Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
m
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15-— „
posamezna številka .	.	1'50 „
V slugi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II
Ljubljana, dne 13. marca 1933.
Štev. 6.
Konferenca obrtniških zbornic v Beogradu
V Beogradu se je vršila v petek, dne 10. marca v prostorih tamošnje obrtniške zbornice pod predsedstvom gosp. M Stojanoviča konferenca obrtniških zbornic naše države. Konference so se udeležile vse samostojne obrtniške zbornice po svojih delegatih. (Beograd, Zagreb, Skoplje, Osijek, Sarajevo, Banjaluka). Zastopano pa ni bilo obrtništvo po svojih oficielnih zborničnih zastopnikih s področja skupnih zbornic (Ljubljana, Novi Sad, Split). Pač pa so prisostvovali tej konferenci tudi predstavniki obrtništva iz Primorske, Dunavske in Dravske banovine. Iz Dravske banovine sta bila na konferenci predsednik osrednjega Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani g. Pičman in odbornik g. More Emil.
Na konferenci so bili sklenjeni važni sklepi za vse obrtništvo v državi; da bodo obrtniške zbornice v bodoče vedno skupno nastopale pri vseh perečih obrtniških vprašanjih in zakonodaji, ki zadeva obrtništvo.
Za obrtništvo dravske banovine ]e zelo važno to, da so predstavniki obrtniških zbornic obsodili način agitacije zagovornikov skupne zbornice v Ljubljani, ki so s svojim vplivom onemogočili pravilna glasovanja o sistemu zbornic. Na konferenci je bilo sklenjeno soglasno, da se mora tudi obrtništvu s teritorija dravske banovine dati možnost za pravilno glasovanje o sistemu zbornic ter je bila za to sprejeta sledeča resolucija, ki so jo delegati obrtniških zbornic izročili ministru za trgovino in industrijo dr. Iliju Šu-menkoviču.
„Konferenca obrtniških zbornic kraljevine Jugoslavije je na svojem prvem sestanku, ki se je vršil 10. marca 1933 v Beogradu sprejela sledečo resolucijo:
1.	Konferenca na žalost konstatira, da čeprav so se obrtniki s področja trgov-sko-industrijskih in obrtniških zbornic v Novem Sadu in Splitu v smislu obrtnega zakona § 393., točka 2, odstavek b z 90% izjavili za svoje posebne obrtniške zbornice, iste še danes ne obstoje.
2.	Konferenca dalje na podlagi nepobitnih podatkov konstatira, da želi ogromna večina obrtništva iz področja dravske banovine, imeti svojo posebno obrtniško zbornico. Medtem je nemogoče glasovanje v smislu odredb obrtnega zakona 8 393., odstavek 2, točka b, ker je onemogočeno z odredbami pristojne upravne oblasti Društvu jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani delovanje !zven njegovega sedeža in pošiljanje delegatov na občne zbore obrtniških organizacij, ker je baš to društvo nosilec ideologije samostojnih obrtniških zbornic dravske banovine.
3.	V zvezi s prednjimi ugotovitvami prosi konferenca kraljevsko vlado:
a)	da izvoli takoj odrediti izločitev obrtništva iz trgovsko - industrijskih in obrtniških zbornic v Novem Sadu in Splitu in istočasno osnovanje samostojnih obrtniških zbornic v teh krajih in
b)	da se z izdanjem potrebnih odredb s finančnim zakonom v proračunu za leto 1933.—1934. s podaljšanjem roka za 6 mesecev iz § 393., odstavek 2, točka b, omogoči obrtništvu dravske banovine nemoteno glasovanje za njihovo samostojno obrtniško zbornico, ker jim je bilo glasovanje onemogočeno z odredbami pristojnih oblasti na način, obrazložen v prednji točki.“
O tej konferenci bomo v prihodnji številki še podrobneje poročali.
Naš obrtniški praznik
Pogled nazaj in misli naprej.
Prvič moremo sedaj v našem listu, ki smo si ga pred dobrim letom ustvarili sami obrtniki v nesebičnem namenu, služiti naši ideji, posvetiti naše misli devetnajstemu marcu — našemu obrtniškemu prazniku, ki ga slavi že skozi stoletja sem obrtniški stan za svojega. Tu pred teboj stojimo, ti naš dan, stojimo taki, kakor smo bili pred letom dni stopili svobodni v mišljenju in odločni v dejanjih pred tebe, da položimo v slavo tvojega pomena svojo zakletvo: „združimo se in osamosvojimo se obrtniki Jugoslavije in v bratski slogi napredujmo, sami gospodarji v svoji stanovski hiši!“
In danes čez leto dni nas ni sram stopiti v svečanih oblekah v jutru tvojega dne pred prag lastne hiše in posvetiti svoje čiste in iskrene misli ideji praznika sv. Jožefa — praznika našega obrtnika. Utrjeni smo v borbi s temo in zlobo, utrjeni v veri, da mora priti za tem praznikom tudi še dan in praznik našega nezrušljivega hotenja — izpolnitev načelno edinega obrtniškega ideala, od katerega ne bomo odstopili nikdar in nikoli, ker nam je prisega zakon in ker naša prisega ni v nasprotju z nobenim božjim in človeškim zakonom.
Leto dni težkih naporov nas združuje danes vse svobodno in obrtniško misleče in čuteče obrtnike, ki bomo sedli na ta dan v svečanih oblekah v prijateljskem in bratskem krogu za mizo in pregledali svoje delo za leto dni nazaj. Z gotovo vero v napredek našega pokreta in ideje smo šli lansko leto čistih misli na delo, vedoč, da to delo ne bo zastonj in da bomo letos praznovali svoj praznik v veselejšem i'n bolj obrtniškem razpoloženju kakor kdaj doslej. In v moralnem in stvarnem pogledu se nismo varali. Naša zdrava misel je padla na rodovitna tla svobodnega obrtniškega prepričanja in za praznikom sv. Jožefa so vstajali praznik za praznikom svobode duha in mišljenja od obrtnika do obrtnika, od kraja do kraja naše lepe domovine. Tri četrtine naših zavednih mož v vsej banovini je spoznalo idejo' obrtniškega praznika —•. idejo osamosvojitve in napredka za edini svoj stanovski imperativ, ki mora priboriti našemu obrtniku to, na kar bo (postavil neporušmo zgradbo svojih uspehov v bodočnosti in svoje poti navzgor.
Naša ideja zmaguje, zmaguje na vsej črti, zmaguje zato, ker ji je vsebina razum in jasnost, neodvisnost in ljubezen do svojega stanu. Ali more taka ideja kdaj podleči, ideja, ki je izšla ir. obrtnika za obrtnika? Ne. nikdar! In bolj kot kdaj poprej in tudi pozneje bi hoteli danes opozoriti vse one, ki mislijo z umetno gesto pretrgati mit obrtniškega stremljenja navzgor in ga
postaviti za mejo in na pašnik, kjer ne bo nikdar srečen in zadovoljen, da naj se zgodi karkoli in naj sc reši položaj obrtnika kakorkoli, ideja je tu iri ta bo tudi ostala in bo zmagala, če ne danes pa jutri, ker je združena z globoko instinktivnim čustvovanjem celokupnega našega naroda, ki je v bistvu vzlic raznim hujskaškim trditvam povezan v eno samo celoto in čuti v sebi eno samo kri in srce. Jugoslovanska obrtniška ideja, ideja jugoslovanskega obrtniškega bratstva, vzajemnosti je sestavni de! imperativnega nagona vsega našega jugoslovenskoga narodnega življa po strnitvi vseh sil, po združitvi vseh bratov, po edinstvu vsega mišljenja in po skupnem nastopu na poti v našo nacijo-nalno bodočnost. In če je bila kdaj ideja po cepitvi in ločitvi obrtniške kvalitete in mentalitete za plemenske, etnografske ali gospodarske sebične in lokalno-patriotične pregrade bolj nesrečna, kot baš v času, ko narodni in državni nasprotniki nastopajo v načelu z istimi gesli in metodami, tedaj so nam najboljši dokaz baš dogodki preteklega leta, ko ,so se v nemali meri združevale splošno politične namere defetistov z idejno sorodnimi gospodarsko-poliličnimi namerami onih, ki hočejo za klavzuliranje svojih sebičnih teženj v ožji krog plemenskih in lokalnih .potreb, da tako že stvarno v malem izvrše na gospodarskem polju, čeprav it 'vede, vse predpriprave za to, da bo ideja nasprotnikov narodnega in državnega edinstva našla že pripravljena tla za svojo realizacijo.
Obrtniki pojdimo, kakor doslej, tudi odslej, odprtih oči v bodočnost, saj smo imeli dovolj prilike spoznati v preteklem letu pogubnost separatističnih stremljenj, proti katerim moramo biti vsi v interesu naše velike bodočnosti, ki je možna edinole v veliki in močni skupni državi, tembolj pa moramo bili proti temu, če se pojavljajo taka stremljenja v naših stanovskih in obrtniško-gospodarskih vprašanjih, kakor je izmed teh postavitev najvišjega obrtniškega foruma v idejni krog separatizma, federalizma in lokalne sebičnosti.
To so naše misli in naše ugotovitve na praznik vseh nas obrtnikov in gotovi smo sd, da bode vsakdo spoznal, da te naše misli in 1i sklepi niso brez podlage. Danes moramo opozoriti na to vse, ki drže usodo našega obrtnika v rokah ali pa na zeleni mizi, da ne bo s toleriranjem tega, kar je v idejnem nasprotstvu z narodno in državno mislijo, čeprav za stanov-skO-gospodarskimi pregrajami spretno prebarvano, pokazala bodočnost zopet kruto pomoto onih, ki nočejo slediti instinktu in čustvom naroda, pač pa raje verjamejo v sebične namerne posameznikov.
Še enkrat torej, obrtniki 'vse države združimo se v močno in nepremagljivo fronto jugoslovanskih obrtnikov, kateri sta država, narod in obrtniški stan vse, ker le v tem leži naša bodočnost in naš napredek.
Zahvala
Poverjeništvo In uprava za izdajo lista „Obrtnik" se na tem mestu nafiskreneje zahvaljujeta dosedanjemu uredniku „Obrtnika" g. dipl. tehniku Albinu Kunstlerju za njegov trud In sodelovanje pri listu, ki ga je doslej urejeval v splošno zadovoljstvo vseh naročnikov in čitateljev.
Z ozirom na to, ker je g. Kunstler tudi tajnik Društva j. o. z. d. b. v Lj. in Ima kot tak sedaj zelo veliko posla pri društvu in organizaciji njega številnih podružnic, je vsled preobloženosti z delom opustil uredništvo na lastno željo. Svesti smo si pa, da g. Kunstler ne bo pozabil „Obrtnika", ki je pod njegovim uredništvom poraste! na tako število naročnikov. Prepričani smo, da ostanejo tudi pod novim uredništvom dopisniki tako agilni, kot so bili doslej: izrekamo na tem mestu dosedanjemu uredniku najtoilejšo zahvalo v prepričanju, da tudi v bodoče k. Kunstler, v kolikor mu bo mogoče, v prid „OBRTNIKU" ne bo odklonil •svojega sodelovanja. Poverjeništvo In uprava „OBRTNIK'
Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži.
Mojsterski izpiti in absolventi obrtnih šol
Ko je stopil v veljavo novi obrtni zakon dne 9. marca 19112., je s tem dnem prenehala dotedanja praksa upravnih oblasti, katere se za nekatere novejSe obrti podeljevale obrtne liste ali koncesije nevezano na pravilno strokovno usposobljenost. Razumeti je stvar tako, da so nekatere obrti s posebnim ozirom na del pokrajin naše države za katere je veljal stari avstrijski obrtni red nastale šele potem, ko je ta zakon že zdavnaj zastarel. Vrste obrti so bile sicer naštete v starem avstrijskem obrtnem redu, vendar pa zanamuje naš novi obrtni zakon mnogo več samostojnih obrti, ki so ali ločene kot specijalne panoge starih obstojčih obrti, deloma so pa novo urejene obrti.
S tem, ko smo obogateli v našem državnem zakonodavstvu z enotnim obrtnim zakonom in za tem z zakonom o srednje tehniških in moških obrtnih šolah („Sl. Nov. Kr. Jug.“ z dne 9. aprila 1932. št. 82. (XXXVI.) 238. — Službeni Ust Kraljevske banske uprave z dne 28. maja 1932. kos 42) je postal tudi absolventom imenovanih šol pogled v njih bodočnost jasnejši ter je odrejen v kolikor še ni spopolnjen z raznimi odredbami, katere slede obema imenovanima zakonoma.
Nakratko moramo radi pojmovanja pregledati, kdo je absolvent obrtne šole. Te delimo v dve vrsti po tipah šole.
V	prvo tipo spadajo absolventi mosterskih-delovodskih šol; po raznih strokah v kolikor obstoje zanje posebni oddelki na obrtnih šolah. Po novem zakonu o moških obrtnih šolah more biti sprejet v to šolo le oni, ki je najmanj 17 let star, ki se je predpisno izučil obrti in opravil pomočniški izpit. Pouk na tej vrsti šol traja dve leti celodnevno. Na kraju je treba položiti završni izpit, katerega so pa oproščeni vsi dosedanji absolventi mosterskih - delovodskih šol, ki so absolvirali iste do leta 1932. in jim je ta izpit kot položen priznan.
V	drugo tipo spadaja absolventi moških obrtnih šol. Učenec te šole more biti pa le oni, ki je najmanj 14 let star in je dovršil vsaj 2 razreda srednje ali meščanske šole ali p,a šest razredov osnovne šole. Tudi absolventi teh šol morajo po štiriletnem celodnevnem pouku položiti predpisani završni izpit. (Take sole v Dravski banovini trenotno ne obstoje.)
Glasom zakona o moških obrtnih šolah § 4. določi minister za trgovino in industrijo pravice in ugodnosti pri opravljanju mojsterskih izpitov, kot pri drugih specijalnih izpitih za samostojno izvrševanje obrti na podlagi pravilnika, ki ga ima izdati na osnovi obrtnega zakona § 26. točka (4). Ta pravilnik pa še sedaj ni izdan, kljub temu, da so že odrejene izpitne komisije in poslujejo. S čemer so najbolj pri. zadeti absolventi obrtnih šol.
V	Dravski banovini je strokovno šolstvo lepo razvito in še tudi dokaj popolno ako upoštevamo današnji težak gospodarski položaj, ki nam zabranjuje izpopolnitev in modernizacijo našega obrtnega šolstva v primeri z zahtevami, ki jih stavijo poedine panoge in stroke v svrho svoje tehnične izpopolnitve. Nebroj obrtno-na-daljevalnih šol, raznih tečajev ter mogočna Tehniška srednja in moška obrtna šola v Ljubljani nam1 dokazujejo, da imamo v Dravski banovini vsaj urejeno če že ne spopolnjeno organizacijo obrtnih učilišč.
Moška obrtna šola, katera je v Ljubljani priključena Tehniški srednji šoli nam je od svojega početka, t. j. delno od preje in pa od vselitve v današnjo moderno zgradbo leta 1911. do danes izobrazila že nad KtOO absolventov v svojih oddelkih na način, kot preje omenjeno. Pod drugo tipo smo zgoraj omenili absolvente, ki so Ljubljansko moško obrtno šolo absolvirali pred vojno in to lesnih strok, kakršna je tedaj ob. stojala. Sedaj obstoje tile oddelki mojsterskih-delovodskih šol na moški obrtni šoli v Ljubljani:
Gradbena delovodska šola,
Strojna delovodska šola,
Elektrotehniška delovodska šola in
Mizarska in strugarska delovodska šola.
Učni načrti teh oddelkov so skrbno in vešče sestavljeni, tako da prejme učenec v dveh letih dovolj izobrazbe ko položi završni izpit, kateri mu ho dajal na podlagi že omeinjenejja pravilnika tudi ugodnosti pri mojstersih in drugih izpitih in ostale ugodnosti. Dejstvo je, da predelana snov na delovodski šoli in pa završni izpit tvorita gotovo večjo količino znanja in težji preizkus kot pa so mojsterski izpiti pred. pisani z uredbami za posamezne stroke. Absolventi delovodskih šol so že sporazumno z za-zavodovim (TSŠ) vodstvom in potom svojih agilnih strokovnih organizacij pokrenili vse, da bodo upoštevane delovodške šole v omenjenem pravilniku, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo tako, kot to njihovi izobrazbi pripada. To se pravi, da naj bo kot ugodnost priznana vsem absolventom delovodskih šol pri
mojsterskih izpitih oprostitev tozadevnega polaganja z ozirom na veliko težjo predelano snov in završni izpit. Posebno so prizadete nekatere panoge, na pr. elektrotehnična in strojna, katerim je odrejen premal delokrog po novem obrtnem zakonu. Ravnateljstvo TSŠ v Ljubljani je s svoje strani že ukrenilo vse potrebno, da se naj to ugodnost pri mojsterskih izpitih prizna. Dalje je pa dolžnost Zbornice za TOl v Ljubljani, da tudi ona s svoje strani to podpre in na merodajnem mestu skupno z ostalimi gospodarskimi zbornicami izdejstvuje čimpreje pravilnik na podlagi obrtnega zakona § 26.
S takim pravilnikom bodo absolventi naših delovodskih šol vsaj malenkostno oškodovani za čas dveh let, ki so ga prebili v šoli, kateri je od vseh brez izjene zahteval velikih mate-rijelnih žrtev, nimajo pa zato nobenih drugih ugodnosti, čeprav bi jim v primeri s tem gotovo pripadale. Končno pa moramo naglasiti tudi to, da so mnogi izmed absolventov, ki bi radi pričeli izvrševati samostojno obrt, vendar jim pa materijalni razlogi zabranjujejo to, baš z ozirom na to, ker jih je že šolanje materi-zalno zelo izčrpalo, potem naj bi pa še ponovno drago izpitno Komisijo plačevali.
Uverjeni smo, da so vodstva TSŠ v Ljubljani in vodstva ostalih obrtnih šol v državi storili svoje, dolžnost pa je sedaj tudi vseh prizadetih gospodarskih zbornic, da pokažejo, koliko imajo čuta in smisla za oni obrtni naraščaj na čemer bo vsekakor slonela v najhližji bodočnosti naša obrt. Posebno skrb zato morajo pokazati lokalni gospodarski in drugi upravni činitelji v Dravski banovini s tem, da nudijo strokovno naobraženemu obrtniškemu naraščaju s pravimi ugodnostmi koristi strokovnega šolstva. Ako se bo to posrečilo, bo to le v dobro obrtniškemu naraščaju — obrtnemu stanu in še večjemu razmahu obrtnega šolstva v Dravski banovini in s tem vsemu narodnemu gospodarstvu.	I. M.
V vednost obrtništvu
Ker so bila načelstva zadrug in obrtništvo glede vprašanja o zbornicah v veliki meri nepravilno informirana o raznih merodajnih činiteljih, je vsled tega društvo Jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani pokre-nilo, da se termin zn sistem obrtniških zbornic v Ljubljani podaljša za (i mesecev. Tozadevno smo vložili predlog na merodajna mesta, katerega tu priobčujemo.
1.	Poniči naj se vse dosedanje izjave in glasovanja, ki so se izvršila za skupne ali ločene zbornice.
2.	Nova glasovanja naj se izvedejo na sledeči način:
Zadruge naj skličejo zborovanja s točko dnevnega reda vprašanje o sistemu zbornic, ter naj bi bila dolžna javiti:
a) politični oblasti, b) zbornici za TOI, c) Društvu jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, d) če bi se gori imenovanih vseh naslovov ne povabilo, naj bi se zborovanje ne smatralo za veljavno.
3.	Na zborovanju naj. ima enako pravico neomejenega govora in dajanja vseh pojasnil pooblaščenec našega društva, kakor pooblaščenec zbornice za TOI.
4.	Zabranjeno naj bo, da bi zastopnik zbornice za TOT fungiral kakor do sede,) na eni strani kot zastopnik oblasti in tako vplival na obrtništvo, na drugi strani kot agitator za skupne komore. Funkcija oblasti naj bo v tem primeru pridržana izključno zastopniku politične oblasti, da se bo na ta način obrtništvo lahko izjavilo za en ali drug sistem brez pritiska in vpliva.
5.	Stroške za zastopnike obeh zainteresiranih strani naj nosi zbornica za TOI, saj smo vsi člani iste in vsi plačujemo prispevke za skupno zbornico brez razlike. Radi delne pocenitve stroškov pa naj bi odredba določala, da se v vseh krajih, kjer je dana možnost, vrši od več zadrug zbor na enkrat in v istem prostoru.
6.	Termin pa naj bi se podaljšal od 9. marca še za 6 mesecev dalje za glaso vanje pri organizacijah.
Mnenja smo, da bi se naj obrtništvo na svojih zborih priključilo našemu predlogu z zahtevo, da naj se tozadevni predlog posameznih zadrug odpošlje Kr. banski upravi v Ljubljani in ministrstvu zn trgovino in industrijo v Beogradu. To vsled reda in podkrepitve, ker nam je znano, da je tudi mnogo takih izjav prišlo od nasprotne strani, katere so bile po naših informacijah pridobljene nepravilnim potom. Na ta način ho mogoče dobiti oblastim pravilno sliko.
NAROČNIKI POZOR! V prihodnji številki „Obrtnika" priložimo položnice in prosimo da nam potom istih nakažete naročnino.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani naproša tem potom vse one, ki še doslej niso vplačali zneska Din 13 za koledar, da ta znesek čim preje nakažejo po prejeti položnici.
Veliko obrtniško zborovanje v Celju
Pod tem naslovom je prinesel ugledni list „Jutro" z dne 17. pr. m. v št. 41 poročilo o obrtniškem zborovanju v Celju. Poročilo je bilo vsekakor objektivno ter smo bili zelo hvaležni za priobčitev tega. Tozadevno nepristransko poročilo pa gotovim gospodom iz poznane strani ni bilo po volji ter so odgovorili na istega v „Jutru" z dne 19. pr. m. pod naslovom „Resnost pri obravnavanju obrtniških vprašanj" s podpisom g. Rebek-a, kar pa prinaša tudi sedaj zadnji „Obrtni vestnik". Na imenovani članek sem si dovolil pojasniti v „Jutru", kateri list pa do danes mojega pojasnila še ni priobčil, me vem iz kakšnih razlogov ter si dovoljujem sledečo ugotovitev priobčiti na tem mestu:
Slovensko obrtništvo nikakor ne smatra vprašanje zbornic že za končnoveljavno rešeno, ker je bilo ponajveč ravno od poznanih gospodov skozi 2 leti zapeljano, od katerih bi moralo dobiti točnih pojasnil. Ni se pa povedalo obrtništvu pravega stanja in razpoloženja obrtništva v ostalih banovinah.	.j; jfjflj
Hoče se uveljaviti nebroj na nepravilen način pridobljenih izjav za skupno zbornico; nasprotno se pa ni vpoštevalo izjav za ločeno zbornico. Vsled tega dejstva želimo podaljšanje roka o glasovanju, katero npj se vrši nepristransko in brez pritiska z ene ali druge strani. Z naše strani nismo lovili obrtništva pod kakšno drugo krinko n. pr. šušmarstva itd. za ločeno zbornico ter smo igrali vedno odprto, kar tudi v bodoče hočemo. Zavedamo pa se, da nam vse lepe resolucije toliko časa ne bodo zadosti pomagale, dokler ne bo strnjena v prvi vrsti skupna obrtniška in gospodarska fronta v naši celi državi.
Kdo bega obrtništvo, na tem mestu ne bom povdarial, ker to vem jaz, vedo £g. pisci zadnjega članka in ve tudi obrtništvo. Pripominjam samo to, ako bi se nalagala razpoložljiva gotovina, ki je naložena iz raznih institucij, kjer imajo tudi gg. svojo besedo, narti£sJo v diuge zavode v Zanatsko banko, bi bilo s tem dejansko pomagano na obrtniških kreditih. Zadnje omenjam samo vsled poznane demagoške kritike raznih gospodov. Pisava omenjenega članka mi je zelo dobro poznana in celo ne morem verjeti, da bi bil podpisani v celoti avtor omenjenega članka. Vsled tega vprašam gg. tam okrog, kaj smatrajo dejansko za stvarno delo v prid obrtništva? Ali morda dolgoyezne razprave o šušmarjih, rožnih resolucijah i. ,t. d.? Saj za to bi po mojem mnenju morala zadostovati enostavna vloga prizadete družbe na merodajno oblast, kar bi moralo veljati, ker je to že tako poznana stvar, o čemur ye že ysak obrtnik, vse organizacije, oblasti in tudi zbornica ter mislim, da so odveč samo dolgovezne debate; pač pa naj se izvrše dejanja. Dejanja pa bodo mogoča le takrat, kadar bo obrtništvo res stvarno predstavljalo svojo samostojno gospodarsko celoto v celi državi, v nasprotnem Slučaju pa obrtništvu ne koristijo vsa udruženja, okrožni odbori in dolgovezne brezplodne debate na zborovanjih.
Dalje podajam Še sledeče v resen prevdarek staremu borcu M. M. za obrtni razvoj na njegov .članek v „Obrtnem vestniku". Ali gospodu piscu ni znano, da je glavni rušitelj obrtniške skupnosti vendar v vrstah „Obrtnega vestnika"! Kako velikega pomena bi bilo to za vse obrtništvo, če bi delali mi vsi z roko v roki na splošnem spo; razumu jugoslovanskega obrtništva, 'kar mi sedal že 2 leti zadosti glasno in jasno propagiramo. Ce to storite, potem Vam bo lahko ves svet priznaval, da ste sledili vzgledu male antante. O dosled-
Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke.
nosti gospodov oljrog Obrtnega društva in „Obrtnega vestniJta" ue bpjn daties govoril, kajti to sem V.aiii že neštetokrat napisal, ker upam, da je tudi gospodoip okrog „Obrtnega vestnika" in njegovim .čitateljem dobro znano, kako so ugledni Čiapi nedosledno menjavali svoje prepričanje in podane izjave, vsled katerih mislim, da lahko tr-šUm, da je bilo v precejSnji meri prikrajšano celotno jugoslovansko obrtništvo, posebno pa še slovensko obrtništvo.	Lovro pičman.
Sodavičarska obrt
Novi obrtni zakon je za proizvajalce umetnih vod — sodavičarjev — nejasen. Po tem zakonu je vezana imenovana obrt na rokodelsko z dovolilom (koncesijo).
Ker pa je nastalo med tem mnenje, da je navedena obrt v novem obrtnem zakonu druga, je to napačno naziranje, ker drugih proizvajalcev umetnih rudninskih vod ni in so to le sodavičarji. Kako se drugod tozadevno izvaja zakon o imenovanem obrtu, priobčujemo dopis iz avstrijskega strokovnega lista, katerega prinašamo v dobesednem prevodu.
„Nedovoljeno izdelovanje soda vode — Trgovinsko ministrstvo je poslalo deželnim oblastem odlok od 24. 6. 1932., št. 60.046/32/111/C, sledeče vsebine:
,Po semkaj došlih poročilih se je zelo razširilo zakotno izdelovanje sodavode potom takozvanih patept-aparatov za izdelovanje sodavode. — Ti aparati omogočajo v zvezi z vodovodom ih / bombo ogljikove kisline povsod, kjer je vodovod izdelovanje sodavode. Vsaka restavracija, kavarna, trufiat, vsatfca slaščičarna si more preskrbeti ta patent-aparat in ga priklopiti na vodovod.
Radi enotnega postopanja v tej zadevi spo-■roča trgovinsko ministrstvo sledeče:
Izdelovanje sodavode, in sicer tudi to z navedenim patcnt-aparatom je koncesijonirana obrt po ministrski naredbi ^od 29. novembra 1910, drž. zak. št. 212, dalje po § 22, št. 35. obrtnega zakona za Slovaško in Karpatsko Rusijo od 10. oktobra 1924, št. 259. Vsak, kdor se s tem izdelovanjem bavi kot obrtjo, potrebuje za to predmetno koncesijo (da to dovoljenje doseže, mora dokazati strokovno usposobljenost). Po navedeni ministrski naredbi od 26. 5. 1925, št. 105, § 1„ XIV. odstavek, je treba posedovati tudi primeren obratni prostor.
Pri podelitvi tega dovoljenja se morajo poleg tega vpoštevati tudi krajevne razmere. V vseh slučajih, kjer se dožene neupravičeno izdelovanje sodavode, se mora proti krivcem po kazenskih predpisih obrtnega reda, oziroma obrtnega zakona, če treba tudi z uporabo prisilnih sredstev po § 152. obrtnega reda, oziroma Ji 250. obrtnega zakona energično postopati.
() -tem je obvestiti vse obrtne oblasti I. instance in jih istočasno pozvati, da se po tem na-\Vodilu strogo ravngjo.' “
Zadruga sodavičarjev za dravsko banovino v Ljubljani je tozadevno v svrho zaščite svoje obrti poslala tudi ministrstvu za Trgovino in industrijo v Beogradu tozadeven dopis, ki se glasi:
„Zakon o obrtih od 5. novembra 193(1 se glasi med drugim, da so izdelovalci umetnih rudninskih
— rokodelci. Rokodelski obrti § 23. t. 78 ter da je proizvajanje umetnih rudninskih ,vod obrt, za katero je potrebna .dovolitev § 60. t. 5.
Ker je umetna mineralna voda takozvani sifon ,m pokalice ter razne limonade so to sodavlčarski izdelki, prosi podpisana zadruga naslov, da pripo-zna v Zakonu o obrtih navedeni dve točki, kateri Uai se pripozna, ,da sta isto.vetni.
To naj se smatra kot upravičeno in potrebno. Od leta 1910.,do leta 1932. le veljal v Dravski banovini zakon, da je za izdelovanje sodavičarskih izdelkov potrebna praksa 3 let ter je bila obrt vezana na dovolitev (koncesija).
V	Dravski banovini smo izdelovalci umetnih rudninskih vod (sodavičarji) glede higijene, kvalitete in re.da med prvimi v državi, kar se je pa moglo doseči le s prakso v navedenem smislu.
Ako bi se načip izvrševanja tega obrta pre-drugpčll, bi to za nas v Dravski banovini pomenilo veliko nazadovanje y tej stroki.
In kar je koristno za nas, je koristno tudi za vse pokrajine v celi Jugoslaviji.
V	Dravski banovini imamo Udruženje, katero je bilo ustanovljeno leta 1902. To udruženje šteje 85 članov in tudi toljko obratov; v tem Udruženju mora biti vsak sodavičar, in se po večini vsi preživljamo samo s tem obrtom, ker le na ta način morejo oblasti zahtevati od nas red v vseh ozirih. Zelja nas samih je, da se dvigne po celi državi ?odavičarski stan, kar bo y splošno korist naroda m države. In to se bo doseglo, ako postane za vse izdelovalce umetnih rudninskih vod izvrševanje le obrti dopustno le s pridobljenim dovolilom.
Glede naziva, kako se nas imenuje, nam je vseeno: ali smo izdelovalci umetnih rudninskih vod m' sodavičarji, glavno je, da se vzpostavi red, er le potom reda in enotnosti bo mogoče spo-* njevati stroko, da bomo enaki z drugimi državami.
Ljubljana, februarja 1933.
Fmll More, s. r.
t. č. načelnik.
Velika obrtniška razstava v Zagrebu
Že v zadnji številki „Obrtnika" smo sporočili, da bomo o vseh podrobnostih in tekpčem sproti objavili, kako stoji stvar z veliko obrtniško razstavo v Zagrebu.
Obrtniška razstava se vrši od 27. maja do 6- junija 1933 v prostorih zagrebškega velesejma. Vsi razstayjjalci, kateri bodo zahtevali posepne prostore, v katerih bodo razstavili svoje izdelke, bodo plačali za m2 prostora 100 Din. Ostali raz-stavljalci, ki bodo razstavili samo en predrnet ali več predmetov ter ne bodo reflektirali na poseben prostor, temveč na skupno razstavo s sorodnimi strokami, bodo •plačali ^a tak prostor 200 dinarjev, ako n,e. bodo njihovi predmeti zavzeli več prostora.
Razstavljalci, ki bodo razstavili svoje izdelke pa sp izven mej piesta Zagreba in bodp pri prevozu izdelkov uporabili železnico, imajo ugodnost na tp način, da botjo za .izdelke, ki so zanje plačali do Zagreba polno vožnjo, mogli iste brezplačno vrniti nazaj. Vs,i razstavljalci bodo mogli prodati s.vpje izdelke pa licu mesta tako, da bodo kupci prevzeli to blago poslednji dan razstave. Poleg tega bodo razstavljalci popolnoma svobodno lahko sklepali naročila s posamezniki in trgovci brez doplačila kakršnekoli provizije za prireditelje razstave.
V zneskih, katere bodp razstavljalci plačali za njim odrejena .mesta, sd vključeni že tudi vsi stroški, ki so v zveži z razstavo, tako ii. pr. razsvetljava, dekoracije, preojjlečenje izložbenih prostorov / juto, barvanje po želji In v skladu z izloženinn izdelki, potrebni napisi za posamezne predmete in izdelava vseh glavnih napisov za skupne razstavne prostore, dalje čuvarina, zavarovanje proti požaru in tatvini; propaganda za prodajo razstavljenih predmetov, tiskovine itd.
Iz tega se razvidi, ako se izračunajo ogromni stroški, ki so v zvezi z razstavo za poedinega obrtnika, da bodo presegali dohodek, ki bo vplačan za razstavne prostore. Z eno besedo: razstavljalci bodo z zneski, ki jih bodo plačali za prostore, le deloma plačali stroške, katere bodo imeli prireditelji s tem, da bodo uredili razstavo in plačali vse potrebno.
Zato je dolžnost vsakega naprednega obrtnika, da sodeluje na tej razstavi. Želja razstavljal-Cev pa je, da naj bi po možnosti razstavili obrtniki dravske banovine pred vsem ključavničarske, inštalaterske, električne in druge izdelke. Razume se, da samo domače izdelke. Po dosedanjih .prijavah bo najbolje zastopana mizarska stroka, vendar pa bi bilo dobro, da bi bile na razstavi prikazane tudi poedine skupine vseh obrtniških izdelkov.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani prosi vse obrtnike, posebno pa še špecijaliste gotovih strok in imejitelje go-Jovili patentov za obrtniške izdelke, da razstavijo svoje predmete. Vse podrobne informacije se dobe pri Društvu v Ljubljani, kamor se obračajte za vsa pojasnila in navodila, katera Vam brezplačno preskrbi.
Geslo prireditve je: „Razstavljajte In kupujte samo domače izdelke."
»Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani«
Bistrica. V nedeljo, dne 12. februarja se je vršil v restavraciji „Kos" v Bohinjski Bistrici sestanek tamošnjega obrtništva v svrho ustanovitve podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov.
Uvodoma je tovariš Franjo Konič kot sklicatelj pozdravil vse navzoče, posebej pa še zastopnika srezkega načelstva dr. Erkerja in tovariša Jana, predsednika podružnice na Bledli, kratko je omenil smoter in potrebo organizacije obrtništva ter apeliral na navzoče zg vstop in delovanje v podružnici.
Zatem je tovariš Jan prisrčno pozdravil vse navzoče ter v svojem pestrem govoru nanizal natančnejši pomen in smisel obrtniških prostovoljnih organizacij. To,variš Jan je pojasnil vse ugodnosti, ki izvirajo od društva na Bledu in nujnost ustanovitve podružnice za Bohinj s sedežem v Bohinjski Bistrici, vzpodbujajoč navzoče z lepimi besedami za vstop in vztrajno delo v organizaciji, kar je v prvi vrsti v interesu posameznikov in v korist celega obrtnega stanu, je s polivom „Le v enotnosti je mqč“ končal svoj govor.
Nato je bil soglasno izvoljen naslednji pripravljalni odbor:
Predsednik: Franjo Konič, kolarski mojster, Bohinjska Bistrica.
Tajnik: Franjo Stojkovič, ključavničarski mojster. Bohinjska Bistrica.
Blagajnik: August Rozman, ključavničarski mojster, Bohinjska Bistrica.
Odborniki: Albin Podbevšek, čevljarski moj-
ster, Pobinjska Bistrica; Jensko Ivan, mizarski mojster, Bitnje; Franjo Gašperin, mizarski mojster, Češnjica.
Po volitvah so bila stvarno obravnavana še razna pereča obrtniška vprašanja.
Po izčrpanem dnevnem redu je tov. preUsed: nik, pozivajoč k vztrajnemu delu in zahvaljujoč se tov. Janu za podatke in pojasnila, zaključil dor bro uspeli sestanek.
Ljubljana. Občni zbor Društva jugoslovanskih Obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani (centrale) se vrši v nedeljo, dne 26. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne. Kraj bo sporočen pozneje. Na predvečer občnega zbora pa priredi društvo na čast delegatom podružnic, ki se udeleže občnega zbora, pozdravni večer. Opozarjamo na ta pozdravni večer že sedaj vse ljubljanske obrtnice in oprtnike. Pozdravni večer se ne vrši na predvečer praznika sv. Jožefa, temveč nepreklicno v soboto, dne 25. marca zvečer.
Moste pri Ljubljani. V sredo dne 8. marca t. 1.
se je vršilo v restavraciji iKošak v Mostah obrtniško zborovanje, na katerem so obrtniki izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice za občino Moste in okolico. Sestanka se je udeležilo preko 60 obrtnikov, moščanski župan g. Šeme, policijski komisar g. Ramovš ter funkcijonarji centralnega društva iz Ljubljane z g. Košakom na čelu.
G. Košak je v imenu centralnega društva otvoril zborovanje ter pozdravil navzoče obrtnike in obrtnice in oprostir zadržanega predsednika tov. Pičmana, kakor podpredsednika g. Ši-jnenca, ki je bolan. V svojih uvodnih besedah je navzočim pojasni! pomen in namen idej, ki jih zastopa Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. Predvsem je namen Društvu, da dvigne obrtniško zavest ter pribori obrtništvu vpliv na merpdajnih mestih, da se obrtnika pozna tudi tedaj, ko se soodloča o njegovem dobrobitu, kajti le na ta način, da se ga bo upo-šjevalo tudi kot pozitivnega faktorja, ki dopri-naša v prid skupnosti svoje žrtve, bo zadovoljen, samo da prejme to, kar mu pripade.
G. Pavčič je posebno povdaril potrebo, da nastopamo obrtniki vedno in v vseh vprašanjih skupno in enotno ter da drug drugemu pomagamo. Dokazati moramo baš nasprotno kakor govore naši nasprotniki, ki nam pravijo, da nismo zmožni voditi sami svoje obrtniške politike in svojih ustanov. To ni resnica, če si moramo sami služiti svoj kruh, bodemo znali tudi prislužene dinarje tako obrniti, da bo prav. Pri tem pa ni potrebno, da bi nam neobrtniki diktirali, kam naj svoj denar damo, glavno je, da mi obrtniki naše glavnice tako naložimo, kakor nam to bolje ugaja.
Zatem je .tajnik centralnega društva g. Kun-stier prečital podružnična pravila, katera so navzoči sprejeli in jih je tudi takoj podpisal sledeči novo izvoljeni pripravljalni odbor: gg. Pavčič Pavel, tesarski mojster; Učakar, čevljarski mojster, Pilier, krojaški mojster; Dovč, mizarski mojster; Bačnik, kamnoseški mojster; Godič, slikarski mojster; Vostner, kleparski mojster; Narbeshuber Karol, elektrotehniški mojster; gdč. Krajnc, šivilja; Pintar, brivski mojster; Videmšek, pekovski mojster; Keber, mesarski mojster in Matko, kovaški mojster.
K besedi se je nato prijavil tudi g. župan, ki ie med drugim povdarjal tudi to, da se do sedaj ni zbralo v mostah še nikdar toliko obrtnikov k složnemu delu na stanovsko gospodarskem polju, kar je pojav, ,ki bode privedel obrtnike v boljšo bodočnost. Ni glavno če se obrtnik udejstvuje samo v svoji delavnici temveč je potrebno, da pazi kaj se dela tudi z njegovo zakonodajo in kako se sploh v ostali javnosti dela za obrtnika. G. župan smatra, da je prišlo obrtniško prebujenje njegove samozavesti 5—10 let prepozno. Za izbrane besede je prejel g. župan od navzočih toplo odobravanje.
Govorili so še g. tajnik Kunstler o mojster-skem zavarovanju in davkih, g. Košak o gospo-darskih zbornicah, g. Vidmar Karol o Zanatski banki. Naslednji pa g. Vostner, ki je med drugim dobro povedal, da je med obrtniki velika napaka to, ker se eden drugega zaničujemo, sovražimo ter stanovsko omalovažujemo. To je glavni vzrok večnim tožbam in stanovski cepljenosti ter povod umazani konkurenci, toda dobiček od vsega tega pa imajo neobrtniki, kf vse to na razne načine pospešujejo.
G. Košak se je končno zahvalil vsem navzočim za obilno udeležbo ter jih pozval, da zbirajo člane za svoje društvo tako, da bodo prišli vsi obrtniki iz Most in okolice že kot člani na Ustanovni občni zbor podružnice, kateri bode po vsei verjetnosti že v mesecu aprilu ter s tem zaključil dobro uspelo zborovanje.
Vse naročnike »Obrtnika«, ki prejemajo list, pa ga še niso plačali, prosimo, da to čimpreje store, ker sc ta obrtniški list vzdržuje samo z naročnino brez drugih podpor.
1848. so se osamosvojili kmetje od graščakov — 1933. se osamosvojimo obrtniki v neodvisnih obrtnih zbornicah.
Časopisi in literatura
„Zanatlija" (Beograd) št. 10. z dne 5. marca 1933 prinaša aktualne članke, kakor „Pakt Male Antante", „Kapitalizam i planska privreda", „Za-natliski muzej", „Problem besposlice i izvodjenje javnih radova", .„Anomalije Okružnih Ureda, na koje se naše male zanatlije žale", in druge manjše stvari in obvestila.
„Orbtnički Vjesnik (Zagreb) štev. 10, z dne
4.	marca 1933 prinaša aktualne članke, kakor „Program rada zanatske komore u Zagrebu", ,,'Pomo-zirno si sami! (osnutak zanatske štedne i kreditne zadruge u Zagrebu)", „Tko je kriv našoj krizi ter razne drobne in savezne vesti.
„Obrtniški Glasnik" (Ljubljana. Glasilo zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za 101 v Ljubljani) štev. 1/2, 1. 1933., prinaša aktualne članke, kakor „Poročilo o delovanju zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za T01“, „Plenarna seja Zbornice za TOl v Ljubljani", „Seji obrtnega odseka in uprave Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani", „Priprave za mojstrski izpit", „Nov krojni kot za obleke , „Baker in voda", „Ali so potrebni tečaji", „Pripomočki za vzdrževanje ostrine orodja", „Pravilna razsvetljava v delavnici", „O modernih pekarnah", „Nekaj o kalkulaciji za avtogeno varjenje", „Pleskanje z emulzijskimi barvami" in druge obrtnopravne zadeve.
Razno
V	Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 5. marca občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani, na katerem so zborovalci ostro obsodili omalovaževanje gospodarskih stanov.
V	Slovenijo prispe potujoča kmetijska razstava, katera se sedaj nahaja v Sremu. Iz Srema, kjer bo ostala par dni, bo odpeljana v hrvatske kraje, nato pa v Slovenijo, kamor prispe začetku julija.
Pretekli teden je v Beogradu poselila deputacija absolventov delovodskih šol v Ljubljani pod vodstvom g. poslanca, direktorja Krejčija razne oddelke ministrstva za trgovino in industrijo, kjer je intervenirala v prid absolventom zgoraj imenovanih šol.
V	Beogradu se je vršilo veliko zborovanje krojačev o krizi krojaškega obrta. Zborovanje se je vršilo v dvorani „Obrtne zbornice" v Beogradu ob številni prisotnosti članov krojaške zadruge.
V	ponedeljek je bil končan proces in izrečena obsodba pred sodiščem za zaščito države v Beogradu napram bivšemu poslancu Brodarju in tovarišem.
V	soboto, dne 4. marca se je vršil obrtni zbor delničarjev Narodne banke v Beogradu, na katerem je prišlo do incidentov in nastopov vsied delovanja nekaterih članov uprave.
Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga je v težki finančni krizi, ker je mnogo njegovih pozitivnih gospodarskih delavcev izstopilo iz uprave.
V	Splitu se je vršila v nedeljo 5. t. m. skupščina tamošnje združbe, katero sedaj sestavljajo vse obrti razen pekovske. Po drugih poročilih je bilo enoglasno sklenjeno zahtevati čimpreje izdajo uredbe o samo-stoijni obrtni zbornici v Splitu.
Udruženje trgovcev v Sisku -je imelo dne
5.	t. m. glavno skupščino, kateri je prisostvoval generalni tajnik skupne'zbornice dr. Čuvaj, na kateri so po dolgi debati sklenili z absolutno večino glasov delitev skupne zbornice ter zahtevali ustanovitev svoje trgovske zbornice.
Izredna skupščina varaždinskih trgovcev je sklenila v nedeljo dne 5. t. m., da ostane Zbornica skupna, vendar pa pod pogojeni, da bodo inieli trgovci v skupni zbornici 38 mandatov, industrije!
• 18, gostilničarji 6 in banke 6 mandatov.
Trgovci v Petrinji so imeli zborovanje, na katerem so se soglasno izrekli za svojo ločeno trgovsko zbornico vkljub naporom zastopnika skupne zbornice iz Zagreba, da bi to onemogočil.
Naš izvoz je v mesecu januarju zelo porastel. a uvoz znatno padel.	,	»,
Cikaški župan Cermak je podlegel poškodbam, ki jih je zadobil ob priliki atentata na ameriškega predsednika Roosevelta.
V	nedeljo, dne 5. marca so se vršile državnozborske volitve v Grčiji, kjer je zmagala dosedanja opozicija na čelu z g. Caldaris, ki je novi premier.
V	Nemčiji so se vršile v nedeljo, dne 5. marca t. I. volitve v državni zbor, kjer je prejela stranka sedanjega kanclerja Hitlerja absolutno večino.
Na Francoskem je iznašel neki študirajoč menih akumulator, ki deluje brez tekočine in ga imenujejo jodov električni akumulator. Kot elektrolit pride v poštev nevtralna cinkova sol, ki ne sul-fatizira in ne razvija nikakih plinov ter ne nastaja tudi nikaka kemična reakcija. Za sedaj se akumulator napravlja le v okrogli obliki, in sicer stoji v sredini ogljena palica, obdana od porozne diaphragme. Ta zdrob je obdan s cinkovim plaščem, ki tvori drugo negativno ploščo. Vse je pa uklenjeno v izolirno maso. Dno akumulatorja je
cinkova plošča, ki je istočasno odvod električnega toka. Elektrolit je jodocink. Napetost celice je konštantno T2 volta in toliko tudi, če je akumulator prenapolnjen.
V Essenu so otvorili šolo pod imenom „Lewa-kurs", v kateri uče zidarji, betonski delavci, tesarji itd. inženerje in dijake visokih šol, kako se dela praktično.
Če se spravi jestvine pod kozarec črne ali zelene barve ostanejo nepokvarjene. Pod kozarcem vsake druge barve se pa pokvarijo, ker prodirajo skozi vse druge barve svetlobni žarki.
Vsebanovinski obrtniški zbor
(Konec.)
4.	Kovinarska stroka: Tukajšnja Drž. moška kaznilnica ima dobro urejeno delavnico za vsa kovinarska dela, ter prevzema poleg vseh manjših ali večjih domačih potrebščin po večini stavbena dela. Za vse one stavbe, kjer je kaznilnica izvršila stavbo hiše in mizarska ter slikarska in pleskarska dela, izvrši tudi še kovinarska dela.
V tej smeri kakor nam škoduje kaznilnica, nas odškodujejo tudi delavci drž. železnice, ki v prostem času šušmarijo tudi v naši kovinarski obrti. Tako je neki ključavničar, nastavljen v delavnici drž. železnic v Mariboru dobavil pred kratkim 10 komadov kompletnih štedilnikov za razne stavbe.
5.	Tapetniška stroka: Kakor vsem ostalim strokam škoduje tudi naši stroki delavnica v tukajšnji drž. moški kaznilnici. Državni uradniki in uslužbenci kateri imajo fiksne plače si po večini vsi naročujejo svoje potrebščine za tapetniška dela v tukajšnji drž. moški kaznilnici. Tapetniška delavnica v moški kaznilnici je ravno tako obširna in velika, kakor delavnice vseh ostalih strok, ter v isti izmeri škodujejo našemu izčrpanemu obrtništvu in delavstvu.
6.	Zidarska stroka: Kakor že v gorenjih točkah navedeno in obrazloženo, sprejema in izvršuje tukajšnja moška kaznilnica vsa zidarska dela, ki jih izvršujejo v svoji režiji s svojimi kaznjenci. V južnem delu Maribora, kjer so v zadnjih letih nastale cele naselbine novih stavb, je drž. kaznilnica izvršila najmanje 20% vseh stavb, a to seveda ne le stavbe, temveč tudi vsa ostala dela, ki spadajo k stavbi, kakor mizarska, slikarska in ključavničarska. V dokaz bi lahko navedli domala vse stavbe, ki jih je izvršila moška kaznilnica, pismenih računov za stavbe pa nam nr mogoče dobiti v roke.
7.	Knjigoveška stroka, katera je ravno odvisna od dela raznih uradov, zavodov in društev, je mogla v zadnjih letih konstatirati, da so državni uradi, kakor tudi posamezniki dajali svoje potrebščine v izdelavo knjigoveški delavnici tukajšnje drž. moške kaznilnice. V mnogih slučajih so prišla knjigoveška dela, izvršena v kaznilnici v popravo privatnemu knjigovezu, ter nam je na ta način po potrebi tudi mogoče dokazati naše trditve osebno ali s pričami.
8.	Čevljarska stroka: V čevljarski delavnici tukajšnje drž. moške kaznilnice zaposluje skozi deset let vedno okoli 40 čevljarskih kaznjencev, ki so polno zaposleni. Stranke z naročili se sprejemajo le ob petkih in torkih, ob teh dne pa je takšna gneča, da je treba po dve uri čakati, predno se pride na vrsto. Za izdelavo par novih čevljev je treba čakati 14 dni, kar dokazuje, da kaznjenci v čevljarski delavnici ne morejo sproti izvrševati svojih naročil. Uslužbenci kaznilnice pa morajo baje čakati po cele mesece, predno dobijo svoje čevlje, to pa najbrže za to, ker se pri domačem delu manj zasluži. Naročila se sprejemajo od vsakogar.
Končno so člani goraj navedenih strok na svojih shodih sklenili, zaprositi za zaščito trgovsko zbornico pred mnogoštevilnimi šušmarji, kateri se rekrutirajo iz raznih državnih uslužbencev, privatnih nastavljencev, tovarniških ip drugih delavcev, ter ogrožajo obstoj rednih obrtnikov, ker je šušmarjev dvakrat toliko, kakor je rednih obrtnikov. Vse opozoritve oblastim, ki so združbam nikov. Vse opozoritve oblastim, ki so združbam po točki 2, odst. 1, § 362 zakonito naložene, so pa ostale brezpredmetne.
Poleg vsega navedenega zaposljujejo nekatere tvrdke inozemce pod neopravičeno krinko špecijalnega delavca in na ta način zapostavljajo naše dobro kvalificirano obrtništvo in delavstvo.
Vsied tega zahtevamo sledeče:
1.	V kaznilnici naj bi se izvrševali izdelki, kateri se v mnogih slučajih uvažajo iz inozemstva za državni erar, dela ki spadajo pod domačo industrijo, posebno tekstilno industrijo za izdelova-Nadalje naj bi se pritegnilo eniatxeniatxeniatx nje jute in platna za kazenske obleke in perilo itd. Nadalje naj bi se pritegnilo kaznjence k poljedelskemu delu, regulacijam rek, gradnji državnih in občinskih cest, za kamnolome, za izdelovanje kock, pripravljanje gramoza, drobljenje kamenja itd. Obrtništvo in obrtniško delavstvo pa naj bi se oprostilo izvrševanja kuluka.
2.	V drž. železniški delavnici v Mariboru naj se zopet uvede celodanska služba, na drugi stra-
ni pa se naj temu delavstvu strogo zabrani prosto šušmarjenje v obrtniške stroke.
3.	V svrho odprave šušmarstva naj ukrenejo merodajne oblasti vse potrebno, da se redno obrtništvo zaščiti. Tako se naj šušmarja, ki ne more dokazati nikake zaposlitve, nadalje obrtnika, kateri krije s svojo obrtno pravico šušmarja, strogo kaznuje, prvega z zaplembo njegovega orodja, druzega z odvzetjem obrtne pravice. Obrtniške združbe naj dobe večji upliv pri zasledovanju šušmarjev, to je, da imajo pravico soodločevanja pri kaznovanju.
Ker je obrtniški stan temelj vsega napredka, torej tudi industrijalizaciji, naj se upošteva saj v toliko, da se mu zaščitijo njegove pravice, potem se bodo tudi brez nadaljnega zavedali svojih dolžnosti, katerih pod sedanjimi razmerami izpolnjevati ne morejo. Obrtništvo je danes vsied preko-mejne konkurence obubožalo, da ne more izpolnjevati svojih dolžnosti napram državi, ter prenašati težkih bremen davka, katere mu ista nalaga. 75% obrtnikov v Mariboru stoji pod sodno ali davčno eksekucijo, ker ni možno plačevati svojih dolgov in svojih državnih in občinskih obvez^ nosti.
Obrtništvo se je vsesplošno strinjalo z izvajanjem govrnika ter zahtevalo odpomoči od merodajnih oblasti. G. predsednik se zahvali g. Rei-cherju ter preide na naslednjo točko: Obrtniški tisk.S tem je poročilo v zboru 4. septembra 1932 končano.
Dobave in licitacije
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 16. marca t. I. ponudbe ‘glede dobave krogijičnih ležajev. —
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. marca t. I. ponudbe glede dobave orodja za sedlarje. —
Direkcija državnega irudnika Velenje sprejema do 22. .marca I. 1. ponudbe glede dobave 1 ročične osi.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 16. marca l. I. ponudbe glede dobave 300 plošč železne pločevine. >—
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema 'do 16. marca t. I. ponudbe glede dobave 1000 komadov podložnih plošč, 270 kg vijakov 'p malicami, 200 komadov vezi za tračnice. .— Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 13. marca t. I. ponudbe glede dobave 'i000 kg tračnikov in 5000 kg olja za mazanje jamskih vozičkov; do 20. niurca I. I. glede dobave 1 osovine, 230 m nosilcev, IS plošč valjanega železa, dOOOm jeklenih vrvi, 500 m platnenih cevi in 10.000 kg 'kalcijevega karbida.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. marca t. I. ponudbe glede dobave vijakov, pil, pločevine, kovanih žebljev itd., ter glede dobave žarnic in drugega električnega materijala.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. marca t. I. ponudbe glede dobave 25.500 kg pšenične moke in 1000 kg kave; do 16. marca t. t. pa glede dobave delov koles, 200 m svinčenega kabla in 50 ma bukovih hlodov.
Direkcija driavne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. marca t. I. ponudbd glede dobave pil in žal za kovino. —
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do ,30. marca t. I. ponudbe glede dobave 100 komadov žarnic. —
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. marca t. I. ponudbi glede dobave kolut. —
Direkcija pomorskega prometa v Splitu razpisuje naslednje ofertne licitacije: dne 27. marca t. I. glede dobave jambora; \tio 29. marca t. I. pa glede dobave tiskovin.
Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu razpisuje naslednjo ofertno licitacijo: do 30. marca t. I. glede dobave 2 električnih motorjev. —
Uprava ekonomskega oddelka državnih monopolov Beograd razpisuje naslednjo ofertno licitacijo do 31. marca It. I. glede dobave 1,000.000 komadov novih jutastih vreč. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v 'pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 15. marca t. I. se bo vršita pri Upravi Dravske stalne vojnih bolnice v Ljubljani licitacija glede dobave, mesa, mleka in kruha za čas od 15. marca t. I. do 15. julija l. L
Dobava drv. Dne IS. marca I. I. sc bo vršila pri Komandi Savske divizijske 'oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 20.000 m ' drv.
Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporočajte in razširjajte naš list, ki zastopa prave obrtniške težnje!
Tiskali J.
Glasnika nas!.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MlkuS.
Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetu potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzvišene obrtniške poklice.