CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII KAMKF AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^ ^^^ ^L IN language ONLY AMERICAN HOME JANKI JAPONCEV V pil RAZDIRAJO MESTO j i ji t —- , imajo japonsko garnizijo obkoljeno in S strani pritiskajo nanjo. Več kot 5,000 fl ,ov so ameriški fantje že osvobodili ja-' sužnosti. ■a j r'k> 6. feb. — V pondeljek zvečer je ostanek japon-3i/'Zlje začel požigati trgovski okraj v Manili. Požar-j a se je trudita na vse načine, da bi požar omejila, 'L- v°de ie bil slab, ker so Japonci razstrelili mest-" no sesalko vode. V . y .zahteva zase vse ^ .industrijsko f,n Porenje ,;^rh,enTal de Gaulle j'e Žvala franci" - *eke R JT°ske ČetS iH;| j\ le ob vsem nje-'rfzas bo Fra"cija za. mtu •VSe industrijsko % 0?rje ter Porenje. Vse fino n?0raJ'° oktl" f Gauiie ncoske Čet6' je -isvetov, Ibrir^ mirovne orga-j ^roča de Gau!le> naj L^u Zed. države. p trgovin precej k!sedaniikrizi M^nd Q " K in' ,"Zapiranje tr- |b Javnih pro- > vP0knd6-jkih ^ |eVed11Zl Pomanjkanja je poma" i? vreme zadnie % poZke favi- da se «*> n., • v tem> ker ni -afijS, k!icev za Pre- i i}> je t Zadnji teden-^ 5,000 ° zadnji teden ^Ca akih 500' ki ni" ^esto tak(?m0ga V hiŠL lovcev 3 PorTm8'al° s i Blu,i v s Premogom. '%tlif.se bo danes se- glede tJg0vine- da se Hdeijek aPiranja pri- 80 morili K o ke |bdo]žJ8ki J »stični mini-|Wjih partizane, oSebkro& Aten pomo- (Nfci 1 med temi 168 Ki ; Partizanov so že liKn^r0—— I ^ 12 imovine K?tf je dobila s po-N^eT- ga križa pi-N piL ,Sano je v nemško i6t ' da je brat Jože ž°.'so pa po Ni v Kočevju/ domov v vas , Ameriški fantje pritiskajo za Japonci ocl ulice do ulice, od hiše dd hiše. 37. ohijska divizija in prva konjeniška brigada čistita Manilo na severni strani ! reke Pasig. Na južni strani so pa napadli Japonce parašutarji enajste divizije. Tako pritiskajo Amerikanci od treh strani na ostanke Japoncev v Manili. Ti se morejo umakniti samo še proti zalivu, toda tam čakajo nanje ameriški bombniki. Za nekaj časa se bodo morda Japonci še vzdržali tudi v trdnjavi Corregi-dor, ki leži pri vhodu v manilski | zaliv in pa na polotoku Bataanu. j Toda Amerikanci sede zdaj na-vseh potih, ki vodijo na polotoki in trdnjava bo izročena na milost in nemliost ameriškim bombnikom in ladijskim baterijam. Amerikanci so dozdaj že osvobodili več kot 5,000 ujetnikov iz japonskih rok. General MacAr--thur je že razglasil osvoboditev Manile in geslo ameriške bojne sile: Naprej proti Tokiu! Mac-Arthur je tudi izjavil, da bo Manila kmalu počiščena japonske nesnage. Med osvobojenimi Amerikanci je tudi 69 ameriških bolničark, ki so bile zajete na Bataanu in v trdnjavi Corregidor. Večinoma vse so se takoj podale na! delo in začele negovati ranjene vojake. Večinoma vsi osvobojeni civilisti so tako oslabljeni, da komaj stoje na nogah. Vendar so nepopisno srečni. Vsakega prva skrb je, da bi njegov sorodnik v Ameriki zvedel, da je zopet svoboden in da je še živ. Vojaki oproščenim kar iz svojega žepa nudijo tobak in drugo, kar imajo | pri sebi. Glavna skrb armade jej zdaj, da postavijo osvobojene na t noge s tečno hrano in da jim nu-! dijo zdravniško pomoč. Nekateri so vsled dolgega trpljenja v japonskem ujetništvu pravcati okostnjaki. -o- Slovan vabi Pevski zbor "Slovan" bo pri-1 redil veselo zabavo na pustno j soboto v SDD na Recder Ave. i ' Ljubitelji petja in njih prijatelji j so prijazno vabljeni na prijetno zabavo v soboto večer. ^OT A1 AMERIŠKI VOJAKI SO JIM ?NGELJČKI iz NEBES «Q, -->W -wmm* ^kakn!nrn2 Weissblatt 1° večer eriški vojaki *>ih jerVObodili kakih N M M*0* tabori-C Bilo je ;7%ti a ! ko je začel 8ei% J^skinim kopi. > 4aP°lknih- Kmalu C**1 iSPrtina' kjer v odprtino. K r w!:- da nismo Ja- >Pa blatt. > Je vpra- r^iii So,' I 2e zgodaj popol- B , . "Kako, za vraga, se pa pride notri?" je zopet vprašal ameriški vojak. "Ne kako se pride notri, ampak kako se pride ven, bi mi radi vedeli," so se oglasili y zboru vsi jetniki. V par minutah so bili ameriški vojaki v notranjosti poslopja. Bili so vsi zaprašeni, neobriti in zamazani, ampak rešenim jetnikom so se zdeli kot sami angeljčki iz nebes pripovedujejo. Rešeni so bili tako prevzeti gi-njenja, ko so po treh dolgih letih zopet prosti, da došlim ameriškim vojakom v prvem hipu niso mogli reči drugega kot čisto pre-| prost ameriški — halo! Kaj niso že davno zaprli? Clevelands,ki p r p k upče-valei s perutnino so sklenili, vsaj tisti, ki so v zvezi, da bodo zaprli svoje prostore in sicer od včeraj naprej. Pravijo, da je vlada postavila tako nizke cene perutnini, da se ne izplača pečati se s tem. Kaj, šele včeraj so zaprli? Mi smo pa mislili, da ne prodajajo čilcic že od božiča sem. Najmanj toliko časa jih namreč naš uredniški štab že ni videl na krožniku. Torej za nas to ni nič novega in za vas menda tudi ne. , Vojak-socialist obsojen na vešala, ker se ni hotel vežbati Vancouver, Wash. — Vojak Henry Weber, star 27 let, je bil! od vojaške sodnije obsojen na! smrt na vešalih, ker se ni hotel vežbati v orožju z drugimi tovariši. Obsodbo bo dobil v roke že vojni oddelek in nazadnje predsednik Roosevelt. I žena obsojenega vojaka je re-j kla, da je njen mož član ameri-1 ške socialistične stranke, ki uči, ' da je ubijanje nečloveško in da se je iz tega vzroka zoperstavil' vežbanju. Pri vstopu v armado je prosil, naj ga uvrstijo k zdraJ vniškem oddelku ali kam, kjer mu ne bo treba ubijati. -O-T- V Manilo so dospeli prav po določeni uri Washington. — Zdaj se že lahko pove ,da so stopili Amerikanci v Manilo v nedeljo 4. februarja, kakor je bilo to prej napovedano. V vojnem oddelku so vedeli že več dni, da pridejo ameriške čete v Manilo v nedeljo 4. februarja, kot se je tudi zgodilo. LJUDJE NISO MOGLI VERJETI Johnstown, Pa. — Nekdo je obesil na stebriček, kjer je meter za parkiranje avtov, zavojček cigaret in pritrdil nanj listek z napisom :"Kdo me hoče?" Ljudje so postajali, prebrali listek, zmajevali z glavami in šli naprej. J Niso mogli verjeti, da je res. j Prišel je pa stražnik, prebral napis, odrezal zavojček, ga vtaknil v žep in veselo žvižgaje odšel naprej. -o- Iz raznih naselbin Gowanda, N. Y. — Joseph Korbar je bil obveščen, da je bil J 9. jan. ranjen v obe roki in ra-; mo njegov sin Sgt. Stanley Kor-' bar. Služil je pri prvi armadi v I Belgiji kot inženir. K vojakom je šel marca 1943 in preko morja lanskega aprila. Njegov brat Henry je nekje v Angliji. Auburn, 111. — Družina Anton Brain je bila uradno obveščena, da je njen sin Tony pogrešan na zapadnem bojišču v Evropi od meseca decembra. Braddock, Pa. — Družina Anton česnik je bila obveščena od vojne oblasti, da je bil njen sin Frank Matičič ranjen v Luksem-burgu 17. dec. Star je bil 23 let, v armadi čez dve leti in preko morja poldrugo leto. Eveleth, Minn. — Pfc. Mi-' chael J. Prebilic ml. je bil ranjen v Belgiji in se tam zdravi v bolnišnici. V armadi je od marca 1943 in preko morja od lanskega septembra. Wilwaukee. — Pokojni John . Poklar je bil doma od Ilirske • Bistrice, star 49 let in v Ameri-1 ki 31 let. I Rusi so preko Odre na 4 točkah Mestni odbornik Prince urgira za pravočasno poročanje davkov na vlado John J. Prince, odvetnik in mestni odbornik 32. varde, ki ima urad na 15603 Waterloo Rd. v Kmetovem poslopju, urgira trgovce, naj pošljejo izjavo glede dohodninskega davka na davčni urad čim prej mogoče. Tudi vsi oni, ki delajo in ki jim delodajalec odtrga za davke, morajo vlo-žti davčno izjavo,) če imajo take osebe še kake druge dohodke od najemnine ali iz kakega drugega vira, več kot $100 na leto. V vsakem slučaju je najboljše, če se posvetujete glede davkov s kom, ki ima v tem izkušnje, j Kdor vedoma ne predloži dav. 1 čne pole, je lahko kaznovan z globo ne več kot $500 ali pa s zaporom ne več kot eno leto, ali pa z obojim. Zadnji čas za položitev davčne pole je 15. marec, toda vsakemu se svetuje, naj ne čaka do zadnjega dneva, ko bo davčni urad prezaposlen. -o—i- Vodstvo ulične železnice ne sme podpisati kake pogodbe z unijo Cleveland, O. — Okrajni sod- ! nik Corlett je včeraj razsodil, da , vodstvo clevelandfike ulične železnice, katera je last mesta Clevelanda, nima nobene pravice imeti ali podpisati kako po- . godbo z unijo, katere člani so uslužbeni pri ulični železnici. , Razsodba izhaja od časa stavke pri ulični železnici, ko sta -mesto in unija pristala na to, naj sodnija odloči, če naj mesto prizna unijo kot edinega agenta za ^ unijske uslužbence. Thomas Meany, predsednik j unije, je včeraj izjavil, da bo šla , unija s to zadevo zdaj na višje sodišče. | Sodnik Corlett je razsodil, da nima mesto Cleveland ne po dr- j žavnih zakonih, ne po mestnem čarterju pravice napraviti kake , pogodbe s katerokoli unijo. i #-o-—— Senat je odložil povišanje ] Eliiotta Roosevelta 1 Washington. —■ Senat je od- 1 ložil za en teden povišanje El- 1 liotta Roosevelta, predsednikove- -ga sina, iz pglkovnika v brigad- ] nega generala. --o—- Za izboljšanje kopališča Mestni odbornik 23. varde, Edward J. KovačiČ, bo predlagal v mestni zbornici, da dovoli $100,000 za popravo in izboljšanje mestnega kopališča na 63. cesti. Več kot 22 let je od časa, kar stoji to poslopje, pa ni mesto potrošilo še enega centa za popravila, ki so nujno potrebna. Upamo, da bo Mr. Kovačič uspel ' s svojo zahtevo. konferencaje menda prav v RUSIJI London. — Francoska brzojavna agencija poroča, da se vrši konferenca Roosevelta, Churchilla in Stalina v mestu Soči, ki je rusko letovišče na vzhodni obali črnega morja, v provinci Georgiji, ki je rojstni kraj maršala Stalina. Seveda so to samo ugibanja, ker kraja sestanka ne bomo zvedeli, dokler ne bo posvetovanje 1 končano. NAPREJ NA TOKIO, . KLIČE GENERAL MAC ARTHUR i Luzon, 6. feb. — General Mac-j Arthur je podal danes sledečo izjavo: ^ "Padec Manile je končal en , velik del bojev na Pacifiku in j dvignil zastor za drugo igro. Mi ne bomo počivali, dokler ne bo sovražnik popolnoma strt. "Zdaj, ko so osvobojeni Fili-, pini, ko je obvarovana Avstralija, ko bo gotovo osvobojena Ma-laja in Vzhodne Indije, je naše geslo — naprej na Tokio! Mi smo pripravljeni! Dal Bog, da bi ta dan kmalu prišel!" NOVI GROBOVI Frank Rostov Sinoči ob sedmih je umrl na domu hčere Alice, na 20441 Westport Ave., Frank Rastov, star 78 let. Prebival je v Smoke Run, Pa., »odkoder je prišel ts Cleveland na obisk pred dvema tednoma. Doma je bil iz Oselj grada na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1886. V Clevelandu zapušča sina Franka in Josepha Ross ter šest hčera: Mary Suhar, Theresa Hulina, Alice Celizic, Kath-erine Machek, Barbara Miha-lic in Madeline Simkins, v Smoke Run, Pa. pa hčer Ano Muhaw. Bil je član št. 80 HBZ. Truplo bo prepeljano v Smoke Run, Pa. v četrtek zjutraj iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Ranjki tukaj ne bo ležal na mrtvaškem odru. Johanna Carrish Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu, 724 E. 162. St. Johanna Carrish (Ka-ris) roj. Dodič, stara 59 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz vasi Obro, fara Hrušica ter 7 otrok: Mildred Crook, Anthony, Mary Debenjak, Joseph, Sgt. Louis Ana in Dorothy, dva vnuka, brata Johna ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 35 let. Rojena je bila istotam kot soprog. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o-— Direktorij SDD Direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. je za letos sledeč: Predsednik Andy Božič, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Jim Rotter, blagajnik John Ivančič, zapisnikar Frank Rupert, nadzorniki: John Troha, Frank Zigman, Jakob Peklaj; gospodarski odbor: John Robič, John Požun, John vRotar; prosvetni odbor: Matt ln(tiha|r, Anton Pluth, Teodor Kilher, Frank Segulin namestniki Frank Fende, Frances Rotter. Seja direktorija je vsako 3. sredo v mesecu. Učite se angleščine! Mrs. McCarthy poučuje angleščino v javni knjižnici na 6405 Superior Ave. Za začetnike je pouk ob pondeljkih in sredah od 1 do 3 popoldne, za druge pa, ki že nekaj znajo, ob torkih in četrtkih, isti čas. Ribiške licence Ribiške licence za leto 1945 se bodo že dobile od tega četrtka' čez»en teden. Ribiška sezija pri. ! čne 1. marca. Cena bo 50c in I 10c za stroške, prav kot doslej, j Na 50 milj široki fronti napadajo Rusi v šlezijL Hitler baje pripravlja Monakovo za zadnji odpor. Amerikanci razbijajo Siegfried črto. LONDON, 6. feb. — Ruska armada je planila preko reke Odre na 50 milj široki fronti južno od Breslave v šle-ziji. Nfcmci sami priznavajo, da so Rusi prešli reko na treh krajih 35 milj vzhodno od Berlina. Moskva poroča, da so izgubili Nemci v prvih dveh tednih ruske ofenzive najmanj 500,000 mož. ----- Stalin, ki je poročal o najno-. vejših uspehih ruske armade, je - naznanil, da se bije prva ukra-; jinska armada 15 milj zapadno i od reke Odre v šleziji. i Nemški radio je danes trdil, da nosi zdaj reka Odra usodo Nemčije. Rusi naskakujejo dve nemški trdnjavi, ki sta zadnji pred Berlinom, namreč Kustrin in Frankfurt. Oddaljeni ta nekako 35 milj od Berlina. Radio iz Moskve je danes zatrjeval, da je padec Berlina neizogiben. Niti čudež da ga ne more več rešiti. Morda bo vzdržal še kvečjem par tednov. Rusi imajo zdaj v oblasti fak-tično ves vzhodni breg reke Odre, vse od Stettina na Baltiku pa do Ratibora, kjer Odra zapusti češko zemljo v Nemčijo. * * * BERN, Švica. — Begunci iz Nemčije trdijo, da Nemci vlačijo ogromne zaloge potrebščin v gorske kraje v okolici Monako-vega, kjer Hitler pripravlja Nemčijo za zadnji odpor, kadar bo padel Berlin. Kadar ne bo imel več opravka v Berlinu, se bo Hitlerju pridružil tukaj tudi Heinrich Him. mler, načelnik Gestape. Ta bo poveljeval tisočem fanatičnih nacijev, ki so namenili imeti orožje v rokah do konca okrog Hitlerja. Mnogo hrane in orožja so na-ciji navozili v Monakovo in okolico. Govori se tudi, da bodo nekateri višji naciji rabili ujetega belgijskega kralja Leopolda in francoskega maršala Petaina, da ž njima odkupijo svojo glavo. Hitler in Himmler baje na to ne računata, ampak imata namen hlastati okrog sebe do samega konca. Toda naciji kot feldmar-| šal Goer ing in minister Goeb-bels bi si pa radi rešili kožo, ker, niso prav nič pri volji umreti zal Hitlerja zdaj, ko je ta na koncu1 dilce. V Nemčiji se pa že zbirajo stranke, da bodo prevzele vlado, kadar bodo padli glavni naciji. Ustvarila se bo koalicija, tako poročajo »katoličanov, socialistov, komunistov in monarhi-stov, ki bodo prevzeli vlado po padcu nacijev ter pomagali za-j veznikom ustvariti po Nemčiji red. * * * PARIZ, 6. feb. — Pehota prve ameriške armade je predrla drugi pas betonskih utrdb v Siegfried liniji ter je samo 1500 jardov še od Gemunda, ki je zadnja utrjena točka v Siegfried črti. Tretja ameriška armada se bori danes sedem milj globoko v Nemčiji ter je okupirala utrjeno postojanko Habscheid v Sieg-! fried črti. Nemci poskušajo, da zabrani-jo prvi armadi vdreti na planjavo proti reki Reni, 28 milj proč. Nemški radio je danes ponovno' ' svaril, da general Eisenhower, pripravlja generalno ofenzivo! proti Reni in sicer v smeri pro-j ti Kolinu. Ameriške topovske' baterije so vtem sektorju vedno bolj glasne, kar pomeni pripravo za ofenzivo, trdijo naciji. -o-—. Zavezniška zračna sila bo ustrahovala Nemčijo London. — Zavezniki imajo v načrtu, da razpostavijo po vsej • Nemčiji letalske baze. S teh baz bodo zavezniški bombniki ustrahovali Nemčijo, če bi se poskusila kdaj dvigniti z orožjem. Ta zračna sila bo v pomoč četam, ki bodo okupirale Nemčijo Na teh letalskih bazah bodo večinoma ameriški in angleški aVijatičarji. Potrebščine bodo pa dobivali iz Anglije, Amerike, Rusije in morda tud iz Francije. Nekateri krogi sodijo, da bodo zavezniki okupirali Nemčijo za šest let in morda tudi dlje, če bo potrebno. -o—-—_ Saj res, zakaj ne vloži denarja na banko London. — Pred sodnikom "Rodgersom se je vršila obravnava proti nekemu dekletu, ki je bila obtožena, da je ukradla ameriškemu naredniku Joseph Hullu $308. Sodnik je ameriškega vojaka oštel, zakaj da denarja ne naloži v banko, da ne bo za skomine dekletom. '-o—-- Temu bo sodnija rada verjela najbrže San Francisco. —.Francis Van Wie, ki se bo moral zagovarjati pred sodnijo radi bigamije, bo potom svojega odvetnika izjavil, da ni pri pravi pameti. Bil je oženjen 12 krat, ne da bi vselej dobil razporoke od prejšnje žene. Njegova 5. žena je bila hči njegove prve žene. -o-— Prizivna komisija ije včeraj odločila proti tovarni Sinoči nas je poklical mestni odbornik Kovačič ter povedal, da je ape lat na zonska komisija pravkar odločila, da znana tovarna na 62. cesti, Metal Heat Treating Co. ne dobi stalnega dovoljenja za obratovanje na tistem prostoru. Zdaj bo imel be. sedo še mestni komisar za zgradbe. Najbrže bodo napravili tako, da bo smela tovarna ostati na svojem prostoru do konca vojne, potem si bo pa morala poiskati kak prostor zunaj stanovanjskega okoliša. S tem so dosegli hišni posestniki v tej okolici veliko zmago. Druga obletnica V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josipa Hočevar v spomin 2. obletnice njegove smrti. ( Ne odlašajte! \j / Nabavite si ((' ) BESEDNJAK DR. KERNA (( ( dokler je še zaloga. ) i/ Naročite ga lahko v na- V 1 ši upravi. Pošljemo tudi /i \ po pošti, če pošljete $5.00. ) / Naslov: v ) Ameriška Domovina (( \ 6117 St. Clair Ave. )) [( Cleveland 3, O. \l AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $750 per year. U. S. and Canada. $3.50 far 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 lor 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. • Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. >88 No. 31 Wed., Feb. 7, 1945 Največ sveta otrokom sliši Slave ... Sto let je, kar je največji slovenski pesnik Prešeren v svojem "Krstu pri Savici" v preroškem duhu zapisal: "Največ sveta otrokom sliši Slave, Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi Si prosto volijo vero in postave." V stari Avstriji je bila ta beseda pesnikova dolgo preganjana kot protiavstrijska. V resnici pa je bila protinem-ška. Bila je izraz upanja, da pride čas, ko si slovanski narodi izvojujejo polno svobodo in stro na vseh straneh tuji vpliv, predvsem pa nemški jarem. Zdi se, da ta doba prihaja. Vojaški'kritik Hanon W. Baldwin v N. Y. Timesu analizira rusko vojaško silo in zaključuje svoj spis z besedami: "Ruska moč združena z ruskim realizmom je tako silna kombinacija, da more res biti prihodnje stoletje to, kar je baje Beneš nazval: Stoletje Slovanov." V začetku zadnje svetovne vojne je nemški kancler Hohlweg proglasil vojno za boj med germanstvom in slo-vanstvom. Sedanji boj za Berlin izgleda, da je resnična odločitev med slovanstvom in nemškim pritiskom proti vzhodu. Za "slovansko stoletje" bo plačala Rusija visoko ceno v izgubah na življenjih in materialu. V tej vojni se je izkazalo, da je Rus najboljši vojak. Odlikuje ga vztrajnost, hladnokrvnost in hrabrost, ki prezira vsako nevarnost. Z zaničevanjem smrti dosega uspehe. Tudi ruski poveljniki so se izkazali kot inteligentni voditelji. Vse pa navdušuje ljubezen do Rusije in trdna volja, da hočejo zmagati za vsako ceno. Kot Amerikanci slovanskega izvora se zato veselimo ruskih zmag in uspehov nad nemštvom. To je stoletja tlačilo slovanske narode in jih zadrževalo v njih razvoju. Tudi naš slovenski narod z rusko zmago nad nemštvom doživlja dan zadoščenja. Krivice, ki jih je trpel naš rod stoletja, bodo maščevane. Toda pesnik je zapisal: "Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postave." Ta drugi del pesnikove prerokbe nas živo spomni na težko resnico, da danes ruski imperializem in ruski komunizem ne poznata svobode. Rusija je danes totalitarna država, kjer vlada ena stranka in kjer njen eksponent izvaja osebno diktaturo. Premnogi se resno boje, da pomeni ruska zmaga v danih razmerah silno okrepitev komunizma v Evropi, boje se, da narodi, ki so se borili proti enemu diktatorju-nasilniku pridejo v sužnost. drugega. Nič ne dvomimo, da je ta strah upravičen. Ali se moremo torej veseliti ruskih zmag, ali moremo upati, da pride čas, ko si Slovani "prosto volijo vero in postave?" Če gledamo velike revolucije in njih potek, vidimo, da se končno vsaka unese. Zdrava človeška narava nazadnje prodre in zahteva svoje pravice. Neki pregovor pravi: "Izganjaj naravo tudi z burkljami, vedno se zopet povrne." In naravni zakon je, da vzmet, ki jo preveč pritisnemo, udari nazaj. Svoboda je naravni dar človekov. Hrepenenja po svobodi ne morete trajno zatreti. Zato vse diktature propadejo in vse revolucije sčasoma izgube svoj prevzetni značaj. Ko se revolucija unese, premnoge njene slabe strani izginejo, dobre strani pa se razvijejo. Zdrava narava narodov zmaga. Tudi na, Ruskem pride do tega. Ne pravimo, da pride kmalu! Pride pa gotovo. Že med to vojsko je rrloral ruski komunizem odnehavati. Odnehaval je od skrajne kolekti-vizacije in pustil kmetu vsaj malo zemlje v zasebno last. Odnehaval je v svoji propagandi in vsaj navidezno opustil iz Moskve vodeno komunistično internacionalo. Vsaj nekaj malega svobode za javno bogočastje je spet dovoljeno. Tudi oc! svoje mednarodnosti popušča. Pred kratkim je prinesla revija "Life" slike iz ruske narodne zgodovine, ki jih uporabljajo na 'Ruskem, da navduše mladino, zlasti vojake, za rusko domovino. To odnehavanje bo večje po vojski. Danes se bori vsaj deset milijonov ruskih vojakov. Ti pridejo domov kot zmagovalci. Ali mislite, da se bodo pustili komandirati kot doslej od raznih političnih komisarjev komunistične stranke? Ti milijoni bodo hoteli imeti svojo besedo v javnih stvareh in ne bodo pustili, da vse odločajo pri-viligirani komunisti. Razvoj bo prinesel — novo Rusijo. Nič se ne varamo. Ne bo šlo to hitro. Toda pride prej ali slej. Tudi po francoskih napoleonskih vojskah je mladina pometala vse stare revolucionarje čiste jakobinske smeri. Morda bo val komunizma za nekaj časa zagrnil velik del Evrope. Morda se začne v marsikateri deželi križev pot onih. ki so odločno proti komunizmu. Verjetno. Tudi tam na Slovenskem je pričakovati hudih preganjanj tistih, ki se niso uklonili komunizmu, ki ga v naši stari domovini predstavlja partizanstvo. Bojimo se, da bodo novi tisoči poklani. Kdor bo mogel, bo bežal proti zapadu, da se izogne partizanskim "sodbam" in titovski demokraciji. Ta križev pot bo verjetno še moral hoditi naš ubogi slovenski narod v stari domovini. g Kljub temu pa smo prepričani, da pride enkrat do tega, da si po pesnikovi besedi Slovani zopet "prosto, volijo vero in postave." Tudi nasilja nad našim narodom tam doma bo- do minila. Svoboda zopet zašije. Partizanstvo bo ostalo narodu v spominu kot so ostali rokovnjači. Mi smo tedaj uverjeni, da bo moč slovanstva enkrat triumfirala. Ruske zmage pripravljajo pot. Do veljave bo prišla, ko slovanstvo samo stre notranjega sovražnika svobode. Ne bo triumfirala surova sila, ampak vpliv slovanske kulture, slovenske pesmi in povesti, slovanske knjige in umetnosti, slovanskjh iznajdb in tehničnih izumov, slovanskih kreposti in slovanske po svobodi in plemenitih idealih hrepeneče duše. — Zato se veselimo ruskih zmag nad germanstvom. Toda to nas ne zadržuje, da ne bi javno ločili slovanstva in komunizma, ki ga smatramo za veliko zmoto in nesrečo. Kdor dobro loči, dobro uči, pravi star pregovor.- Kot se zmage slovanstva upravičeno veselimo, tako z vso odločnostjo odklanjamo nauke in prakso komunizma. Zato obsojamo partizanski komunizem na Slbvenskem, zato obsojamo vsako nasilje, zato smo proti vsaki diktaturi, zato se bojujemo proti vsakemu tiranstvu. Zato tudi obsojamo tiste med ameriškimi Slovenci, ki bi radi naslikali partizane samo kot neke narodne junake in skrbno zakrivajo njih komunizem. To je varanje javnosti. Prav radi tega smo tudi proji vsakemu ljubimkanju s partizanskimi "junaštvi," pa naj to kdo dela iz kakršnegakoli namena. Slovanska čustva nas ne smejo zapeljati, da ne bi jasno videli sedanje komunistične nevarnosti. Imenujmo vsako stvar tako, kot ji je ime. Kot smo rekli, smo prepričani, da bo komunistično partizanstvo enkrat minilo. Morda hitreje, morda kasneje, kdo bi mogel točno presojati. Toda to ni razlog, da ne bi danes, ko je komunistična nevarnost tu, dvigali svojega glasu in ne branili onih tam doma, ki trpe od partizanov, ali da bi molčali k vsemu, kar se godi pod vplivom ruskega komunizma. Ko se tedaj radujemo zmage nad nemštvom, želimo obenem doprinesti svoj delež, da bi sinovi Slave čimprej res v polni svobodi in brez strahu pred komunističnim tiranstvom "prosto volili svojo vero in postave." BESEDA IZ NARODA iufrMi t* H*I>H4»I« (t* ti * 11M " * tM *l»*«iH I I ■! » > 11 Poljaki—kozo kradli s. s. III. Trinajsta Wilsonova točka se je bavila samo s poljskim vprašanjem in se takole glasi: "Neodvisna poljska država se mora upostaviti. Obsegala naj bi ozemlje, ki na njem živi neoporečno poljsko prebivalstvo. Ta država naj bi imela zagotovljen svoboden ih varen dohod do morja. Politična in gospodarska nedotakljivost te države naj bi se garantirala potom mednarodnih zakonov." Poljaki so dvignili glave, ko so zvedeli za to točko. Premijk) so pa opazili, da Wilson ni mislil na vpostavitev stare poljske države, kakoršna je obstajala pred onimi delitvami, ampak poudarja le državo za Poljake same. V tej reči je bilo seme za nadaljne nečedne stvari. Tu sta bila dva svetova. Wilson je imel seveda prav. Vedel je, da se je v tistem dobrem stoletju, odkar so bili Poljaki brez svoje države, silno dvignila v svetu narodna misel. Njegovih 14 točk je bilo temu primerno zamišljenih. Temeljna misel je bila: Vsak narod naj ima svojo lastno državnost, oziroma naj se sam odloči, kam hoče spadati. Poljaki so pa ves čas tuje sužnosti sanjali o upostavitvi nekdanje svoje velike in slavne države, geografsko in politično zaokrožene, n a narodnostno vprašanje niso dovolj mislili. To je bilo kajpada pogrešeno in se jim ne more zlahka odpustiti. Razumeti se pa vendar da, če pomislimo na to, kaj so Poljaki v tistem dbbrem stoletju vse preživeli in prestali. Na podlagi Wiisonovih točk so dvignili glave tudi Litvinci, Ukrajinci, Belorusi. Vsi ti pa niso imeli svojih zahtev samo napram Poljakom, ampak ravno tako napram Rusom (in deloma Nemcem). Hoteli so biti samostojni in so si hitro organizirali svoje odbore, oziroma šo ti njihovi odbori, že prej organizirani, stopili pred svetovno javnost z večjo odločnostjo kot doslej. Te zahteve so se res v mnogočem križale z zahtevami Poljakov, pa prav tako Rusov. Glas za državno samostojnost so dvignili poleg Litvincev tudi Ukrajinci in Belorusi. Do malega vsi ti so bili do svetovne vojne pod Rusijo. Ob času, ko, so prišle na dan Wilsonove toč- ke, carske Rusije ni bilo več, boljševiška Rusija je bila na slabih nogah. Špekulacije o bodočnosti raznih narodov tam okoli so sle s6m in tja. Deloma so si skušali urediti svojo bodočnost na svojo roko. Da, tudi z oboroženimi nastopi, ki niso bili zmerom prav čedni. Deloma so,čakali na mirovno konkonferenco, ki se je pripravljala v Parizu. Od tu naprej v prihodnjem dopisu. --i—o- Kdo bi zitierom tužen bil. .. tem, ko je moj bratranec Janez Vidmar prišel domov, sem pa jaz odhajala v Ameriko. Njegov sin je bil tedaj že 16 let star in da ste ga le videli, kako se je jezil na tistega solda-ta, ki je bil tedaj prišel v njih hišo, ker otrok pač ni vedel, da je to njegov oče. Torej, Jakob Vidmar, če ste vi Martinov iz Lopate in če želite še kaj več izvedeti od svojih domačih, mi lahko pišete. Znano pa mi ni, če je Janez po vojni prišel v Ameriko ali ne. Torej toliko o tem, sedaj, pa še malo kaj drugega. List Ameriška Domovina se mi jako dopade kakor tudi njegovi dopisniki in posebno pa dopisnik, ki piše Newburske novice. Frank Blatnikovim pa tem potom izražam moje globoko sožalje ob tako bridki izgubi, ko je padel na bojnem polju njih sin Frank. Njegovo sliko sem si izrezala za spomin iz tega lista. Ker je njegov o-če, Frank Blatnik, moj sorod-.nik ali moje tete sin, mu izrekam globoko sožalje. Tako nas pač usoda tepe. Na dan 5. februarja bo minilo eno leto, odkar nam je ogenj uničil naš dom in vse imetje. Tako ne bom nikdar pozabila, koliko hudega smo tedaj pre-' stali jaz in moja družina. Slo-j venska narodna podporna jed-' nota nam je vsaj toliko pomagala, da smo si vsaj nekaj najpotrebnejšega nakupili. Zato [se ji prav lepo zahvaljujemo, ■ kakor tudi Ameriški Domovini J in vsem tistim rojakom, ki so nam kaj pomagali v tistem ča-Jsu, posebno pa najlepša hvala moji nečakinji Josephini Jazbec in njenemu možu Franku. Ohranila vas bom za vedno v hvaležnem spominu. Sedaj živimo v hiši naše poročene hčere, ker svojega doma ne bomo nikdar več imeli. Obrnili smo se bili na Jednoto, da bi na društva poslali za morebitne prostovoljne prispevke. | Ker smo izvedeli, da je glavni urad SNPJ poslal na društvenega tajnika št. 186 SNPJ neko listino, da bi jo društvo o-dobrilo, a tajnik pa ni tiste listine nikdar prinesel na sej p. Tako smo šele pozneje izvedeli, da bi društveni predsednik itak ne podpisal tiste listine in zato je niso niti na sejo prinesli. Zakaj ni glavni urad poslal na pogorišče kakega člana od drugega društva, pa bi bil gotovo drugače poročal. Ker nas je nekdo o tem že vprašal, zato naj tu javno povem, zakaj se nismo obrnili za pomoč na društva. Mi se ne bomo nič kregali, čas, ki zaceli vse rane, bo zacelil tudi to. . Človek je pač zato rojen, da trpi, eden na en, drugi pa na drug način. Ameriško Domovino prav rada čitam in zato pa tudi tem potom pošiljam prav lepe pozdrave vsem mojim prijateljem, Vam vedno hvaležna, Veronika Zore-Verbich, Granville, 111., Box 444. -o- Klučevskaja je eden največjih vulkanov na svetu, ki še vedno deluje. Visok je 18,130 čevljev in je na polotoku Kamačtka, severovzhodno od Japonske. Resnica je, da živimo v jako resnih časih, vendar pa bi ne bilo prav, če bi se kar naprej kislo držaji in premišljali o slabih časih v 1;ej strašni vojni. Dan za dnem se pehamo za delom v tovarnah, da tako pomagamo po svojih najboljših močeh našim fantom - vojakom do skorajšnje zmage. Kakor naše telo potrebuje vsakdanje hrane, prav tako je potrebuje tudi naš duh in par ur razvedrila v veseli družbi bo prav gotovo vsakemu koristilo. Kdo bi zmeraj tužen bil. . . poje naša narodna pesem in res je tako. Vse žalovanje nam ne bo prineslo zaželjenega miru. Zato je pa potrebno, da se včasih tudi malo razveselimo in si tako okrepimo dušo in telo, da bomo lažje prenašali svoje križe in težave. Zato smo se pa tudi Ložanje skorajžili in sklenili, da povabimo za predpust-no soboto vse naše prijatelje v Slovenski dom na Holmes Ave. Torej sedaj že veste, da sem vam hotel povedati, da v soboto 10. februarja priredi naše društvo Loška dolina predpust-no veselico, na katero vabimo vse Ložane, to se pravi, vse naše rojake, ki so doma iz prelepe Loške doline. Ker je pa že tako, da je vedno bolj luštno, če nas je kaj več skupaj, zato pa vafyim tudi vse Bločane, Gra-hovce, Žerulane, Libsence, Je-zirce, Gerklane, Rakovce. I, no, kaj bom pa še več našteval, saj veste, da želim povabiti vse luštne ljudi in sploh vse, ki ste radi v veseli družbi. Vsi pridite v soboto večer v Slovenski dom na Holmes Ave., in boste videli, da vam ne bo žal, kajti veselja bo dovolj za vse. In to tudi že veste, da kadar Ložanje kaj pripravijo, da to store po vseh predpisih. To se pravi, da bo poskrbljeno za vsestransko postrežbo. Kuharice bodo imele na razpolago o- kusen prigrizek in naši nata-j karji tam pri bari pa najboljšo kapljico. Ko se boste z vsem tem okrepčali, se boste pa lahko zavrteli ob zvokih slovenske muzike. Saj so nam godci -že obljubili, da bodo igrali tako poskočne polke in valčke, da se bodo tudi najbolj otrdele kosti razgibale. Zato se pa le pripravite in že danes sklenite, da v soboto nikamor drugam kot na veselico k Ložanom. — Vstopnina je samo 50 centov in vstopnice pa lahko dobite pri skoro vseh članih našega društva in seveda na večer veselice pa tudi pri blagajni. Torej, na svidenje v soboto večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.! John Znidaršič. -o- V pojasnilo o Janez Vidmarju Granville, 111. — Ker sem či-tala v Ameriški Domovini z dne 30. januarja, da je neki Jakob Vidmar pisal na Mr. Anton Grdina za pojasnilo o Janezu Vidmar, doma iz vasi Lopata in ako je Jakob Vidmar Martinov iz Lopate, bi mu jaz lahko nekoliko pojasnila o bratu Janezu. Jaz sem namreč Martinovih sestrična Veronika Zore, pri naši hiši se je reklo podomače pri Lekinovih. Njih mati je sestra mojega očeta. Bom pa jaz malo napisala o Janezu Vidmar, za katerega pravi Jakob, da je prišel leta 1911 v stari kraj iz Amerike. Res je, da je prišel istega leta Janez domov in se kmalu nato oženil z mesarjevo Pavlo iz Lo-1 pate. Leta 1914 se jima je rodil prvi otrok in sicer sinček.j Komaj je bil ta par dni star,' je bil Janez poklican na vojsko,1 On je bil (Janez Vidmar) prvi1 iz vasi Lopata, ki je bil takrat1 poklican v prvo svetovno vojno.1 Kmalu pa/jeJbil v Galiciji zajet od Rusov. Njegova žena Pavla pa dolgo ni mogla izvedeti, ali je živ ali mrtev. Mnoga so ji že prigovarjali, da bi se drugič poročila, toda ker so ji pomagali pri delu njeni trije bratje in ena sestra, se je vedno tolažila, da bo že šlo kako. To sem pač slišala mnogokrat iz njenih ust. V družini so i-meli tudi sina Franceta, ki je bil duhovnik. Njegova mati ali moja teta je bila vedno bolj bolehna, a vedno pa si je želela dočakati tistega dne, ko bo njen sin France novo mašo pel. Toda umrla je ravno pet mesecev pred tem dogodkom. Te nove maše se tudi jaz prav dobro spominjam in prav gotovo ne bom nikdar pozabila, kako luštno smo se imeli na tisti novi maši mojega bratranca Franceta Vidmarja. Res, sladki so ti spomini, ki mi večkrat prihajajo na misel. Pa oprostite, ker sem tako daleč zašla. Torej, leta 1920 pa je Martinov Janez ušel iz ruskega u-jetništva. Najprej je bil v Mali Aziji in kakor je sam pravil, je bil skoro 70 dni ha poti, preden je prišel v domačo vas v mesecu avgustu 1920. Istega leta in sicer komaj par dni za- INCOME TAX RETURN Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo tudi letos izvrševali in vam pomagali urediti zadeve glede dohodninskega davka, Income Tax Return. Priporočamo vam, da kakor hitro dobite od vašega delodajalca uradno formo W-2 (Rev.) 3702 glede vašega zaslužka v letu 1944, da se takoj odločite za ureditev davka. Nikar ne odlašajte na zadnje dni, ker s tem se obremeni izvrševalce, da jim ni možno tako natančno urediti. Saj ko imate izpolnjeno litsino dohodninskega davka vam ni treba takoj odposlati isto. ker je čas do 15. marca. Ker imamo večletne izkušnje, zato bodite uverjeni, da bo vaš dohodninski davek pravilno in točno urejen in se vam priporočamo, da se zglasite v našem uradu STEVE F. PIRNAT CO. GROCERIJSKA TRGOVINA 7103 SI. Clair Ave. Telefon HEnderson 3500 CLEVELAND 3, OHIO t žirafa je edina živi ki lahko galopira in| v istem času. Med % predne noge premikaj pa s zadnjimi teče v| prvi nogi premika "L čim zadnjih izmenoJT Moji ljubi hčerki najlepšem in praven1 soglasju na tem, skupnega v sebi- Občno zboroval'1 kot je bilo videti. & vire in po naši >1 čeli vleči temni i j a in intrige. Tr * diplomacije od nl0.' zamotano stvar na pravo pot. P': ■ nt' mon, kje te zdaj da bi mi posodi' J modrosti in razs°„ jf v tem važnem , trenutku zinil Prii\ lemente naklajm11 s de. Tisti, ki teg*, skušali, si splol1 j. ne morete, kaj je , kuharici, pa nob«M Vse je že tako ^ da bom dobil do", kuharice, da se 1 . stara leta ne bo i pamet iz kuhars^ ; je treba, da se iz j i izcimi končno še j f rodna, da bi na^f [ čast pomivanja c: Šur, še tega se Ameriki. I V precej podo^ j je bil pred leti P , l V sili je namreč • , [ kli in sicer ena 11; ena pa ribala. I f brnilo tako, da ^ i kuhati, ribati P8/lS j ki je odločen moi. | I pa jaz, je nekaj c'; i in trpel, potem J J I ma prijazno i'1.^ j pa tekel v stal'1 j i dobil eno za kul1*' j j Kdor zna, pa zn8> j Torej kdo bo P \ val, kaj pravite? •Junaštvo in | Zvestoba r/ttovinskj roman Iz časov francoske revolucije. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1945 kdo skušal napasti Tuilerije ali se celo dotakniti kakega člana kraljevske rodbine. Ta grožnja ima sicer dober namen, a bo, kakor se bojim, dosegla pri Francozih nasprotno. In če se zgodi naskok na grad, bo moralo teči dosti krvi za mojo obrambo, in bojim se, da zastonj. Tuillerije pač niso trdnjava z nasipom in okopom, marveč odprta palača. Moji pradedje, ki so jo zidali, niso mislili da se bo moral eden njihovih naslednikov na prestolu Francije v teh zidovih braniti proti svojim podložnikom, ki jim je delil te dobrote! Zadnje sredstvo odvrniti prelivanje krvi ostane le to, da se odpovem prestolu ali pa da poskusim še enkrat ubežati tem nasilnikom. Ce bi bilo radi mene, bi se prav lahko odrekel kroni, ki mi je v zadnjih letih pripravila res malo veselja, in ki mi jo bodo uporni podložni-ki tako in tako kmalu strgali z glave. Toda oni niso zadovoljni s tem, oni groze, da mene, mojo ženo in moje nedolžne otroke zaprejo, morda trpinčijo in ubijejo kot talnike. Tako ne ostane drugega, kakor nov poskus za beg, čeravno je oni v zadnjem letu končal tako žalostno." Kralj je govoril to zelo mirno in jasno. Njegovo obličje je kazalo resno zbranost. To njegovo mirno udanost so mu navadno šteli za brezbrižnost, mislim da po krivici. Bila je dobrota združena s slabotnostjo. Ni mu manjkalo poguma, žrtvovati sebe, pač pa druge. Edino, kar ga je sedaj navdajalo, ni bila misel, rešiti samega sebe, marveč svojo ženo, otroke in nas. Prigovarjal je tudi kraljici, naj odpotuje z otrokoma in naj ne skrbi zanj, da bo le ona s sinom in hčerjo na varnem. Ce bi prišlo najhujše, in bi napadli Tuilerije, bi se on sam Izročil postavodajalni skupščini pod pogojem, da se ne zgodi nič njegovim zvestim služabnikom in straži. (Dalje prihodnjič) -o- Samo tri mačehe na svetu so bile dobre: ena je v mlinu od žeje umrla, drugo so o sv. Pavlu muhe ujele, tretja pa je na peči zmrznila. Znamenita pravda Po ustnem izročilu zapisal J. Česnik, (Nadaljevanje) Prišel je dan, ko se je imela vršiti razprava pri okrajnem sodišču. Žeja je zgodaj vstal, ker je bilo v mesto štiri ure hoda. Najlepšo obleko je oblekel, obul čevlje z vihali, okrog vratu je ovil židano ruto, ki jo je podedoval po svoji materi, v suknjo je vtaknil porcelanasto pipo s kratko cevjo. Slaboten je bil in zdelan od bedenja in skrbi. Počasi je stopal s palico v roki in gledal v tla. Pri Medvedu je potrkal na okno. Stara Medvedka je odprla in zvedavo pogledala Že-jo. "Dobro jutro! A ni Toneta doma?" "Dobro jutro! Le j ga, Flori-jana, saj si že vstal!" "Ali ni Toneta?" "Tone je na njivi." Žeja se je požuril in se začudil Tonetovi pridnosti. Hitel je, da mu je kar pot lil čez libe. "Kaj pa sadiš, Tone?" "Dva mernika boba sem skuhal in zdaj ga sadim. Ne bojte se, o pravem času se pripeljem za vami. Kdaj je ura?" Pisano je: od polenajstih do enajstih. A kaj boš s kuhanim bobom?" "To je moja stvar. Ne zamerite, ne utegnem govoriti. . . Delati je treba, da ne zamudim^ Z Bogom! Srečno pot in ne svidenje!" (Dalje prihodnjič.) V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Mary Shega ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 7. februarja, 1939. Šest let Te črna zemlja krije, truplo v grobu tam trohni, nam pa je težko pri srcu, po licu solza nam clrsi. Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo, naj vživa pri ljubem Bogu. žalujoči: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O., 7. feb., 1945. Na Neff Rd. Severno od 185. ceste je naprodaj lot 40x195, zelo lepo kul-tiviran . Blizu 185. ceste naprodaj hiša za 2 družini, moderna, 5 in 5 sob, $7,350. V Collinwoodu za 2 družini, 4 in 4 sobe, $6,200. J. Knific 740 E, 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288 (Feb. 7, 9) Stanovanje v najem Odda se^ 3 sobe z gorkoto, toplo vodo, podstrešjem in verando. V najem se da slovenskemu paru. Vprašajte na 1121 E. 66. St. (33) V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Alojzije Stirn ki je zatisnila svoje oči in se preselila v večnost 7. februarja 1943. Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. žalujoči ostali JOSEPH, soprog; LOUIS in JOSEPH, sinova. Cleveland, O., 7. feb. 1945. DOHODNINSKI DAVEK Kakor mnogo zadnjih let smo tudi letos pripravljeni, da vam pomagamo izpolniti pole za dohodninski davek INCOME TAX Lastnikom hiš in trgovcem bo v njih lastno korist, če se posvetti jej o z nami glede njih dohodninskega davka. Cas, ki ga potrošite v našem uradu, se vam bo izplačal. Zato se odločite čim prej mogoče. Radi bi videli, če pridete takoj k nam. Zapomnite si, da vam damo mi kompletno postrežbo. Naša dolgoletna izkušnja v tem poslu vam je na uslugo vsak čas. To leto računamo od $2.00 in naprej. Za kompletno in zaupno,postrežbo se zglasite osebno pri Marian Mihaljevichu. Uradne ure so od 9 zjutraj do 7 zvečer. Mihaljevich Bros. (o. 6424 St. Clair Ave. DELO DOBIJO DELO DOBIJO MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Imam naprodaj pohištvo za 3 sobe: za kuhinjo z električno ledenico, za družinsko sobo z radio in za spalnico. Za nadaljna pojasnila pokličite po 6 uri zvečer EN 5470. (32) Ohijska vina! Prodajamo na debelo in drobno . Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. (W., S-x) V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI PRILJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA JOHN GRDANC ki je zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 7. februarja 1939. Šest let je že minulo, kar si Ti zapustil nas, dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes * spomini hite. Večni Bog Ti daj plačilo, saj storil vse najboljše si za nas, •počivaj mirno soprog in oče,, in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: ANNA GRDANC, soproga. HČERE in SIN. Cleveland, O-, 7. feb. 1945. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Hočevar ki .ie za vedno zaspal dne 7. februarja 1943. Dve leti hladni grob Te krije in spomin nam žalosti srce, Bog odvzel soproga in očeta in tvoja pot se je končala. V miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O.. 7. feb. 1945. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61sl St. HE 2730. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ O Of| in stane samo: ballU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA " 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Mi bomo trenirali dijake višjih šol Za dobro stalno delo v pisarnah Zglasite se The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (32) Ženske Mi najemamo pri vratih Mi potrebujemo operatorje za HORIZONTAL BORING MILLS ENGINE LATHE RADIAL DRILL BENCH WORK Za splošna tovarniška dela moške in ženske Dobra plača od ure in overtime 53-60 ur na teden Vrnivše veterane za stražnike The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. _(32) MALI OGLASI TAPER COIL Starost 21 do 35 Čisto delo Dnevni in nočni šiht Plača od ure in bonus Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. (84) Moški Dispatcher Clerk Starost med 30 in 40 Nič strojepisja Plača Kličite GL 3530 Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. (34) Gostilna naprodaj Ima D-2 licenco, jako lepo zalogo .krasno opremo; nahaja se v industrijskem okolišu. Naslov izveste v uradu tega lista. (33) SPOMLAD SE BLIŽA Zatorej je sedaj najboljši čas, da si izberete in naročite fin ženski spomladanski STERLING COAT ali SUIT direktno u tovarne po najnižjih cenah v Cleveland«, na WILL-CALL. Se vam priporoča BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. ENdicott 3426 Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnilte in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. ___(x) CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PABL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS _J31) Dekleta in žene za 100% vojno delo v prvovrstni prednostni tovarni. Mnogo del je, kj ne zahtevajo nobenega predznanja. Največ je delo podnevi. Inšpekcijsko delo, assembly, pakiranje itd. Dalje za urad plačilno uradnico, time-keeperco. Vi lahko pomagate poraziti Hitlerja in njegove japonske prijatelje s tem, da izdelujete vojne produkte. Vzemite Quincy Ave. ulično železnico ali Central Ave. bus. EATON MFG. CO. E. 65th & Central Ave. (35) KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 155Ž3 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Pri. — 50) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafetiriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts Colonnade Cafeteria 524 E. Superior (Leader Bldg.) (32) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, avtomobile, Sipe itd, se lahko in zajieisijivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. F0sPel oklic vojvode " in ta je zbu-»e ogorčenje. Marsej-f zahtevajo le kralje-I Ve> marveč, naj se kraljico, 2lh ,da je kri. Itki ?trijci' treba Pe" L* sk°zi pariške ulice iprce, t; i Ustavijo, je naša ty*,'' rekel je Er-: fas Švicarske vla-Pokličejo. Ne pade ;£rkati mesa za te tin Jakobince." Ta!j f ne bo dal od-; J J0de- on mora to-,'iiev ,Za sv°j Pistol, " ^enje," pripom. p°! odgovoril je 'j, se bomo bojevali i. J, Je ^eba, zanj tudi 4ifaU v nevarni111 VeČ sto plemenit- ve- fc am SL Jem na vse- ft?!* vabil, da jih ; ^ eden plemenit-p°zivu jf^Va1H fkaj dru" ; Biiinv eur jetu-f K in ** ustavil v , stanovanju, v o1!*. Tam vas ibek^T hitr° »oste 1 *evn ljub svojemu 'Si?? sta»Ju se je lf » je y.lekel « Etam- , enb Tdl 0 nevarn0" ,p ^ u , zast*vi svoje m' i ^alj j." %wJe skupaj- k0' 4 /^ttajtnant Mail-fe Bachman v d« j, "Herviliy, ki ju 1« tnalo ' potem 80 irtXVl Sprejemno sobo še malu nato so !tnai liCha in mene v tsev. Začudenje naji- ^a!wjica sta sedela Nrtj na kateri kraij1'. 2emlJ'evidi vse i>kar Je de-ial, da mu J s ka?°Vedal major . » naš ^,udanostjo se C fe I1"6" 'fba. p, ,111 smrti, če %v0jo 7> m poklical %ii, *obo, da se tudi , '"K paniki častni-f'Pe je ?kraljevo zahva- • •P Bach zahvalil Mail-'fta^ v avnu* Zelo rad I' vri; 'laso v°jašnico, F V°iak0™ Pove- & p- ' a zvestoba fučujih ^ cet v pre-FW, Za«kože doži- r^l . 1>0lkii 6 Je hvalila kuk0 ličarjev in po- I boji za našo 1 kralj .?,dvrniti," je na- ■ aPlja 'kni treba, da te-i tem *rVl ^radi nas. i sio°rimo/ Gospod :>ekvedno, da Izločil Popačiti, če !t6 u;2ajeti jakobin-yoVati gornike prve vr-zaslužijo, i ZVestiK Pobunila, to- »olk ^ am, pred vse- »ek^orda Zadušili Toda ne" il ne2aW Prevelika; motp krvi bi se E ,Se odI°čiti K '1 nioramo t HaZati navala na t b^unšvaj-p bo jutr mi je došel K^u, * eotovo znan » m in siter me-^ečem, če bi n Jennie Debmc Na 13. januarja 1945 je previdena s tolažili sv. vere odšla v srečno večnost in 17.Januarja smo jo položili po katoliških obredih v naročje materi zemlji na Kalvariji. Ob času teh bridkih ur nam je došlo od strani sorodnikov, prijateljev in znancev številno izkazov vdanega prijateljstva in tolažbe. Vsem se tem potom iskreno in vdano zahvaljujemo z zagotovilom, da jim tega ne bomo pozabili. Hvaležni smo vsem, ki so našo nepozabno ranjco obiskovali v bolnišnici, jo tolažili ter ji skušali z lepim cvetjem in molitvijo lajšati trpljenje. Naj bo na tem mestu izrečena hvaležna zahvala prečastiti duhovščini in sicer: Rt. Rev. Vitus Hribarju, Rev. Joseph Ce-lesniku in Rev. Victor Tomcu za blage cerkvene obrede, še posebno se zahvaljujemo g. župniku Hribarju za pomembne besede, ki jih je izrekel ob krsti pokojne. Globoko smo hvaležni sledečim gg. duhovnikom, ki so počastili spomin ranjce s tem, da so se udeležili pogrebne sv. maše: Rt. Rev. J. J. Oman, Rt. Rev. B. J. Poni-kvar, Rev. Matt A. Jager, Rev. A. L. Bom-bach, Rev. Frank GabrovŠek, Rev. Francis Baraga, Rev. Julius Slapšak, vojaški kurat Louis Baznik in Rev. Joseph Drehar. Za krasno zapete ginljive žalostinke pri pogrebni maši se hvaležno zahvaljujemo pevovodji g. Martinu Rakarju. Iskreno se zahvaljujemo August F. Svetku in Mrs. Svetek, ki sta tako lepo ter vzorno odpre-mila pogreb ter nam šla v vseh ozirih na roko. Našo globoko hvaležnost naj sprejmejo društva, ki so z molitvijo, venci, darovi za sv. maše, obiskovanjem ob mrtvaškem odru ter pri zadnjem sprevodu pokazala spoštovanje do svoje pokojne sestre in sicer: Oltarno društvo sv. Kristine, društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze in društvo Clairwood št. 40 SDZ. Naj bodo zagotovljeni naše hvaležnosti odlični naši možje, ki so se radevoljno odzvali ter nosili krsto s pokojno: Jim Se-pic, John L. Mihelich, Joško Penko, John Drenik, Joseph Kunčič, Frank A. Turek. številna so bila pisma, karte in brzojavi, v katerih so naši prijatelji izražali sočutje nad to bridko izgubo. Naj sprejmejo vsi našo iskreno zahvalo. Hvaležni smo vsem onim, ki so v tako velikem številu prihajali h krsti pokojne ter iji izkazovali zadnjo čast; enako tudi vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter jo spremili k njenem zadnjem počitku na mi-rodvor. Hvaležni smo firmi A. Grdina in Sinovi za brezplačno limuzino ob pogrebu ter Mr. in Mrs. John Dolenc ter družini Primoža Kogoja za izredno lep dar. Prisrčno se zahvaljujemo bratu in sestram pokojne Mihaelu, Mary in Rose Kolar ter Antoinette Larco ter vsem sorodni- kom od tukaj ter iz North Chicaga, Illinois, za vso pomoč in tolažbo ob teh težkih urah, ko smo izgubili svoje najdražje na zemlji. Zlasti se čutimo dolžne zahvaliti vsem, ki so poslali tako krasno cvetje h krsti naše nepozabne matere in ki so izročili tako številne darove za sv. maše. Vence so darovali sledeči: Ameriške Domovine uslužbenci, družina Andolšek, Mr. in Mrs. H. L. Brady, Ensign in Mrs. J. F. Brady, Mr. in Mrs. Frank černe, Cleveland Paper Co., Edward in Dorothy Debevec in otroci, Robert in Elaine Debevee, Ralph in Marjorie Debevec, Kathleen Ann Dilger, Mr. in Mrs. John Drenik in družina, Mr. in Mr. Joseph Dem-shar in družina, Louis in Mae Drasler, Leonard F. Fuerst in uradništvo, Mr. in Mrs. Albin Filipic, Mr. in Mrs. Ely Fox, Mr. in Mrs. Stephen Fox, Mr. in Mrs. Charles Fox, John Gornik in družina, Mr. in Mrs. August Haffner, Internal Revenue uradništvo, Mr. in Mrs. Ray Joseph. Miss Marion Kuhar, Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič in družina, družine Kunčič in Perrotti, Frank Kuhar in družina, Addison Rd., Michael Kolar in družina, Mary in Rose Kolar ter Antoinette Larco in družina. Guverner in Mrs. Frank J. Lausche, Mr. in Mrs. John E. Lokar, Dr. in Mrs. William J. Lausche, Mr. in Mrs. Joseph Lekšan, Barberton, 0., Mr. in Mrs. John L. Mihelich in družina, Mfr. in Mrs. Chas. Menk, Mr. in Mrs. Joseph Novak, Mr. in Mrs. Matt Perlin in družina. Mr. in Mrs. Joško Penko in družina, Mr. in Mrs. John Potokar, Mr. in Mrs. J. Somrak in družina, Mr. in Mrs. Rudolph Skerl in sorodstvo, John Sterle, Herman Stein, Mr. in Mrs. August F. Svetek. Mr. in Mrs. Jim Sepic Sr., Mr. in Mrs. Jim Sepic, Jr., Mimi, Vera, Joseph in Edmund Turk, Thompson Aircraft Products C. L. Davidson, Personnel Mgr., Mr. in Mrs. Michael Telich, Mr. in Mrs. Marion Urbančič in družina, Mrs. Albina Vesel in družina, Ivan Zorman, družini Joseph Za-lokar in Otto Tekautz. Društvo Clairwood št. 40 SDZ, uslužbenci Hodell Chain Co., venec sosedov "On-the-Drive," venec sosedov iz 226. ce- ste, Euclid, Ohio, venec sosedov iz 174. St. Za sv. maše so darovali sledeči: John in Kattie Anžiček, Girard, O., Mr. in Mrs. Joseph Andolsen, Mr. in Mrs. Ludwig Avsec, Antončič family. Mr. in Mrs. Ray Breskvar, Branisel family, Mr. in Mrs. C. Benevol, Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, Mr. in Mrs. F. Bradach, Mrs. Mary Bradach, Mrs. Rose Bizjak, Bri-cel family, družina Frank in Jennie Blatnik. Družina Cimperman iz 61. ceste. Mr. in Mis. Anton Debevec, Dibble Ave., družina Frank Dragolich, Anton Debevec in družina, Madison, 0., Mr. in Mrs. Anton Eisenhardt, Lorain, 0., Anton Debevec in družina Willard, Wis., Mr. in Mrs. Jos. Fer-ra, Mrs. Rose Frank, Mrs. Charles Foj, Mr. in Mrs. Eli Fox, Mr. in Mrs. Steve Fox. Atttop Grdina in družina, Mr. in Mrs. John Gabrtrija, Mr. in Mrs. Anton Qubanc, Mi. in Mrs. Jerry Grdina, Mr. in Mils. Jože Grdin4, Mrs: Agn^s Gredenc, Mr. in Mrs. J. J. Grdina,»Mr; in Mrs. John H. Gornik, družina pokojne Mary Grdina. Mrs. Johana Hlad, Josephine in Vicki Hočevar, Mrs. Mary Hochevar iz Miller Ave., Rose in Bill Homovec, Mr. in Mrs. Louis Ižanc, društvo sv. Imena fare sv. Lovrenca, Mr. in Mrs. John Jane, Mrs. Agnes Jazbec in družina, Mr. in Mrs. Joseph Jan-ževič, Mr. in Mrs. Jenik, 61 St. Mr. in Mrs. Michael Kolar, Johana Kolar estaJte, Mr. in Mrs. Matt Kolar, Louis Kolar, Mr. in Mrs. Edward J. Kovačič, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, August Kollander, Gašper Korče, Mr. in Mrs. Krisman, Nottingham Rd., Mrs. Jos. Kotnik, Mr. in Mrs. Koshel, Mr. in Mrs. John Korenčič, Mr. in Mrs. Joseph Kuhel, Frank Kovach, Mr. in Mrs. Jos. A. Kriz-man, Mrs. Frances Knaus, družina Frank Kepic, Mrs. Kodelja, Mr. in Mrs. John Lube, Mrs. Antoinette Larco, Mr. in Mrs. Charles Lausche. Mrs. Karolina Modic, Mr. in Mrs. Frank Mervar, Helen Moyar, družina Mo-čilnikar, društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ, družina Mazek, Trafalgar, Margaret Mestek, Mr. in Mrs. J. M. Marcus, dr. in Mrs. James W. Mally, Mr. in Mrs. Alvi-na Maver, Miss Margaret McGuire. Mr. in Mrs. Joseph Novak, Rudolph in Albina Novak, Mr. in Mrs. Louis Nemec, neimenovana. Mrs. Frances Oražem in hčere, Mr. in Mrs. John Oblak, Oesterle family, Mrs. Je-ra Opeka in naslednji iz North Chicaga, 111.: Mr. in Mrs. John Chamernik, Mr. in Mrs. Peter Jacobs, Mr. in Mrs. Joseph Zab-kar, Mr. in Mrs. John Opeka ter Mr. in Mrs. Michael Opeka, Oltarno društvo fare sv. Kristine, Euclid, O. Josephine Posch, Uršula Pešec, Mr. in Mrs. Frank Praznik, Mrs. Frances Pire, Mrs. J. Pecek, Mrs. Potokar, Renwood, Mr. in Mrs. John Pezdirtz, Mr. in Mrs. John Prišel, Mr. in Mre. Joseph Ponikvar, Mr. in Mrs. Frank Paulin, družina Poje 185. St., John J. Prince, dr. in Mrs. Anthony J. Perko, Joseph R. Poznik Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mrs. Katie Roberts, Mrs. Ma^ Rigler, Mr. in Mrs. Frank Russ, Mary Rozman in Theresa Rozman, Mr. in Mrs. Frank Rožnik, Mr. in Mrs. Jos. Rudolf in družina, Anthony Rud-man. Pvt. Edward Repasky. Mr. in Mrs. Jim Sepic, Anton šubelj, Miss Mary Smrekar, Mr. in Mrs. Clarence Shea, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. in Mrs. Jerry Stroin, Geneva, O., Matt Sker-bec, Mr. in Mrs. Peter Sterk, Slovenska ženska zveza št. 14, Mrs. M. Suhadolnik, John Sušnik in družina, Anton Strniša, Mrs. Anna Slopko, Mrs. Mary Sterk, Mr. in Mrs. Frank Stemberger, Mr. in Mrs. Victor Sheldon, Mr. in Mrs. John Sterk, Mr. in Mrs. Frank M. Surtz, Dr. in Mrs. J. M. Se-liskar, Angela Skerl, Sodality of Our Lady, Villa Angela, Sophomore Class of Villa Angela, Young Ladies Sodality of St. Mary V Mr. in Mrs. Matt Slana Sr. ter Mr. in Mrs. Joseph J. Zorc, North Chicago, 111. Družin/a Troha, Arrowhead, družina Turk, Mr. in Mrs. John Tomažič, Mrs. Mary Trattar in družina, Uslužbenci Ameriške Domovine. Mrs. Christine Verbič, Mike Vrček Sr., Mr. in Mrs. Geo. Voinovich, Wenzel družina, Capt. in Mrs. Leo V. Virant. Jo-sip Zalar in družini, Joliet, 111. ter gl. urad K. S. K. J., Ivan Zupan, Rose M. Zdesar, John in Mary Zust Sr., John Zulich in družina, Mr. in Mrs. Jack Znidaršič, Mrs. Ge-novefa Zupan, Mr. in Mrs. Anton ZnidSar-šič, družina Frank Zakrajšek, Terezija Zdešar. Naša draga soproga in dobra mati je odšla v srečnejše življenje, kamor ji bomo enkrat tudi mi sledili. Naj pokojno počiva in naj ji sveti večna luč. Žalujoči ostali: JAMES, soprog, EDWARD, LT. ROBERT, PETTY OFFICER 1. C. RALPH in JIMMY, sinovi, BERTHA in JEAN, hčeri, ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio, 7. februarja, 1945. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1945 J^aznanilo in Z,ahOala Volji vsemogočnega je dopadlo, da je poklical s tega sveta našo dobro soprogo, mater, staro mater, sestro in teto « Maa