èti » Il>M| 7 PRO TA il ta ipitviMkl pn •tori: MIT S. Lews4e*e »». glasilo slovenske: narodne podporne jednote oramfpii t*? S*. UviM* »" TsUpbaasi Uw«4tU 4«•* .1 WUK «w hi Mrth. 1103. A» »I Oat. «. KIT. ttlWM N hH 14. Iti«. _________IZBRAN ZA podpred|| kandidata. Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Kakor irgieda bo Lowden re publikanski podpredsedniški kan . didat. golovodje atar» oljne atranke ao fr^ka veleporota formalno m odločili, da poatavijo blv4H»| obtoiiU Leopolda in Loeba umo governerja na drufo maeto volil 1 VELEPOROTA OBTOŽILA OBA DIJAKA UMORA. na liata. ra. Volatead pravi tako, njegova suhaftka postava pa drugače. | Berger je predlolil v kongresu, da ae med vojno zaaežena laatni na inozemcev vrne lastnikom. __Senator Shipatead zahteva od- ohic _ Pol ure prod zaslišanjem m "ha, boaa oorpua" bo obtožba predložena na sodišču sodnega naóehü ka Oaverlyja. nečak fin anôneoa tàjhi KA MELLOMA BO NAJBRŽ imenovan ZA ESP. BLAGAJNIKA. HLADNOKRVNA IZPOVXDBA NATHANA P. LBOPOLDA OB-JAVLJBNA. •tare republikanake stranke ao si izbrali bivšega illinoižkefa (over perja Lowdena sa podpredaedni ikega kandidata, in is Bilo hile je prišel glaa, da bi bil predaed Coolidge je iabral pravega vo-ditelja elevelandake konvencije laosematvo. Francija atoji na robu velike r r.— P . _----,-----. krize. Militariati nameravajo raz nik docela zadovoljen a takšno ia- ptntiti ali odgoditi parlament. fe*' Jd ■«_ / Velike protismeriŠke demon Ce se ne pripeti kaj nepriča- »traeije r Tokiju. kovanega pred prih. Morda je rea priljubljen ""d tintimi "kmeti", ki ae po ""•stih valjajo v razkošju, a dru pa delajo zanje na njihnih ob-«"■nih poljih. In ker takih "kme f,lV" ni posebno doati, tudi Low ''••n ne bo dobil bogve koliko "kmečkih" glaaov, kakor ne Predsednik Coolidge. Pravi kmet-m delavci nimajo ničeaar prikovati niti od Lowdena, niti od ' '""lidjra, niti ne od celokupne re Publikanake stranke. Ce bi ae da 1' kmetje in delavci vendarle P»"'govoriti in če bi ae zanašal "kmeta" Lowdena, bi atoril» velikanske pomoto. Izkušnja jih "'i. bridka izkušnja, da ni repu '»likanska utrinka njihna prija ljiea. ( Prav» prijateljica jim bo tiata stranka, ki ai jo'bodo uaUnovil m m i ter ji poeUvlli na čelo može k> Jim lahko aaupajo. Stopiti aku P»j ter potem nastopiti v enotni '' riti proti obema naaadnjašk in kmečkim pa delavskim in ten iota sovražnima politični ''rankana, to bi naj bila glavna '"'ka vseh kmečkih in delavskih "«aniaMll» Ne cepitve, aogo s "etrioetl in aloge je treba delav-•'<>»■ «e hočejo, da epode zralwle in ponižne hlapce veemo-w ^^^ea Wall fttreeta iz vladnih -radov. oge. John Phinip Hill je predlo 11 izviren prepla tiatih izjav, ki h je Volatead aam podal pred hišnim odaekom dne 10. junija ,921, ko je šlo za prohibično po-atavo. Iz prepiaa je razvidno, da ae »Volsteadova izjava bistveno raa-lkuje od bcaedila, ki je natianj* ao v zapianiku, kajti zelo natanko je pregledal ln predelal kopi-6, preden je šla vladnemu tiakar-ju v roke. V tiskanem zapisniku je n. pr. tiskano takole: "Mr. Cantrill — Po vaši konstrukciji ni bil namen kongreaa smatrati za kršenje prohibične postave, če je vino narejeno do ma in vsebuje več kakor pol od-atotka alkohola! "Mr. Volatead — Ne. Jaz mi Klim takole: Vaebovati more lah to precej več alkohola, ne da bi bilo opojno." Ali to ae je potem, ko je kopijo popravil Volatead, glasilo takole: "Mr. Volatead — Ne; jaz mislim takole: Vino lahko vsebuje en„ dva ali znabiti tri odstotke, ne da bi blld opojno." Fred Britten je napadel prohi bično postavo takole: "Kongrea je dal zapiaati i Volateadov akt lsž, in kakor vse postave, ki ae naalanjajo na Už njivost, tako ae je tudi Volsteadova docela izjalovila. Amerika je zastrantega celemu svetu v po^ smeh in porog." Splošno pa priznavajo, da ne pride do nikakšnega glasovanja o tem vprašanju na sedanjem zasedanju zveznega kongreaa ■ je prišel po naključju v roke. Bil je umorjen. In a tem je bila pa tudi zadnja beaeda izgovorjena o njem. Toda ne. Se nekaj Je bilo re-Čenega o njem. Franka ni umrl tako hitro, kakor ata mislila mlada zločinea. Eden ga je udaril z dletom ter mu zamašil usta. Dijaka ata a zanimanjem opazila, da je preteklo precej čaaa, preden jc bilo konce dečkovega življenja. Umor je bil izvršen na 50. ce atl med Ellia in Greenwood ave. Dick Loeb je, kakor je povedano v Leopoldov! izpovedbl, zvabil Kmečki zastopniki ie vrnejo praznih rok. 10,000 zdbatvizov fl DS v ohioaou »MI tiaoč r tej Chicago, JU — Deset najuglednejših adravnikov deželi pride do pondeljka v Chi eago na letno konveneijo amen-ftke zdravniške zveze. Na ato in ato zdravniških predavanj in razkazovanj bo prihodnji t*den v či krškem meato po raznih bolnU-aieah In dragih lokalih. MeroMe sli pvtjelsUl v Ml ftpijoni v ftaslji obsojeni na Odesa, «. jen - Dr. Marija Najdijonova ie štiri drug* oaeb#, katerim >e aovjetako aod^e d* kazalo, da ao M*»«1« 7 Poljaki, ao bile danee o bao jen' dečka na avtomobil. Saj menda ne boš zameril, če te popeljeva okoli bloka, Bob!" ga je vprašal Loeb. Fantek ni zameril. Zadovoljne ga obraza je aedel na blazino od zadaj. Tedaj ga je udaril Loeb z dletom, mu zamašil usta t drugo roko ter ga potem še večkrat u daril po glavi. Fantek je omedlel. Ker pa ni bil Loeb še doccla uver-jen, da je mrtev, ga je zagnal po avtomobilu Ur mu potianil veliko cunjo v uats. Truplo ata morilca pokrila r avtomobilsko plahto, katere par kosov ao našli. Zločin Je bil dovršen. Morilca sta krenila z avtomobilom na 132. cesto, kjer sta obstala pred nekim reatavrantom. Stopila ata notri, in truplo Roberta Frankaa je bilo odzunaj. Ko ata pila kavo, sta ae pogovarjala o drugih rr Čeh, o avojih aošolcih, o študijah, plesih Itd. Po tej malici ata odbrzela z ar tomobilom in mrtvim truplom na njem kraj, kjer sta ga alekla. po »krila obleko, Izkušala Ismališlti obraz a hldroklorovo klalino. Leo-pold ga j« potem nesel nagega vatlov proč od ceste ter ga zagnal v jarek. Potem so mu padla očala na tla. In ker Je bila tema, jih ni mogel najti. Ta očala so privedla pol"*J° Prarl Naslednji dan je Šel Leopold ▼ šolo. Ko je Ueb čital popoldan ske čaaoplsje, ki Je prineslo veet, da je policija »ašla frankaovo truplo, je dejal Leopolde i "Igre je konec, Babe. Vjcta ava. Našli ao očala." Leopolda ni to prevnič vznemirilo "Nikar ae ne boj zaalran te-ga; vee Je v redu," Ja rekel. Zlottnea ata al zamlaltla «mor lam meeeea novembra Določile, I. Izbrala pa at še Wsahington, D. 0. — Predaed nik Coolidge ni maral odobriti nobene kmečke odpomočne lagis-lacije, in kongreani voditelji ao priznali, da nI nobenega upanja na kakšno akcijo v tej amerl ua sedanjem zaaedpnju zveznega kon-greaa. Poslanec Longworth, ki je ve-činaki voditelj v poalanakl zbor-niči, je formalno naznanil, da ni mogla priti konferenca do nobenega konkretnega zaključka kmečki odpomoči v prilog. Konferenca je hotela izdelati nadomestek za poraženo McNarry-liaugenovo predlogo. "K je bila McNary llaugenova predloga zavrnjeAa, sem ae posvetoval z raznimi ČlaHi poslanske zbornice in zastopniki raznih kmečkih organizacij, ker sem ho tel spraviti kako zadovoljivo od redbo za od pomoč poljedelskemu položaju pod atreho," je rekel poalanee Longworth. "O tej za devi smo se tudi pogovarjali i predaednikom Coolldgem. "Velika veČina poslanec v, ki ao glasovali proti MrNary-Haugeno vi zakonski osnovi, mi je dala ra zumeti, da bi ne mogla biti no bena odredba, vaebujoča temelj ne principe poražena predloge, sprejeta v poslanski zbornici." Kakor je povedano, ne bo nobenih več tozadevnih konferenc, kolikor ae to tiče voditeljev v po slanski zbornici. Ce bi bil predsednik Coolidge odobril ta ali oni načrt, bi bilo Še kako prišlo do tega, da bi spra vili republikanakl voditelji kako kmečko odpomočno predlogo pod streho. odklonil vabilo predsednika Milleranda, da naj orgauiiira novo vlado, kar mu gre po ustav-ni pravici. Hcrriot je informiral Milleranda, da aklep abornične večine je, da predatavnikl te ve-čine ne sprejmejo vlade ia njegovih (Millerandovih) rok, pač pa je njihova aahteva, da Millerand rezlgnlra. Millerand pa noče re-aignirati in je takoj nato povabil Maginota, voditelja desničarske manjšine v parlamentu, da naj on sestavi novo vlado. M41lerand ve, da ae Maginot ne more vadržati na vladi, ker kakor hitro ae prcdatavl abontici, ga bo levičarska veČina odmah atrmo giavila. Ampak Millerand je ^ sporazumu s mllitaristl ln drugimi reakcijonarjj Poincarejeve ga kova zaanoval aledeČi manever t Ako Maginot eestavi vlado Ia raketjsnarjev aevedn -» ne pojde v zbornico po aaupnleo. pač pa počaka do jutri, Millerand pa v soboto raapuatl ali odgodi novi parlament do Jeseni., To pravico ima po ustavi. Maginot »o potem vladal brez parlamenta, diktatorično na temelju dekretov, ki jllt Jo vaakonll prejšnji parlament in ki ao še veljavni, dokler Jih nova zbornica ne ovrže i zbornica Jih pa ne more ovre-či, če bo razpuščena ali zapodena na počitnice. Kaj lahko sledi temu, ja jaano, Radikalne atranke a« ne bodo izlepa pokorilo diktaturi manjšine — In krvava vstaja Jo logična poSleilica. ^ Voditelji radikalnega bloka morejo preprečiti krizo la a tem, da sbornica še flanea razveljavi Poincarejeve dlktatoričpe dekrete In sprejme aklep, da mora Millerand rezigniratl, predno more on raipustiti ali odgoditi parlament. Albanski revolucionar)! zmagujejo. Révolta js nspsrjsna proti fsv-dslnemu režimu. Italija in Jugoalavija aa aumljivo gis-dala Belgrad, Jugoalavija, 0. jun, — Ia Hkadra poročajo danes, da so albanski vstaii preinágali \l«ulne »obalno gibanje proti Angležem t Mezopotamiji. Palmira, HIHja, 0 jun. — Čez mejo prihajajo veati o novih re volt ah v Mezopotamiji prot Angležem Angleške oblaeti ae aopet poslužujejo metanja bomb na vasi domačinov z eroplanov. Angleži pritiakajo na parlament v Bagdadu, da odobri njihovo novo pogodbo z Mezopotamijo, toda zbornica noče odobriti. nista %blla žrtve. Vsak dešek hI jima prišel prav. Leopoldova izpovedim ae etri-nja a Loebovo, j« dejal državni pravdnik Crowe. Le na treh m# »tih ae razlikujeta. Fanta dolžita drug drugega glede tega. kdo )e prv| jeaenoval misel na takšen u-mor le kdo edarll dečka a dletom po glavi I« vaak trdi, da )s vodi avtomobil. Shipatead za odpravo konekrlpelje. čete v šest urni bitki pri Tirani. Kvcaa a Tlrano je pretrgana, Vlada končatrir* »0,000 mož v okolici Kl-Bassna za operacije proti vStaŠcn v južni Albaniji, medtem ae pa skuša pogajati * revolucionarji na severju. Rim, «. Jun. — Položaj v Albaniji Je Še vedno reaen, ali uobe-nega dvoma ni več, da bodo re-beli zmagali. (Ilavno mesto Tira-na še nI okupirano — kakor je bilo pomotoma poroča no prod par dnevi — toda vatašl ao vadi llerat, BO milj JužnA od Tirane ln drže Bkader, :»0 milj aeverno. Avlona, glavno albansko pristanišče, je prešlo v % roko .\atošev skoraj brez boja. Vladne čete ao demnrallslrfcno. R«*et ftali, vrhov. nI poveljnik vstašev, je včeraj poalal vladi ultimat, da ae mora M»" ^ JM- wsh. Medtem se m daljuje prodiranju proti Tirani. > Avlonl ae je organliiralu začasna relielna vlada, kateri načelujo Ikof F. H. Noli. Revolucija j- naperjena proti režimu kakih desetil» /ev.lalnih rodbin, ki so še osfanki ne-kdanjega turškega režima. Cilj vatašev Je demokrai-IJa. V revol« ti aodelujejo pristaši treh veri mohamedanske, katoliške in pra-voalavne — ln to je menda prvič v zgodovini te deželice, da ao ae ljudatva, ki so tako ločena po veri in po storili rodovlnsklh zadrugah, združila ia eno atvar ln skupno prijela za orožje. Italija pravi, «la J« nevtralna, a boji ae, da lm Jugoslavija intervenirala, lUlgradskl listi M-htevajo Intervencijo. Polet okoli evett. Nova smola francoaksga UUloa. ^ Mačrt Američanov ss polet proti zapadn. Seoul, Koreja, « jun. — Krau-eoskl letalce Pelletier Doiay ime . Kopet zadržek. Ko Je hotel včeraj Waahington, D. 0. (federated poleteti Iz Taikuja čex morje na Press..) — Kmečkodelevskl sena- j-|H)tlfcko( ae mu je polomilo le-tor Hhipstead Je v senatu predlo-1 uj0 žil rezolueljo, da bi naj bila skll cana mednarodna konferenca, na kateri M se naj države pomenile, kako odpraviti vojaško konskrlp-eljo. Po njegovem mnenju se bo do liberalne evropake vlad«, med temi tudi Britanija In Francija, pridružile takšni konf«renei ter pritegnile k temu, da ao direktna pogodbe med vsakima dvema državama proti vojni obvezne za vse. { /a Parta js bolj kommniaticen ko Berlin. Pariz. — i Fed. I*re.s ) — Pri volitvah II. meja je bilo v Parite oddanih 1111,000 komunietlčnih glasov /ločim ao v Berlinu dne 4. maja komunisti dobili 4M/M0 glasov, Chicago ie okolica: V nedeljo aeetalno in najbrž deževno. Me njejoči ae vetrovi. Temperatura v rad njih 24 urah: najvišja <6, najnižja M Solne« laide ob »:!&. zaide ob »>«. langaj, Kitajaka, fl, J«m Ameriški letalci imajo nučrt kolikor mogoča hiter poli t preko Azija ln K v rope nazaj proti A me. rikl, Iz fcaitgaja do Knlkul« v Indiji bodo leteli podnevi it« počivali ponoči. V »a k dan m kje uatavijo, V Kalkuto upajo priti Iti. junija ali najkasneje I Julija. Tam bodo polivali 10 dni iu menjali motorje Iz Kalkute pojdejo na varnost v Pariz in I wüm« üpwote LASTNINA HOVlklU NAROONg fOOMMIl JIOMOTK "S33T " Narotníoa: Z«dioj*n« pol l«u in 11.26 so tri ftÉ^H v« (Ur«n Chicago) |6 00 nalet«. $240 m f Chicago $c f,o m leto, »8.26 m h tot«, imMvo»h. oo. _ $1.66 u tri m«Me«, In s« tooMmMvo niiuf m »m, luur lau itft • uiU»i "PROS VETA" 2657-99 So. LowmIoU Atnh llliooU. éé TUE ENLIGHTEBLMENT" Or— «I É» Wimli Halls««! ImiWI Ow..d by tu'limdt K—jO—l" m----ia* '■■!>'.«btcawa—akaa Chicago) and Can»dT$l por year; Dmtvm 9 oklopojo ». pr. (MoJ* 31-24) polo« vologo Imm no a »oá «o vom j« • to« Amtmi potohln fonovHo i» pom« ai ímm, do m vom no NEVARNOSTI V INDUSTRIJI ZA ČLOVEŠKI V(D. Posebna organizacija v New Yorku, poznana pod imenom "Eysight Conservation Council of America", je pfeiskala dve sto tisoč delavcev in delavk v tri in dvajset državah in pronašla, da ima 44.3 odstotkov ljudi pokvarjene oči. To seveda velja le za 42,000,000 oseb, ki delajo. Miljonarjev in miljonark, ki ne delajo in pozimi hodijo v letovišča V Floridi, Kaliforniji ali v drugih južnih krajih, poleti pa v hladne severne kraje, seveda ni komisija preiskala, ako iifiajo dober ali slab vid. --------Frelskavarse je raztegnila le na ljudi, ki delajo. In od teh ljudi ima skoraj petdeset odstotkov pokvarjen vid na eden ali drug 'način. Skoda, da Statistika, ki je bila objavljena, ne pove, v katerih poklicih imajo ljudje najbolj pokvarjene oči. Taka Statistika bi pokazala jasno kot beli dan, kateri poklici so najbolj nevarni človeškemu vidu in kateri podjetniki najbolj zanemarjajo varnost za delavsko zdravje. Dokler je prevladovala mala obrt in ni bila industrija tako razvita kot v današnjih dneh, ni bilo delavčevo zdravje izpostavljeno takim nevarnostim, kot je zdaj. takrat niso imeli hitro se sukajočih strojev, pri katerih morajo delavci napenjati svoj vid do skrajnosti, da ne prezro enega samega strojevega gibljeja. Nepazljivost pri stroju lahko pokvari produkt, napravi pa lahko ie Večje zlo, kajti samo trenotek nepažnje lahko povzroči, da ponesreči delavec, ki dela pri stroji ali drugi delavčevi tovariši, ki včasi delajo daleč proč od njega. Tako natančno opazovanje stroja pri delu in če traja ves dan, pa utrudi in oslabi oči. Ako se to ponavlja dan za dnem, leto za letom, prične vid pešati in delavec se mora poslu-žiti očal, da lahko izvršuje natančno svoje delo, marsikateri pa izgubi svoj vid. ModeVni tovarniški obrat pa prinaša še druge nevarnosti za delavčev vid. Tovarne niso stanovanja miljonarjev, v katerih je vsak prašek skrbno obrisan. Kadar za-iropočejo stroji in prično gibati, prične plesati tudi prah v delavnici, ki se zajeda v oči delavcev. 2e prah je ikod-ljiv nezavarovanemu človeškemu očesu, v prahu 60 pa tudi ; razni bacili, ki povzročajo bolezni na očeh. Tam kjer brusijo dijamante, razne dragoceno kamenje, steklo, razno orodje iz jekla in v tovarnah, v katerih izdelujejo razne kisline in lesni alkohol, mešajo by-ve in lake, so delavčeve oči izpostavljene velikim ne-: varnostim. . . • Vse te nevarnosti bi se dale večinoma omejiti, ako bi spodjetniki nabavili potrebne varnostne naprave za var-- stvo oči. Take naprave stanejo seveda denar. In podjetniki -iselo neradi izdajo denar za varnostne naprave, ako niao S popolnoma prepričani, da imajo od njih koristi. Večina (podjetnikov je nazadnjaška in misli, ako hrani na pri-gprivah za varstvo delavskega varstva, da koristi sebi. Vsak navaden človek pa lahko razume, da delavec • pokvarjenim vidom ne more izdelati tako dobrega produkta, kakor ga izdela delavec, ki ima zdrave oči in dober vid. Ako ima delavec pokvarjen vid, si seveda lahko pomaga s očali. Očala seveda stanejo denar in delavec odlaia 1 njimi, dokler more, ker mu ne preostaja denarja za take izdatke. V tem času ima pa podjetnik gotovo večaliniaaj škode. Sedaj ko ima 44.3 odstotkov delovnega ljudstva pokvarjene oči, so za tovarnarja minili časi, da si bo lahko izbiral med delavci, ki imajo zdrave oči. Za tovarnarja •• torej najbolj še izplača, ako svoje podjetje opremi s napravami, ki varujejo oči delavcev v njegovem obratu. Podjetniki se teiko pripravijo prostovoljno do takega spoznanja, ker pri večini njih prevladujejo še tradicije in presodki. Delavci najhitreje pripravijo podjetnika do takega iposnanja, ako se organizirajo v delavski strokovni org»-nisaciji in zahtevajo, da podjetniki opremijo svoje tovarne in podjetja z napravami za varstvo zdravja delavcev. 8c boljši odpomoček je pa, ako se delavci organizirajo politično in izvolijo v postavodajne zbore svoje zastopnike, o katerih so prepričani, da bodo izdelali in sprejeli postave v korist in varstvo delavcem. Socialistična stranka se resno bori ne le za sprrmcnttev sedanjega krivičnega gospodarskega sistema, ampak tudi za zboljšanje delavskega položaja v tovarni in na domu, dokler še pošto j i sedanji gospodarski sistem. Od delavcev je odvisno, da spoznajo to resnico in po spoznanju U resnice tudi vnajo svoje postopanje v svojo koriic SLUE IZ NASELBIN. — čital d« le je gospoda rsks kriz« pojavila b« vzhoda in d« »C vedno bolj razteza proti srednjemu zspsduln zspsdu. Rszmere, kskeršne 90 tukaj. govori, d« j« gospodsrska kriz« v tej d rito vi pričel« mogoče ie m«lo preje, kot n« vzhodu. N« tisoče ljudi je v tej dri«vi brez deU, ki prosijo jesti. Letin« k«ie sls bo, kajti noti 90 9uhe in mrzle. Farmar je tor«j tndi siromak z delavcem vred. K0 Imamo. Res resni časi 90. Ako se delavci te resnosti a« kodo savedaU in krepko stisnili svojih vrst v gsnisaeiji, kade potisnjeni ob «Id. Takim voditeljem kol j« LAt* iti dosti zaupati in ravno tako njegovim pomočnikom, kajti »jih tak tika se j« iskasala. da ai korist©-nosna rudarjem. Si prvega maja smo obdršavali velik delavski shod v Dilloavalu. Okio. Bil je tudi ve ličaotraa pohod po mestu • gad bo «a šol«. Ka lo m nsstopili da-bri govorniki. Kdet» govornik, katerega imen« si Peinr Patot, Okio. — Do prve-g« aprila smo delali pri nas. po dva do tri dni y tednu, a po prvem aprilu pa počiva ve« obrat v okolici, čeravno j« tu več premogo-kopov. Vsi počivajo, da ni mogoče dobiti kako delo, rasen če j« kdo tako »rečen, da dnhi delo na ««» •ti. Zato p9 mora še imeti posebno srečo. Ne vem, kaj je vzrok, da pr«-mogarje vse tako črti. Mogoče zato, ker smo vsi tako črni ter i« mokri, ko pridemo U rovov, kakor bi n«s potegnil is vode. Sedaj nam na privoščijo še tistega. Tako 9c nam godi in v takih rana«-rah bomo Še živeli, dokler bomo delavci pocepljoni po rasnih stran-kak. L« kadar bomo delavoi bolj združeni in organizirani, ne samo strokovno temveč tudi politično* bomo vsi složni, takrat bomo rešeni presiranja in tlačenja. Takrat nam bo tudi zagotovljen boljši šivljenjaki obstanek. ' Kot «em omenil, 90 tu d«lav9ke razmere popolnoma pod ničlo. 0-pozarjam tiste člane S. N. P. J. «U tudi nečlane, ki «e obračajo prošnjami na društva za milo-dar«, da v bodoče ne pošiljajo k nam nikakih prošenj. Pri našem društvu št. 358 ne moremo pomagati, dokler se razmere n« izbolj-šajo. To je moj prvi dopis, zato naj zadostuje za danes. Cc bo srečno priromal skozi ursdništvo, se mogočo še kdaj oglasim, če pa ne, bova z urednikom vseeno prijatelja kot sva bila dosedaj. 8 pozdravom 1 — Karal Boga-Uj. _ JAVNA GOVORNICA. Glasovi eUnev S. N. P. J. ta cittwijfT rroevete. Johnston Oity, IU. — Ko som prisostvoval konvenoijl rudarske orgsnizscije v Peoriji od 13. do 28. maja sem se veliko podučil o nazadnjaštvu voditeljev rudarske organizacije. Mr. Farringtonu se ni mudilo za prav nobeno atvar, razen če ga je sanimalo, d* nasadnjaki pove* do vsa); avoje, kot na pr. LevU, Green, Maory, Walker In drugI, ki so nss zabavali skozi pet dni s raznimi bedastočami. Vse, ker so nsm povedsli govorniki dobrega, se je zbiralo >v besedsh, ds 1-msmo rudarji dobro pogtfdbo, da mialljo nekateri delegati zrušiti vse in š« celo orgenisaeijo ssmo. Raalagsli so, da so ti nevarni de-l«g«tje sami komunisti, ki prejemajo naloge is Moskve. Vsi taki govori niso pomsgsli Farringtonu, da obdrži svojo ja-koat. Izgubil je moč imenovanja in ni mu bilo mogoče diskredinti Howata. Uspelo mu j« samo, da j« diokreditiral "Farmer Labor Party". Uspeh njegov je bil v tem, da rudarji ne pošljejo delegatov na konvencijo v St. Paul, ki se viii dne 17. junija. Da je dosegel uspeh, se je poslušil obljub go-v«rn«rja Smslla, katere mu je dsi govsrner. preden j« pozval rudarje, da naj glasujejo sanj. Ali mr Farrington je prišel v škripce, ko je bilo zastavljeno vprašanje, ksko se naj pmaaga rudarjem. ki so zdaj brez dela, katerih je prek 30,000 sdaj v držav! Illinois. Napredni fudarji so pričeli sta viti vpreisnjs predsedniku Farr» mg tonu. kje 90 HmsUove obljube Pevdarjali so, da je «daj šao, da pakaše. koliko m« je pri srvu de Uraka masa. U strada in glad« j«, ne zaradi teg*, ker note dela ti ampšk zaradi leg», ker ni de le. N« taka vprašanj« • pr , , vedel Farrington odgovoriti' drugega kot tole: "Ako bi bila 4Farmer Labor Party" 'tako velika organi, zacija, da bi delavei fcvoliK v»c zastopnike v zakonodajne zbore, da bi bil on prvi sa tako stranko. Ker je ps to nemogoče, pa moramo poraziti nsše sovražnike in nc-prijatelje in izvoliti naie-prijatelje v atarih strankah." ^ Ko so ga vprašali, kdo so ti prijatelji, se je odresal, da so o ai, ki ae zavežejo, da bodo nekaj napravili za nas. « Tako* je govoril predsednik, ki je glava rudareke organizacije v Illinoisu, ki šteje 100,000 organiziranih rudarjev. V resnici imamo delavske politične orgsnisseije, «11 to so same skupine. Ali zdaj' gre, da se iz teh skupin ustvsri celota, v kstero vstopijo vse te skupins in se tako napravi ogromna organisacija. Ali se more to izvršiti! Ako bi ne bilo nazadnjakov kot Gompers, Lewis, Farrington ii; drugih, ki se izgovarjajo, da bi že šlo, ^ko bi na bilo rdedknrjev, komunistov, ki mislijo vse podreti, kar je dobrega, bi mogoče šlo nekoliko hitreje, kot gre. Jaz prav dobro vidim in sider drugače kot omenjeni nazadnje-ki, da ae ti rušitelji — komunisti strinjajo, da ae združijo vse organizacije v eni organizaciji, ki bi odpravila jarem kapitalizma. OSI Ugovarjajo prav na bedasti način, ds je ta država demokratična in da mislijo ti rušitelji zrušiti demokracijo, da komunisti niao ljudje itd. * Njih dejanja aeveda govore drugače. Namreč ko Je hotel Karring-ton obdržati svojo moč do imenovanja, je rekel, da je sovjetska Rusija najdemokratičnejša država na svetu in ona dopušča svoji vla-di imenovati in postavljati uradnike, ne da bi bili izvoljeni, njemu pa hočejo rudarji vzeti to ob-laat. Kadar je pa prišla na dnevni red točka, da se prizna Rusija, je govoril, da v Rusiji vlada komu« niatična diktatura. Seveda, kadar se človek potaplja, se lovi za bilke. Tako tudi Farrington. In tako so prihajale is njegovih ust bcdaatoče, zašel je v protislovja. Med delegati so bili ljudje, ki so trdili, da je Far-rington najmodrejši človek. Ob tej priliki sem vprašal samega kc-be, kako morajo biti neumni ljudje, ki tako mislijo in govore. Odbornikom naše organizacije še uspeva, da vlečejo delavsko maso s avoj4 politiko. PrepriČuft sem, d^ se njih delo rszgsli iq pride v popolni n9goti na dan. Vsaki dan je več rudnikov zaprtih. Voaki dan je več rudarjev brez dela. Nekega dne bomo prejeli poziv od premogovniških baronov, da gremo delati za nižjo mezdo ali £a stradamo. Večina delavcev že zdaj gladuje. Vsakdo, ki ima zdrav razum pa lahko sodi, kaj ze bo zgodilo. Zavedni delavci bodo spoznali, da so bili varani in da jih niso varali rdečkarji, ampak voditelji organizacije. Delavci, zanimajte se za vse, kar se ro di. Opazujte in po dobro izvršenem opazovanju pa napravite svo je sklepe. — Tony Shragnl SOBOTA, 7. JUNUa, 1924 PoKtikarji in prohibicija. Mew York, H. ¥. - Dr. gu J Us Murrey Butler je v ene® 1 jih člankov ta teden obr*W vzroke, zakaj ni nobena st»rik strank sprejela letos v svojo p],t formo te ali one protiproliibi,. " točke. ne Po njegovem mnenju bo prekli. calo osemnajsti amendment i,v no mnenje neglede na 10 ali oas' politično platformo. Dr, hutw je navedel naslednje glavne kes Vsako nasvetovanje, naj bi fc.1 lovala ta ali ona narodna politic, na stranka za preklic osemnajste, ga amendmenta, je zaman in nt. praktično. Nobena stranka si ni upala o-meniti v avojt platformi prohibU clje, ko je bilo gibanje za prohi. bicijo v polnem zamahu. Nobena »trttka «i je ne upa omeniti ie. dajTko stremi gibanje za tem, da bi bila prohibicija preklicana. Javno mnenje bo izsililo akcijo neoziraje se na to ali ono poli. tično platformo. . Prvi praktični korak bi bil to, če bi kdo započel gibanje za splošno ljudsko glasovanje v no katerih državah o vprašanju, ali bodi osemnajsti amendment pre-klican, ali pa nadomeščen z bolj. šo politiko. Čc bi bil Theodore KooslvjJl. le me(l Živimi, bi bil plačanim propagandistom in najetim agitatorjem protisalunske lige nepre-stano za petami. Smola katoliške bolnišnice. Glavni kolektor jo odnesel polo Mlhranka«, Wi«. — (Federated Press.) — Tskoj za razkritjem legijoaareke afere'"»t Centraliji. Wash., ▼ kateri «o legijonarji nabirali denar za spomenik svojim Štirim tovarišem in potrošili vso nabrano veoto $16,500 za plače nabiralcem, je prišlo razkritje o zelo dragi agitaciji za katoliško bolnišnico v Milwaukee ju. Kakor ao mrtvi legijonarski iz-grednikl v Centraliji še danes brez spomenika, tako ao trpeči bolniki v tukajšnji Misericord is bolnišnici brez večjih prostorov. Kstolišks organisacija, ki ima bolnišnico Miacrieordia v oskrbi, je sklenila povečati in dogotoviti zavod. V ts nsmen js bil nsjet neki Carl Collier, ki je vodil kampsnjo s« skUd $300,000 Coliler je n«brs1 $50,000 .tod« od U vsote si je odr«čunsl $8000 zs svoje stroške in $15,000 u svojo pl«čo, skupsj $23,000, to je brez mslegs polovico nsbrsne vsote. Cerkvenjski so doli Colliera mrvo in 9d«j sami brusijo pete ks tri-atotiaočdolarski skUd vajok kras Kako bo na rep. konvenciji. T Olevsland, 0. — He manj ka- kor teden dni je pred takozvano narodno republikansko konvencijo, na kateri se snidejo delegatje, j da si izbero predsedniškega in 1 podpredsedniškega kandidata. Pr. < vega že imajo.[Kdo bo drugi, it ni gotovo. ' Položaj je brez primera od L ; 1904. sem, ko so republikanci prišli v Chieago in nominirali Roo-sevelta z vzklikom. Ker ni niti oddaleč misliti, da bi delal sena. tor Hiram Johnson kake preglavice delegatom, bi bi} tudi predsednik Coolidge lahko imenovan vzklikoma, če bi ne bilo Mriscon-sinske delegaoije, ki misli glasovati z« Lo Folletta. • 1 Coolidgevim pripadnikom bo torej treba gledati samo še na to, da sc na kak način iznebe wiscon-sinske delegacije, ki bo odločno zahtevala temeljne izpremembe r republikanski platformi, ps bo šla 9tv9r kakor namazana izpod rok. , Izprva je izgledalo, da bo konvencija trajala najmanj pet dni, t. j. od 10. do 14. junija. Ali m-daj sc je položaj izpreraenil v toliko, da bo trajala najdalj tri dni, če ne pride kaj nepričakovanega vmes. Dne 13. junija, ki p«-de letos na petek, ne mara nihče imenovati predsedniškega kandidat«. Toliko je še babjevjernoiti celo v' tistih, ki pravijo, da »o voditelji ameriškega naroda. Nihče pa tudi ne vidi potrebe, ds bi zavlačevali konvenČne posle do sobote. In tako jc sklenjeno, d« se konvencije rszide že v četrtek, t. j. 12. junija. Čc sc ne pripeti ksj itrednega, bo vrpored tskšenle: Torek — uvodns krstka »fj«. začasno organiziranje, otvoritveni nagovor poslanca Theodors h Burtona iz ohajeke drŽave, ki bo začasni konvenčni predsednik. Zgodnje odgodenje tiste seje, ds si delegatje organizirajo r»^« odseke. H reda — morebiti dve seji, dopoldne in popoldne zs i*poHoi tev trajne organizacije. Govor konvenčnega predsednika Moe-deli«. Odobritev poročila t*^1,11* nega in hišnega odseka. Platfor-ma La Follettovc delegacije. H«>-prava o njej in odklonitev nj«»™ točk. ti Četrtek — dve dolgi »cji. mor-da celo tri. Oovor univerzitetnega predsednika Le Rov Bur'on« iz Michigana. ki bo predloi.l no-minacijo predsednika Cooluljis. Form s In s nominseijs «a rrv{nl glssovsaju in potem nominseijs podpredsedniškegs ksndidsia, Tsko se bo vršils ta Lepo bo šls izpod rok «azburj njs ne bo skoro nikaksaegs M tedaj bo morabiti main vihzrjs. ko pride wisconsinska delegee j» 9 svojo plot formo na dan Nikakor p« se ne de reči. de < ' predsednik Coolidge sedel n* «•' ko mehkem stola meoec« bra Če bodo voliloi pajnetni. f^ to\<» en R nT A. 7. JUNIJA, mi. PROSVtTA Delmtoj^u. (Federated Hreaa.) Konvencija *le». »troj.Todlj Clcvelaod. - Tu ae vrši ietrts kouveneije Brnjovtfine lokomo tirmh strojevodij; 415 delegstor „step. 90,000 delavcev v Zdrufo ^h drfavah in Kanadi. Warren S Stone predsednik Brstovšii Df) j« dejal v otvoritven^» gevo ru J» j« orpsnisacija precej na predovala od xadnje konvencije. BratoviiiRS je dane« najbogatej-■delav«ka unija v Amerik», Če „» kvetu; ima devet velikih bank in dve investrtni družbi s uoeiiui miljoni dolarjev premo Gasilci se organisirajo. Washington, D. C. — Medna-t>dn« rveza ognjtgascev, ki ime tikaj svoj »edel, je od radnjepa «.ptrmbra dobila deset novih |(raj<'vnili unij. ilijanski komunistični dnevnik. tliieago. — Italijanska ackcija merikkc komunistične stranke pridela ¡»dajati dnevnik "II ¿voratore", ki sex tiska v stranmi tiskarni v Chicagu. Antonio «»i je urednik. • ♦ Rodniki v Indiani počivajo. Viottanet, Ind. — American ine No. 1, usjve^ji preraogokop Indiani, je prenehal obratovati rWö rudarjev je bfei dela. iruib* pravi, da je delo preneha-radi popravkov, toda rudarji vidijo nobenega materijala za »previjanje. V ftoaednjem Bicknellu počiva rv?t železniških rudnikov. Sodnik ni končal stavke. St. Paul, Minn. Notoročnl ezni sodnik McOee je isdal "in-iunkien", v katerem razglaša, i je Strajk v tovarni Foot» lulze Shoe Co. končan. Btavkar» pa izjavljajo, da ae sodnik moti. arka te nadaljnje, Strajk traja 50 tednov radi zniianja rtezde. Kova stavka v Pullmanovih . tovarnah. Chieajro. — Okrog 250 delav-v v eni Pullmanovih delamlc t iflelovanje spalnih železniških izot je zaštrajkalo v aredo radi ker jim je družba znižala ido za 60 odstotkov* Protiaaeriške de-laonstraelje v Tokiju. 25,000-flava množica je pritrje vala govornikom, ki »o sahte-vali kasen sa Ameriko. Jami pogrebi sa harakiriete. Tolrijo, Japonska, 6. jun. — 25,000 oseb je sinoči poslulalo ognjevite govore in gromovito aplavdiralo govornikom, ki eo ljuto napadali Združene države in ameriški zakon, ki izključuje japonske imigrante. To je bil do danes nejveiji protiemeriški pro-teatni aliod. Vršil ae je v Kjogoku, največji zborovalni dvorani v orlentu. Z govorniškega odra jc . bilo slišati besede: "Mi moramo kaznovati Ameriko v prid svetov-nemu miru. To je zadeva, ki sc tiče vseh asijatskih narodov". Shod so priredile patrijotične organizacije, ki so se v ta namen združile in ustanovile novo z imenom "Kokumin Taibeikai" ali "Narodno društvo za vodstvo ameriške politike". Program drultva je sledeči: združiti vsa protiameriska giba nja v enoto in pošiljati govornike po vsej deželi, kjer sc vrše pro-testni shodi; zbirati denar za po-bijanje izključitve; odbor, ki Šte-je 350 oseb, vodi kampanjo; pri-rejaii>vils pogrebe r deigonitra- COOLDOI SI JB IZBEAL PRAVEGA VODITELJA. Največji naaadnjak v stari gardi bo predacdoval republikanski konvenciji. Washington. D. 0. — (Fed. | Press.) — Coolidge je izbral blv->«'ga kongresnika Mondella iz Wyominga sa staluega predsednika republikanske kouvencije v Clevelandu, katera ae otvori prihodnji torek. Mondcll je bil si-jajno poražen, ko je pred dvema letoma kandidiral sa senatorja. Ko je bil Mondell v kongresu, je odločno pobijal vse predloge za farmarsko odpoiuoč, delavske zakone in sploh vsak napreden korak. Bil je ljubček bivšega justičnega tajnika Daughertyja in ujegovo gsuge. Spodobi se torej ,da tak mOŽ vodi konvcueijo republikanske stranke! nunski Mussolini je posluhail kralja. prošnjo kralja je odgodfl Nvelto. - Republikansko giba-»J* ogipU rumunako dinastijo. DwsJ, 6. jun. — Eroplan iz karešta je prinesel vest, da istovski puč v Rumuniji visi niti. Puč bi se bil prav gotovo nspeino izvršil 3. junija, če ne M fneral Avereaeu, ki bi rad mnuunHki Mussolini, ubogal •lj» Krrdinsnda. Kralj je po-•1 Avereaea, ko je ta pripeljal V pristaše v Bukarešt protest pre600 kronami in zaposetoo uro. Zevnikova je imela v nederjih skritih v bankovcih še 14,400 Din, katerih Kristsn ni zapazil in ao drugI dan našli ljudje pri umorjenki ta denar popolnoma nedotaknjen. — Kristan je bil pred kratkim zaprt v Trstu radi tihotapstvs, a tudi v mariborski ksznilnlci jo že bil radi uboja. Zevnikova, ki se ni razumela s svojim možem, je začela racmerjc s sladkobesednim Kristanom, ki je pa koval modtem strašen načrt, Namesto v Atneri ko, jo je peljal v smrt. Morilca so takoj prijeli in ga uklenjenega odpeljali na okrajno sodišče Kamnik, a odtam v Ljubljano. On trdovratno taji svoj zločin, l:ljul> temu, da ao orožniki našli na nje govem domu izpraznjeno denarni* eo umorjenkino, njeno zlato uro in revolver, ki ga je skril v laato virje gnezdo, — Na Mkaručni in po okolici je radi tega umora za* vladalo veliko razburjenje. Velika Šeleaaižka nesreča v Pre-stranelra. — V noči od 16. na 17. maja okoli druge ure po noči #c jo zgodila na postaji Prest ranckv ki leži med Postojno in At. Po-trom velika železniška nesreča. Ekipresni vlsk, ki vozi is Carigrada preko Beograda čes Ljubljeno nersvnosi v Pariz, se je zsletel s brzino 30 kilometrov na uro v na postaji stoječi tovorni vlsk. VsWd silnega sunka eo bili zdrobljeni .1 vagoni tovornega vlaka tako, da je ostal od njih le kup Železa. Dva vagona od ekspresnegs vlana sta tuli uničena. Pri tej nesreči sta izgubila neki karabinjer (italijanski orožnik) in en spremljevalce ekspresnegs vlaka življenje. l*ri trčenju vlekov sta namreč padla med odbijače na prehodu iz polt-nega voza v potniški voz. Odbijača ata jo popolnoma zmečkala. Po veš ureh se j« posrečilo izvleči rszmessrjeni trupli izpod ruševin vlaka. Nadalje so bili še 4 u-službenci vlaka ranjeni. Od poete-ji službujoči ursdniJT ae je veli d čuta odgovonfMti ustrelil dvakrat v srce in ostal takoj mrttv. ftko.lo cenijo na poldrug milijon Ur. 6ar«f* pred aodišOe» A- Pred osiješkim sodiščem se nsdaljuj« obravnava proti razbojniku Čaru Iftkw». IT. junij« IS07 v 4rUvi IIIUo,. glavni stan. ZSS7 SS SO. lawndale AVg.. chicago. illinois, Iivršcvalni odbor: UPRAVNI ODSEK i ïrmMmkk Vi...., Cai.k.r, H^Jn.li A .Jr.» V»4rUk. R. f. D. T, !?■ J*£*,l*w?î I1- »•{•'k Mal»k.w Turk, t.J.ik k«UUk.«. .M.lk. RU. N...k g|. kl.«.i.ik J.k. V.grUk, ur.J.ik «Util. j.U /..v.rl.lW -pr.Til.IJ fU.il. Flllr G.J».. POROTNI ODSEKt Mkm U.J.rwo^ 40T W. H«, Si., SpriM(fUM. III.. M.rtU S.U..ik.r R.. STajOkU, Kr.4 A. VU.r, 1408 S. M—It. A»... WklN.?S^'¿tK^ ^^ ^ G.rUk, 414 ROLNIIKI OOSEKi OSREDNJE ORROUEi RU. N.».k. ISST SS S«. Uw.4.l. Af, Cki.«.. III VZHODNO OKROSJEi J«.k Amk-Ui, B.i IM, MM«, R^ P.. C^U, 14SSI r.M«r A«., CUt.U.4, o. ZAPADNO OKROŽJE i A.u. |«Ur, R.* 104. Gr^^ Kam., m jTi-rtr,^' M.. Mar«, R.. |SS. Bukl, Ml.. . m • x . Mik« t»a«l. S4SS 8. WU«k«.Ur tt., M«rr«y, UuV. Nadzorni odbor t. t neM^S w. seik SI., Cki«M«. III., Pr«u ir-rf. fc?*» a««., CI«««u«4. o.. w(IIU«i SilUr, s404 si. CUiv si., cknlui oki^. Združitveni odbor: rr^.«4.ik. Pr««k Al.i. tIM S«. Cr.wf.r4 a««., CkU«««. III J«ilM. Om, sssa w. aaik si., cki««««, m Jm. S k «k, 4404 Orl.. C».. CUv.U.4, OkU. ÍÍSSS^Í1Í0RAVNJ,,C, Dr r.J -,M Sl Ah. CUv«U«4, O. V'A U M mmUJ* M M.U al. ■r«4*»4nik« •• n«U«v«i Pr.4..4aUlv« S. n. P. j, ZSS7IS 1.. CTw.4«i. IJT CkU.f«! lltT VSE fADSVK rolniike PODPORE SE naslovei R.i.Uk« |«j. •UIT« S. nTp. j., sair.se s«. u«.4«u a»«.. Cku«v«. lil, f?f!uatv! ,n «tvari, m •• iu.j. «i, tsiilnlsm anJt^^ M • N * J iair.se s« uit! v,l»ž!gy'v, 1 f g^^jhimimi poili — »»nusir^ Rut.j.ui». s, N. p. j., aesr ss s. l«w«4«u a««., čku«v«, iil i K/'i.rX'Ä-ii^ ........ ^ V»'<*»lV «Ml «M. .uualU- ••)•■'> nr.l.ln I. ..I.k ,„ b„ - ................. ga slrsšno jezi in pravi, da vsi lalejo. Zanimivo ju to, ds je tekom preiskave Čarugs zagovarjal svoje "gorske ptiie", s sedaj na razprsvi vali vso krivdo nanje. — Javnost je tegs mnenja, da jo pravzaprav tako obširna obrav» na ve proti Čarugi nepotrebna, kajti vislicam tako ali tako nn bo ušel. Vendar mora biti sadoMeno predpisom kazenskega sakona, ki mora alo^ineu krivdo v vsakem slučaju dokasati. HAINA M IL O. SprlRffiald, ZU. — Namenjam delničarjem Hlovenskege narodnega doma, ds se vrši izredns seja dne 22. junija t. 1. ob dveh popol-dne v dvorani Klovenskegs narodnega doms. Na dnevnem redu so volitve ravnstsljev in novegs poslovodja. Pridite vsi ns sejo, ker so aa dnevnem redu Še druga vsi* ne toftke. Hejo sklicujejo tuksj-šnji ravnatelji, ker se ni mogjs vsa zadevs rešiti na prvegs aprila, ko je bile letns delničarska seja. Zatorej vsi delničsrji na se-jo. — Frank Besjak, tajnik. (2i) Spričevala. Gospa Minka (novi kuharici) i "Kje imate apriMaf" Kuharica t "Raztrgala s< m jih." Minka t. "Kako nespsmetnot" — Kuhali* eai "Tegs ne bi rekli, ko bi jih videli I" Slobno. "Ni nobenega tipanja vet>t", j« ialoatno vprašal neAak. "Nobena ga!" Je odvrnil zdravnik. "V«l gospod strie v kratkem popolnoma okrevat" JADRANSKA BANKA sorejema denarje na hranilne vloge ter jih obrestuj« po 8%, 10% in 12% letno A4mlra|Uavo|i pošiljke na: . Jadransko Banko Centralo Amrlkimkl oddilik . LjvMJsaa. Jugoslavia AKILIJAdJAi FRANK SAKSER STATE BANK, NEW YORK. l'- Uni našli njenega oboievales Walter-lsamo v Perisu proda na trgih aad ja Lava mrtvega v njenem evto- milijon kilogramov teb mehkul-mobilu a prestreljeno glavo, jt cev. Is tega jc rasvidno, da je v prosta vsake krivde in kazni. ¡P srizu trgovina s polil zelo do gi. f'srage je, kekor znsno, obto-Oproščena obtoienks je rekle, ber posel In ker stane gojenje pol ^ (tevilnlh roperskih umorov, da se ko*« spet omotiti t (Jeert lev prev mslo trude in stroškov, /it4 preiskave je tolovaj pri-nerjem, s kstrrim je sedej rezpo- sate se mnogi poljedelci bsvijo s ina| akoro vse sMine, medtem, ko roceqe. ter prebiti medene trdne trm poslom. Zanimivo je, kako 0'i^aj pri obravnavi pere svojo v Evropi. !>e to je bilo škode, de ni to delejo Pnllev vrt se obdsle brn« dušo in taji ter olepšuje sko-nI bilo tedsj Os^rtnerje ns sodi- y mareu in se določi zanj apoeno Kumunska dinastija I Wu m vlalao zemljiške, ki se ga ogre l'r'šls v nevarnost. | Driavno prevdništro ni moglo % amt velrposratniki In ä »O slutili pod njim. Ko wew* v Rimu. je ^oliniju — kot poro. Kssh v vsakem kraj« goji ona vrsta ki riši preobilni v orošnlke, ko ao Politika. redil. vee t ^B... . Lena radie.-vea: -rt. aferi, prs- ■Kumnnija takoj plaše,viš. da bo Paši* odteL J a. -------------------- '«»J» k»kor hitro (tridelno, proti kom« ae Imo pa potem j kov. Ko je mjrgot» wt*n .^u „««„ .m h* » w-. je tem najbolj «domašeaa. Tudi oropali 1'irkmsj« rjero druflno. v Italiji poj^o mnogo pollev. Tomljeoovtš je noten*»u opiea! tsm ae mora polša v veš krajih Aerugo, kakriea je. vender o« Ca* »motrati za glavno hrano airome raga ae v4a T odi C'amfiai tata* je do-j riši ispovedajejo, 4« je "t Pirkmaieria, relod šeoar aa (W AUDITORIUM THEATRE CONOaiSS RLIZU WABASH BiSO—Dvahrat lasfs I »10, N.d.ljak. molinojo oh 3 uri W. D. GRIFFITH-OVO CProtavaialal) tm ravootolj •Iae»ib al* b*i "Tk* Rink •# o NalU», "I.UUr.... ', Orphan, oI lb* ll»rM", ) i* MOJSTRSKO DELO "AMERICA" (THE NATION IN ITS MAKING) D. W GHHMfc. ui*UfM)ll prate-vojo^l »* eaeoo-•oll hlow«. peoJ. atoHj« v ■*•)• Jala "AmOm" ŠHea, U a* >*a i^rloa-loll U- haaa mmtM« ro-vakMl>a. 4a Um »I v*4v«ll «Hm #tl, k I j ' ^ f»*N< a a* Jivt to Mm TlaM a Tri. I»m*i pravil mcrlf* fllk U O^M kf Umb m vitevah Î II mm. -AmtUm" i» ijiim m ivi-àmL «Am j« "Tk. RlrUi »I a NalUa." A»kl*a llttMM t H«r»U 6 K m«I«m a*«rli "g à I ■ • Griffith b ^•lniIftU • •k«f», C« lil« 9 blM, *•« itrlaMM, 4m U MA«MiMM." M f aail, lié b ■•or*rila AMERIKO mMH Mr »4 no itO« Oh r*4«eih tm mWIh m»***b> SO«. 7»«. SI, SI-M P»«« m—lmmb SRa. 7ta, || M. b lo eoMU flrdaMM». aa doto lovraioi mém* po Ma to f Re. PROSVETA SOBOTA, 7. JUNIJA, 1924. J Z List — Lo« Angslas. Slike premičnice kot umetnost. Konec./ Skoro bi de v«'a»ih lahko gotove meje brezhibno delo ravnateljev©, je "riza-'" (cutter) filma, ker nje-irov posel, ki j'* v potorem oziru nadaljevanje direktorjevega, »e šel«- zzčne. ko je ta le končal a svojim. kar spada ia se rabi, da ee dose-lten jezdec; ki jaha skozi gozd v tudi pravsaprav nima direktnega je to samo ona »loga, ki jo igra ie umetniško dovršeno fotogra'dozdevni popolni temi — kaka vtika s slikanjem samim. Prednoijo v modernem človeškem življa- " " nju, h kateri ae lahko prištejejo z enako upravičenostjo in ponosom inatruktivna, informativna in znanztvaoo prou&evalna._ I Klike premičnine so, lahko režem, za danez najpopularnejša in najcenejša naša zabava in smatra-ne kot umetnost splošuo bolj do- fično sliko. Poleg pristno in ka-. ifeizmerna razlika v razzvetljavi.jse namreč sploh pore začeti z pro-raktoristično fotografske strani, j ki jo mora uporabiti fotograf, da ' t je treba sem šteti v prvi vrsti * doseže zaieljeni vzpeh. raarv&ljavo, toliko • naravno Tudi kar ae tiše naravnega ©k (dnevno luč. aolnce), kakor tudi i vira pri prizorih v prosti naravi . .-I— in to predvaem — umetno (e-'bo navadno fotograf, ki bo imel jaledina oseba, v; _ y veda z direkt© j. Hiiua w«»», »» , , . •• pokvari —— vsaj doj — drugače morda' ratvarjajo vaakojake efek te. ki so dandanes neobhodno po dukcijo katerekoli večje recimo zgodovinske drame kot Dorothy Vernon of liaddon Hall, Beau Brummel, Notredamski grbee, Ben Hur, Quo Vadiš itd. je aeveda treba nekoga, ki bo zamislil grafski študiji v svojih podjetjih posebne in dobro plačane elektro o tehnične strelkovnjake, ki' ao po- Ootov del dokončanega aeena-dob*r del 9V0M* *tudija rita vsebuje eelo igro od konea, ^ * >* mor*>° do kraja natančno prizor za P^; * V"h zoro m — po zaporednih številkah I, 2, 3, 4, 5, itd., morda do 800, 1000 ali'tudi več. Direktor pa navadno rabi tak osnutek igre le bolj kot za podlago — so tudi izjeme, da se ga dr£c dosledno — ob ko ji vodi produkcijo, pridene tu nekaj, tam malo prikrajša ali spremeni, kakor mu pač boljše kaže od čaaa do časa. Ko je aktualno filmovanje vse končano in ko so dogotovljeni tudi vsi potrebni napisi (titlea) in drugačni pri-stavki (inserta), tedaj bi obsegal film, Če bi ae ga spojilo vzega aku-paj v eno samo celoto, navadno po več sto tisoč čevljev in sedaj je leieče ns "rrzaču", da pra vilno razreže in odstrani vse ne trebni pri proizvaji velikih fil »* t* M kamero, robata škrl mov, nastavljajo veliki kinemato- ob poti ali par stebrov napol po gromne dolžine končen film mor da 5. 6 ali 8 tisoč Čevljev — vsak zvitek ali "reci" je približno 1000 čevljev, čegar projektiranje na plztnu vzame povprečno 12 do; njenih podrobnostih. Fotogrzf je pri produkciji modernih filmov še zdavna nehal biti zgolj instrumentalen, to je, nič drugega kot bitje ali stroj, čegar edina naloga bi bila avtomatski vrteti kljuko kinematografzke kamere. Samo na sebi je umevno, da mora poznati fotograizko u. metnost samo do popolnosti in vedeti vse o laatnostih in posledicah razne svetlobe, različnih barv svetil, odsevov, mrež in reflekto rjev na fotografičnih filmih, itd. To je pač le mehanična stran fo- d rte ga plota, ki jih vrine v sliko — in kakšna izprememba zlike, koliko izboljšanje njene kompozicije! Tudi takozvani umetniški napisi (art titles) so navadno njegovo delo. O različnih "trikih", ki jih vstvarja fotograf s avojim aparatom — v prvi vrsti potom ta-kozvanega "dvojnega ' slikanja" (double exposures) ter potom "miniatur" in slikanja skozi poslikano steklo — pa sploh raje ne govorim, ker rabil bi zato eelo debelo knjigo. Rečem le toliko, da maraikateri tisočak je prihranjen filmskim kampanijam po zvedenosti in Kpretnoati v tem o-ziru, in nekatefi vzklik teznobe, strahu ali presenečenja bi bil preveden v najnejevoljnejše razoča- ,.gr«f.. pol«g t„» p. mora bi« bj« tudi dovršen umetnik s slikarske ga stališča. Poznati mora zeveda povest natančno, da zi more tako potrebna in tako ikrpaJl -JBgJfc1 iaprjj vstvsriti notranjo aliko kratnega prizora. Zmožen mora biti kritično videti prizor ne lc v istini, tak, kakoršen ravno leži in ze razvija pred njim, temveč ime rjem — skoro vedno odločilno be- mesta, arene, gradove, samostane, sedo. Mala veja, ki visi z dreve- ječe, kmečke ali ribiške koče itd. toliko na zunaj kakor od znotraj, istotako tudi tačasno kostume, lasulje, pohištvo, posodo, orožje, dokumente in vse drugo, da bo kolikor mogoče odgovarjalo duhu ■ asa. kraja in razmer, v ko jih ae vrši drama. Vse to delo je v rokah tehničnega vodstva, ki pa zopet dobiva gotove temeljne in formacije od "raziskovalca" — navadno znamenitega zgodovinarja ali pa etnologa — ki je večkrat na delu po mesec in mesec, predno zasledi ves potrebni ma-terijal — ostalo pa mora tehnični direktor seveda zopet eam vstvariti po zvoji domišljiji. e e e V filmih, kakor povsod drugje, je dosti dobrega, pa tudi doati slabega. Če hočemo biti pravični, jih moramo presojati kolikor mo goče nepristransko, priznati brez pridržkov njihove vrline ter grajati ih obenem zkušati odstraniti ali izboljšati, kar je v njih slabega ali nedostatnegs. Ni, da bi se človek zanje divje in zlepo nav prilika, da bi natančneje razložil filmovanje dotičnega prizora. Fotograf • umetnik bi skušal obdržati najŽivahnejšo razsvet- vnaprej vztvantl notranjo eilKO ouunsau najiivonncj»u i»»'"- ■—---j. ~. ' . znancem in prijaviu» oc j* o od go var jajočem "Tonu" vsako- Ijivo vedno na predmetu, osebi duše val, a tudi ni, da bi jih omalo- ponesreči opekla naša devetletna ._____t____ t__*„___.11 L; 1».. ^ti/.n.m .važeval ali kratkomalo preziraL j.. 10 ♦ 1 vA u ali skupini, ki igra v dotičnem momentu najvažnejšo vlogo, da tako privabi nanj pozornost gledalca, vse ostalo pa bo skušal za 14 minut — ki mora seveda vse-: ti mora predvsem zmožnozt r»red -viti v bolj ali manj gosto-meglo, bovati vse, kar je bistvenega in stavljati si izti prizor, njega foto * - -važnega, da je film popoln um-j grafično reprodukcijo, na njego- Ijiv ter da se ga more smatrati kot v vseh ozirih dovršeno umetniško celoto. Da ima tudi direktor pri rezanju svojo besedo, je odveč, da bi znova in posebej pov-darjal, ne oziraje se poleg tega na one, ki kratkomalo sami vodijo ali pa vsaj nadzirajo rezbo filma. D) Fotografija. Rečem sicer "fotografija", mislim pa s t eni izrazom vse ono, vera končnem cilju, na beli zavezi gledališke dvorane. Navadn;, vaakdanji zunanji prizor, množica ljudi, ki ze tsre zkozi veliko-mestno ufico — romsntični sestanek dveh zaljubljencev v polmraku ob samotni morski obali — z bledo leičerbo razsvetljena bez-nica, natlačena z vsakovrstnimi dvomljivimi elementi — požar ve-likega mesta ob bojni fronti — poplava vasi v neurju — zamo- Če izreiemo ta ali oni posamezen okvirček njegovega toliko in toliko tizoč čevljev dolgega filma in ga povečamo v mirno ali mrtvo sliko na papirju, bomo videli, da nam predstavlja po večini vsaki njih zaae balancirano slikarsko «eloto toliko kar se tiče kompozicije, kakor iluminacije, tonske vrednosti itd. V ta "slikarzki" oddelek bi v smislu mojega začetnega pojasnila tudi lahko priktel takozvano u metniško in tehnično vodstvo, če Križev pot Petra Kupljenika. Zgodovinska povest. Spisal Pastnškin. (Dalja.) "Ne, nikakor!" je slišal Peter razburjen in odločen glaa Župnika, ki je molel škofu Corettu popisan lizt pod nos m drsal s kazalcem po njem. škof, namesto da bi gledal v pismo, je vrgel za svojo postavo nenavadno drobno glavo nekoliko vznak in ošinil župnika s pogledom, ki je povedal več kakor najzgovornejši jezik. Župnik je razumel. Hipoma so mu roke padle za dvé pedi niže, oči so se mu povesile in nadaljeval je z mirnim, tihim glasom, tako da ga Peter'ni mogel več. raznmeti. Coretto je poslušal do konca, nato je odkimal s špičasto brado in se obrnil k Attemsu, kskor bi ga vprašal za mnenje. Ta je prekrižal roke na prsih, nekaj mrmral in kazal z dtobno jezdno palico, ki jo je držal v desnici, na lint v župnikov! roki. Škof ga je poslušal do konca in ne da bi kaj pripomnil, se je okrenil in izginil v težkih, močno okovanih vratih za seboj. Župnik in namestnik sta ze pogledala, namestnik je zamahnil malomarno z roko proti vratom, Župnik je napravil nekaj naVadnih in hitrih kretenj in pokazal nazadnje med polglasnim govorjenjem proti goriškemu gradu, ki se je z okni, gorečimi v večerni zarji, kaj slikovito risal, ponosen v svoji sivini, na baršunaato-mehkem oiadjn jasne-za večernega neba. Veljaka sta se ločila, župnik se Se nameril za škofom, namestnik pa se je zagnal v sedlo zalitega rjavra. ki mu ga je služabnik držal ob strani na uzdi. Namignil je četi jezd-cev, kopita so zatopotala, konji so zamahnili z grivami, vajeti ao se nategnile, ostroge so za-eingljal* v smeri proti trebuhu in čez minuto je vaa družim vtonila za očrnelo, razpadajoče zi-dsvje revnih hišic, atoječih na prvsra ovinku os-ke, temne poti, ki je vodila v grad. "Vendar enkrat!" se je vtrgalo Petru iz pral. Na grajftkem dvorišču so poaksksli a konj dva stražnika sta obutopila Petra, namestnik je pokazal s palien po dolgem nioatovŽu in hlspea ats se s vjetnikom napotila tjakaj. Namestnik jim je aledil mrk in m raven. Petni so odkarali te%no celieo z nizkim stropom In golo slamnjaéo ob »trani. "Tukaj imate roir. nko česa želite, zatrobi-te," je rekel Attem- Peter je prikimal In še preden ae je ključ od zunaj enkrat aavrtel v ključavnici, še preden je za bobnel Irsenl sapah «e je že «pustil na alam-njačo, oblečen kakor je bil in je trdno zaspal. Drujro jutro je Attem« pokuka! akozi luknjo v okorndi vratih in j* videl Petra stggnjenega po postelji, prsi ao ae mu težko dvigale, eno roko je imel pod glsvo, druga mu je počivala na aren. V Uti legi ga js našel erajtki oskrbnik še dvakrat tekom dneva, opoldne in po solnčttem satenu. Polnoč ni bila več daleč, ko se je po oaeiain-dvajseturnrm «panju prrbudil. ai pomrl oči, ae-del na slamnjači pokonel, gledal v temo, a« domislil. segel po rogu in zatrobil na vaa pljuča "Za devet ran Kristusovih." je prisopihal niikrbnik, "ali vaa straši, kakor je jsrti timi leti llene sne, ko so prirogorilili budite ves grsd f" m.* • "Kaj je treba zato takega hali-halo. In zdaj o polnoči; ali naj vam jaz kuham in varim? Ljudje spijo. Počemu stavite čas na glsvo. Po dnevi spite, po noči' pa začnete zvoj poganski tramtra-ram." "Lačen sem, razumete, lačen!" Oskrbnik je zaloputnil vrata in jih zataknil z lezenim brunom. Čez malo se je vrnil z veliko majoliko, hlebom kruha in dobršnim kosom sira. "Drugega vam ne morem dati o polnoči." "Zadosti bo." Ko se je odteščal, se je zleknil zopet po slam-njači in oči so mu ztrmele v temo. Torej je vendsrle res. Dete je njegovo in ätsfanijino. Da ni bilo zidu med njima, bi mu bil pljtinil v obraz, da bi si nikoli več ne izmil njegovega zaničevanja z lica. In nakonci, ko mu je za-bruall lopova v obraz, je še nekaj čeljustal, da, med tem, ko so privreli grajski skozi okno in hitsll njega vezat, je kaplan še nekaj čeljustal, ali ni to naravno in kaj*je slabega na celi stvari, ali, ni «m, Peter, napravil ravno tako in ali nc delajo drugi takisto. Torej zato! Dobro se je izvi!. Toda ... navsezadnje*. . . če se prav premisli ., . na vse strsni — ne, ne, Peter ze ne bo mogol nikoli sprijazniti s to mislijo. Ons, njegova Štefanija, njegova edina 1 R0Ž0 je dal slani v varstvo, jagnje zveri, dragulj tolovaju, klasje toči, vero neverniku. In zdsj, Bože mili, zdaj mu je celo maščevanje odvzeto. Prostost je Šla po vodi, a ko bi jo tudi imel, ali bi ae drznil dvigniti roko nadenj v zavesti, da z njim zadene tudi njo t 'Ah, gospod, vem. zoper Tebe grešim in zoper Tvojo besedo, ali glej, preveč si mi nsvsjil ns rsine. Ti zsm, pomisli, v hipu, ko si bil samo človek, ali nisi omahoval na vrtu Getsemsnif In jaz, glej, jaz zem ssmo človek. Pozneje ae bom kessl, pozneje molil — zdaj. Ti Vsevidni in Vsevedni, zdsj moram preklinjati, sovrsšitl, hlepeti po krvi, po osveti. Orešna je mogoče moja misel, s jsz sem samo človek t ds ni tega sidovja. črnegs in so-vralnsgs, šel bi naravnoat k njemu, in bi ga zadavil —sladka misel! — zadavil, te. prste bi mu de) okoli vratu. tako. atianil bi, močno, močno, da bi mu črn in modrikast molel is uat, ds bi se mn oči vrtele in preobrsčfle v onemoglem besu in krog stianjenih, poainelih uaten bi mu zaevrkd-tale bele pene. avetl* čipke na krvavi halji mojega maščevanja. Kako bi ti vriskalo, srce. moje, kako visok bi bil tvoj hozana 1 Nebo, ti si vedelo, kaj js meni Štefanija, nebo, ti ai videlo mojo lj« bežen, slišalo zi moje lelje, ki so romalo dau na dan proti tebi — in vendar, in vendar I Daj, pošlji mi omame, spanja, nessvesti, da ne bom ve« preklinjal in si nakladal tvojo jezo na glavo. Toda ne. ti ne čujeft. ali pa «e eelo paaeš na boli črva. ki ga je trda peta pohodila samo napol, da as zvija In krči In mu ni pričakovati ne pozabe ne rešitve. Štefanija, Štefanija! Da me ne obaije nikoli več blagodejno aolnee tvojih modrih oči. nikoli več ae me ne* oklenejo tvoje nežne rokef Ti ai umrla, in da je bol ve^ja —'mrtva živiš 1 Ka ko al »ogla pozabiti namef Ke. proč misel! Str fanijs me nI pozabila, pohujšljivee je ubil moj« Štefanijo in je vzel njeno telo, to neino telcecc. čvrsto In belo Peter je ležal nepremično. ZdajpazdaJ je okrenil glavo z drsne na levo ali z lev« ns deano, potegnil s desnieo prek čela, obres s« mu je*na-.....s draga*» js Ml M« Ame|ikaVhbrvlc ¡»redvtj* Itvpuc MtBiui IJUUMIUI luaraui »v» katerega druga pano|g umetnosti. ' fl » » v Auditorium gledišču | In film g. Griffitha s^; ravnost na laž Longfello j o J» sti. Naj pred sklepom še kratko o-menim, da moja sestava njih ogrodja nikakor ni dogmatična in kdo drugi bo našel na njih istota ko lahko samo dva kakor osem ali več oglov, s kojih hi jih presojal, vendar pa bo, upam, marsikateremu čitstelju in čitateljki pripomogla do nekoliko lažjega )n boljšega umevanja. ¡5H 1 ' . T . . . - ... otroci ravno tako kot možje vri Zato, dragi moj ko bo. prihod- dobro 8pominjajo Pau,a „ njič hvalil ali grsjal ta ali om| vrftnca ler njuno film, bodi f svoji sodbi vsaj toli- tovan:e 0" ko previdnejši, da, ^d»jo izre Biu „ knU ^ | Češ zadnjo besedo "ghii , preu- filltl ^.i.^, • .V. 1 dariš, kaj is bilo na njem prav- fUm d,rkalm konj,; v zaprav najbolj alabegar povest, igranje, vodstvo ali fotografija. "AMERIKA" Proslavljen v poniji „, ,,J ni bil zgodovinski pohod ^J nju Paula K< \, , obdan z takimi pretrdijivijnu] meuljivimi in drznimi ¡„„¡,3 nostmi __»J epos vojne za ií«mk1\! ;MlO| sem o tistem jahanju, kajti doA pravi pesnik, da " težko kak d, nea živeči človek »o spon^ tistega slavnega dne in letaki kazuje burno ploskanje, ki zdravlja vsak udarce poj! Reverejevega konja, da K ¿eDej .važeval ali kratkomalo preziraL Vsote denarja,, miljoni, ki se dan-danea potrošijo za njih produkcijo, se takorekoč sploh ne štejejo — znano js, da je n. pr. samo zadnji Douglas Fairbanksov film "Bagdadski tat" stal nad dva miljona dolarjev — in kjer je na razpolago denar, ljubezen in duševna sposobnost, smemo z zaupanjem pričakovati napredka in uspehov. Četudi smo tu proučili slike premičnice predvsem a atališča umetnosti in duševnega užitka, ki n^m ga nudijo kot take, pa se je obenem dobro spominjati, da KAZKAJIXLO ur ZAHVALA. S tužnim srccjn naznanjam znancem in prijatelj«)*, da se je NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam znancem in prijateljem tužno vest, da je'neizprosna smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubečemu soprogu in očetu JOHN ZAJCU dne 19 maja 1924. Zgorela mu je pred štirimi tedni in s tem se je povečala žalost in pripomoglo do prezgodne smrti, kajti on je T)il že takrat bolan, ko je hčerka ležala na mrtvaškem o-dru. Pogreb sc je vršil dne 28 msja, 1.1. na Nemško pokopališče v Braddock, Pa. Pokojnik je bil rojen v vaai Vošce, fara Blagovica na Oorenjskem, leta 1881. V Ameriki je bil 17 let in vedno v državi Pennsylvaniji. Tukaj zapušča aoprogo in 5 nedoraslih otrok, naj starejši 12 let in najmlajši 6 mesecev star, ter enega brata. Vstarem kraju pa očeta, mačeho, enega brata in dve sestri. Bil je član društva "Na predni Slovenci" št. 300. 8. N. P. J., prijazen in priljubljen med ljudmi, kar se je dokazalo, ko ao ga prišli kropit od blizo in daleč. Najlepše ae zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali in nas tolažili v urah Žalostne nesreče. . Posebno ae zahvalim njegovenL bratu in njega soprogi za krasen vrnec. Nadalje ae iskreno zahvalim za darovane vence, dr. "Napredni Hlovenci", št. 300 8. N. P. J., Max Frjančlč, Mrs. Angeli Učjak in*gospici Frances Sefran, ki sta se potrudili, da sti nabrali pri rojakih za krasen venec. Hvala Andreju Hpiku za venec. Hvala družini Košir, družini Mohovnc, in družini Jeram in Muhovne, vsem iz Moon Run, Pa. Poaebno Mih. Resniku, Alojzu 8tanglu, ki je prečul več noči in mi poma-gsl. Hvala tudi mojemu bratrancu Frank Hrvatu. Lepa hvala John Rednaku, ki je vse lepo preskrbe! za pogreb, zahvalim se tu di Angeli Dežnnui. ki je prišla aem iz Cleveland, Ohio. Ker mi je težko apomniti ae vseh imen in jih navesti Jukaj, te torej še en krat Ukreno zahvalim vsem aku-paj. ki ste me tolažili v teh žaloet nih urah. Moja lep« hvala tudi Mr. (Jermu za nagrobni govor. Tebi dragi soprog, oče In brat, počivaj urairu in lahka naj ti bo-de ameriika zemlja, žalujoči o-stali: Mary Zaje, soproga. Ivan in Jaooh Zaje. sinova. Tvahki Anica In Rozi, hčerke. Joseph in Alojz Z«je. brata. Rraddoek, P«. Jnne 7. hčerka dne 12 aprila, t. L ko je šla sežigati papirje na dvorišče, pritem je veter zapihal in vnela se ji je obleka, ter bila je takoj vsa v plamenu in obšgana od kolen do glave, a je Še vseeno Živela 10 dni, na kar je v velikih mukah umrla naša draga hčerka fl^LIA ZAJC dne 22 aprila, 1924. Pogreb se ja vršil dne 24 aprila na Sv. Joiefa pokopališče. Lepo se zahvalim vsem, ki so jo obiskovsli v bolnišnici, a posebno pa bratu in botri, ter sorodnikom Mas Frjan-čič in njegovi soprogi, ki so prišli od tako daleč jo obissti in za darovaiii krasni venec. Lepa hvala za vence tudi Franc Hrvatu in društvu "Napredni Slovenci" št. 300, S. N. P. J. Louizu Stangel, ki nam je veliko pomagal, Angeli Učjak in Mrs. Germ, ki sta čpli pri njej, družini Košir, ki so nam tudi mnogo pomsgali, Mr. Rednaku, ki je vse preskrbel za pogreb. Hvala družini Pust in Igr Snudna, ki zo nam dali na razpolago automobile. Hvala otrokom iz šole Sv. Joiefa, ki so jo prišli kropit v skupnem sprevodu, tjr gospodom in sestram iz zavoda, ki ao jo tolažili za časa njene bolezni. §c enkrat lepa hvala vseirf, ki ste kaj pomagali. Tebi draga Julka, želimo spavaj mirno, imela se bridke ure ob ločitvi, kmalu za seboj si vzela tudi Ata, bodi tebi lahka zemlja. Žalujoča tvoja mama, Mary Zaje, Ivan in Ja kob, brata, Ivana, Anica in Rozi, zestre. Braddock, Pa. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PlSl PO NASE PRODUKTE. imamo v salogt slad. hmelj, sladkor in vse druge potrebščine. Poskusite in se prepričajte, da Je doma pri nss, kuhani vedno le najboljii in najcenejši. . Groeerijam, aladčtčarjem In v pro- ^^¡¡¡nSGjrrsz.^ informacija na: FRANK OGLAR, «401 SaparlM1 Avnm, Clavalaad, O. Ščih se je vklelo ne samo parfi izborno jahanje; toda — in to( rečeno z enoglasnim pritrdi newyorskih kritikov — nikdar bilo pretresljivega jahanja, kot jahanje Paul Revera v Griffith vem mojstrskem delu. ' Vsaka posameznost dogodki slikana z popolno zgodovini natančnostjo, in stolp Stare! verne Cerkve sam je bil nalaiii priliko opremljen z električni Žicami, samo da se je moglo M grafirati obe svetilki. Slika nam pokaže Reverji kajočega v mesečini ob ch»d townski obali, "v šlornjih, ostrogami in priprsvljen saj hod Dve svetilki zažariti, di znamenc, da so bližao Angleži morju, in tedaj se začne jthS preko Middlesex pokrajin«, spravi vsakega gledalca na Preko plotov, kamnitih zidov potokov, preko travnikov po 1 zah in cestah drvi RfveH odlični vranec v divjem galof spremljan od srčnih udarm 1 Činstva, ki je dvignjeno d« n višjega možnega patHjotkV ognja. r ' f Niti tam v "7tih ne bi m biti pohod Paul Revera *bolj p tresljiv kot jo v "Ameriki". NAUČITE SE ANGLEŠKO Ml m naučimo «•»•ritL 4'UO I* * • n«MM j«*tk pot«M *OU * Da VM »lellMM VMR * I b j# «a* Mbe*. Zm** 1 . t torto t. H« o41al.jt. Um »4 s uiMjm. HmI«m Uta", SSM W. Umi Si, «r »»i«.H Chic««*, lil. — (Adr.i BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA Ustrarja zaupanje, neodvisnost priliko. Mnoga velika boga.tvs * imela svoj za¿etek v skromno^- MIUONE LJUDI HRANI - RAVNO ZA TA CILJ. Zevgemite ae tu* vi teko deleti in zadovoljni bo»W g uapehom. ittspar state IfOO Bine Ialend Av., vogal CHICAGO bank 19. cestJ laiNO»1 IUI VaS INOZEMSKI ODDELEK j* veine Mjkeljš. damer je, s premimi liotki aa fai ia Evropo, isdolajr ^ izjavo bs dntga