/^PriMrtjp GORIOa ' 1,. IA maggb 1 - Tel. 0481/533382 čEDAD ~ui'Ristor| 28 -Te|- 0432/731190_ 1500 ur Art 2, comma20t),legge 66296-filiale diThesle -FARGO FINE CHEMICALS PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA SOBOTA, 25. APRILA 1998 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax(040)363918 Spomin m boljši jutri Dušan Kalc Spominski datum je neke vrste simbol ali razpoznavni znak določene problematike, ki črpa življenjske sokove iz zgodovine, da prehrani -svoje težnje po oblikovanju cim boljše prihodnosti. Zato ga negujemo in varujemo kot vrednoto in pomembno iztočnico našega ravnanja, Čeprav se njegova družbenopolitična yalenca in vrednost v Času in prostoru neizbežno spreminjata. Tako je tudi s 25. aprilom, ki predstavlja za Italijo pomembno zgodovinsko prelomnico. S tem datumom se za italijansko ljudstvo zaključuje dolgo razdobje trpljenja in gorja, Id ju je zanetila fašistična ideologija, in odprejo možnosti za nove, pravičnejše in bolj demokratične družbene odnose- In tako si v naši individualni in kolektivni zavesti Preteklost in prihodnost, še enkrat, kot vedno, stojita naproti in se medsebojno pogojujeta. Na vse naSe izbire neizbežno vplivajo zgodovinske izkušnje, le-te pa včasih zadobivajo na podlagi naših izbir in odločitev drugačne razsežnosti in pomene. Te dinamike ne more ohromiti noben dogmati-ynm, kot ne more preusmeriti težnje, da preverjamo, kaj so resnice in kaj so laži, kaj je zgodovina in kaj je mitologija, kaj je Cas odplaknil kot odvečno in nepotrebno skorjo in kaj naplavil kot neizbežen pripomoček za naprej. Danes, po 53 letih, je 25. april na neki način spet v središču kolektivnega spo-pnnjanja italijanskega naroda, potem ko je nekaj let njegov zgled pešal in bledel. ^ ljudsko zavest pa so ga d°lj kot intimno po-uoživljanje njegove zveličav-ae veličine po dolgem razdobju mračnjaštva, prikhca-to polemike o spravi in revi-FS zgodovine. Pri tem je bi-t° in je Se vedno veliko Zmešnjave. Lahko bi rekli, da nekateri politiki in celo Poklicni zgodovinarji rav-Uajo z zgodovino kot svinja y mehom. 25. april ne more mti in ne bo mogel biti nič drugega kot svetla zmaga Zagovornikov svobode v sPopadu z izumitelji Rižar-n,i m akterji »osvinčenih va-gmiov«. Zato tudi ne more lh dvomov, kdo se je boril a Pravi in kdo na zgrešeni . .'ni. Vse to pa Se ne pome-m* da nam mora ta jasna za-est o nepogrešljivih vred-otah dneva osvoboditve Pmpreciti iskanje dialoga z dsprotno stranjo, Ce se ta mog opre na priznanje teh Smlovinskih dejstev, na j^ndnjo nekega novega hu-dnizma in na iskreno željo j ? umiritvi duhov in Panju najboljših odgovo-jjiv da nešteta vprašanja, ki im odpira današnji svet. a 'a pot seveda m lahka, siti aie vresm fP Promocionalna spomladanska prodaja s popusti od 30% do 60% KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI zenska moda Inka' MOŠKA K*UTEN MODA FENDI CP G. Valentino RIM / ODOBRILI VLADNI DEKRET Od leta 2000 nova zdravstvena pravila Samoprispevki na podlagi družinskega dohodka RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski dekret, ki vnaša znatne spremembe v javni zdravstveni sistem, spreminja odbitke pri plačevanju samoprispevkov za zdravstvene storitve, t.i. tickete, in uvaja novo zdravstveno kartico, za katero se je uveljavil izraz sanito-meter. Novi sistem bo stopil v veljavo 1. januarja leta 2000 in ne leta 1999, kot je predvideval začetni vladni predlog, proti kateremu so se opredelili sindikati in večina parlamentarnih sil. Prihodnje leto bodo izkoristili, je napovedala ministrica za zdravstvo Rosy Bindi, za preverjanje učinkovitosti novega sistema v nekaterih deželah in zdravstvenih ustanovah. Najbolj opazna novost bo zdravstvena kartica, ki jo bodo izdali vsakemu državljanu in v kateri bo zapisan poleg osnovnih zdravstvenih podatkov tudi dohodkovni pas za plačilo samoprispevka za zdravstvene storitve. Članom družin z manj kot 18 milijonov lir skupnega letnega dohodka sploh ne bo treba plačati samoprispevka, med 18 in 36 milijoni dohodka bo treba plačati polovico samoprispevka, če je v družini več kot 3 milijone lir mesečnega dohodka, pa bo treba plačati ves samoprispevek. Pri računanju dohodka bodo upoštevali nekaj odbitkov, kot n.pr. za ostarele nad 65. letom in za najmlajše pod 6. letom starosti. Pri nekaterih kroničnih boleznih ne bo treba plačati prispevkov, kot niti za kirurške posege ali zdravljenje v bolnišniških strukturah. Vlada je naglasila, da se z novim sistemom ne bodo bistveno povišali skupni stroški za italijanske davkoplačevalce oz. bolnike, saj predvidevajo, da bo dohodek za javno zdravstvo narasel samo za 29 milijard lir. Ministrica Bindi je poudarila tudi, da bodo zdravst- vene ustanove morale urediti v najkrajšem vprašanje nesprejemljivo dolgih čakalnih dob za specialistične preglede. Vprašanja se je vlada lotila zelo radikalno, in sicer tako, da bodo dežele morale določiti dopustno čakalno obdobje, v primeru, da ne bi mogli zagotoviti specialističnega pregleda v določenem času, pa bodo morale zdravstvene ustanove plačati zasebnega specialista, ki bo zagotovil potrebni pregled. Vladni dekret je kritizirala odgovorna za vprašanja zdravstva pri Levih demokratih Gloria Buffo: po njenem mnenju'bi morali bolj upoštevati konstruktivne predloge strank, sicer pa je prihodnje leto namenjeno preverjanju sistema in bo čas za uvajanje nadaljnih sprememb, je pristavila predstavnica DL. Generalni direktor Confindustrie Inno-cenzo Cipolletta pa je ocenil novi sistem kot »bizarnega«. UMORI / KONEC TEDNA V LIGURIJI Strah pred maniakom Konec preteklega tedna je ubil žensko s strelom v glavo SANREMO - V Liguriji so ob tem koncu tedna zaskrbljeni, ker domnevajo, da bo morilec prostitutk in žensk v vlaku spet stopil v akcijo. Sile javnega reda so zato poostrile nadzor nad vlaki, podobno je storilo tudi vodstvo državnih železnic in izdalo ukrep, da morajo med delom na vlaku sprevodniki spremljati sprevodnice, da ne bi tudi one postale žrtev zločinskega maniaka. Javni tožilec iz Sanrema Maria-no Galiano, ki vodi preiskavo o umoru Marie Angele Rubino na vlaku Genova-Ventimiglia je medtem odredil posebno ekspertizo policijskim strokovnjakom o prst- nih odtisih v stranišču na vlaku in na torbici umorjenke, ki jo je morilec pustil v enem od vagonov. Poleg tega je karabinjerskim izvedencem poveril nalogo, da opravijo vse potrebne izvide o naboju, ki so ga našli v stranišču in o laseh, za katere domnevajo, da naj bi bili morilčevi. Preiskovalci so prejeli doslej na stotine telefonskih klicev s pričevanji ljudi. Nekaj naj bi jih bilo »zelo interesantnih«. Obenem skušajo odkriti lastnika temnega mercedesa, s katerim se je odpeljal morilec potem ko je ubil dve prostitutki pri kraju Novi Ligure. Začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma za ukinitev proporčne kvote RIM - S toplim objemom med Antoniom Di Pietrom in Mariom Segnijem na trgu Campi-doglio v Rimu se je začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma za ukinitev proporcionalne kvote v volilnem zakonu. Za razpis referenduma morajo predlagatelji do 24. julija zbrati 500 tisoč podpisov. Med prisotnimi politiki na trgu je bil tudi Achille Occhetto. Segni je dejal, da predstavlja referendum križarsko vojno proti partitokraciji, za Di Pietra pa je referendum nujen za dokončno uvedbo večinskega volilnega sistema. DEŽELA / PRIPRAVE NA VOLITVE SSk snuje volilni sporazum z LS Canciani najbrž nosilec liste tržaške SKP Na listi Levih demokratov tudi De Gioia? VIDEM - Na deželnih volitvah 14.junija bo verjetno sodelovala tudi sredinska lista, ki bo sad zavezništva med Ljudsko stranko, Slovensko skupnostjo, republikansko stranko, »Rinnova-mento italiano« (lista Dini) in morda tudi UDR Francesca Cossige. To sta včeraja napovedala Renzo Lusetti, ki v Ljudski stranki odgovarja za krajevne uprave, ter Ivano Strizzolo, načelnik deželnih svetovalcev te stranke, ki je skupno s somišljenikom Isidorom Gottardom (na sliki) eden glavnih pobudnikov tega zavezništva. Medtem ko pri SSk tega še nočejo komentirati, je Lusetti v Rimu predstavil osnutek volilnega simbola z znakom svoje stranke in s simboli ostalih volilnih partnerjev. Nekdanji demokristjani, ki so se po razpadu KD opredelili za levo sredino, upajo, da bo v to navezo pristopila tudi Cossigova UDR, a pod pogojem, da se predhodno odpove kakršnemu koli sodelovanju z desnico. V Fur-laniji-Julijski krajini je vodja UDR nekdanji de-mokristjanski poslanec iz Pordenona Michele Agrusti, ki ne kaže velikih simpatij do Kartela svoboščin. Tržaško pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove je izbralo kandidate, ki jih bodo predstavili javno- sti na ponedeljkovi novinarski konferenci. Deželni svetovalec Fausta Monfalcon ne bo več med kandidati, članstvo pa je za nosilca liste predlagalo nekdanjega pokrajinskega tajnika Giorgia (Jureta) Cancia-nija. Med kandidati bodo skoraj gotovo dolinski občinski odbornik Darij Brajnik, devinsko-naabrežinska svetovalka Stanka Mokole, pokrajinski tajnik Jacopo Venier in načelnik stranke v pokrajinskem svetu Dennis Visioli. Na ■ Goriškem bo spet kandidiral načelnik deželnih svetovalcev Roberto An-tonaz, v Pordenonu pa strankin deželni tajnik Gianluigi Pegolo. Levi demokrati bodo kandidatne liste za vseh pet volilnih okrožjih odobrili v ponedeljek zvečer v Vidmu na seji deželnega sveta stranke. Na dnevnem redu imajo tudi sklep o kandidaturah Miloša Budina (Trst), Renza Travanuta (Videm) in Lodovica So-nega (Pordenon), ki imajo za sabo dve zakonodajni dobi. Glasovanje bo tajno in za odobritev sklepov je obvezna kvalificirana večina. Nova levičarska stranka pa se v teh urah ukvarja še s posebnim problemom, ki zlasti v Trstu ni postranskega pomena. V zadnjem trenutku so namreč potrkali na njena vrata socialisti stranke SI (Socialisti italiani), ki hočejo sedaj pristopiti med Leve demokrate, s katerimi lahko količkaj računajo na mandat v deželnem parlamentu. SI bi rada po enega svojega kandidata v vseh deželnih okrožjih. Medtem ko je deželni tajnik Alessandro Ma-ran pokazal precejšnje zanimanje za ponudbo SI, so njegovi tržaški somišljeniki nad njo vse prej kot navdušeni. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker so krajevni pristaši SI (začenši s koordinatorjem Alessan-drom Gillerijem) do predvčerajšnjim žolčno napadali DSL in novo stranko, ki je nastala pod krošnjo Hrasta, in drugič, ker bi morebitna kandidatura deželnega odbornika Roberta De Gioie ustvarila ostalim kandidatom LD nekaj težav. Ne smemo pozabiti, da razpolaga De Gioia (bivši socialdemokrat, ki je potem pristopil v PSI) s kar zavidljivim »paketom« preferenc. NOVICE Giordano Alghisi v hišnem priporu MANEBRIO - Giordano Alghisi, ki je bil aretiran zaradi domnevne vpletenosti v ugrabitev Sof-fiantinija, je od včeraj v hišnem priporu. Na podlagi Alghisijevih obtožb je v zaporu končal general karabinjerjev Delfino. Podjetnik Alghisi je bil nekdaj tudi družabnik ugrabljenega Sof-fiantinija, ki je včeraj še enkrat poudaril, da je prepričan v Alghisijevo nedolžnost. Nekoliko drugačno pa je njegovo mnenje v zvezi z Delfinom, od katerega pričakuje, da bo priznal, da ni ravnal profesionalno, da pa je vse delal v dobri veri. Po poskusu samomora pred nekaj dnevi je general Delfino včeraj mirno prestal noč in dan na kirurškem oddelku v bolnišnici v Veroni. Včeraj sta ga obiskala njegova odvetnika Della Valle in Bruno, ki sta zaradi splošnega slabega zdravstvenega stanja zahtevala, da se njunemu varovancu odredi hišni pripor. Rudjer Boškovič je bil za Menio Italijan TRST - Tržaški poslanec NZ Roberta Menia je z interpelacijo zunanjemu ministru in ministru za kulturne dobrine zahteval, da se prizna, da je bil astronom Rudjer Boškovič (za Menio Ruggero Boscovich) Italijan. Znani astronom se je rodil leta 1711 v Dubrovniku, ki je bil takrat pod beneško upravo. Menia pravi, da je bil znanstvenik Italijan tako po jeziku kot kulturi, saj je svoja dela napisal v italijanskem jeziku. Menia zahteva od vlade, da protestira pri Hrvaški, »ker si neupravičeno lasti eminentnega predstavnika italijanske kulture.« Za svojo interpelacijo je Menia izkoristil bližnji obisk hrvaškega predsednika Franja Tudjmana v Milanu, kjer bo mestu izročil tudi Boškovičev kip. adstik" H 0 B B Y ŠPORT PROSTI ČAS 23. ii 27. APRIL 1998 urnik: četrtek 16.00 - 22.00 ostali dnevi 10.00 - 22.00 FieraUdine Torreano di Martignacco (Udme-ItaiyJ http ://www.f i eraudine ■ Koristen prispevek k dialogu glede narodnostne identitete in odnosov z matično državo GORICA - Pojmi manjšinske identitete, narodne zavednosti večkulturnosti pa tudi vprašanje odnosov med manjšino in matico so se prepletali na zanimivi in poglobljeni, vec kot štiri ure trajajoči javni razpravi, ki jo je včeraj v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža priredil Svet slovenskih organizacij. Uvodna razmišljanja so pripevali pisatelj Boris Pahor, zgodovinar Jože Pirjevec, urednik lista Dom Giorgio Banchig, Janez Strgar z ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, študentka Breda SusiC in mlad zgodovinar Peter Černič. SERGIJ PAHOR je uvedel srečanje z ugotovitvijo, da je v zadnjem Času opazna precejšnja polemičnost v manjšini glede razmišljanja o narodnostni identiteti. Po osamosvojitvi Slovenije nismo doživeli okrepitve te identite, kot bi pričakovali, paC pa se pojavljajo drugačna razmišljanja, ki postavljajo na glavo Ustaljena pojmovanja. Porajajo se dvomi, ki nas vznemirjajo. Namen pobudnikov srečanja je bil, da bi prispevali k razjasnitvi teh pojmov in k PremošCanju nerazumevanja. Kot so na koncu dolgega popoldneva ugotavljali nekateri poročevalci in marsikdo med Poslušalci, je razprava *djub različnim pogledom feli pa morda prav zaradi ujih) bila sila zanimiva, koristna in dobro bi bilo, ko bi se razmišljanje v tej smeri nadaljevalo. BORIS PAHOR je zaCel niz šestih Uvodnih poročil in pri tem ni stedil s polemic-'mi poudarki na raCun slovenske levice v zamejstvu pa tudi na račun slovenske države. Slednji je očital, da še vedno nastopa kot kardeljevski režim, se pravi, da interese manjšine žrtvuje na oltarju dobrososedskih odnosov. Kot primer je navedel problem fojb, kjer italijanska stran spet klice na odgovornost slovensko, slednja pa ji ne zna odgovoriti s postavitvijo problema zločinov, ki jih je italijanska vojska zagrešila na slovenskih tleh. Kar zadeva zamejstvo, pa je Pahor menil, da je problem v tem, da pri nas nismo doživeli prave katarze po propadu marksizma in da v bistvu levica nadaljuje po stari poti, pri Čemer zaradi lastnih interesov preprečuje Slovencu mesto v parlamentu. Glede narodnostnega opredeljevanja pa je levica nadomestila nekdanji interna-cionalizem z nic boljšim pojmom multikulturnosti. »Slovenska zavest«, je zaključil, »od mene zahteva, da se uprem vsemu mešetarjenju, katerega smo mi objekt in ne subjekt«. JOŽE PIRJEVEC je zgodovinsko uokviril narodnostno identiteto kot pojem, ki je vezan na določeno zgodovinsko obdobje, pri tem pa podčrtal, da smo Slovenci svojo identiteto utemeljili ne na mitologiji paC pa na naravnem pravu, kot dopolnilo ideji francoske revolucije, da so vsi ljudje enaki in da morajo zato biti enaki tudi narodi. Iz tega izhaja, da nek narod ne sme zavirati razvoja drugih, pa tudi, da je narod celota tudi preko državnih meja. Ta trend bi se moral okrepiti z evropskim integracijskim procesom. Pojavlja pa se problem, ker se Ljubljana ne dovolj zaveda, da so tesnejši odnosi z manjšino prepričanj. Res je multikulturnost vCasih videti kot cesta enosmernica, toda v družbenem pogledu se je ponekod (tudi v Sloveniji) izkazala za po- tudi zanjo zanimivi vsaj iz dveh razlogov: prvič, kot protiutež italijanski manjšini v Istri; drugič, kot intelektualna obogatitev slovenskega naroda, ki jo lahko ponuja drugačno slovenstvo iz Trsta, Gorice ali Celovca. Pirjevec je še menil, da je razpad Jugoslavije povzročil razočaranje v zamejski levici in da iz njega rastejo ideje o multikulturnosti kot nadomestilo za proletarski in-ternacionalizem. V tem vidi napako, saj je prepričan, da bomo v procesih globalizacije rešili svojo identiteto, le Ce bomo imeli trdna tla pod nogami: »Zame so ta tla le slovenski jezik in kultura«. JANEZ STRGAR je kot znanstvenik ugotovil, da ni enoznačnih odgovorov za opredelitev naroda ne za identiteto posameznika. Slednjo sestavlja veC plasti, od katerih je narodna identiteta samo ena. Pogosto opredeljujemo lastni jaz “per negationem” -na osnovi razlikovnaja od drugih, pomembne pa so tudi človeške in družinske izkušnje. Navajajoč koroški primer in voditelja tamkajšnjih, sicer med sabo sprtih slovenskih organizacij, je dejal, da sta oba pogleda - multikulturni in etno-centriCni - spoštovanja vredna in sad poštenih zitivno. Soglašal je, da pozornost matice do manjšin ni taka, kot bi hoteli, in opozoril, da je v preteklosti, kljub vsem napakam, bilo tudi kaj dobrega, na primer z uveljavljanjem naCela enotnega kulturnega prostora. Zaključil je s spominom na Darka Bratino, Cigar prisotnost in ideje je pogrešal na tem posvetu, in z njim želel, da bi vse komponente v zamejstvu gojile večjo strpnost in se izogibale medsebojnemu izključevanju. GIORGIO BANCHIG je prispeval pogled iz Benečije, kjer se je v zgodovini zasidralo pojmovanje slovenskih ljudi kot branikov pred “barbarstvom” vzhoda. Tako je bilo pod Benetkami, tako v novejšem Času z Italijo. Kljub podrejenosti tujim gospodarjem obstajajo po drugi strani sorodstvene in druge vezi med Slovenci na obeh straneh meje. Banchig pa je obžaloval, da se sodelovanje uspešno razvija skoraj izključno na krajevni ravni, Ljubljana pa še vedno pozna predvsem Trst in premalo Benečijo. BREDA SUSIC je razpravo premaknila na zelo konkretna tla doživljanja vprašanja identitete med mladimi in prispevala štiri »slike«, kot jih je imenovala, o tem, kako se mladi iz različnih okolij in družin manjšini, zaključila z optimističnim prepričanjem, da je le mogoče »obrniti vso stvar na glavo« in znova zaCeti z optimizmom. PETER ČERNIČ je po uvodni ugotovitvi, da identiteta neke skupnosti ni nespremenljiva, paC pa živa in dinamična in se spreminja v prostoru in Času, izrazil misel, da identiteto naše skupnosti sooblikujemo vsi, ki se Čutimo njeni pripadniki. Različne generacijske pristope je ponazoril s prispodobami iz Koba-love gledališke uspešnice »Afrika...«. Pojem multikulturnosti je glede osebne ravni opredelil negativno, kot prilagajanje naše identitete večinski in jo vzporedil s kozmopolitizmom ali in-ternacionalizmom. »Prav je, Ce Človek sprejema kulture drugih, vendar njegova identiteta mora ostati Cisto določena«. Sprejemljivejša pa je multikulturnost kot družbeni projekt, ki presega naCelo en narod - ena država in priznava soprisotnost kultur. Končal je z mislijo, da bi morala manjši- (slovenskih ali narodnostno mešanih) opredeljujejo glede rabe jezika, narodnostne identitete in okolja, kjer se počutijo bolj »doma«. Slo je za emblematiCne primere tudi protislovnih izbir, ki jih je ponudila v razmišljanje. Sama je menila, da danes nihče ne vzgaja mladih k narodni zavesti in jim ne zna prikazati prednosti izbire za slovenstvo. »Mladi ne potrebujejo pridigarjev ampak živih pričevalcev«, je poudarila in kljub pesimistični ugotovitvi, da mladi ne vidijo perspektive v na delati za politično enotnost in izboljšati šolsko vzgojo zlasti glede krepitve narodne zavesti. Sledila je razprava, v kateri so prišli do izraza različni, v posameznih primerih povsem nasprotni pogledi zlasti na kočljive dileme glede multikulturnosti. Med prvimi razpravljale! sta na primer dva, iz Gorice in s Koroške, zagovarjala to idejo, ki je ne gre pojmovati kot zanikanje nacionalne identitete in je torej ne smemo enačiti z intemacionalizmom, ampak kot zavračanje ekskluzivnosti ene identitete. Tu so se seveda mnenja delila: drugi razpravljale! so v nasprotju s prepričanjem, da je lahko Človek nosilec kompleksne identitete zagovarjali nujnost opredeljevanja in jasnega definiranja Človeka na narodni osnovi. V ozadju je nekoliko nedorečeno ostajalo kočljivo vprašanje otrok iz mešanih zakonov in s tem povezano vprašanje, kakšna naj bo tudi v odnosu do njih slovenska šola. V razpravi sta se oglasila tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in deželni tajnik SSk Martin Brecelj. Prvi je izrazil zaskrbljenost zaradi težnje po zaostrovanju stališč v nekaterih posegih. Raje kot da se delimo glede preteklosti, je dejal, skušajmo - tudi na osnovi avtokritike, ki jo morata narediti obe strani v manjšini - poiskati to, kar nas povezuje in nam bo omogočilo, da z večjim optimizmom gledamo na jutrišnji dan. Skupaj naj bi zato izdelali strategijo glede odnosov do matice kot tudi glede rešitev, ki jih bo manjšina potrebovala za svoj jutri. Brecelj je glede multikulturnosti menil, da ta pojem ne pomeni preraščanje naroda in da se zato človek, ki zapusti en narod, slej ko prej znajde v drugem. Soglašal pa je s potrebo po iskanju dialoga tudi v odnosih z matico, ki je premalo pozorna do manjšine. Ob kratkih replikah na posamezne izzive iz dvorane so uvodni po- ■ roCevalci pozitivno ocenili razpravo. Strgar jo je iz vidika raziskovalca označil za zelo koristno in zanimivo, Susiceva in Černič, pa sta si želela veC takih pogovorov. Ce je piscu teh vrstic dovoljena osebna pripomba, so prav mlajši razpravljale! tako izza mize kot iz dvorane, morda zaradi manjše pogojenosti z usedlinami preteklosti, navzlic različnim pogledom in odgovorom najbolj doživeto izrazili globino dilem, ki jih obravnava teh vprašanj postavlja slehernemu med nami. Zato je povsem na mestu konCna ugotovitev Sergija Pahorja, ki je želel, da bi razmišljanje s tega posveta trajalo naprej in prispevalo k dialogu v manjšini. (mm) MEDNARODNA POLITIKA / ODMEVI NA TRŽAŠKO SREČANJE POTRES V POSOČJU / POMOČ Italijanska občila ugodno ocenjujejo vrh trilaterale Prodi pohvalil vlogo Trsta - Kritične ocene ljubljanskega Dela Gradbeniki iz Grosuplja končali z delom Karitas zbral 11 mil. tolarjev RIM - »Za pragmatike gre za zavezništvo, ki bo spodbudilo italijanski prodor Italije na vzhodna tržišča, za romantike smo priča kulturnemu preporodu srednje Evrope, za ljubitelje diplomacije pa je to odraz nove italijanske zunanje politike«. Tako največji italijanski dnevnik Corriere della Sera izpod peresa Roberta Morellija komentira četrtkov tržaški vrh trilaterale, na katerem - piše nadalje časopis - je Romano Prodi sklenil neke vrste železno zavezništvo s Slovenci in Madžari. Ocena dogodka je na splošno pozitivna, kar velja tudi za drugi največji dnevnik, rimsko Repubblico, za katero je iz Trsta poročala Raffaela Menichini. Levosredinska vlada Oljke je premostila ne-prijateljsko, če že ne sovražno politiko Berlusconijevega kabineta do Slovenije, piše Repub-blica, ki je prepričana, da je Rim za Ljubljano danes zanesljiv zaveznik. Pri tem omenja ustanovitev multinacio-nalne vojaške enote, sporazum o potnih listih, peti evropski koridor, a tudi skupna gledanja na situacijo na Balkanu, še posebno na Kosovu. Menichinijeva izpostavlja Prodijeve besede, po katerih se je za Italijo končalo obdobje trenj in napetosti z vzhodnimi sosedi. Paolo Rumiz v Picco-lu ugotavlja, da se Trstu tudi po četrtkovnem mednarodnem vrhu odpirajo nove spodbudne perspektive, čeprav so za kulisami še na delu sile, ki skušajo za vsako ceno zavirati odpiranje do Slovenije. Komentator jih izrecno ne omenja, iz njegovega pisanja pa je razvidno, da pri tem ne misli na »klasične nacionaliste« Nacionalnega zavezništva, ampak na politike oziroma politikante, ki ribarijo v kalnem... Drugačna mnenja in drugačni toni pa prevladujejo v člankih in komentarjih ljubljanskega Dela, ki z velikim nezaupanjem spremlja odnose med Rimom in Ljubljano. V komentarju pod naslovom »Pasti trilaterale« Saša Vidmajer med drugim piše, da je trilaterala Rim-Ljubljana-Bu-dimpešta izpraznjen politični projekt, ki Sloveniji ne koristi. Za Italijo je ta zveza novodobno uveljavljanje tradicionalnih interesov in Slovenija je prešibka, da bi se ognila tej italijanski mreži. Po mnenju Dela bi bilo verjetno najmanj, kar bi Slovenija lahko naredila, to, da bi ta dvomljiv projekt (trilaterala) zadrževala na zmerni ravni. Tako zastavljeno sodelovanje z Italijo in Madžarsko ni po godu niti Lojzetu Kantetu, ki v sredinem Delu izraža celo vrsto kritik in pomislekov na račun večnacionalne vojaške brigade. Z rezultati srečanja s kolegoma Janezom Drnovškom in Gyulo Hornom je zelo zadovoljen Romano Prodi, ki je na včerajšnjem rimskem srečanju evropskih mest podrčrtal nenadomestljivo vlogo Trsta v odnosih z vzhodno in srednjo Evropo. Po napetostih in zgodovinskih ločitvah -je dejal premier - je sedaj napočil čas sodelovanja in prijateljstva s sosedi. Zadovoljen je tudi predsednik deželnega odbora Giancarlo Cru-der, ki se je pred vrhom na štiri oči pogovoril s Prodijem, potem pa je sodeloval na sestanku, ki sta se ga med drugim udeležila tudi predsednik pristaniške ustanove Michele Lacalamita in župan Riccardo Illy. Cruder je mnenja, da je rimska vlada končno priznala Deželi FJK aktivno vlogo tudi na področju zunanje politike, kot dokazuje dejstvo, da se bo bližnjega portoroškega vrha (13.5.) FJK-Slovenija udeležil tudi podsekretar na zunanjem ministrstvu Pie-ro Fassino. LJUBLJANA Osrednja državna počastitev Dneva upora proti okupatorju, ki jo organizira pristojni koordinacijski odbor vlade, bo na praznični dan, 27. aprila, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec. V umetniškem programu bodo nastopili trije združeni pevski zbori s Primorske -Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, moški zbor Srečko Kosovel in moški zbor Razpotje, dramski igralci Jerica Mrzel, Violeta Tomič, Slavko Cerjak in Boris Kerč ter glasbena skupina Gojmira Lešnjaka z recitalom slovenskih zborovskih pesmi in lirike. Prireditev je zasnoval in jo režira Vinko Moederndorfer. Počastitev bo neposredno prenašala tudi RTV Slovenija na svojih prvem radijskem in prvem televizijskem programu, so sporočili iz urada vlade za informiranje. (STA) LJUBLJANA (STA) -Strokovna gradbena ekipa Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je na pomoč prizadetim krajem v Zgornjem Posočju prihitela že 15. aprila, je včeraj končala svoje delo. Z delom je končal tudi krizni štab Civilne zaščite: opravili so najnujnejša dela pri zaščiti poškodovanih zgradb in poskrbeli za nastanitev ljudi. Sedemčlanska gradbena ekipa GPG je v središču Bovca podpirala poškodovane poslovne in stanovanjske zgradbe ter zaščitila zidove, tako da morebitni odkrušeni deli ne bi poškodovali mimoidočih. V GPG ocenjujejo, da bruto vrednost opravljenih del znaša milijon tolarjev. V tem podjetju so se odzvali tudi na prošnjo ministrstva za okolje in prostor za pomoč pri oblikovanju ekip za cenitev in odločanje o ukrepih za sanacijo v potresu poškodovanih objektov. V skupine so vključili dva strokovnjaka, tehnologa in statika, so sporočili iz GP Grosuplje. Za pomoč ljudem po potresu v Posočju se je doslej na žiro računu Karitasa nabralo več kot 11 milijo- nov tolarjev; poleg tega so posamezniki prek župnijskih Karitas darovali tudi hrano, odeje, higienske pripomočke in drugo, prostovoljci te dobrodelne organizacije pa so opravili doslej prek 5000 prostovoljnih ur. Prizadetim po potresu v Posočju bodo ponudili tudi projektno pomoč ter posredovah naslove družin, ki bodo dobile pomoč iz združenega sklada pomoči. Upravni odbor Zdravniškega društva Ljubljana je sklenil, da nakaže najbolj prizadeti občini Bovec za potrebe odpravljanja posledic potresa in vzpostavljanja normalnega življenja ljudi enkratno solidarnostno pomoč v višini pol milijona tolarjev. Rdeči križ Slovenije pa je omogočil brezplačne petdnevne prvomajske počitnice 60 otrokom iz prizadetih krajev v občinah Bovec in Kobarid v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeh rtič. V času prvomajskih počitnic, to je od 25. aprila do 30. aprila, bo na letovanju tudi 130 otrok iz socialno šibkih družin iz Slovenije. Za njihovo letovanje so sredstva v akciji Nikoli sami prispevah številni darovalci. SKGZ poziva vse, naj po svojih močeh pomagajo pri obnovi prizadetega območja v Posočju Slovenska kulturno-gospodarska zveza poziva vso slovensko javnost, da po svojih močeh pripomore k obnovitvi prizadetega področja v Posočju. V ta namen je bil v podružnici Nove tržaške kreditne banke v Čedadu odprt tudi poseben tekoči račun št. 02.990/06 z naslovom »POMOČ POSOČJU«. Po dogovoru s Krajevno upravno enoto za Tolmin bodo prispevki namenjeni najhuje poškodovanemu področju. Slovenski državni sekretar Juri, premier Drnovšek in veleposlanik v Italiji Bekeš (foto KROMA) i—I SLOVENIJA / DAN UPORA Osrednja proslava bo 27. aprila v Ljubljani r VIDEM / HUMANITARNA AKCIJA n Furlanska cerkev solidarna s Posočjem Zbrana sredstva bodo namenili popravilu župnije v Kobaridu in cerkve v Bovcu VIDEM - Furlanska nadškofija bo konkretno pomagala Posočju, ki ga je prizadel potres. Nadškof Alfrede Battisti je včeraj naznanil, da bodo jutri po vseh cerkvah Furlanije zbirali sredstva, ki jih bodo namenili popravilu kobariške župnije in cerkve v Bovcu. V humanitarno akcijo se je vključila tudi videmska Caritas, ki se je že angažirala za nakup velikega šotora (v njem bo prostora za 200 ljudi) za potrebe bovške cerkvene skupnosti. Caritas, ki deluje pod okriljem nadškofije, je že takoj po potresu nudila pomoč Posočju in to preko svojega koordinacijskega odbora, ki deluje na vsedržavni in na mednarodni ravni. Za to službo odgovarja Bruno Chi-nellato (tel. 0432-501880), ki tudi zbira imena prostovolj- cev, ki bi se radi konkretno vključili v akcijo pomoči prebivalstvu gornjega Posočja. V to akcijo pristopile tudi združenja Caritas ostalih škofij v Furlaniji-Julijski krajini, ki so glede tega že v stiku s koprsko škofijo. Furlanska Caritas je prepričana, da je ta nezgoda, ki je hudo prizadela sosednje slovenske kraje, tudi priložnost za rušenje vseh zidov ter predsodkov, ki so doslej negativno vplivali na odnose med furlanskim in slovenskim ljudstvom. V to je trdno prepričan ravnatelj videmske Caritas g. Angelo Za-nello, ki meni, da bo treba vsestransko spodbuditi odnose, še posebno kulturne, med obema skupnostima. Glede tega je že navezal stike s kobariškim dekanom Francem Rupnikom. r KOROŠKA -i Kancler Klima nasprotuje volitvam članov sosveta CELOVEC - Avstrijski zvezni kancler Viktor Klima ne podpira predlog Narodnega sveta koroških Slovencev, po katerem naj bi bili slovenski člani sosveta demokratično legitimirani na osnovi tajnih volitev s strani odbornikov vseh slovenskih društev in organizacij. Ob robu deželnega kongresa koroških socialdemokratov je Klima predlog označil kot »nesmisel«. Mirna je še poudaril, da ima zadnjo besedo pri imenovanju članov narodnostnih sosvetov zvezni kancler, saj to predvideva Zakon o narodnih skupinah iz leta 1976. Kot znano, se sosvet za Slovence do danes ni konstituiral, ker se je deželna vlada zvezne dežele Štajerske izrekla proti polnopravni vključitvi zastopnika štajerskih Slovencev v ta posvetovalni gremij kanclerja. (I.L.) KOROŠKA / RAZSTAVA V Šentjanžu do prvih dni maja »Planine v slikah« CELOVEC - V k&k-centru v Šentjanžu v Rožu so konec tedna odprli razstavo »Planine v slikah«, ki jo tudi letos prireja Slovensko planinsko društvo Celovec. Razstava, ki bo na ogled do prvega tedna v maju, potrjuje, da planinci na gore in v hribe hodijo z odprtimi očmi ter tudi s kamero, s katero ujamejo najzanimivejše motive. Izbor razstavljenih in na osnovi konec leta 1997 razpisanega natečaja nagrajenih slik sega od viharnikov do narcisnih polj, od rož do kozorogov, od skalovja do slapov in drugih naravnih lepot. Prvo nagrado je - kot že lansko leto - osvojil Robert Meglič iz Slovenije, drugo in tretje mesto pa si delita brat in sestra Spielerjeva. Med nagrajenci je tudi prvi povojni in častni predsednik SPD Celovec Lubo Urbajs, ki je te dni slavil svojo 75-letnico. Čestitamo! Po podelitvi nagrad je Janez Pretnar, radovljiški alpinist in svetovni popotnik, predaval o lepotah Ekvadorja in Galapaškega otočja. (I.L.) NOVICE Skoraj 1500 prijav za ugodna stanovanjska posojila v FJK VIDEM - Na bančni zavod San Paolo iz Turina je prišlo 1492 prošenj (1377 jih je bilo sprejetih J za ugodna stanovanjska posojila z obrestno uie-ro 6 odstotkov, ki jih ta banka podeljuje v skladu s konvencijo št. 45/93 z deželo Furlanijo Julijsko krajino. Za posojila je namenjenih 140, milijarde lir. Največ prošenj je prišlo iz Trsta (37 odstotkov), nato pa iz Vidma, Gorice in P°r' denona. Imena dobitnikov in višina odobrenega posojila bodo objavljeni v uradnem deželnem vestniku najkasneje v prvi polovici junija. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV Center zo kulturne raziskave Bardo prisrCno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’9S jutri, 26. aprila 1998, ob 17. uri v cerkvi Sv. Florjana v Zavarhu (Terska dolina) Nastopili bodo: MePZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti iz Dobrova, ŽPZ Ivan Grbec iz Trsta, Vokalna skupin Sotočje iz Sela in MePZ Podgora. 25. APRIL / DAN ODPORNIŠTVA NOVICE Številne proslave kažejo, da je antifašizem še živ Sinoči prireditev v Zgoniku, včeraj pa tudi v Repnu in v Bošketu Z včerajšnje svečanosti pred spomenikom padlim v Repnu (foto KROMA) Vence so položili tudi pri spomeniku Almi Vivodi v Bošketu (foto KROMA) Dan odporništva, antifašizma in boja za svobodo bodo proslavili danes in jutri na številnih proslavah. Osrednja svečanost bo jutri ob 10.30 v Rižarni, proslave ob 25. aprilu pa so se pričele že včeraj. Pomembna je bila prireditev v zgoniški občini, kjer so se poklonili padlim s prireditvijo z naslom Kajuhovih verzov: Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Se pred tem je bila krajša svečanost v spomin žrtvam antifašističnega boja pri zgoniškem spomeniku padlim v NOB, kjer so položili spominske vence, spregovorila je žu-. panja Tamara Blažina, MoPZ Rdeča zvezda pa je zapel pod vodstvom Rada Mitiča. Koncertni večer partizanskih pesmi in poezij se je odvil v dvorani zgoniškega Sportno-kultumega centra in sta ga organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev ob sodelovanju KD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom zgoniške občinske uprave in Slovenske kulturno gospodarske zveze. O prireditvi, na kateri je nastopilo več kot sto pevcev, godbenikov in recitatorjev, bomo poročali jutri. Dan osvoboditve so počastiti tudi v repentabrski občini s polaganjem vencev pred spomenikom padlim v NOB v Repnu. Na svečanosti so sodelovali osnovnošolski otroci z Repentabra, lovski pevski zbor Doberdob in recitatorji KD Kraški dom. Se pred tem pa so položili cvetje tudi na grob komandanta Franca Nemgarja na pokopališču na Colu in na spomenik vsem Žrtvam fašizma na Colu. Popoldne sta tržaška in miljska občina počastili spomin miljske partizanke Akne Vivode, ki so jo junija 1943 v Bošketu pobili kara-binjerji. Na tržaški glavni železniški postaji so položili cvetje pred obeležjem padlih železničarjev, ki sta ga postavila sindikata Cgil in Cisl. Odbornik Giorgio Zanfagnin je vče-raja dopoldne položil vence v imenu tržaške občinske uprave na obeležjih padlim v boju za svobodo v Parku pri Sv. Justu, v Ul. M. D’Aze-glio, v Ul. Ghega, na openskem strelišču in pri »opozovalnici v Bazovi- ci,« kot sramežljivo piše v tiskovnem sporočilu tržaške občine, iz česar bi lahko sklepati, da so počastiti antifašistične atsronome, ne pa bazoviške junake... Seznam današnjih proslav začenjamo v Križu, kjer je tamkajšnja sekcija partizanskega združenja Anpi-Vzpi Evald Antončič - Stojan priredila polaganje vencev na vaške spomenike padlim za svobodo. Zbirališče bo ob 10. uri pred Ljudskim domom v Križu. V devinsko-nabrežinski občini bodo predstavniki občinske uprave in antifašističnih organizacij položili vence pred spomenike in obeležja po okoliških vaseh, ob 10.30 pa bo osrednji shod na nabrežin-skem glavnem trgu, kjer bosta zapela pevska zbora Iga Grudna in Fantov izpod Grmade, zaigrala bo na-brežinska godba, o pomenu praznika pa bodo spregovorili župan Marino Vocci, podžupanja Mariza Skerk v slovenščini in predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov ANPI. V Miljah bo občinska proslava ob 17.30 pred spomenikom padlim, kjer hosta spregovorila Mako Savron za Slovence miljske občine in Tristano Matta za Deželni institut zgodovine odporniškega gibanja. Se pred tem ho predstavništvo položilo cvetje na spomenike padlim in druga obeležja padlih, in sicer od 15. ure dalje. Stranka komunistične prenove je v Miljah iz protesta proti izjavam župana napovedala lastno proslavo, ki bo ob 10. uri s sprevodom od sedeža stranke do spomenika padlim. Danes se bodo zbrati tudi pri Sv. Ivanu, in sicer pred spominsko ploščo na pročelju nekdanjega Narodnega doma. Ob 10. uri bodo predstavniki krajevnega kulturnega društva S. Škamperle položili venec na spominsko obeležje, spregovorila bo Neva Lukeš. Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Skedenj-Kolonko-vec-Sv.Ana bo priredil danes ob 10. uri polaganje cvetja pri obeležju pri Sv. Ani. V dolinski občini bosta KD V. Vodnik in sekcija Vzpi-Anpi iz Doline, Mačkolj in Prebenega priredila danes 7. tradicionalni pohod po bližnji okolici. Odhod ob 9. uri iz Sance. Popoldne ob 17.30 bo ob dolinskem spomeniku padlim v NOB svečanost ob 53-letnici osvoboditve; spregovoril bo David Bandi, zapel pa domači moški pevski zbor V.Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Krožek Kras Stranke komunistične prenove vabi občane, da se udeležijo polaganja vencev na spomenike padlim za svobodo, ki bo ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Padričah, ob 9.45 v Gro-padi in ob 10. uri v Bazovici. Osrednja proslava na Tržaškem bo vsekakor jutrišnja svečanost ob 10.30 v Rižarni, ki jo prireja Pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Govorili bodo predsednik pokrajine Renzo Codarin, tržaški podžupan Roberto Damia-ni, pokrajinski tajnik sindikata Cgil Waldi Catalano, slovenska zgodovinarka Marta Verginella in predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja FJK Gianpaolo Valdevit. Polaganje vencev in priložnostne govore bo letos spremljalo petje zbora Zavoda združenega sveta iz Devina. Ladja Explora spet na morju Oceanografska ladja Explora spet pluje na odprtem morju. Ladja tržaškega Geofizikalnega observatorija, pluje pa za družbo VVestem, ki išče podmorska ležišča nafte, je prejšnji teden nasedla na plitvino oz. na koralni greben v Indijskem oceanu pred Mozambikom. Noben od 40 članov posadke se ni poškodoval, pa tudi sama ladja ni utrpela hujše škode, verjetno niti na posebno občutljivih aparaturah, s katerimi so analizirali morsko dno. Zaprta cesta KrfeBrojnica Tržaška Občina sporoča, da bo strma cesta, ki povezuje Križ z Brojnico in obalno cesto, zaprta do torka. Cesto so zaprti zaradi nekaterih nujnih del na stenah v bližini vodovoda. Ce se bodo dela zavlekla, bo javnost pravočasno obveščena. Bančniki o svoji prihodnosti Sindikati bančnih uslužbencev Cgil, Cisl in Uil so včeraj predstaviti anketo, ki jo je izvedlo specializirano javnomnenjsko podjetje SWG v okviru tržaške Cassa di Risparmio. Iz odgovorov, ki jih je dalo nekaj več kot 300 na skupnih 800 uslužbencev, izhaja, da so zaskrbljeni za prihodnost svojega delovnega mesta v okviru presnavljanja bančnega sektorja, pa tudi da bi za svoje nadure imeli raje nadomestni počitek kot pa denarno izplačilo. V Dolini brez šolabusa Dolinska občinska uprava sporoča, da je zaradi okvare začasno prekinjena služba malega šolabusa v ponedeljek, 27.aprila, v dopoldanskih urah. Od jutri v Mieli afriški filmi V gledališču Miela bodo od jutri do torka predvajali afriške filme, na sporedu pa je tudi nekaj konferenc in srečanj o novejši filmski produkciji ti. črne celine. Pobuda, ki nosi naslov »Druga Afrika« (L’al-tra Africa) je sad sodelovanja med krožkom Cap-pella Underground, združenjem afriških študentov v Trstu in Mladinske levice, pri njej pa sodeluje tudi devinski Zavod združenega sveta. Jutri zvečer ob 20.30 bo na ogled film »A Karim na Sala« režiserja Quedraga (Burkina Faso), ob 22.uri pa film »Hye-nes«režiserja Mambetyja (Senegal). Jutri Trst na kolesu Jutri bodo izvedli 29. rekreacijsko kolesarsko prireditev Trst na kolesu, ki jo prireja združenje Veterani Cot-tur v sodelovanju s tržaško občino. Kolesarjenje je bilo sprva predvideno za preteklo nedeljo, a so ga preložiti zaradi pretečega slabega vremena. Udeleženci bodo odpotovali s Trga Unita po nabrežju do Obalne ceste in vse do Sesljana ter se hodo zatem vrnili po isti progi. Start ob 9.15. Vpisovanje Se danes do 19. ure v trgovini Cottur v Ul. Crispi 9 in uro pred startom. Juventus-tnter: tudi kanček Trsta Na nedeljski nogometni tekmi A lige med Juventu-som in friterjem bo prišel - ob Ronaldu in Del Pieru - do izraza tudi Trst. Na velikem ekranu turinskega stadiona bodo namreč predvajati videofilm Lively up Africa v znak solidarnosti ustanove Združenih narodov do potrebnim v Afriki. Videofilm s posnetki o Trstu so pripravili tudi s prispevkom Tržaške občine, odlomke pa bodo predvajali tudi med televizijsko oddajo Quelli che il calcio v nedeljo popoldne po tretji TV mreži Rai. MAMILA / RAZPEČEVANJE HEROINA PRI SV. JAKOBU Z mafijskimi metodami proti skesancu Kapetan karabinjerjev So Podšef letečega oddelka Di I sta na včerajšnji tiskovni kon izrazila zaskrbljost zaradi p razpečevanja mamil, ki so mr na sled po daljši in zapleten skavi. Zaskrbljenosti ne vzbri stvo, da še vedno razpečuje roin, v tem primeru predvsi Sv. Jakobu, pač pa to, da je nalna tolpa poskusila utišati e Ca z metodami, ki so čistega skega kova. Trst kot Palermo, torej? N tako, vendar podrobnejša k kaže na kvalitetni preskok tuk §a podtalnega sveta. Zadeva se je odvila antjakobskega trga, kjer se : aarkomani in jim razpečeval bavlia;n ---- . reiskovalcem ni bilo toliko i a bi aretirali posamezne m 116’ Pač pa, da bi prišli r Prekupčevalcem, ki si preši Večje količine mamila pred atletu in v Kopru in jih poti /tajajo na drobno, največk Prek samih narkomanov, ki s aajo prislužijo potrebni od ant so odkrili več razpečeva dvojem poročilu kvestura in v° karabinjerjev iz Ul. I omenjata aretacijo Carla Muradorija, Giorgia Ferrareseja in Fabrizia Vec-cie - vendar se je preiskava usmerila na pravo pot Sele, ko so septembra lani v lokalu v Ul. Manzoni odkrili 48-letnega Borisa Tanceja, ki je imel pri sebi nekaj doz heroina. Po aretaciji je Tanče pričel sodelovati s preiskovalci in so tako prišli na sled člo- veku, ki mu je dobavljal mamilo. Slo je za osebo, ki do tedaj ni bila znana presikoval-cem, in sicer za 56-letnega Sergia Licurga iz Ul. Boito 5 brez stalne zaposlitve, pri katerem so odkrili večjo količino heroina in ga aretirali. Čeprav je sedel v zaporu, pa si Licurgo ni dal miru in je pripravil nakano, da bi ugonobil Tanceja in se tako maščeval nad skesancem, ki ga je spravil za rešetke. V šifriranih sporočilih in med pogovori v govorilnici koronejskih zaporih je Licurgo dal navodila svoji 41-letni zaročenki Nadiji Kaligarič, naj pripravi past. Zenska naj bi po izsledkih preiskovalcev potkanila skupaj z 52-letnim Sergiom Giraldijem iz Ul. SS Martiri 2 nekaj mamila v Tancejev avtomobil, telefonsko obvestila fi-nancarje, ki pa mamila niso odkrili. Kmalu zatem so v Tenecejev avtomobil spet podtaknili 20 gr heroina in pisno obvestili karabinjerje iz Ul. Hermet, ki so res našli mamilo, vendar je Licurgova spletka proti Tan-ceju spodletela. Preiskovalci so namreč odkrili - tudi s podrobnim pregledom celice v koronejskem za- poru - Licurgovo podtalno rovarjenje, pri katerem naj bi sodeloval tudi 3 5-letni Vittorio Petrucci iz Ul. Ponzianino 5. Omenjene so aretirali in prijavili sodstvu zaradi obrekovanja Tanceja, odkrili pa so tudi razpečevalno mrežo in aretirali Se 36-letnega Ilaria Cassana iz Ul. S.Marco 20. Kaže torej, da so s »čistko«, ki se je zaključila z aretacijami prejšnji ponedeljek, zadali hud, morda odločilen udarec mreži razpečevalcev heroina (včasih tudi kokaina), ki je delovala predvsem na območju okrog Šentjakobskega trga, kjer se potikajo številni narkomani, ki se zatekajo v bližnja zapuščena poslopja. Preiskava se vsekakor nadaljuje, pred kratkim so aretirali še skupino 12 narkomanov, vendar je tokratna akcija izredno pomembna, ker so odkrili skupino izredno trdoživih kriminalcev, ki so na vsak način skušali preprečiti, da bi skesanec sodeloval s policijo in karabinjerji. MLADI / OTVORITEV OBČINSKE AGENCIJE »INFORMAGIOVANI« NA BORZNEM TRGU / DO 3 MAJA Odskočna deska v svet informacij Agencijo bosta vodili Vero Gulič in Nevo Bok Zanimiva pobuda »poklici na trgu« Na skoraj 30 stojnicah razstavljajo razne predmete, delo obrtnikov iz naše dežele V Ul. Gatteri 12 je v včerajšnjih dopoldanskih urah potekala otvoritev mladinske informacijske agencije »Informagiovani« (na sliki - f. KROMA). Agencija, ki je nastala na pobudo tržaške občinske uprave, bo odslej tržaški mladim brezplačno nudila vse potrebne informacije iz najrazličnejših mladinskih področji: od možnosti zaposlovanja (normative in javni natečaji) in izobraževanja (poklicni tečaji, šole, fakultete, stage), do možnostih socialnega, kulturnega in športnega udejstvovanja ter izletnistva in mladinskega turizma. Agencijo bo po nalogu Občine upravljala tržaška Zadruga »La Quercia«, zanimivo pa je, da bosta agencijo dejansko vodili dve tržaški Slovenki, in sicer Vera Gulič in Neva Bak, ki že dolgo let delata predvsem na področju sociale in mladinskih vprašanj. Informagiovani pa ne bo le informacijsko oken- ce, temveč zbirno in usmerjevalno središče za tržaško mladino. V svojem uvodnem nagovoru je predsednik zadruge Dario Parisini povedal, da je zamisel za tovrstno središče nastalo pred dvema letoma in se danes predstavlja kot prvo informativno okence za tržaško mladino in v bistvu odskočna deska v obširen svet informacije. Tržaški škof Eugenio Ravignani je poudaril, da mladinsko nelagodje postavlja družbo pred resnimi in jasno osredotočenimi odgovornostmi, katerim mora nuditi primerne odgovore. Na včerajšnji otvoritvi so ob predsedniku občinskega sveta Ettoreju Rosatu spregovorili tudi občinska odbornica Mara Bassa Poropat ter odbornika Mauro Tommasini in Gianni Pecol Cominotto, ki so v bistvu potrditi veliko skrb, ki jo Illyjeva uprava namenja mladim in sociali. Agencija bo s poletnim umikom odprta trikrat tedensko: ob torkih med 17. in 20. uro, ob Četrtkih od 10. do 13. ter ob sobotah med 9. in 13. uro. V prijetnih prostorih v Ul. Gatteri se bodo obiskovalci lahko seznaniti s podatki in informacijami italijanskih in mednarodnih datotek, z raznimi specializiranimi revijami in Časopisnimi prilogami, uslužbenki pa bosta lahko nuditi nasvete in odgovore tudi na specifična vprašanja. Poseben prostor bo namenjen iskalcem in nuditeljem zaposlitvenih možnosti in “potovanju” po svetovnem informacijskem spletu internetu, predvideno pa je tudi izdajanje posebnega biltena. Agencije Informagiovani delujejo z odličnimi rezultati skoraj v vseh večjih italijanskih mestih. V njih se pretakajo informacije in vsi vemo, da je danes kvalitetna in hitra informacija za mladega Človeka najdragocenejša dobrina. Na tržišču je namreC prisotnih nickotiko priložnosti osredotočenega izobraževanja in formiranja, ki lahko bistveno olajšajo nelahko pot do prve zaposlitve. Ob tem Evropska skupnost kot na tekočem traku ponuja narazličnejše razvojne naCrte in spodbude k samostojnemu podjetništvu. Tudi v Italiji je nekaj takih zakonov, ki so namenjeni spodbujanju mladinske iznajdljivosti. In ker zaposlitev ni edina potreba mladega človeka, bo agencija nudila tudi vsako informacijo o možnostih kulturnega in športnega udejstvovanja, turizma ter spolšno prostega Časa. POLITIKA / POLEMIKA h Upravni aparat Občine: llly odgovarja Dolencu Zupan Illy v dolgem sporočilu odgovarja na vprašanje, ki mu ga je v zvezi z jusarskimi odbori in s poslovanjem občinskega aparata pred kratkim naslovil svetovalec Levih demokratov Dolenc. Slednji je odkrito očital upravi, da s svojim zadržanjem paralizira ju-' sarske odbore (primer je Prosek), za kar nosi odgovornosti občinski ravnatelj Viero. Zupan meni, da ni mogoCe izhajajoč iz problematike jusa trditi, da je vsega kriva preureditev občinskega aparata, ki jo je uvedel ravnatelj. Nekaj morda ne deluje, kot bi moralo, trdi Illy, treba pa je tudi povedati, da se je v zadnjem Času marsikaj spremenilo na bolje. Zupan pri tem navaja celo vrsto primerov učinkovitega poslovanja Občine, na koncu pa omenja tudi vprašanje jusarskih odborov. Glede tega je pristojni odbornik Fortuna Drossi pred nekaj dnevi uradno posegel pri prefektu De Feisu za ureditev problematike jusar-ske imovine in podobno. Pismo je odbornik v vednost poslal tudi deželnemu komisarju za jusarsko imovino. Illy v svojem sporočilu tudi zanika domnevno nezadovoljstvo nekaterih občinskih odbornikov nad delom ravnatelja Viera, »s katerim uprava in vsi odborniki zelo dobro sodelujejo«. Iz navadnega koščka lesa je zacvetela planika, položila sta jo poleg drugih, ki sta jih že prej naredila: kot na tekočem traku sta priletna moška z zdelanima rokama odlagala razne lesene predmete, ki sta jih dokončala, kot na primer kuhalnice in podobno, spretno sta vrtela dleto, nož, sekiro. Ob njiju se je zbiralo staro in mlado, moška pa se za okolico nista preveC zmenila, kdaj pa kdaj sta med sabo izmenjala nekaj besed in delala naprej, ob nogama so se jima nabirali opiljki. Prišla sta iz Clauta, nedaleč od tragično znanega Vajonta. Pri bližnji stojnici so biti razstavljeni leseni izdelki vseh vrst. Tudi pri nekaterih drugih stojnicah so radovedneži lahko občudovali spretnost obrtnikov, kot na primer pri izdelavi raznih dragocenih predmetov (zasti prstanov in drugih okraskov), pri šivanju prikupnih senčnikov za svetilke, pri barvanju glinastih predme- tov, pri eni od stojnic so pletli preprogo. Na Borznem trgu bo do 3. maja precej živahno, marsikdo si bo lahko napasel oCi ob številnih stojnicah (vseh je okrog 30), na katerih ponujajo tudi sladkarije in Zgane pijače. Do 3. maja bo namreC trajala pobuda »poklici na trgu«, za katero so se zavzeti Trgovinska zbornica, Ustanova za razvoj obrtništva v FJK in Občina Trst, pristopiti pa so obrtniki iz raznih krajev dežele. Stojnice bodo odprte vsak dan pd 15. do 20. ure, v predprazničnih in prazničnih dneh pa od 11. do 21. ure. V večini stojnic pa razstavljajo že dokončane izdelke, kot na primer grafiko, podobe in predmete iz kamna, razna športna oblačila, barvana umetnostna stekla, rute, blazine, grafiko, keramiko itd. Vsakdo lahko najde kaj koristnega, bodisi zase, za okras svojega doma, kot tudi predmete, ki so primerni za darilo. MAMILA / V STAREM PRISTANIŠČU ARETIRALI ALBANCA OPČINE / POBUDA VAŠKIH ORGANIZACIJ Kokain po novi poti v Italijo Pripeljal se je s trajektom, ki je priplul iz DraCa. Izkrcal se je, vendar ni odšel nikamor, ustavil se je ob tovornjakih, ki so jih prav tako izkrcati s trajekta. V bližini so bili tudi agenti pomorske policije starega pristanišča, ki se jim je početje tujca zdelo sumljivo: opaziti so, da se je sklonil pod tovornjak in nekaj skril pod srajco. Približali so se mu, vendar jih ni pričakal, spustil se je v beg, skušal se je znebiti zavojčkov in se naposled skril v neki parkirani tovornjak. Ko so ga odkrili, je znova pobegnil, vendar je eden od agentov ustrelil v zrak, kar ga je prepričalo, da se je le predal. Sedaj je 40-letni Ar jan Lundra, tako je moškemu ime, v koronejskih zaporih. V zavojčkih je bilo 2, 6 kilograma kokaina, ki je na tržišču na drobno vredno okrog dve milijardi in pol lir. Lundra, ki je albanski državljan, je svoje početje skušal upravičiti, Ceš da je hotel narediti uslugo nekemu moškemu, ki ga je prosil, da vzame in odnese zavojčke. Pri tej novi zaplembi mamila pa je morda še najbolj zaskrbljujoča ugotovitev, da je kokain, ki ga proizvajajo samo v Južni Ameriki, v Andih, ubral novo pot, na italijansko ati kakšno drugo zahodnoevropsko državo bi prišel preko Albanije. Zaenkrat ni znano, Ce je vpleten tudi šofer tovornjaka ali pa je Lundra vse poCel na lastno pest, mamilo je skril v njegovi odsotnosti in ga tudi spet vzel, ne da bi šofer karkoli opazil. Franco Tabacco ni hotel odgovarjati sodniku Podjetnik Franco Tabacco, ki so ga aretirati v sredo pod obtožbo lažnega stečaja in davCne utaje, je včeraj izkoristil možnost, ki mu jo daje zakon in ni želel odgovarjati sodniku za predhodne preiskave Fabri-ziu Rigu. Bivšega tajnika Pii in bivšega predsednika ustanove za industrijsko cono Ezit zastopa odvetnica Cinzia Torre, kateri se bo v prihodnjih dneh pridružil še odvetnik Luciano Sampietro, ki itak sledi sodnim postopkom raznih družb, pri katerih je soudeležen 55-letni Tabacco. Kot se je zvedelo, naj bi včerajšnje zadržanje aretiranca (ki naj bi bilo le trenutnega značaja) narekovalo prav angažiranje novega odvetnika. Tabacca so aretirali po nalogu, ki ga je izdal sodnik Rigo na zahtevo namestnika državnega pravdnika Raffaeleja Tita, ki vodi preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri stečaju družbe »And srl«. Družba je šla v stečaj 6. februarhja letos. Kot pravi obtožnica, naj bi Tabacco v raznih priložnostih prenašal denar z računa družbe »And« na raCune drugih družb, pri katerih je bil soudeležen (»Sise« in »Intertrading). Aretacijo Tabacca, ki je bil že vpleten v podkupninske afere (v zaporu je prebil skoraj 20 dni) in tudi obsojen na skoraj dve leti zapora zaradi izsiljevanja, izkoriščanja uradne funkcije in grabeža v škodo Finezi-ta, naj bi narekovala prav povezanost s tema družbama in možnost, da ponovi protizakonito početje. Nesreča pri delu v slaščičarni Vatta V glavno bolnišnico so včeraj popoldne odpeljali 27-letno Raffaelo Marsetti, ki se je poškodovala v slaščicami Vatta na Opčinah. Delala je pri stroju za proizvodnjo sladoleda, v katerega ji je konCala roka, pri čemer ji je strgalo nohta na dveh prstih leve roke. V bolnišnici so jo obvezati, lahko se je vrnila domov, vendar bo zdravljenje precej dolgo, 40 dni. Predstavitev Uršičeve knjige Zanimivo knjigo je predstavil zgodovinar prof Jože Pirjevec V Prosvetnem domu na OpCinah so predsinocnjim predstavili knjigo Rudija Ursinija-UršiCa »Attraverso Trie-ste: un rivoluzionario pacifista«. VeCer so priredili Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, Skupina‘85 ter kulturna krožka Istria in Ob peCini-La Rupe, ki nadaljujejo na poti tvornega sodelovanja. Delo, ki je izšlo v italijanščini, je predstavil zgodovinar Jože Pirjevec. Avtor Ursini-UršiC je po rodu iz Roja- petdesetih let pa se je a je v bistvu zuirKu 1 iminov iz Časa antira i a in tudi prvih burni ko je bil Uršič tajniK UmrUlnAOA sveta in eden ev noiii resoluciji Infornn OPČINE / OTVORITEV Zbiralnik Ovčjak so korenito prenovili Zasluga gre jusarskemu odboru. Tržaški občini in KGS Starodavni openski vaški vodni zbiralnik Ovcjak, ki je bil več let prepuščen samemu sebi in vandalom, je končno obnovljen. Po končanem delu so sad truda predstavili včeraj ob postavljeni tabli-smerokazu v bližini železniške elektrarne na cesti za Repen, hvalevredno pobudo pa gre pripisati openskemu odboru za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, oddelku za zelene površine Tržaške občine in Kraški gorski skupnosti. Na otvoritvi je v imenu jusarskega odbora Pavel Milič podčrtal zgodovinsko važnost zbiralnika, saj je s svojo zalogo pitne vode predstavljal osnovni vir za potrebe prebivalstva in živali. Kalov je bilo na Opčinah devet, a je bil Ovčjak najvažnejši. Globok je tri metre in širok 16, njegovo ime kot tudi ime doline pa izhaja iz besede »ovca«. Večji del zemljišča je vknjižen kot last openske skupnosti »La Comune di Optschi-na« in je podvržen jusar-ski pravici. Sedanja oblika je iz leta 1836, ko so ga v celoti prenovili, ob dograditvi železnice Dunaj-Trst (1857-1860) so ga naknadno utrdili, kot zaloga pitne vode pa je služil do 1908. leta, ko je Opčine začel oskrbovati nabrežinski vodovod. Od tedaj so ga zaradi njegovega pomena nadzorovali čuvaji openske skupnosti. V zadnjih letih je kil Ovčjak, kot rečeno, zapuščen, tako da je ju-sarski odbor stopil v stik s Tržaško občino, s pri- k ■ < * ** :; • ■4 epr. . ' -£• ŠT-:«■»>'#»■ „ i'l s- , • i*' j. .?•':*** *W . .. s. a * ,kL ■*» * ■ ■ ■« spevkom KGS pa so povsem obnovili zbiralnik in pot, ki pelje do njega. Dela za sanacijo in sečnjo gozda so pod nadzorom gozdnih čuvajev opravili openski prostovoljci, medtem ko je za Ovčjak poskrbelo podjetje For-giarini iz Gemone. Dela se je razveselil tudi občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi. Kot je poudaril, predstavlja prenovitev uspeh celotne skupnosti, saj je sad različnih sodelovanj. Odbornik je obenem izrazil upanje, da je to le prvi v vrsti ambien-talnih posegov, ki jih namerava Tržaška občina uresničiti, po možnosti tekom leta. Predsednik vzhodnok-raškega rajonskega sveta Zoran Sosič je podčrtal, da so od vsega začetka podprli načrt in izrazil željo, da bi v bodoče Ovčjak zaradi lepote in zgodovinskega izvora postal turistična točka. Zbiralnik je spomenik za celo vaško skupnost, je dejal, saj so naši predniki z veliko muko prevažali vodo, Openci pa so na ta način »obnovili delček značilnosti našega kraja.« V imenu gozdnih čuvajev je dr. Cavani izpostavil važnost usklajevanja posegov, potožil pa je, da so bili v zadnjih letih maloštevilni (kar jim je med drugim onemogočilo zaznamovanje dreves). V kratkem bi se mo- ral njihov organik okrepiti (FJK bo vzela v službo 100 novih ljudi), tako da gledajo bolj rožnato na prihodnjo sezono. Po ogledu Ovčjaka je za naravoslovni muzej dr. Nicola Bressi tehnično obrazložil obnovo zbiralnika in poudaril, da se miselnost oziroma odnos do Krasa spreminjata. Aljoša Gašperlin SREČANJE S CLAUDIO ČERNIGOJ Razprava o fojbah v škedenjskem društvu KD Ivan Grbec iz Skednja je počastilo 25. april s predstavitvijo knjige Claudie Černigoj »Operazione foibe«. Tematika večera je postala še zanimivejša in bolj aktualna ob vesti, da je kasacijsko sodišče v Rimu razveljavilo sklep sodnika za prehodne preiskave Macchie, ki je novembra lani razsodil, da ne gre soditi trem hr- V Šempolaju še vedno čakajo na prepotrebni nadvoz V četrtek zvečer se je na pobudo de-vinsko-nabrežinske DSL v Šempolaju odvijala druga javna skupščina v zvezi s Perečim vprašanjem nadvoza za Sempo-iaj. V začetku aprila je na podobni javni skupščini prišlo na dan, da je o načrtovanem nadvozu govor že od daljnega leta 1914. Od takrat je Sempolaj preživel dve svetovni vojni, sledile so si tri državne ureditve, o nadvozu pa še vedno ni ne duha in ne sluha. Leta 1992 je pokrajinska uprava sprejela okvirni načrt, katerega izvedba ni danes skupnost stala približno osem milijard lir, take razpoložljive vsote pa seveda ni več nikjer. , Na četrtkovi skupščini je bil gost Levih demokratov finkcionar italijanskih Železnic inž. Ceravolo, ki je sicer izrazil zanimanje za izvedbo prepotrebnega nadvoza, čeprav je ocenil, da je obstoječi načrt predrag... Po besedah predstavnika železnic bi morala konkretneje poseči Tržaška pok-rajina, občinska uprava pa naj bi bi si Prevzela vlogo koordinatorja vseh prizadevanj. V tem smislu je DSL že napove-dnia, da bo v tem svetovalska skupina v Uevinsko-nabrežinskem občinskem svetu Predložila primemo resolucijo. Kakovosten koncert 17 okviru Openskih glasbenih srečanj Pomladanska sezona Openskih glasbe-mh srečanj se počasi izteka. Pred ndnjim koncertom, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah 10. maja in na katerem se bodo predstavili izključno mladi poustvarjalci iz zamejstva (med njimi čelist Aleksander Sluga in klarinetist Igor Peric), je tokrat na vrsti izjemen violinski duo Dasha Dubrovina - Cristina Santin. Kljub mladosti dveh glasbenic so njune izkušnje in dosežki kar zavidljivi: moskovska violinistka je po uspešno dokončanem študiju v rojstnem mestu nadaljevala svojo pot v Neaplju, Trstu itd. Prejela je nagrade na številnih narodnih in mednarodnih tekmovanjih, med njimi »Citta di Montescudo«,«Citta di Moncalieri«. Zaradi številnih koncertov kot solistka z orkestrom je kmalu postala že kar priznana izvajalka. Njena tokratna spremljevalka, Tržačanka Cristina Santin, je diplomirala z najvišjo oceno, pohvalo in posebno omembo na konservatoriju Tartini. 2e dolgo nastopa kot solistka in v raznih komornih sestavih v naši deželi, Padovi, Genovi in tujini. Snemala je že večkrat za televizijo. Njene udeležbe na tekmovanjih so se obrestovale s številnimi nagradami (npr. v Riminiju, »Citta di Moncalieri«). Lansko leto je sodelovala tudi pri izvedbi celotnega opusa za klavir in orkester skladatelja F. Mendelssohna ob 150-letnici njegove smrti. Program tokratnega večera, ki bo jutri ob 18. uri v openskem Prosvetnem domu, obsega dela skladateljev Francabca, Rodriga, Pessine in Brahmsa. Aljoša Saksida vaškim državljanom, ki jih je rimski javni tožilec Pittito obtožil genocida. Razsodba je izzvala v tržaških desničarskih krogih veliko zadovoljstvo in odobravanje. Temu zadržanju desničarskih krogov, predvsem pa pomenu, ki ga ima reševanje problema fojb ne samo za tržaško javnost, je Clau-dia Černigoj posvetila knjigo, ki jo je z uspehom že pred časom predstavila v novinarskem krožku. V imenu društva Grbec je najprej spregovorila predsednica Devana Černič, ki je med drugim dejala: »Prav nas Slovence krivijo genocida, potem ko je naš narod doživel požige vasi, uničenje v tržaški Rižarni, izseljevanje slovenskih družin, grozote taborišč na Rabu, v Gonarsu in še številne žrtve v uničevalnih nacističnih taboriščih. Do-bromisleči ljudje znajo razlikovati napadalca od napadenega in uničevalca od tistega, ki se je moral pred uničenjem braniti.« Knjigo je nato predstavil zgodovinar Sandi Volk, ki je tudi napisal predgovor. Njegovemu izvajanju se je pridružila avtorica knjige, ki je povedala, zakaj se je tematike lotila. Omenila je pri tem imena nekaterih avtorjev knjig in zapisov o žrtvah fojb in na osnovi svojih izsledkov in dokumentiranih izjav in raziskav, dokazala neresničnost trditev o pokolih Italijanov samo zato, ker so bili Italijani. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 25. aprila 1998 DAN VSTAJE Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.01 - Luna vzide ob 5.43 in zatone ob 18.49 Jutri, NEDELJA, 26. aprila 1998 MARCELIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb ustaljen, veter severovzhodnik 16 km na uro, vlaga 76-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodila se je: Lorena Ciuffreda. Umrli so: 92-letna Maria Bastiani, 90-letna Elpi-dia Cafiero, 84-letni Alvi-no Grio, 81-letni Antonio Andresco, 83-letna Enrica Cernitz, 73-letna Antonia Korenjak, 87-Ietni Romano Cossi, 82-letna Albina Matiassich, 70-letni Gio-vanni Mosetti, 72-letni Alfrede Ferlisi, 86-letni Gio-vanni Licer, 77-letni Aldo Vitassi, 60-letna Lucia Lazzari, 75-letni Raffaele Rimoli, 86-letna Santa Stok, 86-letna Anita Mas-sarut. Oklici: elektronski tehnik Raffaele De Monte in uradnica Luisa Trani, kuhar Luigino Ferin in vzgojiteljica Gabriella De Nardi, funkcionar Mauri-zio Romano in uradnica Agata DelTUniversita, šofer Massimo Palombella in zdravstvena pomočnica Laura Persichello, delavec Branko Kosič in blagajničarka Loredana Vižintin, uradnik Franco Berni in zdravstvena pomočnica Nadia Clarich, šofer Ales-sandro Nigris in trgovka Monica Zonta, obrtnik Massimo Saturno in prodajalka Valentina Schipiz-za, električar Marši Adriano in uradnica Mara Ferfolja, v pričakovanju zaposlitve Fabio Bachiddu in delavka Ombretta Pelin, delavec Luca Prelz in uradnica Lara Radin, zdravniški informator Pierpaolo Frezza in uradnica Marta Bernetti, delavec Francesco Russo in prodajalka Elena Olenik, uradnik Gennarino Pa-lumbo in uradnica Fran-cesca Fiorentino, uradnik Andrea Donadel in uradnica Valentina Vicari, uradnik Stefano Silli in uradnica Belinda Cimenti, trgovec Roberto Fabris in v pričakovanju zaposlitve Sabrina Sluga, uradnik Davide Cova in pripravnica za delavskega konzu-lenta Raffaella Irace, kuhar Michele Serra in kuharica Anna Ellero, delavec Antonino Guccione in delavka Michela Ricci, kovač Daniele Vellenich in bolničarka Patrizia Bor-zacchiello, konzulent Diego Turel in prodajalka Isa-bella Zuppet, kemik Malte o Bolle in kemik Laura Tossut, uradnik Marco Manucci in v pričakovanju zaposlitve Slavena Radovanovič, kuhar Stefano Nessi in gospodinja Camelia Alexandru, uradnik Dino Rovina in lekar-narica Federica Vitiello, električar Mauro Casti-glione in uradnica Elena Limoncin. ; : LEKARNE Sobota, 25. aprila 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, U. Cu-riel 7, Trg Venezia 2, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 UL Ginnastica 6, UL Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 2215, »Aprile«, r. N. Moretti. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carljde. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L‘urlo deli odio« Antony Hopkins. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Break Down «, i. Kurt Russel. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 -15.15 »George, re della Giun-gla«, risanka. 16.45, 19.15, 21.45, 00.15 »Jackie Brown«, r. Quentin Taran-tino, i. R. De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton. NAZIONALE 3 - 15.15, 16.50,18.30 »Anastasia«, risani film; 20.10, 22.30 »Qualcosa e cambiato« i. J. Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, 00.15 »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22,15 »Sfera« i. Saron Stone. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese. ALCIONE - 16.45, 18.30., 20.15, 22.00 »II Ladro«, r. Pavel Chukhrai. J PRIREDITVE SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - Zaradi izrednega povpraševanja bo danes, 25.4.1998, ob 18.30 ponovitev veseloigre Ivana Artača RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE v izvedbi domače dramske skupine in v režiji Igorja Malalana. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih, ki bo danes, 25. aprila ob 19.30 v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. V gosteh bodo dobitniki mednarodnega glasbenega natečaja Alfredo Maroco-sig za mlade študente violine in violončela, ki ga organizira ustanova »Glasba brez meja« iz Gorice pod pokroviteljstvom naše dežele, goriške pokrajine in delovne skupnosti Al-pe-Jadran. Predstavili se bodo mladi glasbeniki iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Vstop prost. AMATERSKI ODER JAKA STOKA PROSEK-KONTOVEL, MLADINSKA SKUPINA, vabi na ogled igre Frana Milčin- skega BUTALCI (režija Su-zi Bandi, glasba Aljoša Starc), jutri, 26. aprila, ob 17.30, v Kulturnem domu na Proseku. DUO Dasha Dubrovina -violina, Cristina Sancin -klavir, v sklopu pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj jutri, 26. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu J. Francabc, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. OBETA SE prijeten večer v kulturnem društvu Fran Venturini: OKTET ODMEVI pripravlja celovečerni koncert. Čakamo vas jutri, 26. aprila, ob 20. uri, v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro. KD FRAN VENTURINI vabi na že tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE, 1. maja v centru Anton Ukmar - Miro. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo HARMONIKA, ORGANO-LOGIJA IN LITERATURA; ob 14.30 pričetek revije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV, Center za kulturne raziskave Bardo, prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’98, jutri, 26. aprila 1998, ob 17. uri, v cerkvi Sv. Florjana v Zavarhu (Terska dolina). Nastopili bodo: MePZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MePZ Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti iz Dobrova, 2PZ Ivan Grbec iz Trsta, Vokalna skupina Sotočje iz Sela in MePZ Podgora. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da so v tržaški pokrajini za sledeče natečajne razrede izčrpane pokrajinske lestvice za suplente na nižjih in višjih srednjih šolah: 13A - kemija in kemijske tehnologije, 38A - fizika, 49A - matematika in fizika, lestvica za podporni pouk srednjih šol 1. stopnje ter lestvici za podporni pouk srednjih šol 2. stopnje AD02 in AD03 (humanistično-jezikovno in glasbeno področje ter tehnično-poklicno in umetnostno področje). Rok za predložitev prošenj za obnovitev oz. vključitev v vse omenjene lestvice, razen natečajnega razreda 49A (matematika in fizika) zapade 30. aprila, za natečajni razred 49A pa 10. maja 1998. RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA F. Prešeren sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure za trienij znanstvenega liceja v torek, 28. aprila, od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. s____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA priredi v soboto 9. maja izlet v Vipavsko dolino z obiskom Štanjela, Vipave in Loga, dalje na Pivko v Matenjo vas. Cas za vpis je do 5. maja v trgovini Fortunato blizu cerkve Novega sv. Antona, Ul. Paganini 2. UPOKOJENCI REPEN-TABRSKE IN ZGO-NISKE OBČINE ter prijatelji pozor! V soboto, 16. maja 1998 bo izlet v lepe in zanimive kraje v Sloveniji. Kdor se hoče udeležiti izleta naj telefonira na tel. št. 327229 (Stana Milič) do 10. maja. Ne bo vam žal. Stalni® (Bliejausse Matjaž Kmecl 'K 114 x K igra: Polde Bibič v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 Stum/EMSK® Stalni® (Hledalosse Marko Sosič: BALERINA, BALERINA v interpretaciji Lučke Počkaj Režija: Branko Završan v torek, 28. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 29. t.m., ob 20.30 v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu Danes stopata na ladjo skupnega življenja Elizabeta Kovač in David Furlan Da bi jima bil veter vedno naklonjen jima iz srca želijo vsi domači AMATERSKI ODER JAKA STOKA Prosek-Kontovel ODBOR Deljo, Borisa in Petro MLADINSKA SKUPINA je osrečil prihod malega vabi na ogled igre Frana Milčinskega ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOS IB Ž/ 7' AL € R Skedenj-Kolonkovec-Sv. Ano Ivana režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Starc vabi vse demokratične ljudi k polaganju cvetja Z njimi se veselimo jutri, 26. aprila, ob 17.30 25. aprila, ob 10. uri Sklad in v Kulturnem domu na Proseku pri obeležju pri Sv. Ani VZS Mitja Cuk Ij] OBVESTILA RAZSTAVA KNJIG IN RISB, ki so jih otroci ustvarili pod vodstvom ilustratorke Vesne Benede-tic v likovni delavnici Mavrica v noči, je na ogled danes, 25. in jutri, 26. im., od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB SKEDENJ-KOLONTOVEC-SV. ANA vabi vse demokratične ljudi k polaganju cvetja danes, 25. aprila, ob 10. uri, pri obeležju pri Sv. Ani. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaške spomenike padlim danes, 25. aprila, z odhodom ob 10. uri izpred Ljudskega doma v Križu. ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na 30. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju danes, 25. aprila in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri. PREDSTAVNIKI KD S. ŠKAMPERLE bodo položili vence na spominsko obeležje Narodnega doma pri Sv. Ivanu danes, 25. t.m., ob 10. uri. Priložnostno besedo bo imela Neva Lukeš. OBČINA ZGONIK obvešča, da je občinska knjižnica v Saležu začasno zaprta. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ...V TABORNIŠKI RAJ, ki bo ‘potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri članih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Fei-gel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. SKD BARKOVLJE prireja v četrtek, 30. aprila t. 1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pri ocenjevanju najboljših vin bo sodelovalo tudi občinstvo. KD VALENTIN VODNIK in SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačolje-Prebeneg vabita na prireditve ob 25. aprilu: danes, 25. t.m., ob 9. uri odhod iz Sance za 7. tradicionalni pohod po bližnji okolici (udeleženci naj vzamejo s seboj propustnico ali izkaznico in kosilo v nahrbtniku). Ob 11. uri bodo člani sekcije položili venec na spomenik v Mačkoljah, ob 11.30 na spomenik v Prebenegu. Ob 17.30 pa bo ob dolinskem spomeniku padlim Svečanost ob 53. obletnici osvoboditve. Priložnostni govor bo podal David Bandi, zapel bo domači MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA TRST vabi vse skavte in skavtinje (tudi starejše in bivše), starše in prijatelje na JURJEVANJE 1998, ki bo jutri, 26. aprila na gmajni pri Bazovici. Zbiranje na parkirišču pri fojbi ob 8. uri, sv. maša ob 9. uri, sledijo obljube novincev, kosilo in velika igra. Ob 16.30 taborni ogenj. Zaključek približno ob 18. uri. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na predavanje prof. Sonje Gregori z naslovom TIBET - DEŽELA NA STREHI SVETA. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje v ponedeljek, 27. aprila 1998 redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila upravnega odbora, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega odbora, razrešnica staremu odboru in razno. Upravni odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU prireja v torek, 28. aprila, ob 16. uri drugo otroško urico »Lepilo, škarje, knjiga. Vabljeni! PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Opčine - Ulica del Ri-creatorio 2. NABREŽINA: Mesečna konferenca bo v sredo, 29. aprila, ob 20. uri. Prof. Franko Žerjal bo predaval o temi »Važnost in lepota moralnih in narodnih vrednot pri za- mejskih umetnikih«. Spregovorili bodo še: Andrej Kosič, Bogomila Doljak in Claudio Raza. Pri družabnosti bo zapel ansambel »Kraški ovčarji«. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras prireja na Opčinah prvomajski praznik pod šotorom. V četrtek 30. aprila ples z ansamblom Zamejski kvintet. V petek, 1. maja koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, ples z ansamblom Adria Kvintet. Sobota, 2. maja, ob 17.30 okrogla miza na temo Aktualnost antifašizma, ples z ansamblom Status Symbol. Medeja, 3. maja koncert TPPZ Finko Tomažič, ples z ansamblom Oasi. KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA in MKB organizirajo praznovanje 1. maja. V četrtek, 30. aprila, ob 20.30 nastop mladinskega zbora Bazovica in mešanega zbora Lipa pri vaškem spomeniku padlim v NOB, ob 21. uri prižig kresa »pri Kalu«, ob 22.30 12. tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Vabljeni! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - TRST obvešča, da organizira tretjo izmeno letovanja na Medvedjem brdu od 15.7. do 25.7.1998 za mlade od 6. do 14. leta. Na razpolago je samo še nekaj mest, zato pohitite. Informacije in vpisovanje od 8.30 do 18.30 na sedežu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - TRST sporoča, da je še v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 26.7. do 5.8.1998 za mlade od 6. do 17. leta. Informacije in vpisovanje od 8.30 do 18.30 na sedežu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141. KRUT obvešča, da je zaradi velikega zanimanja za potovanje na Kreto dobil še nekaj mest. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 360072. KRUT sporoča, da ima na razpolago še nekaj mest za 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju v prvi skupini od 19. do 29. junija in v Poreču -Zelena laguna, od 21.6. do 18.7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072. KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Damiana - tel. 635626). Zadnji čas za prijavo je ponedeljek, 4. maja: že vnaprej obveščamo, da bo postavljanje razstave potekalo v sredo, 6. in v četrtek, 7. maja v večernih urah. KRD DOM BRISCIKI sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TEČAJ BONSAI - KD LIPA BAZOVICA v sodelovanju z ABT-Amatori Bonsai Trieste vabi na tečaj bonsai. Učili se bomo veščin priznane japonske tehnike pripravljanja in vzdrževanja bonsaiev. Tečaji se bodo vršili v Bazovskem domu v sredo 6., v torek, 12., v sredo, 20., v torek 26. in v četrtek, 28. maja. Vpisovanje in informacije: Dorči - tel. 226569 ob uri Vnci 1 a VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-let-nici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. OBČINA DEVIN NABREŽINA PROJEKT ZA GOSPODARSKO SPODBUJANJE Občina Devin Nabrežina namerava poveriti podjetju, ki je specializirano na področju Marketinga in Komunikacije, preko Internet-a, nalog v zvezi s promocijo Projekta za ekonomsko vrednotenje tipične turistične kraške ponudbe. Za informacije se obrnite na Urad za »Gospodarsko spodbujanje«, telefonska številka (040) 2017217 (od ponedeljka do četrtka 9.00 - 13.00 in 14.00 - 17.00; petek 9.00 - 13.00); zainteresirana podjetja morajo poslati navedenemu uradu, tudi preko fax-a (040 - 200245), kratko predstavitev dejavnosti v zadnjih dveh letih. Rok zapade ob 12.00 dne 30. aprila 1998. ODGOVORNI ZA PROJEKT GOSPODARSKEGA SPODBUJANJA (Dr. Antongiulio Bua) ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVEŠČA CENJENE ČLANE, DA BO REDNI OBČNI ZBOR, V DRUGEM SKLICANJU JUTRI, NEDELJA, 26. APRILA 1998 S PRIČETKOM OB 9.30, V OBČINSKI TELOVADNICI V ZGONIKU S SLEDEČIM DNEVNIM REDOM: 1) Poročilo Upravnega odbora, prikaz in obrazložitev Obračuna z dne 31.12.1997 2) Poročilo Nadzornega odbora 3) Razprava in odobritev Obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1997 4) Potrditev kooptiranega odbornika in izvolitev štirih članov Upravnega odbora 6) Predpisi zakonskega odloka št. 472, z dne 18.12.1997 o davčno upravnih kaznih pri prekrških, ki bi jih zakrivili zastopniki ali uslužbenci Zadružne banke. Če se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izklučno drugega člana. Za vstop v dvorano je obvezno vabilo. OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente v sredo, 29. aprila med 9. in 13. uro v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. SKD TABOR OPČINE - Ob 200-letnici openske šole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga ročna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. MALI OGLASI tel. 040-7796333 V ZGONIKU prodamo majhno hišo potrebno popravil. Tel. 229331 v večernih urah. ISCEM v najem hišo ali stanovanje na Krasu za julij in avgust. Tel. 040/327518 po 18. uri. PROSTORE primerne za urade in druge dejavnosti, 130 kv. m, oddam v najem. Obrtna cona Dolina, tel. 228563. PRODAM set treh motornih kovčkov s prtljažnikom za vse motorje v odličnem stanju. Cena 400.000 lir. Tel. 040/414722 po 17. uri. POGLED DO MORJA, 6. nadstropje, dvigalo, ogrevanje avtonomno, 55 kv. m, ul. Giulia, prodam. Tel.: 0335/6303270. IŠČEM manjše stanovanje v najem na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 040/211815. VILO ALI KMEČKO HIŠO išče družba S.A.R. Spa v okolici Goriških Brd ali Vrha sv. Mihaela. Ponudbe poslati na Palače Hotel - Corso Italia 63 - 34170 Gorica. Tel. št. 0481/82166, fax 31658. PRODAM Mercedes E 200 letnik ’94 v dobrem stanju. Cena 25.000.000 lir. Tel. št. 0335- 6154391. PRODAM Fiat 500 ED, letnik ’92, prevoženih 29.000 km. Tel. št. 228821. PRODAM MOTOR Su- zuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na St. 637548 v večernih urah. OSMICO je odprl D REJCE FERFOLJA Doberdob. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek. HALO, osmica je odprta v Nabrežini št. 10 -Pertot Nini in Valter Spjelni. VABIMO VAS na osmico Abram v Sveto pri Komnu v času od 24. aprila do 3. maja, kjer vas bomo postregli z domačo hrano in pijačo. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino. OSMICO ima v Storjah odprto do 26. aprila Franc Jelušič. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice. OSMICO je v Logu odprla Kmetija KOMAR. Toči belo, črno in vitovsko. Za prigrizek nudi domačo slanino. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl v Zabrežcu Mario Zobec. Toči belo in črno vino. Toplo vabljeni! OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino. OSMICO je v Sama-torci odprl Max. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. PRISPEVKI V počastitev spomina dragega Borisa Raceta -Žarka daruje družina 300.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. V spomin na teto Ivanko daruje družina Cibic 50.000 lir za spomenik padlim v Trebčah in 50.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma Trebče. V počastitev spomina Franca Škerlja darujeta Mara in Evgen 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V spomin na Maro Ban por. Ferluga darujeta Miranda in Renato Blason 50.000 lir za Balinarski klub Primorje. V spomin na prijatelje Josipa Grudna, Josipa Zidariča in Josipa Grudna iz Saleža daruje Alojz Lupine 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Angela Kavčiča, umrlega v Da-chavu, darujeta hči Mara in Evgen 50.000 lir za potresence v Posočju. Namesto cvetja na grob Viktorja Sossija daruje sestra Milka z možem Rinom 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 20.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na gospo Maro Ban por. Ferluga darujeta družini Ligozzi in Stocca 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na Maro Ban por. Ferluga daruje Zvonko Kalc 100.000 lir za FC Primorje. O, II Kam p° bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi l/l Miramarski drev. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 'rg Liberta 10/1 lilje - Ul. Battisti 6 esljan - drž. c. 14 IP fl. F. Severo 2/8 Irev. D'Annunzio 3 8/A 11. Baiamonti 2 liramarski drev. 213 API 'asseggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) 'AMOIL - Ul. F. Severo /3 , SSO - Trg Valmaura 4 lGIP - Istrska ulica lGIP - Miramarski drev. 9 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) lGIP levin (sever) levin (jug) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / PIAZZA AFFARI TUDI VČERAJ GLOBOKO NAVZDOL V Milanu po črnem četrtku včeraj še bolj čm petek Po mesecih strme rasti delnic so kupci praktično izginili MILAN - Po Črnem Četrtku še bolj Crn petek. Tako bi lahko označili konec tedna na milanski borzi, ki je včeraj pustila na »bojnem polju« še drugega 3, 76 odstotka (toliko je namreč nazadoval indeks Mibtel), kar pomeni, da je v zgolj dveh dneh izgubila 7, 13 odstotka. V realnih številkah to pomeni približno 65 tisoC milijard lir kapitalizacije delnic, za investitorje pa rezko predra-mljenje iz evforije zadnjih mesecev, ko je že kazalo, da se je na Piazza Affari bik kar za stalno naselil. Pa ni tako, saj borza, in Se posebno italijanska, ostaja kljub vsemu rizični trg. Toda strmoglavljenje zadnjih dveh dni je kljub temu presenetilo tudi same operaterje in analitike, ki s težavo išCejo vzroke in prepričljivo razlago za to, kar se je zgodilo. Gospodarske in politične razmere so še naprej take (Ce ne še boljše, z evrom in znižanjem uradne obrestne mere), kot so bile v zadnjih dveh mesecih in tudi na mednarodnih trgih se ni zgodilo nic takega, kar bi opravičevalo dejstvo, da so kupci kar naenkrat izginili. Skoraj vsi, od skladov do tujih vlagateljev in varčevalcev, so pripravljeni le na prodajo, Čeprav je tudi ta razmeroma skromna. Obseg po- slov se je namreč skrčil (včeraj je bil vreden 4.953 milijard lir, da-leC od rekordov zadnjih tednov), pa še tisti, ki je bil realiziran, je šel skoraj izključno na raCun prodaj. To pomeni, da je včerajšnje silovito strmoglavljenje cen vseh blue chipsov (delnic najboljših družb) povzročila prav skoraj popolna prevlada ponudbe nad povpraševanjem. Borzni teden se je sicer konCal z negativnimi predznaki na vseh pomembnejših evropskih borzah, Čeprav nikjer niso doživeli tako globokega padca kot v Milanu. Najvišjo ceno je plaCal Frankfurt z 2,25-odsotnim padcem. Pogumna zadružna banka PIŠA - Majhna, a pogumna zadružna kreditna banka iz kraja Fornacette v pokrajini Piša si je včeraj privoščila razbiti fronto bančnega sistema, saj je oznanila, da bo ponudila 5-odstotno obrestno mero za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanja. Toskanska je prva italijanska banka, ki je »uslišala« Prodijevo željo o 5-odstotni obrestni meri za stanovanjska posojila*, medtem ko sta to že storili britanski banki .Abbey in Wool-wich. BANKE / TISKOVNA KONFERENCA VODSTVA S PREDSEDNIKOM TRIPANIJEM Goriška hranilnica v povsem novih razmerah, vendar s solidnimi poslovnimi rezultati Lanski poslovni dobiček se giblje okrog 8 milijord lir - Prispevali so tudi k sanaciji store TKB GORICA - Upravitelji goriske hranilnice (Cassa di Risparmio di Gorizia) se bodo kmalu znašli v Cisto novem položaju in bodo zato morali spremeniti svojo strategijo. Doslej so delali samostojno, saj 10 odstotne prisotnosti milanske Cariplo v delniškem paketu fundacije praktično niso Čutili. Odslej pa, potem ko je fundacija privolila v predlog bančnega holdinga Casse Venete, da ta kupi 30-odstotni paket delnic, se bo tudi strategija hranilnice spremenila. Do tega bo nujno prišlo, pa Čeprav je fundacija eno, banka pa drugo. Holding Casse Venete -v katerem ima glavno besedo hranilnica iz Pado-ye- v njem pa je tudi tista uz Benetk - se je pred kratkim dogovorila s hranil-tjico Grup (Videm in Por-denon), da ji ta odstopi ^ecinski, 51-odstotni de- 62 svojih delnic. Čeprav v Vidmu govorijo o ohranitvi avtonomije, je ja-da bodo njihovo po-utiko vodili iz Padove. 0 sili razmer ne bo sme- lo biti vec konkurence med goriško in videmsko hranilnico, saj bosta pod istim dežnikom. Goriška hranilnica ima trenutno 30 podružnic, od teh deset zunaj gori-ške pokrajine. Že Cez nekaj mesecev bodo odprli eno tudi v Cervinjanu. Najbrž bodo v tej novi strategiji opustili nadaljnje širjenje v Furlaniji in bodo večjo pozornost namenili Trstu, kjer imajo sedaj tri okenca. Gotovo bo prišlo do skupne strategije tudi v odnosu do Slovenije. Predsednik upravnega odbora banke - hranilnice dr. Antonio Tripani je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je bilo lansko poslovno leto zanje uspešno. Kljub iz dneva v dan ostrejši konkurenci imajo na Goriškem 25 odstotkov mase hranilnih vlog in 50-od-stotni delež posojil, seveda največ dolgoročnih. V svojem sklopu imajo namreč hipotekarni zavod. Lani so zbrali za 2.423 milijard lir vlog, kar je za 5, 19 odstotka več kot le- to prej, posojil pa so dali za 1.507 milijard lir. Dobička so imeli približno 8 milijard lir. Bilo bi ga še veC, ko ne bi morali oddvojiti svojega prispevka v nacionalni jamstveni sklad. VeC kot milijardo so morali odšteti za sanacijo zavoda Sicilcassa, približno 100 milijonov pa za sanacijo nekdanje Tržaške kreditne banke. Veliko denarja so dali tudi uslužbencem, ki so lani predčasno zapustili banko, ostalo pa jih je še 400, od teh lepo število s polovičnim delovnim Časom. Trenutno je v banki zaposleno petdeset uslužbencev manj kot pred nekaj leti, organik pa je že tako nizek, da bodo morali odlej odhajajoče uslužbence zamenjevati z novimi. Med ostalimi bilančnimi podatki izstopa še občutno znižanje stopnje rizičnih posojil, in sicer od 3,06 na 2,46 odstotka. Na tiskovni konferenci, kjer so poleg dr. Tri-panija sodelovali tudi nekateri drugi upravitelji in vodilni funkcionarji, je tekla beseda tudi o zelo aktualnem vprašanju, ki v teh dneh pretresa italijanski banCni svet: o hipotekarnih posojilih, ki so bila podeljena pred leti, ko je bila inflacija veliko višja od sedanje. S svojim hipotekarnim zavodom je goriška hranilnica podelila veC kot 25.000 dolgoročnih posojil. Ker je pri večini teh posojil obrestna lestvica premična, doslej niso imeli veliko zahtev po prilagoditvi, vendar se bodo ravnali po določitvah, ki bodo sprejete na nacionalni ravni. Marko VValtritsch NOVICE Italijanska plačilna bilanca v rdečih številkah RIM - Tudi v letošnjih prvih treh mesecih je italijanska plačilna bilanca negativna, saj je po podatkih italijanskega menjalniškega urada (UIC) zabeležila primanjkljaj v vrednosti 1.321 milijard lir. V enakem obdobju lanskega leta je bil primanjkljaj omejen na 496 miljard lir, toda Ce vzamemo v poštev le marec, se je letošnji deficit ustavil pri 744 milijardah, medtem ko je marca lani znašal 3.097 milijard lir. Glavni vzrok za povečanje primanjkljaja plačilne bilance je močan odtok kapitalov v tujino (78.744 milijard lir v treh mesecih), ki ga je le delno omilil dotok tujega kapitala (51.191 milijard). Močna rast prometa v torinskem Fiatu TURIN - Avtomobilska grupa Fiat je v letošnjih prvih treh mesecih dosegla briljantne poslovne rezultate, po zaslugi katerih se bo dividenda povišala za kar 20 odstotkov. Bruto dobiček je znašal 655 milijard lir, kar je za 32 odstotkov veC kot v prvem trimesečju lanskega leta, medtem ko se je konsolidirani promet povečal za 10, 7 odstotka.A vtomobil-ski sektor je k temu prispeval S 7, 1 odstotka, družba Iveco (tovorna vozila) s 13, sektor traktorjev in kmetijske mehanizacije pa z 12 odstotki. Rožnata je tudi poslovna bilanca lanskega leta, ki jo je vCeraj odobril upravni svet pod predsedstvom poslavljajočega se predsednika Casarea Romitija: promet je dosegel skoraj 90 tisoč milijard lir, medtem ko se je Cisti dobiček grupe povečal od 2.371 na 2.417 milijard lir. Za Romitija, ki po 24 letih zapušča turinskega velikana pri odhcnem zdravju, je bil to zadnji upravni odbor, na katerem je komemo-riral umrlega Giovannija Alberta Agnelija. Prihodki Riječke banke v prvem četrtletju +44% ZAGREB - Prihodki RijeCke banke so v prvem trimesečju letošnjega leta porasti za 44 odstotkov glede na enako obdobje lani in so znašati 122, 52 milijona kun. Odhodki so bili višji za 22 odstotkov na 108, 41 milijona kun, tako da je bruto dobiček znašal 14, 11 milijona kun, kot so pokazati predhodki podatki. Bilančna vsota te banke, ki ima 1.208 zaposlenih, je znašala 4, 87 milijarde kun, kapital pa 329, 07 milijona kun. (STA/Uina) Znova večji dobiček Microsofta REDMOND - Ameriški proizvajalec programske opreme Microsoft je v prvem trimesečju povečal dobiček za 28%. Kot je povedal direktor Bill Gates, je v prvem Četrtletju Cisti dobiček znašal 1, 34 milijarde dolarjev, kar je več, kot so predvidevati. Naj-veCjo prodajo dosega Microsoft s programskim paketom Office, nadaljnjo rast prodaje pa v podjetju pričakujejo z uvedbo programa Okna 98. NOČETE NEPOVABLJENIH “OBISKOV”? POKLIČITE NAS Popravila, vzdrževanje, nadgraditve: • • računalnikov, tiskalnikov, monitorjev. * elektronskih aparatur. Projektiranje, instalacija, vzdrževanje: * računalniških mrež. • alarmnih sistemov. P&E Project Repentaborska, 28 Opčine Tel./Fax: 040-214472 Prenosni: 0348-2253553 24. APRIL 1998 v LIRAH g itslli valuta nakupni prodajni - N ameriški dolar 1761,00 1787,00 00 nemška marka 981,00 997,00 funt šterling 2932,00 2987,00 d švicarski frank 1182,00 1207,00 <0 N h belgijski frank 46,85 48,85 to V) O rf francoski frank danska krona 289,90 254,00 299,90 264,00 U* 3 u. L. ^ norveška krona 232,00 242,00 švedska krona 224,00 234,00 •a ■O kanadski dolar 1215,00 1255,00 s fr* m portugalski eskudo 9,13 10,03 N nizozemski gulden 863,00 888,00 avstrjski šiling 138,30 142,65 španska pezeta 11,13 12,23 N grška drahma 5,38 6,18 irski šterling 2446,00 2526,00 J japonski jen 13,15 14,05 avstralski dolar 1104,00 1174,00 JV madžarski florint 7,00 9,00 8 F hrvaška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,30 . 10,55 23. APRIL 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1760,00 1790,00 nemška marka 980,00 998,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,10 48,80 funt šterling 2910,00 3000,00 irski šterling 2449,00 . 2544,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,50 5,96 kanadski dolar 1216,00 12571,00 švicarski frank 1182,00 1207,00 avstrijski šiling 138,40 142,90 slovenski tolar 10,30 10,55 24. APRIL 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1775,300 EKU 1954,610 nemška marka 988,200 francoski frank 294,730 funt šterling 2963,330 nizozemski gulden 878,170 belgijski frank 47,874 španska pezeta 11,638 danska krona 259,030 irski šterling 2495,360 grška drahma 5,668 portugalski eskudo 9,647 kanadski dolar 1237,140 japonski jen 13,678 švicarski frank 1188,290 avstrijski šiling 140,450 norveška krona 237,750 švedska krona 230,510 finska marka 325,590 MILANSKI BORZNI TRG 24 APRIL 1998 INDEKS MIB 30: -4,06 delnica cena var. % delnica cena var, % Alleanza Ass. 23.797 -4,65 La Fondiaria 12.111 -3,72 Bca di Roma 3.222 -4,22 Mediaset 12.127 -3,25 Bca Fideuram 11.773 4,67 Mediobanca 24.721 4,81 Bca Pop.M 1 16.712 -2,97 Montedison 2.373 4,73 Benetton 38.292 -3,86 Olivetti 2.236 -5,05 Comit 9.657 4,19 Parmalat 4.079 4,11 Credit Edison 9.474 15.682 4,23 -3,98 Pirelli Spa 6.073 -3,09 Eni 11.696 -3,64 Ras 29.433 -3,40 Fiat 7.588 -3,23 Rolo 43.422 -0,98 Generali 53.974 -3,90 Saipem 10.126 -3,43 Imi 28.611 -2,95 San Paolo To 26.167 4,36 Ina 5.671 -5,23 TIM 10.277 4,16 Italgas 8.258 -3,88 Telecom Ita 13.718 4,79 ljubljanska banka Podružnica Milano PUBLIKACIJA DANIELE DURISSINI Po sledovih potnika iz 17. stoletja Op/s potovanj tržaškega škofa po vaseh njegove škofije Znanstveno utemeljene in poglobljene raziskave prehajajo pogosto le iz rok enega izvedenca v roke drugega. Le s težavo dosežejo širSe bralstvo in mu snov predstavijo tako, da v njej odkrije nekaj tistega, kar tudi njega zanima. Cela vrsta zgodovinarjev (lahko bi si seveda zastavili vprašanje, zakaj ravno zgodovinarjev) je že izjavila, da snov obvlada tisti, ki jo zna razložiti tako, da jo vsak otrok lahko razume. Publikacija, ki jo tokrat predstavljamo, ima nekaj takih značilnosti. Avtorica Daniela Durissini obravnava v knjigi Diario di un viaggiatore nel Seicento in Istria e Carniola snov, ki sicer ni obče tako privlačna, da bi človek z navdušenjem vzel v roke tako publikacijo. Raziskovalka pa se je odločila za obliko, ki tudi poprečnemu bralcu posreduje vrsto informacij. V svojem osrednjem delu je knjiga ponatis dela pisca Pietra Rossettija, ki je bilo napisano ob koncu sedemnajstega stoletja. Ros-setti je v obsežnem potopisu z naslovom L’idea delPheroiche ationi nel suo primiero anno del vesco-vato di Monsignor Illustrissimo e Reverentissimo Giovanni France-sco Miller opisal potovanja tedanjega tržaškega škofa po vaseh in zaselkih njegove škofije. Knjiga opisuje štiri potovanja, ki bi jim danes rekli le pastoralni obiski, saj so se prevozna sredstva in ceste tako spremenile, da sodobni bralec že s težavo dojame razsežnost škofove poti. Giovanni Francesco Miller je obiskal vasi in trge, ki so bili tedaj brez urejenih povezav posejani po obširnem ozemlju med Dutovljami, Postojno, Ilirsko Bistrico, Buzetom in DIARIO Dl VS VIAGGIATORE DEL 1600 IN ISTRIA E CARNIOLA Trstom. Opisi Pietra Rossettija so -tako poudarja avtorica - zanimivi predvsem zato, ker je v jih mogoče zaslediti veliko podatkov o življenju v tedanji dobi, o navadah in običajih, pa tudi o zgodovini in geografski legi posameznih krajev. Rossetti je pri zapisu upošteval mnenja drugih učenjakov svojega Časa in po njihovih raziskavah povzel marsikateri podatek. Vse to pa je vključil v širši, a obenem v lahkotnejši okvir potopisa, dnevnika, beležke. Avtorica je potopis opremila z obsežnim uvodom. Prav za ta uvod je značilen poljuden, široko razumljiv slog in linearno podajanje informacij o delu, ki ga knjiga obravnava. Uvodni del je dejansko v marsičem podoben turističnemu vodniku, ki bralca popelje po poteh, ki jih je pred tremi stoletji prehodil oz. prejezdil škof Miller. Avtorica je sestavila seznam krajev, ki jih je obiskal cerkveni dostojanstvenik. O vsakem kraju pove nekaj osnovnih informacij, od katerih jih je del izluščila iz Rossettijeve-ga zapisa, drugi del pa očitno poiskala med svojimi razsikavami. Pri tem. je omembne vredno dejstvo, da so vsi kraji navedeni z imenom, kakršnega je uporabil škofov pisar, ob tem pa še z nazivom, ki ga uporabljamo danes. Kraji znotraj italijanske meje so označeni z italijanskim, občasno tudi s slovenskim imenom (tako recimo Re-pentabor - Monrupino), za kraje v Sloveniji pa je vedno dodana še slovenska oblika imena. Ponekod je sicer raba zdaj ene, zdaj druge oblike naziva sporna, saj ustvarja pri neveščemu bralcu dokajšnjo zmedo. Avtorica pri svojih izbirah ni vedno najbolj dosledna, ponekod se sled prevoda nekoliko pomeša (tako v primeru »sorgente Clinschiza« - »torrente Rosan-dra«, pri katerem ni označeno, da gre za isti vodni tok). Ta »turistični« del je opremljen s številnimi fotografijami objektov, ki jih omenja Rossetti in katerim posveča raziskovalka največ pozornosti. V delu je poleg že omenjenih toponimov tudi nekaj drugih citatov iz slovenske književnosti in zgodovine. Med zgodovinarji sedemnajstega stoletja je denimo s krajšo življenjepisno noto omenjen Janez Vajkard Valvazor in njegova Slava vojvodine Kranjske. Nekaj slovenskih avtorjev in del je navedenih tudi v bibliografiji, Častno mesto pa si je prislušil Cankarjev Kurent: citat v slovenščini in italijanskem prevodu je avtorica izpisala tik pod naslov: »Tod bodo živeli veseli ljudje...« Matejka Grgič PREDSTAVITEV KNJIGE Nemškogovoreča narodna skupnost v Sloveniji Dolgoletne raziskave o nemškogo-voreci narodni skupnosti v Sloveniji niso potrdile prvotnih pričakovanj, na temelju katerih naj v Sloveniji ne bi veC bilo pripadnikov nekdaj moCne nemškogovorece manjšine. Raziskave so namreč izpričale obstoj številčno sicer majhne nemškogovorece narodne skupnosti; ta predstavlja preostanek manjšine, ki je še pred 60 leti zajemala 30.000 ljudi. Njihove osebne moči ni moC označiti s skupnim številom najmanj 1.813 ljudi, vključujoč manjše število tistih, ki svoje nacionalne pripadnosti še niso opredelili, in katerih števila ni moC oceniti. Tako je Stefan Karner zapisal v svoji knjigi Nemškogovoreča narodna skupnost v Sloveniji 1939-1997, ki je izšla pri založbi Mohorjeve družbe in jo je avtor vCeraj predstavil na ljubljanski izpostavi Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo. Kot je avtor med drugim še zapisal, veC kot polovica narodne skupnosti živi v šestih večjih slovenskih mestih. Leta 1991 so se pripadniki narodne skupnosti združili v treh društvih. Ta zahtevajo podporo Avstrije in Slovenije predvsem na kultumo-etniCnem področju. ZaCetek Karnerjevih raziskav, predstavljenih v knjigi, sega v leto 1975, delo za pripravo knjige pa je še zlasti intenzivno potekalo zadnja tri leta, in sicer v okviru izvedenskega mnenja, ki ga je Karner izdelal za avstrijsko zunanje ministrstvo. Vprašanje nemškogovorece narodne skupnosti v Sloveniji je bilo izpostavljeno od obdobja, ko je bil avstrijski zunanji minister Alois Mock, odtlej pa je bilo večkrat uporabljeno v politične namene. Odkar sta bili izdelani študiji slovenskega in avstrijskega izvedenca, pa je po Karnerjevem mnenju težnja po političnem izra- bljanju omenjenega vprašanja upadla. Kot je poudaril Kamer, je bil mejnik postavljen letos januarja, ko sta slovenski zunanji minister Boris Frlec in avstrijski zunanji minister VVolfgangom Schuesslom na Dunaju dosegla dogovor, v skladu s katerim naj bi vprašanje nemške narodne skupnosti skušali rešiti dvostransko v okviru kulturnega sporazuma. Zato je Karner prepričan, da je kulturni sporazum velik uspeh obeh študij, tako avstrijske kot slovenske, katere avtor je Dušan NeCak. Obe znanstveni študiji, izdelani neodvisno ena od druge, sta po Karnerjevem mnenju pripomogli k poskusu iskanja politične rešitve tega vprašanja. Po Karnerjevem mnenju januar 1998 pomeni uspeh obeh držav na zunanjepolitičnem področju, saj simbolizira zbližanje strani zgodovinsko obremenjenih vprašanjih. Stefan Karner, univerzitetni profesor na univerzi v Gradcu in avtor številnih knjig z znanstvenega področja, vodi inštitut L. Boltzmann za raziskovanje posledic druge svetovne vojne. Leta 1995 je bil imenovan za avstrijskega znanstvenika leta in je predstavnik Avstrije v komisiji Evropske unije proti rasizmu in sovraštvu do tujcev. Karner je svojo knjigo predstavil v ljubljanski izpostavi Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo. Osnovna naloga inštituta, ki v Ljubljani deluje od leta 1990, je povezovanje Avstrije in Slovenije na znanstvenem področju, pogodbeni partner inštututa pa je Filozofska fakulteta. Inštitut se predvsem ukvarja z zgodovinskimi in manjšinskimi vprašanji, vprašanji regionalnega razvoja, evropske integracije in varstva okolja. (STA) LE DUH JE PROST Slovenska ustvarjalnost v zaporih in izgnanstvu V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice bodo v torek, 28. aprila, odprli razstavo z naslovom Le duh je prost - Slovenska ustvarjalnost v zaporih, izgnanstvu in internaciji 1941 - 1945. Razstava, ki jo je pripravila Rozina Svent, na ogled pa bo do 15. maja, je nastala v sodelovanju z Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije. Ob dnevu upora proti okupatorju se bodo z razstavo v NUK tokrat spomnili vseh tistih, ki so navkljub okupatorjevemu terorju, pomanjkanju hrane in težkim bivanjskim pogojem našli voljo in moC tudi za umetniško ustvarjanje, s katerim so dopolnili ohranjeno arhivsko gradivo. Gre za številne osebne spomine, zapise, pesniške utrinke, krajše dramske tekste in likovna dela, s katerimi so njihovi avtorji na eni strani izpričali svoje umetniško poslanstvo, po drugi strani pa na ta najbolj neposreden način izrazili tudi svojo volja do preživetja. Glede na po- goje, v katerih je potekalo to kulturno delovanje, je razumljivo, da je bila najbolj razširjena poezija (ohranilo se je približno 12.000 pesniških zapisov). Sledijo likovni "zapisi" v različnih tehnikah. Zaradi vsakodnevne delovne obveznosti in strogega taboriščnega reda v tem obdobju ni najti daljših proznih ali dramskih del. Ohranilo se je le nekaj dnevniških zapisov, ki so po koncu vojne služili avtorjem pri oblikovanju daljših proznih tekstov (Juš Kozak - Lesena žlica). Enako velja tudi za področje glasbenega ustvarjanja. Posebno u-metniško in dokumentarno vrednost pomenijo ohranjena pisma na smrt obsojenih. Glede na dejstvo, da je bil režim v italijanskih taboriščih vendarle manj strog kot v nemških, se je tam ohranilo mnogo veC umetniških del. V nemških taboriščih (predvsem uničevalnih) je bilo vsako umetniško dela-vanje prepovedano, izjemoma so dopuščali le pevske zbore. (STA) 51. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL Slovenski kratki film v Cannesu Gre za kratkometražni film Zdravka Barišiča »Balkanska ruleta« V tekmovalnem programu kratkih filmov na 51. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu se bo med 13 filmi za nagrado potegoval tudi slovenski kratki film Balkanska ruleta Zdravka Barišiča, so danes v Parizu sporoCih organizatorji festivala, ki so predstavili program festivala. Glede celovečernih filmov je direktor festivala Gilles Jacob sporočil, da se bo za zlato palmo potegovalo 22 filmov. V tekmovalni program sta z največ filmi, štirimi, uvrščeni ameriška in francoska produkcija, s tremi filmi Velika Britanija, s po dvema pa Italija, Danska in Tajvan. Za zlato palmo se bodo potegovah: Theo Angelopulos (Grčija) s filmom VeCnost neki dan; Hector Babenco (brazi Isko-argen-tinska koprodukcija) s filmom GoreCe srce (Corazon iluminado); Victor Gaviria (Kolumbija) s filmom Prodajalka vrtnic (La vendadora de rosas); Aleksej German (Rusija) s filmom Hmstaljov, moj avto ter Rolf de Heer (Avstralija) s filmom Zapleši me v mojo pesem (Dance me to my song). Štirje ameriški filmi, ki se bodo potegovali za najvišje nagrade, so Strah in odvratnost v Las Vegasu (Fear and Loathing in Las Vegas) Terryja Gilliama, Norec Heniy (Henry Fool) Hala Hartleyja, Claire Dolan Lodgea Keni-gana ter film Razsvetljena (Bluminata) Johna Turturra. Francozi se potegujejo s filmi Patricea Chereauja Tisti, ki me ljubijo, bodo šli z vlakom (Ceux qui nTaiment prendront le train), Benoita Jacquota Mesena šola (Uecole de la chair), Clauda Millerja Snežni razred (La classe de neige) ter s prvencem Ericka Zonca Sanjsko življenje angelov. Britanci tekmujejo s filmom General Johna Boormana, Sametni rudnik zlata (Velvet Goldmine) Todda Haynesa ter Ime mi je Joe (My Name is Joe) Kena Loacha Italijani se predstavljajo s filmoma Sivljenje je lepo (La vita e bella) Roberta Benignija in April (Aprile) Nannija Morettija. Danec Lars Von Trier tekmuje s filmom Idioti (Idioteme), njegov rojak Tomas Vinterberg pa s filmom Družinski praznik (Festen). Tajvanska filma, ki sta uvrščena v tekmovalni program, pa sta Sanghajske rože Hou Hsiao-hsiena in Luknja Tsai Ming-lianga. Festival bo 13. maja odprl film Osnovne barve (Primaiy Colors) Mikea Nicholsa, 24. maja pa ga bo zaprl spektakel Godzilla Rolanda Emmericha. Oba filma bodo predvajali izven tekmovalnega programa in sta ameriške produkcije. (STA) Schielejeva razstava na Dunaju V dunajskem Muzeju vojaške zgodovine bodo danes odprli razstavo skic ekspresionističnega slikarja in grafika Egona Schieleja, s katero želijo dokumentirati tesne stike med umetnikom in muzejem v Času med in po prvi svetovni vojni. Muzej je med prvo svetovno vojno veljal za Schielejevo pribežališče, zato si je slikar že konec leta 1917 zamislil, da bi se muzeju oddolžil -z rastavo slik. Selja se mu je prvič izpolnila že 29. aprila leta 1918, slabega pol leta pred smrtjo. Na tokratni razstavi bo mogoče prebirati tudi Schielejeva pisma, ki dokumentirajo njegova prizadevanja, da bi se muzeju oddolžil za pribežališče. "Za muzej ne bi rad ustvaril le golega spomina, temveč nekaj močnejšega, nekaj neminljivega, " je v svojem pismu 21. maja 1918 direktorju muzeja VVilhelmu Johnu zapisal znani ekspresionist. (STA) GLEDAUŽKA PREPLETANJA ^ Manj običajna odrska 'oamosf v Trsiu ne navdušuje V okviru Gledaliških prepletanj v tržaški dvorani Miela je bil v sredo zveCer na sporedu monolog Eta (Starost), predzadnja predstava iz niza, s katerim sta Zadruga Bonavventura in La Contrada skušali tudi v konservativnem Trstu vzbuditi zanimanje za drugačno, alternativno gledališče, tako, ki raziskuje manj običajne odrske izraznosti, zlasti skozi kontaminacijo različnih žanrov odrske umetnosti-Za novi niz, ki je letos zaživel v drugo, so prireditelji upali, da bo privabil občinstvo, ki ga tradicionalne gledališke predstave ne zanimajo, zlasti p<* mlade, katerih je v Trstu kar precej na razni fakultetah. Hvalevredni poskus obeh ustanov, ki ga je finančno podprla Fundacija Tržaške hranilnic®; je, kot kaže, veliko zahtevnejši, kot so voditelj obeh ustanov pričakovali: na njihovo pobudo se J > žal, odzvalo precej malo gledalcev, pa še ti so p°^ večini zagrizeni ljubitelji gledališča, ki ne zainu dijo nobenega gledališkega dogodka v mestu. Tu sicer prijetni in zanimivi, vendar pa ne izrazi inovativni in alternativni monolog, ki je bil na spo redu v sredo zvečer, je privabil dokaj pičlo števi gledalcev. Delo sloni na zbirki novel italijanskeg pisatelja Goffreda Pariseja Sillabari, v katerih je tor Črko za Črko podal sliko človeških custe ’ kakršna ostanejo potem ko jih je spomin preCis • Delo je za odrsko postavitev priredil Giovanni descato, ki v njem tudi nastopa kot ostareli mo s ^ ki v tretji osebi podaja lastni življenjepis. Pn P.^ stavitvi je sodeloval še Samuel Dona z režl1]0^e. osvetlitvijo. Ob poslušanju Todescatovega gl°®0 ga, rahlo hripavega glasu, brež žametnih prelinj nosti, dobijo pisateljevi natančno sugestivni oP1^ pejsažev in zunanjega videza ter zlasti znacajs^ potez protagonistov petih predstavljenih novel, ^ datno, za poslušalca novo osvetlitev, ki bi mu branju ne prišla na misel. . v0 Zadnja predstava Gledaliških prepletanj LTdealista magico (Čudežni idealist) bolonj skupine Teatrino Clandestino, ki je bila sicer Pr, _ videna za 17. april, vendar so jo iz tehničnih ra gov prenesli na sredo maja. (bov) RUSIJA / V TRETJEM GLASOVANJU Duma končno potrdila Kirijenka Če tokrat Jelcinov kandidat za prenniera ne bi prodrl, bi predsednik razpustil dumo MOSKVA - Ruska duma je včeraj z 251 glasovi za in 25 proti potrdila Sergeja Kirijenka (na sliki AP) za novega ruskega Premiera. Za potrditev je moral dobiti 226 glasov. Tajnega glasovanja se je udeležilo 276 poslancev. Pred tem je duma kandidaturo Kirijenka dvakrat zavrnila, prvič 10. aprila, ko je dobil 143 in drugič, 17. aprila, ko je zbral 115 glasov podpore. Ce bi poslanci njegovo kandidaturo zavrnili še tretjič, bi ruski predsednik Boris Jelcin dumo razpustil. Kirijenko je tehnokrat, liberalec, ki je bil le malo znan v javnosti. Pred glasovanjem je v govoru poslance dume pozval k skupnemu konstruktivnemu delu z vlado in poudaril, da ni Časa za Čakanje. V polurnem govoru, ki ga je neposredno prenašala televizija, je govoril predvsem o razmerah v gospodarstvu in o programu svoje vlade. Napovedal je strogo proračunsko politiko za ozdravitev gospodarstva. 35-letni Kirijenko Se je dumi zahvalil za podporo. »Vem, da je ta odločitev od mnogih zahtevala veliko poguma,« je povedal. Z izvolitvijo Kirijenka Se je končala mesec dni trajajoča politična kriza v Rusiji, ki jo je 23. marca sprožil Jelcin z odstavitvijo vlade Viktorja Cemo-mirdina. Ruski predsednik je Sergeja Kirijenka takoj po potrditvi v dumi Uradno imenoval za nove-ga ruskega premiera Kot je Povedal Jelcin, je v parla-uientu zmagal razum, posamični strankarski interesi pa so se umaknili interesom države. SLOVENIJA/HRVAŠKA / PODPREDSEDNICA HRVAŠKE VLADE V LJUBUANI Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU Minister Frlec je pogovore označil kot odkrite LJUBLJANA - Slovenija bo v interesu stabilizacije območja vedno podpirala čimprejšnjo evropeizacijo in vključitev sosednje Hrvaške v Evropsko unijo in druge mednarodne organizacije, je zatrdil vodja slovenske diplomacije Boris Frlec v izjavi za javnost po včerajšnjem ljubljanskem srečanju s podpredsednico hrvaške vlade in ministrico za evropske integracije Ljerko Mintas Hodak. Gostja iz Hrvaške, ki je Slovenijo izbrala za svoj prvi obisk v tujini po imenovanju za ministrico, je pojasnila, da je bil glavni cilj njenega obiska izmenjava informacij in izkušenj o vključevanju v evropske integracije, Ljubljani pa se je želela tudi zahvaliti za dosedanjo podporo pri hrvaških prizadevanjih za vključitev v mednarodne ustanove, tako v Varnostnem svetu kot v Bruslju. Minister Frlec je pogovore označil kot »prijazno odkrite brez vsakršnih zadržkov«. Povedal je, da sta se s sogovornico dogovorila za boljšo izmenjavo izkušenj na poti obeh držav v evropske integracije in tudi za operativno sodelovanje pri posameznih programih. Prva etapa na tej poti bo po ministrovih besedah pridobivanje sredstev iz skladov PHARE za Hrvaško. Slovenija je pripravljena Hrvaški predstaviti tudi izkušnje pri prilagajanju svoje zakonodaje z evropsko. Na novinarsko vprašanje, ah je bilo govora tudi o izgradnji transevro-pskih prometnih poti, je minister Frlec odgovoril negativno. Dodal pa je, da je Slovenija tranzitna dežela, skozi katero potekajo evropski transportni koridorji, in da jih bo država »raje prej kot slej« tudi zgradila. Seveda pa je vse odvisno od razpoložljivih sredstev, sposobnosti realizacije in potrebnih mednarodnih aranžmajev, ki vedno spremljajo gradnjo takih prometnih poti, je pojasnil Frlec. Mintas Kodakova pa je pripomnila, da je bil na pogovorih izražen velik interes za izgradnjo cest skozi Slovenijo, ki so pomembne za povezovanje Hrvaške s Srednjo in Vzhodno Evropo. »Dobili smo zagotovilo, da ima Slovenija željo in namen izgraditi te poti, tudi proti Hrvaški, seveda ob pogoju, da bodo zagotovljena sredstva,« je dejala Mintas Kodakova. V zvezi z zahtevami mednarodne skupnosti, ki Zagrebu kot pogoj za vključitev v mednarodne organizacije med drugim postavlja zagotovitev svobode medijev, je Mintas Kodakova pojasnila, da si hrvaška vlada že ves Cas prizadeva za krepitev procesa demokratizacije v državi, kamor spada tudi vse večja profesionalizacija in liberalizacija medijev. Ljerka Mintas Hodak se je v okviru delovnega obiska v Ljubljani srečala tudi z ministrom za ekonomske odnose in razvoj Marjanom Senjurjem in ministrom evropske zadeve Igorjem Bavčarjem. (STA) KOSOVO / NA REFERENDUMU PRIČAKOVANI REZULTATI Srbi zavrnili mednarodno posredovanje Proti je bilo kar 95 odstotkov udeležencev - Zaskrbljenost EU zaradi napetosti BEOGRAD - Srbska volilna komisija je včeraj sporočila, da se je proti mednarodnemu posredovanju pri reševanju krize na Kosovu na Četrtkovem referendumu v Srbiji opredelilo 94, 73 odstotka udeležencev. Uradni izidi referenduma tudi kažejo, da se ga je udeležilo 73, 05 odstotka volilnih upravičencev. Volilna komisija je v Beogradu tudi sporočila, da je na referendumsko vprašanje »Ali pristajate na udeležbo tujih predstavnikov pri reševanju težav na Kosovu?« pritrdilno odgovorilo le 3, 41 odstotka udeležencev, skoraj dva odstotka oddanih glasovnic pa sta bila neveljavna. Referenduma se je udeležilo 5.297.776 volilnih upravičencev v Srbiji od skupno 7.252.304. Bojkoti- rali so ga kosovski Albanci, ki jih je približno 1, 8 milijona. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova pa je obsodil nasilje »srbskega režima« kot tudi vse oblike nasilja različnih skrajnežev. Rugova se je odzval na Četrtkov spopad med pripadniki jugoslovanske vojske in domnevnimi »albanskimi teroristi«, v katerem je bilo ubitih 16 kosovskih Albancev. Neki vir blizu jugoslovanske vojske je celo poročal, da naj bi bilo na Kosovu v sredo in četrtek ubitih 23 Albancev. Rugova je novinarjem tudi dejal, da se incidenti na meji z Albaniji nadaljujejo. Opozoril je na nevarnost razširitve spopada v regiji in pozval mednarodno skupnost k sprejemu preventivnih ukrepov. Evropska unija pa je vCeraj izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih spopadov na Kosovu, predvsem zaradi povečane aktivnosti jugoslovanske vojske. Predsedujoči EU, britanski zunanji minister Robin Cook, v izjavi, ki je bila objavljena včeraj v Londonu, obe strani poziva, da začneta s pretehtanim dialogom brez predpogojev. Francoski zunanji minister Hubert Vedrine pa je po pogovorih s švicarskim kolegom Flavijem Cottijem v Bernu dejal, da je srbski referendum o mednarodnem posredovanju na Kosovu nekoristno zavlačevanje s strani beograjskih oblasti. Status quo je po njegovem mnenju nesprejemljiv. Predlogi Kontaktne skupine so še vedno na voljo in potreba po tem, da se z dialogom poišče ustrezni avtonomni položaj za Kosovo, je večja kot kdajkoli, je dejal. BELGIJA / PO KRATKOTRAJNEM BEGU ZLOČINCA DUTROUKA »Padla« dva ministra, v torek tudi glasovanje o nezaupnici vladi Belgijski kralj je včeraj sprejel odstop notranjega in pravosodnega ministra BRUSELJ - Zaradi Četrtkovega nekajur-n.e8a pobega najbolj razvpitega belgijskega tocinca Marca Dutrouxa je opozicija v P^lamentu vložila tri predloge o nezaupnici vladi. Belgijski radio je včeraj po-r°Cal, da je do glasovanja, napovedanega 29 Prihodnji torek, parlament zamrznil vse sv°je dejavnosti. Medtem je belgijski kralj, ki se je v Cetr-ek zvečer zaradi tega dogodka s počitnic vrnil v domovino, že sprejel ponuje-odstop ministrov za notranje zadeve in Pravosodje, Johana Vande Lanotteja in refaana de Clercka. Novi kandidati za položaja še niso radno predlagani, radio pa poroča o ožnosti, da bi razrešena ministra nasle-la dva člana t.i. komisije Dutroux, ki je F eiskovala odgovornost za počasno raz-jlanje pedofilske naveze, katere ključni 6n je bil Marc Dutromc. Premier Jean-c Dciliaene, ki se je s strani poslancev iz Pozicijskih vrst soočil z zahtevami po od-V°PU celotne vlade, je že sprožil preiska-tafk 'Zgovornosti za pobeg in bo o rezul-Mr poročal parlamentu. Marc Dutroux (na arhivskem posnetku AP) je obtožen umora štirih in vpletenosti v izginotje še najmanj dveh deklic. Od poletja predlani je v zaporu, v posebej zanj pripravljeni najstrožje varovani celici. Za 24-urni nadzor nad zločincem, ki je že nekaj let prej sedel v zaporu zaradi vpletenosti v ugrabitev nekega otroka, se je policija odločila, da bi preprečila pobeg ali morebitni samomor. Očitno pa tudi nadzor ni bil dovolj učinkovit, saj je Dutrouxu kljub vsemu uspelo pobegniti. Sicer ne iz celice, temveč s sodišča v Neufchateauju. Na sreCo pa je nejgov beg trajal le dobre tri ure, saj je policija Du-trouxa prijela le 15 kilometrov stran od Neufchateauja, pri pospešeni akciji pa so belgijski policiji nemudoma priskočile na pomoč tudi policije Luksemburga, Francije in Nizozemske. Zločincev pobeg pa je sprožil tudi manifestacije pred sodno palačo v Bruslju, kjer se je v Četrtek pozno zvečer zbralo več sto ljudi, ki so demonstrirali proti razmeram, ki so omogočile, da se je Marc Dutromc za nekaj ur izmuznil policiji. 'Protestniki so glasno nasprotovali delovanju sodstva in policije v državi. (STA) Tudi bundesrot potrdil uvedbo evra BONN - Dan potem, ko je uvedbo evra potrdil spodnji dom nemškega parlamenta, je včeraj tudi zgornji dom, bundestag, pristal na to, da se s 1. januarjem 1999 začne Evropska denarna unija (EMU). Sklep, v katerem je zahteva po nadaljevanju politike stabilizacije, je podprlo 15 izmed 16 zveznih držav. Saška za uvedbo evra ni glasovala, ker ni uspela uveljaviti zahteve, da bi z jasno opredelitvijo zagotovili zahtevo po zmanjšanju visokega javnega dolga Italije in Beligije. Finančni minister Theo Waigel je v predhodni razpravi v bundesratu opozoril pred tem, da bi cilj stabilizacije izigrali s ciljem polne zaposlenosti. Zdrave državne finance so po njegovih besedah predpogoj za večjo rast in zaposlovanje. Končano 54. zasedanje komisije ZN za človekove pravice ŽENEVA - V Ženevi se je končalo šesttedensko 54. zasedanje komisije ZN za človekove pravice. Ob koncu je komisija sprejela izjavo, v kateri je izrazila zaskrbljenost nad položajem človekovih pravic na Vzhodnem Timorju, obenem pa pohvalila napoved indonezijske vlade, da bo začela nacionalni načrt za človekove pravice in ratificirala konvencijo ZN proti mučenju. Indonezija je Vzhodni Timor, nekdanjo portugalsko kolonijo, anektirala leta 1976, mednarodna skupnost pa priključitve ne priznava. Eno od spornih vprašanj letošnjega zasedanja komisije ZN za človekove pravice so bili pokoli v Alžiriji, zaradi pričakovanega nasprotovanja islamskih držav pa komisija ni sprejela resolucije o Alžiriji. Komisija je na zasedanju obsodila Izrael zaradi izgradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in razlaščanja palestinskih posestnikov- Letošnjega zasedanja, na katerem je komisija sprejela 83 resolucij, se je udeležilo 3118 delegatov in opazovalcev. Hrvaška od Argentine zahtevala izročitev Šakiča ZAGREB/BEOGRAD - Hrvaška je od Argentine zahtevala izročitev nekdanjega poveljnika ustaškega koncentracijskega taborišča Jasenovac med H. svetovno vojno Dinka Sakiča, ki je osumljen zločinov proti človeštvu. Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug pa je poročala, da namerava tudi Republika srbska (RS) zahtevati Sakičevo izročitev. Agencija pri tem povzema pogovor jugoslovanskega državnega tožilca Vukašina Jokanoviča za današnjo številko dnevnika Borba, v katerem Jokanovič ocenjuje, da ima RS tako kot ZRJ pravico zahtevati SakiCevo izročitev, saj je v taborišču Jasenovac umrlo največ Srbov. Nemiri v Drvarju SARAJEVO/ZAGREB - V Drvarju na zahodu BiH, ki ga nadzirajo Hrvati, so včeraj popoldne izbruhnili nemiri. Več sto jeznih hrvaških civilistov je napadlo postajo policije ZN (IPTF) in ranilo župana srbskega porekla Milana Marčeta. Tiskovni predstavnik sil Sfor je v Sarajevu povedal, da je množica zažgala tudi več hiš. Po ocenah enot Sfor so nemiri izbruhnili pred skorajšnjo vrnitvijo več sto srbskih beguncev v Drvar. Po mnenju opazovalcev pa so nemiri odziv Hrvatov na četrtkov incident v Derventi, ko so srbski civilisti med bogoslužjem napadli bosanskega nadškofa Vinka Puljiča. NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU OB SOČI 28. SEJEM EXPOMEGO OD DANES V GORICI VZORČNI SEJEM 2 8 IZVEDBA SOBOTA, 25. APR/LA ob 11.00: otvoritev [ob 18.00: predstava z NATALIO ESTRADA , NEDELJA, 26 APRILA ob 10.30: XXIII. Natečaj za nagrajevanje Zvestobe ! delu in gospodarskemu razvoju, ob 18.00: Glasba pod šotorom: nastopa LUNA. I PONEDELJEK, 27. APRILA lob 15.30: Posvet s pokroviteljstvom FIAVETa na I temo: "Pravice in varstvo popotnika" I SREDA, 29. APRILA I OBISK DELEGACIJE IZ KOROŠKE lob 15.30: Posvet na temo: l "Integrirani sistemi upravljanja v majhnih in I srednjih podjetjih: kakovost, okolje, varnost" 1 ČETRTEK, 30. APRILA 1 ob 15.30: Posvet na temo: "Zdravje in varnost v l majhnih in srednjih podjetjih" '98^ Gorica Sejmišče 25. april 3. maj URNIK SEJMA: Sobote in prazniki: od 10.00 do 22.00 ure Delavniki: od 16.00 do 22.00 ure. ............. BREZPLAČNI VHOD ZA OTROKE DO 14. LETA & Vsakemu obiskovalcu kupon za brezplačni vhod na goriški grad + kupon v vrednosti 2.000 lir za konzumacijo ali degustacijo na Sejmu soluziMitrifidie - p/id vf* ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO (K1A) "CsT BREZOBRESTNA POSOJILA DO 15 MILIJONOV kia motors Vsebina v najbolj vidni formi Prava lepota ni le stvar zunanjosti KIA Clarus 33.960.000 lir KIA Sportage 36.900.000 lir Razlika med malim in velikim avtomobilom H Avto, ki je presegel status symbol avta. rus! omm KIA Pride 12.000.000 lir KIA Sephia 20.000.000* lir cena z državnim prispevkom itaitet S moto Ul| 4.000.000 POSOJILA BREZ OBRESTI državni prispevek SVAG - GORICA - UL TRIESTE 138/140 - TEL 0481/521830 Danes predpoldne se bodo vrata goriškega sejmišča ponovno odprla. Na sporedu je - že 28. leto po vrsti - spo-madanski sejem Expo-mego. Letos so mu pripojili tudi turisticno-enogastronomski sejem Si Viaggiare. Lani so ga priredili prvič, v njegovem okviru je bila velika razstava o bohinjski železnici. Sejmišče bo odprto do naslednje nedelje 3. maja. 2e danes in v naslednjem tednu bo na sporedu vrsta prireditev in posvetov. Uradno odprtje sejma bo ob 11. uri, v popoldanskem Času, ob 18. uri, bo svoj show imela znana pevka in plesalka Natalia Estrada. Na sejmišču bo na ogled veliko reci. Polni so vsi trije paviljoni, razno blago je razstavljeno tudi na prostem. Kot v prejšnjih letih bodo obiskovalci tudi letos našli na sej- miSCu marsikaj zanimivega za svoj dom, za potešitev svoje radovednosti in tudi za gastronomski užitek. Prav zahvaljujoč se tu-ristiCno-gastronomski inaCici sejma Si Viaggiare bodo obiskovalcem na razpolago kioski z marsikatero okusno specialiteto. Kupci vstopnic vodo imeli popust dva tisoC lir pri nakupih v kioskih znotraj sejmišča. Ob nakupu vstopnice bodo dobili tudi kupon za brezplačen vstop v goriški grad. Kot že dolgo let bosta tudi letos Slovenija in Koroška prikazovali svoje turistične lepote. Letos se jima je priključila tudi Hrvaška. Posebno važna je letošnja prisotnost gospodarske delegacije iz poljske vojvodstva Kielce. To je eno najpomembnejših industrijskih srediSC Poljske. V Gorici bodo Poljaki navezali stik s tukajšnjimi gospodarstveniki. V sejemskih dneh bo vrsta pobud goriske trgovinske zbornice. Ju-tri, v nedeljo, 26. aprila, ob 10.30 bo že tradicionalno podeljevanje diplom za zvestobo delu tako podjetnikom kot delojemalcem. V ponedeljek, 27. aprila, ob 15.30, bo posvet o pravicah turista; prirejen bo v sodelovanju z zvezo turističnih agencij Fiavet. V sredo, 29. aprila, ob 15.30, bo posvet o upravljanju v malih podjetijh. Istim podjetjem je namenjen posvet, ki bo 30. aprila o varnosti v njih. Ob tej priložnosti bodo osmim podjetjem dali tudi posebna priznanja. Sejmišče bo odprto do 3. maja ob predpražnikih in praznikih non stop od 10. do 22. ure, ob delavnikih pa od 16. do 22. ure. BETONPRESS SMANIOTTO VITTORIO MrJc -kamini in peci- § (!) ? 4 PLOSCICE - KOPALNIŠKA OPREMA FARRA D ISONZO (GO) ul. Gorizia, 146 (Majnica) Tel. in fax: 048 1 / 888027 TE SO SESTAVINE, KI IZBOUSUJEJO RABLJENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO. ZA VSE RABLJENE AVTOMOBILE, BREZOBRESTNO FIRARSIRAIUE DO 25.000.0MI Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk, ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volvo. Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov, za leto dni od datuma nakupa Garancijo Rabljena vozila brez limitov pri prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po ce i Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnikov Volvo: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinami. Cena rumeni Eurotax 25.000.000 lir Finansirani znesek 15.000.000 lir Predujem 10.000.000 lir 18 mesečnih obrokov po 833.300 lir T.A.N. 0 % T.A.E.G. 2,15% Anticipirani stroški dosjeja 250.000 lir Davek - kolek 20.000 lir :ba za avtomobil Volvo. Ponudbe veljajo do 4. maja 1998. VOLVO Kakovost in varnost Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721 25. APRIL /DAN VSTAJE ITALIJANSKEGA NARODA GORICA / SREČANJE NA OBČINI NOVICE Hvaležen spomin na žrtve za svobodo Glavne slovesnosti bodo danes dopoldne Tradicionalno prireditev za pokal Montes Predstavniki VZPI/ANPI, SKGZ ter antifašističnih in borčevskih združenj so vCe-raj popoldne s polaganjem vencev pred spominska obeležja na gradu, v zaporu v ulici Barzellini, pred spome-uikom deportirancem v Nemčijo in na glavnem go-riškem pokopališču počastili spomin padlih borcev in žrtev nacifašizma. Delegacija je na glavnem pokopališču obiskala grobnico goriških Partizanov in grobnico nez-Uanemu partizanu. V krajšem nagovoru sta Igor Komel in Silvino Poletto Poudarila pomen ohranjanja vrednot odporništva in še žlasti pomena skupnega boja Proti nacifašizmu v teh krajih. Komemorativne slovesnosti Goriške občine in Dežele so bile včeraj dopoldne. Združenje ANED se je prav tako dopoldne poklonilo spominu tisoCev žrtev v oemskih taboriščih. Kulturno društvo Skala v Gabrjah je spominsko slovesnost pripravilo sinoči pred spomenikom NOB. Danes oopoldne pa bodo polagali vence tudi v drugih krajih sovodenjske občine in sicer v Rupi (9.00), na Peci (9.20), v Sovodnjah (9.40) in na Vrhu (10.20). V občini Doberdob bodo, P° maši, ki bo ob 10. uri v Cerkvi v Doberdobu, slovesnosti v Jamljah (11.00), Do-ju (11.15), na Poljanah H.30) in v Doberdobu tH.45), kjer bosta govorila ?uPan dr. Mario Lavrenčič ni Ace Mermolja. V Jamljah Prirejajo danes orientacijski Pohod. Polaganje venca k obeležju na gradu (foto Bumbaca) Sindikalne zveze za večjo skrb do starejših občanov Potrebne so boljše storih/e Predstavniki sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL so se na goriškem županstvu srečali z odbornico za socialne zadeve Marileno Francioso in podžupanom Giorgiom Nosellijem. Sindikalisti so upraviteljema Goriškem občine iznesli vrsto predlogov za izboljšanje storitev za starejše in manj premožne občane. Zavzeli so se za odbitke na občinskem davku ICI in na taksi za odpadke, za olajšave na cenah drugih občinskih storitvah za družine z nizkimi dohodki, za izboljšanje javnih prevozov predvsem v korist priletnih občanov, ki se težko premikajo, za odpravo arhitektonskih pregrad. Sindikati so tudi kritizirali Zdravstveno ustanovo zaradi zamud pri ure- sničevanju struktur za oskrbo na teritoriju: pri tem so najbolj prizadeti starejši občani, ki jih je moCno oškodovalo krčenje stroškov za zdravstvo in storitev v bolnišnicah. Franciosovi, ki je tudi predsednica pokrajinske konference županov za področje zdravstva, so predlagali, naj bi v ta organ vključili tudi sindikate, ki bi lahko dali koristen prispevek pri načrtovanju zdravstvene oskrbe v pokrajini. Predstavnika občine sta vzela na znanje preloge sindikatov in napovedala, da jih bosta posredovala pristojnim organom. Povedala sta še, da bodo v kratkem razdelili družinam v Gorici informativni bilten o vseh storitvah, ki jih nudi občina. V Podgori bo komemoracija v priredbi VZPI/ANPI ob sodelovanju rajosnkega sveta, društev, zborov, recitatorjev in priložnostnim govorom ob 10. uri pred spomenikom NOB. Ob 11. uri se bodo poklonili spominu padlih v Standrežu, kjer bo govorila Elda Nanut, pel bo zbor O. Zupančič. Ob 11. uri bo komemoracija tudi v LoCniku, v organizaciji združenja AVL. Slovesnosti bodo danes tudi v številnih drugih krajih na Goriškem; na pobudo pokrajinskega odbora VZPI/ANPI pa bo popoldne tudi kolesarska dirka za pokal Montes. V Pevmi pa hitijo z zadnjimi pripravami za jutrišnjo slovesnost ob 50. obletnici spomenika NOB. [Pevma - jutri, 26. aprila 1998, ob 10.30 POČASTITEV 50. OBLETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA NOB Spored: godba na pihala Kras iz Doberdoba, ^oški pevski zbor iz Stmavra, recitacije otrok iz domače osnovne šole, priložnostni govori, meša-ni pevski zbor KD O. Zupančič iz Standreža. __________ Pripravljalni odbor:______ rajonska konzulta za Pevmo, Oslavje in Stmaver, domaCa sekcija VZPI, kulturni društvi NaS prapor in Sabotin. Vabljeni! Prosvetno društvo »RUPA-PEČ« prireja 25. in 26. aprila ter 1. maja 1998 v Rupi »FRTALJE« tradicionalni Praznik____________________________ SPORED: DANES, 25. APRILA 1998 ob 16.30 - Nastopajo: otroški vrtec iz Rupe in otroški zbori: Rupa-PeC, Vrh sv' Mihaela, Stmaver, Plešivo. - Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje - Ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET )UTRI, 26. APRILA 1998 ob 16.30 - Nastop pevskih zborov: MePZ Miren (Slo), ŽePZ Glasbene matice (Trst), MePZ Standrež, Tamburaški zbor Škofja Loka p (Slo). - ples z ansamblom MI ETEK, 1. MAJA 1998 ob 16.30 - Nastop moškega Pevskega zbora Stmaver - Častni govor Erike Jazbar - Sledi igra dramske skupine PD Standrež z veseloigro »Čudna bolezen« - Ples z ansamblom HAPPV DAV Rčioval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami r>(1 Zaru, tipično frtaljo in domačim vinom. RUEA / PD RUPA/PEC Od danes do petka 1. maja vsakoletni "Praznik frtalje” Vaški praznik v Rupi - Praznik frtalje - je po koledarju sodec, med najbolj zgodnjimi prireditvami na odprtem, seveda če izvzamemo šagro sv. Valentina v Stmavru, 14. februarja. Praznovanje v Rupi, na prireditvenem prostoru pod cerkvijo, se bo pričelo danes ob 16.30, ko bodo nastopili otroški pevski zbori Rupa-PeC, Vrh sv. Mihaela, Stmaver in Plešivo, pa tudi otroci iz vrtca v Rupi. Danes bo tudi tekmovanje v pripravi najboljše in najbolj okusne frtalje. Današnji spored bo sklenil nastop Zamejskega kvinteta. Trije zbori, mešani zbor iz Mirna, ženski zbor GM iz Trsta in mešani zbor iz Standreža ter Tamburaški zbor iz Škofje Loke bodo. nastopili jutri popoldne. V petek, 1. maja, pa bosta v gosteh moški pevski zbor iz Stmavra ter dramska skupina iz Standreža. Priložnostni nagovor bo imela Erika Jazbar. Trgovine danes odprte Trgovine v Gorici bodo danes lahko odprte kljub prazničnemu dnevu. Pri združenju trgovcev so se kljub nedavnim polemikam odločili za praznično odprtje, ker pričakujejo večji obisk: na razstavišču danes odprejo sejem »Expomego - Si, viag-giare«, praznik pa imajo tudi v Sloveniji. GORICA / 35 LET NA GLASBENI SCENI »Nomadi« navdušujejo mlade Pred sinočnjim koncertom v športni palači srečanje na Pokrajini Skupina »Nomadi« je fenomen, ki gotovo presega zgolj glasbeno sceno, na kateri so neprekinjeno prisotni že 35 let. Eden od ključev za razumevanje njihovega uspeha je v filozofiji življenja, v duhu prijateljstva in solidarnosti, ki se izražajo v njihovi glasbi. To je bilo razvidno tudi včeraj popoldne, ko so se »Nomadi«, pred koncertom v športni palači, na Pok- rajini srečali z mladimi, sprejel pa jih je tudi predsednik Brandolin. (na sliki - foto Bumbaca). Beppe Carletti, soustanovitelj in danes lider skupine ter drugi elani (prav pred kratkim sta se pridružila dva nova) so v dialogu z mladimi dokazali, da znajo še vedno ujeti pravo valovno dolžino in tolmačiti občutke mlade in večno mlade generacije. OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčjo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente v sredo, 29. aprila med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika - Drevored 24 maggio 1. moška oblačila ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 Orientacijski pohod v Jamljah V Jamljah bo danes, na pobudo SKD Kremenjak in v sodelovanju z občinsko upravo Doberdob, 5. Orientacijski pohod, ki se uvršCa v krog pobud ob praznovanju Dneva vstaje. Zbirališče in vpisovanje bo pred gostilno Pahor v Jamljah, ob državni cesti, od 12. do 13. ure, start bo že ob 13.30. Nabirka za pomoč Posočju Župnija sv. Andreja in PD Standrež bosta danes in jutri med 9. in 12. uro na trgu pred cerkvijo v Standrežu priredifi nabiralno akcijo za pomoC prizadetim ob potresu v Soški dolini. Denar bodo izročili Župnijskemu uradu v Bovcu. Kača v avtomobilu Precej preplaha je na bencinski Črpalki v TržiCu povzročila Črnica, ki je nenadoma skočila iz motorja, ko je uslužbenec na Črpalki dvignil pokrov motorja. ZaCel se je pravi lov na kačo, v kateri so vsi videli nevarnega gada. Kako se je končalo si lahko mislimo. Tatovi v delavnici v Gradežu Neznanci so obiskali delavnico Prosperi na otoku Schiusa v Gradežu, kjer popravljajo in skrbijo za vzdrževanje Čolnov. Pobliže so si ogledali osem Čolnov in odnesli različno opremo, vredno okrog dvajset milijonov lir. 17- letni Diego Vitale je umri V bolnišnici v Vidmu je v Četrtek ponoči preminil 17-letni Diego Vitale iz Gorice. V petek, 17. aprila, nekaj pred 8. uro je z motorčkom, namenjen je bil v Faro, na delo, silovito trčil v zadnji del posebnega vozila za prevoz vagonov. NesreCa se je zgodila na odseku državne ceste St. 56. S helikopterjem so ga prepeljali na oddelek za oživljanje videmske bolnišnice, kjer se je njegovo zdravstveno stanje, kljub izrednemu prizadevanju zdravnikov, v zadnjih dneh poslabšalo. Starši so privolili v presaditev organov. Pogreb tragično preminulega Diega bo v ponedeljek. (Foto Bumbaca). KINO GORICA VmORIA 1 15.15-16.45-18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. L Robert Carlyle. VTITORIA 3 15.15-17.00 »Anastasia«. Risani film. 18.45-20.30-22.15 »Aprile«. Nanni Moretti. CORSO 15.15-17.15-19.45-22.15 »Will hunting -genio ribelle«. Robin Wil-hams. TRŽIČ COMUNALE 15.00-17.30-20.00-22.30 »La ma-schera di ferro«. Leonardo Di Caprio. ČEDAD RISTORI 21.00 »La ma-schera di ferro«. fr KONCERTI GLASBENA MATICA Gorica vabi na Bachov večer. Znamenitega ustvarjalca bodo predstavili gojenci naše Sole s prepletanjem glasbenih in besednih odlomkov. V ponedeljek, 27. aprila, ob 18. uri v avli GM v ul. della Croce 3. H ČRPALKE Danes dežurne bencinske Črpalke GORICA IP-ULCrispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP-Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giuha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste Včeraj, 24. aprila, sta na Peci slavila zlato poroko Andreina in Ivan Peteani Ob visokem jubileju jima Čestitajo in kličejo Se na mnoga zdrava in srečna leta v krogu svojih dragih, sinova Giorgio in Edvard z družino. Pridružujejo se tudi bratje ter sestre Peteani in Peric z družinami. U OBVESTILA SPDG vabi jutri na pohod Po poteh Valentina Staniča, v priredbi PD Kanal. Hoje bo tri ure in pol in sicer z Vrho-velj preko Korade do Kanala. Zbirališče do 9. ure na Komu, prevoz z avtomobili. tl PRIREDITVE PRED SPOMENIKOM PADLIM V PEVMI bo jutri ob 10.30 svečanost ob 50. obletnici postavitve spomenika, ki jo prirejajo rajonski svet za Pevmo-Oslavje- Stmaver, VZPI, KD Sabotin in KD Naš prapor. PRAZNOVANJA OB 1. MAJU V STEVERJANU - 1. maja: koncert TPPZ Pinko Tomažič (ob 16. uri), slavnostni govor (17.00), ples z ansamblom Kvintet MI (18.00) ter kulturni program v sodelovanju z SKGZ. Prireditve bodo tudi v soboto, 2. maja in v nedeljo, 3. maja, ko bo tradicionalni spominski pohod Steverjan-GonjaCe-Steverjan, popoldne pa srečanje in družabne igre v Dvom. I I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANUAJULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30: Matjaž Kmecl »Trubar«, igra Polde Bibič. V sredo, 29. t. m., ob 11.30 ponovitev za šole. SSG gostuje s predstavo »Palček« v torek, 28. t. m., ob 11. uri na Colu in v četrtek, 30. t. m., ob 10.30 na Proseku. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je možna rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un ma-trimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja; samo abonenti gledališča lahko že sedaj rezervirajo vstopnice za predstavo Monija Ovadie »Per-che no?«, ki bo na programu od 12. do 17. maja. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Jutri, 26. t. m., ob 16. uri (red G); G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. Ponovitve bodo: v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 -tel. 0432 - 470918). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. t. m., ob 20.30 Molierovo delo »II bor-ghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feldmann. Zadnja predstava jutri, 26. t. m., ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom Danes, 25. t. m., ob 18.30 veseloigra »Rusa riga črjez uograde«. V torek, 28. t. m., ob 20.30 gostuje SSG s predstavo »Balerina, balerina« v režiji Branka Završana. Nastopa Lučka Počkaj. PROSEK Kulturni dom Jutri, 26. t. m., ob 17.30 igra »Butalci«. BOUUNEC Občinsko gledališče France Prešeren V sredo, 29. t. m., ob 20.30 gostuje SSG s predstavo »Balerina, balerina« v režiji’ Branka Završana. Nastopa Lučka Počkaj. GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: v četrtek, 7. maja, ob 20.45 film »Toto che visse due volte« (It. 1997). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V ponedeljek, 11. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro stabile delTUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guamieri. LATISANA Gledališče Odeon »Teatro comico oggi«; v soboto, 9. maja, ob 20.30 bo nastopil Paolo Rossi s predstavo »Rebelais«. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 25. t. m., ob 20.30 (abonma sobota in izven): premiera G. Buckner »Woyzeck«. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 29. t. m., ob 20. uri gostuje Mestno gle- dališče ljubljansko s predstavo »Kontrabas« v režiji Aleša Kluna. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto): »Nore babe«. Mala scena MGL: danes, 25. t. m., ob 21.30 (izven in konto): »Kontrabas«. SNG - Drama Danes, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto): J-Osborne »Ozri se v gnevu«. Mala drama: danes, 25. t. m., ob 20. mi (izven -konto): »Seksualna perverzija v Chicagu«. Gledališče Glej Jutri, 26. t. m., ob 21. uri ponovitev predstave »Limonada«. Lutkovno gledališče V torek, 28. t. m., ob 17. mi (izven): S. Makarovič »Sapramiška«. V sredo, 29. in v četrtek, 30. t. m., ob 17. mi (iz' ven): Nace Simončič »Veliki kikiriki«. V petek, 8. maja, ob 19.30 (izven): J. B. . Moliere »Namišljeni bolnik«. Šentjakobsko gledališče Danes, 26. t. m., ob 17. uri (red nedelja) kabaret »Pod svobodnim soncem Pavliha«. FURLANIJAJULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 nastopata mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianist Oleg Maisenberg. Na sporedu C. in R. Schumann, Berloz in Mussorgsky. Gledališče Miela »Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. mi koncert romunske glasbe z Mariuccio Cole-gni. Športna palača V soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Parson’s Project - prvič v Italiji. Štadion Grezar V sredo, 6. maja, ob 21. mi koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds. V nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds. Kavama San Marco Danes, 25. t. m., ob 21.30 koncert z naslovom Annamaria Rizzi Live. Nastopila bo tudi 9-letna Jasna Kneipp. ROJAN Marijin dom (Ul. Cordaroli 29) Danes 25. t. m., ob 19.30 nastop dobitnikov mednarodnega glasbenega natečaja Alfredo Ma-rocosig za mlade študente violine in violončela. OPČINE Prosvetni dom - Openski glasbeni večeri Jutri, 26. t. m., ob 18. mi bo nastopil duo Dasha Dubrovina (violina) in Cristina Sancin (klavir). Na programu J. Francabc, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. DOMJO Center Anton Ukmar-Miro Jutri, 26. t. m., ob 20. uri nastop okteta Odmevi. V petek, 1. maja, ob 14.30 tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike »Glas harmonike«. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo »Harmonika, organologija iun literatura«. TRŽIČ Občinsko gledališče Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«: v torek, 28. t. m., ob 20.30 bo nastopil duo Tal & Groethusyen. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V torek, 5. maja ob 20.45 gostuje Akademija antične glasbe iz Moskve z delom B. Galuppija »II re pastore«. Dirigent Tatjana Grindenko. V soboto, 9. maja ob 20.45 gostuje Gledališče Verdi iz Trsta z Puccinijevo opero »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini. ZAVARH (Terska dolina) Cerkev sv. Florjana Jutri, 26. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ Zora -Kostanjevica na Krasu, MePZ Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti - Dobrovo, ZPZ Ivan Grbec - Trst, Vokalna skupina Sotočje - Selo, MePZ Podgora. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, 25. t. m., ob 22.30 (dvorana rock): Chro- me Cranks; ob 24. uri (dvorana reggae) Chop Chop band. Jutri, 26. t. m., ob 21. mi (dvorana rock): Sharon James Band (Zda), Bluesheads in Jimmy Joe’s Band, Stefane Zabeo itd. ______________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 28. t. m., ob 20. mi 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo svetovno znani kitarist David Russell. Izvajal bo dela M. Ghiulianija, A. Jose in M. Llo-beta. PORTOROŽ Avditorij Danes, 25. t. m., ob 20.30 nastop Partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 25. t. m., ob 20.15 v veliki dvorani koncert Simfoničnega Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Marko Letonja; solistka Dunja Vej-zovič (sopran). ŠEMPETER (Nova Goricah Hitova športna dvorana V torek, 12. maja, ob 20. mi dobrodelni koncert »Primorci Primorcem«, na kateri bodo nastopili številni primorski glasbeniki. Celoten izkupiček večera bo namenjen v pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. KOMEN Župnijska cerkev sv. Jurija Danes, 25. t. m., ob 20. mi Mednarodna zborov^ ska revija Primorska poje ’98: nastopajo MePZ Divača, MePZ Bmistra - Bertoki, MePZ Maestral - Koper, MePZ Primorsko - Mačkolje. TOLMIN Kino - gledališče Danes, 25. t. m., ob 20. mi Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo MZ S. Jenko - Temnica, Združena MoPZ Briški grič -Andrej Paglavec, MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ Košana, MPZ Vasilij Mirk - Prosek Konto-vel, MePZ Vrtojba. TRNOVO Kulturni dom Jutri, 26. t. m., ob 17. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje ’98: nastopajo Lovski zbor Zlatorog - Vipava, ŽPZ Tabor - Opčine, Komorni zbor Glasbene šole Postojna, MePZ DU Tolmin, MoPZ Pivka, MePZ Ciril Silič - Vrtojba. LJUBLJANA SNG Opera in balet Danes, 25. t. m., ob 19.30 (izven - konto) »Ples v maskah«. Cankarjev dom V nedeljo, 3. maja, ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije: Zvoki šestih strun - nastopil bo Kitarist David Russel. ______________HRVAŠKA ..... ZAGREB Stadion 28. maja bodo nastopili Rolling S toneš. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. me). Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45. Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Um-berta Verude »Nella Trieste di Svevo Pop era grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904); danes, 25. t. m., ob 11. uri vodi obisk razstave dr. Susanna Gregorat, ob 12. uri pa bo del razstave, ki se nanaša _na modo tistega časa vodila dr. Raffaella Sgubin. Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Do 2. maja je na ogled fotografska razstava ob 25-letnici društva »Giulio Viozzi«. Palača Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Urnik: od 9. do 19. ure. Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. maja je odprta razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«. La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigit-te Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuffantija v priredbi Photo Imago. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Prosvetni dom: do 5. maja bo na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure. ZGONIK Carsiana: od danes, 25. t. m. bo spet botanični vrt. Urnik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ogled je razstavae Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicolo Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13. RONKE Razstavišče letališča: na ogled je razstava Erne Ferjanič Fric. SPETER Beneška galerija: do 15. maja razstavlja Olim-pio Čari. Urnik: 17-19, razen ob nedeljah. ČEDAD Občinska izpostava - Borgo di Ponte: do 6. maja je odprta razstava Miloša Volariča. VIDEM Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odori-co da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. Cerkev sv. Frančiška: do 3. maja je na ogled razstava Arriga Poza »Arte da credere. Poz - cin-quant’anni d’arte«. TOLMEČ {Videm) Palača Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Urnik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih. PORDENON Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): na ogled je razstava slik in skulptur Dore Bassi, Luciana Ceschie in Nane Zavagna. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzoni- co: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina. Palača Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: do 17 maja bo odprta razstava »II volto di Diocleziano«. Urnikom: 9.30 - 17.30 (v ponedeljek zaprto). ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij: jutri, 25. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled s° tapiserije Silve Horvat. Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: n ogled je razstava ilustracij Marjance Jem6 Božič. a. Mala galerija: na ogled je razstava slik Iva Stojana Rutarja. ŠTANJEL bQ Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja L) Bizjak »Maske«. KROMBERK a Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, starejše umetnosti in kulturnozgodovinski delek. •nf Obenem je odprta še etnološka razstava Spo naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami"; nik: 8-14, ob nedeljah 13-17, ob sobotah zaprt0, AJDOVŠČINA l2 Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): d0 . maja je na ogled razstava Negovana Ne® et. 1947-1987 10 let pozneje, ob 10-letnici uin nikove smrti. Urnik ogleda: od torka do p 10-12, 14-17, ob sobotah in nedeljah 15-18- t.»” tvoritev razstave Dube Samoo1 v. § ssa (Židovska steza 4): razstavlja : do 10. maja je na ogled razstava L i cin el . raž' izej Slovenije: do 7. junija je odp ^ ez Bleivveis in njegov čas. Muze]] i, razen ponedeljka med 10. in lo 20. ure. , raz- jše zgodovine: na ogled je sta n ^ TRST / PRVO SREČANJE DNEVNIKOV V MANJŠINSKIH JEZIKIH Kulturno in nacionalno poslanstvo manjšinskih dnevnikov v Evropi Ustanovitev manjšinske tiskovne agencije za boljše poznavanje med manjšinami TRST - Pretekli teden je v poslopju nekdanjega Narodnega doma v Trstu potekalo 1. srečanje dnevnikov v manjšinskih jezikih v Evropi, ki sta ga skupno priredila Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni institut. Zasedanja so se udeležili predstavniki 32 manjšinskih dnevnikov: švedske manjšine na Finskem, Kataloncev, Baskov in galicijske Manjšine v Španiji, nemške manjšine na Danskem, Dancev v Nemčiji, lužiskih Srbov, italijanske manjšine v Švici in Hrvaški, nemške, ladinske in slovenske Manjšine v Italiji, albanske manjšine v Švici, niadžarske manjšine v Slovaški in ruske manjšine v Estoniji. Na dvodnevnem srečanju so udeleženci najprej predstavili položaj tiska v posameznih manjšinskih skupnosti, zatem pa so v delovnih skupinah izluščili nekaj konkretnih sklepov. Med temi gre Predvsem podčrtati odločitev o ustanovitvi manjšin-$ke tiskovne agencije pri Evropski uniji, ki bo -uranjsinam in večinskim narodom - poročala o delo-vanju v posameznih skupnostih in tako prispevala k njihovemu medsebojnemu spoznavanju. Joan Valli tiara, odgovorni urednik katalonskega dnevnika El Punt iz Girone, je v Cetr-lak, 16. aprila, zastavil na srečanju dnevnikov ^ manjšinskih jezikih ključno vprašanje: »Kaj nii, Katalonci, vemo o Slovencih v Italiji, Sve-oih na Finskem ali Albancih širom po svetu?« Nadaljeval je s skoraj-na šolskim primerom nepoznavanja ali slabe-§a poznavanja med nianjšinami: »Kaj vemo nu Katalonci o Baskih? :z Katalonije do Baskije )e tri ure vožnje z avto-niobilom. V modernem SVetu ni to nobena nepremostljiva razdalja, Pri nas pa postaja že ve-uka ovira za komunici-ranje z manjšino, ki živi y. isti državi kot živimo Katalonci, in ima tudi Podobne probleme.« . tiara je tudi obraz-mžil skorajda paradok-Salni način komunici-ranja oziroma informi-ranja med manjšinama: »Mi vemo o Baskih ti-st°, kar izvemo iz večinskih, španskih sredstev lavnega obveščanja, in Podobno zvedo Baski o Uas.« Večina je torej ti-jta> ki ima monopol tu-111 nad informacijo o Manjšinah, ali z drugi-besedami: večina ahko pogojuje vedenje tleke manjšine o drugi j^njšini. V takem po-02aju je torej večina s syojimi sredstvi javnega obveščanja posrednik Iried manjšinami! Iz te, dokaj bridke Ugotovitve, je izšla dru-8a: manjšinci se mora-1110 rned sabo bolje spo-nati, in to neposredno, r®z posrednikov. Iz te-&a sp0Znanja se je poro-Ua potreba po ustano-Uvi posebne manjšinske tiskovne agencije, ki 0 ' v španskem prime-U " PremošCala tiste tri re vožnje, ki ločijo Ka-8 °nce od Baskov. Iz poročil odgovornih .rednikov in dopisni-manjšinskih dnev-] /kov je izšla paleta raz-. uih manjšinskih si-s acij. Katalonci so na lem ozemlju v veči-, kljub temu pa pro-caiaj° večinski španski - as°pisi veC izvodov Ionskih dnevnikov proda vsak dan kakih 70 tisoč izvodov ali slabih 10 odstotkov vseh prodanih dnevnikov v Kataloniji; devet dnevnikov v kastiljšCini (španščini) obvlada s 562 tisoC izvodi skoraj tri Četrtine tržišCa (72, 9 odstotka), preostalo prodajo pa si delijo drugi dnevniki. nem kotu Pirenejskega polotoka kot nekakšen »podaljšek« Baskije. Kljub Francovi represiji razume galicijski jezik 90 odstotkov od 2 milijonov prebivalcev, govori ga 70 odstotkov, piše pa le pičlih 10 odstotkov. Njihov dnevnik O correo galego izhaja zadnja štiri leta tudi v galicijskem jeziku. Opismenjevanje je težko, je povedal urednik dnevnika Xavier Cea, ker stari prebivalci ruralnega območja ne poznajo pismenega jezika. Tako se po eni strani dogaja, da stari govorijo galicijski jezik, a ne znajo brati in pisati v tem jeziku. Znajo pa pisati v španščini, ker so se ga prisilno naučili v šoli, a tega jezika ne znajo govoriti, ker ga - kljub španski prisili - niso hoteli nikoli govoriti. Povsem drugačen je položaj Švedov na Finskem. Skupno jih je kakih 300 tisoC od skupnih 5 milijonov prebi- nemški dnevnik v Italiji, nekaj zadnjih let pa mu dela konkurenco Die neue sudtiroler Ta-geszeitung, ki od leta 1996 objavlja tudi stran v ladinskem jeziku z namenom, da bi imeli tudi Ladinci svoj Časopis, kot je povedal urednik dnevnika Matteo Taj-bon. Dolomiten (bolj kot novinec Tageszeitung) lahko raCuna na zaledje matiCne države, Avstrije. Podobno se dogaja tudi za nemški Nordschlesvviger na Danskem in danski Flensborg Avis v Nemčiji. Časopisi, ki jih podpirajo matiCne države, se sploh nahajajo v privilegiranem položaju v primerjavi s tistimi manjšinskimi mediji, ki morajo sami skrbeti za preživetje. To velja predvsem za manjšinske medije v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Albanska Rilindija je bila v matični državi - Kosovu - celo prepovedana in je mativno sredstvo za veC kot pol milijona kosovskih Albancev, ki živijo širom po Evropi. V be- kot s, časopisi v katalon-6111 jeziku. Pet kata- V Kataloniji predstavlja velik problem prav poznavanje jezika, saj je bila katalonšCina, kot vsi drugi manjšinski jeziki, prepovedana vse do Francove smrti. Še veCje jezikovne težave imajo pri Baskih. Dnevnik Egunkaria izhaja šele osmo leto in je nastal po nabiralni akciji, ki so jo izvedli iz vasi do vasi prav z namenom, da bi dali baskovskemu jeziku časopisno dostojanstvo. Od 3 milijonov Baskov namreč le ena petina (kakih 600 tisoC) pozna ali govori baskovski jezik. Odgovorni urednik Martxelo Ota-mendi je takole opredelil poslanstvo dnevnika: »Mi hočemo, da bi v Ba-skiji vsi njeni prebivalci govorili baskovski jezik.« Galicija se nahaja na skrajnem seyerozahod- valcev, imajo pa kar deset dnevnikov. Tolikšno število je odvisno od velike razkropljenosti švedsko govorečih jeder ob baltiški obali in na otokih Aland. Švedska je sploh drugi uradni jezik na Finskem. Večina bralcev je naročnikov, ki prebere Časopis po stari finsko-švedski navadi že ob šestih zjutraj ob kavi, ker dan brez časopisa »ne velja nič,« kot je povedal odgovorni urednik dnevnika Abo Underrattelser Tor-bjorn Kevin. Naročnina stane kot »dober par italijanskih čevljev,« bralci pa se z manjšinskim Časopisom identificirajo, kar je tudi najboljše »življenjsko zavarovanje za švedske dnevnike na Finskem.« Južnotirolski Dolomiten je sploh monopolni po ukinitvi morala v izgnanstvo v švicarski Zii-rich. Sedaj je postala ob drugem dnevniku Bota sotu združevalno infor- sedah njenega urednika Halilija Lukmana so prišle do izraza težave pri izdajanju dnevnika, ki se samofinansira z doprinosom prodaje in reklame. Velika zagnanost in končni cilj -priznanje samostojnosti Kosova po mirni poti -sta močnejša od velikih pritiskov, ki so jih deležni uredniki in njihove družine s strani srbskih oblasti. Rusi niso bili v Estoniji nikoli priljubljeni.. Estonci so jih zasovražili po prisilni priključitvi Sovjetski zvezi. Po osamosvojitvi države je začela ruski manjšini trda presti. Mnoge ruske družine so živele v Estoniji še pred priključitvijo, bile so del avtohtonega prebivalstva, kljub temu pa jim je nova nacionalistična oblast odrekla državljanstvo. Nanj Čaka še kakih 250 tisoC manjšincev (Rusov, Ukrajincev, Belorusov). Nacionalistična vlada je v letih 1992-95 skušala tudi zapreti manjšinska sredstva javnega obveščanja. Nekateri Časopisi so prekinili izdajanje zaradi gospodarskih težav, dva dnevnika in dva mesečnika pa še vztrajata, je povedal Aleksander Shege-din, urednik Estonije, enega od ruskih dnevnikov iz Tallina. Ti Časopisi si prizadevajo za Halili Lukman (Rilindija) AleksanderShegedin (Estonja) Edita Slezakova (Uj Szo) razvoj multietniCne družbe in integracije med različnimi nacionalnimi komponentami. A kaj, ko je to prizadevanje zgolj enostransko: manjšinski listi objavljajo tudi prevode člankov in prispevkov iz estonskih časopisov, estonski večinski listi pa ne posvečajo enake pozornosti manjšinskim. Uj Szo - Nova beseda - je ime dnevnika, ki je namenjen 600 tisoC pripadnikom madžarske manjšine na Slovaškem. Prodaja 43 tisoC izvodov, ob nedeljski izdaji se prodaja podvoji. Po podatkih, ki jih je iznesla urednica Edita Slezakova, je tudi za ta dnevnik - kot za večino manjšinskih dnevnikov - značilen velik odstotek naročnikov (od 60 do 70 odstotkov), kljub temu pa prodaja pada. K temu so prispevali tudi nekateri vladni ukrepi, kot odlok o omejitvi reklame na 10 odstotkov prostora v dnevnikih. Časopis je še do pred nekaj leti prejemal državno podporo, lani in predlanskim pa ni zaprosil zanjo. »V poduk nam je bilo tisto, kar se je dogodilo madžarskemu žaso-pisu namenjenemu Zenskemu bralstvu. Prejel je podporo nekaj 100 tisoč kron, a je obenem dobil tudi pismo, v katerem so mu oblasti "namignile", da mora podpirati vladno kulturno politiko. Mi nismo hoteli takega pokrovitelja. Rajši smo ostali brez podpore, a neodvisni in samostojni,« je zaključila Edita Slezakova. Med svojim posegom je omenila potrebo po večjem povezovanju manjšinskih dnevnikov, da bi tudi na ta naCin obogatili svojo ponudbo. Poziv je na zasedanju v poslopju Narodnega doma naletel na plodna tla s sklepom o ustanovitvi prepotrebne manjšinske tiskovne agencije. (M.K.) ŠPORT Sobota, 25. aprila 1998 NOVICE Korda poražen, Sampras spet številka ena MONTE CARLO - V ponedeljek, 27. aprila, bo na svetovni teniški računalniški lestvici ATP znova prišlo do spremembe. Američan Pete Sampras bo namreč zaradi poraza Ceha Petra Korde (2.) - s 4:6, 7:6 in 6:1 ga je v četrtfinalu 2, 2 milijonov ameriških dolarjev vrednega turnirja v Monacu premagal Nizozemec Richard Krajicek (7.) - še enkrat več najvišjeuvrščeni igralec na svetu. V drugem četrtfinalnem dvoboju je 14. nosilec Spanec Carlos Moya gladko s 6:3 in 6:2 premagal svojega rojaka Alexa Corretjo, sicer šestega postavljenega igralca. Ostah izid: Pioline (Fra) - Santoro (Fra) 1:6,6:2,6:4. Presenetljiv poraz Utaha S ALT LAKE CITY - Ze prve tekme prvega kroga končnice ameriške profesionalne košarkarske lige so prinesle veliko presenečenje. Najboljše moštvo rednega dela Utah Jazz je namreč v domači dvorani izgubil proti Houston Rockets z 90:103. Po mnenju strokovnjakov Houston v dvoboju proti Utahu ni imel prav nobene možnosti. Tudi forma v letošnji sezoni je kazala v prid gostiteljev, ki so Houston premagah v zadnjih šestih medsebojnih srečanjih, poleg tega pa so v svoji dvorani dobili 12 zaporednih tekem. A vse to jim tokrat ni pomagalo. Rockets so bili veliko boljši nasprotnik in so imeh od začetka vse niti v svojih rokah. Najučinkovitejši v zmagovalnem moštvu so bili Clyde Drexler (22), Kevin VVillis (18) in Hakeem Olajuvvon (16), pri poražencih pa je s 25 točkami izstopal Karl Malone. Phoenbc je na domačem parketu s 96:102 klonil proti San Antoniu, pri katerem sta blestela David Robinson (26) in Tim Duncan (32). Charlotte Hor-nets so v petem letošnjem poskusu končno premagali Atlanto Havvks. Blestel je Glenn Rice, ki je dosegel 34 točk (15:19). V nasprotni ekipi je bil razpoložen Steve Smith, dosegel je 35 točk. Najlažje delo v prvih tekmah končnice so imeh košarkarji Indiana Pacers, ki so s 106:77 premagah Cleveland Ca-valiers. Chris Mulim je dosegel 20, Reggie Miller pa 19 točk. Indiana je imela 69 odstoten met. Ostah izid: Charlotte Homets - Atlanta Havvks 97:87. Boniju dve leti RIM - Disciplinska komisija je košarkarja rimske Pompee kaznovala s prepovedjo nastopanja za dve leti zaradi jemanja poživil. Ker je bil Boni enkrat že kaznovan, so pričakovali doživljenjsko diskvalifikacijo. Vogalonga in nočno veslanje s čopom TRST - Današnja Vogalonga in nočna tekma v veslanju pomenita uvod v Baviselo, to je manjfesta-cijo, ki veslanje združuje z evropskim malim maratonom Dveh gradov, na sporedu pa bo 3. maja. Današnje Vogalonge se bo udeležilo 25 posadk. Start bo ob 11.30 v višini Miramarskega gradu, cilj pa bo pred Trgom Unita. Nočno veslanje na »Sprinterski« razdalji 250 metrov (pričetek ob 20. uri) bo še posebej zanimivo, saj bo nastopilo več svetovno znanih veslačev, kot so slovenski reprezentant Iztok Cop (svetovni prvak v enojcu leta 1995) in Italijani Ales-sio Sartori, Massimo Paradiso, Giuhano De Stabile in Riccardo De Rossi. Tekmovah bodo na direktni izpad. Tekmovale bodo tudi ženske in dvojci. Popravek V včerajšnji številki se nam je pod rubirko Danes igra za vas vrinila neljuba napaka. Gioigio Umari ni tajnik, temveč odbornik v tržaški lovski federaciji in odbornik v pokrajinskem komiteju za lov. FORMULA 1 Strupene Srebrne puščice Mclaren spet najhitrejši IMOLA - Na prvem prostem treningu dirkačev formule 1 pred veliko nagrado San Marina v Imoli sta bila razred zase znova tekmovalca mclaren-mer-cedesa, Finec Mika Hakki-nen in Škot David Coulthard. Za njima sta se uvrstila Nemec Michael Schumacher (Ferrari) in svetovni prvak, Kanadčan Jacques Villeneuve (Wil-liams-Mecachrome). Nemec za Hakkinenom zaostaja za štiri desetinke sekunde, vendar prevladuje občutek, da so Mclar-ni že nadoknadili zaostanek iz Buenos Airesa. Petkov trening formule ena ni več kodve kako merodajen, strokovnjaki pa so vseeno potegnili za Ferrari in ostale neugodne zaključke. Prvič, dirkališče v Imoli zelo ustreza Mclamu; drugič, Bridge-stone je že dobavila svoja moštva z gumami, karkš-ne je imel Ferrari v Argentini; tretjič, nova stranska »krilca«, ki jih je včeraj preizkusil samo Irvine, niso tako učinkovita, kot so mislili; četrtič, VVilliam-sov in Benettonov motor Mecachrome potrebuje popravke. Rezultati: 1. Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:27, 617 (pov. hitrost: 202, 563 km/h), 2. Coulthard (VBr/McLaren-Mercedes) 1:27, 940, 3. Schumacher (Nem/Ferrari) 1:28, 088, 4. Villeneuve (KanAVilliams-Mecachro-me) 1:28, 644, 5. Schumacher (Nem/J ordan-Mugen Honda) 1:28, 89, 6. Fisi-chella (Ita/Benetton-Meca-chrome) 1:28, 963, 7. Irvine (Irs/Ferrari) 1:29, 028, 8. Panis (Fra/Prost-Peu-geot) 1:29, 175, 9. Hill (VBr/Jordan-Mugen Honda) 1:29, 246,10. Frentzen (Nem/Williams-Mecach-rome) 1:29, 470, 11. Aleši (Fra/Sauber-Petronas) 1:29, 516, 12. Salo (Fin/Arrows) 1:29, 828 ATETIKA / JUTRI NA KOLONJI Krstni nastop za atletinje Borovega kluba Glavni adut je Roberta Mačehi - Društvo je še aktivno Jutri se pričenjajo tekme tudi za mlade Borove atletinje. Na stadionu na Kolonji bo ob 10. mi tekma za kadetinje v tekih in skokih. V Borovem taboru še posebno upajo na mlado Macchijevo, ki bo tekmovala v teku na 80 m in v skoku v višino. To bo tudi zanjo krstni nastop proti leto starejšim atletinjam. Vsekakor bo zanimivo slediti njenemu nastopu, saj je pred meseci na dvoranskem v Novi Gorici v teku na 60 m s časom 8, 3 preamgala vso konkurenco. Macchijeva je bila zanesljivo prva tudi na tekmi januarja. Zelo solidno se je ob- nesla na italijanskem prvenstvu ENDAS. V nedeljo na deželnem prvenstvu štafet v San Vitu al Tagliamento je Boro- va vrsta (v postavi: Mačehi, Sabbadini, Necini in Boschian) v konkurenci 11 ekip s časom 57, 2 osvojila solidno 6. mesto. To pa daje upati, da se bodo tudi ostale Borove prestavnice jutri kar zadovoljivo odrezale. Kljub organizacijskim, predvsem pa finačnim težavam, je torej Borova atletska sekcija aktivna. Seveda največje zasluge ima Duško Švab (na sliki), ki ni samo trener v sekciji, temveč mora tudi skrbeti za vso organizacijo in nenazadnje tudi za finačna sredstva, ki jih je, kot nam je dejal sam Duško, za atletiko odločno premalo. KOŠARKA / DREVI V C LIGI Obeta se pravi derbi med jadranovci in UM Naša združena ekipa bi si z zmago zagotovila 3. mesto Tržičani si poraza ne smejo privoščiti, če želijo v B2 ligo Dean Oberdan V predzadnejm kolu regularnega dela prvenstva C lige bo drevi v telovadnici »Ervat-ti« veliki derbi med Jadranom Nuovo Kreditno in Italmonfal-conejem. Obe ekipi bosta na tej tekmi še kako motovirani: jadranovci naskokujejo končno 3. mesto na lestvici, Tržiča-ni pa 1. mesto in s tem prestop v višjo hgo. Naši združeni ekipi zadostuje ena zmaga v preostalih dveh kolih za 3. mesto, Tržičani pa so skupno s Citta-deho na 1. mestu in si zato seveda ne smejo privoščiti spodrsljaja. Italmonfalcone v medsebojnem obračunu s Cittadel-lo vodi z 2:0. Ce bi ob koncu prvenstva obe ekipi imeli enako število točk, bi napredovala tržiška ekipa. »Za obe ekipi bo ta tekma izredno važna. Ce bomo zmagali, bomo že po predzadnjem kolu zanesljivo tretji na lestvici, kar bo v končnici prvenstva NAM. TENIS Krašovci v Padovi Štirje Krasovi igralci in enajst igralk bodo konec tedna zaposleni na državnem turnirju četrte kategorije. Dvodne-vi turnir v Padovi bo obsegal igro dvojic in individualna tekmpvanja, s katerimi si bodo pingpongaši skušah nabrati čilnveč kvalifikacijskih točk za pristop na državno prvenstvo te kategorije. Četrto kategorijo je pred nekaj leti na novo vpeljala zveza. Doslej so bila državna prvenstva za četrtoka-tegomike pred prvenstvom prve, druge in tretje kategorije. Tako da so se najboljši iz četrte kategorije lahko podali na tekmovanje tudi na državno prvenstvo tretje kategorije. Letos ta možnost odpade, državno prvenstvo v tej najnižji od državnih jakostnih kategorij pa bo v Noreti čez dva meseca. Doslej je velika večina Klasovih pingpongašev dobro opravila vse tri predpisane kvalifikacijske turnirje na deželni ravni. (J. J.) ^KOŠARKA / DANES V D UGlh Borovci v Vidmu Igrali bodo proti nevarnemu Virtusu Borovci bodo danes v 11. kolu D lige skupine za napredovanje gostovati v Vidmu, kjer se bodo spoprijeti z nevarnim Virtusom, ki ima sicer kar osem točk manj od naše ekipe, je pa vsega spoštovanja vreden. »Do konca prvenstva manjkajo še štiri tekme in nas cilj mora biti samo eden: na vseh tekmah moramo zmagati. V boju za prvi dve mesti so Se tri ekipe. V naslednjih tekmah nas čakajo težka boji, nekaj bo tudi neposrednih obračunova. Skratka, ne smemo računati na spodrsljaje drugih ekip, Napredovanje si moramo sami prislužiti,« je jasno in odločno dejal Borov trener Luka Furlan. Neposredna Borova tekmeca za napredovanje, Arte in Goriziana bosta danes pred zelo lahko nalogo, saj bost ai-grala doma proti zadnjeuvrščenemu Forumu Julii, oz. zadnjemu z lestivce Sangioigini. Obe goriški ekipi sta seveda nesporna favorita za zmago in zato borovci si poraza danes v Vidmu absolutno ne smejo privoščiti. Varovanci trenerja Furlana so v zadovoljivi formi, kar so tudi pokazati na nedeljskem zmagovitem srečanju proti nevarnemu Interju 1904. Ce bodo borovci igrati tako kot v nedeljo, potem ni bojazni, da bi danes v Vidmu doživeli neugodno presenečenje. seveda zelo lepa prednost. Zmagati pa mora tudi Italmonfalcone, če želi napredovati v višjo ligo,« je dejal Jadranov trener VValter Vatovec. »Mislim, da bodo na tej tekmi odločati dvoboji posameznikov: Oberdan - Tomasi, Pm-garc - Diviach, Hmeljak - Ba' nello, Rauber - Cestaro, Samec - Mazzoli. Zato bo izredno važna naša igra v obrambi, ki na zadnjih tekmah ni bila ravno najboljša. Zadnje čase Stefan Samec je malo treniral zaradi vojaških in drugih obveznosti-Zelo važno bo zaustaviti njihm vega playmakerja Tomasija. to je gonilna sila ekipe, in Cesta-ra,« je še pristavil Vatovec. Doslej sta se Jadran in Italmonfalcone v prvenstvih pomerila devetkrat, vselej v C ligi. Vodijo Tržičani s 5:4. Na zadnji tekmi v Tržiču je zmagal Italmonfalcone s 73:67, treba pa poudariti, da so jadrn-novci takrat imeli izredno sla odsotek pri metu (3:15 za 3 točke in 12:23 v prostih metih). Italmonfalcone ima zelo močan kolektiv, saj nastopa z enako garnituro igralcev že vrsto let. Med posamezniki pa sta, kot je že dejal trener Vatovec, najmočnejša »play maker« Luigi Tomasi in krilo Davide Cestaro. Izredno nevaren pa utegne biti tudi Marco Diviach, ki je bil izbran v mlado selekcijo C lige. MMBASKET Prvi koši Bor - Kontovel 47:38 (35:16) Bor: Boni, Devčič, Jurinčic, Dambrosio, Marsich, Klemen Kralj, Ukmar, Gaggi, De Donu nicis, Pisani. _ _ Kontovel: Matija Kralj, Sa lateo, Madalena PernarCi Bufon, Hilarij Starc, Zaccaria, Peter Pernarčič, Jazbec, Lis) Luka Starc, Femetti, Umari. Za minikošarkarje Bora Kontovela je bil to prvi d® sploh. Tekma je bila zelo lep Zmagali so borovci, ki so p16 ladali v igri 3:3, medtem ko Kontovelci delno znižati za stanek v tekmi 5:5. Vse ig®1 gre vsekakor pohvaliti. (N- TENIS / MOŠKA B LIGA Gaja nima sreče: proti Forliju brez Aleša Plesničarja Gajini tenisači so se v prvenstvo B lige podali optimistično razpoloženi in z željo, da bi z uvrstitvijo v naslednjo fazo dosegli svoj doslej najboljši ligaški rezultat, vendar se jim je vse zarotilo. V preteklem kolu zaradi poškodbe ni mogel igrati Jaka Božič, v jutrišnjem dvoboju zadnjega kola proti Forliju na Padričah pa ne bo nastopil Aleš Plesničar, ki ima spet težave s hrbtom. Aleš je v začetku tega tedna sodeloval na državnem turnirju za drugoligaše v Bergamu. Že v dvoboju prvega kola je začutil bolečine v hrbtu in je moral zato dvoboj tudi predati. Zdaj se zdravi v Rimu, počivati - in to popolnoma - pa bo moral najmanj dva tedna. Gajevci bodo torej dvoboj s Forlijem začeti z rezultatom 0:2. Ker razpolagajo samo s tremi igralci, morajo predati enega od dvobojev posameznikov in eno igro dvojic. V teoriji lahko Se vedno zmagajo s 4:2, realno lahko kvečjemu računajo na točko. Za Forli je tekma zelo važna, za osvojitev končnega drugega mesta pa mu zadostuje že točka. V primeru poraza bi ga na končni lestvici bržkone prehitel Como, Faenza pa je na vrhu lestvice nedosegljiva. H PRAVILNIK ŠPORTNIH IGET^ah ekmujejo lo 20 let; me- 46 do 60 let. Potek tekmem-Tekme vsake kategorije potekajo v ^ zenu na progi do g 50 m. Tekma predvideva 100 m oz-150 m (po izbiri odbora) dolgo progo-- ■ Obvezno: VsaK tekmovalec rotira obvezno imeti svojo a po. „ Od 25. 6. do 3. A; 1998. Prijavnice dobite- TRST-knjigama Terčon v Nabrežini, Boris spo Club v Briščikih, bar Prosvetnega doma n Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, ^ rodna in študijska knji niča Trst; GORICA ' knjižnica Damir Faige ’ Katoliška knjigarna-športna trgovina K2, DAD - sedež Noveg Matajurja. Prijavite s® lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835- ODBOJKA / MOŠKA BI LIGA ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA -i domači šport Proti Mestram še zadnji napor Z zmago bi si Goričani zagotovili obstanek O prihodnji sezoni še ni nobenih sklepov VRepnuse obeta zanimiv boj za točki Potrebujeta jih tako Koimpex kot gostje Future Cordenons Pri Valu in okoli njega Se že na dolgo in Široko govori in piše o prihodnji sezoni, vendar pa mora ekipa še doseči obstanek v ligi. Priložnost se ji ponuja že drevi, ko bo v go-riski športni palači gostija zadnjeuvrščeni Mestre, ki je v 20 kolih dosegel skupno samo tri zmage, oo zadnje pa se je doko-Pal ravno pretekli teden Proti Mirandoli. Bo dre-visnja tekma samo formalnost ali se za Mestra-mi skriva kaka past. »V tej ligi velja sveto Pravilo, da z vsakim izgubiš, če ne igraš dobro. Mestre niso izjema, jasno Pa je, d a lahko tekma Postane nevarna, samo če mi njim dovolimo, da se razigrajo. Ce pa bomo Jgrali na naši ravni, se Jdester ne smemo bati. ant j e se počutijo dobro, z zmago želimo doseči °bstanek in v zadnjih bub kolih v bolj sprošče-Uam ozračju zasledovati cim višjo končno uvrsti-lov, ki naj v še večji meri Porneni plačilo za velik {md, ki smo ga vložili v Jotošnjo sezono,« pred urevisnjim nastopom Pravi Robert Paoletti. V društvu se je med-tem že razvila razprava o Prihodnji szeoni, vendar kakih dokončnih odloči-*ev Se niso sprejeli. Kot je Pred časom že napovedal sPortni vodja Ivan Plesničar stoji društvo pred Razpotjem, kako naprej. V Javnost je že pronicnila vest o morebitni selitvi moštva v Tržič in o siner-JPP z društvom Fincan-leri. Na društvo pritiska Udi trener De Marchi, ki J® Pripravljen ostati pri alu a ima tudi druge Ponudbe. Igor Florenin v napadu V Repnu se obeta drevi hud boj. Odbojkarji Koim-pexa so po ugodnem razpletu v preteklem kolu B2 lige še ohranili kanček upanja, da dohitijo San Mi-guel ali Novento Padovana (oba težje, ker se bosta danes pomerila med sabo), ki imata štiri točke prednosti, toda njihov drevisnji nasprotnik - Futura iz Corde-nonsa - ne bo stal križem rok, saj bi si z zmago v bistvu zagotovil obstanek v ligi, poraz pa lahko ima zanj neprijetne posledice. Furlansko moštvo zaseda trenutno 8. mesto in ima štiri točke prednosti pred omenjeno dvojico. Glede na dober igralski kader, je bilo pričakovati, da bodo PordenonCani v prvenstvu odigrali nekoliko bolj vidno vlogo. Zanimivo je, da so slogasi pred prvenstvom v pokalu dvakrat premagali Furlane (a takrat za njih ni igral najboljši tolkac, bivši prvoligaš Bristot), v prvem prvenstvenem spopadu pa so izgubili z gladkim 3:0. Pri Koimpexu se zavedajo, da jih Čaka drevi težka naloga. Slabile je zaradi službenih obveznosti opravil samo en trening, nastop Bertocchija pa je iz istih razlogov še pod vprašajem. Koimpex (12 točk) se bo v zadnjih treh kolih pomeril v gosteh s Pontelongom (10 točk) in drugouvrščeno Lagunolight (38), doma pa z vodilnim Oderzom (40). San Miguel bo 2. maja igral pri vodilnem Oderzu, 9. bo gostil Chioggio (30 točk), za slovo pa bo igral v Vidmu (26), Noventa bo igrala še proti zadnjeuvršCenemu Moglia-nu (4), v Rivieri del Brenta (24) in nazadnje doma proti Mec & Gregory’su (30). ODBOJKA / MESTNI DERBI V ZENSKI B2 LIGI Tržačanke so vedno trd oreh Igralke Koimpexa Nuove kreditne ob 18. uri v telovadnici šole Suvich »Mi moramo zmagati in to po možnosti čimbolj gladko, toda pričakujem, da bodo nasprotnice dale vse od sebe, ker gre pač za derbi,« pred današnjo tekmo s tržaškim tekmecem Sgt Cunsulting v telovadnici osnovne šole Suvich pravi trener Koimpexa Nuove Kreditne Franko Drasič. Za slogašice v zadnjih štirih kolih pridejo v poštev same zmage, sicer se jim bo obstanek v tigi izmuznil. Na papirju naloga Fabrizijeve in ostalih ni nemogoča, saj se bodo pomerile z ekipami, ki v prvenstvu nimajo več nobenega cilja (po Orni jih čakajo tekme s Cordenonsom, Albatrosom in Granarolom). Verjetno še najbolj motivirane bodo prav Tržačanke, ki pa so prav gotovo najslabša ekipa v hgi, saj so bile že od vsega začetka v podrejeni vlogi, o čemer priča dejstvo, da so dosegle samo tri zmage. V Repnu so slogašice po dobri igri zmagale s 3:1. Drasič meni, da gladek poraz v tekmi s Ca-stenettom še ne pomeni, da se je ekipa predala. »Dekleta so popustila pred odlično obrambo Castenetto. Zajel jih je strah, niso bila več dovolj hladnokrvna v napadu, ampka je treba tudi reči, da je Castenetto igral brezhibno. Tržačanke nasprotno precej grešijo, zato pričakujem, da bodo igralke tokrat zaigrale bolj samozavestno in prepričane v svoje možnosti,« pravi Drasič. Koimpex Nuova kreditna meri torej na zmago, istočasno pa upa, da bodo rezultati na ostalih igriščih tokrat manj nenaklonjeni kot v preteklem kolu. DEŽELNE LIGE NOGOMET Naši tretjeligaši krojijo vrh in dno lestvice borna le Olympia proti Eltorju, Soča pa z Vivilom Deželne odbojkarske lige se na-ai° h koncu. Kar se tiče napre-°vanj bi izpadov je položaj naših esterk že dokaj jasen. Nihče ne bo t aPredoval v višjo ligo, med četr-„ ^gaše se bodo preselili borovci. °Ca Unitecno potrebuje še dve cki za obstanek, ki pa verjetno , ,s ni več pod vprašajem. Ostale j^ipe igrajo za boljši končni izid. leaMsjo končno uvrstitev bi mora-v doseči odbojkarice 01ympie ^ eCke banke, ki pa se morajo za tr V,?*itev druge stopničke še precej diti. Zadnji nepričakovani po-s Farro jih je potisnil na zača-0 tretje mesto, danes pa se bodo Vm- e v neposrednem dvoboju v j,.1 n Vicentini paziti tudi Vivila, Hm na lestvici sledi s točkama k °stanka. Temu nasprotniku se do Goričanke skušale oddolžiti Poraz iz prvega dela. 2 , Goriškem bosta drevi še dve »imivi tekmi. V Slovenskem Porinem centru bo 01ympia , graria Terpin (na sliki je Loris j^/da) gostila vodilni Eltor. Gostje ^ja San Giovanni al Natisone so že od vsega resen kandidat za vrh. Celo lestvice jim ni pripadalo samo v pete, šestem in sedmem kolu, ko so ga zasedali prav Goričani, ki pa so žal v drugem delu popustili in so zdaj odrezani od boja za sam vrh. Eltor si v Gorici vsekakor ne sme privoščiti poraza, saj za sabo čuti dih vse boljšega San Vita, s katerim se bo pomeril v predzadnjem kolu. Ekipi ločita na lestvici le dve točki. Člympia se bo torej drevi borila za prestižno zmago. Soča Unitecno bo v So-vodnjah gostila Vivil, ki je s 24 točkami na 7. mestu lestvice. Glede na trenutno formo sočanov lahko rečemo, da sta si ekipi po moči enakovredni, zato se obeta zanimiva tekma. Borovci imajo v Moši morda zadnjo priložnost, da dosežejo prvo zmago v letošnjem nesrečnem prvenstvu. Tako kot oni je tudi Mossa že obsojena na izpad iz lige. Ce se povrnemo k ženski C ligi, moramo omeniti Se gostovanje Im-se zadružne kreditne banke v Mar-tignaccu. Valovke bodo v tem in naslednjem kolu (proti Torriani) krojile usodo ekip, ki se borijo za obstanek. V Jerončičevo ekipo se bo drevi vrnila Monica Tomasin, ki je prestala eno kolo kazni, njena sestra Michela pa zaradi bolečin v hrbtu ne trenira in bo poškodbo sanirala počasneje, tako da verjetno letos ne bo več igrala. Cetrtoligaši bodo drevi prosti, prihodnji konec tedna pa jih čaka prvi krog tekem za razvrstitve od 3. do 14. mesta. Naša igralca spet solidna Tržaška pokrajinska naraščajniška reprezentanca je sklenila nastope na turnirju »Aldo Tortul« z zmago proti goriški vrsti s 4:1 (2:0). V tržaški reprezentanci sta igrala tudi dva nogometaša naše združene ekipe Primorja, JaS Gre-gori in Carlo Zornada. Tržaška selekcija, ki jo je vodil bivši Bregov trener Zanon, je na tem turnirju enkrat zmagala, enkrat je igrala neodločeno, doživela pa je en poraz. Oba naSa nogometaša, Gregori in Zornada, sta v glavnem zadovoljivo opravila svojo nalogo. Vsekakor je bil nastop na tem turnirju za oba naša prestavnika zelo koristna izkušnja ter seveda za oba igralca in nas nogomet lepo priznanje. Danes Sobota, 25. aprila 1998 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Briscikih, Ervatti: Jadran Nuova kreditna - Italmonfalcone MOŠKA D LIGA 18.30 v Vidmu, Ul. Padova: Virtus Blu Service -Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 17.30 v Dolini: Breg - Golden NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, Caprin: Santos B - Polet Metra; 16.00 v Gorici, Ul. Rismondo: Dom Kmečka banka - Sgt; 18.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Servolana DEČKI 18.00 v Trstu, Addobati: Libertas Barcolana -Kontovel; 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bo-sco - Breg ODBOJKA MOŠKA BI LIGA 20.30 v goriški športni palači: La Goriziana Kmečka banka - Officine Mestre MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex - Futura Pordenone ZEMSKA B2 LIGA 18.00 v Trstu, Suvich: Sgt Consulting - Koimpex Nuova kreditna MOŠKA C LIGA 18.00 v Moši: Mossa - Bor; 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Latterie Friulane; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Agraria Terpin - Eltor Tubac ZENSKA C LIGA 20.30 v Villi Vicentini: Vivil - 01ympia Kmečka banka; 20.30 v Martignaccu: Libertas Delser -Imsa BCC Sovodnje 1. ZENSKA DIVIZIJA 20.30 v Dolini: Breg Altra Trade - Kontovel Nuova kreditna 2. ZENSKA DIVIZIJA 19.00 na Proseku: Kontovel - Le Volpi NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 10.30 v Gradišču: Itala San Marco - Juventina POKRAJINSKI MLADINCI 16.00 v Trstu, Campanelle: Costalunga - Zarja Gaja; 16.00 na Opčinha, Rocco: Opicina - Vesna; 17.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Edile Adriatica - Primorje TENIS UNDER 14 DEKLICE 15.00 uri v Huminu: TC Gemona -Gaja UNDER 14 DEČKI 15.00 na Padričah: Gaja - Pocenia Jutri Nedelja, 26. aprila 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Škocjanu: San Canzian - Juventina; 16.00 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Primorje; 16.00 v Miljah: Muggia - Zarja 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Trebčah: Primorec - Poggio; 16.00 v Dolini: Breg - Sagrado; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Roianese 3. AMATERSKA LIGA 16.00 na Opčinah, Ul. Carsia: Servola - Kras; 16.00 na Opčinha, Vili. fanciullo: SanVAndrea -Zarja Gaja NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax SanfAnna - Primorje NAJMLAJSI 10.30 v Doberdobu: Sovodnje - Aris San Polo ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Pro Romans KOŠARKA DEŽELNI KADETI 11.00 v Trstu: Superbasket - Dom Sprintauato NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Addobati: Ferroviario - Bor Friu-lexport PROPAGANDA 11.00 v Trstu, 1. maj: Jadran - Sgt A ODBOJKA I. ZENSKA DIVIZIJA II. 00 v Trstu, Galilei: Prevenire - Sloga Veto TENIS MOŠKA B LIGA 10.00 na Padričah: Gaja - Forli Obvestila SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bo redni občni zbor v torek, 28. aprila v telovadnici Silvestri na Proseku (Naselje sv. Nazarija) ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročilo upravnega odbora, proračun leta ’97, predračun za leto '98, podebtev priznanj, razno. SHINKAI KARATE KLUB vabi na dvomesečni tečaj aerobike, ki se bo odvijal v telovadnici SUvestri na Proseku (Naselje sv. Nazarija) ob sredah, od 19.30 do 20.30. Vodi Vojka Sestan, dipl. inštruktor aerobike. Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive V zlati dobi življenja smo hodili Se po vseh štirih. Gotovo mi je zato v spominu konj, ki je stal na čelni strani moje prve knjige: bila je to slikanica s šestimi kartonastimi stranmi. Na sivi podlagi so si potem sledile še druge postavne živali: krava, prašič, pes, mačka, kokoš. Za kokoš že ne vem več, če je bila res kokoš ali morda petelin, ali pa sta bila eden in drugi vsak na svoji strani. Res ne vem. Takrat pač niso name napravili večjega vtisa junaki, ki so nerodno lovili ravnotežje na dveh nogah. Kaj je bolj plemenitega na svetu kot konj na vseh štirih?! Konj, krava, pes in mačka, kokoš ali petelin. Potem pa na drugih knjižicah miši, gosi in race, medved in druge domače zveri, divje živali iz Afrike. "Kaj je to Afrika?" "Afrika je kraj, kjer sonce tako žge, da ne moreš zdržati in da postaneš črn kot zamorec. " "Kaj je zamorec? In zakaj lev ni črn? Zakaj ima slon dolg nos? Je tisto sonce v Afriki poredno in nateguje živalim rilce?" Iz tega časa vem, da slon nima ne nosa ne rilca ampak trobec. Tako z njim lahko trobi. V vrtcu imamo gospo, ki ji je ime Marija Trobec: nič ne trobi skozi nos in nič afriško črnega ni na njej. V belem predpasniku je svetla in prijazna. Potem so začeli iz knjig stopati kralji in zmaji, kraljične in bele kače s krono na glavi, orli in palčki, čarovnice in glavni junak: vitez ali pastirček, Rdeča kapica in Janko z Metko. Knjige smo otroci prejemali ob rojstnem dnevu, za Miklavža ali ob božičih. Ne spominjam se, da bi nam katero od njih prinesel kak odrasel obisk, ki jih v naši hiši nikoli ni manjkalo. Ti gostje so prinesli - v najboljšem primeru - kak sladkorček, kak svič-nik. Knjig ne. Morda so jim bile bolj od rok. Ali pa se nanje niso spomnili, ko pa jih dolga leta prej v slovenščini ni bilo mogoče nikjer dobiti. Po knjigah smo lahko listali samo, ko so bili starši zraven. Ko smo bili pridni, ali če so hoteli mene pripraviti do tega, da bi kaj pojedel, je sedla med nas mama in nam brala. Pozneje je tako vadila branje na glas sestra Alenka. Pravzaprav niso bile samo knjige: ob večerih prebira Alenka v KNJIGA kuhinji iz časopisa podlistek o Dobrem vojaku Svejku. Tudi ilustracije so med besedilom. Oče tu pa tam spodbujevalno pohvali sestro in včasih ponovi kak stavek, ki se mu zdi posebno zabaven. Kmalu pa mu ob razdrobljenem sestrinem branju popustijo živci. Potem je brala naprej mama... Knjiga je bila največja svetinja. Tudi naše otroške knjigice so tičale običajno kje visoko, na kaki omari in smo jih dobili v roke šele, ko smo si jih skrbno umili: z Zajfo! Strašen greh bi bil, če bi kdo katero pomečkal, porisal ali celo kaj izstrigel iz nje. Meni Svejkove zgodbe niso dosti povedale. Mamin glas, zbrana družina ob mizi, občudujoči medklici očeta pa so bili že sami po sebi predstava, ki se je je bilo vredno udeležiti. Morda se je takrat porodila v meni želja, da bi postal pisatelj -da bi tako lahko kdaj sam pisal in risal po knjigah, kakor bi mi poželelo srce in kakor si jaz predstavljam, da bi zgodba lepše tekla! Pravzaprav bi le dodajal kako malenkost k zgodbam, ki jih je okrog mene kot listja in trave. Gotovo bi rade, da jih kdo zapiše. Potem bi se tudi one počutile na straneh knjige kot domače živali v toplem hlevu: kot tisti konj, krava, prašič, pes, mačka in še dvonogi petelin ali kokoš v moji slikanici. Seveda se primeri kdaj tudi kaka žalost. Tako je tudi mojo veliko ljubezen do knjig doletelo razočaranje. Zahajal sem v drugi, morda tretji razred osnovne, ko mi je sv. Miklavž prinesel poleg mandolata, bombonov, mandarin, copat in nogavic tudi knjigo: bili so to Malnarjevi Dečki iz Pavlove ulice. Vse lepo in prav, tudi platnica in ilustracije, le da je bila knjiga v italijanščini. Kar vrglo me je, ko sem odčrkoval naslov: I ragazzi della via Paal. "Poizkusi brati, saj znaš toliko italijanščine," mi je prigovarjala mama. "Ti bom jaz pomagala, če česa ne boš razumel." Meni so se udrle solze. Ljubi Miklavž da mi gre, in podtakne knjigo v tujem jeziku! Grke v njej se drugače berejo od tistih, ki sem jih komaj začel smiselno vezati v besede in stavke. Pa saj smo Slovenci! Kaj me Miklavž ne pozna?! In Miklavž se mi je zazdel siv in tuj go- spod. Ne več dobrosrčen starček, na katerega se lahko zaneseš. Torej to pomeni tisti -avž pri Mikl-avžu! Kot grdavž ali brdavs... "Morda pa je želel s tem povedati, da bi se lahko mimogrede naučil še italijanščine," je moja mama branila svetnika in me tolažila. Prav nič ni pomagalo. Niti ko je sedla k mizi in mi začela brati in obenem prestavljati v slovenščino. Brala pa je s slovenskim naglasom in z očitno težavo, ker je bila njena tržaščina slaba osnova za knjižno italijanščino: ona, ki je vedno tako gladko in nevsiljivo brala! Zakaj se mora zdaj spakovati s tujo govorico! Se ona mi je postala tuja: kot takrat, ko je prišla od frizerja ostrižena na kratko in je bila od trajne vsa sparjena v obraz. Na ves glas sem zajokal tudi zdaj in se tekel skrit v klet in potem še na vrt. Naslednji dan je mama prinesla iz mesta prave Dečke iz Pavlove ulice, v slovenščini. Nekaj je zamrmrala o tem, da je morda Miklavž kaj zamešal, da pa je ona to popravila, zamenjala. Potem je verjetno Miklavž zanesel mojo slovensko knjigo h kakemu Italijančku? Se je ta tudi zjokal? Kje pa, to že ni mogoče! Verjetno mi jo je hotel zagosti kak parkelj...! - Pa Miklavž vse vidi, vse ve...?! "Miklavž je star in rad kaj zameša ali pozabi. Morda je bil utrujen in je bila tema, ko je razdeljeval darila," ga je zagovarjala mama. Dvom in zamera do Miklavža pa sta v meni tičala še dolgo. No, z mamo sva po tistem veselo sedla h knjigi in jo brala. A kaj, ko je zgodba proti koncu tako žalostna, da je treba spet jokati in trepetati za usodo malega Nemečka. Obtožili so ga strahopetnosti, izdajstva in potem je na smrt zbolel. Kljub temu je postala to moja najdražja knjiga in prebiral sem jo brez konca in kraja: ...slabotni Nemeček umira, njegov oče krojač pa zanj nima časa, ker ga nek klient nadleguje, naj mu vendar skoča obleko... Pavlova ulica je čisto taka kot Sv. Ivan in Nemeček je droben, kilav fantič, ki se bos in smrkast preganja z vrstniki in bi se rad izkazal s svojim junaštvom... MALO ZGODOVINE »Aotearoa« ali »Dežela dolgega belega oblaka«. To je prvotno ime Nove Zelandije. Tako so namreč poimenovali otoke prvi priseljenci, približno 1000 let tega. Prihajali so s polinezijskih otokov. Na potovanje čez Tihi ocean so se podali, da bi dobili hrano. Uporabljali so dolge lesene Čolne, ki so Se ohranjeni v nekaterih muzejih po državi. Prve priseljence imenujejo Maori. Beseda naj bi pomenila »lovci moajev«. Moa je bil velik ptic, ki je živel na Novi Zelandiji, ko so prišli prvi prebivalci. Bil je visok kar tri metre in je bil edini poznan ptic brez peruti. Prvi prebivalci so ga lovili zaradi mesa in tako je moa izumrl. Maori so razvili na otoku lastno kulturo. Razdelili so se na plemena. Živeli so predvsem od lova in ribolova. Poljedelstvo je bilo na začetku malo razvito. Bili so zelo bojevito pleme. Sovražnike so večkrat tudi pojedli in si tako zagotovili daljše življenje in večjo moč. Hiše so gradili iz lesa in vse so bile zelo lepo okrašene. Poglavarji vasi so bili tetovirani predvsem po obrazu a tudi po ostalih delih telesa. Leta 1642 je nizozemski pustolovec Abel van Tasman, ki je z ladjo plul okoli Avstralije in Indonezije, prijadral na zahodno obalo Nove Zelandije. Vendar tam ni ostal dalj Časa, saj so tamkajšnji prebivalci mornarje napadli, ubili in pojedli. Van Tasman je to zemljo poimenoval Niuew Zeeland, po imenu nizozemske province Zeeland. Po tem prvem, ne preveč veselem, poskusu pridobitve zemlje je bilo treba nato počakati kar 127 let, na drugi prihod Evropejca. Leta 1769 je angleški kapetan James Cook prijadral do Nove Zelandije. Cook je novo zemljo priključil angleškemu imperiju. Kmalu so začeli prihajati prvi Evropejci. Slednji so seveda prinesli dobre (nove načine obdelave zemlje) in slabe navade (predvsem bolezni), polovili so tudi mnogo tjulnov in kitov. Leta 1814 je začel misionar Samuel Marsden širiti krščansko vero. Okoli leta 1830 se je prebivalstvo Maorov dramatično znižalo. V 19. stoletju so se Evropejci priseljevali v Čedalje večjem številu. Leta 1840 je angleško kraljestvo podpisalo pogodbo (The treaty of VVaitangi) z Maori. Ti so prodali lastno zemljo Angležem in v zameno so prejeli razne pravice. Vendar so se leta 1845 začele težave, ki so se med leti 1860 in 1865 zaostrile in izbruhnila je vojna z Maori. V vojni so zmagali belci in položaj Maorov se je poslabšal. Leta 1865 je postalo VVellington prestolnica države. Prej je bilo to malo mestece Russel se- verno od Aucklanda. Ob koncu 19. stoletja je Nova Zelandija zelo dobro razvila kmetijstvo, predvsem ovčjerejo. Večino pridelkov so izvažali v Anglijo. Leta 1893 je Nova Zelandija kot prva država na svetu dodelila volilno pravico ženskam. Nova Zelandija je postala angleška kolonija leta 1856, leta 1907 je postala dominion, p° letu 1920 je že nadzorovala večino lastnih poslov, in leta 1947 je postala popolnoma neodvisna kolonija. Novozelandci so sodelovali v Anglo - Boer-ski vojni (leta 1899-1902), v prvi in drugi svetovni vojni (maja leta 1945 so prišli v Trst) v Korejski vojni in v raznih humanitarnih akcijah. Država je po drugi svetovni vojni ekonomsko dobro napredovala, vendar so bila zaradi upadanja cen sedemdeseta leta zelo huda. Leta 1984 je na volitvah zmagala laburistična stranka, ki je začela s pravo rekonstrukcijo domaCe ekonomije. Leta 1990 je prišla na vlado sredinsko usmerjena Nacionalna stranka, ki ni bistveno spremenila politike prejšnje vlade. Z ekonomskega vidika je trenutno stanje države dobro. Brezposelnost se je zelo zmanjšala, tudi inflacija je pod nadzorstvom. Največ trgovskih stikov ima država seveda z Avstralijo, vendar so tudi ZDA odlični partner. Naj omenimo še oster nastop novozelandske vlade leta 1985 proti francoskim jedrskim poskusom v Polineziji, kar je povzročilo diplomatske težave, ko so francoske tajne sile potopile ladjo Greenpeace v pristanišču Auckland in pri tem umorile španskega fotografa. Trenja so se ponovila tudi leta 1995. (Zgodovinski podatki so izvzeti iz knjig: A history of New Zealand, Keith Sinclar, Pen-guin books 1991 in New Zealand, Lonely Pla' net 1996). Svoj potopis o Novi Zelandiji sem začel s kratkim zgodovinskim orisom države, ker tu pri nas, lahko bi rekel kar v vsej Evropi, mam vemo o teh oddaljenih otokih. Tudi sam n1' sem, preden sem se odpravil na potovanje, točno vedel, kaj me Čaka in nisem vedel, kje bi dobil veC informacij. Zato sem telefoniral na novozelandsko veleposlaništvo v Rimu-Bili so zelo vljudni in poslali so mi nekaj turističnega materiala, ki mi je še kar pomaga; lo. Na sreCo pa sem v neki knjigarni dobi odličen turistični vodic (v angleščini), ki ]e postal neločljiv del mojega potovanja. Na sliki: avtor potopisa po prihodu v Novo Zelandijo. RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Prvi aplavz: Otroški j pevski zbor «A.M. Slomšek* iz Bazovice TV dnevnik, nato Utrip | evangelija Partizanska balada Dok. o Tržaškem partizanskem pevskem zboru (dir. Oskar Kjuder) RAI 2 S RAI 1 Euronevvs Nan.: Thunder Alley Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Pika Nogavička, risanke in nan. Punky Brevvster Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih: Oblo - La Raichevedrai Nan.: Una famiglia come tante - Družina kot druge Oddaja o zdravju: Check-up (vodi Livia Azzariti) Vreme in dnevnik Dnevnik Pregled družbenega tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8,30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik Aktualno: Domani 6 un altro giorno Dok.: Evropski dnevi Variete: V družini Dnevnik,.13.25 Dribbling Film: II gran lupo chiama (kom., ZDA ’64, i. Cary Grant, Leslie Caron) Tvoj bližnji Aktualno: La giornata particolare Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshall Rubrika o lotu Dnevnik TV film: Morte a 14 čarati (thriller, ZDA ’95, i. J. Garth, C. Mandylor) Film: Celluloide (dram., It. ’96, r. C. Lizzani, i. M. Ghi-ni, G. Giannini, L. Sas tri) Dnevnik, vreme, Oblo Nan.: Inšpektor Tibbs Glasba: Replay RAI 3 Aktualna oddaja : Made in Italy (vodi Federico Fazzuoli) Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaa in Quack Pack Dnevnik Nabožna oddaja: A sua immagine - Le ragioni del- la speranza Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastica italia- na (vodita Giancarlo Ma-galli in Roberta Capua) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napo- ved, filmske novosti Sobotni klub - Film: Di- ciottomila giorni fa - Pred desettisoc dnevi (dram.. It. ’93, r. G. Ga- brieli, i. Maurizio Dona- doni, Slvia Cohen Glasbena oddaja Nan.: U.F.O. Film: Al diavolo la cele-brita (kom., It. ’49) Prestavitev TV programov: Laraichevedrai Film: Drango (vestern, ZDA ’57, i. J. Chandler) II viaggiatore Tgr Kmetijstvo Dnevnik Kolesarstvo: VN Osvoboditve, 12.55 avtomobilizem Fl: VN San Marina Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: SP v kolesarstvu, plavanje, gimnastika, odbojka Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e, 20.20 Report, 20.30 Blob Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik in deželne vesti Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Šport: vaterpolo,,, konjske dirke, 0.40 sabljanje -floret, 1.00 gimnastika §2 RETE 4 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Arome de Cafe, 8.30 Pregled tiska Nan.: Vendetta d’ amore, 9.30 Sei forte, papa Variete: Sabato 4 (vodi Patrizia Rossetti) Dnevnik Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto? Es medicine a confronto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Colombo i Film: Squadra antitruffas (krim., ’77, i. T. Milian, D. Hemmings, Bombolo) Parlamento in (vodi Pie-ro Vigorelli) Pregled tiska CANALE 5 6.00 8.00 8.45 11.00 11.30 13.00 13.30 13.45 15.55 17.55 18.30 20.00 20.35 21.00 23.20 0.05 1.30 2.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Le piogge di Ran-chipur (dram., ZDA ’55, i. L. Turner, R. Burton) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fatto Nan.: Stefanie - Požar Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Čari fottutissimi amid (kom., It. ’94, r. M. Monicelli, i. Paolo Vil-laggio, Paolo Hendel) TV film: Caro maestro 2 (kom., It. ’95, r. R. Izzo, i. Marco Columbro, Elena Sofia Ricci) Aktualna odd.: Nonsolo-moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Variete: A tutta festa (vodita Lorella Cuccarini in Marco Columbro) Aktualno: Šali e Tabac-chi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department -Nasilje v Manhattnu, 1.00 Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Missione impossi-bile, 3.30 Hill Street ITALIA 1 6.10 10.20 10.55 12.20 12.55 13.30 14.00 16.05 17.00 18.25 19.00 20.00 20.45 22.50 23.40 0.10 ,1.20 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, La posta di Ciao ciao Šport: raklly Nan.: Mr. Cooper, 11.25 Supercar - Dve sekundi za preživetje Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti (vodi Paolo Liguori) Spori magazine Risanke Aktualna oddaja: Amici -Prijatelji Variete za najmlajše: Bim Bum Bam in risanke Aktualna odd.: Tempi moderni (vodi Daria Bignar-di) Spori studio, 18.30 Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho (i. Reginald Vel Johnson, Telma Hopkins), 19.30 La tata -(i. Juliet Mills) Variete: Sarabanda Film: Miami Supercops (krim., It. ’85, i. Terence Hill, Bud Spencer) Nan.: Renegade (i. L. La-mas, B. Richmond) Inviato speciale Italija 1 šport Maraton nan. Star Trek # TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Glasba: Musichiamo Zoom šport Triestina News La sfera di cristallo Osebnosti in mnenja Zoom - Šport Film: Cagliostro (•) MONTECARLO 13.00 12.55 14.15 1605 19.30, 23.40, 1.55 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Glasba: Top Parade Film: Arrivano i Gatti (kom., It. ’80) Film: La baia del tuono (dram., ZDA ’53) Glasba: Forte fortissima Montanellijev teden Film: I leoni della guerra (dram., ZDA ’76) Film: La vergine della valle (pust., ZDA ’55) Slovenija 1 Slovenija 2 7.55 8.00 9.50 11.25 12.05 13.00 13.15 13.45 15.10 16.50 17.00 17.10 17.15 17.50 18.15 18.20 19.10 19.20 19.30 19.55 20.10 20.15 21.15 21.40 22.00 22.30 22.35 23.10 0.55 1.20 Napovedniki Oddaja za otroke: Zgodbe iz školjke, 8.30 ris. nan.: Čarobni šolski avtobus, 9.00 Radovedni Taček: Škatla, 9.20 nad.: Moj prijatelj Arnold Film: Stara mašina (Zeli-mir Zilnik) Resna glasba Tednik Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Milje in vozli, 14.00 Polnočni klub Film: Težavna vzgoja (ZDA 1938, r. H. Havvks, i. K. Hepburn, Cary Grant, May Robson) Obvestila Obzornik, vreme, šport Oglasi Naša pesem Na vrtu Ozare Dokumentarna serija: Velike pustolovščine Risanka Oglasi Dnevnik 2, vreme, šport Utrip Oglasi Popevka meseca Novice iz sveta razvedrila Oddaja o turizmu: Homo turisticus Dokumentarna serija: Bettyjino potovanje (VB) Oglasi Poročila, vreme, šport Film: Načrtovan umor (thriller, VB 1988, r. Co-lin Luke, i. A. Donohoe, S. Dillon, M. Marsh) Oddaja TV Maribor: Na vrtu Napovedniki TV PRIMORKA 13.00 Videostrani jrau Videospot dneva Glasb, oddaja: Naj spot ATV Signal, Litija ros Nad.: Sosedje (18. del) ros V znamenju bika m Za človeka gre: Mladost -Pot v življenje B Progr. za otroke: Čukec in Rozi (4. del) Videostrani Videospot dneva km?; Duhovna misel m Obiskali smo Ajdovščino 31 Film: Odred pravice 8.10 8.25 9.30 10.25 11.25 12.00 15.30 16.30 16.55 17.55 19.30 19.55 20.00 22.20 22.25 23.05 23.10 1.10 1.15 Teletekst Vremenska panorama Zlata šestdeseta: Nostalgija z avtorji: Jože Privšek Oddaja TV Koper: TV Poper TV prodaja Euronevvs Šport: EP v gimnastiki (moški, ekipno) Teniški magazin EP v gimnastiki (moški, mnogoboj) DP v rokometu: Prevent -Celje Pivovarna Laško Videoring Oglasi Film: Pobeg iz Sobibora (dram., ZDA 1987, r. Jack Gold, i. Alan Arkin, Rut-ger Hauer, Joanna Pacula, Jan Shepherd) Oglasi V vrtincu Oglasi Sobotna noC Napovedniki Sl Koper 15.00 15.30 16.45 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.40 20.05 20.30 Facciamo festa - Praznične prireditve Italijanska šola v Sloveniji: Položaj in perspektive Dokumentarna oddaja Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Progr. v slov. jeziku: Brez meje Reportaža Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Divje živali Dok. oddaja: Odmev Opera: Macbeth (G. Verdi, dir. Riccardo Muti, iz milanske Scale), med odmorom: TV dnevnik, vreme Vsedanes - TV dnevnik Radio Trst A 8-00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Orkestri; 9.15 Vzhod ni daleč; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: violinist M. Pogačnik, pianistka D. Baker; 11.35 Filmi na ekranih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba. Naši diplomanti: violinistka Raffaella Pe-tronio; 18.00 Mala scena: Boljše življenje (F. Tomizza, dram. J. Tavčar, r. J. Babič); 18.30 živahne melodije; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, T2.30, 18.30 Poročila v ital.,10.00 Eoyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih Košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 7'00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen-ciiske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-hh®; 8,15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9'00 Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se kla- sike; 10.50 -12.00 RK na obisku: Varna plovba in nadzor meje; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12,00, 14.00, 17.00, 18,00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Be- sede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti, koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kino-bluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16,00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.40 Glasb, oddaja J. VVebra: Blue-grass etc. - Sierra Records. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Opoldanski koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Samorog (P. Šivic, Komorni zbor RTVSi; 21.35 Do polnoči; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.04. Dolžina dneva 14.01. Luna vzide ob 5.43 in zatone ob 18.49. PLIMOVANJE Danes: ob 3.46 najnižje -54 cm, ob 9.51 najvisje 40 cm, ob 15.39 najnižje -43 cm, ob 21.50 najvisje 59. Tutri: ob 4.19 najnižje -59 cm, ob 10.29 najvisje 41 cm, ob 16.13 najnižje -39 cm, ob 22.20 najvisje 59 cm. Morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............18 1000 m.............12 1500 m............ 7 Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi večji del dneva vplivalo ugodno in spodbudno, le pri vremensko najbolj občutljivih se bodo popoldne in zveCer pojavljale vremensko pogojene težave. '—^5$^ °c 2000 m.............4 2500 m ............1 2864 m............-1 J S * ČEDAD— O/M ^ 9/24 O ©VIDEM 9/24 "M Ji. GORICA n 10/24 O V ^N. GORICA 10/24 "'LJUBLJANA 5/23 10/23 PORTOROŽ O 10/23 POSTOJNA O 2/21 ^ KOCEVg N. MESTO O t 5/22 ZAGREB 5/21 T O N o ^^RMOMEU, V nedeljo in ponedeljek bo delno jasno in topleje. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Eros si je nataknil poročni prstan RIM - Pevec in kan-tavtor Eros Ramazzotti, katerega sloves je že zdavnaj presegel italijanske meje, se je včeraj popoldne poročil v kraju Bracciano blizu Rima. Vzel je svojo dolgoletno družico Michelle Hunziker, manekenko in fotomodel, ki pa je lani postala tudi mamica in zagotovila svojemu Erosu toliko željeno potomstvo. Zvezda včerajšnje poroke je bila - poleg mladoporočencev seveda - ameriška pevka Tina Turner, ki jo je na letališču v Fiumicinu, kamor je priletela z letalom Alitalie iz Ziiric-ha, dokaCala prava truma fotoreporterjev. »To je poseben dan za Erosa in zelo sem srečna, da bom danes ob njem,« je dejala Tina, oblečena v srajco in Črne hlaCe. Kronisti vedo povedati, da je bila v odlični formi, nasmejana in polna dobre volje za razdeljevanje avtogramov. Mednarodna pevska zvezda, ki je posnela v duetu z Ramazzottijem novo različico pesmi Cose della vita (Stvari življenja), bo zapustila italijansko prestolnico" danes pozno popoldne. Na posnetku (AP): Eros Ramazzotti in Michelle Hunziker. Zakonca v posvetovalnici s streli drug nad drugega FRESNO (STA/AP) - Skregana ameriška zakonca sta posegla po orožju in ranila drug drugega, potem ko je mož zamudil sestanek v cerkveni zakonski posvetovalnici. Michael Martin, ki se je na prizorišču pojavil s pivom v roki, je ustrelil prvi, ko je bila njegova Zena na tem, da odide iz škofijske katedrale St. James, je povedal duhovnik. Bonnie Martin, ki je krvavela, je potegnila pištolo iz torbice in moZa ustrelila v brado. Gospa Martin je soprogu sledila cerkve in se pri tem onezavestila, on pa je ponovno ustrelil in jo zadel vsaj Se enkrat, preden mu je zmanjkalo nabojev. Po oskrbi v bolnišnici so oba aretirali z obtožbo poskusa umora. Alain Delan v Sibiriji PARIZ (STA/AFP) -Francoski filmski igralec Alain Delon je odpotoval v Rusijo, kjer bo sodeloval v predvolilni kampanji generala Aleksandra Lebeda za guvernerja prostrane sibirske pokrajine Krasnojarsk. Delonova tiskovna predstavnica ni povedala, kdo plača tume-. jo, niti ali je obisk znak prijateljstva ali sad kake pogodbe. General Aleksander Lebed in Alain Delon sta se spoznala v zaCetka lanskega leta, ko sta bila gosta priljubljenega talk-šova televizijske postaje France-2. Po srečanju je Alain Delon generala Lebeda, ki se je v Franciji mudil na zasebnem obisku, pohvalil kot »pravega generala«. Ženska padla z Mont Blanca CHAMONIX (STA/-dpa) - Neka 39-letna Britanka je preživela padec v globino 200 m z masiva francoskega Mont Blanca. NesreCa, v kateri se je ženska težko poškodovala, se je pripetila pri spustu s 3842 m visokega vrha Aiguille du Midi. Po navedbah francoske žandarmerije so se trije • britanski turni smučarji, moška in ženska, | spuščali, ko je ženska j zaradi težav s plezalno i vrvjo omahnila v glo-| bino. Moška sta pokli-f cala reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. ( C) C LEIPZIG - V vzhodnonemškem leto-viščarskem mestecu Bad Lausick blizu Leipziga so včeraj izvolili Miss Inter-continental 1988, najlepšo Zensko vseh celin.Z naslovom se je okitila Brazilka Janina Berenhauser [v sredi); njena prva spremljevalka /e /esSJ, Guiulfo iz Peruja (levo), tretji nas pa je pripadel Evropejki, in sicer Ne ki Katharini Mainka. Premoč Lahns Amerike je očitna, vendar jrn?,p{ zilka očitno evropske prednike. [Ari Sredozemsko sonce je zamenjal za skandinavsko OSLO - Pelikan, ki se sonci na telefonskem drogu v norveškem mestecu Trysil, je tam prava institucija. Preleteti je namreč moral kar 2.000 km, kolikor je Trysil oddaljen od ptičevega naravnega okolja v vzhodnem Sredozemlju. (AP)