PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Sporočilo in nauk «Dneva emigrantov» beneških Slovencev Vsi, ki smo prisostvovali m sodelovali na letošnjem «Dnevu emigranta» v Čedadu, soglašamo v presojanju in v izjavah, da ta tradicionalni shod naših izseljencev ni še nikoli v preteklosti tako veličastno uspel kot letos, bodisi zaradi velike, takorekoč plebiscitarne, u-deležbe naših ljudi, bodisi zaradi prisotnosti številnih izvoljenih predstavnikov od .naših beneških županov in občinskih svetovalcev, predstavnikov strank, voditeljev in članov kulturnih društev do pokrajinskih in deželnih svetovalcev, poslancev v rimskem parlamentu in predstavnika dežele Furlanije - Julijske krajine v osebi predsednika sveta Arnolda Pittonija. Uspel je tudi zaradi bogatega kulturnega programa, ki so ga prvič v celoti pripravili in izvajali beneški Slovenci sami: inštrumentalno - vokalni ansambel Antona Birtiča «Beneški brati», pevski zbor «Nediški puobi» pod vodstvom zborovodje Chiabudi-nija, pevca Checca Bernjak in Ana Cibau z dvema pesmima, ki sta bili prvič . predstavljeni občinstvu na sejnu beneške pesmi lani novembra v Ljesi, in nova beneška dramska skupina s krstno uprizoritvijo nove dialektalne komedije «Beneška ojcet». Letošnji uspeh praznika naših e-migrantov najbolj zgovorno dokazuje porast narodnostne osveščenosti beneških Slovencev in tudi njihovo odločnost, da se ne le ohranijo, ampak tudi razvijajo na kulturnem, gospodarskem, socialnem in političnem področju kot enakopravna narodnostna skupnost. Po kulturnem srečanju na Kamenici iti desetinah drugih manifestacij je «Dan emigranta» v Čedadu ponovno potrdil živo pripravljenost beneškega ljudstva, da se upre asi-m lacijski politiki, da je naše ljudstvo zrelo v zavesti in zahtevah po spoštovanju svojih pravic. Pokazalo je, da je kljub težavam in nerazumevanju v preteklosti samo iz sebe in črpajoč iz svojih bogatih tradicij, sposobno ustvarjati in razvijati svojo kulturo. Nihče več med poštenimi in razsodnimi politiki in kulturnimi ljudmi ne bo mogel trditi ali se izgovarjati, da beneški Slovenci niso zreli za uživanje svojih pravic, da jih ne zahtevajo sami ali da prihajajo te zahteve od zunaj. Dolga in težavna toda plodna je bila pot beneških Slovencev od prvega srečanja emigrantov v letu 1964 na starem sedežu društva «Ivan Trinko». Takrat se nas je zbralo komaj petdeset ali kaj več. Tokrat, po dobrih desetih letih, je postalo prostorno gledališče «Risto-ri» v Čedadu za nas pretesno. Treba je bilo mnogo vztrajnosti, političnega in kulturnega boja, da smo iz začetnega obdobja prebujanja prešli do pravega preporoda. Zanj so prispevali s svojim delom kulturna društva Beneške Slovenije, Zveza emigrantov in mnogi posamezniki iz vrst naših razumnikov, Posvetnih in duhovnih. Prav tako so prispevali zanj tisti politiki, ki so se angažirali v posameznih naprednih strankah, da so v njih vzbudili zanimanje za naše probleme. Pot do popolnega priznanja naših pravic bo sicer še dolga in težavna, a da-nos nas je mnogo več kot včeraj, ki te pravice zahtevamo, ki zahte-vamo, da se nas prizna kot narodnostno in socialno osveščeno skupnost, T’ogoji, v katerih živimo in delamo danes, so drugačni, boljši. Nekatere demokratične stranke so že spremenile ali začenjajo spreminjati sv°j odnos do nas. Izboljšali so seodnosi med nami in oblastmi. Vse 0 je rezultat dejstva, da delamo m nastopamo enotno v obrambo nase etnične istovetnosti ne glede na Pohtične nazore obstoječih kultur-mh skupin in posameznikov. Tako bomo delali in stopali na-še z večjo angažiranostjo v ozračju, ki ga je ustvarila tudi pri nas rešitev vprašanja meja med sosednima državama in soglasni sklep videmskega pokrajinskega sklepa, s katerim se priznava obstoj beneških Slovencev, katerih vPrašanja naj bi v bližnji prihodnosti poglobila videmska pokrajinska ftanjšinska konferenca. Na letošnjem .«Dnevu emigranta» v Čedadu je bilo važno tudi dejstvo, da so vsi govorniki od. pred-^vnika emigrantskega združenja preko predstavnika krščanske : demokracije Chiabudinija in komunistične partije Petričiča, do predsednika deželnega sveta, socialista Pittonija, odprto obravnavali odprte probleme beneških Slovencev ter se zavzeli za njihovo rešitev. Z nadaljnjim bojem našega ljudstva ter njihovih legitimnih predstavnikov ob politični dobri volji demokratičnih strank in ob solidarnosti vseh Slovencev nas navdaja prepričanje, da borno le prišli do tistih pravic, ki nam jih zagotavljata u-stava italijanske republike in tudi nedavni sporazum v Osimu med I-talijo in Jugoslavijo. Shod emigran-top. v Čedadu je zgovorno potrdil in povedal vsem, da poti nazaj ni in da odločnosti beneških Slovencev ne more nihče več zaustaviti. IZIDOR PREDAN LEONE BO IMEL JUTRI POSVETOVANJA Zfl REŠITEV VLADNE KRIZE Socialisti predlagajo sestavo nove vlade ki bi imela podporo strank ustavnega loka Republikanci se bodo ravnali po predlogih PSI - Stališče liberalcev RIM, 10. — Z današnjim dnem so vse stranke ustavnega loka sprejele stališče do vladne krize in postavile osnovo programom in predlogom, ki jih bodo dale predsedniku republike na posvetovanjih v ponedeljek in torek. Po včerajšnjih sejah vodstev KD, KPI in PSDI, sta se danes sestali še vodstvi republikancev in liberalcev. Stališče socialistov je sicer že dobro znano, saj so prav na seji vodstva 7. t.m. sklenili odvzeti podporo vladi Moro - La Malfa in s tem odprli vladno krizo. Vodstvo PRI je po daljši razpravi soglasno odobrilo resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi negotovih perspektiv vladne krize in nevarnosti, ki jo lahko prinese državni skupnosti dolgo zavlačevanje krize. Obenem je dalo priznanje Morovi vladi ter se zahvalilo la Majfi in ostalim republikancem, ki so sodelovali v vladi z demokristjani. Republikanci izražajo željo, da bi se položaj v najkrajšem času izboljšal in da bi prišlo do čimprejšnje odobritve napovedanih go- spodarskih ukrepov. Ob zaključku republikanci izjavljajo da bodo zavzeli dokončno stališče do vladne krize, potem ko bo socialistična stranka podrobno pojasnila svoje politične predloge in program. Liberalci so na seji vodstva o-dobrili dokument, v katerem predlagajo čimprejšnjo rešitev vlad-dne krize, da se prepreči poslabšanje položaja, začetek odkritega posvetovanja in dogovarjanja z ostalimi «demokratičnimi silami» ter izražajo nasprotovanje more- bitni vključitvi komunistične partije v vladno večino, v katerikoli obliki. Po današnjih stališčih in izjavah sodeč, politične stranke zelo umirjeno nastopajo in se pogovarjajo o rešitvi vladne krize. Mnogi menijo, da je to znak, da se vsi zavedajo nevarnosti zaostritve položaja, še posebno pa nevarnosti morebitnih predčasnih volitev. Zato se zdi, da so vsi pripravljeni poiskati dogovor za sestavo nove vlade. Kakšna naj bi bila nova vlada, so do sedaj nekaj povedali samo socialisti. Demokristjani so se omejih le na željo po obnovitvi sodelovanja s socialisti, po možnosti v okviru štiristranske koalicije, isto so poudarili tudi socialdemokrati. Za komuniste pa je znano, da so izjavili, da so pripravljeni stopiti v vlado, v nasprotnem primeru pa bodo vodih ...........................................mn n n iiininmiitTiuii minil luni.milili..................... NAD STO MRTVIH V BOJIH, KI SO ZAJELI CELOTNO PODROČJE PRESTOLNICE Krvav obračun spopadov v Bejrutu Libanon se nahaja na robu razkroja Falangisti so strdjali tudi na taborišča Palestincev - Napori Sirije za pomiritev - Polemika kairskega tiska BEJRUT, 10. — Stanje v Libanonu postaja iz trenutka v. trenutek bolj eksplozivno. V zadnjih 48 urah je po neuradnih podatkih izgubilo življenje v._ ostrih spopadih, ki so žajčli celotno prestolnico . in tudi področje na obali, nad sto Ijiidi, medtem ko je število ranjenih dvakrat večje. V oboroženih spopadih med krščanskimi falangisti, s katerimi sodelujejo libanonske .varnostne sile pod poveljstvom notranjega ministra, kristjana Camilla Cha-mouna, so tokrat' 'zagrmeli tudi težki topovi. Stanje je tako napeto, da se utegne državljanska vojna zares izroditi v poskus odcepa krščanskega dela Libanona in torej možnega sirskega in izraelskega ukrepanja ob mejah. V arabskem svetu se sploh že razplamtevajo polemike o sirski grožnji, da bo preprečila razkosavanje Libanona, pa čeprav z zasedbo in aneksijo te nekdanje sirske province. Kairski dnevnik «Ahbar el Jom» neposredno obtožuje sirsko vladno stranko Baas, da je kriva za pokole v Libanonu, češ da bi rada s tem dosegla razkflftanie Libanona. V tem primeru, trdi egiptovski dnevnik, bi namreč Izrael gotovo zasedel južne dele države, medtem ko bi si Sirija prilastila ostalo. Egiptovski tisk gre v svoji polemiki tako dal«;, da obtožuje, za, libanonski pokol tudi palestinsko organizacijo ' «Al Saika», ki je druga izmed palestinskih gverilskih organizacij, članic OLP Jaserja Arafata. Egiptovski krogi sumijo namreč Sirijo, da skuša na ta način preprečiti kairske diplomatske napore, da bi preko varnostnega sveta OZN in ženevske konference z ameriškim posredovanjem dosegli nov sporazum o Bližnjem vzhodu. Občutek je torej, da se v libanonsko krizo začenja vmešavati zavzel za mirno rešitev libanonske krize s spremembo notranjih razmerij med versko-narodnostni-mi skupinami. ^ Vrnimo se h kroniki državljanske vojne. Glavna nevarnost-tega trenutka je, da bi v spopade neposredno stopila tudi državna vojska, kateri poveljuje, notranji mi-; nister Chamoun. Muslimanski gverilci in Palestinci so že zahtevah, naj vlada umakne svoje sile, vendar je le malo verjetno, da bo vlada, ki je globoko razklana, kaj takega tudi ukrenila. Trenutno se 18 tisoč vojakov nahaja na polo-, žajih, medtem ko jih je več tisoč nastopilo na strani falangistov. Slednji so prav ob njihovi podpori s težkim orožjem obnovili o-broč okoli palestinskih begunskih taborišč v bejrutskem predmestju. Med spopadi so falangisti streljali s težkim orožjem tudi po begun- kairska vlada in skuša pri tem o- skih barakah, število mrtvih ni črniti radikalnejši in filopalestin- znano, vendar je veliko. ski del arabskega sveta, ki se je Prav sovraštvo maronitskih kri- Boji v predmestju Bejruta med falangisti ter muslimani in Palestinci (telefoto’ANSA) ||iil,iliiiii||i|||iiu||i|ii|,|mii|||m|i|||iim||i,|||i||||||i|i,,||,|i,|||i,||i|||,ii|||ii||i1||i||,||i,i|||||||i||i,>|,iiI||||i|mHiuiI,>,||||n||i|ii|i|>|i|i|i|iii|||iii||,>ii|i||j,|ii||,||,1 V PONEDELJEK BO VS OZN RAZPRAVLJAL 0 BLIŽNJEM VZHODU Dogovor Izrael-IDA pred sejo OZN stjanov do Palestincev in obkolje-vanje njihovih taborišč dokazuje, da je treba odgovornosti za pokol iskati drugje, vsekakor ne pri Siriji, ki je zadnje tedne mrzlično pletla niti diplomatskega sporazumevanja in pomirjevanja. Kot rečeno se je fronta spopadov iz predmestja pomaknila k obali in torej zajela celotno prestolnico. Nasprotujoče si sile so vdrle na področje velikih hotelov ob bejrutski obali in si sedaj stoje nasproti na razdalji nekaj desetin metrov. Muslimanski gverilci in Palestinci so zasedli hotel «Al Murabiton», falangisti pa so utrjeni v 26-nadstropnem hotelu «Holiday Inn». Nekje med tema dvema hoteloma, na komaj 50 metrov razdalje, pa so v hotelu «St. George» sile državne varnosti. Z diplomatske fronte, neglede na egiptovske očitke, pa se Sirija trudi, da bi dosegla prekinitev ognja ah vsaj dogovor, da bi obkoljenim Palestincem v taboriščih lahko pripeljali nekaj hrane, vode in zdravil. Za sestanek na vrhu med hbanonskim predsednikom Sulejmanom Frandžejem in sirskim predsednikom Assadom se trudi tudi predsednik libanonskega parlamenta Kamel El Assad, ki se mudi v Damasku. Gromiko v Tokiu TOKIO, 10. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko se je tri ure pogovarjal z japonskim kolegom Mijazavo. Gromiko je prispel na Japonsko, kjer bo ostal pet dni. Razgovarjal se bo predvsem o možnosti podpisa prijateljskega sporazuma, kar pa Japonci pogojujejo z vrnitvijo štirih otokov, ki jih je SZ zasedla konec vojne. Gromiko je pred prihodom v Tokio že izjavil, da je ta zahteva «brez podlage». WASHINGTON, 10. — Razgovori izraelskega zunanjega ministra AHcma z ameriškim kolegom Kis-singerjem o zadržanju ZDA na skorajšnjem zasedanju varnostnega sveta OZN o Bližnjem vzhodu in palestinskem vprašanju, so se zaklinčili - kot zatrjuje izraelski min» - « m*.» zadovoljiv način», čeprav o vse- plomacije poudarjajo, Allon in Kissinger dogovorila, da bodo ZDA izkoristile SV0J° PraZL co do veta, če bodi na seji OZN arabske dežele skušale P P ri ostahh članic, izsiliti spremem- bo resoluciji svetovne organizacije v korist Palestincev in njihove pravice do oblikovanja lastne države. Zunanja ministra zavezniških držav sta se namreč strinjala, da mora OZN potrditi dosedanja stališča in podpreti sklicanje ženevske konference, vendar brez OLP, vsaj v začetni fazi. V nasprotnem primeru, zatrjuje Allon, se Izrael ženevske konference ne bo udeležil in jo namerava s tem izjaloviti, ZDA računajo pri tem, seveda, tudi na spore med arabskimi državami in možnosti uspeha njihove diplomacije Zaskrbljenost za ameriška sta- lišča je, čeprav posredno, izrazil tajpik. svetovne organizacije Wald-heim, ki meni, da bi ameriški veto pomenil velik korak nazaj na poti pomirjevanja Bližnjega vzhoda. Na te izjave je reagiral Kissinger na nekoliko bolj elastičen način, ko je dejal, da vsekakor nameravajo ZDA prej preučiti predlagane resolucije in da bodo pozneje odločale o tem, ah naj postavijo veto, ah ne. Pri tem dopuščajo ,baje v ZDA tako formulacijo, ki bi Palestincem priznala status «beguncev», vendar brez priznanja njihove pravice do samoodločbe. 19 mrtvih obračun nesreče na ladji «Anders Maersk» Hamburg, 10. — število smrt-^ev el{SPloz>je parnega kotla ladje «Anders Maersk» je nara-stlo na 19, medtem ko je ranjenih delavcev 25. Dva težje ranjena delavca se še borita s smrtjo m je njihovo stanje obupno. Zgodilo se je včeraj zvečer v hamburški ladjedelnici «Blohm -Voss», ko so zapeli kolavdiranje največjega parnega kotla ladje «Anders Maersk», ki jo je naročil istoimenski danski ladjar. Nenadoma je iz parnega kotla bruhnil val do 500 stopinj vroče pare, ki je opekla skoraj vse delavce tudi na razdaljo nekaj sto metrov. Kmalu zatem je kotel eksplodiral. Para, nato še eksplozija, sta v hipu ubili štirinajst de-lavcev, medtem ko so ostale odpeljali v bolnišnico, kjer je izdihnilo še pet delavcev. Med žrtvami so tudi turški, španski in danski delavci, nekaj žrtev pa še niso identificirah. Hamburško sodstvo je o nesreči uvedlo preiskavo. strogo a konstruktivno opozicijo. Čeprav glasilo PSI «Avanti» v uvodniku, ki ga bo objavilo jutri ni najbolj optimistično, saj ugotavlja, da začetek razprave o rešitvi vladne krize ni opogumljajoč, vendar nekateri socialistični voditelji še naprej vztrajajo na čimprejšnji sestavi vlade, ki bi imela podporo najširšega kroga demokratičnih sil. Bivši minister za delo in član vodstva PSI poslanec Bertoldi je danes izjavil, da socialistična pobuda, da se prekliče podpora vladi, ima za cilj sestavo nove vlade, ki bo odprta na levo. Bertoldi pravi, da je potrebno korenito spremeniti dosedanjo politiko in preprečiti, da se položaj v državi poslabša. Potem ko ugotavlja, da dosedanja vlada ni bila v stanju rešiti resnih gospodarskih in socialnih vprašanj, poudarja, da v primeru, da če bo krščanska demokracija zavrnila sociahstične predloge, si bo s tem prevzela vso odgovornost za neizbežna poslabšanje položaja z razpustom parlamenta in s predčasnimi volitvami. Za Bertoldija je sedaj najbolj u-goden čas za uveljavitev leve politike. Socialistični poslanec Vittorelli, ki je tudi ravnatelj genovskega dnevnika «Lavoro», je napisal za jutri uvodnik, v katerem ugotavlja, da so prvi odmevi strank na odprtje krize komaj slišni. Čeprav Vittorelli pravi, da se tudi krščanska demokracija popolnoma še ne zaveda resnosti položaja, vendar priznava tajniku KD Zaccagniniju, da se je spoprijel s krizo inteligentno in s čutom odgovornosti, s katerim skuša zakrpati večinsko koalicijo, ki naj., bi bila sposobna, da vlada do konca sedanje zakonodajne dobe, obenem pa ugotavlja, da ga v stranki precej ovirajo pri tem naporu. Priznava Zaccagniniju, da se zaveda, da obstaja «vprašanje komunistov» in da je prepričan, da socialisti niso odprli krize brez utemeljenih vzrokov. Kljub temu pa, ugotavlja Vittorelli, so omejitve, ki jih Zaccagnini postavlja na socialistične predloge tolikšne, da za sedaj preprečujejo morebitni dogovor. Vittorelli očita tudi komunistom, da se prav tako ne zavedajo vseh vprašanj, ki so povezana z odprtjem krize. KPI je sicer dokazala določen čut odgovornosti, piše Vittorelli, toda sklepi vodstva KPI obenem dokazujejo preveč togo stališče, ki jim ne omogoča, da bi lahko dah svoj doprinos za dosego dogovora med vsemi silami ustavnega loka, da se premosti vladna kriza. Ob zaključku svojega članka, Vittoi'elli ponavlja predlog, da bi bilo treba sestaviti takšno vladno večino, ki bi zadovoljila vse stranke, od komunistov do liberalcev. ALŽIR, 10. — Vietnamski namestnik premierja in obrambni minister, general Vo Ngujen Giap, ki se mudi v arabskih državah na obisku, se je srečal s predstavnikom Organizacije za osvoboditev Palestine Abu Kalilom. Izjava SKGZ o rabi slovenščine Raba slovenskega jezika v javnosti je . v teh dneh ponovno v ospredju zanimanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in demokratične javnosti na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. To vprašanje je prišlo v o-spredje v zvezi z negativnim odgovorom vlade glede rabe slovenščine na sejah tržaškega občinskega sveta, ki ga je posredoval vladni generalni komisar. Istočasno pa je v ospredju tudi v zvezi s sestavljanjem novih programov nekaterih krajevnih uprav. Slovenska kulturno - gospodarska zveza ponovno podčrtuje, da je raba materinega jezika v javnosti primarna pravica človeka in vsake narodnostne skupnosti. Zato je bilo vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih organih v vsem stoletnem razdobju v ospredju zahtev slovenskih izvoljenih predstavnikov in je v osredju tudi sedaj. Odgovor, katerega je posredoval vladni generalni komisar, Slovenska kulturno - gospodarska zveza ocenjuje negativno, ker vidi v njem poskus zanikanja osnovne pravice slovenske skupnosti, istočasno pa tudi poskus omejevanja in rušenja načel, ki izhajajo iz jugoslovansko - italijanskega sporazuma. Gospodarska, ozemeljska in druga vprašanja namreč vsebujejo v uvodu sporazuma obvezo o maksimalno možni zaščiti in sestavlja z vsemi drugimi določbami in z osmim členom celoto. Ni mogoče reševati samo nekaterih vprašanj in istočasno ne izpolnjevati načela o manjšinski zaščiti narodnostnih skupnosti. V italijanski zakonodaji in pravnem. ustroju ni pozitivnega pred- pisa, ki bi prepovedoval rabo slovenskega jezika v izvoljenih organih; nasprotno, obstaja že utrjena praksa in deželni zakon št. 20 iz leta 1973, ki določa prispevke iz deželnih skladov za dvojezično poslovanje krajevnih ustanov. Raba slovenščine v izvoljenih svetih: občinskih, pokrajinskih in deželnem, torej ni ne stvar pristojnosti, niti zakonske ureditve, temveč vprašanje dobre politične volje, ki so jo načelno s številnimi in z veliko večino sprejetimi resolucijami, že potrdili vsi obravnavani izvoljeni organi. Stvar teh svetov in njihovega poslovnika je torej, da takoj rešijo to vprašanje na osnovi splošnega demokratičnega napredka in večje občutljivosti za pravice narodnostnih skupnosti. Slovenska kulturno - gospodarska zveza zato upravičeno pričakuje, da bodo napredne politične sile vključile to vprašanje med prvenstvena pri reševanju kriz in pri nadaljnji politiki krajevnih uprav in dežele. Istočasno Zveza izraža pripravljenost za čim širše in čim enotnejše napore naprednih in slovenskih sil v tej smeri. Končno Slovenska kulturno - gospodarska zveza poziva vse včlanjene organizacije, da pokrenejo ustrezne akcije na raznih ravneh in na razne načine, da pride čim odločneje in čim jasneje do izraza e-notna volja Slovencev v Italiji, ki zahtevajo, da se končno reši vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih svetih. SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiviiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiuiiiiiiiiv NA POZIV SINDIKATOV SPLOŠNA STAVKA JUTRI V MADRIDU Ameriški tovarni odredili zaporo obratov - Policija aretirala 19 sindikalistov in napadla sprevod stavkajočih kovinarjev MADRID, 10. — Kot poroča italijanska agencija ANSA so španske sindikalne organizacije oklicale za ponedeljek splošno stavko v Madridu, da bi na ta način podprle boj delavcev glavnih madrid-kih tovarn. Stavkovno gibanje se medtem iz Madrida širi tudi v druge španske dežele in je v zvezi z dejstvom, da bi do konca januarja morali obnoviti delovne pogodbe 600 strok za skupno poldrugi milijon delavcev. Najostreje je v Madridu, kjer stavkajo kovinarji glavnih industrij- Politične stranke so se pripravile na posvetovanja, ki jih bodo imele s predsednikom republike za rešitev vladne krize. Leone bo začel posvetovanja jutri in jih zaključil v torek. Včeraj sta se sestali še vodstvi republikancev in liberalcev. Prvi niso sestavili nobenih predlogov za rešitev krize in pravijo, da bodo povedali svoje mnenje, ko bodo socialisti dali stvarne predloge. Liberalci pa predlagajo vlado, ki bi bila odprta vsem «demokratičnim silam» in zaprta do komunistov. Do sedaj so samo socialisti dali nekaj predlogov glede sestave nove vlade. Ostale stranke pa so svoja stališča o-mejile na pripravljenost posrednega ali neposrednega sodelovanja v vladi pod določenimi pogoji. Dejstvo pa je, da so demokristjani odkrito povedali socialistom, da ne bodo sestavljali vla-^.f z ucIeležbo komunistične partije, kot to zahtevajo socialisti, komunistična partija pa je že izjavila, da je pripravljena stopiti v vlado, v nasprotnem primeru pa vodit' odločno, a konstruktivno e-pozicijo. Libanon je na robu razkroja zaradi ponovne zaostritve državljanske vojne. Krščanski falangisti so streljali celo na palestinska taborišča in ubili več oseb, prizorišče krvavih spopadov, ki so terjali v zadnjih dveh dneh že nad sto mrtvih, pa se je raz-. širilo na celo področje Bejruta Ne obali, kjer so veliki hoteli, si stoje nasproti falangisti in del varnostnih sil na eni strani ter muslimani in Palestinci na drugi. Zaradi dramatičnosti položaja se Sirija trudi, da bi dosegla vsaj začasno premirje, medtem ko jo iz Kaira obtožujejo, da je kriva za pokol. Po napetosti zadnjih dni in a-retaciji 19 sindikalistov so v Madridu oklicali za jutrišnji dan splošno stavko, prvo v vsej sodobni španski zgodovini. Ameriški družbi ITT in «Chrysler» sta zaprli svoje obrate, policija pa je napadla sprevod stavkajočih kovinarjev in jih izgnala iz zasedene cerkve s solzilcem. V Adis Abebi se je začel izredni vrhunski sestanek Organizacije afriške enotnosti, ki je posvečen izključno vprašanju rešitve angolske krize. Na srečanju so predstavniki vseh treh angolskih osvobodilnih gibanj (MPLA, FNLA in Unita), ki pa so sedaj globoko razklana ter se bojujejo med seboj. Ljudsko osvobodilno gibanje Angole (MPLA) podpira več kot 20 afriških držav, ostale pa vsaj posredno zahtevajo, da bi prišlo v Angoli do vlade narodne enotnosti. Ugandski predsednik Idi Amin zastopa ameriška stališča, mozambiški predstavnik Samora Machel pa ostro obsoja južnoafriško intervencijo. • skih obratov. Ameriški tovarni ITT «Standard electrica» in «Chrysler», ki zaposlujeta skupno 26 tisoč delavcev, sta izzivalno oklicali zaporo. Dva tisoč stavkajočih se je v sprevodu podalo v mesto, vendar jih je napadla «guardia civil» s solzilcem, tudi ko so se zatekli v cerkev. Da se sindikalni položaj v Španiji dramatično zaostruje dokazuje tudi dejstvo, da je policija aretirala 19 sindikalistov. Gre za člane «comisiones obreras», pa tudi zakonitih sindikatov, v katerih so do nedavnega vedrili falangisti. Prav to, da so med zaprtimi tudi «legalni» sindikalisti pa je najboljši dokaz, da se stanje v Španiji pi i-bližuje točki, ko lahko dozori «množična demokratična a’irija», s katero misli opozicija izsiliti obrat v španskem političnem življenju. O tem je v Madridu razpravljala koalicija demokristjanov in socialistov (demokratična platforma), ko se zavzema za združitev v enotno vodstvo vse antifašistične fronte in pridružitev nešpanskih narodnih skupnosti v federalistično enoto. Demokratična platforma je tako odgovorila na poziv iz Pariza, ki ga je naslovila «demokratična junta», v kateri so monarhisti, socialisti, komunistična partija in «comisiones obreras». VPRAŠANJE SPLAVA Potrjena veljavnost zahteve o referendumu RIM, 10. — Glavni urad za referendum pri kasacijskem sodišču je uradno sporočil predsedniku republike, predsednikom vlade in o-beh zbornic parlamenta, da je sklic referenduma o prekinitvi nosečnosti povsem zakonito in upravičeno dejanje. Predstavnik radikalcev Meliini je ob tem izrazil zadovoljstvo in upanje, da bo sedaj vlada določila datum za referendum. Če bi po naključju razpustili parlament pa bi morali referendum vsekakor sklicati najkasneje prihodnje leto. TRŽAŠKI DNEVNIK INTENZIVNA DEJAVNOST POLITIČNIH STRANK Bufalini v Avditoriju o stališču KPI do krize Javni shod, na katerem bo v slovenščini govorila Jelka Gerbec, bo danes ob 10.30 - Belci na pokrajinski konferenci KD o ljudskem značaju stranke skupin v pokrajinskem svetu in šolskimi sveti višjih srednjih šol o vprašanju razdelitve šolskih okrajev. Ob 18. uri bo srečanje s predstavniki vseh slovenskih višjih srednjih šol. Naslednjega dne bo na vrsti sestanek med predstavniki svetovalskih skupin ustavnega loka za rešitev krize občinske uprave. V četrtek se bo sestal pokrajinski svet, medtem ko je bil občinski svet sklican šele za prihodnji teden. Politični položaj in posledice vladne krize na vsedržavni in krajevni ravni so v središču pozornosti strank, ki se istočasno ukvarjajo tudi z lokalnimi problemi, med katerimi je v sedanjem trenutku nedvomno najvažnejše vprašanje krize občinske uprave. Nadaljuje pa se tudi predkongresno delovanje socialistov in demokristjanov. Stališče komunistov do perspektiv po vladni krizi bo danes v našem mestu orisal član vsedržavnega tajništva KPI sen. Paolo Bufalini na javnem shodu, ki bo ob 10.30 v Avditoriju pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Rossettija in na katerem bo v slovenščini govorila Jelka Gerbec. O posledicah vladne krize je včeraj govoril tudi posl. Belci na pokrajinski konferenci KD v mali dvorani Rossettijevega gledališča. Konferenca se bo nadaljevala tudi danes z zaključnim nastopom pokrajinskega tajnika Rinaldija. Sicer pa je Belci posvetil svoj govor problemom stranke in v prvi vrsti njeni ideološki usmeritvi: med drugim je zavrnil tezo «meščanskih radikalcev» — kot jih je sam imenoval — po kateri naj bi KD postala konservativna stranka. Belci je nasprotno trdil, da mora biti stranka zvesta lastnim ljudskim tradicijam; po njegovem pa ne zadostujejo proglasi o naprednosti, pač pa so potrebna dejanja, predvsem pa tesnejša povezava z družbeno realnostjo. Demo-krščanski predstavnik se je ustavil ob tako imenovani «Zaccagninijevi liniji» in govoril o potrebi soočanja z vsemi ljudskimi silami, torej tudi s KPI, kar pa ne pomeni odprave razlik v funkcijah večine in opozicije. Rešitev deželne krize v Furlaniji - Julijski krajini s sestavo tristranskega odbora KD - PSDI -PRI je po njegovem mnenju povsem v skladu s to linijo, kajti privolitev v vključitev komunistov v večino bi pomenila sprejeti vlogo zmerne in konservativne stranke. Takoj nato pa je Belci dodal, da smatra PSI kot bistven element za razvoj demokratičnega življenja. Po Belcijevem uvodnem govoru se je začela razprava, v katero so posegli tudi nekateri nečlani KD in ki se bo nadaljevala tudi danes dopoldne. Jutri se bodo začele sekcijske skupščine KD, na katerih bodo volih delegate na pokrajinski kongres. V prihodnjih dneh pa se bodo zaključile sekcijske skupščine PSI. Teden, ki se začenja, pa bo beležil intenzivno dejavnost ne samo političnih strank, ampak tudi izvoljenih organov. Že jutri bo na sporedu prvo od vrste nameravanih srečanj med načelniki svetovalskih iiiiitiimimimiuimmititniiiiiiuiitniiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiitiiitiiiiiifiiiiiiiiiiitiMiHiiiiiiiiiiiiiHniniiiiitiiii V PETEK POPOLDNE PRI ČAMPORAH Zažigalna steklenica na sedež sekcije KPI Ni se še poleglo ogorčenje tržaške demokratične javnosti zaradi podlega bombnega atentata na sedež sindikata CGIL v Ul. Pondares, kjer so neznanci odvrgli zažigalno bombo, ki je povzročila začetek požara, ko so običajni fašistični zlikovci že drugič v nekaj dneh z vandalskim dejanjem dokazali svoje pravo lice. Včeraj so namreč zagnali zažigalno steklenico v poslopje, kjer ima sedež sekcija KPI «Montagnana» na Stari istrski cesti. Bomba na srečo ni povzročila nobene škode, saj so zažigalci slabo ciljali in je steklenica le očrnila zid. Tržaška federacija KPI je sinoči v tej zvezi izdala ostro obsodbo pro-vokatorskega dejanja, Enotni antifašistični odbor pa je naslovil na vladnega komisarja dr. Molinarija protestno brzojavko, s katero ga poziva, naj sprejme ukrepe za preprečitev novih zločinskih dejanj. SINOČI V KULTURNEM DOMU MOJSTRSKO IZVAJANJE «ZA GREBŠKIH SOLISTO V» Izrazilo komorno muziciranje, oplemeniteno z zvočno barvitostjo in spevnostjo - Umetniki so na željo občinstva dodali še dve točki Sloviti «Zagrebški solisti», katerih koncert nam je sinoči posredovala Glasbena matica v okviru svoje a-bonmajske sezone, nas prav gotovo niso razočarali. Predstavili so se kot homogena komorna godalna skupina, sestavljena iz samih mojstrov, natančna v tehničnem izvajanju, briljantna v muziciranju, a vendarle tudi melodično spevna. Žal dvorana Kulturnega doma ni izrazito koncertna dvorana, ki bi dovoljevala, da bi se muziciranje tovrstnih godalnih skupin, kjer je za skupno igro odločilen vsak ton, vedno in povsod niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIHODNJO NEDELJO OB IL UDÌ SVEČAN PRENOS POSMRTNIH OSTANKOV ŽRTEV RIŽARNE Položili jih bodo v nišo blizu kraja, kjar je od pomladi 1944 do konca aprila 1945 obratoval krematorij Prihodnjo nedeljo, 18. t.m., ob 11. uri bo v Rižarni velika svečanost ob prenosu posmrtnih ostankov žrtev Rižarne (pepel in ožgane kosti), ki so jih našli v decembru 1945 pod ruševinami krematorija in nato pokopali na pokopališču pri Sv. Ani, ter kosti, ki so jih karabinjerski potapljači, v okviru sodne preiskave proti krivcem zločinov,1 našli na dnu morja nedaleč od Rižarne. Vse te posmrtne ostanke bodo prihodnjo nedeljo položili v nišo blizu kraja, kjer je stai krematorij. Po pozdravnem nagovoru župana in nagovoru v slovenščini bo imel glavni govor sen. Gianfranco Maris, podpredsednik Vsedržavnega združenja bivših internirancev ANED. Svečanost ne bo samo počastitev spomina žrtev Rižarne in padlih za svobodo, ampak bo imela še poseben pomen, ker se bo 16. februarja pred tržaškim porotnim sodiščem, po toliko letih, končno le začel proces zaradi hudih zločinov v Rižarni. Zato vabimo vse demokrate in antifa- rojstni Danes praznuje 70. dan naša tovarišica MILA Tovariši šentjakobske sekcije KPI ji iz srca čestitamo in ji želimo, da bi še naprej s svojo aktivnostjo nam vsem bila za vzgled. Z avtom bliskovito čez mejo iz Jugoslavije v Italijo Policija še vedno išče volvo z madžarsko registracijo O velikem črnem avtomobilu, ki | v Italiji, ampak želijo nadaljevati je v petek popoldne z vso brzino pot v kako drugo evropsko državo, privozil čez mejni prehod v Čampo- sicer bi se ob prihodu v Italijo usta-rah iz Jugoslavije v Italijo, ni še vili. Policija pa postavlja še več nobenega sledu. drugih hipotez, ki pa bodo ostale Dogodek je bil tako bliskovit, da take, dokler ne najdejo skrivnostne-niso mejni organi utegnili niti po- ga avta. gledati številke na evidenčni tablici ... in prav tako niso videh, če je bil v avtu samo voznik ali tudi druge osebe. Okoli 16. ure, ko sta bili zapornici na obeh straneh mejnega prehoda dvignjeni, se je nenadoma pojavil črn avto, baje znamke volvo, ki je najprej prešel jugoslovanski blok, nato prehitel avto, ki je prav tedaj vozil iz Jugoslavije v ] Italijo, zavozil pod dvignjeno zapor-1 nico na italijanski strani in se bliskovito oddaljil. Dogodek je izredno presenetil mejne organe, ki v prvem trenutku sploh niso vedeli, kaj se pravzaprav dogaja. Le neki finančni stražnik je baje opazil na zadnji strani avta madžarsko mednarodno tablico. Z mejnega prehoda so sprožili alarm, ki je v kratkem času mobiliziral cestno policijo, karabinjerje in mestne redarje, ki so ves dan in vso noč iskali avto, a brezuspešno. Z iskanjem so nadaljevali tudi včeraj, ko so razširili preiskavo na vso deželo. O črnem volvu pa ni bilo ne duha ne sluha. Domnevajo, da so bili v avtu begunci, ki se ne nameravajo ustaviti šiste, mladino in bivše borce, internirance ter aktiviste, še posebej pa svojce padlih, da se udeležijo svečanosti, s katero se zaključujejo proslave 30. obletnice osvoboditve. PO OTVORITVI SODNEGA LETA Fortuna o govoru državnega pravdiiška Socialistični poslanec Fortuna je včeraj napovedal interpelacijo ministru za pravosodje v zvezi z govorom državnega pravdnika ob o-tvoritvi letošnjega sodnega leta na tržaškem sodišču. V svoji interpelaciji pravi Fortuna, da je «državni pravdnik izkoristil svojo funkcijo, da bi skušal zaustaviti preiskavo o kaznivih dejanjih, ki naj bi jih bil zagrešil, s tem, da je napadel tiste, ki so ga prijavili in slabši tisk, torej dejansko ves italijanski demokratični tisk». Fortuna tudi sprašuje, kateri ukrepi so bili sprejeti, da bi odkrili zločinski načrt za zrušitev vseh inštitucij, na katerega je namigoval državni pravdnik. Poslanec Fortuna končno obsoja združenje sodnikov Furlanije - Julijske krajine, ki je s svojim stališčem v podporo prijavljenim sodnikom u-strahovalo tiste sodnike, ki vodijo preiskavo o njegovi prijavi. — v četrtek, 15. januarja 1976 ob 19.30 v prostorih gostišča Ples v Devinu. V devinsko - nabrežinski občini Ciklus ljudskih zborovanj o decentralizaciji uprave Občinska uprava in komisija za decentralizacijo prirejata ponovni ciklus ljudskih zborovanj za uresničitev decentralizacijske ureditve tukajšnje občine. Pristojna komisija za decentralizacijo bo na posameznih sejah predložila in temeljito o-risala občanom ustrezni statut. Ljudska zborovanja bodo: — v ponedeljek, 12. januarja 1976 ob 19.30 v prostorih štivanske o-snovne šole; — v torek, 13. januarja 1976 ob 19.30 v prostorih šempolajske osnovne šole za prebivalce Šempolaja, Praprota, Trnovce, Prečnika in Nabrežine postaje; Pobalini na delu Neznani pobalini so predsinočnjim povzročili precejšnjo škodo na Trgu Libertà. Koš za odpadke so prislonili k stojnici štev. 47, last Tržačana Silvana Sarda iz Ul. Cave 2/1 in zažgali papir, ki je bil v košu. Plameni so zajeli in precej poškodovali klopco, ki je bila v bližini ter o-žgali stransko steno stojnice. Sardo je utrpel precejšnjo škodo, saj se je zaradi vročine pokvarila zaloga ženskih najlonskih nogavic, ki jih je hranil v stojnici. zlivalo v popolni brezhibnosti in kjer bi se posamezne godalne skupine harmonično usklajale. Toda zagrebški virtuozi so to pomanjkljivost premostili s suverenim obvladanjem partitur in z izrazito muzikaličnim prednašanjem, pri čemer so po zvočni čistosti in plemenitosti še posebej izstopale prve violine. Posebej smo v Tartinijevem koncertu za violino lahko občudovali virtuozno violinsko igro Tončka Ninči-ča, ki je tudi vodja ansambla in docent na glasbeni akademiji v Zagrebu. Tehnično dovršen se s pristnim muzikaličnim užitkom predaja spevnemu muziciranju, pri čemer izvablja iz godala plemenite zvoke v vseh legah. V prvem delu sporeda smo poslušali najprej Vivaldijevo Simfonijo v C-duru, nato še omenjeni Tartinijev zelo zahteven Koncert za violino v d-molu in še Jamovičev v klasičnem slogu pisan Koncertantni kvartet v F-duru. V drugem delu so «Zagrebški solisti» izvajali najprej Respighijeve Stare arije in plese, nato Mozartov «Divertimento» v F-duru in končno Bartokove na folklorne elemente librane «Romunske plese». Številnim aplavzom občinstva so se zagrebški umetniki oddolžili še s pizzicatom iz Brittnove «Enostavne simfonije» ter s Scherzom Franca Lhotke. V dodatkih so samo še potrdili svojo tehnično briljantnost. Podrobnejšo strokovno oceno bomo še objaviti. ZAHVALA Podpisani starši sedanjih in nekdanjih učencev osnovne šole v Ulici Donadoni, ki so se udeležili zimova-nja SKGZ v Zgornjih Gorjah, se toplo zahvaljujejo prof. Bojanu Pavletiču in gospe ter drugim vzgojiteljem za veliko skrb in ljubezen, Id so ju bili ob tej priložnosti deležni njihovi otroci. Cej, Gerdol, .Tune, Košuta, Margon, Maver, Paoli, Scarpa, Vecchiet in Vigini. Pred dnevi je slavil 60-letnico-BOGOMIR SIRK Svojci in prijatelji mu kličejo še na mnoga leta ter mu želijo o-bilo zdravja in veselja. Jutri slavi svoj 80. rojstni dan ALBERT URDIH Ob tem visokem življenjskem jubileju mu čestita PD Slavko Škamperle in mu žeti še mnogo zdravih let. ŠD Primorje čestita svojemu ' odborniku Sergiju Husuju ob rojstvu prvorojenčka MARKA Vročekrvni voznik v zaporu Vroča kri ga je pripeljala v ko-ronejske zapore: gre za 27-letnega Sergia Pirazzi Mitrija iz Ul. Madonnina 24, ki je včeraj vozil po Mi-ramarskem drevoredu, ne da bi dal prednosti pešcem, ki so prečkali cesto na zebrastem prehodu. Neki pešec ga je opomnil, Pirazzi Mitri pa je stopil iz avta, se začel z njim prerivati in ga porivati v njegovo taščo, 71-letno Emmo Matich vd. Sortsch, ki je padla na tla in so jo morali z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljati v tržaško bolnišnico, kjer se bo morala zaradi zloma gležnja leve noge zdraviti 30 dni. Mitri je medtem zbežal, nekdo pa si je zapomnil številko evidenčne tablice njegovega avta. Policija je sprožila alarm, izsledili pa so ga dve uri kasneje v kraju S. Giovanni al Natisone, ga pospremili na tržaško kvesturo, odtod pa v koronejske zapore pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb. OSNOVNA ŠOLA «FRAN VENTURINI» BOUUNEC Odbor za poimenovanje slovenske osnovne šole v Boljuncu po Franu Venturiniju želi izdelati doprsni kip Frana Venturinija, za kar nujno potrebuje več skladateljevih fotografij. Zato prosi vse tiste, ki morebiti hranijo kakšno fotografijo Frana Venturinija, da bi jo začasno dali odboru na razpolago. Kdor se lahko odzove temu vabilu, naj se obrne do učiteljstva slovenske osnovne šole v Boljuncu ali naj telefonira na št. 22-81-74. Medrazredni svet s sodelavci. TFS Stu ledi Večer ljudskih plesov Id pesmi V Kulturnem domu v soboto, 17. t.m. ob 20.30. Predprodaja na SPZ in dve uri pred prireditvijo TINE ROŽANC S. p. d. Igo Gruden ljubljanske železničarske folklorne skupine V nabrežinski telovadnici v nedeljo, 18. t.m. ob 17.00. Predprodaja v brivnici pri Stanku Devetaku in eno uro pred prireditvijo niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuritiiiimuiiiiiiiii Umri je časnikar Ernest Zupančič Včeraj je v tržaški bolnišnici u-mrl 61-letni časnikar tržaške slovenske radijske postaje Ernest Zupančič. Rodil se je leta 1915 v Zagorju ob Savi, njegova družina pa izvira iz Vrtojbe na Vipavskem. O-biskoval je gimnazijo v Novem mestu Ljubljani in Gorici, nato pa se je vpisal na pravno fakulteto tržaške univerze, ki jo je uspešno dokončal. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti L Ì944 deportirali v uničevalno taborišče Buchenwald, odkoder se je vrnil po koncu vojne. Prva povojna leta je služboval v Nabrežini kot. tolmač ZVU, . od leta 1949 pa je bil redno zaposlen na radiu Trst A. Zupančič je bil med prijatelji in kolegi zelo priljubljen in takega ga bodo ohranili v spominu; družini, ki jo je smrt tako hudo prizadela, izrekajo iskreno sožalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHMiiniiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 11. januarja PAVLIN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41. — Dolžina dneva 8.57. — Luna vzide ob 12.12 in zatone ob 2.03. Jutri, PONEDELJEK, 12. januarja TATJANA Včeraj - danes VREME včeraj: Na j višja temperatura 7 stopinj, najnižja 2,6, ob 19. uri 6,8 stopinje, zračni pritisk 1020,6 mb stanoviten, veter 5 km na uro, južni, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno. morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10, januarja 1976 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. REALTONE NOV US SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI UMRLI SO: 85-letni Andrea Co-rossez, 73-letni Vittorio Bego. 75-letni Martino Relli, 78-letni Vittorio Reha, 90-letni Francesco Spangher, 66-letni Renato Zambon, 74-letna Rosaria Cipollone vd. De Gregorio, 73- letna Maria Turk vd. Grison, 74- letna Maria Vigini vd, Urzan, 63Jetni Enrico Massolino. OKLICI: železničar Bruno Coceani in uradnica Patrizia Macri, elektrotehnik Fulvio Stocheli in uradnica Elisabetta Corona, univ. študent Sergio de Luyk in geometer Eliana Ghezzo, pomorščak Guido Battistut-ta-Demi in strežnica Laura Cazza-dor, uradnik Onorato Bole in študentka Mariaromana Cartelli, zastopnik Tiziano Furlani in frizerka Silvana Krizmancic, natakar Ettore Pederzolli in trg. pomočnica Silvia Rigutti. zidar Gerardo Ciao in delavka Michelina Maratea, podčastnik finančne straže Elpidio Fiano in učiteljica Angela D’Amico, pleskar Luigi Kardinka in gospodinja Ne-djelka Mačkic, trgovec Luciano Pan-gos in trg. pomočnica Gianita Buc-chieri, uradnik Arnaldo Dovigo in lik alka Cosima Menga, zdravnik Lucio Merzer in delovodja Fulvia Coana, inženir Antonio Duši in profesorica Luisella Salvi, uradnik Giuliano Ceper in uradnica Elisabetta Pertotti, elektrovarilec Sergio Zi-vic in trg. pomočnica Diomira Ales- sio, uradnik Franco Fogar in uradnica Ileana Veliere, kuhar Giorgio Minghinelli in delavka Silvana De Nicolò, šofer Drago Debemardi in trg. pomočnica Oriana Furlani, u-radnik Luciano Biichlerin delovodja Denise Miiller, uradnik Domenico Urgesi in gospodinja Maria Di Girolamo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; Alla Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL. 796-301 Viale XX Settembre št 16/111 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: teL 211-001; Prosek: teh 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: teL 271-124. LOTERIJA BARI 81 56 39 42 51 CAGLIARI 40 56 74 45 86 FIRENCE 67 3 80 24 12 GENOVA 42 67 83 40 7 MILAN 59 79 1 7 46 NEAPELJ 23 34 2 90 4 PALERMO 79 40 90 76 15 RIM 82 57 24 18 40 TURIN 55 17 80 49 48 BENETKE 55 31 77 86 17 ENALOTTO 2X2 XXI 2 2 X XXX KVOTE: 12 točk - 15.068.000; 11 točk - 342.000; 10 točk 33.500 Ur STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ Danes, 11. t.m., ob 17. uri v župnijski dvorani v Bazovici. SLOVENSKI KLUB vabi svoje člane na IZREDNI OBČNI ZBOR v torek, 13. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9JI. Za zaključek bo nastopil DEKLIŠKI ZBOR «VESNA» pod vodstvom Pije Cah. Vabljeni! Odbor SPD TABOR - Opčine PREŽIHOV VORANC SAMORASTNIKI (dramatizirana novela) Priredba: Elza Antonac - Marko Sosič Scena: Marko Oblak Režija: MARKO SOSIČ Premiera v petek, 16. januarja, ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Klaus Eidam OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kumar France Lampret Janez Mejač Režija Emi) Aberšek V torek, 13. januarja, ob 15.30 ZADNJA PREDSTAVA. Izleti Odbor staršev dijakov trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» obvešča člane, da bo jutri, 12. januarja, ob 18. uri redna seja na šolskem zavodu. Z A F V A L A Družine Grgič, Skok in Nemec se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so spremili na zadnji poti dragega Franca Skoka Posebna zahvala zdravniškemu o-sebju sanatorija na Opčinah, č.g. župniku, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. Bazovica. Topolec, Trst, 11. januarja 1976 SPDT priredi v nedeljo, 18. t.m. avtobusni smučarski izlet na Nevej-sko sedlo. Vpisovanje do srede, 14. t.m., Ul. Ceppa 9, tel. 31-119. Mali oglasi DELAVCA veščega dela z navojni-cami išče PURINI, tretja prečna ulica vzhod - Industrijska cona. La Termoelettrica ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE / Vse najboljše : . originalne firme TEL. 744600 , . ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih prisrčnih izrazih sočutja sorodnikov, prijateljev in vseh tistih, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega RUaria Sluge se zahvaljujemo. Družine Sluga in Piego Trst, 11. januarja 1976 (Občinsko pogrebno podjetje) SPDT vabi na 22. REDNI OBČNI ZBOR ki bo dne 21. januarja ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9, z običajnim dnevnim redom. Člani naj prinesejo s seboj izkaznice za poravnavo članarine. Gledališča ROSSETTI DANES, 11. jan., ob 16. uri Kafkov-Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija. AVDITORIJ DANES, 11. januarja, ob 16. uri «Anatol» Arthurja Schnitzlerja. VERDI V petek ob 20. uri premiera Wag-nerjeve opere «Lohengrin» pod vodstvom G. Patanòja. Režiser K. H. Krahi. Orkester in zbor Verdijevega gledališča. Predprodaja vstopnic od jutri dalje pri gledališki blagajni. La Cappella Underground Danes zaprto. Jutri «Ganga zumba», režiral Carlos Diegues. Ariston matineja 10.00—11.30 «Geremia cane e spia», film Walt Di-sneya. Ariston 15.30 «Il caso Raoul». Barvni film. Igrajo Stanko Molnar. Alida Valli in Delia Boccardo. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.00 «L’anatra all’arancia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film. Fenice matineja 10.00—11.30 «Ali Baba e i 40 ladroni». Risanke. Fenice 15.00 «Una volta non basta». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior matineja 10.00—11.30 «Il corsaro nero», igra Terence Hill. Excelsior 15.00 «Il vento e il leone», igrata: Sean Connery in Candice Bergen. Barvni film. Nazionale 15.00 «Cenerentola», barvni Walt Disneyev film. Eden 15.00 «Il padrone e T operaio», barvni film. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom, Ritz 15.00 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marcbal. Barvni film. Prepd vedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Amici miei». Barv ni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «Detektiv Harper, acqua alla gola». Igra Paul Newman. Cristallo 15.00 «Di che segno sei?». Igrajo: Alberto Sordi, A. Celen-tano in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod ' 14. letom. Moderno 15.00 «La divina creatura». Igra Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Banana meccanica». barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Fantozzi». .Igra Paolo Villaggio. Barvni film. Impero 15.00 «Basta con la guerra, facciamo l’amore». Barvni film. Vittorio Veneto 14.45 «Il montone infuriato», igra Jean L. Trintignant. Abbazia 14.30 «A mezzanotte va la ronda del piacere», igrajo G. Giannini, M. Vitti, V. Gassman in Ci Cardinale; barvni film. Jutri «Maria Rosa la guardona». Radio 14.30 «Per amare Ofelia», igrata R. Pozzetto in G. Ralli. Astra 15.00 «Prima pagina». Igrata: Jack Lemmon in Walter Mattau. Mignon 14.30 «Mean Streets». Igra Robert de Niro. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta - Milje 15.00 «Il ritorno dl Zanna Bianca». Igrajo F. Nero, V. Lisi in Renato Castie. Barvni film. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi ERNEST ZUPANČIČ Pogreb bo v torek, 13. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu. Žalujoči: žena Marica, sin Aleksander In mama Justina Trst, Vrtojba, 11. januarja 1976 Sožalju se pridružujejo kolegi Radia Trst: Lojze Abram, Tito Manlio Altomare, Isi Benini, Gnido Bot-teri, Maurizio Caliigaris, Giorgio Cesare, Danilo Colombo, Giovanni Comelli, Gianni Deeleva, Oscar Ferluga, Mario Giacomini, Sergij Kocjančič, Drago Legiša, Saša Martelanc, Roberto Mayer Grego, Tullio Mayer, Omero Melzi, Gianni Merlin, Giorgio Milos-sevich, Fulvio Molinari, Se rgij Paher, . Matej Poštovan, Livio Rismondo, Saša Rudolf, Duilio SaVeri, Leone Smoquina, Egidij Vršaj. Franc Jeza, Danilo Lóvr.eéié, Miro Opelt. Zorica Berginc, Vojka Pirc, Helena Prelc, Desanka škerk, Anamarija Zlobec in Alberta Vremec. Sožalju se pridružujeta Deželna časnikarska zbornica in sindikalno Združenje časnikarjev Furlanije - Julijske krajine. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku FRANCKO MARC vd. KRIŽMANČIČ Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Družini Marc in Tognetti Bazovica, 11. januarja 1976 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE ŠEGINA vd. DANIELI se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, vaščanom, darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru, godbenemu društvu, ŠD Primorje, gospodarskemu društvu Kontovel ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoče družine Danieli -Casale • Ruzzai in Starc Kontovel, 11. januarja 1976 Pogrebno podjetje) Ul. Zonta 3, tel. 38006 STATISTIČNI PREGLED CEN ZA DECEMBER Splošna draginja napreduje z naglimi in dolgimi koraki Občutni poviški cen raznih prehrambenih proizvodov široke potrošnje mov s semenskim oljem, ki ga je na tržišču na pretek, so se podražile nekatere vrste masti, salame, pršuta, jajc, riža in sira. V glavnem je pogojevalo te poviške, ki se gibljejo med 50 in 200 lirami na kilogram, zmanjšanje proizvodnje in delno tudi zmanjšanje povpraševanja. Ribji trg je v decembru označevalo precejšnje nihanje cen, ki je bilo odvisno predvsem od večje ali manjše količine razpoložljivih vrst rib na tržišču. V naši pokrajini so prodali v decembru 23.100 stotov rib, kar je za 1.200 stotov manj kot Poveljstvo mestnih stražnikov nam je posredovalo, kot običajno, dolge sezname gibanja cen najrazličnejšega blaga široke potrošnje, od najosnovnejših življenjskih prehrambnih potrebščin do raznovrstnega drugega blaga. V množici številk, ki označujejo cene posameznih artiklov za december, in za primerjavo tudi za oktober in november, je že na prvi pogled kaj lahko ugotoviti, da cene stalno naraščajo. Sicer pa ni nikomur potreben poseben statistični pregled poveljstva mestnih redarjev za ugotavljanje neprijetne resnice, da splošna draginja, kot najvidnejša posledica hude gospodarske krize, vedno tesneje stiska potrošnika v svoje neizprosne klešče. Ta stalno hujši položaj preverjajo gospodinje vsak dan. pri svojih dnevnih nakupih. Začnimo pri mesu. Tu je draginja že v novembru vrtoglavo navila cene, zaradi česar ni čudno, da je prodaja mesa v decembru znatno padla, in to kljub zimskim praznikom, kot sicer izhaja iz občinskega poročila. Goveje meso ii) teletina sta pri poskoku cen na prvem mestu. Večkrat smo ugotavljali, da je za te poviške v prvi vrsti kriv neo-korni birokratski aparat v Rimu, ki še ni izdal dovoljenja za uporabo večjih neizkoriščenih količin mesa iz kontingenta cenejšega uvoženega mesa. Ravno tako že dolgo čakamo zaman na vladni ukrep, ki naj bi zmanjšal davek na dodatno vrednost IVA in ki ga stalno obljubljajo. Posledice vsega tega je prebivalstvo, in predvsem njegove revnejše plasti, občutilo ob nakupih. Za praznike, ko je meso takorekoč obvezno na vsaki mizi, je bilo treba mesarju odšteti po sto, dvesto ali še več lir za kilogram te ali one vrste govedine kot le mesec prej. Na prejšnjih ravneh so se obdržale le cene svinine in konjskega mesa, kar pa še ne pomeni, da so te cene dosegljive za vsakogar. Če izvzamemo popuste, ki so jih tu pa tam, predvsem v veleblagovnicah, uvedli trgovci za božične in novoletne praznike, je bila splošna slika gibanja cen tudi za druge prehrambne izdelke približno enaka. Medtem ko ni bilo večjih proble- •■iiiiiiiiiiivmiiiiiiHiitimiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiHimuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadnje slovo od Amalije Kocman stanovanje, vendar ji ni bilo usojeno, da bi ga dolgo uživala. Čeprav je pokojna Kocmanova polnih 50 let živela daleč od rojstnega kraja, pa je ostala vedno navezana na svoj Kras in na domače ljudi. Bila je zavedna, veselega značaja in na njenih ustih je vedno kraljeval prisrčen nasmeh, prijateljem in sorodnikom pa je v težkih trenutkih vedno znala nuditi tolažbo z dobro besedo in vsakomur nesebično pomagala. Takšno jo bomo ohranili v trajnem spominu, kot družabno, marljivo in iskreno prijateljico, s katero življenje ni bilo prav nič radodarno in naklonjeno, izpolnila pa se'ji je zadnja želja, da se je po petdesetih letih povrnila v svoj kraj, kjer sedaj počiva. Naj ji bo lahka domača gruda. — bs — v novembru. Zelo občutnih poviškov ni bilo, če izvzamemo ceno jastogov, ki so jih prodajali celo po 20.800 lir na kg. Neizprosni logiki draginje se ni moglo izogniti zelenjadno tržišče. Kot primer naj navedemo radič ki so ga v decembru prodajali po 4.000 lir na kg., solato (3.600 lir), peso (2.500), špinačo (1.600), da ne govorimo o izvensezonski zelenjavi. Iz teh podatkov lahko izluščimo sliko, ki prav gotovo ni razveseljiva, obenem pa se zaskrbljeno sprašujemo, kaj nam bo prineslo novo leto. Perspektive niso zelo rožnate. Z VČERAJŠNJEGA POSVETA K.Z. «MOST» V KULTURNEM DOMU BARTOLOVI SPOMINI NAJ BI IZŠLI V KNJIGI Izhajali so v našem dnevniku v letih 1955 in 1956 Včeraj popoldne je najnovejši prireditvi kulturnega združenja «Most» prisostvovalo trikrat več ljudi kot na Kermavnerjevem decembrskem predavanju. Očitno so bili tokrat predavatelji privlačnejši in morda tudi dan in ura sta bila bolj posrečena. Dr. Mara Debeljuh, dr. Danilo Sedmak in dr. Vladimir Vremec iz Trsta ter Ivan Mrak, Taras Kermavner, prof. Matjaž Kmecl in prof. Lino Legiša, vsi štirje iz Ljubljane so od 16. do skoraj 19. ure govorili o pokojnem tržaškem slovenskem pisatelju in našemu dolgoletnemu sotrudniku dr. Vladimiru Bartolu. Po uvodnih besedah predsedujoče so skupaj z njo ljubljan- «fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiintiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiH ŽALOSTNA VEST IZ SEČOVELJ Umrl je Bernard Prašelj iz Doline organizator partizanske mornarice Veliko število znancev, prijateljev in sorodnikov je prejšnjo soboto spremilo k zadnjemu počitku na pokopališče v Samatorci priljubljeno domačinko Amalijo Kocman, katere srce je prenehalo biti v starosti 75 let. Pokojna Amalija je bila doma iz Krsije pri Samatorci in^ je v številni družini zagledala luč sveta kot zadnja od desetih otrok. Šolo je p-biskovala v Zgoniku, nakar je še kot mlado dekle pridno delala na domači kmetiji in vsak dan nosila mleko (tudi od sosedov) v mesto, da je lahko s skromnim zaslužkom prispevala k družinskemu gospodarstvu. Leta 1924 se je v tedanjih čedalje slabših razmerah preselila in šla služit v Trst, kjer je pri 8-članski družini vse do zadnjega opravljala kuharske posle. Celo življenje je pridno delala, diplomi naia je tudi za maserko in si je komaj pred kratkim, kot sad svojih žuljev na rokah, kupila skromno Razpisano iwsto kuhinjske pomočnice Zgoniška občinska uprava je razpisala začasno mesto (do konca šolskega leta) kuhinjske pomočnice v osnovni šoli v Zgoniku. Prošnje za 4-urno dnevno zaposlitev naj zainteresirane kuhinjslce izvedenke iz zgoniške občine naslovijo najkasneje do 12. ure v četrtek 15. t.m. na občinsko tajništvo, ki bo posredovalo še podrobnejša pojasnila. — bs — Prispevajte za DIJAŠKO MATICO 8. t.m. so svojci ter številni bivši soborci, prijatelji in znanci spremili na zadnji poti na koprsko pokopališče Bernarda Prašlja, po rodu iz Doline, pomorskega kapetana I. razreda JVM in enega prvih organizatorjev partizanskega pomorstva ob slovenski obali. Pokojni Bernard se je rodil 20. maja 1914 v Dolini v kmečko-delav-ski družini. Po šolanju v domačem kraju si je našel zaposlitev v železarni ILVA (sedaj Italsider). Mobiliziran je bil v italijansko mornarico, ob odsluženju vojaškega roka pa se je spet zaposlil v ILVA. Nastopila so vojna leta in z njimi narodnoosvobodilno gibanje. Bernard se je, kot vsa njegova družina, takoj povezal z Osvobodilno fronto in začel ilegalno delovati na terenu kot kurir in obveščevalec, dokler se ni aprila 1944 vključil med aktivne partizanske borce Istrskega odreda. Njegov brat Slavko je bil v taboriščih Dachau in Rawensbruck, sestra Albina por. Jercog je umrla v nacistični mučilnici v Rižarni, mati Jožefa ter sestri Edi in Marija pa so bili do kapitulacije Italije zaprti v tržaškem Koroneu. Ko se je partizanski boj ob naši obali razmahnil, se je pokazala potreba po ustanovitvi mornariškega odreda in Bernard je bil kot izučen ladjedelniški kovač in strojnik med prvimi poklican, da se vključi vanj. Poverjena mu je bila naloga organizatorja mlade slovenske vojne mornarice. Postal je komisar prvega Istrskega mornariškega odreda in sekretar partijske celice Komande mesta Koper. Položaj komisarja je obdržal do konca vojne, deloval pa je pretežno na področju Umaga, Novega grada in Kopra ter si pridobil velike zasluge pri organizaciji in vodenju številnih spopadov. Za svoje požrtvovalno delo in pogum je prejel številne pohvale in odlikovanja. Po končani vojni je ostal v jugoslovanski vojni mornarici in dosegel čin mornariškega kapetana I. razreda. Služboval je v Šibeniku do leta 1952, nato pa pri luškem poveljstvu v Kopru in v Piranu vse do upokojitve pred tremi leti, ko se je za stalno naselil v Sečovljah. Živel je skromno, kot je znal biti skromen tudi kot borec. Kljub tegobam življenja ni nikoli tožil, nasprotno, bil je zadovoljen in obdan s simpatijami številnih prijateljev, predvsem iz vrst bivših soborcev. Tudi nastopajočo bolezen je prikrival in zato je njegova smrt presenetila in pretresla vse, ki so še nekaj dni prej z njim govorili o tem in onem. Pred odprtim grobom na koprskem pokopališču se je od Bernarda poslovil z ganljivimi besedami, polnimi spoštovanja in zahvale za njegov doprinos k naši skupni svobodi, predstavnik Zveze borcev NOB iz Sečovelj. Svojcem naše sožalje. ski gostje podali literarno umetniško oceno Bartolovega opusa, Ivan Mrak je govoril o Bartolovem ljubljanskem obdobju, predvsem pa o svojih stikih s pokojnim pisateljem. Dr. Vremec in dr. Sedmak pa sta na originalen način podala socialnopsihološko študijo na osnovi Bartolovega podlistka «Mladost pri Sv. Ivanu», ki je izhajal v našem dnevniku v letih 1955 in 1956. Sledila je diskusija med predavatelji, ki se je začela s polemiko med prof. Kmeclom in Kermavnerjem, nadaljevala pa sta jo dr. Vremec, dr. Legiša in prof. Kmecl. Iz občinstva so se oglasili samo trije poslušalci, in sicer prof. Lokar in prof. Pirjevec ter slikar Milko Bambič, ki je kot Bartolov sošolec povedal nekaj zanimivih podatkov o avtorju «Mladosti». Na posvetu je prišla do izraza topla želja, da bi ta podlistek izšel v knjižni obliki, čemur se pridružuje tudi naš dnevnik s pripombo, da je zanj po naročilu našega uredništva pok. Vladimir Bartol napisal tudi nadaljevanje «Mladosti», ki pa je ostalo nedokončano v rokopisu, ker je nepozabnega tržaškega slovenskega pisatelja prehitela prerana smrt. Podobna želja je bila izražena tudi glede Bartolovega še ne objavljenega romana «čudež na vasi». Končno pripominjamo, da se je ves posvet nekoliko predolgo zavlekel, tako da marsikateri izmed tistih, ki je želel podati svojo osebno pričevanje, da bi kot je bilo zapisano v vabilu — «dodatno osvetlil pisateljevo osebnost», ni mogel priti na vrsto. p. g. Kraški pust 1976 Novoletni prazniki so mimo in v nekaterih kraSkih vaseh so se že pričele priprave na letošnji jubilejni 10. Kraški pust. Vaški pustni odbori so že vneto na delu. Osrednji odbor vabi vse vasi, v katerih še niso pričeli s pripravami, da izdelajo delovni načrt. Kralj pust je namreč izrazil željo, da bi bile letos prisotne v tradicionalnem pustnem sprevodu, ki bo šel po openskih ulicah, vse kraške vasi od Devina do Bazovice in še druge. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiumiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuninmiitii! ALBERT URDIH OSEMDESETLETNIK Pri Sv. Ivanu je Albert Urdih znam in spoštovana osebnost. Njegov mladostni in živahni korak nikakor ne izdaja v njem osemdesetletnika. In.. vendar je res, da bo svoj visoki življenjski jubilej slavil prav m jutrišnji dan. Naš jubilant se je rodil 12. januarja 1896. leta v Kostanjevici na Krasu in že v mladih letih je prišel v Trst, kjer se je takoj zaposlil kot trgovski vajenec. Pomagati je moral številni družini, ki jo je pustil doma, kajti očetova plača, ki je bil kamnosek v nabrežinskih kam- VESTI Z ONSTRAN MEJE Velike možnosti razvoja izolske ribiške flote Mešano jugoslovansko-poljsko podjetje za lov na odprtem morju - Razširitev ribolova na Jadranu Izolska ribiška flota kombinata Delamaris je sicer dosegla v zadnjih letih leve uspehe, vendar so njene možnosti za razvoj še neprimerno večje. Zato so v kolektivu odločili pristopiti k družbenemu dogovoru vseh jugoslovanskih ribiških podjetij, ki naj bi v prihodnjih letih uresničila predvsem dve pomembni zamisli. Najprej naj bi v kratkem ustanovili mešano jugoslovansko poljsko podjetje za ribolov na odprtem 'mo- .........................'O'.......................mini,,, LIKOF V B0RŠ1U ZA OBČINSKO HIŠO Te dni je na občinski hiši v Bor-*tu> katero obnavlja in širi domače gradbeno podjetje «Glavina», zaplapolala rdeča zastava v znak, da je s,avba pokrita. Služila bo predvsem domačemu prosvetnemu društvu «Slo-Ven«c», m nestrpno pričakuje nove prostore, saj je že vedet brez primerne dvorane za prireditve, /ato je društvo ob tej priložnosti pripravilo zakusko ali po domače hkof ter v zasilno urejenem prostoru postreglo vaščanom, občinskim upraviteljem in delavcem gradbenega podjetja, c.a- ni pevskega zbora so zapeli nekaj slovenskih narodnih motivov, nakar se je večer nadaljeval v veselem razpoloženju s plesom ob igranju harmonike. V. L. rju s sedežem najbrž v Izoli. Jugoslovanska nbjepredelovalna industrija naj bi prispevala 51ll/o kapitala, poljska pa 49%. V prvih petih letih bodo Poljaki pomagali Jugoslovanom s strokovnim kadrom, saj imajo velike izkušnje z ribolovom na odprtem morju. Medtem pa bi jugoslovanska podjetja usposobila lastni kader. Druga pomembna naloga, ki je podčrtana v samoupravnem sporazumu, pa je načrt za razširitev ri-bilova v Jadranu. Zdaj smo na tem področju zelo šibki, saj nalovijo letno v Jadranu le okrog 30 tisoč ton rib, to pa je na primer kar petkrat manj, kot v sosednji Italiji. Načrt predvideva razširitev in modernizacijo ribičkega ladjeva, tako da Jugoslavija ne bi bila več odvisna od uvoza rib. * * * Po daljših pripravah so v kmetijskih in trgovinskih dejavnostih obale organizirali referendum o združitvi v skupno organizacijo združenega dela. Za združitev so glasovali delavci Agrarie, Jestvine in Soče iz Kopra ter Coloniale iz Pirana. V nekaterih delovnih organizacijah glasovanje še ni zaključeno. Kaže, da bo novo podjetje imelo osem temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo ustvarjale letno okrog milijardo 200 milijonov celotnega dohodka. * * * V temeljni organizaciji Cimosa v Kopru bodo že spomladi začeli izdelovati ambulantna, pozneje pa tudi PTT in druga dostavna vozila. Tako bo rešen problem zaposlovanja tistih delavcev, ki so izrazili željo, da bi ob preselitvi avtomobilske industrije v Novo Gorico še naprej ostali v Kopru. Zadevni sporazum o proizvodnji ambulantnih in dostavnih vozil sta sklenila tovarni Crvena zastava is Cimos, kajti kraguejvška tovarna bo opustila tovrstno proizvodnjo. Hkrati pripravljajo v Kopru razvojno študijo o proizvodnji homokinetičnih ležajev za vozila s pogonom na prednjih kolesih. nalomih, ni zadostovala. V mestu se je mladi Albert takoj vključil v tedaj zelo živahno slovensko kulturno in prosvetno delovanje. Bil je član «Trgovskega izobraževalnega društva», ki je imelo svoj sedež v VI. sv. Frančiška 2, kjer so imeli vsakovrstne prireditve. V Narodnem domu ni bilo predstave, da si je ne bi ogledal. Sodeloval je med drugim pri mnogih predstavah kol statist. Leta 1912 se je udeležil sokolskega nastopa na Opčina in z Barkov-Ijani pešačil iz mesta na Opčine. Leta 1915, ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je moral v vojsko. Poslali so ga najprej v Ljubljano, nato v Celovec, Gradec, na italijansko fronto, v Brno in nazadnje še na rusko fronto, kjer je padel v ujetništvo. Odpeljali so ga v notranjost dežele, kjer je dočakal konec vojne in se leta 1919 srečno vrnil v Trst k Sv. Ivanu, kjer stanuje še danes. Svetoivančani ga imajo za svojega, čeprav je mnogo takih, posebno med mladimi, ki ne vedo, da Albert po rodu ni Svetoivančan. Takoj po vrnitvi iz vojne se je vključil v svetoivansko kulturno-prosvet-no delovanje. V dramski skupini sveloivanskega narodnega doma je večkrat nastopal in deloval, dokler niso fašisti doma zaprli in zaplenili. Brž ko je slovenska beseda po o-svoboditvi smela spet na dan, je bil slavljenec med pobudniki in med prvimi člani slovenskega prosvetnega društva «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu in od tedaj do danes pomagal in delal na prosvetnem področju v tem kraju. Tudi pri slovenskem gledališču je takoj po osvoboditvi pomagal in sodeloval pri prvih predstavah v gledališču Fenice in drugod, ko so naši gledališčniki uprizarjali «Desetega brata» in «Jernejevo pravico». Največ svojega dela, vneme in požrtvovalnosti, pa je Albert Urdih posvetil prosvetnemu društvu Slavko Škamperle, kjer je že več let odbornik in vesten blagajnik. Čestitkam žene Zofije, hčerke Mi-rele, vnukov in zeta ter odbora prosvetnega društva «S. Škamperle», vseh prijateljev in znancev, se pridružuje tudi naš dnevnik, ki ga ' slavljenec zvesto prebira in mu že-1 lì še mnogo srečnih let. MARIO MAGAJNA J Mali oglasi «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. «128» ’70 '73; 850 coupé '71; 500 L '70 '72; Mini '70 '72; Escort 1100 '71; 850 S. 1000 '72; 124 S. '70; 128 X 1/9 '73; 124 '70; Capri 1700 '70; 1750 '71; Simca '67; 132 1600 avtomatični '75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel. 211-489. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 - Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. ram železnina M STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tal. «24-979 OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. £ ■ moquette ■ Si o NC < Ol jtalplast Trg Ospedale 7 - ■ preproge ■ ST IŠČEM stanovanje ali malo hišo v okolici Trsta: dve sobi in kuhinja. Mož in žena. Telefonirati na 412632. TRGOVINO jestvin prodam. Rojan tel. 415311. IŠČEMO družinsko pomočnico za 4 dopoldanske ure. Telefon 815824. Zbiram ovojnice ožigosane z i-talijanskim ali jugoslovanskim poštnim žigom. Pišite na naslov: Campbell Weeping Water Nebr. 68463 USA. CERTI NAO- DIofTla/ter EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA — ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE Za ginekološko privatno kliniko v Frankfurtu (Nemčija i-ščem medicinsko sestro — in-štrumentarko. Dr. med. M. PO-REKAR — 6 FRANKFURT/M. Goethestrasse 23. POLAGANJE PLASTIČNIH 0 IN TOPLIH PODOV Martin Petelin - Nabrežin» -uss -Tel SOO-dO-Z SUPERMARKET DONIJO 157 JEZ TEL. 82 65 41 DE SR AR (J) KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Ob sobotah zaprto Umik: 8.30 — 12.30 16.00 - 17.00 Imate namen obnoviti opremo ... toda pohištvo paolo ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, kot vedno, jamčimo prihranek in kakovost DOMJO137 TRST sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR E MCA F FE Vam daje vedno vse najboljše ‘ffumraM ■ ' -. V: PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 • PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 Industrijska cona 10 - Tel. 29 210 750.575 'Paradiso de££a Seta KONFEKCIJA - TKANINE TRST - Trg Barriera Vecchia 14 IZREDNO IZREDNO IZREDNO IZREDNI POPUSTI NA TKANINAH IN KONFEKCIJI VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO,12/1 TRST - TEL. 813301 SPALNICE *■ --- ■-.-.v vLr-v-’ 'p.'. " DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo ■ Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah 11. januarja 1975 Prlmoi^fci diievHifc VČERAJ JE BILA V TRŽIČU UMESTITVENA SEJA Prof. Osvaldo Ferrari (RD) je bil izvoljen za predsednika četrtega prometnega področja Zanj so volili le svetovalci sredinskih strank, komunisti so volili Milla, socialisti pa dr. Coljo - Pri tretjem glasovanju je prejel Slovenski zastopniki govorili v slovenščini Millo glasove KPI in PSI Prof. Osvaldo Ferrari, bivši predsednik upravnega sveta letališča v Ronkah in sedanji občinski svetovalec krščanske demokracije v Tržiču, je bil sinoči izvoljen z relativno večino za predsednika upravnega sveta četrtega prometnega področja. Prof. Ferrari je bil izvoljen pri tretjem glasovanju z glasovi svoje stranke in drugih sredinskih strank, potem ko je bilo treba prvi dve glasovanji ponoviti ker bi bil moral v obeh primerih dobiti absolutno večino glasov. Volilne operacije so se zaključile ob 17. uri, Umestitvena seja se je pričela ob 10. uri in je tako trajala polnih sedem ur. Takoj po izvolitvi je prof. Ferrari prebral kratek napotek za nadaljnje delo, sejo je nato prekinil in jo odložil za približno dvajset dni. Na prihodnji seji bodo morali, med drugim, izvoliti tudi podpredsednika in sedem članov upravnega sveta. Včerajšnji umestitveni sestanek je sklicala deželna uprava, upoštevajoč pravila ustreznega zakona o pro- ki pa mora sloneti na trdni in resni podlagi, kajti prav prehod iz zasebnega v javni sektor je najresnejši. Po Cociannijevem poročilu so se pokazale prve razpoke. Nekateri so menili, da je bil že med zastopniki raznih strank dosežen sporazum o porazdelitvi mest v upravnem svetu tega prometnega področja. Že pri prvih glasovalnih izjavah pa je prišlo do orvih nasprotujočih si kandidatur. Demokristjani in socialdemokrati so predlagali prof. Ferra-rija, komunisti miljskega župana Gastona Milla, socialisti pa repen-tabrskega župana dr. Pavla Coljo. Prišlo je do več posegov v diskusijo, nato je bila predlagana prekinitev seje z željo, da bi se dosegel sporazum. Prekinitev je trajala več kot eno uro, ko so se svetovalci vrnili v dvorano pa ni bil sporazum dosežen. Že pri prvih dveh glasovanjih so prihajala na dan imena Ferrarija, Milla in Colje, ker pa ni prejel nobén od kandidatov absolutne večine glasov, je bilo treba glasovanje ponoviti. Pri tretjem glasovanju, ki se ni bistveno razlikovalo od prvih dveh, le socialisti so tokrat glasovali za Milla, pa je zadostovala relativna večina in prof. Ferrari je bil končno izvoljen. Novi predsednik je nato, po preči-tanju programskih smernic, sejo prekinil. Zastopniki strank se bodo morali domeniti, kakšen način glasovanja uporabljati, da se na prihodnji seji izvolijo podpredsednik in sedem svetovalcev. Baje so demokristjani, predlagali, da bi bil podpredsednik komunist, oni pa bi v upravnem svetu ohranili s soc:alde-mokrati absolutno večino. To pa ni bilo po godu socialistom, ki imajo v širšem svetu prometnega področja štirikrat več svetovalcev kot socialdemokrati, v upravnem svetu pa naj bi bili, po predlogu demokristjanov, izenačeni. GORIŠKI PNEVNIK SPOROČILO ENOTNEGA SINDIKATA PAPIRNICARJEV Novi lastnik LACECO in dežela izigravata sprejete obveznosti Namesto 120 so do konca leta zaposlili samo 50 delavcev Vprašanje zaposlitve papimičar-1 cdborništvo in nov jev v novem obratu LACEGO v ‘ štovanju sprejetih Rubijah stopa ponovno v ospredje.'J‘ Pokrajinsko tajništvo papirničarjev CGIL—CISL—UIL je namreč razpravljalo o obveznostih glede ponovne zapislitve delavcev, kot je bilo sklenjeno na deželnem odborništvu za delo. Med lastnikom, deželo in sindikati, je bilo namreč sklenjeno, da se bo konec julija vrnilo na delo 70, do konca decembra 1976. leta pa 120 delavcev. Teh obveznosti niso spoštovali in so doslej zaposlili samo 50 delaVcev. Poleg tega prav vsi delavci, Usti,, ki so bili ponovno zaposleni, in oni, ki na zaposlitev v LACEGO še čakajo, niso še prejeli odpravnine ter je postopek za izplačilo še vedno v teku na sodišču. V zadnjeni času so sindikati večkrat pozvali deželno odborništvo za delo na sestanek, na katerem bi preučili, zakaj dežela in novo podjetje ne izvajata sprejetih obveznosti. Sindikati obtožujejo oba sopodpisnika sporazuma, da ga ne izvajata v veliko škodo delavcev, ter bodo okrepili akcijo, da prisilijo deželno Na pobudo sindikata slovenske šole so se včeraj v Sovodnjah sestali predstavniki šolskega odbora, šolnikov in nekaterih političnih organizacij iz Trsta in Gorice z demokri-stjanskim poslancem Santuzom, s ka-delovanju bosta poročala predsednik 1 terim so poglobili vprašanja poveza-Stanko Gergolet in tajnik Karel Čer- j na z ustanovitvijo slovenskega solnic. • i skega okraja. Posl. Santuz je v uvo- nmmmim...................................i........................................................................................................................i... novo podjetje k spo-obveznosti tako do pokrajinskih oblasti in javnosti kakor tudi do delavcev. V pričakovanju odgovora bo e-notni sindikat v prihodnjih dneh sklical skupščino papirničarjev. V čdrtck občni zbor VZP1-ANPI v Doberdobu Tudi doberdobska borčevska sek-čija VZPI-ANPI se pripravlja na pokrajinski kongres. V ta namen je ožji odbor sklical občni zbor vseh članov in bivših borcev za četrtek, 15. januarja ob 19.30. Občni zbor bo v dvorani prosvetnega društva «Jezero». Prireditelji si obetajo številno udeležbo, posebno mladine, ki misli nadaljevati z bojem za dosego tistih pravic, zaradi katerih je pred tridesetimi leti umrlo veliko domačih partizanov. O življenju vaške borčevske sekcije v teh zadnjih letih in njenem bedečem Srečanje slovenskih šolnikov s Santuzom Ustanovljeno prosvetno društvo na Peči ter izvoljen začasni odbor V imenu SPI je dogodek pozdravil član predsedstva Danilo Nanut V okviru 30-letnice osvoboditve daril pomen ustanovitve prosvetnega so v duhu načel osvoboditve boja društva za Peč in Rupo, ki tako kot ter boja slovenske narodnostne skup- novi društvi v Pevmi in Podgori na- nesti za svoj obstoj in razvoj ustanovili na Peči novo prosvetno društvo, staja v krajih, kjer je bilo občutiti pomanjkanje prosvetnega dela. Pouda- ki bo obsegalo tudi Rupo. Kot dobro j ril je nadalje, da je SPZ napredna in znamenje za novo leto je tudi izvo-1 s protifašističnim duhom prežeta or-litev začasnega odbora prosvetnega1 ganizacija, ki povezuje prosvetna društva, ki so ga izvolili na petko- društva. Kot množična organizacija, vem sestanku in v katerem so Ivan ; ki preko svojih društev na terenu se-Petejan, Hadrijan Malič, Edi Petejan, : ga v vsako slovensko vas, je ena iz- OB POŽRTVOVALNI POMOČI NEKDANJIH PARTIZANOV tridesetih občin Tržaške in Goriške. Sestanek je bil v dvorani Palazzet-to Veneto v Tržiču, prisotnih je bilo skoraj vseh 75 svetovalcev, ki sestavljajo svet četrtega prometnega področja. V začetku seje so za začasnega predsednika izvohli zastopnika go-riške občine svetovalca Moiseja, hitro nato pa je tržaški občinski svetovalec inž. Costa, vprašal kako je z v juniju izraženo zahtevo o možnosti slovenskih predstavnikov, da spregovorijo na tej seji v slovenščini. Deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni, ki je prinesel pozdrav deželnega predsednika Comellija in tudi prebral svoje poročilo o vprašanjih javnega prometa, je takoj prebral Comellijevo pismo, da mora o vprašanju uporabe jezika sklepati skupščina sama, deželna uprava pa je dala že za to prvo sejo na razpolago tolmača, ki bi bil na voljo, ko bi bilo prišlo do posegov v slovenščini. To vprašanje je zelo važno, saj nekako kodificira uporabo slovenskega jezika v javnem izvoljenem organu in to pravico so občinski svetovalci slovenske narodnosti na včerajšnjem sestanku pridno uporabili med diskusijo, ko je spregovoril goriški občinski svetovalec dr. Paulin. Deželni odbornik Cocianni je utemeljil deželni zakon o javnih prometnih sredstvih. Naša dežela koraka po poti postopne publicizacije javnih prevozov, istočasno pa hoče dati krajevnim upravam dejansko odločanje v načrtovanju teh prevozov. Zato je prišlo do ustanovitve prometnih področij in zato se danes nahajamo tu, da prično ti sveti s svojim delovanjem. Ko je govoril o vprašanjih, ki zanimajo Goriško in Tržaško, je Cocianni omenil nedavno afero z Ribijevimi avtobusi, dejal, da je morala dežela izbrati začasno rešitev z nadaljevanjem koncesije temu podjetju in da je treba Čimprej ustanoviti javni konzorcij, NA VČERAJŠNJI SLOVESNOSTI med temeljnih organizacij Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Danilo Nanut je poudaril navezanost SPZ na načela narodnoosvobodilnega boja ter je prav s tem v zvezi prikazal važnost sodelovanja z borčevsko organizacijo. zgodilo po kongresu sekcije ANPI-VZ I ^stun0Ki*tfVj- Pri>"llll'll,li,»'»>i1iii»iiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniinHiii«iiiiiiiiiiimii« V DOGOVORU MED SPZ IN ZKPO Tudi v letošnjem letu precej izmenjav skupin med Goriško in Škofjo Loko Sodelovanje bo zajelo društva in kraje na vsem Goriškem in na področju občine Škofja Loka - Delegacija SPZ je bila na slavnostni seji občinske skupščine, posvečeni 35-letnici ustanovitve OF Tudi v letošnjem letu bo prišlo do precejšnje izmenjave med kulturno-prosvetnimi skupinami iz Goriške in s področja občine Škofja Loka. To sodelovanje traja že pet let, odkar so pričeli nekateri prosvetni delavci iz Goriške in iz Železnikov v škofjeloški občini sodelovati na ravni izmenjave kulturnih skupin ob raznih praznikih. Po prvih, samoiniciativnih stikih, je prišlo v letu 1974 do masovnega izleta več kot 700 Goričanov v Železnike, nato pa je prišlo do planiranega sodelovanja med občinsko skupščino v Škofji Loki in ZKPO v istem kraju ter Slovensko prosvetno zvezo v Gorici in v lanskem letu smo že imeli nekaj uspelih nastopov, ki so zajeli razne kraje na dveh področjih. Sovodenjska folklorna skupina je tako nastopila pred dvajsettisočglavo množico izseljencev na pikniku v Škofji Loki, isto tam je nastopil sovodenj-ski nonet, Goričani so škofjeločanom govorili o naših razmerah, na Prešernovih proslavah v Sovodnjah in v Števerjanu je sodeloval Oktet Jelovica, v Ronkah in v Štandrežu pa je nastopil tamburaški zbor iz Rateč. Prišlo je tudi do drugačnih oblik sodelovanja in tu velja omeniti stike društva «Danica» z Vrha s prosvetnim društvom v Sovodnjah v škofjeloški občini. Na sestanku, ki je bil v Škofji Loki v petek, so predstavniki SPZ in občinske komisije za prijateljsko sodelovanje sklenili podrobni program letošnje skupne dejavnosti. Goriške skupine bodo šle na revijo pevskih zborov in na izseljenski piknik, ki bo poleti v Škofji Loki, en zbor bo sodeloval na krajevnem prazniku v Žireh, poleg tega pa bodo Goričani sodelovali tudi na čipkarskem dnevu v Železnikih. Prav tako se bo razvilo sodelovanje med Vrhovci in prebivalci Sovodnjega. Na Goriško pa bosta pri- šla ena dramska skupina in en pevski zbor; oba bosta nastopila po dvakrat, kmalu bo v Gorici zgodovinsko in turistično predavanje o Škofji Loki, navezali bodo stik tudi na šolskem in mladinskem področju. Program je v glavnih obrisih že sklenjen. Delegacija Slovenske prosvetne zveze, v kateri so bili podpredsednik Rožič, tajnik Waltritsch in odbornik Devetak, se je udeležila v petek, 25. slavnostne seje občinske skupščine Škofja Loka v počastitev občinskega praznika ob 35-letnici ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. Na tej skupščini, ki jo v Škofji Loki prirejajo vsako leto v tem času, se spominjajo junaške borbe gorenjskih partizanov, ki so se proti premočnim nacističnim enotam borile na škofjeloškem območju, zlasti še v Dražgo- šah, v decembru 1941, takoj po nemški okupaciji Slovenije in Jugoslavije. Sejo je vodil podpredsednik skupščine dr. Branko Berčič, prikaz lanskega delovanja v občini in napotke za bodoče delo pa je podal predsednik skupščine Tone Polajnar. V svojem pregledu je povedal, da so industrijski obrati te občine, kljub lanskemu padcu povpraševanja na jugoslovanskem trgu in še večjem na inozemskem, povečali svojo proizvodnjo za nekaj odstotkov. Sledila je podelitev občinskih priznanj ustanovam in posameznikom, nato pa je bil na vrsti še kulturni program. Slavnostne seje so se udeležili poleg povabljenih zastopnikov SPZ tudi zastopniki pobratenih občin Sele na Koroškem, Smederevske Palanke v Srbiji in Medicina v Italiji. du podčrtal demokratični pomen pooblaščenih odlokov in nato pozorno poslušal tehtno argumentacijo, ki so jo slovenski predstavniki navedli v prid ustanovitve slovenskega okraja. Po daljšem razgovoru so prisotni soglasno ugotovili, da je za stvar sedaj politično odgovorna dežela, da pa bodo poslanci s področja dežele Furlanije - Julijske krajine posredovali pri osrednjih oblasteh, oziroma i sprožili postopek za sprejem ustrez- j nega zakona, kolikor bi se to pokazalo za potrebno. Posl. Santuz pa je zagotovil, da bodo predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v njem vedno našli «pozornega poslušalca», kadar bo šlo za obravnavo vprašanj manjšinske zaščite. Film «Deveti krog» slovenskega režiserja Franca Štiglica S precejšnjim uspehom se v kinodvorani «Modernissimo» nadaljuje ciklus jugoslovanskega filma v povojni dooi. Doslej smo prisostvovali zanimivim filmskim delom znamenitejših režiserjev, ki so v svojih delih nudiii prerez jugoslovanske kinematografije v zadnjih tridesetih letih. Priliodnji torek bo na vrsti delo slovenskega režiserja Franca Štiglica «Deveti krog». O režiserju in o njegovem delu povzamemo odlomek ocene, ki jo je napisala filmska kritičarka Stanka Godnič: «France Štiglic ni bil samo v slovenskih, temveč v jugoslovanskih filmskih okvirih ena prvih izo-blikovalnih ustvarjalnih osebnosti. Ni čudno, da so ga povabili k sodelovanju tudi v druga filmska središča. Tako v drugi polovici petdesetih let je pomagal na noge mladi makedonski kinematografiji kot režiser «Volčje noči» in «Vize zla». Prvo ustvarjalno priložnost pa mu je v polni meri ponudil zagrebški Jadran film, ki ga je leta 1963 povabil, naj režira scenarij Zore Dirn-bach «Deveti krog». Pripoved o židovskem dekletu, ki je v ustaškem medvojnem Zagrebu niti največja prijateljska skrb, niti zvijača s poroko, iz katere se je rodila ljubezen, ni mogla rešiti usode njenega rodu, kakor jo je morilsko odločil kljukasti križ, se je v Štigličevem oblikovanju dvignila v enega najlepših jugoslovanskih filmov na vojno temo, enega tistih častnih, tihih, čutečih filmov, ki jih dandanes sredi širokih akcijskih spektaklov čedalje bolj pogrešamo. Intimno psihološko dramo dveh mladih, življenjsko neizkušenih in pred prezgodnje preizkušnje postavljenih ljudi uokvirja vedno bolj stiskajoč obroč nebrzdanega, podpiho-vanega nasilja in sovraštva, peklenska igra, ki so jo okupatorji razvneli med v dva tabora razdeljenimi Hrvati in ki ni prizanesla «nevtralnim poštenjakom.» kajoči ne bodo opravljali nadur, v prihodnjih dneh bodo stavkali še 8 ur, v Milanu pa bodo priredili zbo rovanje, ki se ga bodo udeležila pokrajinska zastopstva iz vse države. Jutri stavka šoferjev Od 20. ure drevi pa do 20. ure jutri zvečer bodo tudi na Goriškem stavkali delavci zaposleni v tovornem prevozu blaga in špediterji. Stavko so proglasile vsedržavna vodstva treh sindikatov mesec dni po prekinitvi pogajanj, po prilagoditvi gospodarjev stališču Confindustrie in grožnjah z odpusti. Stavke se bodo udeležili šoferji na avtobusnih progah, šoferji cistern, posebnih prevozov itd. Stav- Prosveta Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu prireja v sredo, 14. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih na Valerišču predavanje domačina Silvana Pittolija, ki bo ob spremljavi barvnih diapozitivov opisal izlet iz števerjana v Bohinj. Vabljeni! or ctlmira modne pletenine RADOVLJICA NOVA GORICA YUGOSLAVIA I Vam nudi v svoji industrijski sodobno urejeni prodajalni na Leninovi ulici širok asortma — modne ženske pletenine, jersey obleke, kostime in krila — modne moške pletenine — modne otroške pletenine Velika izbira izdelkov v kvalitetnih materialih, širokem asortmaju barv in velikosti ter za vsako priliko STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf m. kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V soboto, 17. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 18. t.m., ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev Korzo 13. Gorica VERDI 15.15—22.00 «Baby sitter». M. Schneider in R. Pozzetto. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 15.15—22.00 «Detektive Harper, acqua alla gola». P. Newman in J. Woodward. Barvni film. MODERNISSIMO 14.15—22.00 «Lettere dal fronte». Dokumentarni film. CENTRALE 15.00-21.30 «Porgi l’altra guancia». Barvni film. Igrata Bud Spencer in Terence Hill. VITTORIA 15.00—22.00 «Una vita bruciata». S. Lone in R. Vadim. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Breve incontro». S. Loren in R. Burton. Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film. i\ovu Gorica SOČA «Dolina miru», slovenski barvni film ob 10.00. «Pazi, ko te srečam», italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Dolina miru», slovenski barvni film ob 16.00. «Mafija v borbi z inšpektorjem Tibsom», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Pastirci», slovenski barvni film ob 15.00. «Amarcord (spominjam se», ameriško-italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Rojstva: Fabrizio Ballaben, Chiara Terpin, Alessio Bressan. Smrti: 83-letna gospodinja Luigia Candutti vd. Ghetti, 51-letni mizar Enrico Simsig, 85-Ietni upok. Giusto Pauletti. Oklici: uradnica Loredana Makuc in elektromehanik Rodolfo Makuc, otroška negovalka Gabriella Quarantotto in bolničar Renato Graziano Sdrigotti, univ. študentka Alessandra Parmeggiani in uradnik Paolo Bosini, uradnica Anna Maria Pesaresi in podčatsnik vojske Paolo Castellani, Sabina Leban in skladiščnik Anton Simone. Poroke: gospodinja Flavia Belletto in financar Giuseppe Sciandra, študentka Michela Schmoczer in varilec Silvano Mauri, frizerka Antonia Znidarcich in uradnik Angelo Paravan. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Prispevki Gostilna Renato Devetak z Vrha daruje 15.000 lir za inštalacijo električnega toka v Jamarski dom. Jožef Černič daruje lestenec za Jamarski dom. ZAHVALA Ob bridki izgubi predrage Katerine Hvala vd. Černič se. iskreno zahvaljujejo g. župniku Janezu in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, hči Zofka, sin Nino in nevesta Lojzka z družinami. Gabrje, 11. januarja 1976 PrTmorŠJČTSneviufc KULTURA K' ^ ZAMUJENE OBLETNICE IZ LANSKEGA LETA Dr. Otokar Ribar - tržaški pravnik, politik, kulturnik Ob 110-letnici njegovega rojstva (12. septembra 1865) in pred 50-letnico njegove smrti (12. januarja 1927) V prejšnji nedeljski številki smo na kulturni strani napovedali sestavke o štirih zamujenih obletnicah v letu 1975. Prvega, posvečenega 70-letnici ustanovitve Ljudskega odra v Trstu, smo že objavili, tokrat pa posvečamo sestavek tržaškemu pravniku, politiku in diplomatu, pa tudi kulturnemu delavcu, dr. Otokarju Rybafu ob 110-letnici njegovega rojstva (12. sept. 1865) in ob 49-letnici njegove smrti, ki pade prav na jutrišnji dan (12. januarja 1927). Rybàf Otokar, pravnik, politik in diplomat, se je rodil 12. septembra 1865 v Postojni inženirju Janu in Slovenki Emiliji Ma-horčič iz Motovuna pri Divači, umrl pa 12. januarja 1927 v Beogradu. Gimnazijo in pravne študije (dr. iur. 1889) je dovršil na Dunaju, kamor se je družina 1868 preselila; bil je član Slovenije, ' < «‘WW—" . <; Dr. Otokar Rybàf Slovenskega pevskega društva in Češkega Sokola. Služboval je pri deželnem sodišču v Trstu 1888-90, postal koncipient pri odvetniku dr. Ante Dukiču, županu v Pazinu, in tam odločil volitev v prid slovenskemu kandidatu dr. M. Lagi-nji. Leta 1892 se je preselil k odvetniku dr. Ostertagu v Sežano, kjer je bil član občinskega odbora, kot kandidat narodne stranke za goriški deželni zbor pa je propadel, ker še ni imel predpisane starosti. Nato je 1. 1895 postal samostojen tretji slovenski odvetnik v Trstu in duša vsega tamkajšnjega narodnega življenja. Po češkem vzoru je z nadrobnim delom na vseh področjih javnega življenja in z enotno politično organizacijo učvrstil gospodarsko in politično rast primorskih Slovencev in Hrvatov. Delal je v odboru in vodstvu Edinosti, Slavjanske čitalnice in tržaškega Sokola (pod-starosta Slovenske sokolske zveze), bil je 1. 1896 odbornik Tržaške hranilnice in posojilnice ter med ustanovitelji Jadranske banke in pupilarnovarne Splošne hranilnice v Trstu. Pri državnozborskih volitvah 1900 je v tedaj ustanovljeni splošni kuriji v Trstu prišel v ožjo volitev s kandidatom italijanske narodnoliberalne stranke in s tem ovrgel trditev o «samoitalijan-skem» značaju Trsta. Pri naslednjih volitvah na osnovi splošne in enake volilne pravice (1907, 1911) je bil izvoljenca državnega poslanca v 5. tržaškem volilnem okraju. L. 1900-14 je bil izvoljen v tržaški mestni svet, kjer so si Slovenci priborili vse okoliške mandate. V parlamentu je Rybàf vstopil v Zvezo južnih Slovanov (Ivčevič), 1. 1911 pa je osnoval poseben Narodni klub, ki se je hotel nasloniti na šušteršičevo Hrvatsko - slovensko zajednico, kar je narodno napredna stranka onemogočila; nato je Rybàf prestopil k Mlado-češkemu klubu, 1. 1917 pa v novo-osnovani Jugoslovanski klub. Kot državni poslanec je Rybàf dosegel, da je ministrstvo nameščalo slovenske učitelje na državnih nemških ljudskih in meščanskih šolah v Trstu, potem jih pa dodeljevalo slovenskim šolam pri Sv. Jakobu. Na Krasu in v Istri je osnoval hranilnice in posojilnice, stavbne zadruge in delovna društva, v Trstu pa Naš dom, splošno hranilno in stavbno zadrugo, ter Narodno delavsko organizacijo, ki ji je bil 1907-14 odbornik in nadzornik. L. 1912-13 je kot predsednik tržaškega odbora nabiral prispevke za ZAHVALA Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici se iskreno zahvaljuje gospodu Stanku Kosmini iz Nabrežine, ki je odstopil za našo muzejsko zbirko izkaznico srednješolskega društva Vesna v Gorici (iz let 1924 . 1926). Obenem poziva Odsek vse rojake, da sledijo zgledu g. Kos-mine in poiščejo doma razne predmete in listine iz vseh dob, ki bi utegnile obogatiti naše muzejske zbirice in študijski arhiv. Doma hranjeni predmeti ne morejo koristiti proučevanju naše zgodovine in še obstaja večja nevarnost, da se ti predmeti ziasoma porazgubijo in uničijo. srbski in črnogorski Rdeči križ. L. 1914 je bil mobiliziran in poslan v strelske jarke na Javoršček nad Bovcem, kjer je težko zbolel, ' moral pa je ostati v vojaški službi do sklicanja državnega zbora maja 1917. Medtem je 11. februarja 1915 skupaj z dr. Gregorinom, prof. M. Mandičem, dr. J. Wilfanom in dr. J. Mandičem podpisal pooblastilo dr. Trumbiču in F. Supilu, da zastopata narodne interese in se bojujeta za Primorje. Sodeloval je pri sestavi manjšinske deklaracije. Leta 1918 je predsedoval tržaškemu Narodnemu svetu, na odločilnih sejah pobijal hrvaške pomisleke Narodnog veča v Zagrebu (23. in 24. novembra). Decembra 1918 je bil poklican v Beograd in bil kot izvedenec poslan na mirovno konferenco v Pariz (konec 1918 — julija 1920), za katero je sestavil obširen memorandum o naših teritorialnih zahtevah na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Ker so mu fašisti medtem v Trstu razdejali in oplenili odvetniško pisarno, Italijani zasedli Primorje, njemu samemu pa ni u-spela ustahtev v Ljubljani, je sprejel ponujeno diplomatsko službo v Beogradu. Bil je kot predsednik jugoslovanske delegacije na konferenci nasledstvenih držav (Rim, marca 1921 in 1922), delegat v Portorožu (novembra 1921), glavni poročevalec Jugoslavije pri pogajanjih z I-talijo v St. Margheriti, Nettunu in Benetkah (1922). Sicer je bil imenovan za poslanika in opolnomoče-nega ministra v Bruxellesu (avgusta 1922), pozneje v Tirani, Carigradu in Leningradu, ostal pa v Beogradu in tam kot odličen pravnik vzorno vodil oddelek za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu ter izdelal (1922 - 1927) vrsto važnih meddržavnih pogodb. Spomladi 1923 se je udeležil rimske konference za likvidacijo Južne železnice in konference v Opatiji, 1. 1924 je bil delegat za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo. S svojo prikupno zunanjostjo, poštenostjo, delavnostjo in vestnostjo si je bil Rybàf v Trstu ustvaril v političnih in vladnih krogih za Slovenca edinstven ugled in položaj. Pod psevdonimom Adriaticus je objavil brošuro Sv. Borojevič: O vojni proti Italiji (Ljubljana 1923, tudi v srbohrvaščini), s celim imenom pa polemično razpravo zoper dr. Iv. Žogerja Da li je naša kraljevina stara ili nova država? (Arhiv za pravne i društvene nauke, 1923, 241-61). (Gornji podatki so povzeti iz SLOVENSKEGA BIOGRAFSKEGA LEKSIKONA, Ljubljana, 1960). S. R. ìWÌiW-M-.lVÀ Skupina slovenskih pesnikov v mestni galeriji v Tbilisiju ...............................................m.. RAZGOVOR S ČLANOM DELEGACIJE MARKOM KRAVOSOM revije Slovenski pesniki v Gruziji Ljubljana in Tbilisi - pobrateni mesti - Med obiskom so gostitelji natisnili malo zbirko slovenske poezije - prvo slovensko pesniško knjigo v gruzinščini - Tudi naša zamejska literatura jih je zanimala V okviru kulturnih dogovorov med Jugoslavijo in ZSSR je bila povabljena v Sovjetsko zvezo skupina slovenskih pesnikov. Delegacijo so sestavljali: Tone Pavček, Ivan Minatti, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Kuntner in Marko Kravos. Slovenski pesniki so bili na o-bisku v ZSSR od 10. do 21. decembra. O uspehu, ki ga je imela «e-kipa» sodobne slovenske lirike in o vtisih smo zastavili nekaj vprašanj tržaškemu pesniku Marku Kravosu. — Zanima nas, kje vse ste se v teh desetih dneh mudili? — Najprej smo odleteli v Moskvo, od tam pa dan pozneje v Gruzijo, v Tbilisi. Tu se je odvijal osrednji del našega nastopanja, predvsem seveda zato, ker sta od lani Tbilisi in Ljubljana pobrateni mesti: pobratenje med obema glavnima mestoma se mi zdi posrečeno, saj sta si tudi gruzinski in slovenski narod v marsičem podobna: po številu, po kulturi in odnosu do nje, po gorah, Gruzija je sredi Kavkaza, med Kaspijskim in Črnim morjem, med Azijo in Evropo; pa tudi po živahnem južnem temperamentu, po družabnosti, petju in veselju do vina sta si oba naroda podobna. Občutek sem imel, da se tudi gruzinska literatura na vso moč trudi navezati čim tesnejše stike z Evropo, z zahodnim literarnim dogajanjem, pa tudi sama s svojimi žlahtnimi in starimi literarnimi dosežki bi rada prodrla v ta prostor. Zaradi takega interesa so bili naši stiki le še bolj topli. Iz Gruzije smo se ponovno napotili v Moskvo, kjer smo imeli srečanje in nastop s študenti jugoslovanskih književnosti in jezikov na moskovski univerzi. — Pa še skok do Leningrada in že je bilo treba nazaj. — Kako ste nastopali, so bile vaše pesmi prevedene? In srečanja s pesniki, z ljudmi? — Pred našim odhodom iz Slovenije smo poslali v Moskvo po pet naših pesmi. Tam so jih opremili z dobesednim prevodom in odposlali v Gruzijo, kjer so jih prevedli, oziroma prepesnili najuglednejši gruzinski pesniki. Seveda so že s tem pokazali veliko pozornost nam in seveda slovenski poeziji. V Moskvi pa so naše pes- mi prevedle v ruščino študentke slovenskega jezika. Ta pozornost se je še bolje pokazala v Gruziji, kjer smo imeli dva literarna večera in še polurni nastop na tamkajšnji televiziji. Nastopali pa smo tako, da smo najprej prebrali vsak po eno pesem, naši prevajalci pa so potem prebrali svoje prevode — ker so bili tudi sami zelo priljubljeni pesniki, so večkrat dodali tudi kako pesem. Po vtisu sodeč, so bili gruzinski prevodi vsaj po formalni plati zelo dobri, glede rime in ritma celo včasih precizneje izdelani kot originali. Vsekakor je bilo zanimanje ljudi za naš nastop veliko, predvsem je zapustila velik vtis polna dvorana gledališča Šota Rustaveli, ki je njihovo glavno gledališče. Posebno zanimanje za naš obisk je kazalo tudi njihovo časopisje: našim nastopom so posvetili veliko prostora, kot tudi našim izjavam, informacijam o slovenski literaturi, našim pesmim. Taka pozornost nas je res presenečala, saj ni vsakdanja stvar, da pridejo slovenski pesniki na prvo stran časopisa, kot se je to tam dogajalo. Poleg te- .......... m umni il m mini m minil n ... RAZGOVOR Z REŽISIRJEM, AV10RJIM IN SODELAVCEM «BENEŠKA OJCETs. - LJUDSKA IGRA IZ PRETEKLIH ČASOV V BENEČIJI Kako je nastalo besedilo in kako se je rojevala predstava - Ustanovitev stalne amaterske igralske skupine Preporod beneških Slovencev, ki je na «Dnevu emigranta» 6. t.m. dobil tako čudovito potrdilo, je močno razgibal ne le socialno in narodnostno življenje v splošnem, pač pa izrecno tudi kulturno - prosvetno dejavnost. Tovrstnih manifestacij v izvedbi danes že kar številnih prosvetnih društev in skupin je bilo v zadnjih letih že toliko, da je vse težko našteti, toda uprizoritev «Beneške ojceti» na tem tradicionalnem emigrantskem srečanju predstavlja vendarle nov doprinos v zakladnico slovenskega izročila in kulturne volje naših beneških rojakov. Res je sicer, da ne moremo govoriti ne o prvem izvirnem beneškem narečno - slovenskem tekstu in tudi ne o prvi avtohtoni beneški odrski uprizoritvi (amaterski seveda), toda res je tudi, da je uprizoritev Predanove «Beneške ojceti» pomenila morda prvi takorekoč profesionalni pristop k odrskemu delovanju glede na dejstvo, da je nastop imel v rokah profesionalni gledališki delavec, igralec in režiser SSG iz Trsta, Adrijan Rustja. Zato smo, o okviru tega našega letečega telefonskega intervjuja, prav njemu zastavili prvo vprašanje. _ S kakšnimi občutki ste sprejeli prošnjo, da bi kot gledališki profesionalec vodil uprizoritev «Beneške ojceti? _ S strahom, dolžnostjo in z zadovoljstvom. S strahom, ker sem vedel da bom moral delati z ljubitelji’ ki so v glavnem - z izjemo nekaterih - prvič stopili na a-materski oder in ker je bilo treba delati v naglici (vsega smo i-meli 15 dopoldanskih vaj) in na besedilu ki je nastalo v naglici, takorekoč v 'poslednjem trenutku. Z dolžnostjo, ker sem slutil v tej pobudi nekakšen začetek smotrnega pristopa k dramskemu - odr-ikemu izživljanju med našimi beneškimi rojaki. Z z^dovolfHt^?i"' ker je vendarle človeku v zadoščenje, če lahko skromno pomaga ljudem, ki tako iskreno m elementarno živijo svoj narodni preporod. — Kako so reagirali igralci - a-materji na vaše režiserske zahteve? Predvsem so sodelovali z nekim nedopovedljivim navdušenjem, z radostjo, ki je vedno odraz pričakovanja nečesa velikega. Vzorna je bila njihova vestnost ves čas priprav. Nikoli niso zamudili iz brezbrižnosti, vsako nehoteno zamudo, in teh je bilo silno malo, so opravičevali z iskrenim obžalovanjem. če je bila za vse značilna neverjetna volja do dela, je pri nekaterih prišla do izraza nadarjenost za odrsko nastopanje, medtem ko posluha takorekoč ni manjkalo. No, tik pred predstavo treme ni manjkalo, toda ko je predstava stekla, je izginila. Sprostili so se, ko so se pred lastnim avditorijem šele dodobra zavedeli, da igrajo pravzaprav sami sebe. — Kako pa je bilo z jezikom, z govorom? — Odrsko sem igro vodil jaz, govorno so jo vodili sami, oziroma so celo igralci vodili mene. Opozarjal sem jih le na vsebinske poudarke, v narečnem smislu so vse o-pravili sami in še nikoli nisem i-mel tako lepega domačega občutka, kot tokrat, ko sem poslušal njihovo sproščeno govorico in odmev nanjo, ki je prihajal iz dvorane. Sicer pa, bili so enkratni, vsi od prvega do zadnjega. — Se o Predanovem besedilu. Je bilo primerno za uprizoritev? — Prepričan sem, da je samo tako besedilo ustrezalo namenu in zmogljivostim te prisrčne a-materske skupine. Zajelo je iz njihove sredine, iz njihove tradicije, iz živega življenja, ki ga sicer ni več, katerega duh pa ne zgine tako hitro, kot običaj sam. Kakšnemu literarnemu tekstu bi nastopajoči najbrž ali skoraj gotovo ne mogli biti kos. Tega se je zavedal avtor sam in tudi meni je bilo jasno že v fazi razgovorov. Sicer pa Predan ni nov kot avtor, saj smo pred leti prav za dan e-migranta uprizorili s SSG njegovo komedijo «Modar hlapac». Predan ima dar opazovanja, takorekoč študijskega raziskovalca beneške domačnosti, povrhu pa je organizacijsko spreten in ne nazadnje igralsko nadarjen. Potem smo zavrteli telefon in v društvu «Ivan Trinko» y Čedadu našli avtorja, organizatorja in i-gralca Izidorja Predana. — Zakaj si se odločil prav za prikaz vašega nekdanjega poročnega običaja in kdaj si napisal besedilo? — Za «ojcet» sem se odločil zato, ker ta običaj dobro poznam iz pripovedovanja naših ljudi, naših babic in dedov, ker sem ga raziskoval in končno zato, ker se mi je zdelo, da bo še najbolj primerno, če za «Dan emigranta» nastopimo z igro, ki bo vsa naša, beneška, ki bo vsem razumljiva in dostopna tudi po vsebini, čeprav se zdaj tudi pri nas ne poročajo več tako, kot so se še pred to drugo svetovno vojno. Tekst sem napisal v dveh dneh, v glavi pa sem ga sestavljal, ko sem se z avtobusom vračal iz Belgije od naših rojakov v Taminesu. Naslov je potem prišel sam od sebe in tudi osebe so se rojevale sproti. — Kako so potekale priprave? — V naglici (tudi zaradi moje zamude) in ob pomanjkanju u-streznega prostora za vaje. Začeli smo v Ljesah v sobici, kjer vadi zbor «Rečan», potem smo nadaljevali v našem starem sedežu v Čedadu, na pravem odru smo praktično obnovili le zadnje dejanje. Kljub temu nobena vaja ni tekla tako gladko, kot krstna predstava pred občinstvom. Vsi so dali od sebe prav vse, česar so sposobni, in po predstavi smo bili vsi zadovoljni in srečni. Veš, to je občutek, ki ga je težko popisati. Sedaj nas ljudje ustavljajo na cesti in govore samo o igri. Seveda pa moram priznati, da dolgujemo levji delež za uspeh predstave režiserju Adrijanu Rustji. Dojel je smisel naše igre, dojel je njenega duha in nas vodil ob največjem možnem spoštovanju besedila, seveda s potrebnimi črtami in uskladitvami in nam pomagal graditi čisto, res našo domačo resničnost. — In sedaj? Kam nameravate z igro in kako bo z igralsko skupino samo? — Naš namen je čimprej ponoviti predstavo v Čedadu, saj je mnogi niso mogli videti, ker niso mogli v dvorano zaradi prenatrpa- nosti. Potem bomo z njo nastopali po naših beneških vaseh, kjer so pač za to pogoji. Radi bi prišli na Tržaško in Goriško, pa k sosednim bratom na Tolminsko, na Goriško itd. Skupina, ki je sedaj še neformalna, se bo konstituirala v stalno, registrirano dramsko skupino. Ime ji bomo še izbrali. Tudi za nadaljnje nastope bomo črpali snov iz našega življenja. Sicer pa bomo razpisali tudi natečaj za izvirna domača dramska dela. Prepričan sem, da bo ta skupina pomembna obogatitev našega kulturno-pro-svetnega življenja. Med soustvarjalci predstave in skupine je tudi Aldo Clodig, ki je tokrat skrbel za dekoracijo. Zapisal je: — «Vsi, ki smo sodelovali pri realizaciji te komedije, smo korak za korakom odkrivali ta naš svet, podoživljali za gledalce živahnost okolja, ki ga je razvoj modernega življenja že pokopal. Zavedali smo se, da naše delo ne vsebuje le u-metniškega aspekta, temveč tudi raziskovanje našega izvora, odkrivanje naše folklore, ponovno o-svajanje tega, kar smo skozi leta iz tolikih razlogov izgubih.» In ne bilo bi pošteno, če na koncu ne bi vsaj navedli poimensko vseh, ki so sodelovali pri tej predstavi. Igralci: Izidor Predan (žefa Podklancarju - kmet in oštir), Bruna Chiuch (Mica - njegova žena), Giuliana Zufferli (Marička -njuna hči), Luciano Qualizza (Janez - goljuf), Remigio Cernotta in Mario Bergnach (Tinac in Matevž - njegova prijatelja), Gino Qualizza (Francesco - gospod iz mesta), Paolo Duriavig (Vanac -bodoči Maričkin - mož), Romano Canalaz (Jakob - njegov oče), Vilma Martinig (Terezija - njegova žena), Edo Recogna (otrok), pevci zbora «Rečan» - svatje. Režija - Adrijan Rustja; scena -Tiziano Manzini; kostumi - Rosina Zufferli; dekoracija - Aldo Clodig; glasba - Eliseo Jussa; mizar - Mario Simonelig; šepetalec - Gianni Floreancig; rekviziterka - Loretta Feletig. Zapisal JOŽE KOREN ga je založba Zveze gruzinskih pisateljev med časom našega obiska celo uspela natisniti malo zbirko naše poezije — prvo slovensko pesniško knjigo v gruzinščini! — Kakšen namen ima pravzaprav takle pesniški obisk? — Že iz prej povedanega je marsikaj razvidno. Na vsak način se spletajo novi človeški odnosi, človek si pridobi novo, neposredno izkušnjo tudi o svetu, za katerega prej skoraj ni vedel, da živi. Gotovo pa taka delegacija napoveduje tudi tesnejše in konkretnejše sodelovanje na kulturnem področju. Velika večina članov naše pesniške ekspedicije se ukvarja tudi s publicistiko ali prevajanjem in kar skupinsko smo obljubili, da bomo skušali posredovati v svoji domovini čimveč informacij in literarnih dosežkov. Veselilo nas je, da smo lahko že tokrat nesli s seboj slovenski prevod reprezentativnega epa Šote Rustavelija Vitez v tigrovi koži, ki ga je napravil Tone Pavček. In to delo bomo nadaljevali. — Obvezno in običajno vprašanje še o najlepšem vtisu, ki si ga odnesel s svoje poti? — Vtisov je nešteto, kar kopičijo se: od že omenjene gruzinske gostoljubnosti, njihovih odličnih vin, kuhinje, posebno bogate s čudovitimi zelenjavami in zelišči, do ponovnega srečanja z leningrajskim ambientom — z zaledenelo Nevo, Eremitažem, s celotnim organizmom tega prelepega mesta in srečanjem s prijateljem Vadimom Infantijem, ki uspešno piše prozo, a mi je tudi razkazal mesto in svoj dom, pripovedoval o uspehih in težavah, tako da je preko njega mesto zaživelo še v topli človeški dimenziji. Človeku se seveda vtisne v spomin tudi vsakokratno srečanje z Moskvo, čeprav me gigantske razsežnosti in strukture vedno zmedejo, ko sem navajen na čisto majhna evropska, srednjeveška razmerja. V tisti ogromnosti se počutiš nekam odtujenega, vsaj ambientalno: pa so tudi tam prijatelji slovenske književnosti: Aleksander Roma- nenko in Ivan Haritobov. — Kako pa so gledali nate kot na slovenskega pesnika z drugačnim potnim listom? — Vsekakor sem bil za sovjetskega človeka malo veliko čudo: v slovenski delegaciji pa z italijanskim potnim listom! Po pojasnilih pa takoj razume (težje je včasih z njihovo birokracijo), da se državne meje večkrat ne krijejo z narodnostnimi, kakor napredna misel tudi nima meja, je last človeštva in se pretaka ne glede na meje. Ob različnih priložnostih pa so se tudi zanimali, kako živimo Slovenci v zamejstvu, v kakšnih pogojih, seveda jih je posebno zanimala naša zamejska kultura. Čudili so se odprti meji in da imamo lahko vsakodnevne stike z matičnim narodom, da gre za enoten kulturni prostor. In jaz sem bil tam v Sovjetski zvezi živ dokaz te kulturne zraščenosti. -a -d 12. številka Sodobnosti v celoti posvečena mladini S svojim zapisom želim opozoriti bralce Primorskega dnevnika na zadnjo številko Sodobnosti v 1. 1975, saj je v celoti posvečena u-stvarjalnosti in problemom mladih, ki so, kakor ugotavlja uredništvo, «najbolj vznemirljiv del tekočega literarnega snovanja». Sodobnost tako predstavlja bralcem pesmi in prozo petnajstih mladih avtorjev, da bi imeli vsi celovitejši in «bolj zbran, sistematiziran vpogled» v njihovo ustvarjanje. Uredništvo je naprosilo mlade avtorje še za kritičen, oseben zapis o njihovem odnosu do lastnega pisanja in do časa, v katerem pišejo. Tako imamo pred seboj številko, ki na prvem mestu prinaša sedem pesmi letošnjega Nobelovega nagrajenca Montaleja v prevodu Cirila Zlobca. Sredico zbirke pa vse do kazala polnijo pesmi, proza in kritične misli mlade ali najmlajše pišoče generacije. Naj kar takoj zapišem še svojo kritično misel, in sicer, da se mi zdi škoda, ker ni nobenih avtobiografskih podatkov, s katerimi bi mladi avtorji predstavili vsaj svojo starost, prav tako ne zvemo ničesar o tem. kaj so doslej napisali, čeprav smo to ali ono ime že srečali na straneh slovenskih revij. Mogoče pa se nam tako po drugi strani še jasneje izriše in prikaže «misel mladih» in stanje, v kakršnem so se znašli ti mladi ljudje peresa, ki jim je čas, kritika, kakor tudi sami ugotavljajo, precej nenaklonjen. Prispevki so razporejeni po a-becednem redu: pesnik ali prozaist se najprej predstavi s pesmimi ali prozo, nato pa poda nekaj kritičnih misli. Pišejo: Nevin Birsa, Andrej Brvar, Marjanca Colarič, Jurij Detela, Bogdana Herman, Milan Jesih, Sergej Kapus, Peter Kolšek, Meta Kušar, Janez Pipan, Tine Soben, Janez Strehovec, Ivo Svetina, Jaša Zlobec, Andrej Žigon. Kakor ta naključna in drobna antologija mladih pričuje o nekem odmiku od starejše generacije, tako se ob branju poezije in proze zavemo, da ne more biti ničesar resnično novega, kadar gre za besedo, saj mora konec koncev beseda ostati beseda v tem smislu, da ima vsaka svoj pomen, da ni nikoli docela pomensko izpraznjena. Še bolj pozorno pa je treba prisluhniti temu, kar imajo mladi povedati o svojem delu, o sebi in o svojem mestu v današnjem slovenskem kulturnem prostoru. Za vse kritične zapise velja, da so napisani precej samokritično in kar preveč resno, včasih celo moti prevelika doza učenih besed in prenatančno razglabljanje. Za ilustracijo sem izpisala nekaj zanimivih misli: — Peter Kolšek misli, da za razumevanje literature mladih ni kriv generacijski konflikt, temveč estetski... — Janez Strehovec pa meni, da prihaja «otežitev našega položaja» prav od osebnih trdovratnih mrženj do mlade slovenske poezije, ki jo javno . .. izražajo nekateri vplivni kulturni politiki. .. Potrebna pa bi bila njihova solidarnost, pomoč . . .» — Tone Svetina zapoje tudi v razmišljanju hvalnico besedi, pisavi, «kajti edina vrsta smo, ki pripada besedam . . .» — Jaša Zlobec razmišlja o tem, da je bilo bralcu laže razumeti, ali pa si je to vsaj domišljal, pesništvo prejšnjih rodov, ker da je bilo mogoče uživati že v formalni strukturi pesmi same; za sodobno poezijo pa je potreben večji napor — ustvarjalna energija tudi pri bralcu. J. Zlobec tudi ugotavlja, da sodobnih pesmi ali proze ni mogoče ocenjevati na osnovi kakršnihkoli obrazcev. — Za Meto Kušar pesmi niso mamilo, temveč aktiven odnos do časa in intenzivnejše soočanje s svetom. — Za Sergeja Kapusa je poezija izgovarjanje znamenja, zapis neizrekljivega, neudomačenega in neutemeljenega. — Milan Jesih vidi temeljno zagato v tem, da se dela ni mogoče lotiti z evidentno novo formulativ-no tehniko, temveč da gre ves čas za aktualiziranje znanih ... trohnečih formulacij. .. — Bogdana Herman se sama u-vršča v krog socialnih pesnikov, teh da je manj in jih razume več ljudi. — Jurij Detela je prepričan, da je v mladosti mogoče pisati zelo subjektivno poezijo zelo visoke kvalitete . .. Neizrekljivega, piše Detela, smo vsi enako deležni. — Po mnenju Marjance Colarič bi bilo treba ljudi rešiti prepri- JUGOSLOVANSKA POEZIJA mmmw mnò SODOBNI SLOVENSKI PESNIKI mòBòaaetsnso • • LensDBoacoanaóOòo MATEJ BOR • CIRIL ZLOBEC aJBJii gnidi MARKO KRAVOS TONE KUNTNER man deismi JANEZ MENART IVAN MINATTI TONE PAVČEK B H E 3 dtlEBSSAI anait mirisi a.m mm • bbei mmi • Notranje strani pesmarice v slovenščini in gruzinščini Čanja, da je vse, kar mladi počno, slabo ter nevredno branja in poglobitve ... pa da bi bilo treba poezijo objavljati v dnevnem tisku ... — Andrej Žigon pove, da piše pesmi mnogo mladih in lepih ljudi in da bo z vsemi «pil cvička ...» Iz obširnejših zapisov sem iztrgala posamezne stavke, ki so se mi zazdeli tipični za posamezne avtorje. S tem pa želim samo nagovoriti bralce, katerim je mogoče današnja mlada slovenska književnost neznana ali pa so do nje, morda neupravičeno, zadržani, sumničavi, da bi segli po tej posrečeni številki revije in prebrali literarne prispevke mladih ter njihove misU, saj se res redkokdaj zgodi, da bi mladi mogli javno v tako ugledni reviji odkrito spregovoriti o svojih literarnih nazorih. Prepričana sem namreč, da bo vsakomur po branju teh mladih pesmi in proze ter mnenj mlajša literatura dostopnejša in razumljivejša. DIALOGI 12 Dr. Vladimir Bračič, rektor univerze v Maribori, piše na prvi strani Dialogov o pomenu druge slovenske univerze, ki bo «samoupravno socialistično angažirana». Pesmi objavljajo trije pesniki: Ervin Fritz, F. Teodor Lorenčič in Nevin Birsa. Treba je reči, da po kvaliteti in izdelanosti 13 pesmi Ervina Fritza močno izstopa med drugo pesniško bero. Nada Gaborovič je napisala črtico Pomenek z zemljo, Branimir Žganjer pa prozo Jesensko enakonočje na o-toku. Več literature pa v tej številki ni mogoče najti. Prispevke s srečanja v Štatenbergu so natisnili Janezu Švanjcerju, Dušanu Mevlji in Francetu Forsteneriču. Janez Rotar na osmih straneh zelo izčrpno razčlenjuje povest Dvojčici nemškega pisatelja Ericha Kastnerja. Med teoretičnimi prispevki izstopa po tehtnosti in novostih razprava Denisa Poniža Teoretične osnove in problematika numeričnih in generacijskih estetik v luči literarne znanosti. Alfonz Kopriva poroča o mednarodnem kulturno - zgodovinskem simpoziju, ki je bil letos v začetku julija na avstrijskem Gradiščanskem, kjer so se srečali znanstveniki štirih panonskih pokrajin. Branko Rudolf razpravlja o pomenu «žalostnega» in «tragičnega», Emil Frelih pa o Brechtovi ženitvi malomeščana. Bogomir Krajnc zaključuje svojo razpravo Zbor kot prostovoljna dejavnost učencev in dijakov. Nada Gaborovič ocenjuje Ingoličev roman Pradedje, Igor Gedrih dramo Primoža Kozaka Direktor, Velimir Batič pa dve pesniški zbirki za otroke, in sicer Dve ribici Franceta Kosmača ter Šmitovo zbirko Ježek se ženi. Na koncu je po prispevku o izumih Jožeta Jagodnika še kazalo za leto 1975. Zadnja številka XII. letnika Dialogov je res bogata z razpravami, zato pa mogoče tokrat prinaša manj literature. Naj zapišem še, da je urejena tako, da moraš kar iskati, kje ima kaj rep in kje glavo, tako da se človek sprašuje, če jim primanjkuje papirja, da nimajo prostora za jasne in dovolj dobro vidne naslove. Ta tehnična pomanjkljivost je res v škodo pestri in zanimivi reviji. IVANKA HERGOLD GLASNIK 4 Glasnik Slovenskega duhovniškega društva (št. 4. letnik V) objavlja na uvodnem mestu sestavek duhovnika in pisatelja Stanka Cajnkarja ob 30-letmci osvoboditve. V članku se avtor najprej prek Majdičevega študenta, osebe iz svoje povesti «Po vrnitvi», sooča s priborjeno svobodo pred 30 leti in vživljanjem v novo stvarnost na Slovenskem. Poglablja se v socialne in gospodarske temelje narodne svobode in prihaja do ugotovitve, da bi «morali duhovniki poznati marksizem. Vsaj glavne teze. ki so v praksi odločilnega pomena». Nato nadaljuje: «Poznavanje zakonov ekonomskega dogajanja in dogovarjanja še ne sodi v politično prakso. Priznavanje veljavnosti temeljnih tez ne pomeni mešanja v politiko. Prej bi lahko rekli, da sodi vse to k izobrazbi slehernega člana nove družbe». Svoj članek pa zaključuje takole: «Ker obhajamo 30-letnico osvoboditve, se moramo pridružiti vrstam delavcev, ki so socialno o-svoboditev že davno povezali s politično in kulturno svobodo. Ne bi bilo pametno, če bi hoteli posnemati nasprotnike pokojnega Kopernika in bi vztrajali pri idejah zastarelega sociološkega ptolomej-stva, kakor to delajo katoličani na Zahodu. Stari družbeni red je pri nas dokončno mrtev. Z njim vred vse stare sociologije in apologije gospodarskega liberalizma, če kdo misli, da ni umrl, ampak je bil samo pregnan in sedaj na tujem čaka na veselo vrnitev, se čisto gotovo moti. Tudi drugod po svetu se mu ure iztekajo. Tudi na Zahodu in v Ameriki. V Južni ali Latinski A-meriki je že ves revmatičen. Bodite veseli, da smo veliko zgodovinsko mutacijo preživeli brez nesreče in da sedaj narodno osvoboditev dopolnjujemo z resnično e-nakopravnostjo vseh naših ljudi.» Janez Korošec piše o Slovencih v zamejstvu in izčrpno navaja vsebino izjave SKGZ o rabi slovenskega jezika v javnih upravah, piše o kulturnih dogodkih v Beneški Sloveniji, o šolski stavki na Goriškem ter o boju koroških Slovencev proti preštevanju. Preostalo gradivo predstavljajo nekrologi o umrlih duhovnikih. OBRAČUN ZA LANSKO GLEDALIŠKO SEZONO V ITALIJI Podrobne številke dokazujejo da zanimanje občinstva raste V letu dni je bilo prodanih nekaj nad pet milijonov in pol vstopnic za skupno obilnih 12 milijard lir - Res je, da v gledališčih ni gneče, več pa ju bilo občinstva lani kot leto prej - Vsega skupaj skoraj 17 tisoč predstav RIM, 10. — Italijansko splošno »druženje gledaliških umetnikov je objavilo podatke za preteklo sezono. Ker pa se gledališke sezone ne skladajo z leti, se podatki nanašajo na sezono 1974-1975 in zaključujejo z zadnjim julijem lanskega leta, začenjajo pa s 1. septembrom 1974. Poročilo govori o dejavnosti, materialnih uspehih in neuspehih javnih, zasebnih in zadružnih gledališč. Ker je v državi nešteto majhnih gledališč diletantskega značaja, je samo ob sebi razumljivo, da se pregled, o katerem je govor, nanaša le na poklicna gledališča in sicer na 132 gledaliških ustanov, ki dobivajo tudi državne in druge subvencije iz javnih skladov. Gre za osem stalnih gledališč, 50 zasebnih gledališč, 33 zadružnih gledaliških ustanov ter 41 poklicnih eksperimentalnih gledališč. Glede poslednjih podatki niso povsem zaključeni. V sezoni 1974-1975 je že omenjenih 132 gledališč postavilo na oder 333 del, od katerih jih je bilo 255 «domačih», to se pravi, da so bili njihovi avtorji Italijani, 78 del pa je bilo tujih avtorjev. Kot vidimo, je pravzaprav bilo uprizorjenih razmeroma malo del, saj ne pridejo niti po tri dela na posamezno gledališče. Zato pa je bilo veliko uprizoritev, oziroma repriz, saj statistika pravi, da je bilo v vsej sezoni le malo manj kot sedemnajst tisoč predstav. Za 2067 predstav tako imenovanih eksperimentalnih gledaliških skupin ni bilo podrobno ugotovljeno, koliko šoto bile uprizoritve itahjan-skih ali tujih avtorjev, od preostalih 14.250 predstav pa jih je 9880 odpadlo na italijanske avtorje, ostale pa na uprizoritve del tujih avtorjev. Kaj pa finančni rezultati? V sezoni, na katero se ti podatki nanašajo, je znašal inkaso 12 milijard 85 milijonov. V celoti je bilo prodanih nekaj nad pet milijonov in pol vstopnic. Če te podatke primerjamo z ustreznimi podatki iz sezone 1973-1974, je število občinstva nekoliko narastlo, iz česar lahko sklepamo, da zanimanje za gledališče narašča. Pregled se nato omejuje na nekatere tipične podatke: predvsem obširneje govori o tako imenovanih «ključnih mestih» v gledališkem življenju in sicer o gledališčih v Rimu, Milanu, Turinu, Genovi, Neaplju, Firencah in Bologni. V teh mestih je bilo skupno 8.313 predstav, za katere so prodali 3 milijone 60.000 vstopnic za 8 milijard 125 milijonov lir. Če zbrane podatke podrobneje a-naliziramo, ugotovimo, da začenja gledališka umetnost bolj zanimati majhna središča kot velika. Čeprav so v velikih mestih, ki smo jih pravkar navedli, v pretekli sezoni inkasirali veliko, vendar je treba zadevni povišek v splošnem inkasu pripisati tudi dejstvu, da je gle dališče postalo bolj drago, ker se je vstopnina dvignila. Kar zadeva 41 tako imenovanih eksperimentalnih gledaliških skupin, za katere statistični podatki niso povsem preverjeni, je treba reči, da novih podatkov ni moč primerjati s podatki iz prejšnje sezone. Sicer pa se zna, da so ta gledališča uprizorila 87 odrskih del, to se pravi le nekaj več kot dve deli na posamezno grupo, v vsej sezoni pa so uprizorili 2067 predstav in imela razmeroma malo občinstva, niti ne 185.000 obiskovalcev. Vseh 33 gledališč, ki imajo nekakšno zadružno osnovo, je v se zoni uprizorilo 5497 predstav, 50 zasebnih gledališč pa 6996 predstav. Zasebna gledališča pa so imela veliko občinstva, saj so prodala za tri milijone 85.000 vstopnic, medtem ko so «zadružna gledališča» imela le milijon 320.000 vstopnic. Tudi sicer kaže. da zasebna gledališča bolje finančno uspevajo. Gledališča, ki so v javni upravi, ali tako imenovana stalna gledališča so zabeležila inkaso ene milijarde 870 milijonov lir, zasebna gledališča pa so imela inkaso 8 milijard in pol lir. Zadružna gledališča so kasirala eno milijardo 67£ milijonov. Za konec še kak zanimiv podatek: v vsej sezoni je bilo 17.700 «delovnih dni», ki se seveda nanašajo na vsa gledališča, pa čeprav so podatki za eksperimentalne ansamble nepopolni. Vsa gledališča, o katerih je govor, so uprizarjala svoja dela v 7140 «krajih», to se pravi, da so ansambli, o katerih je govor, v lanski sezoni tolikokrat postavili oder. Končno še naslednji podatek, ki se nanaša na tako imenovana ek- sperimentalna gledališča. V sezoni 1974-1975 so ta gledališča kljub ne posebno velikemu obisku zabeležila lepe rezultate in nekakšen odločilni premik. Vse drugačno pa je stanje v majhnih ansamblih na zasebni osnovi ter v majhnih ansamblih na osnovi zadružništva. VODORAVNO: 1. «naš kraj», 6. srčni tik taki, 11. kdor se ukvarja z znanostjo o zemljepisni razširjenosti, 14. slovenski pravopis, 16. rodnost, rodovitnost, 17. osebni zaimek, 18. kanon, 20. italijanski veznik, 21. nastop na pol, 22. žival, ki živi pod zemljo, 24. indijski drobiž. 26. Abrahamov nečak, 27. oznanjevalec bodočnosti, 28. mali. . . je april, 29. žensko ime, 30. ime sovjetske telovadke Korbut, 33. roman R. Kiplinga, 34. ugrabiti, 35. eno brez soglasnika, 36. pokrajina Vojvodine, 38. ročno orodje iz kaljenega jekla, 39. prevozno sredstvo,, 41. večja skupina ptic, 42. osebni zaimek, 43. počivalnik, biazinjak, 45. italijansko glavno mesto, 46. egipt. božanstvo,. $7. rumena zlitina iz bakra in cinka, 49. Karl NAJBOLJI HOTELI Ob koncu leta se delajo obračuni nad uspehi in neuspehi. V Jugoslaviji so pod naslovom «Zadovoljen gost» napravili anketo o uspehih in neuspehih gostinske zmogljivosti v Jugoslaviji. Prvo mesto med hoteli je dobil hotel «Libertas» v Dubrovniku, med hoteli ob jezerih je za kvaliteto u-slug odnesel prvo mesto «Grand Hotel Toplice» na Bledu. Od gostinskih obratov v kopališčih in toplicah je prvo mesto odnesel hotel «Donat» v Rogaški Slatini. V severnem Jadranu je na j višjo kvaliteto pokazal hotel «Riviera» v Portorožu, na srednjem Jadranu pa hotel «Jadran» v Splitu. Toda tudi hotelu «Brela» v Brelih so dali priznanje. Gornje ocene so ocene 5000 go stov iz 33 hotelov Altmann, 50. znana vohunka (Mata), 51. jugoslovanski veletok. NAVPIČNO: 1. moško ime in tržaški patron, 2. Matej Bor, 3. lesno industrijsko podjetje, 4. vrsta športne jadrnice, 5. jaz v latinščini, 6. ime filmskega igralca Tognazzija, 7. mesto z Barkov-Ijami, 8. vojna v srbohrvaščini, 9. če v angleščini, 10. sveta ptica pri starih Egipčanih, 12. raj, paradiž, 13. potem v srbohrvaščini, 15. provinca, 17. dober računar, 19. okraji, resorji, 21. časnikar, 23. livada, 24. če. 25. oblika gl. biti, 26. hlapec, lizun, 31. italijanski predsednik, 32. kraj na Bližnjem vzhodu, 34. vstaje, 37. živinska staja po planinah, 39. islamski sodnik, 40. razlaga, 43. skala. 44. ... in druga. 47. Pasolinijeva mati, 48. Anton Vodnik. (laico) KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 ■ m 6 7 8 9 10 ■ 11 12 13 B 14 15 ■ 16 m 17 18 19 ■ m 20 ■ m 21 m 22 23 m 24 25 m 26 m 27 M m 28 m 29 m 30 31 32 n 33 M 34 M 35 n 36 37 38 m 39 40 i! 41 42 11 43 44 H 45 46 P 47 48 Ul 49 M 50 H 51 H Rešitev križa nke v torek horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne hitite z odločanji in posvetite pozornost delu in načrtom, ki jih je treba prej izpeljati. Dobili boste pismo, morda pa le telefonski poziv, ki vas bo najprej presenetil, nato pa spravil tudi v zadrego. Skušajte najti soglasje z ljubljeno osebo. Zdravje odlično. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite po-F \ zorni, da ne boste "V j objokovali prenagljenih in zgrešenih sklepov. Neka romantična prigoda se bo razvila in boste iz romantike prešli na praktično plat, ki vam bo prinesla večje materialno zadoščenje. Skušajte urediti svoje prebavne težave, dokler je še čas. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne ka-^ žite prevelike vneme za neko stvar pa čeprav vas zanima. Blago, ki se visoko ceni, postane predrago. Zanimive vesti od prijatelja ali o nekom, ki ga že dolgo niste srečali. Razčistila se bo neka zapletena zadeva in zelo prijetno bo v dvoje. Veljaven od nedelje 11. do sobote 17, januarja 1976 RAK (od 23. 6. do /(* tN 22. 7.) Pokažite več i GÉmpS \ razumevanja za Iju-V ) di, s katerimi mo- y rate živeti. Neki ^ dvom, ki vas grize, bi mogli z lahkoto rešiti o- ziroma ga pojasniti. Dela bo sicer veliko, zadoščenja pa ne preveč. Utrujeni boste in ne bom vam za družbo in vendar bo treba med ljudi. Glavobol. ^^ LEV (od 23. 7. do 'N. 22. 8.) Preveč zah- f ' tevni ste in to vam lahko veliko škodu-\. 7 je. Na delovnem 's—mestu ali v poslih boste doživeli afront, ki pa ga bo treba dobro vzdržati, da bi ne prišlo do hujšega. Tudi v ožjem krogu ali v običajni družbi se bo kaj zapletlo in bo narobe. DEVICA (od 23. 8. / « do 22. 9.) Prvi za-j let, prvo navduše- l ) nje vas ne bo pri- V/ peljalo daleč. Le če ^ 'S boste vztrajni tudi tedaj, ko bo kje kaj zaškripalo, boste svojo nalogo speljali do konca. Ljudje okoli vas vam nekaj pripravljajo. Morda boste pravočasno odkrili. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Na delu nobenih novosti. U-veljavili se boste le tam, kjer ste zares’ doma. Ekonomsko ne boste kdove kako zadovoljni, pa vendarle bi ne smeli tožiti. Tudi glede uveljavitve v družbi in položaja v družini morate biti zadovoljni. Črevesne motnje. ŠKORPIJON (od r <&r\ 23-io- d°22-iu čaS*' \ če boste zaupano vam vlogo dobro izpeljali, lahko upate na napredek. Ne ženite se preveč in posvetite kako uro sebi in svojcem. Bolj malo bo zadoščenja od nekega načrta, ki je bil dobro zamišljen, a slabo izpeljan. Ljubosumnost in u-trujenost. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekoliko izboljšan položaj, ki pa bo bolj moralnega kot materialnega značaja. Ukvarjali se boste s finačnimi zadevami drugih, lastne probleme pa zanemarjali. Svojih strogo o-sebnih zadev ne obešajte na veliki zvon. KOZOROG (od 21. / V\ 12. do 20. 1.) Otre-j site se nerazpolože-nja in vseh tistih spon, ki vam ne dovoljujejo napredovanja. Sprejeti boste morali a-front nekoga, ki bolj naglo misli kot vi. Z vaše strani bo prišla pobuda, ki jo bodo povzeli drugi in jo izpeljali. V ljubezni nekoliko zaostanka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nagli sklepi so dobri, če niso prenagljeni. Ravnajte se po svojih sposobnostih, ne pa po svojih željah. Sicer pa se ne boste pritoževali nad razmerami, saj bo vse teklo kot po olju. Edino v ljubezni se bo nekaj zataknilo, nato pa bo še lepše. Nervozni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Več optimiz-ma bi ne škodova-lo. Posebno kadar yQmrJ se lotevate težavnih ^ ' nalog. Odkrili bo- ste iskreno prijateljstvo, ki bi se dalo dobro izkoristiti v obojestransko korist. Računajte tudi z željami tistih, med katerimi živite. Svoje jeze ne znašajte nad drugimi. NEDELJA, 11. JANUARJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja Risani film: Želja Vremenska slika DNEVNIK Gost ob 14. uri: Sergio Giordani A. J. Cronin: «ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA» Program za najmlajše DNEVNIK Napoved programa za prihodnje dni Italijansko nogometno prvenstvo Program za mladino: «Tarzan v džungli» NOVE TARZANOVE PRIGODE Italijansko nogometno prvenstvo in Vremenska slika DNEVNIK SANDOKAN Športna nedelja DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL in 12.55 Slalom za moške, prenos iz Wengena Italijansko nogometno prvenstvo Glasbeni program z Enricom Simonettijem Športni dnevnik. Ob 20. uri DNEVNIK «Če . . .»: V iskanju novih umetnikov Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA POROČILA Za nedeljsko dobro jutro: LOŠKI GLAS L. N. Tolstoj: ANA. KARENINA, nadaljevanka Otroška matineja: Storžkovo popoldne in Če bi se odprlo Ljudje in zemlja POROČILA SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Wengena Pravljice iz lutkarjevega vozička: O lažnjivi laži za možitev godni Morda vas zanima: Bojan Križaj Veseli tobogan: Polje Pred zimskimi olimpijskimi igrami POROČILA Košarka: Beko — Bosna Hišica v preriji, serijski film Tedenski gospodarski komentar V. Kovačevič: KAPELJSKI KRESOVI, nadaljevanka S poti po Latinski Ameriki: Perujski sever se prebuja Športni pregled DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 12.30 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Wengena 19.30 Risanke za otroke 20.15 ENA MANGUSTA ZA TRI KAMELEONE, film 21.50 Napoleonove ljubezni: Marija Walewska 22.40 Košarka: Beko — Bosna 11.00 12.15 12.55 13.25 13.30 14.00 15.00 16.25 17.00 17.15 17.25 17.55 19.00 20.00 20.30 21.35 22.45 9.55 18.15 19.00 19.50 20.00 20.30 21.00 22.00 8.30 8.35 9.00 10.30 11.20 12.20 12.25 14.15 14.30 15.00 16.00 16.30 16.40 18.25 19.50 20.00 21.15 21.50 22.10 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Glasbeni spored; 16.00 Šport in glasba; 17.00 «Vsi domov»; 18.30 Koncert; 19.15 . Zvoki in ritmi; 20.00-Šport; 20.30 - 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.20 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30. 7.30, 12.30. 14.30. 17.30, 2Ó.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Melodije; 10.00 Z nami je...; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.00 Najbolj znane popevke; 12.03 Glasba po željah; 14 00 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Orkester Valdor; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred'mikrofonom; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba ; 20.40 Športna nedelja ; 21.00 Radijski oder; .21.45 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00. 13.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala: 11.30 Roditeljski krožek: 12.00 Popularne plošče: 13.20 Kič: 14.30 Drobec satire; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.50 Program z Ivo Zanicchi; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete: 20.20 Ponovno na sporedu; 22.55 Operni pevci. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce;, 8-.07. James : Krijss:. Lisjak Zvitorepec - igra za otroke:-9.05 Še pomnite, tovariši. . 10.05 Koncert; 11.05 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne; prenosi in poročila o športnih dogodkih in humoreska tedna: S. Sremac: Pop čira in Pop Spira: 17.50 Radijska igra - Marjan Marinc: Most; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč! otroci!; 2Ò.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program; 23 05 Jašar Remai: Lovec; 23.15 V lučeh semafo- PONEDEUEK 12. JANUARJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: LENINGRAD 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK ___ 14.00 Jezik za vsakogar: ASPEKTI AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA Dopolnilni tečaj angleškega jezika, ponovitev četrte oddaje 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Brodolomci z «Mary Jane» Brodolomci nadaljujejo s svojim tavanjem. Življenje teh ljudi je posebno težavno zaradi okolja, v katerem so se znašli ter zaradi različnih stališč posameznikov. Otok, na katerem so se znašli, je zelo divji in zaradi tega prihaja med brodolomci do pogostnih soorov 18.45 Arktika in Antarktika Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 DRUŽINSKI OČE . Film je režiral Nanni Loy leta 1968 in nastopajo v njem Nino Manfredi. Ugo Tognazzi, Leslie Caron, Claudine Auger in drugi 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 La casa nel bosco, delo je napravil Maurice Pialat 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 . Srečanja 1976: Eno uro z Giom Pontijem 22.00 SIMFONIČNI KONCERT JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 TV ŠOLA:, Kocka, Dežele in ljudje, Risanka, Glasbeni pouk, Kraljevič in berač 17.15 Iz lutkarjevega vozička: O iznajdljivem kovaču in njegovih drsalkah 17.40 Mala čudesa velike prirode 17 55 Obzornik 18A0 Marksizem v teoriji in praksi: Marksistična misel v družboslovju 18.30 Odločamo 18.45 Mladi za mlade 19.15 Barvna risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oscar Wilde: IDEALNI SOPROG 21.25 Kulturne diagonale 21.55 Mozaik kratkega filma 22.00 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček, risanke 20.15 DNEVNIK / 20.30 DEVET LET SKOMIN, četrto nadaljevanje 21.00 Novoletni ples 21.50 Alvar Aalto; dokumentarna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila, 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino. 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Scenska glasba, 19.10 Pravna posvetovalnica ; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30.: .17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro: 7 40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov, 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošče; 14.00 Športni ponedeljek; 14.35 Pismo iz...; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Otroški kotiček: «Vladimir Nazor». 16.45 Operna uverture; 17.00 Športni pregled; 17.15 Ritmi in melodije; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.35 Trije zbori iz Postojne; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20 00 Jazz; 21.10 Pisana glasba NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00. 19 00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade- 14.05 Neapeljske; 15.10 Na sporedu je Rascel; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Ital. foik. glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 9.00, 13.00 15.00. 19,00 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.40 Slo\. ljudske; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert: 18 05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.20 Zvočni signali. 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Ti' in opera: prof. Stanko Grebenc; 22.20 Popevke; 23.05 A. Brvar: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. JANUARJA 1976 TOREK, 13. januarja 10.00 Šola; 17.20 Zapojte z nami; 17.35 Mihec iz Lònneberga; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18.45 Narodna glasba: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 21.00 G. Flaubert: Vzgoja srca, dramska nadaljevanka; 21.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zaljubljenci, film: 22.00 Smučarske vragolije; 22.30 Svet, ki nas obdaja; 22.45 Naučimo se smučati. SREDA, 14. januarja 10.00 TV šola; 16.55 Hokej: O-limpija-Jesenice; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Jurjev mesec-listopad, film; 21.40 Dnevnik; 21.55 Ženeva: Evropsko drsalno prvenstvo., KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Hokej: Olimpija-Jesenice; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Umetnostno drsanje, evropsko prvenstvo, prenos iz Ženeve. ČETRTEK, 15. januarja 10.00 Šola; 16.15 Evropsko drsalno prvenstvo; 17.15 Čarobna žoga, otroška oddaja; 17.30 Solzice, iz cikla Tako so živeli; 17.45 Storžkovo popoldne; 18.00 Obzornik; 18.20 Bitja, ki živijo na človeku, film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 O. Davičo: Pesem, nadaljevanka; 20.50 Kako in kam na oddih; 21.00 četrtkovi razgledi; 21.40 Po belih in črnih tipkah; 22.10 Dnevnik; 22.25 Evropsko drsalno prvenstvo. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik: 20.30 Ti prekleti umazanci, film; 22.00 Italijani v Bosni; 22.30 Umetnostno drsanje, evropsko prvenstvo. PETEK, 16. januarja 10.00 Šola: 15.40 Evropsko drsalno prvenstvo; 16.40 Pred zimskimi olimp. igrami; 17.10 Križem, kra-žem za pionirje; 17.20 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Alpski kvintet; 18.50 Vzgoja brez avtoritete; -19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 Teversenove pravljice; 20.40 CIA, dokum. oddaja; 21.20 Dnevnik; 21.40 Šerif v New Yorku, film. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Umetnostno drsanje, evropsko prvenstvo. SOBOTA, 17. januarja 10.00 Šola; 15.35 Evropsko prvenstvo; 16.35 Po belih in črnih tipkah; 17.05 Lebensbom, dok. oddaja: 18.05 Obzornik; 18.25 David Cooperfield, nadaljevanka; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Včasih je luštno blo, zgodba: 20.30 Gospa predsednica, film; 21.55 Dnevn:k; 22.10 Evropsko državno prvenstvo. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Otroški kotiček, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju na ledu, prenos iz Ženeve. I. »Ki I Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA “ Z drugimi besedami, ne sme se posekati več dreves, kolikor jih je zasajenih ali pa na novo posajenih, vse to pa je potrebno, da bi ohranili nacionalne rezerve lesa. Za njih so si izmislili etiketo zaščitnikov «buržoaznih in malomeščanskih teorij o vprašanjih gozdarstva». To so tolikokrat poudarjali, da je skoraj postalo eno izmed načel organizacije gozdnih gospodarstev v Sovjetski zvezi. Okrog te teze se je izoblikovalo krilo, ki je šlo tako daleč, da so trdili, da bo organizacija sečnje gozda zapletla izvršitev petletnih načrtov in upočasnila burni tempo izgradnje dežele. Omejitev sečnje gozdov so obravnavali kot izposojenko od nemških junkerjev in ruskih veleposestnikov. Po njihovem mnenju so tako prvi kot drugi, ki so preprečevali sečnjo gozdov počenjali to zato, da bi si zagotovili trajne dohodke od gozdov in so se zato tudi zavzeli, da bi celo uvedli režim sečnje gozdov. Sodobniki Leonova so stali na stališču, da je v Sovjetski zvezi toliko gozdov, da odpade vsaka potreba po omejevanju sečnje in pogojem zanjo z na novo posajenimi drevesi. Vsi poskusi, da bi z razpravami in mišljenji v stro- kovnem in panožnem tisku pobili takšna stališča, so ostali brez uspeha. Druga stran, ki je zastopala nasprotno mišljenje', je prišla na idejo, (predlog je prišel od akademika Vashin-lova), da je edini izhod, s katerim bi ljudi pridobili za svoja stališča v tem, če bi si pridobili kakega uglednega pisatelja ali publicista. Dolga razmišljanja in dogovori so jih pripeljali na idejo, da bi se s celotnim problemom obrnili na Leonida Leonova. Zakaj so se obrnili prav na Leonova in ne kakega drugega sovjetskega pisatelja ali na kakega številnega mojstra peresa iz vrst sovjetskih novinarjev? Predvsem so vedeli, da je Leonid Leonov resnični in ognjeviti prijatelj narave. Da na majhnem zemljiškem posestvu (navadnem prostoru za hišni vrt) ustvarja resnične čudeže. Posrečilo se mu je, da je s svojo roko vzgojil vrsto rastlin s križanjem, presajevanjem in prilagajanjem. Leonid Leonov je odlično poznal rastlinski svet. Tisto, kar pa jih je najbolj napotilo na to potezo pa je bil njegov članek na straneh Izvestij leto ali dve poprej, v katerem se je zavzemal za zaščito zelenega prijatelja. Skupina uglednih strokovnjakov je seznanila Leonida Maksimoviča Leonova s svojim žalostnim položajem. Sezna nili so ga tudi z dejstvom, da takšna nerazumna kritika odvrača pozornost od temeljnega problema. Storili so vse, da bi zainteresirali mojega gostitelja in da bi jim pomagal pri dokončnem obračunu s tistimi, ki so se čedalje odkriteje zavzemali za neusmiljeno sečnjo gozdov. Načelo za sporazum so našli. Uspeh je bil možen samo v primeru, če bi se široka javnost seznanila s tragedijo, ki jo je neka skupina znanih strokovnjakov pripravljala nacionalnim gozdovom. Nihče ni dvomil, da bi delo uspešno lahko opravil novinar ali književnik, ki bi bil dobro znan širokim množicam. Morda takrat nihče izmed predstavnikov različnih Kuslvi guai ustanov, ki so bile za zaščito gozdov, ni pomišljal, da bi do te mere konflikten položaj, poln celo idejnih nesoglasij, lahko izkoristili kot temelj za veliko umetniško delo. Leonid Leonov jih je zaslišal, toda niti besedice ni rekel, da bi potem lahko prešel v ofenzivo in je čedalje pogosteje skliceval in vodil z njimi razgovore. Hotel je čim bolje preučiti in seznaniti se s problemom, ki je čisto nenadoma vstal pred njim. Preden je poprijel za pero in karkoli napisal o gozdu, je dobro preučil vse, kar je bilo o gozdu napisanega. Zbral je vse revije (do katerih je lahko prišel), ki so se ukvarjale z vprašanji gozdarstva, celo one iz prve polovice minulega stoletja. Posrečilo se mu je celo zastaviti vprašanje in uporno iskanje odgovora, če so bili v južnih stepah v daljni preteklosti gozdovi ali pa so bile večno take? Pozanimal se je za nastanek in razvoj gozdne industrije in način izkoriščanja gozdov v Rusiji. Zanimalo ga je vse, kar je zadevalo gozdove od časov Petra prvega pa celo zgodovina pilarn na obalah Belega morja. Akademik Vashilov je bil takrat redni profesor na gozdarski fakulteti in cenili so ga kot strokovnjaka, ki se zares spozna na probleme gozdarstva in je tudi sam imel težave, da bi odgovoril na vsa vprašanja, ki so zdaj nenadoma zanimala Leonida Leonova. Pisatelj je sprejel tezo, da gozd ni samo drevje ali čisto materialno bogastvo, temveč da je gozd okolje, ki vpliva na način človekovega mišljenja, na njegovo naravo, psihologijo in način življenja. Leonov je pri tem delu pokazal nadarjenost in nagnjenje resničnega raziskovalca in vsestranskega letopisca. Oskrbovali so ga z vsemi mogočimi publikacijami s tega področja, začenši s tistimi iz štiridesetih let minulega stoletja pa do onih iz zadnjih dni. Pisatelj je pokazal enako zanimanje tako za najnovejše izdaje kot tudi za najstarejše izdaje revij in vseh tiskanih stvari, ki so s kakršnegakoli vidika »bravnavale vprašanja gozdov. Preučevanje trgovine z lesom mu je tako kristalno pojasnilo novejšo sečnjo gozdov zaradi trgovine. (Nadaljevanje sledi) ŠPORT SPORT SPORT 11. januarja 1976 V PRVENSTVU D LIGE Po dveh dokaj medlih nastopih danes Triestina proti Chievu Optimistični Tržičani - Ponziana računa na pomoč navijačev Nevaren nasprotnik Pro Gorizie Danes bodo v nogometnem prven- stu lestvice. Ekipa Lagnaga je pre- stvu D lige odigrali tekme predzadnjega kola zimskega dela prvenstva (v katerem igrajo deželni četr-toligaši) takole: CHIEVO — TRIESTINA Po dveh medlih nastopih, v katerih je Triestina zbrala le eno točko, bodo Tržačani danes igrali v Chievu proti istoimenski enajsterici, ki je novinec lige. Kljub temu bo gostovanje Triestine precej naporno, saj so imele vse ekipe v Chievu precej težkoč. Res je, da so po o-dličnem startu varovanci trenerja Ciccola (bivši član Interja) nekoliko razočarali, saj so v zadnjih sed-mih nastopih doživeli kar pet porazov, od katerih dva doma (Adriese in Coneglianese). S tem pa nikakor ne moremo reči, da je moštvo v krizi, kajti prav prejšnji teden se je (kljub porazu) dobro izkazalo v Tržiču. Proti Tržačanom trener Ciccolo ne bo razpolagal z zvezo Panini jem, ki je bil diskvalificiran za šest nedelj. Vendar bo nevaren za Triestino (poleg Ciccola, ki tudi igra) prav gotovo srednji napadalec Gregorotti, ki je s šestimi zadetki najboljši strelec ekipe. Če računa Triestina na pozitiven izid, bo moral trener Tagliavini u-vesti nekaj sprememb v napadu, kjer je ekipa v zadnjih nastopih nekoliko razočarala. Sodeč po zadnjih treningih bo, verjetno, Ludwig nadomestil Drija. Sicer se v tem Pogledu Tagliavini ni izjasnU, ker se bo za postavo odločil šele tik Pred začetkom tekme. LEGNAGO — MONFALCONE _ Po štirih nedeljah suše so Tržičani vendarle prejšnjo nedeljo prišli do zmage in to je moštvu dvignilo moralo. Zato Tržičani z optimiz-mom gledajo na današnjo gostovanje v Legnagu, čeprav se zavedajo, da bo naloga precej naporna. Domačini z zamenjavo trenerja Malatra-sija s Pasquetom niso še rešili vseh problemov, kajti po dveh pozitivnih izidih so v zadnjih dveh nastopih spet poraženi zapustili igrišče in tako so sedaj na pradzadnjem me- cej šibka, posebno v napadu, saj je do sedaj dosegla le pet golov. Tr-žičanom bo zato verjetno dovolj, da igrajo nekoliko bolj obrambno, predvsem pa odločno, če se hočejo vrniti iz Legnaga vsaj s točko v žepu, kar je do sedaj uspelo vsem, razen Pro Gorizid. ki je edina doživela poraz v Legnagu. PONZIANA — ADRIESE Na «Grezarju» bo danes gostoval kvotirani Adriese, ki s petimi točkami zaostanka zasleduje vodečo - ftlfffSSS - ; • • k 5' ^ Žarko Škabar brani letos vrata nogometne enajsterice Krasa, ki v dosedanjem delu prvenstva ni bila preveč uspešna, vendar pa je opravila tudi nekaj obetajočih nastopov Mednarodna šahovska federacija PIDE je konec leta izdala spisek najboljših šahistov sveta, ki so bče-1 njeni po točkovnem sistemu prof. Ploja. Oglejmo si vrstni red in točke velemojstrov. Karpov Korčnoj Petrosjan Polugajevski Spasski Portisch Larsen Ljubojevič Mecking Geller Talj Smejkal Hort Andersson Browne Hubner Smislov Vasjukov Gligorič Ribly 2695 2670 2635 2635 2630 2625 2625 2615 2615 2615 2610 2610 2600 2585 2585 2585 2580 2580 2575 2575 Danes komentiramo partijo Jugo-Slovana Draška Velimirovica, ki jo Je odigral v Odesi v okviru dvoboja SZ - Jugoslavija proti sovjetske-mu velemojstru Holmovu v brezkompromisnem slogu. Dvoboj SZ — SFRJ D. Velimirovič - R- Holmov Francoska obramba I. e4 e6 2. d4 d5 3. e5 c5 4. dc5 V blokadni varianti francoske oto rambe je poznano nadaljevanje 4. c3 Sc6 5. Sf3 Db6 6. Ld3 Ld7 7. dc5 Lc5: 8. 0—0 a5 9. De2 z malo prednostjo belega. Velimirovič pa tokrat izbere zelo redko uporabljeno nadaljevanje. , .. . Sc6 5. L/4 LcS 6. Ld3 Sge7 7- S/3 Sg6 8. Lg3 0-0 9. 0-0 /5 10. e/6 (e.p.) 10. ... D]6: 11. c4?! .Jugoslovanski prvak začenja zanimivo kombinacijo, ki je povezana 2 materialnimi žrtvami. Holmov pa Pogumno sprejme to izzivanje. U- ...Db2: 12. Lg6: hg6 13. cd5 Val: . Holmov se je odločil, da sprejme 2rtev kvalitete, saj bi po 13. ... ed5 ^4. Dd5: 14. ... Kh8 15. Dc5: prišel v zelo težaven položaj lf- dcS Da2: Na 14. ... bc6 je Velimirovič pripravil naslednjo past 15. Dc2 z grož-toama 16. Dc5: ali pa 16. Sc3. Se5 Dd5 16. Dc2 ■ HeU seveda ne sme zamenjati svo-najbolj aktivne figure, temveč jo .smerj a za napad na oslabljeno kra-Je,vo krilo črnega. rJf •. . Ld4 17. Sg6: Te8 18. Tdl D/5 19. Db3 Seveda ne 19. Df5+ ef5 20. Td4: iel mat! n/?' • • • Dg6: 20. Td4: bc6 21. h3 u’0 22. Sd2 c5 23. Tg4 -Nastala je zanimiva pozicija. Črni /na za ceno kvalitete in kmeta slab-' Položaj, ki se kaže v pasivnem Položaju figur in točki g7, kamor bo J ,1 usmeril akcijo. Holmov mora ako za šahovnico iskati najboljše orambne poteze, ki jih zahtevajo ktrvne bele figure. - ..Te7 24. LdB Tj7 25. Dg3 Lb7 26. Le5 “ritisk na točko g7 je le del pla-a belega. V igro bo vstopil tudi akač, ki bo črnemu otežil obrambo. •.. Dh7 27. Sci Ld5 28. Sd6 hr h Td7 29. f4 c4 ... Holmov poskuša z napredovanjem osamljenega: kmeta, vendar je njegov plan otežen, ker ne more vrniti kvalitete in si v končnici raznobarvnih lovcev olajšati obrambo. 30. Kh2 Tb8 31. /5 Tb3 32. D}4 Lg2: Še zadnji poskus črnega v težkem položaju. Velimirovič ne sprejme ponujene žrtve lovca, ker bi Holmovu tako uspelo aktivirati pasivno postavljeno damo. V obojestranski časovni stiski pa črni ne nadaljuje najbolj točno in poraz je neizbežen. 33. h4 Lh3 Poteza, ki vodi v hiter poraz. Bolj uporno Li bilo 33. ... Ld5, vendar je črni po 34. Se8 brez zadovoljive obrambe. 34. Dc4: Lg4: 35. Dc8+ in črni Triestino. Prav zaradi tega lahko Ponziana danes računa na vsestransko podporo tržaških navijačev, ki se bodo prav gotovo zbrali v lepem številu in navijali za Ponziano. Bo to zadostovalo Ponziani? Težko je to predvidevati, kajti varovanci trenerja Sadarja, če igrajo zbrano, prav gotovo niso manj vredni od ostalih. Vendar Ponziani letos manjka prav zaupanje v lastne moči, ker sicer se ne bi znašlo v tako slabem položaju. Današnji nasprotnik bo gotovo trd oreh, saj je A-driese homogeno moštvo, z odlično obrambo. Nekoliko pomanjkljiv je morda le v napadu, kjer primanjkuje spreten strelec. Do sedaj se je s šestimi goli še najboljše odrezal srednji napadalec Paesanti, ki po navadi igra vlogo režiserja. Zato bo moral Sadar predvsem paziti na tega nogometaša, ki je pravi steber ekipe. Glede postave se obetajo v vrstah Ponziane nekatere novosti. Po vsej verjetnosti bo po dolgi odsotnosti igral branilec Girello. M. Bembo bi tako postal stoper, Vecchiet pa zveza v primeru, da Meraviglia ne bi igral. PRO GORIZIA — CONEGLIANESE H Goričanom pride danes v goste nevaren nasprotnik, to je ekipa Coneglianese, ki je po slabem startu v zadnjih šestih nastopih povsem presenetila, saj je zbrala kar osem točk. Ekipo trenira nekdanji vratar Milana in Triestine Soldan, ki razpolaga z nekaterimi zelo talentiranimi nogometaši, kot so stoper Osti in živahno desno krilo Vianello, ki je s štirimi zadetki najboljši strelec ekipe. Pozabiti pa ne smemo, da v vrstah Coneglianeseja igra tudi bivši član Pro Gorizie Omizzo-lo. To daje tekmi privlačnost, saj navijači vedno radi vidijo svoje bivše ljubljence. Voditelji Pro Gorizie seveda računajo, da se bo danes zbralo okrog igrišča precej navijačev. Tudi trener Zoratti, ki je zamenjal Tumburusa, računa na podporo zvestih navijačev, ker so vsi podprli njegovo kandidaturo, ko je vodstvo odstranilo Tumburusa, saj je Zoratti veteran v vrstah Pro Gorizie ter je v letošnjem prvenstvu že igral in če bo potrebno bo še stopil na igrišče. Torej, Pro Gorizia z optimizmom juriša na zmago. Ostali deželni četrtoligaši igrajo: Tignano doma proti Sampietreseju in Pordenone V " gòstèh proti S. Donaju. B. R. AVTOMOBILIZEM PARIZ, 10. — Mednarodna avtomobilska komisija je potrdila, da bo Velika nagrada Južne Afrike za formulo 1 6. marca letos ATLETIKA i Livij Pertot, Aleksander Sirk in Valter Hrvatič sodijo med veterane Borove košarkarske sekcije, a kljub temu še vedno aktivno (in uspešno) zastopajo svoje društvo ha prvenstvenih tekmah uiifMimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifmMiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiimiiiiiititiiimifmmtimiuiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii SMUČARSKI SKOKI PO TURNEJI ŠTIRIH SKAKALNIC Tudi pri smučarskih skokih je lahko vpliv opreme velik To so dokazali lani in letos s svojimi uspehi predvsem Avstrijci S turnejo štirih skakalnic — v zadnjih letih znano kot «Inter-sport» so stopili (dober mesec dni pred olimpijskimi igrami) v ospredje tu- kolajne na olimpijskih igrah, odgovori sicer «Klammer v smuku nato pa še skakalci». Zvezni trener Baldur Preiml pa pravi: «Olimpij- di smučarji skakalci. Doslej so i- ske igre nudijo povsem svojevrstne meli na snegu monopol samo alpski pogoje in tudi glede opreme niso smučarji. Smučarski skoki so med klasičnimi panogami najlažje otipljivi in pri Slovencih zaradi Planice na zelo dobri stopnji zanimanja. Turneja štirih skakalnic ima pred olimpijskimi igrami čisto poseben pomen, ker je v lanski sezoni prišlo do velike spremembe v razmerju moči z nenadnim vzponom avstrijskih skakalcev. Vzrok njihovih lanskih uspehov je bil v posebnih dresih, katerih površina je lažje premagovala odpor zraka. Iz druge kategorije skakalcev so prišli po lanski zimi Avstrijci do vloge favoritov. V Avstriji navaden smrtnik, na vprašanje kdo bo osvojil zlate Sovjeti v ZDA MOSKVA, 10. — V nedeljo bo odpotovalo na turnejo po ZDA enajst sovjetskih atletov (devet tekmovalcev in dve tekmovalki), katere bo vodil znani sprinter Valerij Borzov. Nastopili bodo v Los Angelesu, San se vda, saj ne more braniti mata [ Franciscu, Filadelfiji in New Yorku. na osmi vrsti. Lepa zmaga jugoslovanskega prvaka, ki je bila izbojevana z originalno igro. Komentar: SILVO KOVAČ OSTALE VESTI NA ZADNJI STRANI drugi spali.» Avstrijci so letos trenirali za 20 odstotkov več kot lani. Že na umetnih skakalnicah so v poletnih in jesenskih mesecih opravili vsak po približno 400 skokov. Središče njihove predzimske dejavnosti je bUo na Dobraču na Koro-1 škem. O tem zelo dobro organizi- ‘ i.M 1 „ ranem športnem centru so baje zve- s^ova’ ne da bi sodil med favorite. so bili predvsem mladi. Brata Jaroslav in Jindrich Balcar, Babis in Felix sta v očitni zamudi, pa Kodej-ška in Holmi, ki pa sta odločna zagovornika skakanja na snegu. Nova oprema v nasprotnih taborih ni spravila iz tira niti Sovjetov. Trenutno brez izrazitih zvezd, upajo Sovjeti za Innsbruck na srečen dan enega od svojih predstavnikov. K temu nekoliko naivno navajajo primer Napalkova, ki je leta Košarkarske barve openskega Poleta brani tudi Milko Vitez NOGOMET V y TEDENSKI PREGEED MLADINSKIH LIG Primorec še vedno v boju za drugo mesto lestvice Triestina je že drugič zaporedoma osvojila «Pokal Pacco» MLADINCI Medtem ko manjka le eno kolo do zaključka mladinskega prvenstva ni stanje na vrhu lestvice skupine A popolnoma opredeljeno. Gotov finalist te skupine je le Edera, medtem ko se za drugo mesto potegujeta še Primorec in CGS, ki zasedata z e-nakim številom točk drugo mesto. Na četrtem mestu se je ustalila Zarja, Breg na šestem, Primorje pa na sedmem. V skupim B zanesljivo poznamo oba finalista. V finalu bosta nastopala Libertas (ki je doslej osvojil triindvajset točk) in Vesna (ki je doslej dosegla dvajset točk). Uspeh Vesne se enkrat potrjuje, da slovenski nogomet v pokrajinskem me-rilu ni podrejen italijanskemu. IZIDI NEDELJSKIH TEKEM SKUPINA A Edera - Breg CGS - Domio De Macori - Primorec Zaria - San Sergio J SKUPINA B Rosandra - Vesna IZIDI TORKOVEGA KOLA skupina a Primorje CGS Domio - De Macori San Sergio^Eder^ b Esperia - Libertas Rozzol - Vesna Rosandra - Costalunga lestvici SKUPINA A Edera 26, Primorec m '-LrS zr, 4:1 3:1 1:1 3:0 0:0 0:4 1:0 0:4 0:7 1:2 3:2 Zarja 18, De Macori 15, Breg 13, Primorje 9, San Sergio 7, Domio 6. SKUPINA B Libertas 23, Vesna 20, Costalunga 14, Rozzol in Muggesana 12, Opici-na Supercaffè in Rosandra 10, E-speria Sv. Alojzij 1. NARAŠČAJNIKI V nedeljo sta bila odigrana veliki in mali finale tekmovanja za pokal «Pacco». Pokal je že drugič zaporedoma osvojila Triestina, ki je tudi letos v zaključni tekmi premagala Giarizzole, tokrat z golom Monte-nesija. Zanimivo je da so si z letošnjim nastopom Giarizzole že tretjič zaporedoma priborile nastop v velikem finalu pokala «Pacco» in so bile prav tolikokrat druge. Naj dodamo, da jih je pred tremi leti premagal Breg, ki še vedno ostaja edina slovenska ekipa, katera se lahko ponaša z osvojitvijo tega pokala. IZIDA Triestina - Giarizzole 1:0 Esperia Pio XII - CGS 4:0 KONČNA LESTVICA 1. TRIESTINA 2. GIARIZZOLE 3. ESPERIA PIO XH 4. CGS Jolo deli tudi predstavniki NDR, koroška smučarska zveza pa je njihovo prošnjo za daljši trening odbila. Avstrijci so se v novi sezoni prikazali z novimi dresi. Izdelala jih je firma Reinalter, podrobnosti pa so tajne. Vohuni so iztaknili, da so drese dvakrat uspešno preizkusili v vetrovnem tunelu na Dunaju. Na skakalnici v dolini Rieding so pred turnejo vadili tudi Švicarji, Poljaki, Sovjeti, zahodni Nemci in skakalci NDR. Do senzacionalnih odkritij ni prišlo in verjetno Avstrijci niti med turnejo niso razkrili vsega. Sicer je ta vojna nove opreme zajela tudi močne severne sosede. Močne predvsem gospodarska. “Ti^-ner zahodnonemških skakalcev Giin-ter Gòllner je namreč povedal, da sta nemška znanost in industrija delali z roko v roki in je bila zamuda za Avstrijci dejansko že izpolnjena. Gollner pa ni hotel dati preveč drznih izjav in je dodal, da bo uspeh (na OI) še vedno odvisen od športnih lastnosti skakalcev. Pomlajena vrsta ZRN res nima posebnih možnosti za izredne uspehe tudi pri še tako dobri opremi. Ostalih nekaj velesil še ni našlo KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA KK Sežana — Kontovel 85:52 (39:35) KK SEŽANA: Pustišek 14, šuc 1, Lisjak 8, Kante 4, Vlah 12, Kraljič 5, Podgoršek 8, Grmek 3, Lah 14, Brce 6, Čebulec 10. KONTOVEL: Ukmar, Ban 17, Sedmak 2, Emili 1, Micheli, Daneu, D. Starc .Gulič 2, Čuk, P. Starc, M. Starc, Bukavec 30. SODNIK: Lukša. PROSTI METI: Sežana 7:20, Kontovel 6:18. Sežanski košarkarji so odigrali v proseški telovadnici prijateljsko tekmo s Kontovelskimi dečki, gostje z onstran meje pa so se predstavili na igrišču z nekoliko starejšo ekipo. Prvi del srečanja je bil dokaj zanimiv in izenačen. Razlika v koših ni bila nikoli večja od šestih pik, zato sta se ekipi enakovredno borili. V nadaljevanju pa je trener Kontovelcev Lisjak poslal na igrišče najmlajše košarkarje, ki se seveda niso mogli braniti proti starejšim in višjim nasprotnikom. Tako so Sežanci stalno večali svojo prednost, ki je znašala ob koncu tekme kar 33 košev. Najboljši na igrišču je bil seveda Bukavec, dobro pa je igral tudi Ban. Pri gostih se je izkazal Vlah. I. S. TRBIŽ 25 VIŠARJE 130 OVČJA VAS 25 ŽABNICE 25 NEVEJSKO SEDLO 35 KOČA GILBERTI 170 AMPEZZO 20 FORNI AVOLTRI 10 FORNI DI SOPRA 20 TANAMEA 0 PRAMOLLO 90 STUDENA 15 RAVASCLETTO 10 ZONCOLAN 100 SAURIS 40 MATAJUR 0 PIANCAVALLO 15 SAPPADA 25 KRANJSKA GORA 20 ZATRNIK 20 POKLJUKA 45 BOHINJ 15 VOGEL 95 KOMNA 70 ZELENICA 50 KRVAVEC 40 KANIN 200 PLANICA 27 Finci so letos tudi pospešili ritem priprav, pozna pa se odsotnost Tauna Kàyhkòja, ki se je preselil v Kanado. Vodilno mesto ima v ekipi Esko Rautionaho. Izboljšala se je tudi finska oprema. Poleg variante avstrijskim dresom iz lanske sezone so Finci veliko obdelovali tudi problem optimalne maže smuči. ODBOJKA V 1. ZENSKI DIVIZIJI Slovenske šesterke startajo na zmago V moški konkurenci smo izgubili edinega našega predstavnika Kot smo že poročali se pričenja tudi odbojkarsko prvenstvo 1. divizije, tako v moški kot tudi v ženski konkurenci. Pri moških imamo Slovenci le še samo enega zastopnika, Olympio iz Gorice, v ženski konkurenci pa tri šesterke iz naše pokrajine: Sokol, Kontovel in Slogo. Glede na lansko prvenstvo imamo e-nega zastopnika manj in sicer je to Dom iz Gorice, ki je, žal, v preteklem prvenstvu nazadoval. Kljub temu, da se moč posameznih šesterk v tej ligi občutno spreminja vsako leto, slovenski odbojkarji (in še posebej odbojkarice) ne bi smeli igrati podrejene vloge. Še več: prav v tej konkurenci lahko pričakujemo lep uspeh. Prvenstveni koledar 1. ženske divizije je naslednji. PRVI DEL PRVENSTVA 1. KOLO (10. 1.) Sokol — Kontovel Azzurra — Torriana Inter —- Virtus Sloga — Juha Corridoni — PAV Despar 2. KOLO (17. in 18. 1.) Juha — Corridoni Virtus — Sloga Torriana — Inter Kontovel — Azzurra PAV Despar — Sokol 3. KOLO (24. in 25. 1.) Azzurra — Sokol Inter — Kontovel Sloga — Torriana Corridoni — Virtus Juha — PAV Despar 4. KOLO (31. 1. in 1. 2.) Virtus — Julia Torriana — Corridoni Kontovel — Sloga Sokol — Inter PAV Despar — Azzurra 5. KOLO (7. in 8. 2.) Inter — Azzurra Sloga — Sokol Corridoni — Kontovel Julia — Torriana Virtus — PAV Despar 6. KOLO (14. 2.) Torriana —- Virtus Kontovel — Julia Sokol —- Corridoni Azzurra — Sloga PAV Despar — Inter 7. KOLO (21. in 22. 2.) Sloga — Inter Union (med tekmo z Rozzolom) bo danes igral v 3. AL z Domiom iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiuiiiiiiiiiiiciitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiii V PRIČAKOVANJU NOVE SEZONE ustreznega orožja v tej vojni nove opreme. Vzrok je seveda v drugem značaju, ki ga una zimski šport. Raziskavam in investicijam na Zahodu so se na Vzhodu v večini pri-meroy zoperstavili z boljšo atletsko m psihično pripravo. To velja pred-vsem za NDR, ki je pred nastopom Avstrije v skokih nekaj let «delila milost». Njen dvojni svetovni prvak Hans Georg Aschenbach je lani utrpel poškodbo ter operacijo na kolenu in negotovo je, če bo do februarja v formi, primerni za olimpijske igre (in lastni sloves). Lanski relativni neuspehi pa niso bili dramatizirani. Ker je bilo leto prehodno so manj trenirali in morda tudi nekoliko podcenjevali nasprotnike. Priprave za letošnjo sezono pa so bile ponovno na običajni ravni NDR. V sam vrh bi morali letos soditi poleg zmagovalca turneje Danneberga še Wossipiwo, Glass in Kampf. Čehoslovaki so bili s pripravami nekoliko v zamudi. Jeseni niso imeli niti na visokih legah snega in program treningov se je brez potrebnega stopnjevanja vlekel z ene umetne skakalnice na druga. Dobri Odbor ŠD Adria poprijel za delo Lonjerski športniki bodo letos uresničili tudi nekaj zelo zanimivih pobud Prejšnji teden se je v Lonjerju sestal novoizvoljeni odbor ŠD Adria pod predsedstvom Lučana Malalana in razdelil razne naloge odbornikom. Za podpredsednika društva sta bila imenovana Danilo Maver in Fabij Ruzzier, za tajnika je bil potrjen Radivoj Pečar. Novi blagajnik je Ljubo Čok, gospodarja Miran Batič in Učo Glavina, za stike z raznimi federacijami pa so bili pooblaščeni Nino Zudek, Lučano Malalan in Radivoj Pečar. Ostali odborniki društva so Zvonko Lorenzi, Milan Čok, Rudi Sosič, Aldo Glavina, Robert čač. Člani nadzornega odbora lonjerske-ga društva so Mirko Čok, Stojan U-dovič ter Celestin Glavina. Novi odbor je nato sestavil okvirni Program društvenega delovanja v letošnji sezoni, ko se bodo športniki v «modro-belih» dresih udejstvovali na atletskem^ in kolesarskem področju. V središču naporov bo letos seveda že tradicionalna kolesarska dirka veteranov za «Pokal Lonjerja», ki bo slavila deseto, jubilejno izvedbo. Logično je torej, da bodo lonjerski športni delavci skušali čimbolje izvesti to manifestacijo. V programu sta nato še dve meddruštveni dirki. Novost bo vsekakor velika športna manifestacija, seveda na kolesih, ki jo Adria namerava izvesti v prvi polovici marca letos. Pod geslom «Vsi na kolo za zdravo telo» bodo lonjerski športni delavci priredih na kra-ški planoti veliko srečanje za vse ljubitelje kolesarjenja, s skupno za- ključno zakusko. O tej manifestaciji bomo podrobneje še poročali. Kar zadeva atletsko plat udejstvovanja, pa bo Adria priredila več tekmovanj v teku čez drn in strn. Prvo bi moralo biti na sporedu še ta mesec za kolesarje in za neregistrirane tekmovalce, nato je v načrtu še tekmovanje za osnovnošolske otroke iz Lonjerja, s Ratinare in iz Rovt, v načrtu pa je tudi druga izvedba teka čez drn in strn za dijake slovenskih nižjih srednjih šol. Program ni prav skromen, vendar pa so lonjeroki športni delavci prepričani, da bodo tudi letos, kot že vsa ta leta, dobro izvedli vse zadane si naloge, saj lahko pri tem računajo na pomoč ne le domačih športnikov, pač pa na sodelovanje celotne vasi. Tekmovalni kader pa bo tako sestavljen: kolesarje veterane bodo zastopali Bonanno, Macarol, Marušič in Maver, ki bo verjetno nastopal aktivno zadnje leto in je tudi nesporni vodja celotne kolesarske ekipe. Med amaterji pa bodo letos tekmovali Sosič, Bonanno K., Gorup in Wruss. V atletskem odseku bodo med člani nastopali Čač, Renko, Benčič, Ruzzier,^ med mladinci pa je kar enajst članov, in sicer: Gombač Renato, Kakovič Igor, Batič Diego, Slokar Pavel, Maver Livijo, Pečar Vasilij, Druškovič Darij, Glavina Ivo, Čok Igor, Zudek Sandro, Zudek Alfredo. R. Pečar Corridoni — Azzurra Julia — Sokol Virtus — Kontovel Torriana — PAV Despar 8. KOLO (28. 2.) Kontovel — Torriana Sokol — Virtus Azzurra — Julia Inter — Corridoni PAV Despar — Sloga 9. KOLO (6. in 7. 3.) Corridoni — Sloga Julia — Inter Virtus — Azzurra Torriana — Sokol Kontovel — PAV Despar POVRATNI DEL PRVENSTVA 10. KOLO (13. in 14. 3.) Kontovel — Sokol Torriana — Azzurra Virtus — Inter Julia — Sloga PAV Despar — Corridoni 11. KOLO (20. 3.) Corridoni — Julia Sloga — Virtus Inter — Torriana Azzurra — Kontovel Sokol — PAV Despar 12. KOLO (27. in 28. 3.) Sokol — Azzurra Kontovel — Inter Torriana — Sloga Virtus — Corridoni PAV Despar — Juha 13. KOLO (3. in 4. 4.) Julia — Virtus Corridoni — Torriana Sloga — Kontovel Inter — Sokol Azzurra — PAV Despar 14. KOLO (10. 4.) Azzurra — Inter Sokol — Sloga Kontovel — Corridoni Torriana — Julia PAV Despar — Virtus 15. KOLO (24. in 25. 4.) Virtus — Torriana Julia — Kontovel Corridoni —- Sokol Sloga — Azzurra Inter — PAV Despar 16. KOLO (1. 5.) Inter — Sloga Azzurra — Corridoni Sokol — Juha Kontovel — Virtus PAV Despar — Torriana 17. KOLO (8. in 9. 5.) Torriana — Kontovel Virtus — Sokol Juha — Azzurra Corridoni — Inter Sloga — PAV Despar 18. KOLO (15. 5.) Sloga — Corridoni Inter — Juha Azzurra — Virtus Sokol — Torriana PAV Despar — Kontovel G. F. iiiiiimiiniiiiiiiiiiMtiiuiiimiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiM DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 11. januarja 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Zarja * * * 14.30 v Križu Vesna — S. Anna • « • 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Padričah Gaja — GMT * » * 14.30 v Žavljah S. Andrea — Breg • * « 10.30 na Padričah Don Bosco — Kras • * • 10.45 v Dolini Domio — Union # * « 14.30 v Doberdobu Mladost — Vermegliano « * « 14.30 v Fossalonu Fossalon — Sovodnje • * • 14.30 v Štandrežu Juventina — Staranzano « « « MLADINCI 9.00 v Dolini Breg — S. Sergio « « • 9.30 v Trstu, Sv. Sergij Edera — Primorec * * * 9.00 v Bazovici Zarja — Domio # * * 11.00 v Trstu, Sv. Sergii De Macori — Primorje • * * 10.30 v Križu Vesna — Esperia SL * « « ZAČETNIKI 10 45 na Opčinah Portuale — Primorje KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor — Inter 1904 KADETI v Gorici, Dijaški dom 11.00 Dom — Alba Mobilcasa 11.00 na Kontovel u Kontovel — Inter 1904 • « « DEČKI 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 — Breg ODBOJKA MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR BORA 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Nastopajo Bor, OMA in Rijeka Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno * upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran 8 11. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in fiska H ZTT - Trst V ADIS ABEBI ODPRT VRHUNSKI SESTANEK OAE ANGOLA: PREIZKUSNI KAMEN ENOTNOSTI AFRIŠKIH DRŽAV Idi Amin zastopa ameriška stališča, mozambiški predstavnik pa napada Južnoafriško unijo - Zahteva po enotnem nastopu Ugandski predsednik Idi Amin (levo) na razgovoru s predsednikom etiopske vojaške vlade Teferijem ISan- tejem. Idi Amin začasno predseduje Organizaciji afriške enotnosti. ADIS ABEBA, 10. — Danes se je začelo v Adis Abebi prvo izredno vrhunsko srečanje organizacije za afriško enotnost (OAE), ki je posvečeno izključno angolskemu vprašanju. Na srečanju je navzočih 46 državnih poglavarjev, oziroma njihovih predstavnikov. Med temi je ugandski predsednik Idi Amin, ki je v svojstvu začasnega predsednika organizacije odprl konferenco. Že danes popoldne je prispela v Adis Abebo večina predstavnikov držav, kj so vključene v OAE. Med temi je več kot dvajset držav, ki so priznale Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole (MPLA) za zakonito vlado v tej bogati pokrajini južno-zahodne Afrike, ki se je pred nekaj meseci osvobodila od portugalskega kolonializma. Nekatere druge države pa zastopajo načelo, da bi bilo treba ustanoviti v Angoli vlado narodne enotnosti, ki naj bi jo sestavljali že omenjeni MPLA skupaj z FNLA (Nacionalna fronta za osvoboditev Angole) ter «Unita». Medtem ko v tem trenutku MPLA nadzoruje večino osrednjih pokrajin Angole, pa se ostali dve gibanji zadržujeta na severnem in južnem delu. Na severu je FNLA, na jugu pa Unita. Že pred nekaj meseci so se razvneli hudi spopadi med MPLA in ostalima dvema gibanjema. MPLA obtožuje svoje nasprotnike, da prejemajo pomoč iz Zaira in nekaterih drugih afriških dežel ter koncem koncev od ZDA (na severu) ter od južnoafriške republike na jugu. FNLA in Unita pa obtožujeta MP LA, da prejema pomoč od Sovjetske zveze in od Kube. Po cenitvah nekaterih krogov, naj bi bilo v Angoli že okoli 900 sovjetskih vojaških svetovalcev. Na drugi strani pa je tudi res, da vlada južnoafriške republike pošilja na področja južne nAgole, ki so pod kon- trolo Unita, svoje vojaške oddelke, katerih člani se pojavljajo formalno kot prostovoljci. Gre praktično za rezerviste, ki so pred odhodom v Angolo podpisali izjavo, da gredo tja prostovoljno. V teh okvirih se odvija novi izredni afriški vrhunski sestanek. Odprl ga je Idi Amin, ki pa je izjavil, da podpira ameriško stališče, češ, da je najbolj nepristransko. Amino-va stališča pa je povsem zavrnil mozambiški predsednik Samora Ma-chel, ki je ostro napadel južnoafriško politiko. V trenutku, ko je govoril, sta prišla v dvorano Jonas (Telefoto ANSA) Savimbi (Unita) in Roberto Holden (FNLA), ki pa sta hladnokrvno poslušala njegove izjave. Vprašanje, ki se postavlja sedaj je, kako uskladiti vsa ta nasprotujoča si stališča držav afriške celine. Prevladuje mnenje, da bi morale afriške države zavzeti enotno stališče za rešitev angolskega vprašanja brez vmešavanja velesil (ZDA in ZSSR) ter južnoafriške republike. Sejo afriškega vrhunskega srečanja je formalno odprl predsednik začasne etiopske vojaške vlade general Teferi Benti. Žalne svečanosti za Cnenlajem PEKING, 10. — Posmrtni ostanki prvega ministra Ču En-iaja so od današnjega dne izpostavljeni v pekinški bolnišnici, da se od rajnega lahko poslednjič poslovijo partijski veljaki in širše množice ljudstva. Dejansko gre za žaro s pokojnikovim pepelom. Vhod v bolnišnico je strogo nadzorovan in dovoljen le tistim, ki imajo ustrezno prepustnico. Od ču En-laja, ki je izdihnil v četrtek v 78. letu starosti zaradi neozdravljive bolezni, se smejo najprej posloviti sorodniki in najožji prijatelji ter nato razni funkcionarji komunistične partije. V ponedeljek se pričnejo javne spominske svečanosti, ki bodo trajale do vključno 14. januarja, medtem ko bo pogreb naslednjega dne. Po vsej verjetnosti se ga bo udeležil tudi sam Mao Ce-tung, ki je že leta 1972 prisostvoval spominski slovesnosti v čast zunanjega ministra Chen Yija, prijatelja in soborca. Dne 15. januarja bodo na vsem Kitajskem zastave visele do pol droga, medtem ko sedaj žalno visijo le v kitajski prestolnici. _ Odbor za pripravo pogrebnih svečanosti je sporočil, da na pogreb ne bodo povabili delegacij ali predstavnikov prijateljskih vlad, strank in osebnosti, in to v smislu spremembe protokola, ki je bila izvršena med kulturno revolucijo. Zaradi splošnega žalovanja za Ču En-lajem so diplomatska predstavništva v Pekingu prenesla skoraj vse, tudi javne sprejeme na poznejši čas. OKOLI UGRABLJENEGA OTROKA ŠE TIŠINA NEAPELJ, 10. — O 16 mesecev starem Vincenzinu Guidi, ki so ga ugrabili neznanci pred šestimi dnevi v predmestju San Sebastiana al Vesuvio v neapeljski pokrajini, ni še nobene vesti. Zločinska tolpa je. kakor znano, zahtevala od njegovih staršev odkupnine 600 milijonov lir, ki pa jih Vincenzinov oče nima: dejal je, da utegne zbrati največ 20 milijonov lir. Niti stari oče ugrabljenega otroka, Salvatore Gallozza, ki je menda dokaj premožen, ni prejel od ugrabiteljev nobenega sporočila. SPORT SPORT SPORT SMUČANJE SMUK ZA SP V WENGNU F. Klammer zanesljivo prvi Italijan Gros prevzel vodstvo na lestvici za SP - Klammer in Stenmark sta trenutno druga - Hud padec Kanadčana Irwina WENGEN, 10. — V drugem smuku v tem kraju je Avstrijec Franz Klammer zanesljivo osvojil prvo mesto. To je za avstrijskega asa druga zmaga v smuku v tej sezoni. Kiammer je na zadnjem delu proge napravil rahlo napako, kljub temu pa je bil daleč najboljši, saj se je na drugo mesto uvrstil Švicar Roux z zaostankom 2'’22. Na današnjem smuku je prišlo tudi do hujšega padca, katerega žrtev je bil Kanadčan Dave Irwin, ki so ga s helikopterjem nemudoma odpeljali v bolnišnico. Vse kaže, da se bo moral Irwin odpovedati nadaljnjim tekmam in verjetno bo nared I šele za OI v Innsbrucku. Na lestvici za SP je trenutno prvi Italijan Piero Gros, Klammer pa se je povzpel na drugo mesto (skup- lomu za cicibane in cicibanke, prav tako v okviru iste prireditve. iiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiJiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTiniiiinnniiiniiiiiuiiniummmiim^nfnnuumnn V ZVEZI Z DOMNEVNIM PREVRATNIŠKIM POSKUSOM Uvedena sodna preiskava proti generalu De Carvalhu Preverili bodo tudi njegove odnose z De Spinolo, ki je bil medtem izgnan iz Španije - Madridska vlada se noče zameriti Lizboni LIZBONA, 10. — Glasnik vrhovnega poveljstva portugalske vojske je sporočil časnikarjem, da so uvedli preiskavo proti bivšemu generalu, sedaj majorju Otelu De Carvalhu, ki je v času poskusa prevrata 25. novembra 1975 poveljeval lizbonskemu vojaškemu okrožju in celinskemu operativnemu korpusu (COP CON), ki so ga medtem razpustili. Majorja De Carvalha, ki so mu po 25. novembru prepovedali dajati kakršnekoli izjave političnega zna- •tltllllilllllllHIIIIIIItllllllllllilllllllllllllllMimrlUllllfllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlIlflll ZAHTEVA DEMOKRATIČNIH VOJAKOV IZ SREDNJE ITALIJE Izgon prevratnežev iz oboroženih sil Karabinjerski častnik La Bruna (SID) zavrača Giannettini-jeve izjave - Nov zaporni nalog zaradi atentata v Brescii RIM, 10. — V središču glavnega [ čiia beg v Francijo Guidu Giannet-mesta so se pojavili cikiostilirani I tiniju, in to prav tedaj, ko je sod- letaki z zahtevo, da se izženejo iz vojaških' sil general Maletti in vsi častniki, ki so bili kakorkoli vpletem v načrte ■ za zrušenje demokratične vladavine. Letak so razmnožili pristaši gibanja «demokratičnih vojakov», in sicer iz vojašnic «Gan-din» (Rim), «Pasquali» (L’Aquila) in «XVII Fanteria Acqui» (Sulmona). Njihova pobuda ni slučajna, temveč preračunana, saj namenoma sovpada z dodatno preiskavo o strašnem fašističnem pokolu iz leta 1969 na milanskem Trgu Fontana; preiskava se odvija v Catanzaru. V letaku demokratični vojaki poudarjajo okoliščino, da je bil gen. Maletti (bivši načelnik oddelka «D» vojaške varnostne službe SID) obtožen na osnovi omenjene preiskave, to pa zaradi tesnih stikov, ki jih je imel s fašističnim novinarjem lista «Secolo d’Italia» Giannettinijem. Slednji je namreč sodeloval z varnostno službo SID, a obenem je neposredno sodeloval tudi pri pripravah milanskega pokola skupaj s Predo in Venturo. Vojaki grenko pripominjajo, da se vse to dogaja v času, ko pristojne oblasti na vse načine zatirajo — kaznujejo, premeščajo, obtožujejo in zapirajo — tiste njihove kolege, vojake namreč, ki se borijo za izboljšanje pogojev v vojašnicah in za demokratizacijo vojaških sil ter proti fašizmu. Kot rečeno, je v Catanzaru v teku dodatna preiskava v zvezi s pokolom, ki so ga fašisti izvršili 1. 1969 v Milanu z bombnim atentatom na kmetijsko banko. Preiskovalni sodnik Gianfranco Migliaccio zaslišuje generala Malettija in orožniškega kapetana Antonia La Bruno, ki sta obtožena, da sta omogo- nik D'Ambrosio naročil njegovo aretacijo. Obtoženca naj bi. fašistu — agentu varnostne službe pripravila .poseben potni bst ter ga še naprej plačevala za njegove usluge proti-vohunski službi SID. Na zasliševanju, ki se vrši. v zaporu za mladoletnike, je že prišlo do soočenja med Giannettinijem iri kap. La Bruno. Po nepotrjenih vesteh je Giannettini priznal, da je 'mel v Rimu stike s karabinjerskim častnikom, ki naj bi mu tudi izročil dokumente za beg iz Italije. La Bruna naj bi mu pozneje pošiljal v Pariz denar. Orožniški kapetan je pa skoraj vse zanikal; dejal je, da se je nekajkrat srečal z Giannettinijem v Orlyju. toda le z namenom, da bi od njega prejel določene informacije o delovanju skrajnih desničarjev. Te informacije pa so se izkazale brez posebne vrednosti. Medtem je prišla iz Brescie vest, da je pieiskovalni sodnik dr. Domenico Vino, ki se ukvarja s fašističnim krva,vim atentatom na Trgu Loggia sredi Brescie maja 1974, izdal še eno zaporno povelje, in sicer sedmo po vrsti. Zadevo mladega pripadnika skrajne desnice Marca De Amicija, ki je obtožen sodelovanja pri pokolu. De Amici je od 9. julija lani zaprt v Ferrari, med drugim tudi zato, ker so pri njem našli določeno količino eksploziva. Mladi fašist je v času pokola na Trgu Loggia bival v zavodu «Tu-minelli» (Gardone Riviera pri Brescii), a preiskovalni organi so u-gotovili, da ga dan pred pokolom (la je bil izvršen 29. maja) v zavodu ni bilo. j čaja, krivijo v zvezi z nekim neobjavljenim pismom, ki ga je baje poslal tisku in v katerem daje svojo verzijo o poskusu prevrata ultra-revolucionarnih padalcev baze Tan-cos. V preiskavi bodo skušali ugotoviti tudi, kakšno vlogo je De Car-valho odigral med poskusom desničarskega prevrata generala De Spinole. Slednjega so medtem izgnali iz Španije, kamor je prispel včeraj zvečer. Spinola je pravkar dopotoval v Evropo iz Rio de Janeira, kamor se je bil zatekel pred meseci. Spinola se je sicer že pred mesecem dni mudil v Madridu, kjer se je sestal s Portugalci, ki nasprotujejo sedanji lizbonski vladi. Tedaj se je razgovarjal tudi s španskimi oblastmi, katerim pa po sporočilih iz Pariza menda ni zapustil dobrega vtisa. Madridska vlada je odredila nje- V Lizboni se medtem zaključuje «reforma» javnih občil. Kot znano, je svet revolucije razdelil časopise med razne politične sile. Tako so ustanovili dnevnik «O diario», ki bo zastopal stališča KP Portugalske. Večina urednikov časopisa je iz vrst članov KP, ki so jih odpustili iz drugih dnevnikov. KPP je doslej razpolagala samo s tednikom «Avan-te!», ki bo tudi v nadaljnje uradno glasilo partije. s Švedom Stenmarkom). Vrstni red: Klammer (Av.) 2’40”36 Roux (Švi.) po 2”22 Hunter (Kan.) 2”32 Plank (It.) 3”78 Weith (ZRN) Lestvica za SP 3”81 Gros (It.) Klammer (Av.) in 100 Stenmark (Šve.) 81 Plank (It.) 71 Roux (Švi.) Lestvica držav za SP 63 Avstrija 558, 2. Švica 410, 3. ija 318, 4. ZRN 294, 5. 6. ZDA 105. Kanada Danes bo v Kranjski gori tekmovanje v slalomu za evropski pokal imenovanem «Pokal Vitranc». Čeprav bo istočasno tekmovanje v Wengnu za svetovni pokal, bo konkurenca zelo močna, saj bodo nastopile reprezentance Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije itd. Skupno bo nastopilo enajst reprezentanc. HOKEJ NA LEDU V prvi jugoslovanski ligi so Jesenice premagale Medveščak z 10; 3. PLAVANJE* VELESLALOM ZA EP Vordereggerjm pred Konsettovo SZCZYRK, 10. - V ženskem veleslalomu za EP je v tem kraju zmagala Avstrijka Andrea Vorder-egger, ki je bila za 23 stotink sekunde boljša od Uršule Konsett iz Liechtensteina Po treh tekmah v veleslalomu je Vordereggerjeva prva. Vrstni red: 1. Vorderegger (Av.) 84”2S 2. Konsett (Liecht.) 84 ”49 3. Enz (Švi.) 84”69 4. Zemanova (ČSSR) 84”73 5. Pieton (Polj.) Lestvica po 3 tekmah: 85”17 1. Vorderegger (Av.) 31, 2. Solti-sova (ČSSR) in Fjelstad (Nor.) 25, 4. Kusmanova (ČSSR), Konsett (Liechtenstein) in Bieles (It.) 20. LJUBLJANA. 10. — V okviru prireditev po poteh partizanske Jelovice in jugoslovanskega spominskega smučarskega pokala so danes na Rovtarici tekmovali v biatlonu. Zmagal je Slavko Premože (kljub Dol), pred Kozincem TVD Gorje in Hvastjo Dol pri Ljubljani. Pri mlajših članih je bil najboljši Božo Kordeš (Triglav - Kranj). Med moštvi je bil prvi Dol pred Alplesom. Na Soriški planini pa je bilo tekmovanje za kategorizacijo v velesla- Borul Petrič 2’0r na 200 m V Kranju je bil mednarodni pionirski plavalni dvoboj med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Zmagali so gostje s 86:78. Od 14 disciplin so Slovenci zmagali petkrat, in sicer 200 m prosto (Borut Petrič 2'01”0, ki je s tem postavil državni rekord za starejše mladince). Na 100 m hrbtno pa je Tatjana Blažič s časom 1’10”2 postavila državni rekord za starejše mladinke in absolutni rekord Slovenije. Slovenske rekorde pa sta postavili tudi obe slovenski štafeti. že veliko ljudi, nekaj pogumnih mladincev pa se je že prijavilo za sodelovanje. Dva najpogumnejša «Ikarjeva naslednika» sta opravila polet v mraku, pomagala sta si le z dvema majhnima svetilkama. Šolo za polete z zmaji bo vodil Marjan Lavtižar, letenje pa bodo poučevali tisti letalci, ki so že vešči tega smelega športa. t. b. ODBOJKA V zahodni skupini druge zvezne odbojkarske lige sta bili danes dve srečanji: Fužinar — Maribor 3:1 Sava — Metalac 3:0 Tekme Salonit —- Sloga, Partizan — Izola in Bagat — Split bodo odigrali danes. * * * 1. ŽENSKA DIVIZIJA Julia — Sloga 3:2 (-9, 13, -14, 9, 12) SMUČARSKI SKOKI SKAKALNA TURNEJA Spet K. Schnabl Na drugi skakalni prireditvi treh dežel v Beljaku je spet zmagal Karl Schnabl iz Avstrije pred rojakom Bahlerjem in Walnerjem. Najboljši Jugoslovan je bil Dolhar, in sicer je bil 10. Danes bo zadnja tekma v Trbižu. SMUČARSKI TEK 15 KM V LE BRASSUSU Slavje Myrmoja Kostner deveti LE BRASSUS, 10. — Norvežan Magne Myrmo je brez težav zmagal na tekmovanju v smučarskem teku na 15 km dolgi progi v Le Brassusu v Švici. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstil Francoz Jean Paul Pierrat, medtem ko je bil Italijan Kostner deveti. Vrstni red: 1. Myrmo (Nor.) 42’36”8 2. Pierrat (Fr.) 42’48” 3. Kaelin (Švi.) 42’58”2 9. Kostner (It.) 43’49”9 * # * Berlin pred Sovjeti INZELL, 10. - Italijan Willie Berlin je danes na 10 km spet slavil. Berlin je namreč osvojil prvo mesto pred tremi sovjetskimi tekmovalci (Valiouline, Nikolajev in Romanov). iimiiiiimiiiHtiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiinmiiiiiiuiiiimmiiiutiimiiiiimuiiiimiimitiimmiiuiiiiiiuiiif OŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA HOBART, 10. — Avstralija se je uvrstila v polfinale zahodne skupine Davisovega pokala. Po drugem dnevu je Avstralija v srečanju z Indonezijo v vodstvu s 3:0. Današnji izid dvojic: Newcombe in Roche — A. Wijoyo in G. Wijoyo 6:3, 6:2, 6:1. SA VIGNANO SUL RUBICONE, 10. — Corrado Barazzutti in Tonino Zu-garelli sta se uvrstila v finale italijanskega teniškega «indoor» prvenstva. Izida polfinala: Zugarelli - Marchetti 8:6, 6:3 Barazzutti - Marzano 6:3, 6:3 V KRANJSKI GORI V Sola za polete z zmaji V Kranjski gori, najbolj znanem jugoslovanskem zimskem središču, bodo kmalu ustanovib šolo za polete z zmaji. Za to so se odločili predvsem zato, ker imajo tam i-dealne klimatske in tehnične pogoje za ta mladi šport. Nekateri najbolj znani slovenski letalci se skoraj vsak dan spuščajo z vrha Vitranca, letijo nad smučarskimi progami ter pristajajo pri spodnji postaji sedežnice «Vitranc». To atrakcijo si je dosedaj ogledalo Visok poraz Olimpije v tekmi z Jugoplastiko Lokomotiva zmagala v gosteh Sinoči se je pričel drugi del prvenstva v prvi zvezni košarkarski ligi. Slovenski prvoligaš Olimpija je gostoval v Splitu. IZIDI Jugoplastika - Olimpija 118:92 Crvena zv. - Lokomotiva 74:88 Željezničar - Radnički FOB 85:82 Industromontaža - Partizan 89:92 Tekme Rabotnički - Metalac, Zadar - Borac, Beko Beograd - Bosna pa bodo danes. 2. ZVEZNA LIGA Tudi drugoligaši so nadaljevali prvenstvo. IZIDI Maribor - Dalvin 83:77 Ilirija - Železničar 100:87 Domžale - Kvarner 80:111 MLADINCI Bor - Servolana 84:59 Inter 1904 - Polet 73:51 KADETI Bor - Servolana B 94:52 DEČKI Bor - Kontovel 36:89 ATLETIKA temans je danes na mednarodnem atletskem tekmovanju «indoor» v Parizu v teku na 5.000 m izboljšal kar dva rekorda. 5.000 m je namreč pretekel v 13’20”8, poleg tega je izboljšal tudi svetovni rekord «indoor» na 3 miljah s časom 12’54”6. MILAN, 10. — Najboljši italijanski atleti so danes v novi milanski športni palači poskusili atletsko progo nove hale. Mennea je jurišal na novi italijanski rekord v teku na 60 m, a mu je spodletelo. Mennea je na tej progi dosegel znamko 6”74. Guerinijev rekord pa je 6’’68. Vsi atleti so se laskavo izrazili o atletskih progah v tej mogočni hali. OBVESTILO ŠK Kras sklicuje redni občni zbor v četrtek, 22. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih krožka v Zgoniku. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno NADŠKOF AKROBAT RIM — škofi in nadškofi so znani po svetu, ker upravljajo škofije; birmajo, posvečujejo duhovnike ter sploh skrbijo za dušnopastirsko službo v škofi-' jah. ki so jim poverjene. Da pa utegnejo postati celo nekakšni akrobati, čeprav že kolikor toliko' priletni, 'tega pa bi človek skoraj ne. pričakoval. In vendar se je nekaj takega pripetilo 46-letnemu nadškofu msgr. An-toninu Plnciju, naslovnemu škofu Tarazije v Numidiji (častni naslov iz časov pred arabsko zasedbo severne Afrike), ki je nekaj .let opravljal dolžnost vatikanskega nuncija v Panami. Sedaj je Pinci na razpolago vatikanskemu državnemu tajništvu, stanuje pa v neki vasici blizu Rima. Ko se je prejšnji večer vračal domov, sta ga pred hišo napadla dva mladeniča ter ga prisilila, da je šel v stanovanje v prvem nadstropju, kjer sta mu s silo odvzela zlat križ, darilo papeža Pavla VI., se polastila denarja za o-koli 100.000 lir. ga zaklenila v sobo in ušla. No, msgr. Pinci je, čeprav že v letih, skočil skozi okno več kot štiri metre navzdol ter prijavil rop karabinjerjem. Pri skoku si je le malo obdrgnil kožo na nogi. gov izgon z utemeljitvijo, da noče storiti ničesar, kar bi utegnilo razburiti lizbonske oblasti. Bivši general je odletel v Pariz. Na tamkajšnjem letališču se je s pomočjo policije izognil novinarjem, ki so ga hoteli intervjuvati ter se z avtomobilom odpeljali proti predmestju Saint - Maur. Francoska vlada je dala že pred časom razumeti De Spinoli, da mu je pripravljena dovoliti politično zatočišče, a le pod pogojem, da se ne bi ukvarjal s politiko. - - - . „ , Puttemans dvakrat rekorder PARIZ, 10. — Belgijec Emile Put- ■■»m....................................................................................................................................................trn ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V SAMATORCI Namesto cvetja na grob Ivana Kneža darujejo: družina Marčeto Doijak 4000, družina Franc Colja 10 tisoč, družina Milan Kante 3000, Silva Kole 5000, Majda Pipan z možem Pavlom 10.000, družina Josip Guštin (Zgonik) 5000, Egidij Milič (Salež) 5000, Franc Furlan (Salež 50) 5000, Alojz Pirc (Salež 48) 2000, Ivanka Križman (Veliki Repen 90) 3000 ter Anica in Marino Kralj (Briščiki 7) 5000 lir. V.spomin Ivana Kneza daruje družina Gruden (št. 6/A) 50.000 lir. V počastitev spomina drage tete Amabje Kocman daruje nečakinja Zora Kocman vd. Sardoč 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Prof. Robert Petaros daruje 3 tisoč lir. * * * V počastitev spomina Alojza Vida-lija daruje Mirko Gruden 5000 lir za PD Tabor in 5000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Pavle Stojkovič daruje Vida Renčelj 2500 lir za ŠD Primorec in 2500 lir za pevski zbor Primorec iz Trebč. Namesto cvetja na grob Marije Daneu roj. Šegina daruje družina Kemperle 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Krasuljo Suhadolc daruje Glavko Turk 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Šegina vd. Daneu darujeta Cveto in Elda 5000 lir za ŠD Primorje. V spomin na dragega prijatelja Alojza Vidaua darujejo Draščkovi 10.000 lir za cerkveni pevski zbor na Opčinah. Namesto cvetja na grob Francke Toknove daruje Francka Petaros (Strahova) 5000 lir za handikapirane na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marije šegine vd. Daneu darujejo Karla in Riko Majovski 5000 lir, Milko Milič 5000 lir in Aldo Colja 5000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Marije Daneu daruje Marija Milič 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob priliki novega leta daruje Duška Škrk 5000 lir za ŠK Kras. Ob priliki novoletnih voščil daruje avtomehanik ’ Franko Mokor 10.000 lir-za-PD Fran‘Venturini, • - ... , Darovi in prispevki V spomin dragega brata Alojza Vidaua daruje sestra Pina 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Alojza Vidaua daruje Ivanka Dolenc 5000 lir za ŠD Polet in 5000 lir za PD Tabor. Ob 4. obletnici smrti predrage Celestine daruje sestra Delka 2500 lir za SPD Igo Gruden. Ob praznovanju 80-letnice rojstva 12.1.1976 A. Urdih od Sv. Ivana daruje 4000 lir za Dijaško matico, 4 tisoč lir za ŠZ Bor, 4000 lir za Glasbeno matico in 3000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Milke I-vančič darujeta Savina in Marija 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. Namesto cvetja na grob Marije Šegina vd. Daneu daruje Bogomila Gerlanc 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V isti namen daruje Ivana Majovski 2000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V zahvalo Gospodarskemu društvu Prosek daruje N. N. 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Marije šegina vd. Daneu darujeta Albina in Ernesto Starc 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 5000 lir za Dijaško matico. _ Namesto cvetja na grob Marije Šegina vd. Daneu darujejo Miro in Mirjam Colja 5000 lir, Pepi Starc-Cilen 2000 lir, Olga Štoka 3000 lir in F.C.A. 5000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Francke Toknove daruje družina Fonda (št. 55) 5000 lir za handikapirane na Opčinah. V spomin mame Helene daruje Pepi Pečar 2000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob pok. Francke Toknove daruje Alojz Mohorčič (Toknov) 10.000 lir za vzdrže- žino 5000 lir za handikapirane na Opčinah. Namesto cvetja na grob Francke Toknove daruje družina Križmančič (št. 50) 5000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina pokojnih Frančiške Marc, Angele Ciacchi, A-malije Križmančič in Franca Skoka daruje družina Kalc (Šajsnik) 3000 lir za center za rakasta obolenja in 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Francke Križmančič daruje Matilda Križmančič 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Ob 10. obletnici smrti Siljota Križ-mančiča daruje, hči. Silvana, z družino 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvétja na grob Francke in Marije Toknove daruje Milka Žagar 2000 lir za ŠD Zarja in 2000 lir za handikapirane na Opčinah. Ob 20-letnici smrti moža Rafaela daruje Albina Bavčar 10.000 lir za SPDT, 10.000 br za PD Ivan Grbec, 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za Glasbeno matico, 10.000 lir za kotalkarsko ploščad ŠD Polet, 5000 lir za handikapirane na Opčinah in 5000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Stanka Kojanca darujeta družini Gruden in Pernarčič 10.000 Mr za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Francke Toknove daruje Karto Kalc 5000 lir za TPPZ. Simpatizerja Alma in Gino Ferlu-ga darujeta 10.000 lir za TPPZ. Podporni član Boris Race daruje 20.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Francke Križmančič (Toknove) daruje družina Anton Pečar 5000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob Malije Križmančič in Francke Križmančič vanje spomenika padlih v NOB v j darujeta Dora in Herman Križman Bazovici. , 5000 lir za ŠD Zarja in 5000 lir za Namesto cvetja na grob Amalije PD Lipa. Križmančič daruje Zdenka Marc z j Namesto cvetja na grob Francke družino 10.000 Ur za handikapirane na Opčinah. V počastitev spomina mame Francke Križmančič daruje hčerka Zdenka z družino 10.000 Mr za handikapirane na Opčinah. Namesto cvetja na grob Franca Skoka daruje Zdenka Marc z dru- Toknove daruje Svetka Križmančič z družino 5000 Mr za ŠD Zarja, V počastitev spomina pok. botre Francke Toknove daruje Andrej Pečar z družino 5000 lir za Bazoviški dom in 5000 Mr za handikapirane na Opčinah. . - V počastitev spomina- pok. Ivana Kneza daruje Ivo Gorkič 3000 lir za ŠD Polet. V počastitev predragega strica Romana Babicha darujeta družini Gian-nija in Maria Furlanič 25.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Alojza Vi-dalija darujeta Francka in Guido Vremec 5000 lir za novo ploščad ŠD Polet. Ob šesti obletnici smrti dragega moža Josipa Boruta daruje žena Marija 5000 lir za Dijaško matico. Ob drugi obletnici mamine smrti daruje v njen spomin Pjerina Žerjal 2000 lir za PD Ivan Grbec. V spomin sosede Marije Gerk daruje Zofija Ambrozet - Bajc 1000 br za PD Ivan Grbec. V počastitev , spomina drage tete Amalije Kocman daruje nečakinja Zora Kocman vd. Sardoč 30.000 Mr za cerkev sv. Urha, 30.000 br za ŠK Kras in 30.000 lir za godbo na pihala iz Nabrežine. V počastitev spomina Maria Sluge darujeta Vlasta in Armido 2000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Frančiške Križmančič darujejo za ŠD Zarja: Sveta Križmančič 5000 lir, družina Lajtova 3000 lir, Vera Križmančič 2500 lir in družina Frlinova 5000 lir. V počastitev spomina pok. Amalije Križmančič darujeta za ŠD Zarja: Vera Križmančič 2500 lir in družina Frlinova 5000 lir. Ob 30. obletnici smrti borca Marijana Štoke daruje komunistična mladina Prosek - Kontovel 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 4. obletnici smrti drage mame OJge Maver daruje sin Adrijano 5000 lir za Dijaško matico in 5000 Mr za ŠD Bor. Za novo kotalkališče ŠD Polet darujejo naslednje družine in posamezniki (5. seznam): Bazoviška cesta (v oklepaju hišne številke: Riko Malalan (6) 5000, Marino Beccari (9) 10.000, Marija in Dolfi Wilhelm (9) 5000, Lidija in Marija Sosič (9) 10.000, Ludvik Bri-šček (10) 1000, Štolfa (12) 1000, Fredi škerlavaj (25/1) 10.000, Vence Škeriavaj (25/1) 2000, Stanko Lupine (26) 10.000, Marco Lizzi (29/5) 3000, Romano Čok (35) 5000, OteUo Lizzi (37) 2000, Pepi Ravber (84) 1000, Ludvik Grgič (9/2) 3000 lir. Ulica Grmada: prof. Ježe Peterlin (16) 10.000, Ivan Peterlin - Joži (16) 10.000, Nela in .Alojz Sosič (40) 10 tisoč Mr. Ulica Potonik - Peonie: Marija Hollstein (1) 5000, Daneu - Gregori (3) 7000 Mr. Ulica Osata - Cardi: Drago Danev (3/1) 10.000, N.N. 10.000, Luigi Zolli (9) 5000 lir. Ulica Velikonočnic - PuisatiUe: Karlo Malalan (4 ) 50.000, Franc Stopar (6) 20.000, Dario Bensi (12) 5 tisoč lir. Pelinova ulica - Assenzio: Lina in Franc Sosič (4) 5000, Ladi Wilhelm (5) 10.000, Justi in Rudi Sosič (6) 5000, Rudi Wilhelm (12) 2000, Karlo Kalc (17) 10.000 ,Niko Kozmina (20) 15.000, Liljana Berginc (40) 5000 Ur. Ulica Refoška: Stanko in Berta Sosič (2) 5000, Vierca in Gianni Rat-zenbeck (5) 5000, Sosič - Tončkeni (9) 10.000, Sergio Mahnič (9) 10.000, Silva in Meto Kralj (15/1) 5000, N. N. 2000 lir. Doberdobska ulica: dr. Alojz Ber-cè (12) 20.000, Zmago Filipčič (12) 25.000, Danilo Fučka (26/2) 5000, Mara in Neno Sosič (30) 10.000, Trento (32) 5000, Danila in Peter Vidau (38 ) 3000, Pepka Škerlavaj (36) 1000. Konkoneiska ulica: Marto Dolenc (3) 25.000, prof. Marij Maver (3) 2000, Virgilio Piščanc (9) 5000, Albin Križman (13) 25.000, Ludvik Tavčar (27) 3000, Kokošar (49) 10.000, Uči Dolenc (73) 20.000 Mr. Alpinska ulica: Mila Hrovatin (6) 5000, Polda Vremec (135) 3000 Mr. Repentabrska ulica: Vlasta in Stanko Zgonc (26) 2000, Anton Gregori (27) 3000, Mila in Milko Sosič (29) 1000, Slava ir. Milan čebulec (31) 5000, Mario Malalan (32 ) 5000, Egidio Sosič (36) 5000, Stano Stoico (85) 2000, Riko Tauzzi (81) 2000 Carli Mario (81/1) 3000 Mr. Narodna ulica: Vremec - šklaus (67 ) 5000, Guido Sosič (93) 10.000, Josip Kramar (136) 3000, Marija Nussdorfer (164 ) 25.000, dr. Milko Čebulec (176) 15.000, Cvetka in Franc Malalan (188) 20.000 Mr. Trgovina gradbenega materiala Justina Danev 30.000, Fotoliti FAT 1000, gostilna Veto 10.000, brivnica Danilo Caravelle 5000, inštalater Bernard Sosič 10.000 cvetličarna Šva-gelj 20.000 in trener Peter Brleč 10 tisoč lir.