 1999 se je v distribuciji odvijalo predvsem v znamenju priprav na odpiranje trga z elektricno energijo. Kot so januarja 1999 opozorili v vodstvu Gospodarskega interesnega združenja distribucije elektricne energije, je nepokrivanje amortizacije še vedno eden kljucnih problemov v poslovanju distribucijskih podjetij in poglavitni vzrok za izgube. Problem je v tem, da je amortizacija, ki je obracunana po racunovodskih standardih, previsoka, da bi jo lahko v distribuciji pokrili iz prihodka. Ceprav so o tem veckrat razpravljali na skupšcini GIZ-a in Ministrstvu za gospodarske dejavnosti posredovali vrsto pobud, predlogov in sklepov, ostaja ta problem nerešen in se vlece iz leta v leto. To pa seveda zelo zmanjšuje možnosti za reševanje problema velike fizicne iztrošenosti elektrodistribucijskih naprav in visoke odpisanosti osnovnih sredstev. Zaradi izredno mocnega sneženja je februarja sneg povzrocil škodo na elektroenergetskih napravah Elesa, najhuje pa so bila prizadeta distribucijska omrežja na obmocjih vseh petih elektrodistribucijskih podjetij. Po prvih grobih ocenah so snežne obloge in padajoce drevje na srednje Lani se je vodstvo Elektro Ljubljane sreËalo z Viko PotoËnik, æupanjo Mestne obËine Ljubljana. Na sreËanju so se pogovarjali o moænostih za izboljpanje energetske oskrbe Ljubljane in o pripravah na odpiranje trga z elektriËno energijo. Na mednarodni konferenci energetskih sindikatov v Mariboru sta Franc Dolar, predsednik Sindikata dejavnosti energetike, in Jean-Pierre Klapuch, namestnik generalnega sekretarja Evropske federacije delavcev rudarstva, kemije in energetike, poudarila potrebo po skupnem prizadevanju energetskih sindikatov za izboljpanje odnosov v okviru socialnega partnerstva. in nizkonapetostnem omreæju po-vzroËile kar za milijardo 250 milijonov tolarjev pkode. Po prvi sanaciji in zagotovitvi nemotene oskrbe so v naslednjih mesecih v distribucijskih podjetjih nadaljevali obnovo omreæij. Po dolgem Ëasu so februarja v elektrodistribuciji konËno zvedeli za vsa imena direktorjev, ki jih je vlada imenovala: Ludvig Sotopek, Elektro Ljubljana, ©tefan Lutar, Elektro Maribor, Peter PetroviË, Elektro Celje, mag. Drago ©tefe, Elektro Gorenjska in David ValentinËiË, Elek-tro Primorska. Kot so marca poudarili v vodstvu Elektro Ljubljane, je naloga javnega podjetja predvsem v aktiviranju vseh razpoloæljivih sposobnosti za obliko- vanje takih doloËil energetskega zakona, ki bodo omogoËila optimalno delovanje in razvoj podsistema elek-trodistribucije v organizacijskem, ekonomskem in tehniËnem pogledu. Menili so, da bi obvezno morali dopolniti vsebino predloga Nacionalnega energetskega programa z zahtevami distribucije. Aprila so po nekajmeseËni uporabi novega tarifnega sistema v distribucijskih podjetjih pripli do konkretnih spoznanj. Kljub kritikam odjemalcev (predvsem tistih, ki so jim bile odvzete nekatere bonitete) so distributerji poudarili, da je novi tarifni sistem pravilno usmerjen in sledi poglavitnemu cilju. Konec maja so predstavniki distribu- cijskih podjetij sodelovali na 4. konferenci slovenskih elektroenergetikov v Rogapki Slatini in z drugimi strokovnjaki izmenjali strokovne izkup-nje in mnenja glede priprav na odpiranje trga z elektriËno energijo. Sredi junija je Elektro Ljubljano obiskala æupanja Mestne obËine Ljubljana Vika PotoËnik z najoæjimi sodelavci. Pogovarjali so se o pereËih vprapanjih zanesljive oskrbe Ljubljane s kakovostno energijo in o pripravah na poslovanje v razmerah odprtega trga elektriËne energije. SkuppËina Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije je junija imenovala Ludviga Sotopka, direktorja delnipke druæbe Elektro Ljubljana, za novega predsednika zdru-æenja. Julija so predstavniki distribucije sodelovali na seji upravnega odbora Zdruæenja za energetiko pri GZS v ©optanju, kjer so predstavili nekatere temeljne ugotovitve ptudije EGS, r.i., o posledicah odpiranja energetskega trga v Sloveniji. V vodstvu Elektro Celja so avgusta predstavili temeljne cilje poslovne politike v prihodnjem obdobju. Kot so poudarili, se bodo glede na potrebe prilagajanja sodobnim razmeram in regulativi EU zavzemali za bolj uËinkovite repitve pri organiziranju EES. Septembra so distributerji predstavili pereËo problematiko pridobivanja lokacijske dokumentacije. Vodstva distribucijskih podjetjih æe vrsto let opozarjajo na teæavne razmere, vendar se na tem podroËju niË ne pre- 7 tema meseca proizvodnja in oskrba makne. Zadeve se pe naprej odvijajo izredno poËasi in birokratsko. To v bistvu pomeni zelo veliko oviro za normalno uresniËevanje investicijskih projektov. Konec septembra so se predstavniki distribucije udeleæili seje upravnega odbora Zdruæenja za energetiko pri GZS v Ljubljani, kjer so razpravljali o vplivu novega energetskega zakona na poloæaj in poslovanje energetskih podjetij. Kot so na seji poudarili, naj bi lastnik po konËanem postopku preoblikovanja zaËel s privatizacijo elektroenergetskih podjetij. Na privatizacijskem seznamu naj bi bila prva distribucija, kjer so robni pogoji æe znani. Oktobra so na seji skuppËine Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËne energije obravnavali doloËila energetskega zakona, ki se nanapajo na elektrodistribucij-sko dejavnost. Predstavniki distribucije so obravnavali poglavitne zahteve nove energetske zakonodaje. Energetski zakon regulira postopen prehod distribucijske dejavnosti iz dosedanjega monopolnega poloæaja v træne razmere izvajanja te dejavnosti. Odpiranje trga elektriËne energije bo potekalo v treh fazah. V vsaki od njih bodo morala distribucijska podjetja izpeljati zahtevne spremembe na podroËjih organiziranosti, izvajanja in razmejevanja tr-ænih od reguliranih dejavnosti. V strokovnih krogih distribucije so se novembra nadaljevale razprave o vplivih nove energetske zakonodaje. Sprejem energetskega zakona prinapa velike spremembe tudi za merilce elektriËne energije, ki se bodo morali v razmeroma kratkem Ëasu spopasti z novimi priloænostmi in tveganji pri uvajanju sodobnih sistemov za upravljanje z elektriko. Na poslovnem sreËanju v stari ljubljanski mestni elektrarni so decembra delnipki druæbi Elektro Ljubljana slovesno podelili certifikat kakovosti ISO 9001. Podjetje ga je prejelo za podroËje distribucije elektriËne energije, razvoja, obratovanja, vzdræevan-ja in gradnje elektroenergetskega omreæja ter za nakup in prodajo elektriËne energije. Sicer pa so decembra v vseh distribucijskih podjetjih namenili veliko pozornost raËunalnipkemu prehodu v leto 2000. Kot so povedali v vodstvu Elektro Primorske, so se zaËele priprave æe konec leta 1998 s po- drobnim popisom vseh naprav strojne in programske opreme. Podobno kot v drugih distribucijskih podjetjih so tudi v Elektro Gorenjski veËino tovrstne opreme pregledali in jo pravoËasno uskladili z zahtevanimi cilji pri prehodu v leto 2000. ŽIVAHNO TUDI V SAVSKIH ELEKTRARNAH LJUBLJANA V polemiËnih razpravah med zagovorniki in nasprotniki sanacije in doinptalacije HE Moste so predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana lani veËkrat predstavili tehtne argumente za obnovo objekta in gradnjo kompenzacijskega bazena. Kot so poudarili, je projekt HE Moste pomemben tako z vidika zagotavljanja regulacijske in rezervne moËi v elektroenergetskem sistemu, kot z vidika zagotavljanja okoljevarstvenih uËinkov. Projekt pomeni celovito energetsko, prostorsko in vodnogospodarsko repitev na tamkajpnjem obmoËju. Sanacija in doinptalacija HE Moste je smiselna le v predlagani zasnovi, torej z gradnjo kompenzacijskega bazena. V primeru tako imenovane niËelne opcije pa bo treba izvesti program razgradnje s stropki, ki presegajo sredstva za novogradnjo. Vendar bi ta odloËitev imela hude posledice tako z narodnogospodarskega kot okoljevarstvenega vidika, navsezadnje pa tudi z vidika proraËunske bilance. Vodstvo Savskih elektrarn Ljubljana je velik del prizadevanj zastavilo pe posebej v smeri priprav na podpis koncesijske pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Zaradi odprtih pogajalskih vprapanj med vlado in Savo, d.o.o., je bil rok za sklenitev te pogodbe veËkrat podaljpan. Kot je bilo priËakovati, so se najveËje teæave pojavile pri oblikovanju cene elektriËne energije iz teh elektrarn. Poleg teæav z omenjenimi projekti omenimo, da so lani v HE Moste uspepno obnovili agregat 4, ki je v celoti usposobljen za varno in zanesljivo obratovanje ter za daljinski nadzor in upravljanje iz centra vodenja SEL. Z obnovitvenimi deli so hkrati opravili tudi ekolopko sanacijo agregata. V Savskih elektrarnah Ljubljana so uresniËili tudi veË drugih nalog na podroËjih izboljpevanja obratovanja in vodenja elektrarn ter zmanjpevanja stropkov na vseh ravneh poslovanja. Precej po- zornosti so namenili tudi urejanju problematike varstva pri delu, doseganju veËje kakovosti in ekolopkim vprapanjem. SDE DEJAVNO NA DOMA»EM IN MEDNARODNEM PODRO»JU Med najbolj odmevne sindikalne dogodke v letu 1999 sodi 2. kongres Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije v Izlakah, na katerem so zaËrtali programske usmeritve in cilje do leta 2002. Zatem so se nadaljevale pe bolj intenzivne dejavnosti na podroËjih zagotavljanja in izvajanja sistema kolektivnih pogodb, zagotavljanja socialne varnosti in zaposlitvene perspektive, razvoja sindikalne organizacije in veËje uËinkovitosti ter sodelovanja z mednarodnimi energetskimi sindikati. Sindikalisti so namenili precej Ëasa in pozornosti pe zlasti problematiki premalo izplaËanih plaË v minulem obdobju (1991/92), vprapanju zaostajanja plaË v elektrogospodarstvu, repevanju pereËega poloæaja Rudnika Trbovlje Hrastnik in Termoelektrarne Trbovlje, iskanju ustreznih repitev za druæbo Nafta Lendava ter sodelovanju pri pripravi delovne in pokojninske zakonodaje. Med najbolj pomembnimi sindikalnimi dogodki omenimo tudi mednarodno konferenco energetskih sindikatov v Mariboru, na kateri so konec septembra sodelovali predstavniki energetskih sindikatov iz »epke, Slovapke, Madæarske, Poljske, Avstrije in Slovenije. Na konferenci so sprejeli posebni deklaraciji glede liberalizacije energetskega trga v EU in sprejetja Evropske direktive o svobodnem trgu z elektriËno energijo. V prvi deklaraciji so preko predstavnikov Evropske federacije delavcev rudarstva, kemije in energetike od Evropske komisije zahtevali, da se dræavam kandidatkam za vstop v EU po novem naloæi tudi repevanje problematike socialnega partnerstva. V drugi deklaraciji pa so zapisali, da si bodo energetski sindikati prizadevali, da bi na ravni svojih dræav pred uveljavitvijo svobodnega trga z elek-triËno energijo in pred zaËetkom privatizacije druæb v energetskem sektorju sklenili tripartitne dogovore med vlado, predstavniki druæb in sindikati. BMINIKA SKUBIC, BRANE JANJI?, MIRO JAKOMIN, Mi'MHiiillKillTiiT; vS Sloveniji smo decembra porabili 948 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je 1,2 odstotka veË kot leto prej in tudi za 5,5 odstotka veË, kot je bilo sprva naËrtovano z elektroenergetsko bilanco. Poraba se je poveËala tako pri neposrednih odjemalcih, ki so iz omreæja prevzeli za 171,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije ali za odstotek veË kot decembra 1998, kot pri distribuciji, ki je s porabljenimi 776,2 milijona kilovatnimi urami primerjalne rezultate presegla za 1,2 odstotka. Tako so se zadnji lanski mesec uresniËile nape napovedi, da bomo decembra priËa veËji rasti porabe od naËrtovane, s Ëimer so se zvipale tudi vrednosti na letni ravni. Poraba elektriËne energije v napi dræavi tako pe naprej raste, Ëeprav so odstotki poveËanja v zadnjih letih nekoliko manjpi od priËakovanih. HIDROELEKTRARNE ZA 8,4 ODSTOTKA VEC GWh 1000 800 600 400 200 december 1998 december 1999 [] NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA [] SKUPAJ /zadnji mesec v letu 1999 so se zelo dobro izkazale tudi vse slovenske elektrarne, saj je proizvodnja v hidroelektrarnah dosegla 231,4 milijona kilovatnih ur (za 16,3 odstotka veË kot leto prej), termoelektrarne pa so skupaj z jedrsko elektrarno Krpko v omreæje poslale 915,6 milijona kilovatnih ur (za 6,6 odstotka veË) elektriËne energije. Tako je skupna proizvodnja decembra dosegla milijardo 147 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 8,4 odstotka veË kot leta 1998 in tudi ravno toliko nad bilanËnimi priËakovanji. Za uravnoteæenje ponudbe in povprapevanja smo morali nekaj elektriËne energije kupiti tudi na tujem, pri Ëemer pa decembra uvoæenih 47,2 milijona kilovatnih ur pe vedno pomeni le dobro polovico sprva predvidenih koliËin. GWh 500 400 300 200 100 1 rirTII 1 1 Min i° °__i * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu LANI 0,7 ODSTOTNA RAST PORADE DEM SEL SENG NEK* TE© TET TE-TOL TEB* december 1998 U december 1999 zan animivi so tudi celoletni podatki za leto 1999, ki kaæejo, da poraba elektriËne energije v Sloveniji pe naprej narapËa, saj se je tudi lani poveËala, in sicer za 0,7 odstotka. Tako smo leta 1999 v industriji in gospodinjstvih porabili 10 milijard 205,2 milijona kilovatnih ur elektrike, veËino potreb pa smo pokrili s proizvodnjo v domaËih elektrarnah. Hidroelektrarne na Dravi, Savi in SoËi so lani zagotovile 3 milijarde 423,9 milijona kilovatnih ur (za 8,7 odstotka veË kot leto prej), iz jedrske elektrarne Krpko in termoelektrarn pa smo dobili 8 milijard 409,4 milijona kilovatnih ur (za 8,2 odstotka manj kot leto prej) elektriËne energije. Za zadostitev povprapevanju po elektriËni energiji smo jo morali nekaj tudi uvoziti in sicer je lanski nakup v tujini znapal 595,7 milijona kilovatnih ur, kar je za dobrih 16 odstotkov manj kot leta 1998. GWh 15000 12000 9000 6000 3000 december 1998 decvember 1999 [J PROIZVODNJA Q| PORABA [|UVOZ 9 0 8 iz elektrogospodarskih podjetij pod medijskim žarometom 10 ELEKTRO LJUBLJANA NA OBISKU DELEGACIJA ITALIJANSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA Na dvodnevnem obisku v Elektru Ljubljana, d.d., se je 11. januarja mudila delegacija predstavnikov italijanskega elektrogospodarstva ENEL. Italijanski predstavniki so pripli v Slovenijo z namenom spoznati izkup-nje, ki jih ima Elektro Ljubljana z uporabo 20 kV nadzemnih vodov, grajenih s polizoliranimi vodniki. Tovrstnih polizoliranih vodnikov namreË v Italiji doslej pe niso uporabljali, zaradi Ëesar je bil obisk za obe strani posebnega pomena. Po krajpi predstavitvi podjetja Elektro Ljubljana je bil gostom iz Italije prikazan celoten sistem nadzemnih vodov s polizoliranimi vodniki: sama dokumentacija za gradnjo, gradnja, obratovanje, vzdræevanje in v tem smislu predvsem oprema, polizolirani vodniki, drogovi, izolacija in zapËita proti atmosferskim prenapetostim. Kot je povedal mag. Janez Hostnik, direktor sektorja obratovanja, je Elektro Ljubljana prvi 20 kV nadzemni vod s poli-zoliranimi vodniki, zasnovan po finski tehnologiji proizvajalca ENSTO SEKKO OY in dobavitelja C&G iz Ljubljane, zgradilo æe decembra 1993. OdloËitev za tovrstne vodnike je bila sprejeta predvsem na podlagi pridobljenih izredno pozitivnih izku-penj finske distribucije in izdelane ptu-dije Elektroinptituta Milana Vidmar-ja.V petih letih uporabe omenjenih polizoliranih vodnikov je bilo v Elek-tro Ljubljani zgrajenih pribliæno 320 kilometrov vodov na podroËju poslovnih enot Novo mesto, KoËevje in Ljubljana okolica. Kot je poudaril mag. Janez Hostnik, so izkupnje z uporabo nadzemnih vodov, grajenih s polizoliranimi vodniki, izredno pozitivne, zato se sistem polizoliranih vodnikov lahko ocenjuje kot doseæek desetletja v slovenski distribuciji. To potrjuje analiza zadnjih dveh zim, ko so bile elektrodistribucijske naprave Elektro Ljubljane, izpostavljene hudim sneænim neurjem in se je dobava elektriËne energije odjemalcem kljub podrtju delov daljnovodov nemoteno nadaljevala. Hkrati smo v minulih petih letih na obmoËju, ki ga pokrivajo 20 kV nadzemni vodi, grajeni s polizoliranimi vodniki, imeli v podjetju samo osem okvar. Do njih je priplo predvsem zaradi dotikov drevja s prenapetostnimi zapËitnimi rogljiËi. Zaradi dobrih izkupenj bo Elektro Ljubljana pospepeno nadaljevalo gradnjo tovrstnih nadzemnih vodov. Ob koncu obiska smo italijanskim predstavnikom, ki jih ob vrnitvi v ENEL Ëaka naloga postavitve prvega poskusnega nadzemnega voda, gra- jenega s polizoliranimi vodniki, prikazali uporabo slednjih tudi v æivo. Na podroËju PE Novo mesto so si tako imeli priloænost ogledati nape 20 kV nadzemne vode, grajene s polizoli-ranimi vodniki v enosistemski in dvo-sistemski izvedbi, z uporabo lesenih in betonskih drogov. Kot je poudaril mag. Janez Hostnik, so bili predstavniki ENEL-a nad napimi izkup-njami prijetno preseneËeni in so svoj obisk ocenili kot izjemno koristen in pouËen. VIOLETA IRGL ELEKTROTEHNI©KA FAKULTETA ODKRITJE SPOMENIKA PROF. DR. BEDJANI»U V poËastitev 40. obletnice smrti prof. dr. Vratislava BedjaniËa sta 15. decembra 1999 ministrica dr. Tea Petrin in minister dr. Lojze Marin-Ëek odkrila njegov spomenik v parku pred Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. Avtor kipa Miha KaË je s svojim delom ustvarjalno upodobil portretiranca. Spomenik so postavili Sloko Cigre, elektrotehnipka fakulteta in Iskra, d.d., finanËno pa so jim pomagali donatorji iz elektrogospodarstva in industrije za elektroenergetiko. Kot sta poudarila slavnostna govornika, je bil prof. dr. Vratislav BedjaniË prvi, ki je z izrednim znanjem in borbenostjo povezal elek-trotehnipko fakulteto z industrijo, Ëeprav je pri tem naletel na velike teæave. Æivljenjsko pot vrhunskega strokovnjaka in duhovno izjemno pokon-Ënega Ëloveka je orisal prof. dr. Peter Jereb, njegov takratni asistent. Prof. dr. BedjaniË se je rodil 23. oktobra 1901 v Sarajevu. V Mariboru je leta 1920 maturiral z odliko. Leta 1928 je diplomiral na elektrotehnipkem oddelku Univerze v Ljubljani, kjer je bil leta 1939 tudi promoviran za doktorja tehnipkih ved. Na Fakulteti za elektrotehniko je preæivel svojo poklicno pot in dosegel vse akademske naslove univerzitetnega uËitelja. Poleg tega je ves Ëas dejavno sodeloval v slovenski elektroindustriji. Prof. BedjaniË je bil izredno dejaven kot pedagog, pisec, predavatelj, teh-niËni direktor Glavne direkcije za elektroindustrijo LR Slovenije, pobudnik ustanavljanja elektroindu-strijskih tovarn, direktor tovarne TELA, Ëlan ptevilnih komisij, glavni urednik Elektrotehnipkega vestnika itd. Poleg tega je æe leta 1951 sodeloval pri ustanavljanju jugoslovanskega nacionalnega komiteja mednarodne konference za velike sisteme (JU-NAKO CIGRE), ki mu je prvi predsedoval prof. dr. Milan Vidmar. Leta 1956 je bil na pobudo prof. dr. Antona Ogorelca v okviru tega komiteja ustanovljen prvi nacionalni ptudijski komite za relejno zapËito, ki mu je predsedoval prof. dr. Vratislav BedjaniË. Æal je 15. decembra 1959 pri polni ustvarjalni moËi in z velikimi naËrti za razvoj elektrotehnipke stroke umrl za posledicami prometne nesreËe. MIRO JAKOMIN KOREKTNI ODNOSI V OBOJESTRANSKEM INTERESU Ker novi energetski zakon odpira zelo obËutljiva vprapanja v zvezi s socialno problematiko zaposlenih delavcev v elektroenergetskem sistemu, se pojavlja potreba po korektnem sodelovanju med Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Sindikatom delavcev dejavnosti energetike Slovenije. V obdobju odpiranja trga z elektriËno energijo in s tem povezanih sprememb v elektrogospo- INDONEZIJSKI Po podatkih pristojnih sluæb letos v slovenski prestolnici dihamo PREMOG ZA precej Ëistejpi zrak kot minula leta, pri Ëemer naj bi imele veliko zaslug »ISTEJ©E tudi termoelektrarne-toplarne Ljubljana, ki v primerih toplotne inverzije æe nekaj Ëasa kurijo samo Ëistejpi indonezijski premog. Na LJUBLJANSKO Zavodu za varstvo okolja ugotavljajo, da TE-TOL sicer ostaja pe vedno OZRA»JE najveËji onesnaæevalec z æveplovim dioksidom v Ljubljani in je skupaj s komunalno energetiko Ljubljana odgovoren za dobrih 86 odstotkov vseh emisij æveplovega dioksida. Omenjeni podjetji prispevata tudi 38 odstotkov vseh emisij dupikovih oksidov, pri Ëemer pa je daleË najveËji proizvajalec teh promet. Pri tem gre poudariti, da se povpreËna dnevna vrednost æveplovega dioksida v Ljubljani giblje med 20 in 40 mikrogrami na kubiËni meter, kar je precej pod mejnimi vrednostmi. V TE-TOL pravijo, da bodo svoj deleæ emisij okolju pkodljivih plinov v prihodnje skupali pe zmanjpati, pri Ëemer naj bi veliko prispevala tudi naËrtovana posodobitev kotlov. Dnevnik, 12. januar AVSTRIJSKA Celovpka elektrarnipka druæba Kelag, lastnica hidroelektrarne Golica -OD©KODNINA ZA Koralpe v Labotu, je po dveh letih dogovorov s slovensko vlado, mini-MANJ©I PRETOK strstvom za okolje in prostor ter obËino Muta, le privolila v plaËilo odpkodnine zaradi krpitve pogodbe glede vipine vodne gladine reke Bistrice. Avstrijci bodo zaradi manjpega pretoka - dræavi sta se dogovorili, da bo pretok Bistrice na mejnem profilu deset mesecev v letu tisoË, dva zimska meseca pa osemsto litrov na sekundo - plaËali osem milijonov pilingov odpkodnine, ki jo bo v celoti dobila obËina Muta. Ta je zaradi krpenja vodnega reæima sprva sicer zahtevala 20 milijonov pilingov, Avstrijci pa so zagovarjali tezo, da manjpi pretok vode od dogovorjenega ne povzroËa nobenih posledic in bili pripravljeni plaËati le pribliæno 130 tisoË pilingov. Po veËkratnih sestankih je nato vendarle priplo do dogovora o osem milijonov pilingov vredni odpkodnini, ki jih bodo v Muti porabili za nadaljnjo ureditev vodotoka Bistrice in ureditev Ëistilne naprave. Delo, 13. januar TRGOVINSKI Slovenija je novembra lani izvozila za 759,8 milijona dolarjev blaga, PRIMANJKLJAJ uvozila pa za 873,9 milijona dolarjev. Tako je blagovni primanjkljaj NARA©»A samo novembra znapal dobrih 114 milijonov dolarjev, v prvih enajstih mesecih minulega leta pa je dosegel æe milijardo 200 milijonov dolarjev. Precej neugodni so tudi drugi kazalci nape izmenjave s tujino, saj je po podatkih novembrski izvoz bil za 3,9 odstotka slabpi od oktobrskega, hkrati pa seje za 0,1 odstotka poveËal uvoz. Sicer pa smo do decembra iz Slovenije izvozili za 7,83 milijarde dolarjev blaga (za 5,9 odstotka manj kot leto prej) in zunaj dræave nakupili za dobrih devet milijard dolarjev blaga (za 2,1 odstotka manj). Trgovinski primanjkljaj v tem obdobju se je v primerjavi z letom 1998 poveËal za skoraj 300 milijonov dolarjev, slabpa pa je bila tudi pokritost uvoza z izvozom, saj se je zniæala z 90,1 na 86,6 odstotka. Profit, 19. januar NOVEMBRSKA Po podatkih dræavnega statistiËnega urada je povpreËna neto plaËa v IZPLA»ILA BLIZU Sloveniji novembra lani znapala æe 114.944 tolarjev, kar je za 4,1 115 TISO» odstotka veË kot oktobra in tudi za 11,2 odstotka veË kot novembra TOLARJEV leto prej. Rast novembrskih bruto plaË je bila pe nekoliko vipji, saj je povpreËna bruto plaËa za lanski november dosegla 182.908 tolarjev, kar je za 4,6 odstotka veË kot oktobra in tudi za 11,3 odstotka veË kot novembra leta 1998. In kaj govorijo ptevilke za prvih enajst mesecev v letu 1999? Po statistiËnih podatkih smo v tem obdobju v Sloveniji v povpreËju prejeli po 108.105 tolarjev na mesec, kar je za devet odstotkov veË od povpreËja plaËe v enakem primerjalnem obdobju leto prej. Dnevnik, 20. januar 11 PRIREDIL BRANE JANJI? iz elektrogospodarskih podjetij 12 darskih podjetjih je zelo aktualno vprapanje, kakpno naj bo prihodnje sodelovanje med obema partnerjema. V interesu predsedstva Sindikata dejavnosti energetike je, da bi vzpostavili taka razmerja, ki bodo temeljila na zaupanju, sodelovanju, spopto-vanju in dialogu. Kot menijo v sindikalnem vodstvu, so s skupnimi prizadevanji æe dosegli nekaj pozitivnih rezultatov, res pa je, da so prizadevanja za dobre odnose na vseh podroËjih vsakodnevna naloga. »eprav so pogajanja z dræavnim sekretarjem dr. Robertom Golobom zelo trda, sindikalisti cenijo, da je sogovornik z ustreznimi pooblastili in se korektno dræi tistega, kar se na pogajanjih dogovorijo. In kaj o tem meni dr. Golob? Kot je potrdil, so odnosi med Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Sindikatom dejavnosti energetike zelo korektni. V prihodnjem obdobju naj bi jih pe poglobili in se s skupnimi moËmi pe bolj zavzeto lotili vseh prehodnih teæav. PrepriËan je, da je korektno sodelovanje pri repevanju problematike, ki jo odpira novi energetski zakon, v korist tako gospodarskega ministrstva, menedæmenta in sindikata, kot tudi vseh zaposlenih v energetskem sektorju. Sicer pa je dr. Golob pe povedal, da odpupËanje delavcev, kar tako na pamet brez potrebnih analiz o druæbenoekonomski upra-viËenosti teh posegov, ne pride v po-ptev. Zato bodo s sindikatom temeljito pretehtali vse probleme na socialnem podroËju in skupali s skupnimi prizadevanji poiskati ustrezne repitve. MIRO JAKOMIN DISTRIBUCIJA ©KODLJIVI PLES ROMANTI»NIH SNEÆINK MoËno sneæenje je 28. decembra 1999 prizadelo elektroenergetske naprave Elektro Gorenjske (vrsta izpadov, okvara stikala v RTP Bled, popkodovani daljnovodni odseki). Pri tem je bila obËasno motena oskrba odjemalcev na obmoËju Bleda, Bohinja, ©kofje Loke, Æeleznikov, Medvod, Kranja in Preddvora (70 odstotkov vseh odjemalcev Elektro Gorenjske). Kot ugotavljajo, je nastala neposredna pkoda v vipini 4 milijone 200 tisoË tolarjev. Posledice pa so tokrat precej manjpe, kot so bile ob podobnih ujmah v minulih letih, saj so omreæja precej posodobili (uporaba polizoliranih vodnikov za nove 20 kV daljnovode). V omenjenem Ëasu je zimska ujma povzroËila veË okvar na 10 kV in 20 kV distribucijskem omreæju Elektro Ljubljane. Zaradi velike dodatne obteæbe s snegom je priplo do prekomernih povesov vodnikov, podiranja drevja na vodnike in pretrganja vodnikov. NajveË okvar je nastalo na ob-moËju Notranjske in dela Gorenjske. Za krajpi Ëas (do 30 sekund) je bilo motenih okrog 15.000 odjemalcev, za daljpi Ëas (do 3 ure) pa okrog 3.000 odjemalcev na obmoËju 72 transformatorskih postaj. Za odpravo okvar so delavci porabili okrog 400 delovnih ur. Po prvih podatkih znapa skupna materialna pkoda 2 milijona 550 tisoË tolarjev. Na 110 kV omreæju v Elektro Ljubljani niso imeli okvar, vendar pa so na kakovost dobavljene energije vplivali napetostni sunki, ki so bili posledica okvar izven njihovega elektroenergetskega sistema. Ob koncu minulega leta je pkoda nastala tudi na obmoËju Elektro Celja v PE Slovenj Gradec. Osemindvajsetega decembra je nad Mislinj-sko in Meæipko dolino divjalo moË-no sneæno neurje. Podiranje dreves je povzroËilo pretrganje tokovod-nikov na daljnovodih. Na nizkonapetostnem omreæju je priplo do zloma veË drogov in pretrganj tokovod-nikov. Na obmoËju Elektro Primorske ob koncu minulega leta zaradi sneæenja ni bilo veËjih popkodb in okvar na elektroenergetskem omreæju. ©estnaj-stega in osemindvajsetega decembra je priplo do sedmih izpadov na sred-njenapetostnih daljnovodih (posledice otresanja snega). Ob decembrskem sneæenju pa so imeli sreËo na obmoËju, ki ga pokriva Elektro Maribor. Konec leta 1999 so preæiveli praktiËno brez posledic. MIRO JAKOMIN izmed treh dravskih lepotic, to je hidroelektrarne Mariborski otok. Pri poskusnem zagonu turbine je vse potekalo po æe ustaljenem redu in po priËakovanjih brez posebnih teæav. Na Mariborskem otoku prvo sinhronizacijo in tudi prve uradne kilo-vatne ure iz zadnjega prenovljenega agregata priËakujejo v zaËetku februarja, sicer pa se bodo kmalu konËala tudi prenovitvena dela na preostalih dveh elektrarnah, s Ëimer bo v celoti izpeljan projekt prve faze prenove elektrarn na Dravi, vreden pribliæno 220 milijonov mark. Sicer pa je hidroelektrarna Mariborski otok s prenovo svojih treh agregatov pridobila tudi na moËi, saj bo namesto dosedanjih 46 megavatov dosegala moË okrog 60 megavatov. BRANE JANJld C&G niËno terapijo ljubljanskega KliniË-nega centra je bila lani decembra obogatena s prevzemom novega medicinskega aparata Picco. Namesto novoletnih daril poslovnim partnerjem, ki so veËinoma podjetja elektrogospodarstva, ga je temu oddelku podarilo podjetje C&G. Kot je ob slavnostni predaji aparata povedal doc. dr. Janez PrimoæiË, dr. med., je aparat namenjen spremljanju uËin-kov zdravljenja in vplivov zdravil pri najbolj bolnih otrokih tega oddelka. Tovrstna darila pomenijo veliko pridobitev za njihove mlade paciente in hitrejpo pot do modernejpega naËina zdravljenja, pe posebej zato, ker jim lastna amortizacija omogoËa nakup le res najnujnejpe opreme. MINKA SKUBIC MONITOR NAMESTO DARIL Prednovoletna slovesnost KliniËnega oddelka za otropko kirurgijo in kli- DRAVSKE ELEKTRARNE KON»ANA PRENOVA MARIBORSKEGA OTOKA V Dravskih elektrarnah so 12. januarja poskusno zavrteli verjetno prvi novi hidroagregat v Evropi ali celo na svetu v tem letu, s Ëimer se je v veËji meri tudi konËala prenova prve elektroenergetska bilanca obratovanje TE -TOL Nuklearka v cReKAloti ZA DOMA»I TRG Elektroenergetska bilanca je tisti temeljni tehniËno poslovni dokument, ki bo verjetno v podobni obliki potreben tudi po odprtju energetskega trga. »eprav je Eles za leto 2000 pripravil veË kot deset razliËic bilance, ta na vladi pe ni bila sprejeta, obratovanje pa poteka po tisti, ki upopteva celotno proizvodnjo NEK za domaËi trg. ^B l lektroenergetska bilanca je bila v slovenskem elektroenergetskem sistemu doslej tisti temeljni dokument, ki je doloËal tudi poslovne naËrte posameznih podjetij in jih celo finanËno vrednotil. Z odprtjem trga z elektriËno energijo naj bi slednja znaËilnost izginila, zagotovo pa bo bilanca v nekoliko spremenjeni obliki kot nek tehniËni obratovalni dokument nujna tudi v prihodnje. Kaj se dogaja z elektroenergetsko bilanco za leto, ki se je æe zaËelo, katere so njene temeljne znaËilnosti in kakpno oskrbo z elektriËno energijo lahko priËakujemo letos, so bila osrednja vprapanja, s katerimi smo se napotili k direktorju Elesovega sektorja za obratovanje mag. Milanu Jevpenaku. PRVI MESECI BREZ NACRTOVANEGA UVOZA Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je konec decembra lani na Elektro - Slovenijo naslovilo dopis z naslovom NaËrtovanje poslovanja vapega podjetja v letu 2000, s katerim je dejansko doloËilo orientacijsko elektroenergetsko bilanco za zaËetek dela v letu 2000. Po besedah mag. Milana Jevšenaka je Eles za letos izdelal veË kot deset razliËic bilance, od takpnih, ki so upoptevale poloviËno in celotno proizvodnjo krpke nuklearke za domaËe potrebe, do tistih, ki so za izraËun uporabljale zgolj cenovna razmerja. Ministrstvo se je nato z omenjenim dopisom od-loËilo za razliËico s celotno proizvodnjo NEK za domaËi trg, kar naj bi bil nekakpen kompromis med predlaganimi repitvami, pri Ëemer je upo-ptevano dejstvo, da so poleg jedrske elektrarne Krpko s svojo proizvodnjo maksimalno vkljuËene tudi vse druge hidro in termoelektrarne. Takpna odloËitev je s sabo potegnila tudi druge nujne ukrepe v sistemu, pri Ëemer gre predvsem za problem zagotovitve potrebnih obratovalnih rezerv ( po pravilih UCTE-ja morajo elektroenergetski sistemi imeti na voljo zadosti rezervnih zmogljivosti za pokritje izpada najveËjega agregata v Ëasu do 15 minut po izpadu), ki si jih je Slovenija æe doslej morala zagotavljati z dodatnim zakupom v tujini. DrugaËe pa teæav s porabo doma proizvedenih koliËin elektriËne energije kljub zagonu vseh zmogljivosti ni, saj se po bilanËnih napovedih prvo Ëetrtletje pojavljajo le minimalni preseæki energije, in pe to predvsem ponoËi oziroma ob vikendih. Dejstvo je, da zaradi neugodnih hidrolopkih razmer hidroelektrarne ta hip v omreæje prispevajo le prib-liæno 15 odstotkov vseh potrebnih koliËin elektriËne energije, in glede na dolgoletne izkupnje ni bistvenih sprememb priËakovati tudi v nekaj naslednjih mesecih. Poleg tega, pravi mag. Milan Jevpenak, je letos nekoliko specifiËno leto, saj se sredi aprila v Krpkem zaËne napovedana dvo-meseËna zamenjava uparjalnikov, kar za sistem pomeni precejpen izpad proizvodnje. Tako bomo maja zagotovo prisiljeni elektriËno energijo uvaæati, za pokritje vseh potreb pa bo treba verjetno elektriko kupovati na tujem tudi aprila in junija. Dru-gaËe pa bo v drugi polovici leta, ko je mogoËe priËakovati precejpnje pre-seæke elektriËne energije, saj je tedaj v koritih napih rek najveË vode, pa tudi poraba je manjpa. Ob tem je treba povedati, da je po napovedih odjemalcev tudi letos predvidena pribliæno enoodstotna rast porabe ali natanËneje, letos naj bi v Sloveniji porabili 10 milijard 800 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je za 317 milijonov kilovatnih ur veË kot lani. »e povemo pe nekoliko drugaËe, po veËletnih podatkih poraba elektrike v Sloveniji v povpreËju vsako leto naraste za pribliæno toliko, kot znapa celotna proizvodnja savskih elektrarn. PREMAJHNA FLEKSIBILNOST SISTEMA Temeljna znaËilnost slovenskega elektroenergetskega sistema je, da je bil postavljen v povsem drugaËnih obratovalnih razmerah z velikimi enotami, ki ne omogoËajo nujno potrebne hitre prilagodljivosti ob spremembah povprapevanja. Zaradi tega je pe toliko pomembnejpe sprotno planiranje, ki bo v prihodnje pe bolj izpostavljeno. Æe letos bomo v sistem dobili nekaj novih enot, pri Ëemer naj bi æe v poletnih mesecih pli v poskusno obratovanje novi plinski enoti v Brestanici, konËana bo prva faza prenove Dravskih elektrarn, po zamenjavi uparjalnikov pa bo za pribliæno desetino veËja tudi proizvodnja jedrske elektrarne Krpko. Z odprtjem trga z elektriËno energijo se bodo obratovalne razmere verjetno pe bolj zaostrile, pri Ëemer bo operater elektroenergetskega sistema potreboval pe veË informacij o drugih partnerjih v sistemu oziroma o vseh transakcijah, ki bodo potekale preko organizatorja trga. Iz teh zahtev izhaja tudi trditev, da bo neke vrste koliËinska bilanca, ki jo bo pripravil organizator trga, zagotovo potrebna tudi v prihodnje, ne bo pa veË obstajal na njeni podlagi oblikovan vrednostni plan. V Elesu se na te spremembe tehniËno in kadrovsko intenzivno pripravljamo in imamo æe izdelane podrobne naËrte, kako bomo delovali v novih okvirih. Letos bo tudi konËana druga faza prenove republipkega centra vodenja, s Ëimer bo ta v celoti pripravljen za delovanje v spremenjenih razmerah. Skratka, Ëe konËam, pravi mag. Milan Jevpe-nak, obratovalce Ëaka v prihodnje tudi veliko dodatnega dela, konËni cilj pa pe naprej ostaja isti, to je vsem kupcem zagotoviti potrebne koliËine elektriËne energije. BRANE JANJlti Akumulator izbolj©al energetski izkoristek V ljubljanski TE-TOL je pred dobrim letom zaËel obratovati akumulator toplote z namenom, da zmanjpajo odvisnost proizvodnje elektrike od proizvodnje toplote in poveËajo gibljivost in razpoloæljivost svojih enot za proizvodnjo obeh vrst energije. Izkupnje z obratovanjem akumulatorja toplote so potrdile naËrtovane prednosti tako po tehnolopki, ekolopki kot ekonomski strani. ajveËja pomanjkljivost objektov, ki soproizvajajo toploto in elektriko, je odvisnost proizvodnje toplote od zunanjih temperatur, kar hkrati vpliva tudi na proizvodnjo elektriËne energije. Poleg tega je za oba odjema znaËilno, da je pri maksimalnem dnevnem odjemu elek-triËne energije potrebna tudi maksimalna proizvodnja toplotne energije. Prav akumulator toplote pa omogoËa prilagajanje razmerij proizvodnje toplote in elektrike potrebam obeh konzumov. Do lani so v TE-TOL lahko vplivali na strukturo proizvodnje z deleæem med kombinirano proizvodnjo in proizvodnjo iz vrpnih virov. Kotli vrpnih virov pa so kurjeni na mazut ali zemeljski plin in je tovrstna proizvodnja draæja. Akumulator toplote omogoËa zamenjavo proizvodnje iz vrpnih kotlov v Ëasu dnevnih konic in v Ëasu krajpih izpadov blokov kombinirane proizvodnje za koliËino akumulirane toplote v akumulatorju. V Mostah je akumulator zaËel poskusno obratovati spomladi 1998, nato pa so se pojavile netesnosti, ki so bile odpravljene do novembra, ko je zaËel redno obratovati. Temu primerno so v termo-elektrarni-toplarni prilagodili obratovalni reæim naprav. Kot pravi Janez Rupar, vodja postavitve akumulatorja toplote, so izkupnje z njegovim dosedanjim obratovanjem pokazale vrsto prednosti. Med drugim se je stabiliziral statiËni tlak sistema daljinskega ogrevanja. »eprav se ekonomski uËinki poveËanja koniËne proizvodnje neposredno ne kaæejo v poslovanju TE-TOL, temveË v celotnem elektroenergetskem sistemu, je bil proizvodni reæim prilagojen ekonomskemu uËinku TE-TOL ob soËasnem doseganju Ëim veËje protitlaËne proizvodnje. Poleg poveËane elektriËne konice so po-veËali tudi toplotno konico iz kombinirane proizvodnje in s tem zniæali uporabo vrpnih virov na mazut oziroma plin v TE-TOL in v JP Energetika in po-veËali deleæ kombinirane proizvodnje v TE-TOL. flLanske analize obratovalnih podatkov so pokazale povipanje izkoristka postroja in poveËanje deleæa protitlaËne proizvodnje. To pa kaæe na poveËanje izko-ripËenosti protitlaËne turbine in obratovanje v optimalnejpih obratovalnih toË-kah sistema ter manjpe nihanje obteæbe kotlov. S tem smo dosegli tudi niæjo specifiËno porabo goriva za proizvodnjo elektrike,« pojasnjuje dobre obratovalne rezultate Janez Rupar in dodaja, da glede na kratek Ëas obratovanja naprave pe ni moË dati konËne ocene letnih uËinkov. Dosedanje izkupnje in rezultati pri obratovanju tehnolopkih postrojenj s prigra-jenim akumulatorjem toplote pa kaæejo, da je bila naloæba upraviËena ne samo po tehnolopki, ampak tudi po ekolopki in ekonomski strani. MINKA SKUBIC 15 razprave o Savi prekoraËile trinajsto leto Koncesija KOT LEDENA SFINGA NEURESNICENIH UPOV Kot je bilo pricakovati, pogajalska skupina vlade s predstavniki mešane slovensko-avstrijske družbe Save, d.o.o., tudi 23. decembra 1999 ni našla rešitev na odprta vprašanja. Stališca obeh strani so si precej narazen še zlasti pri dolocitvi cene elektricne energije iz spodnjesavskih elektrarn. Nacin o nadaljnjem reševanju te problematike trenutno še ni dolocen, vsekakor pa je na potezi vlada. V našem glasilu smo doslej ze veckrat pisali o spodnjesavskem dogajanju. Tokrat na podlagi podatkov Savskih elektran Ljubljana podajamo pregled najpomembnejših sej in dogodkov v obdobju od leta 1987 do 1999. Spodnjesavski problematiki so veliko pozornost namenili tudi v vrhovih Slovenske ljudske stranke in Gospodarske zbornice Slovenije. S eptembra 1987 je izvrpni svet RS dal soglasje za zaËetek gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Januarja 1988 so zaËeli graditi HE Vrhovo kot ssel). Osmega julija 1993 je vlada RS na 35. seji sprejela stalipËa in sklepe o gradnji HE na spodnji Savi. Enaintridesetega marca 1994 je vlada izdala prvo v verigi naËrtovanih hidroelek- uredbo o koncesiji za izkoripËanje ener- trarn na spodnji Savi. Sedmega septembra 1990 je Ministrstvo za energetiko RS izdalo mandatno pismo podjetjema Savske elektrarne Ljubljana in Smelt Ljubljana kot prednostnima nosilkama priprave projekta, ki ga je podpisal minister dr. Miha TompiË. Enajstega junija 1991 je dogajanje dobilo nov zagon s pismom Republipkega sekretariata za finance (podpisnika minister za finance Dupan Sepok in minis- getskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS pt. 21-22/94). Julija 1994 je dræavni zbor ob sprejemu resolucije finanËnega naËrta RS sprejel amandma za pospepeno pripravo gradnje verige HE na spodnji Savi zaradi uËinkovite oskrbe Slovenije z energijo. Osemnajstega avgusta 1994 je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni razpis za pridobitev koncesionarja za izkoripËanje vodnega potenciala reke ter za energetiko dr. Miha TompiË), da Save na odseku od Suhadola do dræav- bo Slovenija zagotovila 40 odstotkov potrebnih investicijskih sredstev pri gradnji verige HE na spodnji Savi. Petega septembra 1991 je izvrpni svet RS sprejel stalipËa za gradnjo verige HE na spodnji Savi. Sedemnajstega septembra 1991 je bil podpisan avstrijsko-slo-venski protokol o sodelovanju na po-droËju energetike, po katerem je v 1. toËki doloËeno sodelovanje pri uresni-Ëevanju projekta savskih elektrarn ne meje s Hrvapko (Uradni list RS pt. 51/94). Tretjega marca 1995 je bil opravljen razgovor æupanov obËin Breæice, Krpko in Sevnica, poslancev v DZ in svetnika v DS iz Posavja ter predstavnikov ObmoËne gospodarske zbornice Posavja s predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana. Petnajstega marca 1995 so se sestali zainteresirani predstavniki gospodarstva Posavja in se posvetovali o moænostih 16 (podpisniki: dr. Andrej Ocvirk, dr. vkljuËevanja gospodarskih potencialov Miha TompiË in dr. Wolfgang Schu- regije pri gradnji verige hidroelelek- trarn. Osemnajstega marca 1995 so se na javni razpis prijavili: Sava d.o.o. (slo-vensko-avstrijska ponudba), Savske elektrarne Ljubljana (domaËa ponudba), Litax d.o.o. (Litostroj s kanadskim partnerjem), EDGC (francoska ponudba EDF). ©tiriindvajsetega marca 1995 so predsedniku vlade posredovali pismo o sklepih z omenjenega posveta predstavnikov gospodarstva Posavja. Trinajstega aprila 1995 so pred komisijo Ministrstva za okolje in prostor javno odprli prispele prijave. ©tiriindvajsetega novembra 1995 je komisija za izbiro kon-cesionarja vsem ponudnikom posredovala dodatna vprapanja in odgovore prejela 20. decembra 1995. Decembra 1995 je dræavni zbor obravnaval strategijo uËinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, po kateri ima prednostni znaËaj izkoripËanje razpoloæ-ljivih obnovljivih virov. Hidroelektrarne na spodnji Savi so glede na pripravljenost projekta, moænosti financiranja in sprejemljivost prostora v tej strategiji predvidene za gradnjo in obratovanje. ©tirinajstega februarja 1996 so na komisiji za gradnjo energetskih objektov v Posavju pri ObmoËni gospodarski zbornici Posavja doloËili prednostne naloge in naËin dela za gradnjo spod-njesavske verige. Dvanajstega julija 1996 sta gospodarski minister Metod Dragonja in dræavni sekretar za energetiko Boris SoviË sodelovala na razpir-jeni seji upravnega odbora ObmoËne gospodarske zbornice Posavja. Udele-æenci so se pogovarjali o problemih in pomenu podelitve koncesije za zaposlitev industrijskih zmogljivosti tako na ravni dræave kot Posavja. Julija 1996 se je sestala skuppËina druæ-benikov Sava, d.o.o., in spremenila druæbeno pogodbo tako, da so v tej druæbi postale Savske elektrarne Ljubljane veËinski lastnik z 51,33 odstotka, avstrijski partner pa je obdræal 48,67-odstotni deleæ. Petindvajsetega septembra 1996 so na sestanku æupanov Po-savja in predstavnikov ObmoËne zbornice Posavja z ministroma Ganterjem in Dragonjo ter dræavnima sekretarjema Tavzesom in SoviËem poudarili pomembno vlogo prostora pri gradnji verige HE. Dogovorili so se tudi, da bodo zagotovili redno informiranje o podelitvi koncesije in tudi pri pripravi osnutkov koncesionarskih pogodb. Oktobra 1996 je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti dalo v obravnavo predlog za Nacionalni energetski program RS, Oskrba z energijo - Elek- triËna energija, po katerem je predvidena gradnja verige HE na spodnji Savi, ki zajema hidroelektrarne Boptanj, Blanca, Krpko, Breæice in Mokrice s skupno moËjo 175 MWE in navaja zaËetke obratovanja posameznih HE, in sicer leta 2001 - Boptanj, 2003 -Blanca, 2005 - Krpko, 2007 - Breæice in 2009 - Mokrice. Dvajsetega decembra 1996 je bil opravljen razgovor æupanov Posavja, novo izvoljenih poslancev v dræavnem zboru in predstavnikov ObmoËne zbornice Posavja z novim direktorjem Savskih elektrarn Ljubljana o skupnih dejavnostih za podelitev koncesije. Januarja 1998 so sprejeli gospodarski naËrt Savskih elektrarn Ljubljana, v katerem so bila zagotovljena proraËunska in lastna finanËna sredstva za pripravo gradnje HE na spodnji Savi. Triindvajsetega julija 1998 je vlada z odloËbo izbrala koncesionarja Savo, d.o.o., za gospodarsko izkoripËanje vodnega energetskega potenciala za proizvodnjo elektriËne energije spodnje Save na odseku od zgornje zajezitvene kote 191 metrov na HE Vrhovo do spodnje kote 133 metrov, ki je naËrtovana kota zajezitve HE Podsused na Hrvapkem. Vlada je sprejela sklepe z elementi koncesijske pogodbe in izhodipËa za pogajanja z izbranim koncesionarjem. Imenovana je bila komisija za pripravo koncesijske pogodbe, po kateri se morajo v Savi, d.o.o, spremeniti tudi kapitalski deleæi, in sicer tako, da se deleæ SEL poveËa na 65 odstotkov. Sedmega avgusta 1998 je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti imenovalo nosilce za pripravo koncesijske pogodbe in podalo terminski plan za pripravo osnutka koncesijske pogodbe. Prvega oktobra 1998 je skuppËina druæbe Sava, d.o.o., sprejela sklep o spremembi kapitalskih deleæev, po katerem imajo Savske elektrarne Ljubljana 65-odstotni deleæ, kot je to sprejela vlada na svoji seji 23. julija 1998. Sedmega decembra 1998 je izbrani koncesionar Sava, d.o.o., prejel osnutek koncesijske pogodbe o izkoripËanju energetskega potenciala spodnje Save. V Savskih elektrarnah Ljubljana so se leta 1998 v skladu z gospodarskim naËrtom zaËele priprave na gradnjo HE na spodnji Savi. Za HE Boptanj so pridobili sklep vlade o predkupni pravici zemljipË in potrdilo obËine Sevnica o planski namembnosti zemljipË ter zaËeli z odkupi zemljipË (364.500 kvadratnih metrov) in drugih nepremiËnin (32 opkodovancev). Do konca leta 1998 so Savske elektrarne Ljubljana odkupile 68 odstotkov potrebnih zemljipË (248.000 kvadratnih metrov) za gradnjo HE Boptanj in repile tri primere opkodovancev drugih nepremiËnin (stanovanjske hipe). Dvanajstega aprila 1999 so se zaËela pogajanja o koncesijski pogodbi med vladno komisijo in predstavniki Save, d.o.o. Savske elektrarne Ljubljana so v tem letu nadaljevale priprave na gradnjo HE na spodnji Savi. Doslej so odkupili 92 odstotkov potrebnih ze-mljipË (356.000 kvadratnih metrov) za gradnjo HE Boptanj in repili 18 primerov opkodovancev. V izdelavi so tudi projekti za oËipËenje lokacije HE Boptanj (prestavitve infrastrukturnih objektov in zavarovanje bregov reke Save), kar je treba uresniËiti pe pred izvedbo pripravljalnih in zemeljskih del pri gradnji elektrarne Boptanj. ©tirinajstega oktobra 1999 je v Krpkem potekala okrogla miza o gradnji HE na spodnji Savi na povabilo vseh treh æupanov posavskih obËin Sevnica, Kr-pko in Breæice. Na njej so poleg lokalnih predstavnikov sodelovali pe predstavniki vlade, Gospodarske zbornice Slovenije, slovenskih bank, strokovnih inptitucij in gospodarskih podjetij. Na okrogli mizi so ponovno soglasno poudarili, da je takojpnja gradnja HE na spodnji Savi nujna predvsem zaradi deblokade prostorskih ureditev ob Savi v Posavju, zanesljivega repevanja poplavne problematike v Posavju, proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov dolgoroËnega znaËaja, zagotovitve izrabe zmogljivosti slovenskega gospodarstva na tehniËno zahtevnem podroËju, ohranjanja strokovnega znanja in nadaljevanja tehnolopke usposobljenosti slovenskih podjetij, ekolop-kega izboljpanja reke Save in njenega gorvodnega obmoËja ter kultiviranega reæima kmetijskih povrpin ob Savi in reguliranja podtalnice. Kot je razvidno, se je dosedanje re-pevanje spodnjesavske problematike odvijalo preko zapletenih postopkov, sej, razprav, usklajevanj in pogajanj med obema partnerjema. V posmeh dolgoletnemu prizadevanju se je v bistvu vse skupaj znaplo tam, kjer se je zaËelo. Skratka, od razprave do razprave, v magiËnem krogu znank in neznank, naposled pa brez konËnega uËinka. Vendar Sava kljub temu teËe dalje. MIRO JAKOMIN 17 gradnja in vzdrževanje v SENG-u Vse he VODENE dEaljinsko Od lani imajo pri Sopkih elektrarnah vse veËje hidroelektrarne lokalno avtomatizirane in daljinsko vodene. Izmenskega dela nimajo veË. Vendar pa to ne velja za delavce izvajalskih ekip na gradbipËih HE Plave II in HE Doblar II. Projekt je sredi del in ekipe tudi z delom v treh izmenah skupajo ujeti roke dokonËanja obeh elektrarn. objekte. S tem smo zmanjšali število zaposlenih po elektrarnah pod normativ in tako znižali tudi stroške poslovanja podjetja. Proces avtomatizacije smo izvedli z domacim znanjem v sodelovanju z Elektro fakulteto in drugimi institucijami. Vkljucevanje novih strokovnih spoznanj pri obnovi naših objektov nameravamo nadaljevati. Tako skupaj z Elektro fakulteto razvijamo racunalniški program napovedi dotoka vode v bazen HE Doblar, pripravljamo pa tudi racunalniški program za optimalno vožnjo verige vseh treh elektrarn na Soci,« je o zadnjih tehnoloških napredkih pri obratovanju Soških elektrarn povedal direktor Valentin Golob. Poleg tehnološkege primerjave z razvitimi se Soške elektrarne želijo primerjati tudi na ekološkem podrocju. Hkrati s standardizacijo poslovanja po ISO 9001 bodo vpeljali tudi ekološki standard 14000. S tem želijo dokazati, da so za okolje prijazno podjetje. Rezultat njihovih prizadevanj je tudi priznanje obcine Idrija, ki ga je njihova MHE prejela v tem mestu, in sicer kot najlepše urejen objekt v obcini. Vse to lahko dosegajo tudi zaradi liberalne politike pri izobraževanju zaposlenih. Trenutno šolajo osem odstotkov zaposlenih. V podjetju, kjer ima cetrtina zaposlenih višjo in visoko izobrazbo, dodatno izobražujejo predvsem mlajše sodelavce. Tudi široko-grudna izobraževalna politika, ki ni poceni, jim lani ni povišala stroškov poslovanja podjetja. Po besedah direktorja Goloba bo celoletno poslovanje podjetja boljše, kot so nacrtovali, predvsem zaradi nižjih stroškov, kot so jih prvotno predvideli. PRIHODNJE LETO DVE NOVI ELEKTRARNI Projekt doinštalacije HE Plave in HE Doblar, s katerim so zaceli aprila 1998, je po fizicni realizaciji nekako Do konca lanskega leta je stroj TBM izkobal dober kilometer tunela za HE Plave II. 18 BOLJ©E IZKORI©»ANJE VODE Lanska obnova HE Plave in vgradnja sistema lokalne avtomatike in daljinskega vodenja je Sopkim elektrarnam omogoËila avtomatizacijo in daljinsko vodenje pe zadnje izmed 23 hidroelektrarn, ki so v njihovi oskrbi. Drugi dve, HE Solkan in HE Doblar, ki skupaj s Plavami tvorijo trojico veËjih hidroelektrarn, sta pre-pli med daljinsko vodene objekte iz OCV Nova Gorica æe jeseni 1994. HE ZadlapËica je bila brez posadke æe od zaËetka obratovanja maja 1989. Vse njihove male HE, ki so jih zgradili po letu 1975, so bile projektno zasnovane za popolno avtomatizacijo, tiste MHE, ki so bile zgrajene pred tem letom, pa so z obnovami postopno modernizirali in lokalno avtomatizirali. Za daljinski nadzor obratovanja MHE so sredi devetdesetih let postavili raËunalnipki sistem v centru vodenja v Novi Gorici. Odslej imajo izven delovnega Ëasa za vsako elektrarno doloËenega deæur-nega na domu, pri malih elektrarnah pa ima deæurni v oskrbi veË objektov. Delovne naloge prejemajo po telefonu od deæurnega v OCV. flZ daljinskim vodenjem pe zadnje hidroelektrarne smo postali prvo elektro podjetje pri nas, ki je izvedlo to radikalno potezo za vse svoje na polovici in je bilo do konca lanskega leta zanj porabljenih 43 odstotkov celotne predraËunske vrednosti, ki znapa 183 milijonov mark. Direktor SENG-a upa, da te vrednosti ne bodo presegli, kljub geo-lopkim teæavam in zastoju del pri izkopu tunela za HE Plave in s tem povezanimi zahtevami izvajalcev del po dodatnih stropkih. Investicijski program za ta dva objekta je bil sprejet leta 1993, ko je bil tolar prevrednoten. ZnaËilnost te investicije je tudi visok deleæ kreditov, kar 80 odstotkov, in le petinski lastni deleæ, Ëetudi jim je dræava z garancijo priznala 40-odstotni lastni deleæ. flNa ta problem smo lastnika vseskozi opozarjali, pa nam nikoli ni uspelo pridobiti obljubljenega deleæa. Dokler je bila nap lastnik dræava, to ni bil najveËji problem, bo pa postal, ko bomo pli na trg. Podjetja elektrogospodarstva svojih objektov nismo gradila pod enakimi finanËnimi pogoji,« meni direktor SENG-a. Projekt doinstalacije vodijo Sopke elektrarne same z lastnimi delavci, kar je redkost v elektrogospodarstvu. V zaËetku letopnjega leta so si investitorji in vodstvo podjetja nekoliko oddahnili, saj jim je uspelo razrepiti probleme, ki so se jim obetali in so povezani s steËajem Metalne in dobavami hidromehanske opreme za obe hidroelektrarni. Kljub obljubam Slovenske razvojne druæbe, da bo posel opravljen, je priplo v zaËetku novembra do njenega steËaja. Po direktorjevih besedah bi jih posledice zamude dobav hidromehanske opreme na obe gradbipËi stale tri milijone mark na mesec meseËno. Da bi se temu izognili, so zaËeli iskati novega izdelovalca te opreme. Do-konËno bo hidromehansko opremo na vtokih in iztokih obeh elektrarn ter mostne æerjave dobavil Litostroj s podizvajalci iz Maribora preko ljubljanske Elektronabave. Omenjena oprema je bila ocenjena na okrog 10 milijonov mark. Nekaj jo pe dokon-Ëujejo v Metalni, pribliæno polovico pa naj bi jo izdelali v Litostroju. Proti koncu lanskega leta so konËno stekla tudi dela s TBM strojem v tunelu za HE Plave. Teæav s terenom ni veË in izkopanega je æe veË kot kilometer tunela in obloæenega z betonskimi plopËami. Kljub nemajhnim teæavam na gradbipËu in ob njem, vodilni pri SENG ostajajo optimisti in priËakujejo, da Ëe bodo dela nadaljevali s takim tempom, bo HE Plave II dokonËana do poletja naslednjega leta in HE Doblar II do konca leta 2001. MINKA SKUBIC 19 GradbipËe v Ajbi. investicije v Elektro Mariboru Rasto»e zahteve narekujejo veËje investiranje Kako so investicijske projekte v minulem letu uresniËevali v delnipki druæbi Elektro Maribor? Podobno kot v drugih elektrodistribucijskih podjetjih so se lani precej ubadali s problemi izvajanja investicij, kot so gradnje in posegi v prostor na tujih zemljipËih (teæave s sklepanjem sluænostnih pogodb), izvajanje javnih naroËil, presoje vplivov na okolje (pridobivanje strokovnih ocen obremenitve okolja zaradi elektromagnetnega sevanja) itd. Kljub temu so v minulem obdobju uresniËili veË pomembnih investicijskih projektov, in sicer s poglavitnim ciljem, da bi odjemalcem ob Ëim manjpih vlaganjih zagotovili Ëim bolj kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Po p 20 o podatkih direktorja tehnipkega sektorja Martina BeliËa in vodje investicij Mirana ©turma so lani v delnipki druæbi Elektro Maribor naËrtovali investicije v vipini 2 milijarde 626 milijonov tolarjev. Za uresniËevanje investicijskih projektov so porabili nekaj nad 90 odstotkov planiranih sredstev. V okviru gradbene adaptacije distribucijskega centra vodenja (DCV) so lani zakljuËili gradbena dela in elektrostroj-ne instalacije, opravili tehniËni pregled in pri javnem naroËilu odprli ponudbe za tehnolopko opremo (izvedena dela v vipini 168,8 milijona tolarjev). Letos naj bi dobavili in vgradili veËji del te-hnolopke opreme. Za pridobivanje investicijske in projektne dokumentacije DV 2 x 110 kV Murska Sobota-MaËkovci in RTP 110/20 kV RaËe so lani porabili 16,5 milijona tolarjev. V RTP 110/20 kV Ormoæ so konËali rekonstrukcijo 20 kV stikalipËa. Za projekt so porabili 60,5 milijona tolarjev. Lani so uresni-Ëevali zamenjavo odklopnikov 110 kV po posameznih RTP 110/X kV, v DV in TR poljih 110 kV in pri tem porabili 25,7 milijona tolarjev. V manjpem obsegu, kot so naËrtovali, so lani kom-pletirali daljnovodna polja v RTP 110/20 kV Slovenske Konjice (Maribor I, Selce I). Za omenjeni projekt so pridobili PZI, ustrezno upravno dovoljenje, oprema je æe dobavljena, elektro-montaæna dela pa naj bi uresniËili letos. Za izoliranje zbiralnic v RTP 110(35) /X kV: Dobrava, Studenci in Tezno so porabili 16,7 milijona tolarjev. Nabavili so tudi opremo za sukcesivno zamenjavo dotrajanih elementov po RTP-jih: odklopnike 110 kV in odvodnike prenapetosti 110 kV (vrednost del v vipini 57,3 milijona tolarjev). Po posameznih RTP-jih so opravili tudi razna sanacijska dela, kot so sanacije streh, jeklenih konstrukcij in temeljev (v vipini 19 milijonov tolarjev). Za rekonstrukcije srednjenapetostnih vodov, interpolacije transformatorskih postaj (TP SN/NN), izboljpanje slabih napetostnih razmer (rekonstrukcije in obnove NNO 230/400 V) ter investicijsko in projektno dokumentacijo so lani porabili 1,3 milijarde tolarjev. Zaradi teæav pri pridobivanju frekvenc so lani dokonËali daljinsko vodenje srednjenapetostnih omreæij (SN) iz naËrta za leto 1998. Za dokonËanje teh del in nabavo opreme daljinskega vodenja SN omreæij iz naËrta za leto 1999, za nova stojna mesta, so porabili 137,3 milijona tolarjev. Na podroËju telekomunikacijskih zvez Direktor tehniËnega sektorja Martin BeliË meni, da so posledice premajhnih vlaganj v minulih letih na podroËju investiranja, vzdræevanja objektov in naprav tako velike, da jih ne bo mogoËe odpraviti v kakem krajpem obdobju. »e za investiranje tudi sedaj ne bo na voljo dovolj denarja, se bodo problemi pe bolj kopiËili, obdobje za dosego nujnih ciljev pa se bo pe bolj odmikalo. To seveda utegne imeti hude in teæko popravljive posledice prav z vidika vse veËjih zahtev odjemalcev po kakovostni elektriËni energiji. so tudi lani dejavno nadaljevali posodobitev oziroma digitalizacijo komunikacijskega omreæja in poslovno - teh-niËnih informacijskih sistemov. Na tem podroËju se æe kaæejo prvi rezultati velike dejavnosti v zadnjih letih. Delno so æe konËali nekatere komunikacijske segmente, kot so na primer optiËno povezovalno omreæje, SDH transportno omreæje, v katerega so vkljuËena naj-moËnejpa komunikacijska vozlipËa, pri-vodno - pristopno omreæje FMX, omreæje ISDN, posodobitev in poveËa-va prenosnih komunikacijskih povezav LAN in WAN, nadgraditev in razpiritev nadzornega sistema TMS za omreæne elemente RPS, OLTE, FMX in EATO. Telekomunikacijsko omreæje so gradili na podlagi soinvestitorstva v okviru maksimalne moænosti. Æe pred leti so na podlagi ekonomske-tehniËne ocene ugotovili, da je digitalizacija nujna in da je lahko uËinkovita le z izgradnjo optiËnega prenosnega omreæja. Ugotovili so tudi, da gradnje popolnoma lastnega optiËnega kabelskega omreæja finanËno in Ëasovno ne bodo zmogli, zato so nadaljevali na ©tajerskem æe uteËeno veËletno prakso gradnje na podlagi soinvestitorstva. Na podlagi zasnove konfiguracije lastnega optiËnega omreæja ter primerjave z razvojnimi naËrti drugih potencialnih investitorjev na obmoËju Elektro Maribora so ugotovili, da se njihovi naËrti najbolj prekrivajo z naËrti podjetij DEM in Telekom, ki sta æe doslej bila njihova dolgoletna partnerja. Zelo dobrodopla pa jim je bila tudi uËinkovita izgradnja OPGW omreæja Eles. Novo tisoËletje so v Elektro Mariboru priËakali z zakljuËeno vzhodno optiËno zanko skozi Podravje in Pomurje, mestno optiËno zanko v Mariboru in zahodno komunikacijsko zanko preko Celja ali Ljubljane. Omenjene optiËne povezave so grajene z razmeroma malimi optiËnimi snopi (2-8 vlaken) z nepopolno redundanco. V naslednjih desetih letih bodo optiËno omreæje z zgraditvijo novih DV 110 kV in nadaljnjega sodelovanja z Elesom nadgradili in poveËali redundanco z novimi povezavami OPGW in seveda tudi z razpiritvi-jo magistralnega omreæja SDH in postopnega omreæja FMX. V obnovo in posodobitev telekomunikacijskih zvez in informatike so lani vloæili 192,2 milijona tolarjev, druge investicije, kot so merilne naprave in instrumenti, orodja in mehanizacija, inventar, delovne prostore, transportna sredstva, pa so uresniËili v vipini 332 milijonov tolarjev. MIRO JAKOMIN 72 posodabljanje prenosa obratovanje Poslej zanesljivejpe napajanje zgornje savinjske doline Eles je konec minulega leta v poskusno obratovanje dal novi prenosni daljnovod, ki bo industriji v mozirski dolini zagotovil veËjo zanesljivost napajanja. Edina Elesova novogradnja v letu 1999 je bila dokonËana v naËrtovanih rokih. 22 Ni nakljuËje, da so se predstavniki distribucijskega podjetja Elektro Celje, d.d., pri katerem se je predstavil novi direktor Peter PetroviË, in predstavniki Javnega podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o., z direktorjem dr. Ivom Bani-Ëem in namestnikom Janezom »ufar-jem ob prehodu v novo tisoËletje sestali v Podlogu. Ob tej priloænosti je namreË dr. Ivo BaniË v poskusno obratovanje vklopil novi 110 kV daljnovod Podlog-Mozirje. Sicer pa so na sestanku, na katerem so bili z obeh strani veËkrat poudarjeni tradicionalno dobri odnosi in profesionalno sodelovanje, potek gradnje opisali direktor Elesovega sektorja za investicije Janez Kern, vodja gradnje 110 kV daljnovodnega polja Mozirje v RTP Podlog Ivan Lozej in vodja gradnje daljnovoda Borut VertaËnik. V natanko 99 dneh je bil zgrajen novi 11-kilometrski odsek daljnovoda od Podloga do Letupa s skupno 27 nosilnimi in 12 napenjalnimi enosistem-skimi jeklenimi daljnovodnimi stebri, predalËne konstrukcije tipa Jelka. Vgrajeni vodniki so standardne izvedbe 3 x 240/40, Al/Fe, izolacija pa je izvedena s sodobnimi kompozitni-mi paliËastimi izolatorji. V podobni izvedbi, toda s klasiËnimi izolatorji, pa je bil æe leta 1978 zgrajen 2,5-kilo-metrski odsek daljnovoda od Letupa do RTP Mozirje. Na tem odseku je bila zato demontirana klasiËna zap-Ëitna vrv in na celotni 13.554-metrski trasi, s skupno 50 stebri, montirana zapËitna vrv z optiËnim kablom OP-GW. Gradnjo daljnovoda je oviralo predvsem slabo vreme in delo na raz-moËenih ter moËvirnih zemljipËih, kjer so izvedena globinska temeljenja. Sicer pa poteka trasa daljnovoda po razgibanem terenu, prepredenem z njivami, travniki, delno gozdom in ptevilnimi hmeljipËi. Posebna pozornost je bila namenjena mnogim kri-æanjem daljnovoda bodisi s 400 in 220 kV daljnovodi bodisi z nizko oziroma visoko napetostnimi in telefonskimi vodi, cestami, æeleznipko progo, reko Savinjo in manjpimi vodotoki ter drugimi infrastrukturnimi objekti. Zelo natanËno so bili æe med projektiranjem upoptevani tudi vsi ekolopki in drugi vidiki vpliva daljnovoda na okolje. Daljnovodno polje v RTP Podlog je zgrajeno s standardnimi visokona-petosnimi napravami, pri Ëemer je vgrajen odklopnik v SF6 izvedbi z elektromotornim oziroma plinsko dinamiËnim pogonom po polju, povezava do daljnovodnega portala pa je bila prviË v Elesu izvedena od vzhodnega do zahodnega dela RTP z zemeljskim 110 kV kablom. Hkrati je bilo zgrajeno tudi rezervno polje (brez vgrajenih visokonapetostnih naprav) za prihodnjo vkljuËitev 110 kV daljnovoda Podlog - Æalec. Ob koncu omenjene predstavitve se je Janez Kern zahvalil vsem, ki so kakor koli sodelovali pri gradnji tega daljnovoda, od projektantov, inptitutov in dobaviteljev opreme, pri Ëemer je pe posebej izpostavil Elektronabavo. Seveda pa ni pozabil tudi na izvajalce del, predstavnike republipkega elektroenergetskega inppektorata ter poudaril odliËno sodelovanje z delavci Elektro Celja in Elesovega Sektorja za vzdræevanje. Direktor tega sektorja Milan Kenda je ob tem izrazil zadovoljstvo, da Eles v zadnjem obdobju uspepno posodablja elektroenergetske naprave, katerim se æivljenjska doba æe izteka. ©e posebej pa je bil nad novo pridobitvijo navdupen novi direktor Elektra Celje Peter PetroviË, ki se je v imenu svojih sodelavcev zahvalil za dosedanje dobre odnose in sodelovanje med podjetjema. Ob tem je izrazil tudi æeljo, da bi ostala takpna raven sodelovanja tudi v prihodnje in poudaril potrebo Elektra Celje po zgraditvi daljnovodne povezave med RTP Æalec in RTP Podlog. Ob slovesnem vklopu daljnovoda pa se je dr. Ivo BaniË pe enkrat zahvalil vsem sodelujoËim pri gradnji, pe posebej delavcem Sektorja za investicije, in poudaril vlogo Elesa pri zagotavljanju dvostranskega napajanja RTP, ki v primeru RTP Mozirje ni bil uresniËen vse od leta 1993, ko je bil odstranjen dotrajani 110 kV leseni daljnovod Mozirje - KleËe. Kot je poudaril, bo z novim daljnovodom izboljpana zanesljivost napajanja z elektriËno energijo celotne Zgornjesavinjske in ZadreËke doline. SreËanje se je konËalo z zahvalo in spominskim priznanjem dolgoletnemu delavcu Elektro Celja Tonetu Medvedu, ki je vrsto let skrbel za razvoj merilne in zapËitne dejavnosti v podjetju in je ob odhodu v pokoj tovrstne naprave usposobil tudi v RTP Mozirje. SRE»KO LESJAK Kakovost napetosti slovenskega EES ob prelomu leta Po nekaterih napovedih medijev doma in po svetu bi morali ob prehodu iz leta 1999 v 2000 flmrkniti« tudi elektroenergetski sistemi. Na vprapanje, kaj se je zares dogajalo v slovenskem elektroenergetskem sistemu na najbolj noro noË, smo odgovorili z analizo meritev, s katerimi doloËimo kakovost napetosti. Vel elik del domaËe in tuje javnosti se je lani predal razpravam na temo: Kaj vse bo nehalo delovati ob prehodu iz leta 1999 v 2000 in nas potisnilo v kameno dobo? V razpravah se je rodila vrsta flhropËkov«, ki so postajali zapËitni znaki propada civilizacijskih dobrin, med njimi tudi elektrike. Pohod v zadnje leto tega tisoËletja je postal vprapljiv in negotov, s tem pa toliko bolj upraviËen, da se ga dodobra proslavi. Razprave so nas izzvale, zato smo se samoiniciativno odloËili, da opravimo meritve kakovosti napetosti v slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES). S kakovostjo napetosti se na Elektroinptitutu Milan Vidmar aktivno ukvarjamo æe vrsto let. Na tem po-droËju opravljamo teoretiËne in aplikativne raziskave, aktivni pa smo bili tudi pri prenosu evropske regulative s tega podroËja v nap prostor ter pri njenem komentiranju. V slovenskem EES smo doloËili tri merilna mesta, v katerih je mogoËe iz napetosti dobiti zadosten vpogled na dogajanje v sistemu. Kakovost delovanja EES se zrcali tudi v napetosti, ki jo ana- nivojih. Omenjeni standard je torej ob liziramo v skladu s standardom SIST poznavanju znaËilnosti celotnega EES EN 50160: Kakovost napetosti v javnih tudi podlaga za doloËanje kakovosti distributivnih omreæjih. Kakovost na- napetosti v celotnem sistemu oziroma petosti opredelimo po standardu s pomoË za doloËanje kakovosti nape-trinajstimi parametri - znaËilnostmi. Ta tosti v vipjih napetostnih nivojih. slovenski standard, ki je identiËen Meritve smo opravili v 110 kV omreæ-evropskemu standardu (EN), opre- ju. To omreæje napaja v Sloveniji dis-deljuje kakovost napetosti v srednje- tributivna omreæja. Vanj so vkljuËeni napetostnih in nizkonapetostnih javnih veËji proizvodni viri ter porabniki in je distributivnih omreæjih. V tem trenut- vpeto v 220 in 400 kV omreæji, ki sta ku pa v evropskem prostoru pe ni enot- namenjeni interkonekciji in veËjim nih standardiziranih meril za doloËanje proizvodnim virom. Iz napetosti kakovosti napetosti v vipjih napetostnih 110 kV omreæja je mogoËe doloËiti Slika 1. Slika prikazuje srednje vrednosti napetosti vseh treh faz 110 kV zbiralk RTP BeriËevo, posnetih ob prehodu v leto 2000 v posameznih Ëasovnih intervalih, ki jih doloËa standard. Napetosti so nekoliko niæje kakor prejpnjo noË lanskega leta. Slika 2. Slika prikazuje napetosti vseh treh faz 110 kV zbiralk RTP BeriËevo, posnetih v zadnji noËi leta 1999. Napetosti so prikazane s srednjimi vrednostmi posameznih intervalov tako, kot to doloËa standard. 23 obratovanje neko splopno stanje v EES. Posebej je to primerno, Ëe nam je na voljo manjpe ptevilo merilnih toËk. Nape merilnike smo namestili v RTP Primskovo, RTP BeriËevo in RTP Lava. Meritve so trajale v skladu s standardom en teden. Iz njih je mogoËe analizirati razliko med kakovostjo napetosti posameznih dni. Iz opravljene analize prikazujemo le potek faznih napetosti 110 kV zbiralnic v RTP BeriËevo. Na sliki 1 prikazujemo potek napetosti od 18. ure 31. decembra 1999 do 6. ure 1. januarja 2000. Kaj se je dogajalo z napetostjo v isti toËki elektroenergetskega sistema v zadnji noËi lanskega leta, to je od 18. ure 30. decembra 1999 do 6. ure 31. decembra 1999, prikazujemo na sliki 2. Analizo s standardom doloËenih znaËilnosti napetosti lahko povzamemo na kratko: - vpliv nelinearnih porabnikov, tistih, ki s svojo karakteristiko najbolj popaËu-jejo napetostno sinusoido, se je v tej noËi moËno zmanjpal, to je opaziti na zmanjpanju vsebnosti harmonikov v napetosti, - obremenitve piroke porabe so se to noË poveËale in so trajale dlje, - napetost se je to noË v sistemu nekoliko zniæala v primerjavi s prejpnjo noËjo, vendar je regulacija v sistemu poskrbela, da se napetost nikakor ni pribliæala spodnji meji, ki je definirana za odjemalce v 110 kV omreæju, - dolgotrajni flikerji, s katerimi opisujemo hitre napetostne spremembe, ki so moteËe za oko, to noË v 110 kV omreæ-ju niso presegli vrednosti 0,43, kar pomeni, da so veliki odjemalci in generatorji teh motenj poËivali in - izpadov elementov EES to noË ni bilo zaznati. »e primerjamo znaËilnosti napetosti flkritiËne« noËi in flobiËajnih« noËi, ugotovimo, da je slovenski EES preæivel eno svojih najmirnejpih noËi v letu. Verjetno si je oddahnil od vseh utrujajoËih bremen, ki ga uniËujejo med letom. No, in kaj je priËakovati v zadnji noËi tega tisoËletja? Bolj ko bomo praznovali, bolj bo sistem uglajen in mirno napajal nape praznovanje. Obseæna dokumentacija analize je na voljo pri avtorjih. Za sodelovanje pri izvedbi meritev se EIMV zahvaljuje predstavnikom Elektro - Slovenije, Javnega podjetja Elektro Gorenjska in Elektro Celja. DR. FRANC ŽlAHTlC, DEJAN MATVOZ Na© sistem Izjave odgovornih, da je slovenski elektroenergetski sistem dobro pripravljen na raËunalnipki prehod v leto 2000, so bile uspepno potrjene ob dejanskem prehodu v novo leto, saj z obratovanjem ni bilo nobenih teæav. Nedvomno gre zasluga temu tudi dobrim pripravam in delu vseh, ki so sodelovali v projektih leta 2000 po posameznih podjetjih. To oliko napovedovani in s strahom dobesedno razpadli, kot so se glasile priËakovani raËunalnipki tisoËletni nekatere prerokbe, se je zgodilo ravno hropË se ni izlegel. Kljub mraËnim na- nasprotno. Celoten svetovni elek-povedim, smo lahko æe 31. decembra, troenergetski sistem se je izkazal kot to je v petek, popoldne videli, da so v izredno povezano in homogeno Avstraliji mirno zdrsnili v leto 2000, omreæje. V Republipki center vodenja pa naj bo to zadnje leto tega ali prvo so se preko interneta stekali podatki o leto novega tisoËletja. Tudi elektro- delovanju energetskih sistemov po energetski sistem Slovenije je prehod vsem svetu, tako da so Elesovi doËakal v skladu z vsemi priËakovanji. strokovnjaki lahko sukcesivno sledili Ob polnoËi nismo ostali brez elektriË- prehodom posameznih dræav v leto ne energije, vode, telefonije, ogrevanja 2000 in sprejemali njihova obvestila, 24 in podobnega. DVELETNE PRIPRAVE OBRODILE SADOVE V dve leti trajajoËem projektu se je Elektro-Slovenija, d.o.o., kot sistemski operater, temeljito pripravilo na leto 2000. Pripravljeni so bili najpomembnejpi sistemi in podsistemi tehnipke procesne informatike, ki vplivajo na prenos elektriËne energije, izdelani naËrti rezervnih scenarijev, zagotovljena je bila vipja varnost obratovanja in poslovanja, ter upoptevana priporoËila in navodila mednarodne organizacije za prenos elektriËne energije. V noËi na 1. januar 2000 je v Republipkem centru vodenja deæuralo 42 strokovnjakov, 40 pa jih je bilo v stanju visoke pripravljenosti. Tako okrepljena ekipa je spremljala delovanje zapËite in izvedbo meritev v elektroenergetskem sistemu, nadzirala obratovanje razdelilnih transformatorskih postaj in zagotavljala nemoten potek komunikacij. V celoten projekt, ki vkljuËuje tudi nadgradnjo strojne in programske opreme, je Elektro-Slo-venija investiralo veË milijonov tolarjev. In namesto, da bi vsi veËji sistemi ki so bila eno za drugim zelo spodbudna. V Elesu lahko zato z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo svojo nalogo opravili dobro, ter da se je slovensko elektroenergetsko omreæje znova dokazalo kot sodoben in zanesljiv sistem. V Dravskih elektrarnah so po izjavah vodje tehniËnega sektorja Lada TompiËa prihod novega leta priËakovali s precejpnjo mirnostjo, Ëeprav so z nestrpnostjo priËakovali, ali se jim kljub vsem preizkusom in pripravam, vendarle ni kaj izmuznilo. OËitno pa so tudi pri njih bili vsi napori, ki so jih v minulih mesecih vloæili v odpravo pomanjkljivosti in zagotovitev normalnega obratovanja dravske verige elektrarn, bogato poplaËani, saj raËunalnipkega hropËa ob nastopu leta 2000 ni bilo. Sicer pa so se na odpravljanje nevarnosti v Dravskih elektrarnah zaËeli pripravljati æe leta 1998, ko so od dobaviteljev naroËene nove opreme zahtevali izjave in dokazila, da je sistem sposoben varno obratovati. Drugi del se je nato zaËel lansko pomlad z ustanovitvijo posebne delovne skupine, ki je nato natanËno doloËila naprave, ki NADALJEVANJE NA STRANI 33 H POGLEP aiBOPD PO POM t EVROPSKE ONIJE VkljuËevanje v evropske in svetovne integracije je eden izmed poglavitnih zunanjepolitiËnih ciljev Slovenije in leto 2000 bo najverjetneje zaznamovalo predvsem prizadevanje za vstop v Evropsko unijo. Æe do aprila je treba storiti nekaj pomembnih korakov, predvsem na podroËju prilagajanja slovenske zakonodaje evropski in kar nekaj pomembnih sprememb Ëaka tudi elektrogospodarstvo. Glede na to, da se zdi, da se zaradi prizadevanj Ëimprej vkljuËiti se v to zvezo evropskih dræav, nape æivljenje skorajda vrti okrog EU, smo se odloËili, da namenimo tej tematiki posebno pozornost. Tako bo v Napem stiku vsak mesec izhajala posebna priloga, namenjena dogajanjem v Evropi. Prav na zaËetku pa bi radi predstavili, kaj sploh je EU in njeno zgodovino. ZACETKI EU Po drugi svetovni vojni se rivalstvo med NemËijo in Francijo, ki sta ga zaznamovali dve svetovni vojni, pe vedno ni umirilo in svetovni politiki so si zaËeli postavljati vprapanje, kako odstraniti ta dolgotrajni antagonizem in vzpostaviti mir na celini. Æe med vojno so zaËeli razmipljati o integraciji in prvi korak na poti k temu se je zgodil leta 1948, ko so federalisti organizirali kongres v Haagu. Evropo so si predstavljali kot federacijo, ne pa kot skupek samostojnih dræav. Vendar pa se tako moËne svetovne sile, ki so sestavljale tedanjo Evropo, niso bile pripravljene odreËi svoji suverenosti in jo predati federaciji, sploh pa ne Francija, katere glavni cilj po vojni je bil prepreËiti NemËiji ponoven vzpon, da se ne bi spet ponovila zgodba iz preteklosti. Drugi predlog, bolj znan kot Mon-netov predlog, je bil bolj ploden. flNe smemo nastopiti proti suverenosti, ampak z drobnimi koraki slediti konËnemu cilju - federaciji,« je predlagal Jean Monnet, namestnik generalnega sekretarja Druptva narodov med drugo svetovno vojno. Politiko drobnih korakov so zaËeli najprej uresniËevati na podroËju premoga in jekla. Francoski zunanji minister Robert Schumann je maja 1950 predstavil predlog o uskladitvi obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in NemËije. Leto dni pozneje so paripko pogodbo o ustanovitvi Evropske skup- ** 25 nosti za premog in jeklo (ESPJ) podpisale Francija, NemËija, Italija in dræave Beneluksa. Tako so prviË v zgodovini dræave ustanovile organizacijo, ki je imela nadnacionalni organ, kateremu so predale svojo suverenost in s tem pristojnost zapovedovati dræavam na tem podroËju. Evropske dræave (ne le danapnje Ëlanice EU) pa so se zaËele zdruæevati tudi na podroËju elektroenergetike. Pred skoraj petdesetimi leti so ustanovile zvezo za koordinacijo proizvodnje in prenosa elektriËne energije (UCPTE, danes UCTE), v katero je vkljuËenih 14 evropskih dræav, med njimi tudi Slovenija. Eles je tako avtonomen Ëlan te organizacije, ki koordinira prenos energije med Ëlanicami in zagotavlja sodelovanje med njimi. Leta 1952 so poskupali ta proces razpiriti na najbolj obËutljivo podroËje, in sicer podroËje varnosti. Podpisali so pogodbo o Evropski obrambni skupnosti, ki bi naj imela skupno evropsko vojsko. Vendar pa dræave pe niso bile pripravljene na tako velik zalogaj, najbolj nezaupljivi so bili spet Francozi, saj bi bila v to vojsko vkljuËena tudi nempka vojska. S tem se je pokazalo, da so se dræave pripravljene zdruæevati na podroËju gospodarstva, na politiËnem in vojapkem podroËju pa ne. Gospodarsko zdruæevanje so nadaljevali leta 1957, ko so podpisali rimski pogodbi, s katerima so ustanovili Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (EURATOM). Najbolj ambiciozne æelje je imela EGS, saj je æelela odpraviti carine znotraj skupnosti, kar so zaËeli uresniËevati æe leta 1968 s tako imenovanim prosto trgovinskim obmoËjem, poleg tega pa je æelela uvesti skupno zunanjo carino do tretjih dræav. Njen konËni cilj je skupna evropska valuta. Leta 1973 se je pesterica okrepila, saj so pristopile Velika Britanija, Irska in Danska, Ëez tri leta so sprejeli GrËijo, leta 1986 pa pe ©panijo ZAHTEVE PO VE»JEM ODPRTJU TRGA Manjpi porabniki elektriËne energije vse bolj pritiskajo na avstrijsko vlado, da bi sprejela ukrepe, ki bi poveËali naËrtovani deleæ odprtja energetskega trga. Vzrok so mamljive cene za veËje industrijske porabnike, ki trenutno dosegajo 0,60 pilinga za kilovatno uro, medtem ko so za srednje in manjpe kupce vsaj pe enkrat vipje. Poznavalci ocenjujejo, da bi lahko trg v celoti odprli leta 2001, vendar pa bi morala vlada æe v kratkem sprejeti podroben terminski naËrt in doloËiti postopne korake k popolni liberalizaciji energetskega trga, kar pa se verjetno ne bo zgodilo. Poleg tega je precejpnja ovira tudi sedanji zakon, ki sploh ne predvideva odprtja trga za porabnike z letno porabo 9 GWh ali manj. 73 4710 v POGLEDv EVROPO in Portugalsko. Evropsko gospodarsko sodelovanje se je pe okrepilo leta 1985 z enotnim evropskim trgom, istega leta pa so vse tri evropske skupnosti poimenovali enotno - Evropska skupnost. Po podpisu maastrichtske pogodbe februarja 1992 je ta skupnost dobila danapnje ime -Evropska unija. Pogodba je poleg tega uvedla pe skupno zunanjo in varnostno politiko, doloËila nekatere spremembe na podroËju pravosodja in notranjih zadev, ustanovila Evropsko monetarno unijo (EMU) ter uvedla tako imenovane konvergenËne kriterije, ki jih morajo izpolnjevati dræave Ëlanice EU. Tako proraËunski primanjkljaj dræav naj ne bi presegal treh odstotkov BDP, javni dolg naj ne bi bil veËji od pestdesetih odstotkov BDP, inflacija naj ne bi bila veËja za veË kot 1,5 odstotka povpreËja treh dræav EU z najniæjo inflacijo in obrestne mere naj ne bi bile veËje za veË kot dva odstotka od povpreËja dræav z najniæjimi obrestnimi merami. 26 Skupni trg EU, ki predstavlja stopnjo pred EMU, je zaËel veljati leta 1992 in opredeljuje notranji trg EU kot obmoËje brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Notranji trg, ki ima za proces vkljuËevanja osrednji pomen, temelji na odprtem trænem gospodarstvu, v katerem morajo konkurenca in gospodarska ter socialna povezanost priti do popolnega izraza. Naslednja stopnja je bila sklenitev Evropskega gospodarskega prostora med Ëlanicami EU in Ëlanicami Efte. Leta 1995 so se EU pridruæile tri Ëlanice Efte, Avstrija, Finska in ©vedska, s Ëimer je Efta izgubila gonilo. Zadnji pomembni dokument EU je amsterdamska pogodba, ki je zaËela veljati maja lani. Njeni poglavitni cilji so: postaviti zaposlovanje in dræavljanske pravice v osrËje Unije, odpraviti pe zadnje ovire prostemu gibanju in poveËati varnost, zagotoviti Evropi veËjo veljavo v svetovnih zadevah in demokratizirati institucionalno strukturo Unije. V amsterdamsko pogodbo je vkljuËen tudi schengenski sporazum, ki odpravlja mejne kontrole med dræavami Ëlanicami in zaostruje nadzor na njihovih mejah z neËlanicami. Evropska unija ima danes petnajst Ëlanic in s tem 372 milijonov prebivalcev, ki na skupnem trgu ustvarijo za veË kot pest tisoË milijard dolarjev blaga in storitev. Unija ima tri administrativna sredipËa, kjer delujejo njeni glavni organi. ORGANI EU Evropska komisija je izvrpilni organ EU in kot neodvisna strokovna institucija zastopa interese Unije kot celote. Sestavlja jo dvajset komisarjev z mandatom petih let. Komisija predlaga zakone in skrbi za njihovo izvajanje, kljub temu pa je pri delovanju omejena, saj lahko izvaja le ukrepe, ki jih sprejema svet EU. Ta je najpomembnejpi organ Unije, saj sprejema odloËitve. Sestavljajo ga ministri Ëlanic, pristojni za podroËje, ki ga obravnavajo na posameznih sreËanjih. Vsaka Ëlanica predseduje svetu pol leta in ima ptevilo glasov, ki je doloËeno glede na velikost dræave. Evropski parlament sestavlja 626 parlamentarcev, ki so neposredno voljeni v dræavah Ëlanicah za dobo petih let. Razporejeni niso po nacionalni, ampak po strankarski pripadnosti. Evropski svet je najvipji organ, v katerem predsedniki dræav in vlad Ëlanic odloËajo o najpomembnejpih vprapanjih in doloËajo osnovne smernice razvoja. Poleg tega v okviru EU delujejo pe Evropsko sodipËe, ki skrbi za dosledno izvajanje evropske zakonodaje, RaËunsko sodipËe, Odbor regij, Evropska centralna banka in Odbor za gospodarske in socialne zadeve. POGLEDv EVROPO ©IRITEV EU Sedaj se za Ëlanstvo v tej integraciji poteguje dvanajst dræav: Ciper, »epka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madæarska, Poljska, Romunija, Slovapka, Slovenija in TurËija. Te morajo dokazati Uniji, da izpolnjujejo kriterije, sprejete v Kopenhagnu leta 1993. To pa so: politiËna stabilnost, ki zagotavlja demokratiËen razvoj, naËela pravne dræave in spoptovanje Ëlovekovih pravic ter zapËita manjpin, delovanje trænega gospodarstva in sprejem evropske zakonodaje. Trenutno je zaËetek piritve bolj ali manj odvisen od predsedujoËe dræave. Finska, ki je pred kratkim zakljuËila svoje predsedovanje, je zagovarjala zaËetek piritve s pestimi Ëlanicami, Portugalska, ki pa je to nalogo pele sprejela, se zavzema za piritev z vsemi pridruæenimi Ëlanicami. Pri tem pa se pe postavlja vprapanje, ali se je EU sploh pripravljena piriti. MoËne dræave se namreË niso pripravljene odreËi svojim vplivnim poloæajem v Uniji in ptevilu glasov, ki jih imajo v institucijah. KAKO EU SLEDI SLOVENIJA? Slovenija je postala pridruæena Ëlanica EU 1. februarja lani, æe prej pa si je prizadevala slediti strogim kriterijem, ki jih zahteva Unija za sprejem v svoje vrste. Po javnomnenjskih raziskavah med prebivalci dræav Ëlanic Slovenija ne velja ravno za najbolj priljubljeno, Ëeprav politiki, tako tuji kot napi, velikokrat zagotavljajo, da smo na dobri poti. Zadnje poroËilo evropske komisije je slovenska vlada ocenila kot pozitivno, Ëeprav je vkljuËevalo kar nekaj kritik, predvsem na podroËju administrativne usposobljenosti, notranjega trga, kjer so najbolj problematiËne dræavna pomoË, javna naroËila in zavarovalnice, in pri izpolnjevanju ekonomskih meril, ki zadevajo predvsem liberalizacijo trga in privatizacijo finanËnega in banËnega sektorja. Od 29 pogajalskih podroËij jih je veËina pe vedno odprtih, zato je Slovenija zaprosila za prehodna obdobja, in sicer pri carinski uniji, zunanjih ekonomskih odnosih in razvojni pomoËi, prostem pretoku blaga, kapitala in storitev, energiji, socialni politiki in zaposlovanju, davkih in okolju. Vlada je sklenila, da bo skupala te pomanjkljivosti popraviti Ëimprej, nekaj æe letos, zadnji roki pa so leta 2003, ko naj bi se EU prviË pirila. Slovenija naj bi bila po mnenju Janeza PotoËnika, vodje oæje pogajalske skupine, sposobna za prikljuËitev konec leta 2002, ko naj bi se konËala tudi pogajanja. »e bo res tako, bi se Slovenija lahko vkljuËila leta 2004. Simona Bandur KAJ PRINApA NA TRGU 27 ELEKTRIËNE ENERGIJE f\ Liberalizacija trga elektriËne energije je ena izmed pomembnih novosti, ki jih prinapa Evropska unija. ©e do pred kratkim so imela elektroenergetska podjetja v posameznih dræavah monopolni poloæaj, kar jim je omogoËalo visoke cene energije, nov træno gospodarski pristop, ki zagovarja svobodno konkurenco, pa bo to spremenil. Posledice so znane: na eni strani se veËa negotovost zaradi padanja cen in nenehnega boja za vsakega odjemalca energije, po drugi pa je konkurenca zdrava, saj spodbuja podjetja k izboljpanju konkurenËnih sposobnosti preko razvoja novih storitev, uporabe novih tehnologij in nenehnega zmanjpevanja proizvodnih stropkov. S tujo konkurenco se bodo mogla spopasti tudi napa podjetja, saj novi energetski zakon, ki so ga poslanci dræavnega zbora sprejeli 16. septembra lani, predvideva da naj bi se trg elektriËne energije v Sloveniji januarja 2001 odprl za 62 odstotkov odjemalcev - to je za vse tiste, ki imajo nad 41 kilovatov moËi. Od leta 2003 pa se bo nap trg odprl tudi za tuje ponudnike elektriËne energije. Svojega ponudnika si za zdaj pe ne bodo mogla izbirati gospodinjstva. Med dræavami Ëlanicami EU so NemËija, Finska, Velika Britanija in ©vedska æe skoraj stoodstotno odprle trg elektriËne energije. V Veliki Britaniji so trg odprli æe leta 1997, konkurenca pa je povzroËila padec cene elektriËne energije za kar tretjino. Podobno je tudi v NemËiji padla cena za dvajset odstotkov. Zdaj pa trkajo Nemci tudi na vrata avstrijskega trga, kjer so se odloËili za postopno odpiranje trga, vendar jim pritisk tujih dobaviteljev tega ni dovolil. Za postopno liberalizacijo trga so se odloËili tudi ©vicarji, ki sicer niso Ëlani EU, vendar pa æelijo konkurirati na evropskem trgu. Svoj trg nameravajo za tuje ponudnike postopoma odpreti v naslednjih pestih letih. Po drugi strani pa je evropska komisija æe opozorila Francijo, ki do konca leta 1999 pe ni odprla svojega trga, pa bi ga morala do 19. feb- 101 POGLEDv EVROPO ruarja. Poleg tega so ji Italija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija zagrozile, da bodo ustavile uvoz energije iz Francije. Razen Francije in Luksemburga so vse države EU v svoj pravni red pravocasno uvrstile nove energetske zakone, le Belgija in Irska imata cas do februarja letos, Grcija pa do februarja 2001. NEMŠKI DOBAVITELJI V BOJU ZA GOSPODINJSTVA Poleti se je na nemškem trgu elektricne energije razvnel pravi boj za gospodinjstva. Skoraj vsi veliki oskrbovalci z elektricno energijo so ponujali energijo po vsej državi, v bitko pa so vstopili tudi manjši oskrbovalci, zaradi cesar so cene energije obcutno padle. Potem ko je berlinski Ares Energie AG julija zacel boj za gospodinjstva, sta se avgusta zacela boriti za stranke še RWE Energie in podjetje EnBW Energie iz Baden-Wiirtemberga, s tako imenovanim »zasebnim tokom«, ki ga imenujejo tudi Yello oziroma »rumeni elektricni tok«. Slednje je prevzelo kar nekaj najvecjih industrijskih odjemalcev, da je njihov tok najcenejši in najboljši, pa so prepricevali tudi v oglasih v nemških medijih. Sledil je kup ponudnikov iz vse Nemcije. Posledica tega ni le padec cene za kilovatno uro elektrike, ampak so zaceli ponudniki oblikovati tudi posebne ponudbe za dolocene skupine strank (na primer za gospodinjstva z letno porabo nad 3000 kilovatnimi urami), poleg tega se ponudbe razlikujejo še po trajanju in cenejšem nocnem toku. Konec septembra lani je potekel rok, do katerega so se morali ponudniki energije in veliki odjemalci dogovoriti o novem nacinu oskrbovanja z energijo. Dogovor, ki so ga sklenili Bundes-verband der Deutschen Industrie, Verband der Industriellen Energie- und Kraftwirtschaft in Vereinigung Deutscher Elektrizitätswerke, je zacel veljati 1. januarja 2000. Nemcijo so razdelili na dve oskrbovalni coni, na severno in na južno. Po besedah nemškega gospodarskega ministra Wernerja Miillerja so pri sporazumu upoštevali tako energetskogospodarske kot tudi ekološke vidike. Po njegovem mnenju ponuja nov sporazum vsem porabnikom ucinkovit pristop do omrežja, poleg tega pa tudi poenostavlja postopke izvajanja. Porabniki bodo placali le eno letno prikljucitveno pristojbino, katere višina bo odvisna od dogovora ponudnika in porabnika. Poleg tega so se dogovorili o pristojbini za prenos energije preko obmocja trgovanja z energijo drugega proizvajalca. Ta bo znašala 0,25 pfeninga na kilovatno uro. Podobno naj bi veljalo tudi pri oskrbovanju z energijo v tujino. POGLEDv EVROPO HUDA KONKUBENCA TUDI NA AVSTRIJSKEM TRGU Svoje energije pa nemški proizvajalci ne ponujajo le domacim odjemalcem, ampak so zaceli prodirati tudi na trge sosednjih držav. Tako so zaceli pritiskati na Avstrijo, ki se je sicer odlocila svoj trg elektricne energije odpirati postopoma in do leta 2003 zadržati monopolni položaj, ki jim je omogocal visoke cene. Takrat bi trg odprli le za štirideset odstotkov porabnikov, energija za male potrošnike pa bi bila še vedno monopo-lizirana. Energetski koncerni so bili v vecinski lasti države in so dovajali energijo devetim deželnim dobaviteljem, ki so jo prodajali naprej industriji in gospodinjstvom. Februarja lani pa so morali tudi Avstrijci odpreti svoj trg, kar pomeni, da bodo lahko veliki odjemalci z letno porabo 40 gigavatnih ur sami izbrali dobavitelja elektricne energije, že cez leto dni pa naj bi svoje dobavitelje energije izbirala tudi gospodinjstva in mala podjetja. Po napovedih naj bi se cene energije tako v naslednjih dveh letih v Avstriji znižale za deset odstotkov, še dodatno znižanje pa bo prinesla sprostitev na trgu malih potrošnikov. To potrjujejo tudi izkušnje iz drugih držav. V Nemciji so cene do sedaj padle za dvajset odstotkov, v Veliki Britaniji pa za vec kot trideset odstotkov. Avstijski dobavitelji tako s strahom cakajo, kaj jim bo prinesla huda tuja konkurenca. Vseeno pa so svoj trg na nek nacin zavarovali, saj bodo spodbujali nakupe elektricne energije iz ekološko nespornih elektrarn. Tako bodo morali njihovi porabniki dobiti dovoljenje za porabo energije iz ekološko nesprejemljivih elektrarn, poleg tega pa bo ta energija še obdavcena. Dobavitelji energije, ki so imeli doslej monopol v svojih državah, tako negotovo cakajo na novosti, ki jim jih prinašajo smernice evropske zakonodaje, potrošniki pa se veselijo nižjih cen elektrike. V Sloveniji bo prilagajanje tem smernicam povzrocilo obraten proces. Cene naše energije so namrec še vedno pod evropskim povprecjem in se bodo kljub konkurenci in pritiskom javnosti morale dvigniti vsaj na evropsko povprecje, ce hocemo biti lojalna konkurenca in slediti drugim državam na tehnološkem podrocju. Zato se porabniki v Sloveniji ne morejo ravno prevec veseliti konkurencnosti in pricakovati, da bodo lahko kupovali elektricno energijo po nizkih cenah iz drugih držav EU. Simona Bandur ITALIJA PRED SPREMEMBAMI Evropska direktiva o odpiranju trga z elektricno energijo je precej pretresla tudi italijanski energetski trg, ki ga v letu 2000 cakajo še številne spremembe. Najbolj na udaru je družba Enel, ki mora zaradi prevelikega tržnega deleža odprodati del svojih elektrarn. Leto, ki se je pravkar zacelo, bodo na energetskem podrocju v Italiji zaznamovali predvsem trije dogodki, in sicer prodaja približno 15 GW Enelovih proizvodnih zmogljivosti, preoblikovanje te družbe oziroma razširitev njenih dejavnosti ter prizadevanje za ohranitev dosedanjih kupcev elektricne energije, ki so vse bolj izpostavljeni pritiskom tujih elektroenergetskih družb. Kljub zahtevam po precejšnji spremembi dosedanjega nacina obnašanja in razmišljanja, pa Enelu dobro kaže, saj se za zdaj uspešno prilagaja novim zahtevam evropskega trga. Tako se je Enel delno že reorganiziral in tudi privatiziral, nova uprava pa je tudi odlocna nadaljevati z reformami, ki naj bi temu italijanskemu in tudi evropskemu gospodarskemu velikanu zagotovile svetlo prihodnost. Tako se Enel po zaslugi povezave z družbo Colombo Gas že uspešno spogleduje na domacem plinskem trgu, obetavne pa so tudi napovedi o skupnem nastopu z operaterjem mobilne telefonije Windom, v katerem ima Enel 50-odstotni delež. V prid manj bolecemu prehodu na evropski energetski trg naj bi bila tudi konec novembra lani predlagana dolocila novega tarifnega sistema, ki naj bi Italijo približala tržnim zahtevam in ji prek uvoznih omejitev in tehnicnih zahtev zagotovila enakopravnejši boj s tujo konkurenco. ODPRODAJA PRESEŽNIH ZMOGLJIVOSTI V skladu z julijsko odlocbo italijanske vlade mora Enel svoj delež na energetskem proizvodnem trgu zmanjšati pod polovico, kar glede na to, da trenutno ta delež znaša kar 79 odstotkov, pomeni odprodajo približno 15 GW oziroma cetrtino sedanjih proizvodnih zmogljivosti. Enel pri tem nacrtuje preoblikovanje omenjenih proizvodnih presežkov v tri osrednje družbe, pri cemer bi bila najvecja Eurogen s sedežema v Rimu in Milanu ter šestimi termoelektrarnami (6.242 MW), tremi hidroelektrarnami (766 MW) in 2214 zaposlenimi. Elettrogen bo imel sedeža v Rimu in Piacenzi, obsegal pa naj bi pet termoelektrarn (4.424 MW) in tri hidroelektrarne (1014 MW), v katerih bo skupno našlo delo 1.720 zaposlenih, Interpower s sedežema v Rimu in Neaplju pa naj bi v treh termoelektrarnah (2.548 MW) in eni hidroelektrarni (63 MW) zaposloval 1.122 ljudi. Za nakup teh zmogljivosti je že precejšnje zanimanje tako med tujci, kjer so v ospredju Americani, kot pri domacih lokalnih oblasteh. Poznavalci ocenjujejo, da gre za prodajo premoženja v vrednosti okrog devet milijard evrov, pri cemer naj bi cene dosegale 1.500 dolarjev za kilovat hidroenergije, 750 dolarjev za kilovat iz sodobnejših termoelektrarn in 300 dolarjev za kilovat iz starejših termoelek- 29 v POGLEDv EVROPO trarn. Ceprav ima Enel za odprodajo presežnih zmogljivosti na voljo cas do decembra 2002, v družbi pravijo, da so že pripravljeni na prodajo, tako da je mogoce vladno odredbo o prodaji pricakovati že v zacetku tega leta. Kot poudarjajo, so se za takojšnjo odprodajo presežnih zmogljivosti odlocili tudi zato, ker je ta pogoj za posodobitev in preoblikovanje preostalih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo ostale v Enelovi lasti. Tako nacrtujejo, da naj bi do leta 2004, od skupno 37 GW Enelovih zmogljivosti, ki zdaj za pogon uporabljajo nafto, plin in premog, že desetino preuredili v sodobne plinske elektrarne, do leta 2008 pa naj bi bila takšna kar petina vseh proizvodnih enot. SPREMEMBE TARIFNEGA SISTEMA Razprave o dopolnitvi in spremembah italijanskega tarifnega sistema trajajo že od julija 1997, zadnje spremembe, ki jih je energetski regulator za elektricno energijo in plin predlagal konec novembra lani, pa napovedujejo porabnikom, ki so doslej placevali eno najvišjih cen v Evropi, lepše case. Tako naj bi se v naslednjih štirih letih cena elektricne energije v povprecju znižala za 17 odstotkov, pri cemer naj bi se že letos v povprecju znižala za 2 odstotka oziroma za približno 4 lire na kilovatno uro. Pri Enelu ob tem poudarjajo, da bi bila znižanja lahko že letos višja, za kakšnih 10 odstotkov in nato še za 17 v naslednjih treh do štirih letih, pri cemer naj bi izpad prihodka nadomestili s pricakovano vecjo prodajo. Tako naj bi po novem vsak porabnik placeval dejanske stroške dobave, ki naj ne bi bili vec odvisni od kolicine porabe, pri cemer bodo izvzeti le tisti socialno najbolj ogroženi prebivalci. Pri tem naj bi tarifni sistem tudi precej poenostavili in namesto dosedanjih 52 tarifnih skupin obdržali le še devet, ki bodo odražale dejanske stroške dobave in drugih storitev. K boljšemu poslovanju Enela pa naj bi prispevala NUKLEARKA BRADWELL LE ©E DO 2002 Jedrsko elektrarno Bradwell, ki je zaËela obratovati leta 1962, bodo morali leta 2002 ustaviti. Uporabnik, dræavno podjetje Nuclear Fuels, se je za to odloËilo iz ekonomskih razlogov. Po odprtju trga so cene energije namreË zelo padle, zato nuklearka ni veË konkurenËna. Sploh so v zadnjem Ëasu poslovali z velikimi izgubami. Sicer pa bi 37 let stara elektrarna lahko delovala pe deset let dlje. Nuklearka deluje na dva magnoksova plinsko hlajena reaktorja. Te vrste reaktorjev od pestdesetih let naprej niso veË dodatno razvijali, ker je bila proizvodnja z njimi negospodarna. 30 tudi dolocba, ki naj bi ugodnejšo ceno za posamezne porabnike, kot sta denimo bila železnica in proizvajalci aluminija, enakomerneje porazdelila na celoten energetski sektor. Seveda pa vseh opisanih sprememb ne bo mogoce doseci cez noc, zato naj bi dolocila novega tarifnega sistema uvajali postopoma v naslednjih treh do štirih letih. IZBOLJ©ANJE KAKOVOSTI MED PREDNOSTNIMI CILJI Zanimivo je, da v nasprotju z izkušnjami evropskih držav, ki so trg že v celoti odprle, Italijani med poglavitne cilje napovedanih sprememb na energetskem trgu vkljucujejo tudi dvig kakovosti in zanesljivosti dobave elektricne energije, kar naj bi bila posledica dejstva, da je trenutno stanje pri naših zahodnih sosedih porazno. Tako naj bi v povprecju Italija imela kar dvakrat vec motenj pri dobavi elektrike kot denimo Francija ali Velika Britanija, podobno razmerje pa velja tudi med jugom in severom države. Zato nova zakonodaja doloca sistem spodbud in kazni, s katerim naj bi vsem državljanom zagotovili enako kakovost elektricne energije. Tako naj bi energetske družbe, ki bodo presegale povprecno število motenj pri dobavi, placevale neke vrste odškodnine in nasprotno, tiste, ki bodo to število zmanjšale pod povprecje, prejele tudi ustrezne spodbude, s cimer naj bi se kakovost preskrbe z elektriko na državni ravni v naslednjih letih precej izboljšala. Za ohranitev sedanjega deleža na trgu oziroma pridobitev novih kupcev pa Enel nacrtuje tudi razširitev dejavnosti na podrocja, ki so jih doslej pokrivala druga podjetja, pri cemer gre velik poudarek še zlasti sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Tako se je Enel s posameznimi lokalnimi skupnostmi že zacel dogovarjati za ustanovitev mešanih družb za dobavo elektrike, plina in vode, s cimer naj bi pridobil pomembno število kupcev tudi iz tistih oddaljenejših in doslej slabše oskrbljenih krajev. Po nekaterih ocenah naj bi v naslednjih petih letih Enel tako postal glavni oskrbovalec z elektricno energijo, vodo in plinom za tretjino svojih sedanjih odjemalcev, kar v konkretnejših številkah pomeni za skoraj deset milijonov uporabnikov. Skratka, iz povedanega sledi, da je pri naših sosedih odprtje trga z elektricno energijo že sprožilo pravi val sprememb. Glede na to, da se odprtje trga kmalu obeta tudi nam, pa se jim bomo verjetno težko izognili tudi sami. Po Power in Europe (12/99) priredil Brane JanjiÊ POGLEDv EVROPO KAKpNA BO USODA EVROPSKIH NUKLEARK? V Evropi se cedalje bolj pojavljajo težnje po zapiranju jedrskih elektrarn. Za to se zavzemajo tako zelene stranke znotraj držav, kot tudi tiste iz sosednjih držav, ki sicer same tovrstnih elektrarn nimajo, bi pa jedrska nesreca v njihovi bližini pomenila nevarnost tudi zanje. S podobno težavo se srecuje tudi nuklearka v Krškem. Avstrijska koroška deželna vlada cedalje bolj pritiska na zvezno vlado, naj vkljuci vprašanje NEK v uradno avstrijsko stališce za pogajanja o vstopu Slovenije v EU. Kljub vsem okoljevarstvenim zahtevam pa zaprtje teh elektrarn ni malenkost, saj prinaša s sabo ogromne stroške in nevarnost pomanjkanja elektricne energije. In kako se s to težavo spopadata Švedska in Nemcija, kjer so se odlocili zapreti vse jedrske elektrarne? Na Švedskem so konec novembra lani zaprli enega izmed dveh šeststo megavatnih blokov jedrske elektrarne Barsebaek pri mestu Malmö. Tako so zaceli uresnicevati odlocitev o opušcanju pridobivanja elektricne energije iz jedrskih elektrarn, ki so jo državljani izglasovali že leta 1980. To predcasno zaprtje nuklearke iz politicnih razlogov, za katero so se 29. novembra odlocili Sydkraft, upravljalec elektrarne, in Göran Persson, predstavnik socialdemokratske manjšinske vlade, naj bi švedske davkoplacevalce stalo 1,4 milijarde nemških mark.Odlocitev mora potrditi še parlament, med švedskimi volilci pa medtem vse bolj narašca skepticizem do zapiranja nukleark. Sydkraft je v zameno zahteval nadomestno oskrbovanje z energijo, ki v kolicini in ceni ustreza proizvodnji v Barsebaek 1. Jedrska reaktorja v Barsebaeku sta zacela delovati leta 1974 oziroma 1977, delovala pa naj bi štirideset let. Pri odlocanju o odškodnini upravljalcu so tako upoštevali, da je imel reaktor pred sabo še kakih petnajst let delovanja in bi v tem casu lahko proizvedel kar velike kolicine energije. Sydkraft bo takoj zacel dobivati energijo od Vattenfalla, konkurencnega upravitelja jedrske elektrarne Ring-hals. Kompenzacijo so zavarovali z relativno zapletenim dogovorom. Sydkraft bo namrec so-uporabljal cetrtino obratovalnih zmožnosti štirih reaktorjev Ringhalsa in drugi reaktor v Barsebaeku. S tem dogovorom so dosegli vsaj teoreticno enako kolicino energije, ki so je proizvajali prej.Glede na to, da je imel Barsebaek 1 pred sabo še petnajst let obratovanja, reaktorji Ringhalsa pa bodo delovali še dvajset let, Sydkraft ne bo dobil 1.200 megavatnih ur, kot pri obeh blokih Barsebaeka, ampak 1.066 megavatov -vsaj do zaprtja elektrarn med letoma 2015 in 2023, ko naj bi potekla njihova življenjska doba. Koncem Vattenfall bo dobil za oddajanje Syd-kraftu od švedske vlade odškodnino v vrednosti šeststotih milijonov mark. Država, ki prevzema stroške zapiranja jedrskih elektrarn, pa bo mo- Se jedrskim elektrarnam I na Švedskem bliža zadnja ura? ** 31 56?40619 POGLEDv EVROPO rala kriti tudi višje stroške proizvodnje Barse-baeka 2 v višini 750 milijonov mark. Po nacrtih naj bi vlada zaprla drugi blok leta 2001, vendar le v primeru, da bodo imeli na voljo alternative, s katerimi bodo pokrili primanjkljaj pri oskrbi z energijo. Kot odškodnino Sydkraftu za morebitno zaprtje naj bi dvignili proizvodnjo Ringhalsa za trideset odstotkov, za višino odškodnine Vattenfallu pa se še niso dogovorili. Po zakonu, ki ga je sprejela švedska vlada decembra 1997, bi morali zapreti prvi reaktor do julija 1998, drugega pa leta 2001. Sydkraft, katerega najvecji delnicar je PreussenElektra z 21-odstotnim deležem, je zaradi tega zacel številne postopke, ki bi to preprecili, med drugim se je obrnil celo na evropsko komisijo. Zaprtje reaktorjev naj bi oviralo ponudnika pri enakomerni udeležbi v tekmovanju s konkurentom Vattenfallom. Zaradi teh postopkov se je podaljšal cas za zaprtje reaktorja do novembra 1999. Do sedaj je dvanajst švedskih reaktorjev na štirih lokacijah pokrivalo polovico oskrbe z energijo, z zaprtjem Barsebaeka 1 pa se bo ta delež zmanjšal za okrog pet odstotkov. Sydkraft napoveduje, da bo v hujših zimah zaradi tega morda v južni in osrednji Švedski primanjkovalo približno osemsto megavatov elektricne energije, zaradi cesar bi morali Barsebaek 1 obdržati vsaj v rezervi. Ker še niso našli nadomestnih zmogljivosti, bodo uvažali energijo iz termoelektrarn na premog z Danske, del energije pa bodo po besedah kritikov verjetno uvažali preko podmorskega kabla, in sicer jedrsko energijo iz Nemcije, saj je Vattenfall prevzel cetrtinski delež hamburških elektrarn. Predstavniki švedske industrije se sedaj bojijo, da se bodo cene elektricne energije precej dvignile. Kljub temu da so se državljani na referendumu odlocili, da bodo nuklearke zaprli do leta 2010, vlada za zdaj še ne postavlja rokov. Trenutno nameravajo zapreti le Barsebaek, med drugim tudi zaradi pritiska Dancev, saj je elektrarna od Kopenhagna, glavnega mesta Danske, oddaljena le dvajset kilometrov, drugih deset reaktorjev pa naj bi še naprej delovalo. Prav tako se Švedi vedno bolj nagibajo k temu, da bi jedrske elektrarne delovale, dokler jim ne potece življenjska doba. Za zaprtje jedrskih elektrarn so se izrekli tudi v Nemciji in prav švedski model z odškodninami naj bi jim kljub številnim pomanjkljivostim služil kot vzor za opustitev tovrstnih elektrarn. Nemške nuklearke naj bi delovale najvec še naslednjih trideset let, prvo pa naj bi zaprli že leta 2002. Vendar pa o tem še vedno tecejo pogajanja med predstavniki jedrskih elektrarn, vlado in Zelenimi. Najbolj vztrajni med slednjimi še vedno zahtevajo takojšnjo opustitev proizvodnje tovrstne energije. Minister za okolje Jürgen Trittin in zunanji minister Joschka Fischer sta se konec novembra lani dogovorila za obdobje tridesetih let in postopno zapiranje nukleark, ki se bliæajo koncu svoje æivljenjske dobe v naslednjih treh letih. Temu so zeleni seveda nasprotovali, saj v tem primeru nobene nuklearke ne bi zaprli do leta 2002. Naslednji predlog je bil, da se do leta 2002 zaprejo ptiri nuklearke, Ëe bo vlada drugim nuklearkam dovolila proizvajati 2500 milijard kilovatnih ur energije, kar ustreza povpreËni æivljenjski dobi elektrarne. Uporabniki bi se potem lahko sami odloËili, ali bodo iz gospodarskih razlogov zaprli katero izmed elektrarn in bi zato druge dlje delovale. S tem se spet niso strinjali proizvajalci in sledilo je pe nekaj podobnih predlogov, a nobeden pe ni padel na plodna tla. Nasprotniki jedrskih elektrarn pa so medtem zagrozili, da bodo blokirali vsak nov prevoz jedrskih snovi. Pogovori o zaprtju nukleark v NemËiji tako pe zdaleË niso pri koncu in pele Ëas bo pokazal, kdaj bo NemËija pripravljena opustiti ta zanje zelo pomemben vir elektriËne energije. Iz Stromthemen (1/2000) povzela Simona Bandur NEURJE POVZROCILO ZA 15 MILIJARD ŠKODE Neurje z izredno mocnim vetrom, ki je konec minulega leta zajelo Francijo, je na elektroenergetskem omrežju povzrocilo milijardno škodo. Orkanski veter je v noci s 25. na 26. december najprej pustošil na severu države, naslednji dan pa je kot za šalo podiral daljnovodne stebre še v južnovzhodnih pokrajinah, tako da je brez elektricne energije ostalo okrog štiri milijone porabnikov. O kakšnem obsegu okvar omrežja gre, najbolje pove podatek, da je bilo poškodovanih ali povsem unicenih kar osemintrideset 400 kV daljnovodov in enainosemdeset 225 kV daljnovodov ali skupno približno tisoc visokonapetostnih daljnovodnih stebrov, izpadlo pa je tudi stoštiriinosemdeset 90 in 63 kV transformatorskih postaj. Podobnega izpada elektroenergetskega omrežja v Franciji ni bilo že od leta 1978, zaradi zelo velikega obsega okvar pa so francoskim vzdrževalcem na pomoc priskocili tudi kolegi iz številnih evropskih držav. Prve ocene kažejo, da bo EdF za zamenjavo poškodovanih stebrov in ponovno zgraditev omrežja porabil približno 15 milijard frankov. 32 NADALJEVANJE S STRANI 24 so odvisne od datuma in casa in potem nadaljeval v naslednjih mesecih, ko so bila opravljena vsa potrebna testiranja. Zadnji preizkus pripravljenosti na racunalniški prehod v leto 2000 so opravili decembra, ko so v živo testirali še telekomunikacijski sistem in vsa komunikacijska vozlišca. Kljub vsem pozitivnim rezultatom preizkusov pa so tudi na Dravi zadnjo noc v minulem letu obudili klasicni sistem dežurstev in pripravili posebne režime obratovanja, ki pa po zaslugi vseh, ki so sodelovali v omenjenem projektu, na sreco niso bili potrebni. V PROIZVODNJI DREZ TEŽAV V TE Šoštanj jim prehod v leto 2000 ni povzrocil racunalniških težav. Osem dežurnih informatikov in procesnih racunalnicarjev, ki je silvestro-valo v službi, je lahko po tretji uri zjutraj brezskrbno odšlo domov. Manjše težave so zaznali delavci v financah, tako kot so jih tudi pricakovali in jih sproti odpravljajo. Težave so predvideli, ker imajo v tem sektorju starejšo opremo, ki jo nacrtujejo v kratkem zamenjati in je zaradi prehoda v leto 2000 niso menjali. Vendar delovni proces ni nikjer zastal in z vsemi poslovnimi funkcijami v termoelektrarni normalno nadaljujejo. Iz NE Krško smo dobili obvestilo, da je jedrska elektrarna ob prehodu v leto 2000 obratovala stabilno. Niti na strojni niti na programski opremi ni bilo nobenih znamenj o neprepoznavanju letnice 2000. Elektrarna je obratovala skladno z nacrtom dispecerske službe elektroenergetskega sistema. Tudi pri Soških elektrarnah niso na procesnih racunalnikih zaznali nikakršnih ovir ob prehodu iz starega v novo leto. Imeli so dežurne na vseh treh elektrarnah na Soci in na sedežu podjetja, vendar so lahko noc izkoristili tudi v manj delovne namene. Pri procesnem delu so zaznali težave na nekaterih starejših racunalnikih in slednje nameravajo v kratkem zamenjati. Prav tako je brez dela ostala tudi dežurna ekipa, ki je silvestrovala v TETO Ljubljana. Ne na procesnem ne na poslovnem racunalniškem sistemu jih hrošc ni presenetil. V DISTRIBUCIJI USPEŠNO PREŠLI V LETO 2000 Kot je bilo pricakovati, je celoten sistem Elektro Ljubljane ob prehodu v leto 2000, pa tudi pozneje deloval nemoteno. Za prehod so že prej uresnicili vse potrebne korake in pripravili rezervni scenarij. Organizirali so tudi dežurstva na domu za vse kljucne strokovnjake po posameznih podrocjih ter za centre vodenja in vse koncne postaje (RTP, RP). Ob prehodu je na domu dežuralo 55 delavcev Elektro Ljubljane in 5 zunanjih sodelavcev (Sipronika, Sysen, Lipa). V veliko pomoc jim je bil tudi Elesov center vodenja, ki je v vecernih urah na zadnji dan v letu 1999 posredoval pomembne podatke o prehodu v leto 2000 v vzhodnih državah. V Elektro Mariboru je prehod v leto 2000 na podrocju procesne in poslovne informatike potekal prakticno brez motenj. Na domu so organizirali dežurstvo 8 delavcev, pripravljen pa je bil še seznam drugih dosegljivih delavcev, ki bi jih poklicali, ce bi bilo po- INFORMACIJSKA MREŽA UCTE / EURELECTRIC Za prehod v leto 2000 je bil v Bruslju vzpostavljen poseben kontrolni center UCTE in EURELECTRIC. Center je imel neposredne zveze z drugimi mednarodnimi centri, ki so pomembni za oskrbo z elektriËno energijo (CDO, TEPCO, CENTREL, NORDEL, DOE itd). Center je bil s pisno telekonferenco vezan na nacionalne kontrolne centre,ki so obvepËali posamezna podjetja. V omenjeno komunikacijsko omreæje se je s svojimi obvestili neposredno vkljuËeval tudi Eles. SHEMA SVETOVNE KOMUNIKACIJSKE MREŽE ZA PREH0D V L.2000 trebno. Ob tem v podjetju ugotavljajo, da je bil uspešno uresnicen prehod v nekem smislu tudi placilo za ves trud, ki so ga strokovnjaki vložili v te priprave. Tako so dokazali, da so ob dobri organiziranosti sposobni uresniciti tudi najbolj zahtevne projekte. Tudi v Elektro Celju je racunalniški prehod na podrocju zvez, informatike in daljinskega vodenja potekal brez kakršnih koli težav. Pokazalo se je, da so bile priprave in posegi na napravah in programski opremi ustrezni. Ker je obstajala možnost, da bi dolocene probleme lahko povzrocila kaka motnja v dobavi elektricne energije, so uvedli dodatne obveznosti za dežurstva obratovalne službe, v centrih vzdrževanja pa so imeli še posebej dežurne za podrocje zvez in daljinskega vodenja. V centru vodenja Celje je poleg dežurnih aispecerjev dežural še specialist za programsko opremo. V Elektro Gorenjski so lani sredi decembra opravili test o prehodu v leto 2000 in pri tem ugotovili, v katerih aplikacijah bi se lahko pojavile napake. Na tej podlagi so ustrezno ukrepali še pred novim letom. Dežurstev v casu okrog novega leta v poslovnem delu informatike niso izvajali, v tehnicnem delu pa so na zadnji dan v minulem letu poleg normalnega dežurstva uvedli še dodatno dežurstvo (17 delavcev). V poslovnem delu informatike se je pojavilo nekaj težav, ki so jih odpravili v prvem tednu po novem letu, v tehnicnem delu pa so racunalniški prehod opravili brez težav. V Elektro Primorski so v casu prehoda v leto 2000 odkrili manjše število okvar na elektroenergetskih napravah (te so bile neodvisne od L2T), ki so ji takoj odpravili. Prišlo je tudi do povecanega števila izpadov glavnih varovalk, še zlasti na obalnem podrocju. Ob tem ugotavljajo, da je zaradi uspešnih priprav in tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer prehod v novo tisocletje potekal mirno in brez težav pri dobavi elektricne energije. V kriticnem casu so za nekatere delavce uvedli pripravljenost na domu. Za zagotavljanje nemotenega prehoda so v Elektro Primorski angažirali skupno 35 delavcev. BRANE JANJlti, MINKA SKUBIC, MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI 33 nas gost: Prof. dr. Anton Ogorelec Ustvarjalnost temelji na duhovnih vrlinah Sodoben tehnolopki razvoj elektroenergetike v veliki meri izhaja tudi iz doseækov pri razvijanju ideje o avtomatizaciji v industriji. Zasluæni prof. dr. Anton Ogorelec sodi v vrh tiste pepËice slovenskih strokovnjakov, ki so na podroËju avtomatizacije velikih infrastrukturnih sistemov pri nas prvi orali ledino. Poleg udejstvovanja na pedagopkem, publicistiËnem in raziskovalnem podroËju je bil zelo dejaven tudi v mednarodnih elektroenergetskih organizacijah CIGRE in IEC. Za ustvarjalno æivljenje si prizadeva tudi v obdobju po upokojitvi in je pe vedno poln delovnih naËrtov. Prof 34 rof. dr. Anton Ogorelec se je rodil leta 1924 na Reki. Maturiral je na kla-siËni gimnaziji v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Leta 1959 je na tej ustanovi doktoriral in zaËel predavati kot honorarni docent. V zaËetku pestdesetih let je postal direktor enega od razvojnih sektorjev v Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo. Leta 1971 je iz Iskre pripel na ljubljansko elektrotehnipko fakulteto kot izredni profesor. Tu se je v naslednjih letih uveljavil kot uspepen predavatelj, pisec strokovnih knjig in uËbenikov ter mentor na drugi in tretji stopnji ptudija. Bil je ustanovitelj in urednik nekdanje jugoslovanske revije Avtomatika. Vrsto let je uspepno deloval kot predsednik druptva univerzitetnih profesorjev (danes je Ëastni predsednik). Kot Ëlan mednarodnega ptudij-skega komiteja CIGRE (za zapËito) in Ëlan tehnipkega odbora IEC (za zapËit-ne releje) je sodeloval na ptevilnih mednarodnih strokovnih sreËanjih. Od leta 1993, ko se je po 43 letih sluæbe upokojil, pe naprej deluje v svoji stroki, ne da bi za to prejemal kake honorarje. Kot urednik se je precej angaæiral pri izdaji elektrotehnipkega slovarja. Novembra leta 1999 ga je predsednik dræave Milan KuËan odlikoval s Ëastnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri razvoju in uresniËevanju programa avtomatizacije v Iskri in pirpem slovenskem prostoru (o tem smo podrobneje pisali v prejpnji ptevilki napega glasila). Kdaj se je v Sloveniji prviË pojavila ideja o avtomatizaciji cestnih, æeleznipkih, elektroenergetskih in drugih sistemov? flTa ideja se je prviË pojavila pri dograjevanju hidroelektrarne Mariborski otok, ki so jo zaËeli graditi leta 1942. Do konca vojne je bilo konËanih pri-bliæno 30 odstotkov gradbenih del. V naslednjih letih so gradnjo nadaljevali predvsem ob pomoËi industrije takratnega vzhodnega bloka. Po resoluciji Informbiroja je priplo do velikega pomanjkanja opreme, ker so se jugoslovanskemu gospodarstvu zaprle moæ-nosti uvoza iz vzhodnih deæel. Ker teh povezav ni bilo veË, so se morali preusmeriti v razvoj lastne industrije. Tako se je pojavila velika priloænost za slovenske strokovnjake. Pri zakljuËnih delih v HE Mariborski otok, ki jih je vodil takratni minister za elektrogospodarstvo PetroviË s pomoËnikom Emerikom Blumom, se je pokazala potreba po tovarni za izdelavo elementov za zapËito elektroenergetskih naprav. Zato je dipl. ing. Blum predlagal univ. prof. Vratislavu BedjaniËu, da bi tako proizvodnjo zaËeli v Sloveniji. Leta 1949 je bila ustanovljena tovarna elektriËnih aparatov Tela, kjer smo za-Ëeli in nadaljevali razvoj ideje o avtomatizaciji infrastrukturnih sistemov.« Kako je v tistem obdobju potekalo uresniËevanje projektov avtomatizacije v elektroenergetskem sistemu? flNa tem podroËju bi najprej omenil razvoj relejev, kot sta signalni rele z znamko PR1 in merilni indukcijski rele FR1. S temi releji je bila opremljena HE Savica z moËjo 4,4 MVA, ki je bila na omreæje prikljuËena leta 1949. Zatem je v naslednjih letih sledil razvoj pe drugih elektromehanskih relejev za razliËne kombinacije. Poleg tega je bila zelo pomembna dejavnost tovarne Tela tudi projektiranje sekundarne opreme za hidroelektrarne v Dalmaciji, pa tudi za HE na reki Cetini. Leta 1952 smo dobili naroËilo za izdelavo projekta sekundarnega sistema za HE Jablanico s pestimi agregati moËi 30 MVA, ki je bila delno æe avtomatizirana. Merilni releji so bili veËinoma uvoæeni, vsi signalni in pomoæni releji pa so bili izdelani doma. Po tem uspehu so jih vgrajevali v vse hidroelektrarne in v veËino termoelektrarn. Tako so v tovarni Tela do leta 1961 te naprave v celoti izdelali za 90 generatorjev in 230 veËjih transformatorjev.« Kakpni spomini vas veæejo na sodelovanje s prof. dr. Vratislavom BedjaniËem, takratnim direktorjem Iskrine tovarne Tela? flS prof. dr. BedjaniËem sem bil tesno povezan æe v ptudentskih letih. Zelo je skrbel za moj strokovni napredek in me vodil na sreËanja s profesorji elek-trotehnipkih fakultet iz takratne Jugoslavije. Medtem ko me je prof. dr. Milan Vidmar æelel vkljuËiti v teoretsko raziskovalno dejavnost, me je prof. dr. BedjaniË usmerjal v operativo. Na njegovo pobudo sem se angaæiral pri razvojnih projektih avtomatizacije v tovarni Tela. Lahko reËem, da je bil prof. dr. BedjaniË izreden strokovnjak pri organizaciji industrije. Kot tehniË-ni direktor glavne direkcije za elektroindustrijo je ustanovil Elmo, Elektro-kovino in Hidromontaæo. Pri svojem delovanju je bil ves Ëas izredno pogumen, dober in popten Ëlovek ter velika moralna in strokovna avtoriteta na svojem podroËju. Za nobeno ceno se ni udinjal takratni politiki in ni klonil pod hudimi pritiski.« Zakaj ste leta 1970 zapustili razvojno podroËje v Iskri in dali prednost raziskovalnemu delu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani? flKot direktor enega od razvojnih sektorjev Iskre sem vodil razvoj jakotoËne elektroindustrije, to je dobrih 70 odstotkov njene proizvodnje. Takrat smo imeli hude teæave z nabavo opreme. Ko so se v Iskri oblikovala prva komercialna jedra in se povezovala z nekaterimi tujimi podjetji, smo prepli na vip-jo raven poslovanja. Pri tem so se omenjene teæave nadaljevale, sam pa sem bil vedno bolj zaposlen s tehniË-no-komercialnimi vprapanji in admi-nistriranjem. Ker me je to oddaljevalo od stroke, sem leta 1970 zapustil razvojno podroËje v Iskri in pripel na ljubljansko elektrotehnipko fakulteto, kjer sem se vkljuËil v pedagopko in znanstveno raziskovalno delo.« V kakpni luËi gledate na prehojeno æivljenjsko pot na tej fakulteti, kjer ste se precej angaæirali kot predavatelj, pisec in raziskovalec? flKo sem zaËel delovati na elek-trotehnipki fakulteti, pa tudi v naslednjih letih, so bile za mlad kader izredno slabe razmere. Trije ali ptirje profesorji so lahko imeli le enega asistenta. Zato sem se boril, da so na fakulteto vkljuËevali honorarne asistente iz operative. Ker takrat skorajda ni bilo nobenih finanËnih moænosti, so se z velikimi teæavami ubadali tudi ptuden-tje na tretji stopnji. Kaj pomeni ptudi-rati brez ptipendije, sem v Ëasu priprav na doktorat tudi sam izkusil. Moram pa reËi, da so mi vsa leta, ki sem jih preæivel na tej ustanovi, ostala v lepem spominu. ©e zlasti mi je bilo v veliko veselje in zadovoljstvo delo s ptudenti.« Zelo dejavni ste bili tudi na mednarodnem energetskem podroËju. Katerih veËjih strokovnih sreËanj ste se udeleæili po svetu? flNajprej sem postal sekretar tehnip-kega odbora IEC za standardizacijo s podroËja zapËitnih relejev. Nato sem predlagal ustanovitev prvega ptudij-skega nacionalnega komiteja v takratni Jugoslaviji (JUNAKO CIGRE), ki mu je najprej predsedoval prof. dr. Vratislav Bedjanic. Pozneje sem bil vrsto let tudi jaz predsednik. Poleg tega bi omenil tudi dolgoletno clanstvo v mednarodnem študijskem komiteju CIGRE (za zašcito). Tako sem deloval v mnogih delovnih skupinah doma in po svetu. Navezal sem aktivne stike s tujimi partnerji in strokovnjaki in si z njimi izmenjal koristne informacije in izkušnje. Udeležil sem se številnih mednarodnih konferenc in kongresov CIGRE-ja v Parizu, Tokiu, Melbournu, Oslu in drugod. V mednarodne energetske organizacije sem vkljucil vec domacih strokovnjakov. Ob tem bi še omenil, da smo tudi v Sloveniji organizirali vec delovnih srecanj s tujimi strokovnjaki, med drugim dve pomembni strokovni konferenci na ravni IEC in CIGRE.« Pred kratkim ste s sodelavci izdali še zadnje tri knjižice elektrotehniškega slovarja. Ali morda še kaj nameravate pripraviti na tem podrocju? »Trenutno s sodelavci pripravljamo vecjezicni prirocnik izrazov in definicij za elektroenergetiko, ki vsebuje vseh 15 knjižic Slovenskega elektrotehniškega slovarja Mednarodne elektroteh- nipke komisije (IEC). Dogovarjamo se, da bi pripravili njegovo izdajo tudi na raËunalnipkem mediju. Poleg tega æelimo v tem priroËniku podati pogosto rabljene nepravilne izraze. Eden od mnogih tehnipkih izrazov, ki se napaË-no uporabljajo, je na primer prosto-zraËni vod. Pravilno se glasi: nadzemni vod. Ob tem naËrtujemo, da bi omenjeno terminologijo izpopolnili pe z izrazi iz posameznih standardov s podroËja elektroenergetike.« Kako gledate na prihodnji razvoj slovenske elektroenergetike, ki se sreËuje z velikimi izzivi in nujnimi spremembami v znamenju liberalizacije energetskega trga? flV obdobju po sprejetem energetskem zakonu naj bi bila podlaga vseh nadaljnjih korakov opazovanje, odkrivanje nepravilnosti in pravoËasno ukrepanje. Trenutno sicer lahko dobimo poceni elektriËno energijo, vprapanje pa je, kakpne razmere bodo v prihodnjem obdobju Ëez 10, 20 ali 30 let. Tega pravzaprav nihËe ne ve. Kljub temu je treba pri nadaljnjem razvoju elektroenergetike æe zdaj upoptevati vse poglavitne elemente dolgoroËnosti. Kot sem æe veËkrat povedal, je zame nesmiselno graditi enkrat to elektrarno, drugiË drugo. Za celotno spodnjesav-sko verigo HE bi morali pripraviti projekt celovite gradnje veË hidroelektrarn ob upoptevanju temeljnih principov ekonomiËnosti in racionalnosti s poudarkom na ustrezni repitvi problematike cene in stropkov. Menim, da elektrarne na spodnji Savi narekujejo predvsem velike potrebe po zagotavljanju rezervne moËi v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Nepoznavalci teæko razumejo, da sta energija in moË dva razliËna pojma. Pri naËrtovanju spodnjesavskega projekta bi vsekakor morali upoptevati oboje.« Kot potrjujejo vapi delovni rezultati, ste tudi v obdobju po upokojitvi zelo dejavni. V Ëem je skrivnost vape ustvarjalnosti? flZame je v æivljenju najpomembnejpe, da je Ëlovek popten in ima urejene in prijateljske odnose s sodelavci. Pri delu je treba upoptevati tudi njihove potrebe in priËakovanja in jim pomagati po svojih moËeh. Tega vodila sem se skupal v æivljenju Ëim bolj dræati. Marsikdo od nekdanjih sodelavcev, ki ga kje ob kaki priloænosti sreËam, pravi, da so bila tista leta, ki smo jih preæiveli skupaj, najleppa.« MIRO JAKOMIN 35 mednarodna posvetovanja Nadvse koristna izmenjava V prejšnji številki smo vam predstavili nekatere najzanimivejše utrinke z jesenskega zasedanja mednarodnega študijskega komiteja CIGRE za nadzemen vode v Sydneyu. Tokrat pa si oglejmo še zanimivosti s socasnega zasedanja študijske delovne skupine za elektricno problematiko nadzemnih vodov. La 36 ansko jesensko zasedanje mednarodne ptudijske delovne skupine WG22.12 za elektriËno problematiko nadzemnih vodov, ki deluje znotraj devetih delovnih skupin mednarodnega ptudijskega komiteja za nadzemne vode paripke CIGRE, je bilo 29. in 30. oktobra 1999 v Syd-neyu v Avstraliji. Glede na veliko aktualnost uvajanja najnovejpih te-hniËnih repitev in ustreznih materialov, ki se uporabljajo pri sodobnih izvedbah nadzemnih vodov, je soËas-no zasedala tudi posebna delovna skupina za nove vodnike, kjer aktivno sodelujemo tudi predstavniki iz Slovenije (dr. Jakl in mag. BakiË). Organizacijo tokratnega sreËanja je prevzel avstralski nacionalni komite CIGRE za nadzemne vode, ki je bil tudi organizator letnega zasedanja ptudijskega komiteja za nadzemne vode mednarodne CIGRE v Ëasu od 28. oktobra do 5. novembra 1999. Avstralski komite za nadzemne vode je 1. novembra 1999 organiziral odmevni seminar na temo flOver-head Lines Down Under« v sodelovanju s pestimi pomembnimi avstralskimi in novozelandskimi podjetji s podroËja proizvodnje, prenosa in distribucije elektriËne energije. Strokovnjaki iz omenjenih avstralskih podjetij so na seminarju predstavili vrsto zanimivih prispevkov s podroË- ja raziskovalnega dela in uporabe novih tehnologij z ustrezno opremo pri naËrtovanju, gradnji in vzdræe-vanju elektroenergetskega prenosnega sistema od gradnje novih prenosnih objektov, obnove oziroma re-konstrukcijskih del na starih obsto-jeËih prenosnih objektih do dela pod napetostjo flv æivo« in podobno. Po-drobnejpa predstavitev s tega zanimivega in za napo prakso nadvse koristnega seminarja je bila opisana v prejpnji ptevilki Napega stika. PREDSTAVLJENI KON»NI REZULTATI NEKATERIH RAZISKAV Na ptudijski delovni skupini WG22.12 je bila poleg proceduralnih vprapanj obravnavana predvsem tehniËna problematika s podroËja daljnovodnih vodnikov in optiËnih kablov. Predsednik te delovne skupine Rob Stephen iz ESKOM-a iz Juænoafripke republike je predstavil dvoletno delo za obdobje 1998-1999 in podal novo, revidirano poroËilo o razvoju in uvajanju monitoringa termiËne obremenljivosti vodnikov v realnem Ëasu. To problematiko v delovni skupini prouËujemo æe nekaj let in pri tem s prispevki iz Slovenije o ptudijskem in raziskovalno-razvoj- nem delu v zadnjih nekaj letih prispevali tudi nap ustrezni deleæ (Ro-vaniemi/Finska 1993, Canterbury/ Anglija 1995, Denver/ZDA 1996, Sendai/Japonska 1997, Durban/ Juæna Afrika 1997, Hobart/ Tasma-nija 1998, Avignon/Francija 1998, Danbury/ ZDA 1999). Prispevek Roba Stephena obravnava neposredne in posredne metode doloËe-vanja povesov vodnikov, kar posredno vodi k ugotavljanju ustrezne ter-miËne obremenljivosti prenosnih vodov. Prikazana je tudi uvedba probabilistiËnih metod s sistemom SCADA ter opisno prvi rezultati uvedbe takpnega monitoringa v ESKOM-u. Opisane so tudi raziskave na tem podroËju v ameripkem PTI-Power Technologies Inc. (avtorja dr. Dale A. Douglassa in Laurie J. Oppel flDynamic & Static Thermal Uprating Methods for Overhead Transmission Lines«) in v EPRI-Electric Power Research Institute iz Palo Alta avtorja Abdel-Aty Edrisa. Rob Stephen redno vodi to delovno skupino æe od leta 1991 in je sedaj po dvojni mandatni dobi nominiran za predsednika celotnega ptudijskega komiteja za nadzemne vode mednarodne CIGRE (SC22 Overhead Lines) s sedeæem v Parizu. Uradno bo nastopil novo funkcijo po potrditvi na generalnem zasedanju te organizacije, ki bo konec avgusta 2000 v Parizu. Za novega predsednika ptudijske delovne skupine WG22.12 pa je nominiran dr. Dale Douglass iz ZDA. KAKO DO MANJ©IH IZGUB? S podroËja prouËevanja elektriËnih lastnosti vodnikov je bila obravnavana analiza raziskav upornosti dalj-novodnih vodnikov pri izmeniËnem toku. Opravljen je bil pregled konË-nega besedila z naslovom flAC Resistance of ACSR Conductors«, ki ga je pripravil dr. László Varga iz VEIKI Instituta-Electric Large Laboratories Ltd iz Budimpepte s sodelavci. Ta problematika obsega teoretske osnove izraËuna upornosti vodnikov pri izmeniËnem toku, ka-krpni se uporabljajo pri nadzemnih vodih visoke in najvipjih napetosti. Ustrezni raËunalnipki program omo-goËa doloËitev temperature vodnika na principu tokovne distribucije znotraj vodnika. RaËunalnipki program je bil razvit v omenjenem in- ptitutu. Dobljeni rezultati so bili primerjani z rezultati eksperimentalnih laboratorijskih raziskav na nekaterih vzorcih tipiËnih vodnikov do-maËe (madæarske) proizvodnje in nekaterih tujih podjetij v laboratorijih VEIKI/Madæarska in Furukawa/ Japonska. Ta problematika je zelo pomembna z vidika zmanjpanja obratovalnih stropkov iz naslova niæan-ja magnetnih izgub v vodniku, ki se lahko doseæejo s posebno tehnolopko izvedbo vodnikov. Tako na primer raziskave dr. V. T. Morgana iz CSI-RO raziskovalnega inptituta iz Avstralije kaæejo zelo ugodne rezultate zniæanja teh izgub pri klasiËnih vodnikih, kjer je uporabljena primerna izvedba pletenja vodnikov z ustreznim korakom pletenja prevodnega opleta vrvi. Raziskave v tej smeri z laboratorijskimi meritvami izgub na takih modificiranih vodnikih tipa Grackle so pokazale ustrezno zmanj-panje teh izgub. Konstrukcijska izvedba takpnega vodnika je zelo podobna vodnikom, kakrpni so montirani na napem in avstrijskem delu daljnovoda 2x400 kV Maribor-Kainachtal. Zmanjpanje skupnih izgub pri toku 1200 A znapa 2.41 W/m, kar denimo znapa za dvosis-temski daljnovod (dolæine 100 kilometrov s po enim takpnim faznim vodnikom modificiranega tipa Gra-ckle 607.28/74.74) skupaj za 1.44 MW manjpo izgubno moË. To pa so æe vrednosti, ki se jih v tujini moËno zavedajo in so nadvse pomembne za slehernega dobrega obratovalca oziroma gospodarja prenosnega sistema. RAZISKAVE SE SELIJO TUDI NA PODRO»JE OPTI»NIH KABLOV Tokovni obremenljivosti OPGW kablov (Current Rating of OPGW) se v svetu namenja vedno veËja pozornost iz veË razlogov. Eden po-membnejpih temelji prav na dejstvu, ker pomeni uvedba OPGW kablov v strelovodnih zapËitnih vrveh sorazmerno novo tehniko v daljnovodni tehniki, na drugi strani pa je uvedba takpnih kablov vse veËja in obseæ-nejpa. Obseg uporabe je v novejpem obdobju praktiËno na vseh napetostnih nivojih, od nizkonapetostnega omreæja do ultra visokih napetosti, vkljuËno s 1000 kV (Japonska). Posebno zahtevne so raziskave mehanskih in fizikalnih lastnosti takpnih Dr. Vincent T. Morgan s prikazom svojih raziskav v laboratoriju CSIRO. kablov pri termiËnih obremenitvah v kratkostiËnih pogojih. Na tokratnem zasedanju so bili obravnavani strokovni prispevki s tega podroËja dr. László Varge iz VEIKI Instituta iz Budimpepte skupaj z Ryuzo Kimato iz Furukawe Co./Japonska ter dr. Franca in Andreja Jakla. V prvem prispevku flCalculation of Short-Circuit Current Capacity for OP-GW« je prikazan model izraËuna prehoda toplote pri veËplastnem vodniku s svetlovodnimi vodniki (OPGW) s prikazom izmerjenih vrednosti temperaturne distribucije na modelu dvoplastnega optiËnega kabla (optiËna vlakna v sredini, oplet iz aluminijskih in alumoweld æic na zunanjem obodu). Prikazan je tudi primer temperaturne distribucije v primeru dveh elementarnih æic, od katerih je ena iz aluminija, druga iz alumowelda (enkrat sta æici trdno skupaj, drugiË sta æici razdvojeni z vmesnim izolacijskim prostorom). Podane so krivulje segrevanja po analitiËni poti in primerjane z laboratorijskimi meritvami temperatur takpnega OPGW kabla pri toku 7.32 kA in trajanju 400 ms (zaËetna temperatura 25°C).V drugem prispevku flComparative Calculations of Temperature Rise of OPGW in Short-Circuit Conditions« je podan primerjalni izraËun nadtemperatur na optiËnem svetlovodnem kablu OP-GW NOKIA OPTOFLEX ASB 1.2.3s (Ay/ACS 151/29-15.3), kakr-pen je uporabljen v slovenskem elektroenergetskem prenosnem sistemu. IzraËun je bil izvrpen pri adia-batskem segrevanju pri razliËnih tokovih kratkega stika (simetriËni kratek stik brez enosmerne komponente) po metodi omenjenih avtorjev in predstavljenih na zasedanju delovne skupine WG22.12 v Avig-nonu/Francija avgusta leta 1998. IzraËun nadtemperatur je bil izpeljan z vhodnimi podatki, kot jih je podal dr. L. Varga, pri Ëemer so vzete na-zivne vrednosti geometrijskih raz-seænosti optiËnega kabla, rezultati pa primerjani z rezultati izraËuna nad-temperatur po raËunalnipkem modelu VEIKI Budapest. Primerjave rezultatov raziskav kaæejo na dokajpnjo skladnost uporabljenih metodologij obeh raziskovalcev. Narejen je bil pe izraËun nadtemperatur na istem kablu, prav tako za adiabatsko stanje, vendar z uporabo vhodnih podatkov proizvajalca optiËnega kabla in dejanskih podatkov glede geometrije kabla (natanËni podatki o prerezu posameznih plasti optiËnega kabla). Rezultati teh izraËunov se lepo skladajo z izmerjenimi vrednostmi laboratorijskih raziskav na enakem op-tiËnem kablu. 37 mednarodna posvetovanja študije in raziskave VRSTA KORISTNIH PREDSTAVITEV Poznavanje vpliva povipanih temperatur spojnega materiala, zlasti spojk v bimetalni izvedbi (kompresijske spojke), pri daljnovodih je zelo pomembno za nemoteno obratovanje daljnovoda. Prispevek Rolfa Kleve-borna s ©vedske flTest of Joints in Transmission Lines« prinapa opis z navodili za testiranje razliËnih dalj-novodnih spojk. Sem sodijo spojke, komprimirane s hidravliËnimi stiskalnicami in z razliËnimi eksplozivnimi sredstvi. Pri tem se ugotavljajo elektriËni parametri (kontaktna upornost), kemijski uËinki (koroziv-nost) ter termiËne lastnosti pri segrevanju. Delovna skupina WG22.12 æe nekaj let spremlja tehniËno zakonodajo, povezano z varnostnimi razdaljami pri nadzemnih vodih z vplivom na njihovo tokovno obremenljivost. V svetu obstaja veË razliËnih naËinov repevanja tega problema, kjer enotnih meril za postavitev ustreznih varnostnih razdalj ni. Pred nekaj leti je bila æe izvedena mednarodna anketa z namenom zbrati ustrezne podatke o varnostnih razdaljah oziroma o varnostnih vipinah, ki veljajo v posameznih dræavah. Sklenjeno je bilo, da ta delovna skupina to delo nadaljuje, kar je bilo tudi vkljuËeno v akcijski program te delovne skupine za leto 2000. Prav tako delovna skupina WG22.12 æe nekaj let pro-uËuje segrevanje vodnikov z izra-Ëunavanjem nadtemperatur v stacionarnem in nestacionarnem stanju (pri kratkih stikih). Posebej je obravnavano adiabatsko stanje, ki je zelo primerno za izraËunavanje segrevanja vodnikov pri krajpih Ëasih trajanja kratkega stika in niæjih vrednostih le-tega. KonËno besedilo z naslovom flBrouchure on Calculation Temperature from Steady to Adiabatic State« je v sklepni fazi in bo po uskladitvi prispelih pripomb pripravljeno za objavo predvidoma spomladi 2000 v obliki samostojne bropure v Ëasopisu Electra mednarodne CIGRE. Naj pe omenim, da je ta delovna skupina objavila v zadnjih dveh ptevilkah te strokovne revije dva pomembna dokumenta. V pte-vilki 185 iz avgusta 1999 je bil objavljen dokument v obliki strokovnega referata, ki obravnava segrevanje vodnikov v nestacionarnih stanjih z naslovom flThe Thermal Behaviour of Overhead Conductors-Section 4: Mathematical Model for Evaluation of Conductor Temperature in the Adiabatic State«, v ptevilki 186 iz oktobra 1999 pa strokovni referat s podroËja termiËnega obremenjevanja daljnovodov z upoptevanjem vna-prejpnje napovedi (predikcije) vre- 38 mena z naslovom flThe Use of Weather Predictions for Transmission Line Thermal Ratings«. Leta 1997 je bila v okviru delovne skupine WG22.12 ustanovljena posebna delovna skupina TF12-1 za nove vodnike. Skupini predseduje Ryuzo Kimata iz Furukawa Co., ki je tudi vodilno podjetje za preiz-kupanje novejpih izvedb daljnovod-nih vodnikov tudi v svetovnem merilu. V njihovih laboratorijih so bila opravljena tudi ptevilna testiranja snopastih vodnikov in pripadajoËih armatur za japonski 1000 kV prenosni sistem. Na tem zasedanju je bila obravnavana vrsta dokumentov, ki zadevajo vodnike novejpih izvedb tako po tehnolopki plati kakor tudi glede uporabe novejpih materialov. V okviru programa zasedanja ptudij-skega komiteja 22 za nadzemne vode smo obiskali tudi visokonapetostni laboratorij, ki deluje v sklopu avstralskega NML-National Measurement Laboratory, ki sodi v okvir CSIRO Division of Telecommunications & Industrial Physics v Lindfieldu, Sydney. CSIRO (Commonwealth Scientific and Industrial Research Organisation) je vladna znanstveno raziskovalna organizacija, ki obsega pirok spekter znanstvenih disciplin. Na tej lokaciji v Lindfieldu je imel dr. Vincent T. Morgan tudi svoj terenski poligon za prouËevanje termiËnih uËinkov v okviru razvojno-raziskovalnega projekta raziskav termiËne obremen-ljivosti vodnikov v æivo na prostem, ki so trajala polnih deset let. V tem obdobju je dr. Morgan objavil rezultate svojih ptevilnih raziskav v mnogih svetovnih strokovnih revijah z ugledno SCI znanstveno indeksacijo, dobljeni rezultati raziskav pa sodijo v sam svetovni znanstveni vrh s tega podroËja. Na seminarju flOverhead Lines Down Under« je dr. Morgan imel odmevno predstavitev svojega dolgoletnega raziskovalnega dela na tem podroËju z naslovom flCOOL-TEMP-A Probability Based Unified Model for Calculation of Overhead-Line Thermal, Electrical and Mechanical Properties«, v okviru katere je prikazal najnovejpe izsledke za ugotavljanje termiËnih, elektriËnih in mehanskih lastnosti vodnikov na podlagi sodobnih probabilistiËnih metod. DR. FRANC JAKL Na eimv vse MANJ sistemskih raziska V Med pomembnejpimi lanskimi znaËilnostmi, ki so jih pri svojem delu opazili na Elektroinptitutu Milan Vidmar, kaæe omeniti manjpe zanimanje naroËnikov za sistemske raziskave. Razloge vidijo v pripravah na organizacijske spremembe v sistemu, vse veËji odprtosti elektrogospodarstva v svet in vse veËji konkurenci ponudnikov za opravljanje tovrstnih del. Om menjena spoznanja so nam narekovala, da se nap inptitut izdatneje usmeri v inæenirske storitve, to je predvsem v skrb za tehnolopke raziskave in delo na konkretnih projektih. V minulem letu so bili napi strokovnjaki kot svetovalci navzoËi pri postavitvi enot v TE Brestanica, dokonËanju projekta na Dravi, doin-ptalaciji elektrarn na SoËi, modernizaciji NEK in vrsti investicij v Elesu. Sodelovali smo tudi pri izdelavi analiz in razprav, ki so jim sledile za projekt HE Moste in hidroelektrarne na spodnji Savi,« pojasnjuje lanske najpomembnejpe naloge EIMV njihov direktor dr. Maks Babuder. Pomladitev vodstva oddelkov in organizacijske spremembe pa so bile lanske pomembnejpe domaËe, notranje spremembe. Po besedah dr. Ba-budra so te spremembe odraz pri-Ëakovanih organizacijskih sprememb v elektrogospodarstvu. Inptitut je tudi lani organiziral tradicionalno strokovno posvetovanje Hoflerjevi dnevi. Njihovi strokovnjaki so se udeleæili uglednih svetovnih kongresov ISH 99 in CONDON. Med domaËimi deli pa je treba omeniti pe delo na akreditaciji laboratorija. Prehod v leto 2000 je inptitut doËakal z novo urejenimi poslovnimi prostori na Hajdrihovi 2, novo multimedij-sko sobo, galerijo na hodniku, prenovljeno Vidmarjevo sobo in govorilnico. flLetos naËrtujemo kar najveË napih potencialov vkljuËiti pri sistemskih analizah za sistemskega regulatorja. Pomemben del napih raziskav bo usmerjen v repevanje problemov okolja, zlasti sevanja na delovnem mestu in hrupa elektroenergetskih naprav. Napi strokovnjaki bodo pe naprej aktivno sodelovali pri zamenjavi in zaËetku obratovanja uporajalnikov v NEK in postavitvi in zagonu plinskih enot v Brestanici. PriËakujemo pa tudi zaËetek uresniËevanja velikih projektov v okviru Elesa, to je 400 kV stikalipËa Krpko in gradnje 400 kV daljnovoda Krpko- BeriËevo,« je najpomembnejpe naloge EIMV-ja naptel njegov direktor. Na vprapanje, kako ocenjuje vedno veËjo navzoËnost tujih strokovnih institucij pri izdelavi ptudij in analiz v elektrogospodarstvu, je dr. Babu-der dejal, da je vprapanje, ali odgovorni, ki angaæirajo tujce, dovolj dobro poznajo razmere na podroËju strokovnega znanja doma. Angaæira-nje tujcev ne bi smelo pomeniti di-skreditacije vsega, kar je bilo doslej narejeno doma. Po njegovem mnenju domaËe razmere, naprave in sistem poznajo domaËi strokovnjaki bolje kot nekdo, ki pride iz tujine in poskupa svetovati le od danes do jutri. Sprapuje se tudi, koliko so k razvoju sistema prispevale ptudije, ki so bile narejene v tujini, kdo jih je uporabil in kakpen je bil njihov uËinek. MINKA SKUBIC 39 komisija za žensko politiko pri SDE soupravljanje Ko nastopijo Ženske, ni dolgocasno V predsedstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije so lani ustanovili Komisijo za žensko politiko. Njene clanice bodo v svojih delovnih okoljih skušale prebuditi ženski del javnosti za intenzivnejše vkljucevanje v sindikalno, družbeno in gospodarsko življenje z namenom, da bi zagotovile enakopravnejša pravila igre na nekaterih najbolj obcutljivih podrocjih. Trenutno intenzivno rešujejo problematiko delovnega casa v delniški družbi Elektro Primorska. PP o V sedlo Komisije za æensko politiko se je energiËno zavihtela Zdenka Pergar, diplomirana ekonomistka iz Informatike, d.d., kjer je zaposlena kot analitik -organizator. Kot pravi, je pripravljena na korekten partnerski dialog in iskanje kompromisnih repitev pri vseh teæavah. 40 o besedah Zdenke Pergar, predsednice Komisije za æensko politiko pri Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije, je konec oktobra v Ljubljani potekala prva seja predstavnic, ki dejavno delujejo v sindikatih podjetij in druæb energetike. Ustanovitev komisije so uradno potrdili lani decembra na zadnji seji predsedstva SDE v Izlakah. Kot ocenjujejo v SDE-ju, je zaËetni odziv na delovanje Komisije za æen-sko politiko dober. Komisija si je zadala nalogo, da bo v svoje vrste skupala pritegniti pe predstavnice tistih sindikatov, ki se na prvo sejo niso odzvale. Ker status Komisije za æensko politiko trenutno pe ni doloËen, ga bodo letos opredelili v statutu Sindikata dejavnosti energetike. Sklenili so, da bo delo komisije vodil pestËlanski odbor, ki bo pokrival posamezne dejavnosti energetike, in sicer termo-proizvodnja: Magda JanËar (TE TOL); elektrodistribucija: Vera Fer-mevc-Ban (Elektro Maribor); hidro-proizvodnja: Majda JerkiË (Savske elektrarne Ljubljana); druge dejavnosti: Zdenka Pergar (Informatika); naftno-plinska dejavnost: Marica Varga (Nafta Lendava) in premo-govniptvo: Dada Drgan (Minervo). »lanice Komisije za æensko politiko naj bi poskrbele za uËinkovito informiranje v svojih delovnih okoljih. PodroËja, kjer se pojavlja pereËa problematika v zvezi z æensko politiko, so predvsem naslednja: diskriminacija æensk pri zaposlovanju, diskriminacija æensk na delovnem mestu (delovne razmere, napredovanje na delovnem mestu, nagrajevanje na delovnem mestu, izobraæevanje in usposabljanje, enako plaËilo za enako delo), neupoptevanje neplaËanega dela æensk in vpliv na plaËano delo, zaposlitev æenske in druæinske odgovornosti, zapËita materinstva, æenske in vodilna delovna mesta, æenske in sindikalno delovanje, spolno nadlegovanje æensk na delovnem mestu in podobno. V zvezi s to problematiko bodo sin-dikalistke skupale ugotoviti, kaj se dogaja v posameznih delovnih okoljih in v kolikpnem obsegu. Ker gre v marsiËem za zelo obËutljive pojave, mopki svet pa bo verjetno vztrajal na zgodovinsko pridobljenih teænjah in pozicijah, jih Ëaka zelo neprijetno delo. Kljub temu v Komisiji za æensko politiko priËakujejo, da bodo Ëlanice o omenjenih problemih pridobivale Ëim veË informacij in pripomogle k uËinkovitemu repevan-ju. Pri tem naj bi se dejavno udej-stvovale tako na domaËi kot mednarodni ravni (v okviru mednarodnih sindikalnih zdruæenj) in zastopale SDE na seminarjih, konferencah in podobnih sreËanjih. Obenem se æeli-jo Ëim bolj seznaniti tudi z zakonsko regulativo na tem podroËju ter spremljati evropske uredbe in povezovanje napih zakonov z evropsko zakonodajo. DELOVNI »AS KOT PRVA VRO»A TEMA Kot je povedala predsednica Zdenka Pergar, se Komisija za æensko politiko trenutno ukvarja z repevanjem problematike novega delovnega Ëasa v delnipki druæbi Elektro Primorska (od 8. do 16. ure). flDelavke podjetja Elektro Primorska so na nas naslovile peticijo, v kateri opisujejo probleme, ki so se pojavili zaradi uvedbe novega delovnega Ëasa, ki je zaËel veljati v Elektro Primorski novembra 1999. Menijo, da njihovo okolje za ta korak sploh ni prilagojeno in pojasnjujejo teæave glede vrtcev in pol, prometnih zvez, druæinskih prevozov in podobno. Iz peticije je razvidno, da so pri teh ukrepih najbolj prizadete delavke, matere in gospodinje. O tem smo se Ëlanice Komisije za æensko politiko pogovorile in 12. januarja na direktorja Davida Valen-tinËiËa naslovile dopis s propnjo, da bi skupal razumeti svoje delavke in morda pe enkrat razmislil, kako bi bilo mogoËe repiti ta problem. Vsekakor æelimo, da bi zadevo uredili po normalni poti.« Ker ima vsaka medalja dve plati, smo za dodatno informacijo zaprosili Davida ValentinËiËa. Ta nas je seznanil z vsebino dopisa, ki ga je 13. januarja poslal Komisiji za æensko politiko. Takole je zapisal: flÆal ugotavljamo, da delavke, ki so se obrnile na vas, niso predhodno skupale repiti problema v lastnem podjetju in nas o tem, da so naslovile peticijo na Sindikat delavcev dejavnosti energetike, niso niti obvestile. Iz pogovora z nekaterimi delavkami pa smo seznanjeni, da nekatere posameznice pi-pejo pritoæbo v imenu vseh delavk Elektro Primorske, ki novemu delovnemu Ëasu ne nasprotujejo. Da bi se lahko lotili repitve navedenega problema, prosimo, da nam posredujete fotokopijo pritoæbe in posredujete ptevilo delavk, ki æelijo spremembo delovnega Ëasa oziroma imena, da se bomo lahko dogovorili o morebitni repitvi za posamezne delavke.« Problematika delovnega Ëasa je nedvomno zelo obËutljiva zadeva. Upamo, da bodo vpletene strani Ëim prej poiskale vsaj kolikor toliko sprejemljivo repitev. Bistveno je predvsem korektno pogovarjanje in dogovarjanje. Vse drugo je bolj ali manj neproduktivno razsipanje s Ëasom in energijo. MIRO JAKOMIN Energetski zakon in participacija zaposlenih Od leta 1992 pripravljani in septembra lani sprejeti Energetski zakon (EZ) je deleæen velike pozornosti, predvsem zaradi liberalizacije in deregulacije energetskega trga ter postopne privatizacije dela dræavnega premoæenja v elektrogospodarskih javnih podjetjih. Minimalna pozornost pa je bila namenjena njegovemu 46. Ëlenu, ki delu zaposlenih v elektrogospodarskih podjetjih bistveno omejuje sodelovanje delavcev pri upravljanju. a sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij na podlagi dela je bil v Sloveniji æe sredi leta 1993 sprejet pomemben zakon s podroËja delovnega prava, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Zakon omogoËa zaposlenim vpliv na (so)upravljanje podjetij, pomeni preseganje klasiËnih nasprotij med delom (zaposlenimi) in kapitalom (delodajalci), kar lahko privede tudi do veËje motiviranosti zaposlenih, tako da sta z aktiviranjem Zakona lahko zadovoljni obe udeleæeni strani - delavci in delodajalci. Sodelovanje delavcev pri upravljanju je zaradi okrajpave velikokrat zapisano kot soupravljanje in tudi soodloËanje (ki sta oæja pojma), ali kot delavska participacija oziroma participacija zaposlenih. S participacijo zaposlenih se v širšem smislu obravnava tudi udeležba zaposlenih na dobicku podjetja (financna participacija), ki poleg lastniške participacije (delnicarstva zaposlenih) v podjetjih tudi lahko vpliva na povecano motiviranost zaposlenih. V postopku lastninjenja družbene lastnine je bil ugotovljen vecinski delež države in zaradi tega (in tudi zaradi obojestranske pretežno neizkorišcene možnosti pretvorbe premalo izplacanih plac v letih 1991/92 v lastniški delež) je lastniški delež zaposlenih v elektrogospodarstvu minimalen. Financna participacija zaposlenih pa po predlogu Zakona o udeležbi zaposlenih na dobicku (Porocevalec DZ, št. 51/97, 3. clen) ni predvidena za gospodarske družbe, kjer je Republika^™ Slovenija oziroma obcina edini del-'*-' f> ^ soupravljanje 42 niËar ali druæbenik, in za druæbe, ki opravljajo javne sluæbe, urejene s posebnimi zakoni. Delodajalcu in zaposlenim preostane za doseganje morebitne poveËane motiviranosti na podlagi participacije zaposlenih le participacija zaposlenih na podlagi ZSDU, ki pa je postala s sprejetjem EZ bistveno omejevana! OMEJEVALNI 46. »LEN ENERGETSKEGA ZAKONA Za zaposlene v gospodarskih druæ-bah, ki opravljajo dejavnost gospodarske javne sluæbe po tem zakonu, se ne uporabljajo naslednje doloËbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, pt. 42/93): - doloËbe petega poglavja (78. do 84. Ëlen) - v nadzornem svetu gospodarske druæbe imajo lahko delavci le do 1/3 svojih zastopnikov, - doloËbe pete, peste, sedme in osme alineje prvega odstavka 89. Ëlena, - doloËbe 93. »lena in doloËbe 91. in 92. Ëlena, kolikor se nanapajo na statusne spremembe, - doloËbe 98. Ëlena, - ostale doloËbe v delih oziroma v obsegu, kolikor se sklicujejo ali na-napajo na navedene doloËbe. KATERE ZAPOSLENE 46. »LEN OMEJUJE IN KAKO Navedeni 46. Ëlen zakona velja za zaposlene v gospodarskih druæbah, ki bodo po energetskem zakonu opravljale dejavnost gospodarske javne sluæbe. V oskrbi z elektriËno energijo so obvezne republipke gospodarske javne sluæbe (20. Ëlen zakona): prenos elektriËne energije, upravljanje prenosnega omreæja, organiziranje trga z elektriËno energijo, distribucija elektriËne energije in upravljanje distribucijskega omreæja ter dobava elektriËne energije za odjemalce, ki niso upraviËeni odjemalci. V sedanji organiziranosti elektrogospodarstva omenjene dejavnosti opravljajo druæbe Eles, d.o.o., in pet elektrodistribucijskih delnipkih druæb, in doloËbe 46. Ëlena EZ veljajo za zaposlene v teh druæbah. Zaradi 46. Ëlena energetskega zakona so prizadete kolektivne pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju: - ukinjen je inptitut delavskega direktorja v upravi druæbe, - omejeno je ptevilo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu (lahko najveË ena tretjina), - omejena je vsebina obvepËanja, ki je najniæja stopnja kolektivne oblike participacije zaposlenih (kar za zaposlene pomeni neobvepËanje glede spremembe dejavnosti, zmanjpanja gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije), - skupna posvetovanja, kot vipja oblika participacije zaposlenih, so omejena na kadrovska vprapanja druæbe, - v celoti je ukinjena pravica zadr-æanja odloËitve delodajalca. »e kolektivno participacijo zaposlenih na podlagi ZSDU oznaËimo kot sloneËo na treh stebrih, svetu delavcev, predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu in delavskem direktorju, je poseg energetskega zakona v ZSDU prizadel vse tri stebre: steber delavskega direktorja je popolnoma porupen, moËno sta naËeta tudi oba druga stebra participacije zaposlenih. Res je, da se v druæbah, ki opravljajo javne gospodarske sluæ-be sodelovanje delavcev pri upravljanju lahko omeji, in energetski zakon je te omejitve uvedel, toda do sedaj tako hudih omejitev ZSDU na podlagi zakonov, ki urejajo veËje javne gospodarske sisteme, ni bilo pe v nobenem veËjem javnem gospodarskem sistemu. VE»JI JAVNI GOSPODARSKI SISTEMI IN OMEJEVANJE SOUPRAVLJANJA V javnem podjetju Slovenske æelez-nice, d.d., so bili na podlagi Zakona o naËinu opravljanja in financiranja prometa na obstojeËi æeleznipki mre-æi ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske æeleznice (Ur.l. RS, pt. 71/93) izvrpeni posegi v ZSDU v zmanj-panju predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, vendar je ptevilo predstavnikov delavcev veËje od tretjine Ëlanov nadzornega sveta, in v zmanjpanju ptevila Ëlanov sveta delavcev, ki opravljajo funkcijo profesionalno. V zaËetku novembra 1999 je bil sprejet nov Zakon o æe-leznipkem prometu (Ur.l. RS, pt. 92/99), usklajen z evropsko zakonodajo, ki ne predvideva veË posegov v participacijo zaposlenih, kar je glede na veËjo træno naravnanost prihodnje organiziranosti æeleznipkega prometa razumljivo. Za javno podjetje Telekom Slovenije, d.d., ni v Zakonu v telekomunikacijah (Ur.l. RS, pt.: 35/97, 45/97- OdloËba US in 13/98) nobenih omejitev ZSDU. Zaposleni imajo paritetno sestavo nadzornega sveta, v upravi delnipke druæbe deluje delavski direktor. Tudi delovni osnutek novega Zakona o telekomunikacijah, (http://www.sigov.si/mpz/ 4pod/6/6k-6.html, 10.1.2000), ki bo tudi harmoniziran z evropsko zakonodajo tega sektorja, ne predvideva nobenih posegov v participacijo zaposlenih. V javnem podjetju Popta Slovenije, d.o.o., je bil opravljen poseg v ptevilo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu (Zakon o poptnih storitvah -Ur.l. RS, pt. 35/97), ki je manjpe od polovice Ëlanov nadzornega sveta, in tudi manjpe od tretjine Ëlanov nadzornega sveta. V obeh javnih podjetjih premogov-niptva RS, Premogovnik Velenje, d.d. in Rudnik Trbovlje - Hrastnik, d.o.o., ni v letu 1999 sprejetima Zakonu o rudarstvu (Ur.l. RS, pt. 56/99) in Energetskem zakonu nobenih posegov v ZSDU. REDUKCIJA ELEKTRI»NE ENERGIJE ZARADI REDUKCIJE ZSDU? V nobenem veËjem javnem gospodarskem sistemu ni in niso predvidene tako velike omejitve ZSDU kot v energetskem zakonu. Sindikat dejavnosti energetike (SDE), v katerega je vËlanjena veËina zaposlenih elektrogospodarstva, bi seveda moral reagirati na tako omejevanje ZSDU. V fazi sprejemanja energetskega zakona so predstavniki SDE na sestanku z dræavnim sekretarjem postavili vpra-panje, kako je zamipljeno soupravljanje zaposlenih. Odgovor dræavne-ga sekretarja je bil, fl... da tako kot za druga podjetja, v katerih so delavci æe lastniki. »e je predlog zakona za drugo branje mogoËe razumeti dru-gaËe, naj SDE nanj pripravi amandmaje in jih vloæi prek poslancev.« (Delavska enotnost, 15. julij 1999, pt. 27, str. 3). Tako vprapanje SDE kot prvi del odgovora dræavnega sekretarja, ki je za energetski zakon flzastavil tudi svoje ime« (Delo, 1.10.99, str. 3) kaæeta na nerazumevanje posega energetskega zakona v ZSDU. SDE dlje od postavljenega vprapanja ni uspelo priti. »isto drugaËe je reagiral krovni sindikat, ZSSS, kamor je SDE vklju-Ëen, v primeru predloga sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih druæbah (PoroËevalec DZ, pt. 71/99), ki v 45. Ëlenu predloga tudi skupa omejiti predstavniptvo zaposlenih v nadzornih svetih na najveË tretjino predstavnikov zaposlenih (kar je v energetskem zakonu æe sprejeto, poleg ostalih posegov v ZSDU). ZSSS je reagirala takoj in ostro, (glej Delavska enotnost, 14. okt., pt. 36/99), Ëeprav gre, v primerjavi z energetskim zakonom, samo za delen poseg v ZSDU. Pravice zaposlenih se lahko optimalno dosegajo le z neokrnjenim uspepnim (so)delo-vanjem tako sindikata kot sveta delavcev. Toda SDE, ki ima sodelovanje delavcev pri upravljanju zelo dobro zajeto v veË toËkah Statuta SDE (sprejetega 28. junija 1995), in bi moral aktivneje pomagati pri participaciji zaposlenih, je (bil) glede uveljavljanja participacije zaposlenih fl©e vedno brez jasne vizije« (Nap stik, april 1997, str. 4), in tudi brez jasne vizije posega energetskega zakona v ZSDU. Kljub temu bodo z omenjenim 46. Ëlenom odpravljene pravice sveta delavcev glede ob-vepËanja sveta delavcev (spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije), ki lahko bistveno vplivajo na poloæaj zaposlenih, moral s poveËano aktivnostjo nadomestiti sindikat. V Splopni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (38. Ëlen), pe bolj pa v Kolektivni pogodbi dejavnosti elektrogospodarstva (73. Ëlen) je zapisana obveznost obvepËanja delavcev v primeru odlo-Ëitev, ki bi vplivale na njihov ekonomski in socialni poloæaj. Zaposleni imajo preko sindikata moænosti za obvepËanje, razlika pa je v tem, da sindikat lahko organizira stavko za uveljavitev svojih zahtev, svet delavcev pa se mora vzdræati kakrpnih koli oblik sindikalnega boja (7. Ëlen ZSDU). SDE je leta 1992 æe organiziral stavko, in flpokantnost odklopov« je presenetila celo zaposlene v elektrogospodarstvu. Zaradi nujne poveËane angaæiranosti sindikata, ki jo je dræava z flredukcijo« ZSDU sama povzroËila, se lahko zopet pripeti redukcija elektriËne energije, in to 43 soupravljanje izobraževanje 44 kljub temu, da je energetski zakon v svojem 47. Ëlenu omejil obseg stavke. Zmanjpevanje participativnih pravic zaposlenih tako dejansko pomeni veËanje vloge sindikata, ve-Ëanje klasiËnega antagonistiËnega odnosa med delom in kapitalom. Namesto zmanjpevanja nasprotij med delom (zaposlenimi) in kapitalom (delodajalci), kar je tudi namen participacije zaposlenih, bo poseg energetskega zakona v ZSDU dosegel ravno obratno! Nenazadnje poseg 46. Ëlena pomeni tudi veËjo regulacijo participacije, kar je v nasprotju tudi z nameni energetskega zakona - deregulacija, liberalizacija, kar kaæe na neusklajenost samega zakona. ELEKTROGOSPODARSKI SOUPRAVLJALSKI PAPIRNATI TIGER Seveda bi na zmanjpanje participa-tivnih pravic lahko pravoËasno reagirali tudi æe izvoljeni sveti delavcev, vendar je sodelovanje delavcev pri upravljanju v vseh podjetjih elektrogospodarstva zelo nerazvito, saj so bili v Ëasu sprejemanja zakona sveti delavcev izvoljeni le v petih javnih podjetjih, v ptirih elektrodistibucij-skih podjetjih in enem podjetju za proizvodnjo elektriËne energije. Razloge za tako stanje bi lahko strnili v: poËasno lastninsko in statusno preoblikovanje podjetij elektrogospodarstva, nelegalni posegi vlade RS v sestavo nadzornih svetov d.o.o. v letu 1996/97, neodloËnost SDE, nezainteresiranost zaposlenih, ki so na primer v Elektro Primorski dvakrat neuspepno sklicali zbore delavcev za odloËitev za sodelovanje delavcev pri upravljanju. Vendar se teæave v delovanju svetov delavcev pojavljajo tudi, ko so le-ti æe ustanovljeni, saj bi morali tako delavci kot tudi delodajalec spoptovati doloËena pravila. V najveËji elektrodistribuciji se uprava druæbe upira izvajanju podpisanega dogovora o sodelovanju s svetom delavcev, v najmanjpi pa druge volitve Ëlanov sveta delavcev niso potekale v skladu z ZSDU. Soupravljanje v elektrogospodarstvu je tako podobno papirnatemu tigru, Ëeprav bi lahko æe zdavnaj postalo tiger z vsaj mleËnimi zobmi, zato neodziv na poseg energetskega zakona v ZSDU ne preseneËa. ELEKTROGOSPODARSTVO PRED PRETRESI SPREMEMB Slabo sodelovanje delavcev pri upravljanju na podlagi dela se utegne zaposlenim kmalu mapËevati, saj so pred elektrogospodarstvom odloËil-ne spremembe, ki jih bo prinesla privatizacija dræavne lastnine v javnih podjetjih. Privatizacija javnih podjetij je ena najpomembnejpih oblik poveËanja uspepnosti poslovanja podjetij, ki se je do sedaj izvajala predvsem z zmanjpanjem zaposlovanja, poveËanjem cen in potrebnimi reorganizacijami podjetij. Privatizacija elektrogospodarstva je moæna v podjetjih za proizvodnjo in distribucijo elektriËne energije (120. Ëlen energetskega zakona), in bo prva zajela elektrodistribucijska podjetja. Distribucijska podjetja so po mnenju poznavalcev tudi najbolj priljubljena tarËa investitorjev. Na vse te bliænje spremembe bi morali biti vsi zaposleni maksimalno pripravljeni, saj gre za posege, ki bodo pretresli celotno elektrogospodarsko strukturo, tako delavce kot vodstva podjetij. Javna podjetja se kljub ne-proraËunskemu financiranju ne bodo veË obnapala kot proraËunski porabniki, ki denimo konec leta ne-selektivno porabijo vsa dostopna fi-nanËna sredstva, Ëe je nujno tudi brez javnih razpisov, ker ne vedo, kaj bo prineslo naslednje leto, ali pa so, zaradi potrebe po utemeljitvi pridobitve zadostnih sredstev, prisiljeni napihniti investicije. Zamujena priloænost v svetu uveljavljenega uvajanja elementov novega javnega menedæmenta v javni gospodarski sektor Slovenije bi bistveno olajpala prehod na træne razmere gospodarjenja v elektrogospodarstvu, kar verjetno zaposlene ne bi pustilo ravnodupne do participacije. Sedanja neaktivnost zaposlenih glede participacije zaposlenih se bo morala, ne glede na omejitve energetskega zakona v ZSDU, spremeniti, najbolj za zaposlene v elektrodistribucijskih delnipkih druæbah, ki bodo prva na udaru sprememb. Energetski zakon ni posegel v del ZSDU, ki omogoËa moænost delne profesionalizacije Ëla-nov sveta delavcev. S profesionalizacijo in strokovnostjo bi svet delavcev lahko stalno in aktivno spremljal dogajanja na ravni gospodarske druæbe. S povezovanjem svetov delavcev kapitalsko povezanih druæb, kar je po ZSDU mogoËe, ali vsaj neformalnim povezovanjem, bi tudi lahko aktivneje posegli na participacijsko po-droËje. Strokovna pomoË sindikatov ali Zdruæenja svetov delavcev, kamor je æe vkljuËen Svet delavcev j.p. Elektro Ljubljana, je tudi dobrodopla pri uveljavljanju participacije zaposlenih. Pozitivno stimulacijo za participacijo zaposlenih predstavlja tudi pred nekaj meseci sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, pt. 56/99), ki skupaj z æe sprejetimi podzakonskimi akti (pravilniki objavljenimi v Ur.l. RS, pt. 89/99) napotuje na ZSDU. Omenjeni zakon (skupaj s pravilniki) bo lahko celo pospepil sodelovanje delavcev pri upravljanju, saj se zahteva aktivnost sveta delavcev ali vsaj delavskega zaupnika za varnost in zdravje, za izvolitev katerega se smiselno uporabijo doloËbe ZSDU. PriËako-vati je, da se bodo zaposleni v podjetjih, ki pe nimajo izvoljenega sveta delavcev, raje odloËili za izvolitev sveta, kot le za izvolitev samo zaupnika za varnost pri delu, postopek za izvolitev pa je podoben. Zaradi stalne nevarnosti pri izvajanju del sta varnost in zdravje zaposlenih v elektrogospodarstvu zelo pomembna, zato bo bolje, Ëe bo nad varnostjo bedel svet delavcev kot samo delavski zaupnik za varnost in zdravje. Ko bo participacija zaposlenih postala ak-tivnejpa, bodo lahko sveti delavcev tudi premislili o pobudi za oceno ustavnosti 46. Ëlena energetskega zakona, saj je njegov poseg v ZSDU prevelik glede na dosedanjo normativno ureditev sodelovanja delavcev pri upravljanju v veËjih javnih gospodarskih podjetjih. Elektrogospodarski soupravljalski tiger bo za polno uveljavitev participacije zaposlenih po ZSDU moral pokazati tudi zobe. »as za pravoËasno aktiviranje in delovanje sodelovanja delavcev pri upravljanju je bil preteæno æe zamujen (kar je pokazal neoviran sprejem 46. Ëlena energetskega zakona), toda pred bistvenimi spremembami v elektrogospodarstvu se lahko participacija zaposlenih pe vedno aktivira, in uËinkovito aktiviranje bodo zaposleni v vseh podjetjih zanesljivo potrebovali! SLAVKO RENKO & petdeset diplomantov vs$e V drugi polovici decembra je bila na sedežu Višje strokovne šole za elektroenergetiko /VSSE/ v Ljubljani podelitev diplom drugi generaciji študentov. Dvainsedemdesetim inženirjem elektroenergetike, ki so to postali leto prej, se je lani pridružilo še 50 novih. Tako je študij doslej koncalo 122 študentov dveh generacij. Na a slavnostni podelitvi diplom je v imenu Elesa, v okviru njegovega Izobraževalnega centra šola namrec deluje, diplomante najprej pozdravil Rado Faleskini, pomocnik direktorja in predavatelj na šoli. Pohvalil jih je za odlocitev, da so izbrali to šolo in jo tudi koncali, saj so s tem naredili dobro sebi in podjetju, iz katerega prihajajo. Izrazil je upanje, da so jih v dveh letih šolanja seznanili s tehniko in novostmi v njej. »Vesel sem, da nam je uspelo med strokovne študijske predmete uvrstiti tudi splošne. Razmere okrog nas so dinamicne in ce želimo slediti tehnološkemu razvoju, je treba znati obvladati vec kot samo strokovno teorijo,« je povedal Rado Faleskini. Izrazil je še upanje, da bodo diplomanti znali pre- ICES POLEG VIŠJE SE SREDNJA STROKOVNA SOLA Izobraževalni center slovenskega elektrogospodarstva je od Ministrstva za šolstvo konec minulega leta dobil se soglasje za izvajanje srednješolskega programa, in sicer za poklic elektrotehnik energetik. V dvoletni izobraževalni program, ki ga bodo v ICES-u zaceli izvajati letošnjo jesen, se bodo lahko vkljucevali zaposleni z že koncano poklicno šolo. Podrobnejše informacije v zvezi s tem boste dobili ob razpisu oziroma bodo objavljene na Elesovih straneh na internetu. Omenjena odlocba je vsekakor še eno priznanje delu Izobraževalnega centra slovenskega elektrogospodarstva, ki že nekaj let uspešno izvaja tudi izobraževalne programe v okviru Višje strokovne šole za energetiko. BRANE JANJIC nesti novo pridobljena teoretiËna znanja in nov naËin razmipljanja v prakso. Pred elektroenergetiko je izvedba novega energetskega zakona in organiziranosti elektrogospodarstva, kar vse je izziv tudi za diplomante VS©E, da kmalu v praksi uporabijo tisto, kar so slipali na predavanjih in preverjali na izpitih. V nadaljevanju slovesnosti je ptudente nagovorila Marjeta Marcon, direktorica Elesovega splopnega sektorja, ki je med drugim poudarila ohranjanje vezi in izmenjavo informacij s kolegi tudi po konËanem polanju. PrepriËana je, da je diploma slupateljem VS©E nov izziv za nadaljnje pridobivanje znanja, ki ga bo bliæajoËi se odprti trg z elektriËno energijo zelo potreboval. Tri Ëetrtine diplomiranih ptudentov v pomladanskem in jesenskem roku izmed vseh vpisanih druge generacije je lep uspeh tako za študente kot za šolo. Kot je povedala ravnateljica šole Anka Bandur, je so k dobrim rezultatom pripomogli posebna zavzetost študentov za študij, pozitiven in razumevajoc odnos podjetj za tovrstni študij, strokovnost in zavzetost predavateljskega zbora za dosego izobraževalnih ciljev ter moralna in strokovna podpora mentorjev v podjetjih pri izdelavi seminarskih in diplomskih nalog. Ne nazadnje so pomembna vsestranska prizadevanja delavcev šole, ustrezno ozracje v šoli za kakovostno delo s študenti, predavatelji in njihovo ustrezno medsebojno sodelovanje. »S podelitvijo diplom je cilj šole dosežen, saj smo dvignili izobrazbeno raven naših študentov za kakovostno opravljanje dela na podrocju elektroenergetike. Omogocili smo jim osebni razvoj in možnost napredovanja. Vendar pa se izobraževanje z diplomo ne konca. Potrebno je stalno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. V okviru ICES-a bomo organizirali dodatne oblike izobraževanja in dopolnjevanja znanja. Za prvo generacijo smo že organizirali takšno izobraževanje, in sicer s podrocja projektnega menedžmenta,« je še povedala ravnateljica šole in se obenem zahvalila vsem, ki so doslej sodelovali pri pripravi programa študija in sami izvedbi izobraževalnega procesa ter jih pri njihovem delu podpirali in razumeli, da lahko sedaj šolajo že cetrto generacijo bodocih inženirjev elektroenergetike. 45 01776975 portret leta: Drago Papler portret leta: Mirko Luznik O papressijah Redko imamo priloænost sreËati Ëloveka, ki bi znal tako zdruæevati delo v sluæbi, konjiËke in umetnost, kot je to je uspelo Dragu Paplerju, elektroenergetiku, ki je zaposlen v Elektro Gorenjski, PE Kranj. Æe dvajset let se ljubiteljsko ukvarja z novinarstvom, pe posebno mu je pri srcu televizija, tako da je bil kar sedem let urednik Gorenjske televizije. V tem Ëasu je poleg gibajoËih slik, kot pravi, v fotografski objektiv lovil tudi mirujoËe slike, fotografije, ki izraæajo njegovo poklicno usmerjenost - energijo in elektriko. Ob vsem tem pa je napel pe Ëas za urejanje knjige Kripkih 50 planinskih let, ki je nastala ob jubileju 46 planinskega delovanja v Kriæah. sedem razstav Draga Paplerja, ki so potekale na razliËnih razstavipËih na Gorenjskem in v prostorih Elektra Ljubljana, predstavlja njegovo obdobje mirovanja, kot ga sam imenuje. Njihov skupni imenovalec so sopotja. Dolga leta se je intenzivno posveËal novinarstvu, kar dokazuje preko dva tisoË oddaj, dva dokumentarna filma in pe ptevilna druga televizijska dela, s katerimi je zaznamoval Gorenjsko televizijo, pe posebej v Ëasu urednikovanja. flGibajoËe slike so postale mirujoËe slike.« Tako metaforiËno opisuje prelomnico v svojem æivljenju. Opustiti je moral velik del novinarskega dela, saj se je vpisal na Vipjo strokovno polo za elektroenergetiko, ki ji zdaj namenja najveË Ëasa. flVsake stvari se lotim z vso pozornostjo, saj ne maram poloviËarstva. »e nekaj delap, morap to tudi izpeljati, zato sem na prvo mesto postavil polo.« Ostal je torej zvest elektroenergetiki, svojim koreninam, saj je bil tudi v tej stroki æe njegov oËe. To je zaËel zdruæevati s fotografijo in tako izraæajo njegove fotografije nek elektroenergetski pogled na motive iz narave. Novinarsko delo je Dragu Paplerju velik izziv, saj je rad v sredipËu dogajanja. V dvajsetih letih je prepel vse faze novinarstva - od noviËarstva do reportaænega poroËanja na televiziji in radiu, poleg tega pa je objavljal Ëlanke tudi v raznih Ëasopisih in revijah. Pravi, da je medijski Ëlovek, sopotnik dogodkov, zato je svoja dela poimenoval sopotja, pa naj je plo za dokumentarno delo ali fotografske upodobitve. Dokumentarna reporterska fotografija mu pomeni dopolnitev informacije in je zato nujna spremljevalka aktualnih dogodkov, poleg tega pa je v objektiv ujel tudi motive iz narave, ki jih imenuje papressije. Beseda je izpeljanka treh besed: Papler, press in impresije, kar veliko pove o motivih in pomenu fotografij. flObËutil sem dvojnost smeri, obËudoval nepogrepljivo idilo pomladi, poletja, pa tudi zime ...,« pojasnjuje pomen papressij. Dr. Cene Avguptin je o njegovih fotografijah zapisal, da so dualistiËne, saj kaæejo krajino v vseh njenih spremenljivostih in nasprotjih: sonce - sence, veselje -otoænost, skratka, v samih plusih in minusih. Plusi in minusi so njegovo delo zaznamovali æe v polskih klopeh, saj je bil urednik srednjepolskega glasila Plus Minus, ki je bil leta 1980 razglapen za najboljpe srednjepolsko glasilo v Sloveniji. Zelo je ponosen na dokumentarna filma, ki ju je posnel letos. Prvi je nastajal med obiskom Zdruæenih dræav Amerike v okviru vipje strokovne pole in nosi njegov tipiËen naslov Soseske sopotij -New York. Film je nastajal med ogledovanjem tega mesta in prikazuje njegove najveËje znamenitosti, kot so kip svobode, Empire State Building, Svetovni trgovinski center in Ërnski Harlem. flV Ameriki sem spoznal njen blipË, hkrati pa njeno veliko bedo, zato sem se po vrnitvi iz te betonske dæungle takoj odpravil v hribe in zaËel snemati drug dokumentarec, ki sem ga imenoval Triglavska sopotja,« pripoveduje. V Ëasu, ki ga je posvetil obËudovanju lepot slovenski gora, pa je dobil pe eno mamljivo ponudbo. Ivan Likar, predsednik Planinskega druptva Kriæe, ga je povabil k sodelovanju pri zbiranju dokumentacije ob 50-letnici tega druptva. Drago Papler je prevzel nalogo urednika tega zbornika, ki je kaj kmalu prerastel v knjigo, saj ne pripoveduje le o Kripki gori in njenih sopotnikih, ampak kaæe tudi utrip æivljenja krajev pod goro. Odbor za izdajo knjige se je zaËel sestajati na zaËetku letopnje jeseni in uspelo jim je skoraj neverjetno - knjiga je namreË æe v tisku in bo izpla pe letos. Drago Papler je res lahko zadovoljen z letopnjim letom: sedem razstav fotografij, dva dokumentarna filma, knjiga, poleg tega pa pe pola in sluæba. flV letu 2000 bom veË Ëasa posvetil druæini, v novinarstvu pa se bom omejil na snemanje dokumentarcev in poskupal izdati pe kakpno knjigo,« je sklenil in pravzaprav æe priËel uresniËevati napovedi. Njegova nova publikacija je namreË æe v teku. Na pobudo direktorja Elektro Gorenjske Draga ©tefeta bo pomagal pri urejanju dokumentarne kronike podjetja med letoma 1980 in 2000. SIMONA BANDUR »Slika je popolna šele, ko je tocno taksna, kot je v naravi,« pravi Mirko Luznik, šofer in strojnik pri Elektro Celju, PE Slovenj Gradec, v prostem casu pa navdušen slikar in kipar. Njegovo stanovanje krasijo odslikave podob iz narave, predvsem krajine in živalski motivi, vžgani na les. Neverjetna natancnost, s katero so narejene, potrjuje, da se Mirko res drži zgoraj navedenega pravila. Njegove slike so dejanski odsev nekega motiva, zato na njih ne boste našli nobenega izmišljenega ali nedodelanega detajla. Te natancnosti ga ni ucil nihce drug kot sam, zato pravi, da je samouk. Realisticne podobe samouka s Koroškega da ima æilico za ustvarjanje, je pokazal æe v osnovni poli. flNa papo sem vedno vzel papir in svinËnik in upodabljal vse, kar je bilo okrog mene,« opisuje svoje zaËetke. Teh motivov pa ni odslikaval le na papir, ampak je kar hitro tudi spoznal, da mu zelo leæi tudi kiparjenje. Tudi glede tega se dræi podobnega pravila, kot za upodabljanje na papir ali les -kip mora biti videti tako, kot je dejansko videti predmet oziroma oseba ali æival, ki jo upodablja. Veliko je kiparil za cerkev, predvsem razpela in svetnike, lotil pa se je tudi fresk. »eprav so mu najljubpi motivi iz narave, je nekaj Ëasa delal tudi portrete. Medtem ko je o tem razlagal, je njegova æena prinesla kup starih risb, narisanih s svinËnikom. Glede 47 portret leta: Boštjan Ule na to, da so njegova dela zelo realistiËna, ni bilo teæko na njih spoznati æene in njega samega, obeh v mladih letih. Lotil se je tudi oljnih slik, vendar mu niso preveË vpeË, ker delujejo bolj abstraktno. V sedemdesetih letih je opustil risanje s svinËnikom, portrete in oljne slike ter poskusil z æganimi slikami. Takoj je opazil, da so mu pisane na koæo, zato je to tehniko razvijal naprej. Slike æge s posebno elektrodo, ki ji pravi kar penkalo, saj je zelo podobna nalivnemu peresu, le da ima namesto peresa æico. Segreva jo z majhnim transformatojem, ki mu ga je naredil sodelavec. Da bi bolj nazorno prikazal svoj konjiËek, je prinesel desko in pokazal, kako nastaja njegovo delo. flLes mora biti zelo suh, supiti se mora kakih pet let. Desko je treba pred æganjem dobro zgladiti in oËistiti, potem pa si nanjo s svinËnikom skiciram motiv,« pravi. Medtem se je æe segrelo flpenkalo« in Mirko je s hitrimi gibi zaËel vleËi po deski. Pod njegovimi prsti je nastajala stara hipa. Take motive ima posebno rad, zato jih lahko opazimo na marsikateri njegovi æganki. Ko je s podobo zadovoljen, se loti senËenja, ki po njegovem mnenju najbolj pripomore k temu, da je slika res kopija realnosti. Na koncu risbo pe fiksira z lakom za lase. Slikanje je zanj v prvi vrsti sprostitev in zabava. flUæivam pri tem, da se lahko usedem in naripem tisto, kar sem videl nekje v naravi.« Veliko zanimivih motivov zasledi predvsem med voænjo v sluæbi. Kraj si vtisne v spomin, potem pa se popoldne odpravi tja in si ga skicira s tistega zornega kota, ki mu je najbolj vpeË. flVËasih kar komaj Ëakam, da pridem domov in zaËnem delati,« pripoveduje. Pridejo pa tudi dnevi, ko mu ne gre. Takrat raje vse skupaj pusti, saj s tistimi deli po navadi ni zadovoljen. Ker je ta njegov konjiËek namenjen bolj 48 sprostitvi, svojih del, razen v sluæbenih prostorih, pe ni razstavljal. Slike izdeluje tudi po naroËilu, predvsem za prijatelje in znance. Njegova dela so namreË kot nalapË za razna darila ob rojstnih dnevih ali drugih jubilejih. Prav ena izmed slik, ki jo je naredil po naroËilu, je njegova najljubpa. To je slika z motivom iz Dolenjske, je pa nekaj posebnega zato, ker je zelo velika - 3,2 metra dolga in 2,6 metra visoka. ©estinptiridesetletni Mirko je po izobrazbi sicer zidar, vendar dela pri Elektru æe devetnajst let. Pravi, da ga delo poferja in strojnika ne ovira pri ustvarjanju, ampak mu celo pomaga, saj sta risanje in njegova sluæba Ëisto razliËni podroËji in je s tem njegovo æivljenje bolj razgibano, poleg tega pa je v sluæbi veliko na poti, tako da vidi veliko lepih motivov. VeË Ëasa za svojo sprostitev ima pozimi, saj gradi hipo in ga to zaposluje Ëez poletje. Nove hipe se pe posebno veseli, saj si tam namerava najprej urediti atelje. Tega doslej namreË pe ni imel. flTakrat bom imel veË prostora in se bom lahko lotil pe drugih tehnik. Zelo rad bi poskusil s pastelom ali pa morda spet zaËel slikati z oljnimi barvami,« razmiplja. Morda pa se bo bolj posvetil kiparjenju, ne ve pe. Skratka, poËel bo, kar ga bo najbolj spropËalo in ravno v tem je Ëar njegovega konjiËka - ni obvezen in mu je v veliko zabavo. SIMONA BANDUR Vstajanje ob sedmih, nato pol ure telovadbe in zajtrk, potem pa za tri ure na tekaške smucke. Ko preteceš kakih deset do petnajst kilometrov s puško na hrbtu, ki je kljub le petim kilogramom, težko breme, te caka kosilo in po njem obvezno kakšni dve uri spanja - brez tega ne vzdržiš. Od treh do šestih popoldne je spet na vrsti tek, po vecerji pa še vaje s puško. Takšen bi bil vaš vsakdan, ce bi trenirali biatlon. In približno tako so tudi kakih štirinajst let potekali dnevi še ne 24-letnega Boštjana Uleta, nekoc državnega reprezentanta v biatlonu, ki si je letos priboril naziv športnika leta v Elektro Ljubljana. Pri desetih letih državni prvak L šport, pravi Boštjan, zato se danes v Sloveniji vedno manj mladih navdušuje nad njim. »Trenirali smo vecinoma na Pokljuki, pa tudi na Norveškem, ce pri nas pozimi še ni zapadel sneg.« Seveda pa niso trenirali le pozimi, ampak vso leto, poleti pac na kolesu ali rolkah. Na leto je naredil preko sedem tisoc kilometrov, torej približno štirideset kilometrov na dan, vcasih tudi vec. V ta šport je vložil veliko truda, kot otrok je vcasih celo sam treniral, ko klub ni deloval. Sicer pa svoje znanje dolguje biatlonskemu klubu v Starem trgu pri Ložu, kjer je zacel trenirati v prvem razredu osnovne šole, smucal pa je že prej. »Komaj sem dobro shodil, sem se zacel uciti alpskega smucanja, potem pa sem zacel teci. Pri nas sta tek in biatlon bolj razvita, saj za vlecnice in smucišca ni bilo denarja,« pravi. Prvih nekaj let je bil, kot pripoveduje, vedno zadnji, saj je bil kakih pet let mlajši od drugih pionirjev, leta 1986 pa je že osvojil naslov mladinskega državnega prvaka v Jugoslaviji. Temu je sledilo še vec uspehov. Na mladinskem svetovnem prvenstvu na Slovaškem je bil 21., na evropskih pokalih se je veckrat uvrstil med prvih deset, poleg tega pa je bil štirikrat tudi slovenski državni prvak. Uspehov ni dosegal le v biatlonu, ampak se je tudi v teku na smuceh velikokrat uvrstil med najboljše tri. Po dobri uvrstitvi na svetovnem prvenstvu se je uvrstil v slovensko reprezentanco in takrat, pravi, je bil najbolj zadovoljen sam s sabo. Na vprašanje, kaj pa je bilo s šolo, je odgovoril le z vzklikom: »Kakšna šola, zato ni bilo casa. Manjkal sem štiri mesece na leto, v casu, ko nisem imel treningov, sem se pa ucil in poskušal to nekako nadoknaditi.« Kljub obetavnim uvrstitvam je cez nekaj let (leta 1996) nehal nastopati za reprezentanco. »Veliko jih odneha v teh letih, saj je to neke vrste prelomnica, ko zacneš razmišljati o svoji prihodnosti in o tem, kaj vse ti ponuja ta šport.« V tem casu je imel Boštjan za sabo že štirinajst napornih let treniranja in se je tega že malo navelical, poleg tega pa je videl, da se kljub obljubam, da ga bodo redno zaposlili, s tem ne bo mogel preživljati. Seveda se ljubiteljsko še vedno ukvarja s tem športom. Tekmuje na raznih maratonih, kot sta maraton na Pohorju ali Pokljuški maraton, to zimo pa bi se rad udeležil 90-kilometrskega maratona na Norveškem. »Ce mi bo le uspelo najti sponzorje,« dodaja. Da svoje športne kariere niti približno ni koncal, kaže tudi njegov uspeh na letnih športnih igrah Elektra Ljubljana. V prihodnosti si želi narediti izpit za trenerja. V domacem klubu so mu že ponudili to delo, vendar ga je moral zavrniti, saj bi se moral zato preseliti nazaj v Stari trg. Tega mu zaposlitev v Elektro Ljubljana, PE Mesto, kjer je že tri leta zaposlen kot elektrikar - energetik, ne dopušca, poleg tega pa pravi, da je rad v Ljubljani. In kakšen se mu zdi odnos Slovencev do športa? »Ljudje so prevec lahkomiselni in jih prehitro zavedejo dobre nagrade. Vidijo le lepe zneske, nikoli pa ne pomislijo, koliko in kako dolgo je moral nekdo za to trdo delati.« Ko zmagaš, te vsi slavijo, potem pa te po prvem spodrsljaju obtožujejo. Sploh pri biatlonu zaradi zgrešenega strela kaj hitro zdrsneš za deset mest navzdol, in to je težko nadomestiti. »Vcasih si zgrešene strele s tekom še lahko popravil, danes pa je to prakticno nemogoce, saj je konkurenca toliko vecja,« razlaga Boštjan. O sebi pravi, da je boljši tekac kot strelec in da se formi v obeh disciplinah izkljucujeta, saj lahko teceš z vsemi mocmi, vendar boš zaradi tega tudi slabše streljal. Danes mu ni žal, ker se je zacel ukvarjati z biatlonom, prav tako pa mu ni žal, ker je odnehal, saj si zdaj z vecjim užitkom pripne tekaške smucke, pa še vec casa mu ostane zase in za druge dejavnosti, predvsem športne, ki so mu najbolj pri srcu. SIMONA BANDUR 49 portret leta: Blaž Navrsnik sreËanja Za vse, ki jih zanima Himalaja, odprave nanjo in alpinizem, bo ta portret ravno pravpnji. Predstavljamo namreË Ëlana osrednje slovenske odprave v to skorajda neskonËno, nepredvidljivo, po drugi strani pa Ëudovito gorovje, o katerem sanja vsak alpinist. Blaæ Navrpnik, 25-letni elektromonter na Elektro Mariboru, PE Rupe, se je pred dobrimi tremi meseci v druæbi pe sedmih alpinistov in zdravnika, ki je skrbel za njihovo zdravje, povzpel na veË vrhov Himalaje po poti, kjer drugi pe niso plezali. Kar pest izmed njih jih je tudi doseglo najvipji cilj, kar pa glede na to, da jim ni delal telefon in glede na slabe vremenske razmere, sploh ni bil 50 maËji kapelj. ©e neimenovani vrh postal Zero peak ko se je 16. septembra letalo dvignilo z letalipËa in poletelo proti Katmanduju, je bil to za Blaæa in druge Ëlane odprave verjetno eden najbolj razburljivih trenutkov, hkrati pa so si takrat konËno oddahnili od napornih priprav. Zdaj je plo za res. Ekipo, ki so jo sestavljali vodja odprave Andrej ©trempflj, njegov namestnik Marko Prezlj, Marko »ar, Matic Jopt, Peter Meænar, Tomaæ JakofËiË, Janko MegliË in Blaæ, so glede na doseæke izbrali æe na zaËetku leta in takoj zaËeli s pripravami. Po naËrtovani strani se pe niso vzpenjali, zato so poslali dva Ëlana najprej v izvidnico, potem pa so pele natanËno doloËili, kje se bodo vzpenjali. Pri pripravah pa ni plo le za naËrtovanje poti, kupovanje ustrezne opreme in hrane in treninge, ampak so si morali tudi zagotoviti finanËna sredstva. Glede na to, da je bila to osrednja slovenska odprava, je dve tretjini od 100.000 dolarjev, kolikor je stala odprava, prispevala Planinska zveza Slovenija, za ostanek pa so si morali sami poiskati sponzorje. Katmandu, mesto v Nepalu, je izhodipËe veËine odprav. Tudi napa odprava je tam uredila pe manjkajoËe zadeve, kot so dovoljenja in vize za potovanje v Tibet. Od tam so se z avtomobili in tovornjaki odpravili v Tibet, naprej do avtomobilske baze, kjer so njihov tovor prevzeli jaki. Bazni tabor so si postavili na 5.600 metrih in se zaËeli pripravljati na vzpone. Æe zaËetek je bil zelo spodbuden, saj so se povzpeli na pe neimenovani vrh, ki so ga imenovali Zero peak. flSatelitski telefon nam ni delal, ker nismo imeli ptevilke, s katero bi napolnili telefon, zato se nam je vedno, ko smo hoteli klicati, oglasil æenski glas: You have zero minutes. Tako smo vrh imenovali kar Zero peak,« razloæi Blaæ. Naslednja dva vrha na vipini pribliæno sedem tisoËih metrov sta bila zahtevnejpa in hud mraz je prepreËil Blaæu, da bi se povzpel na prvega. flMalo pod vrhom sem se moral zaradi ozeblin obrniti,« pojasni. Potem pa so se zaËeli pripravljati na najzahtevnepi vzpon -Yiachungkang, visok 7.952 metrov. Pod goro so si postavili pomoæni tabor, vendar se je po dveh dneh vreme zelo poslabpalo. Sneæilo je namreË 60 ur skupaj in zapadel je meter novega snega. Æe so se mislili obrniti, vendar jim je pripel na pomoË veter, ki je sneg spihal. Vseeno pa je imela prva Ëetvorka, ki se je podala vrhu naproti, pe naprej smolo, saj sta se dva Ëlana, Andrej in Marko, v potoru zastrupila s plinom iz gorilnika, in morali so se vrniti v tabor. Druga Ëetvorka se je naslednji dan odpravila na pot in si na plopËadi na 6.800 metrih postavila potora, vendar jim je spet ponagajalo vreme. flVeter je tako moËno pihal, da sva z vso noË, naslednji dan in pe eno noË samo dræala potor in niË spala. Na koncu sva bila tako utrujena, da sva se raje vrnila, druga dva pa sta imela boljpi potor in sta 31. oktobra ob 17. uri dosegla cilj.« Tudi prva Ëetvorka je poskusila pe enkrat in prispela do cilja naslednji dan. Blaæu sicer ni uspelo osvojiti najvipjega cilja, vendar pravi, da je najbolj pomembno, da se vrne domov æiv in zdrav. flHimalaja je ogromna in nepredvidljiva, zato morap poznati svoje meje. Gora te bo pe vedno Ëakala.« Da je Himalaja res nepredvidljiva in izËrpa pe tako pripravljenega alpinista, se je pokazalo pe enkrat. Pri sestopanju z vrha je namreË Peter padel tristo metrov globoko in obleæal nezavesten. Na sreËo se je kmalu zbudil, vendar ni mogel sam nadaljevati poti, tako da so mu morali drugi pomagati. No, tudi ta nesreËa se je kljub naporom pri vraËanju v tabor dobro iztekla in 4. novembra je odprava zapustila bazni tabor in se vrnila v Katmandu. Nekaj preglavic jim je pri prestopanju meje povzroËal pe izgubljen Jakov potni list, vendar jim ga je nekako uspelo pretihotapiti. Petnajstega novembra pa so æe leteli proti domu, kjer so jih Ëakali zaskrbljeni domaËi in prijatelji. Blaæ se z alpinizmom ukvarja aktivno æe pest let, izkupnje pa si nabira v napih gorah, na zaledenelih slapovih in v evropskih Alpah. Pred tremi leti je naredil izpit za alpinista, letos pa pe za alpinistiËnega inptruktorja. Njegova prva odprava je bila na osemtisoËaka v Tibetu, naslednje leto pa namerava premagati Annapurno III, ki je leta 1994 terjala æivljenje Bena Dolinpka, Blaæevega prijatelja in uËitelja plezanja. flAlpinizem je naËin æivljenja,« pravi Blaæ in da lahko ta naËin tudi udejanja, se med drugim zahvaljuje za razumevanje in finanËno pomoË tudi svojim nadrejenim v Elektro Maribor. SIMONA BANDUR V ELEKTRO LJUBLJANI vJEe BsILeOlo Ob prehodu v leto 2000 je uprava Elektro Ljubljane, d.d., povabila upokojenke in upokojence podjetja na prednovoletno sreËanje, in sicer v sredo, 15. decembra 1999, v prostore stare mestne elektrarne na Kotnikovi 9 v Ljubljani. u deleæila se ga je veËina povabljenih. Direktor podjetja Ludvig Sotopek je v nagovoru nekdanjim sodelavkam in sodelavcev poudaril, da se z novim letom zaËenjajo bistveno drugaËne razmere dela in poslovanja. Te narekuje energetski zakon, ki je zaËel veljati sredi oktobra 1999. Nagovoru direktorja je sledil pester kulturno zabavni program, ki se je konËal v poznih urah z druæabnim plesom. Kot so povedali povabljeni, jim tovrstno sreËanje veliko pomeni, ker je poleg Ëasopisa Nap stik eden redkih naËinov, da dobijo informacije o dogajanjih v elektroenergetskem sistemu in se sreËajo z dolgoletnimi sodelavci. VIOLETA IRGL Kako dobrodopla so tovrstna sre-Ëanja, potrjujejo tudi verzi, ki jih je zapisal eden izmed upokojencev Elektro Ljubljane. DELOVNI TOVARI©I Smo z vseh strani deæele prihiteli v podjetje svetlo, ki krasil ga je napis ELEKTRO. Spomni se, kakpno veselje, smo v mesta, vasi prinesli, ko smo æice, droge, kable vlekli. Ples, gostija, vrisk in smeh, godec raztegnil je svoj meh, ko luË je zasvetila, se tema v dan je spremenila. »udno moË, da vzame noË, ta spet se vrne, ko stikalo se obrne. Tovaripi nekoË, zdaj osiveli, redko se nam kriæajo poti, mnogi so odpli. PoËivajo v samoti, brez LuËi. VIKTOR PE©ELJ 51 na obisku pri Jani Fisinger-Jelen Pesmi, z miško po Internetu Pre ki jih je pisalo takanje Življenje zvoka Jani Fišinger - Jelen je bila literatura že od nekdaj dobra prijateljica, h kateri se je pogosto zatekala v tistih najlepših, pa tudi najtežjih trenutkih. Eden taksnih je bil tudi razlog, da se je odlocila za svoj pesniški prvenec delitev svoje življenjske zgodbe z bralci. in O d nedavnega je slovenska poezija bogatejša še za eno knjigo, ki je tokrat nastala v spomin in zahvalo ocetu in z željo, da bi nas v verzih popeljala skozi življenje njene avtorice. Kot nam je zaupala Jana Fišinger - Jelen, je že od malih nog vsak prosti trenutek izrabila za knjigo in literaturi se je rada posvecala tudi v poznejših letih, ko sta ji služba in družina zapolnili precejšen del prostega casa. Kljub številnim obveznostim pa je vedno našla tudi tistih nekaj uric, da je dogodke in vtise iz življenja lahko prenesla na papir. Skozi leta se je takšnih zapisov kar nabralo in letos je dozorela odlocitev, da ožji izbor objavi tudi v knjižici z naslovom Pojem, kakor duša hoce. Zbirko je v celoti pripravila sama, cudovite ilustracije pa ji je zanjo prispevala prijateljica slikarka Jožica Tomazini iz Slovenske Bistrice. Janina poklicna pot je bila precej pestra, saj jo je zacela ob morju v puljskem Uljaniku, jo nadaljevala pozneje v Kreditni banki v Slovenski Bistrici in koncala v Dravskih elektrarnah Maribor kot vodja racunovodske službe. Tej njeni poti sledijo tudi posamezne pesmi, pri cemer je skušala opisati predvsem svoje dosedanje izkušnje. Nit knjige je tako pot od spomladanskega žafrana do jesenskega podleska, ki je pravzaprav isti cvet, vmes pa so postaje njenega življenja. Tako so posamezna poglavja namenjena njenemu rojstnemu kraju, morju, spominom, družini in razmišljanjem o rojstvu, življenju in smrti. Zbirko zakljucuje pesem Oda Dravi, ki jo je j2 avtorica namenila kot zahvalo dravske- mu kolektivu, v katerem je svoja zadnja leta službovanja našla domace in spodbudno delovne okolje. Podobno kot ostaja neodgovorjeno vecno vprašanje, so odprti tudi nadaljnji pesnicini nacrti, ceprav smo v pogovoru zvedeli, da si želi v kratkem obiskati Kanarske otoke. Poleg družine in morja so namrec njena velika ljubezen tudi potovanja (bila je že na vseh celinah, razen v Avstraliji), pri cemer so ji všec še zlasti vroce sredozemske države. In potovanja so tudi tisti motiv, ki naj bi našel svoj prostor v naslednji pesniški zbirki. Jana Fišinger - Jelen pravi, da se bo tega dela lotila celo v japonskem verzu haiku, saj gre za kratke verze, ki ji nadvse ustrezajo. Namignila pa nam je, da se med zbirkami utegnejo znajti tudi pesmi za otroke, ki se jih je tudi že nekaj nabralo. Sicer pa se je Jana Fišinger - Jelen leta 1998 prvic udeležila srecanja senior-skih piscev Slovenije, ki ga je organiziral republiški sklad za kulturo, in tam dosegla tudi uspeh s svojo zbirko aforizmov. Od lani pa je tudi clanica Mariborske literarne družbe in je kot njena clanica sodelovala tudi na ženskem maratonu slovenskih pesnic in pisateljic v Mariboru. Vsi, ki vam je poezija blizu, si lahko knjigo Pojem, kakor duša hoce za dva tisoc tolarjev narocite pri avtorici na telefon 062/811 510. BRANE JANJlti VIDEA K (D o strogi pef odkoraka iz vape sobe, se lahko spet poglobite v resno in plodno strokovno delo, vmes pa namenite nekaj svojega dragocenega Ëasa tudi internetnemu in glasbenemu izobraæevanju. Zakaj bi uporabljali zmogljivi pentiumski raËunalnik z zvoËnimi zmoænostmi in z liËnim parom zvoËnikov ob strani zgolj kot drag pisalni stroj ali raËunalo? Ve-Ëina sluæbenih raËunalnikov je danes æe oæiËena v krajevno omreæje, ki je pogosto povezano tudi s svetovnim medomreæjem - internetom. Tudi ob domaËih raËunalnikih se svetlika Ëedalje veË modemov za klicno inter-netno povezavo, tako da ni nobenega razloga veË, zakaj si ob priliki ne bi privopËili malce radosti s predvajanjem pretoËnega zvoka ali videa. »eprav ima danes druæba Microsoft skoraj monopol pri operacijskih sistemih za osebne raËunalnike, pa na podroËju pretoËne veËpredstavnosti pe vedno bije krvavi boj s podjetjem Real Networks. To podjetje izdeluje streænipko in predvajalno programje (RealPlayer), ki ima triËetrtinski træni deleæ in tako pe vedno precej vodi pred Microsoftovim programom Media Player. S pretoËno veËpredstavnostjo (streaming multimedia) lahko sproti predvajamo video in avdio posnetke iz interneta, in sicer tako, da oddaljeni streænik popilja napemu raËunalniku podatke v neprekinjenem toku. V nasprotju s predvajanjem datoteËnih posnetkov MP3 ter MPEG in AVI nam pri pretoËni veËpredstavnosti ni treba Ëakati na desetine minut ali celo ur, da bi k sebi vnaprej prenesli celotno zvoËno ali video datoteko, ki bi jo pele potem lahko poslupali ali gledali. Kljub temu, da si ptevilni uporabniki pe ne predvajajo pretoË-nega zvoka in slike, se bo to nedvomno v bliænji prihodnosti spremenilo. V ZDA æe poldrugo leto nastajajo druæbe za pretoËno oddajanje (streaming broadcast), ki navdupeno obljubljajo prenos gibljive slike s televizijsko razloËljivostjo ali s pe boljpo kakovostjo. Tako bomo lahko po spletu gledali koncerte, oddaje, nadaljevanke in filme, ki se bodo pretakali po internetnih vodih s podatkovno prepustnostjo od 768 kb/s pa vse do nekaj megabitov na sekundo. Eden od razlogov za to je tudi siloviti razvoj pirokopasovnih komunikacijskih povezav v Severni Ameriki, ki je, v nasprotju z Evropo, skoraj v celoti preskoËila digitalno telefonijo ISDN in njeno podatkovno prepustnost s samo dvakrat 64 kb/s. Glavna naËina za pirokopasovno omreæevan-je gospodinjstev in malih podjetij v ZDA sta namepËanje videokabelskih modemov in modemov xDSL za telefonske vodnike. Po drugi strani pa je videti, da je tehnika prenosa podatkov po krajevnem elektriËnem omreæju (DPT - Digital Powerline Technology) s hitrostmi okrog 1 Mb/s pri 200 uporabnikih izgubila tekmo s kabelskimi modemi in pri-lagojevalniki xDSL. Anglepki druæbi Norweb Telecom in United Utilities sta namreË lani jeseni opustili skupni projekt Nor.Web, ki je bil eden od vodilnih poskusov na svetu, da bi se podatki uËinkovito pretakali po elek-triËnih vodnikih med gospodinjstvi in najbliæjimi transformatorskimi postajami. Podjetje United Utilities je sporoËilo, da sama tehnika DPT deluje, a je predvidoma premalo dobiËkonosna za komercialno rabo. Seveda nam v Sloveniji vse to kaj malo pomaga, saj so videokabelski modemi pe vedno precejpnja redkost zaradi tehniËne nepripravljenosti ve-Ëine upraviteljev kabelskih omreæij, medtem ko Telekom na vse kriplje træi samo ISDN, o xDSLju pa ne govori prav dosti. Kljub temu pa lahko z obstojeËimi modemskimi zvezami pe vedno uæivamo v pretoËni veË-predstavnosti, zlasti ko gre za glasbo. Predvajalniki podjetja RealNetworks, Microsofta in drugih druæb æe danes omogoËajo kolikor toliko prijetno delo z obiËajnimi internet-nimi povezavami. Tako lahko poslu-pamo stereo zvok æe pri hitrosti prenosa podatkov 20 kb/s in za silo gledamo video posnetke s 64 kb/s v zaslonskem okvirËku s 160 slikovnimi pikami v pirino in 120 pikami v vipino. »e uporabljamo dobro omre-æen raËunalnik v sluæbi, bomo verjetno vedno imeli moænost poslupati vsaj kakovostni zvok oziroma glasbo. Doma pa za to potrebujemo klicno telefonsko povezavo prek analognega modema s hitrostjo vsaj 33,6 kb/s ali 56 kb/s, pe boljpe pa je, da premoremo prikljuËek ISDN in prilagojeval-nik zanj. Z njim lahko sproti predvajamo podatkovni tok z enim (64 kb/s) ali hkrati z dvema kanaloma B. Kako torej zaËnemo? Kot sem omenil, je neuradni standard danes (pe vedno) pretoËna oblika RealNetworks, kar pomeni, da moramo imeti z njo zdruæljiv predvajalnik zvoka in gibljive slike. Brskalnik Internet Explorer ne vsebuje takega predva-jalnika, medtem ko ga novejpi izvodi Netscape Navigatorja imajo, kljub temu pa je najboljpe, da po internetu prenesemo k sebi zadnjo preskusno razliËico predvajalnika RealPlayer G2 (http://www.real.com/products/ player/) in si jo namestimo na disk. ObiËajno si ljudje sprva namestijo brezplaËno oziroma preskusno raz-liËico RealPlayer Free, pozneje pa elektronsko kupijo polno razliËico RealPlayer Plus za 30 dolarjev. Mimogrede: kogar zanima samo predvajanje datoteËnih posnetkov MP3 in njihovo ustvarjanje neposredno iz zapisa na glasbeni cedejki, dobi v spletipËu Real tako preskusno kot tudi plaËljivo razliËico programa Real Jukebox. DAVID PAHOR J P EJektro LJubljana d.d. 1 E UABOVDT MmrouA . E [Lf KTPDL.UnU*MACVraAn 'Ti.ewirt J. P. ELEKTRO LJUBLJANA D.D. (http://www.elektro-ljubljana.si/) Nemotena oskrba s kakovostno elektriËno energijo veË kakor 286.000 odjemalcev na obmoËju tretjine Slovenije je glavna dejavnost javnega podjetja Elektro Ljubljana, ki je zdaj navzoËe tudi v spletu. RazpeËevanje oziroma distribucija elektriËne energije v okviru javne gospodarske sluæbe prinapa ptevilne izzive, ki pa jih sodeË po spletipËu Elektro Ljubljana odloËno sprejema in premaguje. Tako je Elektro Ljubljana v letu 1998 prodala kar 2.832.079 MWh elektriËne energije oziroma za 2,3 odstotka veË kakor v predhodnem letu. Æe na glavni strani odkrijemo zgovorne povezave: PREDSTAVITEV POSLOVNIH ENOT, NASVETI IN STORITVE ZA ODJEMALCE, EKOLOGIJA, VLOGA V DRUÆBI in IMENIKI ELEKTRA LJUBLJANA. ©e posebej zanimiva spletna podstran ima naslov NOVICE IN NOVI»KE, kjer lahko energetski deskar izve, da ima zdaj preskusno na voljo predplaËilni ptevec elektriËne energije, ki temelji na uporabi pametne kartice (smartcard). Pa naj pe kdo reËe, da sodobni zgledi iz mobilne telefonije ne vleËejo! EONLINE (http://www.eonline.com/) Spremljate æivljenjske dogodivpËine, preobrate in zaplete glasbenih, televizijskih in filmskih zvezd? Radi zrete v televizijski zaslon, ko so na sporedu nanizanke Melrose Place, Prijatelji ali Nikita? Tudi Ëe je vap odgovor ne, pa gotovo poznate koga, ki ne more spati, Ëe ne izve, kako se naj bi spet skregala David Duchovny in Gillian Anderson iz Dosjejev X ali pa za koliko sta se zredila Leonard DiCaprio in Sandra Bullock. Kdo s kom spi in zakaj ne, kdo je koga mahnil ali toæil ter komu so spet napihnili prsi, vse to in pe precej veË boste napli v enem od glavnih ameripkih traËarskih spletipË 53 Eonline. Pojdite in izobraæujte se! najprej je zdravje rekreacija Pretreniranost Telovadba bolj pkodi kot koristi, Ëe med vadbami ni dovolj Ëasa, da bi si telo odpoËilo in opomoglo. Tako kot pri vseh dejavnostih tudi za pportne velja, da je pretiravanje pkodljivo, zato skupajmo vedno prisluhniti svojemu telesu. obene potrebe ni, da bi se pri telovadbi vsakokrat silili do skrajnih meja. Zmerna telesna dejavnost ve-Ëini ljudi zadopËa za ohranjanje kon-dicije. A nekateri ljudje pri telovadbi in v pportu tako uæivajo, da trenirajo pogosteje in vËasih celo tako intenzivno, da s pretiranim treningom telesu dejansko pkodujejo. Kdaj lahko govorimo o pretreniranosti? Vsak trening je pretiran, Ëe med eno in drugo vadbo telesu ne dovolite, da bi si opomoglo, temveË nadaljujete, kljub temu da pe niso izginile bole-Ëine in togost od zadnje vadbe. Nekatere ljudi telesna dejavnost naravnost obsede in preprosto ne znajo veË presoditi, kdaj so presegli meje svojih zmogljivosti. V takpnih pri- merih se kmalu pojavijo opozorilni znaki, kot so slabo pocutje, poškodbe, izcrpanost ali obcutno zmanjšana telesna zmogljivost. Moramo vedeti, da celo poklicni športniki ne vadijo vsak dan do skrajnih meja svojih sposobnosti, pri cemer na splošno napornejše treninge izmenjujejo z dnevi pocitka ali manjših obremeni- tev. KOLIKO PREMORA POTREBUJE TELO Ce je vaša telovadba zelo naporna, denimo ce preplavate 50 dolžin bazena ali ce dokoncate deset dolgih krogov v telovadnici, morate telesu dati cas, da si opomore. Mišice, ki so bile polno obremenjene, navadno potrebujejo okrog 48 ur. To velja za vsakogar, ne glede na doseženo kon-dicijo. Po napornem treningu vas bodo mišice najbrž nekoliko bolele in bodo bolj toge, zlasti ce ste s telovadnim programom šele zaceli. Ti simptomi so deloma posledica majhnih okvar na posameznih mišicnih vlaknih, deloma pa cezmernega mišicnega kopicenja mlecne kisline, ki nastaja pri anaerobni celicni presnovi. Obicajno nelagodje in togost mineta v dveh dneh po obremenitvi. Mišicna vlakna se zacelijo, mlecno kislino pa kri odplavi v jetra, kjer se razgradi. Znacilno je, da se simptomi drugi dan poslabšajo in šele nato izginejo. Sicer pa morate intenzivnost treningov zmanjšati takoj, ko opazite katerega od naslednjih simptomov: zmanjšanje teka, težave s spanjem, nenehen obcutek izcrpanosti, utrujenost in apaticnost, ko se zbudite, nenamerno hujšanje, izgubo želje po gibanju in ponavljajoce se okužbe in poškodbe. In kako se lahko izognete pretrenira-nosti? Najrazlicnejšim težavam, ki so povezane s pretiranim treniranjem, se najbolje izognete, ce upoštevate eno samo preprosto pravilo. Nikdar se ne lotevajte naporne telovadbe, dokler so mišice še od prejšnjega treninga toge in bolece. POVZETO PO VELIKEM DRUÆINSKEM VODNIKU ZA ZDRAVO ÆIVLJENJE 54 NEKATERE BOLEZNI ZARADI PRETIRANE VADBE Prenaporna telesna dejavnost lahko povzroËi veË kot le boleËe mipice. Izzove lahko vrsto razliËnih bolezni, ki prizadenejo pe druge dele telesa, od prebavil do seËil. »e v Ëasu, ko opravljate svoj telovadni program, opazite nenavadne simptome, se o njih Ëim prej pogovorite z zdravnikom, Ëeprav veËina simptomov, ki so posledica pretirane vadbe mine takoj, ko zmanjpate obremenitve. Poglejmo si nekatera najpogostejpa znamenja. Po dolgem teku boste morda opazili, da je seË moten ali da je v njem celo kri. To stanje je znano kot tekapka hematurija in navadno mine v nekaj dneh. Druga pogosta bolezen je tekapka driska, ki nastane zaradi predolgotrajne preusmeritve krvi iz Ërevesja v mipice. Simptome odpravi æe ublaæitev treninga. Pretiran trening v vroËem vremenu pa lahko povzroËi tudi vroËinsko izËrpanost (ali celo vroËinsko kap, ki utegne biti usodna). VroËinska izËrpanost je posledica odpovedi telesnega mehanizma za uravnavanje temperature, simptomi pregretja pa so med drugim slabost, omotica, utrujenost in mipiËni krËi. Pri pportnicah je znana tudi amenoreja. Telesna dejavnost namreË zmanjpuje nastajanje hormonov v hipofizi. Ti hormoni pomagajo uravnavati æenski meseËni ciklus. Menstruacije lahko povsem prenehajo, vendar se navadno spet pojavijo, ko obremenitve zmanjpamo. ©KOCJANSKE JAME ©kocjanske jame pri DivaËi so poleg Postojnske najbolj znane jame v Sloveniji. So izjemen primer stiËnega krasa z najveËjim podzemnim kanjonom na svetu. Njihovo lepoto in enkratnost smo znali ceniti tako doma kot v tujini, zato smo ©kocjanske jame leta 1981 zavarovali kot naravni in kulturni spomenik, leta 1986 pa so jih pri Unescu vpisali v Seznam svetovne kulturne in naravne dedipËine. R e zi v egijski park Škocjanske jame le-jugozahodnem delu Slovenije (dva km južno od Divace). Površina parka je 413 hektarov in obsega obmocje jam, površino nad jamami, sistem udornic (to so kraške globeli, ki so nastale z udori jamskega stropa) in sotesko reke Reke do mostu v Škofijah. Škocjanske jame imajo izjemno razvejan sistem jamskih rovov v dolžini 5,8 kilometra. Višinska razlika do najnižje tocke v jamah znaša 209 metrov. S prestavljanjem ponorov (to je kraj, kjer voda ponikne v kraško podzemlje) v geološki preteklosti so na tem stiku pod podzemnimi votlinami nastale številne udorne doline. Takšni sta Velika in Mala dolina, ki ocarata obiskovalce s svojo globino (163 metra). ©kocjanske jame imajo verjetno tudi najveËjo jamsko dvorano v Evropi s prerezom 12.000 kvadratnih metrov (1,2 hektara). TuristiËni obisk je omejen le na del podzemeljskih jam, na 500 metrov dolg suh kapnipki rov Tihih jam, na 500 metrov dolg odsek kanjona Reke in Veliko dolino. Jame lahko obipËemo v vseh letnih Ëasih (informacije dobimo na tel. pt.: 067-632-840, e-mail: skocjanske.jame @gov.si). V obmoËju parka so izredno zanimiva tudi tri naselja s tipiËno krapko arhitekturo. To so ©kocjan, Betanja in Matavun. ©kocjan je bil v preteklosti utrjeno gradipËe in predstavlja naselbinski spomenik s trgom in cerkvijo sv. Kancijana (po njej so jame dobile ime). Na obmoËju parka se nahaja veË arheolopkih obmoËij in lokacij (naselbine, grobipËa in jamska najdipËa), ki so zaradi svoje posebne vrednosti prav tako vkljuËene v re-æim varovanja kulturne dedipËine. Kamnite hipe s kamnitimi vodnjaki, portali, skedenj za mlatev in shranjevanje æita, mlini ob vodi, ledenice za shranjevanje ledu in pokopalipËe s starimi nagrobniki tvorijo krog kulture æivljenja domaËinov. V okolici je speljanih vrsta prijetnih poti (ki pa niso najbolje oznaËene - letos jih sicer nameravajo obnoviti), kamor se lahko podamo na izlet. Daljpa tura je na razgledno VrempËico, mi pa se bomo podali le na tri krajpe sprehode. Prva pot je naravoslovna uËna pot. ZaËnemo pri sprejemnem centru. Po poti oznaËeni s KnafeljËevimi oznakami in ptevilko fl1« se odpravimo v severni smeri skozi borov gozd do bliænjega razgledipËa. Tu se nam odpre pogled na Veliko in Malo dolino ter vasico ©kocjan. Nadaljujemo v isti smeri do bliænjega ostrega odcepa v desno (tu velja pozornost, da ne zgrepimo). Po nekaj metrih stopimo na rob prepada, kjer je spet imenitno razgledipËe. Po kamniti stezi sestopimo v kotanjo do razpotja. Levo je bliæja, desno daljpa pot. Daljpa nas vodi Ëez zanimivi Naravni most proti Matavunu. Za mostom spet naletimo na dva odcepa. Levi nas vodi proti Mali, desni proti Veliki dolini. Izredno izpostavljena kamnita pot v globino je zavarovana z jekleno ograjo (sestop prav v dno nam prepreËijo zaklenjena vrata). Iz Matavuna do izhodipËa ni daleË. Leva, krajpa pot, nas mimo pe enega razgledipËa privede v vasico Betanja. Od tu stopimo po cesti v bliænji ©kocjan. Ogledamo si cerkev (razgled na reko Reko!) in zanimivi J’kopinov skedenj (ogled organizira sprejemni center). Sprehoda nista naporna, v obeh primerih bomo hodili manj kot uro. Daljpa razliËica izleta nam bo raz-kazala pe veË zanimive krapke pokrajine. Na mestu, kjer smo prej ostro zavili desno, nadaljujemo v isti smeri do vasice GradipËe pri DivaËi. Stopimo do bliænje idiliËne cerkvice sv. Helene. V daljavi se nam pokaæejo celo Julijci, bliæje pa Golaki, Nanos, DivaËa in VrempËica. Na zaËetku vasi poipËemo prehod Ëez travnike na manjpe sedelce pod elektriËno napeljavo (smer JV). Po strmi in mestoma zarapËeni stezici sestopimo v kotanjo do makadamske ceste. Tu zavijemo desno ter po krajpem vzponu doseæe-mo vasico Betanja. Od tu naprej nam je pot æe znana (lahko gremo mimo ©kocjana ali preko Naravnega mostu). Razdalje niso velike, vseeno pa bomo hodili veË kot uro. Vzemimo si nekaj Ëasa pe za pogovor s prijaznimi domaËini. O ©kocjanskih jamah je v izletnipki literaturi napisanega veliko, v pomoË pri orien-tiranju pa nam bosta zelo natanË-na turistiËna karta Regijski park ©kocjanske jame (1:6.000) in planinski zemljevid Slovenska Istra (1:50.000). VLADIMIR HABJAN 55 kriæanka pale 56 Lastnik kmetije je nujno moral v mesto na dan, ko je bil zmenjen, da pride na obisk veterinar zaradi umetne osemenitve ene izmed krav. Zato je pozval ženo, ki se je šele priselila na deželo, in ji dejal: »Prosim, da veterinarja, ko pride, odpelješ v hlev. Da ga ne bi kaj polomila, sem na steber poleg krave, ki jo je treba osemeniti, zabil žebelj.« Žena je bila vsa navdušena, da ji je mož dal tako natancna navodila. Takoj, ko je prispel veterinar, ga je odpeljala v hlev ter mu pokazala oznaceno kravo. Veterinar je odvrnil: »Vse mi je jasno, ni problema. Ne razumem pa, zakaj je tu ta žebelj.« Žena pa mu je nemudoma odvrnila: »Verjetno zato, da boste nanj lahko obesili hlace.« Kako policaji razženejo množico demonstrantov na Gorenjskem? Zacnejo pobirati prostovoljne prispevke. Zakaj policaj namoci casopis v olje? Zato, da bolj gladko bere. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev je: ŽV, VL, ESKIMKE, NEMSTVO, LEONARD, OTAVNIK, INSEKTI, VUGA, RR, MATS, SUE, BOKA, OJ, ENORMNOST, VBOKLINA, OBKOP, AORIST, CVRCANJE, MLJET, HUMA, OT, JULES, ANKETA, SN, RESSEL, OPRT, EAK, LIANA, SI, SARENKE, MAGMA, ISTRANI, JOE, RUM, KRVAVICA, TRKALO, SKOTITEV, TACMAN. Najvec srece pri žrebanju je tokrat imela Marjetica Slavec iz Maribora, ki bo prejela 20 tisoc tolarjev, drugo nagrado v višini 15 tisoc tolarjev je žreb namenil Martinu Flisu iz Brestanice, 10 tisoc tolarjev za tretje izžrebanega pa gre k Jožefi Zeljko iz Trbovelj. Meti Vrbec iz Ljubljane je sreca tokrat namenila šest-litrsko steklenico penine, Jožica Tome iz Domžal, Aleš Stimec iz Kocevja in Nikola Labus iz Krškega pa bodo prejeli Elesove pakete presenecenja. Izžrebancem iskreno cestitamo, vsem drugim pa želimo vec srece prihodnjic.