M*
Ijist 7.
V torek Maliieritaiia

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljaui se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
ene kvatre 1 gold. 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
in '/,
Zgodopisna razlaga o Slavjanskim shodu.
(Konec.)
Dne 31. Velikitravna začeli so se prejemati in zapisavati udje in kakor hitro jih je dovoljno število bilo, so se še tisti dan predsedniki iz-voljili. Vsak odbor si je izbral predsednika, njega namestnika in pa pisarja. Predsedniki so bili: v zboru jugoslavjanskim Pavel Sta-matovič, protopresbyter v Novim Sadu; v pol-skim zboru Korl Libelt, v zboru českoslavjan-skim Pavel šafarik. Vsak zbor ali odsek je izvolil iz svoje srede 16 oseb za ude velikiga odbora pri slavjanskim shodu, eniga pisarja in njegoviga namestnika. Ti zbori so se vpervič sošli rano dne 1. Rožnika v češkim muscum. Ta dan so se opravljale samo pripravne reči, po tem se je veliki odbor v polnim številu podal k deželnim predsedniku, grofu Leo Thunu, oznanit mu, de se bode drugi dan slavjanski shod pričel (odperl). Ravno tako se je predstavil veliki odbor knezu Jožefu Lobkovicu višjimu velitelju narodne Pražke straže. Popoldne se je sošel zopet veliki odbor k volitvi starašine (staroste) slavjanskiga shoda iz 3 kandidatov. Zvolen je z enoglasnim klicam Franc Palacky, čeških stanov zgodopisec; druga kandidata Stanko Vraz in knez Juri Lubomirski so imenovani podstarosta. Starosla, namestnika in pisarji so imenovani: mali odbor.
Dne 2. Rožnika se je perva seja slavno in očitno pričela na otoku Sofinskim.
Rano pred deveto uro so se podali udje iz českiga museuma v cerkev Tynskiga, kjer je duhovnik Vaclav Štulc primerno molitev rekel, in zdelo se je, de duh slavjanskih apo-stelnov (Cirila in Metoda) prešine misli izbranih, in lica mož in starčikov so polile solze novih občullejev, ki so v tem doslej v historii SJavjanstva edinim zbiraljšu ganili vsili serca. Iz božje veže so šli v veliko sobo Sofinsko; kjer je bil zborderžan vpričo mnogo poslušav-cov, kterim so se listki razdajali, de bi se prostor preveč ne napolnil. Soba je bila veličastno o-kinčana z znamnji in banderi (zastavami) vseh slavjanskih narodov v Austrii, med kterim se je v sredi vihalo černorumeno bandero cesarsko. Odseki so sedeli razdeljeni eden od druziga.
Ker je bil grof Matia Thun zbolel, je pričel sejo njegov namestnik vitez iz Neuberka, z kratkimi besedami pozdravljaje nove goste v poglavitnim češkim mestu, ter je napovedal, de je slavjanski shod vstanovljen. Po tem je z pripravnim odboram, čigar služba je končana bila, odstopil, in mesto slarašinu Palackim in malim odboru prepustil. Palacky je govoril z važnimi besedami o namenu celiga shoda. Pisarji so prebrali imena predpostavljenih in družili udov, red opravili in predpis predmetov za pretresanje. Število udov je zneslo v jugo-slavjanskim odseku 42, vpolskim 61 in v če-skoslavjanskim 237, skupej tedej 340 oseb.
Po tem so se govori pričeli. Predmet njih je bil splošen, razjasnenje poglavitnih misel, ki so bile podlaga slavjanskiga shoda, razlo-ženje narvišjih potreb slavjanskih narodov, razodenje pravil ali vodil, kterih se Slavjani deržati hočejo.
De bi se kaki sklep za sklep celiga shoda deržati mogel, je bilo odločeno, de morejo k njemu vsi trije odseki pristopiti, ki so posebej svoje seje (sednice) ali pomenke deržali. Kar
koli se je ravnalo ali v odsekih ali pa v očitnih skupnih sejah, seje godilo v slavjanskih narečjih, zatorej se že samo na sebi razumi, de so tu le iz zavisti izvirajoče obrekovanja naših protivnikov, kakor de bi se bilo moglo pri nemškim jeziku pomoči iskati, ker en narod druziga razumel ni.
Posvetovanje se je ravnalo po predpisu (programu), ki je iz 5 delov obstal in sicer: o razmeri austrianskih Slavjanov med seboj; o razmeri med Slavjani in drugimi austrianskimi narodi; o razmeri med austrianskimi in zvu najnimi Slavjani; o razmeri med austrianskimi Slavjani in evropejskimi narodi, in zadnič o načinu (viži) , sklepam slavjanskiga shoda veljavnost zadobiti. —
Imenovani program je predložil zastran perviga člena, de bi austrianski Slavjani sklenili družtvo za skupno obrano ustavne svobode in narodnih pravic, glede na druge austrianske narode pa, de bi se austriansko Cesarstvo ko federativna to je zvezna deržava osnovalo na podlagi enakih pravic za vse narode.
Kar se razmere politiške neauslrianskih Slavjanov tiče, je program priporočil samo de bi se goreče sočutje z njihnim osodami izreklo, v literarnim obziru je bilo predloženo razšira-nje slavjanske vzajemnosti z učenjem slavjanskih jezikov na višjih učilnicah vseh slavjanskih dežela, z zbiraljši slavjanskih učenih mož i. 1. d. Glede na razmere k evro pejskim narodam je predpis obernil pogled na ravnanje zbora frankobrodskiga in predložen je protest proti njegovim sklepam, kolikor bi višjo oblast (suverenitet) austrianskiga cesarja zmanjšati vlegnili. Zastran izpeljave sklepov slavjanskiga shoda, je bil shod po besedah programa samo privatna družba; zatorej je bilo nasvelvano, vse sklepe nj. v. Cesarju po lastnim odborstvu razodeti.
Českoslavjanski odsek je pervi člen predpisa tako izrekel: „Zbrani poslanci slavjanskih občin in narodov v Cesarstvu austrianskim, pridjavši tudi dežele ogerske krone, stopijo na podlagi ustavnih svobod v družtvo za hrambo svoje narodnosti v popolnim pomenu te besede tam, ker pravice narodnosti že vživajo ; in za pridoblenje teh pravic, kjer jih dosihmal še nemajo. V ta namen se hočejo poslužiti vseh pomoglejev, ktere družtvo po postavi osnovano za hrambo prirojenih pravic proti zatiravcam primora".
Med tim pak je Korel Libelt drugi predlog storil, de bi se opravila slavjanskiga shoda hitreje dogotovile; obseg tega predloga (ali programa) je bil sledeči: 1) de bi se spisal manifest (razglas) na evropejske narode zastran namena Slavjanov; 2) adresa ali prošnja na nj. v. Cesarja, ki bi obsegla želje austrianskih Slavjanov; 3) de bi se napravila zveza slavjanskih narodov, in poiskali pomočki za dosego tega namena. Seja velikiga odbora 5. Rožnika je poterdila ta Libeltov predlog in izročene so vse tri naloge lastnim odboram, ki so se iz vseh treh odsekov sostavili.
Manifest na narode evropejske je bil zložen od diplomaličkiga odbora in zlasti po mislih Zaclia, Liebelta, Rakunina in Palackiga. (Glej „Slovenija" list 4. in 5.)
Prošnja na Nj. V. Cesarja je bila od po-sebniga odbora načertana, vendar še ne popolno izdelana.
Treti predmet sprejetiga predloga, to je zjedinenje austrianskih Slavjanov za pridoblenje in obvarovanje narodnih pravic se ni do-veršil. Nekoliko predlogov je bilo sicer shodu podano; ali shod jih poterdil ni. Knez Lubomirski je svetval de bi se samo austrianski Slavjani sklenili v skupno brambo ustavnih svobod, v vzajemno povzdigo narodnosti; postavi se za to posebni odbor, ki je 12. Rožnika svoj predlog izdelal; ali več se ni pretresati mogel. Govorjenje je bilo v njem o slavjanskim družtvu, ki bi slavjanski časopis izdajalo, slavjansko biblioteko napravilo, slav-jansko akademio znanstev osnovalo i. t. d. Ali la predlog se je za voljo poznejših žalostnih dogodeb v Pragi zgubil.
Dne 10. Rožnika zvečer je deržana bila v čast slavjanskih gostov slavna beseda slav-janska v Sofinski sobi. Drugi dan na binkuštno nedeljo so se vsi trije odseki zderžali vsega dela. Ob 11 je bral vpričo udov slavjanskiga shoda in velike množice Pražanov duhovnik Gregor Ginilevič, korar Lvovski zjedinjene gerške cerkve sveto mašo v slavjanskim jeziku , kakor je en teden pred bral mašo slavjansko po redu gerške ne zjedinjene cerkve Pavel Stamatovič, protopresbyter Novosadski.
Dne 12. Rožnika je bilo malo udov v seji, in ker se sosebno Jugoslavjanam mudilo, domu iti, je bilo sklenjeno, zadno sejo (sednico) 14. Rožnika imeti, z tem dogovoram so se malo pred poldnem razšli; in koj po tem vstane žalostni nemir in poboj v Pragu, s kterim sicer slavjanski shod nič opraviti ni imel; ki je pa vendar njegovo ravnanje in doveršenje zader-žal in zmotil. Mnogo udov je med tim odšlo iz Prage, posebno veči del poslancov polskih, hervaških in serbskih, kterim je iz neznanih uzrokov od komandanta narodne straže, kneza Lobkovica zavkazano bilo, de naj Prago za~ puste, kar so 13. Rožnika storiti mogli, še enkrat sošli so se odseki v malim številu rano dne 26. Rožnika, de bi svoje dela dogotovili; ali zvečer se je boj zopet začel, in razglašena obseda Prage je branila, se dalej shajati. Zatorej so udi razglasili, de je slavjanski shod za boljši čas odložen, de bi se takrat dokončalo, kar se sedaj ni moglo. —
Vendar slavjanski shod se ni razšel brez važnih nasledkov. Narodi slavjanski v austrianski deržavi, doslej razdrobljeni, so se per-vikral, bi rekel, osebno spoznali, so spoznali, de so enake njih potrebe, enaki konci in nameni in so se porazumeli zastran pomoekov, kteri jih pred ali pozneje k zaželjenimu koncu, vživanja enakih pravic z drugimi narodi, in svobodne raznove svoje narodnosti pripeljali morajo. Idea vzajemnosti slavjanske dosihmal le v duši posamesnih zvestih sinov velikiga naroda rejena, se je tukej pervikrat vtrupila v veličastnim zbiraljšu poslancov iz vseh rodov, in se je vkrepila in vterdila z približanjem brata k bratu, in ona inora, naj pride kar koli hoče lepi sad roditi.	(Po praž. nov.)
O razširjanju znanosti postav (zakonov) na deželi.
Kakor sledna družba le toliko v svoji ce-losti ostane in svoj namen doseči zamore, kolikor nje udi red in pravila derže; ravno tako bi tudi deržava (Staat), ko družba med vsemi nar veči in nar imenitniši, osnovana v brambo
življenja in premoženja vseh deržavljanov, sama na sebi koj razpadla, ako hi svak tel, kakor se mu zljubi, postave prelomiti in prestopiti. Dolžnost, deržati postave te deržave, h kteri kdo sliši, je silno potrebna. Kdor pak hoče ti dolžnosti zadostiti, mora te postave, ktere njega po stanu in poklicu njegovim zadevajo, dovoljno znati, de bi vedel, kaj ima storiti in kaj opustiti. Iz tega izvira iz ene strane dolžnost vsakimu deržavljanu (Staats-burger, kakor deželan od dežele) de bi si sam oskerbel znanje postav, ki mu je treba, iz druge strane mora pa tudi deržavi na tem ležati, de bi se vsakterimu priložnost ponudila, potrebne postave zvedili.
Kar se vtiče deržave, je vsakimu znano, de se ojstro od sleherniga deržavljana terja, de postave ve, in de se nihče izgovarjati ne sme, če ravno bi tudi resnico govoril, de ni vedel, de je to ali uno po postavi zapovedano ali prepovedano. V ti reči govori 2. občnih bukev deržavljanskih postav: „Kakor hitro je kaka postava spodobno razglašena, ne more se nihče z tem izgovarjati, de je zvedel ni". Ni dvombe, de je to pravilo (Hegel) k obUer-žanju postavniga reda potrebno; zakaj veliko pomešanje bi iz tega vstalo, in hudobnežem vsaciga plemena bi se očitna priložnost dala izgovarjati se ali z resnično ali zmišljeno nevednostjo. Ali vendar to pravilo je v imenovanim S. izrečeno le kakor nasledik spodob-niga, primerniga razglasenja, ali oznanila postave. Z tem oznanilam ima vsakimu dana biti zmožnost, sebi potrebno znanost postav zadobiti, zakaj drugači ga one vezati ne morejo. Kaj mora tedej deržava storiti? Dve reči se potrebni kažete:
a)	postava mora sama na sebi deržavljanu razumljiva biti;
b)	način njeniga očitniga razglasenja mora lak biti, de zamore vsak, komur je mar, njeni obseg (Inlialt) zvediti.
Kar se perviga vtiče, je jasno, de morajo se Slavjanam postave v slavjanskim jeziku dajati, in dokler se bodo postave iz nemškiga prestavljale, mora biti prevod ne samo v smislu (Sinn) zvest, temuč tudi v duhu slavjanskiga jezika.
Vendar ako se Slavjanam v resnici enaka pravica podeljiti hoče, in to, če Hog da, si Slavjani bodo pridobiti znali, se njim ne bodo preslavljane, temučizvirne (original) slavjanske postave dajati.
Navadno se postave oznanujejo z listi, ki se na očitnih (javnih) krajih nabijajo, in po novicah. Oba načina sta dobra za poglavitne in druge deželne veči mesta. Druga pa je na deželi v manjših mestih in v vaseh. Novic ne bere vsak, obhodni (circularni) listi pridejo le k uradnikam, in ti tudi le za-se novice derže. Drugim ljudem ostaja skorej čisto skrito, kar je v postavah noviga ali prenare-jeniga. Je treba tedej pripravnih sredstev, de bi tudi prosto ljudstvo postave zvedilo; in to bi vtegnilo biti, ako bi vsaka občina ali soseska na deželi sama za-se si novice, v klerih se postave in druge uradne (gosposkine) na-redbe oznanjujejo, deržala. Te novice bi mogle hraniti se ali pri domačim duhovnu, ali pri županu, učitelju ali drugim poštenim človeku, tako de bi vsak, kakor in kador mu je pri-ležno, lahko do njih prišel. Ravno tako bi pametno bilo, če bi se v nedeljah in praznikih, ko se po službi božji sosedi skupej shajajo in o tem in unim se pomenjavajo, uradne novice, sosebno pa na svitlo dane postave in zapovedi očitno prebirale. Tako bi se dosegla z ene strani namemba vladarstva, vsako novo postavo primerno oznaniti, z druge strani pak bi se deržavljani soznanili s tim, kar jim je storiti, in bi se obvarovali pred škodo in kaznijo zastran ne spolnenih postav, brez omeniti družili dobičkov, ki bi iz branja časopisov izhajali.	(Po Pi-ažk. nov.)
— 26 — Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
Sporočila iz Inšpruka od la. t. m. oznanijo, de je Nj. veličanstvo cesar z drugim udi presvitle cesarske hiše pri dobrim zdravju.
K. 22. Maliserpana. Danas ob 10. uri dopoldne so se sošli vsi udi deržavniga zbora v zbornici, odločiti odborstvo (deputacio), ki so se po tem k njeg. vis. nadvojvodu namestniku podali, de bi ga spremili v zbornico. Ob 12 uri je prišel nadvojvoda Joan, oblečen ko general, spremljen od ministerstva in general-stva, v zbornico, kjer je bil od predsednika, rednikov in deputacie sprejet, in stopivši pred prestol je prebral s krepkim glasam naslednji prestolni nagovor (Thronrede):
„0d njeg. veličanstva, narmilostljivšiga u-stavniga Cesarja pooblasten, ustavo dajavni zbor pričeti (odpreti), izpolnim to veselo dolžnost, in pozdravim iz celiga serca Vas, gospodi moji, ki ste poklicani, veliko delo pre-rojenja domovine doveršiti. Vterjenje zadoble-ne svobode za nas in naša prihodnost tirja, de vi odkrito, samostalno in zjedinjeno delate pri odločbi ustave.
Vse narodnosti austrianskiga cesarstva sercu nj. Veličanstva enako blizo stoje. V njih svobodnim pobratenju, v popolni enakosti pravic, kakor tudi v ozki zvezi z Nemci najdejo vsi interesi terdno podlago (občno veselje v zbornici).
Z žalostjo polne serce nj. veličanstva, de se ni mogel pokazati celi blagoslov v popolni meri, kteriga svobodne naprave, ako se modro vživajo, navadno narodam prinašajo. Nj. veličanstvo se vdeleži z živini sočutjem pri vseh stiskah Svojih ljudstev. Kar se vtiče ogerske in pridjanih dežela, upati je od pravičnosti njih-nih žlahnodušnih narodov, de se bodo sedajni prepiri zadovoljno poravnali.
Vojska na Laškim se ne pelja proti svobodi italianskih narodov, temoč ima važni namen, pri popolnim ohranenju narodnosti čast austrianskiga orožja zoper italianske deržave obderžati in nar imenitniši deržavne interese obvarvati.
Ker blagovoljni poskus nesrečni razpor mirno poravnati nič izdal ni, leži na naši hrabri armadi, častni mir si pribojevali.
Prijatelske zveze Austrie z vsemi drugimi deržavami se niso premenile. Tudi je prija-telska razmera do Španskiga kralja čez dolgo časa zopet vstanovljena.
Zavoljo poprejšniga ravnanja z denarji in zavoljo zadnili nenavadnih dogodeb se denar-stvo deržave v takim stanu znajde, ki posebne naredbe tirja, in ki bode koj ministerstvo prisilil, potrebne plane in načerte z vsemi zka-zami predložiti. V poklicu narodovih namestnikov k posvetovanju čez občne interese leži nar gotoviši poroštvo dušniga in materialniga razvitja (Entwickelung) deržave.
Nj. veličanstvo sporoči Vam, gospodi moji, in celimu narodu svoj cesarski pozdrav in Vam svojo priserčno blagovoljnost zagotovi.
Ustavo-dajavni zbor je pričet".
Na to je predsednik Dr. Schmitt tako le odgovoril :
Cesarska visokost! v imenu deržavniga zbora se spodobno zahvalim Vaši c. k. vis. ko namestniku nj. Vel. našiga ustavniga Cesarja za svečano započetje perviga austrianskiga ustavo dajavniga zbora.
Ljudstvo se samo sebe zaveda, zadeva se pervikrat z svobodnim privoljenjem dedinske cesarskc rodovine. V imenu naroda se goreče zahvalim nj. Velič. ljubljenimi! Cesarju Ferdinandu, dobrotljivimu za privoljenje narodu dano, de si sam svobodno ustavo vstvari.
Po silnim glasu časa tirjana prenaredba zadobila je danas od Vaše c. Visokosti polni blagoslov postavnosti. V resnici smo po besedah V. c. Vis. poklicani, veliko delo prerojenja očestva izpolniti. Svečano djanje (obliajanje) današniga dne je poročenje ustavniga prestola
z svobodnim ljudstvam. Vsegamogočni naj blagoslovi zavezo in njeni sad.
V	ti zavezi smo dolžni in obljubimo terdno zvestobo ustavnimu prestolu.
Ako ravno nam je žal, nj. v. ljubleniga Cesarja pri prevažnim djanju pogrešati, vendar za srečno znamnje deržimo, de nam nj. Velič. namestuje ud cesarske rodovine, ki je pervi svobodo v djanju pokazal, ki je svobodo ljubil in zaupanje naroda imel, ko še naše nade narodne svobode niso zbujene bile. Vam storim vimenu zbornikov svečano obljubo, svojo dolžnost po svoji nar bolji moči in duhu od naroda zadobleniga poslanstva vestno izpolniti.
Bratstvo bodi moč, ki bo pri modrim ravnanju vse zaderžke premagala in nas do blagoslova pripeljala, ki ga V. c. v. ko sad svobodnih naprav ljudstvu predstavlja. Blagor nj. Velič. našimu ustavnimu Cesarju! Blagor naši ustavni cesarski rodovini! Blagor ljublenimu, žlahtnimu, nemškimu princu nadvojvodu Joanu! Blagor temu, kar je njegovimu sercu nardražji! Blagor svobodnimu austrianskimu ljudstvu! Blagor austrianskimu orožju, čast našim junaškim bratam, ki ga nosijo!"
Na to se je nj. c. visok, zopet slavno spremljen na cesarski dvor podal. Strel 101 štu-kov je oznanil Dunaju in celimu Cesarstvu to za Austrio prevažno dogodbo. Pondelik bo perva seja (sednica) deržavniga zbora.
* Novo ministerstvo je nasledni program (napoved) izdalo:
V	nar težeji dobi našiga mladiga, svobod-niga deržavniga življenja prevzame ministerstvo vikši opravništvo in za svojo dolžnost derži, odkrito in terdno vodila zaznamvati, ki jih djanju svojim predpisovalo bode.
Ono hoče stanovitno vterjenje vstavno — narodniga Cesarstva, na podlagi postavno raz-odete vesoljne volje, ker je prepričano, de vlada ni krepka dokler v narodu ne koreni; in drugači ni mogoče deržavo v vedni razsnovi obderžati. —
Po svojih mislili, de se želje in potrebe očestva sosebno v vterjenju zadoblene svobode zjedinijo, ministerstvo se nadja, de bode, operto na zaupanje in pomoč vsih prijatlov postavniga napredovanja, zamoglo pravice naroda in prestola zoper vse napade braniti.
Za vkrepiti svobodo mora vladarstvo samo krepko biti. Ministerstvo bode z vsemi pravičnimi željami ljudstva eno pot hodilo; zraven pa tudi z nar veči terdnostjo izreče, de si nikakor kaj šiloma vzeti ne bo dalo, kar bi po njegovim prepričanju svobodi in občnim pridu zoperno bilo, spozna pa za narsvetejši dolžnost, skerbno prevdarjati očitno (narodovo) mnenje (Meinung.)
Ministerstvo popolnoma spozna potrebe, dobrotam ustavne svobode v vsih deželah na enkrat veljavnost dati, in med njegovimi per-vimi deli bo to, vse v ta namen potrebne naredbe jako vpeljati.
ltavno tako je ministerstvo popolnoma prepričano, de mora Austria, ko pomejna straža evropejske omikanosti proti jutru, velika, silna in v edinosti ostati. De bi se paidea velikosti in edinosti austrianske, z popolnim poroštvam (leržavljanske in narodne svobode, resnično v življenje vpeljala, mora ministerstvo ne samo politiške temuč tudi opravniške poprave (Reform) začeti. —
Z živo željo, de bi za naprej poštena odkritost vladala in tako vse nezaupnost med ljudstvam in vladarstvam se pregnala, bode vladarstvo za to skerbelo, de bode v vseh narodnih zadevah posamesnih dežela popolna ne-pristrana (unparteiisch) očitnost se vpeljala. Ministerstvo misli, de se veliki namen in konec, za kterim si vesoljno očestvo po svojim pre-rojenju prizadeva, kakor tudi ozka zveza z Nemci le doseči in zagotoviti zamore, ako se popolna enakopravnost vseh narodnost v deržavi izreče.
Po teh vodilih se ravnaje se zanaša ministerstvo na zadovoljnost deržavniga zbora.
V	šesti pripravljajoči seji deržavniga zbora 18. dan t. m. so bili nekteri opomnili, de bi se volitve v Pragi, ker se zavoljo obsede svobodno zgoditi niso mogle, overgle; vendar ta predlog ni bil prejet.
Ker se je pokazalo, de je že 202 zbornikov pričijočih, kterih volitve so za dobre spoznane bile, je namestnik predsednikov Weis deržavni zbor za vslanovljen napovedal. Po 6. opravilnim redu bi se bil berž predsednik z voliti imel, vendar je bila od večine (10 glasov) volitev predsednika še odložena.
V	7. seji 19. t. m. je bilo razloženo, de je češki poslanec Rieger poprejšni dan od nekoliko potepuhov zasramvan bil, ki so mu očitali, kakor de bi on vzrok bil, de se deržavni zbor še ne prične. Minister Bach obljubi primerno postavo za obrano zbornikov predložiti.
V	8. seji 20. je prišla na versta volitev predsednika njegovih namestnikov in drugih častnikov. Za predsednika je izbran Dr. Franc Schmitt iz Dunaja z 259 glasi (od 289). Pervi njegov namestnik je bil izvoljen Dr. Štro-bacli iz Prage in drugi Hagenauer iz Tersta. Vsi trije so s lepimi nagovori svojo službo prevzeli , sosebno pa je Dr. Štrobach omenil veselo okolišino, de se je zbor zjedinil zastran raznih narodnosti, in zlasti v njegovi volitvi slavjanstvo spoznal in počastil. Za pismenike ali tajnike so izbrani: Streit, Ulepič, Wieser, Hauschild, Zwickle, Kobučovsky. —
Po ministerialnim načertu novih postav za očitne austrianske šole bi se v latinskih ali gimnazialnih šolah učilo: Vera, jezikoslovje in sicer latinski in gerčki jezik, dalej materni jezik in pismenstvo in zgodopis domovine, in ako je potreba še drugi deželni jezik; petje, telesna vaja i. t. d.
Slovenske dežele.
* Modro, belo in rudečo barvo! Rad bi vedil, kdo je oskerbno svetovavstvo ljubljanske narodne straže spodbodil, se v Reč oberniti zavoljo rumene barve? Ne sloji očitno in vsakimu razumljivo v,patentu od leta 1836, de naše barve so: modra, bela in rudeča? Ako je pa to očitno in brez dvombe, zakaj ministerstvo, ktero ima toliko opraviti, v takimi rečmi nadlegovali? Ko so se goreči Slovenci začeli za narodnost potegovati, so jim nemš-kutarji (kaj rumeno pomeni vsaki ve) vpili: kaj zdaj s takimi rečmi vlado nadlegovati, zdaj je treba mir opirati, in zložni biti. De je pa to bolj imenitno, kot narodnost, de namesto sreberniga rumeno nosijo, lo oskerbno svetovavstvo ljubljanske narodne slraže še ni skazalo.
Žalostno pa je, de se puste ljubljanski Slovenci, to je mestnjani, od vsakiga nemškutarja za nos voditi. Oni več tistim verjamejo, ki hočejo njih in domovino ptujcam izdati, kakor tistim, ki se za prid in blagor ne samo Ljubljane ampak cele slovenske domovine poganjajo. Naj pogledajo, kako nemškutarji plajš po vetru obračajo, mi Slovenci pa nikdar od našiga namena ne bodemo odstopili, če se nam vsa peklenska moč nasproti stavi, — nas zna po-gubiti, ali nikdar odverniti.
Jaz odkritoserčno povem, dc meni in mnogim mojih znancov in prijatlov rumeno ne do-pade, de bodemo zmirej belo nosili, zato, ker imajo belo kakor mi tudi vsi drugi Slavjani; naše serca pa našim slavjanskim bratam Au-strie bot nasproti bijejo, kot Nemcam zvunaj Austrije, kteri hočejo Austrio oslabili in raz-krušiti.	Semrajc.
V	sedmi seji deržavniga zbora na Dunaju (19. t. ni.)'je omenil zbornik Tromler, de bi volitev Smrekarja, poročnika iz dolnjiga Šta-jerja, vtegnila krivična bila zavoljo podkup-lenja in de bi se ne poterdila, dokler se ta rec ne razjasne in po gosposki ne preiše. To je bilo tudi sklenjeno. Ako se Smrekarjova volitev tudi overže, štajarskim Slovencam gotovo žal ne bode, ker se Dr. Smrekar ne obnaša na Dunaju ko Slovenc, ampak kakor terdi Teutonec.
* V eni kavarni se je gospod N... (zdaj ga še nočem imenovati) pustil slišati: „Jaz ne morem zapopasti, kako zamorc vlada tukaj dopustiti, de se v gledališu Slavjansko igra." De taciga ne razumi, mora biti v resnici pamet neunica! —
Hervaska In slavonska dežela.
Varazdin 6. t. m. Graničari, ki našo ti-hotno mesto oživijo, se množijo in se vstopu-jejo poleg Drave. Austrijanski Jugoslavjani so zdaj edina podpora rodovine Habsburgske v njenih stiskah, če bi ravno se pestNemcov, ki v Austrii prebivajo, teli med druge Nemce pozgubiti (aufgehen), kteri tako hrabrimu narodu, kakor so Jugoslavjani, sestaviti ne bodo mogli. Kdor tega ni vedil, naj ilirske časopise bere, tu vidil bo, kako plemstvo in duhoven-stvo radovoljno darove prinaša na darilnik domovine.	(A. B. z. W. Z.)
Iz Senja (Zengg) 11. t. m. Včeraj so prišli hrabri vojaki, ki so se iz laške terdnjave „Peschiera" čez Ancono na 9 kupčijskih ladjah prepeljali, namreč 1. bataljon Otočanskiga in 2 stotnii (kompanii) Sluinskiga regimenta, okoli 90kanonirjev i. t. d. Svoje junaške gra-ničarje je verli komandant major Ettingshau-sen na velikim tergu vpričo velike množice, preden jih je domu razpustil, tako le vlierva-škim jeziku nagovoril: „Junaci! Pred ločitvijo se vam moram še zahvaliti za zvestobo in serčnost, s ktero ste prenesli našo težko na-ključbo. Velika žalost je za nas vse, de se nismo mogli v Peschieri deržati še nektere dni, zakaj naš vodja se je že bližal, nas osvobodit, in je bil že razdjal nekoliko sovražnikov. Tode brez hrane bi bili mogli do tistih mal vsi konec storiti, in bi vendar terdnjave ob-deržali ne bili. Zato je naš star in hraber velitel, F. M. L. baron Rath terdnjavo podal, in tako vas cesarju in domovini za prihodne službe ohranil. i\Ii glas vašiga junaštva je pred vami sel in viUili sle, s kakšnim veseljem domovina svoje verle sinove zopet sprejme. Svet vašo vrednost spozna! Včeraj sem v Zagrebških novicah bral, de je kralj sardinski maršalu Radeckim sporočil, de mu njegovo armado zavidi, sosebno v Peschieri de ima hrabre vojake, vsak njih je vitez. To nas mora veselili, če še sovražnik nas časti.
Pojte tedej potolaženi na svoj dom, dokler vas Cesar in domovina zopet ne pokličeta. Želim vam vsem dobro srečo in srečni pot!"
Komej je verli komandant izgovoril, so ga s gromečiin „Živio" trikrat pozdravili. Na njih obrazih je bilo brati, kako radi bi za dom in cesarja na ravnost se zopet bili na pot podali.
(Agr. Z.)
Od Save 14. t.m. Po odloženju deržavniga zbora za negotovi čas je obšel ban baron Jelačič Varazdin, Križevce in Koprivnico, spregledal vojake podravski krajini. Povsod je bil z neizrečenim veseljem sprejet. Kar je pa za zgodovino spomina vredno, se je dogodilo v Križevcih, v ktero mesto je ban kasno v noči došel. Častno slražo so prevzele namreč po štiri device iz imenitnih rodovin z golimi meči in v dekliško vojaški napravi. Vkljub vsim prošnjam visokiga gostu niso hotle mesta pustiti, rekoč, de, kar bi za nikogar ne storile, za viteza domovine preserčno rade store, ker je to za-nje dolžnost, ki jo rade prevzamejo. V Zagreb se vernivši je 12. t. m. v Slavonio se podal z tem namenam, če bo moč, notar v Temešvar iti, ker so ga povabili na Srem. Med tim gredo trije bataljoni liervaških gra-ničarov in velike trume Serežanov proti Dravi, kjer se jih bo v več mestih do 30,000 mož z štuki zbralo.
Od Srema in tamošnih podonavskih dežela se ne poveda enako od vojaške moči proti Madžaram. Eni jo cenijo do 20,000, druži do 4-50,000 mož. Knez Serbski, kakor se reče, je obljubil svojo pomoč v dnarjih in z vojaki.
(A.B.z.W.Z.)
VIS.sednici deržavniga zbora 5. dan t. m. v Zagrebu so bili naslednji sklepi zastran po-lajšanja stanu v granici vojaški (Mililargren-ze) prejeti:
1)	l)e tista zemlja, na kteri graničar stoji (prebiva), bode zemlja njegova.
2)	De zamore graničar svoje premoženje deliti.
3)	De rabota ali tlaka, ki je v celi Evropi nehala (prestala), tudi v granici neha.
4)	De se graničarju dajo šume (gojzdi) in pašniki, ker brez njih živeti ne more.
5)	De kadar in dokler je v orožju, dobiva deržavno odelo in plačo, kakor drugo cesarsko vojništvo.
6)	De mu ni treba od regimenta prašati dopušenja, ako se ženiti hoče.
7)	De se mu žir in kostenj brali dopusti.
8)	De občine zamorejo z lastno denarnico (kaso) vpravništvo peljati.
9)	De tista velika dervarina (davek) neha, ktero so dajati mogli General-Comandi, komandantu in drugim oficirjem.
v	v
Ceska dežela.
Praga 19.t.m. Čudne povesti so se raz-našale zopet v teh dneh po mestu; eni so pravili, de 17. ali 18. dan tisti rebelion začne, drugi so pripovedali, de se ima pri Zvezdi v nedeljo kaj zgoditi, tretji spet, de pridejo kmeti iz grašine grofa Ruquoi, osvobodit svojiga gospoda, in več tacih čudnih reči. In za res so tem pravlicam neko veljavnost dajale priprave, ki so med vojaki se delale; oni so bilo zavkaz dobili, te dni pripravljeni biti, 6 štukov se je na Wišegrad privleklo in vrata Wišegrada so bile zabite. Radi bi vedli, odkod so te povesti prišle? Ni treba dolgo iskatij to so le taki ljudje, ki bi radi kaj med vojnistvam in mes-tjanstvam sprožili, de bi se reči zamoglo, de v Pragi še ni miru in de bi obseda mesta le dalej terpela, o kteri zamoremo iz gotovih izvirov povedati, de le zato ne neha, kjer se te besede na laž razširjajo. Upajmo!
Danas je nabit na oglih razglas, iz kteriga zvemo, de je družtvo „Svornost" (sloga) od
njegovo znamnja nositi, zato, ker so kakor se bere, udje tega družtva veliko pripomogli k hudobnim počenjanju v Pragi in na deželi. —
(Wcela.)
Z oznanilam 20. d. Maliserpana napove knez Windischgratz, de obseda pražskiga mesta neha, in de se tudi sodna komisija, ki ima liu-dodelnike pri zadnim puntu slediti in iskati za naprej le kaznovavnih postav deržala bode; pristavi pak žuganje, de se bo obseda in nagla sodba berž ponovila, pri nar manjšim poskusu nemira in punta. —
V uradnim razloženju Pražkih dogodeb o binkuštih je obširno dokazano, kako de je boj na več krajih na enkrat vstal, in de je tede j napravljen biti mogel; od koga pa, skozi koga in v kakšen namen, to je predmet sodniga preiskovanja.
Po Allg. Augsb. Z. pa terdijo češki poročniki na Dunaju, de sodni spisi (Akten) glede na Pražko zakletvo le za to na svitlobo ne pridejo, ker jih ni.
Loinliardsko-benesko kraljestvo.
Po pisanju feldmaršal-lajtnanta baron Stiir-merja iz Trebiža od 11. t. m. je sovražnik s kakimi 1000 mož križnikov, papežovih vojakov in puntarjev z dvema štukama 7. tega mesca ob 10. uri pred poldne iz terdnjave Hrondolo proti našimu taboru pri Kavaneli <1' Adige se napravil. Napad je bil od začetka samo iz treh oficirjev in 287 mož obstoječih cesarskih z dobro namerjenim streljanjem odvernjen, in drugi poskušnji, pri kteri je sovražnik nekaj svojih ljudi unstran Rrente za tabor poslal, se je še huje godilo, ker je med tem 1 »/„ kompanija regimenta llrabovski v pomoč prihitela.
A iditi, de nič ne opravi, se je sovražnik nazaj v svojo terdnjavo vernil, potem, ko je 7 mertvih in 35 ranjenih zgubil. Naši so I mertviga in 3 ranjene imeli. —
Tudi iz terdnjave Malgera je sovražnik na general Mitisovo brigado v Mestrah vdaril, ktera ga je pa serčno nazaj zapodila. Pervi bataljon dunajskih dobrovoljcov pod major Šnaj"-derjem se je tukaj s hvale vredno serčnostjo deržal. Cesarski niso imeli nobeniga mertviga, samo 1 oficir in 5 vojakov je bilo ranjenih. Sovražnik je imel kakih 6 ubitih, med kterimi sta bila 2 oficirja, ranjence je sabo v Mal-gero vzel. —
iY C 1» o I i t i » Si i del.
Triglav.
V gorensko oziram se skalnato stran,
Triglava bliše se verhovi, Prot jasniniu nebu kupi velikan,
Kaj delajo gleda sinovi. On vidil je /.godbo Slovenje otrok, Je slišal njih petje in vrisk in njih jok. Vse je vihar razdjal, Narod je zmirej stal, Gledal nad Triglavam neba obok.
Priderla je vojska is Turških krajin, Tovarša nje smert in razdjanje, Triglav je vidil iz jasnih višin
Veliko nadlog, pobijanje, Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, Hotel je smert ali zmage le vene; Kri so prelivali, Turke pobijali, Zadnič zadobili zmage so vene.
Pa — nikdar poznal ni hvaležnosti svet,
Ilod, kteriga hramba so bili, Ko vgleda junaški Slovenije cvet,
tia v sužnosti jarem posili. Ali narod se v spone ne vkuje na hip Kri barva ravnine, doline in hrib — Dolgo se branijo, Svobodo hranijo Zadniga grada podre jih posip.
Verice žulile so nas do kosti
Krivice so vrat naš klonile. — Evrope zdaj jezne se pol oprosti, —
Svobodno slovenske tud Vile Zapojte, sinovani naj v serce doni, De vikši dolžnosti in slavniši ni Kot v domovine čast,
Delati
Ulagor in srečno rast
dokler naš Triglav stoji!
M. Semrajčovi.
Govor gosp. Ilurlmiia,
s kterim je v 12. sednici hervaško-slavonskiga deržavniga zbora v Zagrebu dne 2. Maliserpana ža-lostno stanje svojih slovaških rojakov razložil.
Presvetli gospod Ban, slavno sbirališe namestnikov naroda!
Ko bi narod Slovaški na visokih Tatrah
I'.	t I .J >. CI /.aiuugci telivu, KUtvUI Ml /iLlvl , u . „ j „
spoštovanje zkazati presvetlimi! trojniga tega kraljestva banu, on bi to gotovo storil slavno in dostojno (vredno). Zakaj kam morejo oči naše potlačene slovaške narodnosti biti zdaj obernene, ako ne sem proti poldanski strani, sem, kjer presvetli ban Vaš, slavni zbor, ko čversti junak brani večne pravice naroda? Mi Slovaki smo jedini nesrečni narod pod vladar-stvam Ferdinanda dobrotljiviga, kteri ni okusil te milosti, ktera je vsem narodam od njegove svitlosti podeljena bila, te milosti, de bi vsa-kleri narod mogel in smel svoj jezik, svojo narodnost si obvarvati. Presvetli gospod ban in slavni poročniki naroda! Mi Slovaki smo nesrečni narod, in zamoremo povedati, de clo bratov naših slavjanskih pod Turkam zivijočih narodnost ni tako potlačevana, kakor naša slovaška na Ogerskim. Zato primite našo spoštovanje in pozdravljenje slovaško — samo ko od nesrečnih sinov plemena nesrečniga! ne prinaša Vam tega pozdrava nobeno sjajno poslaništvo (odborstvo); ali oglašuje ga Vam solza, ki se v naših očesih sveti! Naš nesrečni rod je dobar, on obdeluje zemljo, od rokodel se živi, veliko stoletj sem se bojuje za kralja, za deželo in krono ogersko; on'je Madžaram dal kristjanstvo in mnogo rokodelstev; clo politiške naprave spominjajo človeka na svoj izvir slo-vaski! In kaj ima za to vse narod Slovakov? Smert politiško in čemi grob narodnosti! Rev-šino, siromaštvo, glad, zapušenost, sramoto in gerdenje! In pri vsem tem je še dobar — dobar je slovaški moj narod. 400,000 Slovakov pomerlo je lakote v nesrečnih minulih dveh letih, in pomirali so pri polnih žitnicah. Milosti in ljubezni ljudske ni bilo — za dobrotljiviga gladu padajočiga Slovaka. Ali po gladu, boleznih in smertnih ranah zazoril je dan svobode evropejskim narodam! Iz Pariza Berlina, Prage, Dunaja, Prešporka, Pešti je oglasilo se radostno petje svobode! In Slovak jame tudi od revšine in terplenja svojiga od-dihati se, počne peti pesnic svobode in narodnosti! Ali kaj se je zgodilo? To vse ni bilo za Slovaka — Slovak se nema oglašati za svojo narodnost", tako zakričijo Madžari.
Ali mi smo se naslanjali na kralja dobriga, na duh svobodniga časa, ter smo zbirali narod slovaški, de bi se tudi on petegnil za pravice jezika in narodnosti svoje. Ali za to so nam jemali urade (časti), so zapirali nas v
tamnice (ječe), obsojovali k težkim kaznim JoanKral inRotarides sedeta že dolgo v težkih ječah. Duhovnika Borik in Šulek, ko poslanca občin Verbovčanske in Glubocke na žu-panijski zbor vNitro, so bili vjeti samo za to, ker so vimenu svojih občin tirjali varstvo narodnosti slovaške. Vjet je duhoven NadaškiLau-ček z kaplanam Viktorinam, vjeti so tudi drugi. Z rodovinami, ki narodno mislijo, se hudo ravna. Mestjanam se v zborih po slovaško govoriti prepoveduje, prošnje se odjemljejo, vešala (gauge) se stavljajo za te, ki narodnost slovaško razširjajo., vojake se pošilja v te mesta kjer se narmanjši glas o narodnosti Slovakov zasliši! S eno besedo terrorismus narveči gospodari, de bi se le zaterl glas prirojeni naroda in serca slovaškiga. —
Zapušen je narod Slovakov od svojiga plemstva, ktera zdaj silneje kdo drugikrat vlada nad njim, zapušen od mestjanstva, za pušen večidel od dubovenstva svojiga, vsak je ostrašen in preplašen, in nad takim zapušenim narodam derži svojo oblast brez milosti Madžar in podmadžarjeni Slavjani! —
V takim žalostnim stanu gleda ljudstvo sem k Vam in posebno na glavo Vašo, svit-liga bana tega kraljestva. In kdo more to za zlo jemati narodu, ako on iz svojih nadlog, iz kterih nevidi odrešenja, povzdigne oči svoje k bratam svojim, kteri so junaki slavjanski! Nesrečni, pobiti smo — ali ne mislite, de nismo pripravljeni večne pravice naše, pravice narodnosti slovaške braniti! Kadar bodemo vi-dili junaštvo Vaše, in nam svet ne da, kar nam po božji in ljudski pravici sliši, pojdemo tudi mi na orožje, in slovaški narod ne bo pokazal manjši serčnosti za svojo narodnost, kakor je pokazal od 800 let sem za različne dostikrat ptuje interese. —
Pozdravljaje Vas zdaj presvetli gospod Ban in slavni zbor namestnikov naroda serbsko-hervaško-slavonsko-dalmatinskiga priporočim Vaši slavjanski ljubezni rod Slovakov, in želim, de bi Bog vsegamogočni, ta Bog milosti in l jubezni poln, ki ni stvaril eniga naroda, de bi drugi mu rab (sužnik) bil, temuč dal vsakimu narodu pravico življenja in duha samotvor-niga, de bi bil sebi v čast in svetu v prid, želim, de bi Bog ta ukrepil narod, in junaštvu srečo podeljil, glavo pa Vašo, presvet-nga bana, ue »i onranu mnogo iei m uiu dal venec premage, de bi zamogel razširiti srečo, slavo in blagor slavjanskih rodov!
Kratkocasua pravlica o stirili oceli.
Dva dobra znanca sta se za jutra lepiga poletniga dne sprehajat šla in pridši iz mesta na široko polje, reče pervi k druginiu: „Vidiš tam bežali miš?" Na (o mu drugi pove, de ne vidi. Iz tega se kaže, de dostikrat, kar eden vidi, drugiinu vjide.
Dalje gredoč pravi drugi k pervimu: „Glej, tam leti trop skoreov." Nato pervi odgovori: „Moliš se, bratec moj! to so vrane!" Iz tega sledi, de ima vsaka stvar dve strani. Še gre sta naprej po cesti, in pervi zagleda daleč pred sabo nekoliko lip, ter tako govori k druginiu: „Do oiidi, kjer tiste tri lipe stoje, bodi najni sprehod." — „Tam niso, ljubi prijatel", odgovori drugi, „tri, ampak štiri lipe." To spričuje, de štiri oči več vidijo, kakor dva. Gresta naprej, in ker je obema od zahajajo-čiga sonca pogled omamljen bil, se spodtak-neta na hlodu, vprek ceste položenim, ter padeta. Kar zopet pokaže, de v časih tudi štiri oči nič ne vidijo. Vernivši se prot domu zapazijo na bližnimu zvoniku trop kavk, ktere so se popred enimu škorci, druginiu vrane biti zdele.
Iz tega se vidi, de se včasih tudi štiri oči zmotiti znajo.
Nauk. Moj Bog, to tudi slep sprevidi, de druziga nauka v temu ni, kakor: Kdorkoli stojiš, glodaj, de ne padeš.	(Včela.)
Razlaga
čez odborne seje slovenskiga družtva v Ljubljani 15. in 22. Maliserpana. (Konec.)
16)	Se je izročil skupni račun tretje besede ali večerne veselice; in je bilo sklenjeno čisti dohodik od 120 gold. c. kr. kantonski gosposki v Zatični poslati.
17)	Je bilo opomnjeno, de so postave slovenskiga družtva že natisnene in de se bodo prihodnimu listu Novic in družili Ljubljanskih časopisov z primernim vpeljanjem priložile.
18)	Je bilo brano slovensko pismo C. kr. antonske Gosposke v Zatični, s kterim slo-
venskimi! družtvu prijem zapogorelce v Š. Vidu poslanih 120 gold. poterdi.
19) Je bilo na ponudbo nekiga odbornika, slavjanskimu jeziku primerniši pravopis za natis družtvu prepustiti, sklenjeno, natis imenovaniga pravopisa prevzeti, brez de bi se s tem čez njegov pripravnost in veljavnost že družtvina misel in razsodba izrekla.
* C. kr. kant. Gosposka v Zatični je odboru tukajšniga slovenskiga družtva sledeče pismo poslala:
Štev. 1440.
Častitljiv odbor slovenskiga družtva!
C. kr. kantonska Gosposka v Zatični je vaš dopis od 11. Maliserpana 1848 Štev. 19 in ž njim milošnjo od 120 gold. v pomoč Št. Vidških pogoreleov 15. dan t. m. z veseljam prejela; za ta posebni dar se v imenu št. Vidških pogoreleov podpisana kant. Gosposka pre-serčno zahvali, in obljubi prejeto milošnjo po-polnama po namenu častitljivga odbora slovenskiga družtva nar revnišim pogorelcam berž razdeliti.
C. kr. Gosposka v Zatični 17. Maliga-serpana 1848.
O x 11 a 11 i 1 o.
Podpisani na znanje da, de bode svojo v Ljubljanskih »kmetijskih in rokodelskih Novicah" že omenjeno
Slovensko Slovnico za Nemce
do konca tekočiga leta popolno na svitlo dal.
De bi kolikor je moč vse lastnosti, ki se od slavjanske gramatike tirjajo, v sebi zjedi-nila, bode ta nar novejši slovnica 1) v teore-tiško-praktiškim delu sosebno Nemcam in izobraženim Slavjanam namenjena in pripravljena; bode 2) slovenske narečja na Štajarskim,Krajn-skim, Koroškim in v ilirskim priinorju natanko razložila in 3) v razlaganju glasov in pregib sosebno ilirsko - slavjansko, v izgledih pa tudi druge slavjanske narečja obsegala.
Kar zadno zadene, se bode to sicer potrebno primerjanje na dotičnih mestih v o-pombah ko stvar manjšiga pomena pristavljalo.
Podoba cele knjige, ki bo vtegnila 25 pol obseči, bode prav lična, iz zaloge vseuči-lišne knjigarne od Damian in Sorge v nemškim Gradcu.
J. Caf.
Te dni smo dobili v slovenskim jeziku od ministerstva na svillo dani opravilni red za deržavni zbor; mende je to pervi slovenski spis, ki je v c. kr. dvorni in deržavni tiskar-nici na Dunaju natisnen bil. —
Odpcrlo pismice gospodu Pod-koreiičanu.
Vi, spreljubi g. Podkorenčan, ste me z nek-terimi versticami v 29. listu tukajšnih „kme-tijških in rokodelskih Novic" opomnili, de se besede v „Slovenii" znajdejo, ki slovenske korenine niso. Gotovo tega storili niste, ako bi ne bili popred čisto slovenskih besed za vse tiste zapopadke znali. Serčno Vas prosim, razodenite tiste in pa sploh take, ki so v politiških (sit honos verbo!) časopisih i. t. d. v navadi; lepo seVam že za naprej zahvalim; Vaša bo čast, korist pa domovine; zakaj Slovenci ali prav za prav Krajnci bodemo pokazali svetu nevid-jeno čudo, to je popolno omikani jezik, v kterim se le ena ptuja beseda ne najde! In ako ste Vi ravno tisti Podkorenčan, ki v 28. listu Novic piše, bi Vas tudi prosil, domačih besed namesto: normalne šole, gimnazialni, klas, slovstvo, slovnica, ker perve 4 težko so slovenske korenine, zadni 2 pa tudi ne bolj ko besede: uradnik, poslanik, deržavljan. še enkrat Vas lepo poprosim, terdno se zanašaje, de Vi niste eden tistih mož, kteri menijo, de bi se v slovenskim jeziku druziga pisati ne smelo, kakor molitve, in pa od kmetijskih reči. Z bogam	M. Cigale.
%itni kup.
Srednja cena 1 mernik.
Pšenice domače . . . » banaške . . .
Turšice......
Sorčice......
tteži.......
Ječmena.....
Prosa......
Ajde.......
Ovsa.......
V
Ljubljani
22.
Maliserpana
V
Krajnji
17.
Maliserpana
gold. kr. gold. kr.
59 10 15
27
44
33 52
6 9 18
45 28
37 28 52