KNJIŽNICA V CKLJU
ZA LEPŠE ŠTORE
SičAskL
Ito» e
ZELEZAR
Leto XII. — Št. 6
25.	junij 1972
Priporočila občinske skupščine
Krajevna skupnost Štore je imenovala posebno komisijo za lepši izgled našega naselja. Na svojem drugem sestanku je komisija sprejela program svojega dela, ki kaže, da je v Štorah potrebno še marsikaj napraviti, da bi postale lepše, svetlejše in tudi bolj privlačne. Sedaj je tako, kakor da marsikdo pozablja, da živi v določenem kraju in okolju. Vseeno mu je, ali je njegova o-kolica snažna ali zanemarjena. Hote ali nehote povzročajo z odlaganjem smeti slab videz, zelenice so poteptane in povožene, na oknih ni cvetja. Naštevali bi lahko še precej časa, pa to nima nobenega pomena, saj je treba le malo pogledati naokrog, pa bomo videli, kakšno je naše okolje, v katerem živimo.
Program komisije za lepši izgled Štor je obsežen in konkreten. V prvi fazi bodo predvsem člani komisije in njihovi sodelavci registrirali nered, pomanjkljivosti in nečistočo. Tako bodo točno ugotovili, kdo za kaj odgovarja in čigave so razne zanemarjene zelenice, vrtovi in tudi deli neposutih poti. Močno kvarijo izgled tudi skladovnice drv ob posameznih hišah in zgradbah. Pa ne samo izgled — tudi škoda na fasadah je iz leta v leto večja. Takoj, ko bodo te »lepotne napake« registrirane, bodo opozorjeni lastniki oziroma u-pravljavci, če to ne bo pomagalo, bo imena prizadetih objavilo naše glasilo, če pa še to ne bo ime-
lo uspeha, bo svojo besedo po odloku povedal še sodnik za prekrške. Da pa v Štorah ne bi samo godrnjali, bo komisija razpisala tudi nagradno tekmovanje za naj lepše urejeno okolico zgradb oziroma hiš, ter za naj lepše cvetje na balkonih oziroma oknih.
Posebno skrb bo komisija posvetila še ureditvi vseh igrišč, dograditvi večjega števila parkirnih prostorov ter odlaganju smeti, saj smeti ob glavni cesti, ali na pobočjih nad Voglajno napravijo Štore nadvse nesimpatične in celo zanemarjene. Redoljubnih ljudi ti kupi ne kažejo. V Štorah bo treba dopolniti tudi nekatere nasade ter napraviti red s plakatiranjem, saj so le-ti povsod tam, kjer jih ni treba. Tudi zastav je vedno manj.
V to akcijo čiščenja se bodo vključile tudi vse delovne organizacije in ne samo železarna, veliko pomoč pa bo komisija dobila tudi v šolskih kolektivih, kjer bodo s konkretnimi nalogami in razgovori veliko storili.
Pri krajevni skupnosti se zavedajo, da sama komisija, brez sodelovanja vseh, ne bo imela tistih uspehov, kot jih sedaj od nje pričakujejo. Potrebno je sodelovanje vseh — od otrok do najstarejših. Tudi čakati ni treba. S popravili in čiščenji je treba začeti takoj, tako, da bodo poletni dnevi s te — olepševalne plati, lepši in prijetnejši.
Komisija
Na skupni seji občinske skupščine Celje dne 19. maja letos so obravnavali analizo poslovanja gospodarskih organizacij za leto 1971 in sprejeli naslednje zaključke in priporočila:
1.	Delovne organizacije naj v okviru danih možnosti storijo vse za čim uspešnejše poslovanje z iskanjem notranjih rezerv, z vsestransko štednjo, uvajanjem novih tržno interesantnih proizvodov, skratka, s čim racionalnejšim in ekonomičnejšim poslovanjem.
2.	Izpade proizvodnje zaradi pomanjkanja repromateriala naj delovne organizacije nadoknadijo in s tem ublažijo eventualne izgube na akumulaciji.
3.	Za odpravo nelikvidnosti morajo podjetja, ki imajo že dalj časa blokiran žiro račun, izdelati programe deblokade. En izvod takega programa je treba dostaviti oddelku za gospodarstvo in družbene službe Skupščine občine Celje.
4.	Vodstva, samoupravni organi in družbeno-politične organizacije v podjetjih so dolžne seznanjati delavce s tekočo problematiko in s predvidenimi ukrepi za njeno reševanje.
5.	Delovnim organizacijam se nalaga, da pri izplačevanju o-sebnih dohodkov upoštevajo sprejeta družbena načela o delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Izplačila osebnih dohodkov se morajo gibati v skladu z doseženo produktivnostjo dela.
Razen tega je skupščina sprejela tudi poziv, naslovljen na sekretariat za gospodarstvo in izvršni svet SR Slovenije, s katerim od njiju zahtevamo, da se zavzameta in na pristojnih forumih zahtevata pospešeno sistemsko rešitev problema cen, nadalje, da se zagotovi normalno pre-skrbovanje industrije z reprodukcijskim materialom ter da se pospeši in dosledno rešuje problem odprave nelikvidnosti gospodarstva.
PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH
(Nadaljevanje iz 5. številke)
Premeščanje delavcev (čl. 82—96 PDR). Vsak delavec ima pravico biti razporejen na delovno mesto, za katero je usposobljen. To pravico delavec lahko uveljavi, če je v tovarni tako delovno mesto prosto. Ob premestitvi se izvede preizkus sposobnosti s preizkusnim delom.
O premestitvi delavca odločajo naslednji organi samoupravljanja:
—	vodja delovne enote za začasne premestitve, zaradi višje sile, dopustov, bolezni ter premestitve na dejansko istem delovnem mestu v višjo kategorijo
—	svet enote — odloča o premestitvah delavcev v okviru delovnih enot svojega področja in le do vključno XXI. kategorije
—	komisija za delovne odnose pri DST odloča o premestitvah med enotami in le do vključno XXI. kategorije.
—	odbor za kadrovsko socialne zadeve odloča o premestitvah od vključno XXI. kategorije navzgor.
Vsak delavec je lahko razporejen na drugo delovno mesto, če to delovno mesto ustreza stopnji njegove strokovne in delovne sposobnosti.
Pristojni organ lahko razporedi na drugo delovno mesto vsakega delavca proti njegovi volji v smislu predhodnega odstavka, če to zahteva :
—	nemoten proces dela in interesi delovne skupnosti
—	reorganizacija v delovni skupini, delovni enoti, obratu, sklopu obratov, sektorju ali tovarni.
• V primeru višje sile je delavec lahko razporejen tudi na delovno mesto, kjer se zahteva nižja strokovna sposobnost, kot jo delavec
ima. Taka premestitev traja toliko časa, da se višja sila odvrne, rešuje človeška življenja ali podjetje zavaruje pred škodo.
Kot višja sila se šteje: požar, poplava, potres, nenadno kvarjenje surovin in materiala ter drugi podobni primeri.
Delavca pa ni mogoče, proti njegovi volji razporediti na delovno mesto, ki zahteva višje strokovne sposobnosti kot jih delavec ima.
V čl. 87 PDR je določeno: »Delavca je mogoče brez njegove privolitve začasno razporediti na drugo delovno mesto, ki zahteva tudi nižje strokovne in delovne sposobnosti kot so predvidene na delovnem mestu, na katerem dela, če nastopajo izjemne okoliščine in sicer: ob rednih in izrednih remontih ter izjemnih nepredvidenih priložnostih ali okoliščinah (ustavitev tehnološkega procesa v obratu, okvare, pomanjkanje delavcev zaradi bolezenskih dopustov, letnih odpustov in podobno). Taka razporeditev traja le toliko časa, dokler trajajo take o-koliščine, vendar največ 90 dni«. V takih primerih pripada delavcu osebni dohodek obračunan po merilih iz prejšnjega delovnega mesta. Ce traja premestitev več kot 15 dni, izda vodja enote odločbo o premestitvi. Na izrecno zahtevo delavca se izda odločbo tudi za premestitev, ki traja nad 3 dni.
Delovna sposobnost delavca, ki trajneje ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, na katerem dela, je lahko razlog za njegovo premestitev na delovno mesto, ki terja manjše delovne sposobnosti. Ce v tem primeru delavec ne sprejme dela na drugem delovnem mestu, je to razlog za prenehanje
dela v tovarni proti njegovi volji.
V primeru odpovedi delovnega mesta ali zaradi zmanjšanja števila zaposlenih na delovnem mestu, se lahko delavca premesti na drugo ustrezno delovno mesto s tem, da se mu omogoči usposobitev na drugem delovnem mestu iste ali enake strokovnosti.
Zoper začasno ali stalno premestitev ima delavec pravico do u-govora v roku 15 dni od dneva premestitve. Zaradi ugovora se mora premestitev vseeno izvršiti, ker ugovor ne zadrži izvršitve odločbe o premestitvi.
Če ugovor ni bil upoštevan, delavec pa ni zadovoljen in ne želi delati na novem delovnem mestu, mu preneha delo v tovarni po preteku odpovednega roka. Če delavec noče ostati na delu na novem delovnem mestu do isteka odpovedanega roka, preneha delovno razmerje z enostransko-samovolj-no zapustitvijo dela in delavec v tem primeru odgovarja za kršitev delovne dolžnosti in za morebitno škodo, ki nastane v zvezi s tem.
Delavka — nosečnica ima pravico zahtevati v času nosečnosti razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto, če delovno mesto, na katerem je razporejena, ogroža zdravje in življenje nosečnice in otroka. Ustreznost delovnega mesta ugotovi zdravnik.
Kadar se razporeja delavca, ki ima več kot 20 let delovne dobe v naši železarni, ali je star več kot 50 let (delavka 45 let), z minimalno delovno dobo v tovarni 5 let, na delovno mesto z nižjim osebnim dohodkom zaradi razlogov, določenih v tem pravilniku, zaradi odpovedi delovnega mesta ali zaradi trajnega zmanjšanja obse-
ga dela oz. poslovanja, ima delavec pravico do osebnega dohodka, obračunanega po obračunski postavki iz dotedanjega delovnega mesta. To določilo velja samo za objektivno utemeljene primere, nastale ne po krivdi delavca in ko ustrezno premestitev oz. prekvalifikacije ni mogoče izvesti.
Napredovanje (čl. 97—100 PDR) Vsaka'premestitev ali razporeditev delavca na položajno oziroma vodstveno delovno mesto (skupino-vodja, delovodja itd.) pomeni napredovanje v smislu tega pravilnika. O napredovanju v enoti do vključno XXI;. kat. odloča svet enote na predlog vodje delovne enote oz. gl. inženirja sklopa in strokovno dopolnitvijo predloga s podatki o delavcu, ki ga poda direktor kadrovskega sektorja, ki obenem s predlogom poda mnenje o izpolnjevanju ostalih določil tega pravilnika. O napredovanju na delovna mesta, uvrščena nad XXI. kat., odloča odbor za kadrovsko socialne zadeve pri DST. O napredovanju iz ene v drugo delovno enoto in do XXII. kat. odloča komisija za delovna razmerja pri DST.
Določila čl. 98 in 99 so naslednja: »Pri delu lahko napreduje le delavec, ki izpolnjuje vse pogoje glede na strokovno izobrazbo in ostale potrebne sposobnosti, zahteve delovnega mesta. Na vodstvena (položajna) delovna mesta pa lahko napredujejo le delavci s pozitivnimi moralno političnimi kvalifikacijami, ki ustrezajo naši samoupravni družbeni ureditvi. V predlogu mora predlagatelj podati oceno o uspešnosti pri delu, spoštovahju delovnega reda, spo-(Nadaljevanje na 2. strani)
PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH
(Nadaljevanje s 1. strani) sobnosti dela z ljudmi in organizacije dela. Če ni na razpolago u-streznega strokovnega kadra lahko napreduje na zahtevnejše vodstveno delovno mesto tudi delavec, ki formalno nima vseh pogojev po sistematizaciji delovnega mesta, vendar le delavec, ki s preteklim delom dokaže delovno sposobnost za zahtevnejše in vodstveno delo in ali je pričakovati, da bo pridobil ustrezno strokovno znanje ter da bo uspešno opravljal zaupano delo. Predlagatelj je dolžan podati oceno o delavcu, ki ga predlaga v napredovanje. Organ, ki odloča o napredovanju tudi določa rok, do kdaj mora delavec, ki ne izpolnjuje vseh zahtev delovnega mesta, te pogoje izpolniti. Pri razporeditvi je mogoče u-poštevati odstopanje od pogojev strokovne izobrazbe le za eno stopnjo strokovnosti. Odločbo o napredovanju izda direktor kadrovskega sektorja na podlagi sklepa pristojnega organa.
Varstvo pri delu (čl. 101—105). Predpisi s področja varstva pri delu so urejeni v Pravilniku o varstvu pri delu. PDR vsebuje v glavnem naslednja določila s tega področja: Delo v podjetju je organizirano tako, da delavci s potrebnimi psihofizičnimi sposobnostmi ob normalni pazljivosti lahko opravljajo delo na delovnem mestu, ne da bi ogrozili svoje življenje, zdravje in življenje ter zdravje sodelavcev. Če grozi delavcu na delu neposredna nevarnost za življenje zato, ker niso bili izvedeni varnostni ukrepi, ima pravico zahtevati, da se nevarnost odpravi v najkrajšem času. Obenem ima v tem primeru pravico odkloniti delo na tistem mestu, dokler niso podvzeti ustrezni varnostni u-krepi. Delavec, ki je razporejen na delo, mora biti predhodno seznanjen s predpisi in varnostnimi ukrepi v zvezi z delom, ki naj ga opravlja, zlasti pa mora biti seznanjen z nevarnostmi za zdravje in življenje, najprimernejšim načinom dela, ki mu zagotavlja varnost ter z varnostnimi ukrepi, ki jih mora delavec upoštevati pri delu.
Rehabilitacija in zaposlovanje delovnih invalidov (čl. 106—112). Pravilnik določa, da ima delovni invalid v tovarni pravico do zaposlitve na ustreznem delovnem mestu z ali brez rehabilitacije (usposobitve za drugo delo) po zakonu o invalidskem zavarovanju (TZIZ). Pravico do zaposlitve se poišče najprej v delovni enoti, kjer je delavec postal invalid, če v tej enoti res ni ustreznega delovnega mesta, je ugotoviti možnost zaposlitve invalida v drugi enoti; vendar stroške u-vajanja v delo takega invalida, na delo v drugi enoti, nosi enota, kjer je delavec postal invalid. V času, ko ise delavec poklicno prekvalificira (rehabilitira), prejema delavec Železarne Štore poleg oskrbnine, tudi razliko med oskrbnino in osebnim dohodkom, ki bi ga prejemal na delovnem mestu, za katerega se rehabilitira.
Poglavje o delovnem času (čl. 113—157) določa, kako je urejen delovni red v tovarni, o pravicah ter dolžnosti delavca in tovarne pri urejanju delovnega časa. Praviloma traja delovni čas 42 ur na teden, ki se v našem
podjetju izteče v enem letu. Delovni čas poteka, odvisno od značaja dela, v eni, dveh ali treh izmenah. Delovni čas traja osem ur dnevno. V triizmenskem delu, kjer je neprekinjeno obratovanje, poteka delovni čas v sistemu 6 + 2, kar pomeni, da delavec, ki je odrejen v triizmensko delo, dela šest zaporednih dni, dopoldan od 06. ure do 14. ure, nato je dva dneva prost, nakar pride na popoldansko izmeno, dela ponovno šest zaporednih dni ter je nato dva dneva prost in potem pride na nočno izmeno in nadaljuje v tako določenem ciklusu. V enotah, kjer je omogočeno, glede na značaj dela, prekinjeno obratovanje, oziroma poslovanje s prekinjenim delovnim časom, ob prostih dnevih in nedeljah, je delovni čas urejen tako, da poteka redno delo pet dni v tednu po osem ur na dan. V tem primeru so vnaprej določene proste sobote oziroma delovne sobote.
Za vodilne in vodstvene delavce v tovarni, za katere določi glavni direktor tovarne, velja deljen delovni čas tako, da delajo dnevno, razen prostih sobot, od 7. ure zjutraj do 14. ure ter ostali manjkajoči čas do polnega delovnega časa dopolnijo s popoldanskim delom po razporedu glavnega direktorja.
Po tem razporedu ima vsak delavec v koledarskem letu 274 delovnih dni, kar je enako 42-urne-mu delovnemu tedniku, ki se izteče v letu dni. Delovna skupnost lahko uvede tudi sistem delovnega časa, ki je dnevno daljši od osem ur, ne daljši kot 12 ur na dan in to na delovnih mestih, kjer značaj dela to dopušča (vratarji, čuvaji, reševalci itd.). Tudi tak razpored mora biti vsklajen z določilom o 42-urnem tedniku, ki se izteče v koledarskem letu.
V tovarni se šteje za delovni dan vsak dan, ko mora delavec po razporedu delati ne glede na dan v tednu. V tem primeru se delovno prosti dnevi, razen nedelje in prazniki, štejejo za določanje dni dopusta kot delovni dnevi, katere se potem preračuna iz sedem- na dejansko osemurni delavnik.
Člen 124 pravilnika določa »Delavec je dolžan točno ob določeni uri pričeti z delom in prav tako ob določeni uri končati z delom. Zamujanje na delo in predhodno odhajanje z dela predstavlja kršitev delovnih dolžnosti. Delavci, ki delajo na delovnih mestih z neprekinjenim obratovanjem (delo v izmenah), smejo zapustiti delovno mesto šele potem, ko so svoje delo predali delavcem v naslednji izmeni oziroma, ko jim je to dovolil neposredni vodja dela. Delavec, ki po določilu tega drugega odstavka tega člena dela več kot polni delovni čas, ima pravico do plačila osebnega dohodka za delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo)«. Kar smo sedaj opisali, velja za redni polni delovni čas.
Krajši, manj kot polni delovni čas (čl. 125—132) uvede delovna organizacija na delovnem mestu, kjer se pokaže taka potreba, oz. da ni potreben polni (8-urni) delovni čas. Zasedba takega delovnega mesta se izvede po enakem postopku kot za polni delovni čas. Če ni na razpo-
lago nezaposlenih delavcev, se za tako delo lahko zaposli oseba, ki je že zaposlena s polnim delovnim časom. V tem primeru dobi delavec osebni dohodek za dejansko opravljeno delo. Pravico do krajšega delovnega časa imajo v podjetju tudi delavke-matere z otroki do 8 mesecev oz. 3 let starosti otroka., delovni invalidi ter bolniki rekonvalescenti. Pripomniti je, da ima delavka-mati pravico do skrajšanega delovnega časa 4 ure na dan, če to zahteva, sicer pa ne. Delavki-ma-teri z otrokom do 8 mesecev starosti, ki stanuje daleč izven kraja zaposlitve, delovna skupnost omogoči, da dela vsak drugi dan poln delovni čas, vendar le, če so za to dane možnosti ter pod pogojem, da to sama zahteva ali pristane.
Delovni čas, ki je daljši od polnega delovnega časa (nadurno delo). Zaradi pomembnosti tega določila in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi z delom v podalj-čanem delovnem času, bomo tu navedli določilo v celoti in glasi:
133.	člen
Delavec je dolžan delati tudi dalj kot poln delovni čas v primeru, če zadene delovno organizacijo nesreča ali se taka nesreča neposredno pričakuje, ali če je odrejeno sodelovanje v civilni zaščiti. Podaljšano delo vtem primeru sme trajati toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvaruje materialna škoda.
Delo nad polnim delovnim časom v primeru iz prve točke tega člena odredi vodja delovne enote (obratovodja, vodja sektorja) ali vodja enote civilne zaščite v sodelovanju z vodjo delovne e-note.
134.	člen
Skladno z določilom TZDR in drugih pravnih predpisov o uvedbi dela preko polnega delovnega časa ter določilom statuta tovarne je delavec dolžan delati v delovnem času daljšem od polnega, razen v primeru iz predhodnega člena, še v naslednjih primerih:
—	ko gre za dela, ki morajo biti glede na naravo dela končana brez presledka, pa ni mogoče vnaprej vedeti, koliko časa bodo trajala;
—	zaradi preprečevanja kvarjenja surovin in materiala;
—	za odstranitev ali preprečitev kvara na delovnih sredstvih, da se prepreči večji zastoj v proizvodnji;
—	ko se pojavijo dela, ki morajo biti po svoji naravi dokončana brez presledka, da se povrne škoda ali da se zagotovi nemoten potek rednega dela, ni pa bilo mogoče vnaprej vedeti, koliko časa bodo takšna dela trajala in do kdaj bi morala biti opravljena.
Konkretni primeri, ki izhajajo iz predhodnih točk tega člena in ki jih je mogoče predhodno navesti so:
a)	nujna popravila okvar na strojih in napravah;
b)	nadaljevanje začetega dela v osnovnih obratih, katerega prekinitev ali ustavitev bi prizadejala podjetju znatno materialno škodo;
c)	neodložljiva popravila v o-snovnih in vzdrževalnih obratih
— izredna remontna dela in pospeševanje nujnih remontnih del in večjih popravil vsled okvar na pečeh;
č) izredna popravila žerjavov in transportnih naprav;
d)	odstranjevanje okvar na raznih instalacijah in popravila instrumentov,
e)	popravila lokomotiv in parnega žerjava, če oikvare na teh sredstvih povzročajo zastoj v proizvodnem procesu, kakor tudi izredna popravila industrijskega tira;
f)	prevozi v zvezi z izrednimi remonti in popravili;
g)	neodložljiva nakladanja in razkladanja v zvezi z dotokom surovin, kadar je od tega odvisen nemoten potek proizvodnje;
h)	v izjemnih primerih, v smislu prvega odstavka tega člena, ki jih ob sestavi pravilnika ni bilo mogoče predvideti;
i)	neprekinjeno delo nad polni delovni čas, ko delavec ni dobil zamene, skladno z določilom s čl. 124 tega pravilnika.
135.	člen
Ko nastane potreba po opravljanju dela preko polnega delovnega časa zaradi pomanjkanja delovne sile, lahko delovna organizacija uvede tako delo, vendar je dolžna sporočiti svoje potrebe komunalnemu zavodu za zaposlovanje, da ta preskrbi ustrezne delavce iz vrst nezaposlenih delavcev. Delovna organizacija je predvsem dolžna pristojnemu organu prijaviti potrebo po delavcih za delo, ki ga opravlja v podaljšanem delovnem času.
V primerih uvedbe dela v podaljšanem delovnem času na o-snovi prvega odstavka tega člena opravlja delavec tako delo le, če na to pristane, ni pa obvezan.
136.	člen
Na delovnih mestih, kjer je delovni čas krajši od polnega delovnega časa, sme delovna organizacija uvesti delo v podaljšanem delovnem času le v primeru, če zadene delovno organizacijo nesreča, ali se jo neposredno pričakuje, kakor tudi v primerih, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila precejšnjo materialno škodo.
137.	člen
Delovni čas, ki je daljši od polnega delovnega časa, v nujnih primerih po čl. 133 in 134 odredi vodja delovne enote, sicer pa vodja sektorja. O uvedbi delovnega časa, ki je daljši od polnega, se izda odločba, oziroma se na ustrezen način pravočasno obvesti prizadetega.
Zoper odločbo o delu v podaljšanem delovnem času ima delavec pravico do ugovora ha ekonomsko poslovni odbor (EPO). Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
Ko je delo v podaljšanem delovnem času odrejeno v skladu z določili statuta tovarne in tega pravilnika, ga je delavec dolžan izvajati, če delavec neopravičeno odkloni delo preko polnega delovnega časa, se tako odklonitev smatra za hujšo kršitev delovne dolžnosti.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVOSTI V POKOJNINSKEM IN
Osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije sta pripravljena za razpravo. O obeh osnutkih bo razpravljala skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije še v mesecu juniju. Po razpravi bo dan osnutek statuta v javno razpravo.
V tem prispevku želimo opozoriti predvsem na novosti v primerjavi s sedanjo ureditvijo, da bi tako omogočili usmeritev razprave na te novosti. Ta obrazložitev torej nima namena obrazlagati celoten nov sistem in navajati razloge, zakaj je do njega prišlo. Tudi ne vsebuje finančnih izračunov o tem, kakšne izdatke pomeni nov sistem. To bo možno storiti šele kasneje, ko bo vsaj približno že dana podoba novega sistema.
Po sedanjih pozitivnih predpisih so praviloma zavarovani za vse panoge socialnega zavarovanja (zdravstveno, starostno, invalidsko) in za vse zavarovane primere le tisti delavci in z njimi izenačene osebe, ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Tako na primer mora biti zaposlen zavarovanec s polnim delovnim časom, da lahko pridobi ustrezne pravice iz naslova invalidnosti, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela.
Sedanji osnutek zveznega zakona pa določa v 1. točki 5. člena, da so za vse primere obvezno zavarovani delavci, zaposleni z najmanj polovico delovnega časa.
Zato so tudi v 12. členu osnutka zgoraj omenjenega statuta povzete osebe iz 5. in 6. člena osnutka zveznega zakona, ki so obvezno zavarovane iz 'naslova delovnega razmerja, ali z njim izenačenega dela, za starostno pokojnino in za vse primere invalidnosti. Te osebe so navedene v 1. do
(Nadaljevanje z 2. strani)
Delavec pa je opravičen odkloniti delo v podaljšanem delovnem času le v primerih, ki niso našteti v čl. 135 tega pravilnika.
Z delom v podaljšanem delovnem času ni mogoče nadomestiti dela v rednem delovnem času.
138.	člen
Delo, opravljeno pri sestavljanju analiz, elaboratov, referatov, popisov inventur itd. ni mogoče šteti kot delo v podaljšanem delovnem času v smislu zakonitih določil. Tako delo se smatra kot redno ali dodatno delo in je lahko posebej nagrajeno, če mora biti izvršeno po rednem delovnem času. 0 opravljanju takega dela izven- rednega delovnega časa in o njegovi nagraditvi odloča glavni direktor tovarne na predlog direktorja sektorja in na osnovi določil pravilnika o OD.
139.	člen
Delo v podaljšanem delovnem času se ne more odrediti:
—	delavki med nosečnostjo
—	delavki-, materi z otrokom do treh let starosti
—	delavcu, ki še ni star 18 let
7.	točki 12. člena. Dodane so v
8.	točki le osebe, ki so po končanem šolanju na obvezni ali prostovoljni praksi (volonterji), čeprav te osebe niso navedene v 5. čl. zveznega osnutka zakona.
Za 12. čl. je navedena tudi varianta za ta člen, v kateri so navedene tudi vse možne okolnosti, ki nastopijo v osebi zavarovanca bodisi med ali po trajanju delovnega razmerja, vendar so takega značaja, da ohranijo osebi lastnost zavarovanca. Res pa je tudi, da lahko nekatere od naštetih okolnosti (posebno tč. 5— 15 in 20) pravno povsem enačimo z delovnim razmerjem.
Osnutek obravnava v 14. čl. osebe, ki so zavarovane za vse primere invalidnosti, ne glede na njen vzrok, v 15. čl. osebe, ki so zavarovane samo za invalidnost kot posledico nesreče na delu, ali poklicno bolezen, v 16. čl. osebe, ki so zavarovane samo za primer invalidnosti kot posledico nesreče, ki jih zadene v Jugoslaviji; v 17. čl. pa so naštete osebe, ki so zavarovane samo za bolezen ali poškodbo izven dela po prenehanju delovnega razmerja. Gornji zavarovanci, ki so zavarovani za posamezne primere invalidnosti, so povzeti iz sedaj veljavnega TZIZ. Praksa je namreč ta določila, ki se uporabljajo že od leta 1959 dalje, že povsem usvojila in tudi razčistila. Krog oseb, ki so zavarovane za vse ali za posamezne primere iz pokojninskega in invalid-skea zavarovanja, je v delovnem osnutku torej širši kot v osnutku zveznega zakona in tudi širši kot v dosedanjih predpisih.
Pogoji za pridobitev starostne pokojnine. Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so prevzeti iz zveznega zakona, druge določbe pa iz dosedanjih predpisov. Nova je določba 34. člena, ki določa, ka-
— delavcu, k bi mu po mnenju zdravnika poslabšalo zdravstveno stanje.
140.	člen
Vodja delovne enote ali sektorja, ki je odredil delo iz 135. člena tega pravilnika, je dolžan potrditi realizacijo dela na podlagi dokazil o delavčevi navzočnosti na delovnem mestu v odrejenem času in na podlagi ugotovitve o opravljenem delu.
141.	člen
Delavcu je treba sporočiti odredbo o delu v času preko polnega delovnega časa, najmanj en dan prej, razen v nujnih primerih in ko gre za višjo silo.
Če delavcu delo iz prvega odstavka tega člena ni pravočasno naloženo,"lahko tako delo odkloni, če dela ni bilo mogoče predvideti vnaprej.
142.	člen
Za delo, opravljeno v času, daljšem od polnega delovnega časa, pripada*'delavcu, razen rednega osebnega dohodka po delu, tudi dodatek v višini, ki ga določa pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke.
INVALIDSKEM
tera obdobja se vštevajo v minimalno dobo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in katera obdobja se štejejo za izpolnitev gostote zavarovalne dobe. V določbi 35. čl. sta 1. in 3. točka prilagojeni zveznim predpisom zaradi enotnega obravnavanja razdobja, ko je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje delavcev ter zavarovanka, ki je prekinila delovno razmerje zaradi nege svojega otroka. Določba 37. čl. bo prevzeta v statutu, če jo bo vseboval republiški zakon.
Odmera starostne pokojnine.
Določba 38. čl. je v celoti prevzeta iz zveznega zakona. Peti odstavek tega člena vsebuje določbo o valorizaciji osebnih dohodkov, ki je enaka dosedanjemu načinu valorizacije. Predlagani sta dve varianti te določbe. Prva predvideva valorizacijo osebnih dohodkov na raven OD iz zadnjega koledarskega leta, iz katerega je bil vzet OD. Tudi druga varianta predvideva valorizacijo osebnih dohodkov na raven zadnjega koledarskega leta, iz katerega je bil vzet OD, postavlja pa še omejitev, da se za izračun pokojninske osnove upošteva OD iz koledarskega leta, v katerem je bil zavarovanec upokojen.
Predlog statuta ne vsebuje več dosedanje omejitve pokojninské osnove z višino poprečnega OD zadnjih dveh let, povečanega za 5%.
Določbe o odmeri starostne pokojnine so prevzete iz zvez. zakona in so dopolnjene z določbami sedanjega zakona o višini odstotka, s katerim se odmerja pokojnina od pokojninske osnove glede na število let pokojn. dobe. K določbam tega člena sta predvideni dve varianti.
Prva varianta predvideva degresivno lestvico, po kateri lahko znaša pokojnina za polno pokojninsko dobo 80, 85 ali 90 % pokojninske osnove. Pripravljena je ena izmed možnih variant uveljavitve degresije že pri sami odmeri pokojnine. Sprejem takšnega načina odmere pokojnine terja novo odmero dosedanjih pokojnin in pa enoten način usklajevanja pokojnin, brez uporabe degresije. Pri takšni lestvici se obenem postavlja vprašanje pravičnosti in usklajenosti z u-stavnim načelom delitve po delu, poleg tega pa vprašanje določitve merila, ki bi objektivno razmejilo zavarovance že pri odmeri pokojnine v ustrezne skupine.
Druga varianta postavlja novost nasproti dosedanjemu načinu določanja pokojnine. Doslej je znašal najvišji odstotek za odmero pokojnine 85% pokojninske osnove. Predlagana varianta pa omogoča zavarovancu s pokojninsko dobo na 40 (35) let povečanje pokojnine za 1 % za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe z motivacijo, da lahko znaša skupno povečanje največ 5%. Tako je dana stimulacija zavarovancem, ki so izpolnili polno pokojninsko dobo, da ostanejo še naprej v delovnem razmerju, ne da bi uveljavili pravico do pokojnine.
Pogoji za invalidsko pokojnino, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine so prevzeti iz
ZAVAROVANJU
zveznega zakona; dopolnjeni so z ustreznimi predpisi iz TZIZ, s tem, da je starostna meja, do katere imajo invalidi IL in III. kategorije invalidnosti pravico do zaposlitve, povzeta iz predloga statuta, ki obravnava pravico do zaposlitve teh invalidov. Glede na to, da se starostna meja, do katere je ugotovljena delovnim invalidom III. kategorije invalidnosti pravica do poklicne rehabilitacije, po predlogu statuta ni zvišala in to zvišanje tudi ni predvideno kot možna varianta, je treba razmisliti, ali ne bi bilo umestno, da se institut začasne pokojnine zadrži za te invalide tudi v novem sistemu. V 45. čl. je navedeno, katera razdobja se ne vštevajo pri računanju razdobja zadnjih 5 oziroma 10 let pred nastankom invalidnosti, v katerih mora imeti zavarovanec določeno zavarovalno dobo. Ta določba je deloma prevzeta iz dosedanjih predpisov ter je dopolnjena in usklajena z določbami tega statuta.
Pri določanju pokojninskih osnov za odmero invalidske pokojnine se v načelu uporabljajo enaka merila, kot za določanje pokojn. osnov za odmero starostne pokojnine. Kot merilo se v predlogu upošteva osebni dohodek, ki je določen z družbenim dogovorom za delovno mesto, na katerem se je zavarovanec ponesrečil, oziroma na katerem je bil v času invalidnosti zaposlen. Za odmero invalidske pokojnine je določil zvezni zakon naj nižjo mero, tako da pokojnina pri zavarovancih, mlajših od 60 (55) let, ne more znašati manj kot 45 % (55%), pri starejših pa ne manj kot 35% (45%). Odstotek pokojnine glede na priznano pokojninsko dobo določa statut,_ če to ne bo urejeno z republiškim zakonom.
V statutu predlagani način določanja višine pokojnine se razlikuje od dosedanjega v tem, ker opušča invalidski dodatek, zato pa predvideva določanje pokojnine v nekoliko višjih odstotkih, kot velja to za starostne pokojnine. Odstotek se zvišuje postopoma najprej v večjih razmakih, nato pa manjših, tako da doseže pri 35 letih 80 % za moške oziroma 80 % pri 30 letih za ženske. Varianta prevzema sedanji način odmere invalidske pokojnine. Vsebuje tudi določbe o dodatku za invalidnost s spremembo v 7. odstavku člena variante, da se invalid, upokojencu z visoko strokovno izobrazbo zviša star. meja za dve leti, inv. upokojencu z višjo strok, izobrazbo pa za 1 leto. Ti zavarovanci so bili doslej večkrat prikrajšani za dodatek, ker zaradi študija niso mogli doseči enake pokojninske dobe, kot drugi zavarovanci pri isti starosti. Določba -65. čl. statuta je delno povzeta iz sedanjega zakona z dodatkom, da lahko inv. upokojenec, ki šele po upokojitvi izpolni pogoje za starostno pokojnino, zahteva, da se mu ta pokojnina prizna namesto invalidske pokojnine. Prav tako pa lahko starostni upokojenec zahteva, da se mu prizna inv. pokojnina, če o nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za priznanje te pokojnine.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PRAVILNIK
Z VZTRAJNOSTJO K USPEHI
ODLIČJA KRVODAJALCEM
To velja za vso skupino članov naše delovne skupnosti, ki so letos končali delovodsko šolo v šolskem centru v Štorah. Le z nenehnim prizadevanjem za strokovno izpopolnitev so uspeli do te stopnje strokovne izobrazbe. Oglejmo si enega izmed njih.
Delovodja v livarni sive litine Franc Selič je sin malega krnela iz Razborja pri Kalobju. V bivši Jugoslaviji je dovršil štiri razrede osnovne šole, med okupacijo pa še tri, na Kalobju. Pri hiši je bilo več otrok, posestvo pa malo. Pa si je že leta 1947 poiskal zaposlitev v naši železarni. Pri vsakem delu se je znašel, nobenega dela se ni ustrašil, povsod so ga lahko uporabili. Kmalu so predpostavljeni uvideli, da je zanesljiv, marljiv, iznajdljiv. Zaposlili so ga na žerjavu, pa pri livarjih kaluparjih, pa zopet na žerjavu. Potem je moral v JLA. Po vrnitvi ga najdemo zopet kot žerjavovodjo v livarni sive litine. V letu 1962 je z uspehom opravil izpit za kontrolorja livarskih izdelkov. Na tečaju je bil med najboljšimi slušatelji. Nekaj časa je delal kot odpravnik valjev, potem kot praktikant v livarni sive litine, nato kot oblikovalec livar in končno je leta 1968 napredoval za delovodjo v livarni sive litine. Leta 1969 je opravil še preizkus znanja iz varnosti pri delu, zavedajoč se, da mora dober delovodja biti med prvimi, ki spoštujejo predpise o varnosti pri delu, opozarjajo nanje in na izpolnjevanje teh predpisov vse zaposlene, zlasti pa skupinovodje in no-vozaposiene delavce. Selič je med tistimi delovodji, ki delajo vse do podrobnosti načrtno, sistematično, vestno, z razvitim čutom dolžnosti in odgovornosti. Tako oceno zveš od predpostavljenih, od sodelavcev, od podrejenih, do ka-
terih ima dobre odnose in jim je resnično dober instruktor, svetovalec, usmerjevalec. Ko je bila pred dvemi leti organizirana šola za delovodje, je bil med prvimi kandidati tudi Franc Selič. In ves čas trajanja šole je bil med najboljšimi slušatelji, discipliniran, izredno zainteresiran, da v tej šoli čim več pridobi. In je tudi
Ob zaključku šole je odličnjakom čestital tehn. direktor ing. Stare
dejansko mnogo pridobil, saj je tudi tukaj delal sistematično, kakor je to že njegova življenjska in delovna navada. Bil je med odličnjaki in med tistimi tremi slušatelji, ki so bili oproščeni opravljanja zaključnega izpita. Seminarske naloge je opravil odlično, predavatelji so bili vsi enakega mišljenja, da bo ta mož s šolo pridobil največ kar se da. In če ga vprašaš, če je temu res tako, ti bo skromno odgovoril, da je izredno zadovoljen, ker je dosegel tak uspeh, ki mu bo v vsakdanji praksi na delovnem mestu in položaju veliko koristil. Čestitamo!
V petek, 16. t. m. popoldne so v Kulturnem domu v Štorah svečano podelili darovalcem krvi 82 odličij in sicer 41 značk za 5-krat-no, 11 značk za 10-kratno darovanje, 20 značk za 15-kratno, 2 za 20-kratno in 5 plaket za 25 in večkratno darovanje krvi. Dekleta so pripela vsakemu darovalcu rdeč nagelj, predstavnik Transfuzijske postaje iz Celja pa značko, oziroma podelil plaketo. Razveseljivo je, da je komisiji za krvodajalstvo in krajevni organizaciji RKS uspelo pritegniti v vrste darovalcev krvi veliko mladih ljudi.
Komisija za krvodajalstvo sindikalne organizacije je namenila članom delovne skupnosti, ki so darovali kri več kot dvajsetkrat, 5 dni plačanega oddiha v počitniškem domu na Svetini ali na Rabu, krajevna organizacija RKS pa za take darovalce s terena praktična darila. Oddiha bo deležno 26 darovalcev, darila pa je pre-
jelo 12 darovalcev s terena. Po svečani podelitvi odličij in daril je bila v gasilskem domu skromna zakuska, za vedro razpoloženje pa je poskrbel še trio Zeme.
Omeniti velja, da so darovalci iz Štor že večkrat rešili transfuzijsko postajo, oziroma bolnišnico v Celju iz zadrege, ko so v velikem številu darovali kri, tako tudi letos spomladi, pred pojavom črnih koz, ko je darovalo kri kar 157 občanov. Komisiji za krvodajalstvo in predsedniku krajevne organizacije Rdečega križa v Štorah tovarišu Štefanu Krumpaku gre tudi tu za izredna prizadevanja priznanje, posebno pa seveda plemenitim krvodajalcem.
Doslej štiričlansko komisijo za krvodajalstvo so pomožili na tem zborovanju še s petimi člani iz delovne skupnosti železarne, kar bo olajšalo delo komisije.
R. U.
Priznanja telesnovzgojnim delavcem
V okviru praznovanj 30-letnice Franc Ambrož, Dora Bokšano-ustanovitve Osvobodilne fronte va, Franc Kavka, Sandi Kranjc, Slovenije in 25-letnice telesne Eva Ludvigova, Sonja Ocvirko-kulture v novi Jugoslaviji so v va, Ivan Trnovšek, Rudolf Uršič, četrtek, 8. junija popoldne v Na- Tine Veber, Borko Vrečko in rodnem domu v Celju podelili Franc Zelič.
plakete telesnovzgojnim delav- Med odlikovanimi društvi je
cem in organizacijam celjskega tudi TVD Partizan Kovinar Što-
področja. Priznanja za dolgoletno re._
delovanjè na področju telesne Čestitamo!
vzgoje in športa so prejeli tudi:	R. U.
NOVOSTI V POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Za odmero družinske pokojnine določa zvezni zakon pogoj, da % pokojnine ne more biti manjši od 70 % osnove, če je upravičenec do pokojnine vdova, ali o-trok brez roditeljev. Predlagana je varianta, ki upošteva osebni dohodek preživelega roditelja kot dejavnik, ki vpliva na višino družinske pokojnie, hkrati pa limitira družinsko pokojnino o-trok, ne glede na dohodek preživelega roditelja. Družinska pokojnina, odmerjena po predlagani varianti, poudarja bolj socialno ekonomski značaj družinske pokojnine, manj pa pridejo do izraza zavarovani elementi.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo po predlogu statuta tudi starostni upokojenci. ne glede na to, ali izpolnjujejo otT nastanku zavarovanega primera pogoj za inv. pokojnino. Do dodatka so po predlogu u-pravičeni vsi družinski upokojenci, ki po dosedanjih predpisih sploh niso bili upravičeni do tega dodatka.
Zneski invalidnin so določeni glede na višino odstotka telesne okvare v določenih zneskih v višini, kot znašajo invalidnine v lern T 972, ki pa jih bo treba s 1. 1. 1973 ustrezno povečati in zaokrožiti. Za telesno okvaro, ki je po-
sledica bolezni ali poškodbe izven dela, gre zavarovancu invalidnina le v višini 50 %. Starostna meja, do katere imajo delovni invalidi pravico do poklicne rehabilitacije, se je določila do 45. leta pri moških in do 40. leta za ženske, s tem, da se po diskrecijski pravici lahko dovoli poklicna rehabilitacija tudi starejšim 'invalidom, na njShoi-vo zahtevo. Rehabilitacijo invalidnih otrok naj bi uredil poseben republiški zakon.
V 107. členu je predlagano podaljšanje starostne meje, do katere ima zavarovanec — delovni invalid pravico do zaposlitve na ustreznem delu, in sicer od 55. oziroma 50 let na 60 oziroma 55 let, glede na to, da se ta starost izenači z leti starosti, ki so pogoj za pridobitev starostne pokojnine ob 20 letih pokojninske dobe. Organizacija združenega dela, organi in zasebni delodajalci so dolžni obdržati na delu delovnega invalida, ne glede na vzrok invalidnosti, če je vzrok invalidnosti nastal med tem, ko je bil pri njih v delovnem razmerju (121. čl.).
Določbe o pridobitvi in odmeri pravic borcem NOB so v celoti prevzete po osnutku zveznega zakona. V tej zvezi je nekaj vprašanj, ki jiih bo morda rešil
republiški zakon (borci v prekomorskih brigadah).
Med določbami o uživanju in izgubi pravic je zadržan sedanji sistem, da se pokojnina prične izplačevati šele, ko preneha delovno razmerje. Novost je, da zavarovanec, ki ima polno pokojninsko dobo, pa je po upokojitvi še nadalje ostal na delu, ali se je ponovno zaposlil, lahko zahteva novo odmero ali odstotno povečanje že odmerjene pokojnine, ne glede na to, koliko časa je bil zaposlen in ne glede na to, ali je dosegel polno pokojninsko dobo ali ne. Pri uživanju. pokojnine ob zaposlitvi, če je zavarovanec imel polno pokojninsko dobo, so tri variante: a) sedanji sistem, b) da se pokojnina ne izplačuje in c) da se izplačuje 50 % pokojnine. Za družinsko pokojnino je v varianti predlog, da se izplačuje pokojnina še naprej, čeprav se družinski upokojenec zaposli, če dela manj kot polovico polnega delovnega časa.
Beneficiranje zavarovalne dobe je prikazano v 3 variantah: po 1. varianti se podaljšuje be-nefikacija po dosedanjih predpi-pis, po 2. varianti se prevzemajo v osnutek statuta le tista delovna mesta, ki so bila prvotno beneficirana po samem TZPZ. To
so najtežja delovna mesta. Po 3. varianti pa je 1. varianta spremenjena tako, da se za priznanje pravice do starostne pokojnine upošteva benefikacija le v polovičnem trajanju.
»Samo zaščitne čevlje bi rad.
Za zaščito glave, oči in ušes sem poskrbel sam.«
PRAVILNO BRUŠENJE
KAKO MORAMO RAVNATI Z BRUSILNIMI STROJI IN BRUSNIMI PLOŠČAMI
Vse pogostejše nesreče z brusilnimi stroji oziroma brusnimi ploščami nam narekujejo, da temu delu posvetimo vse več pozornosti. Razletitev brusne plošče pomeni potencialno nevarnost, tako za posluževalca brusilnega stroja, kakor tudi za sodelavce v neposredni okolici. Da bi se izognili eventualnim posledicam, je nujno treba upoštevati naslednja navodila:
—	pred pričetkom montaže brusne plošče se moramo obvezno prepričati o njeni brezhibnosti. To je najvažnejše opravilo pri montaži brusne plošče. Montažo pa lahko opravi samo za to delo usposobljena oseba.
—	Pred montažo brusne plošče se moramo osebno prepričati o številu obratov brusilnega stroja in montirati le take plošče, ki odgovarjajo številu obratov brusilnega stroja.
—	Prirobnice morajo biti izdelane v predpisanih dimenzijah, med brusno ploščo in prirobni-co pa moramo vložiti elastični vložek.
—	Pritezne matice ne smemo priviti s tako močjo, da bi nam lahko počila brusna plošča.
—	Po skrbno opravljeni montaži se morajo vse brusne plošče vrteti pri polnem številu o-
bratov nekaj minut (vsaj pet), pozabiti pa ne smemo namestiti zaščitnega ohišja.
—	Pri delu mora biti brusna plošča enakomerno obremenjena, na začetku brušenja pa moramo paziti, da je obremenitev postopna.
—	Pri stabilnih brusilnih strojih moramo paziti predvsem na oddaljenost naslonjala (maksimalno 3 mm) in na zazor med brusno ploščo in ohišjem (maksimalno 5 mm).
—	Posebno pozornost moramo posvetiti brusilnemu stroju takrat, ko nam je padel iz rok, ali smo z njim udarili ob predmet, ki ga brusimo.
—	Ročnega brusilnega stroja ne smemo fiksirati na delovno mizo in iz njega tako napraviti stabilni brusilni stroj.
—	Če z ročnim brusilnim strojem režemo material (odlitke ali podobno) moramo predvsem paziti, da med rezanjem ne zamaknemo brusilnega stroja, kakor tudi, da se nam obdelovanec ne zamakne, kar bi lahko imelo za posledico razletitev plošče.
—	Po razletitvi brusilne plošče moramo obvezno pregledati, da ni prišlo do poškodbe vretena, prirobnice ali zaščitnega ohišja brusilnega stroja.
ŠOLA IN DOM
OB ZAKLJUČKU POUKA
Te dni se je pričel zaslužen počitek naših učencev. Veliki večini, ki so uspešno končali, bo to prijeten odmor, nekaterim pa je prineslo šolsko leto kopico težav, žalosti in neuspehov. Kaj bi lahko zapisali ob tem slovesu? 74 učencev je bilo v osmem razredu. Ti odhajajo drugam. Eni naprej v šole, drugi v uk — v poklicne šole, nekaj pa jjh bo o-stalo tudi doma. Za te poslednje nam je najbolj hudo, saj želimo iskreno vsem boljši kos kruha, kdt ga imamo ali smo ga imeli mi. Pa še nekaj si želimo. Naj nas ne pozabijo!
Ostali učenci, od prvega do vključno sedmega razreda, ostanejo še na naših šolah. Nekaterim se bo spremenilo okolje. Tisti, ki so na Teharjih končali drugi, v Kompolah ter na Svetini pa četrti razred, bo novo šolsko okolje v novi centralni šoli na Lipi. Zlitje z učenci je hitro. Vsem pa bi radi povedali, da se naj naužijejo zraka, se na-igrajo, skratka, delajo naj vse tisto, kar glasno in tiho žele. Ob tei sprostitvi pa ne smejo pozabiti na dom, kjer morajo nujno tudi pomagati pri vrsti opravil, in na šolo, saj je dobro berilo in knjiga, pa risba in račun tisto, kar tiho in temeljito pripravlja učenca za drugo leto. Takrat bo lažje in bolj prijetno. Zato v počitnicah — prijetno s koristnim.
POKLICI V ŽELEZARNI
Popolnoma jasno je, da so tisti delavci, ki so imeli svoje starše že v kolektivu, v katerem delajo, med najbolj pridnimi. Tradicionalni odnos do dela se pre-
naša. Zato je razumljivo, da so v železarni zainteresirani nad otroki svojih delavcev. Tem željam smo prisluhnili tudi na šoli in tako je krožek za poklicno u-smerjanje pripravil 5. aprila ogled šolskega centra za vse osmošolce. Ogled je bil nadvse vestno pripravljen, učenci pa so se pod zelo lepim vtisom o delu, možnostih zaposlitve, štipendiranju itd., lažje odločali za uk v tej šoli in z nadaljevanjem zaposlitve v železarni. Tako se je sedaj za kovinarski poklic odločilo že 23 u-čencev, nekaj pa jih bo še zraven, saj so sedaj v šolskem centru z uvajanjem pouka ozkih profilov možnosti za vpis veliko večje kakor prej.
PROMETNA VZGOJA
Na šoli prav prizadevno deluje prometni krožek, ki ga vodi kot mentorica tov. Jožica Gubenšek, predsednik odbora tega krožka pà je Roman Grabner iz 7. b razreda. .
Ena najpomembnejših akcij tega krožka je bila izvedba razrednega in medrazrednega tekmovanja iz prometne vzgoje. To tekmovanje je sedaj skoraj pri kraju, saj smo dobili najboljše iz posameznih razredov, le-ti pa so se udeležili tudi raznih med-šolskih tekmovanj. Izredno zanimivo je bilo tekmovanje kolesarjev, v nekaterih razredih pa so se prav odlikovali z lepo izdelanimi likovnimi in tehničnimi izdelki. Človek skoraj ne more verjeti koliko znajo, kako lepe stvari izdelujejo, na cesti pa so neprevidni, kakor da je ta igrišče in ne stalna nevarnost za poškodbe ali celo smrt.
Posledice nepravilnega ravnanja z ročnim brusilnim strojem. Raz trgan in upognjen ščitnik kaže s kakšno močjo se plošča razleti
NEZGODE PRI DELE
Brez nezgode pri delu so bili v tem mesecu naslednji obrati in oddelki: elektroplavž, jeklovlek, modelna mizama, šamotarna, obde-lovalnica valjev, mehanična delavnica, elektroobrat, energetski obrat, merilna služba, promet, razvojni oddelek, OTK in ostalo.
Na poti na delo so se poškodovali: BLATNIK Franc iz jeklarne, LESJAK Franc in POGLŠEK Peter iz livarne II.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
KAPL Stanku (15 let) je pri prenosu lesa za opaž padel tram na nart leve noge.
VALJARNA I.:
ANTLEJ Rajka (2 mes.) je sodelavec zadel z vročo gredico v golen desne noge.
KLADNIK Vekoslav (5 mes.) je padel na hladilni klopi in se opekel po komolcu in dlani desne roke.
OZIS Rafaela (5 let) je udaril kavelj po desni strani čela.
PANTNER Franc (14 let). Sodelavec je vrgel odrezek valjanca v voziček in pri tem zadel poškodovanca v zapestje leve roke.
SKALE Ferdo (3 leta). Valjanec je izšel krivo iz ogrodja in ga opekel po golenu desne noge.
TUHTAR Franc (1 leto) je pri nakladanju vezi zadel z roko ob oster rob in se urezal pod laktom desne roke.
VALJARNA II.:
ARČAN Janko (4 mes.). Valjanec je izšel krivo iz ogrodja in ga opekel po obeh nogah.
LIVARNA I.:
DRAME Jože (8 mes.). Pri zapenjanju zlomnine so mu zdrsnile klešče in ga udarile po palcu leve roke.
GRAČNER Silvu (6 mes.) je sodelavec nenamerno vrgel kos zlomnine po palcu leve roke.
POVALEJ Petru (5 mes.) je stisnilo sredinec desne roke pri naravnavanju grodlja v ladje.
PUNGARŠEK Vlado (1 leto). Pri prenosu materiala je padel v delovno jamo in se udaril po levi strani hrbta.
ZAVERŠEK Ivana (14 dni) je stisnila ročica zakladalnega vozička in mu poškodovala tretji prst leve roke.
ŽEKAR Vlado (3 dni). Pri sestavljanju kalupnega okvirja mu je zagozda poškodovala tretji prst leve roke (nekoordinirano delo!).
LIVARNA II.:
ARTIČEK Stanku (2 leti). Pri odbijanju napajalnikov z ulitkov si je poškodoval kazalec desne roke.
CESNIK Jože (1 mesec). Kos železa je padel iz elektromagneta poškodovancu na levo nogo.
KAJBA Franjo (7 mes.). Pri vlivanju sta s sodelavcem zadela s ponovco ob formo tako, da ga je talina poškropila po obeh nogah.
VNUCEC Vinku (3 leta) se je snelo kladivo in si je poškodoval drugi prst leve roke (večja kontrola orodja!).
ŽELEZNIK Antona (1 mesec) je opeklo tekoče železo po golenu leve noge pri posnemanju žlindre.
EKSPEDIT:
KOŽUH Jože (9 let). Pri potiskanju ozkotirnega voza je ta iztiril in mu poškodoval tretji prst desne roke (nepravilno potiskanje voza!).
V	prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo zaradi nezgod izgubljeno 1.571 dni, lani v istem času pa 990 dni.
V	petih mesecih letošnjega leta beležimo 117 nezgod pri deba, v istem razdobju lanskega leta pa 81 nezgod.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
„SREBRNE" KEGLJAVKE
Na svetovnem prvenstvu v kegljanju na asfaltnih stezah v Splitu od 27. 5. do 4. 6. je sodelovala vsa svetovna elita, porušenih je bilo kar pet dosedanjih rekordov. Jugoslovanski tekmovalci so letos mnogo dosegli, posebno še, če upoštevamo, da so v drugih državah imeli boljše pogoje za priprave. V moški konkurenci so bili za ekipnega prvaka glavni kandidati Zahodni Nemci, Romuni in Vzhodni Nemci, za Jugoslovane je bilo malo upanja. V ženskih vrstah pa so veljale za favoritke Vzhodne Nemke, potem Romunke, za tretje mesto pa bi se borile Avstrijke, Čehinje, Madžarke in Zahodne Nemke. Zaradi porasta kakovosti v kegljanju in hude konkurence je bilo za Jugoslovanke malo upanja za poseg po kakšni medalji.
Sledile so Madžarska, Avstrija, Romunija, Čehoslovaška itd.
Pri ženskih ekipah so zasedle:
1.	mesto Romunke z 2568 podrtimi keglji
2.	mesto Jugoslovanke z 2530 podrtimi keglji
3.	mesto Čehinje z 2514 podrtimi keglji
Sledile so Madžarska, NDR, ZRN in Avstrija.
Jugoslavija je edina država, ki je prejela dve medalji v ekipni konkurenci; moška vrsta bronasto, ženska vrsta pa srebrno medaljo.
Tretji dan so nastopali pari; naš najmočnejši par je le za štiri keglje izgubil bronasto medaljo
Ženska državna reprezentanca v Splitu
Prvi dan tekmovanja, ko so nastopili iz vsake države po 3 tekmovalci, je za Jugoslavijo kazalo dokaj slabo, saj so bili moški na
9.	ženske pa na 5. mestu. Toliko več veselja je prinesel drugi dan, ko so po nastopu ostalih treh tekmovalcev zasedli moški tretje, ženske pa drugo mesto. Največje presenečenje letošnjega svetovnega prvenstva so bile Vzhodne Nemke, ki so zasedle šele peto mesto, pri moških pa so z izredno dobrim nastopom presenetili Avstrijci, ki doslej niso predstavljali posebne sile.
Končni	vrstni	red nastopov
ekip je bil naslednji:
1.	NDR	5581	podrtih	kegljev
2.	ZRN	5555	podrtih	kegljev
3.	Jugoslavija	5553	podrtih	kegljev
(Steržaj—Dragaš), zato pa sta Janševa in Kovrlja prejeli za drugo mesto srebrno odličje. Višek veselja pa je našemu taboru prinesla zmaga Nikole Dragaša pri posameznikih, ko je zasedel prvo mesto in postal svetovni prvak. Če upoštevamo, da smo na zadnjem svetovnem prvenstvu v Bolzanu prejeli Jugoslovani samo eno bronasto kolajno, je naš letošnji uspeh prekosil vsa pričakovanja.
Za naše društvo pa je veliko zadovoljstvo, da sta k srebrni medalji ženske vrste prispevali tudi naši članici Ludvigova (425) in Urhova (410) in zasedli v ekipi tretje in peto mesto, pri parih pa štirinajsto mesto, kar je v tako močni konkurenci res dober uspeh. Čestitamo!
TRIM - ŠPORTNA ZNAČKA
Obveščamo vse udeležence med-obratnega tekmovanja, da vodimo točno evidenco vseh posameznikov o njihovih dosežkih na tem tekmovanju. Morda sami ne veste, da je vsako tekmovanje namenjeno za rezultat medobrat-nega tekmovanja in istočasno tudi za pridobivanje točk za TRIM
—	športno značko.
Vsi, ki ste do sedaj tekmovali v smučanju, kegljanju in streljanju imate dosežene rezultate toč-kovane za športno značko.
Objavljamo najboljše rezultate nekaterih posameznikov za TRIM
—	športno značko in sicer:
1.	Kavka Marjan 20, 2. Škoberne Franc 20, 3. Veber Tine 20,
4.	Srebotnjak Dušan 18, 5. Raz-boršek Danilo 18, 6. Vrečar Franc 17, 7. Stante Rudi 17, 8. Golob Jože 17, 9. Rezar Fric 17, 10. Kočevar Ivan 17, 11. Šoštarič Srečko 16, 12. Gozdnikar Mirko 16, 13.
Lukač Franc 16, 14. Kresnik Janez 15, 15. Urbajs Fanika 15, 16. Ivanšek Stane 15, 17. Tanjšek Jakob 15, 18. Renčelj Jože 15, 19. Dečman Milan 15, 20. Dečman Vili 15, 21. Drobne Albin 15, 22. Kragelj Ivan 14, 23. Rozman Franc 13, 24. Štefančič Vlado 13, 25. Kumperger Ivo 13, 26. Koželj Bogdan 13, 27. Cene Branko 13, 28. Žohar Vili 13, 29. Paher Dimitrij 13, 30. Korent Rado 13, 31. Kočar Bogdan 13, 32. ing. Senčič Srečko 13, 33. Kavka Lidija 10, 34. Markovič Rajko 10, ing. Čer-nak Feliks 10, 36. Krajnc Emil 10, 37. Vrbajac Milan 10, 38. Kolar Marjan 10, 39. Kovač Janko 8, 40. Trafela Franc 8, 41. Drofenik Ivan 8, 42. Ramšak Anton 8, 43. Srebot Zdravko 8, 44. Zapušek Roman 8, 45. Arzenšek Štefan 8,
46.	Ludvig Eva 8, 47. Kunstek Milan 8, 48. Veselak Slavko 8, 49. Centrih Jože 8, 50. Malec Boris 8 točk.
DELAVSKE
NAMIZNI TENIS:
Lestvica spomladanskega dela tekmovanja
ČLANI: 1. Ingrad 14, 2. Železarna 12, 3. Aero 10, 4. Elektro 8,
5.	Prosveta 6, 6. Cinkarna 4,
7.	EMO 2, 8. ZNG 0 točk.
STAREJŠI ČLANI: 1. Aero 18,
2.	Kovinotehna 16, 3. Cinkarna 14, 4. EMO 12, 5. Železarna 10,
6.	Toper 5, 7. Elektro 4, 8. Ingrad 2, 9. Klima 0, 10. Železnica 0 točk.
Tekmovanje se v celoti ponovi v jesenskem delu in želimo, da bi naši tekmovalci ponovili uspeh spomladanskega dela.
ODBOJKA:
STAREJŠI ČLANI: 1. Ingrad 12,
2.	Železarna 10, 3. Cinkarna 8,
4.	Klima 6, 5. Kovinotehna 4, 6. Aero 0, 7. Prosveta 0 točk.
ČLANICE: 1. Ingrad 8, 2. Železarna 6, 3. Prosveta 4, 4. Toper 2, 5. Savinja 0 točk.
ČLANI: 1. Ingrad 14, 2. Aero 12, 3. Cinkarna 10, 4. Klima 8,
5.	Železarna 6, 6. EMO 3, 7. Postaja LM 2, 8. Prosveta 0 točk.
V konkurenci članic je tekmovalo 10 ekip, pri članih pa 22 ekip.
MEDOBRATNO
Medobratno tekmovanje športnikov našega kolektiva postaja iz panoge v panogo bolj zanimivo. Vsi posamezni dvoboji so za vsakogar prijetni in to predvsem za nastopajoče, kakor tudi za navijače svojih ekip. V tem tekmovanju je postavljen zanimiv rekord in sicer udeležba posameznikov na kegljaškem tekmovanju, kjer je nastopilo 135 tekmovalcev. V streljanju z zračno puško je nastopilo 160 tekmovalcev in 9 ekip. Število nastopajočih je dokaj zadovoljivo, lahko pa bi bilo še bolje, če bi posamezni organizatorji rekreacije v obratih organizirali večjo propagando za sodelovanje svojih sodelavcev. V ostalih panogah se je tekmovanje odvijalo samo ekipno in vsak obrat je lahko za sodelovanje prijavil samo eno ekipo in to samo zaradi tega, ker se medobratno tekmovanje ocenjuje za najboljše v skupnem plasmanu.
Rezultate iz tekmovanja v smučanju in odbojki smo že poročali, zato objavljamo rezultate iz tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju, šahu in streljanju z zračno puško.
REZULTATI MEDOBRATNEGA TEKMOVANJA
KEGLJANJE:
1.	Uslužbenci 2407, 2. OTK 2389,
3.	Livarna 2299, 4. Elektrodelavni-ca 2243, 5. Valjarna I. 2142, 6. Ob-delovalnica 1922, 7. Mehanična 1905, 8. Valjarna II. 1888, 9. Jeklarna 1862 podrtih kegljev.
Deset najboljših posameznikov od 135 nastopajočih:
1.	Ludvig Eva 430, 2. Zorc Franc 424, 3. Veber Tine 420, 4. Drobne Albin 414, 5. Kavka Marjan 413,
6.	Perpar Milica 410, 7. Mogilnicki Niko 409, 8. Gračner Ivan 406,
9.	Petrič Franc 405, 10. Markovič Rajko 401 podrtih kegljev.
Tekmovalo se je na 100 lučajev mešano.
Sportive igre
KEGLJANJE:
ČLANI 6 X 100 lučajev: 1. Aero 2661, 2. Obnova 2657, 3. PTT 2598,
4.	Elektro 2575, 5. Železarna 2538,
6.	Kovinotehna 2537, 7. Ingrad 2514, 8. EMO 2509, 9. Libela 2496,
10.	Cinkarna 2463.
ČLANICE 3 X 50 lučajev: 1. Železarna 601, 2. Aero 598, 3. Obnova 582, 4. Savinja 568, 5. Ingrad 553, 6. Toper 533, 7. Tkanina 529,
8.	SDK 514, 9. EMO 500, 10. Zlatarna 495.
Pri članih je nastopilo 51 ekip, pri članicah pa 26 ekip. Jeseni se tekmovanje ponovi v borbenih partijah.
ŠAH:
1. Ingrad 33,5, 2. Klima 29, 3. Kovinotehna 27,5, 4.—5. Železarna 27, 4.-5. EMO 27, 6. Cinkarna 25,2, 7. Aero 25, 8. PTT 15,5, 9. Izletnik 10, 10. Finomehanika 5 točk.
V šahu je sodelovalo 34 ekip, razdeljene v štiri jakostne skupine. Naša ekipa je sodelovala v prvi jakostni skupini in dosegla solidno uvrstitev.
TEKMOVANJE
Vsi rezultati posameznikov iz medobratnega tekmovanja v kegljanju so se upoštevali za TRIM športno značko. Za vse, ki si želijo popraviti svoj rezultat za TRIM športno značko in za tiste, ki niso tekmovali, bo v mesecu oktobru tekmovanje ponovljeno.
Končni vrstni red v namiznem tenisu:
1. Mehanična, 2. Elektrodelav-nica, 3. Livarna, 4. Valjarna II.,
5.	Uslužbenci, 6. Obdelovalnica,
7.	OTK, 8. Valjarna I.
ŠAH:
1. Uslužbenci 28,5, 2. Valjarna
II.	21, 3. Elektrodelavnica 19,5,
4.	Livarna 16, 5. Mehanična 14,
6.	Obdelovalnica 13,5, 7. OTK 12,5,
8.	Valjarna I. 11,5, 9. Jeklarna 7,5 točk.
Najboljši posamezniki:
—	prva deska: Gajšek Ferdo,, Janežič Karel — oba po 7 točk;
—	druga deska: ing. Nečemar Boris — 7,5 toč; Čander in Kolar
—	tretja deska: Arzenšek Štefan — 7 točk; Šumej Jurij — 6,5 točk;
—	četrta deska: Haler Ferdo — 17 točk; Potočnik Albin — 7 točk.
STRELJANJE — z zračno puško:
. Ekipni plasman:
1. Livarna 966, 2. Mehanična 870, 3. Uslužbenci 867, 4. Elektrodelavnica 841, 5. Valjarna II. 810,
6.	Valjarna I. 773, 7. Obdelovalnica 768, 8. OTK 691, 9. Jeklarna 659 krogov.
Deset najboljših posameznikov od 160 nastopajočih:
1. Dečman Vili 181, 2. Bule Vinko 168, 3. Dečman Mišo 168, 4. Založnik Anton 166, 5. Zapušek Roman 158, 6. Abram Milan 154,
7.	Štefančič Ivan 150, 8. Štefančič Pavel 150, 9. Centrih Jože 150, 10. Kavka Lidija 149 krogov.
Tekmovanje je veljalo tudi za TRIM športno značko.
KOŠARKA
Začetek prvenstva v II. slovenski košarkaški ligi — vzhod je za člansko ekipo košarkaški Partizan Kovinar ter za vse ljubitelje košarke v Štorah več kot u-spešen.
Ekipa je takoj na prvi tekmi zaigrala tako kot zna. Forma ekipe m pa borbenost v ekipi ni popuščala tudi v naslednjih tekmah tako da beležimo po sedmih kolih naslednje rezultate:
Na domačem terenu: Kovinar : Elektro — 65:85 — poraz; Kovinar : Laško — 79:67 — zmaga;
Mladi smo
V počastitev dneva mladosti je TK ZMS železarne Štore pripravil ob sodelovanju osnovne šole, TVD Partizan, gasilskega društva in ŠIKCA več športnih prireditev ter kulturno prireditev 25. maja. Čeprav so trajale prireditve od 15. do 27. maja ter so bile v redu organizirane, lahko ugotovimo izredno slab obisk mladine in prebivalcev Štor. U-pravičeno se lahko vprašamo, kje
Pionirji—
Prvo leto nastopa v republiški pionirski košarkarski ligi — vzhod, je ekipa pionirjev KK Partizan Kovinarja iz Štor začela zelo uspešno. Že prva tekma v Žalcu z renomiranim nasprotnikom je pokazala, da so naši pionirji dobro pripravljeni ter da obvladajo igro pod koši.
Čeprav so v ligi med najmanj-
Srecanje mladine ZP
Drugo srečanje mladine ZP slovenskih železarn je bilo v soboto, 20. maja v Štorah. Tega dne smo pričakali mladince in mladinke iz Raven in Jesenic, ter si skupno z njimi ogledali Muzej revolucije v Celju ter naše podjetje. Popoldan pa smo se srečali na razglasitvi rezultatov majskih športnih srečanj, ter skupno z mladino aktivov, ki so sodelovali na majskih športnih srečanjih prebili ob raznih zabavnih točkah
Kovinar : Steklar — 82:59 — zmaga.
Na tujem terenu: Ruše : Kovinar — 72:86 — zmaga; Žalec : Kovinar — 76:82 — zmaga; Konus : Kovinar 75:74 — poraz; Prebold : Kovinar — 52:65 — zmaga.
Lestvica po šestih kolih:
1. Elektro 12 točk, 2. Konus 10 točk, 3. Kovinar 8 točk, 4. Torpedo 6 točk, 5. Prebold 6 točk,
6.	Žalec 6 točk, 7. Steklar 4 točke, 8. Ruše 4 točke, 9. Rudar 2 točki, 10. Laško 2 točki.
praznovati
je zavest naših delovnih ljudi, mladine in članov ZK, da niti za prireditve in proslave ob 80-let-nici maršala Tita nismo pokazali dovolj zanimanja, da bi s številnejšim obiskom nagradili nastopajoče.
Vprašajmo se, kako dolgo bo v Štorah tako? Ali bomo še pripravljali prireditve ob praznih tribunah, nastopajoči za nastopajoče?
tri zmage
širni po velikosti ter fizično šibkejši od svojih nasprotnikov, pa so v obvladanju žoge in kolektivni igri ter tehniki, daleč pred vsemi. To potrjujejo tudi rezultati prvih treh tekem.
Žalec : Kovinar — 43:45 — zmaga; Kovinar : Elektro — 56:45 — zmaga; Kovinar : Rudar — 55:46 — zmaga.
Slovenske železarne
vesele in prijetne ure.
»AG Železar Štore — Celje«, pa je uprizorilo za vse udeležence srečanja dramo Mihe Remca »Mrtvi Kurent«. Zvečer pa smo na družabni prireditvi v Domu železarjev sklenili, da se srečamo letos septembra v Ravnah.
Vsi udeleženci srečanja smo bili mnenja, da je potrebno takih in podobnih srečanj še več, saj s tem krepimo vezi našega združenega podjetja.
Majske športne igre
TK ZMS Železarne Štore je organiziral od 15. do 20. maja »Majske športne igre« mladine delovnih kolektivov za prehodni -pokal ObK ZMS Celje.
Prav tako kot lani so tudi letos mladinci železarne Štore med 16 nastopajočimi aktivi dosegli v skupni uvrstitvi 1. mesto ter tako drugič osvojili prehodni pokal.
Uvrstitev naših ekip po panogah:
Mali nogomet	2. mesto
Šah	4. mesto
Streljanje	1. mesto
Kegljanje	1. mesto
Organizacija tekmovanja je bila v redu, prav tako pa so bila tekmovanja v posameznih panogah na zadovoljivi kakovostni ravni. Razveseljivo pa je število udeležencev majskih športnih srečanj, saj je bilo vseh udeležencev skupaj 330.
MED0BRATN0 TEKMOVANJE
SKUPNI PLASMAN — UPOŠTEVAJOČ: smučanje, odbojko, keg ljunje, namizni tenis, šah in stre-ljanj*e
1. Uslužbenci	6	9	9	4
2. El. delavnica	8	6	6	7
3.—4. Mehanična	7	4	3	8
3.—4. Livarna	2	5	7	6
5. Valjarna II.	5	8	2	5
6. OTK	4	7	8	2
7. Obdelovalnica	4	1	4	3
8. Valjarna I.	1	2	5	1
9. Jeklarna	—	3	1	—
9	7	— 44 in	18 —	62 točk
7	6	— 40 in	18 —	58 točk
5	8	— 35 in	18 —	53 točk
6	9	— 35 in	18 —	53 točk
8	5	— 33 in	18 —	51 točk
3	2	— 26 in	18 —	44 točk
4	3	— 19 in	18 —	37 točk
2	4	— 15 in	18 —	33 točk
1	1	— 6 in	12 —	18 točk
SOLA IN DOM
LEP NASTOP
Kakor je znano, na šoli zelo uspešno delujeta dva pevska zbora. Lahko zapišemo, da ni večje prireditve, na kateri ne bi sodeloval vsaj eden od obeh in povsod so mladi pevci s svojo dirigentko Miro Kodrunovo toplo sprejeti. Tako je bilo tudi v Celju, kjer sta ob zbora 14. aprila nastopala na občinski reviji mladinskih pevskih zborov.
Enoglasni mladinski zbor s 35 pevci je zapel tri pesmi, in sicer Brahmsovo »Lahko noč, Stuhco-vega »Mucek« in. narodno »Vse ptičice«.
Triglasni mladinski zbor s 56 pevci pa je zapel Haydnovo »Jesensko listje«, Gobčev »Mlin« in zelo priljubljeno Koroško narodno »Kje so tiste stezice«.
Ob zaključku šolskega leta so pripravili še nastop za vse darovalce krvi v Štorah, za izredno vzorno sodelovanje pa je Krajevna skupnost Štore namenila zboru 600 din, s čimer so 7. 6. napravili lep izlet v Logarsko dolino. Izlet je bil le skromna nagrada za številne ure vaj, ki so jih učenci prebili skupaj s svojo dirigentko v glasbeni šoli.
ŠPORTNI DAN — ORIENTACIJSKI POHOD
Vsi učenci od petih razredov dalje so imeli 23. marca svoj drugi športni dan, ko so organizirali tekmovanje v orientacijskem pohodu. Učenci so na startu pred šolo prejeli listek z opisom poti in nalogami, ki so jih morali na poti reševati. Naloge niso bile pretirano težke, nekatere pa so vseeno povzročile tolikšne težave, da skoraj nismo mogli verjeti, da jim niso bili kos.
Prvaki šole med deklicami:
1.	5Jb Mljač Tanja 54' — 18 točk
2.	8.C Strašek Ljubica. 43’ —
—	16,5 točke
3.	5.C Žibret Majda 54’ — 16 točk
Prvaki šole med dečki:
1.	5.b Sevšek Franc 48’ — 18 točk
2.	6.C Gajšek Štefan 43’ — 17 tok
3.	6.a Senica Janko 54’ — 17 točk
TURNIR MLADOSTI
V počastitev dneva mladosti je šolsko športno društvo osnovne šole Štore organiziralo turnir mladosti, na katerem so sodelovali učenci in učenke osnovnih šol Hudinja, Slivnica, Štore in ŠIKC Štore.
Rezultati v košarki — dečki:
Izven konkurence je prvak turnirja ekipa industrijskega šolskega centra Štore.
Med osnovnimi šolami je osvojila prvo mesto in prehodni pokal ekipa osnovne šole Hudinja, drugo mesto pa ekipa osnovne šole Štore.
Dekleta so se pomerila v rokometu.
Prvo mesto so zasedle deklice osnovne šole Hudinja — 2 točki. Drugo mesto osnovna šola Štore
—	2 točki. Tretje mesto osnovna šola Slivnica — 2 točki.
Oba turnirja bosta odigrana vsako leto v počastitev dneva mladosti.
ŠOLA IN AKCIJA ZA LEPŠE ŠTORE
Na priporočilo posebne komisije za lepši izgled Štor, ki deluje pri Krajevni skupnosti v Štorah, smo se tudi na osnovni šoli odločili za prispevek k tem prizadevanjem. Dogovorili smo se, da bomo preko obvestil najmanj enkrat tedensko opozorili vse učence na čistočo in njihov odnos do smeti, razredniki bodo v razredih vsaj enkrat mesečno obravnavali vprašanje urejenosti okolja, vsi učenci pa bodo tudi pisali domačo nalogo o tem, kako je urejeno okolje v njihovi neposredni bližini. Prepričani smo, da bodo tako učenci vplivali na starše in obratno, pa bomo s tem tudi kot šola doprinesli k lepšemu videzu Štor.
STARŠI OSMOŠOLCEV SO SE SESTALI
Krožek za- poklicno usmerjanje, ki ga uspešno vodi kot mentor tovariš Vlado Novak, je skupaj z zavodom za zaposlovanje pripravil 27. marca zanimiv roditeljski sestanek, na katerem so bili starši-seznanjeni z osnovnimi principi poklicnega usmerjanja, in kakšna je lahko dejanska pomoč starša otroku, ko si le-ta mora izbrati svojo prihodnjo pot. Brez dvoma drži, da večina staršev želi svojim otrokom lepo prihodnost, res pa je tudi to, da imamo še vedno med ostalimi takšne, ki tega skorajda ne želijo. Tu mislim predvsem na tiste manjše in večje kmete, ki bi radi na vsak način zadržali otroke na kmetiji ali pa v takšnem delu, ki nima pravih lepših možnosti.
Na tem sestanku so se pogovorili tudi o možnostih nadaljnjega šolanja, poklicni svetovalci pa so na podlagi testov in razgovorov z učenci staršem svetovali, v kakšno smer naj usmerijo svojega otroka.
3.	ŠPORTNI DAN —
IGRE Z ŽOGO
23.	5. 1972 smo organizirali tretji športni dan. Učenci nižjih razredov so tekmovali na lepo urejenem poligonu, učenci višjih razredov pa so tekmovali v rokometu, košarki in nogometu. Igre so bile zanimive, borbene in na precejšnjem tehničnem nivoju.
»Navsezadnje bom pa res moral prebrati tista varnostna navodila.«
KADROVSKE VESTI
V mesecu maju so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti Iz JLA so se vrnili
JAZBINŠEK SLAVKO, delavec v jeklarni, PUNGRŠEK FRANC, PK varilec, OTK, LEBER TOMAŽ in NOVAK FRANC — oba delavca, livarna sive litine.
Novi člani delovne skupnosti
V samotami so se zaposlili: ZDOLŠEK ROMAN, GROBIN KARL, MLAKAR VIKTOR, GRACNAR VIKTOR, vsi NK delavci. V livarni sive litine: OBREZ DOMINIK, DRAME FRANC, TURNŠEK ALOJZ, ŠEVIC DUŠAN, KOZOVINC ROMAN, MAJKOVIĆ HILMIJA, ŠUSTER FRANC, ŠUSTER CVETKO, FURMAN ŠTEFAN, BEVC MARJAN, DROFENIK DOMINIK in ZEĆI-RI HAJDIN — vsi NK delavci. V livarni valjev: ČATER MARJAN, VIDIC VINCENC — oba NK delavca. V valjarni I: GAJŠEK ZDENKO, PUŠNIK KARL, RE-DŽEPOVIČ NARIJA, PLAJNŠEK STANKO — vsi NK delavci. V kalabrirnici: IVIC FRANC, strojni ključavničar. V jeklovleku: MAČEK DANIJELA, NS administratorka. Na prometu: HORVAT FRANC, KAMENŠEK RUDOLF — oba NK delavca. RUPNIK IVAN, delavec, na elektroplavžu, SEME FRANČIŠEK, strojni ključavničar v elektroobratu, ZUPANC SILVESTER, strojni ključavničar v energetskem obratu, KOSI SILVESTER, delavec na elektroplavžu, KOVAČ FRANC, elektro tehnik, konstrukcijski biro, SELIČ STANISLAVA, čistilka v komunalnem oddelku, TO-MUŠILOVIČ BRANKO, strojni tehnik, pripravnik.
Zaradi samovoljne zapustitve
dela je prenehalo delovno razmerje
JAZINŠEK ALOJZ, delavec iz elektroplavža, ALOJZ GOLOB, livar iz livarne sive litine, JUG JANEZ, PK varilec iz obdeloval-nice valjev, PISKULE JOŽE, strojni ključavničar iz energetskega obrata, MAJDARIC VEN-DEL, PK strugar iz obdelovalni-ce valjev, ČATER RADO, livar iz livarne sive litine, NIKIČ BRANE, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, COKARA IVO, vrtalec iz obdelovalnice valjev, GAJZER LEOPOLD, delavec iz valjarne II, KRIVEC JANEZ, delavec iz kalibrirskega oddelka, RUPNIK ROBERT, šofer iz avto-oddelka.
Na odslužitev kadrovskega roka v JLA so odšli:
KERIĆ TEDO, delavec iz valjarne I, JERŠIČ METOD, elek-tromehanik iz elektroobrata, BOGATAJ JANKO, strojni ključavničar iz kalibrirskega oddelka, KOVAČ ŠTEFAN, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, SABERL ŠTEFAN, žerjavo-vodja iz livarne valjev, CMOK JOŽE, OBREZ JOŽE — oba strojna ključavničarja iz mehanične delavnice, ZELIČ ADAM,
delavec iz livarne sive litine, SIVKA SLAVKO, PK strugar iz obdelovalnice valjev, CANŽEK JANEZ, premikač iz prometa in ZEME MILAN, delavec iz livarne valjev.
Zaradi nastopa zaporne kazni je prenehalo delovno razmerje
ROZMAN RUDOLF, delavec iz jeklarne, PETEK EDVARD, delavec iz obdelovalnice valjev.
V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje
VEŠLIGAJ STJEPANU in BE-LOŠEVIC STJEPANU — oba delavca iz jeklarne.
Naraščaj v družini so dobili
PLANKO IVAN iz valjarne I, ŽOHAR KARL iz mehanične delavnice, MAJORANC FRANC iz ša-motarne, KROFLIČ IVAN iz e-nergetskega obrata, VODEB JOŽE iz livarne valjev, PUŠNIK ALOJZ iz kalibrirskega oddelka, ZUPANC JOŽE iz mehanične delavnice in VREČKO IVO iz priprave proizvodnje.
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili
ZORKO AVGUST iz livarne valjev, PEZDEVŠEK FRANC iz livarne sive litine, DRAME MARJAN iz mehanične delavnice, STANTE RUDOLF iz energetskega obrata, IVANUŠA MARJAN iz valjarne I, ROMIH JOŽE iz valjarne — kalibrir. oddelka, GOBEC ALOJZ iz jeklovleka, MRAVLJAK IRENA iz UOS, RECKO MARTIN iz valjarne I, SORČAN KARL iz obdelovalnice valjev, ČANDER MIRKO iz elektroobrata, ZUPAN LADISLAV iz livarne sive litine, KOLAR VINKO iz mehanične delavnice, MRAZ LEOPOLD iz elektroplavža.
Želimo jim mnogo dmžinske sreče!
NAŠI UPOKOJENCI
KLAJNŠEK VLADISLAV, rojen 28. 6. 1926 v Breznem pri Laškem, sedaj stanuje v Prožinski vasi. Njegova prva zaposlitev je bila v EMO Celje od leta 1941—1943. Od leta 1944 do osvoboditve je
sodeloval v NOB. Dne 1. 11. 1947 se je zaposlil v Železarni Štore v obratu valjarna, kjer je delal na raznih delovnih mestih vse do
17.	maja letos, ko je bil invalidsko upokojen kot invalid I. kat.
TOVORNIK JOŽE, rojen 12. 9. 1914 v Voducah, sedaj stanuje v Stopčah pri Grobelnem. Njegova prva zaposlitev je bila samo nekaj mesecev v letu 1941, nato pa je bil vse do leta 1945 v ujetništvu. Po vrnitvi iz ujetništva se je dne 10. 8. 1945 spet zaposlil pri ŽTP Ljubljana, sekcija za vzdr-
ževanje Celje, kjer je delal kot progovni desetar do 1. 10. 1966, nato se je zaposlil v našem podjetju — na prometu kot delovodja progovne skupine. Dne 4. maja letos je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
ROZMAN LUDVIK, rojen 10. 8. 1921 v Zlatečah, kjer še sedaj stanuje. Leta 1941 se je zaposlil v Tovarni avionov Maribor, kjer je delal 2 leti, nato pa odšel v NOB, kjer je bil do osvoboditve. Dne 1. 7. 1947 se je zaposlil v valjarni in delal 4 leta. Nato nekaj
časa pri Bentonitih, nato ponovno od 12. 7. 1952 dalje v Železarni. Leta 1956 je začel delati v obratu jeklarna, kjer je delal na raznih delovnih mestih vse do 25. 5. 1972, ko je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen kot invalid I. kategorije.
Den Hartog: Vibracije u mašin-stvu. S-2671
Stvaralaštvo u nauci, tehnici i proizvodnji. S-3534 Colloque de Portorož, septembre, 1958. S-3536
Letno poročilo poslovnega združenja energetike 1971, S-3533 ENCYCLOPEDIA of occupational health and safety, Volume I, Geneva, 1971, S-3533 Bosanac M.: Političko pravna hronika sveta, Bgd. 1971, S-3532 Derganc M.: Osnove prve pomoči. Lj. 1969.
Inspekcija i kontrola kvalitete I. dio. Zgb. 1967. S-3547/I Inspekcija in kontrola kvalitete. Zavod za unapređivanje produktivnosti rada, Zgb. 1967, II. dio. 3547/11
METLICAR RUDOLF, rojen 5.
4.	1914 v Vinskem vrhu, sedaj stanuje v Štorah. Od leta 1929 do 1942 je bil zaposlen kot mesarski pomočnik pri raznih privatnih delodajalcih. Od leta 1942 do 1945 pa je delal v Tovarni avionov Maribor.
Dne 26. 6. 1946 se je zaposlil v železarni Štore — obratu jeklarni, kjer je delal do leta 1955 na raznih delovnih mestih, nato pa je bil zaradi bolezni premeščen v obdelovalnico valjev. V obde-lovalnici se je priučil za KV strugarja in bil razporejen na delovnem mestu »strugar I« vse dp
6.	5. 1972, ko je bil redno upokojen.
MAKUC ALOJZ, rojen 8. junija 1913 v Avstriji, sedaj stanuje v Štorah, po poklicu strojevodja. Zaposlil se je leta 1933 v rudniku Kostolac, nato pa še v več drugih v Jugoslaviji in Avstriji in sicer do julija 1945. Nato se je za nekaj časa zaposlil v rudniku Za-
bukovica, od koder je 24. 6. 1946 prišel v Železarno Štore,. Začel je na ekspeditu in z lastnim prizadevanjem se strokovno izpopolnjeval, da je postal strojevodja v železniškem prometu podjetja, kjer je delal vse do upokojitve dne 8. 5. 1972, ko je bil redno upokojen.
Zero defects. Dokumentacija i elaborat. Zgb. 1969. S-3546 Študij dela. ‘Izd. Višja šola za organizacijo dela, Kranj, 1969, S-3544
Izbrana poglavja iz sociologije organizacije. Kranj, 1970, S-3542 Gorenc I.: Uporaba avtomatske obdelave podatkov, Kranj, 1971, S-3538
Priprava proizvodnje, Kranj, 1971, S-3537
Rant M.: Operativna priprava proizvodnje. Kranj, 1970, S-3539 Jež M.: Investicijska izgradnja. Kranj, 1971, S-3543 Marolt J.: Kontrola kvalitete, Kranj, 197?, S-3541 Kamušič Mitja: Uvod v organizacijo podjetja, Kranj, 1970, S-3540
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk: AERO kemična in grafična industrija Celje
NOVE KNJIGE V TEHNIČNI KNJIŽNICI