Številka 5
IZHAJA VSAKI DAH —
tadl •* Mdsljah hi prazafclb abS^th HHd<P «fc 9. »fatr-aj, *-*aaanl£ae frter. m prodajajo p« S nv6. (6 st©t.) y aaaogfe icbekarnak ▼ Trsta in okoiia. Gorici, Kranj m, Si- Pate«, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sr. LmaQV TolaMam, .Ajdov-Jftini, Dornbergn itd. Zasterel« Itcr. po E ari. (10 sto t.). vQLA8l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Brokoati 1 ao'ooe. GENE: Trgovinska in obrkae oglaaa pa S «t. wtm, .smrtnice, tak vale. poslanice, oglase danarmik zavodov po SO Bt. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 30 K, vsaka - vdaljna vrata K 2. Mali oglasi po S stol beseda, naj-pa 40 s to t. Oglase sprejema Insaratai oddelek uprava -f dTnoeti". — Plačuje se izkljnčno le opravi „Edinosti".
TRST, v torek 5. januvarja 1909
Cdinost
Tečaj XXXIV
Glasilo političnega d*ufttva
„Edinost" za Primorsko«
V edinosti Je mod I
__ HAROČHIHA ZNAŠA —
aa vsa lato a« K, pol leta 12 K, 3 maseee • ki; na aa,
ro£be brez doposfane naročnine, se up*"--* ne ozira, »ar»laja« aa uMjot tadanje „BDU	»tam* : »U-
—— letu K S-20, pel leta 3 flO ——
Vsi dopisi aaj m pošiljajo na uredništvo tista. Nefranko-vana pisma aa aa sprejemajo la rokopisi aa aa vrača Je.
Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na opravo lista.
UREDNIŠTVO: alloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaoreg lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcijft
Ksta .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galattl št. 18. Poitno-branllaRnl ra&in 5t 841*652. TELEFOH it 11-57,
Volilcsm kmečkih občin brzojavne vesti
tretjega volilnega c kraja Istre (sodnijska okraja Volosko in Podgrad)
Odbor pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri je sklenil sporazumno z narodnimi predstavitelji, da na nedavno izvršenih volitvah za istrski deželni zbor prevzamem jaz radi važnih razlogov kandidaturo v dveh okrajih kmečkih občin: v II. (kmečke občine sodnijskegra okraja Koper, davčne občine Sv Peter-Damata, Korte in Krasica) in v III., to je oziroma v Vašem volilnem ©kraju. — Vdal sem se disciplini stranke in kandidiral sem v obeh okrajih, v katerih sem bil tudi izvolten dne 5. novembra t. 1.
Sedaj moram odložiti, en mandat. Na željo odbora pol. društva in narodnih prvakov II. volilnega okraja pridržujem si mandat za ta okraj. Vsled tega se moram odpovedati mandatu v III. t. j. Vašem volilnem okraju, kar storim zelo težkega srca znajoč, da sem užival Vaše zaupanje polnih 18 let in da sem bil od Vas šestkrat izvoljen skoraj vedno enoglasno v •l^želni zbor Istrski.
Ali jaz se čvrsto nadejam, da isto-ako, kakor sem se jaz podredil narodni disciplini, se tudi Vi odzovete rodoljubnemu pozivu narodnega vodstva ter rado-voljno pohitite dne 7. t. m. na volitve, da izvolite mojega naslednika ki Vam ga priporoča odbor političnega društva.
Volilci III. volilnega okraja ! Jemaje s tem za sedaj od Vas slove kakor mnogoletni Vaš poslanec, zahvaljujem se Vam tu-srčneje za tolikokrat izkazano mi Vaše zaupanje ter Vam svečano obljubujem, da bom tudi v naprej dokler bom sedel v istrskem zboru, z enakim trudom in z isto ljubeznijo zastopal interese tudi Vaše, moji predragi volilci III. volilnega ekraja.
Živeli dični moji volilci kmečkih ob-<4in voloskega in podgrajskega sodnega okraja ! —
V TRSTU, dne 3. januvarja 1909.
M&TKO MANDIĆ.
Volilci kmečkih občin
tretjega vol. okraja Istre (sodnijska okraja Volosko in Podgrad).
Ker se je deželni poslanec g. Matko Mandić odrekel mandatu za Vaš volilni okraj — pridržavši si II. volilni okraj »riečkih občin — razpisala je vlada za dan 7. t. m. nove volitve za Vaš okraj.
Vsled tega priporoča Vam podpisani Isakor narognega kandidata za Vaš volilni okraj odličnega rodoljuba in zelo delavnega moža, gosp.
dr. Ivana Roščića
odvetnika na Voloskem.
Volilci kmečkih občin voloskega in podgrajskega sodnijskega okraja J Oddajte ene 7. t. m. vsi složno svoje glasove narodnemu kandidatu
dr. Ivanu PoSčića.
PAZIN, dne 3. januvarja 1909.
OStor polit, društva za Qrvate in Slovence 3stre:
Taj ni k :	Predsednik :
Dr. Niko Baničevič. Prof. Matko Mandić.
PODLISTEK.
Ob 100. predstavi slo«, gledališča v Trstu.
(Spomini nekdanjega diletanta).
Na ustanovnem občnem zboru torej, ki se je vršil v prostorih „Slovanske čitalnice44 dne 8. marca 1902, je bil določen prvi odoor, v kateri je bil mej drugim voljen odbornikom tudi sedanji društveni pred3. prof. g. dr. Mrhar.
Novi odbor se je lotil takoj dela in je prip-avljal prvo predstavo, za katero je bila določena operetna Šaljiva igra „Črevljar-baron". Se red a, Bog?e kako veliko izbero v igrah ni ia.el tedanji cdbor, ker se je moral ozirati na razne faktorje, v pr7i vrsti na svojstvo in zmožnost tedanjih diletantov, na režijo igre in ne najmanje na sklepni efekt z podanimi močmi. Novo „Dram. društvo" je moralo pa-2;ti na to, da napravi s svojim prvim nastopom dober utia na javnost, da si pridobi zaupanje občinstva in da si tudi pribori ma-
Tnriki poslanik v avdijenci pri cesarju.
DUNAJ 4. Cesar je včeraj v slovesni avdijenci vaprejel turškega poslanika Rešid pašo. Casar je prisrčno pozdravil poslanika, ki je izročil svoie poverilno pismo. Nato so bili cesarju predstavljeni členi poslaništva. Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 4. Sobranje je vsprejelo prora-čua za 1909. prihodi in stroški so proračun-jeni na 153,162.000 levov. Sobranje je enoglasno votiralo 50.000 frankov za žrtve potresne katastrofe v Italiji.
Predsednik dume pri cesarju.
PETROGRAD 4. Car je včeraj vsprejel v Carsiem Selu predsednika državne dume. Na avdijenci, ki je trajala 1 in pol uro, je predsednik poročal o delovanju državne dume. Listi poročajo, da je bilo govora tudi v številnih usmrtitvah v zadnjem času in o neredno stih pri mosk^?«ki policiji.
Ueliki potres u Kalabriji
CATANIA. 3. Mesta Mereine se ne misli zopet zgraditi. Preostali, ki so se rešili nekoliko premoženja, se hočejo naseliti pri Ca-taniji in tamkaj zgraditi predmestje, ki naj se imenuje Messina.
CATANIA 4. V Messini trajajo potresni sunki dalje in provzročajo velik strah. V Ca-taniji so od 1000 ranjence? 600 spravili v bolnišnico, manj težko ranjene so namestili v jetnišnici. Sedem ranjencev je umrlo, trije so zblazneli. Število beguncev došlih v Cata-nijo je izredno veliko. — V Messino došli poslanec Farranda javlja, da se mora Messino na novo zgraditi. Farranda je miaisterakemu predsedniku Giclitti-ju brzojavno naznanil, da ie podpredsednik generalnega sveta poslanec Fulci sklical vse generalne svetnike, ki so se rešili, na posvetovanje na kolodvoru. Geae-ralni svetmai hočejo vspostaviti pokrajinsko vodstvo, ki je imelo svoj sedež v Messini.
RIM 4 „Messaggero" poroča: V Messini so zaprli 200 roparjev, ki pridejo pred vojno sodišče. Vas Gailena pri Reggio je v razvalinah. Tudi tamkaj je poginilo mnogo ljudi.
RIM 4. V brzojavki pravosodnega ministra Orlanda na ministerakega predsednika Giolittija se mej drugim glasi: Povrnivši se v Mesnino sta kralj in kraljica obšla obalo in si ogledala nastavljene vojaške straže in postavljene male bolnišnice. Jokaje pada množica pred kraljevsko dvojico na kolena. V Messini je krali obšel več ulic ter je pohvalil junaško delovanje pomožnega zbora in vojakov. Kralj je čestital nekemu stotniku 82. pešpolka, ki je malo ur prej rešil rodbino, obstoječo iz osem oseb. Ob 6. uri zvečer se je kralj vrnil na parn:k „Roggina Eiena". Kralj je tudi pohvalil milanske ognjegasce, ki so rešili poslopje italijanske banke, da ni zgorelo.
CATANZARO 4. Specijalni poročevalec agencije Štefani, ki je peš oriši! v Reggio in se je po ureditvi pomožna akcije vrnil eem-kai, poroča, da je pogled na me3to žalosten. Smrad je neznosen. Dne 2. t. m. ob 2. uri popeludne je odšel prvi vlak z 2500 begunci. Vlak je vozil po opustošenih krajih. Povsod so na delu vojaki in prenašajo mrtvece k morju, da jih tam pokopljejo. Ob progi so nastavljene nosilnice z ranjenci.
Vožnja v Lazzaro je trajala vso noč. Vlak je prispel v Catanzaro 3, t. m. zjutraj. Preostali potujejo dalje v Napolj. Genij s ke
čete so začele podirati poškodovane hiše. Živil je obilno. Razdeljevanje se vrši redno. Prebivalstvo je mirno. T:a to na mnogih krajih razpokana. —
V Reggio so v soboto pokopali nad tisoč vojakov, katerih trupla so našli pod razvalinam; vojašnice.
MILAN 3. Pomožna akcija. Tukaj se je nabralo že nad en milijon lir milodarov za prebivalstvo prizadeto po potresu.
Pustnih veselic rs bo.
RIM 3. Pustne veselice to za vso Italijo odpovedane. Skoda, ki nastane vsled tega raznovrstnim trgovcem, je velikanska in posledica bo gotovo veliko polomov. V mnogih gledališčih v Milanu in v Rimu ni predstav, gledališča, v katetih se vršijo predstave, so pa skoraj prazna.
Komunistične občine
s posebnim oziron na Severno Ameriko.
L
Uvod: Tomaž Morova „Utopija". — „Zarota enakih" : Babeuf — Furjćjeve falange. — Anglež Owin in Francoz Cabet. Strogo socijalistični komunizam. — Komunizem na verski podlagi. — Verzko-filozofski komunizem. — Razne struje. — „Komunistični manifest".
Ljudi, ki so se pečali z mislijo, kako bi bilo nadomestiti obstoječo človeško drnžbo z drugačno in boljšo, dobivamo že pri starih grških filozofih. Svoje ideje so spravljali navadno v obliko velikega romana, v katerem opisujejo prav točno življenje, ki so si je vstvariK v svoji fantaziji, kakor da bi se v resnici godilo. Po enem izmed takih obilih romanov, ki ga je izdal angleški državnik Tomaž M oru s (obglavljen 1535) pod naslovom „Utopia", je dobila vsa ta literatura in take ideje ime utopija, utopična.
Kakor tudi je vsak tak načrt ra2ličen od drugih, vendar kažejo vsi neko gotovo, vsem skupno tendenco: omejiti delovanje po-samičnika na korist splošnosti. Izlasti se je pokazalo to stremljenje ob času, kadar se je pričela družba socijalno deliti pretežno v dve veliki skupini: tukaj bogata levica, tam ubožna desnica.
Do konca osemnajstega stoletja ni imela ta literatura in nje propagatorji nobenega, uvažavauja vrednega vnliva na praktično življenje.
Največ takih poskusov premembe obstoječega družabnega reda v smislu gotove udruž-josti je izšlo tedaj na tistih tleh, ki so biie sploh o vseh socijalnih strareh in vprašanjih najbolj produktivne : Francija. „Z&rota enakih" leta 1796 pod vodstvom Babe ufa (izg. Babeia), ki je zbral okolu sebe do sedamnajsttisoč enakomisiečih, je bil prvi poskua socijalne revolucije na udružni, komunistični podlagi.
Na tem mestu ne moremo navajati vsega kasnejšega razvoja in delovanja raznih mož v tem smiila. Imenujemo na kratko samo Kari Furjeja (Fouriers f 1837), ki je hotel vso produkcijo uredili tako, da bi se vršila na komunistični podlagi t skupinah, falange imenovanih, katerih vsaka bi štela 1800—2000 oseb. Ves dobiček naj bi se delil na sličen način, kakor delajo današnje delniške družbe. V splošnem njegovi načrti niso preiluzorični in še danes obstoji v Franciji tovarna, osnovana po enem njegovih sorodnikov, kjer se vrši vse delo slično po Furjejetih dispozicijah.
Anglež Robert O w e n (f 1858) je hotel svcje komunistične ideje istitako praktično poskusiti. Babeuf je hotel urediti komunistične občine tako, da bi štela vsaka več
terijalno podlago. Radi tega je določilo gori-omenjeno igro za prvo predstavo, ki je tudi v prejšnjih časih v režiji „Slov. pevskega
po dolgih vajah spravili neko homogennost v izvajanje. Med tem so pa drugi „zakulisni" duhovi pridno tesarili, žagali, šivali in krpali,
društva" bil* hvaležno sprejeta od občinstva prirozavali in limali, slikali in dekorirali, da in ki ob skrbni uprizoritvi ni zahtevala pre- , bo pripravljali potrebne kulise, rekvisite in več teiav.	garderobo; kajti kulise, ki jih je imelo gle-
Za to prvo predstavo se je posrečilo dali^če Armonia, je bilo le dvoje, soba in vrt odboru „Dram. društva" vzlic težavnim raz-i Drugi so zopet tekali h raznim krojačem in meram pridobiti gledališče „Armonia". Upra- i mizarjem, da so dobiii pohištvo in obleke za vitelj in lastniki gledališča sicer niso hoteli .baronski stan*.
početkoma pod nobeno ceno odstopiti pro- < Prišel je dan predstave, ki je značil za štora, a po intervenciji vpiivnih oseb so sled-! prireditelje in nekatere sotrudnike nekako njič pod nekaterimi pogoji pristali na to, ^ permanentno taborenje v gledališču. Na vse tako, da je bilo slednjič vse pripravljeno za zgodaj zjutraj so se že gibale sence po odru pr«o predstavo.	in pripravljale in premikale in raznašale. —
***	; Potem je bila vaja za igralce, ki je trajala
do čez poldne. Ob dveh je imela zopet že Kakor rečeno za prvo predstavo (čev- začeti glavna vaja za pevske točke z orke-Ijar-baron) se je pridao vadilo in pripravljalo, strom. V tej kratki pavzi so se utaborili „Dram. društvo" in njegovi diletant ^ so stali * garderober, rekviziter in inšpicijent v kotu namreč ob tej predstavi kakor Bog pred ; odra in anuli in delali načrte ter otepali za ustvaritvijo sveta: ničesar ni bilo letu, kakor kosilo, slanino in kruh. No, in komaj je kon-mala četica dobrovoljcev. Igralci-diletanti, ki šala glavna vaja z orkestrom, ki je trajala so (kakor omenjeno) prej nastopali le ob skoro vse popoldne, je bilo že treba pri-sporadičnih predstavah in na veselicah, so pravljati za predstavo, ki je imela začeti ob bili v „umetniškem oziru" vsaki svoja „in- J osmih.
dividualiteta", in tedanji režišerji (gg. Bo- : Zunaj' je brila zelo močna burja. Počasi roičakev Stoka in ga. Ponikvar) so srečno so se nabirali in pripravljali igralci za nastop'
tisoč duš, Fourier je bil k večemu za dva tisoč, Owen za veliko manjše. Kako so se njegovi poskusi ponesrečili, se kmalu prepričamo.
Iz Furjejeve šole jo izš<d med drugimi Cabet (izg. Kabe), katerega znamenita knjiga „Vojage en Icarie" ie zagledala luč sveta v letu 1840 in navdušila mnogo fanatikov tako, da so mu sledili v Ameriko, kjer pa so te ikarske kolonije, osnovane na strogo socijalistično-komunistični podlagi, jako hitro propadle. Tudi o njih nam bo še izpre-govoriti.
Popolnoma drugo izhodišče za propagando komunističnega življenja imajo razne verske sekte. Ako ostanem le pri kristija-nih, vidimo, da utemeljujejo svoje ideje z izreki bv. pisma in z vprašanjem božjega dopadaj enj a.
Kakor slednjo skupino komunistov nam je imenovati različne versko -filozo t -s k e, med katerimi zavzemajo najodličneje mesto takozvani teozofi, ki so razširjeni po vsem svetu nekako tako, kakor prostozidarske lože. Vseh teozofov utegne biti do sto tisoč. Njih središče zavzema njih kolonija Point Soma v Kaliiorniji.
Komunizem smatra kakor svoj končni cilj tudi moderni socijalizem. V tem oziru je posebno znamenit Kari Marksov in Friderih Engelsov „Komunistični manifest", ki eta ga izdala leta 1847 in ki ga je sprejela kakor svoj program tedanja tajna „Zveza komunistov", ki se je ustanovila na Anglež-kem leta 1840 in ki tvori pravzaprav prvo in glavno podlago vsemu tistemu političnemu razvoju kasnejših let, ki ga poznamo pod imenom : socijalno-demokratičen.
Praktični poskusi komunizma, o katerih amo namenjeni izpregovoriti nekaj besed, nam kažejo nadalje, tla te različne organizacije nikakor niso smatrale komunizma kakor neko po vsem fiksno in enotno precizirano idejo. Marveč so si različne skupine tudi besedo komunizem različno tolmačile.
Najpopolneji komunizem obstoji tam, kjer je izveden tako gospodarski kakoi pravno. Delati morajo vsi skupno v skupen namen, zasebna last je odpravljena. Kar prin&ša kdo premoženja b seboj, mora izročiti vaega občini. Vse blago in vse imetje je last vseh. Izstopi kdo iz komunistične organizacije, ne more ničesar tirjati kakor odškodnino za svoje premoženje ali svoje delo.
Gospodarski komunizem je tam, l^jer pač občina skupno opravlja vsa dela in jih tudi skupno vži7a, vendar privatna lastnina ni brezpogojno odpravljena. Vsakdo ri hrani lahko še svoje posebno imetje, ali če je izročil svoje premoženje občini ob vstopu v njo, ima pravico, tirjati je zopet nazaj, kadar hoče iz nje izstopiti. V teh občinah moreio opravljati delo tudi najeti delavci, o katerih nihče ne zahteva, da vstopijo v komunistično organizacijo.
Zgolj pravni komunizem je tedaj, kadar občina ne opravlja dela kakor skupna gospodarska sila. ampak si najemlje v ta namen tuje sile. Pač pa izroča vsakdo organizaciji vse svoje premoženje, do katerega kasneje nima nobenih pravic več. Na tej podlagi je osnovana pretežna večina samostanov.
Vpoštevati nam je še en način proizvajanja, ki stoji s komunizmom v gotovi zvezi. Kadar so se zbrali posamični členi v večo skupino in si je ta prisvojila kakor taka kako zemljišče ali podobno posest na ta način, da si dele člani to premoženje medsebojno v enake dele, imenujemo ta poja7 kooperacijo.
ter ugibali, ne»bo li skrajno neugodno vrence preplašilo občinstva od obiska, ne bo se-li vršiia prva predstava pred veliko praznoto obširnega gledališkega prostora. Čutstvo, ki je obvladalo prisotne igralce in odbornike, je bilo precej deprimuj če. Vsakotoliko je pohitel kdo h luknjici v zavesi, da pogleda, jeli prihaja že dosti občinstva. A občinstvo ni zapustilo „Dram. društva". Predno se je dvignila zavesa ob začetku predstave, so bili sedeži v pritličju, lože, stojišča in galerija polni dobro razpoloženega občinstva. In predstava je začela, se živahno razvijala in dosegla zelo velik efekt.
Po tedanjem prvem gledališkem listu so sodelovali na tej prvi predstavi igralci-dile-tantje: ge. Ponikvar in Štular, gce. K bau. Odinal in Poniž in gg. Boroščakov, Stoka. Štular, Dekleva, Prunk in Bacek ter sodelovalo je v pevskih točkah „Slovansko peviko društvo" pod vodstvom ga. Bartela.
Kritika v „Edinosti* je v svojem uvedi izvajala: Splošni utis sinočne prve predstave našega novoustanovljenega „Dram. društva" bil je najpovolnejši, na čemer imajo veliko zaslugo prvič igralci sami (pod spretnim vodstvom g. Grebenca) drugič pa občinstvo, ki je kljubu skrajno neugodnemu vremenu
Stran II
»EDINOSTc štev. 5
V Trstu, «Lne 5. janlivarja 1909
Praktične izglede tem različnim strujam,	na nje srčnosti in abnegaciji. To bi bilo vse	menitost Basov v Metani, posnemajte vzorno
nadalje, kako se je obnesla doslej komuni-	lepo ali ta je mesto, da jih spomnimo, kako	človekoljubnost italijanske kraljice, ki je
stična ideja v obče, o tem nam pokaže već	so se naši primorski Italijani nedavno vedli	kr»i!
sledeča razprava, ki se je mogla ozirati seve
le na najvažneje pojave. Od teh nismo izpu ■tili — kolikor je znano nam — nobenega.
Italijansko \seučilišeno vprašanje.
Dunajski dopisnik „Piccola" poroča, da
je doznal iz verodostojnega vira, da je mini sterski s^et minole sobote po dališi živahni debati sklenil, da zahtevi italijanskih poslancev, podpisani od ministevstva za unanje stvari, naj bo Trst sedež italijanskemu vseučilišču, ne ugodi. Postaja torej vedno verojeineje, da mi»li vlada predložiti parlamentu Trident kakor sedež italijanske fikult6te. In to — kakor naglaša ,,PiC colo" — vzlic vsem protestom Italijanov ia tirolskih Nemcev !
Uresničuje se torej — ako je gornja vest resnična — kar smo mi vedno pripovedovali Italijanom : niso se hoteli sporazumeti z rami in posledica bo — ne Trsta ne! !
_______r____________#	naše krvi
proti siromaSnim sinom iste junaške Črnogore,	Seja mestnega sveta. Včeraj ob 12. uri
kako so gazili proti njim najelementarneje	epoludne se je vriila izvenredna seja mestnega
zakone humanitete in človeškega usmiljenja,	sveta, da sklepa o predloga mestne delegacije
Minolega leta v meseca janavarja je došlo v	glede podpore ponesrečencem prizadetim od
Pulo v dveh oddelkih kakih 400 Srbov od	potresa v spodnji Italiji. Potem, ko se je meje črnogorsko-hercegovske (torej tudi Črno« i župan v toplih besedah spominjal strašne kata-
gorci), ker so čuli, da morejo dobiti dela na	strofe in poročal, da je v imenu občine že
Jezikovno
v Dal-
vprasanje maciji.
Iz Zadra poročajo. Kakor emo že na kratko javili ja dne 2. t. m. dalmatinsko na-meštnutvo dcpo.laio političnim uradom nove ti kovine z izključno hrvatskim tekstom. To bi imel biti začetek z* uvajanje hrvatskega uradnega jezika. Dosedanje tiskovine ia to ilu.'ij«ažko-hrvat9ke in nemško-italijansko-hrvst-ske so povsem staljene izven rab?.
Razprava v srbski skupščini o aneksiji Bosne in Hercegovine.
Na nedeljski seji skupščine je med razpravo o odgovoru m:nistra za unanje stvari Milovanovića imel staroradikalec Stcjan Protić govor, v katerem je med med drugim rekel : Avs'ro-Ogrska zasltduje vedno svojo tendenco, da jem je srb kemu narcd:i komad za komadom. Milovanovič naj skuša preprečiti provi-zorično reštiev problema aneksije. E/ropa želi ni r, zato je treba ta prob'em definitivno rešiti. Evropa mora Avstrc-Ogrsko priiiliti, da ta apor definitivno reši, to tem bolj. ker se je celo v Maroku proglasilo načelo cdurtih vr&t. Tudi Nemčija je to n&čelo priznala, a sedaj jo je Avstro-Ogrska potegoila na svoio stran. Aneksija Bosne in Hercegovine ne po-menja drugo nego gospodarsko zatvoritev Balkana od Evrope. — Kazlerović, socijalist, je rekel, da }e aneksija gotovo čin nasilatve. Vsled nevarnosti, ki je nastala za srski narod, ie biia sklenjena tesna zvesa mi d Srbijo in Crni goro, kako vrednost pa more imeti zveza z d.žavo, katere knez ima še dandanes zaprtih pet ministrov in nad fiO poslancev in drugik nedolžnih oseb. Vsled teh besed je nastal velik hrup v dvorani. Staroradik&lec Pasić je zaklical : Kazlerović hoče sejati pre-pir med obema sraskima državama!
Ali so Slovani res barbari ?!
Širom sveta znaDi dopisnik in sotrudnik
milanskega „Corriere della Sera" Cipolia piše v nedeljski številki:
..Rusija je podala v teh dneh najviši in najganljiveji dokaz človeškega bratstva. Disciplina pri teh junakih je nekaj čudovitega. Oni imaio neko vzvišeno nežnost na izkopavanju ranjencev in polaganju in prevažanju."
Vsi ti pojavi pripoznavanja in slavljenja ruske narodce duše mora navdajati ponosom vse Slovaustvo. Junaštvo s katerim so se ruski vojaki proslavili na me-tu italijanske grozne katastrofe je častceje, nego vsako drugo junaštvo, tudi ono v krvavi vojni. Tu razpaljajo dušo jeza, bes, sovraštvo ; sedanji ru-iki junaki pa stavljaj o svoje lastno življenje v najveće nevarnosti, a vodijo jih pri tem le na -plemeniteji nagibi človekoljubja — ljubezni do sočloveka.
regulaciji pristanišča. Ali dela niBO dobili in so več dni tavali po mesta lačni in brez strehe. Hodili so k občinski upravi z milo prošnjo, naj se jih usmilijo. Ali kamen moreš ganiti — srca sinov avite culture so ostala trša nego kamen : kruto in z&imehovaje so jih odganjali. Tako so reveži morali trpeti lakoto, obnemogli spati na planem v hudi zimi, na snega. Poginili bi bili, da so jih niso usmilili puljski Hrvatje, ki so uvedli pomožno akcijo, da so jih nasitili. Eden teh revežev je bil tako obnemogel, da je zdravnik prepovedal dati mu navadne hrane in ga je moral le polagoma z močno juho spraviti do nekoliko moči. Potem so se puljski Hrvatje obrnili brzojavno na Dunaj do dr.a Laginje in ministra Buriana za pomoč. In ta poslednji je res aalož 1 politični oblasti, da je te nesrečne ljudij odpravila v domovino.
A i naj se omenimo brutalnega pisanja tržaških listov povodom slavja ,,N. d. o." v Trstu, to se ie puliskim bletnikom pridružilo iudi nekoliko Črnogorcev, Zasramov&li 30 iih s „strazzoni"*.
Tako so postopali Italijani na začetku in sredi leta 1908 — a kako postopajo Slovani pod konec 1908 in na začetku 1909
izrazil sožalje tukajšnjemu italijanskemu generalnemu konzulu, je asesor Pitacco stavil delegacijski predlog, daj se za ponesrečence daruje znesek 30.000 K, ki naj se pokrije s predvidjenem prebitkom sklepnega računa za 1. 1908. Meatni svet je brez debate enoglasno j
celo provoščil, na Primorskem pa trdi Jagić, da se dobe Slovenci samo med Trstom in Gorico. To je škandal brez primere. Vse Slovence severno od Drave in vse Slovence severno od Gorice, dalje vse prekmorske ia ogrske Slovence je „slavist" Jagić mničil. Pravo politično hudodelstvo pa je, da je koroške Slovence tako zmrcvaril, da jih je „samo po nekaterih dolinah" Š9 nekaj pustil. Ali ne škcduie tako pisanje naših „strovnja-kov-slavi3tov" ogromno slovanskemu narodu ? Mi politiki se trudimo in do krvi borimo ia pehamo za vsako ped slovenske zemlje, gospodje hofrati in profesorji na katedrih pa pišejo za nemško tvrdke „učene" spise, v katerih uničujejo naše delo. Kajti iz takih spi-
sprejel ta predlog, kar je žmp&n brzojavno j80T zajema širša javnoat svoje znanje in svoje naznanil italijanskemu minist. predsedniku j nazore o Slovanih.
Giolitti-ju.
Kje jo resnica? To je vodilni govorih na predvčerajšnjem shodu radi z „Dalmatijo", tako se vprašujejo delavci, tako se vprašujemo mi vsi. Da, kje je res-nioa ? Kdo je kriv na vnebovpijočem verolom-stvu ? Če čitamo izjave, zatrdila, pojasnila cd reeh intere3iranih strani, potem bi morali misliti, da res ni nikdo kriv.
Ali vsi mi, ki si ne puščamo trositi peska v oči, imamo to za^e?t, da nekdo — laže. Ravno ta okolnost, da noče nikdo nositi odgovornosti, je nam v nedvomno zagotovilo, da se vsi sramujejo, ker občutijo, da 3e je zgodilo nekaj, kar se ne daje opravičiti ni s j stališča prava, ne s stališča morale. ■ Vsi odklanjajo odgovornost, toda naib*;žie resnici smo, ako pravimo, da so vsi krivi in da morajo zato tudi vsi nositi odgovornost! Pa
nasproti Italijanom ? ! Ne omenjamo tega, dajtudi tQ naglafiam0 đa je vreden ye5ega apošco. bi se rogalt tem poslednjim, kakor so se vanja51ovek> & je 8toril krivico in možki jem-rogah Italijani Crnogorcem, niti se nočemo ,je Qa_80 odgovornost neg€l oni kijestoril ia bahati, ker v nesreči nam mora biti vsakdo _ t j	» »	j
brat, pa bodi katerega-koli jezika! Ali prilika Socijaiisti s0 prvi n8doižni na tem, kar
je bila to, da spomnimo naše primorske Italijane aa aevredno njihovo vedenje ia na zapoved človečanst^a, naj bodo tudi oni nasproti naši krvi ljudje, ki se ne ponašajo le se svojo kulturo, amoak jo tudi praktično izvajajo z deli — človekoljubja !
DOGODKI NA BALKANU.
SRBIJA.
Posojilo beligrajske občine.
BeHgrajska „Politika" poroča, da namerava beligrajska občina najeti za mestae investicije 80 milijonov dinarjev, vendar se mestni »vet t'.mu protivi.
TURČIJA.
se je zgodilo s pogodbo z „Dalmatijo". Ali njihovim zatrdilom ne moremo dati nikake vere, dokler nam ne pojasnijo teh-le okolnosti,
Kaj je socijalistični poslanec Pagnini iskal pri namestniku ? ! Kako je mogel tajnik zveze delodajalcev dr. Cimadori v opravičenje po-| stopanja družbe „D&lmatia" sklicevati se j na grožnje socijalistov z generalnim i Štrajkom ? ! Je-ii morda Pagnini grozil le na j svojo roko ia brez vedaosti stranke ? ! Če pa i je temu tako, zakaj ni g'asilo te straake prišlo j z znano izjavo nemudoma, ne pa da je Ča* j kalo Še le trenotka, ko je bil grdi čin gaže-i nja pogodeb izvršea ? I Posebno še : kako si (je tolmačiti, da so bili dno 1. t. m. zjutraj
Sploh je pa Jagič dal slovenskemu je-motiv v(ziku ®0 eno hudo brco. O našem jeziku pravi aferQ namreč zaničljivo, da se ne bo nikdar pov-' spel do večje veljave in da bo ostal vedno brez pomena. Kdor prebere dotični Jagiće? spis, mora slovenščino naravnost zaničevati. Jag'ć govori o *lo?enščini kot o nekem čisto izkvarjenem narečju polnem germanizmov. Novejšo književne slovenščine Jagić gotovo niti ne pozna — to bi bilo najbrž preveč zahtevati od takega visokega gospoda, ki mu slovenski čsstivci itak radi delajo komplimente . . .
Neki gospodje slavisti ai hočejo pri Nemcih in v „učenem svetu" pridobiti veljavo s tem, da v nič devajo svoje lastne rojake. Mi pa smo zato tukaj, da brez strahu takim gospodom v obraz povemo : To je sramota !"
Se svoje strani pripominjamo le, da je bil dvora: svetnik Jagić tisti mož, ki je — ni treba praviti, komu na ljubj — iznašel tudi v Bosai ia Hercegovini .... bosanski jezik!!
Buren železničarski shod v Sokolov! dvorani. — Kdor išče najde, Pripravljalai odbor tržaške podružnice česko-slovenske zveze železniških uslužbencev je sklical javni shod za sinoči v Sokolovi dvorani v „Nar. Domu". Že pred 8. uro ie bila dvorana skoro napol-niena po pristaših Nar. Delav. Organ. Ob 8. uri pa je prikorakalo korporativno okolu 150 pristašev socijalne demokracije pod vodstvom Kopača in dr. Šolarja, ki so zavzeli sredino in desno stran dvorane. Kasneje došli nar. delavci, zasedli so vrata in vežo dvorane, ker aiso več našli prostora v dvoraai sami. Dasi je vladal 3prva popolen mir, je bi;o vendar čutiti veliko napetost mej obema strankama. — Ob 8. nri in otvoril je tov. Ska'iik v imenu pripravljalnega odbora zborovanje
CARIGRAD 4. Na temelju informacij od j na obrežju znani pristaši socijalno-demokra-pozdravom vsem ter je v kratkem nagovoru strani ministra za notranje stvari dementujo • tične stranke, da začno delo, ko je niso po- ?izjavil, da je vsakemu žborovalcu zagotovljena
.,Ikdam" veat o boi kotu grškega blagu.
CARIGRAD 4. Odborovo glasilo „Šuraj Umet* potrjuj-3, da bodo seie senata javne.}
Ogrska.
j pred nikdar opravljali in ki je bilo po pravo- ;svoboda govora. Takoj pri teh besedah je veljavni pogodbi zagotoljeno našim delavcem, 3avpii dr. Šolar: rZahtevamo naše predsed-ki so v tem delu naravnost specijalisti?!! Na koncu konca pa je zanesljiv psiholo-
Romunski unijatski metropolit za materinski jezik.
gičen dokaz za sokrivdo socijalistov v okolnosti, da bo omenjeni socijalistični delavci naše delavce kruto zasramovali in jih pošiljali zemljo kopat na deželo ! !• V tem pogan-
Ogrski naučni minister je odredil, da 8e: j&nju naših delavcev na deželo je izražen v mora v državnih šolah tudi veronauk pouča- resnici ves program laške socijalne-vati v madjarskemj jeziku. Veroučiteljem, ki demokracije nasproti Sloveč-nočejo tega storiti, je vlada odvzela nagrado, c e m: Trst je laško mesto ia slovenski do-Uaijatski duhomiki so vprašali svojega me- i iayec je tu le nadležen gost! ! tropolita Milialja, kaj da jim je storiti? Me-j Kar so ovadili oni socijalistični delavci tropolit jim je odgovoril, da so dolžni poslu- 6e svojim psovanjem, bodi gospodom na ns-Šati zapovedi svoje cerkve ter jim zapoveduje, mestništvu v pouk — da tu ne gre le za nai veronauk predavajo otrokom v kakih 20 slovenskih dela-rcev, ampak za velik materinskem jeziku, če tudi ne doba princip: ali naj bo slovenski delavec v Trstu katehetske nagrade od države.	enakopraven in naj se mu zagotovi pravica
I d o dela in zaslužka!! Znana izjava v „La-u bedi jim tudi v poak, da so se G o v o r c e s ar j a V i 1 j e m a s e st a v-! P[fmaIos orijentirali v stvari namenov in tak-lien. Londonski „Daily M*il" poroča, daje tlke ?aše so^lne-damokracije. letos d:ž*vni kancelar knez Biilcvv sestavil'. , ^ sedaj še gospod tajnik zveze deloda-cesarju Viljemu gover, s katerim je pozdravil ^^^ Fer™cc,° Cimadon, ki tudi noče
Tu imamo torej diven prizor
{1	- ti o u e j & ;n zasiuz
Drobne politične vesti. voratoru" bedi jim
socijalisti
generale, ki so mu prišli čestitat novo leto
Romunskiposlancivkrščan- .	.	•	*
1 ... . .. .	u sko-socijal ni zvezi. Romunski državni	fni1V.
Italijanski listi proslavl?ajo tudi posebno jp09lanci grof Bellegarde, Isop^xu, dr. Simo-i??0 8torlhrfn š.traJk mU T D1|° ; ,dr' —- '—«»----.«.„1-----— *— r	Feruccio Cimadori pa opravičuje verolomstvo
v krščansko-socijalno stranko.
navdušeno kraljico italijansko in jo pri tem izrecno nazi/ijaio fvena di Montenegro — Jeleno Črnogorsko. S tem hočejo menda počastit. nje junaško domoviao. Tudi naši itsli-jac^ki listi so se priiružili siavospevom Jeleni
lepem številu prihitelo v gledališče, da na ta način novoustanovljenemu društvu kjj o prvem
novici in drugi so pristopili kakor hospitaatje £ , • « *	,
, iTrS^nAn-J^iinlno Btrar,kn.	J f „Dalmatine" s tem. da SO gospodje z na-
: mestništva, sklicevaje se na grožnje so-,	!cijalne demokracije, pritisnili na družbo,
Dnevne vesti,	! da je storila nekaj, kar — kakor zatrjajo
6g. odborniki polit, društva .Edi-1 f0 t^o^neZt	' '
noste se uljudno vabijo, da se udeleže današnje redne odborove seje ob 7. uri
Kakor da smo v labirintu samih
ne-
ništvo". Tov. Skalek mu je odvrnil, da sklicuje zborovanje pripravljani odbor česko-slovanske železoičarske zveze, ter da bo predsedoval shodu oa sam v imeau te zveze. Tu je zavpil dr. Šolar: „Mi ae bomo tukaj ubogali, ampak komandirali" iu ostali sodrugi so s hrupnim vpitjem spremljali dr. Šolarjevo izjavo. Ko je hrup nekoliko potihnil, je podelil tov. Skalak besedo predsedniku N. D. O. dr. Jos, Maadiću. Tu eo začeli socijalni de-mokratje z nova vpiti in žvižgati, aekteri tudi z zvižgalkami, Eden naših je apostrofira! socijaliste, naj zborujejo mirno, ali naj pa zapustijo dvorano. Svoboda besede da je vsakemu zajamčena. Ko je na to eden socijalnih demokralo? pljunih proti dotičniku ,se je polutko sp'ošao razburjeaje naših, nnital je vedno huji hrup in prišlo je d d viharnih prizorov, da so se dvigale pesti in letele stolice po dvorani. Naši so odločao pritisnili in socijalisti bo morali bežati ven iz dvorane, mej tem je policijski uradnik dr. Trnovec razpustil zborovanje. Socijalisti so še nekaj časa razdajali na trgu pred Narodnim Domom, dokler ni prišlo redarstvo in jih razpršilo, pri čemer so nekaterim socijaliatom odvzeli stolice, ki so jih ša imeli v rokih. N»ši že-lezničarji so se potem podali v društvene prostore, kjer so je v zaupnem posvetovanju z ogorčenjem protestiralo proti dogovorjenemu na3il}u socijalnih demjkratov ter se pozivalo navzoče, da aabirajo člaae za pcdružmic« zveze česko-3lovanskih železuiških uslužbencev, ki se ima ustaaoviti v Trstu. Shoda udeležili so se tudi 3lov, železniški uradniki po de-
aie^a aastspu izreče svoje simpatije. Razpolo-1 ~ J 'J™ JT n----"cT" » dolžnih. Ali krivica, grdi čin je vendar tu! putaciji.
- - .....J najboljše m se Te z^er v Pisarnl Gregorma in dr. Sla- In kjer je krivica, mora biti tudi krivičnikov!
Že nje občinstva je bilo kar stopnjevalo vsporedno z razvojem igre. Občinstvo je bilo popolnoma zadovojno z igralci, a tudi igralci so morali biti veseli občinstva,
vika.
Predsedništvo.
Za ponesrečence v Južni Italiji. V tukajšnjem italijanskem novinstvu čitamo, da
do tega, da pridemo kje je resnica ! ! In
ki ni prav nič skopuhar?lo s pohvalo. Toliko bodo jutri zjutraj italijanski dijaki hodili po cbMnstvo, kolikor igralci so včeraj z veselimi mestu nabirat milodare za ponesrečence v
Nam pa je ravno na jasno, kdo je kri?
tudi v interesu vseh v to afero zapletenih J pravili, da razbijejo bhod. Poseb2j pa so naši faktorjev je, da pride na dan, kdo je zavratao ' že prea shodom doznali, da se pr.pravijajo
Že iz gori navedenega por:či!a izhaja jamo, da so se socijalisti organizirali in pri-
občutki zapuščali gledalište ter ae živo željo do hitrega svidenja.
Operetna burka „Cevljar-baron" je v stoji skupnosti izpala izvrstno i a je zbuiala med občinstvom gromovite salve smeha, ki so frle gotovo Bajmočneiše ob zaključni sceni druzega dejanja, na kateri sceni ni bilo — prav nič več opažati drletantizma. temveč se nam je dozdevalo, da imamo pred seboj ruti-niran gledališki ensemblt..
In h sklepu: „Ponavljamo še enkrat, da je sinočnja p-editava „Cevljar-barona" v avoji skupnosti prav dobro izpab, na čemer pa ima lep del zasluge tudi „Slovansko pevsko društvo", ki je zborno izvajalo zbore v igri. S takim zborom bi se smela ponašati tudi raarsikak stalna operetna družba. . * (Zvrfietek prihodajič.)
južni Italiji. Tudi mi apeliramo na človekoljubje mnogoštevilnih Slovanov v me3tu, naj se pridružijo ostalemu občinatvu v izkazovanju sočutja za nesrečnike, ki jih je zadela grozna katastrofa. Vsaki tudi najman:i dar je dobrodošel, bodi v denarju, bodi v oblekah, bodi v čemersibodi, kar more nesrečnikom prav priti
v njihovem obupnem položaju.
* *
*
£0 je bil že stavljen ta poziv, smo prejeli tudi sličen poz> ca naša občin3tvo od strani akademičnega ferijal. društva „Balkan*, ki v ganljivih besedah slika bedo nesrečnih prebivalcev in kt zaključuje s tem apelom :
„Tržaški Slovani! pokažite tudi Vi svoje plemenito srce. Italijanskemu visokošolca, ki pride v Vaio hišo, izkažite slovansko gostoljubnost, dara j te po svojih močeh ponesrečencem življenske potrebščine! Posnemajte ple-
mešal in se morda posluževal nehonetnih sredstev ! ! In ker so ljuditvo najbolj ogorčale vesti, da je vlada sodelovala na tej krivici, je ona dolžna delati na to. da se pogaženo pravo vspostavi. Tako pod* dokaz, da one Testi niso odgovarjale resnici.
Sramota. Pod tem naslovom
„Siovenec" nastopni članek:
1 socijalisti za na*t>p v dreh lokalil« in sicer državni železničarji v Via Boschetto, a južni železničarji v gostilni ui^e Boccacio, kjer ' ima svoj sedež i:emško socijalno demokratično •društvo „Ad-iaperJeu. Od tod so ee napotili = obe skupini proti „Nar. demu", ter sto vsto-priobiuie ^&kor uvodoma omenjeno korporativno v Sokolovo dvorano. Domišljali so si, da bodo večiai. ker jih je bilo okolu 150, a zmotiii
, Ni dovol1, da Nemci Slovencem pri vsaki	, . . ... _« . ,.«
priliki kaj odtrgajo, najžalostnejša je, da ss 80 ae temeljito, kajti nahhje bilo čez 300
dobe tudi med Slovani vedao možje, ki slu- Značilno za slovenske socijalno-demoKratične žijo tej nemški nameri. Tak} moramo najoa- i železničarje je bilo da so privlekli se seboj tr^e obsoditi Jagića, ki je spiaal donesek o ve£ Namce7 m Lah°7	le b:1°
slovanskih jezikih za Heanebergu/o „Kultur der Gegenwarttt. Tukaj je Jagić slovansko ozemlje tako omejil, da ga najhuiši Sudmar-kovec ne bi mogel bolj ostriči. Jagić trdi, da prebivajo Slovenci na Štajerskem samo južno
od Drave, da jih je na Koroikem „samo v oziroma kancelijskega ofhijala pri c. kr. nekaterih dolinah" dobiti, Kranjsko jim je še sodišča v Vodnjaau.
se
Nemcev m Lahov nego je bilo njih samih, s čeaaer so doVazali svojo onemoglost. Prišlo je do tega, d 3 česar je moralo priti: slovenji železn-čarji so vrgli iz dvorane predrzne idzivače, ki so našli kar to iskali..
Razpisano je mesto &odnijskega kaneš lista
ekr.
V Trstu, dne 5. januvarja 1909
> EDINOST c Štev. 5
Stran HT
Prijateljem krasote naše domovine. Z
dejanjem in z besedo deluje „Slovensko planinsko druStvo" ne le v prospeh slovenskega planinstva, ampak tudi v prodiranje smisla za krasoto prirode sploh in v dejansko spoznanje, pripoznanje in ščitenje lepote naše domovine. Stik med širšo slovensko javnostjo in m-d rPlaninskim društvom" posreduje društveno glasilo „Planinski vestnik" že štirinajst let. — Z bodočim letom stopi pred naše občinstvo ^Planinski vestnik" preurejen, po-v?čau in polepšan; razkazoval bo Slovencem domovinske krasota tudi s slikami m sicer z umetniškimi prilogami in s spodobami ^ v tekstu. Ker je izšla prva številka že z novim letom, naj se oglase novi členi „Planinskega društva" (ietna členarina K 6—) pravočasno, da se jim bo moglo postreti s „Planinskim vestnikora-, ki ga dobivajo kakor členi zastonj (Naročnina le na „Vestmk znaša K 4*— na leto). Listu je oskrbljena bogata zabavna i poučna vsebina.
Vstopnice za akademični ples se prodajajo vsak dan od 5—6 ure v „Slavjanski Čitalnici* in sicer preti izkazu vabila. Tudi še nekoliko lož in sedežev je na razpolago.
Objavljamo, da se pod plesno obleko za gospode ne razume samo fcžik, ampak tudi salonska obleka, kakor se je že enkrat javilo.
Pripravljalni odsek.
Proglašenje letošnjih narodnih pesmic.
Predminoie nedelje popoluine se je vršilo na velikem ljudskem plesu v Skedoju prvo oficijelno razglašenje narodnih priprostih pesmic za predstoječo pu3tno sesono. Kakcr prelja leta tako je bila tudi to pot udeležba velika in so b le pesmice vsprejete z velikim navdušenem od strani navzočega občinstva. Pesmice so lepe in ljubke in bo naša slovenska mlad na gotovo z veseljem segala po njih.
Včeraj se je vrSilo drugo razglašenje pri Sv. Marili Magdaleni spodnji v dvorani g. Todoa Mikiavca. Na razglašenju sta sodelovali "društvi rSlava" in „Velesila".
„Kolo" se zopet pomika naprej ! — Iz
pevskih krogov nam pišejo : Težko smo pričakovali zopetnega oži7ljenja našega pevskega društva. Vgibali smo na vse možne načine, kako bi se dalo zopet delovati. Sovražniki našega naroda pritiskajo cd vseh strani na nas. Vse nas žali, zapostavlja in celo preganja. Vo itve so pred durmi in mi, da bi spali spanje pravičnega ?!
Vsa naša ugibania bi nič ne izdala, da nam sreča ni prinesla dobrega pevovodjo, ki nas hoče učiti in s nesebično žrtvovati narodni stvari !
Dolžnost nas pevcev je, da se sedaj tesno oklenemo našega „Kola" in da redno zahajamo k pevskim vajam, ki bodo \sako sredo zvečer (lutri bo vaja točno ob 2. uri popoludne) in vsako nedeljo točno ob 2. uri popoludne.
Točnost mora biti, ker so nsm prostori, ki nam jih je „Trg. izobraževalno društvo" blagohotno odstopilo, le za natančno določene ure nam na razpolago in tudi od g. pevo-vodje ni emeti zahtevati, da bi čakal na pevce.
Pripo-očamo t?rej, naj bo na obiskovanju pevskih vaj največa — točnost. — Na svidenje jutri točno ob 2 uri popoludne v ul. S. Francisco št. 2 I. nad str.	Pevec.
V poročilu občnega zbora zavoda sv.
Nikolaja za leto 1907 je bil izvadrk večih svot, darovanih zavtdu, pomanjkljiv. Pohvaliti je treba tržaško hranilnico in posojilnico, ki letno pDdpira zavod s primerno svoto. Enako cfii bo v vzgled si. županstvo Stari trg pri Ložu z letnimi 50 K, nadalje županstvo Jesenice 30 K, hranilnica v Postojni K 50, iz ul> žnega cerkvenega f;nda č. g. Pederroli K 25 ; Struke tj me?to venca p. g. dr. Pertotu K 25. To so veče svot3 od prejetih darov in podpor K 2881'74, Hvala lepa!
Iz Rocola 1. prosinca 1909. — V petek 15. d.cembra vršila se je pri nas božičnica tukajšnjega otroškega vrica. Nuše občinstvo je tudi ob tej priliki pokazalo, kako se zanima za vse, kar je narodnega, k^jti mnogoštevilno je prihitelo ta dun po-lušat svoje male — bodočnost našo. Pa tudi ti mali so nastopali kakor da bi si bili hve3ti velike nalog*, ki jih čaka za narodno prebujenje. Govorili, deklamovali in peli bo, da je bilo vpelje gledati in poslušati jih. Ves program je bil prav dobro izbran : primerno času in starofcti otrok. Vsa čast gre torej gospici vrtnarici, ki se res ni plašila nobenega truda, da je dosegla v tako kratkem času tako lepih vspehov.
Otročičem in njej kličemo : L2 tako naprej! Starišem pa: Le pridno pošiljate svoje otročiče v vrtec !
Za Ciril-Metodov ples tržaške mladine »e vrši seja danes 5. t. m. točn) ob 8. uri zrečer v goren ih prostorih restavracije „Balkan". Nujno je želeti velika udeležba, kajti predpriprave zahtevajo, da se vrše seje redno in da ee vse potrebno pravočasno ukrene.
Tržaška mala kronika.
Pet jetnikov ušlo iz vojaških zaporov.
— 1/. vojaških zaporov, nahajaječih se v veliki vojašnici, sta v soboto na skrivnosten nač n izginila cUa jetnika. V nedeljo agutraj so pobegnili trije. Ko se je jetničar podal v eelico, je videl da so bile tri postelje prazne. Skozi luknjo, predrto v steno, so omenjeni trije prišli v sosednjo celico, iz katere se pride v veliko sobano. Ta so s silo odtrgali
ključavnico vrat in prišli na dvorišče, odkoder so potem aplezli na ulico in zbežali. Doslej so bila vsa zasledovanja beguncev brezvspešna.
Dva poskusa samomora. V nedeljo zvečer skočil je 34 letni voznik Rudoli Geru blizu Zelenega mosta v kanal. Ognjegasci bližnje postaje in nekateri pasanti so ga rešili iz vode. Zdravniška postaja ga je dala spraviti v bolnišnico. —
Službeno osobje v hotelu „AH* Angelo" v ul. Acque je včeraj zjutraj začulo stokanje ki je prihajalo iz sobe katero je prejšnji večer vzela v najem neka okolo 40-letna ženska. Ista se je hotela zastrupiti z ogljikovo kislino. Po prvi pomoči se strani poklicanega zdravnika rešilne postaje so nesrečnico, ki ji je ime Marica Traborani, prepeljali v mestno bolnišnico.
Koledar in vreme. Danes : Telesfor pap. Jutri: Sv. 3 kralji. Razglašenje Gospodovo. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludae -f- 8 Cels. — Vreme včeraj : jasno, zjutraj buija, pop. mirno.
Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno; semtertja oblačno. Hit dni vćtrovi..— Temper malo spremenjena.
Naše gledališče.
V sredo dne 6. t. m. na praznik sv. treh kraljev obhaja slovensko gledališče v Trstu svoj prvi jubilej, kajti ta dan bo Stota društvena predstava. Z vso gotovostjo smemo pričakovati, da slovensko občinstvo našega mesta z najobilnejšo udeležbo pokaže, da ve ceniti važnost tega za naše razmere morda najpotrebnejšega kulturnega zavoda. — To upanje je tembolj opravičeno, ker se uprizori ta večer velezabnvna burka s petjem „Črevljar baron", ki je bila sicer tudi j.rva predstava našega „Dramatičnega društva", ki pa bo brez dvoma tudi jutri storila svoio dolžnost in pošteno zabavala občinstvo. Da nastopijo naši na boljši igralci, to se ob sebi umeje, bo pa tudi nekaj novega v tem, da bo prvič, ker obstaja naše društvo, ženska moč igrala važneiš) m^ško vlogo, namreč črevljarja-barona Naceljna. V tej burki nastopijo poleg domačih pevskih moči tudi pevci šentjakobske Čitalnice, kakor bo sodeloval pri predstavi tudi orkester tega društva. Z ozirom ca vse to se nam obeta za jutri v sredo ob 7 uri zvečer velezabavna predstava v našem gledališču.
Odbor „Dramatičnega društva v Trstu" je začel razpošiljati bivšim garantom in pod pomikom slovenskega gledališča v Trstu, kakor tudi drugim rodoljubnim činiteljem in zlasti slovanskim denarnim zavodom v Trstu pozive za obnovljenje poroštva tudi za tekočo sezono 1908/9, oziroma za večje in manjše podpore. Pozivu so priložene tiskane obveznice, ki naj jih blagovolijo dotični rodoljubi podpisati in odboru „Dram. društva v Trstu čim prej, vsaj pa v teku 14 dai vrniti. Imena vaeh podpornikov v tej ali oni obliki se bodo ob svojem času po časopisih razglasila. Razume se ob sebi, da bo odbor imenovanega društva hvaležen tudi tistim požrtvovalnim osebam in faktorjem, ki bi ne utegnili dobiti takega poziva, pa bi hoteli postati podporniki slovenskega gledališča v Trstu, zlasti zdaj, ko je ta zavod nekako dokazal svojo življenjsko moč in eksistenčno pravico s svojo stoto gledališko predstavo.
Tržaška gledališča:
VERDI. Danes repriza izborno inscenirane Catalanijeve opere „Loreley", gotovo najboljšega umotvora moderne laške gleda-liščne umetnosti.
POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer ob 4. uri uprizori operetna dražba Angelini veliko in krasno delo Oft'enbacha, lirično opero „Hortmanaove pripovedke".
FENICE. Nocoj ob 8. ari se predstavi trž. občinstvu ena zadnjih novitet benečan-skega gledališča: „Adoptirana hči" (La fia d anima).
Jutri bosta v tem gledališču dve pred-etavi: ob 3*30 pop. „Le miserie de riso Travetti" in zvečer ob 8, uri „Tosca", komedija francoskega pisatelja Sardou.
EDEN. — Danes ob 8. uri 30 minut predstava.
Društveno vesti.
Dijaško podporno društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek. 7. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani „Slovanske Čitalnice" (Narodni
Krasna novost
Hiter nikelator!
s katerim se zamore brez vsakega aparata nikeli-rati vsak kovinasti predmet. Vellfce važnosti za
kolesarje, mehanike, stroj egradnike, lastnike restavracij in v obče za vsako osebe. Stekl. stane K l 70, 3 steklenice samo K 480. — Steklenica finega nikel-alpaka K 2-40: 3 steklenice K 6 60. — Poši-ljatve po povzetju. I.OUIS FEN1CHEL, Dunaj IX. Altmfttteratra.se St. 3.	■ — :
— Dobiva se v vseh boljših mirodilnicab
Advokat Dr. Josip Wilfan
ima svojo pisarnico
v Trstu, Corso štev. 37.
let velikega uspeha!!!!
Zdrav želodec ::
:::: redno prebavljanje in očiščen želodec
doseže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PICCOLI-jeve
tinkture za želodec
Prodaja se po vseh lekarnah. - Pošiljatve po poštnem povzetju preskrbuje lekarna
PICCOLLrjuEuonl
c. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove 8vetosti.
Dr. Fran Korsano	ff
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij	g!
y Trsta v ulici San Jficolo štev. 9	k
(nad Jadransko banko)	^ r
Sprejema od 12. do l, in od 5. in pol do 6. ii pol popol.	|r
•xx:
K K

ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, via Ceoilla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
= SVOJI K SVOJIM! =====
naznanja, da jo otvoril v ponedeljek, 4. januvarja svojo odvetniško pisarno
5 /yvww •XX
UMETNI ZOBJE
Plombir&nje zoboy
izdiranje zofaov brez
Z vsake
v zobozdravniškera kabinetu
Dr. J. Čermak m g. Juschcr
TRST
ulica della Caserms štev. 13, II. nadst
Kupujte Mar. kolek!
prodajalnica švicarskih ur
JOSIP OPPENHEIM
urar in izdelovatelj časomerjev.
TRST — CORSO štev. 5 — TRST
blizu knjigarne Vram bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina-
^---stih ur.	-
Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani uhani, verižice i. t. d. po zmernih cenah.
Popravljanje se izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo.
yirturo petruzzi pok. fini
kovač-mehanik za stroje In motorje
Tovarna štedilnih peči (SPARHERD)
TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971.
O
V dobroznani prodajalnici moških oblek
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst
novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke 21 otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaj»a ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombazevine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah brez konkurence. - Govori se slovensko.
solidno in elegantno
assr po zmernih cenah te*
Rafaele Italia
TR8T — via Maloanton 7

PEKARNA in SLADĆIĆARNA	■
VINKO SKERK, Trst, ul. Acquedotto 15, podružnico ul. Hiromore 91
se zahvaljuje za vs» obiske preteklega leta 1908, se priporoča tudi za prihodnje leto 1809 za daljše obiske ter ob enem vošći v»em odjemalcem in slavnemu občinstvj
SREČNO NOVO LETO.
Spoštovanjem
SKERK
patentiran divan-postelja MACHNICH
Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v hipu a samim premakljajem v jako komoduo posteljo z laatnmi žimnicami in blazinicami.
Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke.
Lastna delavnica za T^akovratno tapecirarsko in elepSevalno delo.
MACHNICH. Trst, ul. S- 6iovanni 10-
dobiva se v vseh lekarnah.
Najvspešnaje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARSAM
reumatizmu in protmu
. Totnnino nOTiTIV \ prirejena v Trstu Rafaela Godina, Ukana „flla Madonna della Salntt" pri je X ^KOtind	A Od lekarnarjev: sv. Jakobi Ii Josipa godiia, Icktru^ll^j«' farneto K
Steklenica stane K 1*40. Ix Tr*f a« ne odpošilja manje od 4 steklenic proti požt. povzetja ali proti antacipafcni po^atvi meska 7K franko pofr. in *av. .
Itiwn IT
»EDINOSTc st »
V Tr3tu, dne 5 januvarja 1909
*•»). V pr,em >klU„ujn, dne 1». ». f. KerseprihodoiaotroSka ve,elea	20-letna -^'.M'^'l'oVt'd^
Ja občni zbor ni mogel vršiti rfc«h prepičle Veliki a O«, ko nastopijo žlDfra deta « : iS£e radi pomanjkanja manatva mlađega mladeniča? udeležbe katero p« je bilo, tuko ;.e vsaj vrta, priporoča odbor Skedenjake podružnice Bvrho ženitve. L« reane ponudbe pod „Suzana'- na
i pati, pripisovati bolj s.abemu vremenu nego že sedaj na mir iu molk m?d proizvajanjem lnnwatai oddelek Edinosti.
ic»arno. ti členov. Žaiostno zuamenje bi bilo, »a odra, kajti 5« petaaje in ]okanje dojenčkov j -,,p:pnJ| |j|sQ$|#Q . L? __ ______„u:	in	i fcUI IvIICl HlVulIVd
13
Darovi-
Cir»arno ti _____
Lo bi se v nas ne našlo niti toliko zanimanja j silao moti .gralce in pevce, za prevažno dijaško podporno društvo, da bi i j?ga : bčni zbor ne bil ne »amo zadostno, ampak tudi obilno obiskan.	Odbor.
6fazbeno društvo „Trst* vabi vse gg.
tamburaše in tambursiice k tamburaški vaji, ki se bo vršila d&Aej točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih nI. Stadion št. lf. I. (Tržaško bralno diuštvo).
Ihtot&ko se najuljudneje vabijo g03pice pevke, da pridejo v sredo dne 6. t. m. ob 5 in pel uri popoludne k pevski vaji, ki se
7IIPI0I10 lll/oflro 90 priporoča h a vnem u ^urjuild IIKallld, obiinstvn, - Brezplačna postrelba na dom in z doma. Gene zmerne. Ulica i Oioackino Rosami It. 10, IV. nadat.	14
Za nagrobni spomenik pokojnemu H.' PrPvliaria
poltenega delavca, sprejmem takoj
Ražmu so darovali uadaJje : Fran Grgič iz i J*" , „ * : * J atal°£ del°- plačUo P° dogovoru.
Padrič K 1, Silvestrov kiub v gostilni .Pri 1 J«šef Maienig ~ Koste	_H
lipi4* K 7, bralno-pevsko društvo „Tabor" v i |fu|i*»rir£ ~~ ali dobra' priletna dekla, ki je Lokvi K 22: Pater Križmančič Št. 57 V Ba-1 llU"a! ,ua »možna samostojna hišna dela
zoviei K 5. Hvaia darovalcem, posebno pa ^t^KlmS
bo vršila v dvorani „Trž. Sokola*.
Z ozirem na to, da priredi naše društvo v nedeljo, due 10. januvarja 1909 v Ajdovščini v veliki dvorani gosp. Bratine stoj prvi koncert, se najuljudnpje vabi gg. ftamburafe kakor tudi goapice pevke, da se polnoštevilno udeltžijo pevskih oziroma tamburaških vaj.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol"
Zahvala. — V vrsto vrlo vspelih sokolskih prireditev te sezone spada gotovo na prvo mesto minoli „Silvestrov večer", ki je po lepem in krasno izvedenem programu, kakor tudi — v kljub skrajno neugodnemu vremenu — veliki vdeležbi se strani našega naroda vspel naj sijaj ne še.
VzradoŠčene nad tem lepim vspehom in napredkom našega „Sokola" veže nas prijetna dclžoost, prisrčno zahvaliti se vsem onim, ki so ta katerikoli način pripomogli k temu častnemu vspehu.
Posebno zahvalo izrekamo veleštorani tamofinie podružnice ..N. D. 0.1" In vkljub gospej Zotki Šcularjevi, bratu Jaki Stoka, temu, da se je hotelo vse tajno prirediti, gospici pl. Zierenfeld in bratu Kjudru zajjglagila sta se kar naenkrat dva delavca iz vrlo vspelo prirejeno burko „Prejšnje raz- Trsta, ki sta tudi zahtevala pristopa. Ali luere". Nadalje društvenemu pevskemu zboru, učeni gospod odvetnik ni imel poguma, da bi ki je pod vrlim vodstvom brata Mahkote raz- poslušal; čim ie slišal, da sta iz Tr»ta se veseljeval vdeležence s krasnim narodnim je prejel kar za brado in jednostavno odrekel
*_.	I *	.	_____J A La »..rs,	MM
bratskemu društvu „Tabor", ki naj bi ga posnemala tudi druga naša društva ! Nadaljae darove vsprejema predsednik,pevskega društva „Lipa" v Bazovici, g. Vinko Škrjanec.
Za žensko podružnico je daroval v čast
pok. Elviri Žiška žalujoči Anton P. v Bar-kovljah K 50—, v veseli družbi na „Silv. večert* pri „Sokolu" je nabrala g. Slavica Bavdtiž K 1-14, sama dedala še K 1'— Denar hrani uprava.
Za otroški vrtec v Rocolu je daroval g. Avgust pl. Salomon c. kr. polic, nadzornik v pok. krasno sliko cesarjevo, kakor jubilejni dar in v spomin, da pohaja njega hčerka v otroški vrtec. — Gosp. izreka srčno zahvalo odbor ženske podružnice sv. Cirila in Meto-dija v Trstu.	^^
Vesti iz Goriške.
Dr. Tuma zboruje za zaprtimi durmi. —
V nedeljo dopoludne sklical je novi rdeči prorok dr. Tuma v Biijah na Goriškem sestanek — po § 2! Ls 23 esebam je dovolil vstop, da poslušajo njegove modrosti. — Ali smola! še mej temi ie bila desetorica členov
petjem ; bratom: Mirku, Coku, dr. Irgoliču iu Đeiaku za divno izvedeno opero „Samski klub", kakor tudi gospodu stud. iur. Policu za prijazno upremlievanje na klavirju.
Prisrčna hvaia gospicam: Gombač, Sak-sidovi. Guličevi. Cinkovi in Trevncvi za pridno razprodajo razglednic in narodnih kolekov, jeakor tudi srčkani malčici Milenki Cotičevi za sodelovanje pri „Živi sliki".
Kcnečno bodi izrečena zahvala vsem udeležencem našega „Silvestrovege večera", katerim se tem potom tudi za nadaljae sim-pat.je in obisk uaših prireditev priporočamo >q kličemo vsem sokolski: Na zdar!
Odbor „Trž. 8 )kola". Telovadno društvo „Tržaški Sokol" Da-
ob 8. uri zvečer ima rejo vaditeljski zbor, ob 8 uri in poi zvečer pa odbor.
Radi važnosti dnevaega reda poživljamo odoornike in člane vaditeljskega zbora Daj se imenovan h sej polnoštevilno vdeleže.
Na zdar!
Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja vsem učenetm I., II. in teoretičnega tečaja, da se vrši v torek prra vaja po počitnicah za II. tečaj. I. tečaj ima svojo vjjo!. Šolo v petek po 6. uri. Teoretični tečaj prične 11. janu-varja ob 8. uri zvečer. Pouk za pihalne in-tirumente prične prihodnji teden. Vpisovanje se vrši do petka 8. t, m, Glazberi odsek.
Gg. odborniki
so najuljudueje vabljeni na nccojšno sejo, ki se bo vršila točno ob 8. uri v društvenem sedežu.
Ker je seja jako važca in predzadnja sedanjega odbora, je nada, da se gotovo vai gg. odborniki odzovejo ttmu vabilu.
Kolesarbki „Zdravo" !	Predsestvo.
Zavarovalnica za govejo živino priredi v sr :do svoj redni občni zbor ob 4. uri pop. v prostorih Andreja Grgiča z dnevnim redom : rsgcvor predsednika, poročilo taicika, porodilo blagajnik* razni nasveti in Drediogi vo* 1; - v ; ovf ga t d ra. X:: obiino d ležbo vabi odbor.
Zavarovala l i za govejo živino na Prošeku bo im-iltt svuj itd ji < bčc >bor v ne deljo dee 10. t. m. po sitdecem doevr.em redu : nagovor predsedniks, poročila tajnika in bl«g"jcika, volifcfv cdoora za loto 1909. :azni t asveti v :boljšale govedi.
Pevske društvo „Lipa*4 v Bazovici bo imelo due 31. t. m. svjj občni zbor. Ura in prostor se objavita pravočasno.
Božićnica
dr. sf. Cirila vsakem oziru.
Prostorna dvorana je bila natlačeno polna, tako, da je božičnica donesla podružnici lepo svoto |300 K.
Na božičnici pa, ki se je vršila v isto nrrho naslednjega dne pri Sv. M. Magd. sp., ie je skupilo K 138.51. Prejemek obeh bu-/ičnic iznaša torej K 438*51.
Vse točke so se pod vodstvom otr. vrt-carice, g. Lete Gregorčičeve, izvajale precizno, Kajti toliko učenec Mirko Vovk z deklama-ii e ,Mi vstajamo", kclikor posam č ji igralci, v orii vr6ti Makaima Sancinova in Dionizij G dina, so izvršavah svoje uloge izborao. — Obžalovati je le, da morajo radi pretesnega prostora za odrom trajat; dolge pavze med fsporedom.
priprostima delavcema, da bi se udeležila debate. Več o tem prihodnjič.
za 3 ljudi. Oglasi pod Ajdovščina.
10
|U|pq4m pisarniškega praktikanta i?Če mladenič, "»C«IU dober slovenski korespondent, v kakoršni-koli Tečji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. SaaloT pove rEdinost".	1958
Vinogradniki
triletne. Divje bilke, razno sadje, voru. Prodaja FORČIC in drug —
trte cepljenke vsake vrste razne velikosti eno- dve- in Cena po dogo-Trtnica Komen
2033
Proda se
hiia z gostilno in koncesijo na trgu na Goriškem. Naslov pove Inseratni odd. Edinosti.	2047
2039
Naznanjam vsem, b't, Jr.% ~
Kdor se hoče prepričati, naj pride poknSat k Hinku Kosiču, ulica Belvddere 17.	2100
= ALBERT BROSCH
Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na raz3tavi v Trstu leta 1882.
Velika zalogi koMn in tap za vojake in civiliste.
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v »hrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škod^ provzročeno po moljih in po požaru.
PB7A IN EDINA
pisarna v vojaški stvari

k«Mti:_>oDir»na oii ria. «. k. naMaiii/i
uldCa Baohi št. 12, II. nad.
UHOD POD PRBUODI^OEM.
■
II
Daja nasvete in informacije o veem, kar se tiče novačenja in vojaSke službe. Izdeluje in odpoSilja vsako vrsto prolenj vojaškega značaja — oproSčenje od vojaških vaj in kontrolnih »hodov, enoletno dobro-voljstvo, ženitbe, doaezauje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaičena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno
URADNE URE: Ob delavnikih od 9.-lif. predp. in 4.-7. pop. Ob nedf-Ijah in praznikih od 10.-12. opol.

[□] m;© [□] [□] [□] OD
Prodaja tudi koruzno perje za postelje
K. ud. ZEEQUENXE
alics Liii£i.da Falestrina 2 (ogei ni- Coroneo^.
Uradnik
italijanski išče Slovenca ali Hrvata,; ki bi ga podučeval v slovenskem ali hrvatskem jeziku, v zameno bi on podučeval itali- i janski. Ponudbe pod ,.PODUK" na Inser. oddelek ! Edinosti.	15
lli^oi**^ sposobnega delavca išče BOGOMIL Uldrja, PINO, Trst, ulica Bellini 13. Prednost imajo oni. ki govore slovensko in nemško.	2
Pekarna Josip Stritof
Trst, ulica S. Giusto 3
Zaloga na dabalo ulloa S. Giusto it. 1
Fllijalka Piazza Veoehia it. 6 (Rosario)
svež kruh trikrat na dan
Angletki Ja narodni prepećenci (biSbotini) (Postreib« na dom). — Jeatrine in kolonijalno blago. — Izbera napoljske in bolonjske zmesi ter moke iz prvih ogrskih mlinor. — Olje, jesih, milo itd.
Pošljejo se poštne pošiijatve od 5 kg naprej
1
fi. jvnilovati
mehanična delalnica
Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška de is
kakor tadi nikelovanja.
I|pi4p|| i^če tem potom znanja z izobraženim UlsIltSIJ dekletom. Ponudbe, ako mogeče s sliko pod „A. B." na Inseratni oddelek Edinosti 2090
Ctonnuanio (dTe 8obi ^ kuhiDia> m soba
O IdllU Valijo kuhinja) voda, plin, v najem via fcan Fortunato na Greti St 15.	2107
Josip Stoifa
mizarski mojster, Trst, tilica Belvedere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela.	38
BOGOMIL FINO
Proda se
stavbeno zemljišče na Greti tik
glavne ceste.
2048
IX p p Qn poslovodjo, eventualno kompanjona za trgovino na veliko s kavo, oljem J in južnim sadjem. Dotičnik mera biti izvežban v teh j poslih. Ponudbe pismene na rEdinost" pod števiito ! „1909*.	2058 i
blvSI ura&r v 8©ian:
ima svojo n-jvn
v 7SSTIT ul. Vincenzo Bellini št. 13
naiproti cerkva Antona no«p
vsakovrstne verižice pc pravih tovai. cenah.
v j.rllog škedenjaki podružnici in Metodu je vape.a sijajno v
Hočete se prepričati?
obiščite velika skladišča
Marije ^ Salaiinij
Ponte della Fabra 2 ul. Posie Nuove '
(vogal Torreate)	Alla cittk di Londra
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke i kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske , obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni i a; gi- ki) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih ! tcvf.ru. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši m di, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. •
Nova prodajalnica ur in dragocenosti
G. BUCHE1
(ex drug Drag. Vekjeta)
OOHSC štev. 36 — T&ST
nassroii msišiijs prodajaj, um tesjet.
Bogati Izbor zlatanine, srebruine, dragocenosti In iepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narotbe in popravlja vsakovrstno, srebrnlno In iepne ure. &ST' Cene zmerne.
'k
Odprla se je
v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zalog«
tlapollske In bolonlske zmesi
s pridejano tvornico dGmače zmesi
vsak dan Sveie. Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotova d«* zadovolji vsaki potrebi, udans
MELANY MINZI
V prodajalnici jestvin
Domenico Morettl
Trst, ul. Giuseppe Gatteri št. 20
vogal ulice Fameto
prodaja »e po najzmernejilh cenah aladknr, kava, riz, zmesi, moke, naravno maslo surovo In kuhano, vino, j>lvo in likerji v butoljkab led. Specijaliteta praških lc S D .njolskih gnjatl. Poštne pošiijatve po zmernih oenah.
Prodajalnica olja, jesiha in mila
F. COSTANTIN!
se je preselila z 24. avgustom
iz Piazza S. Giovanni štev. 3
v ulico San Lazzaro št. 15
za cerkvijo S. Antona novega.

vvv\\\\\\\ X N. X "v N. X N
-m
Trgovina z manifaktumim blagom
Aut. Sauzin pok. Frana
TRST — ulica B&rriera vecchia štev. 11
Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje. spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE ČEME.
TVEDEA
1 *
R 1
H | ^ t
t
VOHA
steklenica 3 K v
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari, Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črn , la vo.
odlikovani lekarni PRENDINI
r.jcx. Pošiijatve po poitnem povzetju. A.wv\.vvv\viAvnn
Novo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Oia Oincenzo %e\lin\ št. 13.
Telefon Št. 1402 (poleer cerkve sv. Antena Novega)' Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Hauimo D' Azeglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okraaene lesene r&kve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL
Bogata zaloga: VOŠČENE SV£ČE.	Cene nizke, da m ni bati kMkuranoe.
Za slučaj potrebe se nljudno pripoiočajo HEHRIK STLBELJ in drugi

Adolf Kostem
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I. n.
(zraven Restavracije Cooperatira Hacker»
prodaja na mesečne ali tedenske obrok® obleke in površnike za moške, perilo i* t. d.
riajdogovornejše eene.
gr Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
______ in tapetarij	■
PAOLO GASTWIRTH
v ulici Stadion št 6
z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke.
Zamer« si miti o ogledati, ne da iu bil umom im
»rooooooooooooom