Julijska medobčinska unija je dejstvo Slovenski jezikovni urad v Gorici tvega zaprtje Na Goriškem združujejo industrijske konzorcije JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 196 (21.433) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 25. AVGUSTA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 825 Za konec evforije ni kriv le Šanghaj Marko Marinčič Kdor visoko leta, nizko pade. Naslov znane basni je vselej poučen, še posebno za investitorje v tako tvegane posle, kot je trgovanje z delnicami. Na Kitajskem pa je marsikdo pozabil na to modrost, ki jo gotovo poznajo tudi v kaki orientalski inačici. V enem letu, od junija 2014 do maja letos, je vrednost delnic na borzi v Šanghaju vrtoglavo zrasla za skoraj 150 odstotkov. V finančni evfori-ji, ki se je od borznih posrednikov razširila na vse širše sloje prebivalstva, pa mnogi niso znali videti opozorilnih signalov, ko je rast kitajskega gospodarstva začela kazati prve znake postopnega usihanja. Pripadniki novega kitajskega srednjega sloja so hiteli investirati v delnice in se veselili izrednih dobičkov. Celo študentje in upokojenci so se šli nevarne, toda dobičkonosne igre. Kdor ni imel dovolj denarja, je najel posojilo, da je kupil delnice. Dokler ni balon počil in pokopal vse, ki se niso znali pravočasno umakniti s trgov. V dveh mesecih je kitajska borza izničila ves letošnji dobiček in v zadnjih tednih potegnila za sabo vse svetovne borze. Tako nam vsaj razlagajo, četudi so zadeve precej bolj zapletene. Težko je misliti, da so evropske borze v par tednih izničile vse letošnje izdatne dobičke zgolj zaradi Šanghaja. BDP evropskih držav je le v neznatni meri odvisen od izvoza na Kitajsko. Bolj je verjetno, da je azijska kriza bila le povod za streznitev na trgih, kjer je v prvih mesecih leta program nakupov vrednostnih papirjev (ti. quantitative easing) Evropske centralne banke deloval na tečaje kot poživilo na iztrošen organizem: povzročil je evforijo in rast brez prave opore v rasti realnega gospodarstva, ki po letih recesije še vedno stopica na mestu. Podobno je tudi na vodilnem svetovnem trgu v ZDA, kjer so sicer znali doseči gospodarsko rast, kakršno si Evropejci s samomorilsko varčevalno politiko lahko le sanjamo, se pa v zadnjem času ubadajo z napovedjo, da naj bi centralna banka FED septembra po dolgih letih začela postopno dvigati obrestno mero in s tem odvzemati »poživilo« gospodarstvu in finančnim trgom. Sivim eminencam, ki z ogromnimi kapitali usmerjajo te trge, namera FED gotovo ni všeč. Zato so izkoristili padec Šanghaja za svarilo centralni banki, naj se ne dotika obrestnih mer, razlagajo nekateri opazovalci. Najbrž je v tem del resnice. Gotovo se na finančnih trgih odvija vojna, ki bo za sabo pustila številne žrtve a tudi kakega zmagovalca. Vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na realno gospodarstvo in na vsakdan nas, ki smo le nemočni opazovalci spopada finančnih titanov. gospodarstvo - Črn ponedeljek na vseh svetovnih borznih trgih Šanghaj izgubil nadaljnjih 8,5 odstotka in potegnil za sabo vse svetovne borze lonjer - Začel se je ustvarjalni teden Arteden tokrat s pogledom nazaj trst - Snemanje Marko Sosič skočil v svet filma v» Mt.TIJA MULEJ 1 km od Blejskega jezera, z lepim razgledom in domačo hrano. POLPENZION za dve osebi, 2 dni, 176,00 € www.mulej-bled.com r//7f if JJtlas Copeo WACKER NEUSON a-M tecnoedile Trst, ul. Cosulich 9 - 34147 NAJEM - PRODAJA - SERVIS s.a.s. LONDON/NEW YORK - Zaskrbljenost glede razmer v kitajskem gospodarstvu je vodilne evropske borze včeraj potisnila globoko v rdeče območje, cenile pa so se tudi delnice v Severni in Latinski Ameriki. Šanghajski osrednji indeks je včeraj zdrsnil za 8,49 odstotka, kar je največji enodnevni padec po 27. februarju 2007. Prejšnji teden je indeks izgubil 11 odstotkov. Indeks Eurostoxx 50 je izgubil 5,35 odstotka, prav tako tudi pariški indeks CAC 40, frankfurtski DAX je zdrsnil za 4,70 odstotka, londonski FTSE 100 za 4,67 odstotka, milanski FTSE MIB pa je izgubil celo 5,96 odstotka. Delnice naj bi se cenile predvsem zaradi zaskrbljenosti glede upočasnitve rasti kitajskega gospodarstva in negotovosti glede ukrepanja oblasti v Pekingu. Na 2. strani S koncerta na Sveti Gori svarilo pred novimi delitvami Na 3. strani Komisar bo »reševal« miljski občinski svet Na 4. strani Nesreča pri delu , VIVI • a • v v v trziškem pristanišču Na 9. strani Po nesreči na avtocesti oba pobegnila Na 11. strani <§ant'Anna Imprisa Traiporii Tunf&ri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 www.tecnoedile.net • info@tecnoedile.net Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu 2 Torek, 25. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / gospodarstvo - Rekordni padci borznih tečajev v Aziji, Evropi in v Amerikah Potres z žariščem v Šanghaju pretresel vse svetovne trge LONDON/NEW YORK - Zaskrbljenost glede razmer v kitajskem gospodarstvu je vodilne evropske borze včeraj potisnila globoko v rdeče območje, cenile pa so se tudi delnice v Severni in Latinski Ameriki. Medtem ko so cene nafte dosegle najnižjo raven v več kot šestih letih, se je evro okrepil in dosegel najvišjo vrednost od januarja, poročajo tuje tiskovne agencije. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje končal pri 3073,39 točke, kar je 5,35 odstotka manj kot v petek. Pariški indeks CAC 40, ki je popoldne izgubljal sedem odstotkov, se je oblikoval 5,35 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je zdrsnil za 4,70 odstotka, londonski FTSE 100 pa je dan končal 4,67 odstotka pod petkovo zaključno vrednostjo. Še slabše se je odrezal milanski FTSE MIB, kjer so trgovanje končali 5,96 odstotka pod izhodiščem. Borza v Atenah je trgovanje končala z 10,54-od-stotnim padcem, poleg zaskrbljenosti glede Kitajske pa je olje na ogenj prilila še politična negotovost, saj se Grkom prihodnji mesec obetajo predčasne volitve. Delnice naj bi se cenile predvsem zaradi zaskrbljenosti glede upočasnitve rasti kitajskega gospodarstva in negotovosti glede ukrepanja oblasti v Pekingu. Te so letos že sprejele več ukrepov, vključno z večkratnim znižanjem obrestnih mer, ta mesec pa tudi s presenetljivimi devalvacijami juana. Kljub temu vse bolj kaže, da vlagatelji ne zaupajo vladi, da je sposobna spodbuditi rast drugega največjega nacionalnega gospodarstva na svetu. »Prodal sem večino kitajskih delnic, namesto tega nameravam investirati v podjetja v tujini,« je dejal vlagatelj iz Pekinga Mason Zhao. Šanghajski osrednji indeks je včeraj zdrsnil za 8,49 odstotka, kar je največji enodnevni padec po 27. februarju 2007. Prejšnji teden je indeks izgubil 11 odstotkov. Prodekan ekonomske fakultete univerze v Pekingu Liu Yuanchun je ocenil, da trg najverjetneje ne bo padel na raven iz leta 2007 in 2008, ko je šanghajski osrednji indeks zdrsnil na približno 1000 točk. »Padanje cen delnic nazaj na realno raven je nujen korak in normalen fenomen,« je dejal Liu. Sinoči so se cenili tudi tečaji delnic na borzah čez lužo. Tehnološki indeks Nasdaq je v prvih minutah trgovanja izgubljal celo več kot 8 odstotkov. Razmere so se nato nekoliko izboljšale, ob koncu trgovanja pa so indeksi Dow Jones, Nasdaq in Standard & Poor's 500 kljub temu izgubili približno po 4 odstotke vrednosti. Precejšnje padce so zabeležili tudi na borzah v Braziliji in Mehiki, dveh največjih v Latinski Ameriki. Na velike izgube je vplivala zaskrbljenost vlagateljev, da bo Kitajska zmanjšala uvoz surovin. Ceni se tudi nafta. Teksaška lahka nafta z oktobrskim dobavnim rokom se je pocenila za 5,3 odstotka na 38,42 dolarja za 159-litrski sod, cena se-vernomorske nafte brent, ki jo bodo prav tako dobavili oktobra, pa se je znižala za 5,7 odstotka na 43,02 dolarja za sod. So pa turbulence na Kitajskem pozitivno vplivale na evro, ki je med popoldanskim trgovanjem dosegel najvišjo vrednost od januarja, bil je pri 1,1714 dolarja, kar je 1,79 odstotka več kot v petek. (STA) berlin / skopje - Pritisk beguncev vse bolj silovit Zahteve, naj Evropa zagotovi hitre in učinkovite rešitve BERLIN / SKOPJE / DUNAJ - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta se včeraj v Berlinu posvetila iskanju rešitev vse hujše krize z migran-ti v Evropi .Srečanje Merklove in Hollanda je bilo sprva namenjeno zgolj pogovorom o ukrajinski krizi, a spričo vse večjega navala beguncev na evropske meje in pričakovanj Nemčije, da bo letos prejela rekordnih 800.000 prošenj za azil, sta voditelja spregovorila tudi o tem, kako pospešiti ukrepe za reševanje mi-grantskega vprašanja. Ustrezne pobude sta že v četrtek v nemški prestolnici pripravila francoski in nemški notranji minister Bernard Cazeneuve in Thomas de Maiziere. Po oceni slednjega je nesprejemljivo, da evropske institucije še naprej delajo »s sedanjo počasnostjo«. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je medtem na obisku v Makedoniji menil, da gre pri migrantski krizi v Evropi za humanitarno katastrofo. Države Zahodnega Balkana so po njegovih besedah »preplavljene, preobremenjene in prepuščene same sebi«. V Makedoniji si je pred četrtkovo konferenco o Zahodnem Balkanu na Dunaju želel ustvariti sliko o krizi. »To je humanitarna katastrofa, katastrofa za Evropsko unijo kot ce- loto in obstaja nujna potreba, da se osredotočimo na situacijo na Zahodnem Balkanu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal med obiskom na meji med Grčijo in Makedonijo. Avstrija bo po njegovih besedah zahtevala srečanje Evropske komisije, na katerem bi določili novo strategijo za soočenje s težavo, ki jih predstavljajo tisoči migrantov, ki se zgrinjajo v Evropo. Ob obisku Gevgelije na makedonsko-grški meji je bil tudi kritičen do pomanjkanja nadzora nad migranti, za kar je okrivil Grčijo. V Gevgeliji so se v zadnjih dneh odvrteli pretresljivi prizori, saj je Makedonija postala glavna tranzitna pot za migrante, ki želijo prek Srbije naprej v EU. Skopje je pred dnevi razglasilo izredne razmere in mejo zaprlo, a je nato v soboto pred množico kapituliralo in jo znova odprlo. Odtlej se je dotok migrantov le še dramatično povečal, samo v noči na nedeljo se je iz Makedonije v Srbijo prebilo 7000 migrantov. Več sto jih še čaka na meji, pričakovati je nadaljnji pritisk, je ocenil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Sicer pa je Kurz predvsem od EU zahteval hitro in pravilno ukrepanje. »Tega ne more nobena država rešiti sama,« je dejal. mali lošinj - V soboto V trčenju gumenjakov umrl italijanski turist velika britanija - Zaradi vojnih zločinov Že 80.000 podpisov za aretacijo Netanjahuja Hrvaška policija z gumenjakom, na katerem je umrl italijanski turist novi list REKA - V trčenju dveh gumenjakov se je pred obalo Malega Lošinja smrtno ponesrečil italijanski turist, 68-letni Umberto Ubaldani iz kraja Gaggiano pri Milanu. Nesreča se je po poročanju hrvaškega Novega Lista zgodila v soboto pozno dopoldne, ko je skupina petih gumenjakov plula približno pol kilometra pred rtom Mado-na. Nenadoma je, najbrž zaradi napačnega manevra, prišlo do trčenja med dvema gumenjakoma, pri čemer je Ubaldani bil na mestu mrtev. Ranjena je bila tudi njegova 63-letna soproga. Tudi voznik drugega gu-menjaka, na katerem menda ni bil nihče poškodovan, je italijanski turist iz Lombardje. Isti dan se je na Kvarneru zgodila še ena smrtna nesreča. Med organiziranim potapljanjem je pri Plavniku umrl 62-letni nemški turist. Preiskavi o obeh dogodkih sta še v teku. LONDON - V Veliki Britaniji se je do včeraj 80.000 ljudi podpisalo pod peticijo, v kateri zaradi domnevnih vojnih zločinov pozivajo k aretaciji izraelskega premierja Benjamina Neta-njahuja, ko bo naslednji mesec obiskal London. Peticijo je sprožil britanski državljan Damian Moran in je objavljena na spletni strani vlade. »V skladu z mednarodnim pravom bi moral biti Netanjahu aretiran zaradi vojnih zločinov v zvezi s pobojem 2000 civilistov leta 2014,« je zapisal Moran. Pri tem je imel v mislih lansko 51-dnevno ofenzivo izraelskih sil na Gazo. V njej je umrlo več kot 2000 Palestincev in 66 izraelskih vojakov. Če število podpisnikov pod peticijo preseže 100.000, lahko o njeni vsebini razpravlja parlament. A Moran glede na tesne odnose med Izraelom in Veliko Britanijo dvomi, da se bo to zgodilo. Se pa je bila britanska vlada primorana odzvati po prvih 10.000 zbranih podpisih. Kot so spo- ročili, »imajo voditelji tujih vlad na obisku, kot je premier Netanjahu, imuniteto pred sodnimi postopki in jih ni mogoče aretirati ali pripreti«. Priznali so, da je lanskoletni konflikt v Gazi terjal "grozljiv davek". Vendarle pa je bil premier David Cameron po njihovih besedah jasen »glede priznavanja pravice Izraela, da se znotraj omejitev mednarodnega humanitarnega prava brani s sorazmernimi ukrepi«. Kot so še dodali, si prizadevajo za rešitev izraelsko-palestinske-ga konflikta v obliki dveh držav, kar bodo tudi sporočili Netanjahuju med njegovim septembrskim obiskom. Na spletni strani vlade sicer lahko vsak britanski državljan sproži peticijo, v kateri bodisi poziva vlado bodisi parlament k določenemu ukrepanju. Svoj podpis pod peticijo lahko prispevajo britanski državljani, pri čemer pa morajo zgolj vnesti svoje ime, naslov spletne pošte in poštno številko. (STA) Pomorsko sodišče zavrnilo zahtevo po osvoboditvi dveh italijanskih marincev HAMBURG - Italijanski minister za zunanje zadeve Gentiloni je bil nekoliko poklapan po včerajšnji razsodbi mednarodnega pomorskega razsodišča v Hamburgu, ki ni ugodilo želji Italije, da bi bila začasno osvobojena njena ma-rinca Salvatore Girone in Massimilia-no Latorre. Oba sta v Indiji obtožena umora dveh ribičev, na katera naj bi streljala misleč, da gre za gusarja. Po drugi strani pa je sodišče pritrdilo namenu Italije, da se po propadu pogajanj z Indijo razrešitev spora poveri mednarodni arbitraži. Girone do nadaljnjega ostaja v Indiji, sicer ne v zaporu pač pa pridržan v italijanskem veleposlaništvu, Latorre pa je zaradi zdravstvenih razlogov na prostosti v Italiji. Severna in Južna Koreja sta se dogovorili za umiritev SEUL - Predstavniki Severne in Južne Koreje so dosegli dogovor o umiritvi napetosti med državama, ki so se v zadnjih tednih znova zaostrile. Pogajanja so v obmejni vasi Panmunjom potekala od sobote, podrobnosti dogovora pa je predstavil glavni južnokorejski pogajalec. Severna Koreja pristala na glavno zahtevo - izraziti je morala obžalovanje zaradi nedavne eksplozije min na meji med državama, v kateri sta bila huje ranjena dva južnokorejska vojaka. V odgovor bo Južna Koreja pogojno ustavila predvajanje propagandnih sporočil prek zvočnikov čez mejo. Vodja Nove demokracije vrnil mandat za sestavo vlade ATENE - Vodja grške opozicijske stranke Nova demokracija Evangelos Meimarakis je po treh dneh vrnil mandat za sestavo nove grške vlade, potem ko so propadli njegovi pogovori s predstavniki drugih grških strank. Možnost oblikovanja bo tako dobila tretja najmočnejša skupina v parlamentu, uporniki iz vladajoče Sirize. Tridnevni mandat bo tako dobil vodja nedavno ustanovljene Ljudske enotnosti (LAE) Panajotis Lafazanis. Če tudi njemu ne bo uspelo, kar je po mnenju opazovalcev zelo verjetno, bo grški predsednik Prokopis Pavlopulos po posvetu z vodji vseh parlamentarnih strank sklical predčasne parlamentarne volitve. Te bodo najverjetneje potekale 20. septembra. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 32.003,28 -197,02 SOD NAFTE (159 litrov) 45,46 $ -2,55 EVRO 1,1497 $ +1,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 24. 8. 20. 8. ameriški dolar 1,1497 1,1183 japonski jen 137,80 138,50 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,068 27,023 danska krona 7,4633 7,4627 britanski fun 0,73020 0,71380 madžarski forint 315,23 312,38 poljski zlot 4,2428 4,1904 romunski lev 4,4458 4,4357 švedska krona 9,5035 9,5014 švicarski frank 1,0777 1,0772 norveška krona 9,3690 9,2325 hrvaška kuna 7,5603 7,5493 ruski rubel 81,4420 75,3275 turška lira 3,3970 3,3105 avstralski dolar 1,5903 1,5287 braziljski real 4,0935 3,9190 kanadski dolar 1,5236 1,4679 kitajski juan 7,3636 7,1449 indijska rupija 76,7681 73,3046 mehiški peso 19,6875 18,7203 južnoafriški rand 15,2533 14,4775 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 23. avgusta 2015 3 nova gorica - V svetogorski baziliki koncert v spomin na vse žrtve prve svetovne vojne Iz spomina na grozote vojne svarilo pred novimi delitvami NOVA GORICA - »Ta koncert na tem simboličnem prizorišču naj izzveni v poklon vsem padlim ob stoletnici začetka prve svetovne vojne in naj nam bo v opomin, kako nujno in pomembno je tudi v današnjem času ohraniti mir«. Tako je predsednica deželne uprave Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani v nedeljo povedala ob robu koncerta mednarodnega orkestra SFK - Euro Symphony Orchestra, ki se je v svetogorski baziliki poklonil vsem žrtvam prve svetovne vojne. Koncert sta priredila Mittelfest in Festival narodov iz Umbrije na pobudo Dežele FJK. Izbira kraja ni bila naključna, saj je prav na tem območju po vstopu Italije v vojno in še posebej v letu 1917 izgubilo življenje na tisoče vojakov številnih narodnosti. Orkester SFK - Euro Symphony Orchestra je bil ustanovljen leta 2002 na pobudo koroškega združenja Musikverein Kärnten, v njem pa nastopajo mladi glasbeniki iz Slovenije, Avstrije in Italije - predstavniki treh narodov, ki so se v prvi svetovni vojni na soški fronti vojskovali na nasprotnih bregovih oziroma vrhovih. Koncert na Sveti Gori je bil obenem predpre-miera Festivala narodov, ki bo v kraju Citta di Castello v Umbriji letos v fokus postavil Avstrijo in njeno bogato glasbeno dediščino. Koncertu v nasprotju z napovedmi zaradi druge obveznosti ni prisostvoval slovenski predsednik Borut Pahor. Predsednica Serracchianijeva je še opozorila na ne- Orkester SFK - Euro Symphony Orchestra z dirigentom Ernestom Hoetzlem, spodaj ugledni gostje in občinstvo v svetogorski baziliki bumbaca varno kulturno nazadovanje. »Združena Evropa, v katero mnogi verjamemo, še ni uresničena. Evropa narodov se zdi še zelo daleč, toliko bolj v teh dneh, ko se dvigajo novi zidovi, se na mejah zavračajo ljudje in se poglabljajo nove delitve, kakršnih že dolgo nismo bili več vajeni,« je dejala in želela, da bi tudi iz spomina na tragično preteklost rasla zavest o potrebi po preseganju meja in delitev med narodi. Orkester je pod taktirko dirigenta Er-nesta Hoetzla ponudil ubran koncert skladb raznih evropskih avtorjev vključno s skladatelji iz Avstrije, Slovenija in Italije. Umrl med sprehodom TRBIŽ - Upokojeni gozdar in izkušen gornik, 68-letni Paolo De Martin, je v nedeljo umrl med sprehodom po gozdnih poteh na območju Žabnic. Moški je dobro poznal območje, zato je svojce zaskrbelo, ko se zvečer ni vrnil domov. Obvestili so gorske reševalce, ki so ponoči po večurnem iskanju našli truplo. Vzrok smrti naj bi bila nenadna slabost na samotnem območju, kjer ni mogel dobiti pomoči. »Rekorder« na avtocesti KOPER - Policisti koprske postaje prometne policije so v noči med soboto in nedeljo s sistemom Provida merili hitrost vozil. Ob 2. uri so na avtocesti med Kozino in Divačo ustavili voznika avtomobila, ki je na razdalji 1451 metrov vozil s povprečno hitrostjo 243,29 kilometra na uro. 41-letnemu vozniku iz okolice Domžal so policisti napisali plačilni nalog 1200 evrov in 9 kazenskih točk. V nedeljo so opravljali poostren nadzor hitrosti na regionalni cesti med Postojno in Koprom in ugotovili 9 prekoračitev hitrosti. Vozniki motornih koles so vozili s hitrostjo do 152 km/h, kljub omejitvi na 90 km/h. V Izoli zasegli konopljo IZOLA - Koprski kriminalisti so 22. avgusta nekaj minut čez polnoči v okolici izolske diskoteke v parkiranem avtomobilu opazili mlajšega moškega, ki je v rokah držal plastično brizgo in manjšo stekleničko s tekočino. V vozilu je bil 24-letni Koprčan. Policisti so pod sedežem opazili kartonasto škatlo s približno 30 grami posušenih rastlinskih delcev in elektronsko tehtnico. Kasneje so ugotovili, da je osumljeni posedoval skupno 30,35 g konoplje. V preiskavi vozila in doma osumljenca so našli še nekaj rastlinskih delcev in pripomočkov za preprodajo droge. veleposlaništvo rs v rimu - Odziv na polemike »Bobne miru razumemo kot nasprotje bobnov vojne« Iztok Mirošič RIM - Veleposlanik Iztok Mirošič nam je v zvezi z javnimi odzivi na pobudo Bobni miru poslal naslednje sporočilo: Organizatorji omenjenega dogodka so kontaktirali Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu z namenom pridobitve moralne podpore projektu "Bobni miru" Simfoničnega orkestra mladih evropskih glasbenikov, ki ga sestavljajo mladi evropski, slovenski in italijanski mladi glasbeniki. Prošnja za podporo vsebuje opis projekta v sporočilu za javnost, sodelujoče partnerje in program. Sporočila, kot jih navaja prispevek spodaj, da naj bi šlo za dogodek ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno, v prošnji in gradivu veleposlaništvu ni navedena. Poster - vabilo na dogodek, v gradivu vsebuje omembo - Besede o Evropi sto let po prvi svetovni vojni v italijanščini, v glavi pa je slovenski napis »Ob stoletnici začetka Soške fronte 1915-2015«. Veleposlaništvo RS v Rimu je na prošnjo organizatorjev dogodka z moralno podporo podprlo prav tista sporočila spomina na tragedijo, graditve nove Evrope miru in sožitja, predvsem mladih generacij, ki so navedena v spodnji povezavi na besedilo članka v Primorskih novicah. Bobne miru lahko simbolno razumemo kot nasprotje bobnov vojne. Za tako Evropo miru in sožitja novih generacij naših držav, predvsem Slovenije in Italije, ki sta imeli težko zgodovino, si aktivno prizadevamo v skladu s slovensko zunanjepolitično usmeritvijo. Še posebej nas veseli, da pri projektu sodelujejo ugledna slovenska in italijanska imena ter šole iz obeh držav. Prikazano naj bi bilo tudi slikovno gradivo o prvi svetovni vojni Fundacije Pot miru iz Kobarida. Veleposlaništvo v Rimu se zaveda težke fotodamj@n zgodovine in posledic vstopa Italije v prvo svetovno vojno, posledično tudi vzpona fašizma, tudi za slovenski živelj in teritorij. Na to sem kot veleposlanik večkrat pisno in ustno, tudi v italijanskem Senatu, opozoril in spomnil italijanske sogovornike, vključno s potrebo po ustreznejšem prikazu zgodovinskih dejstev fašizma v italijanskih šolskih učbenikih. Nenazadnje pa tudi ob spominski slovesnosti vstopa Italije v prvo svetovno vojno na Debeli griži aprila letos, ki so se je, na povabilo italijanskega predsednika Sergia Mata-relle udeležili veleposlaniki Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Madžarske. Bistveno je sporočilo miru in preseganja krute in tragične preteklosti med našimi narodi. Omenjeni projekt mladih glasbenikov podpira tudi Evropski parlament. Gradimo novo prihodnost prijateljstva med Slovenci in Italijani ter ostalimi Evropejci, ki jih predstavljajo tudi mladi glasbeniki, ob jasnih stališčih do zgodovinskih dejstev. Predsednika Italije in Slovenije sta prav s tem namenom vzpostavila projekt Poti miru, katerega fundacija iz Kobarida podpira tudi koncert v Tolminu. Za to si bomo s somišljeniki, evropskimi, slovenskimi in italijanskimi, prizadevali tudi v prihodnje. Ostro zavračamo kakršnekoli poskuse zlorabe interpretacije zgodovine ter morebitnega sprevračanja namena moralnega pokroviteljstva veleposlaništva za dogodek, v katerem poleg italijanskih sodelujejo tudi mladi slovenski glasbeniki. Pridružujemo se pozivom k zdravi pameti in razsodnosti iz prispevka v Primorskih novicah. Iztok Mirošič slovenski veleposlanik v Italiji fotoutrip "15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskama@primorskl.eu (Fotogra fijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Na Kontovelu se bere Primorski dnevnik im 4 Torek, 25. avgusta 2015 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu reforma krajevnih uprav - Na včerajšnji seji sprejeli ustanovni akt Julijska medobčinska teritorialna unija je dejstvo Novo zvezo so podprli vsi župani tržaške pokrajine razen dolinskega, ki se je vzdržal Julijska medobčinska teritorialna unija je dejstvo. Zapisnik seje, na kateri so sprejeli ustanovni akt nove zveze, so sinoči na tržaškem županstvu po končani zadnji seji podpisali župani vseh šestih občin tržaške pokrajine: Roberto Cosolini (Trst), Nerio Nesladek (Milje), Sandy Klun (Dolina), Marko Pisani (Repentabor), Monika Hrovatin (Zgonik) in Vladimir Kukanja (Devin-Nabrežina) ob prisotnosti tržaškega občinskega odbornika za organizacijo in osebje Roberta Treuja in namestnika občinskega tajnika Fabia Lorenzuta. Včeraj je namreč zapadel rok za sprejetje statutov medobčinskih zvez, ki jih predvideva deželni zakon o reformi krajevnih uprav. Zupani občin tržaške pokrajine so sicer že pretekli teden dosegli dogovor o novi zvezi oz. uniji, ki bo imela dvojezično poimenovanje in statut, na včerajšnji seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, pa so sprejeli osnutek statuta. Zanj se je izreklo pet od šestih županov: čeprav je na koncu podpisal zapisnik, se je župan Občine Dolina Sandy Klun pri glasovanju vzdržal, ker je dolinski občinski svet preteklega 20. aprila izglasoval sklep o ne-pristopu občine v nobeno zvezo ob- Župani včeraj niso podpisali statuta, ampak zapisnik seje fotodamj@n čin, pa tudi popravek o pritožbi na Deželno upravno sodišče proti deželnemu zakonu o reformi krajevnih uprav. To je Klun poudaril tudi na seji, čeprav je bil -kot je tudi poudaril - vseskozi zraven pri nastajanju nove zveze. Slednjo je podprl tudi njegov repentabrski kolega Marko Pisani, ki sicer ostaja kritičen do reforme krajevnih uprav, vendar je po njegovem mnenju končna oblika ustanovnega akta zadovoljiva tako glede zaščite slovenske narodne skupnosti kot glede pristojnosti manjših občin, zato upa, da se bo nadaljevalo v tem duhu. Za tržaškega župana Cosolinija pa so župani opravili veliko delo z največjim trudom in to v ozračju so- delovanja, prijateljstva in spoštovanja, prav tako so našli spoštljivo rešitev glede pravic slovenske narodne skupnosti. Po včerajšnjem sprejetju bo zdaj statut romal v občinske svete posameznih občin, ki ga bodo morali odobriti v roku enega meseca, točneje do 24. septembra. (iž) občina milje Komisar bo »reševal« občinski svet Začasni komisar bo moral rešiti iz zagate miljski občinski svet, v katerem se je župan Nerio Nesladek po odstopu dveh občinskih svetnikov znašel brez večine, dvojice pa občinski svet ne more zamenjati. Komisar je Edoardo Boschin, ki je odgovorni za osebje na deželnem uradu za krajevne avtonomije in koordinacijo reform. Imenoval ga je deželni odbornik za krajevne avtonomije Paolo Panontin. Bosc-hinova naloga je, skratka, da spet vzpostavi red v občinskem svetu oziroma da z ustreznim sklepom imenuje nadomestna člana. V odloku, s katerim je Pa-nontin imenoval Boschina, piše, da bo komisar začasno prevzel funkcije občinskega sveta, in sicer samo do sprejetja sklepa, s katerim bo zamenjal občinska svetnika iz vrst večine Stefana Decolleja in Francesco Riosa, ki sta odstopila. Miljski občinski svet je bil namreč 3., 6. in 19. avgusta nesklepčen in torej ni mogel sprejeti tozadevnega ukrepa. Boschin ima deset dni časa, da sprejme sklep, miljska občinska uprava pa mu bo dala na razpolago svoje osebje in dokumentacijo. pristanišče - Jutri stavka Nov protest Na ulico bosta stopila sindikat USB in Koordinacija pristaniških delavcev Neposlušnost pristaniške oblasti, občine in prefekture do zahtev predstavnikov sindikalne organizacije USB in članov Koordinacije tržaških pristaniških delavcev (na sliki Fo-toDamj@n) je po številnih srečanjih prisilila slednje, da organizirajo jutrišnjo stavko. Shod pristaniških delavcev bo startal ob 10. uri izpred Lloydovega stolpa, sedeža Pristaniške oblasti, in bo krenil proti prefekturi. Sindikaliste USB jezi predvsem popolna brezbrižnost in pomanjkanje jasnih odgovorov na vprašanje o uveljavitvi osme priloge k pariški mirovni pogodbi iz leta 1947, ki določa številne dolžnosti upraviteljev prostocarinskega pristanišča ter pravice pristaniških delavcev. Priloga je sicer do 20. člena zakonsko priznana z zakonom 3054/1952, vendar ni uveljavljena v celoti. Veljavnost priloge je po besedah sindikalistov priznalo tudi deželno upravno sodišče FJK z odločbo 530/2013, italijanska vlada pa preko prefektinje Francesce Adelaide Garufi dokumenta ne izvaja. Poleg uveljavitve osme priloge pa se pobudniki stavke sklicujejo na čedalje manj vzdržne delovne razmere v pristanišču. V sporočilu, ki ga je na včerajšnji tiskovni konferenci prebral predstavnik Koordinacije tržaških pristaniških delavcev Stefano Puzzer, piše, da je osem podjetij zaradi nespoštovanja osnovnih določil delovnih pogodb in varnosti na »črnem seznamu«. Naj omenimo, da predstavljajo ta podjetja le del seznama Pristaniške oblasti, ki beleži nekaj več kot petdeset pristaniških operaterjev. Med najbolj zagrizenimi je Willy Puglia iz sindikata USB, za katerega je bila razglasitev stavke obvezna: »Stavka bo povzročila težave, vendar le z odmevno potezo lahko izsilimo rešitev, ki so jo številna neproduktivna srečanja in pogovori močno oddaljili. Izsiljevanja in grožnje o črtanju delovnih mest in nižanju produktivnosti so bile ves čas na dnevnem redu« Puzzer je še pojasnil, da koordinacija pristaniških delavcev ni politično obarvana in zanikal teze, ki koordinaciji pripisujejo tesno povezanost z gibanjem Svobodni Trst: »Res je, da v naši koordinaciji sodelujejo predstavniki gibanja Svobodni Trst, tako kot člani levih in desnih strank, vsi pa delujemo z željo, da ohranimo živo pristanišče. Če pristanišče zamre, je tudi mesto obsojeno,« je še dejal Puzzer. Protestu pristaniških delavcev se pridružuje tudi Kominstična stranka Italije, ki vabi tržaške delavce, naj podprejo jutrišnjo demonstracijo. (mar) bazovica - Gost promet ob koncu počitnic Vozniki potrpežljivo v vrsti med Peskom in Trstom Turisti se še vedno vračajo iz Istre, Kvarnerja in Dalmacije, konec tedna so s svojimi vozili (skupaj z vozniki, ki se vračajo iz Romunije in drugih vzhodnoevropskih držav) ustvarili dolge vrste in zastoje na mejnih prehodih, križiščih in cestninskih postajah. Včeraj je promet v glavnem potekal neovirano, občasno pa so se pojavile vrste. V popoldanskih urah je med mejnim prehodom Pesek in križiščem med nekdanjo Trbiško cesto ter Cesto za Bazovico (na zgornjem Ključu) nastala dolga vrsta, ki jo je naš fotograf ujel v svoj objektiv (Fo-toDamj@n). Po navedbah prometne policije pa zvečer pri cestninski postaji Moščenice ni bilo omembe vrednih težav. sv. sobota - Prikrivanje ukradenega blaga Sumljiv avtomobil na parkirišču Rižarne Tržaški policisti so v nedeljo zvečer na parkirišču ob Rižarni pri Sv. Soboti opazili sumljiv avtomobil z madžarsko evidenčno tablico. Ob avtomobilu je namreč nekdo spal, tako kot tudi v njem. Ob preverjanju dokumentov trojice (šlo je namreč za dva moška in žensko), so policisti ugotovili, da so romunski državljani. V avtomobilu so policisti opazili več paketov kave, prav tako v prtljažniku, kjer so v kovčkih našli več prehrambnih proizvodov (ob kavi tudi tuno in čokolade), izdelkov za osebno nego in več oblačil, na katerih je visela še etiketa. Med drugim so naleteli tudi na tri evidenčne tablice - dve romunski in eno madžarsko. Na vprašanje, od kod prihajajo zlasti oblačila in tablice, pa trojica ni znala odgovoriti. Policisti so jih prijavili zaradi prikrivanja ukradenega blaga; eden izmed njih je imel že težave s pravico zaradi tatvin po mestnih supermarketih. Policisti so trojico - C.S. letnik 1963, D.L.M. letnik 1967 in G.T.F. letnik 1982 -pospremili na kvesturo. / TRST Torek, 25. avgusta 2015 5 lonjer - V nedeljo se je z odprtjem razstave začel letošnji Arteden Pogled na doslej prehojeno pot Arteden je s svojo energičnostjo trinajst let zapored za teden dni napolnil Lonjer z umetnostjo in ustvarjalci z vsega sveta. Letos so se organizatorji Artedna odločili za drugačno izvedbo. V Lonjerju ni umetnikov, nadomestila pa jih je bogata razstava, na kateri je zbranih 65 del umetnikov iz raznih manjšin po Evropi, ki so v teh letih ustvarjali na Artednu. Razstavo je postavila beneška umetnica Luisa Tomasetig, ki z Arted-nom sodeluje že od vsega začetka. V nedeljo je odprtje razstave s kulturnim programom privabilo v lonjersko telovadnico veliko vaščanov, pa tudi veliko ljubiteljev Artedna. Večer je povezovala Darja Kodrič, predsednica društva Lonjer-Katinara, glavnega pobudnika Artedna. Najprej je besedo predala Jani Pečar, ki je pred trinajstimi leti idejno in organizacijsko zasnovala Arteden, še danes pa mu stoji ob strani. »Arteden je zrasel z idejo, da mora biti sad eksperimentacije, inovativ-nosti, preizkušanja novih oblik komunikacije. V prvih letih so bili gostje Artedna predvsem likovni umetniki, kasneje pa so se jim pridružili tudi pesniki, glasbeniki in drugi ustvarjalci iz raznih narodnih manjših po Evropi. Ta razstava je neke vrste osebna izkaznica Artedna, cilj pa je iz razstave narediti katalog. Letos je Arteden priložnost, da izberemo novo pot in se odločimo, kako nadaljevati.« Tržaški umetnik Franko Vecchiet je orisal kratko zgodovino lonjerskih tednov umetnosti: »Centralna elementa Artedna sta bila že od vsega začetka združevanje in pripadnost manjšini. Uspešnost formule Artedna je tudi v tem, da je sledil zgodovinskemu trenutku in se iz leta v leto spreminjal.« Na Artednu je Vecchiet leta 2011 sodeloval tudi kot gostujoči umetnik. Ko je izvedel, da bo letos njegovo delo razstavljeno, ga je želel dopolniti ... »Rekli so mi da ne, saj so ta dela sad ustvarjanja na Artednu. Razumel sem in mislim, da je Desno razstava izdelkov iz prejšnjih let, levo zbor Tončka Čok, spodaj pa predsednica društva Lonjer-Katinara Darja Kodrič fotodamj@n to dodana vrednost, ki jo nosijo te umetnine: nobena ni taka, kakor bi bila, če bi jo umetnik ustvaril v svojem ateljeju in imel na razpolago veliko časa. Vse so zelo posebne, ker so bile ustvarjene v Lo-njerju, v posebnem vzdušju in kratkem času.« Na letošnjo spremembo Vecchiet ne gleda kakor na krizo ali na pomanjkanje idej, temveč kot na iskanje novih poti, kar je tudi smisel samega Artedna. Da v prihodnjih letih ne bi pozabili na udarniški naboj iz samih začetkov, pa želi Vecchiet spomniti na še vedno veljavno geslo, pod katerim poteka festival že od leta 2003, to je: »Umetniki vseh manjšin, združite se!« V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je pozdravil podpredsednik Martin Lissiach, ki se je strinjal z Vecc-hietom in podal spodbudno misel, da bi Arteden nadaljeval po poti, po kateri je začel in bi letošnji premor bil spodbuda za uspešno nadaljevanje. Za glasbe- no obarvan večer je poskrbel vaški pevski zbor Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja, ki vsako leto popestri lo-njerski ustvarjalni teden. Kaj bo z Artednom prihodnje leto, še ni povsem znano, predsednica društva Darja Kodrič pravi, da je treba spremeniti obliko, morda dodati kaj novega, vsekakor pa se bo Arteden nadaljeval. Umetnost je samo ena, a živi v različnosti, kot so ljudje vsi ljudje, tudi če govorijo različne jezike, pravi Franko Vecchiet. Lonjer, majhna vasica na obrobju Trsta, premore to bogastvo, ki je letos zbrano v lonjerski telovadnici. Upajmo, da bo v prihodnje spet živo prisotno med vaščani, morda v drugačnih, novih odtenkih in niansah. Barbara Ferluga Tedenski spored Danes bo na Artednu ob 20. uri mi-nitečaj fotografiranja z mobilnim telefonom z Mirno Viola, v priredbi društva Fotovideo Trst 80, jutri bo za vse, ki bi se radi sprostili z glasbo in plesom ob 18.30 delavnica sodobnega plesa z Dašo Grgič, v soboto od 17.30 do 19.30 pa bo za ljubitelje barv in čopičev likovna delavnica pod mentorstvom umetnikov. pribežniki - Med Opčinami in Zgonikom V nedeljo 35 novih prihodov Veča se število pribežnikov v naši pokrajini. V nedeljo dopoldne je izvidnica karabinjerjev ustavila skupino dvajsetih migrantov na Novi cesti za Opčine. V nadaljevanju dneva so na drugo manjšo skupino naleteli agentje mejne policije na krožišču pri openskem obelisku. Po preverjanju istovetnosti so zabeležili imena devetih Afganistancev in dveh Pakistancev. Med temi sta bila dva mladoletna. Nekoliko pozneje, okrog enajste ure, pa so kolegi cestnega oddelka zaustavili preostanek skupine, in sicer štiri afganistanske državljane, ki so pešačili v bližini avtocestnega priključka pri Zgoniku. Med nedeljskimi posegi so policisti in karabinjerji prešteli najmanj 35 pribežnikov. V glavnem so to moški, ki bežijo iz vse bolj zaostrenih vojnih in političnih razmer v opustošenem Afganistanu. Po kontrolah so vsi zaprosili za azil. Vse številnejši prihodi migrantov pa vzbujajo skrb tudi med policijskimi agenti, ki se pritožujejo zaradi pomanjkanja svežih sil na zahodni državni meji. Na ta račun avtonomni policijski sindikat SAP vnovično opozarja na zahtevo po novih okrepitvah, ki bi jamčile učinkovitejšo upravljanje pribežnikov. solidarnost - Neprofitna organizacija Trieste Recupera Hrana ne sodi v smeti Vse neprodane hrane oz. tiste, ki naj bi ji v kratkem potekel rok, končno ne bo več treba odvreči v smeti. V Trstu se je namreč rodila neprofitna, prostovoljna organizacija Trieste Recupera, ki bo po trgovinah, supermarketih, tovarnah in menzah skrbela za zbiranje hrane, ki je še primerna za uživanje, a bi drugače - po zakonskih predpisih -morala leteti naravnost v koš. Zbrano hrano bodo člani organizacije (vsi so prostovoljci) redno razdeljevali mestnim združenjem in za- drugam, ki pomagajo potrebnim oz. socialno ogroženim, kot so na primer škofijska Karitas, skupnosti San Martino in Campo in Sant'Egidio, združenje San Vincenzo, menza pri Montuci ali solidarnostni konzorcij za pribežnike ICS. Predsednik novoustanovljene organizacije Paolo Luisi je poudaril, da je danes samo v našem mestu kakih 2000 ljudi, ki živi v bedi in stiski, te številke pa bodo v kratkem najbrž še narasle. Ocenil je tudi, da združenja in menze, ki ponujajo danes topel obrok ljudem v stiski porabijo za nabavo hrane več tisoč evrov dnevno; z dobrodošlim prispevkom hrane organizacije Trieste Recupera pa bodo nedvomno veliko prihranili. Prvo »pošiljko« hrane so včeraj popoldne predali malim gostom Sklada Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin v Ul. Valussi, ki so se lahko posladkali z desetimi tržaškimi poticami (na fotografiji). Kdor bi rad podprl pobudo, se lahko oglasi po elektronski pošti na naslov triesterecupera@gmail.com. Komedija norcev in Orlando v jazz »omaki« V Svetoivanskem parku se nadaljuje Lunatico Festival. Drevi bo ob 21. uri zaživela komedija Commedia di matti e assassini Giuliana Scabie oziroma zgodba, pravzaprav fantastično popotovanje peterice, ki se z avtobusom odpelje iz psihiatrične bolnišnice na oder, da bi uprizorilo ravno to komedijo. Jutri in v četrtek pa bo ob isti uri na odru protagonist Orlando Furioso v jazz »omaki«: po-etično-glasbeni srečanji bodo oblikovali igralci Pupkin Kabareta oz. Hiše gledališkega delavca in jazz glasbeniki. Vse, kar nam zemlja da V prostorih tržaškega fotografskega krožka (Ulica Zovenzoni 4) bodo drevi ob 19. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom Ves, kar nam zemlja da, ki je nastala ob svetovnem dnevu okolja (5. junij). Na ogled pa bodo tudi fotografije, ki so bile nagrajena na natečaju L'albero del cuore. Razstavo si bo mogoče ogledati vsak torek od 18. do 20. ure vse do 30. septembra. Vrtnarstvo in prehrana Začenja se ciklus brezplačnih aktivnosti v sklopu socialnega projekta vrtnarstva in prehrane Familiar-metne...Orto, ki ga prireja društvo Andana, s pokroviteljstvom Dežele FJK in številnih partnerjev, med katerimi so Občina Trst, zadruga Na-tivi, AIAB, AMeC, The Circle in Bimbi Nuovi. Prvo srečanje bo v občinski knjižnici Stelio Mattoni jutri od 17. do 19. ure. Igra v Bazovici in na Pončani Vsakoletna poletna občinska prireditev za otroke SPURG (Spazi urbani in gioco) beleži iz leta v leto veliko zanimanje družin oz. udeležbo malčkov. Danes bo animacija za malčke pri bazovskem kalu od 17.30 do 18.30 (Igram se, torej sem), ob isti uri pa bo zabavno tudi na Pon-čani, kjer bo v vrtu v Ul. Orlandini za zabavo poskrbel Bubi (Poletje z Bubijem). Zgodbe iz Gvatemale V šentjakobski knjižnici Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole 7/a) bo danes ob 10. uri zaživela Gvatemala. V okviru niza zgodb bo namreč tokrat protagonistka država Srednje Amerike, o kateri bo pripovedovala Maria Alejandra Quevedo. Predvideno je branje tekstov v španščini s simultanim tolmačenjem. Poletni tečaji angleščine Italijansko-ameriško združenje American Corner Trieste (Trga sv. Antona Novega 6) vabi na intenzivne poletne tečaje angleščine za otroke in odrasle. Več informacij je na voljo na spletni strani www.aia-fvg.blogspot.com. 6 Torek, 25. avgusta 2015 TRST železniški muzej - Srečanje modelarjev V očarljivem svetu vlakcev Atrakcija so bile lokomotive Helmuta Telefonta Pozornost so pritegnile makete (zgoraj) in predvsem lokomotive avstrijskega modelarja Helmuta Telefonta fotodamj@n / Čestitke Modeli električnih in parnih lokomotiv, vagonov, tračnic, postaj, re-miz: vse to je bilo mogoče občudovati včeraj v prostorih Železniškega muzeja na bivši postaji pri Sv. Andreju, ki je bil ves dan odprt zaradi posebnega dogodka - srečanja modelarjev, ki so na ogled postavili svoje kreacije (kupiti je bilo mogoče tudi modele vlakcev, ki jih izdelujejo nekatera znana podjetja) ter si izmenjali izkušnje na področju dejavnosti, ki se ji posvečajo številni mali in veliki navdušenci. Ob tej priložnosti je muzej doživel kar lep obisk tako odraslih kot zlasti otrok, ki so si verjetno napasli oči ob pogledu na neštete tipe vlakcev in makete, ki so na ogled v muzejskih prostorih in kjer je vlakce s pomočjo elektrike mogoče premikati. Še posebno privlačne so bile makete, ki so del stalne muzejske razstave, kot npr. makete obeh tržaških postaj (glavne in tiste pri Sv. Andreju), postaje Campo Martino, pa tudi postaj na Opčinah, v Borštu, Dragi in Rocolu, makete nekdanje tramvajske postaje v Barkovljah ali dela proge openskega tramvaja. Glavna atrakcija pa so bile lokomotive tipa gar- Vikend v znamenju konjev v Cero-vljah je letos nadvse uspel. Peti praznik Konji na Krasu se je v nedeljskih večernih urah zaključil s plesom skupine Kraški mu-zikantje in country plesalkami Skadre Uoo. Veliko je bilo ljubiteljev konj, ki so se želeli preizkusiti v jahanju in izkoristili možnost vožnje s kočijo. Obisk je bil še večji kot lani, tako da se nedvomno obeta nadaljevanje pobude tudi v naslednjem letu. O uspehu prireditve priča tudi večje število obiskovalcev z drugih koncev tržaške in goriške pokrajine ter s slovenskega Krasa. Veliko je bilo tudi turistov, ki so iz obalnih letovišč zavili proti Cero-vljam. Cestna zapora je predstavljala le manjšo težavo (kočije so morale voziti na zaprtem cestišču), vendar je lahko promet v večernih urah mirno stekel po vasi in olajšal prihod še številnim obiskovalcem, ki so zasedali prireditveni prostor ob turistični kmetiji Hermada. Vikend v Cerovljah pa je popestril predvsem tekmovalni program, tako za registrirane kot neregistrirane konjenike. Slalomu, gimkani in lovu na zaklad so se dodale še tekme s Trec vprego ter preizkušnja Derby Country pod okriljem konjeniške zveze Fitetrec-Ante. Pobuda konjenikov Skuadre Uoo in kmečkega turizma Hermada pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina ter sodelovanja cerovskega Jusa je kot rečeno namenjena dolgoročni tradiciji. Tako obiskovalci kot prireditelji so dokazali, da je konj v okolici Grmade še vedno pravi protagonist. (mar) ratt v razmerju 1:22,5 avstrijskega modelarja Helmuta Telefonta, Dunajčana, ki je imel dve veliki sanji: živeti v Trstu in izdelovati vlakce. Po upokojitvi pred dvema mesecema so se mu sanje uresničile: preselil se je v Trst in postal član Železniškega muzeja, tu pa zdaj načrtuje, da bo vodil delavnice modelarstva. Telefont je zainteresiranim prikazal modele treh lokomotiv, ki se premikajo bodisi s pomočjo elektrike bodisi s pomočjo plina in pare. Eno od teh je dunajsko-tržaški modelar tudi sam načrtoval in izdelal, za kar je rabil dve leti: eno leto za načrtovanje in eno leto za izdelavo, za kar je uporabil kakih štiri tisoč delov. Včerajšnje modelarsko srečanje je bila ena od tolikih pobud, ki jih prirejajo v Železniškem muzeju, da bi ozavestili javnost o pomenu tovrstne ustanove, nam je zaupal vodja prostovoljcev v muzeju Roberto Carollo. Kljub bogatemu izboru eksponatov, maket, modelov ter voznemu parku z lokomotivami, vagoni in tramvaji vse kaže, da italijanskih železnic, ki so lastnik postaje pri Sv. Andreju, kjer ima muzej prostore v najemu, ta dejavnost ne za- nima (npr. ne zagotavljajo rednega letnega pregleda zgodovinskih vozil). Edina zaščita, ki jo ima muzej, je vinkula-cija spomeniškega varstva tako nad eksponati kot nad stavbo samo, prav tako pa tudi nobena javna uprava doslej ni začela resnega pogovora z železnicami glede prihodnosti muzeja. Stavba postaje pri Sv. Andreju železnic očitno ne zanima, zato bi jo lahko npr. dali v uporabo Deželi, pravi Carollo. (iž) Včeraj danes Danes, TOREK, 25. avgusta 2015 LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.40 - Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 2.20. Jutri, SREDA, 26. avgusta 2015 VIKTOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. M Izleti 75 - LETNIKI iz Bazovice in okolice organizirajo enodnevni izlet. Za prijave tel. 040-226285 (Marija). VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040229286 (Marta). Toplo vabljeni. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Bar-bano in na Staro Goro pri Čedadu. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.50; s trga Oberdan ob 7.10; s Proseka ob 7.30; iz Sv. Križa ob 7.35; iz Nabreži-ne ob 7.40; iz Sesljana ob 7.45; iz Devina ob 7.50 in iz Štivana ob 7.55. Info in prijave čim prej na tel. 3479322123 ali 340-1395070. "i rr edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta POLETNI URNIK sprejemanja milih frjlAMk prOti plAdilu osmrtnica zohvafe. soia\jar ¿«(rite V okvirčku,-mali ogtotj' v ckvlrOtu, ogSasr druStev in v Oiirirfku ponedeljek ■ pelek 14,00 nabita lipili> Tel. 000.912.775 epolta: primoriliiiatmfrdia.it Tmedia - Ul. Monleethi 6 II. nadstropje - TRST Draga KLARISA! Naj bo tvoj 50. rojstni dan vesel in razigran, naj Abraham ti podari ogromno vrečo zdravja, sreče in odnese vse skrbi. Vse najboljše ti kličemo vsi, ki te imamo radi, posebno pa Karol, Patrik, Sofia, Darjo. Abraham je v Šempolaj danes prihitel, našo KLARISO objel ter ji obilo zdravja in sreče zaželel, vse najboljše ji kličemo tudi mi od SKD Vi-gred prav vsi. Po Šempolaju se Abraham mudi, saj KLARISA okroglih 50 slavi, veselja in zdravja ji pustna skupina Šempolaj želi. Ob rojstvu prvorojenke SORAYE iskreno čestitamo presrečnim staršem, nonotom in stricu, mali princeski pa želimo srečno ter uspešno življenjsko pot. Učno in neučno osebje OŠ A. Černigoj Prosek. iu Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. ARISTON - 21.00 »Youth - la giovinez-za«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45, 21.30 »Eden«. FELLINI - 17.00, 20.30 »2001: Odissea nello spazio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Corn Island«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »LA.S.S.O. nella manica«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.50, 21.15 »Violette«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 20.40 »Fantastični štirje«; 18.00, 20.00 »Mi-nioni«; 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 18.35, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 17.55, 20.15 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 15.50 »Piksli«; 18.15 »Razuzdanka«; 15.40, 21.10 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. LJUDSKI VRT - 21.15 »L' amore bu-giardo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; Dvorana 2: 16.20, 18.00, 19.45, 21.40 »Quando c'era Marnie«; 17.40, 19.50, 22.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.10 »Breaking dance«; Dvorana 4: 16.20, 22.15 »The Gallows - L'esecuzione«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Come ti rovino le vacanze«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 16.40, 19.10, 21.40 »Ant-Man«; 16.30, 18.40 »LA.S.S.O. nella manica«; 16.30, 18.45, 21.00 »Breaking dance«; 16.25, 18.25, 20.20, 22.10 »The Gallows - L'esecuzione«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.15 »Come ti rovino le vacanze«; 16.40 »Pixels«; 21.00 »Fast & Furious 7«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Ant-Man«; Dvorana 3: 17.20, 19.30 »The Gallows - L'esecu-zione«; 21.00 »Quando c'era Marnie«; Dvorana 4: 16.30 »Quando c'era Mar-nie«; 18.15, 20.30, 22.10 »Breaking dance«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »Co-me ti rovino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«. H1 Osmice DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 348-0925022. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. cerovlje - Praznik Konji na Krasu tudi letos zabeležil porast obiskov Peta izvedba uspela Veliko zanimanja so v Cerovljah požele tekme kočij fotodamj@n padriče - Jutri ob 20.30 na sedežu TPPZ Zanimiv potep po Burkini Faso Burkina Faso je dežela v Zahodni Afriki, katere ime pomeni »dežela pokončnih ljudi«. Da so njeni prebivalci res taki, pa tudi gostoljubni in nasmejani, ve povedati Izolčanka Iris Skrt, pevka Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič, ki ji je afriška dežela zlezla pod kožo. V zadnjih dveh letih je bila tam že trikrat in se medtem s projektom Sklad Princesse Diarra zavzela za pomoč sirotam. V mestu Bobo Dioulasso je namreč s prijateljem, burkinskim glasbenikom Thoma-som obiskala sirotišnico, pravzaprav dom za zapuščene otroke, ki ga je ustanovil eden od »toubabou« (belcev), ki je poročen z domačinko: v svoj dom je sprejel zapuščene otroke, stare od 2 do 16 let; Thomas je takrat tja nesel nekaj hrane za otroke. Skrb za otroke in urejenost skromnega doma sta ji segli v srce in spodbudili nastanek Sklada Princesse Diarra. Iris med prijatelji in znanci zbira namreč sredstva, ki jih nato nakaže neposredno Thomasu v Bobo, on pa otroke preskrbi s tistim, kar v določenem trenutku najbolj potrebujejo. Doslej so z zbranimi sredstvi otrokom omogočili nakup oblačil in obutve, higienskih pripomočkov, hrane, knjig, nekaj igrač in šolske potrebščine. Konec leta 2014 je bil ustanovljen tudi Zavod Dounia, kultura in izobraževanje, ena od njegovih dejavnosti je tudi Sklad Princesse Diarra. Preko Zavoda želijo tudi dolgoročno voditi projekte, s katerimi bodo pomagali prebivalcem te države uresničevati sanje po lepšem jutri. Iris je projekt predstavila tudi so-pevcem in sopevkam zbora, ki so se pridružili pobudi in številnim sirotam polepšali božično-novoletne praznike. Kdor bi želel izvedeti kaj več o projektu in spoznati Burkino Faso, lahko pride jutri ob 20.30 na sedež TPPZ na Padričah, kjer bosta gosta Iris in Thomas udeležence s fotografijo, besedo in glasbo popeljala ... med pokončne ljudi. / TRST Torek, 25. avgusta 2015 7 S Poslovni oglasi [I] Lekarne IŠČEM DNEVNO VARUŠKO za starejšo gospo v občini Devin-Nabrežina. Tel. 331-1200654 od 20. do 21. ure. H Mali oglasi IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040415797. IŠČEM knjige za 1. razred jezikovnega liceja F. Prešerna. Tel. št.: 340-6152830. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PO ZELO UGODNI CENI prodamo novo kuhinjo veneta cucine. Prevoz in montaža vključeni. Tel. št.: 3472552495. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM knjige za prve tri razrede liceja F. Prešerna, tudi za jezikovno smer. Tel. št.: 338-7470678. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2000, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3281883572 ali 040-228013. PRODAM čoln pasara elan iz 80. let, motor tomos 4HP, dolžina 4,5 m, popolnoma prenovljen l. 2014. Cena 1.200 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 347-1223432. V SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Cena 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za tržaško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo v sredo, 26. avgusta, na sedežu Deželnega šolskega urada v Ul. S. Martiri 3 in sicer: ob 9.00 za vrtec in osnovno šolo ter ob 10.00 za nižjo in višjo srednjo šolo. luplence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA sporoča, da bodo preverjanja za dijake s preloženim ocenjevanjem od četrtka, 27. do sobote, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečni-ne. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 od pon. do pet. od 8. do 16. ure. Tel. 040573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. prej do novice Od ponedeljka, 24. do nedelje, 30. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije oZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. □ Obvestila www.primorski.eu1 AŠD SOKOL organizira »Poletni športni kamp« na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za letnike 2001-2008. Prijave do danes, 25. avgusta, na tel. 340-8556304 (Marko) in 348-8850427 (Lajris) ali na csdasd-sokol@gmail.com. NK KRAS obvešča, da bo prvi trening za najmlajše 2001-2002 danes, 25. avgusta, zbor ob 10.30. Odvijal se bo na nogometnem igrišču v Repnu. Info na tel. 040-2171044 (tajništvo) ali nkkras@gmail.com. ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek - Kon-tovel obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni v sredo, 26. avgusta, ob 19.30 v Soščevi hiši na Proseku. Toplo vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. AŠD MLADINA prireja od četrtka, 27., do nedelje, 30. avgusta, prve ribiške dneve v Ribiški hiši v Križu. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik pod kostanji, ki bo 29. in 30. avgusta. Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom. Ob 17. uri bo sv. maša, ob 18. uri pa občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledila bo družabnost. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 30. avgusta, ob 18. uri bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo, ki jo bo daroval ob svojem 50 letu maš-ništva gospod Elio Stefanuto. Sledila bo procesija z godbo Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi Luka Carli. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE (Ul. Bonafata 6) bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik 9.00 - 13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSOD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni na sedežu na Pa-dričah v torek, 1. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši (zaželjeni so posebno moški glasovi). ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SoD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditeljico Sandro. Vabljene stare in nove telovadke. 13 Prireditve ARTEDEN v ŠOC v Lonjerju: danes, 25. avgusta, predavanje »Slikanje s tele-fončki« pod vodstvom Mirne Viola, v sodelovanju s Fotovideo Trst 80; v sredo, 26. avgusta, ob 18.30 plesna delavnica z Dašo Grgič; v soboto, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna čPogteßno podjetje a hI M Hrti ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane in prijatelje v sredo, 26. avgusta, ob 20.30 na sedež na Padriče na večer »A danse -Dobrodošli v Burkini faso, deželo pokončnih ljudi«. S sliko, besedo in glasbo bosta to afriško deželo predstavila članica Iris Skrt in burkinski glasbenik Thomas, pobudnika Sklada Princesse Diarra, namenjenega pomoči revnim burkinskim otrokom. Prostovoljne prispevke bodo namenili nakupu šolskih potrebščin. SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita ob 70-letnici osvoboditve in na predvečer obletnice ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov na odprtje razstave »Pot v svobodo - Verso la li-berta«, ki bo v petek, 28. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Sodelujejo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala, Združeni vokalni skupini SoD Barkovlje in SoD Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot, ob spremljavi harmonike Marina Zobina. Predstavitev Jože Pirjevec. DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-letnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 v Križu (pri Procesiji), ob 19.00 na Briščah, ob 19.30 v Sama-torci (balinišče), ob 20.00 v Samator-ci (Grjeta), ob 20.30 v Samatorci (Grudnov konc); v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30 v Bajti (pri k'munski hiši), ob 20.00 v Saležu (Gurnja vas), ob 20.30 v Saležu (pri k'munski štjrni); v torek, 1. septembra, ob 19.30 v Brišči-kih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom), ob 20.45 v Gabrovcu (pri društveni gostilni na ploščadi); v sredo, 2. septembra, ob 19.00 na Devinščini (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Za-gradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Koludrovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca), ob 20.30 v Zgoniku (pred občino). FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Rebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. Prispevki V spomin na drago Danielo Birsa darujeta Franca in Franc 50,00 evrov za Združenje za raziskave rakastih obolenj - AIRC. V spomin na drago Anito Malalan darujeta Vera in Jadranka z Edijem 60,00 evrov za SKD Grad - Bani. V spomin na našega ljubljenega moža in očeta Ervina Sternija daruje družina 50,00 evrov za TPK Sirena, 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel in 25,00 evrov za MoPZ Vesna - Križ. V spomin na Anito Malalan darujeta družini Gorup 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Marto Slavec, Dušana Koršca in Marina Pregarca darujeta Marino in Claudio Kofol 60,00 evrov za AŠD Breg. Ob 70-letnici osvoboditve daruje Rado Andolšek 50,00 evrov za negovanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na svoje drage rajne in ob prazniku sv. Roka daruje Meri Pertot 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Anito Skerlavaj - Malalan darujeta mož Ernest in hčerka Tanja 20,00 evrov za SKD Grad Bani, 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana, 20,00 evrov za cerkev sv. Jerneja, 20,00 evrov za SKD Tabor in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Opčine. Namesto cvetja na grob Srečka Orla darujeta Danica in Nerina 20,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina Mač-kolje Prebeneg. Mirno je zaspal naš dragi Srečko Orel Žalostno vest sporočajo žena Anica, sin Walter, hčerka Wilma z družinama Od njega se bomo poslovili v petek, 28. avgusta. Pokojnik bo ležal v proseški cerkvi od 13.30 dalje. Sledila bo sv. maša in pokop. Ob izgubi Srečka Orla izreka hčerki Wilmi in družini iskreno sožalje Sekcija VZPI-ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg Ob smrti bivšega predsednika Kmetijske Zadruge Srečka Orla izreka kolektiv Tržaške Kmetijske Zadruge iskreno sožalje družini in svojcem Ob izgubi dragega Srečka izreka Anici in družini iskreno sožalje Stranka komunistične prenove Kmečka zveza se klanja spominu svojega dolgoletnega odbornika in podpredsednika Srečka Orla ter izreka občuteno sožalje ženi Anici, sinu Walterju in hčeri Wilmi in ostalemu sorodstvu. 25.8.2010 25.8.2015 Stanislav Volčič Vedno v naših mislih Družina 25.8.2012 25.8.2015 Giulio Zeriali Spomin nate je vedno živ. Družina 8 Torek, 25. avgusta 2015 KULTURA / Pisatelj Marko Sosič tokrat v vlogi režiserja in scenarista fotodamj@n film - Snemanje Komedije solz režiserja Marka Sosiča »Če nekdo spremeni ocean v čokolado, to še ne bo tako zanimivo kot film« Trst postaja v zadnjih letih vse bolj uveljavljeno in priljubljeno prizorišče številnih filmov. V nedeljo popoldne so v bližini tržaške avtobusne postaje začeli snemati celovečerec, ki ima tako za naš prostor kot za Slovenijo poseben pomen. Govorimo namreč o prvem celovečernem filmu pisatelja Marka Sosiča. Njegov nastanek je omogočila produkcijska hiša Ar-smedia v sodelovanju s slovenskim deželnim sedežem Rai za FJK, družbo za scenske storitve MB Grip in produkcijsko hišo Restart. Projekt je sofinanciral Slovenski filmski center. Predvidoma bo v ki-nodvorane prispel jeseni leta 2016. Komedija solz je ganljiva osebna pripoved dveh različnih življenjskih likov, ki ju usoda začasno združi pod isto streho: negovalka ostarelih Ida se s slovenske Istre pripelje do starega Alberta, ki živi priklenjen na voziček v tržaškem stanovanju. Vlogo ciničnega in sarkastičnega Alberta igra Ivo Barišič, medtem ko skrbno in čutečo Ido pooseblja igralka Marjuta Slamič. Zagrenjeni Albert je zanikal svojega sina, ker je ta med vojno pomagal voj -nim beguncem iz Bosne. Čeprav so bili med njimi tudi njegovi sorodniki, ki so se tja preselili v obdobju fašizma, sinu nikakor ne more odpustiti, saj ga je sovraštvo do »smrdljivih ciganov« popolnoma prevzelo. Ko odkrije, da je tudi Ida bosanskega rodu, se njune poti za vedno razideta. Filmsko izkušnjo je Marjuta Slamič tako opisala: »Zdi se mi čudovito, da bova z Ivom Barišičem skupaj igrala vfilmu. Razumeva se dobro in sva odlična prijatelja, to emotivno stališče me je najbolj prevzelo. Zelo se me je dotaknila tišina, ki vlada med dvema junakoma.« Označila jo je kot tišino, ki govori. »Snov sem preoblikoval na podlagi lika iz svojega predzadnjega romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino,« je za naš dnevnik povedal režiser in scenarist filma Marko Sosič. »Nočem nuditi nobenih že vnaprej danih odgovorov ali stališč. Vse tiste, ki so dovzetni za določena družbena vprašanja, kot sta na primer odnos ljudi do staranja in osamljenost, želim postaviti pred nekatera pomembna izhodišča.« Sredstva so sicer skromna, vse skupaj pa želi izpeljati na čim boljši način: »Za sabo imam zelo dobro in izkušeno ekipo. Prvi dan snemanja spremljam s posebnimi občutki, tudi z nekakim nemirom. Film mi med raznimi čustvi, pomeni tudi nepričakovan izziv.« Na Akademiji za gledališče in film v Zagrebu je namreč diplomiral tudi iz filmske režije: »Po tolikih letih se ponovno vračam na to področje z veliko spo-štljivostjo in skromnostjo.« K povedanemu je na koncu še ironično pripomnil: »Če nekdo spremeni ocean v čokolado, ne bo tako zanimivo, kot če nekdo snema film. Snemanje filma ljudje spremljajo s čisto posebnim vzdušjem. Naletiš na zanimanje, ki ga z izidom katerekoli knjige težko do- živiš.« Res je: velik bel avtobus, okoli katerega se tre živahna množica raznolikih ljudi s snemalnimi aparati, kinematografskimi lučmi ter drugimi pripomočki ustvari v mimoidočemu občutek nekake čudežne atmosfere. V gledalcu ustvari poseben čar, pravi razpoznavni znak sedme umetnosti. Prvi snemalni dan se je začel v ranih jutranjih urah na slovenski obali, mimo Kopra in drugih mest je avtobus, glavni »akter« začetne scene filma, pozno popoldne prispel v Trst. Utrujenosti in naporu navkljub je strokovna ekipa z zavidljivim elanom izpeljevala svoje zadolžitve. Pri snemanju sodeluje ob dveh glavnih igralcih še približno dvajset statistov, večina katerih pripada slovenski manjšini v Italiji, preostali pa so iz matične Slovenije. Statistka Rosetta nam je z navdu- šenjem zaupala, da je bila zanjo že sama avdicija enkratno doživetje: »Ko sem po desetih dneh že odmislila vse, so mi sporočili, da sem bila izbrana. Res sem bila vesela. Nikoli ni prepozno, tudi pri sedemdeset ali več letih se lahko prvič preizkusiš v nečem.« O prvem dnevu snemanja pa: »Bila sem res presenečena nad utečenostjo ekipe. Vse je teklo kot po maslu. Bilo je enkratno, ker smo v bistvu skoraj vse scene danes igrali vsi skupaj v avtobusu.« Filmsko ekipo čakata še približno dva tedna snemanja na terenu, večino časa bodo preživeli v Ljubljani. Še en dan prihajajočega tedna pa bodo prisotni v Trstu: če boste pozorni, vam bo uspelo opaziti kamere in morda celo slišati glas režiserja: »Teče!«, »Akcija!« Vesna Pahor Marij Čuk: Morje zori Pijem pomarančni sok Oranžna plaža. V pesek pljuskne luna. In senčniki. Vrsta belih marjetic. Zapičeni v meso. Na drugi strani. Onstran. Daleč. Gore. Z jantarjevimi očmi od zgoraj dol. Nebo in zemlja. Obrnem se na bok. Misel je premalo. Lebdi. Bližina sproži glasbo. Nemi šum. Napev. Napev duha. Širok objem. Nad stožcem prazen prostor. Tu se dogaja. Tu. Ko te iščem s pogledom. Z dlanjo. Ko ti dajem zoro in zaton. Ko se nagnem. Spnem. Narahlo. V tvojo bit. Bršljan ovija žile. Zeleno. IZ MORJA V... PESEM Pijem pomarančni sok. Vršanje cipres zapreži samost. Gramozna bela cesta. Pot. Nikar, nikar. Dvojina je moč čudakov. Ednina prostor, ki ga ni. Noč. Ugriznem v jabolko. Ugrizni v jabolko. Obrnem se na hrbet. Si tu. V krogu, ki diši. Položi mi svoj jaz na prsi. Dam ti vrtnico. Morje zori. (Marij Čuk, Ko na jeziku kopni sneg, Mladika 2014) Včeraj so snemali tudi pred vhodom v tržaško staro pristanišče fotodamjgin predstavitvi ob 102. rojstnem dnevu Pahor bo praznoval v Kopru in Ljubljani Boris Pahor bo jutri slavil svoj 102. rojstni dan fotodamj@n Tržaški pisatelj Boris Pahor bo jutri dopolnil 102 leti. Kljub visoki starosti pa ohranja svojo že pregovorno življenjsko moč in energijo, tako da se bo tudi ob tej priložnosti udeležil več srečanj. Drevi, na predvečer njegovega praznika, ga bodo v Kopru počastili s predstavitvijo treh knjižnih novosti: zbornikov Pahoriana s članki z mednarodnega znanstvenega srečanja ob pisateljevi stoletnici in Slovenske tržaške literarne šole s prispevki z lanskega simpozija. S pisateljem se bodo pogovarjali tudi o novi knjigi Rdeči trikotniki, ki je v izvirniku ob sodelovanju Tatjane Rojc izšla pri italijanski založbi Bompiani, v njenem prevodu pa jo je nedavno objavila Cankarjeva založba, ki je izdala tudi oba zbornika. Na srečanju, ki bo danes ob 18. uri v čitalnici Fulvia Tomizze v Čevljarski ulici 22 v Kopru, bodo poleg pisatelja sodelovale Marta Verginella, Tatjana Rojc in Neva Zajc. Jutri ob 11. uri pa bodo Pahorja počastili v Ljubljani, in sicer s predstavitvijo knjižnih del Rdeči trikotniki in Slovenska tržaška literarna šola v knjigarni Konzorcij (Slovenska cesta 29). Marjuta Slamič fotodamjgin zagreb - Spominska slovesnost za velikana hrvaške glasbe Arsena Dediča »Poslednji človek, ki je uspel združiti celotno območje bivše Jugoslavije« V Hrvaškem glasbenem zavodu v Zagrebu je včeraj potekala spominska slovesnost za v začetku minulega tedna preminulim velikanom hrvaške glasbe, kantavtorjem Arsenom Dedičem. Udeležili so se je številni hrvaški glasbeniki in Dedičevi prijatelji, ki so glasbenika označili kot »velikega pesnika, glasbeno veličino, resničnega intelektualca in izjemnega človeka«. »Umrl je poslednji človek, ki je uspel združiti celotno območje bivše Jugoslavije, tako v življenju kot v smrti,« besede Dedičevega prijatelja, literarnega kritika in esejista Igorja Mandiča povzema hrvaška tiskovna agencija Hina. Kot je še dejal Mandič, je »odšel pesnik izjemne globine, filozof v haiku formi, katerega kratki stihi, navidez napisani z lahkoto, v sebi skrivajo filozofijo življenja in modrost sveta«. Glavni tajnik Hrvaškega društva skladateljev Antun Tomislav Šaban je Dediča označil kot »enega redkih velikanov, katerega pomen je bilo slutiti že v času njegovega življenja«. Kot je še dejal, je bil Dedič učitelj mnogim, pa čeprav nikoli ni stopil za kateder, pa tudi pomemben kritik družbe, čeprav ni nikoli napisal nobene kritike. Glasbeni urednik Croatia Record-sa Siniša Škarica pa je poudaril, da je Dedičeva smrt izguba za vse, ne le člane nje- gove ožje družine. »Vsi smo njegovi svojci, povezujeta nas njegova glasba in poezija,« je dejal in dodal, da je bil Dedič vsestranski umetnik in intelektualec izjemne širine. Dedič je umrl 17. avgusta v 78. letu starosti v zagrebškem Kliničnem centru, kamor so ga konec julija sprejeli zaradi sepse. Leta 2004 je glasbenik prestal težavno operacijo presaditve jeter. Po njej je moral redno jemati zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa, to pa je najverjetneje prispevalo k infekciji, ki je sledila vstavitvi umetnega kolka sredi julija. Dedič se je rodil leta 1938 v Šibe- niku. Širši javnost je bil najbolj poznan kot glasbenik, je pa deloval tudi kot pesnik in skladatelj. Izdal je več kot 30 albumov, napisal je na stotine pesmi in izdal več zbirk poezije, podpisoval pa je tudi pod glasbo za filme, gledališče ter radijske in televizijske oddaje. Prejel je številne nagrade, tako za svoje glasbeno kot za literarno udejstvovanje. Pohvali se lahko z osmimi porini, med drugim za življenjsko delo. Od Dediča se se že v petek poslovili Šibeničani, v torek pa slovesnost v Zagrebu pripravlja še Hrvaško društvo pisateljev. Glasbenika bodo pokopali v Zagrebu v ožjem družinskem krogu. (STA) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Zaradi zamud pri izplačilu sredstev iz zaščitnega zakona Slovensko »okence« znova tvega zaprtje Slovenski jezikovni urad na goriški občini ponovno tvega zaprtje. Kontinuiteto delovanja službe še vedno ogroža zamuda pri nakazilu sredstev iz zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost št. 38/2001, na katera čaka občina - tako kot druge uprave - že več kot pol leta. Če se v prihodnjih tednih postopek nakazila ne bo premaknil z mrtve točke, bodo urad v prvem nadstropju goriške občinske palače s prvim oktobrom zaprli. »Furlanijo Julijsko krajino že od januarja pozivamo, naj ukrepa. Čakamo namreč še na sredstva, ki so nam bila dodeljena za leto 2012! Na deželo smo naslovili več pisnih prošenj po pojasnilih, zgodilo pa se ni še nič,« pravi pristojni občinski odbornik Stefano Ceretta, po katerem je 5. avgusta deželnemu odborniku Gianniju Tor-rentiju pisal še župan Ettore Romoli. V pismu sprašuje, ali ima deželna uprava kakšno informacijo v zvezi s prenosom sredstev, ki so bila predvidena v sklepih deželnega odbora št. 2335 in 2336/2014 in so namenjena projektom za spodbujanje rabe slovenskega jezika v krajevnih upravah. Zadnje uradno sporočilo je občina Gorica prejela 31. marca 2015. »V njem je pristojni funkcionar Paolo Slamič pojasnil, da predvideni denar še ni bil nakazan,« piše v Ro-molijevem pismu, s katerim je župan deželnemu odborniku tudi napovedal, da bo morala uprava s prvim oktobrom zapreti slovenski urad, če ne bo prejela predvidenih finančnih sredstev. »Minila sta dobra dva tedna, odgovora z dežele pa še ni,« pravi Ceretta in opozarja, da je občina z lastnimi sredstvi že podaljšala pogodbo prevajalki Kristini Ferlu-ga, ki skrbi za slovenski urad, do konca septembra, od oktobra dalje pa si tega ne bo mogla več privoščiti. »Slovenski jezikovni urad je že zdaj kadrovsko podhranjen, saj smo do januarja razpolagali tudi s tolma-čico. Le-ta je po izteku pogodbe našla drugo službo, mi pa nismo mogli zaposliti na-domestnika. Ohranili smo prevajalko in ji Prevajalka Kristina Ferluga v slovenskem jezikovnem uradu bumbaca podaljšali pogodbo, tega pa žal ne moremo početi v nedogled. Z oktobrom bomo morali po zaslugi vladne "politike dejanj" zapreti urad,« poudarja Ceretta. Po njegovih besedah ima prevajalska služba na goriški občini zelo pomembno vlogo in veliko dela. »Ob tem, da nudi prevajalske storitve občanom slovenske narodnosti, je urad ključnega pomena tudi za samo občino. Uslužbenka vsak dan prevaja dokumente, pisma in druga besedila, ki jih potrebujejo občinski uradi, tolmači pa tudi na sejah občinskega sveta. Pomembno vlogo ima pri prevajanju informativnega in drugega gradiva, ki nastaja pri raznoraznih projektih, ter pri komunikaciji znotraj Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje,« našteva odbornik, ki se namerava v kratkem, če na županovo pismo ne bo odziva, odpraviti k Torrentiju. »Zamuda pri izplačilu sredstev iz leta 2012 - skupno kar 180.000 evrov - je prava sramota. Ne vemo, kje se je postopek zataknil, nujno pa je, da se to težavo čim prej premosti. Občina je v zadnjih mesecih vnaprej krila stroške za delovanje urada, zdaj pa kaže, da si zaradi pakta stabilnosti tega ne more več privoščiti,« pravi predsednica slovenske konzulte pri goriški občini Majda Bratina, po kateri bi problem lahko dokončno rešili z zaposlitvijo enega uslužbenca oz. uslužbenke s pogodbo za nedoločen čas. Brez prevajalca je že nekaj časa tudi goriški urad za furlanski jezik. »Uslužbenka je sprejela drugo delovno mesto, novega prevajalca pa nameravamo zaposliti v kratkem. Črpali bomo iz videmske lestvice, če pa na njej ni več razpoložljivih prevajalcev, bomo uslužbenca poiskali na por-denonski lestvici,« je pojasnil Ceretta. (Ale) tržič - Nesreča na delovnem mestu Padel v pristanišču Tovornjakarja, ki je dobil močan udarec v glavo, so s helikopterjem odpeljali na Katinaro V tržiškem pristanišču se je včeraj zgodila nesreča pri delu. Med natovarjanjem avtomobilov na ladjo se je poškodoval 44-letni L.R., državljan Bosne in Hercegovine, šofer tujega prevoznega podjetja, ki so ga odpeljali na zdravljenje v tržaško bolnišnico na Katinari. Ob rešilni službi 118, ki je mo- škemu nudila prvo pomoč, so se v pristanišče pripeljali tudi predstavniki tržiške luške kapitanije, ki preiskujejo okoliščine nesreče. Nezgoda se je zgodila na terminalu, ki ga upravlja družba Central European Terminal and Logistics (CE-TAL). Šofer je okrog 12.30 sodeloval pri Policijska izvidnica v pristanišču po včerajšnji nesreči bonaventura postopku raztovarjanja in ponovnega natovarjanja avtomobilov, ki jih je v tržiško pristanišče pripeljal s tovornjakom. »Moški je bil na ploščadi in se je skupaj s pristaniškimi delavci pripravljal na natovarjanje ladje. V še nepojasnjenih okoliščinah se mu je spodrsnilo. Padel je v znak in pri tem močno udaril z glavo ob tla,« so za Primorski dnevnik povedali predstavniki tržiške luške kapitanije, ki je posredovala na prizorišču in še vedno zbira informacije, da bi pojasnila okoliščine. Državljan Bosne in Hercegovine je po nesreči obležal na tleh, njegovi sodelavci pa so obvestili odgovorne v pristanišču, ki so nemudoma poklicali rešilno službo 118. Reševalci so bili nekaj minut kasneje že na kraju; poškodovanemu tovornjakarju, ki je kljub močnemu udarcu v glavo ostal pri zavesti, so nudili prvo pomoč, nakar so ga naložili na helikopter, ki ga je odpeljal na Katinaro. »Moškega so sprejeli na zdravljenje, prognoza pa za zdaj še ni znana,« so povedali v luški kapitaniji. gradež Maricchiu »odvzeli« županstvo Edoardo Maricchio Napovedano se je uresničilo. Devet občinskih svetnikov v Gradežu se je sredi včerajšnjega dopoldneva skupaj odpravilo na županstvo in izročilo odstopna pisma. Njihovo dejanje pomeni predčasni konec mandatne dobe in s tem tudi županovanja Edoarda Maricchia. Odstop iz 16-članske skupščine je podala večina svetnikov, poleg vseh iz vrst opozicije tudi nekateri iz strank oz. list, ki so sprva omogočile Maricc-hiovo izvolitev in so ga nato podpirale vse do letošnje pozne pomladi, ko je politično spletkarjenje zlasti v desni sredini izbruhnilo tudi pred javnostjo. Na župana so letele kritike predvsem zaradi skromnega programa javnih del in domnevnih potrat javnega denarja. Usodo desnosredinske uprave so zapečatili Silvano De Monte, Fabio Za-netti, Daniele Coslovich, Giorgio Marin, Angela Giorgione, Dario Raugna, Fiorenzo Facchinetti, Mauro Tognon in Renato Bonaldo. Deželni odbornik Paolo Panontin naj bi že danes ali v prihodnjih dneh na čelo občine postavil komisarja. 9 Torek, 25. avgusta 2015 APrimorski ~ dnevnik gorica - Včeraj Združitev industrijskih konzorcijev »revolucija« Tudi v Gorici je bil storjen odločilen korak v smeri združitve goriškega in trži-škega konzorcija za industrijski razvoj. Po skupščini tržiške ustanove, ki je potekala prejšnji teden, so včeraj sklepu o spojitvi zeleno luč prižgali še predstavniki ustanov, ki so članice goriškega konzorcija. Združitev konzorcijev predvideva deželni zakon št. 3/2015, ki ga je Furlani-ja Julijska krajina sprejela pred kratkim. »Z izglasovanjem sklepa o združitvi konzorcijev za industrijski razvoj v Tržiču in Gorici v eno samo ustanovo se danes začenja ena izmed najbolj pričakovanih revolucij vodenja industrijskega sektorja v našem prostoru. Ni pretirano reči, da je o tem govor že dvajset let, zdaj pa ta projekt začenjamo uresničevati. Gre za pomemben ukrep, ki bo prispeval h konkurenčnosti in posodobitvi našega gospodarstva. Le-to se mora otresti starih in preseženih kalupov ter si izboriti svoj prostor v novi Evropi,« je po sprejetju sklepa dejal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Tako kot pokrajina je tudi goriška Trgovinska zbornica glasovala za sklep, vzdržala pa sta se goriški župan Ettore Ro-moli in sovodenjski podžupan Erik Petejan. »Z vsebino osnutka sva soglašala, vzdržala pa sva se iz čisto formalnega razloga: prav bi bilo, da bi nama pred glasovanjem to nalogo poverila občinska sveta,« je pojasnil Petejan, njegove besede pa je potrdil tudi goriški župan Romoli. Sklep, ki so ga včeraj sprejeli predstavniki goriškega konzorcija, se zgleduje po tistem, ki so ga prejšnji teden izglasovali v Tržiču. Tudi v njem je predvideno, da bosta v novonastalo ustanovo lahko naknadno »stopili« še družba SDAG s svojim tovornim postajališčem pri Štan-drežu in železniška infrastruktura v Čer-vinjanu. »Upravni svet je poverjen, da preveri, ali bosta v novi konzorcij lahko vključeni tudi ti dve delniški družbi, kar ne bo smelo bremeniti konzorcija. Za vključitev se bosta morali izreči tudi vodstvi družbe SDAG in terminala v Červinjanu,« je povedal sovodenjski podžupan, po katerem se je postopek združevanja z včerajšnjim glasovanjem šele začel. »Načrt združitve bo treba pripraviti v roku šestih mesecev, zadnjo besedo o njem pa bosta imela občinska sveta,« je zaključil Erik Petejan. tržič - Prometna nesreča Peška pod avto Prečkala cesto na prehodu za pešce - Zdravi se na Katinari V nesreči v tržiškem mestnem središču se je včeraj huje poškodovala mlada domačinka. Žensko, ki so jo z rešilnim helikopterjem odpeljali v bolnišnico na Katinari, je v še nepojasnjenih okoliščinah zbil avtomobil. Nezgoda se je pripetila okrog 10.30 nasproti slaščičarne Tamburini v Ulici Valentinis. 25-letna peška je prečkala cesto na prehodu za pešce, v smeri iz trži-škega središča proti Trstu pa je ravno takrat pripeljal avtomobil Opel zafira. 56-le-tni moški iz Gradeža, ki ga je upravljal, je dekle opazil zadnji hip. Pritisnil je na zavoro, a bilo je prepozno. Peška je obležala, na kraj pa je ob mestnih redarjih prišla služba 118 z rešilnim helikopterjem, ki je poškodovano žensko odpeljal v Trst. Kraj včerajšnje nesreče bonaventura 1 0 Sobota, 22. avgusta 2015_GORIŠKI PROSTOR / goriška - Festival s tradicijo Dvorna glasba se bo vrnila v goriški grad Tudi letos bodo ljubitelji srednjeveške in renesančne glasbe prišli na svoj račun po zaslugi festivala dvorne glasbe (Musica cortese), ki ga prireja združenje Dramsam v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo in Fundacijo Goriške hranilnice. »Festival ima za seboj že več kot četrt stoletja dolgo tradicijo in je eden izmed najpomembnejših kulturnih dogodkov na Goriškem. Kljub temu da je finančnih sredstev vse manj, se moramo potruditi, da festivalu zagotovimo prihodnost,« je na predstavitvi poletnega oz. jesenskega niza koncertov včeraj povedal pokrajinski odbornik Federico Portelli. Festival bosta v četrtek, 27. avgusta, ob 21. uri uvedla ansambla Dramsam in Protempore, ki bosta nastopila na goriškem gradu. Sploh pa so za vse koncerte organizatorji izbrali sugestivna prizorišča, ki so primerna za srednjeveško, baročno in renesančno glasbo, kot so npr. gradovi, podeželski dvorci, cerkve in palače. Glasbeni večeri se bodo začenjali ob 21. uri z izjemo nastopa ansambla Exa-quier, ki se bo občinstvu predstavil v soboto, 19. septembra, ob 20. uri v gradu Kromberk. Že to soboto, 29. avgusta, bo v palači Torriani v Gradišču nastopil ansambel Accrocco, v petek, 4. septembra, pa bo v baziliki sv. Evfemije v Gradežu na vrsti glasbeni dogodek z naslovom Pas-sio Sancti Ruphini. V soboto, 5. septembra, bo v palači Attems v Gorici nastopil ansambel Il convito musicale, v soboto, 12. septembra, pa bo v cerkvici v kraju Val-vasone v okolici Pordenona ponovno igral ansambel Protempore, ki bo v dogodek Goriški grad Tra danza e poesia vključil tako srednjeveške plese kot baročno glasbo. Veliko pričakovanja vlada za nastop ansambla Dramsam. Ta se bo v nedeljo, 13. septembra, ob 11. uri v Valvasoneju predstavil v malem baročnem gledališču, ki so ga pred kratkim obnovili. V četrtek, 18. Kromberški grad septembra, bo prizorišče koncerta Me-ginhardus sedež Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Jesenski niz dvorne glasbe se bo zaključil v četrtek, 8. oktobra, ko bo v gledališču Pasolini v Červinjanu nastopila madžarska skupina Musica Historica. (av) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Pixels«; 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Quando c'era Marnie«; 22.00 »Ex_machina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Ant-Man«. Dvorana 3: 17.20 - 19.30 »The Gallows - L' esecuzione«; 21.00 »Quando c'era Marnie«. Dvorana 4: 16.30 »Quando c'era Mar-nie«; 18.15 - 20.30 - 22.10 »Breaking Dance«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Come ti ro-vino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L' esecuzione«. h edia primorski dnevnik Od 1. do 31 - avgusta POLETNI URNIK sprejemanja milih oglasov proti plačilu oirn/frtrce zahvale, ioiaija„ tarttevrtrtdta mc.'i oglasi v vkvirčim, vgigiifirvtiirvin organizacij v okvirčku po n ede I je k ■ p etek 10,00-14,00 soboti »prto Tel. 000,^12.775 e-pošta: primorski Cmedia.it Tmedia ■ Ul. M^ttai GORICA Gledališče GLEDALIŠČE NA KONTRADI: gledali. ško društvo Kontrada vabi v Kanal na ogled komedij s pričetkom ob 20. uri: 28. avgusta »Vse zastonj« (Dario Fo), . nastopa Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca; 29. avgusta »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič) v izved-. bi Kud-a Valentina Kokalja; 30. avgusta »Pokojnik« (Branislav Nušic), nastopa gledališko društvo Kontrada Kanal; informacije po tel. 0038653981213, tic.kanal@siol.net ali www.drustvo-kontrada.si. . LUTKARSKI FESTIVAL »ALPE ADRIA PUPPET« V GRADEŽU: danes, 25. avgusta, ob 17.30 na prizorišču Velarium ob vhodu na glavno plažo »I segreti del bosco notturno« in v parku gradeške-i ga županstva ob 21. uri »Muzikantje iz Bremna« bratov Grimm. V občinski knjižnici Falco Marin bo od danes do petka, 28. avgusta, od 10. do 12. ure potekala ustvarjalna delavnica za otroke ; od 5. leta starosti »Illuminiamoci - I colori della luce«, ki jo bo vodila Suomi Vinzi (rezervacije po tel. 0481-82630). 26. avgusta ob 21. uri na Trgu Patriarca Elia »I vestiti nuovi dell'imperato-re« Teatra Glug. 27. avgusta ob 17.30 na prizorišču Velarium »Stenterello e l'albero parlante« Pupija di Staca in ob 21. uri v parku gradeškega županstva »L'asino racconta al lupo«. 28. avgusta ob 18. in nato v ponovitvi ob 19. uri v avditoriju Biagio Marin »Il frigorifero lirico« in ob 21. uri na nasipu Nazario Sauro »Manigold!«, skupine Il Duende. Zaključek festivala bo v palači Mei-zlik v Ogleju 29. avgusta ob 18. uri s predstavo »L'usignolo e l'imperatore«, ob 21. uri bodo na trgu Capitolo prvič predstavili igro »Storie da "contare"« v produkciji CTA; informacije po tel. 0481-537280 ali www.ctagorizia.it. fl Razstave KK ŠILEC vabi na odprtje razstave o tridesetletnici Soških regat v četrtek, 27. avgusta, ob 18. uri v Trgovskem domu v Gorici na Korzu Verdi 52. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca d'Aosta 83 je na ogled razstava z naslovom »#MyMarina (Julia)«, ki jo je pripravil Andrea «Style1« Antoni; do 27. avgusta 7.30-22.00. V PALAČO CORONINI CRONBERG na Drev. 20. septembra v Gorici bodo Goričani 29. avgusta lahko brezplačno vstopili med 10. in 12. uro. Vodeni obiski se bodo začeli ob 10. in 11. uri. Za koriščenje brezplačne vstopnice bo dovolj pokazati osebni dokument, na katerem je zapisano goriško bivališče lastnika. Poleg poslopja si bodo lahko ogledali tudi razstavo pisal in korespondence grofa Viljema Coroninija »Dalla penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Co-ronini e la bella scrittura«. 1È Koncerti »MED ZVOKI KRAJEV«: v gradu Kromberk bo v soboto, 29. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Aires (har-monikaši Mauro Scaggiante, Ales-sandro Ambrosi, Alex Modolo, Federico Zugno); vstop prost. V MOŠU: 25. Glasbeni večeri v Vili Co-delli: 29. avgusta ob 21. uri »Il violino e l'orchestra«; 30. avgusta ob 21. uri »Magia del pianoforte«; informacije po tel. 335-5382536. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za goriško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo v četrtek, 27. avgusta, ob 10. uri na sedežu Pokrajinskega šolskega urada v Ul. Ri-smondo 6 v Gorici za vse šolske stopnje. Suplence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. UNIVERZA V NOVI GORICI - Visoka šola za umetnost obvešča, da zapadejo prijavni roki za 1. in 2. stopnjo pro-gramov| Animacija, (Video)Film, Fotografija, Novi mediji, Sodobne umetniške prakse 28. oziroma 30. avgusta. Več informacij o študiju, načinih prijave in pogojih za vpis na tajništvu šole vsak delavnik med 10. in 15. uro (petek do 13. ure), na info.vsu@ung.si ali po tel. 0038651-336770. M Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prlekiji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (048178000), pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV - prireditev bo potekala v soboto, 29. avgusta, od Zelina do Voj-skega. Zbirališče pri Rdeči hiši ob 5. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Nekaj mest je v kombiju (tel. 348-5298655). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra; informacije in rezervacije na tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). 0 Prireditve FESTIVAL FOLKLORE V GORICI: potekal bo med 28. in 30. avgustom. V NOVI GORICI POLETNE PRIREDITVE »STOPIMO SKUPAJ« - na Bevkovem Trgu: 26. avgusta ob 21. uri gledališka predstava »Sljehernik« (SNG Nova Gorica). 28. avgusta ob 21. uri koncert PAZ Vinko Vodopivec. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici v četrtek, 27. avgusta, ob 17. uri na zaključno prireditev v sklopu projekta »Estate Serena«. Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste, informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da je društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481-784009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. UDELEŽENCI TEČAJA NORDIJSKE HOJE v organizaciji KD Sovodnje se srečujejo enkrat tedensko na večernih sprehodih in vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v nordijski hoji, da se jim pridružijo. V kratkem bodo pri KD Sovodnje ponovno organizirali začetni tečaj; informacije v večernih urah po tel. 320-4109538 (Rudi) in tel. 3381411463 (Patricija). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je anagrafski urad zaprt do 28. avgusta. Zajamčeni so nujni akti (smrti, rojstva). Za informacije in predložitev prošenj za osebne dokumente in potrdila je vsekakor na voljo vložišče ob uradnih urah. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je do 28. avgusta od- Zadnjič »glasbe sveta« Nocoj bo še zadnji koncert iz letošnjega niza Glasbe sveta 2015. Na vrtu gradu Kromberk pri Novi Gorici (v primeru dežja pa v grajskem salonu) bo ob 21. uri nastopila albansko-švi-carska pevka Elina Duni s svojim kvartetom. Vstopnina znaša od 10 do 15 evrov; ob 19. uri bo vrata odprla Tržnica dobrot. (av) Redni urnik v knjižnici Po počitniškem premoru se je včeraj ponovno začelo redno delovanje goriške državne knjižnice. Knjižnica je odprta od ponedeljka do petka med 8.30 in 18.30, ob sobotah pa med 8.30 in 13.30. Vodstvo knjižnice sporoča, da bo umetnostna galerija Mario di Iorio v Ulici Mameli ponovno zaživela v soboto, 5. septembra, ko bodo odprli razstavo z deli goriškega slikarja Maura Maurija. (av) Potrditev senčnikov Ustanova GIT, ki upravlja osrednjo plažo v Gradežu, sporoča, da je do 14. septembra mogoče potrditi letošnje senčnike in kopališke kabine tudi za prihodnjo sezono, in sicer za enako ali krajše obdobje. Uradi ustanove GIT pri glavnem vhodu gradeške plaže so odprti od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. (av) git DobiaLab v Štarancanu V sklopu letošnjega ustvarjalnega festivala DobiaLab bo danes ob 21. uri v Ulici Vittorio Veneto v kraju Dob-bia pri Štarancanu Giuliana Carbi Jesurun predstavila delovanje kulturnega združenja Trieste Contemporanea, ki praznuje svojo 20. obletnico. Na sedežu društva DobiaLab si bo med drugim mogoče ogledati inštalacije Cristiana Natolija, Jana Bier-brauerja in Tomaža Groma. (av) prta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00; tel. 0481-531733. AVDICIJA ZA NOVE ČLANE: mednarodni mladinski simfonični orkester NOVA filharmonija vabi mlade glasbenike na avdicijo, ki bo potekala 13. septembra ob 17. uri v prostorih Točke ZKD v Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; informacije po tel. 00386-40436934 (Nina) ali na filharmonija@gdnova.si. 0 Mali oglasi DIPLOMIRANA iz biologije nudi lekcije iz matematike, biologije, naravoslovja in fizike dijakom nižje in višjih šol; tel. 346-9712707. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Maria Rjavez vd. Foggia iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče. DANES V VILEŠU: 11.00, Delfina Bru-matti vd. Marini (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi v Vile-šu in na pokopališče v Gradišču. tV 84. letu starosti nas je zapustila naša draga Alma Vizintin vd. Moro Žalujoči svojci Pogreb bo v sredo, 26. avgusta. Iz bolniške vežice v Gorici bo dospela ob 11.30 v cerkev na Palkišče. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 25. avgusta 2015 1 1 tržič - V nedeljo na avtocesti Na odstavnem pasu trčila in oba zbežala Izsledili so ju po zaslugi očividca - Čaka ju slana kazen Avtomobil in motor sta v nedeljo trčila na odstavnem pasu, motorist je bil v nesreči tudi lažje poškodovan, kljub temu sta oba - voznik in motorist - pobegnila s kraja, ker sta se prestrašila slanih kazni. Njun beg pa je bil zaman. Tudi na avtocesti A4 je bil v nedeljo gost promet. Turistov, ki so se iz tržaške smeri vračali po daljših počitnicah v Sloveniji ali na Hrvaškem, so se pridružili enodnevni letoviščarji. Zastoje je policija zabeležila tudi na cestninski postaji pri Moš-čenicah. Ravno v njeni neposredni bližini se je ob 16.40 zgodila nesreča. Trčila sta Mercedes E200, ki ga je upravljal italijanski državljan, 47-letni G.M. z bivališčem v Tržiču, in motor tipa Yamaha TMAX500, na katerem je sedel 31-letni I.M. iz Parme, ravno tako državljan Italije. Oba sta se peljala po odstavnem pasu in po desni prehitevala kolono upočasnjenih vozil. Kljub nezgodi z materialno škodo in kljub telesnim poškodbam motorista sta jo oba popihala. Računala sta, da se bosta tako izognila kazni: na podlagi prvega odstavka 176. člena prometnega zakona tiste, ki neupravičeno vozijo po odstavnem pasu, doleti namreč globa, ki znaša od422 do 1.686 evrov, poleg tega še odvzem vozniškega dovolje- doberdob - SSk Problem je zakon Doberdobska sekcija stranke Slovenske skupnosti (SSk) z zaskrbljenostjo spremlja izvajanje reforme krajevnih uprav. »Naj spomnimo, da je večina v občinskem svetu v Doberdobu gladko zavrnila predlog opozicije o kraški uniji, v katero bi bile vključene samo in vse slovenske občine od So-vodenj do Doline. Veselje nekaterih političnih predstavnikov okrog statuta Medobčinske teritorialne unije Kras Soča Jadran, v katero je bila vključena tudi občina Doberdob, ni sprejemljivo. Ostajamo mnenja, da bo reforma izredno negativno vplivala na ves slovenski živelj,« sta odobritev statuta komentirala opozicijska občinska svetnika Marko Jarc in Dario Bertinazzi. »Pomislimo le na to, da smo edina slovenska občina v omenjeni uniji in da kljub členom, ki jamčijo dosedanjo stopnjo zaščite, je sodelovanje v takšni uniji po vsej verjetnosti prvi korak k ukinitvi slovenske občine. Z reformo ne bomo več sami odločali na primer o usodi šolskih poslopij, prav tako ne o "nadobčinskem" prostorskem načrtovanju. S statuti pa ni mogoče spreminjati oz. popravljati določil deželnega zakona. Problem je v zakonu samem,« še opozarjata. GORICA General Pace odhaja Gorico bo v kratkem zapustil general Domenico Pace, poveljnik konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli. Poveljstvo je prevzel pred slabim letom, 12. septembra lani. Generala je včeraj v Vidmu sprejela predsednica deželne vlade Debora Serracchiani. Zahvalil se ji je za izkazano pozornost še zlasti v času, ko naj bi bila usoda brigade zapečatena. Domenico Pace, ki je v Gorico prišel z italijanskega veleposlaništva v Tokiu, bo svojo kariero nadaljeval v Rimu. (av) nja za obdobje od dveh do šestih mesecev. Poskus, da bi ubežala kazni, pa jima je spodletel. Policijski komisariat iz Tržiča je na nesrečo opozoril očividec, ki je vozili podrobno opisal in tako omogočil, da so ju izsledili. Voznika Mercedesa so našli v Tržiču, medtem ko je motoristov nadaljnji beg preprečila izvidnica prometne policije iz Palmanove: izsledili so ga na počivališču Gonars-Sever, oddaljenem kakih 30 kilometrov od kraja nesreče. Policija je najprej opravila identifikacijo obeh, sedaj jih čaka še kazen zaradi vožnje po odstavnem pasu in povzročitve nesreče. Voznika vpletenega avta pa zna doleteti tudi kazenska ovadba, ker je odšel s prizorišča nesreče in ni priskočil na pomoč poškodovanemu motoristu, ki ga je sicer bolj kot poškodbe skrbela kazen zaradi vožnje po prepovedanem cestnem pasu. Med nadziranjem avtoceste je goriška prometna policija pred nekaj dnevi na počivališču Devin-Sever priskočila na pomoč 42-letnemu P.D. iz kraja Aprilia v Italiji, ki je tam izstopil z avtobusa z romunsko registracijo. Avtobus je nadaljeval svojo pot, moški pa je bil v stanju psihične zmedenosti. Odpeljali so ga v Tržič, kjer ga je še isti dan prišel iskat oče. gorica - Forum »Bolj kot mi je obseden samo župan« Forum za Gorico se bo sestal danes ob 18. uri na svojem sedežu. V ospredju bo problematika prosilcev za azil, ki nimajo strehe nad glavo, ki se po sili razmer zadržujejo ob Soči ali v mestnem parku in katerih stiska je v deževnih dneh še večja. »Bolj kot mi je z njimi obseden samo župan Gorice,« pikro ugotavljajo: »Ko ga seznanijo, da je salezijansko središče San Luigi tik pred tem, da ga odkupi ne-dobičkonosno združenje od drugod, ga skrbi le možnost, da bi vanj vselili prosilce za azil. Naj ravna Cerkev po svoji volji ali mora o svojih poslopjih in dejavnostih odgovarjati pred goriškim županom? Povedal je to, česar noče: beguncev noče sprejeti, noče, da prenočujejo ob reki in parku, zanje noče urediti kemičnih stranišč. Bo končno povedal, kako želi ukrepati, saj je po enem letu stanje nevzdržno?« Pri Moščenicah so zastoje v nedeljo povzročili turisti, ki so se iz tržaške smeri vračali po daljših počitnicah v Sloveniji ali na Hrvaškem, in pa enodnevni letoviščarji vipavska dolina Pred trgatvijo • v ■ • • v si želijo se nekaj lepih dni »Trgatev začenjamo v petek s sorto sivi pinot, nadaljevali bomo s sauvignonom, ki gre predvidoma za mošt, nato bo na vrsti sau-vignon chardonnay, naslednji teden pa že morda modri pinot,« napoveduje Boris Bajc, direktor vipavskega Agroinda, in dodaja, da je grozdje zdravo, sladkorji pravšnji, enako velja za kisline. »Želimo si še nekaj lepih dni, da se bo to razmerje še uskladilo. Pričakujemo 3,5 do 4 milijone odkupljenih kilogramov, skratka, smo v pričakovanju dobre trgatve,« dodaja direktor Agroinda, kjer naj bi lastnega grozdja pridelali okoli 1,2 milijona kilogramov. S trgatvijo naj bi v Vipavski dolini zaključili proti začetku oktobra. Če vreme ne bo zatajilo, bodo v prihodnjih dneh začeli trgati tudi v vinski kleti Goriška Brda, in sicer zgodnje sorte za penine in grozdje v mladih vinogradih. (km) vipavska dolina - Zapore na hitri cesti Burja ima prosto pot Protivetrne zaščite tudi letos ne bo - V slabem stanju cestninska postaja pri Šempetru Odsek hitre ceste H4 od Razdrtega do Vipave je bil odprt pred šestimi leti, avgusta 2009, a obljubljene protivetrne zaščite še nima. Zaradi močne burje, ki večkrat povzroči tudi popolno zaprtje odseka, imajo še največ težav tovornjakarji, ki so v zaporah ujeti tudi po ves dan in še več. Na obljube o sanaciji odseka in postavitvi pro-tivetrne zaščite je Dars (Družbo za avtoceste Republike Slovenije) znova spomnil novogoriški poslanec Matjaž Nemec. Na 42 kilometrov dolgi hitri cesti Razdrto-Vrtojba pa manjkajoča protivetr-na zaščita na omenjenem odseku ni edina težava. V slabem stanju je cestninska postaja Bazara v Šempetru pri Gorici, prot-izvočna ograja ob njej je uničena. »Cestninska postaja kot obmejna vstopna točka pa ostaja ne samo lokalni, temveč državni sramotilni steber, ki si ga kot skupnost, ki strmi k večji turistični propulzivnosti vsekakor ne bi smeli privoščiti. Prav tako je tudi letošnja zimska burja odpihnila večletne obljube o postavitvi protivetrne zaščite na najbolj izpostavljenih odsekih hitre ceste H4,« je bil v pismu Matjažu Knezu, predsedniku uprave Darsa, kritičen Nemec, ki v tej luči opozarja na posledice v gospodarstvu Goriške in hromitev njenega razvojnega potenciala. Kolikšna gospodarska škoda se dela lokalnemu gospodarstvu zaradi zapore hitre ceste, je težko ugotoviti. Podatki o zapiranju področja med cestninsko postajo Nanos in Bazaro med letoma 2011 in 2013, ki so jih včeraj za Primorski dnevnik posredovali iz Darsa, pa kažejo, da je bila hitra cesta leta 2011 zaprta 337 ur, leto kasneje 849 ur, predlani pa 130. Podatki vključujejo vse stopnje zapore - od prve, ki za- Prevrnjen tovornjak pri Zemonu nova gorica - Skupščina Hita Delničarjem za 37 tisoč evrov dividend, letošnje poslovanje boljše od lanskega »Prve ocene kažejo, da je poslovanje v letošnjem polletju dobro, bistveno boljše od lani in v okviru plana. Tudi julij in avgust kažeta na korektno nadaljevanje, zato lahko upravičeno verjamemo, da bomo v družbi z doslednim izpolnjevanjem programa prestrukturiranja lahko dosegli načrtovano in izpolnili mandat, ki nam ga podaja skupščina, tudi delitev želenega dobička za poslovno leto 2015,« je po včerajšnjem zaključku seje Hi-tove skupščine povedal predsednik uprave, Dimitrij Piciga. Družba Hit je v poslovnem letu 2014 ustvarila dobiček iz tekočega poslovanja v višini 4,6 milijone evrov, kar je za 102 odstotka več od leta 2013. Tudi čisti poslovni izid družbe Hit v lanskem letu je bil pozi- tiven, in sicer v višini 73.783 evrov. Uprava poslovanje družbe v letu 2014 ocenjuje za uspešno, saj so rezultati presegli tako tiste iz leta 2013 kot tudi načrtovane. »S prilagoditvijo in intenzivnejšim izvajanjem ukrepov poslovnega prestrukturiranja smo v družbi Hit uspeli premostiti otežene pogoje poslovanja,« so sporočili s Hita, kjer so uspeli zaustaviti večletni upad obiska in bruto realizacije od iger na srečo. Slednja je v lanskem letu beležila 2-odstotno rast, potem ko je ta v letu 2013 upadla za 8 odstotkov. Obiska-nost igralnic je v letu 2014 porasla za 2, število nočitev v hotelih pa kar za 11 odstotkov. Skupščina je po nasprotnem predlogu Kapitalske družbe in Slovenskega državnega holdinga sprejela sklep, da se celotni bi- lančni dobiček leta 2014 v višini 36.891 evrov nameni za izplačilo dividende delničarjem -imetnikom prednostnih delnic, za kritje zaostankov pri izplačilu prednostnih zneskov iz preteklih poslovnih let. Zaposleni pa bodo prejeli pogodbeno dogovorjen del bilančnega dobička. Skupno vsoto 7.378 evrov bruto, ki ustreza 10-odstotnemu deležu dobička, bo Hit izplačal iz sredstev tekočega poslovanja v letu 2015. Skupščina je predsednika uprave pooblastila za sklenitev nove pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku za poslovno leto 2016. Po nasprotnem predlogu je trajanje pogodbe omejila na eno leto in izplačilo največ 10 odstotkov čistega dobička poslovnega leta, vendar pod nekaterimi pogoji. (km) jema kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do nosilnosti osmih ton in se uvede pri burji, ki piha med 80 in 100 kilometri na uro, do četrte stopnje, ki pomeni popolno zaporo za vsa vozila in velja pri hitrosti burje nad 150 kilometri na uro. Ne le poslanec Nemec, tudi ostala javnost bi od Darsa torej rada dobila odgovore o tem, kdaj se bodo posvetili pomanjkljivostim na hitri cesti. V zvezi z izvedbo obnove vozliščne konstrukcije za najbolj poškodovane odseke na Darsu pojasnjujejo, da je javni razpis zaključen ter da so 22. junija podpisali pogodbo za izdelavo projektov za izvedbo obnove vo-zliščne konstrukcije. »Gre za obsežno naročilo, ki predvideva izvedbo del v več fazah. Pričakujemo, da bi lahko, ob zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev v poslovnem načrtu za leto 2016, že naslednje leto izvedli prvo fazo obnovitvenih del, seveda ob predpogoju, da bo uspešno izveden javni razpis za oddajo del,« piše v odgovoru poslancu, ki sta ga podpisala Janez Kušnik, direktor projekta in Matjaž Knez, predsednik uprave Darsa. V zvezi z izvedbo protivetrnih ukrepov na odseku Razdrto-Ajdovščina, se, tako zatrjujejo na Darsu, izdeluje projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektna dokumentacija za izvedbo. »Prva je že bila recenzirana in kompletna predana konec junija. Projektna dokumentacija za izvedbo je v fazi zaključevanja in predaje v recenzijo, ki je predvidena v avgustu. Sledi pridobitev potrebnih soglasij in pridobitev gradbenih dovoljenj predvidoma konec leta,« pojasnjujejo na Darsu in dodajajo, da je hkrati s projektno dokumentacijo v izdelavi tudi investicijski program. Osnutek le-tega je v pregledovanju. Nato sledi še potrditev po predpisani proceduri s strani komisije pristojnega ministrstva. Aktivnosti, vezane na izdelavo projektne dokumentacije in investicijski program, naj bi bila zaključena do konca letošnjega leta. Kar se tiče sredstev za izgradnjo pro-tivetrne zaščite, na Darsu pojasnjujejo, da jih bodo zagotovili v okviru poslovnega načrta za leto 2016 in v nadaljnjih letih, ko bo potekala izvedba na terenu: »Predvideno je, da se prioritetno izvede dodatna protivetrna zaščita v ravninskem delu trase hitre ceste in kasneje še na objektih in pobočju Rebrnic. Investicijski program predvideva financiranje z lastnimi sredstvi in z zadolževanjem.« Katja Munih 12 Torek, 25. avgusta 2015 MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Pod Sv. Justom smo dobili veliko novo parkirišče v več nadstropjih. O tej veliki pridobitvi so seveda poročali tudi vsi mediji. Tako sem zadnje dni julija zagledala tudi v slovenskem tisku velik naslov "Septembra 734 novih parkirišč". Za kaj pravzaprav gre, sem razumela šele, ko sem prebrala ves naslov. V Trstu so odprli največje podzemno parkirišče v Italiji. Pri prvem branju me je zmedlo število parkirišč. Ni mi bilo jasno, kje bi lahko v Trstu našli prostor za več sto parkirišč. Ko zagledam ali slišim besedo, ki se končuje na -išče, se mi v mislih prikaže velik različnim dejavnostim namenjen prostor. Parkirišče je namenjeno parkiranju vozil, letovišče letovanju, počivališče po-čivanju, letališče letalskem prometu, zdravilišče zdravljenju bolnikov, mostišče starodavnim naseljem na barju, ki je slonelo na v zemljo zabitih kolih, gledališče prireditvam in gledalcem, pokopališče mrtvim, telo-vadišče telovadcem, kopališče kopalcem in še bi lahko naštevala, saj je človeštvo že od davnih časov postavljalo in gradilo velike družbenemu življenju namenjene objekte ali prostore na prostem. Velikim kopališčem ob jezerih, rekah ali ob morju so se v zasebnih stanovanjih pridružile kopanju namenjene kopalnice, telovadiščem na prostem pa društvene ali šolske telovadnice. Ob izrednem razmahu avtomobilizma niso zadoščale manjše garaže ali celo parkirni prostori v ulicah ali na trgih. Potrebna so bila velika parkirišča za več sto vozil. Da bi takoj razumela, o čem piše časopisni članek, sem pričakovala naslov: "Septembra novo parkirišče za 734 avtomobilov". Ali pa: "734 novih parkirnih mest". Na javnih parkiriščih ima vsako vozilo skrbno označen parkirni prostor, zanj mora lastnik odšteti parkirnino. Danes so skoraj na vseh parkiriščih parkomati, pri katerih si nabavimo parkirni listek in ga zataknemo za vetrobran. Kjer je parkiranje časovno omejeno, namestijo avtomobilisti parkirno uro. Vzporedno s širjenjem avtomobilizma se je širilo in razvijalo tudi z njim povezano besedišče. Za parkiranje nimamo slovenskega izraza, ostali smo pri prevzeti besedi, ki prehaja v univerzalno rabo. Parkirišča ima poleg vseh drugih izrazov, ki se končujejo na -išče, še eno posebnost, uporabljamo ga lahko tudi za parkirni prostor ali parkirno mesto. Lahko rečem: "Nikjer nisem našel parkirišča, vsa so bila zasedena." Zato tudi 734 novih parkirišč v naslovu našega članka ni napaka, le prvi hip nas nekoliko zmede. Verjetno je to edini izraz s to končnico, ki ima oba pomena, splošno oznako parkirne ploščadi in posameznega mesta ali prostora. Ker pa imamo dva izraza, bi bilo priporočljivo, da jih ne bi med seboj mešali. Posamezni avtomobilist je v novem parkirišču lastnik enega izmed zasebnih parkirnih prostorov, ali pa bo za 1,60 evra parkiral na enem izmed 312 javnih parkirnih mest. Poleg omenjenega pa sta v članku dve napaki. Zapisano je, da zavzemata dve kaverni prostornino 160 kubičnih metrov, kar bi na preprost način enačili z izkopom Velikega trga sedem metrov v globino. Bolje bi bilo: kar bi odgovarjalo izkopu... In druga napaka, ki se je pojavila v zadnjih dneh kar večkrat. Italijani preverjajo vse v prvi osebi, Slovenci pa osebno. Lelja Rehar Sancin sežana - Ob občinskem prazniku Razstava umetnikov v Kosovelovi knjižnici SEŽANA-V okviru praznovanja sežanskega občinskega praznika »28. avgust« bodo danes ( torek, 25. avgusta), ob 18.uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani odprli razstavo sežanskih likovnih umetnikov. Na povabilo Župnije sv. Martina Sežana se je odzvalo 20 likovnih umetnikov, ki so darovali več kot 30 svojih slikarskih in kiparskih mojstrovin, ki jih bo župnija ponudila na prodaj zainteresiranim kupcem. Izkupiček bo v celoti namenjen nadaljevanju gradnje pastoralnega doma v Sežani. S svojimi deli se bodo predstavili kraški slikarji in kiparji, tako že uveljavljeni v širšem prostoru, kot tudi manj znani ustvarjalci. Razstavljali bodo: Almira Benassi, Dajana Čok, Tatjana Fičur, Slavko Gu- štin, Ana Hanzel, Vesna Jogan, Janko in Simon Kastelic, Karmen Ka-stelic Pipan, Marko Krvina, Marija Maruša Maraž, Božica Miha-lič, Stanislava Knez Milojko-vic, Marijan Miklavec, Radko Oke-tič, Karmen Orel, Silva Pangos, Sonja Peroci in Cvetka Še-mrov. Na odprtju razstave, ki bo na ogled do 15. septembra, bo spregovorila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Pogreb Casamonica Spoštovani urednik, nekaj ur sem premišljeval, če napisati te vrstice ali se odreči kritiki, kot sem v teh letih, upoštevajoč ogromne težave, v katerih novinarji ustvarjajo Primroski dnevnik, prem-nogokrat storil. Dobro se zavedam, da kadrovska zasedba v našem dnevniku še zdaleč ne ustreza potrebam, kakor ne ustreza potrebam tudi obseg časopisa. Vse to je seveda odvisno od gospodarskih težav, s katerimi se mora dnevni, vsakodnevno soočati. A kljub vsemu, nekatere novice v našem dnevniku, četudi upoštevamo njegovo lokalno konotacijo, ne morejo izostati. V današnjem Primorskem (petek, 21.08.2015) sem tako zaman iskal vest, ki je razburila vse javno mnenje v državi, v kateri živimo in o kateri na dolgo in široko piše ves italijanski (in ne samo italijanski) tisk in se vrstijo reportaže po vseh javnih in zasebnih televizijskih in radijskih postajah širom po svetu (izjema je bila tudi naša slovenska deželna TV postaja). Govorim seveda o škandaloznem pogrebu enega najbolj znanih, če že ne najbolj znanega, šefov rimske mafije Vittoria Ca-samonice. Ko bi šlo za navaden pogreb že iz pietete do sorodnikov, ne bi kazalo zabeležiti niti vrstice. A v Rimu se ni zgodil samo pogreb vidnega mafijca: šlo je za jasen, očiten, nesramen izziv demokratični družbi, da o rimski občini, italijanski vladi itd. sploh ne govorimo. V središču Rima je mafija namreč izkazala čast svojemu šefu. Naj za bralce Primorskega dnevnika v nekaj vrsticah obnovim dogodek. Vittorio Casamonica je bil šef organizacije (kličimo jo mafijska, zločinska, kakor pač nam je bolj všeč), ki je imela v svojih rokah, tako izvedenci, 80 odstotkov trgovanja z mamili v Rimu. Ob njegovi smrti so svojci ali pa voditelji njegove zločinske združbe uprizorili pogreb, ki ga lahko vidimo samo v filmih. Krsto so namreč peljali s starodavno, z zlatom okrašeno kočijo, ki jo je vleklo 6 vran-cev. Za krsto je nekaj luksuznih avtomobilov (ne govorimo o mercede-sih, temveč o rolls roycih in drugih žlahtnih znamkah) prenašalo vence. Manjkalo je samo, da bi krsto posta- vili na lafeto in izstrelili 3 slavnostne salve v počastitev. Pogrebni sprevod se je odvijal od pokojnikovega doma do cerkve (ne vem točno, a baje je razdalja kakih 5 km) ob prisotnosti ti-sočev jokajočih Rimljanov in v spremstvu krajevnih policajev (tistih, ki so za zadnji dan starega leta množično zboleli), ki so urejali kaotični rimski promet. Pred cerkvijo je pokojnika pričakala godba, ki mu je v pozdrav zaigrala temo iz znanega filma Boter, medtem ko je sprevod preletel helikopter in odvrgel na množico oblak dehtečih cvetnih listov. Mimogrede, letenje na italijansko prestolnico brez dovoljenja je strogo prepovedano. Cerkvena vrata so bila „okrašena" z Vittoriovo gigantografijo z napisom „Osvojil si Rim, sedaj boš osvojil paradiž". Pogrebna svečanost se je odvijala v cerkvi don Bosca, tisti, katere župnik ni hotel darovati maše, sicer na zahtevo kardinala Ruinija, za Pier-giorgia Welbyja, radikalca, ki se je spričo svoje neozdravljive bolezni, odločil za evtanazijo. Taisti župnik o tem, kar se je dogajalo pred njegovo cerkvijo ni nič vedel (najbrž niti slišal ni not Botra) in tudi, ko bi vedel, kar se dogaja pred cerkvijo njega ne zadeva, je rekel. Pokojnik pa da je bil veren kristjan (me spomin vara, ali ni papež mafijcev izobčil?). A prav tako o dogodku niso bili obveščeni župan (ta čas na dopustu v ZDA), kvestor, prefekt, da o notranjem ministru, ki je sicer, kot je pač v njegovi navadi, takoj zahteval podrobno preiskavo o dogodku, sploh ne govorimo. Za zadevo bo morda odgovarjal kak periferirni policaj, ki bo exemplo dando strogo kaznovan, a tisti, ki bi v resnici morali odgovarjati za dogodek, ki je Italijo v svetu spet predstavil kot zanikrno, provincialno in do črev skorumpirano državo, bodo še naprej pluli svojo pot in sedeli na svojih stoličkah. Upam, da bo ta izliv našel kotiček v našem dnevniku, a četudi bo mogoče odščipnil kašno vrstico poročilu o nekem epohalnem gostovanju kot je bilo gostovanje skupine Laibach v Severni Koreji, pri najdražjem voditelju. Ivan Fischer Težnja k ideološkemu lastninjenju TIGR-a Pojavilo se je Gibanje 13. maj in razburkalo politično atmosfero, ki že glasno odmeva tudi v medijih. Gospod Vili Kovačič, zagnan sodelavec Zbora 2014, je s pobudo, da bi 13. maj razglasili za državni praznik, uspel razgibati in razburiti del javnosti. V medijih se vrstijo prispevki in pisma bralcev, ki z različnimi izhodišči in interpretacijami obravnavajo pojave proti-fašizma in protikomunizma. V delovanju Vilija Kovačiča in njegovih zvestih somišljenikov prepoznavam predvsem politične interese in cilje - zasejati čim več dvomov in polresnic o naši narodni zgodovinski preteklosti. Po mojem prav to želi in hoče gospod Vili Kovačič. Na letošnji spominski prireditvi v Ribnici me je ogovoril in mi predstavil namen tega Gibanja. Odkrito sem mu povedal, da ne verjamem v vrednote, ki jih on ponuja, da zavračam tiste, ki se po letu 1990 zaradi osebne koristi obračajo po ideološkem in političnem vetru. To lahko zagovarjam, ker sem jaz - še pogumno mlad in komaj po dveh letih članstva - izstopil iz partije. Pisalo se je leto 1967, ko tako dejanje ni bilo prav koristno. Zato nikakor ne sprejemam interesno političnega domoljubja. Primorci imamo svojo močno zgodovinsko izkušnjo in preizkušnjo - odpor proti zavojevalcem je v nas stalnica. Zato smo imeli Tigrovce in partizane in aktiviste OF! Naše prednike so že mnogo pred pojavom fašizma poniževali, zmerjali s ščavi, da smo barbari, brez kulture, primerni le za kmete in pastirje. Naj navedem primer, ko je sicer ugledni zgodovinar in geograf Pietro Kandler koncem 19. stoletja zapisal in objavil zahtevo, naj se geografska imena zapisujejo le v lepem italijanskem jeziku in ne v barbarskem, kmečkem slovanskem jeziku. Gospodje, ki tega in še mnogo drugega iz primorske zgodovine ne poznate in ne čutite, vedite, da smo Primorci rasli in dozorevali z odporom do nasilnega tujca. V tem smo si bili vsi enaki - kmetje, pastirji, obrtniki, intelektualci in tudi slovenski duhovniki. V prvinskem narodno obrambnem delovanju ni bilo razlik, ali si krščanski socialist, liberalec ali komunist. Prav zato se je že pred letom 1927 porodil skupen odpor; na Tržaškem najprej v okviru Zveze mladinskih društev, na Goriškem pa je delovala Prosvetna zveza. Cilj tega pogumnega delovanja je bil ohranitev slovenskega jezika, slovenske kulture in tudi slovenske cerkvene pridige. Res je, da so bili nekateri Ti-grovci zaradi trdega dogmatskega stališča komunistov opredeljeni kot nacionalisti ali skrajneži, ki niso čutili potrebe za povezovanje v delavsko internacionalo. Seveda se je kasneje pridružila še sodba, da so sodelavci Angležev in Amerikancev. Podoben očitek sem doživel pred dvajsetimi leti tudi jaz. A sem odgovoril, da s kom bi lahko Tigrovci sodelovali in prejemali pomoč v 20. ali 30. letih preteklega stoletja, mar z oddaljenimi Rusi, ki so takrat imeli svoje težave. Ob vsem tem pa je treba objektivno in pošteno povedati: Če ne bi leta 1941 prevzeli komunisti pobudo za oborožen odpor, tudi z izkušnjo delovanja v španski državljanski vojni, ne bi bilo partizanskih čet, ne bataljonov, ne brigad, ne divizij. Anglo-ameriška armada bi ob koncu vojne prišla do Planine; morda bi se tam srečali z Rusi in bi ugotovili, da je vojne konec. In mi bi se morali pogajati z Italijani, ali spada Postojna k nam ali k njim. A ne pozabimo, da je še dve leti po koncu vojne trajal trd in zahteven diplomatski in politični boj za priključitev Primorske k svoji matični domovini. Ob poznani spretnosti italijanske politike in diplomacije, ki je bila deležna močne naklonjenosti Anglo-Američanov, se bojim, da bi jaz danes morda živel v Avtonomni pokrajini Furlanija Julijska Krajina. Vem, da so se med NOB dogodile tudi zlorabe, marsikaj nečednega je bilo in gotovo tudi zaradi silovitega antagonizma (že v predvojnem času) med katolicizmom in komunizmom, ko je bilo komunistov komaj za vzorec in so mnogi tičali po zaporih. Nemogoče je razumeti, kako da tedanji domobranski oblastniki niso dojeli usodnosti časa, ko je bil naš narod zapisan uničenju. Kaj niso slišali za Hitlerja v knjigi Mein kamf ali pa programski govor Mussolinija v Pu- fthA li, že 22. februarja 1920., ko je še preden je prišel na oblast napovedal: »Mislim, da se sme z vso lahkoto žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov"ali kako je z goriškega balkona 12. Aprila 1942 vpil: "Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena" ...!" Zakaj niso sprejeli tigrovskega in nato partizanskega gesla : Smrt fašizmu - svoboda narodu!? Vsaka vojna nevarno razčlove-či. V vojni se dogajajo hude stvari, ko imajo orožje in moč tudi posamezni negativni ljudje ali skupine. Dogajajo se tako na eni kot na drugi strani, znana so tudi v cerkvenih krogih, kajne. Temne lise vsebuje vsakršna zgodovina, ne samo naša. Zato je enostransko in strankarsko predstavljanje zgodovine in življenjskih usod, namenjeno določenim političnim ciljem, škodljivo za narod in državnost. Nekateri obsojajo medvojno revolucijo, postala je kar sinonim grdega in zločinskega. Lahko pa se vprašamo, ali je bilo v oblastveni in družbeni ureditvi kraljevine Jugoslavije, tudi Italije vse pravično in kako da so preprosti ljudje v veliki večini sprejeli obljubo pravičnejšega in boljšega življenja, torej revolucijo. Pa se spomnimo še zgodovinske lekcije o francoski revoluciji. Ali ni bila tudi ta krvava in naperjena proti takratni visoki posvetni in cerkveni kasti. Kako to, da častijo Francozi zmago revolucije z državnim praznikom 14. julija in se tega spominjajo z geslom liberte, fraternite, egalite. Tudi ta revolucija je proglašala človeške pravice. Kot tudi naša osamosvojitev pred 25 leti, ko smo sanjali o slovenski Švici. Zatorej gospodje, ideološki misleci, pustite mit o TIGR-u predvsem Primorcem, svoja področja ideoloških spopadov poiščite drugje. Lucijan Pelicon, Župančičeva 20, 6000 Koper Torek, 25. avgusta 2015 1 3 Thereauu 100 kg medu VIDEM - Nogometaš videmskega Udineseja Cyril Thereau, ki je v nedeljo na Juventus Stadiumu v Turinu zadel zmagoviti gol, se bo lahko kar nekaj mesecev sladkal s furlanskim medom. Čebelar Gigi Nardini iz Čedada namreč že štirideset let podarja prvemu strelcu Udineseja v novi sezoni 100 kilogramov medu. Francoz Thereau je v Videm prišel v lanski sezoni. Pred tem je igral pri Chievu. Udinese bo v nedeljo ob 20.45 prvič letos igral na domačem Friuliju. V goste bo prišel Palermo. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Formula ena: nič novega SPA FRANCORCHAMPS - Na enajsti postaji sezone svetovnega prvenstva formule 1 nič novega: Lewis Hamilton se je s šesto zmago v letu 2015 še utrdil v skupnem vodstvu, Mercedesovo premoč je potrdil še drugi voznik Nico Rosberg, Ferrari pa je na svoji jubilejni 900. dirki ostal praznih rok po smoli Sebastiana Vettla krog pred koncem. Sezona se bo nadaljevala čez 14 dni z dirko v Monzi. atletika - Na SP v Pekingu Slovenec Robert Renner nastopil v finalu skoka s palico »Zdaj me Lavillenie pozdravi« Z(GOL)J... E? 05 en Brav Furlans, slovenski dan in faktor KK Poletja še ni konec. Plaže so polne. Šolska vrata so še zaprta. A-liga, v veselje ljubiteljev nogometa, pa že polni stolpce časopisov. Kdor sovraži žogobrc, naj (precej) potrpi. Vsaj do začetka julija prihodnjega leta, ko se bo nogometna sezona končala (zaključi se ne pravzaprav nikoli) s finalom evropskega prvenstva. Prvi krog je minil v znamenju »bomb«. Juventus, ki zadnje sezone prevladuje na Apeninskem polotoku, je prvič v zgodovini kluba izgubil uvodno tekmo. Zgodovinski poraz na domačem Stadiumu so jim zadali Furlani. Udinese se je večji del tekme branil. Allegrijeve igralce je smrtno ranil Francoz Cyril Thereau. Pogbaja, za katerega je angleški Chelsea pripravljen odšteti mastne denarce (95 milijonov evrov), ni bilo na igrišču (izgubil je 26 žog!). Morda bi ga lahko Marot-ta prodal na Otok, v zameno bi lahko »stara dama« najela še dva/tri srednje dobre igralce. Igralec prvega kroga je Ricardo Kishna, ki je v krstnem nastopu za Lazio zatresel mrežo Bologne. Športni vodja rimskega kluba Albanec Igli Tare je 20-let-nega Nizozemca (oče je doma iz Surina-ma, nekdanja nizozemska kolonija v Južni Ameriki, mama pa je Nizozemka) zavohal v Ajaxu trenerja Franka de Boera, s katerim je Leteči Holandec (po legendarni ladji duhov) skregan. Kishna je imel v najstniških letih veliko smole s poškodbami kolen. Vse poškodbe je saniral s pomočjo osebnega trenerja, nekdanjega skakalca s palico Christiana Tamminga. Z dobro igro je opozoril nase še Baldé Diao Keita (letnik 1995), Španec senegalskih korenin. Lazio, ki bo jutri igral povratno tekmo play-offa v Nemčiji proti Bayer Le-verkusnu, bo letos računal na faktor KK Keita-Kishna (ne steklenica, da nam ne zameri lokalni vinar iz Praprota). Blesteli so tudi Slovenci. V prvi vrsti Josip Iličič, ki je bil oster trn v peti Milanovi obrambi. Predvsem mlademu Ro-magnoliju, ki so ga že (pretirano) primerjali z nekdanjim odličnim branilcem Nesto. Zakrivil je enajstmetrovko. Podrl je slovenskega igralca, ki je bil nato uspešen z bele točke. Na klopi je tihi Portugalec Paulo Sousa onesposobil (preveč) glasnega Sinišo Mihajloviča. Slovenski dan je dopolnil Šempetrc Valter Birsa, ki je zadel drugi gol Chieva. Mimogrede: pri Atalanti Edyja Reje je v obrambi blestel Jasmin Kurtič. Slovenski skakalec s palico Robert Renner PEKING - Kanadčan Shawnacy Barber je presenetljivo slavil na 15. svetovnem prvenstvu v atletiki v Pekingu v skoku s palico, kjer je slovenski finalist Robert Renner delil 13. mesto (»Zdaj me končno Lavillenie pozdravi,« je Robert dejal po nastopu). Prvo ime dneva pa je bila Jamajčanka Shelly-Ann Fraser-Pryce, ki je z 11,76 po letih 2009 in 2013 tretjič osvojila naslov, prva pa je bila tudi na OI 2008 in 2012.Tretji dan prvenstva so zlate medalje osvojili še Kolumbijka Cateri-ne Ibarguen, ki je ubranila naslov v troskoku (14,90 m), ter Kenijca Vivian Cheruiyot na 10.000 m (31:41,31) in Ezekiel Kemboi na 3000 m zapreke (8:11,28). Barber je preskočil 5,90 metra, toliko kot drugouvrščeni branilec naslova Nemec Rafael Marcel Holzdeppe, vendar Kanadčan VČERAJŠNJI IZIDI Končne odločitve (5): moški: - 3000 m zapreke: 1. Ezekiel Kemboi (Ken) 8:11,28; 2. Conseslus Kipruto (Ken) 8:12,38; 3. Brimin Kiprop Kipruto (Ken) 8:12,54; 4. Jairus Kipchoge Birech (Ken) 8:12,62; 5. Daniel Huling (ZDA) 8:14,39. Palica: 1. Shawnacy Barber (Kan) 5,90; 2. Raphael Holzdeppe (Nem) 5,90; 3. Pawel Wojciechowski (Pol) 5,80 . Renaud Lavillenie (Fra) 5,80 . Piotr Lisek (Pol) 5,80; 13. Robert Renner (Slo) 5,50. Ženske: 100 m (-0,3 m/s): 1. Shelly-Ann Fraser-Pryce (Jam) 10,76; 2. Dafne Schippers (Niz) 10,81; 3. Tori Bowie (ZDA) 10,86; 4. Veronika Campbell-Brown (Jam) 10,91 ; 5. Michelle-Lee Ahye (Tri) 10,98. 10.000 m: 1. Vivian Cheruiyot (Ken) 31:41,31; 2. Gelete Burka (Eti) 31:41,77; 3. Emily Infeld (ZDA) 31:43,49; 4. Molly Huddle (ZDA) 31:43,58; 5. Sally Kipyego (Ken) 31:44,42. Troskok: 1. Caterine Ibarguen (Kol) 14,90; 2. Hana Knjaževa-Minenko (Izr) 14,78; 3. Olga Ripakova (Kaz) 14,77; 4. Gabrijela Petrova (Bol) 14,66; 5. Kimberly Williams (Jam) 14,45. NEDELJA (5): moški: - 100 m (veter -0,5 m/s): 1. Usain Bolt (Jam) 9,79; 2. Justin Gatlin (ZDA) 9,80 3. Andre de Grasse (Kan) 9,92 . Trayvon Bromell (ZDA) 9,92. Krogla: 1. Joe Kovacs (ZDA) 21,93; 2. David Storl (Nem) 21,74; 3. O'Dayne Richards (Jam) 21,69. Kladivo: 1. Pawel Fajdek (Pol) 80,88; 2. Dilšod Nazarov (Tad) 78,55; 3. Wojciech Nowicki (Pol) 78,55; 4. Krisztian Pars (Mad). Hitra hoja na 20 km: 1. Miguel Angel Lopez (Špa) 1:19:14; 2. Wang Zhen (Kit) 1:19:29; 3. Benjamin Thorne (Kan) 1:19:57. Ženske: sedmeroboj: 1. Jessica Ennis-Hill (VBr) 6669 točk; 2. Brianne Theisen Eaton (Kan) 6554; 3. Laura Ikauniece-Admidina (Lat) 6516. DANES - Končne odločitve (5): 13.00 disk, ženske; 13.25 daljina, moški; 14.25 400 m ovire, moški; 14.35 1500 m, ženske; 14.55 800 m, moški. siol. net v prvem, Nemec pa v tretjem skoku. Šele tretji je bil s 5,80 metra - skupaj s Poljakoma Paw-lom Wojciechowskim in Piotrom Liskom -prvi favorit in svetovni rekorder, Francoz Renaud Lavillenie. Slednji ima vse naslove, tri evropske, olimpijskega iz Londona in s SP v dvorani, na SP na prostem pa je še brez prvega mesta; pred dvema letoma v Moskvi je bil s srebrom najvišje doslej. Po nedeljskem zmagoslavju Usaina Bolta na 100 m je 24 ur pozneje sprinterska kraljica ostala njegova rojakinja Fraser-Pryce. Osemindvajsetletnica je prišla do svojega šestega zlata na SP, edina v zgodovini pa je tri naslove osvojila na 100 m. Zbirko pa lahko tako kot Bolt (9 zlato na SP) še dopolni, saj bosta oba nastopila še na 200 m in v štafeti 4 X 100 m. Srebro si je pritekla evropska prvakinja Nizozemka Dafne Schippers (10,81), vsestranska atletinja, še pred dvema letoma letoma tretja na SP v sedmeroboju. Bron je osvojila Američanka Tori Bowie z 10,86. Enaintridesetletna Caterine Ibarguen, ki je zadnje tedne trenirala v Italiji (v športnem središču Fiamme Gialle v Castelporzianu) je v troskoku ponovila uspeh izpred dveh let in SP v Moskvi. V kitajski prestolnici je v svojem najboljšem, prvem poskusu, zmogla 14,90 metra in po več kot treh letih ter 29 tekmah ostala neporažena. Srebro je s skokom 14,78 m osvojila Hana Knjaževa-Minenko, ki je osvojila prvo žensko odličje na SP za Izrael. Še leta 2012 je v Londonu nastopala za Ukrajino in osvojila četrto mesto na OI. Tokrat je le za centimeter prehitela Kazahstanko Olgo Ripakovo, ki pa je do medalje prišla šele v zadnjem, šestem skoku. Kenijci so prevladovali na obeh najdaljših progah. Na 3000 metrov z zaprekami so zasedla prva štiri mesta, zmagal pa je štirikratni svetovni prvak Kemboi pred Conse-lusom Kiprutom (8:12,39), ki je bil srebrn tudi pred dvema letoma, in Briminom Kipro-pom Kiprutom (8:12,54). Brez medalje je bil po izjemnem finišu četrti Jairus Kipchoge Bi-rech (8:12,62), čeprav je edini letos tekel pod osmimi minutami. Vivian Jepkemoi Cheuriyot je do svojega četrtega svetovnega naslova, drugega na 10 km po letu 2011, prišla s 46 stotinkami prednosti pred Etiopijko Gelete Burko (31:41,77), tretja pa je bila Američanka Emily Infield (31:43,49). Branilka naslova in svetovna rekorderka na 5000 m Etiopijka Tiru-nesh Dibaba zaradi materinstva ni nastopila. kolesarstvo Etapa Saganu, Nibali šokiral z vožnjo z avtom MALAGA - Slovak Peter Sagan (Tînkoff Saxo) je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Španiji. Na 158 km dolgi preizkušnji od Mijasa do Malage je v ciljem sprintu ugnal Francoza Nacerja Bouhannija in Nemca Johna Degenkolba. Vuelta se ni začela povsem po načrtih, vsaj ne po dosežkih, ki bi izstopali. Namesto kolesarjev so bili tako sprva v ospredju uvodni moštveni kronometer, ki so ga zaradi domnevno premajhne varnosti za tekmovalce izvedli le kot etapo za razvrstitev, brez upoštevanja časov v posamični konkurenci. V nedeljo zvečer pa je sledil še šok z izključitvijo enega od favoritov Italijana Vin-cenza Nibalija, ker je vodstvo dirke po pregledu posnetkov druge etape ugotovilo, da je kršil pravila - po padcu si je do vrnitve v glavnino pomagal tudi tako, da se je nekaj časa držal za avtomobil -, ter ga diskvalificiralo. Slovenca na španski pentlji sta včerajšnji dan končala v različnih skupinah glavnine. Moštveni sotekmo-valec Degenkolba Luka Mezgec v prvi na 53. mestu in v času zmagovalca, Matej Mohorič (Cannondale-Gar-min) pa v drugi na 132. mestu in z dobro minuto zaostanka. Danes kolesarje čaka četrta etapa, 203 km dolga preizkušnja od Estapone do Vejerja de la Frontere. APrimorski ~ dnevnik nogomet - A-liga Balotelli, Cuadrado in Digne MILAN - Mario Balotelli bo danes že treniral pod taktirko trenerja Siniše Mihajloviča. Milan in Liverpool sta se domenila za enoletno posojilo 25-letnega nogometaša (cena 2 milijona in 250 tisoč evrov). Balotelli bo morda že na razpolago za sobotno tekmo proti Empoliju. Danes bo zdravniški pregled opravil tudi Juan Cuadrado. 27- letnega Kolumbijca, ki je nazadnje igral v Chelseu, je najel Juventus. Trenerju Allegriju bo na razpolago za nedeljsko tekmo proti Romi. Rimska ekipa je medtem najela levega branilca Lucasa Digne (PSG). Inter pa se trudi, da bi do konca kupoprodajne borze (31. avgusta) najel Hrvata Ivana Perišiča (Wolsburg). A-liga, 1. krog: Empoli - Chie-vo 1:3, Fiorentina - Milan 2:0, Frosi-none - Torino 1:2, Inter - Atalanta 1:0, Juventus - Udinese 1:0, Palermo - Genoa 1:0, Sampdoria - Carpi 5:2, Sas-suolo - Napoli 2:1. PRIMORCI OK - 7. krog Prve lige Telekom Slovenije: Olimpija -Celje 6:0, Rudar - Maribor 0:0, Gorica - Krško 3:1 (šesta zaporedna zmaga Novogoričanov), Krka - Koper 2:4. Vrstni red: Gorica 18, Olimpija 16, Maribor 11. Prihodnji krog: v soboto 20.15 Luka Koper - Gorica. 2. liga: Tolmin - Ankaran 0:2. Ankaran vodi na lestvici. 3. liga, zahod: Tabor Sežana - Ilirska Bistrica 1:0, Izola - Ajdovščina 2:3, Adria - Dekani 1:1, Bilje - Cerknica 3:0, Vipava - Brda 2:0. ESIMIT EUROPA - Jadrnica Esimit Europa 2 je prva prečkala ciljno črto 500 navtičnih milj dolge regate med Palermom in Monte Car-lom ter ob tem postavila nov rekordni čas na tej regati in dosegla 39. zaporedno zmago. ODBOJKA - Italijanska moška reprezentanca U23 je začela z nastopi na svetovnem prvenstvu. Na prvi tekmi je s 3:1 premagala Egipt. Tržaški center Elia Bossi (Modena Volley) je dosegel 3 točke. BRON TRŽAČANKI - Evropsko prvenstvo U16: finale za 3. mesto Italija - Španija 70:54. Z mladinsko selekcijo je igrala tudi Tržačanka Giu-lia Ianezic (Interclub Milje). FORMULA 1 piše Albert Voncina Na zadnjih dveh Velikih Nagradah smo bili v F1 priča pravemu »narobe svetu«. Če je namreč bila VN Madžarske - ki slovi po tem, da je večkrat dolgočasna - izredno zanimiva in razburljiva, se je ena izmed najbolj težko pričakovanih dirk v sezoni, in sicer VN Belgije, izkazala za podpovprečno. Do šeste zmage letos seje dokopal Lewis Hamilton, kije še enkrat dokazal, da bo njegovim nasprotnikom trda predla. Občutek nemoči je v nedeljo zagotovo občutil Hamiltonov moštveni kolega Nico Rosberg, ki je dirko zaključil na drugem mestu in zaostaja zdaj že za 28 točk za vodilnim Britancem, kije v vrhunski formi. Rosberg se bo lahko vsekakor potolažil, saj naj bi v teku tedna prvič postal očka. Če sta bili torej prvi dve mesti na legendarnem dirkališču Spa-Francorchamps že oddani, seje prava afera razvila okrog končnega tretjega mesta. Le en krog je namreč ločil Sebastiana Vettla od sijajnega rezultata, in sicer stopničk, potem ko je 900. dirko v zgodovini Ferrarija začel z osmega štartnega položaja. Vettel seje odločil za tvegano strategijo, saj je dirko odpeljal le z dvema postankoma v boksih, desna zadnja Pirellijeva guma pa ni zdržala in je eksplodirala le enajst kilometrov pred ciljno črto. Nemški dirkač je bil po dirki dobesedno besen, saj se je izognil obveznemu tehtanju, sam pa je izjavil, da »če bi mu gumo razneslo nekaj metrov prej, pri zavoju Eau Rouge, bi s 300 km/h zletel v zid«. Vettlovo smolo pa je izkoristil Romain Grosjean, ki je svoj Lotus popeljal do nepričakovanega tretjega mesta. Za francosko ekipo je to sijajen rezultat, saj je moštvo v hudih finančnih težavah, mnogo mehanikov že več mesecev ne prejema plače, naslednji nastopi Lotusa v letošnji sezoni pa so celo pod vprašajem. Dirko v Belgiji je med drugim zaznamovala naivna poteza Williamsa, ki je med postankom v boksih opremila Bottasov dirkalnik s tremi mehkimi različicami in eno trdo različico gum, glavna novost VN Belgije pa je bilo novo pravilo, po katerem dirkači na štartu ne smejo več dobiti nobene pomoči prek telemetrije ali radijske zveze. To naj bi nekoliko poživilo dirke F1, a zgleda, da bomo morali na pozitivne učinke novega pravila počakati vsaj do naslednje dirke, ki bo v Monzi 6. septembra. 1 4 Torek, 25. avgusta 2015 sergio tavčar »Slovenci bodo grizli kot zverine« ŠPORT Zoran Dragic in Sergio Tavčar (spodaj) »Italija je igrala porazno že proti Ukrajini. Podobna slika se je prikazala še proti Sloveniji. Italijanska ekipa igra raztrgano, nepovezano. Prevečje egoisti-čnih posameznikov: Belinelli in Gentile igrata zase. Bargnani ne igra. Drugim pa selektor Pianigia-nipremalo zaupa. Zgrešen se mi zdi cel koncept ekipe,« je športni novinar in komentator na TV Koper Ca-podistria Sergio Tavčar ocenil nastop »azzurrov«, ki so na zadnji tekmi Pokala Adecco zasluženo izgubili proti Sloveniji. »Medtem pri Zdovčenih fantih se natančno ve, kdo pije in kdo plača. Slovenska obramba je odlična. Slovenski košarkarji so precej podcenjeni, ker so pačfanti, ki ne igrajo v vidnih klubih. Niso zvezdniki. Nekateri so celo brez klubov. So pa vsi visoki, krepki, imajo močne noge in odlično branijo. Zoran Dragič je neustavljiv. Klobučar je odličen. Joksimovič in Prepelič sta nadpovprečna. Slovenija ima zelo dobro pripravljene zunanje igralce. V obrambi ena na ena so brezhibni. Če so dobro postavljeni, jim ne uideš. To v košarki je bistveno, temelj vsake dobre obrambe. Prepričan sem, da bo Slovenija na evropskem prvenstvu branila odlično. Problem bo v napadu, čeprav sta tokrat dobro metala na koš Ni-količ in Prepelič. Zoran Dragic je v fazi napada neustavljiv. Večje težave bo imela Italija, saj na koš mečejo le Gentile, Belinelli in Datome.« Tavčar je vsekakor napovedal, da Slovenija na EuroBasketu 2015 ne more ciljati visoko. »Ampak se lahko gotovo uvrstijo višje od tistega, česar bi napovedal pred začetkom EP, ko bi prebral imena Zdov-čevih fantov.« Tavčarja ne moti, da so nekateri slovenski igralci (Prepelič, Slo-kar in Klobučar) brez kluba: »Morda je še boljše, saj se bodo tako še bolj potrudili in bodo grizli kot zverine. Evropsko prvenstvo bo najboljša motivacija, da si izborijo igralno mesto v novih klubih.« V Italiji je za nastop košarkarske reprezentance pričakovanje izjemno veliko, saj so na Apeninskem polotoku prepričani, da imajo najboljšo reprezentanco zadnjih dvajsetih let. »Italijanipa resnici na ljubo tvegajo, da sploh ne napredujejo v drugi del, saj imajo izjemno težko skupino. V prvem delu bodo igrali proti Srbiji, Španiji, Nemčiji, Turčiji in Islandiji.« Tavčar je imenoval še svoje favorite: Francija (aktualni evropski prvak), Španija in Srbija. (jng) košarka - Slovenija - Italija v Kopru Ko bi dirigent bil Pozzecco? Slovenci prav gotovo niso bili favoriti Srečanje z Gallinarijem Drevi ob 21.00 bo košarkar italijanske reprezentance in NBA ekipe Denver Nuggets Danilo Gallinari gost tržaške kavarne Tommaseo (trg Tommaseo 4/c). Mo-deratorja večera, ki je odprt občinstvu, bosta Massimo Fontanini in nekdanji Borov košarkar Matteo Zanini (urednik spletne strani megabasket.it). Če je Bonifika nekoliko samevala na prvih petih tekmah pokala Adecco, je koprska dvorana za zadnji košarkarski dvoboj med Italijo in Slovenijo skorajda pokala po šivih. Srečanje, ki sta ga reprezentanci izkoristili kot pomembno pripravljalno tekmo za bližajoči se Eu-robasket 2015, je bilo vse prej kot prijateljsko, saj je bučno navijanje tako slovenskih kot italijanskih navijačev močno spodbudilo agoni-zem med igralci, ki se drugače med seboj zelo spoštujejo. Sodniki so celo dodelili štiri tehnične napake, eno tudi Juretu Zdovcu zaradi kratkega stika s Simonejem Pianigianijem, ki je skozi večji del tekme zgledal zelo razburjen. Med navijači smo lahko opazili tudi mnogo Slovencev iz Italije, ki so navijali tako za eno kot za drugo ekipo in za lepo košarko nasploh, v publiki pa se je pojavila tudi slovenska zastava z napisom »Štandrež Gorica«, navijačica pa je med polčasoma izkoristila mikrofon tudi za to, da je skandirala geslo »Trst je naš«. Če pa preidemo k analizi tekme, si je Slovenija povsem zaslužila zmago, čeprav je bila pred srečanjem pravi »underdog«, saj je Italija veljala za absolutnega favorita. Selektor Simone Pianigia-ni razpolaga verjetno z najboljšo ekipo na papirju od olimpijskega srebra z leta 2004, medtem ko ima verjetno Jure Zdovc najslabšo moštvo - seveda na papirju - v celotni zgodovini samostojne Slovenije. Ker pa je košarka ekipni šport in je ekipa primerljiva orkestru, potrebuje le-ta dirigenta, ki mora poskrbeti, da so posamezniki uigrani. Prav dirigent oz. playmaker pa je v nedeljo zmanjkal Italiji (sicer je bil standardni organizator igre Andrea Cinciarini odsoten, ker je v soboto postal oče), saj so bili italijanski ostrostrelci povsem neuigrani - manjkal je glavni adut Danilo Gallinari, ki si je tekmo ogledal s klopi. Kdo ve, kako bi ta Italija igrala, če bi npr. režijo zaupali kakemu Gianmarcu Pozzeccu. Na drugi strani pa je Slovenija pokazala večjo borbenost in je lahko računala na prerojenega Uroša Slokarja ter na natančnost z razdalje Klemna Prepeliča. Pri Slovencih se sicer zagotovo pozna odsotnost Gorana Dragica in Gašperja Vidmarja, današnja generacija pa zagotovo ni tako kakovostna, kot je bila tista Bečiroviča, Lakoviča, Nesteroviča, Nach-barja, Lorbka itd. Do začetka prvenstva je še 10 dni in verjetno imata obe ekipi še nekaj rezerve za najpomembnejši košarkarski dogodek leta. Slovenija bo morala predvsem paziti, da ostane z nogami na trdih tleh, Italija pa mora biti pozorna na to, da ne zapravi edinstvene priložnosti za prekinitev večletne rezultatske suše. Na prvi fotografiji FOTODAMJ@N zgoraj Nebojša Joksimovič in Daniel Hackett, na drugi pa Andrea Bargnani in Jure Balažič. Albert Voncina 13 Obvestila jadranje - Konec tedna v Tržaškem zalivu v organizaciji TPK Sirena Jadranski miting odlična priprava pred DP na Comskem jezeru Druga izvedba Jadranskega mitinga za razred optimist v organizaciji TPK Sirena je minila v znamenju spreminjajočega se vetra. »Navsezadnje so take vetrovne razmere za Tržaški zaliv povsem običajne. Zadovoljni smo, da smo lahko uspešno izpeljali do konca pet od predvidenih šestih plovov, za kar gre velika zasluga celotnemu regatnemu odboru, kateremu je predsedoval Luka Vuga,« je dejal predsednik Sirene Peter Sterni. Regata je bila mednarodnega značaja, nastopilo je skoraj 100 mladih jadralcev iz Italije, med katerimi tudi jadralca iz Rima in Palerma, iz Slovenije in Poljske. Jadralci so bili razdeljenih v dve starostni skupini mladincev (letniki 2000-2003) in kadetov (letniki 2004-2006), med temi 17 jadralcev Sirene in 4 sesljanske Čupe. V nedeljo so v večernih urah na pomorskem sedežu TPK Sirena nagradili tekmovalce, katere je pozdravila in nagradila predsednica deželne jadralne zveze Marina Simoni. V kategoriji mladincev je slavil Luca Coslovich (SN Pietas Julia), na drugem mestu Filippo Costa (CV Muggia) in na tretjem Tinej Sterni (TPK Sirena); prva deklica Irene Calici (SN Pietas Julia) na šestem mestu. V kategoriji kadetov pa je zmagal Andrea Nordio (SV Barcola Gri-gnano), na drugem mestu Alessio Castellan (CV Muggia) in na tretjem Jan Matteo Bassi (SV Barcola Grignano); prva deklica Margherita Barro (LNI Grado) na četrtem mestu. Luca Coslovich je osvojil tudi prestižni prenosni pokal, umetniško delo Sireninega člana Aleksandra Starca. Nagrajevanju je sledilo bogato žrebanje tehnične opreme in meterialov za vse tekmovalce in trenerje. Med Sireninimi jadralci se je med mladinci najbolj izkazal Tinej Sterni, ki je osvojil končno tretje mesto samo s točko razlike od drugega, v vseh plovih pa je dosegel mesta v vrhu, tako da bi bil brez obbitka suvereno prvi. Med kadeti pa je spet odlično jadral perspektivni mladi Luca Centazzo, ki je osvojil skupno deseto mesto in bil daleč najboljši med letniki 2006. Od jadralcev Čupe se je Jan Pernarčič (letnik 2003) uvrstil na odlično 4. mesto med mladinci. Giorgia Sinigoi pa je bila 8. »Pri TPK Sirena si bomo prizadevali, da bi se Jadranski mitig z leti dodelal in nadgradil in tako postal pomembna regata v mednarodnem koledarju za konec meseca avgusta. V letošnji izvedbi se je občutilo, da je regata sovpadala s terminom Svetovnega prvenstva in Evropskega ekipnega prvenstva optimistov, kar je botrovalo predvsem nižjo ude- ležbo slovenskih in hrvaških posadk. Za naslednje leto pa načrtujemo raztegniti organizacijo regate na tri dni, saj se bo leta 2016 v začetku septembra odvijalo v Trstu državno prvenstvo optimistov, tako da bi lahko Jadranski miting predstavljal za italijanske jadralce kvalitetno predprvenstveno preizkušnjo na istem regat-nem polju,« je še dodal Sterni. Letošnje DP bo 6., 7. in 8. (kadeti) in 10., 11., 12. in 13. septembra na Comskem jezeru. Od naših jadralcev so si normo izborili Tinej Sterni (mladinci), Luca Centazzo, Iztok Kalc in ivan Vi-sintin (kadeti, vsi Sirena) ter Giorgia Sinigoi (mladinke, Čupa). Več fotografij FOTODAMJ@N si lahko ogledate na naši fa-cebook strani Primorski_sport. Na regatnem polju pred Barkovljami fotodamj@n ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi vseh skupin začeli s sledečim urnikom: minibasket starejši (2005/06) začetek v ponedeljek, 31.8. vsak dan od 17.30 do 18.45 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 14.9. s stalnim urnikom v ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Brišči ki h (vaditelja Andrej Vremec in Erik Piccini); minibasket mlajši (2007/08/09) začetek v ponedeljek 7.9. vsak dan od 16.30 do 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 16.15 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Briščikih (vaditelja Damjan Košuta in Jana Croselli); mikrobasket (2010/11) od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici na Kontovelu (vaditelja Jana Croselli in Andrej Vremec). Info na tel. 338/5889958 (Andrej Vremec), na e-mail poletkosarka@libero.it ali na naši facebook strani www.facebook.com/polet.kontovel. AŠD POLET - Ženska košarkarska sekcija vabi na mesec odprtih vrat. Dekleta, ki želijo poskusiti igranje košarke, se lahko pridružijo treningom, ki se bodo začeli v ponedeljek, 24. avgusta. Za informacije in urnike pokličite na tel. 3382839807 (Marina). TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono tridnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. ŠD KONTOVEL organizira odbojkarski kamp v sodelovanju z ZSSDI. Igra, treningi v telovadnici in na odprtem igrišču, beach volley, zabava. Za deklice letnikov 2002-2008, od 31. avgusta do 5. septembra od 8.00 do 16.00 na kontovelskem igrišču. Prijave do 25. avgusta. Info: 3288299227 (Tania) ali 3479037995 (Ilenia). AŠD SOKOL organizira Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 3408556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.3017.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 3343611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos,v nedeljo, 6. septembra, netekmovalni kolesarski »Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst«, s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Za informacije in prijave (do vključno, 29. avgusta) pokličite na 3356140379 (v večernih urah). NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSSDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 3332939977 (Roberta) in 3393853924 (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. / RADIO IN TV SPORED Torek, 25. avgusta 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Ef-fetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Serija: Cedar Cove 23.30 Fuori luogo RAI2 RAI3 RAI4 12.5019.35 Once Upon a Time 13.40 Mako Mermaids 14.35 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.05 Star Trek: Enterprise 16.55 Warehouse 13 17.45 Novice 17.50 Film: Timescape (zf) 20.20 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Lawless (krim., '12, i. T. Hardy. S. LaBeouf) 23.15 Film: Animal Kingdom (krim.) _RAI5_ 14.05 Capolavori della natura 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Wild Africa 16.05 Opera: La Boheme 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.401 tesori nascosti dell'India 19.45 Andy Warhol's Factory People 21.15 Film: Chéri (rom., '09, i. M. Pfeiffer) 22.55 Scaramouche Scaramouche 23.15 Ghiaccio bóllente NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. avgusta 2015) Vodoravno: Mair, step, Maskop, Argentina, Ileana, Sergio, Otelo, tat, ata, A. J., koledar, K. I., slap, kis, voal, enota, Raas, Manzu, roka, zen, emirat, Po, Jodie, RK, teletina, Foster, ro, katolik, E. A., okop, Iseo, R. V., P. D., Vlasta, Or-lova, Enare, Kirov, erar, pirat, okolje, ENI, ikona, panter, Laj; na slikah: Jodie Foster, Peter O'Toole. RAI MOVIE 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 13.30 Rubrike in vreme 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 17.55, 18.15, 20.30, 0.30 Dnevnik 14.00 Film: Marie Brand e il peccato originale (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Criminal Minds 22.55 Serija: Bates Motel 14.15 Film: Blind Man (triler, Fr., '12) 15.55 Film: She's the Man (kom.) 17.40 0.25 Novice 17.45 Film: Pericolosamente bion-da (kom.) 19.30 Film: Il colonnello Butti-glione diventa generale (kom., It., '74) 21.15 Film: Parkland (dram., '13, i. Z. Efron, T. Welling) 22.55 Film: Matrimoni e altri disastri (kom., It., '10) RAI PREMIUM 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.05 19.30 Nad.: Terra Nostra 12.55 Film: La fuga de-gli innocenti (dram.) 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 Gran-Premium 14.20 Nad.: La ladra 15.20 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.25 Nad.: Avvocati 17.00 Nad.: Tutti paz-zi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Bat-ticuore 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Serija: Linda e il brigadiere 21.20 Serija: Mr. Selfridge RETE4 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.05 Film: Ligabue (biogr.) 11.15 Nad.: Doc Martin 11.55 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik, vreme in rubrike 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Il pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Film: Live is Life. 80... e tanta voglia di rock (kom.) 17.35 Geo Magazine 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Serija: Una mamma imperfet-ta 20.40 Serija: Un posto al sole 21.15 47 35 Parallelo Italia 0.05 Report Cult 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Nad.: I delitti del cuoco 16.0519.35 Ieri e oggi in Tv 16.35 Film: Africa Express (pust.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Scene da un matrimonio CANALE5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: La scelta del cuore (dram.) 18.05 Nad.: Dov'e mia figlia? 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: In questo mondo di ladri (kom., It., '04, r. C. Vanzina) 23.05 Film: Ravanello pallido (kom., It., '01, i. L. Littizzetto) ITALIA1 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Serija: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 20.20 Champions League 22.45 Champions League - Speciale IRIS 13.20 Film: Dimmi che fai tutto per me (kom.) 15.20 Film: Io, io, io... e gli altri (kom.) 17.20 Film: Mia moglie e una bestia (kom.) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: E una sporca faccenda, te-nente Parker! (det., '73, i. J. Wayne) 23.10 Film: Ma che sei tutta matta? (kom.) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il commissario Cordier 20.35 In onda 22.45 Film: Il gioco del falco (triler) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 19.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.00 13.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Rotocalco Adnkronos 12.40 Ak- tualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.55 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 11.05 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 19.00 Il cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 18.05 Jamie Oliver in Italia 21.05 Film: Il sarto di Panama (dram., '01, i. P. Brosnan) 23.05 Film: L'eta barbarica (kom.) _CIELO_ 11.50 12.45 MasterChef Australia 12.40 Novice 13.4514.50 MasterChef Italia 16.00 Agenti Speciali Property - Los Angeles 16.55 Buying & Selling 17.50 Vendite im-possibili 18.15 Fratelli in affari 19.1019.35 Affari al buio 20.00 20.30 Affari di famiglia 21.05 Film: Ti presento Bill (kom.) _DMAX_ 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Tickle: la febbre dell'alcol 15.55 A mani nude nella palude 16.50 Bear Grylls: l'ultimo sopravvisuto 17.45 Uomi-ni d'acciaio 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Nudi e crudi 22.00 River Monsters SLOVENIJA1 6.10 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.10 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.30 Slovenski pozdrav 12.10 Aplavzi 12.25 Prisluhnimo tišini 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Čez planke 14.20 Nan.: Bisergora 14.35 Evropski magazin 15.10 Potepanja 15.45 18.00 Risanke in otroške oddaje 16.20 Dok. odd.: Sredozemski vranjek 17.25 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.55 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 22.00 Odmevi 23.00 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.30 Zgodbe iz školjke 8.55 Opus 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.35 19.10, 23.45 Točka 10.20 Najboljše jutro 13.00 Atletika: SP, prenos 15.30 Dok. feljton: Domači pajek 16.10 Večer v Palladiumu 17.00 Judo: SP, pon. 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Dok. odd.: In kdo je tebe učil voziti 20.00 Dok. film: Kraški kamnolomi 20.50 Naj mu-zika igra 21.20 Film: Raketa (dram.) 22.55 Dok. serija: Po poteh slovenske opere KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.05 Jesenske serenade 15.55 Nautilus 16.20 Folkest 2009 16.50 Dok.: Viktor Parma 17.20 Artevisione 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Atletika: SP 23.15 Eno življenje, ena zgodba POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.35 10.30, 11.40 Tv prodaja 8.5017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Nad.: Toskana, ljubezen moja 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.0018.55, 23.00 Vreme in novice 21.00 Preverjeno 22.10 Serija: Gasilci v Chicagu 23.35 Serija: Franklin in Bash KANAL A Torek, 25. avgusta Rai movie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Parkland ZDA 2013 Režija: Peter Landesman Igrajo: Paul Giamatti, Billy Bob Thornton, Zac Efron, Marcia Gay Harden in Tom Welling 22. novembra 1963, nekaj minut po 12.30 je morilec v Dallasu streljal na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov, Johna Fitzeralda Ken-nedyja. Kljub njegovemu brezupnemu stanju, so predsednika takoj nato odpeljali v bolnišnico Parkland, kjer so mu skušali rešiti življenje. Landesmanov film pripoveduje o ljudeh, ki so bili tistega dne zraven. Zdravniki, varnostniki in seveda žena Jackie, ki ponosno nosi okrvavljeni kostim in še zadnjič obupano objame umrlega predsednika. V filmu se srečata poti JFK-ja in atentatorja Leeja Harveyja Oswalda, ki ga prav tako odpeljejo v isto bolnico in o katerem je mama Marguerite prepričana, da je bil njen sin ameriški agent, ki so mu Kennedyjev umor podtaknili. V filmu pa spoznamo tudi čustva bolničarjev in zdravnikov, ki so tistega dne dežurali v bolnici Parkland in vidimo vse, kar se je tistega dne dogajalo v za-kulisju, enega najbolj tragičnih trenutkov ameriške zgodovine. 7.00 18.00 Svet 7.55 13.05 Serija: Družinsko bojišče 8.2017.00 Serija: Vzgoja za za- četnike 8.45 Risanke in otroške serije 9.45 11.50, 13.30 Tv prodaja 10.00 14.00 Nad.: Ljubke lažnivke 10.55 Serija: Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.05 17.25 Nan.: Lepo je biti sosed 12.40 Serija: Prijatelja pod odejo 15.00 Film: Smrtni udarec (akc., '01, i. S. Seagal) 18.55 Film: Veliki povratek (kom.) 20.35 UEFA Liga prvakov: Monako - Valencia 22.35 Serija: Nepraktični ša-ljivci 22.55 UEFA Liga prvakov: Vrhunci dneva PLANETTV 10.55 17.30 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Mami in oči na faksu (kom.) 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 15.45 Film: Moj George (dram.) 18.05 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 22.15 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Sahara (pust.) 22.30 Nan.: Bratovščina rdečih zapestnic 23.25 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.10 Koncert: Zoran Predin; 11.00 Studio D; 11.15 Iz ciklusa Izzivi časa; 12.15 Uganda, afriški biser; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabia-nijevih - 2. del, sledi Music Box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music Box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 La va-ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Santi e patroni istriani; 11.35, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasba; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.35 Volare nel tempo; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi/I concerti di e... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Istria che passione; 22.30 Intercity; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Torek, 25. avgusta 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Iznad zahodne Evrope se nad srednjo širi območje nizkega zračnega tlaka. Prva vremenska motnja je oslabljena dosegla srednjo Evropo, druga se iznad Francije bliža Alpam. Od jugozahoda priteka k nam postopno nekoliko toplejši in vlažen zrak. C 990 ^ HMC 1000 - ^ ' 1020 lizbona 017/24 1020 madrid a °1,/27 ¿fl moskva 7/24 O t kijev O 13/28 beograd <,»> o 16/24 ^ sofija 012/26 0 20/30 skopJE 13/28 "n z!^ atene S&i "24/32 Ok V ' > £ Sonce vzide ob 6.17 in zatone g ob 19.57 Dolžina dneva 13.40 Po vsej deželi bo oblačno. Deževalo bo, padavine bodo obilnejše še zlasti ob morju. Oblačnost bo popoldne povečana z možnostjo neviht, ki bodo trajale kar do večera. Ob morju bo pihala zmerna burja. Oblačno bo. Dopoldne bo na vzhodu večinoma suho, drugod bo občasno deževalo. Sredi dneva in popoldne bo nekaj dežja tudi v vzhodnih krajih. Sprva bodo vmes nevihte. Popoldne bo zapihal severovzhodnik, jugo ob morju pa bo ponehal. TOLMEC 018/22 te CELOVEC 016/20 tik S. GRADEC O 14/20 TRBIŽ O 12/20 VIDEMO 17/26 ČEDADo" 18/25 GORICA 19/26 O KRANJSKA G. 014/18 O TRŽIČ 15/22 te PORTOROŽ O 19/28 # PORE m Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 2.20 f^J 2011 - Neusmiljena ' >Žno na v večjem delu države se je nadaljevala. a vroči- m CELJE 16/23 O KRANJ O dA LJUBLJANA N. GORICA 017/22 i^S^ ° 19/28 POSTOJNA N 16/24TO 016/22 ^ KOČEVJE ČRNOMELJ REKA Q19/28 PAZIN C\ o danes OPATIJA Jutri bo po vsej deželi jasno vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja in topleje bo. Jutri bo na Primorskem precej jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo dopoldne pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pa se bo zjasnilo. TOLMEČ 017/27 CELOVEC 013/25 S. GRADEC 012/25 TRBIŽ O 10/24 VIDEMO 16/29 KRANJ O ¿25-! LJUBLJANA 016/26 CELJE 13/25 O KRANJSKA G. O 10/23 O TRŽIČ ~ w ™ ČEDADo"^ 17/28 & N. GORICA GORICA o 16/30 18/29 O POSTOJNA " ct—7° 15/25 ^^^ KOČEVJE S° - ČRNOMELJ "-/V" OPATIJA^ DCKa dj N. MESTO 16/25 O ^^21/29 PORTOROŽ O 18/30 > UMAG z V Metliki se je živo srebro povzpelo do 36,6 o °C,v Ljubljani in Kočevju so namerili 35,9 °C in < celo v Babnem Polju 33,2 °C. Danes: ob 1.42 najnižje -31 cm, ob 8.09 naj-H višje 16 cm, ob 13.07 najnižje -5 cm, § ob 18.50 najvišje 29 cm. 2 Jutri: ob 2.18 najnižje -41 cm, ob 8.36 naj-či višje 25 cm, ob 14.07 najnižje -11 cm, ob 19.45 najvišje 36 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C. ¡o 500 m ...........18 1000 m...........15 1500 m...........13 2000 m...........10 2500 m............8 2864 m............5 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8. Sezona vzponov na Mount Everest znova odprta KATMANDU - Nepal je v nedeljo po spomladanskih potresih in plazu znova odprl alpinistično sezono za vzpone na Mount Everest. Prvo dovoljenje za vzpon je v jesenski sezoni dobil 33-letni japonski alpinist Nobokazu Kuriki, ki bo vrh sveta skušal doseči že petič. Nepalski minister za turizem Kripasur Sherpa je ob tem izrazil zadovoljstvo, da lahko izda dovoljenja za vzpone za jesensko sezono, potem ko sta spomladanska potresa in plaz težko prizadela njihov turizem. Nepalske oblasti so pot na Mount Everest prvič zaprle lani, potem ko je v plazovih umrlo 16 nepalskih vodnikov. Kurikijevo ekspedicijo, ki bo na pot krenila 25. avgusta, sestavlja pet ljudi, med njimi tudi fotograf. Glede na podatke ne-palskega turističnega urada je za dovoljenja za vzpon prosilo že 14 ekip. bohinj - Priljubljena planinska postojanka na Velem polju Božiček na Finskem utajil davke ROVANIEMI - Kriza je prizadela tudi Božička. Kraj Rovaniemi v središču Laponske, kjer je Božiček zaščiteno ime in ga lokalni podjetniki vsestransko izkoriščajo že več kot 20 let, se zaradi gospodarske krize sooča s padcem obiska in velikimi finančnimi težavami. Dodatni udarec je kraju zadal še davčni urad, ki je pri tamkajšnjih družbah, ki se preživljajo na račun Božička, ugotovil za 200.000 evrov neplačanih davkov. Pred krizo je kraj letno obiskalo okrog 300.000 turistov, njihovo število pa od leta 2008 upada. Število ruskih turistov se je prepolovilo, manj je tudi Italijanov, Špancev in Grkov. Vodnikov dom ima 120 let BOHINJ - Vodnikov dom na Velem polju, ki je ena najstarejših koč slovenskih planincev, praznuje 120 let. Ob tej priložnosti je Planinsko društvo Srednja vas pri Bohinju kočo delno obnovilo, v sobota pa je bila pri domu tudi proslava. Lani je 120-letnico praznovala prva koča Slovenskega planinskega društva, predhodnika Planinske zveze Slovenije, in sicer Orožnova koča v južnih bohinjskih gorah na obronku planine za Liscem pod Črno prstjo, ki je bila postavljena leta 1894. Leto zatem 19. avgusta 1895 je bila kot druga koča postavljena Vodnikova koča na Velem polju. Leseno kočo je zgradila radovljiška podružnica Slovenskega planinskega društva in jo v spomin na stoletnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika na Mali Triglav poimenovala Vodnikova koča. Leta 1909 so kočo razdrli in jo prestavili na današnje mesto. Kočo so tudi kasneje večkrat po- pravljali, po drugi svetovni vojni pa je skrb zanjo prevzelo Planinsko društvo Bohinj - Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se v društvu odločili, da zgradijo novo postojanko, ki so jo odprli leta 1958 in jo poimenovali Vodnikov dom. Ta ima 53 ležišč in 50 sedišč v gostinskem delu. Leta 1986 je koča znova doživela večjo obnovo. Tedaj so jo oblekli tudi v skodle, da je dobila današnjo podobo. Za kočo so dodatno poskrbeli tudi ob letošnji 120-letnici. Prenovili so sanitarije in druge notranje prostore, prenovili električno napeljavo in na terasi postavili nove mize in klopi, je za STA povedal predsednik Planinskega društva Srednja vas v Bohinju Jakob Zupanc. Letošnji obisk koče, ki je odprta od sredine junija do konca septembra, je izjemno dober. Kot je pojasnil Zupanc, se zelo pozna lepo vreme, medtem ko je bilo lani ravno obratno. bohinj - Manj znana naravna znamenitost Čudovita Mostnica BOHINJ - Turizem Bohinj in Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor sta se v zadnjih letih lotila urejanja ustrezne infrastrukture v koritih Mostnice. Gre za manj poznano naravno znamenitost Bohinja, katere obiskovalcev pa je iz leta v leto več. Urejanje korit Mostnice je vzorčni primer za ureditev tudi drugih naravnih znamenitosti, na primer slapov Ribnice. Kot je za STA povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, so pred tremi leti začeli upravljati s koriti Mostnice. Prek čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija so dobili 30.000 evrov evropskih sredstev za opremo. Tako so lani pot opremili z ograjami in klopcami. Vendar se pri tem niso ustavili. Letos so dodali še nekaj klopi in se lotili postavitve informacijskih tabel ter izdaje zloženke, v kateri so pojasnjene posamezne točke poti. S panoramske poti ob koritih, ki vodi preko številnih mostov, lahko obiskovalci opazujejo zanimive stvaritve narave, kot so tolmuni, draslje, prevotljena skala in slapovi, med katerimi je največji 21 metrov visok slap Voje. Korita Mostnice postajajo vse bolj prepoznavna turistična znamenitost. Število obiskovalcev še ne dosega števila tistih, ki si ogledajo slap Savica, vendar je Langus prepričan, da sta obe naravni znamenitosti po lepoti primerljivi in bo v prihodnjih letih število obiskovalcev le še raslo. Eden izmed dolgoročni ciljev je urediti center za obiskovalce. Sedaj pa že pripravljajo načrte, da bi podaljšali urejeno pot od Hudičevega mostu do ostankov Fužin pri Zoisovi graščini v Stari Fužini in jo peljali naprej proti Planšarskemu muzeju, da bi nastala krožna pot. Pri urejanju korit Mostnice so naleteli na pozitivne odzive tako domačinov in lastnikov zemljišč, s katerimi so se dogovorili za plačilo najemnine, kot tudi turistov, četudi je za vstop v korita treba plačati vstopnino v višini 2,5 evra. Lan-gus si želi, da bi primer dobre prakse po- zitivno vplival tudi na rešitev drugih nesoglasij z domačini, ki so posledica razvoja turizma. »Treba se je zavedati, da so lastniki prvi, s katerimi je treba stopiti v kontakt in urediti najemna ali drugačna lastniška razmerja,« je poudaril Langus. Želi si, da bi na ta način lahko pristopili k urejanju tudi drugih podobnih znamenitosti. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Srednja vas so se lotili pogovorov glede ureditve poti do Ribniških slapov. Podobno jih čaka še za urejanje korit Grmečice in Jerečice, ki so namenjena športnim dejavnostim.