166. številka. Trst v četrtek dne 24. julija 1902. ✓ Tečaj XXV II „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikor. ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : za «-elo leto........24 kron za pot leta........12 za <-etrt leta........ 6 za en nie^c........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-roebe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakarnah v Trstu <»e prodajajo po-•amerae številk« po 6 stotink '3 nvć.); izven Tn«ta pa po 8 »totiiik 4 nvr . Telefon Str. fijo. Glasilo političnega društva „Edinostfci za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslane, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst Uredniitvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. :J, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ..Kdinost*'. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Naše šolsko vprašanje. i Dopis.) Ne samo Vas, gospodje v uredništvu, temveč tudi nas vseh, posebno pa stariše nedolžnih otrok slovenske krvi, je presenetil odgovor viteza Jettmarja na interpelacijo našega poslanca dra. Gregorina glede šolskega vprašanja. Da bi omenjeni gospod vitez svojemu odgovoru dostavil le še naslednje besede : »Namestništvo ni dobila od osrednje vlade še ni kakega obvestila, da-li je že zadeva šolskega vprašanja rečena ali ne, ali ker nas vedno nadlegujete, hočemo se informirati na osrednji vladi, oziroma urgirati stvar na naučnem ministerstvu in }>otem stopiti pred Vas s konkretnim odgovorom«. S takim dostavkom bila bi nebrižnost namesto stva v tej stvari Kolikor toliko poravnana. Počitnice so tu, novo šolsko leto se bliža in slov. ljudska šola v Trstu je še vedno v istem stadiji kakor pred 20 leti! Starimi slovenski ! Zahtevajte odločno, da se Vam d£, kar Vam gre po vsej pravici ! Nikdo ne more siliti Vaših otrok ne v italijanske ne v nemške oddelke, kjer morajo mnogo zaostati, ker se jim nauki podajajo v jeziku, katerega nimajo v svoji oblasti. Rajše nikamor ne upišite otrok, nego pa v raznarodovalnice ! Početkcm šolskega leta pa privedite svoje otroe če pred namestništvo in zahtevajte slovenskih razredov ! Zahtevajte, da se šola otvori v sredi mesta, kjer bo pristopna slovenskim otrokom iz vseh delov mesta ! Meščani slovenski, ne vpisujte svojih otrok v okoličanske šole, ki so itak dovolj napolnjene z domačimi otroci, temuč zahtevajte slovensko šolo v mestu, oziroma slovenske pararelke na obstoječih italijanskih ali nemških šolah! Ne branite pa se temu, da je Vašim otrokom dana prilika, priučiti ne drugim jezikom, ali odločno zahtevajte kakor učni jezik b> a te rini jezik ! Zakaj se je ugodilo peščici nemških sta-rišev v Ljubljani tako hitro? Zakaj je tam vlada silila mestni zastop, da za neznatno število nemških otrok otvori zasebno šolo ? Ali veljajo v Ljubljani drugi državni zakoni, nego v Tr štu in specijalno >e za tržaške Slovence ?! Zakaj dvojno mero ? — Trst je na slovenskih tleh, v mestu samem je blizu četrtina Slovencev, in vsem tem vlada ne p r i-vošča — niti ljudsko-šolskeo-mike! PODLISTEK m melita. Povest iz naše dobe. Opisal Josip Erfes Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. VI. Grofica Alica je postala tako zaupnica njiju dveh ; ona je mogla hitro in brez okoliščin odločiti o njiju usodi, a je tudi sklenila. Ta izlet v Deli-dvor je bila najlepša prilika za to. Vsi so skupa), ki bi mogli kaj reči o tej važnej stvari, a tako priliko treba dobro porabiti. V Deli dvoru so znali za Branimirov prihod, ali niso niti slutili, da prideta z njim v družbi grof Slavomir in grofica. To je vse ugodno iznenadilo. Sprejem v starem dvoru je bil jako prisrčen. Grof Orfeo in Melita sta bila nenavadno prijazna z Rudniccm, a tudi stara grofica, katera je sprejemala ponosno vsakega plebejca, se je silila biti čim prijaznejša z bogatim finančnikom, o katerem Slovenci morajo z velikimi žrtvami in tako rekoč v morji Slovencev pri sv. Jakobu vzdrževati 2 štiri razredni ljudski šoli, deško in dekliško, ki sta vsako leto prenapolnjeni in je treba mnogo naših otrok odslovljati radi pomanjkanja prostorov! Obe ti šoli ste Bredi Slovencev, kajti pri sv. Jakobu bivajo ponajveč Slovenci in za te mora narod donašati takih žrtev ! Začnite tudi za te 2 šoli pravdo, da ja vlada vzame v oskrbo, ali pa, da prisili magistrat, da jaon vzame v svojo področje. Seveda mora ostati tudi nadalje slov. jezik kakor učni jezik ! Vlada odlaša z rešitvijo slovenskega ljudsko šolskega vprašanja v Trstu, češ: Slovenci se že naveličajo, ako ne poprej, pa takrat, ko bo ves narod že izmolžen, ko ne bodo imeli več sredstev za vzdrževanje teh par zavodov na svojih tleh za otroke svojih rojakov ! Takrat bodo — tako utegnejo računati vladni možje — Slovenci izmučeni in onemogli in ponehajo se svojimi zahtevami,! se svojim kričanjem ! Ali zaslužijo Slovenci takih udarcev ? ! In zakaj ? Morda zato, ker so bili vedno zvesti državljani, lojalno udani skupni državni ideji in cesarski hiši?! Meščani slovenski ! Mera je polna. Nikdo ne more zahtevati, da bi še nadalje trpeli toliko krivice. Slovensko šolo morate dobiti, ta Vam je zajamčena v zakonih ! Samo bodite neizprosni in ne odjenjajte ! Naše državne poslance pa prosimo, da odločno nastopijo za otvoritev slovenske šole v Trstu. Ako tega ne dosežejo takoj, pa naj zahtevajo, da se zatvorijo vse nemške šole po slovenskih krajih in vsi nepotrebni italijanski razredi v tržaški okolici! M mtaciiske debate t deželnem zbora istrskem (Italijanski del govora dra. M. Laginje v seji dne 3. julija 1902.) Postopanje, ki se je rabilo na volitvi spost. Mandiea in Spinčićd ni bilo v ničemer ni bolje ni slabše od onega, kakor se je postopalo na vseh drugih volitvah za deželni zbor. Zato pozdravljamo s te strani zbornice, kakor stvar, ki je tolažljiva predlog spoštovanega odseka za verifikacije, da se odobriti jej je Orfeo pripovedoval, da ima niihovo usodo v svoji roki. »Vi nam Btorite veliko uslugo«, je rekla grofica Branimiru med drugim, »da greste z mojim soprogom na Dunaj.... On je dober, plemenit človek, ali ni za take financijelne posle... Vi uredite vse to, vem že v naprej, popolnoma drugače«. »Potrudim se. da stvar vspe čim bolje«, je uverjal Rudnić grofico, katera je že mislila, da je govorila že prezaupljivo z Rud-nidem, a radi tega je hitro pričela razgovor z A lico. Medtem je bil zajutrk že gotov, ker je grof Orfeo uredil vse tako, da more Branimir brez zadržka začeti pregledovanje njegovega imetja. Moralo se je iti iz prvegt nadstropja v pritličje, kjer je bilo pogrnjeno za zajutrk. Orfeo je vodil pod paz^pho Alico, Slavomir staro grofico, a Branimira je zadela nedopovedljiva sreča, da je šel z Me-lito. Sladka, preugodna struja mu je dražila živce, ko je Čutil Melitino roko na svojej. Komtesa je stopala ob njegovej strani vesela in jako razgovorna, da je Branimir vedno bolj zgubljal svojo nesigurnost, s katero je tudi ti dve izvolitvi. Tako se nadejamo tudi o izvolitvi poslanca za mestno skupino Vo-losko-Kastav in drugih. S tem poda visoka zbornica sebi spričevalo, da nismo prišli semkaj vsled zlorab pojedinih strank ter da pogreške, storjene tu pa tam (a če bi jih hoteli iskat , našli bi jih v vseh izvolitvah, začenši z velepoaestvom pa doli do mene), niso druzega, nego posledica ali nesrečnega zistema, ali zakona samega, ki je tako nepopoln, da dopušča vsake vrste tolmačenja pojedinim strankam in okrajnim glavarjem ter volilnim komisarjem. Zato smatram, da je to dobra prilika, da izjavim, kako bomo mi od te strani zbornice Bmatrali za poglavitno nalogo novega zakonodavnega delovanja te zbornice to, da se na vsaki mogoči način volilni zakon za zbornico korenito spremeni, a po možnosti tudi oni za občine. Danes, gospoda moja, ni čas za to, da bi obširneje govoril o tem. Omeniti hočem le nekatere stvari. Nerazmerje, morda edino v Evropi, je n. pr. to, da mora mesto Pulj voliti poslanca skupno z Vodnjanom, in pa samo enega*). Drugo nerazmerjeje, da zdravilišče Opatija, poznano po vsem svetu, voli s kmečkim? občinami istega okraja, ter da Podgrad — sedež okrajnega sodišča — voli s kmečkimi občinami, mej tem ko mnogokatero drugo mesto ali trg, kateremu to pravo ne bi pripadalo, voli poslanca v mestni skupini. Po našem deželnem volilnem redu moremo pogosto prihajati in prihajamo do protislovja, da v eni občini, kjer drugi volilni razred zvršava z davkom od 1 gld. 50 nč., ali 2 gld., torej 3 ali 4 krone, oni, ki plača toliko mora voliti poslanca — in v mestih je to pravo glasa celo direktno, ker, kakor znano, se v mestih voli direktno —, a v k »ki drugi občini človek z isto toliko davka nima pravice, če je občina kmečka, voliti niti volilne može, ker v tej drugi občini drugi volilni razred zvršava z mnogo visim davkom, tri-in štirikrat tolikim, nego je oni v prvo rečeni občini. Tako se dogaja celo v občinah enega in istega sodnega okraja, ker n. pr. v občini Vrsar drugi razred zvršava s precej visokim davkom, da oni, ki plača, recimo, 16 kron, nima volilne pravice, a imel bi to pravico, če bi pripadal n. pr. občini Poreč, kjer drugi razred zvršava z veliko nižim davčnim predpisom. Torej na volitvah v isti deželni zbor, pod jednakimi pogoji in v istem sodnem okraju ta Človek ima pravo glasa, drugi pa ne. To je neprilika, ki se mora odstraniti povodom spremembe volilnega reda. (Zvršetek pride.) *) Pulj ima. brez vojakov, kakih 38.')00 duš, Vodnjan blizu »>000, pak oba skupno volita komaj anega poslanca, dočim Poreč Umag in Cittanova, ki imajo skupno komaj 6000 duš, volijo posebnega poslanca. Op. ured. stopil v dvor. Tud' pri zajutrku je bila isto-tako dobre volje, a moglo se je videti, da namenoma posvečuje veliko pažnjo mlademu finančniku, ob katerem je sedela, tako, da je postalo to stari grofici neznosno. »Le ne preko meje, le ne preveč !« je govorila sama sebi in o tem je gledala Me-lito, kakor da jej hoče s pogledom naznaniti svojo misel. No, Melita takrat ni umela pogleda. Ona je dobro vedela, kaj dela. »Kaj ne, gospod Rudnić«, je spregovorila sedaj domačica z navadnim tihim in mirnim glasom, »vi imate veliko posestvo v Slavoniji ?« Rekla je nalašč »posestvo«, ker le o bivšem vlastelinskem premoženju se je moglo reči, da je »gospoštija«. No Branimir ni niti slutil, da gre tu za razliko v imenovanju posestva radi lastnikove osebe. Čim je Melita slišala materini glas, je takoj nehala govoriti iz spoštovanja do rodi-teljice, kar je ta tudi želela. Ona je hotela pretrgati neprestani razgovor svoje hčere z Branimirom. Ta se je takoj požuril, da odgovori na grofiČino vprašanje. »Res, gospa grofica, moje posestvo je veliko, a nadejam se, da mi bo tudi mnogo Politična preg-le d. V Trstu. 23. julija 1902. Nagodbena pogajanja Danes bo začeli na Dunaju respekti\ni referenti iz obeh vlad s t,-etjim čitanjem carinarskega tarifa. Baje že na posvetovanjih, ki so ee vršila že pred tremi tedni na Dunaju, je bilo sklenjeno, da se spremeni metoda v teh pogajanjih. Pogajanja so se začela hkratu na vsej črti in tako, da se bo čitanje vBe eno nadaljevalo, tudi če bi pri kaki točki ne dosegli spora-zumljenja. Tako se pokažejo vse še obstoječe diference, radi katerih se potem oba mini-sterska predsednika zopet snideta in sporočita kroni. In sicer se v ta namen podasta v Išl pred cesarja nekako proti koncu tega tedna. Seveda bosta o tej priliki poročala vladarju tudi o drugih tekočih stvareh. Nemci in Italijani. Bolj in bolj postaja jasno, da sta takoimenovano spravno akcijo v Tirolu forcirala od nemške strani le liberalni vodja dr. Grabmayer in klerikalni vodja dr. Kathrein, o katerima obema je znano, da sta v jako intimnih odnošajih z gospodom Korberjem. Saj nikdo ne dvomi na tem, da je odlikovanje z visokim redom, ki je nedavno temu padlo dru. Kathreinu — v gumbirico, bilo deloma v poplačilo za storjene usluge dr. Korberjevi tirolski akciji na korist, deloma pa v vspodbujo na nadaljevanje prizadevanj. Le intimno razmerje med dr. Korberjem in dr. Kathreinom je moglo zavesti tega poslednjega, da se je v toli važni stvari, katere načelna važnost seza daleč preko mej Tirolske — postavil v nasprotje se svojimi lastnimi rojaki in somišljeniki. Bolj in bolj jasno postaja — smo rekli — da sta bila na nemški strani le rečena dva kolovodje dveh sicer strogo nasprotnih si političnih struj, in le v svoji posluž-nosti do Korberjeve vlade, zavzeta za projekt dr. Korberja, s katerim je hotel pridobiti istalijanske poslance za nagodbo z Ogrsko. Ali narod je sodil drugače, nego oba kolovodje z dr.om Korberjem po sredi. To noBilo. Prejšnji lastnik je je jako zapustil, a sedaj pride na-me vrsta, da jo popravim in uredim«. »Vam je to lahko, dragi prijatelj«, seje vmešal v pogovor gref Orfeo, »vi imate potrebna sredstva za ta posel... Ali mi. mi plemenitaši v tem kraju ne moremo nič deti v svoje imetje. Tudi moje posestvo je zapuščeno, priznavam, a niti pri drugih ni bolje«. »Kar ni šlo tebi od rok, papa, bo šlo našemu Arturju, ko prevzame imetje«, je dodala Melita, hoteča dati razgovoru šaljivo smčr, kar se jej je tudi posrečilo. Družba, ne izvzemši niti stare grofice, se je morala smejati Melitinej opombi, ker je Artur v lahkomišeljnosti že sedaj daleč nadkriljeval svojega očeta. Bil je že sedaj na glasu kakor razsipnik, o katerem se je splošao govorilo, da dovede svojega očeta in vso rodbino na rob propasti. »Ne daj mi Bog tega doživeti !« je rekla grofica Ana kakor v nekem strahu. »Naj le moj Orfeo čim dalje upravlja naše imetje... Artur ni za gospodarstvo«. (Pride še.) dokazujejo shod za shodom. Najprej je gromela italijanska javnost, sedaj pa na nemški strani vsaki glaB odklanja KVirberjev projekt. Dr, Korber misli le na svojo pogodbo z Ogersko, Nemci na Tirolskem pa — kakor vse kaže — nočejo niti čuti o tem, da bi iz ozirov na vladne zadrege žrtvovali svojo pozicijo v deželi. Včeraj je bil n. pr. shod v Kalternu, na katerem je nad 300 nemških kmetov odklonilo. Grabmaver-Ka-threin-Koerl>erjev projekt in so vsprejeli resolucijo, ki nujno poživlja vlado, naj opusti politiko ločevanja in spreminjanja ustave posebna če gre za tct da bi se ustvarilo gospodarstvo, ki bi že od prvega začetka ne moglo iz svojega pokrivati stroškov in bi moralo vzdrževati svoj obstanek iz splošnega žepa davkoplačevalce t. Kakor se vidi, Nemci ne odklanjajo le vsake veče mere samouprave Italijanov, ampak očitajo tudi tem poslednjim naravnost in na nedelikaten način, da so ubožci, ki bi hoteli blesteče in svobodno živeti na stroške — drugih. Pojavi z ene m druge strani morajo poučiti vsakogar, da ob tem tirolskem vpraša- večini, da ne mislijo odnehati, dokler se tista monstruozna stavba, ki se naziva tmzveza, sčasoma vendar le zruši. Vse te momente moramo upoštevati, ako hočemo prav umevati izjavo, ki jo je državni tajnik, grof Posadowsky, podal te dni v odseku, ki se bavi s carinskim tarifom. V tej izjavi je namreč Posado\v*kv izrekel svoje prepričanje, da isti poprej toli proslavljeni načrt carinskega tarifa ne postane nikoli zakon! Inozemstvo je namreč skoraj soglasno napovedal<» Nemčiji carinsko vojno, katera vojna bi — kakor smo že Bvoječasno pov-darjali — upropastila nemško industrijo in trgovino, t. j., ona dva gospodarska vira, na katerih sloni skoraj izključno gospodarska in dosledno tudi politično meč sedanje Nemčije. Poleg tega sta še majanje trozveze in ogorčenje pruskih Poljakov momenta, ki silita nemško vlado, da svoje agrarce, ki zahtevajo uzakonjenje carinarskega tarifa, pušča na cedilu in da je začela potajevati svoje lastne prej toli ljubljeno dete. Ker smo se že dotaknili Poljakov, omeniti nam je « tej priliki, da je nemški cesar nju ne gre le za to, da-li naj bo par občin opustil misel na namerovano svoja potovanje podrejen h tej ali tej sekciji deželnega šolskega sveta ali deželnega odbora, ampak da na Poznanjsko, ker se boji poljskega ogorčenja, in menda poznane mu ob- eo mej obema tabora bitstvene, principijelne čutljivosti Poljakov v narodnem vprašanju, diference, da si stojita nasproti ideja laške Poljaki ne prebole tako hitro žaljenj cesarja in ideja nemške ekspanzivno-j Viljelma in njegove vlade in je tudi po-s t i in da — kar je glavno — ni možno gumnemu Viljelmu, kakor vsakemu smrtniku, ustrezati jedni strani, ne da bi se čutila precej ležeče na svoji koži. Vsakako pa smo oškodovano druga stran, ne glede na to, ali dobili pojasnilo, da se Nemec poleg Boga se na tej ali oni strani bije boj za opravičene boji tudi se — koga drugega, aspiracije, ali pa boj za ohranitev privilego- Buri in A.n£lij&. Angležki minister vanega stališča. Naj je že zahtevanje na laški «« kolonije Chamberlain je v včerajšnji seji strani opravičeno ali ne : to dvojno je gotovo, da spodnje zbornice odgovarjal na nekatera vpra-med nemškim in laškim stališčem zija prepad, šanja, tičoča se Burov, in je rekel med dru-in da ni na tej ni na oni strani javno mne- gim, da je govorica o odhodu dr.a Leydsa v nje ne misli na to, da bi se odmaknilo od južno Afriko neosnovana, ker se takim Iju-evojega principijelnega stališča! In izlasti še dem sploh nikdar ne dovoli povrnitev v južno deluje na obeh straneh strah pred konse- Afriko. (Dr. Levds je bil do seiaj zastopnik kvencami, strah, da bi, ako bi odnehali, južnoafriških republik v Evropi.) ustvarili nevaren prejudic. Nadalje je izjavil minister, da se zabrani Lahi se boje, da bi si, ako bi odnehali, povrnitev v južne Afriko tudi vsem tistim zagradili |K>t da glavnega cilja, ki je edino osebam, ki niso tam rojene, a so se vendar !e pop' ina neodvisnost od nemškega dela udeležile vojne proti Angležem, dežele. Nemci pa se zopet boje, da bi vsaka Ir Kruselja poročajo, da se bo pod Krilih terena, ki bi jo privolili Italijanom, mogla gerjevim predsedstvom v kratkem vršila v služiti poslednjim v oporo za nadaljnje laško Utrehtu konferenca bivših burakih poveljni-prodiranje v sfero nemških interesov! kov, na kateri konferenci se bo sklepalo o Mi pa zaključimo lahko se znanim sta- postopanju Burov nasproti angležki politiki, rim refrenom, da le vsled tega, da so v nas Nekateri svetujejo, naj bi se v južni Afriki parlamentarne razmere nenormalne in nemo- ustanovila radikalna opozicijonelna stranka, ralne, je možno, da so ljudje, katerih konečni ki naj bi porabila prvo ugodno priliko, da cilji gredo tako navskriž, kakor gredo med južni Afriki zopet pribori neodvisnost. Italijani in Nemci — in to ne manje aa Pri- Berolinski »Lokal - Anzeiger< priobčuje morskem, nego na Tirolskem —, da so ljudje razgovor, katerega je imel neki njegov ured-8 tako nasprotnimi si cilji vendar le parla- nik z Bloemfonteinskim županom dr. Kell-meniarn zavezniki !! nerjem. Ta je izjavil, da je bil vedno na-Poiitika Nemčije se menda zopet »proten nameri, da bi se Angliji napovedala enkrat pripravlja za senzacijonelen preobrat. voJna' ker Je bl1 P^pnčan, da bodo v tej Nemška brezobzirnost tudi do svojih zaveznikov voJni Buri moraii podle« mogočni ADgliji je dosegla kulminaoijsko točko, ko je nemška PreJ ali 6le> Nada,Je je zatrjeval župan Kell-vlada raztrobila {»o svetu načrt svojega no- ner» da Je Krl"^er zel° trdovraten ter da je veea carinskega tat fk. ki je tako izzivalen, hotel za VPako ceno 081311 transvaalski pred-Jcakor da hočejo ves svet klicati na korajžo. aednik, Stejin pa da nima ne posebne inteli-Nemški politiki so bili o kovarju svojega ca- gence, ne eneržije ter da se je popolnoma rinsKega Unfa očevidno prepričani, da jim ni ravnal P° Krugerjevi volji. Dr. Kellner je treba imeti nikakih obzirov do inozemstva in tudi trdil* da bi bil KrilSer lahko sebi ohra" so bili še ponosni na to, da je vsa inozem- ni1 predsedništvo, burskima republikama pa ska javnost odločno nastopila proti temu na- neodvisnost, ako bi bil podpiral Cecil Ro- črtu. Ako se ne motimo, je svoječasno ravno Bulo« izjavil v parlamentu, da je to najboljši dokaz o dobroti carinskega tarifa, ker mu inozemstvo tako nasprotuje, češ : Čim bolj bo tarif škodoval inozemstvu, tem bolj bo koristil Nemčiji ! Nemška vlatla pa da mora skrbet: za koristi svoje države, ne pa za koristi inozemstva! Nočemo se spuščati v dokazovanje, kako temeljito pogrešeno je to na-ziranje nemškega politika, ker se to ne da povedati z jedno l>esedo. Ne moremo se pa vzdržati opazke, da megalomanija zasleplja tudi najmodrejše in najbistrejše politike. Nemčija je imela moment, ko je v svoji nadutosti memla, da more nekažnjeno izzivati ves svet in ta moment bo morala v bodočnosti drago plačevati. Do te zaslepljenosti pa je Nemčijo dovela trozvezna politika. Računala je namreč na slepo pokorščino od strani Italije i o naše države in je bila uverjena, da se bost« ot>e državi trozvtzi na ljubo dajali od Nemčije, Če bo potreba, tudi popolnoma uničevati gospodarsko. Najnovejši politični dogodki pa dokazujejo, da se je Nemčija v teh kalkulacijah korenito zmotila. Ital janska ljubezen do trozveze se je dokaj občutno ohladila, v naši državi pa kažejo že slovanski narodi, ki so tu v veliki desa, ki je stremil za tem, da bi bil postal od Anglije neodvisni gospodar Kaplandije. Kar se tiče konca vojne, je dejal baie dr. Kellner, da so se Buri morali podati, ker so bile njihove moči popolnoma izcrpljene. Tržaške vesti. Odprt ifrob. Vrlega našega g. Lacka Križa, sedaj ravnatelja Croatiae v Pulju, je zopet zadel hud ro Ibinski uiarec. V kratkem času Bem je izgubil očeta, mater in sedaj mi-ljenega mu brata Zvonimira Križa, posestnika v Čabru. Pokojnik je bil ša le v 1. svoje dobe in je ostavil udovo z enim detetom. Večni mu pokoj ! Gospodu Lacku Križu pa naše iskreno sožalje ! ( astitka jubilarju s. dr. Dinku Vitezicu. Pevsko društvo »Kolo« v Trstu je odposlalo danes sledečo brzojavko: Svojemu in narodovemu dobrotniku kliče ob priliki 80-letnice : mnogaja ljeta ! Vzajemnost med >11 Piccolom« in e. kr. redarstvenim ravnateljstvom. Prejeli smo : »II Piccolo«, ki se hvalisa ob vsaki priliki, kako sigurne so njegove informacije, triumfira tudi sedaj. Pred par dnevi prinesel je novico, da Italijan Brandani Jesse, doma iz P i s e — ki da se je napotil peš brez vsakih sredstev, na severni pol — ima dospeti v Trst ter bo imel tukaj predavanja o svojem dosedanjem potovanju. Ta novica je »Piceolu« gotovo došla po Marconijevem »senzufilu«. Slučajno pa smo imeli priliko od blizu opazovati tega junaka dneva, a bili smo takoj uverjeni, da je eden navadnih lahonskih šarlatanov, katerim ugaja le »il dolce far niente«. Na .slamnatem klobuku ima tiskano, da je v 10 letih, to-je od 1890 do 1V*00, prehodil 140.000 kilometrov a na pasu preko prs : »Polo nord.c Imel je tukaj predavanja ali — bod: da so bili vdeležniki istih premalo radodarni, bodi da ta Kolumb diši preveč po... fakt je ta, da je c. kr. redarstveno ravnateljstvo priskočilo varvancu » Piccolo «-vemu na pomoč s tem, da je Brandan;-ju preskrbelo hrano in j stanovanje, pa ne v bolnišnici — tem zatočišču regnicolov — ampak nekje drugje...! No, to pot izjemoma ne prigovarjamo i poslužhosti redarstva gospodarja Trsta — i »Piccolu«. Sram vas bodi ! Pišejo nam : V raznih laških listih smo čitali, da ne bodo sprejemali niti novčiča za zidanje novega stolpa Sv. Marka v Benetkah, razun od Lahov. — (Jitali smo tudi, da so razne svote ponujane od Neitalijanov, že odklonili, ker da Lahi (»farano da se«) hočejo sam? prispevati za novi stolp. Sedaj pa čitamo, da je piranska občina določila 100 lir kakor prispevek za zidanje omenjenega stolpa ! Ker so to tudi novci revnih slovenskih kmetov piranske občine, protestiramo proti tej potrati, oeobito, ker Lahi odklanjajo vsako denarno pomoč, prihajajočo od Nelahov ! Piranski signori smejo iz svojih žepov prispevati k zidanju stolpa sv. Marka kolikor jim drago — toda puste naj žulje slovenskega reveža na miru, oziroma naj omenjenih 100 lir porabijo za popravo cest v piranski občini, ki so pod vsako kritiko ! — Pričakujemo, da benečanska občina odkloni slovenske denarje, drugače poreČemo, da so vsi skupaj »bufoni« ! Nas bi bilo sram vsprejemati vsakosvoto, došlo (»d drugorodcev, čim smo izjavili že v naprej, da odklanjamo take prispevke ! Sram bi moralo biti tudi piransko gospodo, segati po tudi-slovenskih kronicah in jih četudi prekrščene v »lire«, pošiljati tja — kjer ne vsprejemajo — tujih denarnih pomoči !! Boj za pravice našega naroda. Kakor smo svoječasno že ponovno pisali, ni hotel trgovec Stanko Godina od sv. Ivana vspre-jeti laškega plačilnega naloga, katerega mu je doposlala zadruga trgovcev z jestvinam>'. Gosp. Godina je protestiral proti temu, da mu hočejo usiliti laški plačilni nalog : pri dotiČnem magistratnem slugi, na magistratu, v zadrugi, a vse ni nič pomagalo. Slovenskega plačilnega naloga mu niso hoteli izdati,, pač pa so mu v prodajalnici zarubtli odgovarjajoče število sveč. G. Godina je slednjič — seveda v predpisanem času — uložil utok na name3tništvo, a še danes zastonj čaka kake rešitve tega utoka. Ne glede na uloženi utok pa so pred nekaj dnevi prišli v proda-jalnico Godine magistratni organi in hoteli odnesti zarubljene sveče. G. Godina je šel nekoliko dni, predno so prišli, da bi mu odnesli sveče, na namestništvo, kjer je urgi- | ral rešitev svojega utoka, ali pa da se vsaj magistrat obvesti o uloženju rekiirza, da se zaustavi eksekutivno postopanje. Na namest-ništvu so sicer obljubili, a storili — kakor navadno — niso ničesar. Čemu neki ? Saj je bil le Slovenec oni, ki se je pritoževal in zahteval svoje pravice ! Kljubu utoku Godine na nameptništvo, bili bi magistratni organi odnesli sveče, da ni Godina poBtopal odločno in da ni magistratni organ o rubežni zarubil nekaj, kar ni sploh efezistiralo v detični prodajalnici. Magistratni organ zapisal je namreč v zapisnik, da je zarubil »Apolo«-sveče, kakor-snjih sveč pa g. Godina v svoji prodajalnici niti imel ni; druzih pa mu Godina ni dovolil odnesti in tako je moral dotični magistratni organ oditi praznih rok ia dolgim nosom. Za danes smo podali le goli fakt ; nekoliko komentarja pa jutri ! Slovencev nočejo ! V včerajšnjem vlad-nen®listu je razpisan natečaj za oddajo neke tobakarne v našem mestu. Človek bi mitdd. da c. k. finančni nadzornik odie i;, da se ta natečaj objavi v obeh deželnih jezikih, kar bi bilo povsem naravno, toda človek misli, finančni inspektorat pa — zapoveduje ! Natečaj je objavljen le v nemškem in laškem jeziku! Slovenske objave ni, ker se gospoda gotovo bojč, da bi kakov Slovenec konkuriral za pridobitev omenjene tobakarne I Za par Nemcev se torej izplača oglas, za tisoče tržaških deželanov-Slovencev pa . . ! Ali nas nočete ? Ali pa se nas morda bojite ? ! In vedno ti laški podaniki ! Policija je te dni zaprla prodajalca sadja, 25-Ietnega Santo Pulvirentija iz Katanije in njegovega 51-letnega očeta Josipa, ker sta s sleparsko tehtnico sleparila odjemalce. Iz informacij, katere je tukajšnja policija dobila od italijanske policije, pa je razvidno, da sta oba aretiranca uprizorila v Italiji sleparski fali-ment ter pobegnila. Starejši Pulvirenti ima odsedeti še 3letno ječo, na katero je bil v Italiji obsojen v kontumaciji. Pa naj se še kdo jezi, da prihaja v naše mesto toliko laških podanikov ! Kaj pa bi sicer počenjali policija in sodnija ! Naša slaba stran. Pišejo nam: Pre-mnogokrat že ste razpravljati na tem mestu o neki naši rak-rani, ki je v resnici naša slaba stran. Naše ljudstvo je od narave obdarjeno s posebnim darom za priučevanje jezikov. Sleherni naš težak si je priučil 2 ali celo 3 jezike in to brez vsakega napora. To je naš dar narave — dar božji. Ravno to pa je tudi vir — zlu, naša slaba stran, ki se kaže v nižih in viših slojih ! O^e in mati govorita po več jezikov, kar je zelo častno za našo narodnost. Nečastno je pa, da nas ravno to znanje več jezikov premnogokrat zmeša tako, da pozabljamo, kateri jezik nam mora ostati najljubši pred vsemi drugimi, ki jih znamo, da pozabljamo na naš materini jezik ! Naše ljudstvo govori med sabo najrajše svoj slovenski jezik—ako ni v dotiki z kakim drugorodcem. Kakor hitro pa ima v bližini Laha ali Nemca — pozablja le prerado na svoj materini jezik in se — iz prevelike uljudnosti — poslužuje jezika, ki ga govori — tujec sosed ! To je naša slaba stran, katere se moramo iznebiti, ako nočemo, da se oprime tudi naših otrok, zbog česar postanejo indiferentni do svojega naroda in jezika. Lepo je od nas, da govorimo več jezikov,. toda to poznanje tujih jezikom ne sme služiti v potujčev&nje Dašega mladega zaroda! Oglejmo si naše sodeželane Lihe! Oni res le redko znajo po več jezikov, ali tudi med njimi jih je (osobito takih, katerih sta-riši so bili Slovenci), ki govore po več jezikov. Nikdar pa ne boste čuli v laški družini druge, nego laško govorico ! Mi Slovani, ako nam je prišel v hišo ali v družbo kak drugorodec — odlagamo takoj svoj narodni jezik vse do tja, dokler ostane tujec v naši hiši ! Delajo morda, tudi drugi narodi tako ? Ne? -Drugorodec te pozdravi in vsprejme v Bvojem jeziku in to tudi tedaj ako je vešč tvojemu jeziku. Da bi pa radi enega tujca govorila kaka laška družina oziroma družba drug tuji je jezik — tega ne doživite. Mi poznamo hiše v katerih stanovalci so po veliki večini slovenske družine (ena takih je ona na iatrski cesti š1". 7 !). Te družine se vsaj na videz zavedajo svoje narodnosti, a njih otroci, z malimi izjemami, govore izkljačljivo — laški ! Celo v visoki Skorklji je skupina hiš, kjer biva samo naš živelj (izvzemši enega edinega Laha) in tudi otroci ti znajo vsi slovenski, a govore med sabo le laški! Prvo omenjeni slučaj priča, da stariši trpe na »naši slabi strani«, ker radi par Lahov stanujočih v dotični hiši govore celo v svoji družini tuji laški jezik, kar je nečastno za njih in za našo narodnost. — Drugi slučaj (iz Škorklje) pa priča, da stariši govorijo v družini slovenski, žal pa, da ne pazijo na otroke tudi tedaj, ko so zunaj na — vasi. Res je: dokler nam vlada ne da dolžnih nam šol, je naših starišev stališče zelo težavno, ali tudi šole ne ne morejo storiti vsega, ako oče in mati ne 3torita svoje dolžnosti doma. Pisec teh vrstic pozna par slučajev, ko so otroci pohajali slovensko šolo, a so doma se slovenskimi stariši govorili laški in so danes — najzagrizenejši lahoni ! To moramo odpraviti ! To treba izščistiti, ker drugače je ves nsš trud zastonj ! Dolžnost vseh Slovanov je, da uče svoje otroke prvo svoj materini jezik — kakor delajo vs; drugorodci. Potem, ko otroci znajo ta Bvoj jezik, uče naj se še tujih jezikov. V družini pa — ako že ni mogoče tudi na zu- naj — naj »e nikdar ne rabi tuji jezik. Izgovor, čes, da otroci nočejo govoriti slovenski — naj odpade enkrat za vselej, ker je to le sramoten izgovor in sram bi moralo biti očeta in mater, katerima zapovedujejo — otroci!! Prvo naj bo torej naše in še le za tem naj prihaja tuje! Ne pa, kakor se je dogajalo premncgokrat do sedaj, da nam je bilo tuje prvo in še le potem — ako je že sreča tako nanesla — naše ! Proč z »našo slabo stranjo« ! Procesija pri sv. Jakoba. V nedeljo, dne 27. t. m. bo "pri sv. Jakobu navadna procesija povodom praznika cerkvenega patrona. Te procesije sti se v obilnem številu udeleževali »Bratovščina sv. Cirila in Meto-dija« in slovenska Marijina družba s Bvojima lepima zastavama. Tudi letos se za to cerkveno slavnest delajo lepe priprave. Pri Sv. Jakobu so dobre tri četrtine vsega prebivalstva slovenske narmlnosti, zato ima v?e javno življenje pri Sv. Jakobu slovenski značaj. Procesija pojde iz cerkve ob 5. in pol uri popoln dne. Potrebno je torej, da bodo naši ljudje na svojem mestu že pred 5. uro popoludne. Zbirališče za Marijino družl>o bo v slovenski dekliški šoli pri Sv. Jakobu, — za »bratovščino sv. Cirila in Metodija« pa na trgu pred cerkvijo sv. Jakoba. Draibe premičnin. V petek, dne 25. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled aaredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Korzo hišna oprava in ogledalo z mar-mom; ulica deli' Istituto 1 A, hišna oprava; trg della Borea 3, pogr njala in razno; Veliki trg, pečati in oprema v zalogi ; ulica Ac7.2 — Dane« plima ob 11.46 } redp in ob 10 31 pop.; oseka ob 5.11 predpoludno i» ob 4 41 popolu'iD«. Društvene vesti. »Delavsko podporno drustvoe bo slavilo dne 10. avgusta svojo običajno obletnico — k> pa bo letos tudi dvajsetletnica blago-slovljeoja društvene zastive. — Slavnost bo razpada a v dva dela : predpoludanskega in po|>oludanskega. Za isto je najeta veteranska godba pod vodstvom go«p. Majcena. Podrobni vspored se objavi pravočasno in se sploh že sedaj pridno vrše vse priprave, da bo slavje tega našega društva — te predivne organizacije našega delavstva — čim lepše in sijajneje. i*e\sko društvo »Lipa« v Bazovici priredi dne 3. avgusta t. I. velik ples na planem in sicer to v nadomestilo za nekdanjo šagre. Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metod i ja pri sv. Jakobu, priredi — kakor že oznanjeno — svoj ialet v T oma j dne 3. avgu-ta t. 1. Odhod na vozeh tečno ob 11. uri iz-pred kavarne Cummercio. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, raj si preskrbi listek do torka dne 29. t. m., da se bj moglo naročiti potrebno število voz. Prijaviti se je možno ali v četrtek ali v soboto v [seli pri u v. Jakobu od 7. do 10. ure zvečer, ali pa sleherni dmn od zjutraj do večera, v ulici Molin a vento št. 3. pri g. Ivanu Z»briču, vratarju. Izlet obeta bit jako zabaven. Preskrbljeno bo ne le za duševno razvedrilo, ampak tudi za — telo. Pevali bodo pevci bratovščine. sv.rala bo veteranska godba p ni vodstvom g. kapeln ka Ma cena in na razpolago bo izboren tomajski teran p » zmern h cenah. Program se priobči jutri. Vesti iz ostale Primorske. V Sežani je umrl danes zjutraj g. Ivan Renčelj-Malalan. Pokojnik je bil bla^a duša. >aj počiva v miru! > Vipavska železnica. »Soči« pišejo iz Ajdovščine : »Dne 18. julija od 11. in pol ure pred-poludnem so srečno privlekli, pripahali in pripeljali železnični slroj pod imenom »Lo-calbahn G«»rz-Haidenseh»t\, X. 21*707«, kateri naj bi pihal po lepi Vipavski dolini. Stroj, izdelan na t eškem po najnovejšem sistemu lokalnih železnic, tehta okoli 30.000 kg. Ni čuda torej, ako se je potrebovalo celih 8 dnij, da so spravili tako kolosalno težo po cesti, kakor je iz Gorice v Ajdovščino ; ali čuditi se je, da se sploh kaj takega dovoli«. (Sploh se zdi, da se v noveji čas vse železnice, ki se zidajo pod nadzorstvom države, zidajo z nekoliko preveč (kako bi rekli?)..... nonšolance, kakor pričajo tudi istrski izgledi. Ured. »Ed.«) Istemu li«tu pišejo nadalje, da je dne 21. t. m. kakih sto domačih tlelavcev opustilo delo pri nakladanju gramoza na vagone iz hudournika Lokavšček za nasipanje proge iz Ajdovščine proti Gorici. Ljudje so slabo plačani in še tisto malo jim podjetnik plačuje kakor se mu zdi, tako, da so se že dogodili slučaji, da je o mesečnem plačeva- 20 in 21 ju)ija AH Q kakem 8iavijenju ob3trukcije, pripomogši z odpravo jezikovnih naredeb nemški parlamentarni revoluciji in anarhiji do triumfa in zmage ! Razne vesti. Spomin na bitko pod Visom. Visoka politika menda sili Avstrijo, da se izneverja sama sebi. Pričakovati bi bilo, da naša vojna mornarica proslavi — v Pulju in drugje — dogodke pod Visom leta 1866. toli slavne zanjo, da proslavi spomin na »lavni čin, ki j se je odigral v krvavem spopadu med italijanskim in avstrijskim brodovjem v dnevih ni nju najboljši delavec dobil najslabšo plačo ! Sedaj se govori celo, da domačih delevcev sploh ne bodo več vsprejemali. Mesto da bi upoštevali opravičene zahteve delavcev, da bi se delo tako povspeševalo, pa še odganjajo delavce in zavlačujejo delo. niti govoru, ker se menda — nekoga boje! Naj torej mi osvežimo nekoliko spominov. Na severu je bila Avstrija poražfena ; na jugu pa je istodobno slavila velike zmage. Vsled izida vojne je sicer izgubila svoje gospodstvo v Italiji, ali završila je je Častno. Ker je določeno, da se pogreša 112 oseb, utegnejo biti te številke prave. Razburjenje na Francozkem radi postopanja proti konsrrcsracijskim šolam. PARIZ 24. (B.) Sinoči je kr.^čansko-socijalni list »Sillon« priredil v nekem hotelu protesten shod proti proganjanju kon-gregacij, ki se je izvršil mirno. — Pred zboroval ni m lokalom so se nabrale gruče republičanov in socijalistov, ki bo zasramovali duhovščino in katolike ter vsklikali na svo-i bodo. Prišlo je do neznatnih pretepov. Poli- Icija je zaprla več oseb. PARIZ 24. (B.) Sinoči ob 10. uri in pol je prišlo na terasi kavarne Clig do precej hudega pretepa, na katerem je bilo ! ranjenih več oseb. Policija je spraznila te-| raso ter zaprla 25 oseb, katerih večino so obdržali v zaporu. V neki kavarni na bou-levardu St. M;chel je prišlo o polunoči do ' prepira, v katetem je nekdo hkratu dvakrat ter ranil enega gostov. X X« hrvatskem gimnaziju t Pazinu ; ltalijanska mornarioa je bila 8iiajna . 5teia je >"">' 7/ -— j je bilo v šo'skem letu 1901-1902 klasifici- ' ;;4 |ldij me(, tem; 1(; okl io „ l35t; to ^ >* revolverja ■ - —" *-• ■ • -, ' , ..... Policija je ropet napravila red :n 11.000 mož. To brodovje je imelo nava- i liti na Dalmacijo. / . , . , .. j. , . , , .. . . . da je bil med sinočnjimi izgredi neki duhov- Avstrijska mornarica pa je bila popol- ^ noma zapušSena; svet ni znal zanjo in nikdo ranih 139 d'jakov, in to: 10 z odliko, 10< prvim redom, 7 drugim redom, 2 tretjim redom, 13 s popravkom. Po narodnosti je bilo 112 Hrvatov, 26 Slovencev, 1 Ceh. 137 njih je bilo iz Primorja, 1 z Reke, 1 s ('eške. PARIZ 24. (B.) Listi beltžijo govorico ni računal žnjo. Na čelu jej je bil kontre- ranjen z nožem. Neki odbor poživlja Vesti iz Kranjske. * Od strele zadeto dekle Marija Pe ternel v Idriji je po 37-urni nezavesti dihnila. (Glej včerajšnjo »Edinost«.) admiral Tcgetthof. mornarico v Pulju to siromašno iz- Vesti iz Štajerske. — Namestnik deželnega glavarja na Stajarskem, dr. Josip Sernec, o katerem smo bili sporočili svoječasno, da je hudo obolel, se je že povrnil iz Gradca popolnoma ozdravljen. Čestitamo iz srca. — V radništvo in Vsenemstvo. Le ta je n Fazani spremenil za vojno toliko, kolikor se je sploh dalo, ter se je dne 27. junija prikazal žnjo pred Ancono, kjer je bilo laško brodovje pod admiralom Persano. In čudo : le ta se ni socijaliste, naj vspričo klerikalnih pojavov prirerajo poulične demonstracije za pravice znanosti in razuma. «■--» Vošči/o povodom imendne. Jutri bomo slavili god s:'. Jakoba. I' hotel Opustiti z mislil splošne in hvalevredne navade, da se ob tem dnevu spomin jamo svojih dobrotni kuv-godovn Jakov, šteje si podpisani v dolžnost, da v imenu pevskega društva ..Danica** izreče naj iskrenejc častitke za god svojemu ljubljenemu predsedniku in domačinu gos p. Jakobu Stoka. Zasluge tega gospoda za razvoj našega v boj. Se le pod pritiskom javnega mnenja v Italiji je odplul dne 16. julija iz Ancone, da napade Vis, to »Malto Jadranskega morja«. Dne 18. in 19. julija je Persano napadal utrdbe viske, ali zastonj mu je bil trud, da bi udri v luko. Dne 20. julija v jutro se je _ _ _ . va prikazala avstrijska mornarica pod poveljstvom društva so notoriene in ne treba, da jihna-L , n v . . .. ... . števamo tu. Isto tako ie znano njega odločno c. k. okrožnem sodišču v Mariboru je menda Tegetlhofa. Moc njegova je bila veliko manj a slki pevski slavnosti v (■rađen. Ako ne bi vedeli, da smo v Avstriji, bi ne verjeli tudi temu, kar hočemo povedati tu. Tako pa, ker vemo. da smo v Avstnji, že verujemo tudi neverjetnosti. To pevsko slavje bo pangermansko. O tem so tako prepričane tudi vojaške oblasti, da so odrekle vsako udeležbo in ne bo tudi sodelovala nobena vojaška godba. O naših ODBOR pevskega aručtva ..Danica1'. Sa Kontovelju, j J., julija. © 1 MeisaiiilBF Levi Min z 1 © m (S & Prr» ls aajTegj« tovarna pohlltra fieb vrst. TRST — TOVARNA: Via Tesa, vogal Via UmlUBn« ZALOGE: Piazza Rosarit *t 2 (Šolsko poslopje) in Via Ribargc it. 21 3 častnike in 32 mož, naslednjega dne pa so ^ odpluli v Pulj. Avstrijska zmaga je bila si- ^ jajna in popolna. Tem značilneje je za sedanje ^jg čase in za avstrijsko politiko, da spomina na ~ te slavne čine avstrijsko-slovanskega junaštva | oficijelni krogi menda — ne Bmejo slaviti ! Telefon it. 670. -MOM- Velik Izbo. tapecarij, zrcal In slik. I«-▼Tfnje naročbe tndl po posebnih načrtih. Cene brez konknrenoe. ILUJTEOTilJ CiUI ZASTOJI II FEiUO Predmeti postavio 8© na oa, obrod ail že'eznlco 'ran*o s0 Sf SS Š0 Sf s> m e* m ^ Brzojavna poročila. Deželni zbor Štajerski. GRADEC 24. (B.) Začetek seje se je zavlekel do 11. ure predpoludne. Prvi pred-vo- meti dnevnega reda so bili predlogi radi jaški n krog h bi mogli menda trditi vse prej, podpor bedotrpečim krajem. Kakcr četrta je nego da so navdani protinemškim duhom, bila na dnevnem redu predloga volilne pre-Ce tem ne dovoljuje vest, mora biti stvar že osnove. Deželni glavar je izjavil, da tega precej — kričeča. A če so vojaške oblasti pr šle na jasno, mogel in moral bi biti na jasnem tudi ekscelenca. grof Clarv, c. kr. namestnik štajarski ! Ali zdi se, da temu ni tako. Kajti le ta si je prizadeval na vse kriplje, da bi vojaštvo sodelovalo na rečeni panger-manski slavnosti...! Ali vojaške oblasti so bile menda preveč na jasnem, da bi jih mogel njeg. ekscelen'*a zvnbiti v temo zmote... in ostale je pri tem, da vojaštvo ne bo sodelovalo. Vidite, to je tisto neverjetno, kar smo hoteli povdarjati : divergenca med sodbo vojaških oblasti in ekscelence namestnika v ta-k i h stvareh ! Ekscelenca se more sedaj zopet odpoČiti v senci črno- rudeče zlatih zastav, ki bodo plapolale na slavnoBti v Gradcu, kakor se je mogel solnčiti ob žarkih milosti veleslavne predmeta ne more dati v razpravo, ker nista v zbornici navzoča ni poročevalec večine, ni poročevalec manjšine. Preiti je toraj v razpravo naslednje točke dnevnega reda. Poveljnik avstrijske vojne mornarice. DUNAJ 23. (B) Poveljnik vojne mornarice, admiral baron Spaun, je odšel daneB na dopust. Kraljeva rodbina (rrška. DUNAJ 1>4. (B) Kraljica Grška je od potovala danes o poludne v Petrograd. AIX LES BAINS 23. (B) Kralj Grški je dospel semkaj in je bil vsprejet v muni* cipalnem svetu. Občinstvo je prirejalo kralju živahne ovacije. Potop »Primusac. HAMBURG 24. (B) Do 12. ure po noči je naznanjenih kakor rešenih 71 oseb. elikanska rastava pohištva in ■ tapecarij. Izvenredno ugodne J U U * cene. K K « S VILJEM DALLA TORRE • v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) * Moje pohlftvo doneaesrečo. ■ ■ arXXXXXXX*XKXXXXX * X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI * z tmjeala Jamstvo« K JC naznanja slovenskemu občinstvu, da X je prevzela JC i po slo?, zalop piliva Z X iz odlikovanih in svetovnoznanlh to- X X varn v Solkanu in Gorici X X Antona Ćernigoj-a x Katera Be nahaja X X t Trato, Via Piazza vaoohia £ (Rourio) št. 1. j» K X X X X n {mm deoal straul cerkve st. Petra). Koakareno* atmogoda, kor Jm blago is prva roke. X XXXXXXXXXXX <%xx FERDO GUŠTINČIČ klesarski inoj«.ter TRST Ili! &iiasi li' — BARI0?LJE zraven pokopališča. Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe. poprsja. — Razna dela iz mramorja. cementa in pibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v .Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. g^* Cene po pogodbi in jako nizke. "•B Priporoćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. ZALOOA DALMATINSKIH VIN iz lastnih k le ti j in ISTRSKI TERAN. ki ae toplo priporoča družinam, gosp. kramarjem in reatavraterjem Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Živic i dr. (Hchivitz iV Comp.i) Zaloga stroje?, teliiiičiiiti predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST pri trru vojašniee. -. Prodaja se : MOTORJE na par, na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna. PI^E in VALVE (zaklopnicei in druge medene ali bronene predmete. M AGILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbe»ta, bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz upnja in drugih niaterjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamoreznice. stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. o o 0 tnrovina M. Aite z manifakt urnim blagom ul. Ntiova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico u(. Nuova. ogei ul. S. Lazzaro st. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povećala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polui meri zadostiti vsem zahtevam ee lj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz prrih tovarn, posebno pa snovi za movojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna. '' Svoji k svojim! + Sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest. da jo danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni in previden s Svetotajstvi v 2. JAKOB BAMBIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in probno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejsem delu in smernimi cenairi. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom Bvoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne iedelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naioobe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v :.mis)u gesla : STOji k svojim ! Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva se po lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Lekarnar TMerry (Adolf) Limited v Fnpli uri Roiatcu (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izofliblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Prodajalnica izgotovlj enih oblek = „Alla citta di Trieste" = tvrdke « EDVARD KALASCH wmm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke j>o meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po naeri. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in Yx zaslužnim križcem. Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in častno diplomo. 5 Odlikovala tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli ulica Canale 5 > > i i nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. J Rinnione Atriatica ii Sicnrta v Trste. zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserv; StaTblnsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in partete, stavbinsko in umetno kiparstvo. W Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m-zarska dela kakor : kompletna okna za ceh stavbe in izložna okna na vmtteno, vrata, portale, oj trave za prodajalne in druzega pohištva v vseh slogih. — Godovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice. ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. društva dnu- 31. decesUr 1892.: . . . gld. i .000.000-— Glavnica društva..... Premijna reserva zavarovanja na življenje....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju....... • Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju ..... Rezerva na razpolagauje Rešena zavarovanja proti premi- njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti preini- njanju kurzov, bilanca (Bi Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov l"rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hišij. 1,032.243-22 49.465 07 500.000 — 333.822*42 243.331-S* 500.000 — H Mm k Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrst«: Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska...... „ 36 „ Istrski refošk...... „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor* kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah Družinam se pošilja na dom od 10 litTOV naprej: Ipavfko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr. Priporoča ee tudi krčmarjem, katerim dajem -inood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. jQ$ip Furlan, lastnik. Velika zalosa imm to Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja. Odlikovan z dveini zlatimi in bro- nastimi kolajnami Fran Hlavaty ulica Giulia št. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. ** Sp štovane slovenske »dinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKeto5ijevo cikorijo. F 1 L I J A L K A c. kr. m avstr. kredita zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2*U\ 30-dnevni odkaz 2yj 3-mesečm „ 2140,'o. S" n n a 30- 3»V aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taksi 9 krepost z dnem 2\. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavali. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice j_a Dunaj, Prago, Pečto, Brno, Lv»v, Tropavt Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz. Gradcv Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu. Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez tro^kav. Kupnja in prodaja bitku 1° 00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli me^to. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da sre brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb