fleu. 91. 1 iiuhijnni, v torek, dne Zl. cprllc 1903, teto XXXVI. Velja po poŠti: u telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13'— ia ietrt leta „ „ 6-50 aa cn mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: >a celo leto naprej K 22 40 y.» pol leta „ „ 1V20 va ietrt leta „ „ 5 60 :ia en mesec „ „ 190 /j poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez --dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. H - ' pggsS Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedeljt-in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, In sera te In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188, J^" Današnja številka obsega 6 strani. Pred Trubarjem. Kmalu sc bo slavil Trubarjev jubilej. Nameravana publikacija »Matice« bo — če nas upi ne varajo — edino, kar bo spričo hrušča in trušča v tej proslavi trajne vrednosti. Znanost in objektivnost bosta potisnjeni v kot; veliko besedo bodo imeli, kakor vedno, hujskači »svobodne misli«, v večni reformatorski omotici živeči pes-nikovači in napitninarji, napredni advokati in učitelji in ostala znana družba. Aškerci in Gangli bodo na vrhu, dokler ne bodo Trubar, reformacija, svobodoljub-je in rodoljublje po obligatnem slavju utonili v ponedeljskem mačku . . . Veliko slavnosti smo imeli in klatili smo tedaj zvezde z neba, konec pa je vedno isti . . . Toda tudi pri nas se polagoma izboljšujejo razmere. Ljudstvo se je res osvobodilo: samostojno misli in ne pusti si narekovati ne narodnega navdušenja ne kulturnega napredovanja od kričačev. Ko pogasile umetno zaneteni ogenj, se uveljavi trezno razmotrivanje in presojevanje. Kažipotov do boljšega ne manjka. Dokaz za to nam je ravnokar objavljeno delo znanega našega zgodovinarja dr. J. G rudna: Cerkvene razmere v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije.*) Založila je delo »Leonova družba«, kateri se imamo zahvaliti tudi za Kosovo »Gradivo«. Knjiga ni kompilacija, tudi ne zapovrstenje dogodkov brez dulia in vzročne zveze, temveč samostojno delo, ki sloni na ne še objavljenih in nepreiskanih virih in vrhtega sega v eno najglobljih prosvetnih dob v naši zgodovini — v reformacijo. Kdor hoče trubarijanstvo umeti, mora proučiti Grudnovo delo — ob frazah se bodo omamljali le plitvi neznatniki. Kako je to delo nastalo in kako uvaja v umevanje predreformacijske dobe, nam pisatelj v uvodu naznači sledeče: »Prvi nagib za pričujoče zgodovinske študije so mi dale konstitucije neke doslej popolnoma neznane ljubljanske sinode iz leta 1448, ki sem jih slučajno našel v kapiteljskem arhivu v Vidmu (Udine) . . . Natančnejša preiskavanja pa so tudi pokazala, da se je vršila omenjena ljubij .sinoda v viharni dobi naše cerkvene zgodovine, ki doslej še ni bila opisana in pojasnjena, in da je v tesni zvezi z nekim drugim važnim dogodkom, z ustanovitvijo ljubljanske škofije. Vsled tega se je okvir razširil in iz omejene študije o sinodi je nastala zgodovinska razprava o pripravah in postanku te naše najvažnejše cerkvene organizacije. Pridejana poglavja o duhovščini, re-dovništvu, verskem in kulturnem življenju petnajstega veka so tem važnejša, ker s tem dobimo celotno podobo naših cerkvenih razmer - pred reformacijo. Upam, da sem s tem podal temelj za zgodovino naše škofije.« - Podal je pa pisatelj preko osrednje snovi — ustanovitve ljubljanske škofije - tudi temelj za stvarno zgodovino postanka, razvoja in vzrokov reformacije med Slovenci. Viri so mnogovrstni, mnogi dozdaj še popolnoma neobdelani. Knjiga najprej v kratkih obrisih slika reformno gibanje, čigar sredotočje jc postal bazelski koncil, tedanji razkol v cerkvi kot posledica napak umljene reforma-toriške naloge cerkvenega zbora, potanko pa z zanimivimi, v marsikaterem oziru dozdaj neznanimi podrobnostmi razpad akvi-lejskega patriarhata in nujno posledico tega: ustanovitev ljubljanske škofije, cerkvenega središča v južnih avstrijskih deželah. Nekako v ospredju stojite tu dve dejstvi: Združitev vseh slovenskih dežela pod habsburškim žezlom in modra cer- *) Cerkvene razmere med Slovenci v Petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Po arhivalnih virih spisal dr. •los. Gruden, profesor bogoslovja. V Ljubljani 1908. Založila Leonova družba. kvena politika znamenitega papeža Eneja Silvija Piccolomini, ki je obdelan v posebnem poglavju (pag. 35—40). Najzanimivejše pa je v tem delu poglavje o škofijski sinodi v Ljubljani 17. junija 1448, še predno je bila ustanovljena škofija. Dozdaj še ničesar nismo vedeli o tej sinodi — odkril je nje odloke pisatelj v kapiteljskem arhivu v Vidmu. Sinoda je značilna — saj ima na sebi znak reformnega zbora, signaturo predreformacijskega XV. stoletja. Nudi nam upogled v tedanje cerkvene in kulturne razmere. Napake niso prikrite, pa tudi vrline ne tendenčno utajene. Isto objektivno presojanje razmer odlikuje tudi nadaljna poglavja. Posebno je treba pomniti, »da napake, ki se omenjajo (v XV. stoletju) med duhovščino, nikakor niso povzročile propada verskega življenja med ljudstvom niti v mestih, niti po deželi.« Versko življenje je bilo takrat globoko in se je zelo lepo razvijalo.. Prazno ie besedičenje nasprotnikov o »propadu verskega čustvovanja in življenja« v pred-lutrovski dobi. Disciplina v cerkvenih re-dovili se je pri nas celo preko reformacijske dobe ohranila v dobrem stanu (pagina 98), razvoj verskega življenja je bil ravno v XV. stoletju tudi v slovenskih pokrajinah jako živahen, kar dokazujejo mnogoštevilne pobožne ustanove, cerkvene bratovščine, razne socialne naprave, bolnišnice, hospici, ubožnice, cehi itd., šolstvo, umetnost in znanost. (Šole v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Kamniku, Novem mestu, Šmarjah, Višnji Gori, Krškem, Celju, Gorici, Ribnici, Vipavi, Radovljici, Črnomlju, Metliki, na Bledu. Str. 99—120). Kdor tako prouči najvažnejšo dobo v našem prosvetnem razvoju, ta ve, kako malega pomena so vsakdanje besede na-tolčnice o temi in suženjstvu, propadu in razdoru v katoliški cerkvi pred reformacijo. Ravno tisti, ki bodo Trubarja najglasnejše proslavljali, bodo profanirali njegov spomin, izkrivljali zgodovinska dejstva, popačili nastanek in pomen od njega za-početega gibanja, ki je izmrlo, ker je bilo umetno med nas zaneseno, tuje proti-Ijudsko in protislovensko, od nemškega duha porojeno. Po vsem »reformatorskem« hrupu bo ostala o reformaciji sodba: »Ni dvoma, da pomenja za naše dežele XV. stoletje dobo razvoja in napredka tako v zunanji cerkveni organizaciji kot v verskem življenju. Nositelja in glavni opori verskega življenja pa sta plemstvo in meščanstvo. Od nju je odvisno cerkveno delovanje v vseh svojih pojavih, in ko nastopata kot pospeševatelja cerkve, ji tudi hkrati določata smer. S tem pa se je že v cerkvi ukoreninilo ono zlo, ki je pozneje za časa reformacije povzročilo neizmerno škodo oblast lajištva nad duhovstvom in vso cerkveno upravo. Šc sc giblje delovanje plemstva in meščanstva v pravem tiru. V mnogih cerkvenih ustanovah se pojavlja vnema za razvoj cerkvenega kulta, strožji redovi (kartuzijani, observanti) se pospešujejo, dobivajo ugled in zaupanje; kaže se stremljenje: propadle, oslabele organizme nadomesti s krepkimi, zdravimi. Toda trebalo je Ic močnejšega zunanjega vpliva, in vse gibanje je zašlo v napačno smer. Pod vplivom Lutrovega nauka sta prav tista dva stanova, ki sta preje cerkev najizdatneje podpirala, izrabila vso svojo moč njej v škodo. Zato se jc pričel oni boj, ki ga imenujemo reformacijo in protireformacijo, ki pa v bistvu ni bil drugega kot boj za cerkveno avtonomijo. Po-četki teh zgodovinskih pojavov pa segajo nazaj v XV. stoletje.« (Dr. Gruden: Cerkvene razmere. Str. 121.) Želimo le, da nam pisatelj poda tudi zgodovino reformacije. Ni dvoma, da jc 011 najbolj pravi mož za to nalogo. Z orožjem nepristranske znanosti v boj proti predsodkom in lažem, proti »naprednja-škemti« mračnjaštvu! NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA. Postavni načrt za kmečke zadruge. F r e u d c n t h a I, 21. aprila. Dne 25. t. m. se lirično na Dunaju v justičnem ministrstvu posvetovanja za novo postavo, ki je velike važnosti za kmečki stan. Posvetovati se nameravajo več dni. Udeleže se posvetovanj zastopniki vseh kronovin. Staročeški strankarski shod. Praga, 21. aprila. Staročeška stranka sklicuje svoj strankarski shod 26. t. m. v Pragi. Obravnavati nameravajo o poli-tiškem položaju. Jezikovni spor ua Češkem. Praga, 21. aprila. Češki listi poročajo, da so doklonila okrajna sodišča v Komotavu, Prutnovem, Kadalnu, Karlovih Varili in v Friedlandu celo vrsto čeških tožb in vlog. Okrožno sodišče v Mostu je odklonilo rekurz proti odloku okrajnega sodišča v Jechnicu, ki je odklonilo neko češko tožbo. Ritualni umor. W i 11 i n g a v, 21. aprila. Tu sc ie govorilo, da je došel na nekega juda zaboj s truplom neke dvajsetletne deklice. Ker so se bali protijudovskih demonstracij, je preiskala sodna komisija zadevo in dognala, da so govorice neutemeljene. Da pre-orečijo nemire, so ojačili orožnike. Brno, 21. aprila. Sodna komisija je dognala, da je devetletni delavčev sin Za-vadil 8. t. m. zmrznil v gozdu. Ker ga jc zmanjkalo, so se raznašale govorice o ritualnem umoru. Umor gališkega namestnika. L v o v, 21. aprila. Tudi ob velikonočnih praznikih je zaslišaval preiskovalni sodnik dr. Berson Potockijcvega morilca in njegovo mater. Pri konfrontaciji, ki se je je udeležil tudi rusinski odvetnik dr. Szuchieuicz, sta vztrajala oba obtoženca pri prvotnih izpovedbah. Sziczynsky je ponovil, da mati ni ničesar znala o nameravanem umoru in da je popolnoma nedolžna; morilčeva mati je pa izpovedala, da je ona nagovarjala sina, naj umori namestnika. L v o v, 21. aprila. Ob praznikih se je govorilo, da so tajne rusinske organizacije povzročile v vzhodni Galiciji nemire in da jc bil umorjen okrajni glavar pl. Sokal. Drugi so govorili, da sta bila napadena okrajna glavarja pl. ZoIkie\v in Zlo-czovv. Gališko namestništvo nasproti tem govoricam izjavlja, da so izmišljene. L v o v, 21. aprila. Tukajšnje vseučilišče ostane zatvorjeno v poletnem semestru, ker se boje, da nastanejo spopadi med poljskimi in rusinskimi dijaki. Skupen nastop češke državno-pravne in češke radikalne napredne stranke. Praga, 21. aprila. Dne 20. t. m. sta se združili češka državnopravna in češka radikalna napredna stranka. Češki narodni svet. Prag a, 21. aprila. Izvrševalni odbor vseh čeških strank sklicuje 20. t. m. češki narodni svet. da se posvetuje o skupnem nastopu vseh čeških strank v češkem deželnem zboru, ki se skliče v prvi polovici meseca julija. Češki umetniki se ne udeleže dunajskega jubilejnega izprevoda. Praga, 21. aprila. Zveza čeških umetnikov izjavlja, da se glede na to, ker se je preprečilo dunajsko gostovanje češkega narodnega gledališča, nc udeleži jubilejskega izprevoda. Tajna pogodba med Nemci in Cehi. Praga, 21. aprila. Minister Prašek objavlja v »Venkovu«, da odklanja s svojo stranko odgovornost za slabe jezikovne razmere. Za glavno dolžnost smatra, da koraka v prvih vrstah v boju za pravice češkega ljudstva. Dr. Fort izjavlja, tla Pacak ui sklenil nikake tajne pogodbe z Nemci. Dr. Randa tudi izjavlja, da ni bilo nikake tajne pogodbe-med Nemci iu Cehi. Samoumor pošt. ravnatelja Schiifnerja. L v o v, 21. aprila. Ustrelil se je 20. t. m. ob 7. zjutraj vpokojeni dvorni svetnik večletni ravnatelj gališkega poštno-brzo-javnega ravnateljstva Anton Schiffner, star 72 let. Ustrelil se je, ker je oslepel, in ker je žaloval za Potockim. Povišanje častniških plač. Budimpešta, 21. aprila. Ogrski uradni brzojav izjavlja, da so vsa poročila izmišljena, češ, da jc Weckerle glede na povišanje častniških plač vladarju kaj obljubil, a da obljube ni mogel izpolniti, ker se jc upirala »Neodvisna stranka«. Dr. Weckerle ni nikdar ničesar obljubil brez vednosti svojih ministrskih tovarišev. Neresnična so tudi poročila, da bi bil izročil Kossuth vladarju spomenico in pa da se je pogajal z vladarjem o vojaških vprašanjih. Oiicielni nemški glas o umoru Potockega. B e r o I i n, 21. aprila, (ilasilo Biilo\va »Norddeutsche Allg. Zeitung« — obsoja umor grofa Potockega in obenem tudi pisavo nekaterih nemških listov, ki so to priliko porabili za gonjo proti Poljakom. Kakor se Avstrija ne vtika v poljsko politiko na Nemškem, tako naj se tudi nemški krogi nikar ne vmešavajo v avstrijske notranje razmere. Italija proti Turčiji. Rim, 21. aprila. »Corri^re d'Italia« objavlja razgovor z nekim diplomatom, ki izjavlja, da demonstrira italijansko bro-dovje pred Smyrno. Pred Solun nc nameravajo odposlati italijanskega brodov-ja. ker nočejo razburiti evropskih velc-vlastij, osobito ne Avstro-Ogrske in ker tudi nočejo dajati potuhe vstalem. M i I a n, 21. aprila. »Corriere della Scrra« poroča, da se ne povrne italijanski poslanik Imperiali iz Rima v Carigrad, dokler se nc poravna spor med Italijo in Turčijo. O italijanski demonstraciji so obveščene vse evropske velevlasti, ki hočejo vplivati na sultana, da ustreže Italijanom. Rim, 21. aprila. Polovica italijanskega brodovja v Gaeti namerava blokirati pristanišče Danija v Tripoliju toliko časa, da dovoli Turčija Italijanom ustanovitev poštnih uradov v Carigradu, Solunu, Volo-ni, Smirni in v Jeruzalemu. Italija ima zdaj v Turčiji sedem italijanskih poštnih uradov. R i m, 21. aprila. »Tribuna« poroča, da odploVe danes italijansko brodovje v polni vojni opravi; kam, še skrivajo. Sodijo pa, da demonstrira italijansko brodovje med Egejskini morjem in med Malo Azijo. Takoj, ko se nahaja italijansko brodovje na visokem morju, obvesti Italija velevlasti, zakaj sc jc odposlalo brodovje proti Turčiji. Statistika železniških nezgod v Ameriki. N e w - Y o r k, 21. aprila. Letos se je ponesrečilo na železnicah Zjedinjenih držav 12.225 oseb. Ameriško-kitajska zveza. W a s h i n g t o n, 21. aprila. Med se-veroameriškimi Združenimi državami in Kitajsko se je s časom napravilo prijateljsko razmerje, ki činidalje bolj zadobiva značaj prave zveze. Amerika rabi Kitajce proti Japoncem in Rusiji. Združene države zadnji čas delajo posebno na to, da ostane Mandžurija v resnici kitajska. Ameriški listi silno napadajo Rusijo in Japonsko, češ, da med tema dvema državama obstoja tajna pogodba, glasom katere pripada severna Mandžurija Rusom, južna pa Japoncem. Zdaj je izbruhnil pravi konflikt med Združenimi državami in Rusijo, in siccr zaradi Harbina, kjer so Rusi uvedli nekako »avtonomijo« na lastno roko, ne da bi vprašali Kitajcev. Slednji so protestirali, ameriški konzul pa jih podpira na vso moč. Značilno je tudi, da je Amerika Kitajski odpustila ostanek vojnega dolga iz leta I90O,, ki znaša 13 milijonov dolarjev. Dnevne novice. -f Občni zbor »Zadružne zveze« se je danes dopoldne vršil v veliki »Uniono-vi« dvorani. Navzoči so: deželni predsednik baron Sehvvarz, deželni glavar dvorni svetnik Šuklje, deželne vlade svetnik vitez pl. Lasclian, državni poslanci dr. Korošec, Pišek, Demšar, Gostinčar, I. podpredsednik »Zveze« Jaroslav Vrsatovič, veleposestnik in župan v Selcih na Braču, Dalmacija, stotnik Kump, deželni odbornik dr. Lampe. Zastopanih 172 zadrug, 48 po načelnikih. Občni zbor otvori predsednik dr. Krek, ki pozdravi navzoče, osobito barona Schwarza, dež. glavarja Šukljeja in por. o zadr. dež. vlade svetnika viteza pl. Laschaua ter članice od Drave do kršne Dalmacije. V imenu kranjske dežele pozdravi občni zbor deželni glavar, dvorni svetnik Šuklje. Poročilo načelništva sta podala načelnik dr. Janez Rv. Krek in na-čelstveni ravnatelj dr. V. Pegan. Razprave sta se udeležila gg. Pengov in dr. Korošec. Poročilo sc je vzelo na znanje. O letnem računu iu bilanci za I. 1907 je poročal uradni vodja in prokurist Gjuro Rašica. Debate se udeležita gg. Oblak in Klander. 0. dekan Lavrenčič predlaga absolutorij načelništvu, kar obvelja. Poročilo o razvoju zadružništva je podal dr. Fvgen Lampe, o revizijah pa nadrevizor Vladimir Pu-šenjak. Obširno poročilo še objavimo. + Za dekana je bil včeraj v stolnici inštaliran g. Matija Kolar. + Tržiška železnica bo gotova meseca julija t. I. Med Kranjem in Tržičem, oziroma Pristavo bo postaja v Naklem, v Dupljah iu postajališče v Križali. Delo je že danes v toliko dovršeno, da vozi prometni vlak za silo iz Kranja v Naklo in nazaj razne potrebščine za zgradbo. Brezplačno, iz prijaznosti, se sprejme tudi kaka oseba. + »Mladost«. Naznanjamo, da smo 1. številko »Mladosti« morali v drugič ponatisniti, da zadostimo vsem naročnikom, ki so se oglasili zanjo. Zato so jo mnogi, ki so se pozneje nanjo naročili, tudi pozneje dobili. 2. številko, ki je izšla 18. tega mes., smo poslali samo naročnikom. Zato prosimo, naj se tisti, ki se mislijo nanjo naročiti, nemudoma naroče, da je ne bo zmanjkalo! Kdor je ni dobil, naj se takoj oglasi. Naroči se pri: Ivan Podlesnik, upravnik »Mladosti«. Katoliška tiskarna, Ljubljana. -f- »Slovenski Meščan«, nov tednik, je izšel v soboto. 4- Socialno-politični oddelek pri trgovinskem ministrstvu se v kratkem ustanovi. Obsegal bo delavsko posredovanje, normalni delavnik, izselništvo, obrtno zdravstvo, delavsko statistiko. Voditelj bo dr. Viktor Mataia. 4 Proti fotografomanlji. Prejeli smo in objavljamo: Z ozirom na notico v sobotnem »Slovencu o Fotografiji itd.« izjavljam. da jaz nisem da! svoje slike /a . >Glas M. H.« in da je izšla proti mojemu večkratnemu protestu. To izjavljam načeloma, ker sem proti vsakemu malikovaniu z živimi ljudmi. — Dr. Fr. Ilešič. Odlični rojak-učenjak g. dr. .1. Man-tuani je prišel veliko sredo v Koper, z namenom pregledovati tukajšnje arhive, in sicer stare glasbene skladbe. Preblagi gospod se je mudil tukaj do 19. t. m. popoldne ter zadovoljen odšel v Pazin. V Kopru se je mudil edino v frančiškanskem samostanu sv. Ane, kjer si je nabral še precej gradiva za znanstvene razprave, iu kar se je vže zdavno želelo, tudi mnogo lepega, res umetnega za naš »Dom in Svet«. Odlični naš učenjak ostane v samostanu v najlepšem spominu. — Umrl je v Mirklah pri Vrhniki posestnik Karol Kotnik v 60. letu svoje starosti. Pogreb bo v sredo, 22. aprila ob 3. uri popoldne na pokopališče v Verdu, kjer je rodbinska rakev. N. v m. p.! Uinrla je v Kranjski gori gospa Marija Košir, rojena Rabič v 58. letu svoje starosti. N. v m. p! — Proti tuberkulozi (jetikil. Oskrbni-štvo državnega fonda proti tuberkulozi, ki znaša v glavnici dva milijona kron, je za letos razdelilo redue podpore raznim društvom za zatiranje te strašno razširjene nalezljive človeške bolezni. Razdelilo se je vsega skupaj 94.527 kron, od teh se je nakazalo deželnemu pomožnemu društvu za jetične bolnike na Kranjskem 4500 kron, kateri znesek se bode tudi nadaljnih petnajst let redno izplačeval. Obenem dovolil se je istemu društvu letni prispevek za leto 1908 v znesku 2000 kron. S temi podporami se bode društvu omogočilo pričeti obširneje in daiekosežnejše akcije proti tuberkulozi in se mu bode posebno omogočilo, najeti posojila v navedeni namen. Bog daj obilo uspeha in mnogoštevilnih podpornikov! — Prestavljeni so polkovni zdravnik dr. Karol Stern pri 27. domobranskem polku v Ljubljani k domobranskem poveljni-štvu v Gradcu, polkovni zdravnik dr. Ivan Zeidler iz Litomeric v Ljubljano k 27. domobranskemu polku, k istemu polku pride tudi nadzdravnik dr. Beyer iz Dunaja. — Nemški cesar pride iz Krfa v Pulj (>. maja in se odtod odpelje na Dunaj. — Uslužbenci južne železnice na vseh ogrskih in hrvaških progah so začeli s pasivno rezistenco. Z druge strani se poroča, da so uslužbenci izročili ravnateljstvu v Budimpešti spomenico in da je slednje obljubilo odgovoriti jim v treh tednih. Na ogrskih progah ni pasivne rezistence in se promet vrši normalno. — Letošnji glavni nabori sc vrše po nastopnem redu: 1. Naborna komisija: Dne 27. in 28. aprila nabor v Kamniku za sodni okraj Kamnik. Dne 30. aprila iu 1. maja nabor na Prevojah za sodni okraj Brdo. Dne 2. maja nabor v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. Dne 4. maja nabor v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk. Dne 5., 6. in 7. maja nabor v Novem mestu za sodni okraj Novo mesto. Dne 9. maja nabor v Metliki za sodni okraj Metlika. Dne 11. maja nabor v Črnomlju za sodni okraj Črnomelj. Dne 13. in 14. maja nabor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica. Dne 15. maja nabor v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. Dne 18. in 19. maja nabor v Krškem za sodni okraj Krško. Dne 20. iu 21. maja nabor v Radečah za sodni okraj Radeče. Dne 22., 23. in 24. maja nabor v Litiji za sodni okraj Litija. Dne 27. in 29. maja nabor v Višnji gori za sodnji okraj Višnja gora. Dne 30. maja nabor v Velikih Laščah za sodni okr. Velike Lašče. Dne l. in 2. junija nabor v Ribnici za sodili okraj Ribnica. Dne 3. in 4. junija nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. Dne b. 9. in 10. junija nabor v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka. Dne 12. junija nabor v Tržiču za sodni okraj Tržič. Dne 15., 16. in 17. junija nabor v Kranju za sodni okraj Kranj. Dne 19., 20. in 22. jim. nabor v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora. II. Naborna komisija: Dne 8., 9. in 11. maja nabor v Ljubljani za mesto Ljubljano. Dne 12., 13., 14. in 15. maja nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanske okolice. Dne 16. in 18. maja nabor na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika. 111. Naborna komisija: Dne 7. in 8. maja nabor v Postojni za sodna okraja Postojna in Senožeče. Dne 9. in 11. maja nabor v Vipavi za sodni okraj Vipava. Dne 13. in 14. maja nabor v Ilirski Bistrici za sodni okraj Ilirska Bistrica. Dne 16. maja nabor v Ložu za sodni okraj Lož. Dne 18. maja nabor v Cerknici za sodni okraj Cerknica. Dne 20. in 21. maja nabor v Idriji za sodni okraj Idrija. Dne 23. maja nabor v Logatcu za sodni okraj Logatec. Za mesto Ljubljano se torej vrše nabori dne 8.. 9. in 11. maja. Dne 8. maja pride k naboru I. in II. razred domačih, dne 9. maja III. razred domačih in I. razred tujih, dne II. maja II. in III. razred tujih nabornikov. Župnija Št. ,|ošt nad Vrhniko je podeljena č. g. Josipu Nagode. kaplanu na Trebelnem. Čebelarska podružnica v Ilirski Bistrici ima prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih tovarnarja g. Antona Znidaršiča svoj letošnji redni občili zbor s sledečim sporedom: I. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev načelnika in namestnika. 5. Volitev treh odbornikov. 6. Volitev zastopnika v osrednji odbor. 7. Nasveti. 8. Slučajnosti. — V slučaju, da je občni zbor ob 4. uri nesklepčen, vrši se drugi občni zbor ob 5. uri pri vsakem številu navzočih čianov. Odbor. Ustrelil se je v Idriji na velikonočno nedeljo 24-letni rudar Josip Ferjan-čič. Popivala sta s tovarišem čez I. uro po polnoči, potem se vračala domov. Med potjo je rekel tovarišu, da se bo sam usmrtil in mu kazal nabiti revolver. Tovariš mu je branil ter mu hotel odvzeti orožje. Pomeril je v njega in ga precej nevarno obstrelil, potem šel domu in si pognal krogljo v srce. Bil je takoj mrtev. Ker je na delo hodil neredno, se mu je očitalo v soboto pri seji malomarnost, na kar je izjavil. da iz službe izstopi. Kaj ga .ie gnalo v prezgodnjo smrt, sc ne vč. Poročilo o stanju letine. Po poročilu poljedelskega ministrstva z dne 17. t. m. posnamemo sledeče glede letine in vremena do srede aprila t. I.: Po dolgi in lepi jeseni leta 1907., ki je pa bila presuha, sledila je normalna in prav mehka zima. brez velikega snega. Vsled jednakomernega pommienja pa polja niso trpela in so ozi-mine prav dobro prebile letošnjo zimo, istotako tudi deteljišča in travniki. Stanje ozimnic je torej prav dobro, na nekaterih krajih celo izvrstno in je upanje na dobro letino upravičeno. V obče je rž bolje pre-zimila kot pšenica, lepo kaže ječmen; de-teliišča iti travniki so lepo ozeleneli in obetajo obilne košnje. Poljske miši so tu in tam napravile nekaj škode, ki pa v obče nc odločuje povoljnega stanja. Zgodnja pomladanska dela so se dobro izvršila, le neugodno vreme koncem marca in začetkom aprila je nepovoljno uplivalo, vendar pa se je oves in ječmen ob ugodnem času marca meseca dobro obsejai. Radi slabega, deževnega vremena pretrgal sc je nasad krompirja. V Istriji so pričeli že saditi turšico, fižol itd. ter tudi melone. Zelo ugodno je prezimilo tudi sadno drevje, posebno jabolka, pa tudi hruške. 'Trta kaže v obče prav dobro, na Kranjskem pa stara trta slabo, nova trta pa prav dobro. — Požar. V noči 19. t.' m. pogorel je na Vrhniki lesnemu trgovcu gosp. Josipu Kunsteljnu, po domače Katarinovcu, kozolec, oziroma lesno skladišče. Škode je, ker je bilo na kozolcu tudi veliko krme, nad 6000 kron. Ako ne bi v naglici prihitele na pomoč tukajšnja in vrdska požarna bramba, bi ogenj uničil tudi ves les, kateri je vreden več tisočakov in za katerega g. Kunstelj slučajno ni bil zavarovan. Menda so sedaj tukajšnji liberalci spoznali, da so tudi njim ognjegasci v sili dobrodošli. Kajti, ko je letošnji predpust napravila tukajšnja požarna bramba veselico v nabavo gasilnega orodja, se niti eden liberalcev ni udeležil te veselice, to pa vsled tega, ker je načelnik pri občinskih volitvah volil s S. L. S. Ali naj se tudi mi ne udeležimo veselice, katero bodo liberalci dne 3. maja t. 1. priredili v čitalnici v korist družbi sv. Cirila in Metoda? Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Postojni priredilo je na velikonočni ponedeljek žaloigro »Garcia Moreno« v salonu gospe Vičič ob 4. popoldne. — Imenovanja pri pošti. Poštni kasir, višji oficijal Ivan Klemenčič, poštna kontrolorja Rihard Freyer in Josip Štrukelj v Ljubljani in poštni kontrolor Josip Flere v Ljubljani so imenovani višjim poštnim kontrolorjem. Naredba trgovinskega ministrstva z dne 28. marca 1908., glede izdaje novih porto-znamk in podaljšanja uporabne dobe za pisemske znamke prejšnje izdaje. Mesto točasno rabečih se porto-znamk izda poštna uprava nove slične znamke po 1, 2, 4, 6, 10, 20, 30, 50 in 100 vinarjev, s spremenjeno opremo. Vse te znamke so izdelane potom tiska svetlo-rudeče barve na kre-dastem papirju. Izvzemši vrednostne številke imajo vse znamke jednako četvero-kotno podobo z 22 mm dolgimi stranicami ter 2 mm širokim preluknjanim papirnim robom. Na centimeter odpade 6Vi: zobov. Srednje polje kaže vrednost v velikih belih številkah. To polje obdaja venčast okrasek. V sredini spodnjega dela nosi to polje znamenje »h« (Heller), nad katerim se razprostira dvoglavi v širino raztegnjeni orel. Na spodnjem robu je v beli pisavi na pobarvanem temelju vtisnjena beseda »Porto«. Na obeh straneh te besede izpopolnjujejo prazni prostor po 3 zvezdice. Priprost okrasek iz valovitih črt spo-polnjuje podobo. Nove porto-znamke se izroče prometu po porabi zalog posamnih vrst točasno v rabi se nahajajoči!] porto-znamk. Sedanje porto-znamke ostanejo v veljavi do preklica. Istočasno sc z ozirom na naredbo trgovinskega ministrstva z dne 23. decembra 1907., drž. zak. št. 275. glede izdaje novih poštnih vrednotnic, določa, da se pisemske znamke prejšnje izdaje lahko rabijo še do 31. oktobra 1908. Po 31. oktobru 1908. se teli znamk proti poštnim vrednotnicam sedanje izdaje ne bode zamenjavalo več. Trst, dne 13. aprila 1908. Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Umrl je na velikonočno nedeljo popoldne g. Ivan Rupnik, nadučitelj v Les-kovcu pri Krškem. Vrlega šolnika in odločnega Slovenca je pograbila nagla smrt. Zadela ga je kap, ki ga je prehitro, šele 57 let starega, iztrgala iz rok žalostne obitelji iu leskoviške šolske občine. Pogreb blagega ranjkega jc bil danes, v torek. Divji petelini. Tudi na Dolih pod Litijo, blizu Kuma, zaredile so se divje kokoši in v soboto je prvič ustrelil na Pasjem vrhu brat grofinje Barbo petelina, čez štiri kilograme težkega. — Pri procesiji na Veliko nedeljo so se pa vrlo odlikovali farmam soseske Velka Goba z novim lepim banderom. Spremembe v tržaški škofiji. S 1. aprilom je bila ustanovljena šesta tržaška župnija sv. Vinccnca. ki bo imela župnika in tri duhovne pomočnike. Od Nov. sv. Antona odpadeta dva duhovna pomočnika, oden pa od jezuitske župnije. Za upravitelja nove župnije je imenovan č. g. Rudolf Valensitz. — Č. g. Benkovič Jožef se je odpovedal župniji Gro-čana in pojde za župnega upravitelja v Golac. Č. g. Ivan Theuerschuli bo excur-rendo oskrboval gročansko župnijo. Č. g. Markič Matej, župnik na Golcu gre v pokoj in se naseli v Škocjanu. Č. g. Štefan Bassa, dosedaj kaplan v Piranu, gre za F.kspozita na Brdo pri Topolovacu. Umrl je dne 5. aprila v 'Trstu č. g. Just Coronini, bivši benediktinec, kaplan na Brdu. Č. g. Ivan Vranjac gre v Dago za ekspozita. C. g. Jurij Paropat, dosedaj kaplan pri jezuitih v Trstu, je imenovan za župnega upravitelja v Verteneglio. — Lloydov remorker se je potopil. Remorker št. 6 avstrijskega Lloyda je trčil z vso silo 17. t. m. v parnik »Graz« ter se prevrnil in potopil. Strojevodji, ki sta se nahajala na remorkerju, so rešili. — Vrnitev iz Amerike. V sredo je prispel v tržaško pristanišče parnik »Laura« Austro-Amerikane. »Laura« je odpotovala I. t. m. iz Ne\v Yorka s 1075 izseljenci. 209 se jih je izkrcalo v Neapolju, 866 jih je prispelo v Trst. Med poslednjimi je 641 ogrskih in hrvatskih državljanov, večinoma revni kmetje. Ti so se odpeljali s posebnim vlakom na Reko. Avstrijskih državljanov je 225, največ iz Galicije, med njimi nekateri docela brez sredstev. Puljska občinska uprava je na vprašanje okrožnega sodišča v Rovinju sklenila po možnosti prispevati k gradnji poslopja za okrožno sodišče v Pulju. — Blazen oče, ki je ubil svojega sinčka. Pred nekaterimi dnevi je bil vsprejet v VIII. oddelku tržaške bolnišnice umobo-leii Ivan Božač, star 30 let, kmet iz Čerij pri Zminju {v Istri). V besnem napadu blaznosti je isti prijel svojega štiriletnega sinčka z obema rokama, ga vzdignil kvišku in ga potem butnil z vso močjo na tla; potem pa, ker je uboga žrtev kričala radi bolesti, ga jc blazen oče prijel za grlo in toliko časa davil, dokler ni videl sinčka mrtvega. Tamošnji žendarmi so se polastili blaznega morilca in ga takoj poslali v tržaško norišnico. Koliko davka plačajo Dunajčani. V prvem četrtletju t. I. plačalo se je na Dunaju skoraj 52 in pol milijona kron neposrednega državnega davka. — Angleški konzulat v Trstu. Tukajšnji angleški konzulat je imenovan konzulatom prve vrste. Doslej sta bila v Evropi samo dva angleška konzulata prve vrste, v Rotterdamu in Lizaboni. Konzul J. B. Spence ostane na svojem mestu. Šolske vesti. Za suplentko na dekliški ljudski šoli na Vrhniki je imenovana gdčna Ivana Mesec, za suplentko na ljudski šoli pri Devici Mariji v Polju je imenovana gdčna Gabrijela Šimenc. — Najdražja vlasulja na svetu. Te dni jc nastopila Sarah Bernhardt kot Fleo-nora v »Kurtizani Korintski< z vlasuljo, ki je stala 1600 mark. Staro umetnico je draga vlasulja baje pomladila za trideset let. Splavarii ponesrečili v Savi. Prošli petek je plavalo 12 splavov z drvmi mimo Zagreba proti Sisku. Ob ovinku pri Horvatih je Sava tako deroča, da vesla niso nič več koristila. Splavarji so se morali prepustiti vodi, ki je treščila splave v zidane stebre savskega mosta. Splavi so razleteli in »flosarji« popadali v vodo. Prihiteli so ljudje v čolnih na pomoč ter rešili enajst ljudi, dočim je »tlosar« 'Tomaž Zveček, oče šestem otrok blizu železniškega mosta utonil. Sava je nenavadno visoko narastla, ter preplavila vsa polja od Zagreba do Siska. Škode je na večili krajih napravila mnogo. — Za začasnega ravnatelja v goriški bogoslovnici je imenovan profesor č. g. dr. Jakob Brumat. — Nagle in neprevidene smrti je v Čepovanu na Goriškem umrl 80!etni mož, po domače Arnest. Zadela ga je kap. Pri zadnjih državnih in deželnih volitvah je šel proti S. L. S. z izrekom, da »mu far nič ne da in da ž njim nič nima«. Bog bodi milostljiv njegovi duši! Lopovi v pasji lopi. V četrtek okrog 9. ure zvečer so zaslišali prebivalci vile Ricchetti na Škorklji v Trstu nek šunder v šetališču. Pogledali so skozi okno in zapazili v mesečini nekaj moških, ki so se pripravljali, da pridejo v vilo. Začeli so klicati na pomoč, in lopovi so dva pa sta se skrila v lopi za pse. Tam so jih prejeli in izročili redarjem. »Izkoriščan« uradnik. Nedavno jc privatnih uradnikov v Trstu govoril med drugimi tudi znani sodrug dr. Puecher o izkoriščanih uradnikov, katerim prišteva tudi sebe. Zdaj pa preglejmo, kako je on »izkoriščan«. Kot finančni tajnik se je dal »zaradi bolezni« penzijonirati ter dobiva od tod prilično pokojnino. Vkljub »bolezni« je sprejel težki posel ravnatelja okrajne bolniške blagajne in. kar je postranska stvar, 10 tisoč kron plače na leto. Poleg tega ic šc odvetnik ter mu sama odvetniška pisarna nese celo premoženje. 'Tak proie-tarcc pa se zares lahko navdušuje za so-cialno-demokraške ideale. Dva nova osebna vlaka vpelje južna železnica na progi Zidani most — Zagreb. Mešanec zvečer se opusti. — Zopet kobilice na Krasu. Iz komen-ske okolice: Lanski gosti — kobilice — so že tukaj; in sicer v tolikem številu, da si ž njimi samo v enem kvadratnem metru mož lahko napolni vse žepe. Kaj bo / nami? Predlansko in lansko leto je bilo takšno, da smo si morali mašiti ušesa, da se nam ni toliko smilila mukajoča, lačna živina. Kaj bo pa šele letos, ko komaj trava leze iz tal, pa se pase toliko živalic? Strah nas je, ko ni podpore od nikoder, uiti enega vinarja; pač pa se nam svetuje, naj paserno »picole«. Žalostna ironija! — Nov goriški občinski volivni red. Dne 5. marca leta 1907 je sklenil deželni zbor goriški nov občinski volivni red. Z najvišjo odločbo z dne 30. marca 1. I. pa jc cesar potrdil omenjeni zakonski načrt. Ta novi občinski volivni red je važen radi tega, ker onemogočuje obstrukcijo v občinskem zastopstvu, ki bi preprečila izvolitev župana. — Vinska razstava v Tomaju. Vinska razstava v Tornaju se bo vsled nepričakovanih ovir vršila dne 17., 18. in 19. maja t. I. in ne, kakor je bilo prej določeno, 1., 2. in 3. maja. Podrobni program se objavi pravočasno. — Satnoumor. Obesil se je v zaporu v Tržiču na Goriškem Josip Baldini. Obtožen od žene nezvestobe je bil odveden v zapor pred štirinajstimi dnevi. Ko je sedaj čul, da ga hočejo odvesti v Gorico, si je vzel življenje. — Začasno umirovljena sta ljubljanski divizionar podmaršal Oskar Dillmann pl. Dillmont in višji štabni zdravnik prvega razreda in šefzdravnik vojaškega zavoda za invalide v Pragi dr. Anton Stare. — Jubilejski denar po 20 in 10 kron v zlatu. Državni zakonik od dne 18. t. tnes. priobčuje razglas finančnega ministrstva glede izdaje jubilejskih cekinov po 20 in 10 kron; pridejane so tudi slike treh kronskih novcev, po katerih se vidi, da tudi na tem jubilejskem denarju vladarjeva glava ni ovenčana z lavorjevim vencem, kar bi bilo ravno tem slavnostnim povodom najumestneje. Zlati po 20 K kovali se bodo tudi na zasebni račun, nasprotno pa zlati po 10 K samo na državni račun. V Komendi je umrla v soboto mati Marija Štele v 69. letu svoje starosti. Zapustila je sedem odraslih in tudi že preskrbljenih sinov. N. v m. p.! — Hrvaški in slovenski veroučitelji pri skupnem delu. Odbor »D. S. K.« se je sešel dne 26. marca k seji v važni zadevi. Hrvaško katehetsko društvo je po svojem predsedniku dr. Jambrekoviču poslalo povabilo. naj bi se društvo slovenskih kate-hetov udeležilo prihodnjega katehetskega tečaja, ki se bo vršil v Splitu prve dni septembra. Odborniki so soglasno pritrdili tej želji in predlogu, naj se tečaj nazivlje »Hr-vaško-slovenski pedagogiško - katehetski tečaj«. Delovalo se bo, da bodo Slovenci častno zastopani. »D. S. K.« pošlje tudi dva govornika, da bosta sporazumno z osnovatelji tečaja prevzela primerno tva-rino in okvir tečaja. Opozarjamo člane katehetskega društva že sedaj na to vele-važno prireditev, ki ima namen zbližati Slovence in Hrvate v najvažnejši in najpotrebnejši panogi — na polju duhovskega delovanja. Vsak katehet naj bi porabil morebitne počitnice za izlet, ki mu bo združil zanimivo s poučnim. RoroSke novice. k Odlikovana sta stotnika Makso Sclnveighofer in Hugon Ventour pl. Thur-mann od 17. pešpolka radi izvrstnega delovanja kot stotnijska poveljnika in sicer prvi s priznanjem Najvišje zadovolj-nosti in slednji z vojaškim zaslužnim križcem. — k Bela Velika noč. Kljub vsem vremenskim prorokom, da bo letošnja Velika noč zmerno, oziroma lepo vreme, je bil Velikonočni ponedeljek popolnoma z belo odejo ogrnjen. Snežiti je začelo na Koroškem po noči od nedelje na ponedeljek ter je snežilo cel dopoldan v ponedeljek. Padlo je kakih 40 cm snega. kZopet nesreča vsled puške. Pretečem četrtek popoldne sta se igrala v Tbb-ringu ključavničarski učenec Gartner iu pomočnik Moser z flobert-puško. Nenadoma se je pa puška sprožila in je kroglja zadela učenca Gartnerja, ter mu prodrla pljuča. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je učenec ponoči nato umrl. Ta slučaj bodi vsem tistim v svarilen vzgled, ki imajo orožje v roki in ga ne znajo rabiti. Ljubljanske novice. li Bela Velika noč. Včeraj nam je Veliko noč pobelil sneg. Vse gore okoli Ljubljane so pokrite s snegom. Ako se pelješ po južni železnici, sc odkriva od Rakeka skoro do Borovnice prava zimska slika. Snega je ondi padlo par centimetrov visoko. Ij Velikonočne procesije v deželni bolnišnici v soboto popoldne ob 3. uri so se udeležili deželni glavar Šuklje, nadsvetnik Zamida, primarij dr. Gregorič in vse uredništvo. Ij Velikonočne procesije. Oblačno jc bilo vreme na velikonočno soboto. Ze jc jelo nekoliko pršiti, zato se je bilo bati. da se ne bodo mogle izvršiti velikonočne procesije na prostem. Slednjič se jc pa le toliko obrnilo na bolje, da so se vršile vse procesije po običajnem redu. Prva je izšla nunska ob 3. popoldne, zadnja ob pol 8. zvečer procesija Marijinih družb v Križankah. V stolnici sc je vršila procesija okoli pol 5. ure popoldne. Najsvetejše je nosil premil. g. knezoškof ob azistenci stolnega kapitelina. Procesije sc je udeležil deželni predsednik baron Sctnvarz z večjim številom deželnovladnih uradnikov, deželni glavar Šuklje z zastopniki deželnih uradov, predsednik deželnega sodišča Levičnik, zastopniki c. kr. finančnih uradov, ravnatelji srednjih šol, mnogi vojaški dostojanstveniki z generalom na čelu. Pri procesiji je svirala vojaška godba, ki pa z nekim neumestnim komadom ni povzdignila slovesnosti. Culo se je več pikrih opazk med občinstvom glede na dotično fantovsko pesem. Velikonočno nedeljo se je vršila procesija pri lazaristih ob velikanski udeležbi ljudstva. Krasno je bilo razsvetljeno pročelje cerkve Jezusovega Srca in mali stolpič, ki se je svetil v električnih ltičicah. Pri procesiji so nosile članice Marijine družbe rudeče in bele zastavice z vsemi prošnjami litanij presv. Srca Jezusovega in orodje trpljenja Gospodovega. Pri procesiji pri frančiškanih in v Trnovem ni igrala vojaška godba, temveč mestna, to pa zato, ker je vsled malega števila godbenikov izšla naredba, vsled katere se vojaška godba nc srne več deliti. lj Opozarjamo somišljenike in somiš-ljenice, da se danes zvečer sprejemajo v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze« novi »Zvezini« člani in članice. Danes zvečer je tudi zadnji dan za oglaševanje k steno-grafskemu kurzu. Ij Društvo »Pripravniški dom« bo radi posebne zapreke imelo svoj občni zbor mesto v četrtek šele v nedeljo, dne 26. aprila, ob pol 12. uri v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča. Ij Pogreb g. Frana Kollmanna vršil se je včeraj popoldne ob velikanski udeležbi občinstva, ki je tako odlično proslavilo spomin tega spoštovanega ljubljanskega meščana. Na tisoče občinstva je napolnjevalo uiicc, po katerih se je premikal sprevod. Truplo pokojnikovo je na »Mestnem trgu« blagoslovil knezoškof dr. Jeglič. V sprevodu so bile številne deputacije in društva: »Katol. rok. društvo«, »Ljubljana«, »Slavec« in Sokol« z zastavami. Slovesni rekvij po pokojniku bo jutri, 22. aprila ob 9. uri dopoldne v stolnici. Ij Dopust jc dovolil deželni odbor g. Alastnaku zaradi bolehnosti. lj Slovensko gledališče namerava meseca julija ali avgusta prirediti nekoliko predstav v češkem gledališču v Kraljevih Vinohradih v Pragi. Tako poroča »Union« (»Politik«). Radovedni srno, kdo bo repre-zentiral to »slovensko« gledališče. Pa menda vendar ne kavalirski gospod Danilo? lj Praznovanje godu sv. Jurija na ljubljanskem Gradu. V zgodovinski kapelici sv. Jurija na ljubljanskem Gradu, glede katere je že cesar Friderik IV. ustanovil branje vsakdanje sv. maše, se bo praznoval praznik sv. Jurija v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. dopoldne s slovesno sv. mašo in pridigo. IjPoskušen samoumor. V soboto popoldne sc je ustrelil na Zaloški cesti v Sa-rabonovi gostilni gospod Franc Valenčič, 29 let star pravni praktikant pri tukajšnjem sodišču, rojen v Ilirski Bistrici. Valenčič si je zadal štiri strele v glavo in šel še sam v spremstvu policije v deželno bolnišnico. Vzeli so mu iz glave že tri krogljc in je upanje, da še okreva. Povod posku-šenega samoumora je baje huda neozdravljiva bolezen v glavi, vsled katere je bil že v bolnici in je tudi že na Dunaju iskal zdravniške pomoči, ker jo ni dobil, si je skušal sam odpomoči. Ij Prijet poštni defravdant. V soboto so prijeli v Baselu poštnega defravdanta, aspiranta Cirila Požarja, kateri je 29. marca na pošti na tukajšnjem južnem kolodvoru defravdiral 3584 K 12 v. Pri njem so našli še okolu 2096 frankov. Privedli ga bodo k tukajšnjemu c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Ij Kolo ukradel. Izpred hiše št. 13 v Levstikovih ulicah je v soboto popoldne ukradel neznan tat delovodju »Kranjske stavbinske družbe« g. Antonu Nachtigalu kolo, vredno 140 K. Kolo je tvrdke »Premier« z belo policijsko številko 1303 na črnem polju. Pozor pred nakupom. Ij Prijeta tatica. Orožništvo v Vodmatu je aretovalo Jožefo Medvedovo iz Tr-boj, katera je na Jesenicah pod tujim imenom ogoljufala neko stranko za 40 K. Medvedova je bila radi nepoštenosti že večkrat predkaznovana. lilzgubljene in najdene reči. Marija Brankovič, kuharica, je izgubila staro, siv-kasto denarnico z manjšo vsoto denarja. Našel je posestnik Mihael Schrey rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. Pismono- ša Franc Gubane je našel dežno pelerino. Na južnem kolodvoru je izgubljena oziroma najdena stara barvasta srajca, siv platnen kovčeg, črn površnik z baržunastim ovratnikom, višnjeva deška obleka, siva suknja, dva dežnika, bel namizni prt, kmet-ska suknja, nož in I K 26 v. denarja in otroški dežnik. I i Velika pozabljivost. Na velikonočno nedeljo se je med sv. mašo ob 11. uri v frančiškanski cerkvi nudil gledavcem zelo mučni prizor. Prišel je v cerkev s svojo soprogo gospod (ime zamolčimo), ki pripada ljubljanski inteligenci s klobukom na glavi. Pokrit je ostal nekaj časa iu šele potem, ko je videl, da ga okrog njega stoječe občinstvo začudeno opazuje, se je osramočen odkril. Mož gotovo zelo redko-kedaj prihaja v cerkev. Ij Ponesrečena brezplačna vožnja. Na južnem kolodvoru s;e je v soboto zvečer splazil na streho tovornega voza policiji dobro znani 31 krat predkaznovani Ljubljančan Mihael Komar in se hotel odpeljati v Trst. Komarja so pravočasno opazili in poklicali ondi službujočega stražnika, kateri ga jc odpeljal v zapor. Komar brenči seda.i namesto v Trstu pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču. lj V blaznico pri sv. Jožefu so radi blaznosti oddali bivšega znanega ljubljanskega čevljarskega mojstra Matijo Pernc. Ij Pazite na otroke! Triletnega Ivana Modica, posestnikovega sina iz Ivanjega sela pri Rakeku jc njegov pet let stari brat udaril s polenom na desno oko ter ga pri tem tako zelo poškodoval, da so ga morali oddati v tukajšnjo bolnišnico. Ij V Kranju je izgubila v nedeljo zvečer neka dama črno ročno torbico, v kateri je imela ključek in nekaj denarja. Pošteni najditelj naj blagovoli svoj naslov našemu uredništvu sporočiti. Ij Za kruhom. V soboto se je pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor iz Amerike 60 Slovencev in Hrvatov. V nedeljo pa je prišlo iz Amerike 281 Slovencev in Hrvatov. I i Šest neznancev je napadlo v Trstu težaka Antona Brodnika, doma iz Ljubljane ter ga oropalo za 6 K. li Pes popadel. V soboto popoldne je popadel nek velik pes Mahrovega slugo Antona Točaja za levo roko in ga telesno poškodoval. Razne stvari. Anekdote o Napoleonu. General Dorscnne je bil pogumen vojak, imel pa je slabost, da se je rad lišpal; zato ga je Napoleon imenoval svojega »lepega gospodiča«. Nekega dne si je Napoleon po utrudljivem pohodu naročil pri mladi vojaški branjevki, ki ga ni poznala, kozarec vina. Ko je vino izpil, pokaže na Dorsenna, rekoč: »Evo, cesar plača.« — Mlada žena se začudeno okrene, pogleda na lepotičenega generala ter reče: »Ta. pa cesar? To pravite komu drugemu? Cesar se gotovo ne lišpa tako!« Nato se obrne k Napoleonu, češ: »Vi bi že znali prej biti cesar.« — Pravijo, da se Napoleon morda nikdar ni tako prisrčno smejal kakor takrat. * i* * Na plesu, ki ga je priredilo pariško mesto o priliki poroke Napoleonove z Marijo Lujizo, zapazil je cesar elegantno, bogato oblečeno gospo, ki je nosila samo v dijamantih celo premoženje na sebi. Vprašal je, kaj je njen soprog, da ji zamore kupiti toliko dragocenosti, in zvedel je, da je mož tobačni tovarnar. Takoj se je rodila v Napoleonovi glavi misel, da bi bilo dobro, take obile dohodke preskrbeti državi, in čez nekaj dni je izdal ukaz, s katerim je bil proglašen tobačni monopol. * t* * Tudi na otoku sv. Helene je bil Napoleon še semtertje šaljiv. Neki zidar, ki je zidal na hiši za cesarja v Longwoodu, je padel z nevisokega odra ter se nekoliko ranil. Napoleon ga je tolažil, češ: »Nc bo nič hudega. Poglej mene, ki sem padel s čisto drugačne visočine. pa šc živim in stojim zdrav na lastnih nogah!« Solnograška zidarska stavka končana. Solnograški zidarji so končali sedeni-tedensko stavko. Sklenili so štiriletno pogodbo, da znaša najmanjša plača za uro 43 vinarjev. Potopljena ladja. Pri Cataniji se je ob hudem viharju potopila neka jadrnica. Moštvo je utonilo. Legar na Ogrskem. V Steinamangerju je dozdaj obolelo na legarju 186 oseb. veliko bolnikov je umrlo. Rezervistov ne pozovejo k orožnim vajam. Velike povodnji v Ameriki. Reka Missouri je prestopila bregove. Dvanajst hiš in nad tisoč farm je uničenih. Utonilo je 45 oseb. »Brat« umorjene srbske kraljice Drage aretiran. V Celovcu se je nastanil v nekem hotelu moški, ki je trdil, da je brat kraljice Drage. Hodil je po mestu in je v trgovinah izbiral vsakovrstno blago ter naročil, naj ga pošljejo v hotel. Nazadnje ga je opozoril policijski nadzornik, da so bratje kraljice Drage že pomrli v I. 1903 nenaravne smrti. Na policiji se je dognalo, da je visoki gospod neki pikolo po imenu Sire. Španski kralj ponesrečil? Madrid. 19. aprila. Ko se je kralj danes z avtomobilom peljal v gledališče, se je zadel njegov avtomobil v tramvajski voz. Avtomobil se je neznatno poškodoval in se odpeljal dalje. Kralju se ni ničesar zgodilo. Železniška nesreča. V noči od sobote na nedeljo je zadel v Šesto Calende v Italiji osobni vlak v tovornega. Deset oseb je bilo ranjenih. Na veliko nedeljo umoril ženo. V okraju Baone blizu Brescie v Italiji je umoril OOletni posestnik Pietro Face-liini svojo ženo, ker je dobil anonimna pisma, ki so ga opozarjala, da mu je žena nezvesta. Mrtvemu truplu je še z motiko odbil na roki prste s klicem: »Tu imaš še za zakonolomstvo!« Sinčku, ki je pritekel na vpitje v bližino, je istotako odsekal Fa-cehini prste. Morilec je ubežal, vendar so ga prijeli orožniki. Galeb — pismonoša. Iz Madrida se poroča: Na balkon neke vile v Biarien je priletel 19. aprila t. I. galeb, ki je imel na nogi pritrjeno pismo, prepleteno s slamo. Pismo se glasi: »20. febr. 1908. Bivamo na otoku, ki na zemljevidu še ni zaznamovan, približno 32 stopinj severne širine in 46 stopinj dolžine. Šest mož nas je od parnika »Lactour« iz St. Nazaire. Živeža imamo za pet mesecev. Prosimo za pomoč. Kapitan Garadock.« To poročilo se je takoj brzojavno sporočilo mornariški oblasti v St. Nazaire. Otok, kjer biva teh 6 ponesrečencev se nahaja v Atlantskem morju. Prvi parnik. ki bo plul iz Evrope proti Antilom, bo skušil med vožnjo poiskati omenjeni otok. Od picola do milijonarja. Aretacija pariškega bankirja Rochettc je povzročila na tamošnji borzi precejšnjo osupnenje, kakor tudi v francoskih parlamentarnih krogih. Po tej finančni katastrofi so prizadeti vsi sloji. Oškodovani pa bodo, kakor navadno, le manjši shranjevalci denarja, ki so se dali zapeljati vsled visoke dividende. Ne dogodi se mnogokrat, da postane bivši picolo v starosti 30 let bankir, ki bi imenoval dolg 150 milijonov svojo lastnino in pri čegar podjetju bi bilo udeleženih 40.000 oseb. Rochettc je bil preje v neki kavarni v Melunu natakar, nato je prišel v Pariz, kjer se je priučil knjigovodstvu ter pričel tu denarne kupčije s kapitalom 5000 frankov, ki jih je priženil. Sedaj jc brezvestni pustolovec naenkrat zdrknil s svoje solnčne višine ter zapustil med ljudstvom le revščino in tarnanje, v pariških denarnih krogih pa osupnenje in sramoto. Telefonska In brzojavna poročila. P. TOMAŽ LEMPL UMRL. Št. Andraž na Koroškem, 21. aprila. Tukaj je včeraj popoldne po dolgotrajnem bolehanju umrl jezuit o. Tomaž Lempl, bivši superior in spovednik v Ljubljani. KRANJSKI GOSTILNIČARJI NA DUNAJU. Dunaj, 21. aprila. Sem se je pripeljalo 25 kranjskih restavraterjev in gostilničarjev, da se pouče o tujskem prometu na Dunaju. NEMŠKI CESAR V PULJU. Berolin, 21. aprila. Nemški cesar Viljem pride v Pulj dne 6. maja. Iz Pulja se nemški cesar skoro gotovo pelje skozi Ljubljano in Gradec na Dunaj. PROTI VVAHRMUNDU. (Glej politični pregled na prilogi.) Briksen, 21. aprila. Tu se je včeraj vršilo velikansko protestno zborovanje proti profesorju Wahrmundu. Navzoč je bil nadškof Altenwiesel, na tisoče ljudstva iu vsi krščanskosocialni deželni in državni poslanci. Poslanec Schraffl jc zahteval zaščito za katoliško vero v Avstriji, ker je sedaj katoliška vera v Avstriji popolnoma izpostavljena napadom. Resolucije shoda odločno zahtevajo, da sc Wahrmunda odstrani, takojšnje sklicanje deželnega zbora in da ima papežev nuncij pravico protestirati, kadar se žali katoliško vero, cerkev ali sv. očeta. Zborovalci so protestirali proti umešavanju cerkvi sovražnih krogov. Po zborovanju je množica priredila nadškofu slavnostni sprevod. NOVA VVAHRMUNDOVA BROŠURA. Monakovo, 21. aprila. Tu je o velikonočnih praznikih izšla nova Wahrmundova brošura »Ultramontan«. SPLOŠNA STAVKA ZA VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM. Budimpešta, 21. aprila. Kongres socialne demokracije jc sprejel resolucijo, s katero se napoveduje splošna stavka obrtnega in poljedelskega delavstva na Ogrskem, ako vlada namestil splošne, enake in tajne volivne pravice predloži ogrskemu parlamentu predlogo za pluralno, javno glasovanje. SPOR MED ITALIJO IN TURČIJO PORAVNAN. Dunaj, 21. aprila. Turški poslanik se je oglasil pri italijanskem ministru za zunanje zadeve Tittoniju in mu dal zadovoljiva pojasnila glede na italijanske zahteve, kar se tiče poštnih uradov. S tem je spor končan in je italijanska brodovna divizija, ki je že odplula v turške vode, dobila povelje se ustaviti. SPOR MED KITAJSKO IN JAPONSKO. Peking, 21. aprila. V Amoy, kjer Kitajci bojkotirajo japonsko blago, odide japonsko brodovje. RUSKO POSOJILO. Peterburg, 21. aprila. Po rešitvi proračuna predloži ruska vlada ruski dumi predlogo za najetje novega posojila v znesku 150 milijonov rubljev. Polovico tega posojila se bo najelo iz državne poštne hranilnice. ŽITNE CENE. Budimpešta 21. aprila. Pšenica za april.......11 30 Pšenica za maj........9 50 Pšenica za oktober......6 36 Koruza za maj........715 Oves za april.......710 Efektiv: 15 višje. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 306°2m, srednji zračni tlak 736-0 mir 20 21 Cm ep»- »0T»»jm 9 »reč 7. zjutr 2. pop. Srednja StMj« barometra t mm 23-7 Temperatura pe Celziju Vetrerl Neba !§5 3 8 24 6 2& 6 3-4 70 sr. sev. sl. , sr. jug. obl. obl. 21-2 vfierajšn|a temp. 2 7«, norm. 105'. Odtok gode pospeJulofo, kisline raz- redfujoie. fi;:1 lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabetes, želodčnemu in črevesnemu kataru, boleznim v mehurju in ledvicah Itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12—11 pri Mih. Kastnerju. ME Ivan Jebafcin naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov žalostno vest, da je njegov iskreno ljubljeni, blagi oče, gospod Andrej Mnčin posestnik v Senožečah dne 17. aprila t. I. popoldne v 78. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 19. t m. dopoldne iz hiše žalost na pokopališče v Senožečah. Sv. maše zadušnice darovale se bodo v farni cerkvi v Senožečah. Dragega pokojnika se priporoča v blag spomin. I Ljubljana, 18. aprila 1908. (Brez vsacega posebnega obvestila.) Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu do-padlo k sebi poklicati našega iskreno-jjubljenega soproga, očeta, brata, tasta, starega očeta in strica, gospoda Karola Kotnika posestnika na Mirkah danes dne 20. aprila po dolgi mučni bolezni, prevideinga s sv. zakramenti za umirajoče v 60. letu svoje dobe Pogreb bo v sredo dne 22. aprila ob 3. uri pcpoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Verdu, kjer se polože ostanki rajnika v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Na Mirkah pri Vrhniki, dne 20. aprila 1908. Žalujoči ostali. 973 Zahvala. Povodom smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Viktorja Klinarja (Petrana) posestnika na Bledu izrekam sv" vrat . .ikcln&atlh, »rebrnih In zlatih ur. kakor lud J^KrlŠjA y«h vro' »olldnlb ztatnln In arelirnln. ifod H /ifcvsk bm«ga orod|», lekleneg« In uan|at«g. blagih'SSfVA« p,J ,iv,rn,b tovarn lakih cenah Nikel remont, ura...... fvlc. Izvir. „Ro«kop!" pat. ara rcglatr, „ Adler Roskopf ", alkcl '«■ mont t sidro ...... Ooldln rem. ura „Luna", kal«a|i t dvolnim plaitim...... arebr. rem. ara „Olorla" . . „ „ „ dvo|nl plaič . . . sklep vtrlilc« z rlntlca na pero In karab., 15 gr teika . . n-H ToW nI*-!) ora clllnd. z ,,Lana" kolesjem . . ur. a kot»WM K j«, budilka K 2 SO, kuhln|akl ar. K 3 — avarcvaldska ura K 3'80. L* tiak* uro Jiefno plamtno jamstvo I Nit J* rlilkol .Camena do»M'«na, »II l.-rnr iinral ■> P^vr tovarna za ure- *•>-!*«»e Konrad, k ,r t .r ivi.: •i lutlofalN r Mostu (Brfii) 65« o »1W 1-4 mi K 1- .. » - „ K V - 8'«' „ t» V i-er 10 J' Samo 6dni j l , ■ v-. francoska prekomorska družb«. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo EdL Smafda obl. konc. potovalna pisarna Ljubljani«, Dunajska cesta St. 18, nasproti zna'?e gostilne pri „ Figavusi". 1878 26 :t 2 Razglasilo. V smislu § 43 prenarejenih , z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne t. aprila 1908. štev. 0406 potrjenih pravil ,,Mestne hranilnice ljubljanske" naznanja podpisano ravnateljstvo nastopne spremembe oziroma nove določbe teh pravil: 1. Pokojninskemu zakladu za uslužbence „Mestne hranilnice ljubljanske' se sme z dovoljenjem politične deželne oblasti iz vsakoletnega upravnega dobička prispevati k večjemu 5% tega dobička. Pokojninski zaklad, v kolikor obstoji iz takih dotacij, je del reservnega zaklada (§ 4). 2. Hranilnica obrestuje vloge, vložene I. in 16. v mesecu, takoj od istega dne, vloge, vložene v dneh 2. do vštetega 15. in v dneh 17. do vštetega zadnjega, pa od 16. istega, odnosno od 1. prihodnjega meseca (§ 8). 3. V slučajih sodnijskih preodkazov ali zapuščinsko-oblastvenih prisojil hranilničnih ulog se izplačajo vložena glavnica in obresti le, ako se doprinese poleg hranilnične knjižice tudi sodnijski preodkazni sklep odnosno prisojilna listina (§ 23, 24. nov.). 4. Hranilnica je tudi opravičena: a) da naloži reservni zaklad do 10% njega iznosa v delnicah „Usredni banky českych sporitelen" v Pragi za kar pa mora v vsakem posameznem slučaju prositi potrebnega odobrenja pri predstojnem političnem deželnem oblastvu ; b) da dotuje poseben zaklad kot posojilnico za osebni kredit zaupa vrednim malim posestnikom in obrtnikom iz 5°/o vlog presegajočih sredstev reservnega zaklada (§ 25, 24. nov.). 5. Pri izžrebnih papirjih se posojila ne sme dati nad 3/4 najmanjšega dobitka, ki se po odbitku pristojbin pokaže po črtežu za žrebanje (§ 25, 26. nov.). Ob jednem se naznanja, da se pri£ne obrestovanje vlog po določbi § 8 pravil z dnem I. majnika 1908. T^euneteljstuc „lT)e5tne l^ronilnicc ljubljenčke". Veletrgovina dalmatinskega vina r. Howakowi€ Ljubljana. — Telefon št. 244. Lastniki vinogradov na otoku Braču >n v Makarskem primnrju v Dalmaciji. Priporočajo si. občinstvu svoja pristna rde&a, črna, bela in de-sertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konj-.k, slivovko itd. po primernih cenah. 645 80-12 ------ Ceniki in vzorci po&tnine prosti. = mm prua Iem«" g. Hržlsaik (Telefon H 82.) ............. . Podružnic®: rirara • ■•ujalaluBl: Orabia 19, Mili ilria, Mail. allu IT, Ba*n, Brao Oliki! fieiia Taaalta, '»jrsnkl Siatkcm, IMlIac, Covl JWa It**«. fTltATa la Mktr«f. W»»J»lii!m a* D a 11 h J n ■ I. Vallitlli II, II. Tabaralraoi 4, III. Ua|argiMt 77 (faaal Rtnavtia), III. Lt vtnaaiit 17, IV. Vlaiatr Htaplalraan 19, V. Sth»nhr«rni rilrin« II a, TI Sanp«aa dnvix, vulut in denarja %4iiieriijaTa ir« eskoinptirfcJije .'rtribantb itiKtaTclcr in nblUici), »račk lit kupono*