Stev. 116. jzMa vsak de-temik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144'— za pol leta K 72-— V Ljubljani, sreda, 25. maja 1921. Poitnlna platana v gotovini. Leto I. Uredniško In .pravntitvo • Ro-prtarje.i ulici Stev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon c= upravništva štev. 328 c=s CENE PO POŠTI: za četrt teta K. 36’—-za en mesec K 12*— V OPRAVI STANE MESEČNO K 10‘— POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN, 2a eaafeDpraimosf in BseSiso svobodo. ® GOVORA DA GOSARJA NA 34. SEJI KONSTITUANTE. (re. Gospodje poslanci! Mislim, da Vam ni loči)3 *TyVor^ ° pomenu, ki ga imajo do-nav . oddelka predloženega ustavnega živlirf •23 vse naae poetično in socialno j j jo ,nie' Poudariti hočem samo to, da zna-ne„ ?. uoločbe temelj vsega našega jav-ltai,aVj ia> da s0 v "jih obseženi ele-razvo' *7i ka*erih ie odvisen naš socialni je aj.P,:Zlasti pa bi rad opozoril na to, da odredb■ v, vsa.i moral biti položen v teh j 3*1,temelj prave demokracije. 5, gjen deJstva, da nismo predložili k 4. in nega Jl/^duega načrta nikakega poseb-da se str-°ieneSa mišljenja, še ne sledi, se dosl -11™ s tema členoma, kakor sta izvajali °^^aino razumevala in v praksi kako^g-0 ^ dovolite, gospodje, da povem, praktign Predstavljamo ta dva člena v ma dajem0 ®v^eniu *n kak8no vsebino ji- pred^ioK d govori, da so vsi državljani ^šcito obj101^ enak* *n da uživajo vsi isto enako°tSe katere se nanašajo n°sti te, na imovinske pravice in obvez* tile Člov9 nka.pa v njem dolo5b> ki bi tega e a iu njegovo delovno moč. Iz remč p P°da moja, sledi, da danes ne mo-Pravnog^0r*d ° enakosti, oziroma enako-Pred j, / Vseb državljanov. O enakosti izvesti fiTom bo mogoče govoriti ter jo d°logb » ° *e tedaj, kadar bodo poleg Predpis Varstvo imetja stali tudi pravni lovpe S zaščiti človeka in njegove de-ducira®^c^_Iz načela enakopravnosti de- Jhen Pred zakonom se ne more tako svati Posebne. 011 Pravico, oziroma zahtevo po ^akfto+i111 delovnem pravu. Princip en*ku enak > odroma izvajati, da velja ta smisel tf>8aino v8 obst°je^e zakone, marveč treba 7e.ga načela je in mora biti ta, da je Vse8*avse ljudi, zlasti pa za b°d0:anovv.e takih zakonov, ki držaj,ia-m®tli dejansko enakost t j a n o v. v&monTfdi tega, gospodje poslanci, zahte-P o v 8 v Za Poedine stanove posebno s t a -0 je Tit P r a v °- (Poslanec Kurbegovič: vdticino oddelek.) Vem, a to izhaja iz Cem, da .enakosti državljanov, in jaz ho-klub ^ raziasuim in pokažem, kako |°v°rim mazum® ta dva člena, o katerih n Sa z/ ° pa te potrebno radi tega, ker 1 °kebtieB noma ul5100 predložili svojega kri °ddvojenega mišljenja ter bi •Ijfmo, S? m.islil> da se mi v celoti stri-i* kat bi se tudj v bodoče tako izva-in en v°r ata se dosedaj. Princip, ki je dori^to nnpma> je dober, to priznavamo, m aatk0v ,e zahtevamo nobenih • posebnih k.° teppj ‘u, dopolnil. Treba pa je, da dano ^ Od™ nctPu tudi v praksi tak smisel, mi^varjal modernemu demokratih- d« Jenju- uiteK8 Wubtega’ da vladai° in ob8t°jai° 0 kal ysei tej & govori živp’°kat V6ei tej formalni enakoprav-st Jeaju vgovori ustava, v praktičnem gg Ovi, ki , o razlike med poedinci in drunltllaio ma^° Premoženje, in onimi, ki ninu še <^>ozoriti na neko je L Qjurebu?tvV naaeT iavnem življe-go]R t6 Pa§6 1 Sobolj očito dokazuje, da tfaza. govorjenje o enakopravnosti Mislim na neenakopravnost ženstva. Še več! Ženska danes ni le neenakopravna, ona tudi ni svobodna. (Posl. Kurbegovič: To spada v III. oddelek!) Prosim, to ne spada v III. oddelek, ker se-govori v 4. in 5. členu, to je v II. oddelku o enakopravnosti in osebni svobodi. Ves ustavni načrt govori o političnem in socialnem življenju in zato lahko govorimo o socialnih zahtevah pri vsakem njegovem oddelku. Gospodje, osebna svoboda vsebuje dvoje: Prvič varstvo pred avtoritativnim urejanjem zasebnega, domačega življenja. Kjer posega v osebne domače zadeve kaka tuja avtoriteta ali oblast, tam ni osebne svobode. Drugič pa vsebuje princip osebne svobode to, da človek sam odločuje o določbah in zakonih, ki se tičejo njegovega osebnega življenja, da sam sodeluje povsod tam, kjer se nalagajo članom človeške družbe splošne dolžnosti in kjer se odloča o njihovih osebnih pravicah. Ravno v tem pogledu, gospoda moja, imamo dovolj jasne zglede, ki dokazujejo, da v resnici ne obstoja za ženstvo ne enakost, ne osebna svoboda. Vzemimo samo en primer! Zakon je gotovo zadeva, ki brez dvoma v enaki meri briga moža kakor žensko. In vendar nima pri sklepanju zakonskega prava ženska pri nas nobene besede. (Samostojni * posl. Drofenig: Žensko enakopravnost zahtevajo samo kaplani!) Dokler ste Vi, gospod tovariš, absolutist nad svojo ženo, toliko časa imate lahko prav, toda, gospoda moja, ako je tako, potem ne govorimo o osebni svobodi, marveč povejmo odkrito, da smo absolutisti. (Ugovori in medklici.) Prosim Vas, jaz nisem dosedaj izrekel nobene nelepe besede, nisem nič ščuval, nič napadal in zato bi želel, če delate medklice, da bodite pri tem dostojni. (Klici iz središča: To so dostojni medklici.) Če boste, gospoda moja, kazali tako oliko v parlamentu, potem ni treba dokazovati, kako neolikani ste zunaj. (Velik nemir in ugovori. — Predsednik dr. Ivan Ribar: Molim, gospodo, da se umirite!) Opozoriti moram na dejstvo, da obstoja že v liberalni centralistični, ali če hočemo, imperialistični državi velika nevarnost za osebno svobodo. Centralizem ubija osebno svobodo, ker nalaga državljanom dolžnosti, pri kojih določanju oni ne sodelujejo. Nevarnost tega omejevanja osebne svobode pa je v modemi državi, ki ima celo vrsto novih nalog, novih dolžnosti, še mnogo večja. Država, ki bo hotela vršiti svoje socialne naiogo, katere ji nalaga sedanja doba, bo, ako bo centralistično urejena, nujno ukinila dobršen del vse osebne svobode. Iz tega, gospoda moja, lahko razvidite upravičenost naših zahtev po samoupravi. Toliko k tema dvema členoma, da bo jasno, kako jih mi razumemo in kaj iz njih izvajamo. 10 milifari brens za najaftoe. Beigrad, 25. maja. (Izv.} Vojni minister je zahteval za svoj proračun 2 in pol milijardi dinarjev ali 10 milijard kron. Fi- nančni minister Kumanudi mu je ta proračun vrnil, češ da ga je nemogoče odobriti. Iz seje bonštitnante. Musliman proii kanceiparagrafu. — Trumbli za Jusoslavilo. Bel g rad, 24. maja. Današnjo sejo usta-votvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.45. Prečital se je zapisnik prejšnje seje in ukaz o prenosu kraljevske oblasti na ministrski svet. Imunitetnemu, odseku se je izročila prošnja pravosodnega ministra, da se izroči sodišču g. Stojan Pro-tič radi razžaljenja časti g. Šlegla potom tiska in dr. Milan Korup radi kršitve volilnega reda. Dalje so se prečitali spisi o izjavah več slovenskih društev in zadrug proti kancel paragrafu. MUSLIMAN PROTI ICANCELPARA-GRAFU. Nato preide skupščina na dnevni red in dobi besedo posl. Velija Sadovič (musliman), ki veli, da bodo nesoglasja, ki obstojajo danes, popolnoma poravnale samo šole, ki bodo edine izvedle popolno duševno zedinjenje vsega naroda. V današnjem času, ko so politične strasti do skrajnosti razširjene, smatra kancelparagraf zaškodljiv in bo glasoval proti njemu,. Minister za konstituanto dr. T r i f -kovic govori o državljanskem pravu in svobodi, za katero se je že v načelni debati sprejelo, da je popolnoma zagotovljena, Člen 9. se glasi: »Smrtna kazen se za čieto politične prestopke ne more izreči.« Vprašanje, ali se bo za druge prestopke uvedla smrtna kazen ali ne, se je prepustilo zako-nodajstvu. Smatra za potrebno, da se tisk omeji, ker je vlada odgovorna za vse državne posle, popolna svoboda tiska pa se je v praksi često pokazala za škodljivo. O kanceiparagrafu, ne želi govoriti in pripomni samo, da ni umestno trditi, da se v državi SHS preganja katoliška vera. — Posl. Moskovljevič (zemljorad-ntk) želi, da bi bila ustava verna slika in regulator gospodarskih in kulturnih odnoša-' jev v naši državi. Zagovarja kancelparagraf. Zahteva popolno svobodo tiska, ki je edini zaveznik tlačenih v borbi za svobodo. DR. TRUMBČ PROTI VLADNEMU USTAVNEMU NAČRTU. Posl. dr. T r u m h i č govori k členu 6 ° drzavljanstvu in pravi, da se nahaja tudi tukaj isti nedostatek kakor v prvem poglavju, Po njem je državljanstvo brezimno, kakor je tudi v prvem poglavju brezimna država, Jugoslovensko ime je dobilo tudi v mednarodnem pravcu svojo vrednost in svoje pravo na življenje, V im. »Srbija« so zavezniki razumevali samo del našega naroda, ki je srbskega imena, posebno kraljevino Srbijo, ki je ket zaveznik vodila to vojno. Citira odgovor regentov na adreso Narodnega veča: »Spoštovani gospodje poslanci! Prosim Vas, da mojo vladarsko besedo razglasite svojim bratom širom osvobojene in zedinjene Jugoslavije.« Smatra, da bi se vladarska beseda morala spoštovati najprej v skupščini. -Predlaga, da se ukinejo redi in plemstvo. Glede člena o smrtni kazni zahteva, da se prestilizira. Z ozirom na verske odnošaje veli, da so ko.i-fesijske razmere v naši državi zelo važne. V kraljevini Srbiji je dejanski vladalo načelo državne pravoslavne vere in je ta princip v ustavi kraljevine Srbije izveden dosledno. V Avstro-ogrski monarhiji je imela pravoslavna cerkev samo režim cer-kveno-šolske avtonomije in se danes kljub zedinjenju čuti razlika *med enim in drugim delom pravoslavne cerkve. Pri Hrvatih je vladal režim konkordata in paritete. Država bi se morala čim bolj emancipirati cd konfesij in obratno. Zato smatra, da ni prerano zahtevati, da se cerkev loči od d: ža-ve. O kanceiparagrafu veli, da njegova stilizacija ni nič vredna niti politično, niti resnično. Resnično ni nič vredna, politično pa se ne sme uporabljati, ker ni rečeno, niti kdo toži, niti kako se toži. O členu 11 glede svobode tiska pravi: Ako ostane naredba, da se da političnim oblastvom možnost, da zaduše tisk, potem bi postal dvomljiv tudi sam obstoj načela o svobodi tiska. Zato priporoča, da se ta člen izpusti. Pri členu 16 predlaga, da sc izpusti zadnji stavek, ki predvideva ljudske šole za prebivalce drugih narodnosti. Ta odredba ni umestna', ker bi mogel nastati sum, da se nameravajo kratiti pravice, ki jih imajo vse narodne manjšine, ki bj mislile, da uživajo samo one minimalne pravice, ki so navedene v ustavi. Poročevalec dr. Laza Markovič se strinja s predlogom dr. Trumbiča in prosi, da bi se člen 16 sprejel po njegovem pred-l°gu- S se strinja tudi minister prosvete rribičevič. Skupščina sprejme predlog soglasno. Prihodnja seja je odrejena za jutri ob 9. dopoldne, LDU Belgrad, 24. maja (ZNU) Danes popoldne je imel ožji ustavni odsek sejo, na kateri so razpravljali o členu 16, ki govori o pouku. Predlog, ki ga je stavil dr. Trumbic na konferenci vladnih strank, je propadel. Stilizacija se je izpremenila ta- ko, da se člen glasi: '^Manjšinam druge rase in jezika se daje osnovni pouk v njihovem materinem jeziku s pOgoji, kakor jih bo predpisal zakon. Posl. dr. Pavle Ču-brovič predlaga, da se v ta člen sprejme tudi stavek, da država vzdržuje ljudske šole. Ta predlog je bil odklonjen. EcafeopraunDst v Mini SMS. ENAKOPRAVNOST V DRŽAVI SHS. Belgrad, 25. maja. (Izv.) Minister sa-cbračaja V. Jankovič je izdal naredbo, da morajo biti imena postaj napisana v cirilici in latinici. Ker se ta naredba v Hrvatski in Slayoniji se ni izvedla, je zahteval, da se ban Tomljenovič pokliče na odgovornost. — V Srbiji se je ta naredba izvedla na ta način, da so napisi s cirilico in pa v francoskem jeziku z latinico. (To je enakopravnost v centralistiškem pojmovanju.) O NOVEM POSOJILU. Belgrad, 25. maja. (Izv.) Z ozirom na državno posojilo, ki ga je razpisal finančni minister, se v politično - finančnih krogih govori, da ni veliko upanja, da bi isto uspelo, ker ljudstvo v Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji nima zaupanja v današnjo vlado in njen režim. Zato mislijo, da bo posojilo doseglo kvečjemu višino 1 milijarde kron. . NOVI VOJNI MINISTER. Belgrad, 25. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o rekonstrukciji kabineta in je bil podpisan ukaz, da se general Hadžič imetroje za vojnega ministra. Glede zastopnika notranjega ministra še ni prišlo do sporazuma« REGENTOVA ZAROKA. Belgrad, 25. maja. (Izv.) Iz Pariza javljajo, da pišejo francoski listi v zvezi i potovanjem regenta Aleksandra tudi o njegovi zaroki s princezinjo Mary, hčerjo angleškega kralja. politični dogodki. -j- Neverjetnosti centralizma. Finančno ministrstvo je odredilo, da se oprostijo plačanja 50 odstotkov od fakturne vrednosti blaga iz Nemčije sledeči predmeti: 1. vse vrste strojev in aparatov za industrijske in obrtniške potrebe, strojni deli, strojne in vodovodne cevi ter poljedelske oprave in orodje, 2. vse vrste anilinskih barv, 3. vse vrste zdravil, in 4. vse vrste kemikalij. Carinarnice so že prejele potrebna navodila. — Da so se poljedelski in industrijski stroji, barve ter zdravila, ki jih ne moremo dobivati od drugod cenejše nego iz Nemčije, oprostila 50% povišanja carine, je čisto prav. Popolnoma neumev-no pa je, zakaj finančno ministrstvo kljub prošnjam knjigarnarjev noče izvzeti od nadtakse tudi knjig. Knjige niso noben lu-ksus, kakor morebiti mislijo pri finančnem ministrstvu, ampak neobhodni pripomoček za našo znanstveno in strokovno izobrazbo in boljših knjig kakor so v tem oziru nemške, žalibog še dozdaj ne producirate niti Francija niti Anglija. Zakaj bi ravno tisti, ki se pečajo z duševnim delom, morali pomagati, da se izvedejo reparacije, ki bodo nesle ogromne milijarde dobička ententinemu velekapitalu? Že danes se v Parizu medseboj prepirajo, kako bi se nemške devize ugodnejše razprodajale in izrabile. Poživljamo finančno ministrstvo, naj tudi knjige oprosti nadtakse, saj mora samo imeti toliko kulturnega čuta, da ne bo morebiti knjig prištevalo k takim predmetom kakor so zobne ščetke ali pa saksonski porcelan. -|- Velika slovesnost Radičeve stranke. Kakor poročajo zagrebški listi, se je minolo nedeljo v Trnju pri Zagrebu vršilo slovesno blagoslovljenje zastave tamkajšnje organizacije Radičeve stranke. Verske obrede ie izvršil zagrebški mestni žup-nik in poslanec dr. Svetozar Rittig, Navzoč je bil Radič z vsemi poslanci stranke. Neredov ni bilo. &rife ..NOVI ČflS“ Stran 2, >Novi Čase, dne 25. maja 1921. Štev. 11E>. JDnevni dogodki — Naročnikom. Uljudno sporočamo vsem onim naročnikom našega lista, ki še niso poravnali naročnine za mesec april, da jim ustavimo pošiljanje lista v ponede* Ijtk 27. maja. — Uprava »Novega Časa«. 12 milijonov prebivalcev v Jugoslaviji. Po podatkih statističnega urada ima Jugoslavija 12,162.900 prebivalcev; od tega odpade na Srbijo 4 milijone. — •Visoko šolo za politiko so pred kratkim ustanovili v Berlinu. Šola obsega tri oddelke: za splošno politiko, za sociologijo in socialno politiko in za državljansko izobrazba in vzgojo. Namenjena je strokovni izobrazbi politikov po poklicu, strankinih funkcionarjev, časnikarjev itd.. Nauki trajajo 4—6 semestrov. — Davek na razkošje. V Zagrebu je stopil v veljavo novi občinski davek na razkošje. Ta davek morajo plačevati obiskovalci zabavišč: barov, orfejev in večjih kavam, kjer igra godba. Davek znaša 10 % vsote, ki jo gost zapravi in se jim zaračuna pri plačilu. Za prestopke so določene stroge kazni. Ker so nekatera zabavišča odpovedala godbo, da jim ne bi bilo treba pobirati davka, je magistrat določil, da morajo tudi brez godbe plačevati davek. Lastniki prizadetih obratov pripravljajo skupno akcijo, da se izvijejo izpod davčnega vijaka, ki je pa ravno tu enkrat prijel čisto na pravem mestu. — Najden otrok. Dne 16. maja 1921 ob 14, uri se je našlo v Zadobrovi, občina Škofja vas, pod neko seneno utico razpoloženo okoli 7 dni staro še živo dete moškega spola. Bilo je povito v dve plenici iz domačega platna z belim povojem in 'e imelo belo srajco, jopico in kapico iz belega kosmatega volnenega blaga. Izpolo-ženja sta nujno sumljiva moški okoli 40 let ®tar, popolnoma črno oblečen, srednje po-staave, ki je nosil črno potno torbico sebo-boj. Okoli 15 korakov za njim je hodila ženska srednje velikosti, gologlava, z dolgo rdečo jopico in dolgim temnimi krilom ter je nosila na rokah zavitega otroka seboj. Osumljenca sta se dne 15. maja 1921 proti večeru v bližini omenjene utice potikala ter sta potem brez vsakega sledu izginila. — Vojna deca. Izza vojne je ostalo pri kmetih na Hrvatskem mnogo tisoč otrok iz Dalmacije in ostalega Primorja na prehrani. Sedaj so starši zahtevali, naj se OtTPci vrnejo domov, ker so se razmere že izdatno izboljšale. Poverjeništvo za socialno skrbstvo je odredilo, da se otroci za skupni odhod zbero v Zagrebu. Najprej so prišli na vrsto dalmatinski otroci — približno 700. Toda od vseh 700 je bilo voljno oditi k starišem le 50, ostali so prosili, da smejo ostati pri svojih dobrotnikih. Ugodili so jim in le omenjenih 50 poslali domov. — — Deklice beže od doma. Na Hrvat-skem so se v kratki dobi pripetili štirje slučaji, da so mlade deklice pobegnile od staršev. Dva slučaja sta se zgodila v Varaždinu, kjer sta dve nedorasli deklici pobegnili od staršev z namenom, da postaneta igralki za kino; te dni je pa zmanjkalo iz Zagreba 171etne Irme Handl in njene Metne prijateljice Dragice Novak, ki sta neznano kam odšli. Starši so prosili pomoči na policiji, ki poizveduje za dekleti. — čevljarski pomočnik zadel glavno srečko. Veliko srečo je imel te dni neki dunajski čevljarski pomočnik. Prodajalka .v trafiki, kjer je vedno kupoval svoje cigarete, mu je ponudila srečko Bodenkredita. Fant se je branil, češ da nima denarja. Prodajalka mu je dala nato srečko na upanje. Ta srečka je pa zadela glavni dobitek, ki ni bil majhen. Fant v svoji sreči ni pozabil svojih tovarišev in jih je tako gostil, da je bila v primeri s tem pojedina ob kronanju kralja Karla v Budimpešti prava kmečka »ohcet«. — Pobegla dečka. Glasom redarstve-nega sporočila sta pobegnila od doma iz Zagreba: Heršak Dragotin, urarski vajenec, 14 let star, za svojo starost slabo razvit, bled, rujavo-las, in Vek Štefan, 10 let star, za svojo starost dobro razvit, oblečen v sivo bluzo, črne hlače, sivo čepico in pol-čevlje. —< Tatvine na Krimu. Strahomerčani imajo na Krimu lepe gozdove, toda zadnje čase opažajo ,da jim nepoklicani nepridipravi sekajo nijhove hoje in jih, ne da bi jih plačali, vozijo s Krima. Strahomerčani za to zelo stražijo svoje gozdove in res sta posestnik Ivan Tegl in njegov sin ter Anton Tomek in njegov sin Jože dobila nekega nepridiprava, ko je vozil njihove lepe hoje s Krima na svoj dom. — Okradena hiša barona Borna. Zapuščeno hišo barona Borna pri srebrnem rudniku pri Sv. Ani so obiskali nepridipravi, kateri so iztrli iz oken 16 šip in jih odnesli, okvire oken so pa razbili. — Ukraden žrebec, V Podbrezju je bil ukraden žrebec, kateri je imel na glavi *belo liso. Cerkvenik ter obenem vrtnar išče pri-Imeme službe. Poizve se v pisarni JSZ, Stari trg 2., £jubljanski dogodki. lj Procesije na Telovo se udeleži J. S. Z. pod zastavo S. K. S- Z. Vabijo se vsi člani, posebno pa odborniki centrale in skupin, k obilni udeležbi. Zbirališče za stolno cerkvijo poleg semenišča. lj KatoL akad. starešinstvo se udeleži procesije sv. Rešnj. Telesa. Vrstni red za katol. akad. društvi. Zbirališče ob pol 9. uri za stolno cerkvijo. Prosim polnoštevilne udeležbe, — Predsednik. Ij Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se na praznik presv. Rešnjega Telesa udeleže procesije v stolnici skupno pod društveno zastavo. Društvo gre iz Rokodelskega doma ob četrt na devet do glavnega vhoda šen-klavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo. lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Člani se zbero v četrtek ob 8. uri zjutraj v Rokodelskem domu. lj Praznovanja sv. Cirila in Metoda, ki ju po katoliškem koledarju slavimo šele 5,- julija, se je včeraj izvršilo z veliko vojaško parado. Po končani službi božji je celokupna ljubljanska garnizija defilirala z godbo na čelu pred vojaškimi dostojanstveniki. lj Manifestacija akademične mladine za Koroško. Na ljubljanski univerzi se je včeraj vršilo veliko manifestacijsko zborovanje za Koroško. Govorili so akademiki Ude, Urbanc in Felacher. Končno je bila sprejeta resolucija, ki poživlja vlado, naj z vso odločnostjo vztraja na stališču, da se mora slovenski del Koroške priklopiti naši državi. lj 30 letni Sokol in Franc Jožef. Te dni je neki ljubljanski hišni posestnik sodnij-sko odpovedal stanovanje neki stranki z vtemeljitvijo, da ima ta stranka v svojem stanovanju še vedno na steni sliko Franca Jožefa. Sodnik je odpoved potrdil, češ, da ljudje takega mišljenja spadajo na cesto. A kdo je neki ta zagrizeni avstrijakant? Nihče drugi nego nekdo, ki je že nad 30 let lj Veliko zanimanje vlada za razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18, ure. Priporočamo našim čitateljem, da si jo ogledajo. lj Prihodnje porotno zasedanje na tukajšnjem deželnem sodišču se prične dne 30. maja t. 1. in bo trajalo približno tri tedne. lj 39 letni Sokol in Franc Jožef. Te dni je neki ljubljanski hišni posestnik sod-nijsko odpovedal stanovanje neki stranki z utemeljitvijo, da ima stranka v svojem stanovanju še vedno na steni sliko Franca Jožefa. Sodnik je odpoved potrdil, češ da ljudje takega mišljenja spadajo na cesto. A kdo je ta zagrizeni avstrijakant? Nihče drugi nego nekdo, ki je že nad 30 let član Sokola, kar je pri sodišču dokazal s svojo člansko knjižico. Sedaj vsaj vemo, kje se goji tisti »črnožolti mentalitet«, o katerem naši demokratje vedno dopovedujejo Srbom, da ga je polno v Sloveniji. lj Odnesena reklamna tabla. Lipovšek Ani, trgovki v Spodnji šiški, Celovška cesta 33, je bila v noči od 16.—17. maja t. 1. po neznanih storilcih odnesena 120 cm dolga, 35 cm široka, nad vratmi njene trgovine pritrjena reklamna tabla z napisom: »A. Lipovšek, trgovina z mešanim blagom« v vrednosti 250 kron. lj Državni stanovanjski urad se preseli dne 27. in 28. maja 1921 iz mestnega dekliškega liceja v nove poslovne prostore na Dunajski cesti štev. 40. (vogal Cesta na južno železnico); stranke se ta dneva ne sprejemal. Posloval *• ~—'v ’h se prične 30. maja 1921. Stranke se sprejemajo v stanovanjskih zadevah vsak pondeljek, sredo in petek od 9—13 ure; drugi dnevi so rezervirani za komisije, seje in reševanje, " JCaša društva. d Narodnogospodarski odsek Razora ima danes — v sredo zvečer — ob sedmih v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne redni sestanek. Voditelj dr, Mohorič nadaljuje: o zadružništvu. — Pridejo naj vsi dosedanji obiskovalci tečaja! — I. P, Iz organizacij. Jngsslfis. Stran. Zeeza Maribor. Člani in članice JSZ se opozarjajo na redna tedenska predavanja, ki se vrže vsaki petek ob 8, uri zvečer v Splavarski ulici štev. 4, ter se vabijo, da se istih v obilnem števil”, udeležujejo. Okrožje J. S. Z. v Mariboru bo imelo II. redni občni zbor v nedeljo, dne 5. junija t. 1., ob pol 11. uri dopoldne v Mariboru, Splavarska ulica št. 4. Dnevni red je običajen. Opozarjamo na to vse tiste skupine, ki so dobile od okrožnega predstoj-ništva J. S. Z. v Mariboru vabilo na občni zbor, da pošljejo gotovo zastopnika. — Okrožno predstojništvo J. S. Z. v Mariboru. Tefestni delaoec. Vpokojenke-vdove tobačne tovarne so z zadovoljstvom in veseljem prejele zopet izplačane dnevnice. Za njihove otroke^in onemogle svojce jim te dnevnice zadnji pas niso bile izplačevane, vsaj vsem ne. Zaaj je zadeva zopet poravnana. Za tobačne vpokojenke je organizacija zopet žela uspeh. Edinost in disciplina naj zmaguje! Trg«lil im zasetnsf nastaoljenci. Vse udeležence izleta v Kamniško Bistrico dne 5. junija vabimo na današnji sestanek ki se vrši ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih, Stari trg št. 2. —■ Odbor. Radar. Mirna. V hudo zamero smo prišli rudarji zaradi volitev pri magnatih na Mirni. Volili smo listo Ljudske stranke, ki je imela med kandidati štiri delavce. Izvoljeni so trije. Boren ostanek socialistov se je dal kar ves vpisati na listo SKS. Seveda jih je mirnska gospoda potisnila na taka mesta, da pridejo gotovo v poštev o svetem nikoli. Silno je peklo kordon samostojnih agitatorjev pred voliščem, ki je izgubil ves vpliv na volivce vsled odločnega nastopa delavcev. Mamljivo so nas vabili samostojni — pa ne kaplan —. Koliko se za nas kdo zanima, vemo sami, zato ne želimo od samostojnih nobenih naukov. Vaša dejanja so nas najboljši nauki. G. mesar Bulc nima mesa za klerikalne delavce. Nič ne de, ne bomo nič prosili: se bomo pa tembolj oprijeli naših ljudi, ki vsakemu radi postrežejo. Meso kupujemo pri Škar-jatu, kadar bomo pa žejni, bomo pili pa pri Smoletu na Mirni. Če bodo mirnski liberalci tako držali, bodo imeli kmalu prazne gostilne, prazne mesnice in trgovine pa polne —. a ne kupcev, temveč blaga. So mislili gospodje samostojni na Mirni, da bomo delavci s klobukom pod pazduho ponižno hodili do gospodsk'ega župana; pa nam je ljubši kmetski župan, ki ima smisel za trpina, ker je sam trpin. * ŽalainlSar. Maribor, (Važno za železničarje.) Delegacija minist, financ v Ljubljani je z d-lokom z dne 10. maja 1921 omejila nadaljnje iztirjavanje dohodnine in plačarine za 1. 1921 od strani uslužbencev južne železnice v Mariboru z nestalnimi službenimi prejemki do uveljavljenja finančnega zakona za 1. 1921/22, za eno četrtino za 1, 1920 prpedpisane dohodnine. Pri iztirjanju se torej plačarina za 1. 1921 do nadaljnega ne upopšteva. Zaostanki za 1. 1920 se pa imajo iztirjati, pri tem pa je davčno okrajno oblastvo v Mariboru pooblaščeno, da v ozira vrednih primerih na ustmeno proš .jo prizadetih nameščencev dovoli za plačilo teh zaostankov do šest enakih raoorednih mesečnih obrokov od 1. junija 1921 dalje, Progarjem s trudom pridobljene pravice odvzete. Minulo leto je železniška uprava od komaj dobljenih ugodnosti delavnega časa kar dvoje odvzela. PrviS je odvzela takoimenovani mesečni prosti dan z izgovorom, da ga bo nadomestila sorazmerno s povišanjem dopusta. Ako bi se to izvajalo, kar se ni dosledno, bi kljub temu ugovarjali v gotovem oziru, zakaj za dopust je treba več dni pred nastopom prositi za dovoljenje, kar dostikrat ni mogoče. Za mesečni prosti dan bi zadostovalo, da se prosi zanj dan pred izrnbom. Progar je zaposlen vsak delavnik. Ob nedeljah in praznikih so trgovine po mestih zaprte in radi tega je zahteva po prostih dneh upravičena, da si zamore nabaviti življenske potrebščine. Tudi druge zadeve družinskega življenja silijo progarja, da si jih gotove dni uredi. Gospodje birokratje pa kratkoraalo, ne da bi se posvetovali z zastopniki progarjev, ukinejo mesečni prosti dan, a da bi nekoliko, vsaj navidezno popravili svoj udarec, s katerim so zadeli toliko družin, povišajo do desetih let službene dobe dopust od treh na deset dni letno. S tem so dobro zadeli progarje, največje trpine pri železnici. Odvzeli so jim kar pet prostih dni letno. Drugo ugodnost, katero so progarji že dalje časa uživali in jim prvič odvzeli za božično in novoletno darilo, je odvzetih pet prostih popoldnevov ob naslednjih dnevih: Popoldan pred Božičem, Novim letom, na pustni torek, veliko in binkoStno soboto. V omenjenih dneh se je delalo le do 12. ure in se je zaračunala celodnevna mezda. Čudno se nam zdi, da se varčuje in stiska pri najtežjem stanu. V zadnjem času je zopet izšla nova naredba, s katero udarjajo samo po delavčevih rodbinah. Delavci, ki imajo toliko imetja, da plačujejo direktnega davka 20 kron, izgubijo rodbinske doklade, med tem, ko jih nastavljenci obdrže. Enake stvari si upajo delati gotovi gospodje, potem pa še iščejo krivce protidržavnih elementov. Pripomniti je, da niso bili še nikdar delavci tako zapostavljeni, kakor sedaj, ko barva železničarje Z J2, ki je najmanj indirektno kriva vseh teh bremen, ker ne stori dejansko ničesar za odpravo teh krivičnih na-redb, dasi bi po svojem številu in po svojih članih, ki so jim celo pri ravnateljstvu naklonjeni, lahko vse te nevednosti z odkritim nastopom odpravila. Progarji, zapomnite si to ter izvajajte posledice s tem, da izstopite iz uradniške organizacije ter vstopite v stanovsko organizacijo, v, »Prometno zvezo«* PrsiiHffilfes* Litija. V soboto 21. t. m. je ravnateljstvo litijske predilnice naznanilo, da s ustavi delo v tovarni in da naj v P°5f ‘ ljek delavstvo ne pride več na delo. To \ vzbudilo med delavstvom veliko razburjenje. Skupina JSZ v Litiji, ki se krepko giblje, je takoj storila vse, da se delavs ^ pomaga. Ljubljanska centrala JSZ se je a koj V/ ponedeljek obrnila na vlado, v to dopoldne pa je posebna deputacija Litiji sporočiia ravnatelju zahteve Qeia " stva, organiziranega v JSZ. Delavstvo J zahtevalo povratek k delu ter polno Pla. za vse dni brezposelnosti. Popoldne se 1 \ vršil sestanek predilniškega delavs JSZ, na katerem je poročal tovariš Ljubljane. Sestavljena je bila nova sPoin nica, s katero je ob 3. uri popoldne “eP. tacija odšla zopet k ravnateljstvu. Ta J obljubil, da se bo delo v sredo že Pr*ce ’ da pa delavstvu ne more plačati mezde one dni, ko je bilo brez posla. Zastopal osrednje JSZ iz Ljubljane je ugovarjal temu, ker ima tovarna dolžnost delavce pl * čati tudi za te dni. G. ravnatelj je deja, da bo povrnil delavcem škodo na ta nacifli da jim bo dal delati nadure. Zastopa* JSZ je odgovoril, da to ne bo nikako domestilo za ta dva dneva, ker bodo nafl’ ure delavci morali zaslužiti. Ravnatelj s je čudil odporu JSZ glede tega in dejal, f* je organizacija narodnih socialistov to nj govo ponudbo brez ugovora, že sprejela-Zastopnik JSZ je odgovoril, če je organizacija narodnih socialistov to sprejela, J Jugoslovanska strokovna zveza ne mor0) ker ima delavstvo pravico do izplačila P01' ne mezde za oba izgubljena dneva. Gosp* ravnatelj, ki je bil očividno v zadregi) skušal delegata ljubljanske centrale P*£ dobiti s tem, da je obljubil, da bo za ure plačal 50 odstotkov poviška (kar pa 3 že po zakonu določeno). Ker je ravnatelj imel za seboj že privoljenje »narodnih cialistov«, da delavstvo izgubi plačo za oba dneva, se je zastopnik JSZ v družbi de* lavskih zastopnikov odstranil z izjavo, da delavstvo pojde na delo, da pa JSZ take rešitve vprašanja o izgubljeni mezdi za * dni ne prizna ter da bo osrednje vodstv JSZ iz Ljubljane ravnateljstvu pisme*10 sporočilo svoje sklepe. V tej zadevi se je JSZ že obrnila p vlado. Mi sicer priznamo težak položaj i°' dustrije, toda delavstvo ima zakonito Pra' vico, da se mu za oba brezposelna d&®va izplača mezda brez vsakega nadurnega . la. Na tej pravici tudi klavrno obnašanje narodnih socialistov nič ne izpremeni. Kmetijski delavec. Resolucije kmetskih delavcev iz liutomtt’ skega okraja z dne 1. maja t. 1. v Cvenu s ugodno rešene; v toliko namreč, da so se P*-®?' žfliv prepisu ministrstvu za šume in rude > ministrstvu socialne politike v Belgradu z j*®*' nim predlogom, da se želji kmetskega dela stva v največji meri ugodi, ker se ravno 1 to vrsto delovnih moči dosedai še ni ukrenilo. Tudi agrarni direkciji v Ljubljani predložene resolucije s predlogom, da ukre® glede zadev, ki spadajo v pristojni delokrog' vse potrebno. SliSŽfelliia. Našim JDSarskim bankirjem okr°i >Pondeljka« ne da naša organizacija vec spati, ker zahtevamo svoje pravice. Sedal so pričeli »Ljubljanski kurentarjk v svo* jem trapastem >Pondeljku« .točiti krokodilove solze, in klicati vlado na pomoč, z novimi >Obznanamk zatre delovanje n*' še organizacije. To naj se zgodi na želj0 urednika Pluta — in trapastega »Pondelj' ka«, katerega financira izkoriščevalska JDSarska kapitalistična družba. Organiza* cija služkinj se razvija ne ozirajoč se fla mnenja nasprotnikov, zato ker se tudi sluz* kinja zaveda današnjega položaja. — Zato bomo pa' tudi služkinje sklenile svoje vrste. — Naraščanje števila zdravnic v L00" donu. V zadnjih letih je število zdravo**' v Londonu tako naraslo, da jih je sedal tamkaj blizu 800. Večina njih deluje pP bolnišnicah. . . , i > i! Odgovorni urednik Anton Marin8*k, Izdaja konzorcij »Novel* Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna m LjttbflauL Barva vsakovrstno blug-Kamitno tisti oblaka. Svetiollk« nvratnlfca, postnlca In »rejca- Tovarna JOS. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburflova #1.4. Podružnico; Maribor Nove maato KoC«*l* Gosposka ui. 38, Slavni trg. *tav. Gradbeno podjetja Ing. Dukli LJUBLJANA, Resljeva cesta 9. st priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala-