*tev. 278 ¥ Trstu, y MrMi 7. oktobra ItIS, Letnik XI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Lredniitvo: Ulica Sv FranCišk* A*.i*ega tt 20. L nadati. — Vsi dopisi naj s« pošiljajo uredništvu lista Ne fra n k. irana pisma se ne sprejemajo iti rokopisi »« ne vračajo. Izdajatelj tu odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorfej liata .Edinoaf. — Ti*k ti&karne .Editiosa*, vpisane zadruge g otnejenlra poroitvom v Trstu, ulica Sv. hrančiika AiUkega St. 20. TCiCton uredništva in upra.e i*cv- Naročnina z n a i a : Za celo leto...... • K 24,— Za pol leta . . . -....................12.— se tri mesece........................6"— ca nedeljako lidijo u celo leto . 5.20 za pol leta..................... j - J Posimezne Številke .Edinosti* s? prodajajo po S vinarjev, zastarele SteVilke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šrokoiti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ^\odow..............min po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadatjna vrsta........ ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinoit;«. Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačujs se izključno le upravi .Edinosti-. — Plača in toll se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Frančiški Asiikega St 20. — Poltnohranilničnl račun Št 841.65? No ruskem in italijanskem bojltfu položaj v spltfnem nelzpremenjen. - Ob Styru, zapadno ČartorlsKa so se razvili bojL U iampanji poskusni! Francozi po močni ortilleruski pripravi preiti zopet v ofenzivo. Usi napadi na tel frti odUfii. Kriza na Balkanu izročitev ruskem ultimata in bolgarski ousovor. SOFIJA, 5. (Kot.) »Agence tel. Bulgare« poroča: Ministrski predsednik Radoslavov je sprejel včeraj od 4 —6 popoldne obisk zastopnikov Rusije. Francije in Anglije. Prva dva sta mu izročila neidtniično, značaj ultimata imajočo noto. v kateri prisilno razlagata proklamirano oboroženo bolgarsko nevtralnost in nameti mobilizacije in zahtevata z grožnjo prek tajenja bdnoša-jev, da Bolgarska tekom 24 ur očlto prekine odnošaje s centralnimi državami in odslovi v generalnih štabih različnih bolgarskih armad dozdevno se naba,J*r~»če nemškei n avstrijske oficirje. Zastopnik Anglije je Izročil kratko verbalno noto z vsebino, da bi Anglija prekinila odnosa je z Bolgarsko, če bi vsled bolgarske mobilizacije nastale na Balkanu sovražnosti. Zastopnik Italije se vsled pomanjkanja instrukcij nI pridružil temu koraku svojih kolegov. PE1ROGRAD, 5. (Uradno.) Ultimatum Rudije Bolgarski Je bil izročen včeraj ob 4 popoldne ministrskemu predsedniku Radoslavovu. PARI, 0. (Kor.) »Agence Ha vas« pon>-ča: V zvezi z izjavo, v kateri je ruski poslanik v Sofiji zahteval od bolgarske vlade odslovitev nemških in avstrijskih oficirjev tekom 24 ur, sta poslanika Francije in Anglije naznanila bolgarskemu kabinetu, da se Francija in Angliia popolnoma pridružujeta zahtevi Rusije. Dalje so. izjavili poslaniki, da je smatrati predloge, ki so jih stavili popre! zavezniki Bolgarski, ničeve in neveljavne. SOFIJA, 5. (Kor.) »Agence tel. Bulga-re« poroča: Odgovor Bolgarske na angleško - francosko - ruski ultimatum je bil izročen danes popoldne. Dopoldne le bolgarska vlada izročila zastopnikom četverozveze odgovor na njihove predloge z dne 14. septembra. LUGANO, 6. (Kor.) Časopisi poročajo iz Petrograda. da je Bolgarska na ruski ultimatum odgovorila nezadovoljivo in da je vsak Čas pričakovati ruske vojne napovedi. LLGANO, 6. (Kor.) Pariški »Journal« prinaša izjavo ruskega zunanjega ministra Sazonova njegovemu korespondentu, da je vsaka nada, da bi se spravila Bolgarska na pravo pot, sedaj zaman. Ruski poslanik da je že dobil ukaz, da naj zapusti Sofijo. Vesti iz Grfke. izkrcanje fet v Solunu. SOFIJA. 4. (Kor.) Po izjavah entente, podanih v Atenah, je izkrcevalni armadni zbor. ki bo Štel 70.000 mož, določen kot pomožni armadni zbor za Srbijo in bo dirigiran v Macedonijo; vendar pa bo služil v prvi vrsti za demarkacijske namene proti Bolgarski. Prihod ententinih čet v Macedonijo, bi znal vzbuditi v javnosti, posebno v Macedoniii. veliko vznemirjenje. BERN. 5. (Kor.) »Berner Tagblatt« pravi pri primerjanju nemškega pohoda skozi Bel'/jjo in kršenja grške nevtralnosti po ententi sledeče: Velesile, ki postopajo nasilno z Grško, nimajo navesti nobene druge opravičbe, kakor državni raison in da nastopajo v vojaškem interesu, torej ravnotako, kakor je ravnala Nemčija. S tem je razkrinkano in obsojeno pred vsem svetom vse razburjenje. ki sta ie netili umetno Anglija in Francija. PARIZ. 6. (Kor.) Nota, ki jo razširja Agence Havas, poroča, da se je včeraj pričelo izkrcavanje čet v Solunu. Zvezne vlade so že pred več dnevi določile potrebne sklepe in izdale potrebna povelja: Nota pravi dalje: Zavezniki so se najprej pogajali z grško vlado, ki je še kol nevtralna vlada protestirala. Istočasno so pripravljali francoski oficirji v vsej prostosti izkrcanje čet. Francoski in angleški ofeirji so bili tako pri civilnih kakor tudi vojaških oblastih v Solunu sprejeti zelo prisrčno in so zamogli. po prihodu svobodno pričeti z delom. Javno mnenje ie razumelo potrebo podpore, ki jo prinašajo države Četverozveze v teh težavnih razmerah srbskemu prijatelju, s katerim ima Sicer Grška zvezno pogodbo. PARIZ, 6. (Kor.) Agence Havas poroča iz Aten: Ministrski predsednik Venizelos ii? izjavil v zbornici, da se bo Grška obve- znosti, določenih v srbsko - grški pogodbi, držala najstrožje, tudi če bi dovedle Grško do tega, da zavzame stališče proti Nemčiji, kar bi odkrito obžaloval. Veni-zelos je izrazil prepričanje, da je v interesu Grške, da se postavi na stran četvero-| sporazuma. Izjave Venizelosa so bile odobrene s 50 glasovi večine. Mohamedanski poslanci so • glasovali proti. PARIZ, 6. (Kor.) Kakor je izvedela A-gence Havas iz Aten, je izjavil kralj včeraj. !a Venizelos ne more slediti politiki sedanjega kabineta do konca. Venizelos je pre MožU kralju svojo prošnjo za demisijo. izkrcanje italijanskih čet v Albaniji za Srbijo. LUGANO. 6. (Kor.) V Neapelj je prispelo pet višjih srbskih oficirjev, ki so ponoči odpotovali v Rim v vojno ministrstvo. To. kakor tudi nenavadno naglo vpcklicanje novih italijanskih rezervistov, se smatra kot predpriprava za odpošilja-tev italijanskih čet v Srbijo skozi Valono ali Drač. Poslanik Vesnič naslednik sedanjega srbskega finančnega ministra. Niš. 5. (Kor.) Agence Havas javlja: Kakor poroča poluradni list »Odjek«, je določen srbski poslanik v Parizu, dr. Vesnič. za naslednika bolnemu finančnemu min i sir u Paču. Angleži v Solanu. Iz Aten so poročali 5. t. m.: List »Nea Himera«»piše: Srbsko ministrstvo zunanjih stvari je zadnje dni zahtevalo od angleškega ministrstva pomožnih čet. Angleška \ lada je odgovorila, da angleško-francoske čete v svrho zasedenja Macedo-nije, ki jo je četverozveza obljubila Bolgarski. v kratkem pridejo v Srbijo na podlagi sporazuma ined Srbijo in Grško. Srbski minister zunanjih stvari je zahteval v Atenah pojasnil o tej dobrodošli vesti iz Londona, vendar pa grški minister zuna-1 nj:'i stvari Ale\andropulis, ki ni ničesar ve cel o teh dogovorih, ni mogel storiti drugega, kot sporočiti stvar svoji vladi, v Nea H i mera« zaključuje iz tega, da je sa:no Venizelos vedel o načrtih Angleške in Francoske za izkrcanje in pričakoval od dne do dne prihoda poveljnika angleško-francoskih galipoljskih čet, generala Ha-miltona. Prihod generala Hamiltona v Solun je povzročil, kakor poroča > Cr.rriere della Sera« iz Aten, veliko presenečenje. Ha-milton se je sestal najprej z gr?Wm generalom Moskopoulosom, poveljnikom tretjega armadnega zbora, in je vpra.:al, kako stališče bi zavzel napram izkrcanju angleško - irancoskih čet, ki bi šle na pomoč Srbiji. General je odgovoril izogibno in je nemudoma sporočil stvar grškemu vojnemu ministrstvu, čigar voditelj je obvestil takoj inerodajna mesta. * Trenutno se zdi, da v Atenah niso vznemirjeni in da vlada mnenje, naj bi sama navzočnost tujih častnikov v Solunu ne bila Grški povod za diplomatsko demaršo. Za sedaj se bo torej zahtevalo le pojasnilo, če bi pa za\ ezniki res hoteli pošiljati svoje čete preko grških tal. bi pa Grška energično protestirala. O bivanju angleškega generala Hamiltona v Solunu je poročal poročevalec milanskega Secola« 2. t. m. še naslednje: Mesto je, pričakujoč bližnjih dogodkov, v največjem razburjenju. Od ure do ure pričakujejo izkrcanja zavezniških čet. General Hamilton ie včeraj, 1. oktobra, pazno ogledoval mestno okolico, vedno v spremstvu zastopnikov vlade in mesta. Oblasti in \ lada bodo protestirale proti izkrcanju čet in je proglasile za kršenje nevtralnosti. Protest pa da ni pravno utemeljen, ker Grška doslej ni nikomur napovedala vojne in tudi ni bila napadena po nikomur. Venizelos pa da doslej tudi ni objavil za-vezne pogodbe s četverozvezo. Protest da je samo zato, da se pridobi čas, da morejo zavezniške čete ob strani grških zavrniti morebitne napade Bolgarov. Isti list poroča, da je grški prometni minister Diamantidis dospel 4. t. m. v Solun in ob 5 popoldne proglasil železnico So-lun-srbska meja za last grške vlade. Z avstrijsko-rusKegn bojišta. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Položaj Je nelzpremenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z nemSko-raftesa bojttfo. BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. oktobra 1915. (Armadna skupina geoeralfeldmaršala Hindenburga.) Sovražnik Je izvršil včeraj med Drisvjatskim Jezerom in Krovom zopet večje napade, ki so bili odbiti, deloma pa so se razbili v našem ognju. Trenotne uspehe je izvojeval sovražnik pri Kozja-niii in tik južno Višnjevskega jezera. S protinapadi smo zopet vzpostavili položaj ob težkih izgubah za sovražnika. (Armadni skupini princa Leopolda bavarskega in generalfeldrnaršala Maeken-sena.) Položaj Je neizpremenjen. (Armadna skupina generala Linsinge-na.) V ozemlju zapadno Čartoriska so se razvil«' boji. Vrhovno armadno vodstvo. I avslrijMlpiesa bojišča. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. oktobra 1915, opoldne. Na planoti Vielgereuth je bil opolnoči močen italijanski napad, ki je prispel mestoma do naših ovir, povsod odbit. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fini. Ponffilo Codorne. DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 3. oktobra. V visokem gorovju, kjer nastopajo že neurja in močni snežni zameti, so se vršile manjše za nas ugodne akcije na prelazu Lagoscuro pri ziviru v al di Gerrona in na Promoser Thorl. V oddelku Tolmina je bil napad sovražnika na novo osvojeno postojanko naših čet na višini Sv. Marije odbit. Na vsej ostali fronti se ni zgodilo ničesar pomembnega. Balkansko bojišče. DUNAJ, 6. (Kot.) Uradno se objavlja: 6. oktobra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Ničesar novega. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Z zapolnita bojltio. BLRLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. oktobra 1915. Zapadno bojišče. Na višini severovzhodno Neuvilla Je bil francoski napad z ročnimi granatami odbit. V Šampanji so poskušali Francozi tudi včeraj zopet pričeti ofenzivo na dosedanji iK-padalni fronti. Sovražnik Je mislil, da bo zrmogel z močnim topovskim ognjem, ki se ic razvil popoldne do skraine srditosti, napraviti našo postojanko sposobno za nameravani sptoftni napad iA je pripravil čete za napad na vsej fronti. V našem, na sovražnem izhodnem mestu vršečem se bombardiranju, se je posrečilo Francozom spraviti v napad čete le na nekaterih mestih in kjer so izvršile naskok, so bile pregnane ob težkih izgubah. Tako so se ponovni naskoki ob cesti Sommes - Py -Souain popolnoma razbili. Tudi severno kakor tudi severovzhodno Beau Sejour Fer me in se ver oz a pa-dno Ville sur Tourbe so bili napadi popolnoma brezuspešni. Angleško poročilo z dne 1, oktobra 1915 zatrjuje, da so Angleži v zračnem boju zmagali naše letalce. O tem sledeče pojasnilo: V mesecu septembru so bila izgubljena nemška letala: v zračnem boju 3, pogrešani 2, sestreljene s tel 2, skupno 7 letal. Istočasno so izgubili naši sovražniki: Anglija: v zračnem boju 4, Francija 11; An&iija vsled sestrelitve s tal 1, Francozi 4; vsled izkrcanja v naši črti in zanjo Anglija 3, Francozi 7: skunno Angleži 8 Francozi 22 = 30 letal. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 5. (Kor.) Feldmaršal French poroča z dne 4. t. m.: Sovražnik je pričel včeraj opoldne srdito streljati in je nato ponovno napadel naše strelske »arke i;:ed kancr.olomi, Ver-mellesom in prtio \ Hulluch. Nara " Berliner Tageblatt« objavlja sledeči dopis svojega vojnega poročevalca na zapadnem bojišču o strahovitih bojih pri Lillu: hrorta postaja vedno glasnejša. Že 14 dni je bilo opažati čudno gibanje. Streljanje je naraščalo od dne do dne.Tudi na onih delili fronte, ki so bili precej mirni, so nenadoma začele deževati granate. Letalcev je kar mrgolelo vsepovsod. Metali so bofiibe na kolodvore in skladišča in napadali opazovalce, ki naj bi razrušili važne fočke, mostove in prehode. A brez uspeha, naši vojaki so bili čuječi. Razne vesti so vršele po zraku! Nedvomno, ples se je začel! Kdo ve, kje bo najhujše? Naša fronta od Severnega morja do Argonov tvori skoro četrt kroga. Pričakovati je bilo, da bo skušal sovražnik stisniti obe krili in sicer na zapadu Ypern—La Bassče—Lo-rette, na vzhodu pa krito Reims—Argoni. Gotovo udari tu z vso silo, da razbije oblegovalni obroč. Dne 20. septembra je nastal na napadnih frontah pravi svinčeni vrtinec. Slišal sem njegovo žvižganje iz Šampanje; bilo ie vsak dan Jiujše. Bližali so se težki dnevi! Naše čete so bile pripravljene. Le preko njih trupel bi bilo mogoče priti naprej. Hočejo se boriti za stvar Nemčije do zadnje kaplje krvi! Granate so udarjale v sleherni zakop, sleherni jarek, v vsak spojni jarek. Na tisoče jih je pritulilo na uro. Jarki so bili polni dima, pekočega ognja in strupenih plinov. In sedaj je prišel. \ štev ilni premoči se je valil od zapada in vzhoda ... Zunaj divfa strašna bitka. Kri, dim, železna in svinčena toča in strupeni plini, laka je stvar. Pot lije curkoma po obrazih vojakov in na obvezovališčih delajo zdravniki z mrzlično naglico. Do osrčja Lilla razsaja glasni požar bitke. Topovi grme in bruhajo. Pokali so danes ponoči, da se je tresel zrak, pokali so danes zjutraj in še pokajo, da se stresa zemlja. Glasni, kratki poki, kakor da pri-haj'i plutasti zamašek iz kake ogromne stekknici Pc ulicah obračajo ljudje oči proti nebu. Med oblaki se razbijajo šrap-neli v strupenozelene oblačke: letalec. — Priplul je zgodaj zjutraj tik nad mano. Slišati j j prasketanje strojne puške: velik angleški dvokrovnik plove drzno med sivimi oblaki v polkrogu. Avtomobili z lahko ranjenimi švigajo po ulicah, v mestu je mrzlično razpoloženje. Noč. Bulevardi mrgole ljudstva. Svetilka svetijo. Vroč večer se dviga med hišami. Drevesa, tema. velike zvezde in gr-menše k rov tam zunaj. Avto prihaja. Njegova luč odseva na stenah. Vse obstane. V avtu sc nahaja ujeti angleški brigadni general. Kmalu nato je bilo videti po ulicah dolge vrste zajetih Francozov, Angležev in drugokožcev. Na obrazih jim je spoznati da sc strašno trpeli. Ob I<> zvečer ie mesto temno in mrtvo. Glasneje je čuti grmenje topov. Na cestnih vogalih so bili nalepljeni rdeči lepaki: Spodaj imenovane osebe so bile od vojnega sodišča obsojene na smrt in danes zjutraj ustreljene v trdnjavi. V neki tihi ulici je slišati ženski glas; stokanj.;, mjavkanje prihaja iz temne hiše in šele po dolgem času sem razumel, kar fe neprestano ponavljala: > Paul — Made-lerne — nikdar več vaju ne bom videla«. ::il V to glas in vpitje blazne. i ar hiš odtod "se nahaja trgovina, v njej vse iiipgoče stvari iz granatnih drobcev in krogel]. Kakor trgovina kakega dra- guljarja. V sredi krasno razpelo iz težkih granatnih drobcev, visoko pol metra. Na tem jeklenem križu iz granatnih odpadkov visi Odrešenik, Jezus Kristus, vlit v medovino. S turških bojišč. CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Pri Anaiorti in Ari Burnu se ni zgodilo ničesar bistvenega. V oddelku Seddil Bahra je izstrelila sovražna artiljerija dne 3. oktobra na naše levo krilo okoli tisoč krogelj, ne da bi dosegla kak uspeh. Bila je vsled našega močnega protiognja prisiljena k molku. Mina, ki je eksplodirala na tem krilu, je prlza** dejala sovražniku težke izgube. Naša artiljerija je neko sovražno kri-žarko, ki je streljala v smeri proti Dar-danelam, dvakrat zadela in razrušila o-klop križarke. Dne 3. oktobra so naše auatolske baterije obstreljevale eno sovražno ladjo vla-čilko pri izkrcevališču Seddil Bahru In so povzročile sovražniku težke izgube. Ta je odgovarjal na ogenj, ne da bi dosegel kak uspeh. Sicer ničesar pomembnega. Me avstrijsko vojno posojilo. DUNAJ, 6. (Kor.) Danes objavljeni prospekt naznanja subskripcijske pogoje za tretje avstrijsko vojno posojilo. Subskripcijska cena znaša 93'60, obrc-stovanje na polletne obroke; samo prvi, dne 1. januarja 1915. in zadnji, dne 1. oktobra 1930. zapadli kupon je četrtleten. Vojnt^ posojilo je davka prosto. Ti tri so izstavljeni v delih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron in v delih, ki znašajo več nego 10.000 kron. Nabavna cena je pri podpisih do 200 kron v polnem znesku vplačati takoj pri prijavi; pri podpisih preko 200 kron je vplačati pri prijavi 10%, 6. decembra 1915. in 5. januarja 1916. po 20%, 5. februarja 1916. 25% in 6. marca 1916. ostanek. Avstro - ogrska banka in vojna posojilnica dajete na obligacije, oziroma na interimne izvidnice posojila po obrestni meri, znižani za namreč po vsako- kratni oficijelni eskomptni obrestni meri. Podpisovanje se prične dne 7. oktobra t. I. ter se zaključi dne 6. novembra t. I. VišeK krize na BolKanu. Ves svet je pod vtisom skrajnega koraka, ki ga je storila Rusija proti Bolgarski, postavivši poslednjo pred usodepolno zgodovinsko važno odločitev. Kratko je bil odmerjen čas in voditelji bolgarske politike so gotovo že prišli do svojega skle-oa iu ga priobčili voditeljem ruske politike. V mrzličnem razburjenju so pričakovali ljudje včerajšnjih jutranjih časopisov, računajoč z gotovostjo, da doznajo usode-polni odgovor Bolgarske. To pričakovanje se jim ni izpolnilo in napetost je trajala dalje, ki je še povečuje drugo vprašanje, ki je na jeziku vseh: kaj storile drugi dve balkanski, doslej nevtralni državi: Grška in Romunska, bodi že, da je Bolgarska krenila na to ali ono stran? Kajti to prepričanje ima vsakdo, da mora aktivni nastop Bolgarske potegniti za seboj tudi ti dve državi! Spomi-njajmo se le, da je grška diplomacija, odredivši mobilizacijo, naglašala, da je ta odredba naravna posledica enake bolgarske odredbe. In kakor so Bolgari poudarjali, da je mobilizacija le čin previdnosti, le oborožena nevtralnost, istotako so Grki zatrjevali o svoji. Ne eni, ne drugi niso hoteli priznati kakih agresivnih namenov. Tej pozi ljudi, ki nočejo nikomur ničesar hudega in ki hočejo zavarovati le svoje meje. ie ruski ultimatum Bolgarski izpodnesel tla. Bolgarska se je morala odločiti — njej boste morali slediti tudi Grška in Romunska. Karle vseh balkanskih držav morajo priti na mizo in skoro da ga ni izhoda, ki bi omogočeval, da bi igra ne začela! Kako se razdele igralci partnerji?! Tudi danes še, ko smo v uri odločitve, ne moremo niti slutiti ničesar. Pisalo in govorilo se je sicer mnogo o namenih Grkov in Romunov, ali ko imaš danes pred seboj skiadnice vseh teli zanesljivih poročil, veš zanesljivo le eno — da nič ne veš. No, ta igra ne more več dolgo trajati! Za sedaj pričakujemo z napetostjo vesti o odloku Bolgarske! Morda najdejo čitatelji to usodno sporočilo že v tem listu med brzojavnimi vestmi. Sfran fl. »EDINOST* §tev. 278. V Trstu, dn* 7. oktobra 1915 flproviifldjsKe stvari. Izkaznice za kruh in moko. Pričenši z dnem 10. oktobra t. L se u-vedejo za Trst in njega okolico izkaznice za kruh in moko. Kruh in moka se bosta vsled tega oddajala edinole proti izročitvi dotičnih odrezkov izkaznic. Izkaznice za kruh in moko za tržaško mesto bodo odposlane na dom, d očim jih morejo prebi-valci okolice dvigniti pri dotičnih komisijah. V eventueinih slučajih nesporazum-Ijenja, se je zglasiti pri rečenih krušnih komisijah v dneh 8., 9. in 10. t. m. Izkaznice za kruh in moko za zavode, bolnišnice, gostilne itd. Zavodi (bolnišnice, človekoljubni in e-naki zavodi), samostani, semenišča, prenočišča in enake ustanove, morajo zahtevati v dneh 7. in 8. t. ni. od 9. dop. do 12. in od 4. do 7. pop., oziroma dne 9. t. m. od 9. dop. do 12., njim potrebne izkaznice za kruli pri osrednji krušni komisiji na trgu dei Teatro št. 1 I. nadst., in to potom pooblaščenega zastopnika in pustivši tozadevno izjavo. Izročevanje izkaznic se bo v ršilo istotam v soboto, dne 9. t. m. od štirih popoldne do sedmih zvečer. Razne politične vesti. Papež o vojni in proti hujskačem. \ pismu na škofovsko konferenco v Fukli piše papež: V vrtincu sedanjega svetovnega položaja, čegar viharna sila, kakor vidimo, pretresa najbolj cvetoče države Evrope, da so skoro ogrožene v svojem obstanku, umejete. spoštovani bratje, lahko, kaj občuti naše srce, ko imaino noč in dan pred očmi, kako se dan za dnem pobija toliko ljudi, kako je toliko narodov zadela težka nesreča. V isti meri, kakor se beda veča vsled trajanja vojne, narašča tudi, kakor vidimo, pri vseh hrepenenje po miru. Ali mi želimo zelo, naj bi to hrepenenje pri vseh ubralo kraljevo pot, ki v vztrpljivi in človekoljubni ljubezni dovaja do miru. Od te poti bi se daleč odmaknili tisti, ki morda menijo, da jim je dovoljeno, da dejanja katolikov kakega drugega naroda ponižujejo z besedo in pismom na način, da drug drugega, kakor pravi apostol, »izzivljajo in zavidajo« in s tem podžigajo ogorčenje, ki naj bi je gasili s pravičnostjo v sodbi in milino mišljenja! Ko torej z iskrenim hrepenenjem molimo za mir — in sicer za tak mir, ki naj bi odgovarjal zahtevam pravičnosti in dostojanstva narodov — svarimo vse katolike, naj se izogibljejo vsakega razdora in da, združeni v krščanski bratovski ljubezni, vsi skupno pomagajo k vzpo^ta-vljenju takega miru.« — Tudi to papeževo pismo je izliv plemenitega srca in blage duše. Papež nalaga vsem katolikom ljubezen v glavno dolžnost, kar pomenja najstrožjo obsodbo tistih, ki s pisano ali govorjeno besedo zagrajajo poti, ki bi mogle dovesti do zaželjenega'miru. Človeštvo je dolžno hvaležnosti Beneditku XV. na njegovih prizadevanjih. Jaši Nenadović. Bivši srbski poslanik v Carigr; du JaŠa Nenadovičje — glasom brzojavnega sporočila umrl vsled neke operacije izvršene na nem. Nenadovič je dejanski in znamenito posegel v dogodke v Srbiji v novejih časih. Pokojni* je sorodnki kralja Petra in je bil eden glavnih voditeljev zarote, ki je v letu 1903 odpravila kralja Aleksandra in kraljico Drago. Na to je Ne-nado\ić do vel iz Ženeve Petra Karagjor-gjevića. ki ga je potem velika skupščina iz-voli a kraljem Srbije. Kmalu za tem je bil imenovan srbskim poslanikom v Carigradu in je to mesto zapustil šele, ko je izbruhnila balkanska vojna. Z Nenadovićem izg nja iz« življenja oseba, ki je gotovo izdčtno tudi prip mogla k današnjemu razvoju stvari na Balkanu, ki dozorevajo sedaj v novo zgodo-vinsko dramo, kakršne Balkan, da-si bogat na takih dogodkih, morda še ni videl. Ali bi ne bilo možno tudi pri nas urediti tako, ko vendar ni misliti na skorajšnje o-tvoritev šole v Gorici l Pri nas pa nikdo ne misli na to in moramo sami opominjati. (Prip. uredništva. Pri tem se mladi gospod dopisnik nekoliko moti. Je ijudi, ki so se menili za to in tudi storili korake, da bi se to res pereče vprašanje kako rešilo. Kakov bo uspeh, tega seveda ne moremo vedeti.) Na straži za naše domovje! Prejeli smo: Mi srno sedaj tu na jugu, kjer se peni va-lovje naše sinje Adrije in buta ob mogočno skalovje, tu, kjer je večerno somračje tako bogato naravne lepote, da se človek tega pogleda nikdar ne more dovolj na-užiti. Res, prekrasen je pogled na to čudovita lepoto, ki obdaja naše obrežje. Ka-kšnr) prikupljivo moč pa ima to đadransko morje, more vedeti le oni, ki je to izkusil sam. Vsak izmed nas se gotovo še spominja, ko je pred par leti srbska vojska prodrla pot iz notranje dežele do tega morja, kako so srbski vojaki počeli svoje orožje močiti v vodo in prisegati sveto prisego, da nikdar ne zapuste tega tako lepega morja. Tudi naš nekdanji zaveznik je hotel z ropaželjno roko posegati po teh naših pokrajinah, Csmata gesti. Čestitka tržaškega škofa o priliki go-dovanja Njegovega Veličanstva. Dne 4. oktobra je tržaški škof po končanem pon-tifikalu v stolni cerkvi odposlal sledečo brzojavko na Njegovo Veličanstvo: Njegovemu Veličanstva cesarju Francu Jožefu J. v Schonbrunnu. Ko smo v starodavni ba/iliki sv. Justa iz nebes prosili srečo in blagoslov za Vaše Veličanstvo, prinašam v imenu duliovščine in vernega ljudstva najudanejša voščila Vašemu Veličanstvu za slovesni godovni dan. Opirajoč se na pogumno cesarsko armado ob Adriji, zremo zaupno in prav zanesljivo v bodočnost, ki nam bo s pomočjo božjo prinesla pravično zmago in častni mir. Bog ohrani. Bog obvaruj našega iskreno ljubljenega Najvišjega deželnega Očeta! £kof Andrej Karlin. Nato je prispel sledeči odgovor: Presvetlemu škofu dr. Andreju Karlin v Trstu. Dunaj - Schonbrunn. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo se milostivo zahvaljuje Vaši škofovski milosti, duhovščini in vernikom za pobožne molitve in za udana godovna voščila. — Kabinetna pisarna. Glas iz dijaških krogov. Kaj bo z goriško slovensko gimnazijo? Ali bi se ne mogla otvoriti kje drugje? Ali bi ne bilo dobro. da bi ustanov ili v Gorici vsaj kak kurz? Kajti, če ne bi bilo šole, bi bili goriški d iaki slovenske gimnazije tako rekoč ruinirani. Prvič se v enem letu zelo mnogo pozablja, in drugič: kako nadomestiti vse to v enem letu?! To naj bi vendar uvideli na pristojni oblasti, da bi kaj poskrbeli, da ne izgubimo enega leta. Kajti že štiri mesece smo brez pouka. Na bosanskih gimnazijah so dijaki polagali izpite, ko ni bilo možno otvoriti gimnazij. Hoteli so pod pretvezo ^reševanja« tudi ugrabiti^ našo rojstno grudo, naše ljubljeno domovje, in s tem seveda pokazati nam, ki smo vendar prastari prebivalci tega kraja, pot, ki naj bi nas za vSdno gnala od naše lepe Adrije. To so pa bile res gusarske zahteve! Ali sedaj, kakor vedno tudi poprej, smo trdno uverjer.i, da dokler bodo naše zdrave in krepke mišice, naša jeklena vztrajnost v zvezi z zavednostjo izpolnjevale svoje dolžnosti, ostanejo to le prazne zločinske sanje. Le pogumno naprej in sreča junaška nas ne zapusti v teh usodepolnih dneh. Vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne bo zlomljena sovražnikova moč Sedaj, ko stojimo tu na naši obali, ob zapadu poslavljajočega se^ solnca, pošiljamo najsrčnejše pozdrave svojim družinam in podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda za Zgornjo, Spodnjo Mar. Magdaleno in Skedenj s skromno prilogo za vsako 5 kron, ter izrekamo svojo hvaležnost listu vEdinosti« za neumorno delovanje v prid našemu slovenskemu narodu, kakor tu li vsem Vam hrabrim in neomajnim junakom, ki tako odločno branite biser našega domovja, našo sinjo Adrijo! — F. Fabriš, D. Oregorič. Odlikovanja železničarjev. V priznanje izbornega službovanja v vojnem prometu so bili odlikovani: Južna železnica: z viteškim križcem Fran Josipovega reda na traku voj. zasluž. križca: viš. nadz. Maks For.macher, nadzorniki Avgust Krainz (načelnik v Trstu). Oton Beidl, Fran Wil-tsehke, Ivan Maresch in Ivan KeifI; z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje: železn. tajnik Andrej Vrečko, viš. revidenti Henrik Suske, Avgust Ludovik, Karel Gabriel (načelnik v Divači), Fran Potočnik (Ljubljana) Josip Schibret ter Jurij Oratt in Gustav Motka; z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabr. svetinje: revidenti Robert Kraut. Alojz Rajner, Ivan Lepej, Jakob Jančar, Fran Riegler, Friderik Klauscher, Robert Paradeiser. Hugon Willmann, Fran Schuab, Hugon Kofler in pristav Aleksander Hildmann; srebrni zasluž. križec s krono na traku hrabr. svetinje: strojni mojster Tomo Zupane; vit. križec Fran Josipovega reda na traku voj. zasluž. križca: nadzornika Edvard Penkl in limanuel Pi\von; zlati zasluž. križec na traku hrabr. svetinje: revidenta Ivan Hill-brandt in Fran Jiiger, stavbni pristav Josip Dvorak in pristav Otokar Kofižek. — Državna železnica, tržaško ravnateljstvo: vit. križec Fran Josipovega reda na traku voj. zasluž. križca: ces. svet. Anton Mez-zar, nadzorniki Ferdo Kordaš, Leon Brey-inann in Fran Wieser; zlati zaslužni križec s krono na traku hrabr. svetinje: strojni viš. komisar Fran Haken, viš. revidenta Moric Bernfeld, Alfred Herbig; zlati zaslužni križec na traku hrabr. svetinje: revidenta Ernest Fila, Dominik O-sretich; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrost, svetinje: delovodja Maks Michalitz. strojevodja Ivan Mliller, postajni mojstri Ivan Orel, Alojz Pardat-scher, Edvard \Vedra, skladiščni mojster Leopold Kraljič, viš. izprevodnik Gašper Gallob; srebrni zaslužni križec na traku hrabr. svetinje: viš. kurjač Maks Verto-vec, izprevodnik Fran Perhavec, stroj, kurjač Ivan Kovač, post. paznik Andrej Zupan in premikač Jakob Dobrila. Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svoj h objav, posnemamo po drugih listih: Danes v četrtek, 7. oktobra, se bodo v mestni zastavljalnici od 9 dop. do 3 pop. prodajale na dražbi „dragocenosti", zastavljene meseca februarja I. 1914. na zelene listke serije 135 in sicer od št. 211.000 do št. 213.300. Zahvala. Dekliški šoli CMD pri Sv. Jakobu je podaril g. Bojan Ternovec ajo ust ust ali lepo zbirko hroščev in metuljev obstoječo iz 12 Skatelj. Podpisano se mu tem potom naj-jskreneje zahvaljuje. — Vodstvo dekl. CM š. Z Brega nam pišejo: Naredba c. kr. na-mestništva določa v Istri za kilogram enotne pšenične moke ceno 51 vin. Dolinski apro-vizacijski odbor pa deli kilogram pšenične moke za kruh po 80 vini Pristojno oblast opozarjamo, da se dolinski odbor na ta način ne ravna po cesarski naredbi, izdani dne 21. junija 1915. Ker nudijo drugi aproviza-cijski odbori na deželi svojim občanom blago po maksimalni ceni, zato zahtevamo enako tudi od dolinskega. Pogreša se. Mirko Gruden, enoletni prostovoljec in abiturijent tržaške drž. re. Ike od 15. septembra 1915 na severnem bojišču. — Njegov brat, Marcelj Gruden, praporščak in abiturijent državne gimnazije v Trstu, se je tudi nahajal na severnem bojišču od začetka vojne, je bil težko ranjen in je prišel potem v ujetništvo v Pensi na Ruskem. Doma sta iz Spodnje Hudinje, a njiju družina se nahaja sedaj v Cel^u. Iz ognja italijanskih granat pošil pozdrave mladi Tržačani in okoličani: Cok iz Lonjeija, Filjpič, Fran Božič in , Grižon. Obstreljujejo nas neprenehoma, brez uspeha. Živela naša slovanska domovina! Iz Rume, v Srijemu, pošiljajo pozdrave tržaškim Slovenkam in Slovencem, z željo, da bi se skoro zopet videli v našem slovenskem Trstu: Vekoslav Bernetič, Vladimir Krsnik, Josip Stibiij, Anton Marušič, Josip Nemec, Jernej Vrše (Gro po da). Po čim je svinjska mast? Prejeli smo: Dan za dnevom čitamo v Vašem cenj. listu, cene svinjske masti, namreč da se prodaja po 6 K kilogram. Podpisana je pa morala plačati v soboto, 2. oktobra, za kilogram masti 7 K in 5. oktobra pa že 8 K; to v prodajalni Mase, ulica Legna. Spoštovanjem Franja Ferjančič, ulica Romagna Scorcola 618. Radovednost tržaškega paglavca, ki bi bila kmalu provzročila veliko nesrečo. Včeraj, okoli polienajstih dopoldne, se je pred Starčevim »buffetoni«, ki se nahaja v hiši št. 5 v ulici sv. Katarine, ustavil avtomobil,-v katerem je sedel sam šofer-vo-jak. Ustavivši avtomobil, je vojak stopil v 3-buffet«, da bi se malo okrepčal. In res si je v »buifetu« naročil par klobas in vrček piva. Med tem je pa pristopil k avtomobilu neki paglavec ter začel tipati razne p.riprave na avtomobilu. Poskušal je to. poskušal je ono kljuko in slednjič je prišel do one, katere bi se ne bil smel dotakniti: avtomobil se je spustil v dir, a paglavec je pobegnil ter kmalu izginil, in to tem laglje. ker se ni nihče zmenil zanj, temveč so vsi gibali le na avtomobil. Vo-jak-šofer, ki je v »buffetu« zajtrkoval, je seveda takoj skočil na ulićo in zdirjal za avtomobilom, ki je sikal kakor kača sem ter tja po ulici. Ko so namreč avtomobi-lova prednja kolesa zadela ob trotoar, je avtomobil obrnil v nasprotno smer. Vsled tega je avtomobil zadel najprej v izložbeno okno manufakturne tvrdke Anton Maf-fei na vogalu ulic Nuova in sv. Katarina ter zdrobil šipe dveh oken, napravivši za kakih 300 kron škode. Od tu je avtomobil dirjal — vedno po kačje — dalje, do vogala ulic Nuova in sv. Lazarja, kjer je zadel v vogal hiše št. 38 v ulici Nuova. Tu se pa nahaja trgovina s steklenino in porcelanastimi predmeti tvrdke Zennaro, ki je pa sedaj zaprta, ker je nje lastnik odsoten. Izložbena okna so zaprta z ru-loji, a avtomobil je polomil ruloje in zdrobil šipe dveh vogalnih izložbenih omar in vse porcelanaste in steklene predmete, ki so se nahajali v istih. Obenem se je pa avtomobil tu ustavil, nakar je prisopihal vojak - šofer, ki je spravil avtomobil od tam. Seveda je bil tudi avtomobil precei pokvarjen. K sreči je bil takoj, ko je začel avtomobil dirjati, priskočil neki redar, ki se jc obesil na zadnjo plat avtomobila in kričal na vse grlo, da je opozoril ljudi na pretečo nevarnost. Ce bi tega redarja ne bilo, bi se bila mogla pripetiti kaka velika nesreča, ker je ulica Nuova ravno na oni točki vedno polna ljudi. — Paglavec, ki je povzročil to zmešnjavo, je, kakor rečeno, odnesel pete. Čuje se pa, da so ga popoldne prejeli v družbi z dvema soto-varišema. Umrli Prijavljena 6. t. m. na mestem fizikatu: Biček Alojzija, 49 let, u L. del Molino a Vento št. 7; De Rosa Hektor, 21 let, uL d«1 le Sette Fontane it. 10; Kljun Justina, 33 Jet. Kjadin št. 531; Poljak Josrp, 18 let, uL Amerigo Vespncci št. 17 ; R4ndi£ Karli na, leto dni, nI delle Lodole it. 10; Ullmann Karel. 56 let, ul. deli' Acquedotto št. 51. — V mestni bolnišnici dne 6. t. m.: Bassi Anton, 51 let; Revelante Vincenca, 82 let. Uesfl iz (S&flllie. Iz Gorice. Poslopje osrednjega semenišča v Gorici je treba izprazniti. To je razvidno iz našega uradnega poročila. Semenišče je bilo objekt, na katerega so streljali Italijani s tako vehemenco, kakor na primer na državni ali južni kolodvor. Koliko stotin granat in šrapnelov se je že razpočilo okoli poslopja, nad poslopjem in v poslopju osrednjega semenišča, odkar imaino vojno z Italijo! Kakor da bi bilo kaj skritega v tem poslopju, kakor da bi hotela varati Italijane znamenja ženevske konvencije. In vendar je bilo od naše strani tam vse pošteno urejeno; ubogi ranjenci in bolniki z bojnega polja so tam, drugega nič. Pa, ali morda ne privo-šča Italijan, ki tako rad govori o humani-teti, ki včasih kaže tako sočutno srce za ranjence, da bi se zdravili ti v lepem, prostornem poslopju, v krasni solnčni legi? To je nečloveško, to kriči do neba po maščevanju, to kruto postopanje italijanskega vrhovnega poveljništva ob Soči z o-srednjim semeniščem v Gorici. Italijani so dobro poučeni, da v semenišču je samo bolnišnica Rdečega križa, vendar so zlo-dejsko streljali na to poslopje od prvega začetka, odkar so začeli padati v sredino mesta njihovi Šrapnelski lonci in odkar se odbijajo ob naše hiše njihove granate. Nakopali so si s tem veliko sramoto. — Da vidimo, katero poslopje si izberejo sedaj, da se bodo zopet enkrat tako divjaško kompromitirali, kakor so se pri osrednjem semenišču. — To so »uspehi«, to! Tovarna dvokoles- »Tribuna« v Gorici, ki jo je lastnik, trgovec z dvokolesi Fr. Batjel. pred par leti uredil na lepem kraju goriškega mesta ( na tržaški cesti, poprej pivovarna), je dobila za časa italijanske vojne 18 granat in šrapnelov — v pozdrav. Povzročena škoda je velika. Goriški magistrat je znatno omejil število svojih uradnikov, nekaj je bilo odpuščenih, par njih je odšlo pod orožje, tako na primer tudi predstojnik računskega oddelka Gallo. število občinskih redarjev so tudi skrčili. Teh še v normalnih časih ni bilo potreba! Grozdje In uino šanja priložiti znsmko za odgovor. 4.11 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Umetni zobje z Id brez čeljusti, zlate Krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotebnik TRST. ul. Caserma it. 13, ll. n. t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ [f ❖ S ♦ o ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Posojilnica In hranilnica u Kopru vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom bo imela vv* scino v prostorih „Konsumnega društva" v Va-ganelu v soboto dne 23. vinotoka 1915. ob 8. uri predpoldne oziroma v smislu § 31. z. pravil 1 uro pozneje. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva, nadzorstva in revi-viiije ter sklepanje o tem. 2. Odobrenje računov ; uporaba dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Zadružniki naj se udeležijo v obilnem številu ter se izkažijo z društvenimi izkaznicami. Dne 9. vinotoka odpade glavna skupščina. NAČELSTVO. Cene raznih žloll v Trsta. (Dne 6. oktobra 1915.) Moka bela • ••*••.......K 0'78 kg Sladkor..............K 1*— kg Meso (goveje) sprednji deli • . . K 4 32, 5 62 kg udaji „ K . . . 5 32, 6— kg Meeo telečje.........K 5 20 do 8 — kg Meso .................K 3 20 do 3 60 kg Vampi...............K 2 — kg Slanina fsoljena) •••••••••K 7-— kg Gniat, kuhana ... ..K 10.— kg Gnjat sirova ...•••••...» K 12'— kg Maslo sirovo .«••••••••■ K 5-60 k2 Must srinjska) ........... K 6-— kg Sir fementalski) .......(<(.K 540 kg Kokoši ...••.... K 5-5l» 7*— kg Piščanci .........K 3-—do 4 — kg Polenovka roka.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena ••••••••• 1'2S kg Testenina................K 1'32 Riž.................K 2-40 kg F iol................K 1-28 kg Bob.................K 1 60 kg Zelje (sladko)...........24, 28, 32 kg Zelje (kislo) . . * • ....... • 64, kg Kisla repa........... —'56, —*— kg Ječmen .,«••»•••*»••••• K —80 Fižol (stročji) vinmijtv • ....... 44 48 kg Kromp:r „ •...... 16, 20, 28 kg Grah „ ........—'— kg Paradižnik! ......... 40, 48 kg Radič , ••■••4 do 6 merica Salata . ..... 8 do 10 gla/a Zeleno „ 4, 8 glava Česen „ • ..... 8. 10 glava c-ebola n ....... K 64, kg J*jca . ......18,20 komad Buče , ••.... 6, 8 komad Pesa „ .....4 do 6 komad Malancane » ......6, 8 komad Kumaro » .....6 do 10 komad Mleko „ ...... . 56, 60 liter Olj® ...... K 4 — liter flirivi. Za nabavo knjig"ubožnim učenkam sta darovala vodstvu dekliške CM šole pri Sv. Jakobu gosp. Vekoslav Petelin K 5 ga. Kumar Mar. K 1—. Iskrena hvata! Vodstvo. XVI. izkaz darov, dotlih c. kr. nam. predsed-ništvu za begunce s Primorskega. Dr. Ruggero Sandii (Loviaaa) K 10. Orožniška postaja Sv. Lo-r^c K 62. OrožnISka postaja Orsera K 24. Orožniška postaja Barbariga K 15. Orokniika postaja Miramir in Galežan~ K 25*14. Zbirka vladneg-« komičan a v Trstu (29. izkaz) K 217 64. — Skupaj 353 K 78 vin. Doslej ^^^ih 83.019 K 38 vin Celotna svota 83.373 K 16 vin. 1« 1 BI 1 MALI OGLASI:: □C □C ■i se raiunajo po 4 stot. besedo. -1 Mastno tiskane besede ne raču-- najo enkrat več. — Najmanjša J : pristojbina zna^a 40 »totinli. : □□□ n°D flftlRA rabljeno kupuje tržaška tvrdks, belo K VUIHU 5 80, temno K 4 80. novo prano K 6 —, eeprano K 4 80 kg. Ulica Barriera Štev. 14, ulica Sapone št. % 50t» tm nera. 1 <> svetiljke. velik prihod baterij. Gramofoni 6 plošče. Popravljanja. HELVETIA, Bar- a r>m flsfrfn se meblirana soba in kuhinja. Ulica del-UUUU 1' Olmo 22. I. nad. 511 Oddajo .-e stanovanja v sredini mesta. Naslov pove Ins odd. Edinosti. 506 Diujl kostanj plačam po visoki cenu Skladi šče Boccaccio 20 497 Kmečka Hniu in posojilnica v Vaganelu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na občni zbor ki se bo vršil dne 23. vinotoka 1915. ob 11. uri predp. v uradnici v hiši „Konsumnega društva44 v Vaganelu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelštva, nadzorstva in revizije 2. Odobrenje računov, uporaba dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Zadružniki naj prinesejo svoje deleži e izkaznice ter se opozarja na § 35. z. pravil glede na sklepčnost. NAČELSTVO. v Šampanjec vsake vrste, pristen izolski peneči alt dezertni refošk, peneči ali dezertni mo-škat, istrski in dalmatinski tropinovec, slivovic, istrska in dalmatinska vina, vermouth, maršala, konjak in rum vse pripravljeno in po nizki ceni prodaja J. PARČINA slovenska tvroka, ex kavarna Goldoni, Trst. Rim|J| i fl fl v bližini ulico Sv. FrančiAka, ki bi UrUZIIllI vzela vpodnajem malo družino se išče. Ponudbe ra Ins. odd. Edinosti pod ričan". MAtetfflrV nnifiilr mesečno 3 K. Naslov ulica neUUlU PUUUrV Piccardi štev. 30, pritličje Raspis natječaja. Raspisuje se, ovime natječaj na mjesto općinskog tajnika sa dnevnicom o»l 7 K plativih u antecipatnim mjesečnim obrocima za sada privremeno, a uz za-dovoljivu službu moći će postati to mje-to i definitivnim. Natjecatelji imadu podnesti dokaze, da su austrijanski državljani, da su prekoračili 2<>. godinu starosti, da su dobra, glasa i ponašanja, da su zdrave tjelesne konstitucije, da su u posjedu građanskih prava te da su — za slučaj da nijemu u svojstvu općinskog činovnika dru dje namješteni bili — sa dobrim u-j jehom prakticirali barem tri godine u jednom općinskom uredu u Istri i i u uredu koje drage javne oblasti. Traži se od natjecatelja podpuno poznavanje u govoru i pismu talijanskog i hrvatskog, a po ino-gućnoBti i njemačkog jezika. Molbe imadu se podnesti podpisanomu do -0. oktobra 1915. KANFANAR, dne 29. septembra 1915. Glavar opć ne : A. OCRET. vrata 3 K'8 s« tri meblirane sobe s kuhinjo družini ali p samezn m gospodom. — Narodni dom, II. nad. 4')S Oddalo namizna jabolka ti «b ™ "r^Suja po povzetju A. OSET p. Guštanj Koroško Razpošilja se tudi vino, jabolčnik, suhe češplje in novo zdravilno vodo „Silv«- vrelec". 505 £n|>f||Mf|f| se prodaja po K 4'8Q v skladišču UjIMJIUUD Jug, Via Fabbri 10. 5 4 neutrona levo. s«ba se odda (K 24) pošteni gospodični. UL Commerciale 9, HI. nad. 517 ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak j se Je preselil In ordinira sedaj a v Trstu, ul. Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste. fzAlianle zfibor brez bolečine. PlaisHIragje. UMETNI ZOBJg. ' !f dt-Ha^J iiigiaw»» Tržaška posojilnica In hranilnica POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 7, % na menice po 6 •/• na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE sprejema od ivahM, to tudi ni ud in lih obrestuje po 414*1. Ve$e stalne vloge In vloge na tek. ratnn po dogovoru. (mM tavali bMHjho« mm. - Vlaga se lafefe« mo eno kroao. - ODDAJA DOM ACENABBLAL NIKE (MKANILMCPUSlCE). registruvana zadrug-- ?. omejenim poroštvom TRST - PSaz7a del 13 Caserma 2, K. necf. - TRST! (v lastni palači) vhod po s'&vnih stops^ir^h. ——— 1 —a .. ■ i. PoStno hranil rt iAni račun ltj 004. TEGEFON (JoJ Ina varnostno celico (s*fe deposits) za shre.-aho Vrednostnih listin, dokumentov in raznih drag.h vrednot, popolnoma varno proti ulemu in poiara, urejt-no po najnovejSeia načinu ter jo oddaja strankam v najem po na|ni2jlh conah. STANJE VLOG KAD 10 HfLIlONOV KKON. Mm n: d 4 h 12 m*, h d 5 tx|l&jt u vuk delan* 3» ontaih mi tmmSaSBBSSBH'