lito LXY_Poitntn. pT.g«n« t gntovtai_V Ljubljani, v petek, dne 9. julija 1937_Stev. 153a____Cena t.SO Din
Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^	^^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub-
25 za ^^^^^^	^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana it
^ ^^M ^^^m	m ^ 10.349 za
ce- ^^^^^^^^ ^^^m ^^^m M	^^^^^^^ ■
^^m ^^m ^^m m	^^m m ^^m^^m
inozemstvo 120 Din ^^M	M
Uredništvo je v ^^^^^^^	U prava: Kopitat-
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96	Izhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku
Složni v boju proti veri
Večkrat že smo na tem mestu poudarjali, da sta v sodobnem idejnem boju, ki razdvaja človeštvo, v najožjem objemu komunizem in svobodomiselstvo. S socialnega stališča pripadata ti dve gibanji dvema nasprotujočima si taboroma. Nfed tem, ko nabira komunizem svoje pristaše med bednim ljudstvom, s tem, da mu čara pred oči nov raj, ki bo nastal po razrušitvi vsega, kar je sedaj na svetu, se v svobodomiselnih združenjih ali framasonskih ložah zbirajo le predstavniki najl>olj brezsrčnega kapitalističnega duha. Človek bi torej mislil, da mora zijati mod obema nepremostljiv
firepad. Kakšna zmota! Vse, kar danes na po-ju idejne borbe dbživljamo bodisi pri nas bodisi drugod na evropskem področju, nam prinaša obilne dokaze, da to ni res, marveč, da sta dva socialno navidezna nasprotnika najbolj intimna sotrudnika in zaveznika v borbi proti
—	nekemu- tretjemu skupnemu in prvenstvenemu nasprotniku. Borba za pravice proleta-rijata, ki jo pridiguje komunizem in borba ka pitalizma z.a svoj neoviran poveljujoči obstoj so torej lc zunanje halje, v katere se zgolj iz taktičnih oz.irov odeva ena in ista miselnost, ena in ista idejna fronta, ki si je postavila za cilj, da mod človeštvom z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatre vsako versko čuvstvo. Framason-stvo in komunizem sta samo dve razdeljeni vlogi istega duhovnega boja. Zato jih vidimo v javnosti na dolu na različnih področjih, toda za hrbtom si podajata roke, na skupni etapi sta najbolj zaupna zaveznika in zajemata iz skupnih skladišč vse potrebno za borbo proti Bogu, ki jima je skupna in za oba prvenstvena naloga.
V naši mali Sloveniji smo to zadnje leto doživeli s čudovito jasnostjo. Kadarkoli in kjerkoli je šlo za izraz javnega mnenja, vodno smo našli slovenskega svobodomiselca, ki se skriva pod bolj blagodonečimi imeni liberalca ali demokrata ali celo nacionalista, v bratskem objemu s slovenskim komunistom, ki si je nataknil priložnostna imena prijatelja delavstva in zagovornika priprostega ljudstva. Veliki tovar-nar-svobodomiselc in brezposelni komunist sta navzlic socialnim razdaljam naenkrat stala v isti skupni fronti, ki sta jo v agitacijske namene nazvaln celo ljudsko fronto. Veliki bankir
—	svobodomislec in od kapitalizma izkoriščani dclavoc - komunist sta si čez jarek socialnega prepada stiskala roke za skupno borbo, kamor so ju pognali veliki zakulisni vodjo, ki vedo, kaj hočejo. Naj je to bi'o na volišču nli na polju kulturnega dela, svobodomislec in komunist se bratstvu nikdar nista odpovedala. Drug drugega sta podpirala, skupno sta podirala vso, kar je ljudstvu svetega in nedotakljivega. Sicer pa je javna tajnost, tla po vsej Jugoslaviji ni nobenega od framasonskih lož odvisnega časopisa, ki bi hotel lo količkaj napisati proti komunizmu. ker bi to bilo seveda istovetno z napadanjem svojih lastnih zaveznikov.
A tudi razno drugo države v naši Evropi so nam nudile isto podobo. V sovjetski Rusiji samo, kjer neomejeno gospodari komunizem, se kolovodjo komunizma cinično vežejo z najhujšimi kapitalisti, ki jih baje hočejo uničiti, samo da se ohranijo na oblasti, ker jim je kapitalistična urejenost človeške družbe manj na poti, kot pa vera v Boga. Svobodomiselstvo in komunizem se v Moskvi stekata v eno in isto proti-vorsko gon jo. Masonske lo/e so v Sovjetiji ena tistih redkih organizacij, ki jo poleg komunističnih dovoljena Nastanek in razvoj ljudske fronte v Franciji, ki jo sestavljajo privrženci komunizma in pristaši kapitalistično usmerjenih svobodomiselcev radikalne stranko, je drug primer, ki udarno dokazuje našo trditev. Francoska notranja politika — tudi zunanja ne ne dela izjeme — se vodi izza enotnega omizja, za katerim sedijo v bratski slogi zastopniki Kominterne iz Moskve in veliki mojstri svobodomiselnih lož. saj jih druži njihov skupni in prvenstveni bojni ciij, da vsak na svojem področju zatre verska gibala v zasebnem in javnem življenju. Najnovejši primer nam nudi špansko področje, kjer so so Kominterna in fromasonske lože zopet tako ganljivo znašle in drug drugega podpirajo v borbi proti nacionalističnemu valu, Ki zmagovito zajema probujajočo so Španijo in nudi vsa jamstva, da bo versko življenje zopet neovirano živelo. Da to niso trditve, ki so iz zraka vzeto, dokazujeta dve pismiv objavljeni v framasonski uradni reviji »The New Agc, ki izhaja v Ameriki. Obe pismi, ki sta podobne vsebine, izhajati prvo od velikega mojstra framasonskih lož v Španiji, drugo pa od Coferina Gonzalcsa, pomočnika velikega mojstra velikega španskega orijenta, ter sta naslovljeni na velikega mojstra škotske framasonske lože Covvlesa v Ameriki. V omenjenih pismih rotita oba velika mojstra predstojnika ameriških lož. »naj vse storita, da Amerika opusti vse nevtralnostne obvez,nostic, »naj doseže, da bomo z vsemi 'red-stvi tudi vojaško podprti« in končno, »da je prišel trenutek, ko mora svetovna framasonc-rija dokazati svoj velik bratski vplive. Pismo končuje s pozivom framasonskih bratov: »Bratje framasoni vseh dežela, združite se!« ki jc tako na las podoben geslu Kominterne: »Prolc-tarci vseh dežela, združite se!« Ali ti pismi nista rfokaz za to, da framasonerija mobilizira svojo svetovno veljavo, da jo požene na pomoč Ko-minterni, da framosonerija v tesnem objemu s komunisti pritiska na vlade v smislu vojne za »ideale demokracije«, kot so tako sladkozvonoče glasi njihova firma. Mobilizirana je francoska framasoneri ja, ki je — pod streho ljudske fronte — žo s polno paro na delu, mobilizirana tudi češkoslovaška (»Lessing pri treh krogih«), ki pritiska v istem smislu, mobilizirane so ložo v Angliji in sedaj poskušajo mobilizirati še nekatero lože po Balkanu, saj šteje Mednarodna masonska zveza članstva velikih lož. in velikih orijentov 30 različnih večinoma evropskih dr/av.
Čudili smo sc, kako jo bilo mogoče, da je postala politika sovjetsko Rusije naenkrat tako vplivna. Ker smo bili naivni. Politiko sovjetske Rusijo vodi Kominterna, ki ima svojo naravne znveznike pri framasonskih ložah. Kjerkoli je framasonstvo prišlo do oblasti v državi, povsod jc nastal pravi oldorado za komunizem, in povsod je tudi sojetska Rusija pridobila na toži in na vplivu.
I/ •	/1 v • ••
Kriza v Graji
Prestolonaslednik Pavel se hoče poročiti z bogato meščanko Treba bo najti novega naslednika prestola
Atene, 8. julija. TG. V Grčiji je nenadoma izbruhnila huda politični kriza, ki zna imeti neljube posledice. Grški prestolonaslednik knez Pavel je namreč izjavil, da se hoče poročiti z meščanskim dekletom Komandaros, ki je hčerka bogatega veleposestnika in trgovca v atenski okolici. Prestolonaslednik Je 24-letno dekle spoznal na športnih igriščih, ker sta oba navdušena igralca tenisa, časopisom je prepovedano črhniti le besedo o teir dogodku. Ko je kralj zvedel za odločitev svojega brata (prestolonaslednik je brat kralja Jurija, ki nima otrok), ga je pozval, naj nemudoma pride k njemu na Krf, kjer se kralj trenutno nahaja. Knez Pavel je odletel na Kri v letalu in je njegov odhod v Atenah povzročil silno senzacijo, ker na to javnost ni bila pripravljena in je razigrana grška fantazija začela iskati vzrokov takoj na področju notranje politike. Na Kriu je prišlo do hudega nastopa med obema bratoma. Knez Pavel je bratu — kralju povedal, da od svojega namena ne odstopi in da hoče na vsak način poročiti dekle, ki jo ljubi. Kralj mu je odgovoril, da
je to nemogoče. Nato mu je prestolonaslednik sporočil, da je pripravljen odpovedati se vsem pravicam na prestol, ako ni drugega izhoda. Kralj je bratovo izpoved vzel na znanje vidno ganjen, toda odgovoriti mu je moral, da na osnovi ustavnih zakonov za to poroko ne more dati dovoljenja in bo moral knez Pavel pač izvajati ustavne posledice.
V Atenah ie v poučenih krogih nastala precejšnja nervoznost, kajti ako knez Pavel vztraja pri svojem sklepu in poroči Komandarosovo, potem se bo moral odreči prestolonasledstvu in bo treba poiskati novega prestolonaslednika. Kralj Jurij nima otrok in ker je bil njegov zakon s kraljico Elizabeto že pred leti ločen po krivdi kraljice, tudi ni verjetno, da bo kralj dobil prestolonaslednika v lastnem zakonu. Po ustavi bo treba novega prestolonaslednika torej voliti izmed članov kraljevske hiše Vprašanje je samo, kje, kajti veliko število kraljevskih princev se je med republikanskim režimom poženilo v inozemstvu z bogatimi meščankami in je sedanji kralj Jurij vsakokrat po-
delil za to dovoljenje. Sedaj bo sploh težko najti kakšnega princa iz kraljevske hiše, ki bi prišel v poštev za prestolonaslednika. V poučeni javnosti z veliko napetostjo pričakujejo, kako se bo kriza razvozljala. Dolgo tega dogodka tudi pred javnostjo ne bo več mogoče skrivati in je zaradi tega tudi zanimivo, kako bo javnost to nepotrebno krizo sprejela.
Atene, 8. julija. TG. Ministrski predsednik Metaxas je skupno z notranjim ministrom in državnimi tajniki v predsedništvu vlade in v vojnem minististvu odpotoval na Kri v torpedovki, ki je z veliko brzino odplula iz pristanišča. Me-taxas ostane na Kriu pri kralju tri dni. Na vprašanje, kakšni so vzroki njegovega potovanja, Me-taxas ni dal nobenega odgovora. V poučenih krogih pa vedo, da je potovanje v zvezi s krizo, ki je nastala v zvezi z ženitbenimi nameni prestolonaslednika. Vojni minister je ostal v Atenah, da osebno pazi na javni red, če bi se zgodilo, da bi prišlo do kakšnih pouličnih presenečenj.
ff
Borba velesil v Španiji
nadaljevanje boja v Abesiniji
Danes v Londonu bitka med Anglijo in Italijo
44
Pariz, 8. julija b. V političnih krogih se danes navaja interesantua verzija, da na jutrišnji seji plenuma odbora za nevinešavanje ne ho prišlo do definitivne borbe med dvema hlokama zapadnih velesil, temveč med Anglijo in Italijo, dočim bosta F°ranrija in Nemčija pri tem dvoboju samo neke vrste asistenta. Borb,i za Španijo je prav za prav nadaljevanje borbe za Abesinijo, v kateri borbi sta bili Francija in Nemčija tudi le asistenta.
Rim, 8. julija, b. Tudi italijanski listi se ba-vijo s položajem v nevtralnoslnein odboru in pod-črtavajo, da postopanje angleške vlade v tej stvari izziva mnogo suma. Zato italijanski listi smatrajo za potrebno, da se pred sestankom odbora zavarujejo proti gotovini iniciativam, ki bi imele namen, da bi sc rešitev vprašanja kontrole v Španiji postavila v zvezi z vprašanjem prostovoljcev. »Tribuna« se v svojem berlinskem poročilu liavi s stiki Londona z vlado generala Franca, da se smatra to v Nemčiji kot znak, da se bo v kratkem dosegel kompromis, po katerem bi Anglija priznala pod gotovimi [»goji vlado generala Franca kot vojskujočo se stranko. Predhodno bi to priznanje bilo odvisno od gotovih obvez, ki bi jih moral prevzeti general Franco, da razpusti tuje prostovoljske čete in tako omogoči njihovo umaknitev iz Španije. Mednarodna kontrola na odprtem morju bi se ukinila in zamenjala s kontroio, ki naj bi se s pristankom obeh španskih strank uredila v španskih lukah.
Pogajanja med
Valencijo in Salamanco?
Pariz, 8. julija b. »Petit Parisien« doznava, da je med merodajnimi osebami Valenrije in Sala-mance pred kratkim časom prišlo do strogo zaupnih stikov in da se bodo razgovori nadaljevali.
List piše, da sta Valencija in Salamanca proti mirovnim posredovanjem. Obe španski stranki da-! jeta prednost temu, da bi se v ugodnem trenutku porazgovorlli sami brez kateregakoli vmešavanja. i Tako postopanje je nedvomno najboljše, ker bodo samo njihovi lastni odloki dovedli do miru.
Po bojiščih
Salamanca, 8. julija. AA. DNB: Po vesteh vrhovnega flovejjsiva so na baskovski fronti nacionalisti brez težav odbili napad na |)ogorje Ca-stro. Tudi na osrednji fronti so bili sijajno odbiti napadi sovražnika.
Salamanca, 8. julija, b. Poročilo nacionalističnega glavnega -štaba pravi, da so republikanci" na meji biskajske province iu Santadra začeli celo vrsto hudih napadov, da bi jionovno zavzeli hrib Castro Alen, ki so ga nacionasiti zavzeli v jx>ne-deljek. Nacionalistične čete so odbile republikanske napade tudi na fronti zapadno od Madrida l>ri Brunetih. Severozaj>adno od Bruneta v smeri proti Eecorialu so izvršili republikanci najiad na Guijanu in Villi Franca della Castello, pa so bili odbiti. Južno od Madrida so republikanske čete tudi jx> silni artiIjerijski pripravi napravili celo vrsto hudih najiadov s tanki v bližini Husere, bili pa so odbiti z velikimi izgubami.
Saint Jean de Luz, 8. julij. AA. (DNB) Nacionalna radijska postaja jx)roča z madridskega bojišča, da so tamkaj marksisti zbrali 22 bataljonov mednarodne brigade in da v odseku Villanueve del Castillo nadaljujejo s svojimi ogorčenimi napadi. Vse pa kaže, da bodo ti hudi naj>adi kmalu prenehali. Nacionalne čete so ohranile svoje postojanke. Ozemlje pred nacionalističnimi postojanKami jo napolnjeno s trupli nasprotnikov. Na madridskem bojišču se je včeraj vdalo nacionalistom več sto miličnikov. Nacionalistične čete so odbile napad na madridsko predmestje Uzera.
Rdeča poročita
Valencija, 8. julija. A A. Havas: Ofenziva vladnih čet v južnem delu pokrajine Jaen se hitro razvija. Republikanske čete so napredovale za 8 km v odseku od Časti Lodel do Alcala Real. Ujjorniki so imeli hude izgube. Na osvojenih postojankah je opaziti več sto trupel, ki jih je pustil sovražnik na bojišču, ko sc je umaknil proti Puersolonosu.
Vladarski obiski v Parizu
Pacelti — Kralj Karol — Krati Leopold
Pariz, 8. julija, c. Okoli 10. julija pride v Pariz romunski kralj Karol II. V Parizu bo ostal tudi še na narodni praznik, 14. julija, in se ob strani predsednika republike Lebruna udeležil vseh narodnih uradnih proslav. Iz Pariza bo odpotoval v Bruselj, od tam pa v l/ondon. To potovanje bo tako dolgo, da 9e bo kralj Karol II. vrnil v Romunijo šele koncem avgusta.
Prvi obisk te vladarske turneje pa velja J n -g o s I a v i j i, skozi katero bo potoval. Jutri odpotuje kralj s posebnim vlakom v Jugoslavijo.
Pariz, 8. julija, c. Belgijski kralj Leopold III. pride v Pariz 24. julija in ostane tam več dni. Ogledal si bo svetovno razstavo, ni pa izključeno, da se bodo vodila tudi važna diplomatska posvetovanja.
Rim, 8. julija, c. Bivši voditelj delavske stran-
Treba se bo navaditi, da bomo te brato, ki v javnosti sicer no marajo nič drug o drugem slišati, kot da bi jih bilo drug prel drugim sram, imenovali v isti sapi, jih »mutrali za skupne nasprotnike vsega verskega življenja in vsake versko svobode, so proti njima skupaj borili in nc ločeno, pa naj bo to nd velikih idejnih frontah človeštva ali pa na skromnejših slovenskih bojiščih. Framason ;n komunist, svo-bodomiselc in boljševik, sta bila in ostaneta bratu brat.
ke, Lansbury, je odpotoval v Rim, kjer 6e bo sestal z Mussolinijem. Obravnavala bosta probleme, ki se nanašajo na organizacijo miru v Evropi.
Posebno pozornost pa pripisujejo obisku Lans-buryja v Vatikanu. Tudi ta sestanek. Je bil baje zelo skrbno pripravljen. Iz Rima se bo Lp.nsbury odpeljal v Prago in od tam v Varšavo.
Kardinal Pacelti
v Franciji
Rim, 8. jul. AA. (Havas) Kardinal in državni tajnik Evgenio Pacelli, ki je določen za papeževega delegata pri posvetitvi novo bazilike v Lisieuxu, se Je danes dojjoldnc ob 11 odf>eljal s člani papeš-kega odposlanstva iz Rima. Njegovo potovanje ima uradni značaj; pri odhodu je stala na peronu jx>-staje četa karabinerjev v slavnostni uniformi z zastavo in godbo in je izkazala vojaške časti. Od kardinala in državnega tajnika se je v dvorni Čakalnici poslovilo mnogo visokih osebnosti. Francosko vlado je zastopal francoski odpravnik poslov pri sv. stolici Rivičre, italijansko vlado pa minister Be-lase. Francoski poslanik pri sv. stolici Roux se je bil že prej odpeljal v Pariz, da se udeleži uradnega sprejema kardinala in državnega tajnika.
V Lisieuxu se je že začel evharističen kongres, katerega se udeležuje fl kardinalov in 70 Škotov iz Francije in inozemstva. Pričakujejo še prihod državnega tajnika Pacellija.
Pariz. 8. julija, b. »Echo de Pariš« piše po informacijah z nacionalistične strani, da je valen-cijska vlada vrgla v borbo na madridski fronti 20.000 ljudi, ki pripadajo najboljšim četa-n republikanske Španije, z bogatim vojnim materialom, med drugim z načrtom, da prebije nacionalistične položaje pri Escorialu. Ta operacija je velikega pomena. Omenjena frontna linija je največja v tem odseku. Republikanci so imeli namen, da vržejo nacionalistične položaje okoli Madrida v zrak, kar bi imelo važne j)osiedice za valencijsko vlado. Kakor se čuje, so io zadnjo operacijo va-lencijske vlade jiovzročili komunisti, ki so proti vojnemu ministru Prieti in predsedniku Megrinu. Zdi se, da je ta napad izvedel šof generainega štaba Rojo proti volji generala Miaje. Komunistični ministri so [»odpirali ofenzivo Roje, dočim sta bila Prieto in Negrin na strani generala Miaje.
Novo povabilo Neurathu
London. 8. julija, b. »Daily Express< in »Daily Mailc javljata, da l>o angleška vlada fioslala nemškemu ministru Neurathu ponoven poziv, naj obišče London. Do toga obiska naj bi prišlo po doseženem kompromisu v vprašanju španske kontrole, domnevno koncem meseca julija. Po vrnitvi iz Ix>ndona se bo von Neurath pomudil tudi v Parizu.
Trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo
Pariz, 8. julija, b. Iz vladnih krogov se doznava, da so se včeraj srečno končala pogajanja za trgovski sjx)raziim med Francijo in Nemčijo. Pričakuje se, da bodo samo nemški turisti v Parizu pustili 250 milij. frankov.
Eardhardtove še niso našli
Honolulu, 8. julija. AA. (DNB) Iskanje mrs. Earhardtove tudi danes ni rodilo uspeha. Tri letala, ki so odplual s križarke »Coloradoc, so se po dveh urah vrnila in niso ničesar videla. Matična ladja za letala »Lexington« bo priplula v ponedeljek v vode Feniksovega otočja in bo nadaljevala iskanje s 54 letali.
Tri letala, ki so odletela s križarke »Colorado< in se vrnila na ladjo, ko so brez usj>eha letala nad obrežjem Feniksovega otočja, bodo na novo odletela ob 17.30 evropskega časa. Križarka plove čedalje bližje k otočju, da olajša letalccm iskanje. Morje je mirno, vreme lepo.
V Palestini je mirno
Jeruzalem, 8. julija, b. Razglasitev načrta o razdelitvi Palestine na tri dele, ni izzvala nemirov, kakor so jih pričakovali, razen majhnih demnostra-rij. Prebivalstvo je ostalo precej mirno, vendar pa je še pripravljena vojska in policija. V Jeruzalemu je dobila policija plinske maske in bombe za solze. Policija je imela strog nalog, da nastopi takoj na prvi znak nemirov. Kakor se doznava, se bo danes sestal arabski veliki svet, ki bo razpravljal o razdelitvi. Zidje bodo proti temu načrtu zavzeli službeno stališče na židovskem zionističnem kongresu v Curihu, kjer sc bodo sestali meseca avgusta tega leta.
Stalin bolan
London, 8. julija, b. >Sunday Referee 'javlja, da se jc zdravstveno stanje Stalina v zadnjih dneh zelo poslabšalo. Znani specialisti za srce se stalno nahajajo v Kremlju, ker je Stalin pred tremi dnevi dobil napad pljučne angine.
Zagrebška vremenska napoved: Deloma bo oblačno, pričakovati je nekoliko večjih lokalnih neviht.
Dunajska vremenska napoved: Zmanjšanj« oblačnosti, hladneje.
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše v severni polovici, kjer bo prevladovala delna oblačitev. Jasno in toplo vreme v južni polovici. Krajevnih neviht bo nekaj zlasti v severni polovici.
Dr. Stojadinovič
o konhordatu
Belgrad, 8. julija. AA. Danes popoldne je imel sejo odbor za konkordat. Seje so se udeležili tudi mnogoštevilni senatorji in poslanci, ki niso Mani tega odbora, s predsednikom obeh zbornic in ministri na čelu.
Ob 17.12 Je stopil v dvorano predsednik ministrskega sveta iu zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, viharno pozdravljen po senatorjih in poslancih, sedečih pomešano )>o klopeh.
Predsednik odbora dr. Vojislav Janjič je otvoril sejo odbora za konkordat. Ko je tajnik prebral zapisnik prejšnje odborove seje, ki^ ga odl>or sprejme, poda predsednik odbora dr. Vojislav Janjič besedo predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, ki ga sprejmejo vsi z navdušenim ploskanjem. Predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič je podal tale ekspoze:
Govor predsednika vlade
Gospodje narodni poslanci! V kraljevini Jugoslaviji imamo zelo mnogo raznih ver in veroizpovedi. Med njimi jih je po zakonu priinanih. Tri so pa glavne, ker so najmnogoštevilnejše: vr hod no-pravoslavna, rimskokatoliška in muslimanska. Katera med njimi je boljša od druge? Ali je potrebno, da imamo pri nas državno vero? Skratka, kakšno politiko naj vodi naša država v razmerju do teh treh glavnih ver v Jugoslaviji?
Proučevanje tega vprašanja me spominja Boccacciove zgodbe, ki je zaslovela v svetovni literaturi in ki je nedvomno znana tudi mnogim med vami. To je zgodba o treh prstanih. S to zgodbo se je nekemu bogatemu in modremu Zidu posrečilo rešiti se velike nevarnosti, ki mu jo je bil pripravil babilonski sultan Saladin. Prosim vas, dovolite mi. da »ačnem svoje izvajanje o predlaganem konkordatu s to zgodbo.
Zgodba pravi, da je bil Saladin tako hraber, da je postal iz navadnega moža velik in slaven babilonski sultan. Toda v mnogoštevilnih vojnah in zaradi razkošnega življenja je zapravil vse svoje imetje. Zato je lepega dne potreboval večjega zneska denarja. Ne vedoč, kako bi si ga preskrbel. se je spomnil nekega bogatega Zida. ki je posojal denar na visoke obresti. Toda Saladin je vedel, da bi niu prostovoljno ne maral posoditi denarja, a s silo ga tudi ni maral do tega pripraviti. Ker jc bil v sili. je razmišljal, kako bi pripravil 2ida do tega. da mu priskoči na pomoč. Na koncu se odloči, da ga bo na lep način pripravil do tega. Povabil ga je k sebi. prijateljsko ga je posadil poleg sebe na stol in mu rekel: Dobri mož, od mnogih ljudi sem slišal, da si zelo moder mož in da napoveduješ mnogo božjih stvari. Zato bi želel slišati, katera treh ver se ti zdi prava: židovska, saracenska ali krščanska. Zid je bil zares pameten mož in je takoj spregledal, da bi ga sultan Saladin rad zgrabil za besedo, da ga spravi v past. Videč, da mora nekaj reči. kjer mu jsnltan ne bo mogel do živega, začne Žid premišljati in naposled odgovor takole: .
Gospodar! Vprašanje, ki si mi ga zadal, je lepo in če bi ti hotel kaj o njem povedati, mislim. da hi ti moral povedati neko povest, ki jo boš takoj slišal. Ce se ne motim, jame pripovedovati Zid, se spomnim, da sem večkrat slišal, da je nekoč živel bogat mož, ki je imel mimo drugih dragocenosti v svoji zakladnici prekrasen dragocen prstan. Da bi ga zaradi njegove vrednosti iu lepote za zmerom ohranil svojim potomcem, je naročil, da ima tisti izmed njegovih sinov, ki mu 1m> ta prstan zapustil in pri komer bo, veljati za njegovega naslednika, vsi drugi ga pa morajo spoštovati in poslušati kot svojega poglavarja.
To je. gospodje, zgodba o treh prstanih. Ta zgodba je zares dnkaz velike modrosti in če bi hoteli to modrost prenesti tudi v našo domovino, potem glede treh glavnih ver v naši državi ni in ne inore biti druge politike, kakor politika popolne verske enakosti (dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje z vzkliki: Tako je!). Kakor je oče v oni zgodbi enako ljubil svoje tri drage in lepe sinove, tudi naša država ne more drugače ravnati kakor enako in pravično do vseh po zakonu priznanih veroizpovedih (ploskanje).
V kraljevini Jugoslaviji, kjer žive drugi pomešani t. drugimi, da jih nobena politična meja ne l>» več ločila, (viharno odobravanje), i Srbi i Hrvati i Slovenci — a vsi pripadajo trem raznim veram v naši kraljevini — vam gospoda pravim, da ni možna nobena druga verska politika, kakor ena edina, ki je kratko n popolno izražena v besedah >Brat je mio. knje vere bio« (ponovno živo odobravanje v dvorani).
Zaradi miru med brali
Zaradi miru med brati iste knri. zaradi verskega miru v naši državi je edina možna politika, verska enakopravnost (Tako je!). In to je, gospodje, bila politika naše zedinjene domovine Jugoslavije od samega začetka njene ustanovitve. Pokojni kralj Aleksander I.. takrat še regent (Slava mu!), je proglasil to politiko v svoji prvi slavnostni pro-klamaciji. takoj po zedinjenju. Proklamacija. izdana 24. decembra 1918 narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev se začne z besedami: »Učakali smo srečni, davno zaželjeni dan našega nsvobojenja in našega svobodnega zedinjenia v neodvisno državo. Iz-polujena je zaobljuba, ki so jo vsi naši rodovi sto-
letja in stoletja potrjevali s svoj« krvjo. Z enoduš-nini sklepom naroda, iipovedanim z" enodušuostjo njegovih najboljših zastopnikov, so »e zedinili vsi dotlej razkosani deli uaše domovine v enotno kraljestvo, ki ga je po narodni volji pozvan vladali kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, nn»jj vzvišeni oče Jij. Vel. kralj Peter I. Vršeč kraljevsko oblast sem jaz v njegovem imenu sporazumno z voditelji in poblaščenci vseh narodnih strank srbskih, hrvatskih in slovenskih setavil našo prvo državno vlado. Kot viden znak našega bratstva in popolne bratske solidarnosti sede v tej vladi in složno delajo narodni prvaki vsoh treh ver in vseh treh imen.« Malo pozneje se pa v proklamaclji bere še tole: »Moja vlada ho imela dolžnost, da takoj izvede v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloveiiccv vse pravice in svoboščine, ki jih doslej uživajo po ustavi kraljevine Srbije srbski državljani. S tem bo priznana in utrjena enakopravnost vseh državljanov kraljevine. Z zakonom se nkinejo stanovske prednosti in se zajamčita svoboda in enakopravnost veroizpovedi. <
Načelo enakopravnosti ver
Vidite, gospodje, mi smo načelo enakopravnosti veroizpovedi postavili v samo temelje naše države, in to načelo se je pozneje ponovilo pri vseh važnejših dejanjih in zakonih, kjer se omenjata besedi vera in veroizpoved. Tako vidimo to načelo proklamirano tudi v uredbi o ustroju ministrstva za vere leta 1919., dalje v vidovdanski ustavi in naposled v sedanji ustavi ii leta 1931., kjer proglaša čl. 11. versko enakopravnost.
Pred seboj imamo torej zakonski predlog o konkordatu s sv. stolico. Meni se zdi. da je prvo. o čemer se imamo vprašati pri proučevanju tega zakonskega načrta, vprašanje: Ali se v njem spoštuje ta verska enakopravnost? So kritiki, ki so trdili, da daje novi konkordat večje pravice rim-sko-katoliški cerkvi, kakor jih danes uživa srbska pravoslavna cerkev pn zakonih, ki urejajo njen položaj. Zdelo bi se torej, da hi novi konkordat skalil ravnotežje v korist rimsko-katoliške cerkve.
Ko govorimo o tem ravnotežju in o enakopravnosti, je potrebno spomniti, da je zakon iz leta 1929. srbski pravoslavni cerkvi priznal celo vrsto pravic in ugoduosti, ki jih druge veroizpo-
vedi. posebno rimsko-katoliška in muslimanska, niso imele, in sicer muslimanska vse do I. 19.%.. ko se je njen položaj uredil, rimsko-katoliška pa še do danes ne. in ima šele novi konkordat dejansko ustvariti to ravnotežje in enakopravnost vseh treh ver pri nas.
Nekateri so kritizirali konkordat, češ, da so v njem neka določila, ki jih ni v drugih kunkor-datih. Kako je s to stvarjo? Naš odgovor je bil: Naš novi konkordat ima vse tisto, kar imajo drugi tuji konkordati. z dodatkom nekaj členov, a ti členi so vzeti bas is zakona o srbski pravoslavni cerkvi. (Ploskanje in vzkliki: (Jlejte! Tako je!) Ml bomo torej šele z novim konkordatom dosegli versko enakopravnost, o kateri govori naša državna ustava in ki jo neprestano poudarjamo že skoraj 29 let. To je, gospodje, resnica, golu resnica! Toda nekateri ne mislijo tako, kakor sem vam jaz tu povedal. Tudi zastopniki in predstavniki srbsko pravoslavne cerkve v neki svoji vlogi in v svojih »pripombah«, ki so jih natisnili, navajajo to bojazen. Jaz pa, gospodje, mislim, da je ta strah brez sleherne podlage. Obenem svečano izjavljam. da kr. vlada niti od daleč no misli, da bi hotela s predlaganim konkordatom postaviti srbsko pravoslavno cerkev v nekakšen podrejen položaj nasproti rimsko katoliški cerkvi. (Navdušeno odobravanje v dvorani.)
Vse dosedanje delo vlade, ki ji imam čast predsedovati in ki je že več velikih vpraianj uredila v korist pravoslavne cerkve in pravoslavne dubovičine, lahko to najbolje potrdi. Sicer je-pa za to poroštvo že moja osebnost kot dobrega Srba in dobrega pravoslavca. Toda, gospodje, razumem, da imam tudi nejeverne Tomaže, ki hočejo s svojimi očmi videti in s svojimi rokami otipati in ki več dado na pisano besedilo zakona kakor na ust-mene izjave, naj bodo ie tako svečane. Jaz kot pošten človek, ki sem zmerom resnico govoril in ki sem zmerom držal svojo besedo, ne želim tudi ne v tej točki niti najmanjšega nesporazuma med kraljevsko vlado in srbsko pravoslavno cerkvijo. Med kraljevsko vlado in srbskimi pravoslavci ni treba in ne sme biti nesoglasij. Odločil sem se sporazumno s svojimi tovariši v vladi, da v predlagani zakonski načrt o konkordatu spravimo ie nov člen, ki bi se imel takole glasiti (viharno in dolgotrajno ploskanje v dvorani):
Na podlagi določb čl. 11 ustave o enakopravnosti veroizpovedi se pooblašča ministrski svet, da sme na predlog pravosodnega ministra z uredbo z zakonsko močjo priznati drugim priznanim veroizpovedim iste pravice in ugodnosti, kakor jih dobi s tem konkordatom rimsko-katoliška cerkev. (Vzkliki v dvorani: 2ivel!)
(Nadaljevanje v drugi izdaji!
Seja Narodne skupščine
Belgrad. 8. julija, m. Na današnji skupščinski seji sla pretri-sali dve poslanski interpelaciji poslanca Mita Dimitrijeviča na pravosodnega ministra zaradi avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ter interpelacija Avg. Lukačiča na prometnega ministra o pomanjkanju železniškega osebja na ozemlju ljubljanskega žel. ravnateljstva in o preobremenjenosti tega osebja-
Interpelant Mita Dimitrijevič je v svoji torpelaciji zahteval, naj se izda avtentično tolmačenje členov 1 in S uredbe o I i k v i d a c i*j i k m e t s k i h dolgov, tako da se znižajo tudi odvetniški stroški, nastali od 20. aprila 1932, za 50%. Pravosodni ministrr Nikola Sul*>tič je odgovoril interpelantu, da je tako tolmačenje že izdal meseca januarja tega let«, za znižanje pridejo še v poštev vsi odvetniški stroški, ki so nastali do 20. aprila 1932, brez ozira na to, kdaj je sodišče stroške prisodilo. Kolikor je ministru znano, tudi vsa sodišča postopajo po tem tolmačenju. Interpelant M. Dimitrijevič se je zadovoljil z odgovorom pravosodnega ministra.
Dr. Spaho o preobremenitvi slovenskih železničarjev
Za njim je govoril drugi interpelant Avg. Lukačič (JNS) ter v svojem govoru poudarjal veliko preobremenjenost ter pomanjkanje železniških uslužbencev na področju ljubljanskega ravnateljstva. Vprašuje prometnega ministra, če mn je znano stanje železničarjev in njihove službe na področ.jn tega ravnateljstva, in če so mu znani nedostatki pri tem ravnateljstvu, ter kdaj misli ukiniti te nedostatke. Min. dr. Spaho je Lukaniču takoj odgovoril. Izjavil je, da je stanje železničarjev na področju ljublj. ravnateljstva danes ne predstavlja nobene izjeme napram ostalemu uslužbenstvu povsod drugod v državi. Prometni minister je poudaril, da se je v zadnjem času na vsem državnem področju promet povečal in morajo pn vseh krajih več delati radi povečanega prometa. Lukačič je zahteval potrebne kredite. ki bodo prinesli železničarjem olajšavo. To pa je prometni minister napravil, še preden je Luka nič vložil svojo interpelacijo. Prometni minister je dokazal, da ljubljansko železniško ravnateljstvo daje državi največ dohodkov zaradi tranzitnih prog, ki gredo največ čez Slovenijo. Minister je tudi priznal, da je res potrebna nastavitev novih usliižbcncev, da bi se omogočil s tein zasluženi pokoj starih, drugim nsliižbenccm pa daljši odmor.
Za prometnim ministrom je dobil besedo spet poslanec Lukačič, za njim pa ponovno prometni minister. Minister je izjavil, da se kr. vlada z vprašanjem povečanja uradniških plač res-
Bolezen patriarha Varna ve
Dvorec patrijarha Varnave v Belgradu obi-skujo čimdalje več ljudi, ki bi radi izvedeli, kakšno je patriarhovo zdravstveno stanje. Poleg mnogih drugih so v zadnjih dveh dneh obiskali pa-trijarhov dvorec tudi senator Radoslav Dunjič, ki jp v svojem imenu in po nalogu predsednika JNS Pptra Zivkoviča izrazil žpljo. dn bi patrijarh čimprej ozdravil. V imenu stnrokatoliškpga škofa Marka Kalodžere je pnnko željo izrazil njegov na-mestnik Niko Kniodžera. Dvorec je obiskal tudi spnator Svetozar Tomič in Vojislav Janjič, ki zelo pogosto prihaja k patrijarhu.
Pisarna urhierejskega namestnika zu nipsto Belgrad pa ie izdaln poziv, v katerem poziva vso meščanstvo Belgrada, da se udeleži skupnih molitev v saborni cerkvi za palrijarhovo zdravje. Iniciativo za te molitve so dala društva in organizacije i* Belgrada: Društvo sv. Save, Združenje nosilcev Karadjordjeve zvezde. Združenje rezervnih častnikov in vojakov, Združenje upokojpnih častnikov in vojaških uradnikov, Združenje četni-kov. Združenje Južno-Nrbijnncev, BHurnjska trnovska mladina. Jugoslovpnsk« zpnska zveza. Kolo srbskih serter, Belgrajsko žpnsko društvo. Društvo
kneginje Ljubice, Ženski odsek Fidaka. društvo kneginje Zorke, Združenje gos|»dinj in matpr. Društvo matere Jevrosime, Pododbor združenja gospodinj in mater z naselja kralja Aleksandra, Narodna ženska zajednlca. Zavplišče sv. Trojice, Donavsko ilečje zavetišče. Kolo mladenk združenja gospodinj in mater. Društvo Mladorusov. Društvo srbska mati, Združenje družin mrtvih In padlih v vojni. Omenjena pisarna je pozvala še vsa ostala društva, ki se še niso prijavila, pa se žele udelpiiti skupnih molitev za zdravje patrijarha, da se lahko tudi naknadno še prijavijo pisarni sabome cerkve.
Belgrad, 8. julija, m. Danes sta pregledala poleg drugih zdravnikov obolelega patriarha Var-navo tudi dva dunajska specialista, dr. Kppingpr in dr. Hof. Po (»osvptovanju so izdali zdravniki komunike, v katerem pravijo, da so je zdravstveno stanje visokemu bolniku zboljšalo. Bolnik imn l>olan želodec in črevo. Sprememb fizičnega stanja prav za prav ni. Stanje jo še nevarno, vendar gre na l>oliše. Po vseh cprkvsb in pravoslavnih molilnicah so bile danes molitve, ki so iim prisostvovali številni verniki.
no bavi in se zaveda, da so sedanje uradniške plače zelo nizke in jih je treba povečati radi dviga cen kmetskih pridelkov. Minister jc dejal, da je največji zagovornik povišanja uradniških plač. Glede osemurnega delovnika na železniških ustanovah je minister izjavil, da se v tem pogledu vedno trudi, da se povsod izvaja. Povečal je tudi kredite za železniško delavstvo in je uporabo teh kreditov v druge svrhe strogo prepovedal. Poudarjal je, da on sam in kr. vlada posvečata ravno tem najnižjim uslužbencem vso svojo pozornost. Dejal je tudi, da je za časa njegovega ministrovanja bilo nastavljenih največ dnevničarjev, katerim je tako omogočil stalnost. Naposled je naprosil skupiči-no, naj potrpi, ker da ne more vsega naenkrat popraviti, kar je prejšnja vlada zagreiila.
Nato je govoril poslanec JRZ Sava Mikič, ki je predlagal skupščini, da preidejo na dnevni red. Prihodnja seja bo jutri ob pol 9. ter se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o prekrških.
Nesreča kolesarja na savinjski progi
V Medlogu pri Celju pri prehodu ceste preko železnice se je na istem mestu, kjer se je pred leti dogodila strašna nesreča, ki bo za vedno ostala v spominu Celjanom, pripetila danes zopet huda nesreča, ki bo tudi bržkone zopet zahtevala človeško žrtev.
Po cesli iz Pelrovč proti Celju se je namreč peljal na kolesu okrog 45 letni moški. Videl je, da prihaja po progi viak, ki privozi iz Savinjske doline v Celje ob 18.40. in ga je hotel prehiteti. V tistem hipu je vlak privozil in sunil kolesarja s proge na epsto. Pri tem močnem sunku je dobil kolesar težke poškodbo na glavi ter težke notranje poškodbe, da jo njpgove življenje v resni nevarnosti. Ko je strojevodja opazil nesrečo, jo vlak takoj ustavil, iz vlaka pn se je vsulo mnogo potnikov. Nekdo jc stekel v Joštov mlin ter telefonično poklical reševalni avto. Vlak je odpeljal šele takrat, ko je prišel reševalni avto in odpeljal nezavestnega kolesarja v bolnišnico. Tam so ponesrečenca takoj operirali. Njegove osebnosti pa niso mogli ugotoviti, ker je bil v nezavesti.
Nesreča v Ljubljani
Ob 19 je stražnica II. obvestila upravo policije, da leži mrtvo truplo na Vilharjevi cesli v Pipanovi jami, Komisija jp odšla na kraj nesreče. Zdravnik dr. Lužar je ugotovil smrt. Ponesrečenoc je vozil gnoj iz jame. Voz poln gnoja sp jp z.vrnil nanj in mu popolnoma zdrobil lobanjo. Ponesrečpnpr. je Hujan Ivan, rojen 14. maja 1915. Jp samski in stanuje v Mostah, Pod Ježami 13. Začasno je bil zaposlen pri Pircti na Ambroževem trgu. Zapustil ni nič. Po zdravnikovi odredbi je bil prepeljan v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
Domači odmevi Liierai Frence Feržov
Usoda je bila nadebudnemu slovenskemu lite-ratu Frcncetu Feržovu (ki, je pred kratkim slavil
svojo 60-letnico), naklonjena. Sicer je že zgodaj priobčeval pesmice o svoji »mili dragi« v »Ljubljanskem Zvonu«, nato pa je za dolgo časa opustil javno udejstvovanje, dokler se ni zopet ja.vil, toda ne v literaturi, temveč — v politiki. Bil je izvoljen za podpredsednika naših demokratarfev, začel je organizirati naše kmete v Samostojno kmetsko stranko, na kar se je kot izučen mesar prav dobro razumel. Izvoljen je bil večkrat, včasih z ostankom glasov, včasih malo boljše. Zadnjič je bil izvoljen celo za senatorja. Toda politika ga zadnje čase bclj malo veseli in zahotelo se mu je, da morajo njegove rojstne Velike Lašče dobiti za Trubarjem, Stritarjem in Levstikom še četrtega velikega slovenskega leposlovca. Sedaj g. Frence Feržov hiti, da popravi to, kar je zamudil v času, ko se je ukvarjal s politiko. S politiko se sicer od priložnosti do priložnosti še ukvarja, toda ni si še na jasnem, ali naj bolj hvali pokojnega Štefana Radiča, s katerim sta včasih jedla golaž na Krškem polju, ali pa predsednika JNS Živkoviča, s katerim sta v Belgradu jedla Tažnjiče in čevapčiče. Za vsak slnčaj priobčuje slavospeve v '»Kmetijskem listu« obema. Svoje boljše duševne produkte pa g. Frence Feržov odklada v »Jutru«. Ti imenitni homu-ristični podlistki kažejo njegov imeniten talent, zlasti, kadar se je treba norčevati iz fajmoštrov. Sicer je tudi v politiki g. Feržov že zbijal šale, katerim smo se od srca smejali, le, da jih je on govoril v resnem smislu. Za slovenski narod pa bi bilo vsekakor boljše, če bi g. Frence Feržov kar vsako nedeljo pisal podlistke kamorkoli, samo, da se ne bi nikoli vmešaval v politiko.
Zadnje čase pa je g. Feržova spet prijela žilica za velika potovanja. Odšel je na svetovno razstavo v Pariz in v zadnjem nedeljskem »Jutru« smo strme brali njegova senzacionalna dognanja v tem križišču kulture in civilizacije: kot strokovnjak je namreč ugotovil, da je govoje meso v Parizu za nič, telečje pa izvrstno. Povedal je tudi, kako goje v Franciji teleta.
Tako je prav g. Frence Feržov: na politiko se res niste nikoli dobro razumeli, na pesmice in podlistke še nekako tako tako, najboljše se razumete na mesarijo in domovina res obžaluje, zakaj se tega svojega, od nature vam danega poklica niste vedno držali! Koliko bi s svojo mesarsko učenostjo koristili! Tako pa ste iskali teleta, ki so vas —< mesarja — volila!
Ameriški Hrvati v domovini
Zagreb, 8. julija, b. Danes eo zelo slovesno sprejeli ameriške Hrvate, ki so prišli v Zagreb ob 12.20. Na postaji in okoli postaje je bilo zbranih okoli 10.000 Zagrebčanov, ki so spremljali ameriške rojake skozi mesto in jim prirejali burne manifestacije. Na postaji jih je pozdravil g. Milan Prpič in v imenu Zagreba mestni svetnik Milan Majer. Odgovoril mu je Američan Ivan Butkovič. Potem je šel sprevod po mestnih ulicah in v sokolskem domn jim je bil prirejen obed, katerega se je udeležilo nad 300 oseb. Priilo je okoli 450 pozdrav/lih,ibnfi-javk. Na tem obedu je bilo tudi več navdušenih govorov. Doznava ee, da so bili ameriški Hrvati svečano pozdravljeni tudi na vseh postajah do Zagreba. Jutri ob 10.30 bodo obiskali zagrebškimi metropolita nadškofa g. dr. Bauerja in njagove^a koadjutorja nadškofa dr. Stepinca. Zvečer jim bodo priredili velike slovesnosti, v soboto pa bodo ameriški Hrvati obiskali dr. Mačka.
Ves hrvatski tisk posveča veliko pozornost skupini hrvatskih izseljencev, ki so te dni prišli v svojo staro domovino, kjer se bodo mudili več dni. Zlasti vsa poročila in članki povdarjajo, kako razveseljivo in tolažilno je, da so ti Hrvatje, ki že leta in leta v popolnoma drugih poiltičroih m gospodarskih razmerah žive v Združenih državah Severne Amerike in Kanade, ostali zvesti svoji prvotni skupnosti in da tako živo dojemajo vse do-tfodke, ki se odigravajo v njihovi stari domovini. Hvalijo jih tud: zaradi njihove požrtvovalnosti, s katero doprinašajo velike materijalne žrtve za hrvatske narodne namene.
Filmski igralci na Bleda
Bled. 8. julija.
Danes popoldne je prišla na Bled skupina filmskih igralcev z igralcem Petrovičem in našo slovensko filmsko igralko Ito Rino na čelu. Skupina se vrača iz Dalmacije, kjer so snemali film Princesa kotalov«. Skupina se je nastanila v Park hotelu. Na ulicah so bili predmet pozornosti in Petrovič je bil takoj obdan od številnih ljudi, ki so žpIpH njegovih podpisov. Tudi domači fotografi so imeli polne roke dela. Zvečer potuje skupina proti Berlinu.
Sezona na Bledu se šele prav pričenja. Do-čim je bilo lansko leto ob tein času na Bledu 1700 gostov, jih je letos šele 1500, torej 200 manj. Vendar upamo, da bo število gostov kmalu doseglo lansko stopnjo.
Od znanih stalnih gostov je danes prišel na Bled italijanski poslanik I n d e 11 i. Prišel je tudi brazilski poslanik v Ragdadu in pa tajnik predsednika češkoslovaške republike.
Belgrajske vesti
Belgrad, 8. julija, m. Danes je bila seja go-spodarsko-finančnega odbora, na kateri je odbor med drugim odobril zaradi visokih cen rotacijskemu papirju več olajšav, ki so jih zaprosili razni listi. Dalje je odobril odbor tudi. da se dosedanji odsek za tuberkulozne bolezni v splošni bolnišnici v Ljubljani pretvori v samostojni oddelek.
Bitka na mandiurski meji
Topol med Kitajci in Japonci
Tokio. 8. julija. AA. Agencija Domej poroča, da so kitajske čete, ki so pod poveljstvom generala Sungcekianga, včeraj ob 3.40 začele streljati na japonske čete. ki «o se vežbale 70 km zahodno od Pekinga. Japonske čete so odgovorile s streljanjem in je bitka ob «.30 še trajala. Udeležilo se je je tudi topništvo.
Peking, 8. julija. AA. Reuter: Bitka med japonskimi in kitajskimi četami sp je končala <>b 9.9l>. potem ko so Japonci začeli bomhardirnti utrdbe v bližini mesta Marco Polo. Strpljanje pušk in topov se je jasno slišalo v Peking. Kitajske čete so se deloma predalp in so jih Japonci razorožili. Snoči ob 10 jn bilo sklenjeno premirje med japonskimi in kitajskimi četami. Premirje je bilo sklenjeno do 12 ojKildne. Premirje pa je bilo prekinjeno ob 11.40 in zopet se je začelo streljati iz topov na obeh stra-
neh. Premirje jp bilo prekinjeno, ker ni bil izpolnjen japonski pogoj, da se morajo kitajske čete umakniti.
Reuler poroča, da znaša število mrtvih in ranjenih na kitajski strani 200, na ja|>onski strani pa je obležalo 10 mrtvih in 1o 8 vojakov in dva častnika.
Toki«. 8. julija. AA. (DNB.) Vojno ministrstvo potrjuje vest o prekinitvi pogajanj med zastopniki kitajske in jajmnske vojske in o novih bojih blizu Pejpinga. Vse kaže. da se v krajih, kjer se vrše boji. nahajajo večji oddelki kitajskih čet. Po mnenju agencije Domej je sedanji spor posledica sklepa Kuomintanca o obnovitvi nankinške nadoblasti v pejpinški pokrajini. Spdanji zapletljaji so tudi posledica protijaponske projtagande v Suijuangu in Pejpingu.
Pismo iz Nemčije t
Vidovdanska proslava v Gladbechu
Neizmerno idealizma mora imeti tisti, ki hoče delovati med izseljenci. Pripravljen mora biti na najhujša razočaranja, podtikanja in nešteto drugih šikan, če hoče vzdržati pri svojem delu. Toda v 06ebi g .Slibarja so dobili naši izseljenci v Glad-becku moža, ki 6e ne plaši nasprotnikov. Naravnost občudujemo vztrajnost in njegovo nezlomljivo voljo, s katero deluje med nami.
Zaključil je prvo leto svojega plodonosnega delovanja. S svojo mladino nam je zopet na Vidov dan pokazal uspehe svojega dela. To je že tretja samostojna prireditev v devetih mesecih. Pa koliko dobrega bi lahko storil, če bi ga merodajni faktorji v polni meri podpirali. Toda on 6e vedno smeje in pravi, bo že enkrat bolje.
Prvikrat 60 naši izseljenci na tako 6večan način proslavili v Gladbecku Vidov dan. Proslavo, ki se je izvršila v veliki dvorani Rokodelskega doma. 60 obiskali naši izseljenci v obilnem številu. V uvodu nam je zapela izseljenska mladina državno himno, nakar nam je izseljenski učitelj Slibar v krasnem govoru predočil dogodke usodnega Vidovega dne. Po govoru so se vrstile deklamacije in petje mla-
dine. Zlasti je bila našim izseljencem všeč zborna deklamacija deklic prvega šolskega leta. Za zaključek je nastopil mladinski zbor s troglasnim petjem in navdušil v6e prisotne. Zlasti lepo je zapela mla dina koroško narodno pesem. »Kje so tiste stezice« in srbsko pesem »Tamo daleko«. Prireditvi je prisostvoval tudi nemški poročevalec, ki je g. Siibarju čestital k uspehu. 30. junija 60 prinesli vsi glad beški nemški časopisi zelo laskava poročila o tej prireditvi. Na tej prireditvi smo pogrešali zastopnika kraljevega konzulata iz Dusseldorfa, čeprav je bil na prireditev povabljen.
Po prireditvi je g. Slibar obdaroval otroke 6 pecivom in drugimi lepimi darili in spominčki na domovino Jugoslavijo. Veselje je bilo gledati našo mladino, ki 6e oklepa svojega učitelja kakor očeta. Takih uči>eljev bi potrebovali v Nemčiji še več. Prav zaupno smo zvedeli, da g. Slibar že šesti mesec vzdržuje šolo v Gladbecku popolnoma iz svojega. Malo več uvidevnosti bi bilo vendar treba pri merodajnih oblasteh, saj se s tem jemlje naši državi le ugled v tujini, ko pač visi gledajo in merijo naše korake.
Zlati jubilej trzinske šole
Starejši ljubljanski rod je danes pretresla vest, da je davi ob pol 7 na svojem stanovanju Dunajska cesta 23 umrl g. Karel Pollak, odlični in zaslužni slovenski industrijalec. Enako je ta vest pretresla tudi mlajši ljubljanski rod, ki je videl v |x>kojnetn Karlu Pollaku poosebljenje obrtne iniciative. Pokojnik se je rodil dne 26. oktobra 1853 v Tržiču iz ugledne družine. S skromno doto, ki jo je prejel po očetu, je pričel kupčijo s kožami. Po raznih kupčijskih uspehih pa je ustanovil veliko podjetje, ki je kmalu zaslovelo, saj je dobavljal svoje blago celo ruskemu carskemu dvoru, v Francijo, Anglijo in druge države. Vstajal je že ob 4 zjutraj, se udeležil službe božje, nato pa šel na delo. Z dr. Krekom in proštom Kalanom je ustanovil Krščansko socialno zvezo, ki se je pozneje preosnovala v Prosvetno zvezo. Ves čas je bil vzoren kristjan, saj je bil skoraj 60 let član tretjega reda sv. Frančiška. Bil je med ustanovitelji vzorne Vincencijeve konference za frančiškansko župnijo.
V Ljubljani je osnoval veliko tovarno, ki jo je prevzel po tovarnarju Janežu. To je bila ena največjih tovarn usnja v Sloveniji, ki je nudila mnogim delavcem in uslužbencev dobrega kruha.
Pokojnik se je poročil leta 1875 z go. Franči-Sko Peterca, ki mu je rodila 15 otrok. Od teh sedaj žive še trije sinovi in tri hčere, zapušča pa tudi 32 vnukov in pravnukov.
Na stara leta je močno hiral, vendar pa je bil še svežega duha. Le zadnje mesece ga je ostarelost stria, tako, da je moral v posteljo, kjer je davi ob jiol 7 izdihnil.
Za pokojnikom bodo predvsem žalovali ljub-IJiHfckrtuTeveži, katerim je fiokojnik storil mnogo Njegova hiša je bila znana, da je delila vsa zadnja desetletja stalno beračem in prosjakom podpore ter miloščine. Pokojnik sam je žrtvoval mnogo'"v dobrodelne namene ter poklonil mnogo T*5«Tfiw'taznim društvom. Naj mn bo Bog bogat plačnik. Žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
Ameriški Slovenci in Hrvati v Ljubljani
Včeraj dopoldne je dospelo v Ljubljano okoli 160 ameriških izseljencev in sicer 24 Slovencev, ostali so Hrvatje. Skupino je pričakovalo na kolodvoru mnogo občinstva, številni predstavniki in pa godba »Zarja«. Močno zastopana je bila na kolodvoru tudi skupina ljubljanskih Hrvatov. Izseljenci so prišli s Cunardovo ladjo »Aquitanija«. V imenu banske upTave jim je želel dobrodošlico g. izseljenski komisar ravnatelj Fink, v imenu hrvatskega društva »Napredak« in hrvatskega »Ra-diše« g. Harazin, v imenu Rafaelove družbe gosp. Premrov, j>osebej pa še predsednik Rafaelove dru-čbe p. Zakrajšek, ki je toplo pozdravil najstarejšega slovenskega duhovnika p. Cirila Zupana iz župnije Pueblo. P. Zakrajšek je naglašal veliko življenjsko delo p. Zupana, pod katerega župniko-vanjem s? je Pueblo razvil v eno najbolj cvetočih naših naselbin v Ameriki. P. Zupan je prišel na stara leta, da še enkrat vidi svojo domačo zemljo. Vsi zbrani, tako ameriški Jugoslovani kakor ljubljansko občinstvo, so z živahnimi vzkliki počastili p. Zupana. Pozdrave je sporočil tudi predstavnik hrvatskega pevskega društva »Maksimir« iz Zagreba g. Simonovič. V imenu vse slovenske in hrvatske skupine se je zahvalili predsednik »Hrvatske zajednice« v Ameriki g. Butkovič, ki je obenem sporočil pozdrave vseh hrvatskih in slovenskih naseljencev slovenskemu narodu. Hrvatski izseljenci, ki so kmalu nato nadaljevali pot proti Hrvatski, so imeli s seboj zastavice v ameriških narodnih barvah, s katerimi so navdušeno pozdravljali.
V Trzinu je ljudska šola praznovala 50 letni jubilej svoje ustanovitve. Na predvečer je šolsko poslopje zažarelo v električnih lučicah in hiše po vasi so se odele v zastave; ob 9 zvečer so bivši trzinski učenci v Domu uprizorili »Dimeža«, igro šestdejanko, ki ima svoje pozorišče v naši vasi..
V	nedeljo so med slovesno sv. mašo. darovano za umrle šolske dobrotnike in učence, šolarji s svojimi vzornimi učitelji pristopili k sv. obhajilu. Po sv. maši je bila otvoritev šolske razstave v šoli.
V	eni šolski sobi 60 bila kar natrpano razstavljena najrazličnejša, prav lična dekliška ročna dela, pa pismeni izdelki šolarjev. V drugi šolski sobi pa nam je bil podan ves razvoj trzinske šole tekom njenega 50 letnega obstoja v slikah in tabelah. Le-te so nam kazale ustanovitelje in dobrotnike naše šole, njene učitelje in katehete ter nadzornike, umrle šolarje, v vojni padle bivše trzinske učence, domačine-odličnike, številne nase izseljence, ki so kot otroci posečali trzinsko šolo, pa eo morali po svetu za kruhom, razne tečaje, ki jih je priredila trzinska šola, in točno statistiko vseh v preteklih 50 letih trzinsko šolo obiskujočih šolarjev. Statistične tabele so nam jasno pokazale, kakšne poklice so dosegli bivši učenci trzinske šole. kje so se zgradili svoj dom, ali v domači vasi ali izven rojstnega kraja, mnogi celo v pusti tujini in prav na te nas je ravno naša šolska razstava navezala v tesnejši ljubezni. Statistična tabela nam je pokazala tudi, kako mnogi izmed bivših učencev so že odšli v večnost. Slednjič nas je posebna tabela spomnila vseh važnejših in veselih dogodkov, katerim je trzinska šolska mladina tekom 50 let prisostvovala. — Kruta smrt, ki nam je na Vidov dan nenadoma ugrabila učiteljico gdčno Julijano Ko-cjančičevo, ki je 28 let na trzinski šoli učiteljevala, nas je prisilila zanimivo šolsko razstavo začasno zapreti, pa na splošno željo je bila razstava vnovič otvorjena v žalni dekoraciji preteklo nedeljo.
Pojx>ldne ob 2 se je izpred šole razvil slavnostni sprevod, med katerim je svirala domžalska godba, v cerkev k litanijam. Na čelu sprevoda je jahal pristen Gorenjec z državno zastavo. Sedanjim šolarjem je sledila dolga vrsta nekdanjih učencev in učenk trzinske šole, med njimi pa zastopniki in prijatelji šole od blizu in daleč. Lep sprevod so močno poživili fantje in dekleta v narodnih nošah. Po končani službi božji, katera se je končala z zahvalno pesmijo in s himno »Povsod Bogat, se je sprevod, kateremu se je pridružila tudi številna duhovščina, pomikal po zgornjem koncu Trzina in je krenil v Dom, kjer je bila slavnostna akademija, katero je prav posebno poživil mladinski pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja Al. Inti-harja. Kot slavnostni govornik nam je prosvetni inšpektor g. prof. J. Dolenc podal jasno sliko o koristi šole, gospod šolski upravitelj je v uvodnem govoru orisal razvoj in pomen trzinske šole, katehet gosp. A. Orehar pa je govoril o razmerju šole do
Ljubljanskim
prosvetnim društvom!
Jutri in pojutrišnjem praznuje bratsko društvo v Trnovem 30-letnico svojega plodonosnega dela na robu Ljubljane. Skozi vsa ta tri desetletja je bilo trnovsko prosvetno društvo izredno delavno ter vsekdar drugim društvom v jiomoč in oporo. V tem pogledu je bilo vzornik 6kupnostne misli in edin6tva v katoliškem prosvetnem udej6tvovanju Ljubljane. Pozivamo V6e članstvo bratskih društev v Ljubljani, da f>o navodilih svojih odborov sodeluje pri trnovski proslavi ter se tako oddolži delu in žrtvam tega vzor-društva.
cerkve. Po Fr. Ločniškarjevi recitaciji sOb 50 letnici« nas je »Živa slika« povedla v šolo: Ob skali, iz katere teče studenČek, stoji vila, ki predstavlja šolo, v njenem ozadju trobojnica, na kateri blišči križ z napisom »sreča«, iz katerega odsevajo zlati žarki, ki nosijo napise raznih čednosti, katere ima namen šola gojiti; k »5oli< pa vodi mati svoje dete, od druge strani pa angel uboge zapuščene sirote. Kažoč na to živo sliko je v globoko zamišljeni pesnitvi učenka Tinca Cebulj krepko poudarjala: »Trobojnica in križ in čednosti blesteče: To moja je skrivnost, to moja pot do — sreče!« V Ribičičevi igrici JŠolska proslava« je na izkušnjah težkega zemeljskega življenja bogat očanec-popotnik v" zadovoljstvo vseh poslušalcev spreobrnil šolarje-navihance, da so tudi ti šolo vzljubili. Zborna deklamacija pa nam je čvrsto povedala, kako mnogo dobrega nam nudi šola.
Po proslavi je bila vsa šolska mladina pred Domom pogoščena z darovi, ki so bili prostovoljno nabrani med vaščani. Udeleženci šolske proslave pa smo se radovali med godbo in -peljem med mladino, ki se je proti večeru radostna razšla na svoje domove.
Ubij v otroku ljubezen in spoštovanje do očeta in matere in ubil si ga. To velja v dolžnostih do naših telesnih starišev. To velja pa tudi do naših duhovnih očetov.
To so vedeli sovražniki našega naroda, zato so skoraj tisoč let zavirali in ubijali v našem narodu ljubezen in spoštovanje do naših narodnih očetov sv. Cirila in Metoda. Z mogočnim češče-ttjefn narodnih očetov bi bil tudi narod mogočen, priklical bi si iz nebes blagoslov četrte božje zapovedi, ki je: dolgo življenje in blagostanje.
Danes je to drugače. Naša država je dvignila praznik sv. Cirila in Metoda v državni praznik. Toda to bo samo mrzlo praznovanje brez duše, ako se zanj ne navduši ljudska duša in ga ne bodo začela praznovati tudi slovenska srca.
Veliko in važno je zato poslanstvo, katero ima edina slovenska župna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razvname naj v vseb slovenskih srcih češčenje, ljubezen in spoštovanje do ev. Cirila in Metoda, kakršnega do sedaj še nismo poznali, takšno, kakršno je spoštovanje dobrih otrok do 6vojih starišev. To bo priklicalo na narod nov blagoslov četrte božje zapovedi, krepkejše narodno življenje in večje blagostanje.
Župnija sv. Cirila in Metoda, naš slovenski Velehrad, se tega svojega poslanstva zaveda in ima resno voljo posvetiti mu vse svoje sile in moči.
Zato je tudi letošnji praznik hotela proslaviti tako, da bi bilo v skladu s tem njenim poslanstvom. Toda pogreb pokojnega nadškofa dr. Jegliča je za letos nekoliko v stran potisnil to slavje. Kljub temu pa je župnija storila, kar je mogla. Jutranje ure so napolnile pri vseh službah božjih prostorno cerkev. Zelo častno je bilo zastopano naše moštvo in naša mladina, številnejše kakor ženstvo. Zvečer se je pa razvila po čarobno razsvetljenem Bežigradu mogočna, več tisoč ljudi broječa procesija s svečkami, katero je vodil sam prevzvišeni škof g. dr. Rožman, dasi skoraj smrtno utrujen po pogrebu nadškofa dr. Jegliča. Ker v začetku pridige še ni bilo toliko ljudi, da bi bila procesija res mogočna manifestacija naše ljubezni do sv. Cirila in Metoda, se je najprej procesija odjiovedala. Toda ko se je stemnilo, je pa zažarel ves Bežigrad v tisočih lučkah, da je bil kakor ena sama velika luč. Ni ga bilo okna v vsem Bežigradu, kjer bi ne gorela
Prosvetni dan v Kranju
v nedeljo, U. julija
V dnevih, ko nam je legel v grob naš veliki voditelj, ki nam je z besedo, ognjevito, ki jo je imel vedno, in dejanjem kazal pot k pravi krščanski prosveti, obhajamo Gorenjci svoje prosvetne slav-nosti v Kranju. Po njegovi besedi, da bomo kdaj veliki dočakali velike čase, bomo prihiteli od vse povsod, tam od sivih planin, od svetega Jošta, izpod Šmarne gore in Sorškega polja, da zberemo svoje vrste, se pri svojem Bogu ogrejemo za zvestobo Bogu in narodu. Posebna zanimivost te prireditve je prosvetnokulturna razstava, ki naj pokaže vsem, da Cerkev goji in plemeniti vse, kar je človeku lepega in dobrega. Veliko lepih slik,
Eodob in kipov naših slavnih mož: Mencingerja, ayerja, Kremserschmieda, veliko zanimivih starih podob, ki so prava redkost in umetnina, bo razstavljenih te dni v škofiji v Kranju. Razstava bo odprta od 11. do 19. julija.
V nedeljo je glavna prireditev prosvetnih društev v starodavnem Kranju nad Savo.
Do četrt na osem se zbero udeleženci na stav-bišču nove šole za pokopališčem v Kranju. Nato sprevod k sv. maši na Glavnem trgu. Pri sv. maši bo ljudsko petje. Pojte vsi!
Držite se navodil rediteljev! Po sv. maši slavnostno zborovanje, nato sprevod v pozdrav častnim gostom.
Popoldne ob dveh slovesne litanije. Po litanijah odhod na novi športni prostor, ki bo ta dan slovesno odprt. Na športnem prostoru bo javni nastop: petje, recitacija, telovadba.
Za okrepčila bo poskrbljeno na prostoru samem. Nabavite s; slavnostni znak, ki stane do nedelje 3 din, v nedeljo pa 4 din.
Zgrnimo se od vseh strani v lepi Kranj. Našo prireditev oliščejo odlične osebnosti, da dajo poudarka in priznanja našemu delu. Vso prireditev naj preveva misel nesmrtnega nadpastirja, izražena na celjskih dneh:
Zahtevamo povsod Boga in Devico Marijo!
Društvom ljubljanske dekanije!
Trnovski prosvetni tabor, ob katerem proslavi trnovska prosveta svoj 30-letni jubilej ter prejme krasen nov prajx>r, je obenem prireditev cele dekanije. Dolžnost vseh društev, odsekov in krožkov je, da misli, ki so jim bile sporočene v okrožnicah, še enkrat premislijo ter vse ukrenejo, da bo udeležba na taboru čim številnejša in čim učinkovitejša. Posebno opozarjamo, da je treba biti zaradi jubilejnega sprevoda skozi mesto najkasneje do 8 v nedeljo v Ljubljani. Ravnajte =e točno po navo dilih rediteljev! Zbirajte se takoj po prihodu v Ljubljano v Pražakovi in Cigaletovi ulici (t. j. ob 6odniji).
lučka v čast sv. Cirilu in Metodu in govorila veliko resnico o lučki naše vere in našega navdušenja. Zato je ljudstvo prosilo, da gre procesija. In res se je razvila mogočna procesija po bežigrajskih ulicah. Poštarska godba je svirala svete pesmi, katere so udeleženci z godbo peli. Posebno krasno so bile razsvetljene hranilniške hiše, kjer je gorel mogočen kres umetnega ognja, ki je zavil celo procesijo v čarobno svetlobo, potem hiša dr. Su-harja, hiša g. Janeza Košmerlja. ki je bila umetniško lepo razsvetljena, in hiša gg. Velepiča in Be-. liharja. Tudi vse druge hiše so tekmovale, katera bo lepše razsvetljena.
Med procesijo so fantje streljali in mogočne rakete so švigale proti nebu. Pravijo, da se je cele 6lavnosti udeležilo do pet tisoč vernikov Bežigrada in mesta.
Po cerkveni prireditvi so pa prevzv. gospoda škofa presenetili farani, ko so mu navdušeni nabiralci, ki so pobirali pretekli teden po fari darove za Baragovo semenišče, izročili sedem tisoč dinarjev. Tako je najmlajša hčerka ljubljanske matice škofije bila prva, ki se je odvzala prošnji našega duhovnega očeta in mu prispevala s 6vojimi darovi za prepotrebho Baragovo semenišče, ki bo 6talo prav sredi Bežigrada. Dali so mu tudi imena darovalcev, ki so zvečine samo revnejši sloji e prav majhnimi vsoticami, kolikor pač zmore majhen človek. Samo en tisočak je vmes, ki ga je dala neka gospa. Prevzvišeni se je vidno ganjen zahvalil navdušenim nabiralcem, med katerimi so tudi štirje fantje in dva moža.
Prihodnjo nedeljo bo naše farno proščenje, »žegnanje«. Ob devetih bo imel slovesno mašo novi provincijal frančiškanskega reda p. Gracijan Heric. Naš pevski zbor pa pripravlja mogočno cerkveno petje s spremljevanjem orkestra. Po vseh mašah bo tudi darovanje za cerkev.
Zahvala
Pripravljalni odbor za Tabor slovenskih fantov in mož v Celju se vsem, ki so bodisi z aktivnim sodelovanjem bodisi s vojo naklonjenostjo pripomogli, da je prireditev tako veličastno uspela, najiskreneje zahvaljuje. — Pripravljalni odbor.
Proslava sv. Cirila in Metoda
Profesorski kongres
Mostar, 5. julija.
V debato o poročilu glavnega odbora, ki je trajala nad 4 ure m ki bi trajala še veliko več časa, če bi je predsednik ne bi bil moral zaradi sile razmer prej zaključiti, je poseglo gotovo okrog 30 delegatov. V glavnem se je sukala vsa debata okrog slabega gmotnega stanja, ki tišči kot mora danes naš profesorski stan, in o birokratizmu, ki v naši prosvetni upravi še vedno bujno cvete.
Izmed Slovencev je posegel prvi v debato gospod dr. Fran Novak, ki je zagovarjal zlasti interese starejših tovarišev. Dotaknil se je posebno napredovanja v skupino 3/II, ki je pravi pravcati unikum. Na podlagi svojih izvajanj je g. dr. Novak predložil kongresu primerne predloge glede napredovanja v skupino 3/II in ki jih je kongres soglasno in z odobravanjem sprejel.
Po sklepu ljubljanske sekcije PD se je nadalje tov. Sever iz Ljubljane potegnil za pravice redu-cirancev — zlasti mladih — in onih, ki so bili predčasno upokojeni v letih 1932 in 1933. Kongres je z velikim odobravanjem sprejel zahteve, ki jih ie tov. Sever stavil, in sicer:
1.)	Na podlagi §§ 133, 134 in 135 zak. o obč. uprav, postopku naj se takoj razveljavijo vsi od-loki, s katerimi so bili odpuščeni ali s katerimi so bili po krivici upokojeni naši starejši tovariši kot irtve političnega preganjanja.
2.)	Vsem naj se s tem všteje ves cas o<1 dne odpusta, oziroma predčasne upokojitve do reakti-vacije v redno službeno dobo.
S.) Izvrše naj se nemudoma naknadno vsa napredovanja, do katerih eo imeli prizadeti v za-
mujenem času pravico, tako da ne bo nobeden zapostavljen za vrstniki, ki so ostali v službi.
4.) Povrne naj se jim materijalna škoda, ki jo trpe na izgubljenih prejemkih, kaznujejo naj 6e krivci teh preganjanj in le-ti naj 6e narede gmotno odgovorni za škodo, ki so jo povzročili s svojim protidržavnim ravnanjem.
G. Sila iz Maribora se je potegnil za to, naj se ukine člen 76. urad. zakona, ker omejuje svobodo delovanja strokovnim uradn. organizacijam. Poudaril je tudi nujno ureditev razmerja med državnimi in samoupravnimi razredi na gimnaziji v Soboti, zlasti tudi za ureditev slulbenega položaja tovarišev na samoupravni gimnaziji.
G. Milač iz Maribora je v imenu ljubljanske sekcije nadalje predlagal, da podobno, kakor je to storila že ljubljanska sekcija, tudi naš kongres sprejme zahtevo, da se profesorjem-veroučiteljem priznajo leta, ki so jih prebili v dušnopastirski službi preden so nastopili katehetsko službo, za napredovanje v službi in za pokojnino, kakor 6e to priznava vojnim duhovnikom in kanonikom.
Gospod dr. C. iz Maribora se je nadalje v imenu ljubljanske sekcije potegnil za ureditev položaja univerzitetnih asistentov, kontraktualnih profesorjev in za ureditev položaja profesorjev glasbe Repovša in švikaršiča.
Kongres je s popolnim odobravanjem sprejel vse upravičene zahteve brezposelnih profesorskih kandidatov, ki jih je s posebno vlogo predložila njihova organizacija ljubljanskemu kongresu.
Letošnji profesorski kongres ni sprejel kakor poprejšnja leta nikakšne dolge resolucije, marveč samo kratek sklep, ki se glasi:
»Jugoslovanski profesorji srpdnjih in strokovnih šol, zbrani na svojem rednem koneresu v Mo-
starju 4. in 5. julija 1937, se odpovedujejo sprejemu vsakršne resolucije, ker so se prepričali, da jim merodajni faktorji ne posvečajo dolžne pozornosti. Zaradi tega kongres jugoslovanskih profesorjev srednjih in strokovnih šol dviga glasen protest zoper finančno in prosvetno politiko, ki se vodi nasproti njim, in zahteva, da se ukine sedanje ravnanje s prosvetnimi delavci sploh, zlasti pa s profesorji in učitelji.
Glavni odbor, izvoljen na kongresu, uživa popolno zaupanje kot tolmač vseh profesorjev srednjih šol kraljevine Jugoslavije.
O tem naj se obvestita kraljevsko namestni-štvo in predsedstvo vlade.
Kongres je razmotrival vse predloge, ki jih je dobil od sekcij in pododborov in jih je izročil glavnemu odboru v nadaljnje poslovanje.«
Ta sklep je kongres sprejel z dolgotrajnim odobravanjem. Dodatno je bilo sprejeto samo še to, naj se ta sklep pošlje še predsedstvu senata in narodne skupščine.
Prihodnji kongres bo ali v Subotici ali v Belgradu. Končno odločitev o tem je kongres prepustil glavnemu odboru.
Kakor smo že zadnjič poročali, je sedanji glavni odbor Profesorskega društva v znamenju protesta zoper sedanje razmere podal kolektivno ostavko. Kongres pa je soglasno in z velikimi ova-cijami izvolil ponovno dosedanji odbor z g. Kne-ževičem Radojein, prof. II. drž. moške realne gimnazije v Belgradu, na čelu; samo namesto nekate: rih tovarišev, ki so prostovoljno odstopili, so bili izvoljeni novi. Tako je dosedanji slovenski zastopnik v glavnem odboru, g. prosvetni inšpektor Le-skošek. izpadel, ker po svojem službenem položaju ne more biti več v odboru. Tako nimamo Slovenci
v novem glavnem odboru nobenega svojega zastopnika, ker na belgrajskih srednjih šolah ni nobenega slovenskega profesorja.
Pri slučajnostih jo med drugim bil sprejet predlog predsednika ljubljanske sekcije, g. Franceta Grafenauerja, naj se začetek šolskega poslovanja prenese od 24. avgusta na sredo septembra vsaiiega šolskega leta. Ravnateljem srednjih šol naj ministrstvo prepusti svobodno odločitev po krajevnih razmerah in potrebah.
Z vso simpatijo je bil pri slučajnostih sprejet apel, ki ga je naslovil v imenu sarajevske sekcije njen odposlanec na kongres, da naj se glavni odbor v novi poslovni dobi z vso intenzivnostjo zavzame za realizacijo prosvetnih zbornic, oziroma kakor smo si mi Slovenci zamislili, pokrajinskih prosvetnih svetov.
Končno naj podamo še kratek pregled o članstvu profesorske organizacije. V 10 sekcijah, oziroma v 207 pododborih je organiziranih 350« profesorjev, ali 78.5% vseh profesorjev v državi. Od zadnjega občnega zbora je število članstva precej naraslo. Procentualno kažejo za svojo stanovsko organizacijo majhen interes ravno slovenski profesorji, ki jih je oreaniziranih le 63% in so v tem pogledu samo za 3% nad cetinjsko sekcijo, ki l»-kazuje 60%.
»Profesorski glasnik«, ki ga izdaja njihova organizacija, se je v preteklem letu tiskal v 3800 izvodih.
V okviru predavanj, ki so se vršila v sekcijah drugi dan kongresa, naj omenimo med drugim zelo aktualno predavanje dr. Antona Snierdf4a. honorarnega profesorja na skopljanski univerzi, ki je predaval o pouku latinščine v zvezi s poukom
Drobne novice
30 letnica „Društva slov. katehetov"
Med pedagoškimi kogresi, ki so bili sklicani zadnje dni, bodi omenjeno tudi zborovanje naših katehetov na Brezjah. V torek, (i. julija, se je zbralo do HO članov »Društva slovenskih katehetov^ a sedežem v Ljubljani s svojim škofom dr. Gr. Koima-nom, da so ob svetišču Marije Pomočnice proslavili 30 letnico katehetske organizacije.
Po sveti maši v Marijini kapeli je predsednik, prof. g. Pavlin začel zborovanje v dvorani Prosvetnega društva. Očrtal je v strnjenih besedah zgodovino društva, omenjal funkrionarje, ki so od počel ka in dolgo vrsto let netili v društvu vnemo za prevažna verskovzgojna vprašanja, za napredek sočasne kateheze in krščanske pedagogike, obenem pa v strokovnih listih vzbujali zanimanje za katehetske in katehečne zadeve.
Občni zbor je izvolil profesorja dr. J. Demšarja kot marljivega odbornika za častnega člana. Društvo je imelo že doslej dva častna člana, ki sta bila tudi navzoča: bivšega dolgoletnega predsednika, prof. dr. Gr. Pečjaka, in Antona Cadeža, ki je 27 let opravljal tajniško in poročevalsko službo pri društvu.
Predsednik je pozdravil navzočega predsednika hrvatskega katehetskega društva, prof. dr. Kolareka, in predsednika lavantinskega društva katehetov, profesorja J. Bogoviča; dalje srednješolskega nadzornika, kanonika dr. M. Opeka i. dr.
Občnemu zboru je sledilo tehtno predavanje prof. dr. Fr. Jakliča o vzgoji za čistost srednješolske mladine. Njegova navodila in opozorila in pa misli, ki jih je razvijal drugi predavatelj profesor dr. V. Fajdiga v referatu »Priprava mladine na sočasne nevarnosti-, so se strnila v niz najaktualnejših in sedanjemu času najpotrebnejših vzgojnih smernic. Oba temeljila referata, ki se je o njih razvila zanimiva in poučna diskusija, bosta objavljena v glasilu »Vzajemnostt.
Ob sklepu je dostav il še prevzvišeni vladika več primernih pojasnil. Obenem je priporočil, naj bi »Društvo slovenskih katehetov:: čimpreje oskrbelo zbirko izdelanih vzornih katehez in tako ustreglo zlasti podeželskim tovarišem-katehetom, ki so z delom preobloženi in za izdelavo katehez ob najboljši volji dostikrat ne dobe dovolj časa. Dobra slovenska knjiga z vzornimi osnutki in ka-tehezami bo prišla na hvalo zlasti vsem mlajšim katehetom.
Koledar
Petek. 9. julija. Nikolaj in tovariši, gorbunski mučenci.
Novi grobovi
+ V Kapeli pri Slatini Radenci je v 95. letu starosti mirno v Gospodu zaspala g. Terezija Fras. Naj v miru počiva!
Osebne cesfl
—	Odlikovani so z redom jugoslov. krone tretjega razr. peh. polkovnik Dragotin Purič, s Icolajao dobrega strelca člana splitske zvezne družine s področja sinjskega vojnega okrožja gg. Josip Pogačar in Ivan Pezelj.
—	Upokojena sta pehotni polkovnik Dragotin Purič in višji godbenik godbe 45. pešpolka ivan VabSek.
= Poročil se je v Gradcu g. dr. med. Celešnik Franc, zdravnik iz Ljubljane z gdč. Greto Keil. Čestitamo!
Dr. Ivan Drobnič, internist
Ljubljana
ne ordinira od 10. do 18. julija 1937
—	Bojevniška prireditev, sklicana na Suho pri Škofji Loki, za 11. julija, se preloži na nedoločen čas, ker se bo večina članov udeležila prosvetnega tabora v Kranju. Nameravana štafeta iz Selc v Ljubljano na Krekov grob je preložena na jesen. Pojdimo v Kranj!
—	Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo bo dne 12. julija. Ob 10 bo v stolnici sv. maša, nato pa zborovanje v Rokodelskem domu. — Ce bo dovoljena polovična vožnja na železnici, bo to v nedeljskem »Slovencu« objavljeno.
—	Strela udarila v kozolec. Iz Štor pri Celju poročajo: V torek popoldne se je na hitro sprevrglo vreme v nevihto z bliskom in grmenjem. Kmalu nato so se že dvigali nad velikim šestoken-skim kozolcem mladega gospodarja Valentina Kramarja v Prožinski vasi gosti oblaki dima med švi-ganjem plamena, ki so kmalu objeli vso stavbo in jo uničili. Sosedje, ki so takoj prišli na pomoč, so še rešili poleg stoječi s slamo kriti hlev. Na pomoč so prihiteli tudi nekateri leharski gasilci. Kozolec, ki je bil vreden gotovo čez 50 000 din, je bil zavarovan pri -Jadranski« samo za din 5000.
—	Divjanje strele in vode. Iz Sodražice smo prejeli: Torek, 6. t. m. je bil soparen dan. Temni oblaki, ki so se zbrali, niso obetali nič dobrega.
ostalih predmetov. Predavanje je imelo namen vzbuditi sinisel za uspešno in organizirano delo po načinu, kakor se je izkazal za dobrega pri za-padnih narodih In kakor je pri nas o njem že raz-pra\ljal v »Profesorskem glasniku' dr. Magara-ševic.
Po končanem kongresu sc je večina udeležencev podal« na izlete v mostarsko okolico. Poučen je bil zlasti izlet na Široki brijeg. kjer imajo svojo gimnazijo in internat oo. frančiškani. Frančiškanska gimnazija, kakor bosanski In hercegovski frančiškani sploh, uživajo splošen ugled in spoštovanje. Njihova gimnazija za tukajšnje pokrajine podobnega zgodovinskega pomena kakor dr. Jegll-cova prva slovenska gimnazija v Št. Vitlu nad Ljubljano.
Samo j>o sebi se razume, da so dobri očetje frančiškani tovariše, ki so jih prišli obiskat, prijazno pogostili in Jim razkazal! svoje vzgled no urejene prostore. V preteklem letu so imeli okrog 310 učencev, profesorski zbor pn jc Stol 20 gospodov. med njimi 14 doktorjev. Njihova gimnazija jo hunianislinia. Dosle gosle |o v imenu hiše pozdravil o. dr. Mandič fra Dominik; za ljubezniv sprejem nu se mu je v imenu Profesorskega društva zahvalil predsednik Rndoje Kneževič. Posebej se je očetom frančiškanom v imenu Slovencev zahvalil gosp. prof. J. Sever. Poudarjal jc med drugim, da inlajo očelje frančiškani v teh krajih ennke zasluge za nravno in kulturno povzdlgo, kakor jih ima m Slovenijo slovenska duhovščina. Tik pred odhodom na so je v klasičnem latinskem jeziku še enkrat zahvalil g. dr. Anton SnieVdel Iz Skoplja. Izletniki so se s Širokega brijega vrnili nato v Moslar, odkoder se jih Jo del vrnil na svoje do-mat^ jf] pj Zo na /jfli/jn primorskih krajev.
Okoli 2 pojvoldne se ie vlila ploha med silnim grmenjem. Strela je ubila v gorniškeni gozdu nekega delavca, nadalje je strela užgala skedenj, poln sena in orodja jiosestniku Lundru Ivanu iz Kračalj.. Čeravno je bil zavarovan, vendar njegova škoda z zavarovalnino ne bo krita. Kot siromaka ga pri-|K>ročamo vsem v pomoč in podporo. V Sodražki dolini so naglo naraščajočo vodo občutili vsi posestniki, kajti voda deroč po njivah in travnikih, je povzročila veliko škodo; odnašala jc seno, ru-vila sadeže. V teku pol ure je bila vsa dolina spremenjena v jezero. Posebno občutno škodo trpijo v trgu pri mostu prebivajoči posestniki, ker voda vsled nekih nasipov nima odtoka in tudi |xx>estniki žag in mlinov zapornic pri jezovih ne odpirajo. Alerodajno oblast prosimo, naj te nedostatke čimpreje odpravi, da ob prihodnjem nalivu ne bo panike kol do sedaj. Naj se že vendar enkrat potok Bistrica regulira kar prosi vsa dolina.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi
stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuj'e po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. ln nar. zdr. S-br. 15485. 25. V. 85.
—	Borza dela v Ljubljani išče sledeče delaTee:
1 čevljarja za zbito in šivano delo, 1 čevljarja pri-krojevalca, 1 kovača za zmetno kladivo, 2 stavbena klučavničarja, 3 hlapce, 1 čevljarja za fina dela, 1 tl"^kega podmojstra, 4 izvežbnne delavce za lesene klince (za čevljarje). 2 mizarja. 1 razna-šalcn kruha in 1 Žagarja-cirkulirista.
—	Jugoslovansko-češkoslovaški ligi v Ljubljani je izročil dr. R. Krivic, advokat v Ljubljani, din 500 mesto venca na grob šefa tvrdke Jugobrune d. z o. z., tekstilnih tovaren v Kranju jx>k. Fran tiška Brune, veleindustrijalca v Plavih, neutrudlji vega narodnega delavca za graničarsko češtvo.
Bolečine pika čebel, komarjev itd. Vam odvzame Tschamba Pii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Letošnji junij skoraj najdeževnejši. V zad
njih 12 letih je bil letošnji junij skoraj najdeževnejši, kajti v 18 dneh je padlo 294.5 m/m dežja in
ga v tem pogledu poseka le junij leta 1934, ko je bilo celo 297.2 m/m dežja ter so bile takrat večje povodnji in tudi katastrofalne nevihte po Sloveniji. Nad 200 m/m padavin 6ta imeli junija še dve leti in sicer 1925 (247.3) in 1926 (204.1). Bila pa so leta, ko je bil junij prav vroč in reven na dežju, tako 1935 (26 m/m), 1932 s 82.1, 1930 s 54.9 in 1928 s 52.3 m/m dežja. Kljub hudim nalivom pa so junija letos izostale v Ljubljani in okolici kakor tudi drugod večje |x>vodnji. Žanimivo je dalje, da je v letošnjih 6 mesecih padlo že 1039 m/'m dežja, rekord pa je dosegel mesec maj 6 314.4 m/m dežja. V juniju je od 16. do 20. neprestano deževalo ter je takrat padlo 175.1 m/m dežja. Najdeževnejši dan pa je bil letos 8. junij 6 64.1 m/m.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Izbrisani dolgovi. Včeraj smo omenili, koliko hipofečnih posoiil je bilo junija vkjiženih v zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Ljubljani. Junija nasprotno je bilo pri 57 r>osestvih in jiarceiah izknjiženih posojil in kreditov za 3.768.037 din. Najvišja izbrisana posojila so bila 800.000, 700.000 in 400.000 din. Izbrisanih je bilo tudi 35 starih avstrijskih goldinarjev. V zemljiški knjigi človek naleti na prav stare dolgove, ki datirajo za 50 do 100 let nazaj. Te vknjižbe dejansko že davno več ne obstoje, a ljudje 60 dostikrat nerodni in tudi malomarni, da ne predlagajo takih izknjižb.
Bratskim društvom izven ljubljanske dekani je!
Po dolgih letih neprostovoljnega mirovanja je letos misel slovenske katoliške prosvete in mladinske vzgoje prešerno vzplamtela po vsej naši zemlji. Kot v nekdanjih svobodnih ča6ih se zbiramo na tabore, da se v krepki in veseli skupncefi navži-jemo novih jiobud in novega programa za velike čase, ki se jim po besedi našega jiokojnega vodnika Jegliča bližamo. Zato vas vabimo, da se ne strašite nobenih žrtev in da ne podlegale nobenim predsodkom, temveč se polnoštevilno udeležite prosvetnega tabora v nedeljo U. julija v Trnovem v Ljubljani. Prinesite s seboj prapore! Pridite v narodnih nošah! Sodelujte pri jubilejnem sprevodu!
Poizvedovanja
Pasja ovratnica z ljubljansko znamko se je našla. Dobi se: Mala čolnarska ulica 9, Ljubljana.
Kamnik
Ob smrti našega velikega slovenskega vladike dr. Anf. Bonaventrure jegliča je bilo tudi naše mesto v polni žalosti. Državni uradi, šola in vsi zavedni Slovenci so izkazali zadnjo čast |x>kojnemu voditelju našega naroda na la način, da so izobesili črne zastave — mnogi pa so odšli v 9lovensko pre-stolico. da osebno izkažejo zadnjo čast in zalivalo za njegovo nlodonosno delo. — Med maloštevilnimi posestniki, ki niso razobesili črnih zastav, je bila tudi gasilska četa. ki je tudi brala jiozivc gasilske zajcdnice v Ljubljani, ki je vabila na pogreb pokojnika prav vse čete. Bila je pa tudi udeležba gasilcev nadvse veličastna in je tudi vzorno počastila spomin velikega borca slovenstva, če tudi kamniške gasilske čete ni zastopal niti en član.
Začasni uprava — mestne občine Kamnik, jc na svoji zadnji seji za zastopnika občine pri gasilski četi imenovala g. Beča Ivana.
Jesenice
V nedeljo, dne 11. julija, bo v Kranju »Prosvetni rlnn* kranjskega prosvetnega okrož|,i. Vse članstvo Krekovega prosvetnega društva na Je*c. nicah se vabi, da se te prireditve udeleži. Tudi so vabljeni vsi nnSI somišljeniki in prijaleljl, da skupno manifestiramo za našo Gorenjsko. Člani In Članice v krojih, narodnih nošah, ostali p« v elvilu. Nobeden naj ne osi n ne doma!
Gn«i|«ka četa priredi dne 18. julija veliko tombolo na Ferjanovem vrtu. Cisti dobiček jo namenjen za nabavo gasilskega orodja. Kupujte srečke!
Kino Krekov dom predvaja v petek In soboto, 9. in 10. julija, obakrat ob pol !> zvečer misterior.nl film »Fantom X'. V glavnih vlogah Kliesbelh Al-lan in Robert Mongoinerv. Za dodalek Foxov zvočni tednik, zabavni film in kulturni film ^Norveška-.
Obiščite VI. mariborski teden i
Od .11. julija du 8. avgusta 1937.
(50% popusta na železnicah in
liarobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna
revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušiija vin — Zgodovina — Umetnost
—	Grafična razstava — Tujski |>romet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo!
♦
Ljubljana
1 Za jutrišnjo predstavo Abrahamovega Zlato roga. so se Trnovčani sijajno pripravili. Bo to višek njihovega že itak priznanega gledališkega udej-stvovanja. Zadnje vaje pričajo, da bo predstava vzbudila obilo zanimanja. Saj že 6ain nalašč za to priliko in svojstveni tehniki postavljeni ogromni oder na vrtu Trnovskega prosvetnega doma vzbuja jiozornost in govori, da se Trnovčani ni6o ustrašili ne truda ne žrtev, da dostojno uvedejo veliki prosvetni praznik Ljubljane in ljubljanskega okrožja. Opozarjamo, da si lahko vstopnice za to predstavo nabavite že danes dojx>ldne in jutri ves dan v Trnovskem |>rosvetnem domu.
I Stari krakovsko-trnovski običaji bodo zopet oživeli ob priliki trnovskega prosvetnega tabora. V sprevodu bodo namreč sodelovale razne za Kra-kovo-Trnovo značilne skupine, kakor ribiči s svojim slavnim krapom, ptičarji in zelenjadarji.
1 Prosvetno društvo »Ljubljana« - mesto. Drevi ob 8 je reden sestanek v društveni sobi v Go6f>o-darski zvezi. Sestanek je obvezen za vse člane in članice.
1 Uprava policije v Ljubljani opozarja lastnike orožnih listov, bivajoče v območju Ljubljane, da plačajo predpisano banovinsko takso na orožje za to leto in 6icer do konca septembra t. 1. Oni, ki bi tega ne storili pravočasno, bodo občutili vse zakonite posledice.
1 Na popravne izpite se učenci najbolje pripravijo v tečaju, s katerim bo pričelo Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov na prvi državni realni gimnaziji dne 19. julija. V tečaju učijo samo mladi sposobni profesorski kandidati, in sicer vsak 6am'o predmete svoje stroke. Poleg |jouka samega se dijaki v obliki korejjetitorija pripravljajo za naslednji dan. Na tak način 6e more vsak dijak uspešno pripraviti za izpit. Informacije o tečaju det bite vsak dan od 10 do 11 v vratarjevi loži na univerzi. — Odbor DBPK.
1 Pregled ljubljanskih stanovanj. Posebna komisija mestnega j>oglavarstva pregleduje v Ljubljani stanovanja in naroča hišnim posestnikom razne preureditve in adaptacije. Vse prizadete hišne posestnike vabimo, da se zglasijo nemudoma tr naši društveni pisarni, Salendrova ulica 6. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
1 Spremembe posesti. Posetnica Matilda Zalta, Ljubljana, Tyrševa cesta 9, je kupila od posestnika Frana Dežmana v Stožicah pare. št. 496/1 k. o. Sto-žice v izmeri 4668 m® za 67.000 din. — Posestnik v Rožni dolini Viktor Justin je prodal ravnatelju meščanske šole na Viču Antonu Fakinu in 6oprogi Mari hišo z vrtom v Rožni dolini c. XV št. 19 za 125.000 din. — Moljk Anton, železniški uradnik v Ljubljani, je prodal M. Zadnikarjevi, ženi mizarskega mojstra Ljubljana VII, pare. št. 256=4 k. o. Spodnja Šiška za 27.000 din. Carinski uslužbenec Al. Okoren je kupil pare. št. 402/9 k. o. Šmartno ob Savi za 10.000 din.
1 Smola tata. Tat ima včasih srečo, včasih pa tudi smolo. Največ smole imajo tatovi začetniki, kar je bridko izkusil včeraj dopoldne neki roko-delčič, ki je nekaj popravljal v Gradišču. Med delom je v veži zagledal lepo kolo, še bolj ga je pa zanimala dinamo svetiljka na kolesu. Snel je svetiljko ter jo nekam skril. Kmalu je prišel lastnik kolesa, se vsedel na kolo ter se odpeljal. Lastniku pa se je med vožnjo kar nekaj zazdelo, da na kolesu ni vse v redu. Pregledal ga je še enkrat in hitro dognal, da mu manjka dinamo s svetiljko. Vrnil se je v Gradišče in povzročil tam veliko hišno preiskavo. Izprašal je vse ter končno po svoji detektivski sposobnosti le našel trepetajočega rokodelčiča. ki mu je ukradel dinamo. Okradenec je bil namreč policijski detektiv Po-ljanec, ki se je seveda žtirno pobrigal za svojo lastnino, obenem pa je tata odvedel na policijo.
1 Nočno služlK) imajo lekarne: mr. Rakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste.
Maribor
m Nov upravnik polte Maribor I. Za upravnika pošte Maribor I. je bil imenovan g. Ivan Ortan, dosedaj šef telefonskega oddelka v Mariboru. Novi upravnik je svoje posle že prevzel. K imenovanju mu iskreno čestitamo!
m Obrtniki na VI. Mariborskem tednn. Mariborski obrtniki se že vneto pripravljajo za svojo razstavo, ki jo bodo imeli na letošnjem Mariborskem tednu. Po pripravah sodeč, bo letošnja njihova razstava še mnogo večja in zanimive)*« kakor dosedanje. Sodelovali bodo leto« poleg pomočnikov in vajencev tudi mojstri.
m Zanemarjene mariborske ceste. V poročilu o zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta beremo, da s: je omislila Ljubljana stroj za pometanje ulic za 140.000 din. Mislimo, da bi bil tak stroj potreben tudi v Mariboru. Doslej smo vse premalo pazili na snago na cestah. Pometajo se le ponoči, izjemoma Se cez dan. vidimo p», da so glavne pro-menadne ceste vedno poln« smeti. Vsaka ulica bi morala Imeti svojega stalnega čistilca, ki bi sproti odstranjeval nesnago. Poleg tega pa so letos mariborske ulice nenavadno prašne, kadar pa jih polivajo, pa zopet blatne.
m Kača ga i« pičila. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 17-letnega hlapca Stanka Žunk« iz Selnice ob Dravi. Ko je kosil, ga je na travniku pičil modras v boso nogo.
tn Neznan utopljenec v Dravi. V Vuhredu je Drava naplavila truplo nepoznanega moSkega, kateremu |e manjkal n« levi roki prstanec. Mož je bil star 40-45 let, 160 cm visok. Truplo ie ležalo 3—4 tedne v vodi ter j« že razpadalo. Pokopan ie bil v Vuhredu.
m Posknsi kuhani« z metanom. Kakor znano, uporablja mestni avtobusni promet zemeljski plin metan za pogon avtobusov, katere je poprej gnal bencin. Prihranki so znatni. Metan dobivajo mastna podjetja v jeklenkah |kovinastih valjih) iz Bu-jevice pri Zagr«bu. Z« tvoj«ča»no smo javili, da se zanima za ta plin tudi mestna plinarna, ki ga namerava dobavljati v jeklenkah svojim odjemalcem za uporabo v kuhinjah in kopalnicah. Mestna plinarna ja delala dalj« časa poskus« s tem pli-
nom. Poskusi so sedaj zaključeni, praktično pa so
se zelo obnesli. Pokazalo se je, da je potrebna le neznatna izprememba na gorilniku pri običajnih plinskih kuhalnih in grelnih aparatih, pa se dajo brez vsega uporabljati za metan. Mestna plinarna bo priredila prvo poskusno kuhanje in gretje vode z metanom na letošnjem Mariborskem tednu.
m Orientacijska znamenja so potrebna. Maribor je zelo pomanjkljivo oskrbljen z orientacijskimi znaki in napisi. Opaža se to zlasti sedaj, ko je turistična sezona v polnem teku ter gredo skozi mesto vsak dan številni inozemski avtomobilisti. Dnevno se dogaja, da zaidejo avtomobilisti v razne dele mesta ter iščejo poti naprej. Najbolj jih zapelje Slovenska ulica, v katero zdrčijo iz Aleksandrove, namesto da bi zaviji v Vetrinjsko. Na križišču Gosposke jih potem ustavijo znamenja na spodnji Oosposki in v ozki Slovenski ulici od Kreditne banke naprej, pa po navadi krenejo v gornjo Gosposko ulico in od tam tavajo potem po raznih cestah, dokler se jih kdo ne usmili ter jim pokaže pravilno pot na most. Na vsak način bi bilo potrebno orientacijsko znamenje na Grajskem trgu, ki bi vsakemu avtomobilistu pokazalo, da se pride na most po Vetrinjski ulici Tudi v drugih delih mesta bi bili potrebni taki znaki, ki jih pozna mednarodni avtomobilski promet.
m Okoliški gostilničarji so imeli v sredo izredni občni zbor pri Balonu na Pobrežju. Pri volitvah je po bojnem glasovanju in burni debati odnesla dosedanja uprava s predsednikom g. Holzom na čelu zopet večino.
m Smrt aa cesti. Ljudje, ki so šli ponoči od »v. Uzbolda v Dravski dolini v Vurmat, so našli na cesti mrtvega moškega z razbito glavo in polomljenimi udi. Videlo se je, da ga je povozil avtomobil. O tem dogodku so bili takoj obveščeni orožniki iz Selnice ob Dravi. Ugotovili so, da je bil povožen ponoči gonjač živine, ki je gnal iz Maribora v smeri proti Dravogradu štiri krave. Živin-ceta so našli na bližnjem travniku, kjer so se pasla. Pri gonjaču niso našli nikakih listin in še niso mogli ugotoviti, kdo da je. Star je 45 do 50 let in oblečen v kmečko obleko. Zvedelo pa se je, da ga je povozil tovorni avtomobil. Ugotovljeno je, da šoferja ne zadene krivda, pač pa gonjača, ker je preslišal signale avtomobila.
Celje
c Osebna vest. V celjski javni bolnišnici je bil nastavljen zdravnik g. dr. Pintarič Ivan iz Bogojine.
c Volitev članov v upravni odbor »Avtobusa mesta Celja«. Ker je funkcijska doba članov upravnega odbora »Avtobusa mesta Celja, potekla, bo mestni svet celjski v svoji seji dne 16. julija t. 1. izvolil nove člane imenovanega upravnega odbora. To se objavlja v smislu §-a 4 statuta mestnega avtobusnega podjetja v Celju.
c Razstava proti brezboitvu in komunizmu.
Danes ob 9. se odpre v dvorani Mestne hranilnice razstava proti brezboštvu in komunizmu v fotografskih slikah in plakatih. Razstava, ki je zelo zanimiva, bo odprta do vključno 11. julija, in sicer od 9. do pol 13. in od 15. do 19. ure. Razstavo priredi Jugoslovanski antimarksistični odbor v Belgradu. Vstopnina 2 din, dijaki 1 din.
KINO METROPOL. Danes ob 16.15 in 18.15 »SOVRAŽNIK DRŽAVE ST. 1«. ob »10.30 premiera prekrasnega filma »CARIC1N1 LJUBIMEC« (Favorit der Kaiserin).
c Onesnaževanje Savinje. Drevi bo v mestni
posvetovalnici izredna seja celjskega mestnega sveta. Glavna točka dnevnega reda bo o onesnaževanju Savinje. V ponedeljek, 12. julija ob 18. pa bo imelo Olepševalno in tujskoprometno društvo izredni občni zbor v gostilni »Pri mostu«. Na dnevnem redu je akcija proti onesnaževanju Savinje. Člane se naproša, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže.
c Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov in avtotakiijev), za II. polletje, bo za mesto Celje ter celjski, konjiški, šmar-ski in gornjegrajski okraj v ponedeljek, 12. julija od t5.30 dalje pred okrajnim načelstvom v Celju. K pregledu se pozivajo tudi lastniki novih vozil, ali vozil, ki so bila v popravilu in še niso bila letos pregledana.
c Mestna občina celjska razpisuje oddajo mizarskih, kleparskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih in slikarskih del ter vodovodno instalacijo in centralno kurjavo za novo avtogaražo na Sp. Lanovžu, Pojasnila se dobijo pri mestnem poglavarstvu.
Novo mesto
1" Nadškof Jeglič. Na gosp. prosta iz Stične v petek dopoldne došla brzojavka je povedala, da je v Stični blaženo v Gospodu zaspal Prevzvišeni nadškof Jeglič. Kmalu potem je zapel kapiteljski veliki zvon ter zapel pesem o snirti, ki jo ta zvon sicer le redko poje, ter razoznanil dolenjski metropoli ter nje okolici, kakšnega mrliča imajo v Stični. — Opoldne so že peli vsi zvonovi kapiteljske, frančiškanske in šmihelske cerkve, peti vsi isto pesem: nadškofa Jegliča jc odpoklical Bog, mi pa mu pojemo v slovo! — Gosp. prošt je od-liitel v Stično, da kropi velikega škofa, preden ta zapusti za vedno tako mu drago Stično ter nje redovno družino, pa ni več mogel v Stični kropiti mrtvega nadškofa, pač pa se je takoj nudila prilika, da je mogel iz Stične v Ljubljano spremljati mrliča. Bil je še navzoč, ko so mrliča položili'na oder pod baldahin, odkrili krsto, nadškofu nadeli zopet mitro, položili ob levico pastirsko palico ter zaceli prižigati svoČo ...
Zaplapolalo so v Novem mestu na kapiteljskem zvoniku in žtipnišču ter županstvu črne zastave. Tem so sledile druge in nc dolgo, vse Novo mesto je bilo odeto v črno .Le malenkostne izjeme, le redko hiše brez zastav, to pa zalo, da se onx°- kar je lepega vidi še lepše in še bolj prisrčno. Podružnica Jugoslovanske knjigarne — prej Krajec — pa je z velikim okusom namestila Ster-letovo sliko -f nadškofa v izložbeno okno, isto ozaljsnla z zelenjem in belimi cvetovi ter drapi-rala s črnino. V večernih urah |e bilo okno lepo razsvetljeno.
Udeležba Novega mesta pri pogrebu v Ljubljani je bila veličastna. Poleg duhovščine Iz mesta so bile zastopane razne cerkvene organizacije, častitljiva zastava Kat. društva rokodelskih pomočnikov, ljubka zastava dijaške konnregarlje, mesto samo pa je mesto zadržanega predsednika meslne ol>čii!C zastopal član mestne uprave "osa Polko Fr. ml.
Kakor jc odredi) škofijski ordinarijat, je bil v sredo za pokojnim velikim cerkvenim knezom v kapiteljeki rerkvi svečani Requiem, ki ga je iiou-tifikalno opravil ob veliki n«istonci duhovščine ka-pitlja in redovnikov goep. prošt. K. čerin, Tega mrliškega opravila so »o udeležili predstavniki vseh novomeških ura-lov, šol In Ustanov, ki «o zavzeli proslore v preabiterijil, doČim «c drugi ver-uiki napolnili klopi v cerkveni ladji.
Stanje državnih financ
Položaj naših državnih financ se z izboljšanjem spločnega gospodarskega položaja stalno izboljšuje. Računsko leto 1935/37 jo bilo prvikrat od početka krize zaključeno s proračunskim sufi-citom v znesku 438. mili j. Din.
Do konca aprila t. 1. so znašali dohodki proračunskega leta 1936/37 99.85% od v proračunu predvidenih dohodkov. Do konca računskega leta 1936/S7, ki traja do konca avgusta bodo brez dvoma doseženi proračunani dohodki stoodstotno in še več, d oči m so izdatki manjši in ne bodo prekašali 92%.
V preteklem proračunskem letu je bilo izplačanih na 125 milij. Din obveznosti iz prejšnjih let. Za konec aprila t. 1. izgleda, da bo dosegel proračunski suficit nad 828 milij Din. Čeprav se bodo do konca avgusta iz tega suficita vršila izplačila iz angažiranih kreditov, lahko sigurno pričakujemo, da bo proračunsko leto 1906/37 končalo z znatnim suficitom. Ta suficit bo služil za likvidacijo in izplačilo ostanka deficita iz prejšnjih let. Novo proračunsko leto 1937/38 bo potem začelo z aktivnim obratnim kapitalom, kar bo pomenilo v naših državnih financah pojav, na katerega nismo več navajeni.
Ker so dohodki v zadnjih dveh letih presegaji izdatke, je mogel finančni minister likvidirati že glavni del obveznosti iz prejšnjih let,, ki so na-
stale vsled deficitov, kateri so dosegali do pol milijardo dinarjev letno.
Koncem leta 1934/35 je državni deficit prej-šnih let znašal nad 900 milij. Din. Vsled suficita v letu 1935/36 se je ta deficit zmanjšal na polovico.
Z ozirom na ugoden dotok dohodkov, smemo pričakovati, da bo novo proračunsko leto pričelo s popolno izravnanim deficitom in prejšnjih let in še s suficitom kakšnim 300 do 400 milij. Din.
Pri tako ugodnem razvoju naših državnih financ pa smemo končno tudi pričakovati, da bo finančni minister imel nekoliko razumevanja za naše- gospodarstvo, ki je moralo za /zboljšanje državnih financ prinesti ogromne žrtve. Ko je naš državni proračun ne samo uravnovešen, ampak bo ie izkazoval suficite, smatramo, da je prišel trenutek, da finančni minister pristopi k temeljiti reviziji svoje fiskalne politike. Olajšanje davčnih bremen tam, kjer postajajo že gospodarsko neznosna, je še vedno nujna zahteva našega gospodarstva. Na drugi strani bo pa treba tudi revidirati politiko izdatkov. Dohodki državnih nameščencev niso več v nikakem pravem razmerju s sedanjim gospodarskim položajem ter jih je treba prilagoditi novim življenjskim stroškom.
Slišali smo sicer že napovedi v gornjem smislu, upamo pa, da ne^ bo le pri napovedih ostalo sedaj, ko so dane možnosti, da se uresničijo.
Obremenitev
naše industrije
Centrala industrijskih korporaeij je med svojimi člani izvedla anketo z namenom, da ugotovi davčno obremenitev naše industrije. Dobljene podatke je hotela centrala uporabiti za dokumentacijo in utemeljitev referatov o naši davčni politiki, ki je bil na dnevnem redu industrijske konference v Zagrebu 14. maja t. 1.
Anketa žalibog ni uspela, ker je na razposlane vprašalne pole od skupno 2976 podjetij odgovorilo le 91, kar ni niti celih 3%. Prav za prav je tako odklonilno stališče napram anketi znak nezaupanja članov do centrale in obenem dokaz, da ae delo, ki ga centrala kot zastopnica interesov industrije vrši, ne ceni in ne upošteva. Na drugi strani pa je obžalovati, da prizadevanje industrijske organizacije niti v takih malenkostih nimajo večje podpore in zaslombe pri članih, ki se ne smejo potem čuditi, če je delo organizacije tolikokrat brezuspešno.
Dasi se torej podatki zbrani potom ankete nanašajo le na inalo število industrijskih podjetij, vendar niso brez zanimivosti, ter v naslednjem prinašamo nekaj teh podatkov.
Za ankoto je poslalo podatke 24 podjetij tekstilne stroke. Njihov blagovni promet v letu 1936 je znašal 969.6 milij. Din. Državni davki ter samoupravni, takse in carine so pa znašale 106.5 milijonov dinarjev ali 12.2%. Mezde, plače in usluž-benski davek pa so znašali 164.8 milij. Din ali 18.9%, transportni stroški pa 33.9 milij. Din ali 3.8%.
atopodjetij živilske stroke je imelo promet 352.<V tntttj. Din, davki so bili 85.2 milij. Din ali 24.0%, mezde in dr. 2T2.6 milij. Din ali 6.7%, t[qflspprtni stroški pa 17.7 milij. odn. 5%.
Od kemijske industrije je imelo 14 podjetij 823.»:Yni1ij. Din prometa. Davki so znašali 44 milijonov ali 13.6%, mezde in dr. 57.5 milij. ali 17.4%, transportni stroški 27.4 milij. odnosno 8.6%.
Pivovaren je poslalo podatke 14. Te so imele prometa 120 milij. Din. Davki in doklade so znašale 43.2 milij. ali 36.7%, mezde in dr. 18.7 milij. ali 15.3%, transportni stroški pa 6.3 milij. odn. 53%. Odstotek davkov je pri tej industriji med vsemi najvišji, pač radi trošarine.
Druge industrije so bile pri anketi zastopane le s par primeri, vsled česar podatkov, ki se nanje nanašajo nc moremo smatrati kot dovolj zanesljive in reprezentativne za celotno skupino.
Ker bi le popolnost podatkov mogla dati pravilno sliko o davčni obremenitvi industrije, je obžalovati,' da anketa vsled nerazumevanja njenega namena s strani prizadetih, ni uspela.
OUZD v juniju
Po poročilu Okrožnega urada je povprečno število zavarovancev v juniju doseglo 99.603, kar pomeni povečanje za 11.563 napram juniju lanskega leta. Od tega povečanja odpade 9604 na moške in 1956 na ženske.
Napram juniju 1935 znaša prirast 17.113 delavcev, napram juniju 1984 16.600 in napram ju-
niju 1983 pa 21.037. Iz teh številk se vidi stalno naraščanje naše gospodarske delavnosti.
Celokupna zavarovaua dnevna mezda je znašala v juniju 2,342.8 milij. Din, kar je 352.000 Din več kot lansko leto. Tudi povprečna zavarovana delavska mezda jo narastla in sicer znaša ta prirastek 0.91 Din. Kakor je ta prirastek majhen, je dejstvo napredovanja v socialnem pogledu razveseljivo. Povprečna delavska mezda je v juniju znašala 23.52 Din, in sicer je bila za moške 26.10 Din, ja ženske pa 18.79 Din.
Število bolnikov je znašalo povprečno 2746, kar je 236 več kot lansko leto. Vendar je to zvišanje le absolutno radi zvišanja števila zavarovancev, relativno pa je opaziti celo malenkostno znižanje. Odstotek bolnikov jc napram lanskemu letu padel za 0.09% na 2.76%.
Poročilo o stanju vinogradov
Kr. banska uprava oddelek za kmetijstvo sporoča: Neugodno vreme v zadnjem času za razvoj vinske trte je tudi letos močno ogrožalo vinski pridelek. Nesreča bi bila gotovo slična lanski, da niso vinogradniki posvečali škropljenju večjo pozornost. Peronospora 6e je kljub temu ponekod močno pojavila in sicer tudi na grozdju. Nekateri okraji so posvečali zatiranju boleznim vinski trti posebno pažnjo, kar je pohvalno omeniti; tako n. pr. okraj Lendava, Ljutomer, Novo mesto, Brežice in Šmarje pri Jelšah. Temeljito je tudi proučevala nastop peronospore banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Podatki bodo služili dobro tudi za bodoče. Iz mnogih vinskih okolišev prihajajo pritožbe, da se škropljenje površno izvaja, da se ne. upoštevajo navodila za napravo škropiva itd. Okraj Ljutomer sporoča, da so se letos odrezali oni vinogradniki najbolje, ki so škropili prvič okoli 23. maja, drugič začetkom junija, tretjič sredi junija in četrtič koncem junija. Potrebno bo izvesti še peto škropljenje v prvi polovici julija; eventualno tudi šesto, kar zavisi od vremena. Pritožbe prihajajo tudi radi senenega črvička in kiseljaka, ki povzroča ponekod občutno škodo po grozdju.
Vrednost radarske in topil-niške produkcije raste
V letu 1906 je bilo v prvi polovici vnovčenih rudarskih in topilniških produktov za 420 milij. dinarjev. V prvi polovici letošnjega leta pa je vrednost vnovčenih produktov rudarske in topil-niške industrije presegala 730 milij. Din.
Premoga vseh vrst je bilo leto« prodanega za 292 milij. Din proti 165 milij. Din v preteklem letu. Ostalih rudarskih produktov je bilo prodanih za 186 milij. Din, v preteklem letu pa za 143.6 milij. Din. Topilniških produktov pa je bilo prodanih za 242 milij. Din proti 220 milij. Din v preteklem letu.
Od celokupne vrednosti rudarskih in topilniških produktov je bilo izvoženo za 520 milij. Din, dočini je lansko leto izvoz po vrednosti bil okrog 300 milij. Din.
Bilanca družbe ,,Ta-Ta"
Družba »Ta-Tac v Belgradu je objavila svojo prvo bilanco, in sicer za 31. december 1936. Ker je družba odprla svoj obrat šele maja lanskega leta, obsega bilanca za leto 1936 osem mesecev.
Družbina bilanca izkazuje za lansko leto izgubo v znesku 844.943 din pri delniški glavnici 6 milijonov. Brutto-dohodek od blaga jc znašal 7.8 milij. din. Izdatki za davke, doklade in takse so bili 772.000, razen tega je za davke za la čas rezerviran še znesek 520.000 din. Osebni izdatki so znašali 3.5 milij. din.
Družba :Ta-Ta (izrablja kredit v znesku 7 milijonov din. Med aktivnimi postavkami je blago v vrednosti 5 milijonov din, inventar pa z 1.7 milijona din.
Vzrok izgube je v velikih ustanovnih 6troških. ki breinene prvo bilanco.
Novi kovani denar pride v promet šele leta 1938. Finančni odbor narodne skupščine je spremenil predlog o izločitvi starega kovanega denarja iz prometa in o kovanju novega v toliko, da naj nosi novi srebrni denar po 50 in 20 Din letnico 1938 namesto 1987, kakor je predlagal finančni minister. Manjšina finančnega odl>ora je izjavila, da hoče vlada s tem predlogom priti le do posojila od 20») milij. Din, vsled česar iz nezaupanja proti vladi ne more biti za ta predlog.
Vprašanje sanacije naših bank odloženo. Kot ■poroča Jugoslovenski kurir je vprašanje sanacije naših bank, ki se je obravnavalo minuli teden v plenumu Narodne banke, sedaj definitivno odloženo na jesen. Z ozirom na to je Narodna banka sklenila, da izvrši anketo o stanju denarnih zavodov v državi. V tem smislu bo le dni razposlana na vse denarno zavode vprašalna pola. ki bo obsegala okrog trideset vprašanj, na katera bodo denarni zavodi morali dati odgovor.
Stanje novega kliringa z Italijo. Klirinški saldo v kori6t Italije je 2. t. m. znašal 16.7 milij. lir. V maju jc ta saldo znašal nad 30 milij. lir, a je že 18. junija padel na 21.3 milij. lir. Zadnje vplačilo z naše strani je bilo izvršeno 22. junija, a zadnje vplačilo s strani Italije pa 14. maja. Stanje klirinškega salda pred 1. oktobrom 1936 pa je še vedno nespremenjeno in znaša 47 milij. lir.
Nov načrt za žrebanje dobitkov pri razredni loteriji. V 35. kolu bo število izžrebanih srečk zmanjšano za 3000 komadov. Nasprotno pa je znatno povečano število velikih dobitkov. Ta sprememba je bila izvršena vsled tega, ker za prve štiri razrede vsakega kola med igralci ni dovolj zanimanja. S povečanjem dobitkov je sedaj igralcem dana možnost, da že v prvem razredu zadenejo do-bilek 300.000 din, ki je bil sedaj mogoč šele v petem razredu. V prvem in drugem razredu so po načrtu povečani glavni dobitki od 200.000 na 300 tisoč dinarjev, v tretjem in četrtem razredu pa od 250.000 na 500.000 dinarjev. Prav tako so povečani tudi vsi ostali veliki dobilki v vrednosti 3000 srečk, kolikor se jih bo v 35. kolu manj izžrebalo.
Borza
Dne 8. julija 1937.
Denar
Angleški funt je bil na vseh borzah nespremenjen in sicer v Ljubljani 238 den., v Zagrebu in Belgradu pa 237.20—238.80 (238) odnosno 237.20 do 238.80.
Grški boui so v Zagrebu in Belgradu notirali 32.50 bi.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 215, v Belgradu po 220.
Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.57 do 12.77, istotako tudi v Zagrebu, kjer so notirali 12.555—12.755 (12.656), za 15. avgust 12.525 do 12.725 (12.625), za ultinto avgust so popustili na 12.45—12.65 (12.55), za ultimo september so notirali 12.475—12.675 (12.575). za 15. in za ultimo oktober pa 12.475—12.675 (12.575).
Šilingi so notirali v Ljubljani nespremenjeno 8.49—8.59, v Zagrebu 8.475—8.75 (8.5255) in v Belgradu 8.4566—8.5566.
Promet je znašal v Zagrebu din 2.340.883, v Belgradu pa din 6.201.000.
primom:
. . 2393.91—2408.51 . . 1746.53-1760.41 . . 732.70- 737.76 , . 996.45—1003.52 . . 215.42— 217.47 . . 4322.26—4358.57 , . 168.16— 169.60 . . 151.83- 152.94 . . 228.41— 231.53
Ljubljana, tečaji s
Amsterdam 100 hol. gold. . Berlin 100 mark .... Bruselj 100 belg .... Curih 100 frankov . .
London 1 funt.....
Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov .... Praga 100 kron .... Trst 100 lir......
Curih: Belgrad 10, Pariz lfi.895. London 21.657, NeMvvork 437.125, Bruselj 73.55. Milan 23, Amsterdam 240.325, Berlin 175.425, Dunaj 82.10
(82.10). Stockholm 111.65. Oslo 108.82, Kopenhagen
96.68, Sofija 15.24, Praga 82.95, Varšava 86.25, Budimpešta 3.95, Atene 3.50, Carigrad 3.25, Bukarešta 9.58, Hclsiuglors 132.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 88—90.50, agr. 5i —53. vojna škoda promptna 408—J09, begi. obv. 74—75, 8% Bler. pos. 95-96, 7% Bler. pos. 85 do 86, 7% pos. DHB 99-800, Trboveljska 230-234.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 8!) den., agr. 52—52.25, vojna škoda promptna 407 do 409, 7% Bler. pos. 85—86. Delnire: Nar. banka 715(1 den., Priv. agr. banka 195-197 (196). Trboveljska 230—235 (230). Osj. livarne 185—190, Osj. sladk. tov. 180—190, Kagusea 365 den., Oeeania 280- 300, Jadr. plov. 375 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 89.25 den., agr. 52.25 den. (52.75 zaklj.), vojna škoda promptna 408—409 (108.50), sev. agr. 52 den.. begi. obv. 76.50—76.75, dalm. agr. 74.50 den., 8% Bler. pos. 95.25—96, 7% Bler. pos. &5.50—86, 7% pos. DHB 100 den.. 7% stab. pos. 87 den. Delnire: Nar. banka 7150 den., Priv. agr. banka 191 den. (194.50 drobni kom.).
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizpremenjeno. — Tendenca noizpremenjena. — Promet srednji.
Obrtno sodišče
Več tisoč din škode. Karolina je bila v dam-skem modnem salonu zaposlena kot risarica. Službeno razmerje se jc pravilno končalo. K. je tožila službodaialko Marijo na plačilo 270.50 din kot zaostanek že zaslužene in v plačilo zapadle mezde. Trdila je. da je imela dogovorjeno mezdo po i din od ure ob delavnikih, po 0 din p.i ob nedeljah. Toženka M. je pri nrvi razpravi rekla, da nič nc plača, morda je res kaj premalo plačala. K., vendar se pa ne more izjaviti, koliko bi morebiti bila K. dobila premalo izplačane mezde, češ, da nima prav nič časa, da bi bila mogla to preračunati. Kljub temu. da je imela M. že 5 dni pred razpravo tožbo v rokah m bi se bila v tem času pač lahko pripravila na odgovor, ji je sodišče dalo 8 dni odloga, da bo zadevo prefuntala. Nadalje je trdila, da je imela s K. dogovorjeno le po 2 din, ob nedeljah pa po 3 din od ure. Končno je M. še navajala, da ji je K., ki je bila saino en mesec v 6lužbi, napravila več tisoč škode.; K. je bila sicer zelo sposobna risarica, vendar je pa hodila zelo neredno v službo; M. ni mogla zato izvrševati danih ji naročil, namesto K. je morala prevzeti kot risaricc navadne šivilje, ki dela niso dobro izvršile, zato je imela M. velikansko škodo, ki jo ugovarja v pobot. Sodišče ji je naročilo, da tekom 8 dni ali vsaj do prihodnje razprave točno navede na kakšen način in v koliki višini je ta škoda nastala. Pri drugi razpravi ni M. ničesar konkretizirala in je bila obsojena v plačilo 270.50 din. Na podlagi dokaznega gradiva je prišlo sodišče do prepričanja, da je bila plača dogovorjena tako, kakor je K. zatrjevala. Ni pa mogla upoštevati po M. navedene škode, ki naj bi jo bila povzročila K. M. ni nit? na poziv sodišča konkretizirala škode; če bi hotela v pobot uveljaviti to škodo, bi jo morala M. natančno utemeljiti, česar pa ni storila. Poleg lega pa v resnici že po navedbi toženke same ne more morebitna škoda, ki jo je baje utrpela M., iti v breme tožnicc. Tozadevno škodo so toženki fx>v-zročile delavke, ki si jih je toženka sama izbrala ali pa je toženka 6ama kriva, ker je nesposobne delavke poverila 6 takim delom. Ce bi bila K. resnično neredno hodila na delo, bi bila morala M. najeti sposobno risarico in bi bila pri tem vsaka škoda preprečena. Druga instanca je potrdila to sodbo.
Iz tega se vidi, s kakšnim neverjetnim in naravnost gorostasnimi trditvami prihajajo stranke k sodišču. Kako je mogla imeti M. tekom enega meseca več tisočev škode, če ludi bi bila K. morda tu in tam kdaj prišla prepozno na delo, kar se pa tudi ni dokazalo. Na drugi 6trani se pa vidi, kako stranke s svojo površnato oziroma naravnost z malomarnostjo obremenjujejo; M. ni mogla prvotno v 5 dneh, potem pa še v sledečih 8 dneh pretuhtati, koliko je K. dobila plačila oziroma koliko je povzročila škode.
Uprava »Slovenca« Maribor
Koroška eesla 1
Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki Usta. izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Kulturni obzornik
Zagrebško gledališče
Ob koncu sezone jc bila objavljena statistika, iz katere razvidimo, da sta obe gledališči dali
skupaj 722 predstav; in sicer je bilo v »Velikem gledališču« 359 vprizoritev, v »Malem gledališču« pa 363.
Toda mnogo važnejša od statistike so mnenja, ki se širijo o delu in uspehih pretekle sezone. Tako je Vladimir Kovačič, gledališki poročevalec »Hrvatskega dnevnika«, napisal v istem listu (27. junija) zelo uničujočo kritiko o repertoarju, upravi in režiji v minuli sezoni. Glavno krivdo za neuspeh z vrač a na glavnega režiserja Tita Strozzija. ki ni izpolnil onega, kar so od njega pričakovali. Kovačič pravi, da je bil repertoar popolnoma zgrešen in lahko služi za primer, kako se ne sme delati: niti starejši niti sodobni hrvalski dramatiki niso prišli dovolj do izraza; nič bolje se ni godilo tujim avtorjem preteklosti in sodobnosti. V drami se vedno bolj občuti pomanjkanje močne režiserske osebnosti (kot je bil n. pr. rajni Ivo Raič). Dela se brez sistema, in zdi se. da se uprava z namenom izogiblje delom, ki bi zahteval malo več truda in znanja. Zato vsa sezona ni dala niti ene predstave, ki bi pomenila kakšen na|iredek hrv. gledališke umetnosti! Repertoar ni odgovarjal niti zahtevam sodobnosti nili potrebam in okusni publiki. Najbolj žalostno pa je, da ni ustrezal nili umetniškim potrebam igralcev. Tako se je zgodilo, da mnogi najboljši igralci celo sezono niso dobili niti ene vloge, v kateri bi pokazali vse svoje znanje in siva; rilno moč!... Vse to in š« mnogi zakulisni boji so odvrnili nezadovoljno občinstvo. Zato bo ena najtežjih in najvažnejših nalog nove uprave (novi ravnatelj drame je priznani igralec Dubravko Dujsin). da vrne drami razočarano občinstvo.
Na vse negativne ocene gledališkega dela v pretekli sezoni na kratko odgovarja T. Strozzi v >*Jutarnjem listu« (0. julija). Pravi, da je vsa ta
»kritika« izraz »slavne hrvatske nevoščljivosti« in da je za vsako delo, ki jc bilo obljubljeno, pa ni prišlo na oder, pripravljen dokazati — če bi smel — da so ga preprečile stvarne in nepremostljive ovire. Dalje trdi Strozzi, da je samo radi tega sklenil oditi z ravnateljskega mesta v drami, ker mu ni bilo mogoče voditi gledališča tako, kot je sam želel.
K temu razpravljanju, ki je vsaj nekoliko posvetilo v ozadje večnih kriz, katere dušijo uspešno delo zagrebškega gledališča, bi si dovolil še nekaj pripomb o razmerju zagrebške drame do slovenske dramatike. Medtem ko ljubljansko in mariborsko gledališče vsako leto vprizori vsaj po nekaj hrvatskih in srbskih del. ni bilo v minuli sezoni niti enega slovenskega dramatika, ki bi bil deležen te časti, da bi ga postavili na zagrebški gledališki oder I 2e pred meseci je nekdo izrekel misel, da bi bila dolžnest zagrebškega gledališča, da vprizori vsako sezono vsaj po eno Cankarjevo dramo ('Ju-tarnji list«. 30. aprila 1937). Ali so tudi tukaj krive ■ nepremostljive in stvarne ovire«? Čc že Zagrebčani tako radi gledajo in poslušajo slovenske igralce (Podgorska, Nušič) in pevce (Križaj, Šimenc. Rus), da so nam jih že toliko zvabili v Zagreb, mislim, da ne bi škodilo umetniški višini niti »Velikega« nili »Malega« gledališča, če bi imelo na svojetn sporedu vedno vsaj jx> eno delo slovenske dramske produkcije. Tudi v tem oziru želimo, da nova uprava popravi zamujeno in podere kitajski zid med kulturnim Zagrebom in kulturno Slovenijo.
Za prihodnjo sezono sta poslala nova člana zagrebške opere gdč. 2upevc Žvonimira, ki je že v pretekli sezoni z velikim uspehom nastopala kot
frost v Zagrebu, in g. Gostič. dosedanji tenor liub-janske onere. Ker sta oba pevca nujno potrebna tudi ljubljanski operi, sta se ravnatelja Baranovič in Polič dogovoril«, da bosta oba pevca nastopala po potrebah ljubljanske opere tudi v Ljubljani.
Gregorič Jože.
Zdravniški vestnih
Med slovenskimi »trokovnimi ll»ii aavaema eno prvih mest Zdravniški vrstnik, ki ga urejuje šef-zdravnik Golnika dr. R. N e u b a u e r. Kot
strokovno glasilo slovenskih zdravnikov služi predvsem zdravniški izobrazbi s svojimi članki in razpravami, ki poročajo o uspehih in neuspehih posameznih metod in sredstev zdravljenja, kakor jih ugotavljajo zdravniki pri svojem delu po raznih bolniških zavodih. Na ta način pospešuje znanstveno zanimanje In jc na drugi strani dober svetovalec zdravnikom v praksi. Poleg razprav Indi-vidualno-terapeutskega značaja ima članke iz soeialno-higionskega |>odročja, stanovski referat in poročila iz zdravstvene literature. Letošnja peta številka vsebuje sledeče članke: dr. Božena Mer-Ijak: 1'atogeneza Iktera. — Dr. Ivan Peršič: Naše izkušnje zdravljenja osteomielitid z Lohrovo metodo. — Dr. Božidar Lavrič: Terapija lokalnega empiema. — Mr. ph. Rado D a m a š k n : Analiza urina v ordinaciji praktičnega zdrnvnika (konec). — Dr. Ignjat Singer: Kako bi se dala čim bolj uspešno, zanesljivo in ceneno organizirati borba proti tuberkulozi v naši zemlji (v nadaljevanju, srbohrvatskl Jezik). — Dr. Mirko Cernič: Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniško potrebo (načela in obče pripombe). Dr. Cernič. ki popolnoma pravilno zahteva za izraze strokovno točnost in umljlvost, jezikovno pravilnost In preprostost, poslavlja nekaj pravil za uporabo strokovnih tujih Izrazov, kar bo brez dvoma zanimalo jezikoslovce, ki imajo še tudi druga načela, poleg teh, na katera se opira avtor. Članek vsebuje več tehtnih misli, zlasti v svoji šesti točki. — D. M. je napnal nekrolog dr. P. Defranceschiju, B. L. pa dr. Marijanu Bukovcu. — V lepem članku »Iz zgodovine medicine na Dolenjskem« je dr. D. Mu š I i orisal zdravniško in organizatorno delo pok. dr. Defranceschija v Novem mestu od leta 1894—1911 ter začetek moderne medicine na Dolenjskem (prvi del.) — Iz češke medicinske literature poroča dr. Milan Žiga Cervlnka. — Ocenjene so knjige dr. B. D r a g a J : Otrok v šolski dobi (dr. V. Stacul), ter Tehnika in metodika splošne nege bolnikov (dr. V. Meršol).
Rvgenika je priloga Zdravniškega vestnika, ki Jo urejuje slovenski antropolog dr. Rožidar š k e r i j. fc.(lini in prvi lu-t te vrste na Balkanu si Jf pridobil znaten ugled doma in v Inozemstvu, s katerim vzdržuje njegov urednik stalne in ži-
vahne stike. V sedanjem drugem zvezku poroča na kratko dr. Hristo Seizov o populacijski politiki Bolgarije ter o rasno-higienskih prilikah in ciljih v Rolgariji. Dr. Bohumil Sekla, tajnik češkoslovaškega evgeniškega društva v Pragi, pa poroča o populacijski politiki in evgeniki na Češkoslovaškem. — V -»Genetičnem seminarjut razpravlja O. Tomažič >še o mutacijah in modi-fikacijah , kjer govori o vprašanjih dednosti in spremenljivosti lastnosti. — Zanimive so Drobne vesti, kakor je na primer poročilo o odboru Kvge-niškega društva v Londonu, ki je sprejelo sledečo resolurijo: »Društvo ugotavlja, da je moderna vojna disgenična 1. zato, ker so osebe, ki so najbolj izpostavljene smrti v vojni, fizično nadpovprečne, in 2. ker vojna in izgled na vojno straši jo pred starševstvom one ljudi, ki računajo z dobro-bitoin svojih otrok.« — Bogata so poročila iz književnosti.
•
Demefrovo nagrado za 1. 1936 37 je dobil mladi zagrebški dramatik Geno Senečič za svoje delo »Slučaj z ulice«, ki so ga v pretekli sezoni vpri-zorili 22 krat. To je že tretje Senečičevo delo, ki je mnogo več kot samo »uepjelo dramatizirana reportaža« (Kovačič). Bridka zgodba »o nekoj dje-vojci a periferije« in grenak dokument našega krivičnega časa. Avtor ee ne izgublja v širino marveč vedno bolj zaostruje problem in z ostrimi črtami reže v globino. Od Senečiča pričakujemo še boljših in trajnejših del.
»Novi hehar« ic imenuje muslimanski Ust. ki »luži pouku in zabavi ter izhaja dvakrat na mesec. v nJem »delujejo odlični predstavniki muslimanske javnosti, pisatelji, pesniki, prosvetni delavci, med njimi pa gostuje znameniti Tin Cje-vič. List objavlja potopise, zgodovinske ter strokovne članke in razprave, vzgojne spise, leposlovno sestavke itd. Izhaja v Sarajevu z otroško prilogo. Kljub skromni zunanjosti Je pestro urejevan in odločno poaega v oblikovanje mišljenja znatnega dela muslimanov, saj lih seznanja »• v«*it>! perečimi vprašanji sodobnosti, zlasti onih. ki so » zvezi s »odobnlm položajem muslimanov. Objavlja poročila o društvih »Narodne uzdanicc«.
Ameriško orjaško in angleško letalo »Clipper 111.« in »Caledonia«, ki sta preleteli eno iz Amerike v Evropo, drugo pa iz Evrope v Ameriko v 12 urah. S tem se je posrečil prvi poskus upeljati
letalski promet med obema celinama.
Papeže v paviljon na svetovni razstavi
Pariško časopisje popisuje papežev paviljon na svetovni razstavi v Parizu ter navaja naslednje podrobnosti:
Paviljon je kakih 200 čevljev (en francoski čevelj je 32.48 cm) visok ter je veljal nekako devet milijonov dinarjev. Stroški za ta paviljon pa so bili po večini poravnani S prostovoljnimi prispevki katoličanov. Paviljon, ki ga je zgradil stavbenik Paul Tournon, je zgrajen v modernem slogu. Okna so iz slikarije na steklo. Pozneje jih bodo oddali katedrali Notre Dame v Parizu.
Vsa papeževa razstava otlsega nekako tele dele: V glavnem razstava kaže, kaj je katoliška
cerkev za blagor človeštva že storila in kaj še stori. V otroški dvorani je oltar, ki so ga s svojimi prispevki kupili letošnji francoski prvoobhajanci. Okoli in okoli kapelice vodi samostanski hodnik, ki iz njega vodijo vrata v po eno dominikansko, karmeličansko in cistercijansko celico. Poleg teh je okoli hodnika še nekaj drugih samostanskih celic, ki kažejo življenje drugih redov, ki so zlasti na Francoskem močno razširjeni.
Glavni oltar obdaja 12 oltarjev raznih narodov. Nad vhodom v paviljon je napis: »Letos je Cerkev stara 1937 let. Je najstarejša organizacija vse te svetovne razstave!«
„Jan Ktvieh - krat j vseh ciganov
Kako staro je čebelarstvo
Prizor s kronanja ciganskega kralja v Varšavi.
Preteklo nedeljo 4. t. m. so v Varšavi, glavnem mestu poljske imeli kraljevo kronanje. To je bila velikanska senzacija za mesto. Slavnost se je vršila na tamkajšnjem vojaškem stadijonu, ki so ga cigani za ta namen vzeli v najem. Kronali so namreč ciganskega kralja, katerega so bili nekaj časa poprej ciganski senatorji izvolili za kralja vseh ciganov. Kronanje je bilo seveda zelo slovesno, ker so ga res kronali s krono, ki sicer ni bila zlata, vendar pa je bila narejena iz nekake kovine. Kralj sicer ni imel kraljevskega plašča iz hermelina, pač pa je bil odet v plašč, sešit iz mačjih kožic. Tudi duhovščina je bila, ki je kralju posadila krono na glavo. Slavnost je namreč vodil pravoslavni škof, ki je kralja kronal po obredu kronanja ruskih carjev. Kdor je hotel to slavnost videti, je moral plačati 6 poljskih zlotov vstopnine na stadion. In nabralo se je na tisoče ljudi, ki so prihiteli gledat ta dogodek. Bilo je seveda mnogo radovednežev, najmanj med njimi pa je bilo pravih ciganov, ki so sicer tudi prišli na kronanje, vendar jih policija ni pustila v mesto.
Ciganski poglavarji so si dolgo belili glave, kako naj bo slavnost urejena, da bo čim lepša. V ta namen so povabili varšavskega gledališkega režiserja, ki naj bi priredil vse potrebno, kakor je lepo in prav. Toda režiserju se stvar ni zdela dovolj resna, da bi sodeloval. Cigani so nadalje naprosili poljsko potovalno družbo, naj bi organizirala večje izlete v Varšavo na to kronanje. Toda ta družba se jc zbala prevelikega rizika, pa ni imela prav, ker bi se bilo izplačalo, kakor je dokazal obisk na kronanju. Dalje je bila na-prošena velika trgovina s kožuhovino, naj za kronanje posodi hermelinski plašč. Toda trgovina je odklonila, ker ni imela zadostnega jamstva, da hi plašč nepoškodovan dobila nazaj. Nazadnje so se cigani spomnili, da imajo v Varšavi opero, katero so naprosili, naj jim posodi obleko za ta namen. Pripeljali so torej iz gledališča vso garderobo, katero potrebujejo za opero »Carmen«. Ta obleka je potem bila slavnostna obleka.
Potek slavnosti je oddajala poljska brezžična oddajna postaja celo v Ameriko V Ameriki je namreč taka slavnost še večja senzacija kakor pa pri nas, kjer cigane dobro poznamo. Vsekakor je bila stvar zelo zanimiva, zlasti pa je bilo zanimivo ozadje, ker je pred kronanjem bila Se volitev kralja. Bilo je sicer več kandidatov, toda nazadnje ie vseh 30 cicanskih stareSin soglasno oddalo svoj glas Janu iz rodovine Kvriek, ki je tako postal kralj vseh ciganov.
Po kronanju je Jan Kwiek prisegel na cigansko ustavo ter obljubil svojim podložnikom, da bo pošteno vladal. V govoru je izjavil tudi svojo uda-nost poljski državi. Po kronanju pa je bilo sklenjeno, da bo posebna deputacija odšla k Musso-liniju ga prosit, naj bi ciganom oddal v Abesiniji kaj zemljišč, kjer bi se naselili, ker je ta dežela po svojem podnebju kakor nalašč za cigansko naravo.
Cigani imajo pač svoje starodavne šege in navade, kar se nam čudno zdi, ker smo mi že davno pozabili na starodavne šege in navade svojih prednikov. Zato pa ciganski rod tako samozavestno drži skupaj ter se ne da pokončati.
Od povsod
Motorizirana žandarmerija na nemških cestah.
Nemška vlada je ustanovila poseben oddelek orož-ništva na motorjih, ki nadzoruje promet na državnih avtomobilskih in drugih podeželskih «e-stah. Ta oddelek šteje 3240 mož.
Velika nevihta, ki je v torek divjala na Nemškem, je zahtevala življenje več ljudi. Tako je strela ubila v gozdu pri Regenu na Bavarskem več drvarjev, ki so vedrili. Na reki Odri pa je silni piš presenetil rekaj mladeničev, ki so se vozili v čolnu. Vihar je čoln prevrnil in fantje so utonili.
Brezposelnost v Avstriji je zadnji mesec padla za 6800 oseb.
400 španskih otrok so iz španske Cordobe poslali v italijanska kopališča.
18 let stara deklica hoče preplavati Rokavski preliv. Deklica se piše Jenny Kammergaard. Ker pa je morje tukaj 60 kilomeirov široko, ne upajo da bi šibko dekle to zmoglo. Začela je plavati v sredo zjutraj. Toda že dopoldne jo je morski tok zanesel daleč stran od nameravane črte.
fift novih letališč namerava zgraditi Italija. V ta namen je že najetih 25.000 delavcev.
Sloveči ruski letalec Lewanewski, ki se je proslavil s svojim poletom čez severni tečaj, je bil sedaj v Moskvi aretiran, češ ker je nevaren komunističnemu režimu.
Nameravan polet na južni tečaj
Letalka izginila v Tihem oceanu
Ker v Ameriki vlada sedaj silna vročina, se prebivalci velemesta Cikago sedaj hlad« v kopališčih
ob robovih svojega mesta.
Že nekaj dni iščejo vojne in druge ladje vseh narodov v neizmernih samotah Tihega oceana ameriško letalko gospo Amelijo Earhart, katera je skoro preletela vso zemeljsiio oblo ter je nazadnje izginila v samotah Tihega oceana. Do tega hipa, ko to pišmo, je še niso našli, čeprav je dalje časa dajala s svojim brezžičnim aparatom znake, da še živi. Žal pa ni natančno mogla navesti, kje je. Poleg ladij vseh narodov jo išče tudi veliko zračno brodovje.
Gospa Amelija Earhart se po svojem možu prav za prav piše Amelija Putnam. Njen mož je založnik v Newyorku. Stara je 39 let ter navdušena letalka. Že leta 1928 je bila ona prva ženska, ki je v letalu preletela Atlantski ocean. To je ponovila še leta 1932, toda tistikrat bi bila skoro s svojim letalom zgorela. Kaka tri leta kasneje se je sama v letalu spustila čez Tihi ocean ter je sama brez vsakega spremstva preletela skoro 4000 kilometrov nad vodo. S tem je dosegla nov rekord, ker kaj takega dotlej še noben moški ni poskušal in ne dosegel.
Pred nekaj tedni pa se je spustila na polet okoli sveta. Iz Amerike do Honoluluja se je njen polet srečno končal. Ko pa se je hotela na Havajskih otokih dvigniti, se je njeno letalo poškodovalo ter so ga morali dalj časa popravljati. Toda pogumna ženska, katero res nazivljajo »najpogum-nejša ženska sveta«, ni odnehala od svojega načrta ter je hotela vsekakor preleteti okoli sveta. To se ji je skoro že posrečilo, ko je nazadnje morala pristati nekje v samotnih vodah Tihega oceana, kjer se njeno letalo potaplja in se še nič ne ve, aii se ne bo ž njim vred potopila tudi pogumna ženska.
Ko se je morala spustiti na morje, je takoj oddajala brezžične znake za pomoč. Te znake je vjelo več ladij, ki so tako začele hiteti tjakaj na pomoč. Toda tamkajšnje razdalje so strašno velike. Medtem je novozelandska križarka ostala z letalko neprestano v brezžični zvezi. Iz tega so spočetka sklepali, da je letalka že rešena.
Na podlagi skušenjj in njenih skopih obvesti sklepajo, da ji je nad globokim morjem zmanjkalo bencina za pogon, vsled česar se je moral spustiti na vodo. Po načrtu je letalka hotela med potjo pristati na malem otoku Hawland, kjer bi se bila preskrbela z bencinom. Najbrže pa tega malega otoka v Tihem oceanu ni mogla najti. Ko je že dovolj časa blodila nad morjem iščoč mali otok, ji je zmanjkalo bencina, nakar je letalo moralo na morje.
Letalo pa je baje tako zgrajeno, da lahko kolikor dolgo hoče plavati po vodi, samo če so kabine zaprte in če na morju ni viharja. Tako vsaj trdi tovarna, ki je letalo zgradila. Otok Ho-vvland, kjer je nekje v bližini sedaj letalka morala pristati, leži skoro natančno na ravniku, nekako
na pol poti med Havajskimi otoki in Novo Gvinejo.
Kakor smo že rekli se njenega reševanja udeležujejo ladje vseh narodov, ki križarijo sedaj tam kje blizu. Od ameriške strani hiti na pomoč velika oklopna ladja, ki ima 32.000 ton, dalje velika letalska ladja s 57 letali, ki so vsa pripravljena za odlet, in 4 torpedni rušilci. Vsega skupaj tukaj sodeluje nad 300 mož ameriške vojne mornarice. Poleg američanov seveda sodelujejo japonske, avstralske in novozelandske ladje. Tako velike reševalne ekspedicije svet še nikdar ni poslal za kakim pogrešanim letalom.
V noči na 5. julija je neki radioamater prejel slabotne znake, ki so povedali, da je plavajoče letalo zadelo ob nekake čeri v morju in da je sedaj tam blizu. Zadnje vesti od letalke same pa so prišle dne 5. julija opoldne, nakar o njej ni bilo več slišati. Najbrže se letalo potaplja, vsled česar brezžična postaja ne more več delovati. Čeprav je na krovu letala čoln iz gumija, ki bi se letalka vanj lahko rešila, in čeprav ima dovolj živeža ter vode, vendar so vsi v skrbeh, ker ne vedo, ali je letalki sploh mogoče rešiti se na gumijasti čoln, ali ta čoln sploh že ni izgubljen.
Zadnje brezžično sporočilo letalke se je glasilo: »Brž pridite! Letalo počasi žene proti zahodu. Voda narašča. Motorji bodo kmalu v vodi. Letalo ne bo moglo več dolgo vzdržati.«
Po najnovejših poročilih velja samo Ameriko to iskanje vsak dan najmanj 250.000 dolarjev ali v našem denarju nekako 10 milijonov dinarjev — na dan! Saj jo sedaj išče že kakih 6 amerišliih vojnih ladij brez ozira na to, da jo iščejo tudi druge ladje.
Ladja »Itasea£ je baje 7. t. m. dobila nova brezžična obvestila od letalke. Njeno letalo plava po morju nekako na tisti črti, ki z otoka Howland vodi od jugo-jugo-vzhoda proti severo-severo-za-hodu. Ker je severnozahodni del ladja Itasca že ves preiskala, se je sedaj na podlagi tega poročila obrnila proti jugovzhodu, kjer je takozvano Feniksovo otočje.
Čebele so koristne ne le zato, ker nam dajo med, temveč tudi zato, ker z nabiranjem medu opraše cvetlice in cvetove, da se oplode. Že v starih časih so poznali med. Najprej so gotovo poznali le med divjih čebel. Iz tega medu so začeli delati medico, čudovito dobro pijačo. Med so razredčili z mnogo vode, nakar so vso brozgo pustili, da je zavrela. Ko je dobro povrela, je bila medica dobra. Kakor zagotavljajo znanstveniki, so najbrže že v bronasti dobi (200 do 800 pred Kr.) poznali domače čebele, ki so jih gojili. Čudovito je izdelano satovje, ki je izdelano iz 6kotnih celic in s čudovito simetrijo zloženo.
V Švico je prišel te dni 55 let stari Američan Lincoln Ellsworth, kateri je že znan iz svojega potovanja na južni tečaj in ki je leta 1935 nameraval preleteti Atlantski ocean, kar pa bi se bilo skoro nesrečno končalo. Mož sedaj pripravlja vse potrebno za nov polet na južni tečaj. Njegova žena je te dni prišla v London, kjer je časnikarjem povedala, da ima njen mož majhno ladjo, kakršna je bila približno njegova prejšnja ladja »Discove-ryc. To svojo ladjico hoče opremiti z vsemi najmodernejšimi znanstvenimi aparati kakor tudi s katapultom pripravo za odlet letal z ladje.
S to ladjo se bo on s svojo ekspedicijo vozil kakih 3000 kilometrov od Kapskega mesta do dežele Enderby, kjer bo zapustil ladjo ter se v letalu popeljal 3000 kilometrov naprej čez južni tečaj nad tako zvano Rossovo morje. Cilj njegovega potovanja je kakih 2400 kilometrov daleč od Nove Zelandije. Na podlagi skušenj svojega prejšnjega I>oleta si je dal delati svoje letalo, ki bo nalašč za take namene narejeno. To letalo pa bodo gradili najmanj 6 mesecev. Ker torej letalo do jeseni ne bo končano, pač tie bo mogel izkoristiti lepega jesenskega vremena letošnjega leta. Zato pa bo jeseni leta 1938 tem bolje pripravljen. Letalo bo imelo dva sedeža. Žena bo svojega moža spremljala na ladji do dežele Enderby, ne pojde pa z njim na letalo.
Princezinja tekmuje v teku. Je to četrta hčerka japonske cesarske dvozjice. Deklica hodi v šolo ter se udeležuje šolske tekme v teku.
Mariborski kulturni teden
Iz vrat mariborskih umetnikov je izšla misel kulturnega tedna. Zelo je posrečena in vprav za naš Maribor s svojim kulturnim obiležjem silno potrebna. Kajti namen kulturnega tedna je dajati pobude za novo kulturno ustvarjanje, ugotavljati kulturno stanje sedanjosti, spoznavati in zbliževati kulturne organizacije ter iz vsega tega napraviti zaključke in na podlagi teh smotreno urejevati bodoče kulturno delo. Hrvati so s svojim letošnjim kulturnim tednom pokazali naloge in cilje kulturnih tednov v velikem, mariborski umetniki hočejo to izvršiti v manjšem, Mariboru odgovarjajočem obsegu.
Pri tem moramo najpreje povdariti posrečeno pmisel originalnih glasbenih, gledaliških in pa del upodabljajoče umetnosti. Takoj za tem pa moramo povdariti, da je ostali del progTama tudi za mariborske razmere preozek. Iz njega izhaja, da dobimo 6 prvim kulturnim tednom v Mariboru običajne in že uveljavljene slikarske razstave, koncertne in gledališke prireditve, samo da dobijo te tridnevnice naslov kulturnega tedna. To je za kulturni teden gotovo premalo, ako hoče kulturni teden opraviti svojo nalogo.
Upodabljajoča umetnost, ki je vsako leto predstavljena v Mariboru s slikarsko razstavo ne napravi s ponovno nobenega koraka naprej. Treba bi jo bilo n. pr. povezati s kiparsko razstavo; in zdi ee nam, da bi tu mogel mariborski kulturni teden opraviti veliko delo, ko bi nam predstavil delo našega nedavno umrlega rojaka Bernekerja o katerem toliko čujemo, pa v istini tako malo vemo. Podoben^rimer imamo z glasbo; danes ko ves svet išče itorai kulturnih migljajev v študiju narodne, liudske Jtulture, ne vidimo zaenkrat še ničesar, kar bi na« n. pr. zamoglo povezati z narodno glasbo Prekntoia, Slovenskih goric itd. bodisi z nastopi, bodisi«« Sestanki ali tečaji pevovodij itd. Takoj pri tem pa se nam zdi, da upoštevajo programi mariborskega kulturnega tedna, v kolikor jih do danes poznamo samo izključno mesto Maribor samo, kar gotovo ni prav. Kulturni teden mora upoštevati vse tisto ozemlje, za katerega velja ali hoče veljati Maribor kot kulturno središče.
To so samo nekatere misli, katere smo iz-nesli v interesu zdrave zamisli mariborskega kulturnega tedna ter v cilju, da bi mariborski kulturni teden najbolje uspel in da bi se zato že v programu temeljiteje preštudiral.	F-i-K.
Jugoslovanska knfigarna v l|ub| janl
Adamer, Predigtkunde. Ein Handbuch fiir die Praxis. 249 str., vez. 90 din; Beekman, Gott, Mensch, Technik. Wissenschaft. 513 str., vez. 106 dinarjev; Drinck, Weltbolschewismus oder We|t-katholizismus? Predigt-Vortrage. 99 str., nevez. 24 dinarjev; Felber, Ein Jahr Dorfpradigt. 195 str., nevez. 48 din; Gearon, Skrupeln. Worte des Tro-stes und der Heilung. 150 str., nevez. 6 din; Tho-mas von Kempen, Das Rosengiirtlein. Von guten Morten. Briele. Geistlicho Lieder. 107 str., vezano 50 din; Kuckhoff,Christus und der Mann. 200 str., vez. 36 din; Magsein, Monrhtum hente. 177 str., \ez. 90 din; Minichthaler, Sebonheit und Werl des Heiligen Messoplers. 144 str., nevez. 30 din; Uhl, Ausgefiihrtc Kateehesen iiber das scrhste Gebnt. 74 str., nevez. 12 din; Vonier, V>er Sieg Christi. 180 str., vez. 75 din; Pfarrer und Lehrer im Dorle. 119 str., nvez. 31 Din.
Spod
Zgode in nezgode tekmovanja za srednjeevropski pokal
Italija je v drugi rundi tekmovanj za .srednjeevropski pokal zmagala z vsemi tremi moštvi. La-zio je doma zmagal z veliko razliko v golih, tako da se mu revanžne igre v Švici žii treba bati, izvrsten rezultat pa je dosegla tudi Genova, ki je z avstrij.sk im prvakom na Dunaju igrala neodločeno.
Mnogo manj uspešno kot v prvi rundi pa se je v drugi rundi odrezala Avstrija. Na domačih tleh sta igrali Austria in Admira, oba prvoplasi-rana kluba državnega prvenstva. Austria je sicer proti tretjemu madžarskemu klubu Ujpestu dosegla zmago, pa zelo tesno (5:4) in bo morala v Budimpešti zaigrati pač z vso voljo, da bo ostala v konkurenci. Admira pa je morala vtakniti celo neodločen rezultat (2:2) s tretjim italijan. moštvom Genovo (ki je odpravila našega Gradjanskega). Pri tem je Vienna izgubila v Budimpešti proti Fcrenc-varošu. Vendar njen poraz (1:2) ni tolikšen, da bi ga doma ne mogla popraviti.
Izgledi madžarskih moštev so precej izenačeni. Ferencvaroš prihaja na revanž na Dunaj z enim golom naskoka, dočim mora isto razliko Ujpest popraviti na domačih tleh proti Austriji.
Po zadovoljivem poteku revanžnih iger v prvem kolu je odbor Mitropa-cupa sklenil, da v bodoče iger ne bo več nadziral. Pa se mu je grdo poplačalo. V drugi rundi eo se zopet začeli incidenti. V Rimu se je tekma med Laziom in Gras-shoppersom končala sicer v redu, če izvzamemo nesrečno trčenje švicarskega golmana Hubera z italijanskim reprezentatrvcem Piolo, zato pa je na Dunaju in v Budimpešti prišlo do težkih izgredov.
Na Dunaju 6e je pri dvojni prireditvi zbralo
Kdo naj nas zastopa v bodoče v tekmah za srednjeevropski pokat
Tekmovanje za srednje - evropski pokal je najvišje klubsko mednarodno tekmovanje. Vsak klub, ki si pribori vstop v to tekmovanje, je že samo s tem dosegel zavidno mesto med evropskimi klubi. Klub, ki pa si pribori pokal, postane stvarno evropski prvak v nogometu, ker je srednje-evropski nogomet naprednejši od zapadno-evropskega, kar je ponovno potrdila tekma med Srednjo in Zapadno Evropo v Amsterdamu. Zato je borba za vstop v tekmovanje ostra, napela in zanimiva.
Tekmovanje za srednje-evropski pokal je bilo ustanovljeno leta 1927. V prvem tekmovanju sta sodelovala dva naša kluba Hajduk in BSK. V naslednjem letu pa BSK in Gradjanski. Zaradi slabega uspeha, ki so ga jiokazali naši reprezentanli v prvih tekmah, naši klubi v naslednjih letih niso več sodelovali v tekmovanju. Naša nogometna zveza se je leta in leta borila z dokazovanjem, da jo naš nogOirfet' na isti višini kot nogomet v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Češkem ler zahtevala, da se vsaj enejnu našemu klubu dovoli jionovno tekmovanje za pokal. Po vztrajni, dolgoletni borbi naše nogometne zveze so voditelji srednjc-evropskega komiteta na podlagi rezultatov, ki so jih naši klubi dosegli v tekmah z najboljšimi evropskimi klubi ter iz rezultatov naše državne reprezentance, uvideli, da je naš nogomet na isti višini kot v ostalih erednje-evropskih jlržavah in odločili, da v letošnjem tekmovanju sodelujeta tudi en jugoslovanski in en romunski klub. Naša nogometna zveza je odločila naj nas zastopa v tekmovanju naš nogometni drž. prvak. Ta čast je po dolgih letih doletela Gradjanskega, ki si je i. velikim poletom popolnoma zasluženo priboril državno prvenstvo. Ogromna večina športnikov je bila prepričana, da nas bo Gradjanski dostojno zastopal v tekmovanju za srednjeevropski pokal, a le malo njih je bilo, ki so s strahom pričakovali prvi nastop Gradjanskega. Mi smo že v članku pred tekmo z Belgijo izrazili bojazen, da nC bomo premagali Belgijo, ker so igralci Gradjanskega v slabi formi. Naša bojazen je bila opravičena, ker je zlasti Lešnik pokazal, da je popolnoma izven forme. Izgleda, da je Gradjanski v prvenstvenem tekmovanju izrabil vse svoje moči, ker je takoj v prvih tekmah kot novi državni prvak pokazal, da je v dekadenci. Poraz v Novem Sadu v tekmi z Vojvodino je bil jasen dokaz, da je Gradjanski izven forme ter da je malo verjetnosti, da nas bo dostojno zastopal v tekmovanju za srednje-evropski pokal. Čeprav Gradjanski ni bil v oni formi kot pri kraju prvenstva, vendar smo od njega pričakovali
45.000 gledalcev. Prva igra med Admiro in Genovo je tja do pred konec potekala v redu. V 35. minuli je Stoiber bil poškodovan, odnesli 6o ga z igrišča in vrnil se je z ogromnim povojem okrog glave. Ko so se Italijani spet spravili nadenj, je za kazen bila pač enajsmetrovka, s katero je Schall rezultat izenačil. Pri tem je isti igralec potegnil za nos Italijana, ki mu je pred izvedbo udarca vrgel med belo točko in gol — citrono. Sledil je splošen pretep, pri katerem «e je posebej odlikoval Genovežan Agosteo. Ta je bil izključen, toda komaj je sodnik igro odpisfkal, že so ci znova skočili v lase, dokler jih niso javni organi z gumijevkami ohladili. — Druga igra, med Austrio in Ujpestom je potekla v redu.
Rcvanžno tekmo bo sodil v Genovi Švicar Wunderl in, Švicarji se že boje kaj bo. Madžar Ivancsics je postal popustljiv, zato je boljše, da ga v bodoče več ne bodo podali sodit. Pri tem sc švicarski listi z laskavimi besedami spominjajo »izvrstnega jugoslovanskega sodnika Popoviča« in se sprašujejo, zakaj neki so nanj pozabili, če je že jugoslovanski klub izpadel iz tekmovanja.
V Budimpešti je Italijan Scarpi dalj časa vodil tekmo izvrstno, kmalu pa so ga pristranski madžarski stranski sodniki vznemirili in tako je prisodil proti Vienni problematično enajstmetrovko, ki je Ferencvaroš 6icer ni izkoristil, vendar je ustvarila mrzlično razpoloženje. Pri tem je še pozabil piskati isto kazen zaradi foula proti Ferenc-varošu in avstrijski igralci so vzkipeli. Prerekanje se je izpremenilo v obračunavanje, vendar do hujših stvari ni prišlo.
vočji odpor zlasti v Zagrebu. Ne zamerimo mu poraza v Genovi (1:3), vendar smatramo, da bi moral vsaj doma v Zagrebu pokazati malo več požrtvovanja in doseči boljši rezultat. Ako sodimo po igri, ki jo je pokazal naš državni prvak tako v Genovi kot v Zagrebu, moramo, ako hočemo biti odkritosrčni, priznati, da ni zaslužil, da nas zastopa v srednje-evropskeni kupu, ker verjamemo. da bi nas bclgrajski klubi, čeprav niso v najboljši formi, vendar bolje zastopali. Jugoslavija. BSK in BASK so z zmagami nad Ambro-siano in Laziem dokazali, da se znajo boriti z večjim požrtvovanjem in moramo verjeti, da bi imeli več uspeha v tekmovanju kot Gradjanski.
V nedeljo so bile oči vseh športnikov uprte v Zagreb. V vseh redakcijah jc neprestano brnel telefon. Od vseh krajev so ljudje spraševali za rezultat in nihče ni hotel verjeti, da jo Gradjanski izgubil z 0:3. Nedeljski rezultat je vse razočaral. Vendar po toči je prepozno zvoniti. Potrebno se je že danes pripraviti za prihodnje leto, in izpremeniti odločitev, da nas zastopa v tekmovanju vsakoletni državni prvak. Tekme za državno prvenstvo so dolgotrajne in kaj lahko se zgodi, da postane prvak klub, ki si je v začetku prvenstva nabral dovoljno število točk in si s tem že pred krajem prvenstva zasigural naslov državnega prvaka, čeprav bi, sodeč po zadnjih tekmah, ne zaslužil tega naslova. Tako je možno, da doseže prvenstvo klub, ki je bil v začetku prvenstvene borbe v polni moči, ki pa sc nahaja pri kraju prvenstva izven forme v dekadenci ter je zato nesposoben, da bi uspešno tekmoval po kup-sistemu med najboljšimi klubi. Zmagovalec tega tekmovanja naj nas zastopa v tekmah za srednje-evropski pokal, ker l>o v toni tekmovanju zmagal le oni klub, ki je momentalno v najboljši formi. Če bi letos organizirali izbirno tekmovanje, bi ne prišlo do tega, da nas zastopa Gradjanski, ker bi Gradjanski zaradi slabe forme izpadel že v prvih tekmah. Zmagal bi klub, ki je v polni moči in ta klub bi nas bolje zastopal kot pa izmučeni Gradjanski, ki je napel vse sile da si pribori državno prvenstvo, ni pa imel več dovolj moči, da hi izdržal še naporno tekmovanje v srednje-evropskeni kupu.
Tour de France : 6. etapa
Po enem dnevu počitka v Genfu se je vožnja nadaljevala proti Albertville-u. To je bila šesta etapa, že takoj v začetku je Francoze doletela smola, ko jc Thietard nevarno padel in si zlomil ključnico. Rešilni avto. ki je hotel v pomoč, je pa podrl Archambauda, ki pa je moral zamenjati samo razbito kolo, dočim se njemu nič hudega ni pripetilo. Tekmovalci 60 morali prevoziti 1470 m visoki Col des Aravis, za katerega se pa niso prav tepli, razen prav na vrhu prelaza. Tu je zmagal
Belgijec Vervaecke za pol dolžine pred Barlalijem
(It.), za njima pa skupina prominentnih vozačev razen Archambauda. ki je zaostal tu za 2 minuti in pol. Drugi hrib, ki so ga morali prevoziti je bil Col de Tatnie. Pred tem vzponom je Archambaud dobil živčni napad, kar je razumljivo, če pomislimo, da ga je vso etapo spremljala smola. Na Ta-mie-u je bil spet Vervaecke prvi za 15 sekund pred Gallienom, za njima Passat, nato več skupin z Bar-lali-jem Camussom, Marsom itd. Iz gruče vozačev na vodstvu se je izluščil nenadoma blizu cilja De-loor in v silnem 6purtu prišel prvi na cilj. I De-loor, 180 km v 5:26:25, 2. Večja skupina, med dru-ginu Amberg. Maes, Vervaecke, Bartali, Camusso, Bautz itd. 76 še vozi, dva Francoza sta zaradi poškodb morala izstopiti. V skupnem placametmt vodi še vedno Nemec Bautz s časom 37:35:09. 10 minut, za njim je Švicar Amberg, potem pa po vrsti Bartali, Braeckeveldt. Vissers, Kint, Speicher. Archambaud. Maes itd. Od držav vodi Belgija pred Francijo, Nemčijo. Italijo, Švico in Luksemburgom.
V	sedmi etapi, ki je vodila preko gora v Sa voy-u in kjer so vozoči morali prevoziti 2VI0 m visok prelaz, je zmagal Italijan Bartoli. V tej etapi, ki je vodila od Aix les Baines a do Grenobla, jc nesrečno padel eden od največjih favoritov. Nemec Bautz, prišel nato na cilj šele 33. in s tem v skupnem placementu padel na 3. mesto. 1 Bartali (lt.) 8:02:57, 228 km; 2. Lanebie (F.). V skupni klasifi kaciji vodi Bartali pred Vis6ersom (B.) in Bautzon' (Nemčija).
Jutri: Ilirija — Triestina
V	nadaljevanju pokalnega tekmovanja nastopi jutri zvečer do 20.30 Triestina proti Iliriji. Sircr je Triestina izgubila na vročih sušaških tleh na Sušaku, vendar to nikakor ne zadostuje, da bi tržaško plavače podcenjevali. Borba bo ostra in vseskozi zanimiva.
Program obsega: za gospode 100 m in 400 ni prosto, 200 m prsno. 100 m hrbtno in štafeta 4-krat 200 m prosto; za dame 100 m prosto, 100 ni prsno. 100 m hrbtno in 4-krat 50 m prosto. Izven programa so skoki naših najboljših skakačev in 50 m proslo za nagrado tvrdke Sport-Lurct. Zaključna točka je vaterpolo.
Od vseh strani
Italijana Agnstea, ki se je pri zadnjem pretepu
na nogometnem igrišču na Dunaju najbolj odlikoval. so kaznovali z denarno kaznijo v znesku kakšnih 750 din.
Italijani odlikujejo svoje zaslužne tekmovalce z »Veliko zlato medaljo-, s katero je z zvezi — zavarovalna polica za znesek 10.000 lir.
V	Sidne.v -u v Avstraliji je angleško amatersko nogometno moštvo premagalo izbrance New South Walesa s 3:1. V Porl-Elisabeth-u v Južni Afriki pa je škotski klub Aberdeen zmagal nad južnoafriškim moštvom že v tretje s 3:2. Taka gostovanja bi se pač marsikomu prilegla!
V	japonski vasi po imenu Sahaide imajo 25 tekmovalcev, ki tečejo maraton izpod 2.50, deset od njih pa pod 2.35. To se pa že nekaj pravi!
Kolesarska uodzveza Ljubljana poziva vse članstvo in klnbc, it« sc v člmrečjem številu ndeležo jubilejne zvezdno dirke v Celje. ki sc vrte lo nedeljo. Start vozačev jc točno oh fi zjutraj pred gostilno Kačič, Jyrševa cesta. Cilj pred Glazljo. Odhod funkeijonarjev 17. Ljubljane 7. vlakom ob 5.M minut zjutraj. Za kon trolo na progi se določajo gg. Maver, Scweitz»>r in 1'leško.
Kolesarski izlrt v Postojno. Občinstvo se obvešča, dn poleg 7.o Javljenih tvnlk sprejema prijav« Iz prijaznosti tudi tvrdka A. Goreč, d. z o. z. Ljtibljann, Tjrrševa cesta.
tSK llermes. Redna seja centralnega odbora ho danes ob 19 v palači tGrafika , I. nadstropje, v pro slorih 1JJN2B. Prosim točne udeležbe vseh odbornikov m načelnikov sekcij! Tajnik.
Kolesarska t>odzre2a Maribor obvešča članstvo In vozače, da se udeleže jubilejne zvezdne dirke v Celje. Start vozačev pri vodovodu ob cilj v Celja pred gostilno Svetel na Mariborski ccstl. Ostalo član-
+
Dotrpela je naša predobra mati, babica
in prababica
Terezija Fras
ler se preselila dne 6. julija 1937 oh 8 zvečer, v 95. lelu starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, k svojemu Bogu po večno plačilo.
Kapela pri Slatini Radenci,
dne 6. julija 1937.
Žalujoči ostali.
Agnes Giinther:
Dušica - Rožamarija
»Gotova, — Bil sem že prav blizu. Pri tem je minuta dragocenejša nego sicer cela ura!«
»Oglej si jo sam dobro, če ni gotova!« —
Zdajci steče dušica v dolhino k električnemu stikalu in hipoma se razlije zlata svetloba iz pod-slropnega lestenca. Njen val se širi vzdolž dvorane, ko zasijejo vse žarnice v starih beneških, obsten-skih svetilnikih, dokler se ne koplje vsa velika dvorana v morju luči.
»Pusti vendar, Rožamarija!«
Toda dušica ne miruje, dokler se ne izgubi zadnja senca, ki se še je morda skrivala za stebri in v dolbinah. Velika dvorana je svečano razsvetljena. Vitezi in njih dame so kot plahe sence. Tolike svetlobe niso vajeni, — Toda velika slika v sredini dvorane lahko lo luč prenaša. Gospa z očarljivima cvetkama, ob kateri se vliva žareča svila, kot bi jo bile spredle zlobne vile in ki je pobarvana e krvjo ubitih! — Gospa z rahlim nasmeškom! — Na pol skrit je še, se šele poraja! R' ive oči o njem še ničesar ne vedo... KniH nasmeh Mone Lize! — llarro sloji pred sliko ter jo motri v tej hipni, slepeči svetlobi. On zre in gleda — kar se udari s l>estjo po čelu.
»Dušica! Za božjo voljo, kaj sem tu zagrešil! Iz katerega prepada je to prišlo? ...«
Molče položi dušica 6vojo hladno ročico na llarrovo roko. — A flarro ovije svojo roko okoli njenih nežnih ramen — jo za trenutek objame: »Dušica, mar naj potegnemo čez lo s terpenfmovo «unjo in uničimo vso to grozoto?«
»O, Harro, nikar tega ne 6tori! To je tvoja najlepša slika!«
Naslednje jutro spremlja dušica očefa v dvorano, ki si hoče ogleifali mamino sliko — Kako glasno ji utriplje srce v pričakovanju, kaj se bo
zdaj zgodilo. — Ali se bo oče hudoval in ne bo maral več videti Ifarra. Ker mu je naslikal takšno ženo? Njene ročice so ledenomrzle iu njene oči 60 zatemnele.
Nepričakovano izpregovori oče ves presenečen: »Ne povej nikomur, Rožamarija! Jaz uiti vedel nisem, da je mama tako lepa. Slutim, da je to imenitna slika. Pa vendar mi je ljubo, da ni za veliko dvorano. Druge slike bi poleg te preveč obledele. Harro je imel menda le prav, .ko je govoril o slogu. Morda res ne zna stilizirati « —
Kneginja se zelo čudi, da je njenega slikanja tako iznenada konec. Zdaj, ko se jc začela šele zabavati! — Slika ji neizmerno ugaja. Dolgo, dolgo stoji pred njo ter jo občuduje. Takšna slika je vendar najlepši poklon! Ta grof Thorstein je tiha voda! —
Cez nekaj dni vpraša dušica nenadoma očeta: »Ali sme Harro poslati mamino sliko v Miin-chen na razstavo? On je povedal gospe Hardenstein. da so ga zaprosili, naj bi jim poslal na razstavo eno svojih slik. To bi bila zanj velika čast! Toda Harro nima za to primerne slike.«
Knez ne kaže niti najmanjšega razpoloženja za ta predlog. Toda kneginja se zanj zavzame s vso vnemo. Da bi njeno lepoto mogel občudovati svet — to prekaša vsa njena najdrznejša pričakovanja. Grof Thorstein naj naslika gori na desno majhen grb s knežjim klobukom, potem se pa slika lahko odpošlje v razstavo. — Portret presvetle kne-ginje.t... In kakšna reklama bo lo za ubogega thomsteinskega kavalirja! Moramo ga vendar malce podpreti! — Kneginja je poslala na mah milosrčna. — Njena volja je navsezadnje res obveljala in slika je odpotovala v Mtinchen.
— Preden knez in kneginja odpotujeta v Berlin, sla še odjezdila v Thorstein, da se poslovila od grofa. Nista niti skočila raz konja, ampak sta le zaprosila, da pride Harro ven. . Konja sta zelo iskra in nestrpna!...
Kneginja ogovori Harra z nastue-kom na ustih:
»Vi ne smete ostati čez zimo v (ej samoti! Priti morate v Berlin, kjer boste našli novo izpodbudo. Vsi pravi umetniki morajo v Berlin! Tako so mi povedali. — In koliko dam se vam bo dalo slikati! — Ne smete odklanjati. Jaz hočem vse urediti. Na svidenje torej v Berlinu!« — In že je iskri konjiček kot veter odbrzel s kneginjo.
»Me bo zelo veselilo,« še odgovori knez in žc je oddirjal za svojo' 6oprogo.'
XI. Gospod samostanski pridigar.
Rožamarija pojde tokrat za gotovo v Berlin. Kneginja sicer vzdihuje:
»Zrak ji tam ne ugaja... Tudi ne bomo zlahka za njo našli primernega prostora, ker nameravamo vendar izpremeniti sobe v zimsko dvorano...«
»Za mojo hčer 6e bodo vendar nišli v tej veliki palači primerni prostori,« odgovori knez skoraj ledeno m brez vsake običajne vljudnosti.
Že se bliža dan odhoda. Kar zaprosi gospa llardenstcin pri kneginji za sprejem, čeprav jo zelo nerada nadleguje. Gospod samostanski pridigar je vprašal radi birmanskega pouka. Ako bo princesa ostala čez zimo v Berlinu, prosi za ime tamoš-njega duhovnika, da mu more pisati. Zadnji pouk bi naj imela princesa seveda v Braunecku. Treba bi bilo izdelati učni načrt.
Kneginja sc je hudo dolgočasila. — Iz res, ki so visele od njenega naslonjača, je spletla kite. Nadlegovala jo je zehavica! Toda ob poročilu gospe Ifardenstcin je iznenada oživela:
»Prosim vas, gospa Hardenstein, Rožamarija je že itak dovolj čudaška — in zdaj bi jo naj poučevala še dva duhovnika! Od teh bo morda eden ortodoksen, drugi pa morebiti svobodomislec! In Rožamarija s svojimi že itak čudnimi nazoril — Ne, tega nc morem odobravati. O leni bom še govorila s kne/nmt«
Ko je knez za to izvedel, se je zelo začudil Jt li it tako daleč? — Seveda je trinajstletna nje-
gova malčica in pouk traja dve leti. Tedaj bo imela petnajst let... Ne, dvojnega pouka Rožamarija
prav gotovo ne bo imela.«
Da morejo to zadevo najprimerneje uredili so povabili gospoda samostanskega pridigarja k obedu. Ko bosta oba gospoda v poletni sobi kadila svoji cigari, se bosta lahko o tem domenila. Knez se ne pozna prav svojega dvornega pridigarja in aušebrižnika. Ta je eiccr že dokaj let tu, toda knez le malo prihaja v Brauneck.
Brauneckerji so pridedovali običaj, da gredo vsako nedeljo k pridigi. Knezov oče je svojim dednim princem, ki so se tu pa tam hoteli izmuzniti, rekel: »To mora biti!« — Prisiljen in pre-reden obisk službe božje pa česlo vede do raztre-eenosti. Tako je knez našel med nedeljsko pridigo najlepšo priliko, da se je udal nemoteno svojim mishm. In tako seveda ni mogel prav spoznati gospoda samostanskega pridigarja. Vendar pa mu je na tem da uživa njegova hčerka temeljit vereki pouk. Mnenja je namreč, da lahen vereki nadih ženski nikdar ne škoduje. Svobodomiselna žena sc mu zdi manjvredna, prostaška.
Ta razgovor pa se je razvija! malo drugače Kot si je domišljal knez. Gospod pridigar ga je vprašal, če razpolaga princesa z znanjem, katereg.i prinesejo k birmanskemu pouku s seboj učenci osnovne šole. — Gospod učitelj je ni poučeval verouka. Ta se je takoj izpočetka lega osvobodil In gospa llardenstein mu je povedala, da tudi ni prevzela nikakšnega pouka, ker se ne smatra dovolj podkovana za to.
Kr»z je malo nevoljen. Ni mu namreč prijetna domneva, da bi znanje njegove hčerke ne do segalo znanja učencev osnovnih šol. Seveda mu še preostaja Mms Whart, katero so mu bili priporočili kot zelo pobožno damo.
"Dozdeva.G sc mi je tedaj t.kurjj preveč ver -----i... Seveda nastaja vprašanje, kaj je moja malčica od vsega tega ohranila v spominu.«
V globoki žalosti naznanjamo, da je danes 8. julija 1937 ob 6.30 zjutraj, previden s svetimi zakramenti, boguvdano umrl v 84. letu starosti, naš predobri oče, tast, stari in prastari oče, gospod
Kari Pollak senior
hiše žalosti, Tyrševa cesta 23
v soboto, dne 10. julija ob štirih popoldne iz
priporočamo v tiho molitev.
bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v
Pogreb se bo vršil Blagega pokojnika Maša zadušnica se ob sedmih zjutraj.
Ljubljani v torek, dne 13. julija
Žalujoče druiine:
Kari, Jean, Pavel Pollak, ing. Remec, dr. Megler, dr. Miličič
Brez posebnega obvestila
UNION
»Na pomoč! Na pomoč!« je zatulil mož v
smrtni stiski in bolečini.	.
Petrovo srce pa je ostalo trdo in neizprosno. »Hektar, le daj ga. le daj!« je kričal venomer
in skakal kot obseden.	.
Nande in Jožek sta z na stezaj odprtimi očmi Pedala od daleč in si upala komaj dihati. Jeza na moža, ki jim je tako nepričakovano izpraznil žepe, se iima je ob groznem prizoru polegla. Nande se nazadnje ni mogel več premagovati. Ves razburjen je pocukal konjederca za rokav in zaklical:
»Pokličite vendar psa nazaj! Saj ga bo raz-
irga'»Ne boj se, fant,« ga je pomiril konjederec in se široko zarežal. »tako hud pa spet ni.«	.
Jožku se je v tem hipu nekaj posvetilo v glavi. Izkoristil je vsesplošno zmešnjavo in se neopazeno splazil proč...
Licitacija
Tujskoprometno društvo Brezje razpisuje licitacijo za oddajo težaških, zidarskih in kleparskih del pri nameravani zgradbi novega postajališča Otoče-Brezje.
Ponudbe je vložiti v zaprti kuverti do dne 27. julija 1937 Tujskoprometnemu društvu na Brezjah, kjer se dobijo tudi pogoji, pripomočki in informacije. Društvo si pridržuje pravico, da odda dela ponudniku brez ozira na najnižjo ponudbo.
Brezje, 7. julija 1937.
Odbor.
(0	1	ffKffil	1
Izvežjian delovodja
v kmetijstvu ln v prekupčevanju živine, išče službo. Naslov v upr. »SI.« pod St. 10867.	(a)
ilužbodobe
Sprejmejo se vezilje
perfektne, z večletno prakso. — Nlkola Ivkovlč, Novi Sad.	(b)
Trgovska pomočnika
katera bf samostojno vodila manjšo podružnico na dežclt, takoj sprejmem. — Kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbe s sliko in zahtevki plače je poslati v upravo »SI.« pod »Agilna« št. 10871. b
ODDAJO:
Gostilniške prostore
3 sobe, kuhinja, uporabno tudi za drugo obrt alt stanovanje, skladišče — dam v najem na Brezovici 6 pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10846.	(n)
Naročajte in širite I »SLOVENCA«
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. S7-62.
Hranilne vloge
vseh denarnih eavodov, terjatve ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po naJvUjl cent
tako] v gotovini
AL. PLANIN9EK. LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 15-10.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica It. 40
vnovčujo HRANILNE! V LOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni cent.
U2EBSH
Elektrolux-hladilnike
brez motorja, na električni. plinski ali petro-lejskl pogon, prodaja na ugodna odplačila Tebna. Ljubljana, Mestni trg 25/1 telefon 25-80.	(1)
i!	*J.
To pomeni: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z Nivea. Izkoristite čim bolj sonce, izkoristite pa tudi bolj Nivea! Ni boljše kombinacije kakor sonce in Nivea in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi .... za Vašo denarnico, kajti Nivea je vendar tako poceni!
Buret,
llster tn vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker. Sv. Petra cesta 14. (1)
štajerska jajca
ln piščanci vedno v zalogi pri B a 1 o h. Kolodvorska 18, dvorišče. (1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, naprodaj. - Z a 1 a z n i k , Prule 9.	(1)
Sveže slive (špingle)
ln hruške, 1 kg 3.75 din, košarice 60 kg. 2|ve piščance, pitane, 70—90 dkg 1 kg 14 din, zaboji po 24 kom. — franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Trgovska hiša
centrum — 500.000 Din, Bapid, Gosposka 28 — Maribor.	(p)
OPOZORILO.
Fablng Gustav, trgovski potnik, se predstavlja kot naš zastopnik, neopravičeno obiskuje naše odjemalce v raznih krajih države, sklepa kupčije ter jemlje obenem naplačilo. Opozarjamo, da po njem sklenjenih kupčij ne priznamo in da bomo proti njemu zakonito postopali.
5. julija 1937	„BR*TEX"
Beograd.	zaloga angleškega sukna,
Beograd, Knez Mihajlova ul. 15.
Radio
Programi Radio L(obl}onai
Sobota. 10. julija: 12.00 Plošče vesele se bodo vrtele, druga za drugo bodo hitele — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestita — 13.15 Plošče vesele sb bodo vrtele druga za drugo bodo hitele — 14.00 Vreme _ 18.00 Pevski sekstet .Mladost« — 18.10 Pogovori s poslušalci — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Naša dramska literatura v zagrebškem gledališču v 1. 1936/37 (K. Mesarič) Zagreb
—	13.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored
—	22.15 Pisan drobiž, pa kar vse navzkriž (plošče) — Konco ob 23. uri.
Dragi programi»
Petek. 9. julija: Belgrad-Zagrcb: 20 Celo — 20.30 Vokalni koncert —•21 Klavir — 21.30 Dueti — Dunaj: 20.Oo gre - 22.20-24 Hrvatska glasba — Hudimiieita: 19.40 Orgle — 21.50 Operni orkester — 28.05 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Komorni koncert — 21 Orkestralni koncert — 21.40 Moderna ameriška glasba — 22.30 Tenor
—	Him-Bari: 21 Violinski in pianinski koncert — 22 Lahka glasba — Praga: 20.05 Violina — 20.40 Vokalni koncert — 21.05 Orkestralni koncert — 22.25 Scbuber-tov kvartet — Varšava: 21 Mornarska godba — 22 Solistični koncert — Vratlslava: 20.10 ltudarska godba
—	Lipsko: 20.10 Vojaška godba — Stuttgart: 20 Opc-retna glasba — 21.15 Beethovnov koncert zMfttMMI!k~ Strassbourg: 21.30 Gledališki večer — BukavtilaT^&S Wagnerjeva opera cValkirac.
Triperesna deteljica
r Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedej.
Petra je razburljivi prizor, ki se je nudil njegovim očem, navdal s škodoželjnim veseljem. Stekel je na kraj, kjer se je neznanec ruval s psom, ter začel divje ploskati z rokami in kričati:
»Zdaj pa imaš, rokomavh! Zapomnil si boš kdaj si me zgrabil za vrat in mi pofulil denar! Hektor, le daj ga, le daj;« ......
Hektor se je s podvojeno močjo in bojevitostjo vrgel na svojo žrtev. Kos za kosom je trgal z njegove obleke in vmes renčal kot krvoločna zver. Nekajkrat so se njegovi ostri zobje zagrizli tudi v meso, da 6e je pokazala kri.
Velik« film ako delo po (namenltem romana ..Zločin ln kaien"
wRaskolJnlkov"
Harry tfaur Predstave uaneu oo 19-16 in 21-16 url
MAU OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Dia 1-—; ženi-
tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Dio 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Sonce stoji v znamenju NIVEA!
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel M
Izdajatelj: Ivan Rakovet
Urednik: Viktor CenčiS