Leto LXV Poštnina plačana ▼ gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 19. septembra 1937 štev. 215 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-9« «— Izhaja vsak dan zjntra], razen ponedeljka ia dneva po praznik« Ček. račun s Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Onnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Vir, ki usiha Naš čas nam je prinesel mogočno probujo narodne zavesti. Marksizem je pripadnost posameznika k narodu močno razvrednotil, jo smatral kot nekaj slučajnega, nebistvenega in prehodnega; čim bo vse človeštvo v komunističnem sin is hi gospodarsko, socialno in duhovno izenačeno, bodo vse narodne razlike počasi izginile, oisobita narodna duša se bo z drugimi izenačila v obče človečanskL Narodno mišljenje in na narodnostnem načelu temelječa politika se je v tisti dobi smatrala kot osobina meščanskega razireda, ki da mu je narodnostno čustvo le sredstvo, da vzdržuje svojo gospodarsko premoč im privilegirano nadrejeno stališče v ljudstvu. Življenje je kajpada kmalu zavrnilo in premagalo to blodno umničenje socialistov, tako da so se sami zlasti v državah, kjer je soživljenje več narodov rodilo trajno napetost in borbe, preusmerili v zagovornike načela narodne samoodločbe, naravnega narodnega prava in federalizma. Toda v komunizmu, Ki je ob svetovni vojni marksistični nazor o človeku rn družbi pretiral do prvotne skrajnosti, se je misel o brezrazrednem, gospodarsko in duhovno poenoličenem in v vseh svojih opravilih, težnjah in udejstvovanju strogo centralistično vodenem človečanskem kolektivu, v katerem bodo narodi po postopnem razvoju docela izenačeni, obnovila z vso silo teoretičnega fanatizma. Zato je komunizem začel ljuto iu brezobzirno preganjati vse narodne svetinje, vero, nrav, izročilo in osobite narodne kulture ter jih je de.loma trpel samo kot sredstvo čim uspešnejšega širjenja komunističnega nauka. Čim se je v kakem narodu j>ojavila težnja, da samega sebe vrednoti višje od socialističnega državrtega kolektiva, da vse svoje duhovno in gospodarsko življenje zopet ponarodi in da vse jiodredi nacionalnemu interesu, čustvu in tradiciji, je sovjetski režim z vso krutostjo padel po njem ter po vseh nacionalnih elementih, češ da delajo na upo-stavitvi reakcije. Toda nič ne j»oolje po njegovih žilah, čigar duša govori iz njega, čigar osobine podeduje in jih predaja jiotomstvu, čigar duh oblikuje vsakega jx»same/.nika skozi vse veke narodovega obstoja in rasti. Naj se kultura še tako poduhovlja, naj se narodi še tako zbližujejo in izmenjavajo med seboj svoje gosjiodarske dobrine, tehnične pridobitve in kulturne vrednote, naj se socialni red še tako poobčuje po enakih pogojih gospodarskega pridobivanja, telesnega tlela in tehničnega napredka, narodne razlike v globini ostanejo, vse oblike življenja po svoje preustvarjajo in narodnemu nravu prilikujejo ter čisto vse usmerjajo po ' osobitem narodovem geniju. Tudi vsaka socialna teorija, vsak duhoven pokret in institucija, vsaka občečlovečanska ideja se more in mora realizirati le v narodovem duhu in celo nadnaravno, milostno življenje, kakor nam pravijo največji učeniki Cerkve, ni pravo in zdravo, če ne temelji na zdravi naravni podlagi narodove čuti in narava. Narodni genij pa vedno in povsod temelji v tistem ljudstvu, ki živi na grudi, je zvezano z zemljo, živi v bistvenem in najtesnejšem stiku z naravo, z rastlino in živaljo, z vsemi elementarnimi silami in pojavi, čigar mišljenje in delovanje je naravno preprosto in prvobitno močno ter neposredno, samosvoje, izvirno, iskreno in pošteno in čigar delo vse stanove hrani. V tem jedrn ljudstva, v poljedelcu, v vaški občini in fari, so vsi neprestano tekoči izvori narodove omike, živi studenci vsega narodovega napredka, rodišče in skladišče vseh narodovih živih energij. Če družabni oziroma državni organizem zboli, če nekaj v njem ni v redu, če ga je treba zopet oživiti in obnoviti, da življenje v njem ne zastane in ne začenja propadati, je kmetski stan tisti, iz katerega pridejo zdravilni sokovi v vse občestvo: iz njegovega naravnega in pristnega gledanju na svet in življenje, i/ njegovega naravnega jK>štenja, iz njegove neporušljive vztrajnosti, vedrosti in mirnosti, iz njegove ljubezni do reda, iz njegovega globokega srenj-skega, zadružnega, socialnega čuta, iz njegove enostavnosti, nagonske sigurnosti v vseh položajih in vprašanjih življenja, in elementarne moči njegove volje. Intcligent. razumnik, ki ne ohrani zveze s tem narodom v pravem in polnem pomenu besede, ki ne čuti z njim in meni, da se je povzdignil nad njim. če je svoj način življenja in naziranja docela izpremenil v nasprotju z ljudstvom, ki naravno misli in čuti, je kakor drevo, ki jc Usekano od svoje korenine in začenja razpadati, ^akn kultura, ki se jc od preprostega naroda ločila, se mu odtujila in se izrodila v razkošju in neprirod-li osi i ter breznravju, je zapihana smrti in z njo država sama. To jc važno zategadelj, ker smo »redi prehude in obnove narodne ideje in čustva priča žalostnemu in usodnemu pojavu. knko naš .............. .......... " , r kmetski narod hira, kako je gospodarsko oslabil in knko pogoji njegovega življenja na remiji čedalje M j hudi in kritični. V času, ko se vsepovsod ropei posveča največja pa/nta in skrb države poljedelcu, se premalo zavedamo, kako vse premalo storimo mi za nas kmetski 9* • . • odvisno od Jugoslavije u V Berlinu zopet sanjajo o razpadu Male zveze Poskus, da se Avstrija, Madžarska in Jugoslavija prilepijo na os Rim — Berlin London. 18. sept. TG. »Daily Telegraph« objavlja nekoliko senzacionalno jx>ročilo iz Berlina, češ, da je imelo nedavno potovanje avstrijskega zunanjega ministra Schmidta v Berlin čisto pose-bei pomen, ki se ima v najkrajšem času razodeti. Avstrijski minister Schmidt da se je sestal z Go-ringom, a da je imel tudi dolge razgovore z zastopnikom zunanjega ministra (ki je med tem letoval pri kanclerju Schuschniggu v St. Gilgenu v Avstriji) baronom Markensenoin. Berlinski jx>ročevalec angleškega lista trdi, da so se razgovori sukali okrog vprašanja, kako bi bilo mogoče pritegniti k »osi Rim—Berlin« še Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Avstrija in Madžarska da sta itak že tesno jsovezani z Italijo na podlagi rimskih protokolov (pogodb), Jugoslavija pa je nedavno sklenila z Italijo prijateljsko pogodbo. Nemški zunanji minister baron Neurath je ob priliki svojega poletnega obiska v Belgradu, Sofiji in Budapešti to vprašanje predložil dotič-nim vladam. Zaenkrat pa hočejo še čakati Musso-linijevega prihoda v Berlin, ko bodo baje objav- ljene nove pobude glede tega. V Berlinu govorijo, da bosta namreč Italija in Nemčija povabili zunanje ministre Avstrije. Madžarske, Jugoslavije in Bolgarije na posebno »podonavsko konferenco«, ki bi zasedala pozno v jeseni nekje na Nemškem. Konferenra bi se v prvi vrsti buvila t vprašanjem gospodarskega sodelovanja, uvedbe posebnih ugoilnostnih rarin pri izmenjavi blaga med imenovanimi državami, organizariji kredita in podobno. 0 tem načrtu sta He v Berlinu haje razgo-varjala G o r i n g in dr. S r h m i d t. Nemri so optimisti in pravijo, da bi takšno sodelovanje — ki bi, kar pade v oči, izključilo Češkoslovaško in Romunijo — bilo mogoče in hi ugodno rešilo srednjevropske težave. Vse je odvisno, tako trdijo v Berlinu po informacijah »Dailv Tele-grapha«, od stališča, ki ga ho zavsela Jugoslavija. Rim, 18. sept. TG. Po Rimu se je danes razširila vest, da je italijanska vlada že odfiovedaln, ali da je na tem, da odpove svoje dosedanje go- spodarske dogovore s Avstrijo in Madžarsko. To pa zaradi tega, da bi imela prosto roko, da pri obnavljanju gosjxxlarskih pogodb vključi v svoj jjodonavski gospodarski sestav tudi Jugoslavijo, ki je postala za Italijo zelo važen gospodarski činitelj. (Gornje vesli smo jk> svoji časnikarski dolžnosti priobčili. Pristaviti moramo sauio, da jo Jugoslavija jx>novno slovesno izjavila, da bo v vprašanju urejevanja svojih odnošajev do Madžarske postopala tako, kot predpisuje j>akt Malo zveze, torej složno s svojimi zaveznicami Male zveze. Glede Avstrije jo znano, da bo Jugoslavija začela ž njo jtogajanja za trgovinsko jiogodbo v začetku oktobra, o jtolitičnih j*>gajanjih pa še ni bilo govora. Jugoslavija vodi v Podonavju politiko miru in ne bo storila ničesar, kar hi bilo mini v kvar, svojim zaveznikom pa v škodo. Samo v tem okviru se bo udeležila vsake jiobude, ki bi jx>speševala sodelovanje med srednjevroj>skimi narodi. Op. ured.) Masaryhovo truplo v Plečnikovi dvorani v Pragi Plečnikova dvorana « Praga, 18. sept. AA. (ČTK.) Posmrtni ostanki predsednika osvoboditelja Masaryka so bili snoči prenešeni iz dvora Lany v predsedniško palačo v Pragi. Ogromna množica ljudi je pričakovala prihod posmrtnih ostankov prvega predsednika češkoslovaške republike. Na poti, dolgi 30 km, je v vsakem kraju, skozi katerega je šel sprevod, ča-i kala občinska uprava z raznimi domoljubnimi dru-: štvi, še posebej pa je bilo opaziti prihod rudarjev ! in rudarskega revirja v Kladnem, ki so pričakali posmrtne ostanke Masaryka pred samim vhodom v Prago. Ko 6e je sprevod približal prestolnici, so sc mu pridružili trije oddelki češkoslovaške konjenice pod poveljstvom generala Dostala, ki so nato spremljali krsto vse do predsedniške palače. Tu so sprevod dočakali predsednik republike doktor BeneJ, predsednik vlade dr. Hodža, vojni minister Machnik, notranji minister Černy ter vsa generaliteta češkoslovaške vojske. Plečnikova dvo- Zemunska vremenska napoved. V zapadni fiolovici kraljevine bo delno oblačno vreme s jire-hodnim krajevnim dežjem. Jasno in mirno vreme v večji vzhodni jiolovici z dvigom toplote. Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti s slabotnim deževjem. Najprej toplo, potem hladno. Dunajska vremenska napoved: Hladno, oblačno, deževno. stan. S tem jc v zve/i drug pojav, kako je namreč naša srednja šola in vseučilišče prenapolnjeno naraščaja iz meščanskega, uradniškega in tudi delavskega »loja. dočim kmetskih otrok študira čedalje manj. ker tudi trden« krnet danes ne /more več' stroškov za šolanje svojih otrok na gimnaziji in vseučilišču. To pa mora roditi zelo usodne posledice /a narod in za državo ker «c inteligenca, ki «c izbira samo med seboj, ne obnavlja več po mladini i/ kmetov jx) dotoku zdrave krvi iz rodnega i/vi rka naše zemlje in njene-ra človeka, in se mora zato Itolj in bolj i/roditi po umstveni in moralni ter fizični kvaliteti. Naši profesorji pedagogi že leta in leta ta pojav opaža in in zasledujejo s skrbjo. Če naš kmet gospodarsko propada. propada ves narod, usiha njegovo fizično zdrnvie in njegova plodovitost. «e znižuje nn5a moralna raven in mora padati naša kultura, naše storitve, noša odporna moč. da ne govorimo o naši osvajalni in eksnnn/ivni sili. Kar velja o našem narodu, bo velialo za vso državo, če se ue bomo / vso odločno«!jo in doslednost jo Volili rešitve našega kmet«keea stanu. Kako. to je bilo /e tisočkrat povedano gre le /a to.. da ne o«tane samo pri zaletih, poizkusih in delnih rešitvah, ampak da «e vse energije države usmerijo v sistematično, v/tral-. no in globoko zasnovano ter na široko r-ega-I joče delo. rana, v katero je bila prenešena krsta, je vsa ovita v črno. Ktista je bila postavljena na katafalk. Tu bodo posmrtni ostanki predsednika Masaryka do dneva pogreba. Prvo častno stražo so opravili najvišji oficirji češkoslovaške vojske z generalom Krejčijem. Predsednik republike dr. Beneš je položil na oder venec. Katoličani o Masaryhu Glavni urednik katoliških »L i d o v i h 1 i -, ,ov« Jan Scheinost je napisal r uvodniku te-le besede: ■ Bodimo povsem odkriti. Mnogo grenkobe je pustila pri katoličanih Masarykova delavnost pred vojno, ko je po krivici spajal katolištvo 6 habsburško cesarsko monarhijo. Tudi po vojni ni bilo nekaj časa katoličanom jasno, če bo Masaryk v tem boju vztrajal. Toda naš nepozabni prvi in obenem četrti predsednik se je zgodaj prepričal o mednarodno svetovnem in narodno državotvornem pomenu katolištva za bodočnost republike, poučil se na delu ministra msgr. Sramka o neomejeni in goreči zvestobi m ljubezni katoličanov do države, ki je prav tako njihova skupna zadeva, kot ostalih. In ta skušnja je peljala predsednika-osyoboditelja k spremembi nazorov na vrednost katolištva za našo državo: spoznal je v njem enega glavnih demokratičnih stebrov republike, ki tako po 6voji edinstveni naravni sili zasluži od glave države respekt, priznanje in sodelovanje. Katoličani nad truplom prvega prezidenta gotovo radevoljc odpuščajo vse njegove stare zmote, kajti dobro in davno so že poravnali v prepričanju, da vse, kar je za narod storil velikega in vrednega, neizmerno odtehta vse to, v čemer se je motil. Masaryk, graditelj in češkoslovaški državnik, pripada in bo pripadal vedno vsemu narodu. Vse drugo pa to, kar je čisto človeško, je videl in bo razsodil, kot pri vsakem smrtniku, milostljivi in dobrotljivi Bog. Po španskih bojiščih Naprej proti Gijonu Sevilla, 18. sejrtembra. AA. (Havas) General Oueipo de Liano jo sporočil jk> radiu, da so nacionalisti zavzeli danes vrhove Pajaresa. Na asturij-skem bojišču so nacionalisti zasedli Arenas de Cabrale6. Salamanra, 18. septembra. AA. (DNB) Včerajšnje nacionalistično vojno j>oročilo pravi, da so nacionalistične čete v pokrajini Asturiji nadaljevale s 6vojim napredovanjem. Zavzele so cel niz manjših mest, med njimi Arenas de Cabrales, Lleras de Ariba, Lleras de Ahajo, Kdra Qnintana in Val mori. Nacionalne čete nadaljujejo prodiranje in so včeraj dosjiele do Cahrene de Cobrales. Zadnje tri dni so napredovale 22 km. Na leonakem bojišču so nacionalistične čete zavzele kraj Callero ter so dosjiele do gorskega grebena Granici med leonsko in asturijsko jiokrajino. London, 18. sept TG. Predsednik odbora za nevmešavanje lord Pljmouth je obvestil vse člane odbora, da z dne 17. septembra preneha nadzorstvo španskih obali in da naj se nadzirajoča brodovja umaknejo iz španskih voda. Odbor za nevmešavanje pa bo nadaljeval svoje delovanje. Angleška in francoska admiraliteta javljata, da ostaneta v šjianskih vodah samo po dva rušilca. Pariz. 18. septembra, b. Dejstvo, da sta Anglija in Francija brez predhodnega sklepa nevtralnega odbora v Londonu včeraj sami ustavili kontrolo španskih meja, je napravilo v političnih krogih globok vtis. Francoska vlada je izjavila, da bo za slučaj, če bo ugotovila, da se je kršila dosedanja nevtralnost, takoj odprla pirenejsko mejo, pa najsi ima tudi najmanjši dokaz vmešavanja v Španijo. Pariš, 18. septembra, b. Levičarski listi poročajo, da je vlada generala Franca kupila od italijanske vlado dvanajst fiodmornic. Listi ugotavljajo, da Franco ne razjiolaga niti z moštvom niti s častniki za te jiodmornice, zaradi česar je jx>vsem jasno, da l>o fiosadka ostala italijanska. V dokaz te vesti navajajo listi tudi imena nekaterih jx>d-mornic, med njimi »Torirelli« in »Beatrice«. 60.000 Kitajcev obkoljenih V prihodnjih dneh bitka na glavni obrambni črti Peiping. 18. sept. o. Japonsko vojno poročilo govori o treh prodorih skozi kitajsko obrambo na severni kitajski fronti južno od Peipinga. Zavzetje Čoeova (Tschotschaua) jc bilo v leni jx>gledu odločilno. Japonske čete se nahajajo že 35 km južno od lega mesta ter v lirzih j>ohodih korakajo proti Kaopeitjenu in Tingshimi z namero, da bodo zasedle tudi Pauting (Paotingfu), preden se bo kitajskemu središču fiosrečilo, da se reši v to trdnjavsko zgrajeno ozemlje. Hribovje pri Kaopei-tjenu japonsko prodiranje nekoliko ovira. Najskrajnejše levo jajx>nsko krilo pa se je Tingshinu približalo že na 25 km. Nevarno je ludi močno pritiskanje japonskih čel na desnem krilu, kjer jv>liskajo Kitajce nazaj pri Tatungu. ki je že v japonskih rokah, in pri Munjiianu. ki je tudi že v jajionskem območju. Vsekakor kaže, da liodo Japonci v kratkeni prišli v bojne slike z glavnim vojaškim središčem kitajske severne armade. Do sedaj »o imeli opraviti le s jiolrednimi vojaškimi enotami. Sedaj bodo zadeli na redne čete, ki so bile [joslane iz Nankinga proli severu. Vojaški izvedenci zatrjujejo, da razpolagajo Japonci na bojiščih južno od Peipinga z armado 1«).(KM) mož, medtem ko je nn kitajski strani vsega 8 divizij, to je daleč nad 100.UK) mož, od katerih pa jih je 60.000 (in ne sto tisoč, kot so včeraj jx>ročali) južno od Peipinga na pol obkoljenih in vsaj začasno za boj onesjiosobljenih, če se bodo ie sploh mogli rešiti. Kitajci pravijo, da je za nje šangajsko bojišče drugovrstneea pomena. Njihova glavna ohrambna črta je južno od Tjencina, In sicer gre od Tsančava skoraj v ravni, 250 km dolgi črti proti zaj>adu mimo Paotinga do Vuninga. Kitajci so tamkaj zgradili strelske jarke jx> najmodernejšem sistemu Iz Tokia poročajo, da so vesti o ustanovitvi posebne samostojno vlade v |UŽnem čnharju z glavnim mestom Kalgsnom še preuranjene. Takšne vlade še ni, loda Japonci upajo, d« bo kmalu ustanovljena. Pri Šangaju so bili močni letalski boji in so japonska letala obmetavala predvsem Liuhong in Lotjen z bombami. Kitajci se napredovanju močno upirajo. Liuhong je še v kitajskih rokah, llmik nasprotnika so Jaj>onci izkoristili za to, da izkrca-vajo vedno nove čete pri Vusungu. London, 18. sept. h. Po informacijah angleških listov se potrjujejo vesti, da so Japonri v teku svoje ofenzive na severnem bojišču obkolili tretjino kitajske vojske, in sicer tako strategično in taktično, da nista mogoči niti ohramha nili protinapad. Kitajske sile so zajele v klešče ter se skušajo sedaj prebiti v zahodni smeri. Istočasno pa so jajionske čete južno od čačava izvršile napad proli kitajskim jiostojankam pri Pautingu. Jungčungu in Fujung-rijaku. Tokio, 18. septembra. AA. (Havas.) Po poročilu iz Šangaja je nankinška vlada pozvala svojega poslanika v Tokiu, naj zapusti japonsko preslolico. npi J«0 Trvfipefi DSC0C RJtl ■oče slovenskega zadružništva« Mihael Vošnjak kot mlajši brat znamenitega slovenskega politika dr. Josipa Vošnjaka. Starši so se bavili z usnjarijo. V nemškem delu tega rodu ie ostala usnjarska obrt še dandanes, seveda že razvita v močno industrijo Woschnagg Franz i sinovi, d. d., Šoštanj. Burno leto 1818, leto nacionalnega zanosa, ga je dobilo v Celju kot dijaka, kjer je s slovensko kokardo na čepici Jdenionstrirak s tovariši po celjskih ulicah. Visoko šolo je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je lela 1857 dovršil politehniko in se kot inžener posvetil železniški službi. Vendar zaradi liolebnosti ni ostal v tej službi dalj kot do leta 1878, ko je stopil v pokoj in se naselil v Celju. S tetn začne njegovo delovanje na gospodarskem polju. Njegova bolehnoet, ki je bila \zrok, da je moral zapustiti službo, je na drugi strani pomeuila srečo za slovensko gospodarstvo, posebej pa za slovensko zadružništvo, ki je v svobodnem, narodno prebujenem, realno in gospodarsko mislečem in kljub bolehnosti izredno energičnem Vošnjaku našlo svojega očeta. Največje njegovo delo na zadružnem polju je ustanavljanje posojilnic po Schulze-Delitzsrhevein sistemu, ki ga je pa seveda spremenil in preobrazil lako, kakor je pač odgovarjalo slovenskim gospodarskim razmeram v mestih in trgih in pa 1883 1. izvršena organizacija posojilnic v Zvez« slovenskih posojilnic v Celju, ki je bila prva zadružna zveza na Slovenskem in tretja po redu v Avstriji. Pred celjsko zvezo imamo sicer že nekaj slovenskih zadrug, ki so pa spontano in nesistematično naslajale v raznih krajih. Tako imamo že iz leta 1855 Obrtno pomožno društvo v Ljubljani, ki ga je ustanovil N. Horak; poleni sta bili dve močni obmejni posojilnici, in sicer Okrajna posojilnica v Ljutomeru in Posojilnica pri Sv. Jakobu v Rožu, obe že pred uveljavljenjem avstrijskega zakona iz leta 1873. Po uveljavljenju zadružnega zakona so se ustanovile posojilnice v Mozirju. Šoštanju, Metliki, Ormožu. Celju, Mariboru, Postojni, Vrhniki, Žalcu, Ljubljani. Toda šele z ustanovitvijo Zveze slovenskih posojilnic imamo jiodano ne le centralo obstoječih posojilnic za denarno sporavnavo in vza-jemm> poslovno pomoč, ampak ludi centralo za zadružno propagando in tehniono-organizatorično delo. Mihael Vošnjak je imel svojo zadružno šolo in svoj zadružni vzor v zadružno-organizatoričnem in gospodarskem delovanju Čehov. Kakor so Čehi smatrali, da jih edino gospodarska osamosvojitev moro rešiti pred nemško politično in gospodarsko premočjo in so zaradi tega na vse kriplje organizirali narodni češki kapital in intenzivno gojili varčnost, tako je tudi Vošnjak postavil kot svoj program, da za slovenski »Stajeri sprva v glav- nih mestih: Celje, Maribor in Ptuj ustanovi močne narodne denarne zavode in se potem s pomočjo le teh loti ustanavljanja posojilnic po deželi. Ker je posojilnica v Celju, pri kateri je od začetka prav intenzivno sodeloval celo v pisarniškem in knjigovodskem jx>slu, dobro napredovala, je imel Mihael Vošnjak pri ustanavljanju novih zadrug mnogo lažje delo in so si prav hitro ena za drugo sledile: Posojilnica v Žalcu, Posojilnica v Mariboru, Kinelska posojilnica ljubljanske okolice, Posojilnica na Vrhniki, Posojilnica v Sevnici in Notranjska posojilnica v Postojni. Posojilništvo se je torej že prav lepo razvijalo. Da se pa doseže večji uspeh in delo pospeši, da se zlasti zagotovi vzajemna pomoč med posojilnicami in začne tudi smotreuo organizacijsko delo, zato je leta 1883 Vošnjak pristopil k ustanovitvi Zveze slovenskih |X>sojilnic. 0. januarja 1883 je razposlal kot načelnik Posojilnice v Celju vabilo vsem slovenskim posojilnicam na sestanek zveze. Vabilu so se odzvale vse takrat obstoječe posojilnice na Štajerskem, dočim izvenštajerske posojilnice niso poslale zastopnikov. štajerske posojilnice Maribor, Mozirje, Šoštanj in Celje so v seji 'JI. jan. 1883 sprejele pravila Zveze slovenskih |>osojilnic in s tem je bila ustanovljena prva zadružna zveza na Slovenskem. Celje je s tem poslalo prvo organizatorično središče za slovensko zadružništvo. Dva cilja je imel Vošnjak pri svojem zadružnem delu pred očmi: gosjiodarsko in narodno osamosvojitev našega naroda. Ravno zaradi težkih razmer, ki so tedaj vladale pri nas zaradi nemstva in nemčurstva, je bil narodni moment še močnejši nego gospodarski. Seveda je bilo j>a tudi v gospodarstvu delo nujno potrebno, saj je jk> besedah dr. Prijatelja nacionalno mizerijo slovenskega naroda v začetku nove ustavne dobe dopolnjevalo še skrajno slabo materialno stanje ljudstva«. Zato je bito treba narod dvigati gospodarsko in nacionalno, da ne omaga pred dobro organiziranim v kapitalu in izobrazbi močnem nemštvom in nemčurstvom, ki je v svojem stremljenju za poneničevanjeni gradilo svoj most do Adrije s svojimi kreditnimi ustanovami in s svojimi nemškimi narodnimi domovi. Tn m velike zasluge Mih. Vošnjaka, ki jih slovenski narod ne bo nikoli jiozabil. Kakor se je Vošnjak gradil na Schulze-Deli-tzsehevem sistemu in imel pred očmi narodno osamosvojitev slovenskega ljudstva ter posojilnice pred vsem ustanavljal v mestih in trgih, lako je potem dr. Krek začel ljudsko zadružništvo po Raiffeisnovem sistemu za socialno pomoč kmetu proti oderuhom na deželi. To sta dva velika moža. ki ju mora slovensko zadružništvo imenovati svoja očeta, svoja pionirja. 8. oktobra se bomo namreč tudi spominjali 20. obletnice smrti dr. Kreka. Zato smo že tu hoteli naznačiti slično in različno v delovanju obeh zadružnih pionirjev. »Ogroženo ozemlje" Priprave Nemcev, da uničijo Koroške Slovence Na tem mestu je bilo že govora o zaupni okrožnici celovškega Heimatbunda; v njej daje centralna koroška raznarodovalna organizacija splošna navodila, po katerih naj se organizira po možnosti čim bolj pompozna proslava obletnice plebiscita. Še bolj zanimiv pa je dodatek k tej okrožnici, ki do potankosti določa spored za slavnostne dni za vso Koroško, posebno pa za mešano ozemlje in nekdanjo glasovalno cono. Zaradi obsežnosti teh navodil ne bo mogoče dobesedno citirati, zato jih bo mogoče podati samo v izvlečku. Za letošnjo proslavo je zamišljena dvodnevna nabiralna akcija na južnem Koroškem. Okrožnica s smernicami za podrobno organizacijo pravi dobesedno: »Nabiralna akcija se od vsega početka ne sme predstavljati kot navadna društvena zbirka, temveč kot izraz obmejne narodne skupnosti (Ausdruck der grenznationalen Volksgemeinschaft«), ki se mora po možnosti brez izjeme pritegniti za ohranitev in v varstvo naše ogrožene južne meje. Donos iz nabiralne akcije 6e bo uporabljal: 1. za izgraditev Heimatbundove organizacije, to se pravi, njenih delovnih celic, ki bodo praktično izvedle duhovno obrambo dežele na južni meji; 2. za gospodarsko pomoč; 3. da se izpopolni zaščita zemlje; 4. da se poveča kulturno delo, ki je zaradi delavnosti nacionalnih Slovencev postalo nujno potrebno.« K temu plemenitemu uvodu se same po sebi ponujajo nekatere pripombe, da bi bila stvar jasna. »Delovne celice« Heimatbundove organizacije so tako imenovani »Heimatkreisi«, ki so verna kopija slovenskih izobraževalnih društev, samo s to ogromno razliko, da je njihova moralna tendenca silno nizkotna: »Heimatkreisi« imajo namreč kot edini cilj raznarodovanje. Vse drugo govoričenje o njihovem poslanstvu je zavestna laž. Kdo bo deležen gospodarske podpore iz Hei-matbundovih sredstev, o tem 6i pač ni treba beliti glave. Zelo važna pa je tretja točka, namreč da se bodo sredstva porabila »za zaščito zemlje«. To se pravi v nediplomatskem jeziku, da se bodo nabrana sredstva uporabljala tudi zato, da bodo zavednim Slovencem trgali iz rok njihovo zemljo in jo dajali nemškim priseljencem. Mnogo najlepših kosov slovenske koroške zemlje je tako že doslej prešlo v nemške roke, toda to jim ni zadosti, hočejo je imeti še več, vso. Taka je pač morala močnejšega. Kar se pa tiče »kulturnega dela«, je že dovolj poznano, kako te vrste »kultura« v resnici izgleda. Če bi koroški Nemci s kulturo resno mislili, bi morali začeti najprej pri šoli in napraviti iz sedanje ponemčevalnice resnično šolo na dognanih pedagoških načelih. Za moralo koroških raznarodoval-cev je zanimivo priznanje, da jc »kulturno delo potrebno zaradi delavnosti nacionalnih Slovencev«. Če bi torej koroški Slovenci sami ne bili delavni, bi tudi nemško »kulturno delo« ne bilo več potrebno. — Nato omenjena okrožnica daje navodila, kako je treba vzbuditi v najširših slojih zanimanje za nabiralno akcijo in plebiscitne svečanosti sploh. »Informacijsko službo naj opravlja predvsem obmejno mesečno glasilo »Heimatkreis«, ki lahko sproti obvešča o položaju na obmejnem ozemlju in je za pojasnila še posebej priročno. Istemu cilju služijo tudi pozivi v dnevnem časopisju, poročila in obvestila koroškega Heimatbunda .kakor tudi poročila posameznih »obmejnih odborov«. Vsekakor naj prihajajo časopisju vesti tudi iz posameznih manjših krajev, da bi bilo lako celokupno pre- bivalstvo poučeno o nameravani zbirki za obmejno ozemlje. V mestih in večjih krajih naj se izvesijo na cestah veliki propagandni napisi: »Žrtev za koroško obmejno ozemlje« (»Opfer fiir das Kartner Grenzland«), V manjših krajih naj šolska mladina(!) sama napravi propagandne lepake .. . V vseh kinematografih 6e predvaja propagandni diapozitiv, ki ga oskrbi »koroški Heimatbund«. Neumorna mora biti ustna propaganda od človeka do človeka.« Sledijo navodila za same nabiralne dneve od 8. do 10. oktobra. »Izobesijo naj se zastave v deželnih barvah. 9. oktobra zvečer ob 19 naj zagore po višinah kresovi. Nabiralna akcija dne 8. oiktobra ob 12 naj se otvori z godbo po ulicah ali pa s koncertom na trgu. 8. oktobra ob 17 se zbere vsa mladina na glavnem trgu kraja: Šolska mladina (I) in mladinska društva vkorakajo v urejenem sprevodu. 8. oktobra ob 18 priredi vse nemško misleče (I) prebivalstvo v kraju svečane obhode. (Poklonitev padlim junakom, sprevodi narodnih noš, zborno petje po ulicah, koncerti na trgih, sprevodi okin-čanih koles in avtomobilov s propagandnimi lepaki; k sodelovanju nai se pritegnejo društva in požabne brambe.) 10. oktobra budnica z godbo, ki jo spremlja skupina narodnih noš. Prirejajo naj se plebiscitni pevski nastopi in druge plebiscitne svečanosti v prid zbirke za obmejno ozemlje. Ravag (avstrijska radijska družba) bo prenašala »Spominsko uro na ljudsko glasovanje«. (Ta oddaja je bila posneta na plošče v Št. Jakobu v Rožu ob priliki odkritja spomenika v koroških bojih padlim.) Sledijo navodila za nabiralce. Kot nabiralce priporoča okrožnica srednješolsko mladino, člane telovadnih, raznih športnih in mladinskih društev, posebno zaželjene pa so matere in gospe, ki se naj prostovoljno javijo »v službo za obmejno ozemlje«. Izda naj se parola: »V nabiralnih dneh ne sme biti nihče brez obmejnega znaka!« Končno podaja okrožnica podroben načrt za zbiranje prispevkov. 1.) 8. oktobra ob 12 se prične pobiranje po hišah s polarni. Darovalci pri tej priložnosti nc preimejo nobenega znaka. 2.) Pobiranje po cestah se prične 8. oktobra ob 5 popoldne in traja do 10 oktobra opoldne. Pri tem bodo dajali dve vrsti znakov: za prispevke od 1 do 5 navadne znake na kartonu, za večje prispevke poseben »obmejni znak«, izdelan po načrtu nekega koroškega umetnika. Tri pare v vsakem okraju, ki bodo imeli največje uspehe pri nabiranju, bo Heimatbund še posebej lepo nagradil. 3.) »Krajevni vodja ia obmejni odbor morata poskrbeti, da se nabiralna akcija razvije v mogočno manifestacijo za svobodno in nedeljeno Koroško!« 4.) »Koroški Heimatbund bo izposloval dovoljenje, da se izvede nabiralna akcija tudi po vs«h šolah, ki bodo imele v tem času pouk. Nabiranje po razredih naj sc zaključi 7. oktobra. Najbolj agilni razredi bodo nagrajeni.« Vse to se torej pripravlja na Koroškem za obletnico plebiscita. To je pač neizpodbiten dokaz, kako 'iskreno« je na nemški strani stremljenje po »mirnem sožitju« s Slovenci v deželi. Koroški Nemci se očividno z vso vnemo pripravljajo, da bi svetu zopet enkrat pokazali svojo »kultur-nost«. Prav posebno pa je treba podčrtati tole dej-svo: iz načrta je razvidno, da bo morala pri nabiralni akciji kakor ludi J»ri raznih svečanostih sodelovati šolska mladna. To se pravi, da bodo slovensiki otroci prisiljeni pomagati k uspehu akciji. ki ima kot končni cilj zabrisati vsako sled slovenstva na Koroškem. Ti flovenski otroci bodo prisiljeni pomagati tistim, ki sramotijo njihovo mater-no govorico, podpirati delo tistih, ki so pregnali iz koroške šole slovensko besedo in s tem onemogočili, da bi ti otroci duhovno in umsko rasli. Z eno besedo: slovenski otroci bodo prisiljeni pljuvati sami sebi v obraz. To so pač stvari, ki se jih z grozo spominjamo iz turških časov, da bi pa bilo kaj takega mogoče v »krščanski« in kulturni Avstriji, tega si pač nihče ne bi mogel zamišljati. So meje v človeškem življenju, preko katerih je težko uiti brez kazni. Zdi se, da se na Koroškem dogajajo stvari, ki «o te meje že davno prekoračile. Če so si že koroški raznarodovalci nadeli lako svojevrsten življenjski ideal, da načrtno gro-madijo krivice in si to štejejo celo v veliko zaslugo, mora vendar obstojati še drugačna oblast, ki tako delo registrira. Če pa oblast vse to vendarle dopušča, je mogoč samo en sklep: da so si življenjski ideali raznih krogov na Koroškem hudo podobni, če že ne popolnoma enaki. V tem primeru bo moral naš optimizem dobiti pač nekoliko drugačne oblike. Roosevelt o diktaturah in demokracijah Washington, 18. sepl. AA. (Havas.) Predsednik Roosevelt je imel po radiu govor ob priliki proslave 150 letnice ameriške ustave. Ko je najprej razložil nastanek demokracije, je nadaljeval: V poslednjem času smo večkrat slišali različna mišljenja o demokratski ideji od strani vlad, ki jih predstavlja en sam človek. Lahko se pobija trditev, da bi bila metoda, ki io sprovajajo take vlade, pa jih Imenujte komunistične ali totalitarne, nudila ljudem, ki žive pod njihovimi režimi, nekatere materialne ugodnosti, ki jih demokracija do- slej ni dala. Zmanjšala se je sicer brezposelnost, toda to zmanjšanje jc samo posledica norega izdelovanja orožja. Pod njihovimi režimi nasilja vlada sicer red. toda na račun svobode in pravic p<-edinca. Nato je Roosevelt nastopil v svojem govoru proti trditvam upravljevalcev avtoritativnih režimov ki napovedujejo konec demokracije. Najprej so možje, a sedaj tudi že žene odbijajo vlade enega samega človeka. Takšna oblika vladavine lahko resno ogrozi civ lizacijo sveta. Roosevelt je nalo prešel na mednarodni polo-ža< in dodal: Nad svetom kroži strah pred napadi, invazijami, revolucijami in smrtjo. Naš narod je trdno odločei., da to nevarnost, ki postaia od dne do dne večja, odbije od sebe. Domači PH dovolila Ljubljani posojilo 40 milijonov din Belgrad, 18. sept. m. Poštna hranilnica je dovolila ljubljanski mestni občini posojil« v znesku 40 milijonov dinarjev za reorganizacijo cestne železnice. To posojilo ne pomeni nobene nove obremenitve občine, temveč pomeni razbremenitev, ker bo občina s tem denarjem pokrila svoje dosedanje obveznosti v zvezi s cestno železnico. Novo posojilo je sklenila pod ugodnejšimi pogoji, kakor s« dosedanje obveznosti mestne občine v zvezi s cestno železnico. Davidovičeve metamorloze »Samouprava« hudo napada vodjo srbskih demokratov starega Ljubo Davidoviča zaradi njegovega obnašanja v kamjianji opozicije proti se-' danji vladi, ttavidevič, ki je pred meseci spremenil program svoje stranke in se izjavil zaradi Hrvatov za federalistično ureditev države, je takoj prekinil svoje zdravljenje v kopališču, čim je izvedel, da JNS in njeni prijatelji organizirajo napad na vlado. In la svobodoljubni federalist ter neponiirljivi nasprotnik centra lfttične reakrije jo ponudil svojo pomoč jugosloveuskemu. nadunita-ristu^ Petru Živkoviču, Velji Popoviču, Jevtiču in Kojiču, ter seveda tudi svojim prijateljem iz združene belgrajske o|>ozicije, Aci .Stiiiiojeviču in zemljoradnikoni Tako so se našli skupaj fede-ralisti (srbski namreč), unilaristi, levičarski zemljo-radniki, pa fudi fašisti pod vodstvom Ljotiča, ki mu je vzor narodnosocialistična Gernianija, da se pridružijo pravoslavnim reakcionarjem v obrambo velesrbstva. Sedaj je g. Ljuba Davidovič uvidel, kako zelo se je zaletel, pa je izdal nov proglas, v katerem pravi, da je tudi on proti vladi Petra Zivkoviča in JNS. Obenem j»a zopet napada vlado dr. Stojadinoviča ter Udi o njej stvari, ki jih razširja JNS, dasi bi moral vedeti, da so to grde laži in klevete. Belgrad, 18. septembra, m. Vodja demokratska stranke Davidovič je imel danes dofioldne v svo-jom stanovanju sestanek z Janjičem, (predsednikom finančnega odbora narodne skupščine in znanim voditeljem pouličnih demonstracij ob priliki sprejetja konkordata. Videti je, da je zdaj pri Janjiču izgubil konkordat vsako vrednost. Uvidel je, da potoni konkordata ne more priti do ministrskega fltolčka. zalo se je ponudil Davidoviču, da podpira njegov zračni sporazum, za katerega jc gotovo zopet zahteval ministrski stolček. Jalovi upi Sarajevska »Pravda«, ki jo urejuje dr. Beh-men, piše: >Razen kričavih letakov, s katerimi opozicija bombardira našo javnost in ki spadajo med sredstva nezakonite borbe, je eden od glavnih njenih argumentov ta, da bo vlada padla, da je že demisionirnla in da sta dva ali so trije ministri že podali demisijo. To je vse laž in izmišljeno in niti vlada uiti katerikoli izmed njenih ministrov ni podal demisije niti je ne bo. Vlada pade, kadar ne uživa več zaupanja krone, ali pa. kadar ostane v narodnem zastopstvu v manjšini. Kadar pa vlada uživa zaupanje tako krone kakor parlamenta, kakor ga uživa vlada dr. Stojadinoviča. sploh ne more pasti. To dobro ve združeua opozicija kakor tudi njeni najnovejši zavezniki JNS. ljotičevci in Narodna obrana, toda oni potrebujejo to laž, da drže skupaj svoje pristaše. JRZ in vlada ostajata hladni in gresta Fvojo pot, ker pred njima so še mnogi državni problemi, čijih uresuičenje nc trpi odlašanja.« Babilonska zmešnjava V Sloveniji, tako piše glavno glasilo JRZ, opažamo spor med nekdanjimi tako imenovanimi demokrati. Eni so na strani dr. Kukovca, ki se nagiba k belgrajski združeni opoziciji, drugi pa vlečejo z dr. Lončaiiem, čigar simpatije so na strani SD koalicije. Javno se napadajo v svojih glasilih in drug drugega imenujejo izdajalce. Razen te skupine bivših demokrntov imamo dve skupini socialistov to je tako imenovanih kamo-rašev, od katerih se večini toži po režimu Petra Živkoviča. ki je rdeče voditelje z vsemi silami podpiral in jim zagotovil njihova dobra mesta v delavskih zbornicah, dočim druga zagovarja radikalno marksistično politiko, da ne imenujemo komunistov, ki kamoraše bijejo na vsej črti. JNS je razdeljena med kramarjevce in pucljeVce, ki se od nekdaj ne moreta trpeti, ker za dva fiihrerjn v stranki ni mesta Pucljevcl sami imajo svoje disidente. Med to pisano opozicijo je tudi nekaj pristašev starih radikalov, pod imenom kmetsko-delavskega .pokreta pa rastejo razne nasprotujoče si skupino kakor gobe po dožju, tako da vsak dan vznikue kakšno glasilce ljudi, od katerih hoče vsalv predstavljati novo stranko v smislu neke ljudske fronte. Nasproti vsem tem skupinicam pa stoji čvrsta iu kompaktna JRZ okoli svojega vodje dr. Korošca, ki vodi gotovo nad Iri četrtine slovenskega naroda. rwi v • Tečaj za naše dopisnike Tečaja za naše dopisnike, ki bn jutri, dne 20. t. m., naj se udeleže le tisti, ki so bili priglašeni in so nato dobili še posebna osebna vabila. — Druge bomo še posebej povabili na drugi tečaj. — Brez osebnega vabila nima nihče vstopa. — ^Propagandni oddelek.« Osebne vesti Belgrad, 18. septembra, m. Premeščeni so po prošnji sledeči učitelji iu učiteljice: Petrič Ida iz Dolge vasi v Dolnjo Leudavo, Kokalj Jauko iz Poljan nad Škofjo Loko v Višnjo goro, prav tako Kokalj Lavrencija, Grom Frančiška iz Križ pri Kranju v Tržič, Štra"s Berta iz Dobrne, na Vransko, Pukmajster Gabrijela iz Blance pri Krškem v Št. Jurij ob juž. žel., David Ruža iz Levča pri Konjicah v Trbovlje Vode, Čota Olga iz Trebnja v Trbovlje Vode, Pečenko Danilo iz. Stogovcov pri Ljutomeru v Planino pri Logatcu, Prah Roza iz Črne v Muto pri Dravogradu, Voršio Henrika iz flajdine pri Ptuju v Velenje, Kralj Julijaua iz Mute v Liboje pri Celju, Pokoru Daniela iz Olševka pri Kranju v Vodice, Janežič Franc in Terezija iz Ljubljane na Polico pri Litiji, Prešeren Vida iz Banja Loke pri Kočevju k Sv. Lenartu pri Laškem, Lešnjak Marija iz Kostanjevice v Iško vas, Pavlovec Milan iz Cerkelj pri Kranju na Ig pri Ljubljani, Pavlovec Ljudmila iz Cerkelj pri Kranju na Ig pri Ljubljani. Belgrad, 18. septembra. Z redom Belega orla. V. stopnje je bil odlikovan inšpektor ministrstva za gozdove in rudnike Jovan Kraljevič, in sicor za zasluge, ki si jih je stekel za razstavo »Nas Icsc na lanskem velesejmu v Ljubljani. Beograd, 18. septembra. AA. S kraljevini ukazom na predlog ministra za socialno politiko iu ljudsko zdravje sta odlikovana z redom jugoslovanske krone 4. stopnje, dr. Ivan Robida, predstojnik odseka splošne državne bolnišnice y Ljubljani v pokoju in dr. Ernest Mayer, načeN ilik kraljevske banske uprave v Ljubljani v pok4 Velik Delbosov govor v Ženevi Ženeva, 18. sept. AA. (Havas) Francoski zunanji minister Delbos je na današnji seji skupščino Zveze narodov uvodoma izjavil, da jo Francija 3 vso dušo za pakt Zveze narodov. Francija je soglasno mnenja, da je samo v paktu Zveze narodov rešitev sveta in miru. Mednarodno delo vlade, ki jo tu zastopam, jo dejal Delbos, se ravna po načelnem nauku Ženeve. Nekoč je kazalo, da bo to načelo združilo malone vse civilizirano narode sveta, ki jim je bila glavna želja [x>poini mir brez vsake omejitve in izjeme. Takrat so narodi pošiljali v ženevo svoje zastopnike, da bi tamkaj razpravljali o sredstvih do tega cilja. Sedaj so se naše razprave nekoliko premaknile in moramo razprav, ljati o 6amem načelu našega dela. Upamo, da bomo tudi to vprašanje zadovoljivo rešili in da bomo mogli pridobiti vse države sveta, ki je sedaj med seboj sprt in ki ga razjeda duh nesloge. Najvarnejše sredstvo za mir je spoštovanje prevzetih obvez. To ni iznajdba Zveze narodov, marveč osnova naše civilizacije, ki ni z njim izgubila vsako jxxilago. Spoštovati jx>dpie ni le vprašanje časti, marveč vprašanje življenja ali smrti za vse narode, ki bi neizbežno zdrveli v pogin, če bi ne mogli živeli drug poleg drugega. Ta prva stopnja naj dovede do mednarodnega sodelovanja. Se en sovjetski krvolok strmoglavljen lz Moskve potrjujejo včeraj razširjeno vest, da je bil nepričakovano odstavljen komisar za jiravosodje Kri/lenko in da je bil na njegovo mesto imenovan bivši sovjetski poslanili v Pragi Antonov-Ovsrjenko, ki jo tudi v rdeči Španiji zadnje mesece igral vodilno vlogo. Istočasno jo bil Krylenko tudi izgnan iz osrednjega izvršnega odbora vserusko komunistične stranke, kakor tudi iz vrhovnega izvršnega odbora vseruskih sovjetov. Krylenko se je prvič pojavil v javnosti 1. 1020., ko se je izkazal v bojih proti belim armadam. Iz vojske je takoj skočil na mesto vrhovnega državnega tožilca in je pripravljal vse zakone o zaščiti države, ki so bili 1. 1928. sprejeti. Z njimi je državni tožilec dobil ogromne pravice ter neomejeno svobodo, da predpiše kazni, kakor se mu zdi prav. Krylenko je nastopil kot tožilec v vseh velikih procesih, ki so odmevali po svetu, dokler ga ni nasledil Višinski in je Krylenko jiostal komisar za pravosodje. Z njegovim imenom bo za vedno ostala povezana zgodovina najbolj krvavih morij sovjetske Rusije. Berlin, 18. sept. b. Po vesteh iz Moskve sta bil« v Rostovu le dni dva procesa, v katerih je bilo sedem oseb obsojenih na smrt, dvajset pa na dolgotrajno ječo. Vsi eo bili obtoženi protirevolurio-narnega delovanja, ker so uničevali živino z bacili kuge na kolektivnih jiosestvih. Ob odkritju Tavčarjevega spomenika v Poljanah 6luži javne obsodbe); prav tako pa je tudi resnica, da je prav Tavčar, ta kmet graščak, ponosni poljanski imenitnik, v svojih loških novelah 6pletel slovenski književnosti venec najlepših domačinskih umetnin, pokazal kot samo še Kersnik v ti6tem ..................... : ^ m:"' M ■■■ pred Ivani Boiidar P e n g o v : dr. Ivan T a v i a r (a spomenika v Poljanah) Dan06 odkriva Poljanska dolina spomenik rojstno hišo svojega največjega pisatelja dr. Ivana Tavčarja, ki jo je ovekovečil v 6vojih spisih kot nihče pred njim in niti za njim. Ni mnogo dolin na Slovenskem, ki bi dale toliko pomembnih plodnil >ljaoeka 6er slovenskih predalpskih dolin, ki ga le zaradi in za razvoj slovenske kulture tako plodnih kulturnih delavcev kakor prav Poljanska dolina, ta bi; slabih prometnih zvez naši ljudje tako malo po iio. M« K znajo. Morda je blagodejno škofjeloško gcspod-6tvo, razmeroma ugodni gospodarski položaj in todi mešanje krvi v teh krajin vplivalo na inteii- fenco kmečkega ljudstva in mu omogočilo šolanje, osebno slikarstvo ima 6Voj vznik v tej dolini, odkoder 60 naši Subtci, bratje in 6trici in vnuki, pa tudi Aibe, utemeljitelj pccehne šole v Monako-vem, v kateri ni vzniknila samo slovenska moderna, temveč tudi moderne smeri drugih evropskih narodov. Takoj onstran Blegaša je tekla zibelka Groharju in 2iri so dale v sedanjem času Sedeja. Poljančani 60 tudi ranjki Jeran, oba Uše-ničnika, pisatelj Pavel Perko, profesor Gregor Krek. in še in še. Toda največji izmed njih v leposlovni umetnosti pa je brez dvoma dr. Ivan Tavčar, pisatelj in politik, kateremu je Matica Slovenska, osrednja slovenska kulturna ustanova, posvetila današnji dan. Marsikaj j« stalo med Tavčarjem in našim listom v preteklosti, politična načela so ločila katoliški ' ' ' ..... zneje cev. roda«, pozneje pa lastnik in glavni usmerjevalec njegove politike. Politična zgodovina bo ocenjevala njegov politični boj, njegovo delo za deželo kranjsko, zlasti za mesto Ljubljana, katere dolgoletni župan je bil. Pustimo za bodoče sodbo o njegovem paktiranju z nemškimi deželnimi poslanci z namenom, da 6e obdrži na vladi liberalna večina, nasproti 6loven6ki večinski opoziciji; prav tako njegovo delo kot člana Narodne vlade, v kateri je vodil prehrano in je odločeval tudi v koroškem vprašanju, za katerega poraz ga mansikdo dolži (Hribar). Ni danes čas. da razpravljamo o Tavčarju politiku, Slovencu, Jugoslovanu in re-jublikancu, o koristnosti ali neumestnosti take po-itike. Ne postavlja takemu Slovenska Matica ta spomenik, temveč postavlja ga pisatelju Emilu Leonu, kulturnemu delavcu Ivanu Tavčarju, mar kantni osebnosti iz naše kulturne zgodovine, enemu od 6tebrov, na katerem stoji današnja slovenska družba. Tavčar je stopil v zgodovino že pred desetletjem in s tem je marsikaj izravnano med njimi, ki 60 6i stali v življenju v nasprot6tvu. Smrt poravna vse kar je 6amo človeškega med ljudmi, uniči pa tudi vse malenkosti, ki 60 plod dneva, intrig ter egoizma, in pusti potomcem samo tisto veliko duhovno podobo, v kateri je bil človek resnično velik. Tavčar je pustil za seboj podobo velikega človeka, velikega slovenskega kulturnega delavca, iz ča6a ko 6e je vsak javni delavec moral sam s svojimi sposobnostmi uveljaviti, ter podobo velikega slovenskega pisatelja, da, pisatelja, ki spada med slovenske klasike, med največje slovenske pripovednike. S tem je postal Ia6t celotnega slovenskega naroda brez izjeme, prinesel je svoj veliki obulo6 k razvoju svojega naroda — zato zasluži ljubezen vsega naroda, spoštovanje, in slavo. Zlasti pa mu mora biti Poljanska dolina iz vsega srca hvaležna ter mu nikdar ne bo povrnila tistega, kar je on 6toril zanjo; zaslužila pa si je slavo s tem, da mu je dala življenje. Ivan Tavčar je bil velik pisatelj, vsekakor večji kakor politik, eden ki je imel na moderno književnost do Cankarjeve dobe izmed predhodnikov največji vpliv. 6aj je na primer Ivan Pregelj, sin sosednje Tolminske, zrastel iz njegove romantike in njegovega lokalnega historizma, ki ga je v posebnem vonju in s posebno barvo uvel v naše slovstvo prav Emil Leon 6 svojimi klasičnimi novelami in romani iz loškega pogorja. Prav njegova povezanost visoke idealistične 6trastne romantike in modernejšega mladoslovenskega liberalnega tendenčnega liberalizma dela iz Tavčarja svojevrstnega umetnika. Po svoji tendenčnosti je služil svoji dobi. ki je minila, toda po svoji človeški romantičnosti, po lepi strastnosti. po čudo vitem, za tiste čase svojevrstnem doživljanji) verskih problemov (Vila vitae meae). se je približal tako našemu času. da bere njegove protestantske novele z neprimerno večjim užitkom, kakor pa fol-kloristične povesti Jurčiča. Res, da je Tavčar napisal mnogo novelic, ki ne vzdrže današnje kritike, mnogo sentimentalnosti, fevdalne romantike, tuje našemu duhu, ker vzete iz tujega čtiva. mnogo neurejenih in neskladnih povesti, ker so preveč v hitrici komponirane le zaradi tendence ali zaradi sladke razgledniške grajske erotične romantike (tudi »Izgubljenega Boga« mu več ne zamerimo. kaiti tudi do naših pojmih tak dogodek za- čaeu pravo podobo kmečkega človeka, da z njimi — ki bi pri drugih narodih že zdavnaj morali iziti v posebni bibliofilski izdaji z ilustracijami — postal klasik slovenske vaške povesti, slovenskega pokrajinskega duha. Prav tako je s 6vojo lovsko zgodovinsko zgodbo »V Zali«, ali kabinetnim kosom »Grajski pi6ar«, reformacijsko noveiico »Vita vitae meae« ustvaril najlepše pripovedne umetnine, ki jih imamo iz prejšnjega 6toletja. Tudi roman »Izza kongresa«, ki ga ie pisal med razpravami v deželnem zboru, ni tal;o slab, kot 6o svoj čas mislili. da6i ni to, kar bi utegnilo z globokejšim pojmovanjem sodobne zgodovine biti. Toda razgibanost dogodkov v kongresni Ljubljani, lahkest anekdot in zanimivo zgodovin, rekonstrukcija delajo iz romana zanimiv mozaik, eno prvih naših impresionističnih romanov ter je še posebej Tavčarjev spomenik svoji Ljubljani. Toda žig pravega mojstrstva pa b06ta še vedno ohranili njegovi ustvaritvi iz starejše dobe. njegova podblegoška idila »Cvetje v jeseni«, ki mi jo je pred meseci zelo hvalil češki pisatelj Jaroslav Durych, ter zlasti eden najobjektivnejših naših zgodovinskih romanov, v 6logu in pripovedovanju prava izjema v našem pripovedništvu, prvi del Visoške kronike, največje in najljubše delo velikega genija. V vseh teh delih je Tavčarjeva neizčrpna domišljija ustvarila »za večnost zabite postave«, kakor bi rekel Župančič, ter postavil za vek najlepši sptomenik sebi in 6voji, tako ljubljeni Poljanski dolini, ki jo je smatral za najlepšo na svetu. Ona pa njega za svojega največjega sina Spomnili 6e bomo tudi Tavčarja kot izredno plemenitega človeka, ki ie ohranil Kljub političnemu »protiklerikalnemu« boju vedno v 6vojem naj-tišiem dnu izredno religioznost, ki 6e je kazala tudi v njegovih povestih iz versko najbolj razgi- banih časov. Saj je znano, da je pisal v mladosti z župnikom Žgurjem celo »šmarnice« ter da je vse življenje ohranil spoštovanje do vere. Saj vsak obiskovalec lepega Visokega lahko vidi poslednje njegovo branje pred smrtjo, ki je bil Bourgetov roman »Zmisel smrti«, Poulinova »Na poti v večnost« ter Mahničeva števifca »Časa«. Tavčarjev idejni nasprotnik pa vendarle intimni prijatelj pre-lat Kalan trm je napisal ob smrti prisrčen nekro-log, kjer pravi: »Njegova v dnu religiozna in visoko etična duša se je izpela v zadnjih in najlepših proizvodih 72-letnega duha. Tudi zadnja leta njegovega življenja so prišla do preobrata, ki ni bil preobrat, ampak vrnitev k resničnemu jedru njegove narave. Tu se v vsem sijaju zrcali njegova ljubezen do slovenske domačije, do njenih gričev, z belimi cerkvicami na njih, do deviške sramežljivosti slovenske deklice in korenite poštenosti slovenskih mož, do nabožno trpeče in možko se boreče slovenske duše. Tu je resnični Tavčar, najmehkejša otroško nežna duša, pod trdo, svoje mehkobe se sramujoče, kožo! In politik izgine v tem 6vitu kakor večerne meglene pare pred svetlo luno.« In temu velikemu pisatelju in plemenitemu človeku ter temperamentnemu oblikovalcu življenja bodi posvečen današnji dan z obiskom njegove domačije. td Ljubljanski pešpolk je odšel na manevre Tako je šel 40. Triglavski pešpolk danes ob pol 2 popoldne na veliki jesenski manever. Novo mesto sprejelo poveljnika sev. armade Novo mesto, 18. septembra. V petek zvečer ob pol 8. je prispel v Novo mesto poveljnik severne armade jesenskih manevrov g. armadni general Pantelija J uriš i« v spremstvu šefa generalnega štaba IV. armade generaištabnega brigadnega generala g. S t o j i č a. Novomeščani so jima priredili slovesen sprejem. Na trgu kralja Petra II. eo jih pred mestno hišo pričakovali okrajni glavar g. Vidmar, kapitelj Sjproštom C e r i n o m na čelu, banski svetnik dr. veble, celokupna občinska uprava s podžujmnom g. T u r k o m na čelu, častniški zbor novomeške garnizije, zastopniki gasilske župe, gasilske čete in fantovski odsek v uniformah ter množica ljudstva. Okrajni glavar g. Vidmar je g. generala pozdravil s toplimi in prisrčnimi besedami ter mu predstavil navzočne. Gosp. general se je za pozdrave zahvalil in poudaril, da ta pozdrav ne velja toliko njemu, kakor junaški jugoslovanski vojski in njenemu najvišjemu pokrovitelju kralju Petru II. in vsej kraljevski hiši, katerim na čast je množica na generalov poziv zaklicala trikrat »Živio!« Z viharnimi vzkliki je bil sprejem visokih gostov končan. Visokima dostojanstvenikoma želimo v teh dneh prav prijetno bivanje med nami. Ljubljana, 18. septembra. Zuborenje, šum, nemir, kot v panju pred mladim rojem. Tekanje in nemir, vse do posdednjega trenutka. Vse je že v vrstah, vse pod čeladami z rdečimi trakovi — to bo rdeča armada. Konji od vseh vetrov prignani rezgečejo, nova znanstva med ljudmi m konji. Ob lojtrskem vozu vzdihuje mamica, stara, vela, kmečka, nekje iz lepe Dolenjske. — »Čemu jočete, saj bo sin kmalu spet doma!« »Kaj sin, ampak konji! Kaj če se bodo prehladih, če mi jih bodo zamenjali!« Brez pristavka. Sobota, jutro. Sredi prostornega dvorišča se kade poljske kuhinje, kosilo kuhajo. Ob desetih so zakurili že za večerjo. Opoldne so bili že vsi zbrani, strumno, lepo urejeno. V zraku je nekaj trepetalo, vseh se je lotevala čudna mrzlica — Mirno! Znak s trombo, pregled čet. Ob pol eni pa je zaigrala godba pozdrav polkovni zastavi, potem pa — koračnico. Marš, marš! Veličastno je prijezdil polkovnik g. M a i i č , komandant 40. polka z adjutantom. nato komandant prvega bataljona major g. Kova-čevič, za njim čete, točno v redu za njo drugi bataljon s komandantom g. kap. K 1 e p i č e m. Prava revija čet, lepo urejeno. Za strojnicami so šli kot poslednji — grobarji, naši bolničarji, polkovni zdravnik kap. dr. B r e z i g a r, pa je za manever postal komandir bolničatskega oddelka. Potem za njimi za hipec miru in vozna kolona, naš ljubi tren. To je bila 6lika! Naši kranjski fantje rezervisti z ljubimi domačimi konjički! Polno znanih obrazov, ta vesel, oni skrben, tretji ponosen, četrti limonasto kisel, vsi pa fantje, vsi soldatje ... Teden misijonske razstave 99 Indija" na ljubljanskem velesejmu Odkar smo dobili Jugoslovani in Slovenci svoje prvo lastno misijonsko področje, so naši misijonarji D. J. letos prvič nastopili s tako veliko in pregledno razstavo kot je bila indijska razstava na velesejmu. Splošna sodba je bila, da je razstava res strokovnjaško urejena in zasluži z misiološkega, etnografskega, pedagoškega, kulturnega in patriotskega vidika polno upoštevanje in priznanje. Lepo označuje to razstavo list »Nova zaf>oved« v št. 9, str. 71: »Na to razstavo sije sonce svete karitas... Kos Bengalije je na tej razstavi postavljen v Slovenijo, Bengalije, prelepega oddela velike Indije z njeno stoletno, čudovito razvito kulturo. In v to kulturno deželo — kako lepe so tamošnje slike, kako umetniški so kovinski in razstava INDIJA na velesejmu v paviljonu „G" se na sploino željo podaljša še en teden od nedelje 19. do nedelje 26. sept. Odprta vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure Dohod iz Latermanovega drevoreda Vstopnina: za odrasle 2 din, za otroke in skupine po 1 din K obilnemu obisku vab: Pripravljalni odbor j drugi izdelki — prinašajo božjo misel ... tudi slovenski misijonarji. Mala Slovenija pomaga odpirati vrata veri v veliki Indiji. To je pač dokaz, da pri nas še ni ugasnila karitas in da spet žari kot ob času Friderika Barage in dr. Ignacija Khobleharja.c Škoda bi bila, da bi se tako lepa in dragocena razstava končala s kratkimi dnevi velesejma in se ne bi dala priložnost, ogledati si jo tudi tistim, ki je niso mogli videti doslej, zlasti mladini, ki še ni jiovsod takrat pričela s poukom, in onim, ki bi si jo radi v miru natančnejše in podrobnejše ogledali. Upoštevajoč mnogotere prošnje je ravnateljstvo velesejma z veliko uvidevnostjo dovolilo podaljšanje misijonske razstave od nedelje, 19. sept. dn vključno nedelje 26. septembra. Na tej razstavi je zbranega toliko raznovrstnega gradiva, da pride lahko vsakdo na svoj račun. Zanima nas daljna, neznana dežela, kjer delujejo sinovi našega naroda. Tu vidimo dragocene, plastične zemljevide, ki nam do podrobnosti prikažejo lego, topografijo in hidrografijo Indije in Bengalije. Poleg njih dobimo zanimive grafikone o verstvih, poklicih in drugih podatkih indijskega cesarstva. Zelo poučni so statistični podatki o lepih uspehih naših misijonarjev, ki so v nekaj letih spremenili lice marsikateri postojanki. S kulturnim stanjem in socialnimi razmerami nas seznanjajo mnogi, zelo precizno in umetniško izdelani modeli bengalske vasi, trga, naselja, ki kar živijo pred nami. Zastopana je indijska arhitektura in umetnost po lepih slikah in lesorezih. Ce želimo spoznati naše pionirje, ee nam odkrije v posebnem kotu cela galerija naših misijonarjev-prvoapostolov, katerim se bodo v kratkem pridružile nove moči. Ce te zanima indijska mitologija, dobiš na razstavi mnogo izvirnih slik iz pravljic, bajk in narodnih eposov »Ramajanec in »Maha-bharatae«. Indijski junaki, pesniki in voditelji te pozdravljajo s tem. Pred teboj se razvija pestro življenje ob indijskem pristanišču s kočami in prodajalnami domačinov ter razkošno palačo zemindarja — veleposestnika. Ce pa hočeš prodreti v nkrivnosti indijskega pragozda (džungle), spoznaš tu glavne zastopnike indijske faune in flore v krasnih, naravnih bioloških skupinah, da se ti zdi, kakor bi vsa džungla živela, dihala in sc gibala. Med eksotičnimi redkostmi naj omenimo le velikana bengalskega tigra (3.20 m), velikega udava (pitona), leteče veverice, cela vrsta Taki so moški 0 •Saj sem vedela daje tako jntlo treba &ele iznajti, Ki -A to opralo/J Modm teta pravi : Ne, ne, tako milo že imamo/ To je tisto dobro SCHICHTOVO MILO JELEN kač, mungo itd. Ce pa teliš tudi sam sodi lovati pri velikem delu misijonarjev, imaš tu priložnost, da gradiš misijonsko kapelico, ki je sestavljena iz malih mozaičnih delov, udejstvuješ se lahko pri naših domačih zvonovih, ki bodo šli takoj po zaključku razstave oznanjat slovensko darežljivost, požrtvovalnost in bratsko ljubezen v Ragapur, našo misijonsko postajo, ki jo vodi naš misijonar Ljubljančan o. Stanko Poderžaj D. J. Tudi na misijonskem bazarju bo ostalo še kaj zate, da si ohraniš kot trajni spominek na razstavo. In če bi rad poznal oni skrivnostni vir, ki žene našo misijonarje z neustavljivo silo v tako težke razmere, v žrtve brez časnega dobička in plačila, te bo poučila velika plastična skupina umirajočega in blagoslavljajočega av. Frančiška Ksaverskega, največjega apostola Indije, ki v vzvišeni simboliki odraža ljubezen do križa nasproti sijajnemu blesku poganskih templjev. Skratka: razstava zapusti v vsakem nepozaben vtis in obiskovalec jo zapusti z občutjem, da se mu je odkrila nova slika o tuji, a nam tako dragi deželi in o požrtvovalnem velikem delu naših misijonarjev. Vse to si more ogledati še vsakdo, ki v tednu od 19. do 26. septembra obišče podaljšano indijsko misijonsko razstavo na prostoru ljubljanskega velesejma. Dohod je odslej iz latermanovega drevoreda v paviljon »G<. Razstava ostane odprta vsak dan dopoldne od 9—12 in popoldne od 3—6. Velesejmska vstopnina odpade, pobira se le misijonski prispevek za stroške razstave (za odrasle 2 din, za otroke in skupine po 1 din). Priporočljiv je obisk v večjih skupinah, ki dobe lahko posebne predavatelje in vodnike po razstavi. Za vsa pojasnila se je obrniti na: Bengalski misijon D. J., Ljubljana, Zrinjskega 9 (telefon 91-4»). Jubileji naših naročnikov m ' i, b ' m ■hibiiLi e v ^ Srebrno poroke obhajata dane« v krogu svoje številne družine g. Štefan Sla kope r, vlnko-vodja državne železnice, in njegova življenjska družica gospa Marija. Vzorni krščanski družini, kamor zahaja »Slovenec< že skoraj 25 let, izrekamo v imenu vse »SlovenČeve« družine najiskre-nejša voščila še zanaprej z željo, da bi tako v zdravju in zadovoljnosti poteklo še nadaljnjih 25 let skupnega zakonskega življenja v Zeleni jami in je ie marsikaj dobrega storil v korist »nnjoče se župnije sv. Družine v Mostah. Naj zato farna patrona sv. Družina še posebej varuje družino današnjih jubilantovi Boir živil Drobne novice Koledar Nedelja, 19. septembra: (18. pobinkoštna nedelja.) Januarij, škof in tovariši, mučenei. Ponedeljek, 20. septembra: Evstabij in tovariši, mučenei. — ščip ob 12.S2. — Herschel napoveduje veliko dežja. Novi grobovi ■f Ivan Indof. Včeraj ob pol 1. je umrl v 80 letu starosti v Ljubljani, Bohoričeva ulica 25, gospod Ivan Indof, upokojeni dri. železničar. Bil je veren katoliški mož. Zapušča žalujočo soprogo, dva sinova in hčerko ter drugo sorodstvo. Pogreb bo v ponedeljek ob 3. popoldne iz hiše žalosti. Žalujočim na?e iskreno sožalje! Pokojniku naj sveti večna luč! Osebne ve ali — Poroka. V ponedeljek, dne 20. t. m., se poročita v Škoeijanu na Koroškem g. dr. Emil C e f e r i n iz Ljtibljane, lanskoletni štipendist Turnerjeve ustanove, in gdč. Aniča Kačnik iz odlične narodno zavedne koroške družine Mihe Kačnika iz Škocijana v Podjuni na Koroškem. — Priči bosta g. dr. .lože Picej, zobozdravnik in župan mesta Slovenjgradec, nevestin stric, in g. Ivan Vrankar, upravitelj graščine Hmeljnik pri Novem mestu. — Iskreno čestitamo! Dr. Janko Kalan specialist za ustne in zobne bolezni, v Kranju, zopet r e d a o ordinira — Šole na dan pogreba T. O. Masaryka. Kr. banska uprava — prosvetni oddelek, objavlja, da se naj na dan pogreba bivšega predsednika češkoslovaške republike, T. G. Masaryka, v torek, dne 21. septembra opravijo na vseh šolah za učence predavanja o velikem pokojniku Ta dan ni pou-ka. — Gledališče predstave se ta dan ne smejo prirejati. Danes meni, '"*»*"»«»* Lutz peči, Ljubljana - Šiška, telefon 32-52 — Generalna mati šolski nester^ Hanlelič iz Maribora, ki je nekaj obolela po svojem prihodu v Buenos Aires, je sedaj spet sposobna za nadaljevanje svoje poti v Bolivijo in ie že odšla dalje. — Slomškova družba priredi 27. t. m. tova-riški izlet in romanje ca Slomškov grob. Iz Ljubljane odhajamo z jutranjim vlakom ob pol 6. V Mariboru imamo na Slomškovem grobu 6v. mašo. Vračamo 6e po dogovoru s prvim ali drugim popoldanskim vlakom. Odbor vabi članstvo Slomško ve družbe, da se romanskega izleta v kolikor mogoče velikem številu udeleži. Izlet bo v vsakem vremenu. Sestanemo se na kolodvoru pred odhodom vlaka. Na svidenje! — Odbor. — Vsi, ki mnogo fedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Beg. po min. soe pol ln nar. edr. 8 br 1548J, K. V. K — Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani nam sporoča, da so okrožni občni zbori fantovskih odsekov, zaradi odpoklica številnih članov na orožne vaje, preloženi na nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. — Bog živi! — Vremenska napoved: Evropa: Depresija nad severnim morjem ima za posledico oblačno in deževno vreme. Razvedrilo se je v Nemčiji, Franciji in na jugovzhodni Evropi. Na jugu je vedro in mirno vreme. Jugoslavija: Zaobla-čilo se je na zapadu, kjer je dež. Vedro in mirno vreme v ostalih pokrajinah. Temperatura se je nekoliko spremenila. Najnižja Plevlje 6, najvišja v Mostarju 32. Napoved za danos: Na zapadu nova pooblačitov z dežjem, temperatura neizpremenjen«. Jutri Tebi Lutz peči, Ljubljana VII, telefon 32-52 — Sejma v Črnomlju ne b«. Rar.glae občine Črnomelj mesto razglaša, da rednega letnega sejma, ki bi se imel vršiti v torek, dne 21. t. m., v Črnomlju, zaradi velikih vojaških manevrov ne bo. — Vse tovariše dijake in neborce iz leta 1927 vabim na sestanek, ki naj bi bil dne 2. X. 1987 (zvečer) v Št. Vidu nad Ljubljano. Prosim za obvezne prijave. — Rode Ciril. Ljubljana, mestno računovodstvo (Kresija). Ako hočete prati z dobrim milom, potem uporabljajte vedno HUBERTUS domače, slovensko milo. — Boljšega za Vaše pe rilo ne boste našli I — Premovanje konj podružnice konjerejskega društva v St. Jerneju. Dne 16. septembra je bilo prignanih na premovanje: 1. skupina — kobile z 7rebeti 17. premije je dobilo 16; 2. skupina 3-4 letne žrebice 14. premije je dobilo 13; 3. skupina 2 letne žrebice 8, premije je dobilo 7; 4. skupina I letne žrebice 8. premije je dobilo 7; 5. mladi žrebički 6. premije je dobilo 3; skupaj 53, premo vanih 46. Daril je bilo razdeljenih 6.020 din in sicer v 1. skupini 2.200 din; v 2. skupini 1.580 din; v 3. skupini 750 din; v 4. skupini 700 din; v 5. skupini 600 din. Prvovrstnega 2 letnega žrebca itna Pirnar Franc iz Ostroga. Tekom enega meseci ga bo žrebčarna odkupila. Ob 6klepu premovanja jc povdaril zastopnik kralj, banske uprave inž. Oblak, da častita konjerejcem na lepem napredku, od lanskega premovanja. Razdeljene nagrade naj bodo pobuda k večjemu napredku konjereje. Isti dan je bilo tudi premovanje goveje živine. Prignanih je bilo 63 glav in sicer 47 krav, 3 telice, II glav mlade živine in 2 rodovniška bika. Prvo oceno sta dobila 2 bikca in 2 telici. drugo oceno 18 krav. 2 telici in 4 glave mlade živine, ostalo treljo oceno, teleti je. aa bi živinorejci posvečali več pažnje vzreji dobre mlade živine, velita škoda Jc da se odda veliko telet mesarju Prekrasen izlet v Mtinrhen ob priliki slo-vitega »Okloberfest« prireja »PUTNIK«, Maribor z luksuznim avtokarom od 1. do 5. oktobra. Vožnja preko divnih pokrajin: Salzkamergut. Salz-btirg. Kbtiitjssee. Kufstein. Zeli am S"o. Vrbsko jezero itd. Popolen aranžman le 110(1 din Kolektivni (Kilni list. Prospekti, informacije in prijave: »PUTNIK , Maribor - Celje - Ptuj. — V Gorico in Trst ob evetogorskem romanju za god rožnivenske M. B. 6. do 9. okt., istočasno bo tudi romanje na grob sv. Antona v Padovo in izlet v Benetke za one, ki bi se želeli pridružiti. Priglasite se za brezplačna navodila na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubliana, Sv. Petra nasip 17. — V trgovsko nčilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15, sprejmemo ie nekaj dtjakov(tnj), ker je letos odprta ke ena nova učilnica. Naknaden vpis je dovoljen do 22. t. m. — Predoslje. V nedeljo, dne 19. sept. gostuje Rokodelski oder iz Ljubljane in priredi veseloigro s petjem »Konec stanovanjske krize«. Igra bo v predaški dvorani ob pol 4 popoldne. Režira J. Novak. Prijatelji smeha in dobre volje, pridite! V igri je mnogo zdravih dovtipov in kupletov šaljive vsebine. Gorenjci vljudno vabljeni! Nove srečke dospele! SezjakOVO srečke drž. razredne loterije pomenijo Sroto, zato hitite ▼ hišo sreče in glavno kolekturo Bezjak, Maribor, Gosposka 25 na Dunaj, kjer je stanoval pri svojem, versko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom. Ta je že zašel med slabo tovarišijo, ki je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjonega in poštenega Tirolca in se je posluževala v to svrho vseh sredstev, ki pa so ostala spričo odličnegn nastopa našega Hinka brez uspeha. Ugled, katerega si je pridobil med Moderne obratne lokale z vsemi higienskimi, tehničnimi in hladilnimi napravami te stroke otvarjam v Novem mestu Vedno sveže meso. Najfinejši suhomesni izdelki. Klobase, salame, gnjat. Dnevno sveže Izdelani narezek. Dostava na dom po lastnih raznaialcih. Solidna postrežba. Zmerne ceae. — Priporoča se Windischer Josip, mesar in prekajjevalec, Novo mesto — Turistovski dom na Plešivrn (Uršlji gori) se zapre v nedeljo dne 20. sept. 1937. Na dan sv. Uršule (21. X. t. 1.) tudi ne bo odprt. — Odbor Mtel. podr. SPD. — Tvrdka J. Maček, prodajalna izgotovljenih oblačil za moške in deco na Aleksandrovi cesti v Ljubljani, je otvorila razprodajo svoje zaloge zaradi opustitve trgovine. Vsakomur se nudi s tem izredna prilika za nabavo razne obleke, jesenske in zimske, v najboljši kakovosti pri najnižjih cenah. Sloves, ki ga uživa tvrdka J. Maček od svoje ustanovitve pred skoraj 30 leti, je porok za to, da bo vsak kupec tudi pri razprodaji kar najbolje postrežen in zadovoljen s kupljenim blagom, kakor so bili doslej zadovoljni vsi njeni odjemalci, med katere šteje tvrdka tudi visoke in najvišje osebnosti. Tvrdka J. Maček, ki je znana po vsej Sloveniji in tudi preko njenih mej, je tudi vedno rada podpirala dobrodelna, kulturna in narodna društva, zato je tudi s teg* pogleda vredna priporočila ob razprodaji svoje zaloge. Kdor hoče poceni do trpežnega oblačila, naj pohiti, dokler je izbira še velika in more še vsak izbrati po svoji meri in okusu. Originale pariških modelov ima salon MIMISARK Ljubljana Kreditna banka IV. nadstr., dvigalo — Gdč. Lenka Sarkova v Parizu. Pred kratkim se je vrnila z Dunaja, kjer je prakticirala v svoji stroki, hčerka lastnice odličnega salona za klobuke v Ljubljani, ge. Mimi Sarkove. Na Dunaju so je gospodična kai kmalu uveljavila s svojim izrednim talenlom in okusom. Kakor smo že svoje-časno poročali, je na slovitem derbyju 1937 v družbi najodličnejšega modnega sveta vzbujala pozornost. Prakticirala je od februarja meseca v največjem dunajskem salonu za klobuke »&usan-ne«. Zdaj pa nadaljuje že od srede avgusta meseca svojo prakso v enem izmed najbolj priznanih in prvih salonov v Parizu, kamor se ji je posrečilo s težavo priti, saj je znano, da se more danes v Parizu uveljaviti le tujec, ki ima izredne sposobnosti. Salon gospe Mimi Sarkove je na ta način še bolj osvežil 6voje zveze s svetovnim modnim centrom. Gdč. Lenka obvešča salon sproti o najnovejših modnih kreacijah in pošilja v Ljubljano najnovejše modele. — Ako hočete podpise in slike od boksača Carnera, igralcev Cableja, Ilans Albersa, Robert Taylora, Lilian Harvvei, pišite v mednarodnem jeziku e-speranto. Jezika se naučite z lahkoto z novo učno knjigo, ki jo je izdal Klub esperantistor v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 7-1. Cena 16 din. — »Pntnik« priredi sledeče izlete z vlakom: Od 25. do 26. septembra v Trst za ceno 116 din; od 9. do 14. oktobra v Rim za ceno 950 din, v Na-poli za ceno 1000 din; od 14. do 18. oktobra na razstavo v Milano za ceno 850 din. — V ceni pri izletih v Rim, Napoli in Milano je uključeno prenočišče, prehrana, vožnja, potni list in prevoz v hotele. Vse ostale informacije v biletamicah Putnik« in v izletr.i pisarni Okorn v hotelu »Slon«. POZOR! Partija prvovrstnih koles in šivalnih strojev poceni naprodaj pri PROMET (nasproti KrlSaitske cerkve) — tfafrmu dijal/vn obojega spola najprimernejše darilo je nedvomno knjiga »Luč z f/orii* iz življenja mladega fanta. Po Fr. Weiserju poslovenil Joža Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Str. 131. Cena broširani knjigi je 15 din, vez. v relo platno 22 din. Zlata knjiga, ki bi morala priti v roke res prav slehernemu mlademu fantu, pa najsi bo še gimnazijec nli akademik. Samo kdor je sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem so izpostavljena mlada neizkušena in nepokvarjena srca, in knko ravno v teh letih potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In prav takale knjiga je dozorevajočemu dijaku naj boljši prijatelj in najtrdnejša opora. Preprosta in prepričevalna |e tn zgodba. Hinka. ki je doslej študiral v Inoniostu, so poslali starši v iesto šolo svojimi tovariši, mn je omogočil, da je ustanovil na gimnaziji Marijino kongregacijo in pritegnil s svojim zgledom tudi svojega bratranca Mirka. Vsa zgodba se razvija naravno, brez dolgoveznih moraliziranj in vsiljivega pobožnjaštva — zato bo mladina knjigo prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi ne bilo očeta ali matere, ki ima sina ali hčerko v šolah, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige. — Procesor Karel d'Esler, ravnatelj časnikarskega instituta na vseučilišču v Monakovem, je danes obiskal uredništvo »Slovenca« in si natančno ogledal vse oddelke uredništva in tiskarne. Izrazil je svoje priznanje smotreni organizaciji tiska in ni prikrival svojega začudenja, da Je v Ljubljani našel v tehničnem pogledu tako dovršeno tiskarsko podjetje, ki se lahko meri z znanimi podjetji po velikih evropskih prestolnicah. Tudi organizacija tiska in njegove propagande je žela njegovo polivalo. — Po 300 din plačamo 1 kg prvovrstne an-gorske volne. Rabimo nujno 200 kg volne, kupimo jo vsako količino. Pošljite vzorce z navedbo količine oa naslov: Zveza, Ljubljana, Karunova ul. 10. Vsa podtobna navodila eo v knjižici: Angorski kunec, cena din 10. — Nov stalen vir dohodkov. Nov 6talen vir dohodkov nudi malemu človeku reja ang. kuncev. Kdor ima količkaj prostora na razpolago in še poleg malo vrta. naj si nabavi te lepe bele kunce z fino dolgo dlako, ki jo imenujemo kratkomalo — angorsko volno. 3 odrasli kunci dajo letno 1 kg te volne v vrednosti 250 din. Njih prehrana je kaj enostavna: zelenje, mrva, oves. Korenje itd. ter vedno dovolj vode. Kletke morajo biti vedno snažne. Glavno opravilo pri teh kuncih pa je česanje dlake, kar opravljamo najmanj 2 krat na teden. Načesano volno očiščeno vseh smeti spravljamo v škatle iz lepenke in jo shranimo v 6uhih prostorih. Ko imamo pol kg volne, jo lahko takoj prodamo (Zveza). Uslanovila ee je prva domača predilnica za predenje te vnste volne in plačnje prvovrstno volno pa din 300 kg. Za popoln obrat te predilnice je potrebno letno najmanj 3000 kg angonske volne medtem, ko dosežemo danes komaj 150 kg letno. Rejo angonskih kuncev moramo zvišati 20 kratno, vendar pri vsem tem še ne bomo zadostili potrebam trga, ki uvaža stalno tako volno iz inozemstva. Z ustanovitvijo domače preditnice se je odprl našim domačim rejcem angonskih kuncev nov vir slalnih dohodkov v ublažitev socialnih razmer v naših slovenskih družinah. Vsa navodila o reji angonskih kuncev in pridobivanju te volne so v knjižici: Angorski kunec cena din 10 in se dobi pri Zvezi. Ljubljana. Kanmova ul. 10, kjer dobite tudi vsa pojasnila glede nabave živali itd. Krona vsakega kosila je kozarec Rogaške slatine. Vbgteka mmu — Vigred ženski list. Septembrska številka nadaljuje življenjepis matere velikega pokojnika dr. A. B. Jegliča. Na posebni prilogi prinaša nadvse zanimiv rodovnik. — Vigred 6e naroča v upravi Vigredi, Ljubljana. Masarykova c. 12, Dobe se še vse letošnje številke. Celoletna naročnina din 25. — Kuhaj varčno in dobro. Zbirko nad 90 preizkušenih navodil in receptov za kuho. vkuhavanje in sušenje sadja, pripravljanje sadnih sokov itd. dobite za 3 din. Pl.ičrjivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča 6e pri upravi Vigredi, Ljubfjana, Ma6arykova cesta 12. — Novi zvezek »Ljndskega odra« se je zakasnil ra tri dni, ker je obeee narastel na 48 strani. Danes ga že imajo v rokah vsi lanski naročniki. Kdor zvezka pomotoma ni prejel, naj ga takoj reklamira pri Založili ljudskih iger, Ljubljana, Zar-nlkova 16. — »Ljudski oder« je Izšel in prinaša n« 48 straneh poleg druee bogate vsebine gradivo k proslavam: Krekove 20 letnice smrti, bratov onkraj mej. misijonske nedelje, Kristusa Kralja, izseljenske nedelje. Uredništvo se je jjotrudllo za na moč peetro in praktično vsebino. V knjigarnah velja zvezek 15 dinarjev Šest zvezkov letno (a skupno nad 240 stranmi drobnega liska) pa dobe naročniki za 80 dinarjev. NaroČila naslavljajte Založbi ljudskih iger, Ljubljana. Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju F rani o Kunovar pokopališče Sv. Krit ■ UUBUMft 1 Trgovina krzna Srečko Lapaine je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo e. št. 4, drugo nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo nA razpolago. Vhod iz pasaže. — Pojasnile. Jugoslovanska ženska zveza nam k poročilu »Slovenca« o njenem javnem zborovanju dne 17. t. m. pošilja pojasnilo, »da je dravski sekciji J2Z in vsem sodelujočim organizacijam, ustanovam in društvom bilo že nekaj časa dobro znano, da namerava vlada državnim nameščencem in njih družinam popraviti leita 1964 uvedene težke redukcije prejemkov«. Zborovanje je sklicala samo zato, »da se javno utemelji in ponovno podčrta potreba ter ae obenem stavijo predlogi, kako in v kakšnem obsegu ee naj to izboljšanje izvede, da ne bo treba zopet popravljanja ministrske odredbe«. — J2Z tudi pojasnjuje, da je ie dne 11. marca 1934 v dvorani Kazine priredila javno zborovanje proti redukcijam poročenih žen v državni službi in da je na vsakem letnem občnem zboru dosledno zahtevala, naj vlada prekliče uredbo o ukinitvi draginj-skih doklad. Od leta 1934 dalje je imela vsega šest javnih zborovanj o perečih dnevnih vprašanjih. J2Z izjavlja končno, da je nepolitična in nestrankarska organizacija. Nemški avlomobilisti pridejo v Slovenijo Ljubljana. 18. septembra. V nedeljo popoldne dospe v Slovenijo skn-pina 25 nemških avtomobilov s skupno 83 osebami, ki Jih vodi vrhovni vodja nemškega motoriziranega oddelka g. Hfihnltin. Skupino sestavljajo sami vodje nemškega motorizacijskega gibanja s svojimi družinskimi člani. Podkorensko sedlo prevozijo v nedeljo popoldne, kjer jih bodo pozdravili zastopniki ljubljanskega avtomobilskega kluba. Takoj nato se odpeljejo na Bled, kjer jih bo pogostil ljubljanski avtoklub. V ponedeljek se odpeljejo z Bleda v Zagreb. V Ljubljano pridejo okoli 11, kjer se bodo ustavili pri Mikliiu. Nato potujejo čea Dolenjsko, t. j. čez Trebnje, Mokronog, Sevnico, po desni strani Save čez Krško, Brežice in Dobovo v Zagreb, od tam na Osjek, Belgrad, Niš, Pirot, Sofijo, Custendil, Skoplje, Pri-zren, Peč, Cetinje, Dubrovnik, Split in od tam na Plitvice. Dne 4. oktobra vozijo skozi Karlovee, od tam na Metliko, kjer bodo kosili, nakar se odpeljejo proti Ljubljani, kjer bodo imeli poslovilni večer. 5. oktobra se vrnejo čez Podkoren in skozi Avstrijo v Nemčijo. Kaže, da bo imel ta obisk velik propagandni pomen med nemškimi turisti za Jugoslavijo. Slike iz življenja dolenjskih sirot Novo mesto, V zavodu je utihnil veseli živiav mladih dekliških grl. Visoko gori v nadstropju se prižigajo lučke, ki pa po dobrem četrturnem svitu zopet zamrejo. Ura počitka je tu. Doli na porti je boječe zajeeljal zvonec. Vrata se odpro. V kotu na kameniti stopnici se stiskala dve majhni postavici. Pri motnem svitu ni mogoče videti obrazov. »Kdo sta? Kaj hočeta tako pozno na večer? Odkod sta? Kam gresta?« vprašanja, kakor jih narekuje začudenje in strah obeh. Gmoti se zganeta ln začneta odmotavati druga od druge. Vratarica uzre pred seboj dva otroka: deček, star kakih 12 let drii za roko deklico pri osmih letih. Deček zajec!ja: »Lačna sval< »Čigava sta?« Od Šoštanja sva prišla. Starši so umrli. Pri stricu sva, pa so rekli, naj greva en teden okrog, da bova kaj nabrala! Prišla sva čez Trebelno. Mirno peč v Novo mesto, drugih vasi ne poznaval — »Kaj so vama dali ljudje?« »Jesti in češpelj pa tale denar.« Deček pokaže nekaj drobiža.« »Kako da sta šla, ali ne hodita v šolo?« »En teden so nas poslali, da bova nabrala za zimsko obleko in čevlje l< Prijatelji sirot, tako al morajo ubogi otrod brez očeta in matere često z beračenjem služiti vsakdanji kruh, obutev in obleko. Pomagajte nam, ki vas prosimo za prispevke za dom dolenjskih sirot. Kdor čita te vrsti ee: Odpri sree, odprl roke, sirotam Dolenjske olajšuj gorje. Dva nevarna vlomilca pod ključem Iz Mirenske doline, 17. sept Po znanih dogodkih na Mirni, o katerih je »Slovenec« že v sredo na kratko poročal, je Mi- renska dolina zopet za eno senzacijo bogatejša. Znana, po vsej Sloveniji znana vlomilca Vinko Gačnik in Ferdo Mole iz Vrha, ki sta bila po večletnem zaporu šele pred nekaj meseci izpuščena na svobodo, sta bila te dni ponovno prijeta in aretirana. Na vesti imata zopet več vlomov, ki •sta jih po svojem povratku iz zaporov izvršila po raznih krajih Dolenjske. Tako sta dne 11. julija vlomila v trgovino Prijatelja v Tržišču in mu odnesla za 3491 din Specerije. Dne 11. sept. p« sta vlomila v gostilno Zupančič v Radečah, kjer sta odnesla za 3000 din namiznega pribora. Dne 17. avgusta s ta svojo srečo poskusila pri trgovki Ant Kos v Št. Janžu, kateri sta odnesla za 12.696 din raznega manufakturnega blaga In usnja, katerega sta potem prodala po nizki ceni naprej raznim odjemalcem, ki so ga še za nižjo ceno vnovčili svojim prijateljem in znancem, katerim so pa orožniki priSli na sled in jim blago zaplenili, kupce pa popisali. F. Moleta sta prijela in aretirala orožniška kapi a rja na Mirni Franc Poženel in Jožef Gioneti v sredo zvečer ob 11 na cesti Mirna—Sv. Helena. Pri njem sta našla tndi 8 vetrihov različnih velikosti. Gačnika so prijeli in aretirali orožniki v Št. Rupertu. Ljudstvo ee je zopet enkrat oddahnilo in je veselo, da so vlomilci prišli v roke pravici. Je pa mod nami še več takih tipov, ki n svojim delovanjem in rovarjenjem zaslužijo, da se tudi njim sosveti večja pozornost in jim da zasluženo plačilo. Jesenice Senzacija za Jesenice bo 1. OHfOftrfl nova manufakturna trgovina Pri (iosposvetsks cesta 12 Kino Krekov dom predvaja v nedeljo ob 3 popoldne in ob 8 zvečer (ne pol 9) dvoini program, in «cer: Po Leharjevih motivih sestavljena opereta »Vdora iz Mareorja«. V naslovni vlogi pevka Jeanetta Mac Donald in Maurice Chevalier. — Drugi film »Senca sumnje« z odličnim igralcem Ricardom Cortez. Dodatek Fozov tednik. e Zdravnik dr. Stieoan I v i č ne ordinira do 1. oktobra. Izid našega nagradnega tekmovanja Za obiskovalce našega paviljona na razstavi slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu je uprava naših listov razpisala 460 nagrad. Žrebanja se je udeležilo 4.504 obiskovalci. Izmed teh je žreb odločil nagrade sledečim številkam: 97 2509 301 2609 173 1390 2705 4316 »SLOVENEC« ENO LETO BREZPLAČNO 409 986 1282 2916 3394 3827 »SLOVENSKI DOM« ENO LETO BREZPLAČNO 699 1112 1593 3208 3529 4180 »SLOVENEC« POL LETA BREZPLAČNO 433 559 770 1038 1631 1788 2058 2267 2852 3043 3309 3606 4417 »SLOVENSKI DOM« 1900 4366 2308 4455 1169 2452 3927 POL LETA BREZPLAČNO 249 487 733 871 1086 1346 1471 1673 1966 2160 2389 2551 2752 3000 3148 3353 3653 3971 4328 4502 »DOMOLJUB« ENO LETO BREZPLAČNO 6 39 80 122 169 200 240 298 312 378 412 439 497 529 579 603 649 683 730 764 807 857 891 915 953 1001 1042 1095 1131 1177 1205 1245 1281 1337 1377 1408 1452 1480 1503 1552 1594 1657 1702 1795 1806 1812 1844 1899 1918 1950 1998 2031 2081 2115 2163 2203 2253 2306 2351 2388 2406 2437 2481 2523 2566 2601 2661 2693 2749 2794 2848 2897 2963 3003 3063 3117 3172 3211 3257 3290 3346 3415 3492 3531 3599 3694 3705 3767 3826 3878 3901 3965 4054 4138 4208 4303 4356 4393 4451 4500 »BOGOLJUB« ENO LETO BREZPLAČNO 24 54 105 134 186 214 243 328 381 429 462 503 546 590 618 657 705 751 779 823 860 897 916 956 1020 1051 1107 1150 1180 1216 1256 1307 1355 1395 1419 1455 1488 1508 1559 1612 1660 1719 1796 1824 1866 1911 1924 1978 2003 2044 2094 2117 2177 2217 2275 2319 2357 2422 2457 2536 2581 2625 2675 2712 2768 2806 2865 2925 2979 3016 3069 3081 3129 3181 3221 3267 3283 3316 3368 3422 3473 3496 3540 3603 3666 3712 3775 3836 3892 3914 3988 4068 4152 4222 4289 4322 4358 4398 4475 4482 »SLOVENEC« 1 MESEC BREZPLAČNO 11 56 118 155 222 276 349 382 431 489 527 566 640 678 756 831 888 939 971 1023 1092 1156 1228 1261 1325 1400 1436 1522 1547 1580 1645 1694 1744 1805 1829 1894 1929 1983 2029 2130 2190 2229 2279 2326 2338 2371 2469 2511 2586 2649 2679 2726 2773 2815 2831 2881 2944 2982 2990 3031 3075 3098 3143 3183 3237 3272 3288 3332 3380 3409 3440 3461 3501 3549 3566 3581 3588 3629 3673 3684 3726 3741 3765 3796 3845 3866 3945 3947 4018 4038 4094 4165 4237 4264 4331 4382 4406 4460 4488 4498 »SLOVENSKI DOM« 1 MESEC BREZPLAČNO 32 77 141 190 236 330 371 396 483 529 553 622 661 719 792 845 925 941 1056 1129 1191 1231 1279 1370 1430 1499 1536 1566 1624 1680 1726 1749 1827 1892 1915 1936 2016 2073 2145 2198 2240 2291 2335 2364 2413 2488 2544 2637 2676 2690 2731 2787 2829 2874 2937 2958 2988 3027 3048 3080 3133 3166 3199 3245 3275 3320 3404 3436 3456 3486 3515 3550 3577 3583 3640 3665 3682 3696 3735 3755 3782 3809 3856 3893 3938 4002 4026 4082 4106 4121 4195 4251 4278 4362 4422 4437 4472 4483 4486 4503 Vsi tekmovalci, ki imate na svojih ilustrira- topoved za lePo elida beli španski bezeg omamljivega vonja snežnobele barve ELIDA miCa Ob 75 letnici Slomškove smrti: Slomšek duhovni utemeljitelj slovenske kulture nih prospektih poleg žiga naše uprave katero gori navedenih številk, pošljite svoj prospekt takoj na naslov: Propagandni oddelek »Slovenca*, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. - Ne pozabite na prospekt razločno napisati naslov, na katerega želite izžrebani list prejemati! Tisti, ki ste ie naši naročniki, to obenem z naslovom napišite, da Vam bomo tisto vsoto vknjižili v dobro. Nagrad v gotovini ne izplačujemo! UPRAVA »SLOVENCA« »Slovenskega doma*, >Domoljuba« in »Bogoljuba* »Hvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njihova lepa dela in znamenite zasluge nam je ravno toliko dolžnost kakor posnemati njihove zglede. Kdor ne časti svojih slavnih prednikov, ne zasluži biti njih naslednik. Hvalimo torej, dragi prijatelji, sloveče može, rodoljube naše, ponavljaje njih spomin!« Leto 1800 ostane v naši kulturni zgodovini važno predvsem zato, ker nam je dalo dva velikana slovenskega duha: pesnika Franceta Prešerna in narodnega vzgojitelja škofa Antona Martina Slomška, katerih zibeli so rojenice bogato obdarile in vsakemu odločile za nas in našo kulturo prevažno poslanstvo. Prvi se je iztrgal čarobni Gorenjski in njeni »okolici raja« in se — od nje in poetove ljubezni vžgan — pognal s svojimi pesmimi na vrh Parnasa ter tako dvignil našo besedo kot izraz globine svoje trpeče pesniške duše do takratne svetovne umetniške višine. Njegov drug Slomšek pa se je izvil »iz bokov« živahnih štajerskih gričev in spoznal svojo veliko prosvetiteljsko področje med preprostim ljudstvom vse od bregov Save pa preko Pohorja do Gospe Svete V Korotanu. Dušni pastir in prvi Slomškov učitelj Prašnikar je spoznal v malem Antonu izrednega učenca, ki mora naprej v šole, ker mu je Spomenik kralja Aleksandru Nov velik trg s kraljevim spomenikom v Ljubljani Ljubljana, 18. septembra. Kakšni dve in pol leti je že minilo, odkar ni bilo slišati glasov o spomeniku kralju Aleksandru Zedinitelju. Vedeli smo sicer, da se je odboru, ki ga vodi senator g. Ivan Hribar, posrečilo zbrati kar lepa denarna sredstva, čeprav še vedno nezadostna in da bo spomenik plastičen, to se pravi, Msgr. Mihael Arho 80 letnih 80 letnica velikega slovenskega duhovnika Idrija danes praznuje slovesen god. Msgr. Mihael Arko, mestni župnik i« dekan, ki že štirideset let pastiruje v tem starem rudarskem mestu, obhaja osemdesetletnico 6voiega življenja. Lepo število let je to in vsakdo je lahko ponosen, če jih doživi. Nepopisno čustvo pa mora navdajati duhovnika, ki je velik del dolgega življenja porabil v plodovitem delu za svojo župnijo in za ves narod. Mihael Arko se je rodil 19. sept. 1857 v vasi Zapotok. ki spada v župnijo Sodražica na Dolenjskem. V ljudski šoli je pokazal veliko nadarjenost i-n zato so ga dali v ljubljansko gimnazijo, iz katere je potem 6topil v bogoslovje. Novo mašo je pel kot tretjeletnik 19. sept. 1880. Cez eno leto pa je šel v dušno pastirstvo. Služboval je v Škofji Loki, v Hrenovicah in v Stnrijah na Vipavskem. Leta 1806 je v Idriji umrl takratni dekan Kogej. Ko je šlo za to, kdo naj gre na to važno dušno-pastirsko mesto, so vprašali za svet tudi dr. Kreka. Ta je imenoval Arka, češ da je izobražen, delaven, odločen in da pozna delavstvo. Knezoškof Missia je to misel odobril in namignil Arku. naj prosi za Idrijo, kar je ta tudi storil. 7. julija 1897 je prispel v Idrijo, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Med rudarji je prebil torej polovico svojega življenja. Idrija mu je postala nov dom in tudi sam se ie globoko zakoreninil v ta lepi kot slovenske zemlje. .... , Delo novega g. dekana je bilo zelo nmogo-stransko. O vestnosti v službi sploh ne gre govoriti, kajti razžaiil bi ga, kdor bi ga hvanl La Stvar, ki se po njegovem mnenju razume sama po sebi. Omenimo to, kar je delal iz lastne volje in po notranjem nagnjenju. Preuredil in poživil je cerkveno glasbo. V Idriji 60 od nekdaj radi peli. Dekan Arko je bil za glasbo vedno navdušen, saj je že v gimnaziji in v bogoslovnici vodil petje. Med rudarji je organiziral in vodil cerkveni pevski zbor, Iti je z dolgoletnim vztrajnim trudom spravil na zelo visoko umetniško 6topnjo. Uspehi 60 se pokazali zlasti, kadar je 6 svojim zborom nastopil ob romanjih v Rimu (1. 1900, 1913). Zelo S)i so bili tudi vsakoletni cecilijanski koncerti. — nogo dela in skrbi je dekan Arko vtaknil v prenavljanje in popravljanje idrijskih cerkvi. — Živahno je pospeševal vse krščanske organizacije od cerkvenih bratovščin do prosvetnih in gospodarskih društev in Vincencijeve družbe. Večino idrijskih krščanskih organizacij je msgr. Arko leta in leta vodil in pri V6aki 6e je poznala krepka roka živahnega in iniciativnega moža, polnega lepih misli. Msgr. Arko pa se nikoli ni zapiral v ozki krog svoje župnije ali dekanije. Mirno lahko trdimo. da je marsikaj bistveno posegel v mogočno katoliško gibanje predvojne dobe. Niegovo ime se je zaradi njegove skromnosti redko imenovalo. Dejstvo pa je, da je odločilno vplival pri reorganizaciji »Slovenca« proti koncu 80 tih let in da je vanj takrat in pozneje mnogo pisal. Ko se je p° I. kat. shodu na Krekovo pobudo zbrala družba dopisnikov ligašev, je bil med naidelavnejšimi li-gaši M. Arko. Pisal je eploii vedno v politične, prosvetne in stanovske liste. Se po vojni je rad prijel za pero in pomagal goriškim listom s svojimi lepimi doneski. Zelo ga je zanimala zgodovina. Izčrna! je ves večstoletni rudniški arhiv in vse razpoložljive vire ter sestavil obširno knjigo »Zgodovina Idrije« (Gorica. 1031. atr. 264). ki so jo ob njegovi zlali maši izdali hvaležni župljani. Kdor pregleda to knjigo, vidi, koliko časa in pridnosti je pisatelja stala. Zasluga je tem večja, ker je rešil marsikaj, česar danes ni več, kajti arhivi so 6e baje v zadnjih desetletjih močno izpraznili. Kadar je bilo treba, ie msgr Arko tudi aktivno posegel v politiko Tako je leta 1001 kandidiral v kranjski deželni zbor in je bil tudi izvoljen. Tam je kot tih delavec nosil preceišen del odgovornosti za vodstvo javnih zadev. Tudi v stranki 6ami je s svojim prirojenim taktom marsikdaj izravnal kako nasprotje ali pa je 6 tehtno besedo. izgovorjeno o pravem času in na pravem mestu pravilno usmeril tok dogodkov. Msgr. Arka je poleg istih idei vezalo tudi iskreno prijateljstvo z največjimi političnimi voditelji Slovencev predvojnega časa. Večinoma so že odšli v večnost po zasluženo plačilo. Msgr. Mihael Arko pa lahko šc danes vedro gleda na lepe dneve, ki so biii. Bog naj ga ohrani Se doigol da bo predstavljal kralja v likovni podobi. Lani so bile že določene nagrade posameznim umetnikom in arhitektom, ki so se udeležili natečaja. Ko je razsodišče svoje delo že končalo, pa je predložil svoj načrt prof. Plečnik in ga dal odboru brezplačno na razpolago. Po tem načrtu bi imel spomenik obliko arkad, oziroma propilej, sredi katerih bi stal kip kralja Aleksandra na vzpetem konju, pod njim pa morda figura, ki predstavlja žalost naroda. Obenem je izdelal profesor Plečnik regulacijo vsega bloka med Kongresnim trgom in Prešernovo ulico ter med Se-lenburgovo in Wolfovo ulico. Ta za grajeni prostor predstavlja enega najbolj važnih stavbnih problemov dela ljubljanskega mesta. Vse ponosne fasade ob Selenburgovi in Prešernovi ulici, kakor deloma tudi v VVolfovi ulici in v Zvezdi so v svoji monumentalnosti prava arhitektonska kulisa, za katero se skrivajo umazana skladišča in neurejeni vrtovi. Po Prešernovi in Selenburgovi ulici, zlasti pred pošto pa vlada neznosna gneča vozil in pešcev. Mojster Plečnik si je zaradi tega zamislil sredi tega bloka nov »Južni trgi, ki bo velik 45X107 m. Podolžna os bo skoraj natančno od severa proti jugu, tako da bo trg prav lepo osvetljen. Trg bodo omejevali novi stavbni bloki s predpisanimi arkadami, tako da bo trg obrobljen 7. veliko lokov, odnosno stebrov in z vedno suhim hodnikom, ki bo nudil sprehajalcem v sredini mesta popolen mir in prijetno senco. V dežju pa zaklonišče. Posestniki, b katerimi je že dosežen sporazum za izpolnitev regulacije tega trga, so: Kazino, Oroatia, ki itak namerava svojo hišo v Selenburgovi ulici podreti in zgraditi novo monumentalno palačo, dalje Leo Rahovec, ki je kupil pred leti poslopje in zemljišče Scagnettijevih dedičev, Državni zaklad, ki je lastnik pošte, Ivan in Mimi Pergles, Mestna hranilnica, Kristina Kritsch, Terezinu Lenče, Rudolf Knebel, Roman Golob, Tea Lušin, Oražnov dom in škofijski ordinariat, čigar last je Ovija-čeva hiša na Kongresnem trgu, kjer je konzumno društvo. Priznati moramo, da so vsi posestniki pokazali mnogo dobre volje in razumevanja za Plečnikov načrt za postavitev spomenika. Z ustvaritvijo takega trga bo podaljšana Knafljeva ulica do VVolfove ulice, ustvarjen pa bo skozi Zvezdo velik drevored, kjer bo sredi stal kraljev spomenik. Drevored bo vodil od Napoleonovega do kraljevega spomenika. Kraljevi spomenik sam bo stal na vrtu sedanje Kazine, in sicer 25 m od poslopja Kazine. Spomenik bo sestavljen iz podstavka, iz ste-bričja in nadzidka s frizom, iz strehe s kaseti-ranim stropom in iz figuralnega spomenika. Podstavek bo iz masivnega kamna ter bo združen s temelji, ter bo zunaj obložen z naravnim kamnom. Na ploščad pod spomenikom bodo vodile ogromno stopnice. Spomenik bo obkrožalo 12 7.5 m visokih zunanjih stebrov, širokih okoli Yt m, 2 visoka stranska stropa in 16 notranjih 5.5 m visokih stebrov. Stebri bodo zgrajeni iz masivnega bloka podpeškega kamna. Mestna občina je za preureditev Zvezde in tega bloka že dovolila kredit 120.000 din, za tlakovanje cestišča pa 50.000 din, skupno z vsemi načrti, moremo reči, da bo ves spomenik in vsa regulacija tega bodočega trga veljala okoli 2 milijona din. Ljubljana bo s tem dobila morda svojo najbolj znamenito arhitektonsko točko, ki bo delala čast njej in mojstru Plečniku in vsem sodelujočim umetnikom. — D« boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svezo6t. še veliko namenjeno; prav nič ni poiuišljal in mu celo obljubil pomoč, mati pa je rada ubogala njegov nasvet. Tako je prišel Slomšek v celjsko šolo. kjer se je ob pobudi učitelja Zupančiča kmalu odlikoval. Pod vodstvom tega drugega svojega učitelja mu je zrastla ljubezen do lepe materine besede, ki ni ugasnila nikoli, ampak gorela v njem s toplini plamenom, da je vžgala lepo vrsto naših poznejših kulturnih delavcev, ki jih je Slomšek zbiral in obujal, in ogreva še danes nas vse, ki stopamo stoletje za njim na branik narodove kulture. Ko mu je medtem umrla njegova mati, se je duhovno oko preizkušenega in dozorelega gimnazijca Antona zazrlo v nebo, ki edino inore dati zadoščenja človeškemu trpljenju v »ujiu sreče onstran groba« ter vliti dovolj optimizma za težko življenjsko borbo in službo Rogu. S|>oznal je vso vrednost duhovniškega stanu za kulturno delo med narodom in si ga brez velikega obotavljanja izbral v zavesti svojega |K>-slanstva. 2e v celovški bogoslovnici se je dvignil in pričel s poukom slovenščine. Ni bil suhoparen učitelj, temveč je znal z ljubeznijo do jezika na mah osvojiti duše mladih bogoslovcev, ki jih je navduševal in vadil za vse, kar je lepo in narodu koristno. Ti mladi duhovniki, ki so občudovali in vzljubili Slomška kot svojega učitelja in duhovnega voditelja, so se potem razšli med naše ljudstvo, da so po njegovih navodilih širili med njim narodno duhovno prosveto. Slomšek je s to tedaj prepotrebno narodno vzgojo in šolo na celovški bogoslovnici nadaljeval še potem, ko je odšel v Vuzenieo za župnika in ko je kmalu prevzel posle šolskega nadzornika kot kanonik v St. Andražu in končno še na svojem škofijskem sedežu, ko si je z največjo vestnostjo prizadeval, da si vzgoji dobrih, narodno zavednih ter za narodovo jirosveto in šolstvo vnetih duhovnikov. Znano in zgodovinsko ugotovljeno je, da je bil zaradi tega tudi že tožen od nemškutarjev in v preiskavi ter se je moral zaradi tega zagovarjati pred oblastjo. A Slomšek je delal vse to iz globokega notranjega prepričanja in je znal vse svoje narodno duhovno delo tudi zelo spretno utemeljevati, nagla-šajoč, da je izobrazha v materinem jeziku nujno potrebna vsakemu izobražencu, tembolj pa še duhovniku, ki deluje med slovenskim ljudstvom. Zato je nemoteno neumorno bodril, poučeval, pisal skrbno knjige in berila in postal celo ministrski svetovalec v šolskih zadevah. Zlasti je pospeševal nedeljske šole med ljudstvom, ker je v njih spoznal časovno najprimernejše sredstvo za izobrazbo naroda. V ta namen je napisal tudi svoje veledelo »Blaie in Neiira v nedeljski šoli« (1. 1842) kot posebno metodiko, ki hrani svojA dragoceno zgodovinsko pedagoško vrednost še za današnji čas zaradi svoje originalnosti in zdrave pedagoške vsebine in ki je v našem slovstvu hkrati prva knjiga, ki je vzbudila pozornost tudi v inozemstvu (pri Cehih in Rusih!). Slomškova osebnost je znala reagirati tudi na časovne pojave in potrebe v narodu in če se imamo samo tej njegovi široki in dalekovidni naravi zahvaliti za tisto njegovo zgodovinsko in narodno za nas velepomemimo kretnjo prestavitve škofij skega sedeža iz St. Andraža v Maribor, katere vrednost šele danes vprav spoznamo. Kljub težki borbi z nemčurstvoin in nemškimi šovinisti, ki no ga skušali ovirati pri njegovem narodnem delu, je ostal Slomšek neomajen in pogumen, ne oziraje se na levo in desno. Zavedal se je, da služI sreči svojega naroda, ki je bil kakor brez pravega voditeija izročen svoji usodi. Zato je na ves glas jx>vdarjal narodno in krščansko smer ter si prizadeval, da naše ljudstvo dvigne, izobrazi in vzgoji za veliki čas kulturno svobodnega življenja. Predvsem odlikuje našega Slomška vedno vseskozi blagi svetniški duh njegovega značaja, zasidranega glol>oko v krščanskih krepostih. Poglejmo in preberimo katerokoli napisanih njegovih del od živahne ponarodele pesmice, pridige, napisane v prozi, ki se kar sama od sebe preliva v rimo, povsod najdemo polno svežine in solnčne jasnosti, zdravega optimističnega pogleda na svet in življenje. Vse to nain je tako blizu in tako domače, da nehote vpliva na nas in nas prevzame. Z omenjeno metodiko za nedeljske šole in s svojim praktičnim spodbujajočim delom kot šolnik in vzgojitelj je Slomšek poskrbel za osnovno i zob ra zl)o našega ljudstva, ki je takrat zaostajala zaradi mehanične in tuje nemške šole, z »Družbo sv. Mohorja« in njeno knjižno organizacijo pa je dal našemu narodu dobro čtivo, tako, da se danes lahko po svoji izobraženosti ponašamo celo pred večjimi narodi, ki so imeli srečnejšo zgodovino. Ljudstvo, ki mu je govoril »kakor bi rožice sadil», se je z veseljem oprijelo spisov svojega ljubljenega škofa Slomška in jih čitalo ter se tako učilo. Slomškovo narodno naročilo pa ni morda že izčrpano z njegovimi lepimi, za nas še danes v enaki meri veljavnimi navodili, ampak je zaseženo v neminljivem svetu njegovega duha. ki je duh našega naroda. 1'ronikniti moramo v tega živega duha, ki veje iz njegovih duhovnih popotnic, drobtinic in nasvetov nam, njegovim potom-cem, pa najsi tam, kjer govori o šoli in njenem razmerju do doma, države in Cerkve, ali pa o vrednotah našega maternega jezika, naše pesmi, naših lepih običajev in naše poštene nravi. L« Če se l>omo zaglohili v vsega duha njegovega dela od njegovih početnih naukov pa vse do njegovo oporoke, bomo inogli prestopiti njegov čas in najti v njegovi luči še pot do potrebnih razrešitev in izhodov iz današnjegn časa in iz okolja, ki obdaja naš rod. Onemu, ki dojame duha tega našega velikana, duhovnega utemeljitelja našo kulture, bo lahko razbrati pot tudi v bodočnost našega naroda in njegove kulture I/, katerekoli časovne točke. Slomšek nam je in o»!ane vodnik, kažinot, poslan našemu narodu od Roga. Ljubljanske vesti Someščani Umrl je prvi predsednik bratske češkoslovaške republike, dr. Tomaž G. Masaryk, ki ima tudi za naše uarodno osvobojenje nevenljive zasluge. Njegov pogreb bo v torek, dne 21. t. m., t Pragi. Vabim someščane, da na ta dan izobesijo raz svojih hiš žalne zastave. Predsednik mestne občine: dr. J. Adlešič. Naznanilo. Vljudno sporočam, da sem preselil sprejemalnico kemične čistilnice, pralnice in svetlolikalnice iz Knafljeve ulice 2 na TyrSevO cesto pri Šestiei. 1 Ljubljanski inpan dr. Adlešič j« odpotoval v Prago. Včeraj zjutraj sta odpotovala v Prago ljubljanski mestni župan dr. Adlešič in član občinskega sveta prof. Silvo Kranjc, ki se bosta kot zastopnika mestne občine ljubljanske, ljubljanskega občinskega sveta in vsega ljubljanskega prebivalstva udeležila pogreba za pokojnim češkoslovaškim predsednikom Masarykom. Položila bosta na grob tudi venec v mestnih barvah. 1 Fantovski krožek na Kodeljevem sporoča (»vojim članom in starešinam, da bo v ponedeljek, 20. septembra ob 20 redni letni občni zbor v pro-' štorih Fantovskega krožka v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. 1 Društvo slovenskih likovnih umetnikov vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v soboto 2. aktobra ob pol 18 v restavraciji Slamič (Gosposvetska cesta) v Ljubljani. Dnevni red: 1. poročilo predsednikovega namestnika, 2. tajnikovo poročilo. 3. blagajnikovo poročilo, 4. nadomestna volitev predsednika in enega odbornika, 5. sprememba pravil, 6. prireditev kongresa likovnih umetnikov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, 7. stučajinosti. 1 Katoliško prosvetno društvo na Gradu, je imelo dne 13. septembra ob 20 zvečer svoj redni občni zbor. Navzoča 6ta bila tudi zastopnika prosvetnega okrožja. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Oman Ciril, tajnik Foržtnarič Josip, blagajnik Hvale Maks. odbornika Hočev Alojz in Jerom Jože. za revizorja Pirnat Franc, razsodišče Forštnarič Štefan, Lindič Marija. Po izčrpnem g o voru profesorja Berganta je predsednik ob 21.15 zaključil zborovanje z željo za boljši napredek društva v prihodnjem letu. 1 Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo v torek, 21. t. m. ob 20 zvečer v novi frančiškanski dvorani otvorila svojo sezijo 1937-38 s potopisnim skioptičnim predavanjem g. dr. p. Romana To-minca o njegovih vtisih pota Krak<5w—Censto-hovo—Budapest. Krasne nove slike. Glasba. Rezervirajte si pravočasno vstopnice v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« (Frančiškanska pasaža) za sedeže po 3 din (člani z legitimacijami po 2), stojišča po 2 din (člani in dijaki z legitimacijami po 1 din). — Odbor ima v svojem obsežnem programu za novo sezijo prvovrstna predavanja in prireditve, novo ustanovljena dramska družina pa bo vprizorila na našem odru okoli 10, pod strokovnim vodstvom naštudiranih ljudskih iger. — Vljudno vas vabimo, da posečate vsak torek naše prosvetne večere, ki so se lanskoletnim posetni-kom zelo priljubili. Užitek je poslušati v naši lepi gledališki dvorani naše prosvetne večere. Dr. Igor Tavčar specialist za notranje bolezni ne ordinira od 15. do 30. septembra 1937. 1 Služkinje! Dne 26. t. m. ob 6. sv. maša v stolnici, kakor običajno vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Popoldne je izlet na Rožnik. Ob 4. bo govor (g. prof. Košir), po govoru bodo pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Potem bo zborovanje v verandi gostilne Obersnel. Obenem obveščamo vse služkinje, da se pričnejo s 1. oktobrom večerni poučni tečaji: kuharski, šiviljski in nemški. Re-flektantinje naj se zglasijo v pisarni »Poselske z.veze«, Miklošičeva c. št. 22-1, desno, v Delavski Tbornici. — Pevski zbor služkinj! Pevske vaje se l>odo pričele 22. t. m. Prosimo, da ee udeleže vse dosedanje pevke in tudi nove 60 prav iskreno vabljene. — »Poselska zveza.< I Tudi kolesarji imajo prav! Prejeli smo: V ■»Slovencu« z dne 16. t. m. smo brali, da so nereda na Dunajski cesti vedno krivi kolesarji. Jaz mislim, da bi vsi kolesarji z veseljem pozdravili policijski red, ako bi bil. —■ Od Ljubljane proti Ježici je namreč levi hodnik namenjen samo za pešce, desni pa za pešce in kolesarje. Več ko tri četrtine pešcev pa uporablja hodnik, ki je namenjen tudi za kolesarje, medtem ko ostaja hodnik za pešce skoraj popolnoma prazen. Jasno je, da kak fantalin izrabi priliko in jo ubere s kolesom po praznem hodniku, ker marsikateri tudi ne ve. da je tam zanj prepovedano. Saj ni nikjer nobenega napisa kakršen ie svoječasno bil. Zato naj dobi vsak 6voje. Oblast naj preskrbi napis: Prepovedano za kolesarje; Pešci naj sc pa držijo svojega hodnika, ako ne, pa kazen, za vse! 1 Tečaj za pravilno izgovarjam slovenskega književnega jezika se začne jutri, v ponedeljek, dne 20. t. m., v Ilubadovi pevski dvorani. Vse prijavljene gojence prosimo, da pridejo ob tem času v Hubsdovo dvorano in ee zgln6ijo pri predavatelju g. rež. Debevru. Do takrat se sprejemajo tudi novi reflektanti. Glavni namen prvega sestanka je določiti skupine in urnik ter obrazložiti namen in pomen novega tečaja Glasbene Matice. Tečaj ima pouk vsak teden enkrat 2 url skupno, ukovina znaša 40 din mesečno. I V otroški vrtec Glasbene Matice ljubljanske sc vpisujejo gojenci te dni ter začne glasbeni vrtec z rednim poukom dne 1. oktobra. Prijave sprejema ravnateljstvo šole Glasbene Matice. 1 Krasen prapor razstavljen. Prihodnjo nedeljo bo na Igu blagoslovitev prapora tamkajšnjega Prosvetnega društva. Prapor je sedaj razstavljen v izložbi Jugoslovanske knjigarne ter vzbuja pozornost in občudovanje vseh mimo idočih. Prapor ima uvezenega orla, nad katerim se bleste trije križci, pod njim pa črki afla in ornega. Na prapora je napis »K solncu, k svetlobi«. Načrt r.a ta prapor jr napravil Vlado Gajšek, ver.le PO ga Joeke sestre, kovinska dela pa je napravila tvrdka brata Žmuc. Ižanski pwveti čestitamo k tako lepemu praporu I 1 Kanal na Borštnikovem trgn. Na Borštnikovem trgu kopljejo sedaj velik kanal za odvajanje fekalij. Igriška ulica je za vozni promet od Gregorčičeve do Rimske ceste zaprla. 1 Dolenjski tramvaj zopet popravljen. Z dolenjskim tramvajem je res križ. Neprestano ga popravljajo in krpajo, toda vedno je pri njem nekaj narobe. Krivi sta temu Karlovška in Dolenjska cesta, za kateri še sedaj natančno ne vemo, ali sta državni ali mestni. Pravno sta državni, toda država ju odriva mestni občini, ki ju pa tudi ne more prevzeti kar tako meni nič, tebi nič. DrŽava namreč že računa z novo cesto na Sušak in se zato za Dolenjsko in Karlovško cesto ne briga mnogo. Zato pa sta tudi tako slabo oskrbovani, da se zdi skoraj čudež, kadar pride cestar tja. da malo postrga največje blato. Tramvajske tračnice so neprestano omajane in prav ta teden so morali delavci zopet popraviti večji del proge od znane >vodne kasarne« pa skoraj do dolenjskega mosta. 1 Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19) vam nudi v svoji trgovini s pisarniškimi potrebščinami, v svoji knjigarni in posebnem oddelku za galanterijo vse, kar potrebujete za pisarno, šolo in družino. Velika izbira tehničnega in risarskega orodja, nalivnih peres in spominskih predmetov za vsako priliko. 1 Mesto venca na grob g. Hubadove je darovala g. Marjeta Vilfan 100 din Stolni Vincencijevi konferenci. I Mesto venca na grob g. Hubadove je darovala g. Neža Vilfan, Črnuče, 100 din stolni Vincencijevi konferenci. 1 Jutri ima kongregacija gospodov seniorjev pri frančiškanih redni sestanek. Voditelj. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 5. in 8. in jutri ob 8. dva sporeda: Dekle iz Schwarzwalda (Hans Soehenker) po opereti Avgusta Neidharta, in »Pot v srečo«. Dobra domača hrana za vsakogar v »Menzi« Kolodvorska ulica 8 1 VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ bo odprt tudi letos na trgovskem učilišču *Christofov u/ni zavod*-, Domobranska cesta li. Namenjen je vsem onim, ki žele izpopolniti svoje znanje in se izobraziti za pisarniško službo. Po zadnjem odloku ministrstva trgovine in industrije je večerni tečaj na tem zavodu potrjen od imenovanega ministrstva s pravico izdajanja odobrenih izpričeval. Poučevali bodo vse važne strokovne predmete po novem učnem načrtu ter posebni predmet »pisarniška dela«. — Vršili se bodo tudi posebni stenografski in strojepisni, jezikovni in drugi tečaji. — Informacije daje ravnateljstvo zavoda vsak dan dopoldne in popoldne in tudi zvečer do 8 ure v pisarni na Domobranski cesti 15. Na željo pošlje tudi pismena obvestila. Šolnina zelo zmerna. Prospekti brezplačno na razpolago. 1 Tvrdka B. Warhinek, tovarna klavirjev — Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 — vljudno sporoča, da ima telefonsko št. 35-59. 1 Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. — V ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Gledališče Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 19. septembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 20. septembra: Umetniški večer diseuse ge. Dele Li-pinske. Izvem. Cene od 40 din navzdol. Fram Smrtna kosa. Nad mesec dni že ni bilo v naši fari nobenega pogreba. Prošlo sredo pa so zvo- novi kar trem faranom hkrati prizvanjali poslednji pozdrav. Pokopali smo 80-letuega starčka Jožefa Volmuta, ki je bil nad 30 let grobar. Pokopal jc nad 1000 faranov, 6edaj pa 6e je tudi nad njim zgrnila črna zemlja. Naj v miru počiva. Istega dne smo pokopali komaj 4 mesece starega otroka iz Kopivnika in 23-letaega Jerneja Voiuška iz Planice, ki je zaradi epileptičnega napada utonil v razmeroma plitvi jami napolnjeni z deževnico. Lakota preti letošnjo zimo našim občanom. Poletne poljske pridelke je popolnoma uničila toča, zaradi neprestanega deževja bo zgtiil še krompir. Mnogo gospodarjev nima niti semenskega žita za setev ozimine. Z izvajanjem javnih del. zlasti nadaljevanje gradnje že pričete ceste Fram—Kopivnik —Planica, bi sc omogočilo skromen zaslužek vsaj najpotrebnejšim in jih rešilo lakote. Dom dijakinj zopet odprt Težke življenjske razmere so prisilile mnoge starše, da ne morejo preskrbeti svojim sinovom in hčeram stanovanja v mestu, kjer posečajo srednje šole. Zato se morajo mnogi naši dijaki in dijakinje iz bolj ali manj oddaljenih krajev voziti z vlakom k vsakodnevnemu pouku. Tako se v prostem času po končanem pouku do odhoda vlaka potikajo po ulicah in so mnogokrat v napoto sebi in drugim. Dokler je vreme lepo, že še gre. Ko pa se začno dnevi, polni mokrote in mraza, se dijaki in dijakinje nimajo zateči drugam, kakor v kolodvorske čakalnice, ki so često prenapolnjene. Zato je preskrbel Dekliški odbor KA lani dijakinjam lepo opremljene prostore s stalnim nadzorstvom in, čo je potrebno, pomočjo pri učenju, da jih obvaruje slabih posledic, ki bi utegnile nastati radi neprijetnih {prilik. Ti prostori sc nahajajo prav blizu kolodvora, na Masarykovi cesti, it. 12 v palači Vzajemne zavarovalnice. S pričetkom pouka na srednjih šolah se je odprl tudi ta dom dijakinj, ki se vozijo. Prijazni prostori, ki nudijo toploto in zaščito, vabijo Lokal je odprt od 15. t. m. dalje vsak delava nik od pol 12 do 3 popoldne. Bojni pohod JNSarske „omladine" iz Laškega v Ljubljano Laško, 17. sept. Srtari in onemogli laški JNSarski voditelji, katerih edini up je v njih vode zašla zapeljana mladina, so s poslednjimi močmi zbobnali skupaj nekaj erboritih mladeničev ter jih kot primerno zastopstvo JNS poslali v Ljubljano, da tam skupno s tovariši drugih slovenskih okrajev še enkrat pre- štejejo svoje maloštevilne, zdecimirane vrste. 2e teden prej se je par plačanih agitatorjev skrivnostno smukalo po Laškem in posrečilo 6e jim jc omrežiti nekaj nezavednih delavcev, malo skupinico delomržnežev ter par znanih razgrajačev, kateri 60 bili takoj pripravljeni iti v Ljubljano proti primerni dnevnici, prosti vožnji, hrani in pijači. tden glavnih agitatorjev je pripovedoval na »Borzi dela«, tako imenujejo v Laškem del parka od mosta do Sok. doma, aa je okrajno načelstvo (menda je tu mislil okrajno organizacijo JNS) dalo na razpolago 5000 dinarjev in da za ta denar 6e nekaj ljudi lahko prav imenitno zabava. Res 6e je v nedeljo zbralo par brezposelnih omladincev in nekaj socialističnih pripadnikov, ki so hoteli izrabiti ugodno priliko. Njim se je pridružilo še par oseb, ki so za denar vedno vsakemu na razpolago in ta dična od vseh vetrov skupaj znešena četica je izvedla bojni pohod na slovensko metropolo. Vodja skupine je baje kupil za 400 din voznih listkov, ne vemo pa, ali 60 JNSarski »kanoni« res tako težki, da 6e zahteva po 3 vozne listke za osebo. Morda pa so hoteli sami sebe prepričati, da jih je res toliko. Dejstvo je, da za to število vozmih listkov ni bilo dovolj potnikov. Da bi pri eventualnem trčenju z nevidnim sovražnikom ne izgubili korajže in da bi ohranili drznost in bojno razpoloženje, so naprosili brezposelnega Goljata iz Sv. Krištofa za sodelovanje. Ker pa omenjeni Goljat nima primerne obleke za take pohode, in da bi vodstvo laške OJNS ne trpelo na ugledu, so ga oblekli od nog do glave in tako je oovopečeni omladinec odšel v Ljubljano, da izpriča 6vojo zvestobo do vrhovnih poveljnikov JNSarske vojske. Bojevitim in junaškim omladincem je pripravila levičarska omladina v Ljubljani zelo slovesen 6prejem in ljubljanska mestna policija jim je komaj dokazala, da 60 vroči objemi na ulicah proti cestnim policijskim predpisom. Laški levičarji videč svoje brate 60 takoj prešli v rdeči tabor in za telesno 6tražo določeni Goljat jo je odkuril na ve- Celje e Izobesile zastave! Prebivalstvo mesta Celja vabim, da razobesi na svojih poslopjih v počastitev spomina prvega predsednika češkoslovaške republike, Osvoboditelja dr. T. G. Masaryka, na dan njegovega pogreba, to je v torek, dne 21. t. m., žalne zastave. — Al. Mihelčič, župan. e Minister dr. Rogii v Celju. Včeraj dopoldne se je ob 9 pripeljal iz Zidanega mosta z avtomobilom v Celje minister za telesno vzgojo dr. Rogič. Spremljala sta ga gg. inž. Milivoj Vuk Aračič, načelnik ze telesno vzgojo naroda, in Drago Ulaga, šef strokovnega odseka istega ministrstva. G. ministra so pozdravili mestni župan g. Mihelčič, predstojnik policije g. T6rner in dr. G. minister se bo pripeljal v Celje v ponedeljek Mariborske vesti m Lanskim gledališkim ahonentom je gledališka uprava jx>daljšala rok za prijave za njihove dosedanje sedeže do srede, dne 22. t. m. zvečer. Od tega roka naprej Ivo blagajna oddajala brezpogojno novim reflektantoui vsa me6ta. VSE ZA S0L0 V CIRILOVI! m Žalna seja mariborskega občinskega sveta. Mestni župan dr. Juvan je sklical sejo občinskega sveta mariborskega za torek, dne 21. t. m., ob 18. Na seji se bo izvršila koinemoracija za pokojnim osvoboditeljem in voditeljem bratskega češkoslovaškega naroda T. Masarykom. HaiIIPI Moderni plašči, elegantne obleke, VU1IIC! Izdelovalnica _TRGOVSKI POPI, MARIBOR m Vaje Maribora. V torek za ženski zbor. v sredo za moški zlior ob 8 zvečer v pevski sobi Maribora, Slom&kov trg 20. Novi člani se še sprejemajo. m Žalna svečanost za blagopokojnim češkoslovaškim prezidenlom osvoboditeljem T. O. Masa ry kom bo danes dopoldne oh pol 11 v veliki dvorani Narodnega doma. Žalno sejo priredita JC liga in češki klub. »OBNOVA« — F. NOVAK dobavlja kompletne stanovanjske opreme v zajamčeni Izdelavi, ter ve« tapetniški pribor solidno, hitro In najcenejc. Maribor, Jurčičeva S. Tclcf. 2J05 m Pritožba na driavni svet. Svojcčasuo smo se večkrat bavili z zanimivo afero glede utaj« davkov pri tekstilnem podjetju ichousky v Ma- riboru ter smo objavili tudi razsodbo upravnega sodišča v Celju. Kakor smo doznali, sta se proti omenjeni razsodbi pritožili obe prizadeti stranki, linančna direkcija v Ljubljani in tovarnar Schon-sky, na državni svet v Belgradu, ki bo sedaj izrekel končno svojo besedo. m Cercle franfais. Francoski krožek v Mariboru l>o otvoril s 1. oktobrom zopet svoj francoski otroški vrtec, svoje tečaje za osnovno, meščansko in srednješolsko mladino ter za odrasle in svoje konverzacijske sestanke. Dnevi in ure so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici 4. Prijave se sprejemajo ob sredah od 17—19 v društveni čitalnici, Gregorčičeva 4/1., 1. oktobrn in naslednji teden pa v kurzih samih. Pouk se bo začel v ponedeljek 4. oktobra. Klavirji, pianini svetovnih znamk Stlngel. Ehrbar, Seiler, FSrster; tudi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri M. B a u e r I e, Oosposka ulica 56-1. m Ogenj v avtomobilu. Na glavnem tnoslu so včeraj okoli 17 nenadoma švignili plameni iz tovornega avtomobila, ki je bil last Kmetijske družbe v Mariboru. Šofer je avlo takoj ustavil, k sreči pa sc je v tistem času pripeljalo mimo moštvo reševalnega oddelka, ki je naglo priskočilo na pomoč ter so ogenj kmalu zadušili. Vnel se je bencin v rar.plinjaču ter bi bil požar lahko usoden za avtomobil, da ni bila pomoč lako naglo pri rokah. m Katoliška mladina v Mariboru sporoča svojim članom in prijateljem, da je društvo uvedlo zopet redne pevsko vaje za moški zbor. Vaje se vrše vsak četrtek zvečer od pol 8 do 9 v pevski sobi frančiškanskega samostana. lesejem, ikjer se je na »ringenšpilu« zadovoljilo smejal naivnim omladincem, katere je tako lepo potegnil. V Laškem je splošno mnenje, da so laški omfai dinci v prvi vrsti krivi, da mora »Jutro« slike iz kazinske dvorane falsificirati, ker so napovedovali, da jih pride poseben vlak, v resnici 60 pa Se ti, ki so prišli, ušli med levičarje in na wingenohvalo od vrhovne komande, tako da je znani »omladinski« organizator že drugi dan v sveti jezi do golega 6lekel Kriitofskega Goljata ob asistenci javnih organov 6 pripombo, da mu obleke ni podaril za vožnjo na »ringenšpiki«. Tako 6e je klavrno končal pohod laških omladincev njim v pouk, a javnosti v zabava Državna himna v slovenskem jezika Nekje v Sloveniji je učiteljski zbor sklenil, da se uči na šoli državna himna Bože pravde v slovenskem jeziku, da bodo otroci vsaj vedeli, kaj pojejo in ne bodo izgovarjali besed nepravilno in tjavendan. In kaj se je zgodila Peščica »izkore* ninjencevc je takoj začutila slovensko nevarnost, Pri cerkvenih vratih so se zbrali 8. septembra —« naprej se itak ne upajo, ker cerkve niso vajeni—< člani in članice neke organizacije, katere vodja je dejal ob njihovem zadnjem nastopu, da je smoter njihove organizacije »brezkompromisni jugosleven* ski nnitarizem«, in hoteli motiti šolsko mladino z vnetim prepevanjem državne himne v srbskem jeziku. Vreščale so posebno narodne dame, ki se jim čudima da so našle pot v cerkev in se udeležile sv. maše, ki jo je opravil njim toliko osovraženi »far«. Neka, baje inteligentna gospodična, je dejala, da je grozen škandal, ker so peli otroci državno himno v slovenskem jeziku, češ kralj je vendar Srb. Z ozirom na brezkompromisni jogoeloveoakf unitarizem se nastopn peščice izkoreninjencev ne čudimo, ker smo trdno prepričani, da bi z enakim (ali še z večjim) navdušenjem prepevali v Avn striji »Gott erhalte« — v Italiji pa »Giovinezzoc. Kr. bansko upravo pozivamo, da ukaže na splošno vsem šolam iz zgoraj navedenih razlogov petje državne himne v slovenskem jeziku, dokler ne dobimo nove jugoslovanske državne himne, za katero je bil že zdavnaj razpisan natečaj. približno ob 9 uri. Ob pol 10 ga bodo pozdravili pred magistratom celjski mestni župan, zastopniki telovadnih in športnih društev, skavtov in celjski gasilci. e Obtni zbor Katoliikega prosvetnega društva. Katoliško prosvetno društvo bo imelo v ponedeljek, dne 27. septembra, v Domu v Samostanski ulici ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor. Udeležba je za vse člane obvezna. c Apologetični kroiek celjskih deklet. V sredo, dne 22. t. m., se začno zopet redna predavanja pri apologetičnem krožku celjskih deklet. 2e skozi 4 leta smo obravnavale za dekliško življenje nad vse važna vpraSanja. Celo lansko leto je bilo n. pr. posvečeno spoznavanju dekliške duševnostl in dekliških nalog, ki potekajo iz nje. Letos se bodo pa skozi vse leto vrstila predavanja o pripravi dekleta na naloge v družini in družbi. Predaval bo g. dr. Hanželič. Prav vljudno vabimo na ta predavanja vsa celjska dekleta od 16. leta dalje. Začetek točno ob pol 8 uri zvečer v Domu, Samostanska ulica 4. e Požar na Spodnji Hudtnji. Včeraj ob pol 2 zjutraj je začela goreti na Spodnji Hudinji pri g. Širolu Rafaelu drvarnica. 0 požaru je bila takoj obveščena gasilska četa v Gaberju, ki je prihitela na liee mesta in rešila oba sosednja poslopja, ki sta bila v veliki nevarnosti. Na kraj požara je prihitela tudi gasilska četa iz Celja, kateri pa ni bilo treba stopiti v akcijo. Skoda, povzročena po požaru, znaša ca. 5000 din. Sodijo, da je bil požar podtaknjen, ali pa da je nastal zaradi žarečega pepela. KINO METROPOL Danes oh 16.15, 18.15, 20.30 najboljši film najmlajšo umetnice Shirley Temple »ČIN-ČIN« (BEGUNKA 5 KITAJSKEGA). — Ob 10.15 in 14 matineja _»ZMAGOVITA KRILA« c Sestanek salezijanskega solrudnittva bo danes ob 3 uri popoldne v opatiji. Vabljeni vsi prijatelji salezijanske ustanove. c Klub korolkih Slovencev bo imel letos svoj občni zbor v nedeljo, dne 17. oktobra. Na predvečer, v soboto 16. oktobra, pa bo ob 8 v zgornjih prostorih Narodnega doma koroški družabni večer. Na sporedu bo več pestrih točk, ki jamčijo, da bo tudi letošnji koroški večer poln pristne koroške zabavo in domačnosti. c Celjska Strelska druiina se jo udeležila proslave 50 letnice Zveze strelskih družin v Belgradu, ki se je vršila od 8. do 15. septembra t. 1. Na vsedržavnem tekmovanju jo nastopilo 7 članov CSD, ki so se plasirali na 7. mestu s 1454 točkami. Celjska strelska družina se je s tem zopet močno uveljavila in moramo biti na njen uspeh ponosni. c Sestanek tablc-tcnis sekcijt SK Jugoslavije bo v torek, dne 21 t. m., nh nol 8 uri zvečer v Domu. Sestanek je za vso člane strogo obvezen. Načelnik. Mag. Janez Ehrlich D. J. Nov slovenski misijonar za Indijo Meseca oktobra odpotuje v Indijo mladi jezuit Janez Ehrlich, z njim gre br. Benedikt Fostač D. J. iz Slavonije. Janez Ehrlich ee je rodil 27. maja 1910 v Zabnicah pod sv. Višar-jami in bi moral prevzeti kot najstarejši sin očetov dom z lesno trgovino. Zato ga je oče pošiljal v realko in trgovske šole v Celovcu, Ljubljani in Zenovi. Toda ko si ie Janez belil glavo z blagoznanstvom in knjigovodstvom, ga je presenetil nepričakovano klic božji: Hodi za menoj, pojdi v misijone. Spremljal ga je ta klic, ko je meril hlode in deske, hodil po gozdovih, nakladal vagone in obiskoval trgovce. Ko je 1. 1928 prvič razodel to misel svojim domačim, 60 bili vsi skrajno osupnjeni, najbolj oče, ki je težko čakal na sinovo pomoč. Vsi so mislili, da je doma najbolj potreben. Toda Kristusov klic je hil glasnejši in glasnejši. Bog je vedel, od koga zahteva to žrtev. Janezov oče je bil kreme-nit katoliški mož: ko je enkrat spoznal, da res Bog sam hoče imeti sina, je s polno voljo in polnim srcem izrekel: Zgodi se tvoja volja, prav tako mati. Tako je vstopil Janez 9. oktobra 1930 v novi-ciat Družbe Jezusove v Goriic in po dveletnem noviciatu 60 ga poslali predstojniki na jezuitsko filozofsko fakulteto v Pullach pri Monakovem, kjer je 1. 1932 na praznik Kristusa Kralja položil 6voje večne zaobljube ter se tako za vedno posvetil ljubemu Bogu v družbi Jezusovi. Po obljubah piše v Ljubljano: »V preteklih dveh letih noviciata sem imel obilno priložnosti spoznati, kaj 6em zapustil in kaj me čaka — in razsvetljen od nadnaravne luči sem spoznal, da bom v sv, redov-niškem poklicu v Družbi Jezusovi srečen ter tako izpolnil voljo božjo in rešil svojo dušo. Prepričan 6em, da ne bo šlo vse lahko in brez težav, ali v trdnem zaupanju v božjo pomoč in v varstvo Marijino mi bo vse mogoče in lahko. Zato sem torej prostovoljno in trdno sklenil posvetiti se popolnoma in za večno službi Kristusa Kralja .. za rešitev in posvečenje lastne duše in duš bližnjih v večjo čast božjo.« Po končanem filozofskem študiju je bil šolsko leto 1935/36 prefekt dijaškega semenišča v Travniku, 1. 1936/37 je pomagal pri uredništvu »Glasnika Srca Jezusovega« v Ljubljani. Njegovim ponovnim in vztrajnim prošnjam 60 končno predstojniki ustregli in odredili, da odpotuje že sedaj meseca oktobra v Indijo. Misijonar. Misijonar, misijonski poklic je božja skrivnost po svojem izvoru in smotru. Ne starši, ne naravno nagnjenje, ne predstojniki, niti ne škofje in papeži ne dajo tega poklica: to si je Bog pridržal sebi. »Jaz sem vas izbral, ne vil« Toda klic božji ni slep, ampak smotrn. Bog razodeva in da okušati na skrivnosten način misijonarju, da je dar vere, ki ga naj posreduje poganom, bolj dragocen kot vse telesne, zemeljske in časovne dobrine. Mi sicer to čujemo, tudi verujemo in razumemo, a v polni predmetnosti in nepojmljivi radosti doživlja to le misijonar na licu mesta. A res le misijonar? Ne! še nekdo! Mati Cerkev! Odkar zveni v njenih ušesih oporoka njenega ženina: »Pojdite in učite V6e narode«, nima miru in upira neprestano svoje oči v daljavo, kjer se porajajo vedno znova k življenju nove stomilijonske množice poganov. Ne sme se cerkev zadovoljiti s tem, da varuje in ohranja Gospodovo čredo, ki je že zbrana okrog nje, ampak mora povsod, na vseh delih sveta istočasno zažigati luč Kristusove blagovesti in osvetljevati temine poganstva. Nestrpno išče in vabi mati Cerkev one junake in borce, katerim bi izročila baklo Kristusove vere, da jo ponesejo naprej in naprej. Ko sc ji prostovoljno ponudi tak junak, tedaj vzdrhti Cerkev od veselja: ve namreč, kaj je misijonar. Biti mora mož velikega obzorja, ki gleda preko doma v daljni svet, junak, ki hoče svoj dom, svoje šege, svoj jezik, svoje tradicije pozabiti in se udomačiti v tujem, poganskem ljudstvu, delavec, ki hoče vse svoje življenje zastonj služiti Kristusu Kralju, borec, ki se bo boril vse življenje proti predsodkom in praznoverjem, ki so se skozi stoletja vsesala v najglobljo dušo narodov Takih mož svet ne da, vzbuja jih Bog sam. Indijski misijonar. Nad 500 let hodijo vedno novi misijonarji v Indijo: spreobrnili so doslej 3 in pol milijona Indijcev. Ako bi se nadaljevalo izpreobračanje v isti meri, Indija niti čez 10.000 let ne bo katoliška. Saj šteje Indija 350 milijonov ljudi. V Indiji narašča število katolikov zdaj povprečno na-leto za 40.000. Če bi ostal odstotek prirastka isti, bo treba več tisoč let, da bo Indija katoliška. V Indiji je 700.000 vasi, a šele v 5600 vaseh imajo misijonarji svoje katoliške šole! Kje so misijonarji za stotisoče drugih vasi! V Indiji zna čitati izmed 350 milijonov ljudi samo 30 milijonov; kdo naj poučuje milijone anal-fabetov v katoliški veri? V Indiji je samo v nekaterih južnih pokrajinah nad 10 milijonov bra-manov, ki so najvišja kasta in ki vodijo vso deželo. A izmed teh se je po največjih naporih posrečilo izpreobrniti doslej komaj 150 oseb! V Indiji je 60 milijonov zavržencev (Paria), ki živijo v največji bedi, ne smejo na cesto, železnico, v cerkev z drugimi. Kdaj bodo misijonarji mogli Indijce prepričati, da smo vsi bratje v Kristusu in da je za vse brez izjeme prelil svojo kri? V Indiji je najmanj 200 različnih jezikov: kako naij misijonar razlaga Kristusov nauk, če se prej ne nauči jezikov? V Indiji biva 70 milijonov mohamedancev: doslej se misijonarji 6koro še niso lotili misijonskega dela nad njimi: tako je to delo brezupno. Za vse to ve Cerkev in vedo misijonarji, a ne dajo se begati. Videz je, da je početje misijonarjev obupno. Ta ogromna dežela, ki je 20 krat tako velika ko Jugoslavija, te neštete množice, v katerih peščica misijonarjev dobesedno izginja, ti nešteti poganski hrami, kjer se klanjajo Indijci neštetim malikom, ta ošabnost, s katero zrejo Indijci polni zaničevanja na te može v belih haljah, ki le težko govorijo njihove jezike: vse to bi moralo misijonarje spraviti v obup. Zidali naj bi nešteto cerkva in šol in misijo-nišč in bolnišnic in sirotišnic... s čim? Premoženja nimajo, zaslužijo dobesedno ničesar in kljub temu se glasi Kristusovo povelje: Pojdite in učite. Je tu neka nevidna, svetnim očem nevidna moč, ki polje v Cerkvi in misijonarjih in to je »šum z neba, to so plameneči jeziki, ki so prišli iz nebes in se porazdelili nad apostoli, to je Sveti Duh, ki je napolnil vse« in ki bo prerodil obličje zemlje in ki bo prerodil po naših misijonarjih tudi veliko Indijo. Tako gre tudi naš mladi misijonar v Indijo in bo deloval, če Bog da, po teoloških študijah, v bengalskem misijonu. Po močvirjih Gangesove delte biva nad tri milijone Bengalcev, ki sejejo riž v blatna tla, gradijo 6voje slamnate koče, lovijo tigre, krokodile in kače. Celo tehnika Angležev je odpovedala na teh, se zdi, od Boga prekletih močvirjih, a misijonarji hočejo biti Bengalci med Bengalci in živijo med njimi. Da je Bog prav slovenske in hrvatske misijonarje klical v ta te-■žavni del svojega vinograda, je za nas posebno znamenje božje naklonjenosti. Razumeti hočemo ta klic božji: svojih misijonarjev nočemo pozabiti. Prvo znamenje naše solidarnosti bodi, da jim plačamo pot, ki stane za oba misijonarja od Ljubljane do Kalkute 25.000 dinarjev. Darove za potovanje obeh misijonarjev spre jema misijonska pisarna Semeniška ulica 2 (ček r. 16629), ali Bengalski misijon D. J., Zrinjskcga 9, Ljubljana (ček. r. 12735). V Sarajevu živi 2000 Slovencev Slovenski klub v Sarajeva bo obhajal 40 letnico Sarajevo, septembra. Menda ni kraja na svetu, kjer ne bi naletel ua Slovenca. Sredi tujine te iznenada zdrami iz omotice vtisov domača govorica in ko se komaj dobro ozreš, spoznaš rojaka iz domačih krajev. Zaradi številnosti družine in težkih gmotnih razmer, ker domačija ne more preživljati vseh, je Slovenec često prisiljen, da gre od doma s trebuhom za kruhom, da si poišče dela in službe v tujini. Našega rojaka najdeš na vseh položajih, in kjer bi si najmanj predstavljal, jx>vsod tam boš srečal Slovenca. Saj pa je naš človek vsepovsod znan in spoštovan kot najboljša delovna sila, bodisi kot ročni ali umski delavec. V velikem številu žive Slovenci v vseh mestih Jugoslavije, kamor so zašli kot državni uradniki, obrtniki ali navadni ročni delavci pri iskanju kakršnegakoli dela. Ponekod žive raztreseno, da ne vedo drug za drugega, drugod pa imajo svoja društva, v katerih se zbirajo in goje družabno življenje. Znano je, da živi v Zagrebu okrog 30.000 Slovencev, mnogo jih je v Belgradu, Nišu, Skoplju in ostalih krajih na jugu. prav lepo število Slovencev pa živi tudi v središču Bosne v •Sarajevu, kjer imajo že 40 let svoje slovensko društvo. Bosna je Slovencem dobro znana iz službovanja naših ljudi tam doli, naši državni in privatni uradniki so imeli že f>od Avstrijo tu svoja službena mesta. Precej Slovencev pa jc služijo tu v Bosni kot upravno političnih uradnikov za kazen. Natanko pred 40 leti so prišli sarajevski Slovenci, med njimi naši inteligenti, na misel, da si ustanove svoje društvo, tako imenovano »Slovensko omizje«. Ob večerih so se zbirali Slovenci v dobro znani sarajevski gostilni. Tu so se zabavali in se družili ob petju slovenske pesmi, saj je bil poglavitni namen ustanovljenega »Slovenskega omizja« gojiti družabnost in petje. Spečetka je omizje štelo samo malo članov, komaj 90, in ni nastopalo javno. Družabno življenje sc je le polagoma razvijalo. Člani omizja so bili profesor Znidaršič, prof. Lilek, Premrov, Valpotič, zlasti jia se je za jioživitev društvenega življenja Slovencev v Sarajevu mnogo prizadeval pokojni svetnik g. Peterlin, katerega se je prijelo prav zavoljo njegove delavnosti ime slovenski konzul. O slabih gmotnih sredstvih so začeli Slovenci polagoma razmišljati o tem, kako bi si nabavili društveno sobico in si uredili zasilen dom. V bivši nadškofijski hiši so si v resnici s Hrvatskim pevskim društvom ■ Trebevič« najeli sobico in si iz prispevkov članstva ustanovili skromno knjižnico. Društvo je imelo sj>očetka velike težave, v slovenskem krožku je glede družabnosti leta 1906 nastal zastoj, ker ni bilo dovolj prizadevnih delavcev, sicer pa so se Slovenci še nadalje mesečno zbirali v Frankinijevi gostilni v Čobanji ulici. Hrvatje so društvo moralno in gmotno podpirali in ko je postal predsednik društva dr. Prenj, si je Slovensko omizje spet opomoglo. Leta 1909 si je društvo izdelalo svoja pravila in spremenilo ime Slovensko omizje v Slovenski klub. Med svetovno vojno je klub komajda dihal. Politični pritisk Avstrije v Bosni je bil tolikšen, da so se člani Slovenskega kluba izogibali. Šele po vojni je klub narastel, tako da šteje danes 210 članov. Pristop v klub je dovoljen vsem Slovencem in Slovenkam vseh stanov, ki pridejo v Sarajevo. Marsikateri rojak je našel v Slovenskem klubu med rojaki svoj novi dom. Leta 1911 si je Slovenski klub osnoval knjižnico iz knjig, ki so mu jih poklonili starejši člani, tako da je knjižnica ob začetku svetovne vojne štela 304 različne knjige. V po-četku vojne pa se je število knjig precej skrčilo, ker je avstrijska |>olicijska oblast knjižnico pošteno premetala, tako da je morala ostati knjižnica ves čas svetovne vojne zaprta Ob jionovnem pregledu je po vojni knjižnica štela samo še 206 knjig, danes pa je spet lepo naraslo število knjig. Knjižnica prejema naše časopise in revije in vzdržuje na ta način najlepši stik svojih članov z dogodki doma. Največ članov je imel klub 1923 leta (226), pozneje pa je društveno življenje bilo spet bolj ali manj razgibano. Ob zimskem času prireja Slovenski klub zabave in razne večere: Martinov večer, Miklavžev večer in Silvestrovo; v poletnem času j>a prireja izlete |io Bosni in skuša poživiti stike s Slovenci, raztresenimi jx> Bosni. Ko poteka letos 40 let od prvih početkov Slovenskega kluba, so se člani odločili, da ta jubilej dostojno obhajajo. Da bi bili naši ljudje tudi gosjiodarsko samostojni, so si ustanovili svoj »Zadružni dom«, s sredstvi, ki jih nameravajo sčasoma nabrati, pa si bodo ob priliki zgradili v Sarajevu lepo stavbo »Slovenski dom«, v katerem bodo naši rojaki res imeli končno svoj dom, v katerega se bodo vselej lahko zatekli in našli zmerom topel kotiček med svojimi rojaki. L. 1933 se je ustanovilo v Sarajevu »Slovensko delavsko društvo Cankar«. Želeti pa bi bilo, da bi se obe društvi »Cankar« in »Slovenski klub« združili in obe skupno skušali predstavljati v Sarajevu naše kulturno in družabno življenje. JlMonoto-* prehodi dnevno približno J.bSO stopnjic.Zo ogromno delo zmore samo z elastičnimi PALMA kPALMA-OKMA gumi podplati GUMI-PODPETNI KI JUOOSl. IZDELEK. Dobe t* pri vsakem Čevljarskem mojstru 1 Minister dr. Rogič v Mariboru Maribor, 18. septembra. Danes dopoldne ob p>ol 12 je prispel v Maribor minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič v spremstvu šefa svojega kabineta Aračiča iu šefa strokovnega odseka prof. Ulage. Gosjx>d minister se je pripeljal do Zidanega mosta z vlakom, tam pa ga je pričakoval avtomobil maritiorske mestne občine. Tu ga je pozdravil v imenu gospoda župana magistralni uradnik Franjo Kramherger. Ob jk>1 12 je minister prispel v Maribor ter si ogledal mariborski otok, ki ga je navdušil s svojo krasoto. Ob 12 je bil pri »Orlu« intimen obed, po obedu pa se je g. minister v spremstvu [XKlžu|)ann Žebota odpeljal na Pohorje, kjer si je najprej ogledal Pohorski dom, potem pa Mariborsko kočo. Pri Mariborski koči sta ga pozdravila podpredsednik Slovenskega planinskega društva, podružnice Maribor, Mayer in znani Pohorski pesnik Ludvik Zorzut. V Mariborski koči je SPD priredilo ministru dr. Rogiču prigrizek. Krasote Pohorja so g. ministra tako navdušile, da je obljubil, da bo prišel v mariborsko kočo za i4 dni na smučarski tečaj. S Pohorja se je vrnil v Maribor ter si ogledal športne naprave tukajšnjega doma. Pozdravil ga je predstavnik mariborske gasilske župe. Mariborski gasilci pa so pred njim izvajali nekaj vaj. Potem se je minister dr. Rogič odpeljal v Ptuj in se ob 9 vrnil v Maribor, kjer mu je gasilska četa priredila večerjo. Jutri jx>jde na tatior slovenskih fantov v Ptuj. JU /V' . f^Bgjfa Žalna slovesnost Cehoslovahov v Ljubljani Československa obec v Ljubljani je počastila na najdostojnejši način in v globoki žalosti spomin na velikega in nesmrtnega predsednika Osvoboditelja T. O. Masaryka v četrtek, dne 16. septembra 1937 v dvorani »Kazine«. Tiho in z bolestjo v srcu se je sešlo v žalno dekorirani dvorani nad 160 rojakov in čsl. državljanov. Pred začetkom ni bilo onega običajnega nemira in šuma, vzajemnega jiozdravljanja in razgovorov, tiho in tužno razjjoloženje je vladalo še pred začetkom, točnost vseh udeležencev vzorna. — Na čelni strani dvorane, na črnem ozadju je visela slika g. prezidenta v naravni velikosti (delo mojstra Skrušnega, okrašena z dvema svežima rožama, državna zaslava s črnim veloin, črna, žalna dekoracija je stopnjevala vtis. Ob jx>f>olnem molku in ganjenosti je uvedel žalni večer gosji. prof. dr. Burian s kratkim nagovorom ter čitanjem so-žalne brzojavke jioslane vladi češkoslovaški republike v Pragi kakor tudi dospelega izraza so-žalja župana mesta dr. Adlešiča. Z dvominutnim molkom so navzočni počastili sjiomin prezidenta Osvoboditelja. Sledil je koral »Kdo ste božji bojevniki«, ki so ga igrali rojaki, člani orkestra ljubljanskega opernega gledališča pod vodstvom gosji. prof. Ka-rasa. O predsedniku Osvoboditelju je obširno spregovoril predsednik Československe Obce gosp. Rudolf Ryška ter končal svoj govor z vzklikom »slava!« Tuga navzočnih se je stopnjevala in dosegla svoj višek, ko je znani Petrovičev kvintet zapiel češko priljubljeno pesem gospoda prezidenta »Teče voda teče...« V tem trenutku gotovo ni bilo udeleženca, ki bi ne bil imel rosnih oči. Sledila je še slovenska jiesem »Gozdič je že zelen ...« in ganljiva ter v srce segajoča recitacija Jirke Mikyške, nakar so bile odigrane državne himne in žalni večer zaključen. Tako so izrazili v Ljubljani bivajoči Čeho-slovaki čast spominu svojega prvega, velikega in nesmrtnega prezidenta Osvoboditelja T. G. M a s a r y k a. kip,— Vabilo na homemoracijo Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani priredi na predvečer pogreba v ponedeljek, dne 20. t. ni., od 18. do 19. v filharmonični dvorani veliko žalno koinemoracijo za umrlim prezidentoin Osvoboditeljem T. G. Masarykom z naslednjim sjx>redom: 1. J. Suk: Meditacija na koral sv. Vacla-va. 2. Josef Hora: T. G. M. (Ob Masarykovi smrti.) 3. Ant. Dvorak: lz -Stabat Mater«: a) Duet za sopran in tenor: ga. Ksenija Vidalova in g. Svetozar Banovec; b) Alt-solo: ga. Bernot-Golobova. 4. Češkoslovaška državna himna. Glasbene točke izvaja pod vodstvom dir. opere g. M. Poliča celotni godalni orkester ljubljanske Filharmonije. — Podpisana Liga vljudno vabi vse javne in privatne ustanove ter vsa naša kulturna, prosvetna in narodna društva, da se te žalno komemoracije polno-številno udeleže. JČ liga v Ljubljani bo poslala češkoslovaški vladi posebno sožalno adreso, zaradi česar vabi vse ustanove in društva, da se tej akciji pridružijo in to adreso podpišejo. Podpisovanje bo pred ko-memoracijo v stranski dvorani. Društva naj v to svrho prinesejo s seboj društveno štampiljke. Da bo žalna komemoracija pristopna vsakomur, bo poseben zvočnik prenašal program iz filharmonič-ne dvorane na Kongresni trg, ki bo slavnosti primerno prirejen. Pred univerzo bo istočasno akademska mladina ob kipu prezidenta Osvoboditelja, častnega doktorja ljubljanske univerze, prižgala bakle in tako počastila spomin svojega velikega učitelja. Mladino, srednješolsko in druso vabimo, da se pridruži pred filharmonično dvorano in pred univerzo oh tej priliki in počasti na ta način svojega velikega vzornika. Podpisana Liga ob tej priliki prosi vse ljubljanske hišne posestnike, da izvolijo v jionedeljek poj>oldne in v torek izobesiti žalne zastave. Odbor Jugoslov.-češkosl. lige v Ljubljani. Teden Rdečega križa Zopet začenjamo teden Rdečega križa po vsej državi. Zopet se obračamo do vsega ljudstva s prošnjo, da prispeva vsak po svoji moči v namene te prepotrebne ustanove, da more pomagati pomoči jiotrebnim. ki jih zadene zlo. vojna, potres, popi ave, nalezljive bolezni, lakota in pomanjkanje. Rdeči križ ne služi vojni, niti je ne pospešuje, temveč je vprav nasprotno miroljubno društvo, ki hoče z vsemi sredstvi preprečiti in omiliti vsako gorje. Ves svet se oborožuje. Na Daljnem vzhodu se je med dvema mogočnima narodoma vnela srdita vojna, ki so ji posledice ne-dogledne. In tu v Evropi se tako rekoč pred našimi očmi vrši že toliko časa krvava državljanska vojna. Kri zopet namaka zemljo. Padajo tisočere žrtve, mnogo starcev, žena in otrok. Skoraj vsako leto nas zajamejo elementarne katastrofe, poplave, potres, plazovi, nalezljive bolezni, lakota, pomanjkanje. Smrt žanje na široko, ranjenci in bolniki ječe brez pomoči, otroci umirajo brez oskrbe. Ali smemo vsemu temu brezskrbno stati ob strani, ne da bi pomagali pomoči jiotrebnim in ne da bi so sami privadili na najhujše? Ali no bi bili soodgovorni za nesrečo drugih, če ne bi jiomagali bednim, nesrečnim, bolnim in lačnim, ko smo pomagati mogli in če ne bi zbirali, da bi mogli deliti, ko nastopi največja potreba? Kar se nabere v tednu Rdečega križa, služi izključno le tem namenom; polovica se steka v sklad za prvo jiomoč ob elementarnih katastrofah in epidemijah, ena četrtina se porabi za nabavo sanitetnega materiala, jioetelj, posteljnine, ša-lorov, nosil in prevoznih sredstev za bolnike ter bolniških potrebščin, ena četrtina pa se steka v sklad, ki je namenjen za potrebe Rdečega križa v primeru vojne. Najstrožje in neprestano nadzorstvo nad delovanjem društvene uprave nam jamči za pravilno in smotrno gospodarjenje in uporabo z nabranimi sredstvi. Tudi naše kraje je že večkrat hudo zadela nesreča v velikem obsegu. Rdeči križ je takrat storil v polnem obsegu svojo dolžnost. Ob poplavah porušeni in s sredstvi Rdečega križa zopet zgrajeni domovi so vidni dokazi milijonske pomoči, ki jo je Rdeči križ delil med najpotrebnejše. Nismo se mu še zn to oddolžili. Izpolnimo svojo človečansko dolžnost in prispevajmo za Rdeči križ! V Ljubljani, dne 19. septembra 1937. dr. Viljem Kr e j ti, predsednik dravskega banovinskega odbora dru-itva Rdečega kriia kraljevine Jugoslavije. — Pri zaprtju, motnjnh v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicct. Dne 26. septembra na tabor v St. Janž V nedeljo, dne 26. scjilembra je v št. Janžu tabor v spomin 20-letnice smrti dr. Jan. Evang. Kreka, da ee oddolžimo sjx>minu njega, ki jc živel samo narodu ne sebi. Vsega se nam jc dal. Sani ie ostal reven, da je mogel obogateli svoj narod. Naša dolžnost je, da se oddolžimo spominu velikega sina slovenskega naroda s tem, da sc vsi, kar nas je res Slovencev, udeležimo tega tabora! Naši fantje priredc ob tej priliki telovadni nastop. Priglašenih je več odličnih govornikov. Naj ne bo nobenega zavednega moža in fanta, vsai iz trebanjske dekani jo, ki bi se tega tabora ne udeležil. Na svidenje v št. Janžu! Pripravljalni odbor. Kazenska razprava proti učitelju Jožefu Mraku obloženem, da je pomagal pri samomoru svoje žene Novo mesto, 18. septembra. Pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča, g. Durinijein, je bila daues kazenska ruzprava zoper Jožeta M r n k a , učitelja v Starem trgu pri Črnomlju. Državni tožilec ga je obtožil, da je svojo žeuo Marto zavedel in ji pomagal, da se je v noči od 11. ua 12. oktobra 1930 v Starem trgu ustrelila s strelom iz pištole »\Val ter< v glavo in urarla zaradi samomora, ter da se je v času od 26. do 29. aprila 1930 v Starem trgu večkrat izrazil glede učiteljskih premestitev in obstoječega političnega položaja: »Tako se ne more več delati! To so svinje, ki jih je treba vse pobiti in postreliti!« z namenom, povzročiti nerazpoloženje zoper odredbe oblasti in zoper politični red v državi, s čemer je zakrivil postopek po § 169. iu po Čl 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožnica V Mengša Obtožnic« navaja, da se je Mrak leta 1923. poročil v Mengšu s pokojno ženo Marto, ter je služboval na ljudski šoli v Mengšu. V zakonu se jima je rodilo troje otrok, od katerih jima je eden umrl leta 1934. Pokojna žena je bila prikrite narave in je znala marsikaj pretrpeti in prenesti. V ostalem je bila ponosua in odbijajoče narave. Glede moža se je izrazila, da ga ima rada. Vedelo pa se je v Mengšu in okolici, da se z možem ne razume, zlasti od leta 1931. dalje, ko je prišla na ljudsko šolo v Mengeš učiteljica Nada Završuik. Vendar sta znala obtoženec in pokojna žena ta spor prikriti. Obtožnica navaja, da je razmerje med obdolžencem in Nado Završnikovo postalo intimnejše. Imela sta sestanke v gozdu. Hodila jc k njemu na stanovanje, ko je ležal bolan, in sprejemala ga je tudi ona na svojem stanovanju; ljudje so videli, kako sta se polju-bovala. Postala sta tnko intimna, da so govorili o tem celo šolski otroci, rekoč: »Mlada otroke pelje, stara pa prazna zraven gre.« Kazali so tudi nanju, ko so šli vsi trije z otroki na sprehod, rekoč: »Dve Mraklji peljel« Razumljivo je, da je ponosno Marto razmerje njenega moža do Za-vršnikove žalostilo. Vendar jo potrpela in ua zunaj tega ni pokazala. Izrazila pa se je nasproti Itihar Mariji, da če ne bi obtoženca imela tako rada, bi naredila konec. Da bi dobila uteho v svoji žalosti, se je pozneje vdajala pijači. Pila je vino in žgauje in priča Kušar Angela je videla, da sta ji služkinja in sin nosila vino in biinjevec. Pri krstu sina Janeza je prišla domov lako pijana, da st je opotekala in sta jo morali podpirati sestri. Pri neki drugi priliki, ko je bila obtoženčeva žena v Starem trgu, je bila tako pijana, da se je opirala na voziček. Z možem sia jjozneje ponoči hodila po gostilnah. V Starem trgu Leta 1936. je bil Mrak prestavljen v Stari trg ob Koljii. Njeno razdvojenost pa je |iovečal obtoženec še s tem. ko sta prišla v Stari trg, da ni poiskal primarnega stanovanja. Imela je zelo slabo pohištvo, dve postelji, ea stol in mizo, ter sta ležala na postelji na slami. Na kosilo sta opoldne hodila v gostilno Majerleta. Obtoženec je ženi zagrenil življenje še s tem, da je stalno poudarjal, da sta prišla v Sibirijo oz. Abesinijo. Obtoženec se je pritoževal, da mora živeti v Starem trgu. Večkrat se je izrazil, da je treba one, ki premeščajo pobiti in postreliti, češ, da so svinje. Leta 1936. septembra meseca, ko je obtoženec zvedel, da je Završnikova prestavljeni), se je odpeljal v M»ngoš in dejal ženi, da mora iti tja zaradi pohištva in sina, ki ga je pustil pri Završnikovi. Par dni pred odhodom v Mengeš je žena vprašala, kje je piitolo. Ko je zvedela, da jo ima v Mengšu, mu je naročila, naj jo prinese v Stari trg. Svojo ženo je obtoženec tudi naučil, kako naj ravna s pištolo. Čeprav je obtoženec tedaj vedel, kakšno je duševno stanje i<>ne. ji je kljub temu ob vrnitvi iz Mengša v Stari trg prinesel pištolo. 11. oktobra 1936 je imel v Starem trgu shod tamkajšnji rojak, poslanec dr. Koce. Dr. Kocetn je priča Lušin Ciril, ki ni pristaš JP%Z, opozoril, da se je proti njemu obtoženec ob neki priliki izrazil, češ, da ima on petnajst let službe in (!a mu ni nič, če ga premesle inagari v Macedonijo ali Piškopejo. V noči shoda je prišel dr. Koce v Majerletovo gostilno, kjer je bil tudi obtoženec in šolski upravitelj Ootman, ki je obtoženca predstavil dr. Kocetu. Ker je bi! dr. Koce obveščen o tem, da je obtoženec zabavljal čez. režim, mu je med drugim dejal: »Vi ste pa zelo korajžni, kakor slišim!« Obtoženec je odvrnil, da je res zelo korajžen in da postane fee bolj. Dr. Koce nu: je odvrnil: »Vi ste lahko korajžni. Lahko volite JNS, tudi dr. Mačka, ampak javno proti režimu ne smete delati, kajti sicer ni samo Piškopeja, ampak še kaj drugega.« S tem je dr. Koce aludiral na besede, ki jih je obtoženec rekel priči Luširiu. Dr. Koce je kmalu odšel, obtoženec, pa je ostal v gostilni. Obtoženec iu žena sta odšla ob pol 8 v gostilno k Filipovi, kjer sta ostala v družbi do pol 10. Okoli 11 sta gostilno zapustila in odšla domov v spremstvu šolskega upravitelja Cotmaiia, ki je okrog pol 12 zapustil njuuo stanovanje. Strel Ker se je Mrakova čutila nekoliko bolehno. jc šla v sjmlnico po žganje in ga prinesla v sobo. Obtoženec je spil en kozarec, njegova žena pa tri. Pogovarjala sta se o različnih stvareh, med drugim je nanesel pogovor tudi na Piškopejo. Naenkrat je pokojna žena vstala, kakor se zagovarja obtoženec, stopil« pred obtoženca ter s svinčnikom, ki je ležal na toaletni mizi, napisala na steno: »Piškopeja, 11. oktobra 1936. Marta.< Obtoženec je ženo z rokami objel okrog nog. ker se je ravno sezuval. Ko jo je spustil, je stopila nekaj korakov nazaj in pogledala, kaj je napisala. Nato je sedla k mizi. Otoženec se je ozrl k ženi in videl, da je nervozno. Stegnil je noge po podu in jih prekrižal. Ko je zopet pogledal ženo, je videl, du drži pištolo v rokah. Kekla je: »lože. maščuj mojo kril«, nakar je počil slrel in f'-na se je zgrudila nezavestna. Obtoženec Obtoženec pravi, da mu ni znano, kdaj je •žena prinesla revolver. Obtoženec je Sel takoj klicat ljudi, po njihovem prihodu pa se je umaknil v spalnico, ker je bil potrt. Zjutraj se je odpeljal v Črnomelj in Ljubljane Državni tožilec Dri tožilec zaključuje, da se ni mogoče otresti suma, da je obtoženec zakrivil samomor pokojne žene. Ne samo, da jo je zavedel k samomoru, temveč ji je celo pomagal. Zaradi svoje nezvestobe v zakonu je povzročil živčni razkroj žene, zato je sklenila, da se umakne svoji tekmovalki Završnikovi. Obtoženec ji ni nudil niti udob nega stanovanja, nasprotno ji je dal s tem priliko, da se je vdajala alkoholu. Tudi ji je prinesel samokres iz Mengša v Stari trg. Njegova krivda je tudi, da ni preprečil samomora žene, čeprav bi v majhni sobi in pri malenkostni razdalji lahko to prepreči?. Tudi njegovo obnašanje po ženinem samomoru, da je šel klicat ljudi, ne da bi bil svoje žene dvignil, govori proti njemu. Ko so prihiteli ljudje, se je umaknil in se drugi dan odpeljal ter se vrnil šele na njen pogreb. Priče Na današnji razpravi so bile zaslišane priče Luiin Ciril, ki je potrdil, da se je obtoženec nasproti njemu tako izrazji, kakor pravi obtožnica, in da je dr. Koceta sam prosil, naj Mraka opozori, naj se tako ne izraža proti režimu; dalje bivši šolski upravitelj Cotman Slavko, ki je trdil, da se je obtoženec z ženo dobro razumel. Izključil je, da bi se obtoženec žaljivo izražal proti režimu. Trdil je. da je prvič slišal besedo Piškopeja, in to iz ust dr. Koceta. Tudi Roman Živko, finančni podpreglednik v Starem trgu je potrdil, da se je obtoženec izrazil tako, da je treba pobiti one, ki premeščajo. Priča Fabjan Frauc, čevljarski mojster v Starem trgu, je izjavil, da bi po njegovem mnenju obtoženec, prav lahko bival v Starem trgu s svojo ženo, če bi jo imel le malo rad. Učiteljica Zavrinik Nada je zanikala, da bi imela z obtožencem kakršnokoli razmerje. Zakaj jo priče obremenjujejo, ji ni znano. Pravdorek: Oproščen Sodnik je po izvršenem dokazovanju obtoženca oprostil obeh dejanj, in sicer glede prvega ilejanja, češ, da ni dokazano, da bi bil obtoženec kaj aktivno storil, kar bi vodilo k temu, da bi jiognalo ženo v samomor; glede drugega dejanja pa je sodišče v dvomu, ali se je res tako izrazil, kakor potrjuje pod prisego zaslišana priča Lušin, kateremu je sodišče odreklo vero. Drž. tožilec je prijavil priziv. Odgovor na Slovenčevo anketot Nekaj pomanjkljivosti naše srednje šole Avtobusne in motorne tekme držav M Z Belgrad, 18. 6ept. m. Danes so prispeli v Belgrad tekmovalci avtobusnih in motornih tekem držav Male zveze. Prvi je prispel v Belgrad romunski vojaški avtomobil s kapitanom Mirceo Mi-lareecom točno ob 11.5. 7 minut za njim je prispel jugoslovanski vojaški avtomobil s kapitanom lva-novičem in redovom Svilarkovičem. Istočasno je prispel jugoslovanski avtomobil e kapitanom Ma-teljekom in narednikom Marjanovičem. Nato četrti avtomobil češkoslovaške vojske a kapitanoma Bru-šekom in Limanom. Kot peti je prispel jugoslovanski civilni avtomobil z i-nženerjema Mesarjevičem in Nestorovičem. Tekmovalcem bodo nocoj razdeljena lepa darila, med njimi zlata ura, ki jo je poklonil knez-naineetnik Pavle. StoUco za telesno vzgojo na naši univerzi Zakaj? Zato, ker imamo v Sloveniji: 1. najstarejše in najbolj razvite športne organizacije; 2. imamo naravne in umetne pogoje- za razvoj vseh panog telesne kulture; 3. naše športne organizacije dajejo najboljše moči za jugoslovansko reprezentanco; 4. imamo precej ljudi, ki so ai pridobili na visokih šolah v inozemstvu diplome iz omenjene stroke. Ze zgodaj je pri nas vladalo zanimanje za gojitev telesne kulture. To nam izpričujejo šj>ort-ne organizacije, ki so že pridno delovale pred vojno in že takrat seznanjale mladino z blagoda-toin, ki jo nudi smolrena telovadila. Po prevratu pa vidimo kar porast najrazličnejših športnih društev. Niso se le jk> mestih dvigale telovadne dvorane in množila igrišča, duh smotrene telesne vzgoje je prodiral tudi v podeželje, v trge in vasi, kjer so vstajali domovi s knjižnicami, odri in tudi telovadni prostori. Mladina iz najširših ljudskih plasti si danes poleg hrane duha smotreno krepi tudi telo. Naš« ožia domovina nudi vse pogoje za rast telesne vzgoje. Pestrost naše zemlje, členovitost naših snežnih gora, bistrost naših rek dviga duha, ga bodri in vzpodbuja, da si telo krepi za rast v močeh, napredku in izpopolnitvi. Slovonski človek je že po naravi športnik. Potrebna mu je le Bniotrena vzgoja, pravilna usmeritev individualnih snosobnoeti v primerno športno disciplino. Dati ee mu mora vodstvo, ki so naj usposablja v Soli našega najvišjega učnega zavoda, univerze. Pri nas je dano tudi največ prilik za športno udejstvovanje. Je že sedaj mnogo najrazličnejših raznih športnih kluliov, plavalni bazeni, smuške skakalnice (svetovno znana in sploh najboljša v Planici). Turistlka je v polnem razmahu in slehernega izvablja v naše planine. lepote Gorenjske. Bleda itd. eo neprecenljive. Vaa Slovenija predstavlja velik in krasen športni teren — in to je največji pogoj, da moramo imeti stolien la telesno kulturo t Ljubljani. Nikjer v državi ne bodo izdatki za pouk in ve« trud tako rentabilni kot tukaj. Na teh ugotovitvah sloni velika želja akademske in vse ostale športne mladine, da se ustanovi najvišji tovrstni učni forum na univerzi. Vsi prijatelji športa omenjeno institucijo težko jx>gre-šajo, ker ni najvišjega znanstvenega vodila za brezhiben razvoj in napredek. Narod potrebuje strokovnih voditeljev za krepitev zdravja in za rast. Kadar je zdrav in močan narod, tedaj je močna in nepremagljiva ludi država. Prošnja akademike mladine se obrača na vse merodajne činitclji, da razumejo naše skupne po IV. »mam mnogo opravka z mladeniči, ki so dokončali srednjo šolo. Imam tudi priliko, opazovati življenje srodnješolnke mladine. V moralnem oziru je današnji srednješolec boljši, kot je bil pred vojno. Pijanci so med srednješolci skoraj že samo izjeme. Tobakarjev je med njimi vedno manj. Od dneva do dneva raste število takih, ki zametujejo materiali-zem z njegovimi zablodami in ee trudijo za lepo krščansko življenje. Je med njimi veliko število v resnici idealnih mladeničev in mladenk. So pa na naši srednji šoli tudi razni nedostatki, ki ji niso v čast. Omeniti hočem samo nekatere. Naša srednja šola ne daje mladini tak« potrebne olike. Po trotoarju gre počasi stara, častitljiva gospa. Nasproti ji pride vrsta dijakov ali dijakinj — v tem so vsi enaki — pa ne pride nobenemu na misel, da bi se malo umaknil. Gospa se jim mora umakniti v blato, na sredo ceste. — V tvojem stanovanju te obišče dijak. Imaš sicer -pred sobo slamo in druge priprave, da si obiskovalci čevlje osna-žijo, pa se dijak za vse to nič ne zmeni. Vrata pusti seveda odprta pa ti v sobo prinese blata in pozimi tudi snega, da iina potem sJužkinja dosti posla, preden j>obriše vso nesnago, ki ti jo je prinesel. — Tam vidiš krdelo dijakov, ki brcajo žogo. Lepo jih je gledati, pa imaš kmalu zadosti. Na tvoja ušesa udarja glasno madonanje in hudičevanje, če ne še kaj hujšega. — Ti mladi ljudje še jesti ne znajo prav in še mnogo drugega ne. Srednja šola neobhodno potrebuje posebnega pouka o lepem vedenju, teoretičnega in praktičnega. Del praktičnega pouka mora biti lepo olikano vedenje in govorjenje gospodov profesorjev v šoli in zunaj šole. Malo kateri abiturient srednje šole zna pošteno govoriti in čitati. Ali ti tako hiti, da mu ne moreš slediti, ali pa tako nerazločno izgovarja, da ga ne moreš razumeti. Nekateri imajo organičine napake, večinoma pa jih nimajo, samo vaje o pravilni iz-govarjavi jim manjka. Koliko bi srednja šola v tem oziru lahko storila! Tudi organične napake ee dajo vsaj zboljšati, če ne popolnoma odpraviti. Dandanes mora biti vsak olikan človek nekaj govornika, nekateri so pa govorniki po poklicu. Kaka muka je poslušati govornika, ki niti ust ne zna prav odpirati ! l)a dijaki danes z gimnazije malo znanja prinesejo, o tem se slišijo tožbe z vseh strani. Vzroki tozadevnega propadanja srednje šole so mnogoteri. Nekateri so v njih v »Slovencu rže pisali, drugi j>a še bodo. Naj tudi jaz en vzrok omenim. Rajnki profe«>r kanonik dr. Svetina je učil matematiko tako, da je učenec taikorekoč lahko kar z rokami prijel, kar je povedal. Pri njem je dobil učenec veselje do matematike. Neki drug profesor za matematiko je pa vpil nad učenci, jim dajal naj-grše priimke, butal z glavami učencev ob tablo in razlagal tako, da ga ni nihče nič razumel in mejida še sam sebe ni razumel, ker se ni za šolo nič pripravljal. Učenci eo se tresli pred njim znali f>a seveda niso veliko. Kaj hočem reči e tema primeroma?? Profesorjem manjka metodične izobrazbe. Koliko teorije o matematiki, koliko praktičnih nastopov in hoepita-ci j imajo na učiteljiščih I Za profesorske kandidate bi bilo vee to vsaj ravno tako potrebno, če ne bolj. Pa hoepitirati bi morali, tovariš pri tovarišu. Tako ti pa ta in oni brez ozira na zahteve zdrave metodike predava učenčkom nižje gimnazije, kakor bi sedel na katedri kake visoke šole. Ubogi učenci! O govornikih velja pravijo: »Qui ascendit sine labore, descendit sine honore.c To volja tuli za profesorje. Brez temeljite priprave ni uspešnega pouka. In to ne velja samo za začetnike, ampak ta vee. Kako pa naj se pripravlja, Če ima poleg šole še celo vrsto opravil, izletov, zabav? Veliko so krivi slabih uspehov tudi nesposobni učitelji. Vedno je bi! med velikim številom dobrih tudi kak tak, ki je bil nesposoben. Take bi morali brezobzirno s šole odstraniti. Res je bridko, komu vzeti vsakdanji kruh, toda še bolj bridko in krivično bi bilo, takemu učitelju prepuščati usodo cele množice učencev. Dolžnost nadzornikov je, da take nemožjie ljudi odstranijo. Glede nadzornikov je pa to velik križ, da ne morejo vedno pravično soditi. Imeli smo profesorja za zgodovino, ki je pa pri zgodovinskih urah o zgodovini malo govoril, pač pa o raznih drugih zanimivih stvareh, ki niso imeie z zgodovino nobene zveze. Enkrat pa vstopi med takim pripovedovanjem nadzornik, star klasični filolog. Id profesor? Kar nič ni bil v zadregi. Začel je razlagati. Njegove besede so bile »Wahrheit und Dichtung«, pa več drugega kot prvega. Drugo uro se prismeje profesor v razred in pravi: »Vse je bilo dobro.« Iz te zgodbe je jasno, da sedanji način nadzorstva ni pravi. Kako bo n. pr. matematik, ki na gimnaziji ni bil prijatelj grških klasikov in sedaj komaj še zna grško brati, nadzoroval profesorja, ki razlaga učencem Demoistenove govore? Zahteve metodike je tudi to, da mora profesor vzbuditi pri učencih zanimanje za predmet, ki ga uči. Zdi se mi, da v tem oziru vlada velik manco na sedanjih srednjih šolah. Saj se absolventi srednje šole potem sploh več ne zanimajo za predmete, ki so se jih učili. Toliko je lepega v naravi: cvetice, živali, minerali, zvezde na nebu; o vsem tem je bilo na gimnaziji veliko pouka in študija, pa se moderni inteligent pozneje za vse to nič ne zmeni. Ce mu omeniš matematiko, se zaničljivo nasmeje. Včasih pogleda na barometer pa ti pove, da kaže 740 stopinj, ne milimetrov. Da je znanje jezikov pri absolventih srednjih šol jx>manjkljivo, o tem vse toži. Profesor mora vzbuditi veselje, zanimanje za predmet, potem se ga bodo učenci radi učili in si nabrali veliko zmanja. Kakšna muka je n. pr. za razne učence zemljepisje, ko si morajo ubijati v glavo imena in številke predmetov, ki jih niso nikdar videli. Pa pelji kakega gimnazijca na ljubljanski Grad in mu reci, naj ti jx>ve kaj vidi. Na zemljevidu ti bo pokazal Grintavec in Kočno, v naravi pa najbrž ne. Ali bi ne mogel profesor peljati svoje učence enkrat na Grad, pa bi jim tam razložil pojme: 6odlo, prelaz, gorski greben itd. in jim pokazal Triglav in druge vrhove. Ali bi ne mogel opozoriti učence na krasna ozvezdja, na pJanete in razne nebesne prikazni, kadar se vidijo? Tako bi se dalo doseči, da bi mladi človek prinesel z gimnazije več, veliko več, in ne samo nekaj malega formalne izobrazbe. trebe ter po &vo.jih močeh vplivajo, da se jim zadosti. Mladina bo tudi v tej smeri doprinašala žrtve in nič je ne l>o oviralo na začrtani poti. Akademska akcija za izpopolnitev univerze v Ljubljani. Stanovanjska hiša Poštne hranilnice Ljubljana, 17. septembra. Kakor smo že svoj čas poročali, je Postna hranilnica kupila od Jahalnega druitva staro ja-halnico ob Bleivveisovi cesti z vsem prostorom okoli nje. Društvo je bilo po pogodbi obvezano, da podre 6taro poslopje do 1. avgusta. To obveznost je tudi izpolnilo. Tehnični oddelek banske uprave je prevzel nalogo, da izdela podrobne načrte za moderno stanovanjsko hišo, ki naj bi bila v harmoničnem skladu z ostalimi hišami in okoljem. Projektant, tehnični svet. inž. Josip Čemivec, je to nalogo prav posrečeno rešil. Generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič je te načrte, ko je bival na oddihu na Bledu, pregledal in odobril. Stroški za to stanovanjsko hišo eo pro-računani na okoli 3 in pol milijona dinarjev. Prihodnji teden bo izdelan licitacijski načrt, ki bo predložen gradbenemu ministru r odobritev. Kakor je pričakovati, 6e bo to v kratkem izvršilo. Nato bo razpisana licitacija oddaje del pri tehničnem oddelku banske uprave. Stanovanjska hiša Poštne hranilnice bo zgrajen* na vogalu Bleivveisove cyte m Erjavčeve ulice. V sredi bo trinadstropna, ob obeh konceh pa dvonadstropna tako, da prehaja nekako iz strnjenega sistema v vilski. Stavba bo železnobetonska. Imela bo 3 glavne vhode, dva m Bleiweisove ceste, enega iz Erjavčeve ulice. Solidna, vnem higienskim zahtevam odgovarjajoča stavba bo namenjena urad-ništvu in nameščencem Poštne hranilnice, v prvi vreti družinam. Po projektu je določenih 26 stanovanj, in sicer 2 enoaobni za hišnike, dalje še 2 enosobni s pritiklinami, 10 dvosobnih. 9 trosob-nih in 1 štirisobno stanovanje ter 2 stanovanji za samce. G. ban dr. Marko Natlačen se je za to stanovanjsko hišo zelo zavzemal, kajti s to hišo bo zazidana velika vrzel okoli banske palače. Tudi g. župan dr. Adlešič je akcijo Poštne hranilnice podprl po svojih močeh. Upoštevajoč vse okolnosti je računati, da bodo najkasneje prihodnjo pomlad pričeli graditi to stanovanjsko hišo. Izpred obrtnega sodišča Neplačani dopusti Pavle je bil več let zaposlen v kovinsko- strugarski delavnici kot pomočnik; mezde je imel |x> 6 din na uro, delal je po 8 ur na dan. Mojstru je zmanjkalo dela, nakar je ta poslal Pavleta na iirezplačni dopust, in sicer dvnkrat; v prvi dopust je padlo 8, v drugi j>a 31 delovnih dni ali 312 delovnih ur, v katerih bi bil Pavle zaslužil 1872 dinarjev, če bi bil redno zaposlen. Delavska knjižica je ostala pri mojstru tudi za časa dopusta, Pavle pa med dopustom ni imel nikake druge zaposlitve. Tudi dva dmga pomočnika rta Imela J menjaje se take kratkodobne dopuste, kadar je bilo manj dela in mojster ni rnu^t-i zaposliti vse tri pomočnike obenem, kar je bilo Pavletu tudi znano. Končno je mojster Pavletu odpovedal. Pri izstopu iz službe je Pavle zahteval, naj mu mojster plača odškodnino tudi za one delovne dni, ko je bil na dopustu. Ker je mojster plačilo odklonil, ga je Pavle tožil pri obrtnem sodišču na plačilo zneska 1872 din je utemeljeval svoj tožbeni zahtevek s tem, da pripada alužbojemniku po določilih § 220 obrt. zak. plača, ako je bil aiužbo-jemtiik pripravljen opravljati službo, pa je bil zadržan po službodavčevib okolnostih. Ce mojster nima dela, ne sme službojemnik biti prikrajšan na svojem zaslužku. Pri razpravi je sodišče ugotovilo, da mojster res ni ime! toliko dela, da bi bil mogel zaposliti vse pomočnike, da je bil Pavle zadovoljen z brezplačnim dopustom, češ da je sam uvidel, da res ni dela, kar sledi posebno iz okolnosti, da pri nastopu dopusta ni zahteval knjižice niti kakega plačila za čas, ko je bil na dopustu. Na podlagi tega je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek in sodbo utemeljilo tako, da je določilo § 220 obrt. zak. uporabno le tedaj, kadar službodajalec prepreči uslužbencu vršiti službo bre« sporazuma z uslužbencem. Ce ni dela. ni mogoče reči, da je nastopila delo sprečujoča okolnost na službodavčevi strani, saj bi on tudi rad obratoval, če bi mogel. Proti tej sodbi se je Pavel pritožil; prizivno sodišče je jaotrdilo prvo sodbo. Iz gledališča Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na razpis abonmana, ki nudi letos posebno izbran repertoar in vsebuje najpomembnejša dela iz klasične in moderne literature in glasbe ter dela domačih pisateljev in skladateljev. Narodna dolžnost vsakega inteJigenta je, da se zanima za razvoj našega gledališča, ki nudi obiskovalcem najple-menitejšo zabavo, ga seznanja e svetovna literaturo in glasbo, z doli, ki so žela na tujih odrih veliko in nesporne uspehe, ter z domačimi umetniki. Novo angažirane moči v operi obetajo spričo odličnih kvalitet posebno zanimive predstave. Ker se sprejemajo prijave za abonma samo še do vštevši srede 15. t. m., ojjozarjamo p. n. občinstvo, naj si pravočasno zagotovi ugodna mesta. Natančnejše informacije se dobe v veži Dramskega gledališča dnevno od 10.—12. in od 15.—17, kjer se sprejemajo prijave za abonma. Šah v Badena V sedmera kolu »o bile končane 6amo tri partije. Petrov je kot beli prišel v prednost proti Eli-skastsu, ki se je branil z Njemčevičevo obrambo m je z močnim napadom zmagal v 31. potezi. Flohr je igral proti Ragozinu otvoritev, ki teoretično ni raziskana, toda proti dobri obrambi ruskega velemojstra ni mogel nič doseči in partija je bila v 31. potezi remis. Caplablanca 6e je branil proti Keresu s sicilsko obrambo in je zelo težko dosegel remis. S tem je mladi estonski velemo eter po prvi polovici turnirja ostal v vodstvu. Partija med Ficieom in Reshevskym je bila po trdem boju ponovno prekinjena in ima Fine boljše izglede. Po prvi polovici turnirja je stanje sledeče: Keres 5, Capablanca 4, Fine 3 in po! (2), Flohr 3 in pol (1), Ragozin 3 in pol, Reshevsky 3 (2), Petrov 1 in pol, Eliskases 1 (1|. V drugi polovici turnirja igrajo vsi nasorotniki še enkrat, samo z nasprotnimi barvami. Lepote naše zemlje Po Save in Krke -1" - • >■*> -, • ij Rajhenburg. Savska dolina. ki je spočetka precej široka, se vedno bolj zožuje, zlasti od postaje Save do Zidanega mosta; ob desnem savskem bregu se vidijo še ostanki pota, po katerem so nekdaj vlačili ladje navzgor proti Ljubljani. Severno od Litije ob Savi so Vače (523 m), znamenite zaradi bližnjega prazgodovinskega grobišča, severno od postaje Save pa je Sveta gora (849m), stara, zelo obiskovana božja pot z lepo romarsko cerkvijo in planinsko kočo SPD. Malo pred postajo Savo opazimo na levi strani lepi grad Ponoviče, na desni strani pa lepo dvostolpno cerkev v šmartnem pri Litiji (252 m). Iz Litije, oziroma Šmartnega vodijo markirana pota v Višnjo goro in Stično in na Primskovo (592 m), staroznano božjo pot s krasnim razgledom, kjer je živel slavni župnik-zdravnik Humar, ena cesta pa petje mimo Bogen-šperka (429 m), nekdanjega Valvasorjevega gradu, v Radohovo vas, druga cesta pa v Sveti Križ in skozi Čatež (431 m) pod Zaplazom (544 m), kjer je znamenita božja pot z dvostolpno cerkvijo in lepim razgledom, na Veliko Loko. V Zagorju ob Savi (276m) so znatni premogovniki. V bližini ob cesti Zagorje-Trojane so že Valvazorju znane Medijske Toplice (317 m, 28" C). Ne daleč pred postajo Trbovljami vidiš ob desnem savskem bregu slap, ki čez tri stopice šumi izpod idiličnega mlina. S trboveljskega kolodvora prideš v poi ure do premogovnikov v Vodah, dokoder je zgrajena ozkotirna železnica za prevažanje premoga. Od Vod je še pol ure v trg Trbovlje Trboveljski okoliš ima obilo črnega premoga in tvornico za cement. Trboveljski premogovniki spadajo skupno z onimi v Zagorju in Hrastniku med največje premogovnike v Jugoslaviji. Iz Trbovelj pelje cesta v Št. Pavel pri Preboldu (280 m) in v Št. Peter v Savinjski dolini (272 m). Med Zagorsko in Trboveljsko dolino je zelo krasno ležeča Sv. Planina (985m), kjer je sloveča božja pot. Od železniške postaje Hrastnika (210 m) vozi posebna železnica do premogovnikov, in sicer mimo velike steklarnice in kemične tovarne. Ne daleč od Hrastnika je župnijska vas Dol (312 m). V bližini zadnjih treh železniških postaj je Kam (1219 m), najvišja gora na Dolenjskem, s prekrasnim razgledom in slovečo, mnogo obiskovano božjo potjo. Na Kumu so cerkvice Sv. Marije, sv. Jožefa in sv. Neže ter planinska koča SPD. Najbolj znana izhodišča za Kuni so železniške postaje Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Zidani most. Zidani most ,ie dobil ime po kamnitnem mostu, ki ga je zgradil Babenberžan Leopold VI. okoli 1. 1222 čez Savo. Ta most je podrl 1. 1442 cesar Friderik III. Sedanji kameniti most čez Savinjo so zgradili od I. 1824—1826. Vzhodno od Zidanega mosta je Veliko Kozje (987 m) z znamenitim planinskim rastlinjem. Z važne železniške postaje Zidanega mosta, kjer se odcepi proga v Maribor, nas pelje vlak po novem kamnitnem železniškem mostu čez Savinjo in dalje po lepi in prijazni savski dolini v letovišče Radeče, Sevnico, Rajhenburg, Videm-Krško v Brežice. Radeče na desnem bregu Save so zvezane po 84 dolgem in malone 6m širokem železnem mostu z istoimeno postajo. V bližini Radeč je na Njivicah ob Sopoti velika papirnica in ne daleč od tam so našii kosti medveda brlogarja. Južno od Radeč sta gradova Marijin dvor in Ho-temež, ki sta lastnina usmiljenih sester. Pred Sevnico s« izliva na desnem bregu v Savo Mirna, ki teče po prekrasni Mi renski dolini, tako zvana »Dolenjska Švica«, ki spada med najlepše doline Jugoslavije. Pri izlivu Mirne je idilična vas Boštanj z. lepim v atarofrancoskem slogu zidanim gradom in lično cerkvijo. Sevnica ob Savi (190m) je prijazno letovišče. Nad mestom se vzdiguje na griču velik s štirimi stolpi obzidan grad, ki so ga zgradili baje že pred 9. stoletjem. Blizu gradu je takozvana »Lntrova klet«, ki je bila pred reformacijo v bizantinskem slogu zidana katoliška cerkev in je potem do protire-formacije služila protestantom za svetišče. Na vratih vidiš tale češki napis: »Na pana boga mi houffanja« (V gospoda Roga mi je upanje). V bližini Sevnice so ee Taciški grad, ki je lastnina salezijancev, grad Impolca in vas Okič, kjer se je rodil pesnik Anton Umek (Okiški) leta 1838. Severnozahodno od Sevnice se razprostira Lisca (947 m) s cerkvico sv. Jošta in krasnim razgledom po divni Savski dolini proti Zagrebu. Severno od Sevnice vidiš na hribu prijazno ccrkcv sv. Roka (384 m). Iz Sevnice drži cesta proti severovzhodu in vzhodu v Planino (583 m). Št. Vid (615 in), Pil-štanj (384 m), Kozje (281 m), Podsredo (244 m) in Sv. Peter pod Sv. Gorami («21 m), ki so znana božja pot. Iz Sevnice pa pelje ludi cesta Čez Savski most v Mokronog in Trebnje, Kjer se od proge Ljubljana—Grosuplje—Trebnje —Novo mesto—Karlovac odcepi proga v št. Jaiiž, odkoder 6e sedaj gradi železnica v Sevnico. Rajhenburg je prijazen trg ob izlivu Brestenice v Savo. Nad trgom se vzdiguje veličastni in starodavni Raj-henburški grad, ki ga je baje zgradil solnograski nadškof Konrad 1. 1127 v obrambo proti napadom Ogrov. V gradu je sedaj samostan trapistov, ki izdelujejo čokolado in liker. Sredi trga je stara župnijska cerkev sv. Petra, na koncu trga pa krasna, nova župnijska in romarska bazilika Lur-ške Matere božje ob cesti, ki pelje črez Koprivnico v Podsredo iu Kozje. Na nasprotni strani trapistovskega samostana med Rajhenburgom in Vidmom se razprostira znana vinorodna gora Sremič (487 m) s Sv. Mohorjem (396 m). Videm ima lepo cerkev in je po mostu zvezan s Krškim (168 m), ki leži slikovito ob desnem bregu Save pod Trško goro (375 m) in je priljubljeno letovišče. Nad mestom so razvaline starega gradu, ki je bil nekoč močno utrjen v obrambo proti Turkom. V Krškem se je rodil L 1547 znani protestantovski pisatelj Jurij Dalmatin, tam je tudi umrl znameniti zgodovinar Valvasor 1. 1693. Krško in Videm imata bogato vinorodno okolico. Iz Krškega pelje cesta čez Leskovec, Škocijan, Šmarjeto, šmarješke Toplice in Št. Peter v Novo mesto. Od Vidma se razprostira proti severovzhodu do reke Sotle Or- liško hribovje, ki pada proti jugu g svojimi vinorodnimi brdi v brežiško-krško kotlino. V teh brdih leže vasi Zdole. Sromlje, Pišeee in Bizeljako. V nižini ob Savi pa so Brežice staro zgodovinsko mesto ob levem bregu Save v bližini izliva Krke v Savo. Most čez Savo in Krko je 524 m dolg in spada med najdaljše mostove v Jugoslaviji. Brežice so oddaljene 20 minut od železniške postaje in imajo 3 cerkve, in sicer župnijsko cerkev sv. I.avrencija, frančiškansko cerkev in cerkev sv. Roka, ter prostoren, z zidovjem obdan grad. Mesto je bilo nekdaj last solnograških nadškofov in je imelo važno vlogo v času turških napadov in kmetskih uporov 1. 1515 in 1. 1573. V bližini Brežic onkraj Save in Krke, ki nudita prijetne kopeli, je letovišče Čatež oh Sari in nekaj niže od izliva Krke v Savo pa so znamenite Č a t e š k e Toplice (40®—45, C), najtoplejše toplice v dravski banovini. Ob Krki, oziroma ob državni cesti Belgrad—Zagreb—Čatež—Kostanjevica—Novo mesto—Ljubljana se nahajata tudi idilični letovišči Kostanjevica (158 m) »Dolenjske Benetke« in dolenjska metropola Novo mesto (202 m), ki leži slikovito na skalni planoti, okoli katere teče v polkrogu sanjava Krka. V bližini Novega mesta so znane Dolenjske Toplice (165 m, 38" C) in priljubljene Šmarjetne Toplice (27„C) ler lepi gradovi in vinorodna Trška gora (429 m) s prijazno Marijino cerkvijo, odkoder je krasen razgled po dolini Krke, ki se pri Čatežu izteka v Savo. Po izlivu Krke se cepi Sava v rokave, dobiva niže Dobove na levem bregu Sotlo, malo naprej na desnem bregu pa Bregauo in teče potem po Savski banovini mimo Zagreba proti Belgradu, kjer se končno izgublja v valovih Donave. (Dr. V. T.) Simfonija Velebita ...Galeb je sledil pamiku. Bel, kakor golob — saj je morski golob — je visel v zraku in zdelo se mi je, da ga nekaj nevzdržno nese za parnikom, kakor da je nanj privezan. Zadaj za njim so poletavali drugi galebi, krožili v zraku, se spuščali v valove in se zopet dvigali kvišku. Gospa Marija je odlomila košček kruha in ga vrgla proti galebu. Spretno so 6e zagnali za njim in ga še v padcu pred vodo ujeli. Vsi smo jeli metati koščke kruha, a galebi so nam v zabavo telovadili vratolomne vaje in v letanju ali iz va- Mornar nam kaže neko točko na obrežju Dalmacije. Biograd na morju, ali po slovenski »belo mesto*. Za njim. daleč tam proti severu pa se razteza Velebit, kjer je naša »Vila Velebita«. In Zdravko je tiho zapel: 'Oj ti vilo Velebita, ti naša slava, dika...« V XI. in XIT stoletju je bil Biograd znamenito mesto. Hrvaški kralj Krešimir IV. je okrog V Šibeniku. lov lovili kruh. Samo tisti, ki je visel nad paro-brodom, se ni zmenil za kožčke kruha. Ponosno je plaval v zraku nad nami kakor gospodar nad gosti, ki jih mora čuvati, da se jim kaj ne zgodi ... Tam na levo, na desno, zadaj se pojavlja iz valov kakor ogromno kolo. Zaobrnilo se je. kakor pravkar potopljen voz in se je za trenutek še pojavilo polovico kolesa. »Delfini, ali kakor pravijo, morske svinje«, je pojasnil mornar. Parnik je plul mimo otoka Murter, ki obsega 20 kvadratnih kilometrov. Slabo je rodoviten, leta 1050 dal benediktincem gotove pravice. Leta 1092 se je tukaj izkrcala Busila, hči grofa Roger-ia I., gos|>oda Sicilije, da sprejme ogrskega kralja Bela, zaročenca svojega, ki je 10 let pozneje, ko je izmrla hrvaška kraljevska dinastija, bil izvoljen za hrvaškega kralja. To priča biograška pogodba in se je kralj imenoval Rex Hungariae, Croatiae et Dalmatiae. Parnik je plul naglo in Velebit nas je gledal. »Zader«, reče mornar in kaže z roko na neko mesto tam v daljavi. »A to je »pikac Italije«, meni Zdravko. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo l dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode .Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parlumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom .Soir de Pariš* Bouriois. BOURJOIS * Soir de Pariš ★ kanal, tako da je polotok postal o toči č in je zdaj Zader »samostojna« država. Ve« dan in vso noč smo se peljali |>o Kvarne-ru. Mimo raznih otokov, na levi italijanski, na desni jugoslovanski. Noč je bila tiha in mirna. Nikdo ni mislil, da bi se to moglo spremeniti. In prav nenadoma. Samo kapitan se je nekoliko sumljivo smehljal, ko je gledal na obzorje, kjer se je tu in tam za bliskalo. Ladja je vztrajno plavala po morskih valovih. Vsi potniki so počivali in sanjali. Ali čarobni duhovi Velebita so se hoteli malo poigrati in 7. morskimi valovi uprizoriti simfonijski koncert, ln so začeli počasi. Najprej z uverturo. Mali vetrič... Nato nekoliko močnejši vetrič... In nato forlissi-mo, zelo močan veter — burja. Planila je burja s takšno silo in razposajenostjo. da so tisti, ki so spali na krovu, bili takoj vsi premočeni od valov, ki «o pljuskali na krov. Nenadoma prebujeni, niso v prvem trenutku vedeli, kaj se je zgodilo, če se ladja že ni potopila in jih objemajo morski valovi. Kričali so, bebasto buljili, burja pa je igrala besno simfonijo. Situacija je postajala vedno bolj kočljiva. Parnik se je vzpenjal na valove, prednji del se je dvigal v višine, nato pa strmoglavljal v globine. Valovi so ga bičali z boka, da jo letela pena na krov. Parnik pa se je nagibal, rezal valove trdovratno, stokal, se vzravnaval kakor l>oksar in rinil energično sam sebe preko valov. V kajutah je nastala sopara. Vse odprtine so bile močno zaprte. Primanjkuje zraka... Znoj obliva tega in onega po|»otnika, popotnico. Želodec nekje revoltira. Obrazi postajajo zeleni kakor trava. Prve žrtve so že pri umivalniku... Potniki plezajo na krov, naj 1k> kar bo. Oprijemajo se krčevito ograje. Razbesneli valovi pa veselo pljuskajo in umivajo zelene obraze. Mnotri se nagibajo čez ograjo v morje in želodec ordinira. Za-lostno-komična slika ... Neki potnik, ve« obupan in zbit, stopi odločno h kapitanu in zahteva: »Prosim, držite parobrod, da se ne l>o tako gugaU »Ej, gospod. Nisem Kristus, vi pa ne Peter-Skala. Če bi to bil, in bi bilo lo v moji moči. bi ne bil kapitan tega broda.« Zdravko, čeprav Gorenjec, je dal nasvet: »Komur je slabo, naj ne gleda v morje. Naj gleda ravno predse tja daleč proti nebu.s Gospa Marija ga je poslušala in se smejala: »Mi, Pohorci, gledamo vedno proti nebu in zato nam želodec ne dela nadlege.« Na krovu je nastala strašna slika. Ljudje so, vsi bledi, zeleni, nepremično in uporno strmeli po Zdravkovem nasvetu nekam v daljavo, da smo se drugi morali nehote smejati. In nekaterim je to pomagalo, nekaterim pa ne. Ta simfonija Velebita je trajala nekaj ur Nato pa je zasijalo sonce in morje se je polagoma umirilo. Morski duhovi in duhovi Velebita so odšli k počitku po veselem in razburljivem koncertu. Obenem z morjem so se umirili tudi želodci. Vsi so poslali zopet veseli in pogumni Pluli smo mimo otoka Krka. (Iv. Vuk) Pogled na Bakar. ima pa nekako 4332 prebivalcev, ki se pečajo z oljkami, mandelji in figami. Tudi nekaj vinogradov je. Poleg tega redijo ovce in koze. tako da izdelujejo pozimi nad 2000 kg «ira. Nebo je jasno. Sonce sije in tako prijetno je vdihavati jutranji morski zrak. Na ušesa pa bije venomer tisti šum valov, ki jih vznemirja ladja, ustvarja svojevrstno simfonijo. Otoke srečujemo. Tisoč oiokov Dalmacije je ».bežalo mimo nas. Tam daleč gledamo gore. Če fitaš o tem v časopisih, se zdi, da je odtrgan velik kos od Dalmacije ter je nekako v zraku privezan k Dalmaciji. A če človek tako v resnici gleda, pa vidi, da je ta Zadar kakor na veliki mizi drobec kruha in bi prišel nekdo in bi trdil, da je to velik kos kruha in da je tudi miza iz lega kruha. Simbol v tem je videli v zgodovini. Mesto je biio nekoč zidano na r>olotoku. Ali Benečanom ni bilo po volji, da se drži Dalmacije. In so izkopali »Gospod natakar, kaj takega, česar še nisem nikoli imel!« »Imenitno! Prav danes lahko dobite možgane.« Progovni čuvaj je opazil nekega moškega, ki je atal sredi tira: .Ho, ho. izgubile «e proč, ri tam, vsak hip bo privozil Krrovlsk - Mož se je zaničtjivo ozrl: »Oh, kako se pa bo« jite za ta svoj brzovlak. MLADI SLOVENEC Vlak drvi v pogubo... (Nadaljevanje) Krepko je zasadil lopato med tračnice in pritisnil. Kretnica pa se ni udata. Zarjavela je. Enakomerno in nevzdržno so se približevali tovorni vagoni. Kakor ogromna pošast — se je zdelo strojevodji. Mrzel pot mu je stopil na čelo. Tristo otrok v nevarnosti. Njegov sin med njimi. Z nadčloveško silo se je divje uprl ob železno lopato, tako da se je zvila. Hvala Bogu! Posrečilo se je. Kretnica se je udala in se premaknila. Starec ie bil od strahu in napora tako razburjen, da se je izčrpan zgrudil na tla. »Rešeni!« je bila edina miael, ki 6e mu je podila po glavi. Tristo otrok, med njimi svojega sina, je otel smrti... Kakor v snu je slišal bobnenje bližajočega se vlaka. Slišal je, kako so kolesa zavila na stranski tir. Slišal je, kako so vagoni drdrali po zarjavelih tračnicah. In slišal je, kako ie ves vlak s hruščem in ropotom zgrmel v prepad In fant? Ali je dvanajstletni dečko storil, kar mu ie naročil oče? Vlak je obstal pri bukvi v bližini Elmsforda. Potniki so poskakali iz vagonov. Nihče ni vedel, kaj se je pTav za prav zgodilo. Tedaj so videli kako je tovorni vlak kar na lepem izginil z glavne proge in zgrmel v prepad. Šele v tem hipu so spoznali, v kakšni strašni nevarnosti so bili. Potniki so hiteli k staremu strojevodji. Dvignili so ga na rame in ga zmagoslavno prenesli na njegovo lokomotivo. Starec ni spregovoril besede. Samo svojega fanta je pogladil po laseh in ni skrival solze, ki se mu je zalesketala v očeh.« Železniški ravnatelj je utihnil. »In kaj se je zgodilo s fantom?« ie vprašal sopotnik. Tedaj sta zaslišala za seboj nizek glas: »Moj fant, gospod, ic postal to, kar si ie želel. Postal je strojevodja. Obljubil sem mu tistega dne!« Prijatelja sta se ozrla v starca, ki je bil sprevodnik. »Ali je strojevodja v Rocky Mountainsu?« ie vprašal gospod s knjigo v roki. »O ne, je v službi že napredoval. Vozi luksuzni vlak.« »Katerega?« je bil radoveden gospod. Starec se je nasmehnil in ponosno odgovoril: »Tega, v katerem se vozite! Moj fant vas vozi v San Francisco. Prav nič 6C vam ni treba bati. Nič se vam ne more zgoditi, dokler je on na lokomotivi, čisto nič...« (Konec.) DOMOVINA Čuvajmo prelepo našo domovino! Stvarnik sam jo je odločil nam v lastnino. Čuvajmo je! Domovina je le ena. majhna, skromna, a kot biser dragocena. Čuvajmo in ljubimo svoj govor mili, ne pustimo, da bi tujci ga skru ni i!. Jugoslavijo svobodno obvaruj m o. vse moči in vso ljubezen ji darujmo. V resnem delu za bodočnost se združimo: trije bratje skupen dom si ohranimo. Pomota Pri Kovačevih imajo dvojčka, ki slo si podobna kol las lasu. Stara sta šele štiri leta. pa že znala kričati kot jesiliarja. Prvemu je ime Janezek. drugemu pa Andrejček. Nekega večera je oče, ko se je vrnil domov, zaslišal v hiši grozanski vik in krik. Janezek mu je pritekel nasproti in zasekal: >Ve. ve, veee. očka, Ančka me je že dvakrat okopala, Andrejčka pa še niti enkrat ne!< Njegovi sošolci ga niso marali, tega pridnega in marljivega Petra Klepca. Sovražili so ga, ker je bil zmerom ubogljiv in poslušen, ker je bil bistroumen, mnogo bistroumnejši od njih. Postrani so ga gledali, ker sc ni hotel igrati z njimi, ker je bil vedno sam zase in se jih je izogibal. Prav nič všeč mu ni bilo njihovo početje, še manj pa njihove čudne igre. Tako grdo in surovo je bilo, kar so počenjali. Metali so kamenje, trpinčili živali, zasmehovali starce, nadležne ljudi in delali še marsikaj, kar ni bilo lepo. Ni se jim hotel pridružiti, zato so ga zasramovali, tepli in obmetavali s kamni. Peter pa je molčal in ni hotel tožariti svojih sošolcev ne učitelju ne staršem. Kadar pa je bil sam in ga nihče ni videl, je bridko jokal .. Učitelj ga je imel rad. Edini je bil v razredu, ki je učitelja v njegovi jezi in žalosti nad zanikrnim razredom znal pripraviti do rahlega smehljaja. Učitelj ga je že večkrat pohvalil staršem in starši so bili ponosni nanj. Nekega ne pa je učitelj poklical Petra k sebi. »Peter!« jc rekel trdo, toda njegov glas je rahlo drhtel, »Peter, ti si včeraj metal za menoj kamenje. Mislil sem, da te lahko stavim drugim za vzgled, zdaj pa vidim, da nisi nič boljši od drugih. Pojdi!« Peter je skrušeno stal pred učiteljem in solze so mu zalile oči. Besedice ni bilo iz njegovih ust. Popoldne ga ni bilo v šolo. Ko je bilo pouka konec, je tiho pobral svojo šolsko torbo in tekel, tekel, kolikor so ga nesle noge. Tekel je naravnost proli gozdu. Najraje bi umrl... Truden se je zgrudil na gozdni jasi v mah in kmalu zaspal. Kako dolgo je spal, ni vedel. Nekaj ga je zbudilo. Z zaspanimi očmi je pogledal okoli sebe. Visoko nad njim je 6ijal srebrni mesec in pred seboj jc zagledal nežno, prozorno bitje z zlatimi lasmi in perutnicami, ki so se prelivale v modrem plamenu. »Pridi!« ie reklo nežno, prozorno bitje in glas je bil kakor zvok večernega zvona nad tiho dolino, ko jo zavija mrak v svoj temni plašč. »Pridi in pojdi za menoj!« Peter se je dvignil in prijel za nežno roko. Bitje ga je vodilo na trato, ki jo je mesečina zalivala s srebrno svetlobo. Petru se je izvil vzklik začudenja, ko je zagledal na trati sto in sto takšnih bitij, kakor ie bilo tiso, ki ga je poklicalo. Rajala so in prepevala v svetli mesečini. Petru se je zdelo, da vidi mavrico,, svetlikajočo in premikajočo se v pisanih barvah. Sredi te vesele mavrice je sedelo bitje z zlato krono na glavi. Pred to bitje je vila vodila strmečega dečka, medtem ko so se tovarišice strnile v dolg špalir. »Plemenita kraljica!« je spet zadonel večerni zvon iz vilinih ust. »Tega dečka sem našla spečega na gozdni jasi. V njegovih očeh so bile solze. Gotovo hudo trpi. Prosim te, dobra kraljica, potolaži ga in preženi kruto žalost iz njegovega srca.« Kraljica se je s svojim ljubezni polnim pogledom. v katerem jc odsevala modrina neba, zazrla v dečkove žalostne oči. Sklonila se ie ljubeče k njemu, ga rahlo pobožal po valovitih laseh in mu rahlo prigovarjala: »Daj, dečko, povej mi, kaj teži tvoje srce! Pomagala ti bom!« MILA JERA Teta Cmerga vabi: • Ve, ve, ve, ve, veee, Janezek moj ljubi, kar poslušaj ine! Kdor so z mano druži, temu dobro je: s cuiergo se doseže pri očetu vse. Milo jero vzame mama na kolena, guglje jo in daje sladka ji imena. Očka pa brž stisne v roko ji cekin, da je potolažen srček materin .. .< Peter je pogledal kraljico in njeno spremstvo, ki ga je radovedno in sočutno opazovalo, in _ molčal. »Čemu ne govoriš, dečko?« Nežno in toplo je zvenel kraljičin glas. »Nam že lahko zaupaš! Saj nismo ljudje. Človeku ne smeš zaupati, vsaj vsakemu ne. Me, vile, bomo molčale!« Toplina njenega glasu je razvezala Petru jezik. Razkril je kraljici gorje svojega srca in debele solze so mu lile iz oči. Pripovedoval je, kako so ga njegovi sošolci prisilili, da je šel z njimi, kako so metali v učitelja kamenje ,njega pa naprej potisnili, da je bilo videti, kakor da bi ga metal on. Učitelj ga je videl in drugi dan v šoli posvaril. Potem pa je zbežal, daleč, daleč prof od šole. Kraljica 6e je začudila: -Zakaj pa nisi učitelju povedal, da 6i nedolžen?« Peter je zardel, sklonil glavo in molčal. Sram ga je bilo, da je bil tako plemenit. Zgodbica Ob meji tam nekje, kjer senčnat jo prostorček, sta srečala se prej gospod limonež in gospod sladkorček. jO, dober dan!t — >Bog daj!-. pozdravila sta se in skup po poljski stezi odpravila sta se. Prišel je mimo mož, ju k sebi zvabil je in žejen prav grdo za vrat ju zgrabil je. >Mm, dobra je limona!« je zadovoljno rekel, ko sladki sok po grlu mu je kot reka stekel.. Šolska naloga Dva dečka sta zgrabila svojega tovariša na cesti in ga začela na vso moč pretepati. Mimo pride neki gospod in vpraša: »Zakaj pa tepeta ubogega dečka?« »Zato, ker je napisal slabo nalogo!« odgovori eden izmed dečkov. ■Kaj pa to vaju briga?« se razjezi gospod. »Ga bo že učitelj kaznoval.« >Tudi midva imava pravico, ker sva nalogo od njega prepisala!« se odrežeta nepridiprava. Kraljica je to opazila in rekla: »Vedi, da ni zmerom dobro molčati za vsako stvar in krivico mirno požreti. Vedi pa tudi, da je človeSko življenje večen boj. Zato je strahopetec, kdor vrže puško v koruzo, kadar mu ne gre vse tako, kakor bi rad. Za dežjem posije sonce. Ponižanju sledi povišanje. Vse bo še dobro! Ostani nocoj pri nas!« Rahlo se jo dotaknila dečkovih ramen in Peter je bil v hipu prav tako nežen, lahek in prozoren kakor vile in na njegovem hrtu ata zažareli dve perotnici v modrem blesku. Kraljica je še rekla: »Rajaj in veseli so z mojimi lovarišicami, jutri zjutraj pa pojdi domov k svojim staršem in v šolo. Sreča te čaka in spet boš vesel. Če ti bo še kaj hudo, saj veš, kje smol Kar pridi in pomagale ti bomo!«--- Ali so bile sanje ali je bila resnica? Peter si je mel zaspane oči in gledal okoli 6ebe. Jutranje sonce je poljubljalo vrhove drevesa. Ležal je na gozdni jasi, toda o vilah ni bilo ne duha ne sluha. Dobrohotne in tolažilne besede kraljice vil so mu še vedno šumele v ušesih. Vstal je in 6e z veselim srcem vračal proti domu. Ze od daleč mu je hitela mati nasproti. Prc-cula je noč v solzah. V hipu pa, ko je zagledala svojega Petra, jo ie bila 6ama radost in veselje in pozabila je vso žalost, ki ji jo je prizadejal. Objela ga je in poljubila. Tudi oče je prišel in sreča se je spet naselila v družino. Mati mu je povedala, da z očetom že vesta, zakaj je zbežal. Povedala mu je tudi, da učitelj že ve, kdo je metal za njim kamenje. Njegov sošolec Pavel si je snoči pri igri zlomil nogo. Odnesli eo ga domov. Od bolečin je izgubil zaves-t in v blodnjah priznal, kdo 60 bili tiati, ki so metali za učiteljem kamenje. Oče in mati 6ta spremila Petra v šolo in učitelj je plemenitega in pridnega učenca pohvalil pred vsem razredom. Peter ni bil na svoje sošolcc prav nič hud in je še tega dne obiskal ranjenega tovariša. Prinesel mu je sladkarij in mnogo sta si imela povedati. Odtlej ni bilo v vsem razredu tovariša, ki ga ne bi imel rad. Tisti, ki so ga najbolj sovražili, bi šli zdaj zanj v ogenj. V svojem življenju je Peter doživel še marsikatero bridko uro. Nikoli pa ni bil več strahopeten in je hrabro prestal V6e težke preizkušnje. In glej: po dežju je še topleje zasijalo sonce, ponižanju je sledilo povišanje! Peter je še večkrat poskusil prodreti v kraljestvo vil, toda do danes ga ni šc našel. Zdaj ve, da je takrat vse skupaj samo sanjal. Vendar so ga tiste sanje vodile skozi življenje, v katerem se srečne ure vrstijo za nesrečnimi... Kako pravimo in kako bi bilo v resnici.•• „ Pošteno sia ga potegnila..." Kovačev Matevž iu Brdajsov Miha sta bila vseh muh polna. Vsak dan sta komu kakšno zagodla, potem pa ota se škodoželjno režala: >I)obro sva ga potegnila!«. Zadnjič sta natvezla policaju »Bridkisablji«. da so vdrli razbojniki v hišo bogatega Balautača in so pobasali vse, kar jim je prišlo pod roke. Policaj >Bridkasablja< jo na vso sapo drvel k Balantačevim, ko pa jo prisopihal tja, je vea razkačen sprevidel, da sta ga nepridiprava Matevž in Miha grdo potegnila. Kako smešno bi bilo. če bi Matevž in Miha policaja ^Bridkosabljo' dejansko potegnila, nani kaže slika, ki jo je narisala Ana Sever, učenka 4. razreda v Škofji Loki, Puštal 51. Težek odgovor Francka je vsako stvar pokazala s prstom. Mama jo je posvarila, da 6c to ne spodobi in ji zabičevala, naj nikoli več ne kaže ljudi s prstom. Francka jc nekaj ča6a molčala, potem pa jc mamo vprašala: »Zakaj se pa potem imenuje ta prst kazalec?« Zgodba o pridnem dečku STRlCKOV KOTIČEK •,,HIWIHMtllMMHMMHMH,nitH'll,HMMItlllHmH,imHH* Dragi striček! — Se še kaj spominjaš male Olge iz Zagorja? Komaj sem znala prve črke spraviti na papir, sem Ti že pisala. Se veš? Dolgo je že od tega. Ti si takrat komaj začel kramljati z nami, najmlajšimi. Si že pozabil? Vidiš, Tvoji najmlajši rastemo Bojim se. zelo bojim, da boš rekel: »Olga, ven iz mojega kotička, prevelika si zanj!« Pa ne boš rekel tega, kajne, striček, da ne? Drugi me namreč strašijo. Veš, striček, čeprav sem že velika (na uho: stara 15 let), se vendar še vedno prištevam med Tvoje »male«! (Prve!) V šolo ne hodim več — čeprav bi tako hudo rada! Doma pospravljam, šivam, kuham in delam kratek čas očetu in mami. Kratek čas? — Da, v kolikor je to mogoče v tej naši žalostni, zakajeni dolini. Edino veselje zame ic lepa knjiga . Zadnjič je bila pri nas nova maša. Naša mama pravi, da na novi maši Bog rad usliii prošnje. Veš, striček. molila sem tudi zate. Ko sera šla iz cerkve, me je srečala neka gospodična in mi rekla, naj sedem. No, sedla sem. gospodična pa je namerila vame svoj fotografski aparat, pritisnila na gumb — in zdaj me vidiš na sliki! Pošiljam Ti io kot dokaz, da je Olga iz Zagorja še vedno Tvoja zvesta koti-čkarica. Srčno Te pozdravlja Tvoja — Olga Kurč, Zagorje ob Savi. Draga Olga! — Je zadnjič pridrvela k meni gospodična Tilka, ki jo dobro poznaš, in mi je pomolila svojo drobno pest pod nos in zarohnela nad menoj, ubogim grešnikom, da mi je kar sapa zastala: »Kaj se pa to pravi. Kotičkov striček, a?! Govorila sem s Kuretovo Olgo v Zagorju in mi je ona bridko potožila, da ji nočeš in nočeš več odgovarjati na pisma... Gromska strela, ali nimaš nič več srca?« In sera se spomnil svoje dolžnosti in razkačeni gospodični Tilki skesano obljubil, da Ti bom pri priči odgovoril In sem ostal moi beseda in Ti zdaj evečano odgn^rjMU takffU« , Ne, tisto pa že ne! Olgici iz Zagorja pa nikdar ! in nikoli ne bom s svojim suličastim prstom poka- | zal vrata svojega kotička in jo nagnal: »Marš ven!* 1 To bi bila črna nehvaležnost z moje 6lrani, kajti si bila v teku enega desetletja (križana gora, kako čas beži!) najmarljivejša sotrudnica tega količka in najzveslejša prijateljica starega Kotičkovega strička. Toliko toplih pisem mi še nihče ni pisal. V vsako pismo si položila košček svojega srca — vidiš, to je tisto, kar se mi tako lepo zdi! Na tisoče in tisoče pisem roma vsak dan po 6vetu, a malo jih je vmes, ki bi govorila iz srca v srce. Večina teh pisem ima čisto svoj poseben jezik: vsaka beseda v njih je prisiljena, polna hinavščine in laži. Ko takšno pismo odpreš, ti kakor iz grobnice zavejo leden hlad nasproti. Ogenj bi pogasilo, tako hladno je! Moji mladi prijateljici Olgi iz Zagorja pa se ni treba lagati in bliniti, ko je njeno srce ' tako polno vsega lepega in dobrega. Kakor čudežno ogledalo je bilo vsako tvoje pismo: pogledal sem vanj in videl v njem droben dekliški obrazek, včasih ves od sonca in smeha ožarjen, včasih ves rosen od solz in sklonjen v tegobo prvih mladostnih razočaranj. In ko si mi zdaj — po dolgih letih — poslala svojo sliko, sem se razveselil, ko sem videl, da se nisem zmotil: prav takšna si! Prihodnjo nedeljo bom Tvojo sliko objavil, da bodo tudi drugi količkarji lahko videli, kakšna gospodična je že postala mala pesnica, Kurčtova Olga iz Zagorja. Takrat, ko si mi poslala svoje prvo pisemce, si bila še majhna kot miška in tudi jaz sem bil skoraj za deset let mlajši. Deset let življenja tudi za takele metuzalemske starine, ko sem jaz, nekaj pomeni. Čeprav sem že takrat imel častitljivo sivo brado in na glavi žaloslno puščavo Saharo, sredi katere je kot fata morgana raslla ena sama palma — moj zadnji las —, jc moje srce vendar še čutilo v sebi polno mladostnega ognja in zanosa. Z visoko dvignjeno glavo 6era 6topal po cesti in še vedno sem si od časa do časa gradil kakšen skromen gra-diček v oblake . .. Zdaj sem pa v resnici že slar. Mnogokai sem v teh desetih letih doživel — dobrega in alabcga —, in zdaj si niti navadnih barak I ne gradim več v oblake in tudi zvezd si nc klatim * i nebas kes jejn. da bi bik) vse zaman, Sanj samcat kot muren v svoji luknji posedam po kotičku, puham iz preljube mi pipice in modrujem v košate brke: »Da, da, takole, glejte, dragi moji brki, gre počasi vse rakom žvižgat! Zdaj hodim rakom žvižgat jaz, a ni daleč čas, ko bodo raki žvižgali meni — nekje tam sredi tihega ljubljanskega polja. Za deset let sem se postaral jaz, za deset lel se je postarala Olgica iz Zagorja, a kakšna velikanska razlika je med nama: ona je komaj na pragu življenja, jaz pa na pragu smrti... Da. da, takole, glejte, dragi moji brki, gre počasi vse rakom žvižgat!« Tako modujem in mojih brkov se včasih poloti takšna ginjenost, da mi žalostno zamahedrajo navzdol kot črne zastave .., Ampak kam sem zašel! O Tebi sem hotel pisati, pa so me premotili brki. Človek postane na stara leta strašno raztresen in pobaljiv. Torej kaj sem že hotel reči? — Edino veselje na 6vetu je zate še lepa knjiga, pišeš. Lepo je to, da knjige tako obrajtaš, ampak da bi bile Tvoje edino veselje na tem svetu — nak, to pa že ne bo držalo! Očeta imaš še, mater imaš še, vse življenje leži pred Teboj, marsikaj še lahko upaš in pričakuješ od njega — pa se že udajaš črnim mislim? Beži no! Saj je včasih res neznansko žalosten ta svet tudi za mlade ljudi, a prej ali slej se črni oblaki razpršijo in vsaj nekaj drobnih žarkov si vsak lahko nalovi v srce. Kakor iz najbolj zapuščene gomile požene zelenje, tako bodo tudi za vašo zakajeno dolino napočili boljši časi — to je tako gotovo kot amen v očenašu. Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Dolgo Ti že nisem pisala, ker mama pravi, da Te ne smem prepogosto nadlegovali. Zdaj Ti imam pa nekaj takšnega povedati, da se boš od samega začudenja trikrat na glavo postavil. Veš, bila sem na prosvetnem taboru v Škofji Loki. Kar peš smo jo mahnili tja. Oj. kako je bilo lepo! Morda si bil ludi Ti tam? Pripravi 6e na novico, da Ti presenečenje nc bo kaj škodovalo. Veš. imela eem srečo in čast, da sem govorila s preljubim našim voditeljem dr. Antonom Korošcem. In še roko mi je dal. Imela sem majhen šopek nageljnov, da bi asu jih izročila, pa so bili že preveč oveneli za tako ljubega gosta. Zato sem šopek raje skrila. In zdaj poslušaj dalje! — Čez nekaj dni dobim iz Škofje Loke pismo od tete, v pismu pa je bila slika, na kateri je bil naš voditelj dr. Anton Korošec in jaz. Brez sape sem jo ucvrla po ce6ti in pokazala sliko tetam, ki so pravkar prihajale iz tovarne. Slika visi zdaj na moji pisalni mizi in iaz bi bila zelo vesela, ko bi Ti jo mogla pokazati. Odgovori mi, striček, ali si kaj radoveden, kakšna je slika, ker Ti jo bom potem poslala na ogled. Lepo Tc pozdravlja Marija Polak, učenka IV. razreda v Straiišču. Draga Marija! — Na glavo 6e sicer nisem postavil od začudenja, da si govorila s samim voditeljem slovenskega naroda iz oči v oči, imenitno se mi pa le zdi in Ti od srca privoščim, da si doživela to redko čast. Sc bolj imenitno pa se mi zdi, da je ta prizor ovekovečen na sliki in da zdaj črno na belem lahko vsakemu dokažeš, da se nc lažeš. Saj veš, kakšen jc dandanes svet! Za vsako stvar zahteva dokazov in še potem, ko mu z dokazi postrežeš, noče in noče verjeti, da je res. Slovenski narod je že milijonkrat in milijonkrat dokazal, da res živi na tem svetu in se vsak še posebej lahko prepriča, če stopi v knjižnice in si ogleda skladovnice knjig, ki so pisane v jeziku tega naroda (nili ene knjige, ki bi bila pisana v dravobanskem ali jugoslovenskem ali jugoplemenar-skem jeziku, ni vmes!) in še v muzej lahko stopi in v Narodno galerijo in na pokopališče, kjer celo grobovi tulijo o tem — pa vse nič nc pomaga. Nekateri trdno kar vnaprej, da slovenskega naroda ni in bodo lo trdili toliko časa. da jih ho zagrnila črna zemlja — slovenski narod bo pa živci dalje. Nekateri ljudje so že takšni: pomoliš jim hruško pod nos, pa se rotijo, da hruška ni hruška, nego je — figa. Na vsak način hočejo ostati figarji — in naj kar oatanejo, nihče se ne bo jokal za njimi, najmanj pa jaz. Kotičkov striček. Pošlji mi tisto sliko, da jo objavim v prihodnji Številki »Mladega Slovenca«) Prisrčen pozdrav! — Kotičkov a 11 i i t k. O R V ± I N A Nikar tako! Sestrica in bratec se igrata; pekel, vic«. nebesa! Mati napravlja kote! za prašiče io zakliče: »Janko, Janko, prinesi mi hitro šote za pod kotel!« Prvič Janko sploh ne sliši, naredi se »gluhega« in se igra dalje. Mati ponovno kliče. Janko se oglasi: »Jaz že ne grem, za kaj bi moral ravno jaz, Francka pa nikoli!« Mati: »Saj res Francka, kar ti prinesi, ker je Janko tako poreden, da nič ne uboga!« Francka res hitro vstane in nanosi šote. ★ Oče in mati vzameta doraščajocega sina ali hčerko 6 seboj na veselico. Ze kaki dve uri so 6e zabavali, peli, plesali in po malem pili in jedli. Mati reče: »Sedaj bo pa že do6ti, pa še kdaj drugič;« počasi vstaja in se oblači za odhod. Sin (hčerka), oče, pa še kdo iz bližnje družbe, vsi v mamo: »Oh. mama, samo še malo nas pustite!« — »Gospa, saj ni nič slabega, ura je komaj deset!« Mati se da kaj hitro prepr06iti, vsi ostanejo. Vmes pa godba. ples. pijača, kvanta in še marsikaj. ★ Deževen dan je. vendar ima gospodinja vseeno polno dela. V omari je do6ti raztrganih nogavic in perila. Mati reče: »Ti, Anica, tamfle v omari imaš toliko za zašiti!« Anica: »Mama. saj bom potem — sedaj tako nekaj lepega čitam!« Mati izvleče iz omare nogavice in drugo. Maši in krpa pozno v noč — Anica pa čita. ★ Ali pa: mati hrani, stokrat obrne vsak dinar, preden ga izda. hčerka pa ima denar za najmodernejšo ondulacij'o, za namazane ustnice in nohte, da jo vidiš kilometre daleč! ★ Oče, ubožen kmet, nižji uradnik, komaj, komaj rine naprej; 6in pa mora imeti vsak dan nekaj dinarjev za cigarete in laka6ri kuhi. Več vrst zelenjave ali sočivja kuha (grah, ižol) v papirnatih loncih. Uporablja neke vrste pergamentni papir, ki se celo v vreli vodi ne razkroji, ki ga more umiti in spet uporabiti. Ameriška gospodinja zavije zelenjavo i začimbami vred v papir, to da v lonec vrele vode in kuha. Tako se ne more porazgubiti nobena 6nov. Taka kuha tudi nima duha, kar je, na primer, za zelje ali ohrovt jako pomembno. Neka tvrdka izdeluje celo steklenice Thermos iz papirja. Ni treba omeniti, aa uporabljajo v Ameriki tudi namizne prte in kuhinjske brisače iz papirja. Namizne prte iz papirja moreš dobiti v vseh barvah in različne velikosti. Ta papir ima to lastnost, da vso vlago in močo naglo posrka, tako tudi mast in sploh maščobe. Vkuhavanje odveč? V Ameriki se je pojavil ta glas. Baje so zdravniki dognali, da je vkuhavanje sadja in zelenjave, pripravljanje raznih marmelad, sirupov in podobno, popolnoma odveč, da je celo škodljivo človeškemu /dravju. posebno pa še otrokom. Zdravniki so to lakole utemeljevali: »Človek je prirodno bitje, ki je navezano na življenje te zemlje, ki letnih časov ne more po 6voje spreminjati, ki se mora pokoravali vremenskim in toplotnim spremembam. Kako protiprirodno pa ravna, ko hoče pozimi jesti listo, kar raste poleti! Pa ko bi jedel tisto, kakršno je zrastlo. bi še bilo! A človek si je priredil razna navodila, ki z njimi prirodna živila ponareja, jih prekuhava, premešava, duši, v sopari kvari, s sah-cilom zastruplja, sladkor v alkohol spreminja in podobno Čemu? Vse to 6tane veliko denarja m dela in ni človeku prav nič koristno. Pozimi jej zelje in repo in krompir in kolerabo; spomladi imaš solato, špinačo. beluše in regrat in motovileč; poleti imaš 6adje, sadja na izbor in jeseni ga imaš — in tedaj 6c ga najej! — To je naravno, prirodno. Ali zemlja dobiva pozimi vročega sonca in poleti snega? Kakor raste, tako ie prav. da se hranimo. — Pa bolniki? Za bolnike tudi pozimi dobiš svežih sokov: imaš pomaranče in limone. Za otroke za na kruh? Pozimi presno tnaslo. poleti in jeseni je 6adje!« Kar dobro so povedali ti zdravniki! Prvi podiesek znak jeseni in opomin, da so minili dnevi prostosti in je šola in učenje in zabrni po družinah ko v panju z mogočnimi udarci večnega donečega kladiva: skrb za otroke. Jarem vdovstva Vdove in siroie 60 bile v srednjem veku pod posebno zaščito zakona. V romanih nekdanjih viteških časov je izražena dolžnost moža, da se mora zavzemati za brezpravno ženo in da so taka dela tudi Bogu všečna. Po zakonu je 06tala vdova na 6vojem prejšnjem posestvu. Huda usoda pa je čakala tiste vdove, ki so bile brez otrok: tridesetega dne po 6mrti moža je morala oditi od hiše. Marei-kak mogočnež pa 6e ni zmenil za postave in je zapodil tudi vdovo z otroki od hiše in ji niti ni izročil, kar je bilo njene dote. Srednjeveška vdova je o6tala pri hiši ali pa je šia v samostan. Pora6t vojskujočih 6e mesi, pohlep po gradovih in prestolih, verski boji. kmetiški upori in tridesetletna vojna, vse to je neizmerno povečalo število vdov. Nekatere vdove 60 po mestih vodile obrt in kupčijo svojega moža dalje. V Gentu in Briigenu (Belgiji) pa so še dandanašnji posebne hiše za vdove, tako zvane »hiše begin«. ki v njih brez obljub in klavzure živijo vdove delavno in versko življenje. Plemstvo je poskrbelo za svoje vdove v samostanih, kamor so tudi dajali sinove, ki 6o bili rojeni po smrti očeta in pa samske hčere. Drugačnega duha so zgodbe o junaških vdovah, ko so se rajniku pridružile na smrtni poti. Ni še 6plošno znano, da je bila indijska šega sežiganja vdov — po Herodotu že v navadi pri Trakijcih. Skitih in tudi davnih Helenih, prav tako pa tudi pri nordijskih plemenih. Staroislandski junaški ep, fedda, (9.—11. st.) toži v posebni kitici o vdovi Gudruni. ki je preživela 6vojeega moža in jo kruto obsoja. V tej zvezi razumemo besede anglosaškega apostola 6v. Bonifacija, ki sredi 8. stoletja po roča o Vendih: »Zakonsko ljubezen ohranjajo s tako neskončno vnemo, da se žena brani, da bi preživela moža. Ta velja med ženskami za občudovanja vredno, ki se sama usmrti da more skup no s svojim mrtvim gospodom zgoreti na grmadi.-* Še dandanašnji so žive pri innogih plemenih drugih zemljin simbolične navade, ki spominjajo na kult sežiganja vdov. V nasprotju z vdovsko obleko kulturnih narodov, ki je časih jako koketna, pa se izraža žalost vdove pri neciviliziranih plemenih s popolno zanemarjenostjo telesa tn obleke. Pri Indijancih Bororo spoznaš vdovo po tem. da ima na prsih s špičastimi kamni zasekane rane. Pri Siouksih pa 6i vdove z noži pohabijo noge. Na nekaterih otokih daljnega Oceana si vdove c>6trižejo lase; po nekili krajih Francoske Indo-kine pa ne sme vdova leto dni iti v nobeno vas, ne sme ničesar slišati, ne peti in tudi ne govoriti! A najstrašnejše breme mora prenašati pač vdova Andamanov v Bengalskem zalivu, ki mora tako dolgo nositi na hrbtu z rdečo barvo pobarvano in z resami okrašeno lobanjo svojega moža. dokler se sjiet ne omoži... Sicer pa narodi ne vidijo radi, da bi 6e vdova spet poročila, po nekod velja to celo za 6ranioto. V mnogih kitajskih pokrajinah nima poročena vdova nobenega prostora več pri podobah družinskih prednikov in otroci jc nočejo več poznati. Peruanci 60 vdovo, ki se je spet oniožila, posebno če je imela 6ina. izobčili iz družine. Dceti vzliod-noafriških plemen pa ima navado, da izročijo vdovo bratu rajnega za ženo. a Perzijo' so si šteli v čast, če so se smeli oženiti i ovdovelo svakinjo in dali njenim otrokom nov dom. — Pri nas ni med ljudstvom kdovekako priljubljena vdova, ki 6C spet omoži, posebno ne, če ima otroke. — Vdovec? Ima pri vseh narodih svobodno pot. elitna konfekcija 9H osiek MARIBOR prinn>» Tt-ilim tiainnvcjšr iz kuhinje v kuhinjo Kapljo na kapljo Praktično navodilo za pripravljanje majoneze: V zamašek na %teklenici za olje narediš klinasto zarezo. Potem vzameš steklenico t oljem in jo daš pod levo pazduho (glej sliko!) Tako moreš z desnico mešati in zaeno priliviti olja in nagibaš steklenico bolj navzdol ali navzgor, kakor pač želiš, da kaplja olje: več ali manj. O vlaganju paradižnikov Kuhana paradižnikova mezga. Lepe, zrele paradižnike očistimo, odstranimo jim »muho.', operetno jih, ter jih zmečkamo s strojem ali s čistimi rokami v kašo. Nekoliko jih potresemo s soljo, denemo v glinasto ali v čisto leseno posodo ler j I It pustimo veaj 10 ur na hladnem, zračnem prostoru, da se dobro izkvasijo. Ko se so že izkvasili, stresemo to kašo v čisto belo vrečo (iz kotanine ali druge bele tkanine), zavežemo jo in obesimo tako, da sc vsa nepotrebna voda odcedi iz njih, kar traja 8—10 ur. Nato kašo pretlačimo skozi sito, denemo na I kg kaše 2 žlici soli in damo kuhati na zelo miren ogenj. Kožica mora bifi bres napake, najboljša jc nova. iz emajla. Kuhamo jil| po kosilu, kadar je štedilnik že nekoliko pohlajen, in kuhamo jih 2—3 popoldneva, dokler ni mezga popolnoma trda, nakar nekoliko že pohlajene potlačimo v široke steklcnice. Na mezgo nalijemo pri grlu steklenice za 1 on olja ali masti, zavežemo s pergainentom, ter hranimo na hladnem, temnem in zračnem prostoru. Najbolje jih shranimo pri mesarju v Icdenici, ako nam je to mogoče. V mezgo nc dajemo lovorjevega lista, ker bi po-kvaril dober okus. Vložena paradižnikova mezga. Delamo tako, kakor kuhano paradižnikovo mezgo, in ko je mezga že pretlačena, denemo na vsak kg po dve žlici 6oli, zamešamo in stlačimo mezgo v Weckerjevo steklenico. dobro jo zapremo z gumijem in s steklenim pokrovčkom ter kuhamo 20 minut pri storen emajliran lonec, ki ga napolnimo do polovice z mrzlo vodo. Ko se je voda že nekoliko segrela, denemo vanjo glinasti lonec z mezgo, lonec dobro obložimo s čistimi krpami ali tudi s senom (da bi lonec ne počil) in pu6tiino. da voda počasi zavre. Kuhamo mezgo najmanj 'A ure. nakar odstavimo veliki lonec na suhem in zračnem prostoru ali, če je mogoče, v ledenici. Tako narejena mezga ima krasno rdečo barvo in lahko se kosa z drugimi konzervami iz Italije. »ve jesenske obleke sn ohšite s krznom, ilnsti kostumi, kakor vidiš na >.liki. Zraven je plaši1, ki ima taradi gub zvf>nčn«tn obliko in nbšite reverje. rokave in iepe, da je videti ko prahija obleka. Dojenček na potovanju. Na »liki vidiš dva praktična knvfeca ta dnienfka. V prveia more* dati otroka kn ▼ posteljirn. Ta knreee-poMeljira ima tndi Rumijastn blazin«. — l»rii|ti koŽe dolgo se nisva videla!« sRes je — z obrestmi bo zdaj že 320 dinarjev 75 pur!odolgovata vreta za v kis. Boljše je. ako so trdi, kakor da bo mehki. Obrišemo jih s čisto kr|>o in zložimo jih na gr*,to v široke steklcnice. Nato skuhamo kis. Vzamemo kis za vlaganje, ako je premočan, denemo polovico vode, kis zavremo in ga pustimo, da sc pohladi. Na vsak liter zavretega ki6a denemo 2 žlici soli in dodamo nekoliko celega popra. S pohlajeiiim kisom polijemo paradižnike in nanje položimo navzkriž 2 prsta širok upogljiv les. da pritiska paradižnike navzdol. (Les prej prekuhamo v slani , vodi.) Končno zavežemo stcklenico s pergamentom in jo shranimo v zračni 6liranibi na temnem prostoru. Pozimi so nam paradižniki jako potrebni k raznim omakam. Paradižniki v slani vodi. S temi storimo priv tako, kakor s paradižniki v kisu. Lepe, zrele, trde paradižnike operemo, obrišemo s čisto krpo, mu ho« jim pustimo za okrasek. Zložimo jih tesno v steklenico. Skuhamo slano vodo, na en liter denemo 2 žlici soli, dodamo nekoliko celega popra, pustimo, da slana voda dobro prevre in z ohlajeno polijemo paradižnike v steklenici. Navrli položimo navzkriž upognjen le« (ki ga poprej ckuhamo v slani vodi), steklenico zavežemo s pergamentom. Hranimo jih na temnem, zračnem prostoru. — Pri uporabi paradižnikov nc smemo pozabiti, da so slani, zato moramo meso manj soliti. Ce so paradižniki res trdi in zdravi, ohranijo svojo lepo. rdečo barvo Lovorjevega lista ne dodamo, ker jih pozimi dajemo tudi v goveje juhe in bi lovor jev list lahko pokvaril dober okus. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE I jUjANM^ Posekane hoje. B. M. R. Letos ste ugotovili, da vam je mejaš pred enim letoinp baje pomotoma posekal v vašem gozdu 22 hoj. Vprašate, kakšuo odškodnino lahko zahtevate za hoje, ki so letos dražje kot lani in ki jih sploh še ne bi posekali. — Od mejaša lahko zahtevate, da vam da na svojem svetu ravno take rastoče hoje kot so bile posekane. Ce jih nima, vam mora dati popolno odškodnino po cenitvi izvedencev. Izvedenci bodo morali oce niti, koliko so bile vredne rastoče hoje za gospo darja, ki jih še ni nameraval lani posekati. Pri tem bodo izvedenci morali vpoštevati sedanje višje cene. Zalotiteljska nagrada. L. S. Po čl. 58 zakona o taksah dobi ovaditelj polovico pobrane kazenske takse, če jo je zahteval. Ovaditelj ali zalotitelj ne sme biti državni in samoupravni uslužbenec, razen organov fin. kontrole, ki imajo pravico do ene četrtine pobrane kazni kot nagrade. Namesto člena 58 zak. o taksah je, da se zalotiteljem-organom finančne kontrole dajo nagrade od pobrane kazenske takse, če so (>o lastni pobudi (po svojem trudu in spretnosti) odkrili kako stvar, ki je zavezana taksi in za katero oblastva dotlej niso vedela. V primerih, kadar organi finapčne kontrole preiščejo kako stvar, za katero oblastva že vedo, jim nagrada ne pripada, ker niso ničesar zalotili in tudi ničesar neznanega odkrili. Če je tedaj organ fin. kontrole postopal zaradi anonimne ovadbe, ki je bila poslana na oddelek fin. kontrole, ne more po našem mnenju zahtevati zakonite nagrade od pobrane kazni, ampak gre cela plačana kazen v državno blagajno. Družba. F. J. B. Neka družba z o. z. bi zaradi nerentabilnosti rada likvidirala svoj posel. Vprašate, če zadostuje odpoved obrti družbe pri okrajnem načelstvu in sodišču. — Za razdružitev je po zak. o družbah z o. z. iz 1. 1906 predpisan poseben sodišču. — Za razdružitev je po zakonu o družbah z omejeno zavezo iz leta 1936 predpisan poseben postopek. Potreben je sklep družabnikov o razdružitvi v obliki notarskega zapisa. Poslovodja mora to takoj sporočiti trgovskemu sodišču radi vpisa v trgovski register. Kot likvidatorji nastopajo poslovodje ali po sklepu družabnikov tudi druge osebe. Likvidatorji morejo takoj sestaviti bilanco. Objaviti morajo razdružitev družbe v uradnem listu in pozvati upnike, da se prijavijo. Po končani likvidaciji morajo pri sodišču izvesti izbiro likvidacijske tvrdke. Vsa podrobnejša navodila lahko zveste pri notarju, brez katerega se sploh ne morete razdružiti. Sprememba državljanstva. 0. F. T. Vprašate, kje morate zaprositi za italijansko državljanstvo in^kje in kdaj morate odpovedati jugoslovansko državljanstvo. — Pri italijanskem konzulatu boste zvedeli, kaj je vse potrebno, da dobite italijansko državljanstvo. Ko boste imeli odlok italijanske oblasti, da boste sprejeti v italijansko državljanstvo, morate pri nas prositi za odpust iz našega državljanstva. Prošnjo morate vložiti pri upravnem oblastvu I. stopnje in priložiti potrebne listine: domovnico, državljansko izkaznico, potrdilo, da ste zadostili vojaški dolžnosti, da so plačani vsi davki in odlok italijanske oblasti, da vas sprejme za svojega državljana. Odpust iz našega državljanstva podeli minister za notranje zadeve, velja pa šele tedaj, ko ste sprejeti v italijansko državljanstvo. V prvi stopnji zgubljena pravda. R. G. M. —■ Ce ste zgubil pravdo, kljub temu, da so priče vaše navedbe potrdile, potem vam bo vaš odvetnik na temelju pismene 6odbe, ki io bo prejel, vedel razložiti, zakaj 6te pravdo zgubili in če je kaj upanja, da zmagate v drugi stopnji. Brez vpogleda v do-tične pravdne spi6e ne moremo dati nobenega mnenja, ali je kaj upati na zmago ali ne. Oporoka. J. K. M. — Brat je lastnoročno spisal in podpisal oporoko, jo zapečatil in vam izročil. Vprašate, kaj imate z oporoko narediti, ko brat umrje. — Ko boste zvedeli za bratovo smrt, stopite k okrajnemu sodišču, v čigar okolišu je brat umrl, sporočite dan bratove smrti in sodišču izročite zapečateno oporoko. Sodišče bo takoj vpričo vas in še dveh prič oporoko odprlo, objavilo in spravilo v arhiv, v zapuščinski spis po pok. bratu pa vložilo prepis razglašene oporoke. Nato bo sodišče zapuščinski 6pi6 poslalo k notarju, da izvede zapuščinsko razpravo. Amerikanska nevesta. D. R. — Pred dvemi leti ste se seznanili z Amerikanko. ki je prišla za par mesecev v 6taro domovino. Vzljubila 6ta se in sklenila, da 6e poročita. Amerikanka je šla nazaj, da bi tam uredila 6voje premoženjske zadeve. V pismih je vedno zagotavljala zvestobo. Pošiljala je vam na prošnjo in tudi brez prošnje denar, češ, kar je moje je tvoje. Naenkrat pa vam je sporočila, da se je premislila. Poročila se je z nekim Amerikancem, od vas pa terja, da ji vrnete denar, kar ga vam je v ča6u zaroke pošiljala. Vprašate, če vas lahko prisili k temu. — Če vam ie denar dajala kot posojilo, torej z namenom, da ga ji vrnete, potem ga lahko terja nazaj. Če ga je pa sproti darovala, na kar bi kazale njene besede, kar je moje, je tvoje, potem ste lahko poljubno z denarjem razpolagali in ga ji niste dolžni vrniti. Ker je ona odstopila od poroke, imate celo pravico od nje zahtevati povračilo resnične škode, ki jo imate radi tega odstopa. Pomoč sorodniku. K. L. — Sorodniku bi radi opremili ključavničarsko delavnico, da se bo mogel preživljati. Nočete pa. da bi mu kdo mogel zarubiti orodie in stroje. Vprašate, kako bi to napravili. — Vse potrebno orodje in stroje kupite na svoje ime. tako da se bodo vsi računi glasili na vas. Nato napravite s sorodnikom pismeno pcr godbo, s katero njemu brezplačno ali proti odškodnini daste na razpolago vse orodje itd., ki naj bo v pogodbi natančno označeno. Ce bi potem kdo hotel zarubiti kai od tega orodja za dolgove sorodnika, bo ta lahko pokazal pogodbo. Če bi upniki kljub temu zahtevali rubež, boste morali 6ami zarubljene predmete izločevati. To se vam bo posrečilo. ker boste imeli originalne račune in pismeno pogodbo. Stalnost organista. V. V. — Občani bi radi evojemn priljubljenemu organistu zagotovili slalno mesto 6 pravico do pokojnine. Vprašate, kako bi se to dalo izvesti. — Farna občina naj po svojih predstavnikih sklene z organistom tako službeno pogodbo, s katero mu ie zajamčena stalnost in pravica do penzije. Tozadevni prispevki za aktivno plačo in potem za penzijo ee bodo morali potom cerkvenokonkurenčne obravnave določiti in naložiti faranom. Za penzijo lahko zavarujete organista pri pokojninskem zavodu, tako da bodo sedanji farani iHHiHiiiiintniiiutniimttiiiitiinnmi 0DRF2TTE iiiiimimimimmiiiimmmiiiiMimu (odgovarja samo na vprašanja, ka- | teriro je priložen tale odrezek. J 2 I ..Slovenec", 19. sepfem. 1937 § nasveti plačevali tudi ta zavarovalni prispevek istočasno s prispevki za plačo in bo organist prejemal penzijo od pokojninskega zavoda in ne bo potem treba faranom za upokojenega organista ntc več prispevati. Daritev za primer smrti. F. F. D. — Z znancem, vdovcem brez otrok, ste skupno postavili hišico, v kateri oba stanujeta. Pri vselitvi sta se dogovorila, da imata oba enake pravice v hiši; če pa vaš tovariš pred vami umrje, pa pripada njegov del pravic na vašega sina. Daljni sorodniki vašega znanca pa ga nagovarjajo, naj bi po smrti njim zapustil svoj del hiše. Vprašate, kaj bi veljalo ob smrti vašega sostanovalca: ali ustna pogodba ali morebitna oporoka — Dogovor, ki 6te ga sklenili s svojim sograditeljem, velja le za čas njegovega življenja. Kar pa je Obljubil, da bo po smrti zapustil vašemu 6inu, to je pa daritev za primer smrti. Za veljavnost take daritve pa zahteva postava. da se napravi v obliki notarekega zapisa, torej pri notarju, sicer je daritev neveljavna. Vaš sostanovalec torej v oporoki zapusti svoje pravice komur hoče. Zamrežena okna. A. C. G. — Če ste imeli z graditeljem pogodbo, da vam mora napraviti na hišici zamrežena okna in so se vam železne palice zdele preredke, potem bi morali takoj ob prevzemu hiše v 1. 1934 to napako grajati. Ker niste takrat takoj te hibe grajali, je zdaj po preteku »Teh let ne morete več grajati. Tudi vam graditelj ni odgovoren za škodo, če bi kdo skozi tako 6labo zamreženo okno vlomil v hišo. Okna lahko 6amo na 6voje stroške sedaj preuredite, ne pa na račun graditelja. Posojeni sodi. R. G. — Če ste vinskemu trgovcu fiosodili dva 6oda za 8 dni, potem je bil trgovec dolžan po preteku tega ča6a sposojene 6ode vrniti. Če iih kljub opominu ni vrnil, vam odgovarja za škodo, ki jo imate, ker sodov ne morete uporabljati. Dokazat; morate, da ste res sode rabili in da ste morali drugod si jih izposoditi in da 6te plačali izposo|evalnino. Tako dejansko odškodnino je dolžan jx>vrniti zamudni izpcsojevalec. Nestanovitna nevesta. F. M. Vardarec. Z dekletom ste bili pismeno domenjeni, da se poročite. Poslala vam je svoje listine, tako da ste bili v vaši župniji oklicani. Medtem ste se tudi drugače pripravljali na poroko. Ko ste se iz svojega službenega mesta na jugu države pripeljali na nevestin dom, neveste ni6te našli. Pri njenem župniku 6te zvedeli, da je zadnje oklice odpovedala in da se moži z drugim. Vprašate, kaj lahko zahtevate za svoje duševne muke? — Ce vi niste dali utemeljenega vzroka za odstop od poroke, imate pravico, da zahtevate od neveste povračilo svoje res- Kmetijski nasveti Domač kvas iz vinskih drož. T. F. I. Imate nekaj vinske drozge (droži), iz katere bi si radi napravili dober domač kvas, ker ste slišali, da ee to da. Radi bi vedeli, kako se pri tem postopa. — Iz vinske drozge, ki je usedlina pri pretakanju vina, se pač ne da napraviti dobrega domačega kvasu, ker so glivice v njej pač mrtve. Dober domač kva6 se pridobi le iz vinskega ali sadnega mošta in sicer takrat, ko se nahaja v najbolj burnem kipenju. Torej se tak kvas da napraviti samo jeseni, ko imamo tak kipeč mošt na razpolago. Postopamo pa takole: Proseno moko zamesimo z burno kipečim vinskim ali sadnim moštom v testo ter oblikujemo iz njega majhne okrogle hlebčke, ki jih posušimo na zraku, ne na soncu. Suhe ohranimo na 6uhem, zračnem prostoru in jih poleti rabimo za podkvašenje krušnega testa. Tak kvas moramo postaviti nekaj ur prej, preden testo zamesimo. Kruh iz tega kvasa je okusen in se dobro drži; zlasti pa ne postaoe poleti slaščičav, kakor se to dogaja s kruhom, ki je napravljen iz navadnega kvasu. Luknje v podu — ličinke lesne ose. K. F. M. V novi hiši se v pleskanem podu pojavljajo 3—4 mm velike kot 6 svedrom zvrtane luknje. Želite vedeti, kdo jih povzroča in kako to preprečiti. — Te luknje so izvrtale ličinke lesne ose; potem so se spremenile v ose in skozi nje prišle na dan. Lesna osa zleze jajce v les, dokler ta še raste aLi pa ko je že posekan. Iz jajčec se izvale ličinke — lesni črv, ki se zagrize v les in tudi po več let živi v njem. Ko ličinke dora6tejo, se zabubijo tik pod površino lesa in čez nekaj časa izleze iz bube osa, ki pregrizne še tisto malo lesa, ki jo loči od zunanjega 6veta ter izleti na dan. Takih lesnih os je pri nas več vrst: najbolj razširjena je navadna lesna osa (Sirex juven-cus), ki je 2.5 cm dolga in modra. Dobi se pa tu in tam tudi orjaška smrečja lesna osa, ki je do 4 cm dolga, bolj rumene barve. To sta dve hudi škod-ljivki našega le6a. Če sumimo, da 60 v luknjah lesa še ličinke ali bube, tedaj vbrizgajmo vanje petrolej ali bencin ter jih potem zamažimo z voskom. Tako uničimo tega sovražnika našega pohištva. Hitra naprava komposta v vrtu. K. R. H. Želite pojasnila, kako je iz vrtnih odpadkov in plevela pripraviti kompost ali mešanec, da bi z njim lahko gnojili že spomladi. Jeli umestno že jeseni ga prelo. patati. vmes pa zmešati gašenega apna, da bo do spomladi strohnel? — Jeli apneni dušik uniči ves plevel in njegovo seme, če ga jaseni potrosimo po vrtu? — Vi bi radi imeli kompost kar na hitro, »ekspres«. To bi ga drugi vrtnarji tudi radi, pa dosedaj še niso iznašli sredstva za hitro predelavo raznih snovi v kompost. Te zahtevajo več časa. da se razkrojijo; ena zima ni dovolj. Lahko sicer pre-lopatite tak na hitro roko zbrani kompostni kup jeseni, pri čem mu primešate nekaj apnenega prahu (negašeno apno), po potrebi tudi nekaj straniščnice in zemlje, da se bo do pomladi nekoliko bolje udelal. Toda tak kompost spomladi še ni goden za gnojenje, ampak ga je treba med letom še parkrat pre-lopatiti, potem šele z njim drugo pomlad gnojiti. Lahko ga sicer podkopate že prvo pomlad, toda uspeh bo slab, ker taka še nerazkrojena 6nov zemljo sicer rahlja, toda istočasno tudi suši, gnojilnih snovi pa ima le malo. Če hočete imeti dober kompost, si morate napraviti na vrtu dva kupa: enega starega, ki se razkraja, drugega pa mladega, na katerega mečete med letom odpadke. V prvem letu ga sestavljate, v drugem pa ga spomladi prelopatite in posadite nanj buče, da ga zakrijejo pred ljudmi in pred sončnimi žarki. Jeseni ga še enkrat prelopatite in spomladi tretjega leta lahko z njim gnojite. — Da apneni dušik umori plevel in seme, to je pač le delno prav. Neoljeni apneni dušik rabimo za zatiranje mladih plevelnih rastlin gorčice in redkvice med žitom spomladi. Drugega plevela pa le malo uniči, še najmanj pa semena. Apneni dušik je dušično umetno gnojilo, ki ga rabimo za gnojenje večine kulturnih rastlin, ker pospešuje rast in s tem njih rodovitnost. Da bi pa plevel uničil v vrlu, če ga jeseni potrosite, to nc bo držalo. Pač pa bo plevel spomladi še bujneje pognal. Zatiranje gosenic na zelju. Z. M. P. Navodila naj vam podamo za zatiranje gosenic na zelju in repi. — V vseh časopisih je bilo letos objavljeno, kako se ta goseničja zalega omeji. Mnogo 6e je o tem pisalo, veliko sredstev priporočalo, toda končno je bilo povsod poudarjeno, da je najbolj zanesljiv način tej nadlegi biti kos: obiranje, obiranje in stalno obiranje gosenic in jajče zalege. Vsa druga sredstva, kakor na primer pepel, škropljenje s slano vodo, tobakovim izvlečkom, petrolejem, mazavim milom, strupenim urania-zelenilom in mnogo drugih, niso imela zaželjenega uspeha. Ta nadloga je letos napadla vso Evropo; niso ji pa mogli biti kos nili v drugih državah, kjer imajo še več sredstev zoper rastlinske škodljivce. Sedaj pa jc ta mrčes že skoro ponehal, tamo na repi dela šc veliko škodo. Tudi tam pomaga še najbolj obiranje gosenic. Naprava dobrega vina iz gnilega grozdja. (Fr. V. iz S.) — V vinogradu sem zadnje dni opazil, da nekatere sorte (vetlinec, rulandec, belina, kraljevina) precej gnijejo. Ali se da to preprečiti in kako naj ravnam z gnilim grozdjem, da ne bom utrpel veliko škode. Seveda se da gnitje grozdja omejiti, popolnoma preprečiti pa ne. zlasti če je ob času zoritve nastopilo slabo vreme. Najbolje je, da gnilo grozdje takoj podberete. Kakor hitro ga potem nabe-rete primemrno količino in še preden preide v ki-penje, ga zmeljite in takoj iztisnite ali sprešajte (pa ne prehudo). Mošt pa nalijte v močno žveplano posodo. To delo opravite tako-le: Ko je sod približno eno tretjino napolnjen z moštom, se zabije ter več časa sem pa tja valja, da mošt žvep-ic-ui dim posrka vase. Naio sod odprite, ga zopet močno zazveplajte in potem napolnite do druge tretjine; sod spet valjajte nekoliko časa. Za tem sod še tretjič žveplajte in ga napolnite do vrha ter zamašite. Na ta način ste mošt močno razkužili, uničili ste v njem vse in tudi škodljive glivice (cik, zavrelka, gniloba). Po preteku približno 48 ur se iz mošta loči in vleže na dno soda vsa gošča in nesnaga. Cisti mošt potem previdno pretočite in močno prezračite. Najbolje ie, da teče iz soda čez kak cedilnik v škaf in ga še obenem z brezovo metlico premetavajte. Tako zgubi mošt ves duh po žveplu; nesnago na dnu pa vrzite stran. Ker je v takem moštu vse uničeno, ga morate spraviti potem umetno do kipenja. Dodajte v sod nekaj litrov kipeeega mošta iz dobrega zdravega grozdja, ali pa še boljše, uporabljajte samočiste droži, ki jih lahko naročite pri ban. kmetij, poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. Posebno pa glejte še, da bo mošt čimprej začel kipeti in da bo imel pravilno toplino (16—18° C). Mošt mora v par dneh pokipeti. Včasih je tako vino (podberin ga imenujejo na Dolenjskem) iz gnilega grozdja boljše kakor katero drugo. Lansko v'no še zdaj vre in je motno. (A. K. Iz D.). Imam vinograd na Bizeljskem. Lansko leto sem trgala precej pozno. Bilo je slabo vreme in zelo hladno. Proti spomladi sem vino prepeljala na dom, bilo je lepo čisto in sladko, ko sem ga pretakala. Zdaj mi pa nagaja zlasti laški rizling in silvanec. To vino se ne more umiriti. Ves čas od poletja semkaj pokipeva in je motno. Ne morem ga odprodati. Kaj je temu vzrok, kako naj letos to preprečim? Ker ste trgali v hladnem in slabem vremenu niso mostt v jeseni dobro pokipeli. Sicer se je proti spomladi mlado vino učistilo, ali bilo je še sladko. Ko se je zvišala toplota v kleti, je seveda začelo vino pokipevati. Zakaj šele poleti? Zato, ker ste vino pretočili spomladi v zažveplano posodo. Zvejilen dim je namreč zadrževal kipenje precej časa, dokler se niso potem pod vplivom topline kipilne glivice opomogle. Zdaj razkrajajo preostali sladkor v alkohol in ogljikovo kislino, vino kipi in bo motno, dokler ne bo to delo opravljeno. Takih primerov je bilo letos vse polno Priporočamo Vam, bodite letos bolj previdni pri trgatvi. Predvsem pazite, da bo kipelna klet topla — vsaj 15—18° C. Zamašite vse špranje v zidanici, zaprite dobro okna in vrata, da ohranite pravo toplino v kleti. Ce kljub vsemu temu ni primerno toplo v kleti, pa kurite. V skrajnem slučaju tudi segrejte nekoliko mošte (primerno količino) na 45-50» C (ne višje). Uporabljajte samočiste droži pri kipenju, da bodo mošti gladko in hitro pokipeli. Na ta način se boste obvarovali vseb sitnosti in vino bo pravilno tekom leta dozorevalo. p oUDei'tey k,neti>skil, strojev na električni pogon. f. K. r. Svojo mlatilnico ste preuredili na električni pogon, pa vam prehitro teče. Bojite se, da se kaj ne polomi, zato ste morali obratovanje ustaviti. Že-koliko obratov sme delati mlatilnica s tresalnikom, koliko slamoreznica, cirkuhrka za drva ui drugo. — Na vaše vprašanje bi vam mogli odgovoriti le na licu mesta, če bi si ogledali te stroje, ki na) jih sedaj žene elektrika. Na mlatilnici imate gotovo zabeleženo v železju, koliko obratov sme naiveč delati in po tem se vam je ravnati, če nočete priklicati kake^ nesreče. Tudi električni motor ima označeno število obratov, ki so mu potrebni za dober pogon. Na podlagi teh dveh številk vam bo vsak izkušen in vešč elektromonter določil, kak obseg mora imeti transmisija (prenosno kolo), da bodo stroji enakomerno tekli. Svetujemo vam, da pokličete veščega strokovnjaka, ki vam bo vse stroje pravilno uredil na električni pogon, ne da bi bilo nevarnosti, da bi se pri pogonu zgodila kaka nesreča. Bolje neka) žrtvovati, kot pa sam kaj »za-fusati« ter s tem priklicati kako nezgodo, ki bi lahko imela slabe posledice za stroje, pa tudi za zdravte ljudi, ki z njimi delajo. Hišne gobe uničujejo pod. — Z. R. S. V pritlični stanovanjski hiši imate hišno gobo, ki je prerasla ves pod ob zidu. Pod morate obnoviti, obenem pa uničiti tudi glive, ki povzročajo gobavost poda. — Zatiranje hišne gobe ni tako preprosto stvar, ker se glivice zagrizejo v les pa tudi v steno. Največ pospešuje njih razvoj vlaga, zato moramo skusati najprej to odpraviti. Zid, ob katerem rasejo Uobe v pod, je temeljito ostrgati ometa, potem ga namazati s karbolinejem in šele potem nanositi povrh nov omet. Tudi podnice je najbolje vsaj ob koncih namazati « karbolinejevim oljem. Seveda morajo biti prej popolnoma suhe. Pod postavite na mesto šele tedaj, ko se jc omet v steni popolnoma posušil. Ko se na ta način uniči vse podgobje hišne gobe in se poskrbi, da talna vlaga ne prodira skozi stene navzgor, tedaj tudi ta škodljivka nc bo vam delala več škode. Stoječa voda v bazenu pozeleni. R. K. G. R. : Ko napolnite betoniran bazen za kopanje z vodo, ; ostane ta nekoliko dni čista, po kakih štirih dneh pa • pozeleni. Na dnu bazena se nabere zelenkastoru-mena sluzasta tvarina, ki se da odstraniti samo z močnim drgnjenjem. — Mirno stoječa voda v bazenu pozeleni, ker se v njej razvijajo kremenaste alge. Te se zelo hitro množe ter kmalu prekrijejo dno in stene, plavajo pa tudi po vodi, ki zaradi tega postane zelena Sladkovodne alge žive le v sladkih vodah, zato jih sol umori. Poskušajte dodati vodi, ki jo napeljete v bazen, nekoliko soli, verjetno jc. da se potem te alge ne bodo mogle tako razvijati in vodo onesnažiti. Drugi priporočajo bazen tudi dobro očistiti in razkužiti z apnom, vodo vanj pa napeljati skozi filter — cedilo — iz debelega peska m oglja, ki jo razkuži in uniči alge, ki v njej živijo. VSAK nima toliko denar/a, da more potovati o kopališče TODA VSAKDO bt mora/ dati za zdravje letno 100—150 ainarjeo ui pili mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. nične škode, ki jo imate radi odstopa in ki io morate dokazati. Vaša škoda so n. pr. izdatki ia oklice, potovanje k nameravani poroki, izdatki za nabavo potrebščin, ki jih utegnete rabiti le v za konskem gospodinjstvu. Za vaše duševne muke pa ne morete zahtevati odškodnine. Za škodo vam odgovarja nevesta. Tud, če se bo medtem že po. v treh letih " ,0Ži,e- Toiba zas,ara «« v°bL-atun zaPl,ščenega dekleta s fantom. P. A h ii Jiar e. fanlu tekonl vaše«a zna'iia poso. d h denarja to vam je dolžan vrniti. Ce noče zlepa, pojdite k sodišču in tam podpišita izvršljivo poravnavo^da boste lahko fantaTubili. ko bo taj m ~.odškodnino za obljubljeni zakon boste lahko zahteval, le tedaj, če dokažete, da vas je na zvijačen al, drugačen kazniv način pridobil za nezakonsko telesno združenje in da imate radi tega Fw • ky.-6e neJmore,e z drugim poročiti. _ t-ant je dolžan, da vam povrne vse stroške, ki ste jih imeli in so v zvezi s predčasnim rojstvom ze umrlega otroka. Tožba radi odškodnine zastara v reh letih. - Vse te tožbe lahko na uradni aan daste na zapisnik pri domačem okr. sodišču Preložitev poti. F. P. P Na dvorišču name! ravate zidati stavbo. Zato hočete prestaviti not kt jo ima sosed preko dvorišča, za 2 m v stJan! s«,ed se pa temu protivi. --Preložitev poti je l°Pus'"a: ce, ne bo s tem sosedova pripciestvo-vana služnostna pravica poti okrnjena in bi izvr-k^enif l 6Juzn(06tne Pravice bilo za soseda otež- BE kss sc; sr^s.' -1» '«k» «« Nepremišljeno posojilo. M. F. Ž Denar ste S'L™'iarieVLŽe-ni- ki 'e "'nevala, da ima • r.JC „jcu mož aoizan vrniti denar' — Dolg je napravila čevljarjeva žena za sebe. ne za potrebe družine, ni je to plačnica za dol? le žena, ne pa mož Tožite jo. če ima denar za po- Ei,eodSenje° dal° z rubežem ,udi za do,e kai Dedna pogodba in oporoka. M. F. Ž Vprašate. ce velja notarsko pismo kot ženitna pogodba po zakonu udi kot testament, če kdo izmed zakoncev umrje? - Notarsko pismo lahko vBebtije zenitno tn dedno pogodbo in vzajemno oporoko obeh zakoncev. Po vpogledu celega notarskega s,'e mogoče izreči, katere določbe so pogodbene določbe, kt se enostransko ne dajo spremeniti tn katere določbe so oporočne, ki se dajo do smrti še vedno spremeniti. - Ce se žena ne strinja z zapisanimi določbami v pismu, naj napravi oporoko po svoji volji. Po smrti pri Zapuščinski obravnavi bo potem sodišče ugotovilo, katere določbe notarskega zapisa so z veljavno oporoko spremenjene. ' Popravilo domačije. M. F. ž. Domačijo, na kateri živi poročena sestra, hočeta z bratom z lastnimi sredstvi popraviti. Vedeti hočete, kako bi ta potrosek zavarovali otrokom vaše sestre če bi bolehna sestra posestnica umrla in je pogodbeni dedič n,en mož? - je več načinoV. Popravila lahko naroči posestnica in si potreben denar izposodi od vas in brata ter vam podpiše zadolž-mco Terjatev iz te zadolžnice lahko odstopite komurkoli, torej tudi otrokom dolžnice, ki bi s tem postali upniki napram zapuščini svoje matere. Na temelju take zadolžnice lahko sestra tudi dovoli vknjižbo zastavne pravice pri njenem i^osestvu S tem preprečite, da bi se kak drug upnik pred vami vknjizil. — Za svojo doto, ki jo vam še dolguje sestra je tudi bolj varno, če se pravočasno vknji-zite. Pn zapuščinski obravnavi po smrti vaše se-stre se bodo vpoštevaie najprej vsa bremena Od ciste zapuščine se bodo otrokom priznali dolžni deleži (za slučaj, da ni v oporoki za otroke boljše preskrbljeno) in šele ostanek bo prisojen možu kot dediču po dedni pogodbi. . . Nadaljno šolanje. A. B. C. Glede nadaljnega šolanja vašega 12 letnega fanta se |>osvetujte z domačini šolskim upraviteljem, ki pozna zmožnosti otroka in vam bo lahko prav svetoval. Isto velja za hčerko. ' Zarobljeni prejemki. R. P. L. Ce so vam za nekega upnika zarubljeni službeni prejemki, potem je dolžna dolična blagajna, ki vam nakazuje plačo, odtegovati te zarubljene prejemke in sicer, dokler niso plačani: glavnica, obresti in sodno določeni 6troski. Ce vas medtem upnikov zastopnik opominja na plačilo večjih obrokov in vam v vsakem opominu zaračuna tudi opominske stroške, se vani za take opomine ni treba brigati, niti niste dolžni takih opominskih stroškov plačati. Saj boste tako plačali V6e 6odno odmerjene izvršilne stroške. OSJECKA L JEVAONICA ŽELJEZA i TVORNICA STROJEVA D. D. Potnika je zalotila noč in primoran je bil prenočiti v Budalah. Preden je šel k počitku, je strogo zabičeval gostilničarju, da ga gotovo pokliče ob šestih, ker mora na vlak. Ob štirih zjutraj je trkalo na vrala: »Kdo pa trka zdaj ob tej uri, saj je še tema,« je robantil potnik. Gostilničar pa je lepo mirno odvrnil: »Gospod, prišel sem vam povedat, da imate š« dve uri časa za spanje.« Zahtevajte povsod naš list! V r a b č e h Kdor hoče spoznati svet, naj tie potuje z vlakom ali drsi z brzimi vozili po velikih cestah, amnak naj se potika po manjših poteh, samo te mu bodo pokazale, kako se ljudje ubijajo z življenjem. Brza pot po velikih žilah je le trenuten izsek iz življenja ondotnih ljudi. Kdor 6i pa vzame časa, da zložno potuje po poljskih poten, po stezicah in malih navijugastih cesticah, ta vidi kakor na tekočem traku, kakšno je življenje onega koščka sveta, ki si ga ogleduje. Spoznal je, kakšni so otroci okrog ust in za ušesi in kako 60 pristriženi. Kdaj dobe fantiči prve hlače in ali se zapirajo na razporek z gumbi ali na vratca. In kako 6i 6pletajo deklice lase. Vidi, kako ljudje grade, kakšno vprego imajo in kako orjejo, sejejo, žanjejo in mlatijo. Kako zajeze vodo in jo pu6te teči na mlinska kolesa. Kako sekajo drevje, koljejo pod ušesom ali na vratu in izdelujejo to in ono. Tudi vidi, kako paglavci love žabe, ali jih 6 šibico 6pretno vzdignejo iz vode in jih v zraku zadenejo s prvim mahom, ali jih ujamejo na trnek, ki je 6krit v škrlatnem koščku blaga. Izve tudi, kaj klepetajo strnjene ženske glave in kaj modrujejo očanci zvečer pred svojimi hišami in kako bašejo pipo? da dobro vleče in ali pljujejo 6kozi zobe, ali pri 6trani ali kar naravnost. Svet opazovati in spoznavati so nas, negodna mestna mevšeta učili spoznavati v šoli, v zatohli 6obi, v katero je prehajal zunanji svet iz tlakovane ulice le 6kozi dve ozki okni. Učenčkom so kazali one velike tiskane slike, ki 60 upodabljale štiri letne ča6e. Gotovo 6e jih sjx>minjate. Jesen, trgatev ob Renu, na reki parnik, lovec no6i čudne, z glavami navzdol privezane ptice na nahrbtniku. Spomlad ie imela mlečnobelo geometrovo gospo, ki je svojim zavaljenim otrokom spletala vence iz rož za bebaste glave. Gospod zemljemerec pa je rokoval ob velikem trinožniku p»d belim dežnikom. Leto je bila mlačva s strojem, tam nekje na Nemškem in nihče 6e ni smel smejati, tudi če je bil kmetiški, da 60 bili vaščani v kratkih hlačah in da so med delom iz vrčkov pili pivo. Tako 60 nas odgajali in odgojili. Rekli 60 nam lepega dne, da smo zreli in šli smo na vse strani. Le nekaj nas je bilo, ki nismo mogli zatajiti tega. da je naš ded še krčil zemljo in z jeklenim leme-žem leto za letom rezal zemljo in da je naša babica še znala zlikati pečo in jo tudi zavezati in da ded kar ni hotel drugega pokrivala kakor polhovko. Zgrozili smo 6e in uvideli, da ni6mo od 6amih važnih, prevažnih in bistvenih stvari mogli spoznati ne naše zemlje, ne naših ljudi, ne našega življenja. In ni čuda, da 6e čestokrat srečujemo na istih f>oteh, mladi možje, ki s spoštovanjem gledamo naš 6vet. naše gore, naša polja, naše gozdove, naše cerkvice. Tako ponosno in zaverovano, kakor gospodar v nedeljo po drugi maši vzneseno 6topa po svojih njivah, po svoji bodočnosti. i itflibil ii Ena 6ama mala cestica lahko človeku nudi mnogo. Najprvo nekje prične živeti, navadno jo požene od 6ebe velika ce6ta — korito tujcev in slabega vpliva. Na pričetek so ji zasadili mejnik s številko in ob njem je popleskan drog, ki steguje dolgo roko v črnem rokavu z belo manšeto. Dlani skoro ni, le sloki prsti 60 ogromni in kazalec s pretiranim nohtom je uradno iztegnjen. Ta roka je sploh preveč uradna in gosposko zapovedujoča. Mogoče bi 6e ji bolje f>odal zavihan rokav hodne srajce in mišičasta leht. In mesto iztegnjenega kazalca stisnjena pest. Lahko bi tiščala oglodano skorjo ovsenjaka ali bi lahkomiselno nežino oklepala do vdeli trtjin napolnjeno kupico slabega vina. Na črni rokav kažipota 60 napisali, kam te vodi p>ot in koliko je do prvega odcepa. Nato se cestica osamosvoji in pc6tane tenak, toda razločen trak, ki se začne smelo vzdigovati po pobočjih, reže jih 6trogo, pa jih le krasi z belimi vijuganii. Med žitom 6e skrije, v vinograde vodi in ne zmoti tišine gozdov. Prebije se 6kozi les, na golicave pride, do samotnih vrhov s cerkvicami in stoletnimi lipami, ki jim je strela vžgala svoja neizbrisna znamenja. Tam, kjer je najvišji svet, kjer 6e že cestica prelamlja in prične teči v dolino, stoji martra ali kaj>elica. Sem 60 se v V6eh mogočih črkah in znamenjih podpisali oni, ki jih je tod ne6el opravek, nemir ali usoda. To so deseti bratje, ki jim kri ne da miru in jih goni in žene po vsem božjem 6vetu. To 60 hlapci Jerneji ali pa oni, ki jih preganja pravica. In sam Bog vedi, s kakšnimi okornimi znamenji in kaj bi hotel izrazili na belo pobeljene stene teh kapelic po vrhovih siromak spaček, ki mu je življenje od vsega lefiega naklonilo le to, da sc mu lice vedno smeje, reži se mu, kadar je žalosten prav-tako kakor kadar je pijan, saj vesel 6koraj nikdar ni in kako bi bil. Vlači se kakor Ahasver, potika se po skritih 6tezah, le takrat 6e jx>kaže ljudem, kadar je lačen. Mrzi jih, pa je z njimi vedno prijazen. Pritlikav je. pa širok in čokat, da bi privzdignil hišo ob voglu in gorje lep>oraslemu fantu, če bi ga zgrabil. Z eno roko bi mu stri koščice. In po takih malih poteh slediš v prahu bo6e noge, včasih so še lepo oblikovane in ozke, češče so raz-hojene in izmaličene. Zdaj so na tej strani f>oti in se zopet opotekajo na ono stran. In tem odti6kom se za kratko dobo pridružijo capljajoče nožice deteta. Potem je scepetan. Postanek — mati je dvignila otročka, ga zavila v culo in zadela na hrbet. Le da bo njemu laže. Kaj zato, če je mamici težje. Ni namreč naredila tako. kakor so naredile one, ki lahko z dvignjenim nosom gredo po velikih poteh, vse jih spoštuje in jim poljublja roke. Za njo pa bi vsakdo kazal s prstom in še vrgel kamen in ji zaklical ono, kar bi jo še vse bolj bolelo. Saj je Je vedno človek, le včasih si zaželi, da bi bila žival, da bi ee vsaj lahko zavlekla v brlog. In še druge ljudi prenaša taka mala cestica. Ne bi bila vredna svojih sestric, če ne bi šli po njej cigani in cigančki. Le kaj je pestrejše kot ze leno pobočje, v njem je vsekana sivo bela pot. vso krajino zlati sonce, na nebu so iagenčki in v to polu so po6tolke. Nasproti pride voz z obokano platneno streho, vajeti drži cigan, ima baržunast telovnik s srebrnimi gumbi, v ušesih zlate obroče. Oči so črne kot oglje. Le zakaj hodijo ciganke ncš. i saj bi se lahko vozile Njihove rdeče-črne obleke. žolto rjava polt in beli zobje, obeski iz vseh mogočih kovin eo sozvok barv, ki še dolgo ostane v očeh in ki ga je narava podelila le nekaterim srečnim pticam iz daljnih krajev tam za morjem. Meščanke jim zavidajo hojo. tako gredo, kakor da bi ne imele teže, lahno, skoraj tipajoče polagajo stopinje. Za vozom ie privezan medved. Obroč ima skozi nos in s kosmatimi šapami opleta jx> prašni cesti. Okrog opice v zelenem plaščku so cigančki. Skačejo kakor čepi, če jih mečeš ob tla, zdaj v eno, zdaj v drugo stran poti. Ne veš, kdo je deklica in kdo bi prav za prav moral nositi nlače. Saj to ne moti. Tudi to ne, da ne veš, kdo je mati. kdo je še dekle in kdo je oče ali stric ali 6vak ali zet. To ostane njihova *ajno6t, tudi, če kdo umre, nimajo namreč navade, da bi 6e predstavljali v posmrtnih oznanilih. Zojjet si 9am na beli poti. Zvečeri se. Lisica ti preteče pot, gož se ne da motiti in krastača vzvišeno premika 6vojo zavaljeno grbo V dolinici je potok, od njega pride hlad in se vzdigne meglica. Ribice ne švigajo več. le v školjkah 6e še svetlika nebo. • Bilo je zope! takega dne. ko je človeku nemogoče vzdržati v mestu. Za nobeno delo ni takrat, vse mu preseda, še ob knjigah ne najde mirti in v vsako koristno misel 6e vriva toliko najrazličnejših domislic, da ni mogoče 6lediti opisom, razlaganjem in naštevanjem berila. Stene sobe tesnč, 6trop visi tik nad glavo, slike morč in zabadajo oči v te, V6aka musica je zločinka in človek je v breme vsemu domu. Tistega dne je močan vzhodnik izpihal iz mestnih brlogov nekaj mladih ljudi in jih razkropil v 6voji smeri. Belina ceste je bodla v oči. Brežice so se klanjale. veter nagajivec jim je privzdigoval krika, da 60 se videle njihove sivkasto bele spodnjice, 6kozi katere se je zdaj pa zdaj zableščalo snežno belo telo, ki se je zvijalo v čudnem, vabečem plesu. Kako vse drugače nerodni in drvarski so bili hrasti. Le to so še zmogli, da 60 v togem ritmu premikali svoja okostenela debla. Ej starci, kako so ječali pri tem! Je nač težko, če se vnamejo stari panji. Pa saj niso njih vabile lahkomiselne brezice. Od same zasoplosti so prezrli sloke tojx>1e, ki so s svojimi lepimi glavami opisovali čudna znamenja na visoke oblačke in 60 vsi drhteli. Saj to je moral biti le ples, ki nikakor ni 6mel prekršiti 6vete za obljube, da bo služil le zakonom lepote. Tako je gnalo ves božji dan. 6kozi vasi in trge. mimo polj in voda. ob izrastkih gorovij in preko njih v vedno nov in nov 6vet. Prenehalo je šele takrat, ko je zlatorumeno sonce pričenjalo jemati svoje prve žarke iz najnižjih delov krajine in jih že povezovalo v mogočne šope, ki so jezdili na škrbinah in vrezih gorskih obrisov. Vsak čas bo moralo iti za božjo gnado polagat obračun svo jemu Gospodu. Takrat se je umiril tudi veter, le še v posameznih pihljajih je poboževal utrujeno zemljo. . . Velik pašnik je nudil vso prostost številni živini. Večerni hlad je že nastopal in živali so postajale živahnejše, junci so se turkali po mili volji pred globokookimi občudovalkami, voli pa so se ulegli po dva in trije skupaj in so modrovali o dogodkih v 6voji srenji. Lagodno so prežvekovali in 6e zgražali nad mladino. Gospe pa so stopicale s prednjimi nogami, le to jim je še ostalo od mladostne prožnosti, bil je namreč večer in v zadnjih nogah so bile težke. Slikale so glave, se ena drugo z rogovi uslužno čehljale za ušesi in 6e zgražale nad tem. po kakih grdih sposobnostih ljudje ocenjujejo njihovo vrednost. Nekaj kožic je bilo še na gmajni. 6iIno važna se jim je zdela njihova brada. Nekaj jkov se je lovilo za rejje in jata gosi 6e je razburjala brez vzroka. Tenka meglica dima je ležala nad pašnikom. Napajala se je iz malega kresu, okrog katerega so bili otroci. Ti obrisi kmečkih otrok so nekaj prav posebnega. Cencek ima volčjo glavo s 6koraj belimi lasmi. ~ki so bolj dlaka kakor žima. Francek ima krepke krake s kepami mišic, naramnice nosi navzkriž in na levi hlačnici je velika zaplata. Lojzek ima slamnik z nizko štulo, iz katere gleda pri vrhu šop las kakor perje iz neobrezane repe. Minca pa ima ruto zavezano na micko, izpod nje pokuka kratka kita. kadar 6e nagne naprej. S šibo je bezala v ogenj in poslušala. Sel bi mimo njih, če ne bi spazil lantička, ki je bil mnogo manjši od V6eh drugih, pa je že bil oblečen popolnoma po deško, imel je nežen glasek in je nekaj prav razumno in razsodno govoril. Rasel je bil sorazmerno, glavica je lepo sedela na nežnih ramah, roke in noge so pravilno poganjale iz trupielca. Oblečen je bil skrbneje od drugih, za vratom je imel celo rdečo pentljo z be limi pikami. Star je bil osem let, ostal pa je pri-tlikavček. Ni pa bil iznakažen, prav lep in sorazmeren otroček bi bil za štiri leta. Toliko ga je bilo, kolikor še ostane prav otroškega v drugih osemletnikih, ki si že pričenjajo begati glavo s tem, kar še zdavnaj ni za njih in bi bilo vse lepše, če ne bi bilo za nikogar. Ker me je pozneje še večkrat prav radi tega bitjeca neslo po i6ti poti, lahko verno podam vso njegovo borno zgodbico. Razumnejši in bistrejši je bil od svojih vrstnikov. Pripovedoval iim je vseh vret pripovedk in zgodbic, seznanil jih je 6 tajnostmi žepne lučke, naučil jih je pokati na žveplenke in ključ, znal je omajati tudi še tako zrelo vrbovo vejico in napraviti piščal. pa bodi že tako naravnost ali tako jiostransko. Umel je vzdigniti zmaja in rezljati mlinčke vseh načinov, plavajoče, s koritcem ali na stope. Vedel je točno, kdaj in kje gnezdijo ptice, kako nastaviti voluharju m brez škode zajeti ne topiria. Skratka, bil je s svojo glavico daleč pred onimi otroki, ki so bili dvakrat večji od njega, pa rojeni z njim v istem letu. Pravilno rasli in lepi so navadno surovi. I.ahko se namreč ubranijo s svojo močjo ali z» slepe z zunanjostjo. Pritlikavčka niso klicali dru- gače kakor Vrabec. Le Minca, to je ona deklica, ki ie nosila rdečo ruto zavezano na micko, mu je rekla Kraljiček. Tako pa ga je klicala le, kadar 6ta bila sama. Pred drugimi pa mu je tudi ona rekla Vrabec. Le včasih se ji je zareklo in mu je rekla Vrabček. Vrabček je imel na skrbi vaške gosi Drugih živali mu itak ne bi zaupali. Saj ue bi mogel razdvojiti dveh juncev, če bi se preveč obdelovala z rogovi ali zavreči konj, če bi 6e jim zahotelo v oves. Gosi pa je že nekako ukrotil. Z dolgo vrbovo šibo jih je vsako dopoldne zagnal na pašnik, da ni60 delale napotje po dvoriščih. In takrat 6e je pričel njegov dan. Bil je kakor kraljiček v svojem malem svetu. Hudourniki, orlova gnezda. 6kale in visoka drevesa niso bila zanj. Premajhen in preslaboten je bil. Zato pa je stikal za mavrohi, opazoval, kako se vzdiguje in vsipa krtina ali gnezdi lišček. Posebno veselje je imel s čmrlji. Njihov med je zelo dober. Tudi Minci je ugajal. Vedno je vedel, kje imajo čmrlji gnezda. Tega pa ni zaupal nikomur. Zakaj, kakor je treba umno ravnati s čebelami, tako imajo tudi čmrlji svoj prav določni red in le ob gotovem času se delajo tako, kakor da iim ni nič mar, da si jim ukradel med. Drugi fantiči bi uničili gnezda j on pa je samo pobral satovje in ni pregnal roja. Sel je ob rosi, dolgo oprezoval ob ruši. v kateri je bilo zakopano gnezdo, s palčico je previdno razgrnil travice. ki so visele čez vzhodno luknjico, razširil jo je oprezno in z rogovilo dosegel 6atovje. Vedno jva ga je vzel le polovico, če bi vzel vsega, bi pregnal gnezdo. Iz bezgovega lubja je zvil košarico in jo spel s trnji bodičevja iz meje. Tam ie nabral tudi malin in utrgal cvet divje vrtnice, ki ga je zataknil za košarico. In ko 60 travice. 06at in rožice postajale žejne, ko je sonce že visoko vzšlo, se je za mejo prikazala rdeča Minčina ruta. Prihajala je k Vrabčku. Stekel je k njej in nikdar ni prišel praznih rok. Poleg darilca 60 pa morale vedno biti tudi cvetke. Z njimi je Vrabček povedal ono. kar mu ni bilo nikdar dano povedati z besedami. Čeprav pa je bil te 6laboten pritlikavček, je njegova uboga dušica ljubila tako močno, da tega Minci ni bilo treba povedati. Tudi ona je imela Vrabčka rada. To pa ie bilo pojx>lnoma nekaj drugega. Všeč ji je bil. ker je bil z njo vedno dober in vljuden, ker je vedno mislil na njo in ni nikdar prihajal praznih rok, ker ji je vedno dajal in je bil ljubka, drobcena igračka z voščenimi lici, živimi očesci in rdečo pentljo, ki je skušala biti tako moška, ka-valirska in skrbna. Tudi njegova gizdavo6t ji je ugajala vse bolj kot Cenckovi lasje ali Franckove zakrpane hlačnice. Rada je govorila z njim in to je bilo tudi vse. Bila 6ta istih let. Rastla sta nekaj časa enako hitro, jx>tem je Vrabček zaostal. Zaostal pa je skoraj za polovico. To je Vrabček sicer občutil, tudi ga je to precej bolelo, ni ga pa motilo v tem, kar je čutil do Mince. Boste rekli, da so to še nezreli otroci. Toda Vrabček ni mogel ničesar proti vsemu temu. Prišlo je prvič, med prvimi cvetkami na mladozeleni trati, ob najbi6treiših potočkih, ob jiolni jasnini zgodnjega spomladanskega neba. Prišlo je prvič, v najčistejši otroški dušici. Sprva je slaboten tak živobarvni metuljček. Krila ga kar nočejo nositi in zato sc boji vzleteti. Potem mu sonce otrdi predalca v krilih, zlepi mu jih in posuje z lepobarvnim prahom, še malo okleva, potem vendar že enkrat vzleti m leta. se dviga in pada, miglja in trepeta, vasuje od cvetke do cvetke, tu 6rkne kapljico medu, tam izpije krogljico rose, če dobi prav Iejx> čašico in pušča za spomin 6ledi prahu, ponekod rdeče, drugod črne. Vidi, kako prično rožice veneti, pa se mu lepega dne zazdi vse skupaj prenetimno in napravi ono. kar so že zdavnaj prej napravili njegovi vrstniki. Pusti prostost in se poroči. Včasih pa takega metuljčka zbije na tla kako neurje. Takrat je ves moker in krila ga ne morejo več dvigniti. Pridejo mravlje, omamijo ga z jedko tekočino in v njega nanesejo jajčec. Tako končno služi drugim za hrano, pozneje za gnoj. Starcem pa vsa ta Vrabčkova ljubezen ni bila všeč. (Ti otroci, le kaj se vse dogaja v njihovih glavicah!) Gotovo so pozabili, da so v šoli radi vlekli součenke za kite, morda je bil celo kdo zaverovan v gospodično učiteljico. Sedaj jih je pa motilo, da Vrabček ni bil pritlikav ludi na svoji ubojn dušici. Francek je bil silen Mišice je imel v kepah in s tal je zajezdil mlinarjevega konja, ki ga je še hlapec komaj krotil. Zadnji konec senenega voza je zanesel. Pokal je z bičem in je bil 6trah vsem vrstnikom. Godel je na bodečo nežo in je v cerkvi poganjal meh. Sicer je pasel koze v rebri Vsak večer se je vračal z njimi. Trobil je v ovnov rog. Pred Mincino hišo je trobil najglasneje. Za klobukom je imel vedno Šopek planik, Minci je zdajal največje in najlef>še. Francek je imel naramnice navzkriž in zaplato na levi hlačnici. Tudi v nedeljo je bil kuštravec in šola mu je bila deveta briga. Pravili so celo. da je imel v rebri skrito staro vojaško puško na več ognjev. Tudi vode ni imel preveč rad. Minci pa je bil kljub vsemu temu všeč. Ni prihajala več vsakega jutra ob meji na pašnik. Niso ji bila več mar Vrabčkova vljudnost, njegova darilca in cvetke. Tudi ni imela več stare rdeče rute na glavi in ei je pričela zvijati lase po dekliško. Vrabčku je bilo hudo. Nič pravega veselja ni imel več 6 čmrlji, tudi ni bilo zanj več onih lepih barv po tratah in potoček je zanj tekel kar tja v en dan. Vse je bilo 6ivo in žalostno. Vrabček 6e je zapustil, ni več zavezoval rdeče pentlje pod vratom. Jokal pa ni, le lako grenko mu je bilo v grlu. Le zakaj mu ni bilo dano. da bi bil tolik, kakršen jc bil Francek. zakaj ni bil močan in trden, potem bi iudi on ianko šei v reber, piezal po hudourniku, gvozdil skozi žleb in prišel do planik. DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice NaluClnkovltelJe Radio termalno kopališče 38« C zdravi sigurno rsvmatliem sklepov ln mlilo, bolezni živčnega ■latama, ženske bolezni, organline rnotnle srca in krvnega obtoka, rasne posledice zlomiienlh kosti itd. - Jesenska sezona od 1. septembra do 31. oktobra. 10 dnevna pavšalna penzija I. razred Din 600- , 20 dnevna Din 1.100-V tem pavšalu Je vračunana prvorazredna »oba In prebrana, kopelji » perilom, enkratni zdravniški pregled ln vse taka«. Zahtevajte pojasnila ln prospekte od uprave. Mislil je in razglabljal, s čim neki je raz-žalil Minco. Mogoče se je samo naveličala jagod, čmrljevega medu in poljskih cvetk. In jutri bo imela rojstni dan. Da bi mu le Francek povedal, kod je treba iti, da bi prišel do !anik. Vrabček pa je bil ponosen in ga ne bi ,iugel vjjrašati. Sicer pa ie bilo itak prepozno. 1 je Francek že zarana odšel s kozami, ln tudi vedel, v kateri rebri so planike. Minca mu jo jc pokazala nekoč, češ, tam pa Francek dobi planike. Samo on da more tja. Tako težko je skozi mokri žleb. Zagnal je goske na pašo. Sedel je med njimi in žalostno gledal v reber. Nato se mu je nekaj zgenilo v obrazku. Tam čez potok gre 6labo uho-jena 6teza, potem 6kozi gozd in po melišču. Potem ta kozja steza izgine. Saj ne bo šlo drugje kakor po hudourniku, nato v žleb. Skale so tam mokre in gladke. Samo skozi žleb je moral iti Francek. Reber je bila takoj nad nJim. Prep»u6til je gosi božjemu varetvu, dal ročici v žepe ni moško ubral pot. V gozdu 6i je zadri trn v podplat in ostro melišče mu je zasipalo bose nožice Prebijal se je skozi brinje in nizke borovce in oeat mu je ranil roke. Bil je pri hudourniku vzpenjal se ie po bolvanih, hitro in z močjo, kakor da bi bil Francek. Hitel je da je bil ves zasopel in da 6e mu je vrtilo pred očmi in je videl velike temne kolobarje. Vča6ih je malo postal. Tako je bilo tiho in veličastno v hudourniku. le kdaj pa kdaj se je sprožil kamenček ali je počila 06ušena treščica. Strm je bil hudournik in Vrabček se ni mnogo oziral nazaj. Vi6oko je že bil. 6koraj pod žlebom. V njem je curljala voaa in z vrha 60 tiho padale kapljice in se razbijale ob ostrem kamenju. Napravil je križek. Počakal je še malo. potem ie \6topil. Dobro je šlo do srede, tam je obstal* Pričelo mu je polzeti. Ni mogel naprej. Ročice niso mogle več vzdigovati in prstki niso več držali. Gvozdil je le še z nožicami, potem je pričel drseti, sprva prav počasi, potem hitreje, zgubil je oporo in Vrabček je zdrknil. Tru-pelce se je pretreslo, v glavico se je zasekala velika zijajoča rana. še nekolikokrat je poskočilo 6rčece, potem je prenehalo biti. Med goskanii na pašniku je ležala dolga Vrabčkova šiba. Njega ni bilo tam. čeprav je prav tistega dne. Bog vedi zakaj, prihajala za mejo Minca. Zoj>et je imela rdečo nrto zavezano na micko in lase spletene v kratko kito. Potožiti je hotela Vrabčku. da bo Francek moral v mesto, k strogemu mojstru učit se rokodelstva, ker dela same nerodnosti in ga drugače ne bi mogli ukrotiti. Vrabčka so našli. Vsi otroci so ga pospremili — Cencek z volčjo glavo in belimi lasmi, ki 60 bili bolj dlaka kakor žima. je nosil križ, svetilko je nosil Lojzek, ki to pot ni imel slamnika, pozna1 se mu je pa obroč od tesne štule. Mihec s 'e odvrnil navihani Nacek. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CL A VEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak ■ Varrsjte se potverb' ,'aeuim snuje Frtaučhu Gustl ma beseda Jest zdej prou nč na vem, kuku bo prouzaprou z našem kuludvoram. Al ga borna sploh kerkat dubl, a se borna mogel tud za kuludvor pod nusam ubrisat. koker sma se mogel za špetau in še za marskašna druga ret ke sma se tro štal, de ja boma dubl? Kar je pa-metneh Iblančanu, se še zmeri sempake pu časupi6eh ujedaja. U Belgrade sa pa gvi-šen že zdauni na nad Iruludvor puzabil. Kar je blu ke že našeh prošen puslaneh, sa holt puložd med druge akte Tku se nam saj ni za bat, de b se kerkat zguble. Seveda pa boma mogel še mal za kuludvor potrpet. Saj na medi se nam pa mende tud ne buhve laiku zajn, dokler stuji še ta star, sma še zmeri na kojn. Ce 6e ga pugleda s šmarne gore dol, se še tud čist lepu vn uzame. Ud bliz ga nam pa ni treba gledat. Sej ud bliz tku ni nubena reč taka, koker b mel rad, de b bla. Kdu je uržah, de Iblančani na morma du enga voreng kuludvora, al pa du špetala, je pa tešku rečt. Ta narbl gvišen sma prou sami uržah. Kene, še ni doug od tega, ke je stal u časupise. de ema puslal z iblan6kega kuludvora kar eneh osemnajst meljonu čistka dubička ki sma jih u pu mesca no dubl, dol u Belgrad. Vite, kej tacga b mi na smel nardit, če b bli dober gespudari. Kulker guarja not dubema, b ga mogel ta peru punucat za dumače putrebe, kar glih čez ostane, ga pa žiher oframa sojnru bliženmu, če je n putreb. Tku nas uči naša vera, pa pravoslavna mende tud. Ce pa mi gnar, ke ga slučajen zaslužma, kar preč pu-šilama, 6e pa tku samu ud 6ebe zastop, de ga na boma nekol več videl. Sej tu b 6e tud nsakmn fržmagal, če b ga tam na tli sprejet, kamer ga po-š4ema. Mi Sluvenci 6ma ket kašne fufre. Sevede, pol ke je že prepozen, nam je pa žou, de sma bli tku naroden. • Noja, pa zdej je že, kar je. Zdej nam nč na anca. če jamrama. Keder boma pršli spet dn ka šenga gnarja, morma pa gledat, de boma bi pameten gespudari z oim. Za kua mi na morma pridet du enga puštenga kuludvora, je pa še en drug uržah. Kene, kar je pametneh Iblančanu, b ga mel rad pud zemla, de b ldem napote na delo. Je pa tnd neki takeh prsmod. de ga na maraja pud zemla. Prauja: če Šah lz velemojstrskega turnirja na Semmeringu in v Badenu pri Dunaju imamo že prve rezultate. Po prvih štirih kolih, odigranih na Semmeringu, sta na čelu tabele mlada velemojstra Flohr in Reshevsky. Kako težko je med tako močnimi nasprotniki, kot so na tem turnirju, odločiti partijo, je videti iz tega, da je bilo od prvih 16 partij 10 remijev in samo 6 partij odločenih. Od teh 6 odločenih je pa bilo poleg tega najmanj polovico partij odločenih povsem slučajno radi grobih napak v zadnjem trenutku. Vsi ti remiji 60 posledica zelo izenačenih moči večine konkurentov in nikakor ne strahu, ki bi ga imeli drug pred drugim. Vse partije so zelo borbene. V prvih štirih kolih je največ pokazal češkoslovaški velemojster Flohr, dočim je imel Reshevsky precejšnjo srečo. Flohr je odigral s Petrovim in Eliskasesoin partiji, ki vzbujata presenečenje in občudovanje. S svojo velemojstrsko igro ▼ končnici je Flohr v teh partijah presegel vse umetnike v končnicah. Konkuriral bi mu mogoče samo še največji dosedanji mojster končnic Rubinstein, ko je bd na višku svoje moči. Danec prinašamo Flohrovo partijo z Eliskasesom, igrano v četrtem kolu. Našim šahistom priporočamo, da pazijo, kako si je znal Flohr v tej partiji priboriti boljšo končnico in kako je to prednost velemojstrsko izkoristil. Bolj poučno lekcijo v končnicah je težko dobiti. Eliskases : Flohr 1. d2—d4, Sg8—{6; 2. c2_c4, g7—g6; 3. Sbl— c3, d7—d5 (Grunfeldova varijanta je zopet v modi, odkar je igral Aljehin v matehu z Euwejexn in so našli predvsem ruski velemojstri izboljšanja za belega in črnega, Flohru je postala važno orožje v turnirjih); 4. Lcl—14, Lf8—g7; 5. e2—e3, 0—0; 6. Sgl—f3, c7—c5; 7. c4Xd5, Sf6Xd5; 8. Lf4—e5 (lovec na g7 je zelo močna figura in je razumljivo, da se ga hoče beli znebiti), Sd5Xc3; 9. b2Xc3, c5X d4; 10. Le5Xg7, Kg 8Xg7; 11. c3Xd4 (s tem je nastala za Griinfeldovo obrambo karakteristična pozicija. Beli ima premoč v središču, črni pa ima zato premoč na damskem krilu. Beli ima boljše izglede v sredini, črni pa v končnici), Dd8—a5 +; 12. Ddl— d2 (Sf3—-d2 seveda ne bi bilo dobro radi e7—e5 in Tf8—d8), Sb8—c6; 13. Lfl—e2, Tf8—d8 (črni mora z vso silo napasti beli centrum, ker bi sicer prišel v slabšo pozicijo); 14 Dd2Xa5, Sc6Xa5; 15. 0—0, Lc8—e6; 16. e2—e4 (zaradi te na videz lepe poteze pride bedi takoj v težave, ker prične njegovo središče viseti. Boljše bi bilo Tli—cl), Le6—g4!; 17. Tfl—dl, e7—e6 (črni grozi bele pešce v središču blokirati in napasti); 18. Kgl—fl, Lg4Xf3; 19. Le2X £3, Ta8—c8 (beli sedaj že ne more vzeti črnemn c linije, ker mor« ent trdnjava braniti kmeta d4); 20. Tdl—d2, e6—e5 (s tem je črni vzel belemu možnost igre v središču, ker mora beli igrati d4—d5 in iz njegovega lepega središča ostaneta samo dva ustavljena in slaba kmeta, dočim od črnih kmetov na desnem krilu vedno lahko postane močan svoboden kmet, ki je poleg tega še oddaljen, kar je v končnici zelo važno, eveda je treba za izkoristitev take prednosti še zelo dobre igre); 21. d4^-d5, Sa5 —c4; 22. Td2—e2, Sc4—d6; 23. Tal—bi, Tc8—c4; 24. g2—g3, Td8—c8; 25. Lf3—g2, Te4—cl + ; 26. TblXcl, Tc8Xcl + ; 27. Te2—el, TclXel + ; 28. KflXel (trdnjave so izginile z deske, ostale so pa vse slabe strani bele pozicije in prednosti črnega), f7—15 (proti temu udaru je pripravil beli obrambo g2—g3, Lf3—g2, f2—f3); 29. f2—f3, f5Xe4: 30. f3X e4, b7—b5; 31. Kel—d2, a7—a5; 32. Kd2—d3, Kg7—f6; 33. Lg2—f3, Kf6—e7; 34. h2—h4, h7—h6; 35. Lf3—dl, Ke7—d8; 36. a2—a4 (da bi imel beli kTalj n« damskem krilu več prostora), b5Xa4; 37. LdlXa4, Kd8—c7; 38. La4—c2, Kc7—b6; 39. Ka2 —c3, Kb6—b5; 40. Kc3—b3, KbS-c5; 41. Kb3— a4, Sd6—c4; 42. Lc2—b3 (dovoli črnemu konju, da vdere na kraljevo krilo m omogoči tam novega prostega kmeta. Črni bi to na Lc2—bi izsilil na sledeči način: 42. Lbl, Kb6! 43. Lc2, g5! 44. hg5, hg5, 45. Lbl, Sb2+, 46. Kb3, Sdl in črni dobi radi grožnje Sdl— f2—hI kmeta), Sc4—d2; 43. Lb3—c2, Sd2—fl; 44. Ka4Xa5, SflXg3; 45. Ka5—a4, Sg3— h5; 46. Ka4—b3, Kc5—d4; 47. Kb3—b4, Sh5—f6; 48 d5—-d6, g6—g5; 49. h4Xg5, h6Xg5; 50. Kb4—b5, g5—tf4; 51. Lc2—dl, g4—g3; 52. Ldl—f3, Ka4—e3; 53 Lf3—hI, Ke3—f2; 54. Kb5—c6, g3—g2; 55. LhlXg2, Kf2Xg2; 56. d6—d7, Sf6Xd7; 57. Kc6Xa7, Kg2—f3 in beli se je vdal. sma se že naveličal našga ta starga kuludvora s ziher nouga sezidama, ampak glih tacga in »lih Um, koker je ta. Ce se bujema. de b nam napote na delu, s ga pa žiher tud u krft sezidama. Sam pud zemla ga nam pa na pesteja zidat in lepa naša dumuvina razkupavat in ferderbvat. x_4fte?5 ^fi D?i P* e*1« puve, kerem se če ustrečt. U Belgrade ja tnd na znaja cuprat, de b osem ustregel. Kene, če nam ga sezidaja pud zemla, se boja zameri tistem, ke ga čja met u al.Pa na zemel, koker že zdej stuji. Ce nam ga sezidaja u hjft, se boja pa spet tistem režal, ke sa ga tli met pud zemla, pa sa skuz padel Ce ce met pa ena država res dobre in pužrtvuvalne držaulane, se pa na sme nubenmu zamert. Sej veste foušija je pousod. U Iblan ja je pa mende še ta' narveč. Men je sevede nazadne useglih, kuku se bo naredel z našem glaunem kuludvoram. Al ga nar- deja pud zemla, al pa neker. Ud enga kuludvora še ni biu nubeden drug sit, koker tist pudjetnk. ke je preuzeu zidajne. Sevede, keder se mu je plačal. Jest nč druzga na rečem, koker de b blu res ta narbulš, če b 6e nam pustavu kuludvor kar pud zemla. Kene. kuludvoru neker na pustaulaja usak let noveh. Asten pol tud mi na morma pu-gervat, de b ga glih nam, ke sma že tkualfku preveč scrklan. usak let nouga pustaul. Ce nam ga boja zdej res dons al juter pustaul, boma mogel bit z mm ta narmn ene taužent iet zadovolen. U eneh taužent leteh pa usaka hiša, nej bo še tku suliden sezidana, tku vn vid, de ni več za pugledat. Olih zatu jest mi6lem, de maja tist prou, ke pu-gervaja, de se nam more kuludvor pud zemla sezidat. Puglejma naš zdejšen kuludvor! Sej še ni glih čist en taužent let star, pa kašen že vn vid. Nuben berač nima tku zaflikaneh hlač, če prou sa zdej za berače slab časi, koker je zaflikan naš zdejšen kuludvor. Zdej pa. če se nam sezida ku- ludvor spet kar na tleh, koker je zdejšen, al pa u luft, koker ga čja nahter, bo čez eneh stu let, al pa še pred, spet glih tak, koker je ta, ke ga mama zdej, al pa še 6labši. Dondons se na ziaa več tku trpežen, koker se je 6oje čase. No, in nas Iblančane bo pol spet glih tku sram, de mama tku spufan kuludvor, koker nas je zdej. A ni pol res bi pameten, de 6e nam ga 6ezida pud zemla, al pa, de raj še ene par 6tu let s tem putrpema, ke ga mama. Ce 6e nam ga sezida pud zemla, nas tud na bo treba bit 6ram, če bo še tku razruku-mauhan. Sej ga na bo mogu nubeden videt, ke bo pud zemla. Ce bo pa glih kerkat gespud pre-fesar Valter Smid tlela ukul fblane spet kaj raz-kupavu in ga najdu, nam bo pa tku useglih, kašen bo. Ki boma že mi tekat! Kuludvor boja pa mel naš Ide še bi u čast. ke boja mislel, da ie še iz rimskeh času, koker maja tiste kamne, ki sa jih na Mirji eoje čase skp nabral. Zdej jih pa pustaulaja d piramide, prou koker sa delal star Rimlani, čeprou še nisa bli u Jugoslaviji ujedinen. Pa še ena druga kurist boma mel ud našga kuhidvora, če ga boja pustaul pud zemla. Kene, soje čase sa Orubarju kanal le mal preglubok iz-kupal, ke 6a 6e bal. de b Mur06tart na putunil. Zdej, ke je že tkurekoč mal prepozen, 6a pa sprevidel, de Muro6tarju kar na suhem tud na 6meja pestit. Sej 6a vender naš brati. Ce nam ie že ves gnar, kar sma ga mel pršparanga, udteku dol preke juge, boma pa šli nazadne U6i eugrunt, če 6ma prou ujedinen. Vite, zdej morja Grubarju kanal 6pet nazaj zasut, če čja, de boja ostal Muro-stari še pr žeulejn. Ce čja kanal nazaj zasut, morja met pa šoder. Zdej pu puvejte, ki 6e bo dubu šoder, de boja lohka kanal nazaj zasul, če na boja našga glaunga kuludvora pud zemla našti-mal? Glih iz ti6te jame, ke ja boja zavle nouga kuludvora mogel izkopat, boja dubl tulk enga šodra brezplačen, de boja lohka ceu Grubarju kanal zasul. Pa jim ga bo še tulk čez ustal, de boja nazadne lohka tud še Iblanca nazaj zasul, če jim bo glih tku kazal. Naprej tku na more člouk vedet, kuku bo ta al pa uua reč vn izpadla. F. O. Krizantca Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo : Vodoravno: 1. srednjeveški frankovski vladar, 6. močvirna ptica, II. kos zemeljske sestavine, 16. ud družine, 17. svetopisemska oseba, 18. ruska reka, ki 6e izliva v reko Moskvo, 19. prometno sredstvo, 20. poletna vrtna hišica, 21. del krvnega obtoka, 22. jugoslovanski skladatelj, avtor opere: »Ero z onega sveta«, 23. izraelski kralj, 24. evropsko glavno mesto, 27. kuhinjska priprava, 28. večji ko6 lesa, 30. posmrtno prebivališče izvoljenih, 32 del naslova, 34. druga beseda za poslanca, 36. severno božanstvo, 37. jugoslovanski otok, 38. večje povesno slame, 40. žensko krstno ime, 43. del telesa, 45. druga beseda za hrabrega člo veka, 48. ustna tekočina, 40. rimski zgodovinar v starem veku, 51. navadni števnik, 53. obdelan prostor okrog hiše, 55. del sobe, 57. voznikova potrebščina, 58. sibirska reka, ki 6e izliva v Zgornjo Tungusko. 59. druga beseda za pretepanje, 61. tuja beseda za barvitost, 64. del ostrešja, 66. Shakes-pearejeva žaloigra. 69. sestavina zralca, 70. prašičja noga, 72. leseno preprosto orožje, 74. finsko pri stanišče, 76. domača beseda za hiat, 78. trgovski izraz, 79. mesto v Črni gori. 80. manjša azijska država, 81. del oblačila, 82. del obraza, 83. plemič v službi kakega vladarja, 84. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 85. izraz pri tarokiranju. Navpično: 1. slovenski umetnostni zgodo vinar, 2. del glave, 3. domača žival, 4. udje izumrlega naroda, 5. glasbeno orodje, 6. del pohištva, 7. eksotična rastlina, 8. del utrdbe, 9. izraz pri kartanju, 10. ud izumrlega naroda, 11. poljska politična osebnost, 12. bivši španski ntinistr. predsednik, 13. nadležna žuželka, 14. grška črka, 15. indijski knez, označba za silnega bogataša, 25. prijatelj tuje lastnine, 26. skrajšano žensko krstno trne, 28. skrajšano tuje žensko krstno ime, 29. del glave, 31. enota japonskega denarja, 33. nemško mesto ob reki Lahn, 35. Jezusova beseda na križu, 36. uničevalka železa, 38. sprednji del voza, 39. do mača žival, 41. ženski glas, 42. skrajšano tuje žensko krstno ime, 43. nekdanje orožje, 44. strupena žuželka, 46. jugoslovanska reka, desni pritok Save, 47. jugoslovanski otok. 49. šivalna potrebščina, 50. poveličujoča, slavnostna pesem, 52. rimski pozdrav, 54. elektrotehnični izraz, 56. severna žival, 57. domača žival. 58. priprava za merjenje časa, 59. del obleke, 60. del suhega žita, 62. druga beseda za priliznjenega človeka, 63. tuja beseda za tekmeca, 64. vreta živinske krme, 65. oseba iz francoske revolucije, 67. vreta uteži. 68. majhen starogrški denar, 70. zavreta voda, 71. otroško papirnato pokrivalo, 73. kraj v rebri, 75. navadni števnik, 77. svetopisemska oseba, 78. turški naslov, 79. naslov določenih turških uradnikov, ki upravljajo manjše okraje. Rešiiev ztogovne hrizanice z dne 12. septembra Vodoravno: L 6tiva, 3. drama, 5. klika, 7. dremota, 10 topol, 12. Niko, 14. Piva, 16. na loga, 17. zima. 18. meta, 19. Ra, 20. Borna, 21. kaša, 22. lakota. 23. krona, 24. salo, 25. svila, 26. palača, 28. žara, 30. vaja, 32. loža, 34. parveni, 36. kroš nja, 37. Veliki Kamen. 40. pirat, 42. Malaga, 44. parter, 45. konjar, 46. kunec. 47. Panama, 49. tor-zo, 51. delo, 53. Soli, 55. Kaniža, 57. cecelj, 58. peripetija. 61. bersa, 63. natega, 65. Peče, 66. Kle-pec, 67. odsek. 68. Korpiče, 70. drobir, 72. firma, 74 žaba. 76. satirik, 78. marmor, 79. parfumerija, 82. masa. 84. nakaza, 86. smokva, 87. Klečan, 88. laket, 89 baraba. 91. glo6a, 93 nabor, 95. vaza, 97. lasišče, 99. pišče, 100. Mala Gorica, 103. Drava. 105. zapredek, 107. leto, 106. čeka, 109. Cicelj, 110. Berane, 112. Pamir, 114. čelo, 116. Štele, 118 samota, 120. pogan, 121. polič. 122. Po. 123. tekma, 125. tapir. 127. Diogen, 129. mera, 130. pero. 131. komi. 132. koleno, 134. lira. 136. niv6, 138. troba, 140 sonata, 141. kapa, 142. jesenovina, 143. Peca. 144. sekcija. Navpično: 1 6lina, 2. Valona. 3. Draga, 4. mazilo, 5. klima. 6. kamela, 7. Dreta, 8. morala. 9. tabor, 10. tonaža, il. poika, 12. Nišava, 13. Ko- la, 14. pikolo, 15. vata, 23. Kropar, 24. sani, 25. svinja, 26. PaJi, 27. čaka, 29. ragu, 31. Jama, 33. žaga, 35. veter, 36. krošnjar, 37. venec, 38. Kina, 39. Mentor, 41. Sarde, 43. laso, 44 Parka, 45. koža, 46. Kucelj, 47. pari. 48. mati, 50. zober, 50. Lona, 54. liga, 56. ni«, 57. cepec, 58. pesek, 59. Pepi. 60. jadro, 62. safir, 64. teža, 65. pesa, 66. klerik. 67. odmor, 68 Korfu, 69. čeri, 71. Birma, 73. mana, 75. baza, 77. tikva. 78. Marčan 79. par ket, 80. mera, 81. jaglo, 83. Sana, 85. kava, 86. smola, 87. klešče, 88. Lašče, 89. bala, 90 Bari, 92. sadra, 94. borza, 96. zadek, 98. sito, 99. pika, 100. macelj. 101. gora, 102. capa, 1(M. Vače, 106. preste, 107. lesa, 106. četa, 109. cigan, 110. belič, 11. ne-tek, 113. mirta, 115. Lodi, 117. legen, 119. Mo-rana, 120. poroka, 121. pomije, 122. poleno, 124. malina, 126. pirnica, 128. Otroci, 129. meso, 130. peta. 131. kopa. 132. kose, 133. Novi, 135. Rape. 137. vosek, 139. Baja. Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«! Kaj pravi tehnika Kalto postaneš letalec Ko priplove v teh lepih 6injih dneh avion nad mestne ulice, si marsikdo zaželi, da bi tudi on imel krila in zaplul z vetrom v hladna višavja. In mnogi fantje zahrepene, da bi tekmovali ponosnim orlom v drznem poletu nad oblaki. Saj 6i ideal-nejšega poklica 6koro ne moremo misliti za mladeniča, v katerem kipi zdravje in 6e v njem pretaka pogum. Posebno dandanašnji, ko 6e skrbnim staršem ni treba zaradi solidne zgradnje letalskih aparatov več bati za življenja svojih sinov — letalcev! Kdor je previden in zna brzdati prego-reče želje, ko mu roka kar sama obrača krmilo, da bi se prešerno zavrtel v kakem akrobatskem loku, temu 6e zlepa ne bo dogodila nezgoda. Razen-tega pa ni treba misliti, da ima že vsaka letalska nezgoda za posledico smrt ali lomljenje udov. Pa-dobrani so ze tako spopolnjeni, da h v primerni višini prav gotovo odpro in letalca varno poneso na tla. Seveda V6aka nesreča ni izbežna, toda takih letalskih nezgod, ki jih je povzročil zgolj 6lučaj, ni prav nič več kot n. pr. železniških. Nihče ni namreč prisiljen vzleteti, preden 6e ni sam prepričal da je aparat popolnoma v redu. In če bi vsakdo vpošteval predpise, ki 60 izdani v varnost letalcev, bi prav redkokdo padel. V primeru vojne je pa nevarnost itak za vse enaka. Letalsko izobrazbo je moči doseči na več načinov, ki ustrezajo 6topnjam šolske. V mislih imam vojaške letalce. Toda številni civilni aero-klubi omogočajo tudi njim, ki nimajo namena da bi se posvetili vojaškemu poklicu, polno priliko, da se priuče letenju. Najprej z jadralnimi letali, n. pr. pri nas na Blokah, potem z motornimi. Torej ti6ti, ki bi 6e želeli posvetiti letalstvu, pa bodi6i da mislijo na vojaški poklic obenem, ali le na odsluženje vojaškega roka v aviaciji, imajo odprte sledeče poti. Kdor nima mature na realki ali slični srednji šoli, lahko tekmuje za sprejem v vojno akademijo. Specielne letalske, v katero bi gojenci stopali neposredno iz civila, zaenkrat še nimamo. Bržkone pa bomo tudi mi kmalu sledili zgledu drugih naprednih držav! Po končanih študijah je nadarjenim in popolnoma zdravim mladim častnikom mogoč prestop v letalstvo. Vendar morajo, preden sedejo v letalo za inštruktorjev 6edež, seveda absol-virati poseben teoretični letalski tečaj. Več o tem nima pomena govoriti, ker častniki, ki 6e zanimajo za letalstvo, imajo pač bolj natančne vire, nego je moj, o možnosti, kako si pridobe ponosni letalski znak na sinji janki. Praktična, zlasti za abituriente in akademike, ki jih ne veseli vojaški poklic 6am, je druga možnost: odsluženje roka v šoli za rezervne letateke oficirje. Vsakdo 6eveda ne bo imel 6reče. da bo vanjo sprejet. Sprejemni pogoji 60 zlasti strogi glede zdravja in za letalca potrebnih telesnih in duševnih 6posobno6ti. Ker je število vsakoletnih gojencev omenjene šole zelo omejeno, je podano zagotovilo, da pridejo vanjo le najsposobnejši kandidati. Vendar poguma ni treba izgubiti! Ako imaš veselje do letalstva in se čutiš zdravega, tedaj nikar ne odlašaj stopiti na vojaški urad; poslednji rok za prijave izteče bojda septembra. Življenje v tej šoli je lepo. Mislim, da lahko povem o njem kaj več, 6aj Srbi imajo celo knjigo o vtisih iz nje (»Mi, šesta ekipa!«) Preden prestopi fant njen prag, ga čaka huda preskušnja. Krdelo zdravnikov-specialistov si ga ogleda od nog do glave. Marsikoga zavrnejo že oni. Toda najhujše šele pride. Fizično-psihometrični izpit. Nekateri z lahno nervozo — ti so že izgubljeni! —, drogi hladnokrvno prihajajo pred posebne izvedence. Navidez lahak, a vendar tvegan preskus: na gladki kovinski plošči stoji ko žebelj drobna paličica; meter od nje oddaljen je, vzdignil in potegni k sebi. Aha, paličica, dasiravno ni pritrjena, se ni prevrnila! Sposoben, naprej. Imaš dober spomin? Nu, bomo videli! Oglej si to 6liko! Kot pisana pokrajina, ki jo gledaš z vrha gore. Le 2 do 3 sekunde je časa. Zdaj pa zapiši, kaj 6i opazil. Čim popolnejši bo opis, bolj sigurno boš nekoč letalec! Si v presojanju položaja dovolj nagel in hladnokrven? Poseben aparat bo pokazal, koliko časa potrebuje tvoje zaznanje, ki 61 ga sprejel z vidom oziroma 6luhom, da pride do možganskega centra in odtod v roke. Toda poudarjam: brzina sama ne odloča, ampak hladna kri, kajti če nisi pravilno reagiral, vsa naglica ne velja nič. Le spomnimo 6e dogodka iz vojne. Slični se često pripete. Drzno se je spustil letalec 6 svojim lovskim aparatom skozi oblak. Tedaj še ni60 poznali radio- foniometrov in sličnih naprav, ki naznanjajo bli-ino drugih letal. Ko je tako nekaj časa letel, opazi, kako drvi baš njemu nasproti prav 6lično letalo kot je njegovo. Skuša 6e mu ogniti. Tudi oni okrene. In zopet in zopet sta 6i napoti. Zdajle je prišla odločitev. Protivnik je le nekaj metrov nad njim. Se sekundo in 6e bo obrsnil obenj. Drzen pritisk na »knipl« (krmilo v letalu), tono, nato loopmg in — protivnik je izginil. Letalec je v oblaku videl le samega 6ebe... A če bi bil protivnik resničen!? Tedaj bolje je natančno vnaprej preskusiti svoje sposobnosti, nego nesposobnost plačati z življenjem in letalom! Ko so pregledali telesne lastnosti, pridejo na vrsto duševne, ali bolje: lastnosti intelekta. Potem, če bi vse to srečno prestal, emeš šele do brivca, da te ostriže »na batine«, do skladiščnika, da si pomerita uniformo itd. Prve dni je prav razigrano življenje v kasarni. Nekateri si niso izbrali prave mere šajkač. Zdaj čepe enim na vrhu glave, drugim pomagajo, da pridejo sicer neopazna ušesa do veljave. Potem treba šivati gumbe pa monograme na perilo. Tedaj je po sobah kot v modnih šiviljskih salonih. Kmalu pa začne svojo vlado disciplina. Neopazno postajajo fantje pravi vojaki. In ko po končanem teoretskem tečaju preidejo v praktičnega, kjer ae uče letati, jih že ni več razlikovati od aktivnih letalcev. Nadaljni dve možnosti, kako priti do letalskega poklica, 6Enita< 3,600.000 lir, za izravnavo odnosno kritje popusta pri ceni za turistični bencin 3,000.000 in kot izredna pomoč za pogo-atinstvo 6,500.000 lir. (Pri nas ima ministrstvo trgovine in industrijo kot resorno ministrstvo za pospeševanje turizma jedva nekaj nad pol milij. dinarjev iz tega naslova.) Po najnovejših vesteh pripravlja država dve novi akciji: eno v cilju racionalizacije in pocenitve propagande, drugo za pospešenje razvoja in modernizacije pogostinstva. Za poslednjo akcijo bo baje mobilizirana pomoč ene milijarde lir. Naj omenim tudi, da namerava italijanska država v Etiopiji sama graditi hotele in jih tudi upravljati v lastni režiji. Nastanitvena moč gostišč Italije Po znanih cenitvah »Enita« ima Italija približno 30.000 gostišč s 300.000 posteljami. Zasebni stanodajalci zaradi nekega dekreta vlade iz leta 1933 tujcev za bivanje izpod sedem dni ne smejo sprejemati; kolika ie njih nastanitvena kapaciteta, ni znano. (V Jugoslaviji imamo 1100 hotelov in penzij s 50.000 posteljami.) Višina v gostiščih investirane glavnire se '•ni na 5 milijard ilatih lir tpri nas na 1 in pol milijarde dinarjev). Stavbni slog gostišS Nekaj svojstvenega v tem pogledu nisem mogel izslediti. To opravičeno preseneča. Prevladujoč je vsekakor alpinski tip stavb. Tudi glede zunanjega lica, zlasti ornamentike itd. sem pričakoval vsaj več enotnosti. Pa je ni. Čudno je, da zelena barva ni dosti zastopana. V Cortini n. pr. naletiš na vse druge barvne kombinacije, zlasti često se vidi povezanost rumene z modro barvo. — Hotelskih veleindustrij skoraj ni iz novejšega datuma; kar jih je, so iz predvojne dobe. Silno pa so se razmnožile manjše in srednje velike penzije; ti objekti so, zdi 6e, sploh privlačnejši za turista, za podjetnika pa so cenejši in zato rentabilnejši. Nekatere teh penzij so prave mojstrovine; v njih je silno posrečeno zlito v celoto: arhitektonska in esteska stran, okus, praktičnost, udobnost itd. Plemenski sejmi za rodovniško živino V mesecih september, oktober Ln november t 1. bo kralj, banaka uprava priredila plemenske sejme v naslednjih krajih: 1. Za okoliš ormošike selekcijske zveze dne 25. septembra v Ormožu. 2. Za okoliš dolenjske selekcijske zveze 11. oktobra v Novem mestu in 22. oktobra v Velikih Laščah. 3. Za okoliš gorenjske eelekcijske zveze dne 15. oktobra v Mengšu. 4. Za okoliš selekcijske zvezo za sivopšenično govedo dne 3. novembra v S t. Jurju ob juž. žel. 5. Za okoliš selekcijske zveze za marijadvorsko govedo dne 25. oktobra v Mariboru. 6. Za okoliš selekcijske zvezo za eimodateko govedo dne 26. oktobra v Beltincih. Na to eejme ima dostop samo odbrana živina z dokazanim poreklom, ki je last članov selekcij-akih organizacij. Vabijo se vse javne in zasebne ustanove, da ee teh sejmov udeležijo in izrabijo priliko za nabavo plemenskih bikov. Enako se vabijo tudi vsi napredni živinorejci, da 6i te sejme ogledajo. Na sejme bodo prignani predvsem biki v starosti 12—18 mesecev. Interesenti, ki bi se zanimali tudi za nakup tolic, naj ee obrnejo naravnost na selekcijeko zvezo dotičnega posameznega okoliša, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila. (Iz. pisarne kralj, banske uprave.) e Op« nori In uvoznikom bombaža. S 15. oktobrom letos se smo bombaž uvažati samo na podlagi posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva. I'o ČL 3 uredbe o odkupu domačega bombaža morajo uvozniki prijaviti trgovinskemu ministrstvu najkasneje do konca septembra količine bombaža, katero nameravajo uvoziti ali predelati v naslednjem koledarskem letu. Po čl. 2 uvozniki ne bodo mogli uvažati tujega bombaža, dokler ne odkupijo one količine domačega bombaža, katera jim je dodeljena pri zadrugah produeentov bombaža. Na podlagi dobljenih prijav o potrebnih količinah bombaža za predelavo in proizvedenih količinah bombaža v državi bo trgovinsko ministrstvo v sporazumu a kmetijskim ministrstvom razdelilo do 15. oktobra razdelitev količine domačega bombaža, katerega bodo domači kupci odkupili, in sicer najkasneje do konca decembra. Po čl. 4 bo iidajala vsaka zadruga producentom bombaža potrdila o izvršenem odkupu in na podlagi teh dovoljenj bo trgovinsko ministrstvo izdajalo dovoljenja uvoznikom bombaža. Brez teh dovoljenj carinarnice ne bodo dovolile uvoza tujega bombaža. Odprava konkuria: Eržen Frane, mizarski mojster v Zg._ Bitnem 10 pri Kranju (vsa masa razdeljena), Krašover Frane, bjvij l*«nj trg in pos. na Vrhniki, Sušni kova ul. 5 (ni kritja za stroške postopanja), Krašovec. Kranja, žena le6ne- fa trgovca in posestnika, Vrhnika, Sušni kova ul. ) ni kritja za stroške postopanja), zapuščina po pok. Homarju Francu iu Romar Ivana v Kamniku, Zapriee St. 21 (ni kritja za stroške postopanja). Narok ta sklepanje poravnave. V konkurzni zadevi Menarta Jakoba, trg. iz Domžal, Ljubljanska cesta 57 nudi dolžnik upnikom III. razreda 20%, prvi obrok čez dva meseca, ostalo v 10 mesečnih obrokih. Narok o tem bo 22. septembra ob 10 dopoldne. »Agrarna misel«. Izšla je 18. številka tega pol-mesečnika za povzdigo vasi in kmetijstva s tole vsebino: Dr. Milorad Nedeljkovič: Naša največja uadloga. M. R. Rakočevič: Za ekonomsko obnovo Hercegovine. S. P. Vuletič: 0 Skaderakem jezeru in njegovem izsušenju. Dr M. Nedeljkovič: Kmetijski politiki o »Vasi in kmetskem stanu«. M. 2. Strenovič: Vsi za vas in v vas! Odmev v narodu. 0 delovanju društva. Vesti. Delovni program »Agrarne misli«. — »Agrarna misel« Izhaja redno dvakrat na mesec. Urednik dr. M. Nedeljkovič. Naročnina samo 24 dinarjev na leto. — Uredništvo in uprava v Belgradu, Tolstojeva nliea 18. Dobave: Gradbeni oddelek ravnateljstva dri železnic v Ljubljani sprejema do dne 21. sept. ponudbe za dobavo strešne opeke in ploščatega železa. Licitacije: Od 20. septembra t L dalje bo v Mariboru v mlinu Josipa Rosenberga nakup večje množine pšenice neposredno od naroda za potrebe vojaštva, po ceni za 1 kg 1 din 70 par. — Dne 21. septembra bo pri gradbenem oddelku ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani licitacija za dobavo in montažo kotla za centralno kurjavo ravnateljstva v Ljubljani. Borza Dne 18. septembra. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10.077 milij. din v primeri s 4239, 6182, 10.073 in 6769 milij. din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 14.73, London 21 0025, Newyork 435.50, Bruselj 73.30, Milan 22.92," Amsterdam 240, Berlin 174.75, Dunaj 79.50 (82.05), Stockholm 111.40, Oslo 108.575, Kopenhagen 96.45, Praga 15.21 (14.60), Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.555, Buenos-Aires 131. Vrednostni papirji Dunaj, 18. septembra. V začetku borze je vladalo prav slabo razpoloženje, kasneje je bilo nekoliko boljše. Promet je bil izredno majhen. Tudi izpremembe v tečajih so bile majhne, pa še le usmerjene večinoma navzdol. Promet v čeških in madžarskih papirjih je popolnoma miroval. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savskojadranska železnica obligacije 64.30 (64.40); d e 1 n i e e : Creditanstalt Bankverein 276 (278), Linderbank 78.75 (79.25), Narodna banka 164 (163.25), Stevveag 29 (29), Magnesit 92.75 (94), Trboveljska 28.35 (28.60), Alpine 50.20 (50.95), Steyr-Daimler-Pucb 239.50 (210.50), Levkam 79.75 (79), Semperit 82 (82). CDfljcM podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trilysinu, KER ODE TRILVSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase, Trilysin is zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jača in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj m preprečuje izpadanje las. 2ivina Mariborski sejem 17. septembra. Na sviujsld sejem je bilo pripeljanih 393 svinj. Cene eo bilo naslednje: mladi prašiči, fr—6 tednov stari, 75 do 100 din komad, 7—9 tednov stari 85—110 din, S—4 mesece stari 180—170 din, fr—7 mesecev stari 210 do 340 din, 8—10 mesecev stari 350-440 din, 1 leto stari 630—780 din komad. 1 kg žive teže 6—7.50 din, 1 kg mrtvo teže 9—11 din. Prodane so bil« 104 svinje. Hmelj Žalec, 18. septembra. Hmeljarska zadruga poroča, da se je v hmelj-ski kupčiji zadnjih par dni pokazala večja napetost. Povprašujejo po vseh vrstah hmelja, zlasti jk> boljšem in najboljšem blagu. Tudi slabše blago jo doseglo sporazumno boljše cene. Tako se je plačevalo danes za najboljše blaRO 25 do 25.50 din, za izvrstno 24 do 25, za srednje dobro 23 do 34, za srednje 22 do 23, za slabo srednje 18 do 22, za slabše do 18 din za kg. Tendenca je prav živahna ter čvrsta in za večje partije prvovrstna. Blago se je nudilo tudi po 26 din za kg. Prodanih jo doslej iz prve roke okrog 70% pridelka. Popustljivost hmeljarjev je prenehala iu so večje količino blaga le še v čvrstih rokah. Zatee, 18. septembra. V Žalcu se nadaljuje nakupovanje hmelja po nespremenjenih cenah 14 do 30 Kč, to jo 21 do 30 din za kg. Toda četudi ao cene ostalo nespremenjene, so se vendar učvrstile. Za boljšim in najboljšim blagom je neprestano povpraševanje. Prodanih je okrog 40% letnega pridelka. V Ušleku in Rodnlel je prodanih že nad 80% pridelka in je boljše blago skoraj popolnoma razprodano. Cene so se učvrstile in se tudi za sorazmerno slabše blago plačuje 10 do 14 Kč, to je 15 do 22 din za kg. Tudi pri nakupovanju poznega hmelja v Du-bi se je kupčija pričela in se plačuje blago po 8 do 12 Kč, to jo 12 do 18 din za kg. V Nemčiji je kupčija prav živahna. Tendenca je zelo čvrsta in se plačuje za najboljše blago po najvišjih dopustnih cenah. Prodano je iz prvo roke 75% letošnjega pridelka. Sicer pa je pridelek manjši, kakor se je prvotpo pričakovalo. Zahtevajte povsod naš list! Spoti Skalna alpinistika na razpotju KONEC Kritična razčlemba tega vzpona nam pokaže na zgrozljiv način, do kakšnih izrodkov je novodobna skalna tehnika prišla. Pri višini 180 metrov čistega plezalnega časa ugotovimo, da je bila pot povprečnega premikanja na uro 7 metrov! Ce razdelimo kline na vso steno, pride na vsake 3 metre po en klin! Teoretično pa to spet predstavlja lestvico iz samih klinov, lestvico, po kateri bi ee človek samo z umetnimi pripomočki lahko zvlekel na vrh 1 Saj bi lahko z enega klina ujel s stremeni ln zankami naslednjega. Zadnji korak k umetno zgrajeni poti v skali je bil s tem napravljen! Za zdaj eicer le še teoretično, vendarle spet ne tako izključno, kakor se zdi! Kajti tudi če zlobna skala ne dovoljuje, da bi se na vsake 3 metre zabijali klini po mili volji (marsikje ni špranj), vendar so med temi večjimi presledki morda mesta, ki jih je možno prosto preplezati. Saj so plezalci tudi že zdelali popolnoma navpična mesta, ki so bila visoka 10 do 15 metrov in še več — povsem prosto 1 Ta način plezanja je brez nadaljnega izvedljiv prav za prav le na nižjih in kratkih skalnih stenah. Če bi bila severna stena proslulega Eigerja pri svoji silni višini tako težka kot južni raz, bi trajal vzpon po njej 25 Ho 30 dni — pa še dnevi odmora! Toda v Centralnih Alpah je treba vsak čas računati z vremenskimi katastrofami! Saj prav vremenske katastrofe v Centralnih Alpah povzročajo večino smrtnih nesreč. To razmišljanje o severni steni Eigerja in o hiperinoderm plezalni tehniki ni tako odveč kot bi ee na prvi pogled utegnilo zdeti. So namreč tudi še v Dolomitih stene, ki so visoke po 400 do 600 metrov ter bodo zaradi svoje posebno sestave (odlomne stene) zahtevale od plezalcev še izdatnejše uporabe tehničnih pripomočkov. Zaradi pripravljalnega dela v skali (zabijanje klinov itd.) pa bodo seveda zahtevale tudi še daljši čas za vzpon (morda 8, 10 ali celo 14 dni!). Take stene so na primer: Rotvvand pri Karersee ali pa direktne 6everne stene Zinn!. Na ta način bo že v doglednem času preplavila plezalni šport popolna mehanizacija z vsemi izrodki. Te mehanizacije se dandanašnji resno bojo vsi pravi gorniki. Rešitev je samo nekje: ne v j>repovedi uporabe umetnih pripomočkov, ne v omejevanju na varovalne kline, ampak v športni zapovedi stilnega plezanja. Stilno plezanje je možno: Attilio Tissi je preplezal v Brabantskem stolpu mesto, ki ga po-navljalci še danes z vsemi umetnimi pripomočki no morejo dostikrat ugnati. Solleder in Lettenbauer sta preplezala severnozapadno steno Oivette I. 1921 stilno! Koliko je še takih zpledov! Plezanje v skali je na razpotju. Kam se bo odločilo, pa bo seveda odločila bodočnost. Morda že prav kmalu! Danes SK Ljubljana: SK Bata (Borovo) Predtekma Ljubljana jun.:Mai» jun. ob 11.30. Prvič gostuje v Ljubljani moštvo SK Bate ki ima samo prvorazredne igrajce iz vseh krajev naš.: drž»ve. So zelo dobro uigrani ter predstavljajo izredno močnega nasprotnika. Vabimo športno ob- činstvo. da se zaveda klubovih stremljenj za uVra-nja domače enajjtories. Klub hoče s to tekmo omogočiti m ištvu piepotrel en trening, ki pa žal stane mnogo denarja. Pridite vsi na ..Jriičc ob Tyršcv! cesti ter podnrite gmnotno in moralno svoje ga zastopnika v državni ligi! Lahkoatletski miting SK Ilirije Včeraj popoldne se je vršil na Letnem telova-dišču lahkoatletski meeting SK Ilirije. Prireditelju so «e odzvali še SK Primorje, SK Elan iz Novega mesta in SK Litija. Rezultati so bili radi slabega terena zelo povprečni, razen dobrega Krevsovega časa na 5000 m (16,08). N» prireditev se povrnemo v »Ponedeljskem Slovencu«, ker ae danes dopoldne ob 9 vrši ie juniorsko tekmovanje. Senior-skemu tekmovanju je prisostvovalo okrog 200 ljudi. Prireditev je oviral dež. Jadran : Slovan Jadran s Vrhnika V nedeljo ob 16 «e spoprimeta za dragoceni točki na igrišču Jadrana v Koleziji Jadran ia Slovan. V kolikor je Jadran pomladil svoje moštvtf z "po*t«ran|a »rednimi močmi. v toliko bo Slovan uredil »voic moštvo, ker ts ie izpopolnil s starimi, rutiniranimi močmi. Gledalci bodo vsekakor prišli na svoj račun tudi glede tehničnega znanja, ker omenjena kluba gojita lep in soliden nogomet. V predtekmi s pričetkom ob 14.30 bomo videli prvič v Ljubljani reprezentant« Vrhnike — SK Vrhniko. Upoštevati treba, da »e je tudi naša provinca dvignila s podpovprečnega nogometnega znanja, saj je dala marsikateremu prvorazrednemu klubu o priliki grenko lekcijo. S SK Ljubljana opozarja v«e tovariške klube, člane in klubove prijatelj«, da ima sedaj svoj športni lokal nasproti glavne pošte. Naslov kluba je sledeč: SK Ljubljana, Selenburgova ulica 7, I nadstropje. Uradne ur« vsak dan, rasen nedelj ia praznikov, od 17—19. SK Ljublfaaa — finančni odbor. Seja finančnega odbora s« vrši v ponedeljek 20 septembra t. I. ob 20.30 v klubovem lokalu, Selenburgova ulica 7, I. nadstr. Zar=di važnosti erotimo ooloottevilii« udeležb«« Z otoka Sahalina: Petrolej in duhovi - Ženske ne smejo jesti medvedje pečenke Dogovor med Rusijo in Kitajsko o nenapa danju, ki je v prvi vrsti naperjen proti Japonski jako ovira položaj na Daljnem Vzhodu. Ruse nt zanima le usoda Mongolije, marveč jim je še več do svojih posestev, ki jih imajo na severnem delu otoka Sahalina, kjer 60 pred kakimi 12 leti odkrili velike zaloge nafte. Južni del otoka pa je od leta 1905 last Japoncev, a vrelci petroleja so izključno le na obrežju severnega dela otoka; na ta del otoka so v dobi ruskih carjev pošiljali politične obsojence. Tu so dobili Japonci važne koncesije, a teh dogovorov sovjetska Rusija ni obnovila. Tako Rusi kot Japonci bi radi imeli zase bogata ležišča prirodnih zakladov na otoku. Oločani na Sahalina se kaj malo brigajo za te zaklade. Na severnem delu Sahalina živijo Tunguzi in Oroki, a v južnem, japonskem delu, bivajo ljudje, ki ne spadajo k mongolskemu plemenu in ki znanost o njih trdi, da so poslednji ostanki praprebivalcev otoka. Razen teh prebiva na 6everu in ob rusko-japonski meji otoka pleme dijakov Giljaki 6e popolnoma razlikujejo od dragih otoških prebivalcev in imajo prav 6vojske šege, ki so najzanimivejše od vseh šeg drugih plemen na Daljnem Vzhodu. Giljaki sličijo nekim plemenom vzhodne Sibirije in znanstveniki pravijo, da 60 mešanica mon- Solsko indijskih plemen. Giljaki ne poznajo nikake ržavne enotnosti, marveč živijo v rodbinskih zadrugah in poročajo 6e le 6 člani bližnjih in daljnih sorodnikov. Njih vera je kaj preprosto verovanje v duhove. Vsako Živo bitje, vsak predmet in vsaka priredita sila jim je sedež božanstva, ki ima tudi oblast nad temi predmeti. Na vse kriplje 6e Giljaki upirajo civilizaciji. Nikoli 6e ne umivajo, ker pravijo, da je umivanje smrtni greh, in 6icer zoper duha, ki je v vodi in ki se z umivanjem vznemirja. Namesto da bi 6e umivali, se maiejo z mastjo od morskih psov. Vsaka družina tega plemena ima svojo kočo, ki je narejena iz brun in kož; imenuje 6e »taf«. V tej stanujejo poleti. Posebno kočo imajo za čez zimo, ki je zgrajena iz opeke in prsti in ki se imenuje »toraf«. Koče nimajo oken, ker bi bila okna greh zoper duha svetlobe. Dim vhaja iz koče skozi majhno odprtino vrhu strehe, a ker je toliko dima v koči, imajo vsi Giljaki bolne oči. V vsaki koči gori ogenj, kii ne sme nikoli ugasniti. Na Sahalinn lahko dobiš vžigalice, a teh Giljaki ne uporabljajo, saj so prepričani, da so jih Rusi in Japonci iznašli v zvezi z vragom. Razen tega pa vžigalica tudi dogori in ugasne, a to je spet greh, ker se s tem ubije duha ognja. Giljakii st še zmeraj delajo ogenj ko v pradavnim: da drgnejo les ob les. Giljaki nočejo modernih pušk, dasi jim jih Rusi in Japonci radi prodado. Se zmeraj uporab- Od povsod Užigalna bomba je padla v kartonažno tornico v Mareeilku Nastal je ogenj, ki ga je pa delavstvo kmalu pogasilo. Strop se je vdrl na pariSki razstavi v paviljonu Društva narodov, K sreči ni bik) tedaj nobenega človeka v paviljonu. Levanevskega, sovjetsko-ruskega voditelja letalske ekspedicije na sever še vedno niso našli, dasi letalci o " z Rudolfove talcev in opustili iskanje. Ker od 6rede zvečer ni nobenih brezžičnih vesti več od Levanevskega in njegovih pet tovarišev, bo bržkone tudi to poslednje iskanje brez uspeha. V kemični tvornici v Weehattkemt (država Newjersey v USA) je nastala eksplozija, ki je porušila tvornieo. podsula 40 delavcev in delavk in je škode čez 250.000 dolarjev. Plameni so švigali na sosedne hiše in štiri od njih so zgorele. Celo streha bolj oddaljene šole je začela goreti. 500 let stara želva. Na vzhodni obali Kube so našii ribiči želvo, ki je bila tako velikanska, da take niso še nikoli dobrli. Tehtala je več stotov. Ribiči so jo ubili, a meso ni bilo užitno. Zoologi eo preiskali njen oklep in so izjavili, da je bila ta želva brez dvoma stara že 500 let! Torej — če jo je Krištof Kolumb videl — je bila tedaj že -»otrok«. Ekspedicija sovjetskoruske Akademije znanosti je v občini Kestenki ob Donu dognala bivališče iz ledene dobe. To naselje je bilo ondi pred ">0.000 do 35.000 leti. Našli so ondi razno orožje in orodje, ki je izklesano iz kamna. Ekspedicija še dalje išče izkopanine. Ijajo frače, sulice, loke in puščice, češ da so duhovi teh strelskih priprav starejši in imajo več moči. da pogodijo plen. Giljaki lovijo medvede, jelene, 6rne, divje koze, morske pse, lisice in podlasice, ki njih kože prodajajo ruskim trgovcem za čaj, sladkor, tobak in žganje. Poglavitna prehrana Giljakov so ribe, divje sadje, mast morskih psov in medvedje meso, iz katerih pripravljajo razna, včasih kaj okusna jedila. A tudi glede na to imajo 3voje [»osebnosti. Tako na primer, 6mejo moški jesti vsakršno medvedje meso, a ženske ne smejo jesti pečenega, češ da je to 6mrtni greh zanje. Poglavarji posameznih naselbin so očetje ki jih je — kakor tudi mater — večkrat kar po 30 do 40 v eni družini. Giljaki ne poznajo nobenih razlik v družinskih vezeh in ne delajo nobenih razlik med očetom, bratom ali bratrancem. Očetje določajo imena otrok. Dečki dobijo ime lepih moških lastnosti, kot Hrabrost, Modrost, Previdnost itd. Deklice pa dobijo ime po tem, kar 6e je vprav ob rojstvu dogodilo v koči. Zato 6e imenujejo dekleta tudi Ogenj, Mastna riba, Prasketanje itd. Ko dajejo imena, 6trogo pazijo, da nimata dva otroka iste številne družine enakih imen. Če se pa to le pripeti, pravijo, da je to znamenje, da bo dotični otrok v prvem letu življenja umrl. Ime mrtvega Človeka se ne sme izgovoriti tako dolgo, dokler ni ubit prvi medved po 6mrti tega človeka. Ce ga pa kdo le izgovori, pomeni, da dotični mrtvecev duh nima pokoja v grobu. Ne sme se izgovoriti niti ime medveda, ker je medved pri njih najmogočnejše bitje in ima hud pogled. Zato mu pravijo modrijan, gospodar gozdov, starček, tisti, k> se ga je treba bati itd. Lovec, ki ubije medveda, se mora 6 posebno molitvijo zavarovati zoper maščevanje medveda. Razen tega mora lovec odrezati ubitemu medvedu glavo in šape in jih takoj pokopati na tistem kraju, kjer ga ie ubil. Da6i so kože brez glave in šap manj vredne, pa 6e Giljaki vendar vedno ravnajo po svoji veri. saj pravijo, če kak lovec pozabi takoj odrezati glavo in šape in jih zakopati, ne bo potem nikoli več ubil kakega medveda. Ako kak Giliak vendarle kdaj prižge kako vžigalico, mora dobro paziti, da 6am ne zgori v tem plamenu. Na noben način ne 6me vreči vžigalice v vodo, 6aj bi s tem umoril duha ognja in bi zastrupil duha vode in bi imel kar dva &mrtna greha. Giljaki ne &mejo ne pisati ne risati, ker bi se potem lahko zgodilo, da bi se vsa njihova pota zmedla in se tako zapletla, kakor so tiste črte, ki bi jih napisal ali narisal in tako bi trpeli mnogi sorojaki, ki bi bili takrat v gozdu. Navzlic tem čudovitim [^osebnostim pa so Giljaki jako dobrosrčni in gostoljubni ljudje. Giljaki ne bežijo pred tujci in tudi priznavajo dobro 6tran civilizacije, vendar je nočejo 9prejeti, ker se bojijo, da ne bi s tem razžalih 6vojih bogov in duhov, ki bi takoj pokončali V6e njihovo pleme. Vsi, tudi tiajopreznejši poskusi Japoncev, da bi pridobili Giljake za civilizacijo in kulturo, 6o bili dcclej zaman. Sahalin, ta otok petroleja in vere v duhove, odločno zavrača sleherni in tudi najmanjši poskus za sprejem civilizacije in kulture. Rdečešpanski rušilec »Jose Luiz Diaz«, ki so ga nacionalisti v gijonskem zalivu obmetavali z bom-bacj, se je zatekel t angleško luko Falmouth. Pijača petelinovega perja Ženska \e iznajdileljica hokiaja Trgovska zbornica v Niagari 6e vneto pripravlja. da bodo s spominsko ploščo okrasili grob iznajaiteljice koktaja, slavnega ameriškega likerja. — V dobi ameriške revolucije je iznašla koktaj Bet6y Flannagan, ki je bila natakarica. Kasneje 6e ie omožila s krčmarjem vasi Levviston v državi New fork. V Lewistonu je tudi pokopana. — O njeni iznajdbi je znano tole: Ko je divjala revolucija, 60 nekega dne uporni Američani napadli levvitsko policijsko postajo, ukradli so tam nekaj petelinov in jih prinesli Betsyi, naj jih jim speče. Slavili 60 neko zmago in Betsy je vse steklenice in vrče v krčmi okrasila s perjem ukra- V Franciji je vedno ■ manj ljudi V prvem četrletju je bilo v Franciji 158.000 novorojenčkov, a 177.0000 smrtnih primerov. Zakonov je bilo sklenjenih 1000 manj ko lani ob tem času, ločitev pa je bilo 630 več, ko lani osorej. — Oblasti so v skrbeh. Kje bodo Francozi jemali ljudi poslej? Sklenili so, da bodo družinam z več otroki nakazovali izdatne podpore, da se tako ne bo venomer krčilo prebivalstvo Francije. denih petelinov. Ko je neki gost hotel imeti pijačo, je zahteval, naj mu natočijo iz tiste steklenice, ki je okrašena s petelinjim perjem. Dejal je: »Imeti hočem pijačo petelinjega perja (cocktail-drink).« S tem je bila prvikrat izgovor- diteljica koktaja. Nova industrija Na Havajskih otokih 6e ie razvila nova industrija, in eicer: izvoz orjaških želv. Te živali, ki imajo znanstveno ime Bufo marinus in ki so jih pred nekaj leti uvozili zaradi zatiranja hroščev, so se odlično obnesle in se neizmerno razplodile. Nasade s sladkornim trsjem so povsem očistile škodljivih hroščev in gosenic. To je bila prva korist; potem pa so spoznali, da bi bilo dobro, če bi začeli želve na debelo izvažati. In res so jih iz posebnih gojišč že letos izvozili 25.000 na otoke Fidži. Medtem so se pa še drugi otoki priglasili zanje in nedavno so odposlali prvi tovor v Egipt, kjer bodo želve prav tako pobijale hrošče na nasadih s sladkornim trsjem. Vljudnost. »Zakaj pa niste šli po stopnicah, če tmem vprašati?« Romanovi? Zadnji dogodki v Rusiji so nenavadno razgibali ruske emigrantske kroge v Parizu. Namiguje se, da so vrenja v Rusiji morda v bližnji zvezi z nekaterimi ruskimi emigranti in se poudarja, da je imel posebno pokojni maršal Tuhačevski dobre zveze z njimi. Posebno pa je zanimivo to, da vedno bolj poizvedujejo o usodi nekega Nikolaja Romanova, ki je splošnemu pokolju leta 1917-1918 slučajno ušel in se baje izgubil v Perzijo. Od tam naj bi se šele eta 1919 skozi Rusijo zopet prebil s pomočjo nekega Kalinina in mladega grofa Kellerja,, od tedaj pa je izginila vsaka sled za njim. Znano je o njem le to, da je imel dva sina, eden bi naj bil star okoli 25 let, drugi, Aleksej, pa okoli 18 let. Po pravu ruske carske družine ima ta družina, če ee govoricam sme verjeti, pravico do ruskega prestola. Vsekakor so ta dejstva zelo zanimiva in bodočnost bo pokazala, če si ji sme pripisovati kaj pomena. (Vest pariških emigrantskih krogov.) Športniki za zgted Ko so romarji poleti obiskali papeža v Castelu Gandolfu, se je udeležil romanja ludi italijanski dirkalec s kolesom, Gino Bartaii, o čemer so prav obširno poročali laški listi. Bartali je zmagovalec velike italijanske cestne dirke in se je odlikoval tudi pri »Tour de France«. Ta odlični športnik pa v Italiji ni znan samo zaradi svojih športnih zmag, marveč tudi zato, ker je globoko veren. Je jako goreč član tretjega reda in katoliške akcije svojega rojstnega mesta Florence. K avdienci k papežu je prišel v spremstvu svojega domačega župnika, svojih tovarišev iz tretjega reda in predsednika florentinske katoliške akcije. Pred avdienco je neki prelat izročil športniku posebni papežev blagoslov in njegove čestitke. Znano je, da izroči Bartali del nagrad, ki jih dobi pri športnih prireditvah, vedno kardinalu-nadškofu v Milanu v dobrodelne namene. O hipu Matere božje v Montserratu Troje slavnih romarskih božjih potov v Španiji, Madona del Pilar v Sarragosi, Madona del Carmen v Sevilli in Santiago de Compostella je v rokah nacionalistov. Le slavni samostan Montserrat, ki je tudi slavna božja pot v provinci Barcelona in ki je sredi katalonskih gora, je v rokah rdečih. Angleški list »Universe« je zdaj zvedel, da «o rešili že tisoč let stari kip Matere božje v Mont-sen-atu; doslej so splošno mislili, da so ga releči P" zavzetju samostana odnesli s seboj. A pred petimi leti, ko se je v Španiji začel komunizem bolj in bolj širiti, so menihi naredili posnetek slavnega kipa in so ga tedaj, ko je bala sila na višku, postavili na mesto originila. Zgodovinsko slavni kip so skrili in le trije menihi vedo, kje je. Kakor povedo poročila, je katalonska vlada spremenila slavni samostan v sanatorij, kasneje pa v bivališče za okrevajoče. Samega sebe posoja Mr. Donald White v Londonu ima pač najčudovitejši poklic v glavnem mestu britskega imperija. Preživlja 6e namreč s tem, da posoja 6voje ime, svoje vizitke in vse, kar spada k njegovi osebi. Tako je imelo njegovo ime že veliko slavnih oseb, ki so z imenom »Donald White« preživele svoje počitnice v Angliji. Ameriški letalec polkovnik Lindbergh je med njimi, pa filmska igralca John Barrymore in Harold Lloyd dalje vojvoda Warwick in lord Baden - Powel1, kralj Šivedske, rutnunski kralj, sin predsednika Roose-velta, francoski politik Tardieu; dalje indijski podkralj, ameriški bančnik Morgan, vojvoda Cava-dogna. sin španskega kTalja in finski miui6treki predsednik. Kakšno ime pa ima Donald White, kadar posodi 6voje ime, pa časopisi ne povedo. Menda ne tistih 06eb, ki jim da ime? »Katedrala« samih žarometov pri pozivu političnih voditeljev v Nemčiji na »ZeppeLinovi trati«. Takšen je zdaj šangajski kolodvor, ko eo ga japonski letalci obmetali s bombami. l o ai i V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženllovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek ca mali oglas Din 10*—. Hali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklanr^ega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitns vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« • TE I; RriJ MATICA Edinstvena atrakelta troplftntb krasot, »veri m zagosetk r velikem dimu Gospodarica džungle Velik) Emil Jan ni CRAOT tlim Pred sonCnlm zahodom (Der Herrscherj Gerhart Hauptniann ffiMiOZilllj!1 Film ii dunalskega drniabnega življenja po romanu H. K. Bartscba Njeni ljubimci (Bannerl und Ibre Llebbaber) V glavnih vlogah Olga Cebova, 011y FUnt, Hans Moser iu AlDrebt Scbflnbals Predstave danes ob 15., 17., 1». ln 21. url II C i ¥ g Službe iscejo Zakonski par t*«« Službo hišnika aH notnega čuvaja. Naslov v upravi »Slov.« pod 14761 Službo hlapca ▼ okolici Ljubljane Iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 14824. (a) Hlapec išče službo b konjem v mestu. Naslov v upravi »Slovnca« pod St. 14826. (a) Dekle išče službo preproste gospodinje alt fekle k dobrim ljudem. Naslov v upravi »Sloven-ea« pod St. 15122. (a) Prodajalka ISče mesto v trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavoljna« Glavno zastopstvo za vso Slovenijo iščem ter bi imel več podza-stopnlkov. Ponudbe z navedbo plače upravi »Slovenca« pod St. 1482«. (a) Oskrbnik za ve«Je posestvo, starejši, s odličnimi zmožnostmi, išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Oskrbnik« St. 1486». (a) Zobotehnik vešč vech del v zlatu in kavčuku, ISče službo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zobotehnik« 14.»2«. Služkinja vajena nekoliko kuhe »n drugih hišnih del, 1 * 6 e službo za 1. oktober. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14.966. (a) Prikrojevalet v čevljarski stroki, z večletno prakso, išče stalnega namesčenja. Plača po dogovoru. Ponudbe posilite upravi »Slovenca« pod St. 14982. (a) Dekle srednjih let, vajena samostojnega gospodinjstva, meščanske kuhe, poštena ln zanesljiva, želi službo. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod St. 14772. Izurjena knjigovodkinja trllanclBtka. z 20 letno pisarniško prakso, perfekt-nt v slovenščini ln nemščini. ISče stalne name-Btitve. - Ponudbe upravi »81ovenca« pod »Zanesljiva uradnica 87« 14.91». a Samostojen oskrbnik nanesljiv, vesten, pošten, samski, želi nameSčenJa v graščini ali na večjem posestvu. Izvežban v vseh panogah kmetijstva. CenJ. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jesen« 14844. Mlekar in sirar 7. večletno prakso ln znanjem v Izdelavi prvovrstnih sirov, čajnega masla in pasterlzaciji mleka Išče službo. Naslov pove. uprava »Slovenca« pod St. 15089. (a) Prodajalka ftell promenitl službo v trgovino z mešanim blagom na deželi ali kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe unravl »Slovenca« pod »Pridna« st. 16136. (a) Zastopstva tekstilnih tovarn, trikotaže. kratke robe išče dobro uvedeni zastopnik za Zagreb. Ponudbo na: S. Bfl c h I e r , Zagreb, Bosanska 4. Gospodinja-kuharica varčna, ISče službo pri majhni družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna« st. 14.915. (a) Pletiljo za stalno in učenko proti takojšnji začetni plači sprejme strojno pletenje Aecetto, Trnovski pristan St. 14, LJubljana (a) 1500 dinarjev vredno novo moSko kolo dam onemu, kt ml pre skrbi službo v tovarni aH kaj sllčnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »MlaJSl vrtnar« st. 14803. Ilužbodobe Iščem pomočnika in raznašalca kruha. Anton Qale, pek, Grosuplje Krojaškega pomočnika za splošno delo sprejme I. Ogrlnc, Ig 122. (b) Mizarske pomočnike za fornlrano delo sprejme A. A marin, Tržič, (b) Šivilja takoj sprejme pomočnico ln praktlkantlnjo. Gor-Janc, Nunska ul. I/I. (b) Krojaškega pomočnika za boljše delo sprejmem. Nastop takoj. — Furlan, krojač in organlst. Hoče. Mlajšo postrežnico za parkrat na teden — sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« 1488«. Krojaškega pomočnika sprejmem. Plevel Vinko, Poljane 20, 9t. Vid. nad LJubljano. Sedlarskega pomočnika takoj sprejme Bezjak Ivan, sedlar, Maribor — Cvetlična ulica 33. (b) Dva pridna delavca (hlapca) sprejmem z vso oskrbo Homan, Sv. Petra cesta 81. Hlapca za vu kmečka dela takoj sprejmem. — Črnuče, Joža ti. (b) Mesarskega pomočnika dobrega, za sekanje pri čoku, sprejmem. — Ivan Javornlk, Domobranska cesta 7. za vsa hišna dela. katera se razumo tudi nekoliko na kuho. z dobrimi dolgoletnimi spričevali, zdrava In poštena, stra od 30 do 40 let, dobi službo pri rodbini članov s 15. oktobrom Plača 400 din mesečno. Ponudbe s spričevali tn sliko poslati na Franjo Strelcher, ekonom Zemun. Reogradska ul. « Potnika parfumerijske široke dobro uvedenega. ISče aa takoj velepodjetjr. Obširne ponudbe na : Inter-reklam, Zagreb, Ma.-ar)i-kova :s. pod K 41S3. (b Zastopnika za Ljubljano ln okolico, uvedenega v špecerijski ln kolonialni stroki, ter po možnosti pri lekarnah, drogerljah In Industriji, ISče zagrebško podjetje. Ponudbe na Interreklam. Zagreb, Maaarykova 28, pod St. 121/A-81. (b) Dobro gospodinjo čedne sunanjostl, okrog »5 let staro, iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiva« St. 1571 — st. 14.81». (b) Kuharica z lepimi spričevali, ali ženska z dežele, ki zna kuhati, stara 30—40 let lz poštene hISe, se sprejme v stalno ln dobro stužbo. Vprašati: Maribor, Dravska 15, v pisarni. (b) Diplom, inženerja z večletno prakso. Izkušenega strokovnjaka, ne Izpod 30 let ISče za takojšen nastop tovarna železa In delavnica sa obdelovanje. Lastnoročne ponudbe z zahtevo plače, referencami In navedbo prejšnjega službovanja • kakor tudi datum nastopa s prilogo prepisov spričeval In slike na VoJ-vodjansku tlvnlcu d. d. N« v i Sad. (b) Kmečko dekle zdravo, pošteno, se ISče za takoj za pomoč gospodinji ln za vaa druga gospodinjska dela. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod »t. 14»84. (b) Pomočnica za Maribor — z večletno prakso v damskl, modni In kratki robi. Ponudbe z življenjepisom ln spričevali od prvorazrednih moči. neoporečne slovenske narodnosti - upravi »Slovenca« Maribor, pod »Spretna« 14904. Varuhinjo k dvema otrokoma do 15 msccev starima, ki Ima veselje do otrok In Je te- Do 5.000 din mesečno tudi kot postranski zaslužek lahko aaslužl oni. kateri prevzame aa svojo banovino za dobavo In na račun nase samostojne podružnice. NI potrebna kavcija I - Ne posebnega znanja. Zato sedež, prostori, poklic, poljubno 1 -Interesenti naj se samo pismeno javijo pod Stev. 46.205 Vprašanja posreduje: »Publlcltas«, d. d.. Zagreb, Illea 9. Brivskega vajenca sprejme Drobež Stane, Dravlje 3«. LJubljana, v Vajenko in vajenca takoj sprejmem za čevljarsko obrt. Mlrje »t. 4, Ljubljana. (v) Za trgovskega vajena bi se rad izučil mladenič, ki zna nemško. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober računar« 14.962. Sprejmem učenko za strojno pletenje — s hrano ln stanovanjem. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod it 14978. <▼) Pekovskega vajenca poštenih staršev, z vso oskrbo v MM, sprejme Franc Podobnlkar. pekarna, ftkofja Loka. (v) Učenko sprejme salon damskl h klobukov Mlmi Sark — Kreditna banka, IV. nad stropj«, Ljubljana. (▼) Učenka a meščan *olo, m rprni me v tgovlno a mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.969. 16 letni fant z dobro Šolsko Izobrazbo se žeM izučiti mehanlčhe obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 148S1. Mesto vajenke T Samskem krojastvu »e l»če sa 15 letno deklico, skupno s stanovanjem In hrano. Ponudbe poslati: Helena Fraa, Slivnica pri Mariboru. (▼) Mlinarskega vajenca pridnega ln poštenega — sprejme Kari Goldschnlg, umetni mlin, F ram pri Mariboru. Učna doba dve leti, dobi tudi plačo, stanovanje ln hrano. (v) 14 letni fant želi kot vajenec v trgovino s oskrbo v hiftl. Govori slovensko, nemško ln francosko. - Ponudbe poslati : Vldlc Ferdinand. Predtrg, Radovljica. Poštenega vajenca Ka trgovino z mešanim ga posla že popolnoma I blagom sprejmem. Pred-vajena. sprejmem v do-1 nost: s primemo iolako bro trgovsko hISo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Na deželi« it. 14860 izobrazbo. Pismeno ponudbe na Franjo Cern«, Kadeča. (v) Učenca ki Ima veselje do trgovine, ■ dobrimi Šolskimi spričevali, kmečkih staršev, neoporečne preteklosti. sprejme trg. Viktor Planinšek. Mtsllnje. <▼) Zaslužek 1000 dinarjev ln tudi več lahko zaslutite a primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HKMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20. Naročajte in širite »SLOVENCA« i Stenografija se poučuje: Cesta 29. oktobra (Rimska eesta) St. »/II, vrata 1«. (u) Angleščina na Državni Trgovski Akademiji. Prijave sprejema šolski sluga, Blelwelsova. Angleški začetni tečaj ptičnem z oktobrom. Mesečna učntna 30 din. Prijave (Informacije) od pol 2 do pol 3: Avgust Pe-trlSlč, Jurčičev trg 2-III. Prikrojevalni tečaj za damska oblačila ■e bo vrsti od 4. do 22. oktobra t. L Cena tečaja 250 din. Priglasitve sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik od kralj, banske oprave dovoljene Sole LJUBLJANA Aleksandrova cesta MI. f Pohištvo i Pisarniško opremo kompletno, po možnosti dva do tri fotelje, novo ali staro, lepo, dobro ohranjeno, takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pisarno kupim« St. 14829. (g) Skrbno ln zanesljivo dobro Izdelane tapetniške izdelke In popravila dobite najceneje pri: Anton Cerin Maribor, Koroška cesta 8 Moderno In kvalitetno pohištvo zajamčeno, že od 1800 din spalnice «76 din kuhinjske oprave 375 din kuhinj, kredence 400 din omare 18» din postelje Itd Sprejemajo se naročila. Oglejte si veliko Izbiro pohištva pri »OPRAVA« LJubljana, CelOvSka c. 60 Kupujte pri naših inserentih Novo hišo z lepim vrtom prodam. Pobrežje, Tezen-pka 16, Maribor. (p) Pritlična hiša itlrl sobe, prltlkllne, vrt, naprodaj. Moste, Društve na ulica 1<. (p) Hiše, parcele vaeh vrat. kupite ali pro-daste najugodneje potom pisarne Adami« - LJub-| ljana, Gosposvetska 8/11. Telefon 32-86. (p) Enostanovanjsko hišo na prijaznem kraju proda Debeijak, Vlfi-Brdo, Ljub ljana. (p) Lepe stavbne parcele na Ježlcl naprodaj. Na slov v upravi »Slovenca pod it. 147». (p) Lepe stavbne parcele blizu tramvajske postaj v Dravljah, naprodaj. — Polzve se v Dravljah »4 Dve stavbni parceli parcellranl, ob dobri ce Btl, v okolici Ljubljane, naprodaj po 30 din m1. Vprašati: Dravlje 2. (p) Parcelo pri Stadionu 743 m«, ob delana, ograjena, vrtna uta, bazen — prodam. — Zlrovnlk. Gajeva S-III. Prodam dve lepi parcel v Spodnji SlSkl ob Vod nikovl cesti po ugodni oenl. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 16141 Posestvo na prometnem kraju, na katerem sem vodil dolga leta gostilno, zaradi sta rostl prodam. — KoroSec, ftlkola, Pragersko. (p) Dobro idočo gostilno ta mesarijo prodam ali Isto zamenjam za stano vanjsko hišo v mestu Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod it. 14771. (p) Majhno posestvo m novo hlio, 10 minut od postaje Sv. Peter v Savinjski dolini — prodam Kač Franc, Sv. Pavel pri Preboldu. (p) Ne dovršeno novo hišo prodam, tik farne cerkve uporabno za trgovino ali upokojenca. Cena 35.000 din. Pojasnila daje Medvode 117. Dvostanovanjska hiša e lepim vrtom, pet minut od kolodvora. Tesno, naprodaj za knjižico Mestne hranilnice mariborske. Vprafatl v popoldanskih urah na Teznu, Majstro-va. ulica 26. (p) Posestvo blizu Nove cerkve, ob banovinski cesti, naprodaj ali se da v najem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Trgovska hiša ob drž. cesti Maribor— Ptuj, dobroldoča, brez-konkurenčna, z Inventarjem ln blagom, naprodaj. Vprašati: Jurgec Amalija, Skorba prt Ptuju, (p) Krasna vila enonadstropna, z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, v bližini gimnazije na Poljanski cesti v Ljubljani, 14 sob, pripravna tudi za sanatorlj, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« 14896. Hiša z gostilno kegljiščem, ledenico, hlevom, sadnim ln zelenjad-nlm vrtom, s 3 njivami, naprodaj v Ložu štev. 7 (nasproti sodišče, notar, odd. fin. kontrole). Pojasnila daje lastnik Alojzij Znldaršlč, Ljubljana. Dolenjska cesta 23. (p) — z gospodarskim poslopjem z vodovodom In elektriko na prometni točki za trgovino ln vsako obrt, v večjem Industrijskem trgu — prodam po nizki eenl v gotovini ali knjižicah; prevzem hipoteke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna kupčija« 14894. Kapitalisti! Več kot v banki naloženi denar bt Vam nosila popolnoma nova enonadstropna hiša tik Maribora. Lep trgovski lokal, enosobno. dvosobno stanovanje Vprašati: Jurca. Maribor, Pobreška cesta št. 20 (vhod moško kaznilnice). (p) Majhno posestvo: hišica, njiva, gozd, peščen hrib (bel pesek), Šmarju pod LJubljano naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14848. Vna jem IŠČEJO: Gostilno na Gorenjskem ali v oko-I lici vzamem na račun. -| Kavcije zmožna. Naalov upravi »Slovenca« pod I it. 14.804. (m) Večjo kolarsko delavnico Enosobno stanovanje oddam odraslim osebam. Naalov v upravi »Slov.« pod it. 14.952. («) Enosobno stanovanje takoj oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 14.966. (g) Stanovanjsko hišo z velikimi tovarniškimi prostori ln obsežnim dvo-1 it. 16.166 rtičem, primerno za vsako večjo obrt — ugodno prodam. Velika Čolnarska ulica 10. (p) vzamem v najem takoj ali pozneje v prometnem kraju. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Obrt« (m) Lokal za delavnico v bližini dolenjskega mosta. na Ižanski ali Dolenjski cesti, ličem. Ponudbe upravi »Slovenca« (m) Hišo v Karlovcu s sedmimi stanovanji ter | pod »Lokal« 14936. enim lokalom, blizu kolodvora, prodam. Joseftna Aleiovec. Starčevlčeva 10, Karlovac. (p) ODDAJO: Majhno hišico Lepo posestvo žago na vodno moč, gostilno ln trgovino z lesom, njivami, travniki ln gozdi, ob glavni cesti Radeče—Litija — prodam. oddam v najem v bližini I Ljubljane. - Polzve se v Dobrunjah št. 23. (n) Pekarijo in trgovino prt farni cerkvi ln ob Dvosobno stanovanje oddam a 1. novembrom za 400 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14978. Sobo in kuhinjo oddam z oktobrom. Vel, čolnarska ulica 16, Grebene. (č) Garsoniero v centru, v novi hlil, s plinom, sončno, oddam a 1. oktobrom. Dvoržakova ulica 8/1. <«) Pisarniško sobo oziroma delavnico takoj oddam (260 din). Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Centrum pritličje« štev. 14.984. (■) Trisobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico, visokem pritličju, oddam z novembrom. Moste, Cl-glerjeva 18. (č) Vsa pojasnila prt Cernetu Bl,lvni ce8*'. d°bro vpe- v Radečah. (P) ljano, oddam v Javornlk, Ig. najem. - V Brežicah ln okolici so naprodaj I htie, krasna atavbtšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi | deli Attemsovega vele- Enosobno stanovanje pritlično, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 14823. (č) Čevljarska delavnica dobro vpeljana, s štirimi delavci, se odda zaradi bolezni. Skoberne, Dobr-tešavas 63, Sv. Peter v posestva. . Pojasnila pri I Savinjski dolini. (n) lnC. Mlklau Otmar, žice. Bre-1 (P) Vila Rogaški Slatini na lepem kraju, 3 sobe, 4 sobice, kopalnica, prttikll-ne, lep vrt — naprodaj. Cena 184.000 din. Informacije : Foto Pelikan — Celje-Rogaška Slatina, p V najem oddamo ali prodamo moderno urejeno strojarno s kompletnimi stroji na električni pogon. Stavba Je nova, nahaja se v najbolj industrijskem predelu Slovenije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 16127. (n) Komfortno stanovanje dvosobno s kabinetom, balkonom, v I. nadstropju, oddam za december na Celovški cesti 271. nasproti gostilne Kmet. — Istotam naprodaj zaradi selitve skoraj nova hrastova spalnica po zmerni ceni. (č) Stanovanje v novi hlil v Carja Dušana ulici 18, tri minute od III. držav, gimnazije, 3 parketlrane sobe, kopalnica, kuhinja, prltlkllne, vrt ln elektrika, oddam s 1. novembrom za 800 din mesečno. Stanovanje spodaj z eno sobo ln kuhinjo za 360 din. -Natančna pojasnila dobite v Usnjarski ulici l/I. Dijakinjo ali uradnico sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14979. (D) HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov čuje po najboljil ceni tn takojšnjemu Izplačilu — l c p o ■ I u J e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantna)« ALOJZIJ PLANINSEK trg. ag. bančnih poslov Ljubljana. Beethovnova nliea 14-1 - telefon 35-10 Sostanovalca dtjaka alt gospoda sprejmem v dobro vso oskrbo. Cena zelo nizka. Janševa ul. 16, Bežigrad. (D) Dijakinjo ali dijaka sprejmem v vso oskrbo Klavir na razpolago. Na željo nemška ln Italijansko konverzacija. Vprašati u Poljanska cesta 18, I. nadstr., desno. (D) Devt ar Družabnika (-co) Išče vpeljano strojno pletilstvo zaradi povečanja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Se tudi proda« it. 14727. (d) Obrtnik prosi 30.000 din posojila; vknjižba na prvo mesto. Jamči se z novo hlSo ln njivo trikratne vrednosti. Posredovalec en ln pol odstotka. — Ponudbe pod »Savinjska dolina« podružnici »Slovenca« Celje Hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Celju kupim In takoj Izplačam gotovino. - Pismene ponudbe: Ivan Bukovšek. Celje. Miklošičeva ullea. Poročim žensko srednje starosti z gotovino. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Podjetje 28« it. 16131. (ž) II Radio ii šestcevni radioaparat »Slord« 1934 naprodaj za 2000 din. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (1) Družabnika za mizarsko obrt sprejmem. Potrebno samo 5000 dinarjev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Rentabilnost« 14.916. (d) Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Kamniku kupim v vsakem znesku ln plačam takoj v gotovini. Polzve se pri g. Goltesu Josipu, Graben št. 26, Kamnik. (d) 60-70,000 din dam LJubljani tia I. mesto. Prednost, kdor sprejme aH preskrbi absolventki dvorazr. trg. šole službo začctnlce. Dopise upravi »Slovenca« pod »Varno« št. 16138. (d) I Živali ii Gumbe, plise, entel, ažur predtlsk In monograme hitro Izvrii Matek A Ml-kei, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Sode vseh velikosti Izdeluje najceneje Ledlnek Pavel Maribor, Gozdna ulica 6, Magdalena. (t) Motor 6SA prodam; tudi na knjižice. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 14.876. (f) Ford avto štlrlclllndrskl, limuzina, s štirimi vratml, z veliko Bosch razsvetljavo, a petimi balon pnevmatikami, vse v najboljšem stanju, naprodaj, tudi na obroke, proti menici. Polzve sa: Miklošičeva cesta 32 — trgovina Kune. (f) Po zadnji modi in najnovejših krojih izdeluje modni salon IVAN OOVŽAN LJUBLJANA Sv. Petra cesta 51. Resasti foksterierji mladiči, 4 do 6 mesecev stari, s prvovrstnim ro dovnlkom, lovsko dobro razpoloženi, se poceni oddajo. — Gozdna uprava Ravne, p. Guštanj. (J) Posestvo Ljubljani, veliko okoli | 4 ha, s tovarniškimi objekti, naprodaj. Intere- I sentl naj pošljejo svoje naslove upravi »Sloven-1 ca« pod »Ugodna lega« it. 14.966. (P) Prodam vinogradniško posestvo v | tzmert 8 oralov pri Gornji Radgoni, ln eno majhno posestvo v centru I trga. Naslov: Zablatnlk Ivan, Gornja Radgona, f Zaradi bolezni naprodaj majhno posestvo z novo-zldano hlio, travnikom, njivo, sadovnjakom, s »00 j drevesi in novozasajenlm ] vinogradom ln vsem Inventarjem, v bližini železniške postaje ln rudnika. 2užek Ana, Krmelj ] St. 1«, Dolenjsko. (p) Zaradi opustitve trgovine RAZPRODAJA vse zaloge molkih In deSkih oblačil globoko pod lastnimi cenami i. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 Hiša dobro staro vpeljano mesnico, lastno prvovrst no hladilnico v okolici Maribora, se poceni proda zaradi smrtnega primera. Vprašanja na: A. Rečni k, ka cesta 8. (p) Lepo delavnico pripravno za vsako obrt (mizarstvo), ln enosobno stanovanje oddam 1. oktobra. Podmilščakova 22 Trgovino z meš. blagom bližini Kranja oddam 1. oktobrom v najem. Maribor, Pobrež-1 Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samski« 14763. Dražba posesti Na sreskem sodišču ljubljanskem, v sobi št. 16, bo naprodaj dne 23. t. m. ob pol devetih na Javni dražbi dvonadstropna hI- ] ob Kavškovl cesti Skladišče veliko ln lepo, s pisarniškimi prostori, uporabno tudi za stanovanje ln delavnico, se odda blizu glavnega kolodvora v najem. — Vprašati pri: A. Spodnji Slškl z osmimi I Staudlnger, Kopitarjeva 6 dvosobnimi stanovanji ln I — Maribor. (n) trgovskim lokalom ter I vrtom. Kupci Be vabijo, j Pozor! Posestvo z gostilno S 1. oktobrom se odda v najem hiša v Sp. Gorjah upokojence posebno St. 87 z mizarsko delav-ugodno, pet minut od po- nIco ln vscml prl»lkllna. staje, naprodaj ali se odda v najem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Ugodnost«. (p) Nova vila večstanovanjska, 16 minut lz Celja, na lepem kraju ln čistem zraku — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 14988. (p) Hotel restavracijo ali večje go-ilniško podjetje vzame v najem dobro situiran strokovnjak. V poštev pridejo navedena znana podjetja, ■'onudbena: Altonz Marc, aribor, Ob železnici 15. ml, s travnikom, sadnim drevjem ln njivami. Več se polzve pri Heleni Por, Prešernova 10, Moste-LJubljana. (n) Sla notah ja ODDAJO: Enosobno stanovanje parketlrano, odda Kopač | Stanko, Zg. Slška 198. č Enosobno stanovanje takoj oddam. Velika Čolnarska ulica 10. Več stanovanj dvosobnih, komfortnih, oddam z novembrom v Pleteršnlkovl ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14.974. (č) Trisobno stanovanje (celo nadstropje), sončno ln mirno, oddam z novembrom Lega: Ml rje. Naslov v upravi »Slov.« puu št. 14711. (č) Trisobno stanovanje z kopalnico v Dalmatinovi ulici št. 3. III. nadstr. oddam takoj eventuelno s 1. novembrom. Poizvedbe Gradbena pisarna, Rimska cesta 2-1. IŠČEJO: Dvosobno stanovanje (kopalnica) Iščem v sredini mesta za november. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Udobno« 14.864. (c) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. tel. 87-6J. Družabnika za zgraditev nove tovarne za Izdelovanje vsakovrstne opeke Iščem. To varna se bo gradila v bližini mesta Celja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16067. (d) Dvosobno stanovanje s prltlkllnaml, čisto tn sončno, Iščem za 1. oktober v bližini Marijanlšča. M. Koporc, učiteljica — Višnja gora. (c) IŠČEJO: Kdo bi dal prazno sobico ženski, ki bi Jo odslužila z delom. aH v pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« 14889. Šivilja s posteljo Išče sobo. Gre tudi kot sostanovalka. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Šivilja« 14.874. (s) ODDAJO: Veliko prazno sobo takoj oddam. Holzapflova St. 17. (s) Prazno sobico oddam takoj ali pozneje. Gosposvetska 10-11, nasproti stopnišča. (■) Opremljeno sobico sončno, v centru, oddam gospodični. Naslov v upr. »Slovenca« 14887. Sončno sobo oddam najraje upokojenki. Naslov v upravi »Slovenca« 14882. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št 40 vnovfiuje HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostna papirje, valute tn Blatnike po naj-vtijl dnevni cent. Hranilno knjižico LJubljan. kreditne banke (Ljubljana), 32.000 din, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovela« pod »Industrija« St* 14.868. (d) Iščem serloznega tihega sodru-žabnlka zaradi razširitve že mnogo let obstoječega trgovskega ln Industrijskega podjetja. Potreben kapital 600.000 din s knjižico Ljubljanske kreditne banke In 300.000 din v gotovini. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Serloscn sodružabnlk«. d Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini selo ugodno Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zorč LJubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10 LETOUIŠČR Slovenski pension Milano središče, bližina Duomo. Domar''' postrežba, ugodne cene. - Vončlna, Via Sacchl 7, telefon 89094 Ženitbe Državni upokojenec vdovec, brez otrok, želi znanja zaradi takojšnje ženttve z dekletom, ali z vdovo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« 14896. 30 letni mladenič hlSnl posestnik, s stalno službo, se želi poročiti z 22—30 letno mladenko z doto nad 20.000. Ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod »Srečna bodočnost« št. 14847. (ž) Mlad trgovec 23 let star, s trgovino meš. blaga na deželi, želi poročiti gospodično z dežele alt tz mesta, staro 20 do 26 let, kl Ima 36 do 40.000 dinarjev gotovine. Resne ponudbe b sliko upravi »Slovenca« pod »Srečno življenje« 16136. Posestnik vdovec. 46 let star, brez otrok, blizu Maribora — želi poročiti pridno žensko brez otrok, od 36 let naprej, z nekaj premoženja. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Sreča 1568« št. 14774. (ž L Kupimo! Ježice vagonske pošiljke, kupu- Jem. Drago Hadl, Novo mesto. (k) Staro zlato, zlato zoftovfe in srebrne Krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 ur ar Ifublfana, Miklošičev« 14 Staro železo, baker, medenino, kovinske odpadke kupujem. Grudnlk, LJubljana. Dravlje. Telefon 22-89. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3 Kupim večjo količino la. kravjega kuhanega masla. -Priporočam vsem banat-sko moko Biser kot najboljšo. — Obrnite se na Muhameda Pašlča, Tuzla. Slamoreznico dobro ohranjeno, za ročni in motorni pogon — kupim. Ponudbe: Roza Kralj, Prelog, Domžale. DIVJI KOSTANJ kupuje V. H. R0HRMANN LJUBLJANA Sv. Petra nasip 27 Kuhano maslo kupujem vsako množino. Cene Javiti Molse Romano, Sarajevo, Aleksandrova 23. (k) Polstabilni parni stroj dober, s »trepenrostom«, ca. 70 HP, lSčem. Ponudbe : Splro Joklč, Sušak. Motor rabljen, za istosmeml tok (Gleichstrommotor) prodam. Naslov: Hrome Anton, Sneberje 47, p. Dev. Mar. v Polju. (1) Najcenejši zajtrk večerjo, najboljši mlečni Izdelki v Mlekarni »Drama«, Erjavčeva c. 2. (r) Holandske cvetne gomolje hljaclnt, tulipanov, narcis, krokusov Itd. nudi Sever A Komp., Ljubljana. (r)' GLASBILA » lOllne, Šolske 68 - tiifare 120.-nandoline 80- narmonlke slovitih znamk (Soprani, Hobner, Emona) Izredno pocenit MODIC Pasaža Nebotičnika Oglejte si brezobtciaa naie tac, predse tc aO-loCHe za nakup drmtle. Moške klobuke sprejemam v popravilo, kakor tudi nove po naročilu. — So priporočam cenj. odjemalcem Bertilk Franc, klobučar. Ljubljana. 7, Aleievčeva cesta. blvSl perutninski zavod, r Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil v novo delavnico v Isti hiši na dvorišču, desno. — Priporočam se za Izdelavo oblek, površnikov, damskth plaSčev ln kostumov za Jesensko se-ztjo po najnovejši modi. Cene nizko. — Oroslav Slapar, modno krojaštvo, Ljubljana, Smartlnska cesta 8. (r) I Automofor i Nov motocikel znamke NSU, prodam za 4.000 din. Mestni trg, trgovina Krlsper. (f) Motorno kolo znamke »Wanderer«, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Kranju pod St. 14.941. (f) Tovorni avto ena in pol do dve toni, ceno naprodaj. Električna luč, zaganjač, motor bil generalno popravljen, mala poraba bencina, zadaj dvojne točke. Bukovčev trg it. 3, Korobov, Zagreb Novi naslov: St. Petra e. 4. Tel. 85-57 Pustimo sloves onemu, ki ga zasluži!' Res Je, da toči Kajfež v njegovi gostilni v Flor-janskl ullct ln v bufetu nasproti glavnega kolodvora vedno najboljši cviček. Sedaj pa Je nastavil Portugalko lz vinograda g. inž. Rataja tz Trške gore, kl Je zares Izvrstna. Strokovnjak v vinu. Čitajte in širite »Slovenca** Kauie otomane modroce poceni in solidno izdelnja Ivan Hablt, tapotnm Ljubljana - Poljanska c. 17 Sprejemam popravila «. MIOLJANJE PRED OČMI 2. SPLOŠNA SLABOST ."». TEŽKA O LAVA 4. NEČIST 1EZIK 5. TEŽKE SANJE t». MOTEN SEC O RAZLOGOV, Kateri Vam velevajo, da se zdravite. Poizkusite URODONAL Ta Vam lahko pomaga proti migreni (glavobolu), nevralgtjl, polsjluje teiave, pritisk krvi, revma-tlzem, arterlo-sftleroio. Etablissement CHATELAIN dobavitelj pariških bolnišnic. — 22 velikih odlikovan) ČarU. Dobiva se v vseh lekarnah. — Olavni zastopnik) za kraljevino Jugoslavllo: ETEKILAB., angleški kemljsko-farmacevtski laboratorij BBAČE JOVANOVIČ, BEOGRAD Knez MIha)lova 33. Telefon 22-696. ■■H Oglas reg. pod 8it. 14037/34. ■■■■ 4304 9—2 ^^^ Modroce peresnlee. kauče, otoma-ne. zložljive postelje, spalnico, kuhinje dobite najsolidneje ln najceneje pn F. Sajovic komisij, zaloga pohištva Ljubljana. Start tre St. « (J2225EHI Elektromotor 30 PS, 380 V, v brezhibnem stanju, proda Opekarna Ormož. (1) Močni vinski sodi dobro ohranjeni, s 300 do 400 litrov, naprodaj. — Hotel »Orel«, Maribor. (1 Moški štofi trpežni, polvolnenl, od 65 din; volneni športni od 110 din naprej. — Velika Izbira pri F. X. Gorlčar, Sv. Petra cesta 29. (1) Kožuhovino so najugodnojo Uupl ln strokovno Izdela pri Do-lonec Josip, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, telefon 23-62. (1) li jesensko setev prlporoSamo prvovrstno pScnico, rž, ječmen ln zimsko grahoro. FRAN POGAČNIK d. a o. z., LJubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta St 33 Javna skladišča (Balkan) Modroce posteljne mrežo, železno zložljivo postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske travo, žime, cvllha za modroco ln blaga za prevleko pohištva Opeko za tlakovanje poceni prodam. LJubljana, Sv. Petra cesta 60. (1) Trgovske stelaže mize. pulti naprodaj. — Balkan, Tyrševa c. 33. Pojasnila pri vratarju. 1 Skrbite za zimo ln zanimajte sc za Košar-jevo vino, sadje In grozdje! Sv. Bolfcnk pr) Sre-dlšCu ob Dravi. (1) Valvasorja prodam. II. tzdaja, kot nov. čedno vezan v pol-usnje. F. SJore, Mokronog št. 117. (1) Kolesa in šivalne stroje kupite najceneje v trgovini »Triglav«, Kesljeva ccsta 16. Stara kolesa ln stroje vzamem v račun. Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan, Sv. Petra cesta SL LJubljana. • Telefon 35-39. (1) Šivalni stroj malo rabljen, nemški fa-brikat, pogrezljlv, štlka ln štopa. Siva naproj ln nazaj, proda Nova trgovina, Tyrševa ccsta 36. MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Triperesna deteljica Spisal M. Knnčič. — Ilustriral M. Sedej. >Ah, kakšen duh neki!« ga je zavrnil Nande. »Dokler so nama ne upa prikazati, toliko Časa ne verjamem, da je duh.« A komaj jo te besede dobro izrekel, so za-hreščala skrivna vrata, ki so držala v podzemske prostore. Na pragu so je prikazal duh v beli halji in z režečo se glavo v roki. Počasi, počasi je stopal po glavnem rovu... Nenadoma pa je zavil v stranski rov, v katerem sta dečka stala in se vsa trjla od strahu stiskala drug k drugemu. Preden so jima jo prikazal, si je zastrl kosmati obraz, nato pa jo stopil izza stebra in nepremično strmel vanju. Jožek se je ob jx>gledu na belo prikazen hitro pokrižal in krik smrtne groze sc mu je izvil iz grla: ■"•Mama! Mama! Pomagaj!« Mati pa jo bila daleč in ni mogla vedeli, v kakšni stiski jo njen sin, in ni mogla slišati njegovega obupnega glasu ... Tudi Nandeta jo v hipu minil pogum. da bi se z grajskim duhom seznanil od blizu. Brez besede jo je ucvrl po stopnicah, ki so držale v mučilnico, navzgor. Tik pred njim pa jo je urnih krač ubiral Jožek in krilil z rokami po zraku kakor človek, ki so potaplja in grabi za zadnjo rešilno bilko. Prikazen je bila menda na vso moč zadovoljna z doseženim uspehom. Obrnila so jc in izginila tiho, kot jo prišla. Nande in Jožek sta dolgo čepela v mučilnic! in v strahu in trepetu poslušala, če iima prikazen «H>di. Pred vrati mučilnice pa je bilo vse liho. Nazadnje ata sc vendar spet ojunačila m ee kra-doina priplazila ven. Šivalni stroj kt tudi veze, naprodaj za 900 din. Gradaška 8.' (1) Za šolarje obleke, perilo. Hubertus-plašče Itd. Dober nakup. Presker. Sv. Petra c. 14. LJubljana. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10. telefon 26-91. (1 Wido 160 komadov — naprodaj pod lastno ceno. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 15134. (I) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku. Sutna, nasproti farne cerkve. (1) Kolesa zaradi konca sezone prodajamo po Izredno nizki ceni t — Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (1) Iščem odjemalca trgovca, kl bl rabil fižol, krompir in ostale poljske pridelke, delno ali tudi vagonske pošiljke. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14 877. <1) Mlekarno dobroldočo, v centru mosta, prodam. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 14.951. <1> Šivalni stroji Singer ln Pfaff, skoraj novt, poceni naprodaj pri »Promet« - nasproti krlžanske cerkve. (1) Vino prvovrstni rizling 2i hI pri Sv. Trojici v Halozah ugodno prodam. Vprašati A. Merslavlč, LJubljana. Kersnikova ulica 7. Stekleno streho kompletno, za dvorišče ali tovarno, 5X8 m", betonske stopnice in nekaj oken poceni proda Ster-meckl. Celje. (1) Starinsko pohištvo kompletno, In malo rabljen planino naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.869. (1) Ozimno semensko pšenico »Bcltinsko«, priporočeno od banske uprave — ln ozimni semenski ječmen ima naprodaj Kmetijska družba v Ljubljani. (1) Jjbira ni kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva list, potom katerega bo prišel naj 9igurnejše v stik z najširšimi kupno • močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ge bere — posebno ob nedeljah — v malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča Radio Programi Radio L)nbl}onoi Nedelja, 19. sept.: 8 Koncert tainbnraškega društva -Celo. — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos ccrkvefle glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski go vor (g. ravnatelj Joic Jagodic) — 10 Radijski orke ster — 10.15 Predavanje o orgauizaeiji Rdečega križa v dravtki banovini — 11 Otrošku ura: Teta Marička kramlja In prepeva — 11.30 Prenos promeunililega koncerta godbo .Sloga, i oktogona Kreditne banke — 13 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 18.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 17 Krnet, ura: Kmetijsko drž. vol. bakteriol. zavod — 17.30 Slovensko narodne s spromljcvanjem Radijskega orkestra. Sodelujejo: gdč. P. Zupanova, P. Rupnikova, gg. J. FranzI in V. Janko. — 19 Oas, vreme, poročila, sporod, obvestita — 19.30 Nae. ura: Kaj jo vplivalo na Horo Stan-kovičn (Kade Uralnac. kujiž. - Bgd) — 19.50 a) Narod, motivi v slov. klnvirskl glasbi Iga. M. Osterc-Valjalo) — b) Slovenska narodna pesem (g. dr. Ivan Grafen-nuer) — 20.80 Koncert pevskega zbora »Slogo« (prenos iz dvorane). Mešani in ženski zbor vodi: H. Svetel, moški zbor vodi: M. Premelč — 21.15 Radijski orkester — 25 Cas, vreme, poročita, spored — 72.13 Radijski orkester. Ponedeljek, !0. sept.: 12 Baletna godba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cns, spored, obvestila — 13.15 Z ruskih poljan (plošče) — 14 Vremo, borza — IS Predavanje o pasivni zaščiti prebivalstva prod zrač nlmi napadi — 18.20 Pisano polje (plošče) — 18.40 Zdravniška ura (g. dr. Ivan Matko) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Stari Dubrovnik in tradicija njegovega ljudstva (Branko Stražičlč, nov. - Zgb) — 19.50 Zanimivosti — 20 Rad. orkester — 21 Dva goloba, suitu (godba re.publlk. garde, plošče) — 21.15 Komorni trio (gdč. Silva Hraiovec. gii. 1'olger-I.obe, gdč. Krnneka Ornikova) — 22 Cas, vreme, poročila in spored. — 22.15 Radijski Jazz (vlož kc poje g. Drago Žagar). Drugi programi t \rdrtja, 19. septembra: Relgrad—Zagreb: 20 Svle. evropski koncert — Dunaj: 20 Švica: 31.10 Orkestralni koncert; 22.30 Plesna glasba — Bukarešta: 30 fivien; 21.05 Francoska operetna glasba; 21.55 Orkestralni koncert — Trst-Mitaii: 17.15 Opereta: -Ji ftvica; 21 Mulejev koncertni večer — Mm-Rarl: 21 Igra; 22.30 Izbrana glasba — P ropa: 20 Svle«; 21.25 Ccškn operno glasba — vor ima: 20 Sviea; 31.20 Večerni konnert: 22 Piani-no — Berlin: 20 Ljubezensko stike iz oi>er — Konigs-bertj-Hamburg: 20 Operetna glasba — K Gin: 20 Opereta Pesnik In krneti — Monakovo: 2r> Opern — Hudi pekta: 20 Švica; 21.30 Ciganska glasba; 22.30 Slnfo-nični koncert. Ponedeljek. 20. septembra: Belgrad ■ Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 19.25 Opera Turandots 21.50 Plesu« glasba — BudapeHa: 20.10 Igra: 22.10 Jazz: 23.05 Ti. iranska glasba - Trst-Vilan: 17.15 Plesno glasim: 21 Zbor: 21.45 Vojaškn godba — Rim lin ri; 21 Violinski In pianinskl koncert: 32 Orkestralni koneert — Praga: 19.15 Kabaret; 22 Orkestralni koncert; 8.25 Pianino — farsam: 20 Pester večer; 71 Valčki; 22 Violina: 22.30 Vokalni koneert — Kiinigsherg: 20.10 Plesni večer — l.ipsko 20.10 Orkestralni in solistični koneert — Frank-turi: 21.05 Vernika romantlč. glasba — Stultgnrt: 31.15 Starn avstrijska glusli« — Buknreila: 20.30 Koinornn glRslia: 21.10 Mnrnrt-Rrnhms. Uprava »Slovenca« Maribor Koroška ccsta I Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, itvršuiejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadaio v delokroe upravni št va lista I a. orehi novi, suhi. BO kg 210 din, Jederca la. 10 kg 155 din, franko vožnja razpošilja G. Drechslcr. Tuzla. (1) Wertheim blagajna št. 1. dobro ohranjena. naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod značko »Ugodno« 14.955. (I) Po ugodni ceni prodam pet panjev čebel (Zni-deršičev) ln ostalo čebo-larsko orodje zaradi nastopa vojaške službe. — Turnšek Franc, Zulože, Polzela. (1) Klavir prodam ali zamenjam za pianino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 14.932. (g) Klavirje • vljoltne kltnre. Hobncr harmonik'-, strune in vse glashllue potrebščine kupite poceni pri B. Warbinek, Dom glasbe Ljubljana, Miklošičova 4. Kratek klavir (Stutzflfigel) zaradi premestitve prodam zelo poceni. Adresa vc..g -sprej, ceni. Naslov v upr. »Slovcnca« 14885. Prodam dve stari violini, celo In trlčetrtinsko, komad 320 dinarjev. Počkaj, Costova št. 9 (g) WARBINEK Miklošičeva testa it. 4 prodaja samo do 21. septembra CENIK IN VZORCI ZASTONJ Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št, 5 Pianino svetovne znamke For-ster«, črn. nerabljen, poceni prodam. — Dobrajc. Maribor, Tattenbachova št. 21. (g) MOJ VIŠEK MOJA HOHNER HOHNER harmonike z 107J popustom Oramo(on»ke ploSte Slovensko petle. harmonika, plesni ln filmski ilagerji samo r c « OO Din 30° -,,, Vzamemo v račun tudi stare plošče I ilfJMfif) Redka prilika! «- Glasovlr firmo Proksch, popolne železne konstrukcijo, Izborno ohranjen — globoko pod vrednostjo naprodaj. — Spur, famo-utanska 8, Celje. (g) Gramofonske plošče in gramofono bivše tvrdko Kasbergcr dobite po raz-prodajnih cenah. Dalmatinova 10, nasproti hotela Štrukelj. (1) Berta je nagovorila mater: »Mama, nekaj denarja bi rada za obleko. Recite očetu, da mi ga dajo.« Mati: »Reci mu umi. V par mesecih se poročiš in zato je čas, da si pridobiš prakso, kako se za take stvari dobi denar od moških.« Cilajle naše katoliške liste! Zahvala Ob smrti našega očeta, soproga, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Lovreta Roglja se najlepše zahvaljujemo predvsem g. dr. Šabcu za vso njegovo pomoč, Sokolu za spremstvo, predsedniku Soda-vičarske zadruge, pevcem in vsem, ki so ga s|>remili na njegovi zadnji poti. Vrhnika, 18. septembra 1937. Žalujoči. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ol> nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta, soproga i. t. d., gospodu Miha Hafnerja ga obsuli s cvetjem, počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste ga v lako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Posebno se Se zahvaljujemo gosp. zdravniku dr. Fr. Cihni za njegovo požrtvovalnost, ker jo bil pripravljen ob vsaki uri lajšati mu trpljenje. Družine Batner, S I a m i f . D o k t o r i č. Zahvala Po smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očetn, gospod« Frana Mfisjana poscslnikn. sedlarskega mojstra in meščana ljubljanskega izrekamo tem potoni svojo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znunceni tor vsem onim, ki »o nam ustmeno in pismeno izrekli so/nljc in spremili pokojniku na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo predsedniku Mestne občine ljubljanske g. dr. J. Adlešiču, čč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Arku in dr. (ibru, gg. pevcem, gasilcem. Sokolom. Zadrugi sedlarjev in vsem darovalcem krasnih vencev. Ljubljana, dne 18. septembra 193". Globoko užaloščena rodbina \Y i t, j n n o % n. prometna banka d. d. V LJUBLJANI Stritarjeva ulica 2 Telefon štev. 21-49 se priporoča za vse bančne posle. Izplačuje brez omejitve stare in nove naložbe KONCEM SEPTEMBRA OTVORITEV NOVE MANOFAKTORNE TRGOVINE ZA DAMSKO IN MOŠKO MODO LO N ČAR-RASKA-STARE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 3 „SLOVENEC'4, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga z neom. zavezo Ljubljana lilhlošlčeva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. NOVE VLOGE vsaK Cas razpoložljive obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po J°/0. Trgovci s podeželja! Večja množina moških klobukov naprodaj po znatno znižanih cenah. MIRKO BOGATAJ, Ljubljana, Stari trg 14. V boj za naše časopisje! Razpis službe Občina Novo mesto razpisuje službo elektro-inženjerja-poslovodje, samostojnega obč. električnega podjetja. Poslovodja mora biti usposobljen v smislu obstoječih predpisov za samostojno vodstvo in zgradnjo mestnih električnih naprav. — Prošnje z dokazi usposobljenosti in o dosedanji praktični zaposlitvi ter 7. navedbo, kakšni prejemki se zahtevajo. je poslati do 30. septembra 1937 predsedstvu občine Novo mesto. — Uprava občine Novo met/o. Zahvala Tem potom Izrekamo najiskrenejšo zahvalo spoštovanemu primarlju drž. bolnišnice v Ljubljani gospodu dr. Meršolu Valentinu ki je f smotrenim zdravljenjem ln nad vse ljubeznivim ravnanjem rešil življenje naši osemletni hčorkl edinki, ki je obolela hkrati na dveh težkih Infekcijskih boleznih. Istotako sc zahvaljujemo vsem rk. zdravnicam In zdravnikom, posebno blagorodni gospej dr. Praprotnik Sabini. Globoko zahvalo pa izrekamo še vsem častitlm sestram infekcijskega oddelka VI za njihovo požrtvovalnost. LJubljana, dne 17. septembra 1937. Rodbina BREDENBECK Graz — Avstrija Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlakr (aravco) — kupi vsak« množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 16 VINA Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! TELEFON ŠTEV. 25-73 VOLNilf dospela • kroji in navodila zastonj II. DRENIH LJUBLJANA Kongresni trg 1 Ženska ročna dela, tisk in materijal za šolo in dom Otvoril sem novozgrajeno železolivarno v St. Vidu nad Ljubljano (za tovarno Štora). Tramvajsko postajališče Trata. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna tn 6olidna. — Kupujem staro lito železo. Za cenjena naročila se toplo priporoča Franc Smole kovinolivarna, Trata 18 p. it. Vid nad Ljubljano Prispela je nova partija: 1 V A L N I STROJI: »VERITAS«, »TITAN«. »VIRTORIA« t okrog Hm čolnlčkom. Siva tn veze naprej in nazaj, cena » glavo navzgor din 1.500.—. kabinet ain 1.750___ KOLESA (DVOKOLESAl Merknr, Brennahor i prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalna, kompletna din 750.- PISALNI STROJI, masivni, prenosljivi, v elegantnem kovčegn, z 80 znaki čr k v cirilici ali latinici, cena din 1.350.—. RADIO APARAT. »NORDMARE« eleganten za »se valovne dolžine, cena din 2.500.—. Mo*no tudi na obroke Naplačilo din 100.— se trna poslati obenem i naročilom Mesečni odplačevalni ob roki za radio, pisalne stroje In dvokolesa din 100.—. za bivalne stroje din 150— Za blago, ki vas interesira. zahtevajte ilustriran cenik Vse blago je porekla znamenitih nemSkib tovarn, kupljeno in plačano (t kliringul v zameno na naSe jugoslovenske pridelke, rato je tako poceni. Zahtevajte zastopnike in posredovalcel „MERKUR-ZAVOD" Beograd. PaSIčeva S, poŠt pret. 800, telef. 28-1121. Račun pri Postni hranilnici. Beograd br. 57682. »Sloventcva* podružnica Llubiinn«, TurSeva cesto (palača Poštni dom) Odšel jc in nas zapustil neutolažljive naš dobri 6oprog in oče, gospod Stine Franc žandarm. narednik-vodnik v p. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 19. t m. ob petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani na frokopališče na Viču. Ljubljana-Vič, 18. sept. 1937. Marija Stine, soproga; Branko in Marjetica, otroka, in ostalo sorodstvo. Šolske potrebščine zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite naiceneje v trgovini H. NIČ N A N, L J U B LJ A N A. Kopitarjeva ulica 2 SS Prestolonaslednik Peter JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK unevna Ultra paroplovna služba s Susaka za Dalmacijo ln obratno. Odhod b Susaka ob 16. urL Dnevna večkratna zveza za vsa kopallftča ln letovišča lugoslovanske obale. Ugodna turistična potovanja s Sušaka za Dalmacijo ln OrSko po nizkih pautal-nlb cenah. Ekspresne curistovske proge lz Benetk za Dalmacl)o. Prvovrstni parnlki - Izvrstna kuhinja. Prospekte ln poJasnUa dale direkcija na Sušaku, vse njene agenclle ln vil uradi ..Putnlka' ln društva ,,Wagon-Llts-Cook". »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konsi-u-trant, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni ptsalnt stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdkl: Kleindienst & Poseli Maribor Aleksandrova cesta 4« PERJI mešano po 8 Din, kemično čiščeno po 25 Din, prvovrstno od 45 Din dalje dobile pri »LUNA", Maribor, Glavni trg št. 24 as o b. U H M H rlehtromotorll novi ln rab ljeui sa vse napetosti veano v veliki izbili na proda). Lastna delavnica za previlanle in nopravljanle dinamov. avio dlnam, elektromotorjev ter vseh elektroaparaiov. - Izvr-Sulem vss električne lnStala-clle la razsvetllavo in pogon, i ELEK.TROPODJETJE j FRANJO PEHClNLIČ Llnbljana, Gosposvetska 16 Ugoden nakup barhentov 8 dinarjev za meter pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15 Oglašujte v »Slovencu«! Razpis službe Občina Novo mesto razpisuje pragmatično službeno mesto občinskega tajnika. Uslužbenec na tem mestu mora imeti |>opolno pravno fakulteto z zaključnimi izpiti. Službeni prejemki so določeni v 21., 22., 23. in 24. statuta o ustanavljanju in sistemiziranju službenih mest'ter o ureditvi službenih odnosov uslužbencev občine Novo mesto. — Splošni pogoji za sprejem v službo so razvidni iz čl. 7., 8. in 9. uredbe o občinskih uslužbencih. — Prošnje je vložiti pravilno kolekovane pismeno tel jih podpreti z vsemi potrebnimi listinami po čl. 7 in 8. uredbe o obč. uslužbencih. Priložiti je tudi morebitne dokaze o dosedanjem službovanju. — Rok za vlaganje prošenj je 30 dni od dneva razpis« službe. — Uprava obiine Novo mesto, 16. IX. 1937. »INGELEN« Prevzel sem zastopstvo radijskih aparatov letošnje tipe. Dobite jih izključno le pri: »TEHNIK« J. BAN J Al, Ljubljana, Miklošičeva cesta itev. 20. ZA DAME vse kar novega prinaša Pariz, Berlin in Dunaj, v priznano najboljših krojih in najsolidnejši izdelavi nudi po času priiagodenih cenah konfekcija PAUL IN, Ljubljana, Kongresni trg 5 Agnes Gflnther: 95 Dušica - Rožamarija Rožamarija pa jadikuje: »Lota je reva, mati je slepa, oče v ječi in vendar bi ji ne smeli ničesar dati!« »Presvetla, ker ima nezakonskega otroka.« »Liza. kaj nama je 6toriti? Vendar ne smemo dopustiti, da otrok propade!« »Toda če takšne podpiramo, si tudi druge mislijo, da smejo 6toriti kar jim je drago. Malo-pridnežev. ki na to čakajo, ne primanjkuje. »Na kaj čakajo?« »Da 6e jim vaamo,« odgovori tajinstveno Liza, ki je danes čisto drugačne volje nego druge dni in govori o stvareh, katerih 6ieer ne omenja. Upornost thoreteinskih žen jo je hudo razburila. »Lota je na tudi zares lahkomišljena in jih ima za ušesi! Polaga rjuhe po stopnican. da bi ne škripale in da bi mati ne čula, kadar prihaja iant v njeno kamrico.« »Liza. kako pa moreš to vedeti?« »Moja teta. ki vštric nje stanuje in jo opazuje. je prisluškovala, ko 6ta se zmenila. V cerkvi noče nobena več poleg nje 6edeti.« »Ubogi otrok! Nedolžen je in vendar mu ne smem nič ljubega storiti. Ah, gotovo ni vedela, kaj je zagrešila. 6icer bi...« »Ni vedela? Presvetla, takšnega budala vendar ni na svetu! Da bi prej premislila! Te mislijo le na to. da dobe fanta v svojo kamrico!« Zdajci se je Liza lastnih besed hudo prestrašila. Spozabila se je, mučno je zardela in hipoma pobegnila. Rožamarija pa vrže v stran 6Vojo vezenino, v njenih sivih očeh se zabliska ter vzklikne: »O. kako so me poneumnili, kako eo me no-rilil Pustili so me v moji slepoti in nevednosti! In Harro se je z menoj igral kot z lutko! In teti nič manj!« V njeni glavi se križajo mi6li... Hodi gor in dol, ee obrača sem in tja in poveša 6voje oči, da bi ne videla bleščečih bliskov v ogledalu. Kar zasliši udarce konjskih kopit. Harro se vrača. Zelo poučena, v lastni modrosti 6e potafi-ljajoča in srdita Rožamarija mu pride naproti. »O Harro kakšen pa si? Srednjeveški vitez!« »Sem ti všeč tako?« Raz svojega visokega rjavca se ji prijazno nasmeje. »Železno čelado za najinega viteza iz Braunecka 6em kar jx>veznil čez glavo. Hotel sem 6e prepričati, kako 6e jezdi v tem železnem čebru. — V Diirnsbergu so me imeli za gasilca!« Kako lep je njegov zagorel obraz pod to bojno čelado, kako =e bliskajo njegove oči. kako se smejejo njegova usta s svetlobelimi zobmi! »Kaj pa imaš tu? Videti je bi6aga.« »Bo kaj takega. Roža.« Harro skoči raz konja Prastara, črnorjava bisaga ie pripeta zadaj na konja. »Našel sem zaklade! Ta domenski svetnik in brauneški upravitelj je dragulj! In red. ta nebeški red. moram hvaliti. Liubim red sicer le plato-nično. toda tudi Schiller baje ni bil boljši.« In Harro odpne s posebno skrbnostjo usnjato bisago ter jo nese v svoj atelje. Potem vzame obe roki svoje Rože ter jo vpraša: »In ti, kaj pa 6i ti počela?« »Spametovala 6em se.« »Cisto f>o nepotrebnem!« »No. pa mi povej, kaj vse si našel!« »Cele gore. da ti rečem, cele gore! Gospod upravitelj samo poseže med svoje papirje in že ima. kar išče Toda recept hoče imeti nazaj in ga bo morda tudi dobil. Tu poglej, vse to isti rokopis! Zdaj jo vendarle imamo, našo prababico! Hiša v Thorsteinu ima 6vojo toliko pogrešano prababico. Odslej mora umolkniti vsaka kritika o Thorsteincih, o diletantskem vetru, o naših stenah. da ne vzbujajo dovolj domačnosti! Tu jc naša prababica: grofica Oizela iz Braunecka, rojena grofica iz Thorsteina. Lahko pesniš o prababici. Roža, toda če je primerno ne okrasiš in olepšaš, bi ti ne mogel verjeti Njene 6like nimamo. Tem bolje, lahko si jo predstavljava dražestno, kolikor 6ama hočeva. Misli si, če bi bila imela majhen, okrogel, krompirjev no6. bi tega ne mogel tako brž preboleti. Ali pa. če bi nama kak slab slikar pokvaril najino umišljeno eliko!« »Toliko je pisala?« vpraša plaho Roža, ko je Harro izložil, kar je prinesel. »Je pisala romane?« »Bomo brž videli Zdaj pa k mizi. In potem na raziskovanje v sedemnajsto stoletje!« Svetilke že gore, ko sedita Harro in Rožamarija v ateljeju okoli velike mize ter obračata 6tare, debele papirje. Note, note. same note! »Samo v basu, ki je s številkami označen, so pisane,« pojasnuje Harro. »Glasovi za zbor, flavto, harfo, gosli, orgle — zbor torej! Rožamarija. kako čudno, da 60 bili leta šestnajst 6to osem in sedemdesetega tako Veselo razpoloženi! .Radujte 6e v Gospodu vsi. hvalite ea 6 strunami in harfami. Stopite pred njegovo obličje in radujte 6e!' Poglej ta rokopis! Kot bi se premikal labod! Ah, kako sva vendar nepoučena, cela analfabeta. Kaj porečeš k temu. če bi povabila svojega to-lažnika — glasbenika iz Berlina? Prosila ga bova za prihodnje poletje^ Pi6al mi ie 6icer. da je že davno namenjen v Thonstein, toda hudo 6e je prestrašil, ko je čital v časopisu, da sem 6e oženil 6 princeso — s šestnajstimi pradedi —. Prenizko te je s'cer ocenil, Rožamarija, in zdaj ei ne upa več sem.« »Jaz vendar nisem tako strašna. Harro!« »O ti, ti niti ne slutiš, kakšna si!« Rožamarijine oči zaplavajo v solzah. »Malce pa le slu»im, Harro.« »Ne postajaj žalobna, Ro/a! Toda glej. on je poznal le gospodične iz glasbenega učilišča z div-jekodravimi lasmi in tu pa lam celo z nagnjenimi |x>dpetniki. Princes ni dobil pred oči. Moega na slova dolgo ni poznal. Ta se je slabo skladal z mojo sobo poleg likame... Ah, seveda, za lika-rice 6e je tudi zanimal, slutil je pri njih nedoumljive duševne prepade. Sicer bi bilo prav dobro, ako te vidi. Ima dostopno srce za Iej>oto. Veliko 6rce v majhnih, stisnjenih prsih. Malo je namreč 6pačen. Kadar je 6edel pred 6vojim starim klavirjem in je igral s 6vojimi dolgimi, pajčiimi prsti, me je hijjoma iztrgal iz mojega berlinskega pekla ter me nežno premestil v blažene vrtove, v palmove gaje, ob 6inje morje, v pokrajine, kjer nebeške hčere stopajo iz nebes v zlatih čeveljčkih —k »Harro. ali bi ne mogel brzojaviti?« »O zlata Roža, zdaj 6i izpregovorila ljubko besedo! Hočem mu brzojaviti: .Pravkar 6em nekaj imenitnega našel. Zborno delo iz sedemnajstega stoletja. Pridi za botra! Rodbina ima veliko zanimanje in prevzame 6troške.' »Te boš vendar prevzela, Rožamarija! Jaz 6eni docela izžgan vulkan.« »O Harro, dragec!« »Stoj! Le ostani, kjer 6i!« ukazuje Harro. »Dostavim še: ,Voz te bo pričakoval v Kupfer-bergu.' Tako, zdaj bo prav! Ce bi tudi ta 6tara skladba bila brez vrednosti, glasba Ivana Friderika je dragocena. In tvoj nemi klavir se bo tudi radoval. Zvečer ga bova poslušala. Glej, kaj vse nama poklanja prababica!« »Misliš, da je ta skladba njeno delo?« »Ne. Glej, tu pa tam so popravki z rdečim svinčnikom od dokaj brezbrižne moške roke. Nekje je prepisala. Ali ni imeniten tale pripis z rdečim svinčnikom? .O dragica vzemi modro, vzemi modro barvo in ne užalosti svojega oboževalca z rdečo barvo, po kateri je trikrat deževalo.' Če ni to tudi kakšno navodilo za jievko? Prav za prav bi rad še kaj več spoznal kot njene prepise. »Je bisaga prazna?« »Se nekaj je notri. Zelenosvilena blazinica, cn konjiček, poslikan lesen ptič s piščalko zadaj in svilena mošnja.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čet Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenžiž