Št. 259 (15.360) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu-13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTNINA PLAĆANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50% SSHHKHZ CISALPINA GESTIONI S.) L V lil Vf //TV jp i \ it* I J l l v l I v #4 l' U f VI plFIl^P banca di CREDITO Dl TRIESTE DLIKo TRŽAŠKA KREDITNA BANKA L_______________________________^ PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA 1995 Kvirinal tvega, kaj pa stranke? Sandor Tence Napoved predsednika republike Scalfara, da bodo predčasne volitve prihodnjega junija, bo morda nekoliko pomirila politično situacijo v državi, umirila nihajočo vrednost lire in omogočila parlamentu, da odobri finančni zakon in izpelje nekatere reforme. Ob tako daljnoročni napovedi pa tudi tvegamo, da bo volilna kampanja trajala devet mesecev, da se bodo politične razmere še zaostrile in da bo nestabilnost Škodila mednarodnemu ugledu Italije, prav ko bo slednja predsedovala Evropski zvezi. Scalfaro je s sobotno izjavo v Pistoii stavil na odgovornost političnih strank in na'njihovo sposobnost, da v pričakovanju volilnega soočenja omogočijo inštitucijam in državnemu gospodarstvu, da premostijo sedanje nelahke trenutke. S tega vidika je predsednik republike ravnal korektno in predvsem odgovorno, vemo pa, da se usoda zakonodajne dobe igra v parlamentu, kjer se Di-nijeva vlada sooča z vse hujšimi težavami in problemi. Na potezi so, kot rečeno, vse stranke, še posebno pa tiste, ki podpirajo Dinija in ki morajo jasno povedati, kaj pravzaprav hočejo. Berlusconi in Fini nista zadovoljna s Scalfa-rovim volilnim terminom in bosta v mesecih, ki nas ločujejo do volitev, naredila vse za splošno zaostritev situacije in predvsem za ponovno zmago desnice. Izkoristila bosta vse priložnost za napad na Kvirinal in na Dinija, za oši-bitev lire in za mednarodno diskreditiranje Italije, ki jo iz blata lahko reši edinole desničarska koalicija. To je scenarij, ki ga napoveduje tako imenovani Kartel svoboščin, pozabljajoč seveda na škodo, ki jo je Italiji prizadela Berlusconijeva vlada. Scalfarova izjava ima razčiščevalne namene, predstavlja pa tudi veliko tveganje. Predsednik, ki je v vseh teh mesecih pokazal velik pogum pri obrambi ustave in republiških inštitucij, je vsekakor Ze vajen tveganja in se bo gotovo tudi tokrat izmazal iz morebitnih težav. Vprašanje je, ali so na to tveganje pripravljene stranke, še posebno tiste, ki omogočajo parlamentarno življenje Dinijevi vladi. I Ubil je 11 ljudi in nato še sebe CUERS - V tem francoskem mestecu je morilski bes sedemnajstletnika terjal 11 mrtvih in 7 ranjenih oseb. Potem ko je fant s kladivom in kijem za bezbol ubil očima, mater in enajstletnega brata, je dan zatem na ulici s puško pokončal še osem mimoidočih in si naposled vzel življenje. Žrtve je menda izbral po naključju. Ob vsem tem je zanimivo, da policija še ni ugotovila, kdo morilec pravzaprav je. Na 9. strani I 7£kmnHr%m TV“i ir* neločljiv narod CELOVEC - S shodom domovinskih organizacij so se v soboto začele proslave ob 75-letnici koroškega plebiscita. Pred vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju sta govorila deželni glavar Zernatto, ki je dejal, da sta narodnostni skupnosti postali en nezamenljiv in neločljiv narod, in šef svobodnjakov Haider. Zastopniki Slovencev se še niso oglasili, pripravljajo pa se na oktobrsko uradno proslavo. Na 10. strani BLIŽNJI VZHOD / PARAFIRALI SO GA VČERAJ V TABI 20-LETNICA SPOMENIKA IN 50-LETNICA OSVOBODITVE Sporazum o razširitvi palestinske samouprave Rabin ne izključuje palestinske države V Podgori proslavili dvojno obletnico Na shodu na pobudo VZPI/ANPI in rajonskega sveto sto spregovorilo Stojan Spetič in Giovonni Podovon TABA - Včeraj sta Izrael in Palestinska osvobodilna organizacija parafirala sporazum o razširitvi palestinske samouprave, ki določa, da se bodo izraelske čete začele umikati z Zahodnega brega v desetih dneh po podpisu sporazuma. Sporazum bodo v pri- sotnosti Billa Clintona podpisali v četrtek v Beli hiši. Nedelja je bila določena kot zadnji rok za sestavo sporazuma, ker so se sinoči začele dvodnevne židovske počitnice, med katerimi se židovski predstavniki ne smejo pogajati. Po parafiranju sporazuma je ministrski predsednik Jicak Rabin za izraelski časopis povedal, da v prihodnosti ne izključuje možnosti nastanka palestinske države. Na 9. strani Scalfaro: Volitve junija leta 1996 RIM - Predsednik republike Scalfaro predlaga predčasne volitve junija prihodnjega leta. Njegovo stališče je doživelo različne ocene in odmeve. Desnica poziva predsednika, naj točno določi datum volitev, levosredinska koalicija pa je zelo previdna, saj nosi največje breme pri podpori Di-nijeve vlade. Stranka komunistične prenove pravi, da so takojšnje volitve neizogibne in da bi novo zavlačevanje le dodatno zaostrilo hudo gospodarsko in družbeno krizo v državi. Na 2.strani V Bosni se boji še nadaljujejo SARAJEVO - Bosanske vladne enote in enote bosanskih Srbov so včeraj nadaljevale topniške in pehotne boje kljub mirovnim pogovorom v New Yorku. Uspešna ofenziva Bošnjakov in Hrvatov v zahodni Bosni je skoraj že dosegla predvideno ozemeljsko razdelitev Bosne in Hercegovine med sprte strani, enotam bosanskih Srbov v okolici Sanskega Mosta pa se je pridružil tudi Željko Ražnjatovič s svojimi prostovoljci. Predsednik bosanske vlade Silajdžič je napovedal nadaljevanje prodora proti Banja Luki. Na 9. strani V Podgori, danes goriskem predmestju na desnem bregu Soče, je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 20-letnici partizanskega spomenika in 50-letnici osvoboditve. Pripravila sta jo sekcija VZPI-ANPI in rajonski svet. Slavnostna govornika sta bila senator Stojan Spetič in nekdanji komisar brigade Garibaldi Natiso-ne Giovanni Padoan - Vanni. (Foto KROMA). Na 6. strani TOTOCALCIO X 2 X 111 1X1 X X X 2 Dobitki: 13-63.429.000 lir 12-2.143.200 lir Sporočilo vodstva DZP/PRAE Spoštovani bralci Primorskega dnevnika Danes ste ponovno prejeli svoj dnevnik po njegovi enodnevni odsotnosti zaradi stavke, ki so jo proglasili tiskarski in upravni delavci podjetja, ki se zavzemajo za ohranitev svojih delovnih mest. Uprava podjetja DZP-PRAE se vam opravičuje za včerajšnjo praznino, ki je nastala zaradi tega v informiranju naše javnosti. V teh časih, ko je v naših krajih kriza dnevnega tiska prizadela tudi bralce drugih časopisov, se naš dnevnik ne srečuje samo s podobnimi težavami kot drugi časopisi, ampak še z dodatnimi in hujšimi, ki spravljajo v nevarnost ne samo njegovo redno izhajanje, ampak tudi obseg njegovega poročanja. Pomoč italijanske države, ki se iz leta v leto ne zvišuje, zato je je v resnici vedno manj, prihaja z velikansko, približno dvoletno zamudo, kar odjeda, zaradi pasivnih obresti, ki jih je treba plačevati na račun bančnih kreditov, lep del nakazanih vsot. Vsesplošna politična in gospodarska kriza je izničila mnogo utečenih gospodarskih in tržnih odnosov tudi v naših krajih, tudi v našem podjetju. Vrtoglava podražitev papirja in storitev pa ustvarja ob upoštevanju omejenih možnosti nadaljnje razširitve našega bralstva in s tem lastnih dohodkov še dodatna finančna neravnovesja. Ob vsem tem so še likvidnostne težave zara- di pritiskov in omejevanj, ki so jim v tem času, kot je naši javnosti znano, podvrženi naši bančni zavodi, ki so nam v sili običajno priskočili na pomoč. Primorski dnevnik ni samo delovno mesto novinarjev in drugega osebja, ki mu dan za dnem vdihujejo življenje, pač pa je zaradi nezamenljive vloge, ki jo ima v naši skupnosti in svoje močne zraščenosti z njo predragocen inštrument našega obstoja in ga zato ne smemo prepustiti na milost in nemilost usodi. Zato pozivamo javnost, naj podpre prizadevanja vodstva podjetja in časopisa, novinarjev in sindikalnih predstavnikov vseh zaposlenih, da se slovenskemu dnevniku v Italiji omogoči redno izhajanjem s tem, da italijanska država - tudi ob prizadevanju naše dežele -zamenja svoj neznosni sistem pozne izročitve odobrenih sredstev s sistemom njihovega takojšnjega izplačevanja in da slovenska država, kot je dnevniku v stiski že priskočila na pomoč z izrednim prispevkom, ki pa ne rešuje njegovega obstoja, v skladu s svojo ustavo primerno poskrbi za trajno pomoč - in torej obstoj zamejskega slovenskega tiska - tudi Primorskemu dnevniku, demokratično in spoštljivo do tega kar je Primorski dnevnik doslej bil in je, brez pogojevanja in pritiskov, kot bi žal nekateri hoteli. Vodstvo podjetja DZP-PRAE Danes na športnih straneh Triestina zmagala v gosteh V C2 ligi je tržaško moštvo osvojilo svojo prvo zmago v gosteh: premagalo je Tolentino z 1:0. Stran 11 Uspešen start Sovodenj V 1. kolu promocijske lige so Sovodnje premagale Torviscoso kar s 4:1, Juventina pa je doma igrala neodločeno. V 1. AL sta Primorje in Zarja zmagala, medtem ko je Vesna nepričakovano izgubila doma. Stran 12 Poraz jadranovcev V uvodnem kolu košarkarske B lige je Jadran TKB zasluženo izgubil v Vareseju proti ekipi Raccordi AFLs63:86. Stran 13 Krasovke igrale neodločeno Krasove namiznoteniške igralke so začele prvenstvene boje v A ligi z domačim neodločenim izidom proti državnim prvakinjam Coccaglia. Stran 14 Prvi točki za lllycaffe V 3. kolu italijanske košarkarske Al lige je tržaški II-lycaffe doma tesno premagal milansko Ambrosiano z 81:77 in tako dosegel tudi prvo prvenstveno zmago- Stran 16 NAPOVED ŽE SPROŽILA GLASNE POLITIČNE POLEMIKE ASSISI / SPOROČILO Z MIROVNEGA POHOD^ Predsednik Scalfaro: Na volitve junija 1996 Polemična desnico in previdnost levega centra Demokratizirali OZN in med ljudmi razširiti kulturo miru Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (Telefoto AP) NOVICE V Bariju dobitnik Meranske loterije RIM - Dve milijardi lir Meranske loterije bo romalo v Bari, srečko s serijsko številko D 63530 so namreč prodali v glavnem mestu Apulije. Naslednje tri nagrade bodo prejeli lastniki srečk, ki so jih prodali na avtocestnih postajah in sicer srečko za 2. nagrado 500 milijonov lir na avtocesti pri Novari, za 3. nagrado 200 milijonov lir pa pri Rimu. V Furlaniji-Julijski krajini niso prodali niti ene zmagovite srečke. Pravosodni minister proti »gnilobi laži« ALGEBRO - Pravosodni minister Mancuso dviga iz dneva v dan ton svojih polemik: zelo ostro je nastopil tudi na včerajšnjem kongresu zrduženja odvetnikov, ki se ukvarjajo s kazenskimi procesi. Kot je znano, so mu levosredinske stranke, ki sicer podpirajo Dinijevo vlado, izrekle nezaupnico in ga povabile, naj odstopi zaradi večkratnih napadov proti milanskim sodnikom »čistih rok« in predvsem zaradi ponovne inšpekcije na milanskem sodišču. Predsednik Dini ga doslej ni podprl in to zelo razburja ministra Mancusa: »Pravosodni minister ima pravico in dolžnost, da odgovori na obtožbe pred parlamentom. Ce pa bi mi to onemogočili, bom zaprosil odvetnike, da mi nudite možnost, da se branim pred gnilobo laži na moj račun,« je vehementno izjavil minister. Mancuso je v svojem dolgem govoru polemiziral tudi s televizijskimi oddajami, v katerih prikazujejo kazenske procese: primerjal jih je »moralnemu umora obtoženca oz. samomora, če sam obtoženec pristane na televizijske posnetke«. Tatvina v Scalfarovi poletni rezidenci RIM - Iz poletne rezidence predsednika republi-che Castelporziano so neznanci ukradli več umetnin, vendar ni vojaško pravdništvo uvedlo preiskave na račun karabinjerjev, ki so varovali rezidenco. Karabinjerji namreč nadzirajo samo vhod v rezidenco, v kateri živi približno sto družin zaposlenih. Za rimskega vojaškega pravdnika Anto-nina Intelisana ni razlogov, da bi dvomili v varnost rezidence, vsekakor vodijo preiskavo o tatvini. Trojna vsaditev organov PADOVA - Zdravstveno stanje 53-letnega bolnika iz Cosenze, ki so mu vsadili jetra, ledvico in trebušno slinavko, se redno izboljšuje. V kratkem ne bo več v smrtni nevarnosti, napovedujejo zdravniki, seveda če ne bo nepredvidenih zapletov. Organe so presadili iz mladeniča iz Agorda, ki je umrl pri prometni nesreči. Prvi kirurški poseg v Italiji za vsaditev treh organov je trajal polnih 14 ur, sodelovali pa so specialisti treh ekip iz Padove in Verone. Po mnenju vodje kirurgov, dr. Davideja D’Amica je poseg bil izredno zahteven ne samo, ker so pacientu vsadili tri organe, ampak predvsem, ker je bil hudo bolan: zaradi sladkorne bolezni so mu odpovedale ledvice, pri vsakodnevni dializi pa so ga okužili s kroničnim vnetjem jeter. RIM - Predsednik republike Oscar L.Scalfaro je naredil pogumen korak za umiritev političnega položaja. Povedal je, da velika večina strank soglaša v predčasne volitve prihodnjega junija, ko se bo Italiji iztekel šestmesečni mandat predsedujoče države Evropske unije. Scalfaro je izrazil upanje, da bo parlament pred volitvami v vsakem primeru odobril finančni zakon in hkrati tudi zakon za enake možnosti nastopanja v javnih občilih med volilno kampanjo (tako imenovani ”par con-dicio"). Za Kvirinal je vsekakor to bistveni pogoj za razpust parlamenta in za sklicanja predčasnih volitev. Desnica, ki že dalj časa glasno zahteva predčasne volitve, seveda ni zadovoljna s Scalfarovimi izjavami, čeprav za sedaj noče v neposredno polemiko z državnih poglavarjem. Med njenimi vidnejšimi voditelji se je včeraj oglasil edino nekdanji podpredsednik vlade Giuseppe Tatarella (Nacionalno zavezništvo), ki zahteva od Scalfara, da že sedaj točno določi datum volitev. Zelo kritični do Kviri-nala pa so radikalci. Predsednikovo stališče je doživelo zelo previdne reakcije levosredinske koalicije. Manjše stranke (takozvani grmički) seveda navdušeno pozdravljajo junijske volitve, medtem ko DSL najbrž čaka na razvoj dogajanj, saj je usoda zakonodajne dobe močno vezana na usodo Dinijeve vlade, ki, poleg leve sredine, uživa tudi podporo Severne lige. Zadovoljen s Scalfaro- vimi stališči bo najbrž Bossi, ki je med glavnimi nasprotniki takojšnjih parlamentarnih volitev. S Kvirinalom pa ne soglaša Stranka komunistične prenove. Njen predsednik Armando Cossutta se polemično sprašuje, kdo bo do prihodnjega junija v parlamentu podpiral Dinijevo vlado, proti kateri komunisti, kot znano, vodijo opozicijo. Gos-sutta pravi, da sta sedaj na potezi DSL in zmerna levica, ki po njegovem z vse večjimi težavami ščitijo in zagovarjalo vladne pro-tiljudske izbire. SKP je mnenja, da je treba sedanjo hudo in zelo nevarno zmedo takoj premostiti z volitvami že v tem letu. V občilih še dalje odmevajo polemike o zasedanju mladih industrij-cev, ki so izžvižgali tajnika DSL Massima D’Ale-mo. Voditelja hrasta so glasno kontestirali, ko je rekel, da bo Silvio Berlusconi, tudi v primera volilne zmage, še vedno v spora z zakonom, če se ne bo podredil zakonu o televizijskih monopolih. Stališče tajnika DSL skoraj navdušeno pozdravljata Mario Segni in tajnik SKP Fausto Bertinotti, medtem ko z njim ne soglaša vodja Ljudske stoanke Gerardo Bianco, ki je mnenja, da se je D’Alemi zareklo. Berlusconi, ki pravi, da se od vstopa v politiko ne več ukvarja z vodenjem svojih televizij in podjetij, je pripravljen na soočenje z voditeljem DSL. Lastnik Fininvestovih televizij je prepričan, da se problem križanja interesov ne postavlja in da bi morala država kvečjemu zaščiti zasebni televizijski sektor. Pohoda za mir sta se udeležila tudi Massimo D'Alema in Walter Veltroni (AP) ASSISI - Razširiti kulturo miru, demokratizirati Organizacijo združenih narodov in okrepiti njeno svetovnost, da bo učinkoviteje nastopala v bran človeških pravic: to je srž sporočila, ki ga je naslovilo mednarodnemu občestvu več kot 80.000 udeležencev včerajšnjega mirovnega pohoda iz Perugie v 24 kilometrov oddaljeno simbolno mesto Assisi. V sprevodu so bila predstavništva italijanskih in tujih mirovniških združenj z vseh koncev sveta, laiki in verniki, moški, ženske, otroci, mladostniki in starostniki, zastopstva 400 občinskih, 50 pokrajinskih in 11 deželnih uprav, parlamentarci Massimo D’Alema in Walter Veltroni (DSL), Fausto Bertinotti (SKP), Gianni Mattioli in Carlo Ripa Di Meana (Zeleni), predsednika ACLI Franco Pas-suello in ARCI Giampiero Rasimelli, Nobelova nagrajenka za mir Betty Wil-liams, podpredsednik tibetanskega parlamenta v izgnanstvu Samdong Rimpo-che, pa še Maria Pia Fanfani kot zastopnica generalnega sekretarja OZN za humanitarno pomoč - pohod je v resnici sovpadel s 50-letnico te osrednje mednarodne organizacije. Pred odhodom iz Perugie so zbranim spregovorili župan Gianfranco Maddo- li, ki je orisal lik pobudnika tega pohoda Alda Capitinija, predstavnik koordinacijskega odbora CGIL za priseljence Ali Baba Faye in predsednik bosansko-hercegovske socialdemokratske parlamentarne skupine Sejfudin Tokič, ni pa bilo zastopnika srbskobosanskega parlamenta v Palah Milorada Dodika, kakor tudi ne etiopskih in palestinskih gostov, ki so jih ustavili na meji. V množici so izstopale alžirske žene, ki so izrazile odločno nasprotovanje vsaki vrsti integralizma, matere z znamenite Plaze de Mayo, katerim je nekdanji vojaški režim v Argentini pomoril otroke, žena iz Benina, ki je protestirala proti lakoti kot sramoti človeštva, in delegacija iz Papeeteja, ki je ponovila nasprotovanje francoskim jedrskim poskusom na Pacifiku. Organizatorji so prečitali solidarnostno pismo matere Tereze iz Kalkute, a tudi sporočilo generalnega podtajnika OZN Vladimirja Petrovskyja, ki je v imenu Boutrosa Galija poudaril, da bi ta organizacija brez podpore javnega mnenja v hipu propadla. Slovesnost v Assisiju je zaokrožil dveurni koncert popevkarja Claudia Baglionija. r MALLORCA / PINI O ODNOSIH S SLOVENIJO »Slovenija naj se otrese kompleksa majhnosti« Dini osporaval trditvi o aroganci EU MALLORCA - Na Balearskih otokih, kjer so se sestali najvišji predstavniki evropske petnajsterice, je predsednik italijanske vlade Lam-berto Dini govoril tudi o slovensko-italijanskih odnosih. Glede na kočljivost in akutno aktualnost nekaterih drugih vprašanj, kot sta npr. določitev datuma političnih volitev v Italiji in ponoven vstop Italije v Evropski monetarni sistem, je še vedno nepoglajen spor med Rimom in Ljubljano bil nekoliko v ozadju. Značilno pa je, da je tokrat Dini prvič tako jasno govoril o slovensko-italijanskih odnosih. Po oceni predsednika italijanske vlade Dinija bi se morala Slovenija otresti manjvrednostnega kompleksa, češ da je majhna država, k Evropski uniji pa bi morala pristopati zavedajoč se, da gre za organizem, ki si prizadeva za vzpostavljanje sodelovanja, ne pa za organizacijo, ki je odraz arogance nekaterih. S tem je Dini zavrnil trditve, ki jih je na srečanju v avstrijskem Alpbachu izrekel slovenski premier Janez Drnovšek, ki je o EU govoril kot o skupnosti, v kateri krožijo samo interesi. Lamberto Dini je nadalje izjavil, da je Italija storila marsikaj, da bi ugodila slovenskim ambicijam o pridruženem članstvu in pridružitve tudi ne bo ovirala. Povedal je tudi, da se Rim namerava pogovarjati z Ljubljano na osnovi pozitivnih vzgibov, zato pa pričakuje, da ga bo druga stran poplačala in to tudi z uravnovešeno oceno o italijanskih težnjah glede zaščite italijanske manjšine v Istri in Dalmaciji. Po Dinijevem mnenju Slovenijo in Italijo trenutno ločujejo manjši problemi, nadalje gre za čustvene naravnanosti, ki jih je treba premagati. Konkretneje naj bi o zadevi že v kratkem na izrecnem srečanju- tako vsaj trdijo neuradni viri, uradne potrditve še ni bilo - spregovorila italijanska zunanja ministrica Su-sanna Agnelli in njen slovenski kolega Zoran Thaler. DEŽELNA KRIZA SKP zahteva razpust sveta in nove volitve TRST - Stranka komunistične prenove meni, da deželni svet ne zastopa več politične stvarnosti Furlanije-Julijske krajine in da so predčasne deželne volitve neizogibne. Od tod poziv predsednici odbora Alessan-dri Guerri, da takoj odstopi, predsedniku republike Oscarju L.Scalfara pa, da v skladu z deželnim statutom osebno razpusti skupščino, kateri ne bi preostalo drugega kot predčasne volitve. Deželni svetovalci Komunistične prenove so na sobotni tiskovni konferenci dah vedeti, da ne bodo sodelovali in tudi ne podpirali morebitnih novih koalicij in odborov, tudi če se bodo le-ti naslanjali na podporo nekaterih levičarskih sil. SKP ima očitno v mislih DSL in zelene, ki naj bi po mnenju nekaterih - skupno s Severno Ligo in Ljudsko stranko - oblikovali levosredinsko koalicijo po vzora Dinijeve vlade. Trenutno še ni znano, kdaj bo Guerrova sploh odstopila, potem ko je sama povedala, da je politična kriza po znani aferi British Telecom-Autovie Venete neizogibna. Do njenega odstopa bo morda prišlo na jutrišnji deželni seji, morda pa že danes, ko naj bi se poslednjič sestal deželni odbor. Guerrova se je medtem v Rimu srečala z vidnim voditeljem ”Forza Italia“ in bivšim obrambnim ministrom Cesarejem Previ-tijem. Ali morda tudi ona že razmišlja na vstop v Berlusconijevo stranko? S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE ČRNA KRONIKA / V SOBOTO ZVEČER Protesti zaradi teptanja pravic slovenske šole 6. oktobra na Opčinah zborovanje šolnikov Ropar v trafiki na Kontovelu S čelado na glavi in samokresom v roki pobral denar iz blagajne in izginil proti mestu Konec prejšnjega tedna se je sestal izvršni odbor Sindikata slovenske šole, ki je prerešetal nastali položaj zaradi ukinitve sindikalnega dopusta. Ravnatelj Tomaž SimCič je poročal o svojem obisku na ministrstvu in o popolni zmedi, ki vlada v njem glede na odprta vprašanja slovenskega šolstva. Zaradi tega je vodstvo sindikata sklenilo, da bo pisalo Ministru za šolstvo in zahtevalo odgovor na vprašanja, ki so mu bila zastavljena 18. julija 1995 ob priliki obiska predstavnikov slovenske manjšine. Na seji so člani obravnavali tudi druga nerešena vprašanja naše šole: že večkrat obravnavano racionalizacijo ravnateljskih in tajniških mest na nižjih srednjih šolah v Rojanu in Proseku ter »tihe« racionalizacije otroškega vrtca v Ul. Conti, ki je bil in ki mora ostati zadnji vrtec v središču našega mesta. Člani izvršnega odbora so pou- darili, da sindikat ne misli več pasivno sprejemati odločitve, ki zadevajo slovensko šolo v deželi Furlaniji - Julijski krajini in so zaradi tega sklenili, da bodo organizirali v petek, 6. oktobra 1995 sindikalno zborovanje vsega slovenskega učnega in neučnega osebja v Prosvetnem domu na Opčinah. Na zborovanju bodo prisotni tudi člani šolskega odbora. Sindikat toplo vabi, da bi se zborovanja udeležili vsi šolniki in tako potrdili svojo zahtevo po spoštovanju osnovnih državljanskih pravic. Sindikat bo tudi pisno obvestil vse mednarodne forume, ki se ukvarjajo s pravicami manjšin, o stanju, v katerem se trenutno nahaja slovenska šola. SSS pa misli izkoristiti obisk Predsednika republike Scalfara v Gorici zato, da mu izroči protestno spomenico, ki poudarja kršitve pravic, ki jih predvideva italijanska ustava. Tajnici SSS pa sta se v soboto v prostorih Slovenske skupnosti srečali s poslancem valdostanske manjšine v Italiji Lucianom Cave-rijem, ki se je mudil na obisku v Trstu. Srečanja se je udeležil tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj. Poslancu je bila izročena vsa dokumentacija opravljenega dela in poti, ki jih je v zadnjem času vodstvo SSS opravilo, za rešitev mnogoterih odprtih vprašanj slovenske šole. Pogovor je bil nadvse zanimiv in koristen, saj so skupne ugotovitve in izkušnje prikazale sliko trenutno nenaklonjenega stanja v korist jezikovnih manjšin v Italiji. Poslanec se je obvezal, da bo po svojih močeh in političnih vezah posredoval v prid naših odprtih vprašanj in poudaril, da bi posebno glede na sedanje enotno nastopanje šolskega odbora kot političnega izraza manjšine oblasti nikakor ne smele tako brezbrižno ravnati pri obravnavanju slovenske šole. TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA Grioni zapušča odborniško mesto Opozicija je večkrat zahtevala njegov odstop - llly: Ne gre za politično afero Tržaški občinski odbornik za javne usluge in servise Sergio Grioni (na sliki) bo prvega oktobra zapustil odborniško mesto. Grioni je tako sklenil sporazumno z županom Ricardom II-lyjem, ki v tiskovnem sporočilu podčrtuje, da je odstop vezan izključno na poklicne dolžnosti odbornika in da torej ni politične narave. Zupan je že maja formalno pozval vse odbornike, da se polnomočno posvetijo upravnim dolžnostim, Grioni pa mu je pred nekaj dnevi sporočil, da mu službene dolžnosti tega ne dopuščajo, zato se mora odpovedati odbomiškemu mestu. Grioni je zaposlen v Milanu, svojo odborniško funkcijo v Trstu je zato opravljal le dva ali največ tri dni na teden, kar mu je opozicija večkrat glasno očitala. Illy pa je, kot rečeno, podčrtal, da Grionijev odstop ni politične narave in da bo prvega oktobra sporočil ime njegovega naslednika. Grioni je po Fa-biu Cargnellu (zapustil je urbanistični resor) in Eugeniu Del Pieru, ki je postal predsednik podjetja ACEGA, tretji odbornik, ki zapušča Illyjevo upravo. Grioni je bil vseskozi v središču ostrih polemik predvsem zaradi spornega vprašanja prodaje občinskih nepremičnin. Se na zadnji občinski seji mu je desničarska opozicija glasno očitala nesposobnost in pozvala Illyja, da ga takoj odstavi. Zupan je odgovoril, da bo preveril situacijo, štiri dni kasneje pa je posredoval javnosti vest, da Grioni zapušča odbomištvo. Odbornik, ki zapušča upravo, je star 67 let in je menedžer z dolgoletno bogato izkušnjo. Svojčas je bil tudi pooblaščeni upravitelj družbe Enichem. Prejšnji večer je mlajši moški oropal trafiko na Kontovelu, pobegnil je s plenom nekaj sto tisoč lir, za seboj ni pustil sledu in karabinjerji ga niso zasledili. Dogodek je močno odjeknil v domači javnosti, saj se je nekaj podobnega že več let ni zgodilo v naših vaseh. Bilo je v soboto kmalu po 18. uri: v trafiki in prodajalni časopisov na Furlanski cesti nasproti kontovelske društvene gostilne je bila sama Lorenca Mervič por. Lisjak, ki jo upravlja zadnje dve leti. Na vratih se je pojavil moški s čelado na glavi, da se mu je Mervi-ceva najprej začudila, takoj zatem pa se je prestrašila, ko je opazila, da je neznanec naperil samokres. Moški manjše postave je stopil do nje in ji v italijanščini velel, naj mu izroči denar. Merviceva ni imela nobene izbire, vendar je iz blagajne potegnila en sam bankovec po 50 tisoč lir in ga pomolila roparju. To pa ga je razkačilo: »Izročite mi ves denar!« ji je velel, nakar stopil do nje in jo z brcami prisilil, da je počepnila na tla. Iz blagajne je pobral ves denar - nekaj sto tisoč lir, inka-so sobotnega popoldneva - in naglo stopil k vratom. Preden je odšel, se je še enkrat obrnil in prestrašeni ženski velel, naj ne vstane, ko bo izstopil iz trafike. Merviceva je res rabila nekaj trenutkov, da je prišla k sebi, vstala in stekla k vratom. Opazila je roparja, ko se je z motornim kolesom odpeljal Kontovelska trafika, ki jo je v soboto zvečer oropal neznanec (Foto Balbi/KROMA) navzol po krajšnjici, ki rabinjerji nabrežinske pelje do prvega ovinka postaje, ki so obvestili Furlanske ceste pod tudi kolege s policije, Kontovelom. vendar roparja še niso Na kraj so prihiteli ka- zasledili. V KRAJU ARTA TERME V KARNIJI Tržačan žrtev prometne nesreče Pri prometni nesreči v Kamiji je izgubil življenje tržaški upokojenec, ki ga je do smrti povozil tržaški avtomobilist. Zakonca Iseppi sta bila že nekaj dni na dopustu v letoviščar-skem kraju Arta Terme. 65-letni Gregorio Iseppi in njegova 61-letna žena Angelina Radegigh, bivajoča v Ul. Caldana 15 pri Magdaleni, sta včeraj zjutraj šla peš k maši, nato sta se namenila nazaj v penzion. Hodila sta na robu ce- stišča, ko je blizu križišča s cesto, ki pelje proti kraju Piano d’Arta, za njima pripeljal avtomobil vrste peugeot 106. Za volanom je sedel 20-letni Paolo Ver de iz Trsta, ki se zakoncema ni utegnil izogniti. Nesrečni Gregorio Iseppi je bil na mestu mrtev, saj je utrpel izredno hude poškodbe. Šokirano ženo so odpeljali z rešilcem v tolmeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da jo je samo močno potolklo po nogah. OB ZAČETKU SEZONE SSG: polemika med CGIL in predsednikom Dolharjem Začetek sezone Slovenskega stalnega gledališča spremlja polemika med predsednikom upravnega sveta gledališke ustanove Rafkom Dolharjem in pokrajinskim tajnikom CGIL Brunom Zvechom. Dolhar je na predstavitveni novinarski konferenci letošnje sezone dejal, da se SSG srečuje z vedno istimi, že kroničnimi problemi, »ki jim nihče, tudi pametnejši od mene, ne vidi rešitve. Zato tudi ne bom šel na razgovore s sindikalnimi zastopniki, pa četudi mi bo kdo zameril, ker si nimamo kaj povedati«. Dolhar je dodal, da SSG ni zasebna last, kjer bi se lahko pogajali za plačo in honorarje. Med naše ljudi - je dejal - razdelimo, kar dobimo od javnih ustanov in kadar dobimo, in sami bi se varali, če bi upali, da nam bo v teh kriznih časih denarna dotacija povečana. Cesar nimamo, pa ne moremo dati, je pristavil predsednik SSG. Tajnik CGIL je v tiskovni noti vzel na znanje nerazpoloženost predsednika SSG za srečanje z zastopniki uslužbencev, kar po njegovem morda odpira nove sindikalne odnose, ki bodo temeljili na soočenju v javnih občilih. Zvech vsekakor opozarja, da so sindikati v zadnjih desetih oziroma petnajstih letih vedno podpirati napore vodstva gledališča pri iskanju skupnih rešitev za premostitev Številnih finančnih kriz in to tudi mimo ekonomskih zahtev. Za to si prizadevajo tudi sedaj, saj dobro poznajo položaj SSG. Obojestranska trda stališča, dodaja Zvech, ne koristijo nikomur, posebno ne v težkih časih, ko je treba pri iskanju rešitev upoštevati potrebe vseh. Glede na Dolhar j evo stališče pa pokrajinski tajnik CGIL najavlja, da sindikat po tem dogodku ni več dolžan seznaniti vodstva gledališča s sindikalnimi akcijami, ki jih bo v prihodnosti izvedel. V SOBOTO / ŠVEDSKI MARATONEC ZAKLJUČIL SEZONO Erič Reutersvvard je pritekel V prihodnji sezoni naj bi Starta! iz Trsta proti Sloveniji in Hrvaški V soboto je dobesedno pritekel k nam švedski maratonec Erič Reuter-sward. Za sabo ima približno 5000 kilometrov teka ob španski, francoski in italijanski obali. Ime švedskega maratonca, ki je v domači državi dobro poznana športna in kulturna osebnost, najdemo že tudi v lanskoletni Gui-nessovi knjigi rekordov. V treh poletjih, točneje v letih 1991-1993 je pretekel kar 12.000 kilometrov. Njegova letošnja tekaška sezona pa se je zaključila v našem mestu. Na Trgu Unita so ga pred občinsko palačo pričakali predstavniki Coni-ja in državne atletske zveze, mestne oblasti in seveda številni športniki in radovedneži (foto KROMA). Se predno je dospel na tržaški cilj, pa je že govoril o načrtih: prihodnje leto naj bi se iz našega mesta podal proti Sloveniji in pretekel slovensko, hrvaško, grško in turško obalo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PASTORALNI DNEVI / SINOČI ZAKLJUČKI ŠKOFA BELLOMIJA Tržaška Cerkev in ljubezen do revnih Dramatična podoba Trsta v poročilu prof. Debernardija ^sss^- amobe PREFERE nziale PER if,0VEBl lsi ■■ * | j j ii lil jsl Od leve: predsedujoči Zanetti, škof Bellomi in prof. Debernardi (foto Balbi/KROMA) NOVICE Jutri v Mačkovljah javni sestanek Uprava občine Dolina sporoča, da bo jutri ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah javni sestanek za, razpravo o problemih občinskih cest, javne razsvetljave, kanalizacije, pokopališča in drugih problemov, ki zadevajo vaško skupnost. Povratek z letovanja v Riminiju V zvezi z letovanjem za starejše občane, ki ga je priredila občina Devin Nabrežina v Riminiju, obveščamo, da bo avtobus odpeljal iz Riminija 26. septembra okrog 9.30 in bo privozil na spodaj navedene postaje s sledečim umikom: - ob 14.45 - Naselje Sv. Mavra - Dom za ostarele - ob 15.00 - Nabrežina - trg - ob 15.15 - Gabrovec - avtobusna postaja - ob 15.30 - Trebče - trg. Najboljša šivilja je prišla iz Perugie Mednarodna žirija je na 13. izvedbi nagradnega tekmovanja Aenne Burda‘95 v Trstu izbrala kot najboljšo evropsko šiviljo 31-letno Giovanno Marti-nelli iz Perugie, ki je sicer otroška vrtnarica. Prva nagrada v kategoriji začetnic je pripadla Poljakinji Blaženki Jaztzebskaji, med izvedenkami je prvo od-bcje odnesla Nemka Nicole Buller, nagrada Moda Barbie je šla prav tako Nemki Elke Grille, a posebno priznanje za ustvarjalnost je prejela Anike Goo-dese, že spet Nemka. Nagrajenke je sprejel tudi tržaški župan Riccardo Illy. Jutri v Trstu srečanje s predsednikom JCI V hotelu Duchi d‘Aosta bo juhi ob 10. uri tiskovna konferenca ob priliki obiska predsednika mednarodne organizacije Junior Chamber v Italiji. Gre za japonskega mdustrijskega in trgovskega magnata Davida Bideja Ojija, ki ga bodo predstavili tisku predsednik italijanske Junior Chamber Vittorio Cassi, njen podpredsednik Massimo Orlando (Tržačan) in predsednik tržaške sekcije JCI Tulilo Cianciolo. Junior Chamber, ustanovljena leta 1915 v Saint Louisu (ZDA), je stalna Članica OZN in naj-vecja nevladna mladinska organizacija na svetu, saj združuje približno milijon elanov med 18. in 40. letom z vseh petih celin. Prva preizkušnja Contrade V dvorani Cristallo tečejo vaje za premiero komedije Un’Isotta nel giardino, s katero bo Stalno gledališče La Contrada 7. oktobra začelo novo sezono. Besedilo komedije sta napisala Nini Pemo in Francesco Mace-donio, ki jo je tudi zrežiral, prigode družine iz visoke buržoazije na začetku stoletja, ki se spopada z ekonomsko stisko, pa bo prikazal ves ansambel. Umrl Giorgio Sotti V 58-letu starosti je po daljši bolezni umrl Giorgio Satti, nekdanji predsednik Utsanove za socialne posege Itis, funkcionar Pristaniške ustanove in predstavnik Krščanske demokracije. V kratkem bi se moral zagovarjati pred sodiščem zaradi zlorabe javne funkcije: od Itisa je dobil za mihjon lir mesečne najemnine ugledno stanovanje v Ul. S. Pelbco 1, kar je krepko pod tožno ceno. Sinoči so se zaključili pastoralni dnevi tržaške škofije, ki so letos bili posvečeni ljubezni do revnejših. Na tridnevnem srečanju, ki so se ga udeležili laiki in predstavniki Cerkve, so orisali podobo Trsta, ki je večinoma nepoznana, tistega mesta, v katerem živi, pa Čeprav na robu družbenega dogajanja, prava množica topečih ljudi, ki po cerkvenih ocenah znašajo 20 odst. vsega prebivalstva. DramatiCo sliko je prikazal sociolog Augusto Debernardi: iz raziskave med 95 katoliškimi združenji izhaja dejstvo, da se po pomoč zatekajo predvsem domačini - 35 vseh, ki zaprosijo za podporo Caritasa, Vincencije-ve konference in drugih dobrodelnih in solidarnostnih organizacij so Tržačani - med temi je največ ostarelih, bolnih, osamljenih. Nasploh imajo v katoliških organizacijah največ opravka z osebami, ki jih je prizadela materialna revščina, osamljenost in razkroj družine. Včeraj je o. delovanju tržaškega Caritasa poročal g. Mario Del Ben. Za izredne pobude so lani namenili nekaj veC kot 400 milijonov lir: največ sredstev (140 milijonov lir) je šlo za pomoč od vojne prizadetim v nekdanji- Jugoslaviji, beguncem iz Ruande (120 milijonov lir) in prizadetim od povodnji v Piemontu (40 milijonov lir). Nad pol milijarde lir pa so namenjenih za po-moC v samem Trstu: v tem primeru je večji delež šel potrebnim posameznikom in družinam (296 primerov za skupnih 165 milijonov lir podpore), ostarelim (116 primerov za skupnih 120 milijonov lir) in tujcem, predvsem beguncem in priseljencem iz Afrike (75 primerov za nekaj nad 100 milijonov lir), manjše vsote pa so namenili tudi osebam v zaporu, v prvi vrsti tujcem brez sredstev, katerim do-delujejo po 100 tisoč lir mesečno, in za večerno menzo. Tržaška Caritas bo v prihodnje spodbujala delovanje prostovoljcev, ustanovila menzo, v kateri bodo delili tople obroke revnim in brezdomcem, delovali pa bodo tudi za uveljavitev strpnosti, sožitja med različnimi in ljubezni do revnejših in trpečih. Pastoralne dneve, na katerih so začrtali smernice delovanja tržaške Cerkve v prihodnjem obdobju, je zaključil škof Lorenzo Bellomi. VČERAJ ZJUTRAJ / PRED KOČO PREMUDA Svečano odprli Kugyjevo pešpot Pot speljana po prejšnjih poteh CAI povezuje vse tržaške razgledne točke Na včerajšnji slovesnosti se je zbralo veliko malih in odraslih planincev (foto KROMA) Od včeraj je Juliusu Kugyju, velikemu ljubitelju gora in zagovorniku sporazumevanja med narodi, posvečena tudi dolga pešpot na Tržaškem. Pravzaprav gre za pot, ki povezuje vse razgledne točke od nabrežinskega kota tržaškega ozemlja do doline Glinščice oz. Krogelj. V dolinski občini, točneje pred koCo Premuda, so včeraj zjutraj Kugyjevo pot tudi svečano odprli in s tem predali namenu. Tako se je zaključilo večletno prizadevanje reškega odseka Italijanskega alpinističnega kluba, ki je zamisel uresničil ob sodelovanju s tržaško sekcijo Italijanskega združenja al-pinčev, združenjem Juhus Kugy in s Kraško gorsko skupnostjo. Slednja je namreč pripomogla k izdaji spremnega vodica, ki je izšel v treh jezikih (italijanščini, nemščini in slo- venščini), besedilo pa sta napisala Daniela Durissini in Carlo Nicotra. Če smo že pri vodicu, povejmo še, da gre za žepno izdajo, v kateri je nazorna opisana pešpot z omembo Časa, ki je potreben za posamičen del poti. Čeprav pot za prave planince ni zahtevna, je vseeno ne smemo istovetiti z nekaterimi drugimi pešpotmi pri nas, npr. z lepo, vendar izredno kratko potjo Rilke. Njeni začrtovala pravijo, da jo lahko kolikor toliko trenirani hodec opravi v 10 urah vztrajne hoje. Nikjer seveda ni rečeno, da je treba celo pot prehoditi v enem dnevu oz. zamahu, saj so tudi v vodicu jasno orisani posamični deli, ki so združljivi. Vsakdo si lahko izbere pot, ki jo namerava v tistem dnevu prehoditi, in si iz opisanih delov sestavi svojo pot. Namen OČISTIMO SVET / V BOŠKETU IN NA SESLJANSKI PLAŽI CASTELREGGIO Prostovoljci so zaradi količine odpadkov imeli veliko dela Velik odziv na tradicionalno pobudo naravovarstvenikov Geslo odmevne pobude naravovarstvenikov Očistimo svet, ki zadobiva vse veC privržencev tudi pri nas, bi lahko tokrat na Tržaškem spremenili v Očistimo Bošket in sesljansko plažo in morje. Združenje Legam-biente, ki je krajevni pobudnik velikega čiščenja, je namreč izbralo omenjeni lepi območji, ki pa sta tudi zasuti z najrazličnejšimi odpadki. Spodbudni ugotovitvi, da se je tokratni prostovoljni akciji pridružilo veliko združenj in posameznikov, so namreč organizatorji pridali opombo, da so ljudje predvsem na sesljan-ski plaži Castelreggio odvrgli vsega. Zato so imeli prostovoljci veliko dela, da so plažo in tudi morsko dno kolikor toliko očistili. V zahvalo pa pričakujejo, da bi bili ljudje spoštljivejši do narave. Število vreč, v katere so zlagali odpadke, se je neprestano večalo (f. KROMA) načrtovalcev poti je bil tudi v tem, da bi domačini in tuji gostje spoznali tržaški Kras in dolino Glinščice, ki sta vsekakor vredna ogleda. Ob tem pa so tudi poskrbeti za ureditev posameznih razglednih točk, nekatere so namreč bile že v precej slabem stanju. Pešpot Kugy so uredili na poteh, ki jih je že pred časom označil CAI, sedaj so jih pravzaprav nekako povezali. Na novonastalo pot opozarjajo posebni napisi in osem velikih tabel (za vsako razgledno točko), na katerih je orisan tudi potek pešpoti. Kot so naglasili tudi ob včerajšnjem svečanem odprtju, je začetni projekt, ki se je nanašal predvsem na razgledne točke, prerasel prvotno zamišljene okvire, izbira imena pa je potrdila vsestransko širino, ki so organizatorji želeli vtisniti pobudi. Danes javna debata o bioetiki V dvorani Illiria na tržaški Pomorski postaji bo danes od 18. ure dalje javna debata o bioetiki-Priredi jo tednik Vita Nuova v sodelovanju s številnimi kulturnimi društvi in katoliškimi organizacijami. O tem, kako gledajo na to Zgoce vprašanje posamezniki in kako javni upravitelji, bodo spregovorili znani izvedenci kakor ravenski nadškof kard. Ersilio Tonini, predsednik Vsedržavnega odbora za bioetiko prof. Francesco D‘Agostino, direktor Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo prof. Ar-turo Falaschi ter član Vsedržavnega odbora za bioetiko prof. Sergio Nordio. Po TV Slovenija oddaja o pobudi za vrnitev Narodnega doma Odmevna pobuda novinarjev Primorskega dnevnika za vrnitev Narodnega doma v Trstu bo tema enega od prispevkov mesečne oddaje zunanjepolitične redakcije Televizije Slovenije SVET NA ZASLONU. Dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič se je o namenu, poteku in uspehu zbiranja podpisov pod ljudsko peticijo pogovarjala z urednikom Primorskega dnevnika Bojanom Brezigarjem, odvetnikom in tržaškim občinskim svetovalcem Andrejem Berdonom in podpredsednikom deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Milošem Budinom. Gledalci si oddajo lahko ogledajo na 2. programu TV Slovenija danes zvečer ob 20. uri. ZSKD prireja tudi letos seminar za zborovodje Zveza slovenskih kulturnih društev prireja tudi letos Seminar za zborovodje in zborovodsko delavnico. Seminar bo pričel v ponedeljek, 2. oktobra, s predavanjem o vokalnosti italijanske pevke Laure Antonaz; to prvo, uvodno srečanje je - kot vsako leto - odprto vsem bodisi zborovodjem bodisi pevcem. Sledilo bo predavanje in analitična praksa goriškega glasbenika Hilarija Lavrenčiča, ki je - ob korepetitor-skem delu v tržaškem gledališču Verdi - lani tudi uspešno diplomiral iz zborovodstva na videmskem konservatoriju. Seminarski niz pa bo dopolnil še italijanski dirigent Adriano Martinolli, ki se v zadnjih letih ukvarja z zborovskim in z orkestrskim dirigiranjem; na Martinollijevih seminarjih bo sodeloval tudi Moški pevsi zbor Max Reger. Seminar je namenjen vsem, ki se želijo približati zborovodstvu in obenem tudi tistim, ki želijo izpopolniti svojo pevovodsko pripravo. Za informacije in morebitne prijave je na razpolago tajništvo ZSKD na Ul. S. Francesco 20 (tel. 635626} Diamant - za retino. S M * n I Nas vprašaj, s čim bi jo presenetil. Dragulji malalan OPČINE - TRST • NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 Od leta 1949 Vaša Draguljarna OIMiNSiONi DiAMANU Ob posebni obletnici preseneti jo z diamantom njenih zelja. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 25. septembra 1995 AVRELIJA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 12.03 - Luna vzide ob 6.39 in zatone ob 18.13. Jutri, TOREK, 26. septembra 1995 DAMIJAN na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,3 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V soboto so se v Trstu rodili: Marta Spizzamiglio, Monica Stocovaz in Gianlu-ca Piria. UMRLI SO: 60-letni Amedeo Tome, 88-letni Gnido Kimenz, 80-letna Li-dia Laghi, 82-letna Giovan-na Parigino, 58-letni Gior-gio Satti, 67-letni Franco Vallisneri, 71-letna Rosa Malaguti, 71-letni Giuseppe Sossi, 89-letna Enrica De Gioia, 93-letna maria Filip-pi, 80-letni Luigi Di Noia, 80-letna Stefania Schillani, 80-letni Giacomo Poli. I I LEKARNE Od PONEDELJKA, 25. septembra do NEDELJE, 1. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. deirOrologio 6 (vogal Ul. Diaz), Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOCNASLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. deirOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605). Za dostavljanje zdravil KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15, 24.00 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels. EXCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Allarme rosso - II pericolo corre sul fon-do«, i. Denzel VVashington, Gene Hackman. EXCELSIOR AZZURRA- 18.00, 20.00, 22.00 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore. AMBASCIATORI 15.30, 17.50, 20.10, 22.30, 0.30 »Waterworld«, i. Kevin Costner, Dennis Hop-per. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.30 »II primo cavaliere«, i. Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Power Rangers«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »French Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Reno. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »L’isola dell’ingiustizia (Al-catraz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Osceno!«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Bad Boys«, i. Martin Lavvrence, Will Smith. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Chri-stopher Hampton, i. Emma Thompson, Jonathan Pryce. LUMIERE - 18.20, 20.20, 22.15 »II terrore della sesta luna«. g_____________IZLETI DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v soboto, 30. septembra avtobusni izlet v Laško, kjer bo možno si ogledati pivovarno ter v Litijo za ogled Valvazorjevega gradu Bo-genSperk. Prijave sprejemata Marjo Zahar tel. 228481 in Just Vodopivec tel. 227031. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo Hildegard Bayer TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA □ za odrasle, dijake in otroke □ razredi z največ 10 slušatelji □ prilagojeni urniki □ tečaji za podjetja □ predavatelji v materinščini □ individualni tečaji VPISOVANJA vsak dan od 10. do 18. ure (razen sobote) TRST - Ulica Ginnastica 3,1. nad. - Tel. 661050 muMiJk NOVI MODELI ŽENSKIH OBLAČIL ŠIROKA IZBIRA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA TRENIRKE ZA TELOVADBO Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 95-96 Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do srede, 27. septembra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 632664. Vpisovanje novih abonentov od Četrtka, 28. septembra dalje. razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib KureSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paga-nini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi! KD RDEČA ZVEZDA organizira ob 50-letnici delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Vpisovanje ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v občinski knjižnici v Saležu, tel. 229533.. 'M PRIREDITVE KD F. PREŠEREN prireja v sredo, 27. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu večer diapozitivov s prof. Sonjo Gregori na temo OČARLJIVA PODOBA BURME. V soboto sta se vzela Andrej in Elena V upanju, da bi se trdno držala, je voščilo SD Sokol in KD I.Gruden Včeraj je na Opčinah slavila naSa draga Nada Ob tej priliki ji iskreno čestitajo in kličejo Se na mnoga srečna in zdrava leta moZ Erino, hčerka Katja z Markotom, nečakinja Nadja z možem in hčerko ter vsi sodelavci gostiln "Veto” in ”Da Rino” Ob rojstnem dnevu čestitajo dragi Nadi Lidija, Irene in Marko Danes praznuje vRepnu Marija Suc visoki 90. rojstni dan. Da bi bila zdrava in brez očal se veliko let prebirala Primorski dnevnik ji iz srca želita sin Marjo in vsa družina DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. E3 ČESTITKE UCenci, učitelji in starši OS Kajuh - Gropada Čestitajo učiteljici Karmen in možu Luckotu ob rojstvu sinčka GREGORJA. □ OBVESTILA UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek v srenjski hiši v Mackoljah jutri, 26. t.m., ob 20. uri. KROŽEK SKP KRAS- Altipiano sporoča, da bo danes, 25.t.m., od 18. do 22. ure v prostorih društvene gostilne na Kontove-lu, mogoče podpisati za deželne referendume v obrambo zdravstva in javnega Šolstva. Vabljeni vsi vaSCani. STIRIDESETLETNIKI iz OpCin vabijo vse solet-nike iz bližnje okolice, ki bi radi praznovali z njimi, da se udeležijo sestanka v Prosvetnem domu na Opčinah v soboto, 30.t.m., ob 20.30. SKD VIGRED obvešča, da je vpisovanje otrok (od 6. leta dalje) in mladincev v plesno skupino danes, 25.9. od 18. do 20. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno Solo. Informacije in vpisovanja v SoSCevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od 20.30 dalje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo urad odprt za elane ob torkih od 9. do 10.30. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drv in prošnje za suha drva ter nabiranje češarkov na jusarskih površinah do vključno 30. septembra 1995. Interesenti naj vložijo prošnje ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure na sedežu odbora -Prosek št.2 MALI OGLASI tel. 040-361888 HILDEGARD BAYER - tečaji nemščine za odrasle, dijake in otroke, za podjetja, indivdualni, prilagojeni urnik. Ul. Ginnastica 3 - Trst. Tel. 661050 vsak dan razen sobote. SLOVENSKA SOLSKA USTANOVA isce predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informaticnih programov, ki spadajo v Win-dows Office, na začetniških tečajih. Pismene ponudbe pod Šifro "Predavatelj” pošljite na Publiest, C.P. 568 - 34100 TRST. GRADBENO podjetje isce zidarja. Tel. 818141. BARI 54 59 72 9 20 CAGLIARI 65 27 69 82 26 FIRENCE 88 9 90 58 8 GENOVA 32 30 86 64 90 MILANO 12 29 74 31 4 NEAPELJ 42 2 4 8 82 PALERMO 11 58 57 18 59 RIM 25 33 84 10 58 TURIN 27 81 45 68 43 BENETKE 71 90 ENALOnO 9 14 18 X 2 2 XIX lil 2 KVOTE 12 49.099.000,- 11 1.950.000,- 10 188.000,- 1 X BAR na Proseku iSCe vajenko/ca. Tel. 225286 V ČETRTEK sem na avtobusu St. 42 proga Trst-Križ izgubila zapestno uro drag spomin. Pošten najditelj lahko klice na tel. St. 225354. SLUŽBO DOBI mlade-nic/ka z dobrim znanjem italijanščine ter z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe poslati na hotel Palače, Corso Italia 63 - Gori- V SALEŽU prodajamo ograjeno kmetijsko zemljišče 1806 kvm za 45 milijonov. Telefon 766984 PRODAM v bližini tržaške železniške postaje obnovljeno stanovanje: velika dnevna soba, spalnica, kuhinja in kopalnica, z lastnim ogrevanjem. Telefon 421515 ali 397212 ob večernih urah. PRODAM hišo z vrtom v Dolini. Tel. 228390. NUJNO iscem sposobnega odvetnika, da me brani za uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. 040-228779. IŠČEMO gospo za nego starejše osebe za 12 ur dnevno, po želji nudimo tudi prenočišče. Tel. 231599. VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmeticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na St. 040/368705. ZARADI selitve prodam aprilia RS extrema, letnik ’93, 19.000 km. Motor ima Se leto garancije aprilia. Cena 4.500.000 lir. Tel. St. 572493 ob uri obedov. PRODAJAMO 2 kozi mlekarici in 1 kozla. Tel. 229264 zvečer. PRODAM mlin za grozdje pecljalnik, droz-galnik komplet z črpalko in cevmi. Tel. 226905. PRODAM clio 1400LT, zelene barve, v dobrem stanju. Tel. 51370, ure obedov. PRISPEVKI Pihalni orkester Breg se zahvaljuje g. Mariu Mar-siCu za podaritev instrumenta. V spomin na Ninota Sossi darujejo delavci občine Devin-NabreZina 70.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivota Micheli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga v tolikšnem številu spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Legiši za priznanje in tolažilne besede pri pogrebnem obredu. SVOJCI Nabrežina, 25. septembra. 1995 ZAHVALA Sorodniki pokojne Štefanije Sedmak vd. Sulčič se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Sv. Križ, 25. septembra. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-iax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 ZA INDUSTRIJSKE POBUDE MITTELMODA / NATEČAJ MLADIH KREATORJEV PRIREDITVE □ OBVESTILA 1,6 milijarde prispevkov Naložbe skoraj 10 milijard Prvo mesto Orlandu, stilistu iz Madžarske Včeraj niz dogodkov tudi v mestu kjer so bile trgovine odprte - Živo bo spet konec tedna Goriška trgovinska zbornica, oziroma razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki upravlja Goriški sklad, je na svoji zadnji seji odobril za veC kakor poldrugo milijardo lir prispevkov. Prispevke bo koristilo šest podjetij v industrijskem sektorju, ki so v razširitev, oziroma posodobitev dejavnosti vložila skoraj deset milijard lir in ki bodo, po končanih naložbah, nudila zaposlitev za štirideset delavcev in uslužbencev. Po kriterijih, ki veljajo od novega leta, je namreč določena zgornja meja prispevka, ki ga Trgovinska zbornica lahko dodeli kot subvencijo zam nove gospodarske pobude, oziroma za povečanje in posodabljanje B.Pahor priSSk V Gorici je bilo v soboto srečanje med predstavniki deželne Slovenske skupnosti in predsednikom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, Borutom Pahorjem. Srečanje je potekalo na goriškem sedežu stranke. Udeležili so se ga Marjan Terpin, Martin Brecelj, Jože Skerk in David Gri-novero. Govor je bil o odnosih med Italijo in Slovenijo ter različnih vprašanjih s katerimi se tačas spoprijema slovenska narodnostna skupnost v Italiji. proizvodnje, s ciljem odpiranja novih delovnih mest. Gre za podjetja, kjer se že odvija proizvodnja in nove naložbe predstavljajo le posodobitev, oziroma razširitev dejavnosti, pa tudi za povsem nove gospodarske pobude. Med podjetji, ki bodo koristila prispevke je tudi podjetje Euro Lens Tec-nology. Gre za novo gospodarsko pobudo. Podjetje je bilo ustanovljeno šele pred kratkim, ukvarjalo pa se bo tudi s specifično dejavnostjo, ki je, kot izhaja iz dokumentacije, ki je na razpolago, novost na italijanskem tržišču. V podjetju, ki ima sedež v industrijski coni v Tržiču, bodo namreč proizvajali kontaktne leče, kasneje pa tudi druge slične proizvode. Podjetje bo svojo dejavnost uresničilo na razmeroma majhni površini, nekaj manj kakor 1200 kvadratnih metrov, zaposlilo pa bo nekaj nad trideset visokokvalificiranih uslužbencev. Proizvodnja bo organizirana na najsodobnejši način in ob uporabi najsodobnejše tehnologije. Za realizacijo prve stopnje načrta bodo uporabili nekaj nad sedem milijard lir. Pretežni del investicije bo Sel za nabavo opreme, oziroma strojev in instrumentov. Omeniti velja še, da je na evropskem tržišču, na tem specifičnem področju, doslej prisotna le neka nizozemska firma in da'so zato velike možnosti tako na evropskem, kakor na svetovnem tržišču. Po petkovi gala slovesnosti ob odprtju letošnjega sejma mode - slovesnost je bila na devinskem gradu - je bila v soboto, na razstavišču prva od niza prireditev: Mittelmoda Premio. Prikazali so najboljše kreacije mladih modnih oblikovalcev in podelili priznanja, oziroma nagrade. Odziv je bil presenetljivo velik, saj se je na razpis odzvalo 140 ustvarjalceviz 12 držav srednje Evrope, Bližnjega Vzhoda in celo iz Hong-Konga, Finske in Izraela. Po besedah predsednika žirije, priznanega modnega ustvarjalca Elia Fioruc-cija, so s tako širokim izborom hoteli videti, kaj se dogaja na modni sceni držav, kamor informacije o najnovejših kreatorskih muhah prihajajo z večjo težavo. In sodeč po tem, kar je lahko publika videla v soboto zvečer, mladim ne manjka originalnosti in iznajdljivosti. Najbolj zaželeno in po- mebno priznanje je dobil kreator Orlando iz Madžarske, ki se bo lahko šolal v ateljeju italijanskega stilista visoke mode Fausta Sarlija. Orlandova belo - črna kolekcija, prepolna bohotnih kril, je na sobotnem večeru daleč prekosila po iznajdljivosti, izdelanosti krojev in izbiri barv in materialov ostale tekmovalce. Student florentinskega Polimode Fabio Feroce bo odšel na prakso v enega od najbolj priznanih angleških modnih ateljejev Sign of the ti-me’s iz Londona. Njegove stvaritve so bile v beli in beige barvi in so zaradi drznosti sicer preprostih krojev, za katere se je Feroce zgledoval pri stilistih iz sedemdesetih let in zaradi njihove dovršenosti očarale prisotno publiko in seveda žirijo. V Los Angeles bo na tri mesečni tečaj šole FIDM odpotoval angleški študent Jo Gordon, ki je presenetil z izvrstno izdelanimi črnimi dolgimi oblekami in drznimi klobuki, ki so se poigravali tako s stili iz prejšnjega stoletja, kot z drznimi geometričnimi formami. Najboljša med konkurenti iz Slovenije je bila Jana Mikšnik, ki je zmagala milion in pol lir, ki ga podeljuje goriška Pokrajinska uprava. Tako glede sobotne prireditve. Včeraj pa je bila že na vrsti Mittelmoda-shopping, ko se je dogajanje preselilo v mesto, kjer že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev in kupcev. K pobudi so namreč pristopili tudi goriški trgovci, po lanski zelo pozitivni podobni izkušnji. Veliko trgovin je bilo namreč odprtih, na različnih krajih so nastopale glasbene in odrske skupine, precej zanimanja pa je bilo tudi za obisk Vitto-ria Sgarbia. (Utrinek s sobotne revije - Foto Studio Repor-tage) NOVA GORICA / OB OBČINSKEM PRAZNIKU KNJIŽNICA Francu Staculu priznanje za prispevek k prijateljstvu in sožitju Kot dolgoletni župan v Medeji si je prizadeval za graditev prijateljskih odnosov z Vrtojbo i n drugimi manjšimi skupnostmi Ob letošnjem občinskem prazniku v Novi Gorici, so izročili posebno priznanje tudi dolgoletnemu županu v Medeji, Francu Staculu. V utemeljitvi je poudarjena njegova vloga v prizadevanjih za utrjevanje prijateljskih in iskrenih odnosov in sodelovanja med majhnimi skupnostmi. Na čelu občine Medeja, kjer je opravljal dolžnosti župana več kakor dvajset let, je Stacul uspel vspostaviti zelo razvejane oblike sodelovanja med domačo skupnostjo in krajani Vrtojbe in preko te skupnosti se je gradilo sodelovanje tudi z občino Nova Gorica. Franco Stacul je medejsko skupnost, podobno kakor z Vrtojbo, povezal tudi s Castelcullierom v Franciji in si prizadeval za ohranjanje stikov z italijansko skupnostjo na Reki. Leta 1991 so za pomembno vlogo na področju graditve prijateljstva in sodelovanja, občini Medeji podelili zastavo Sveta Evrope. (Na sliki: Fran- co Stacul ob podelitvi priznanja, s predsednikom občinske skupščine Karejem in novogoriškim županom Špacapanom). Začenja se niz klubskih večerov Ljudska knjižnica Damira Feigla v Gorici začenja novo sezono 1995/96 s programom klubskih srečanj. Prvo srečanje bo v četrtek, 28. septembra, ob 20.30 v prostorih v Križni ulici 3, tema razgovora pa bo sledeča: Pregled ustvarjalnosti slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem: kakovost, odvečnosti, potrebe. Klubski večeri v knjižnici, pojasnjuje predsednik odbora prof. Aldo Rupel, naj bi predvsem ponudili priložnost in prostor, kjer bi v obliki prostega pogovora imeli možnost izmenjave informacij in vtisov o dogajanju na kulturnem področju, o stopnji ustvarjalnosti znotraj manjšine in splošno v goriškem prostoru, o pretakanju oziroma zapori, ki jo predstavlja meja in še o marsičem. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIRA FEIGLA V GORIO začenja novo sezono 1995/96 s programom klubskih srečanj. Prvo bo v četrtek, 28. septembra, ob 20.30 v prostorih knjižnice v Križni ulici 3. Tema razgovora bo Pregled ustvarjalnosti slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem: kakovost, odvečnosti, po- V KULTURNEM DOMU NA BUKOVJU bodo v četrtek, 28. t.m. ob 20. uri predstavili videokaseto o poletnem Pajk’s shovvu. Kaseto je posnel Hijacint Jussa. Predvajanje prireja KD Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Zvezo slovenskih kulturnih društev. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti Milana Pelicona daruje žena Olga 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Stan-dreža. ni RAZSTAVE V GALERIJI ALLE ANTIČKE MURA V TRŽIČU je do 27. septembra postavljena fotografska razstava “Piazza grande e dintomi” z zgodovinskimi podobami Tržiča. Ogled: delavniki 16.00-18.30, prazniki 11.00-13.00. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 17. do 23. septembra 1995. RODILI SO SE : An-drea Alessia Tavagnutti, Marco Vida, David Branca, Sara Nicolotti, Niko-las Semolič, Laura Stanta, Daniele Lamanda, Christian Benci, Ambra Grassi, Aurora Cezza, Christian Massaro. UMRLI SO: 85-letna upokojenka Lidia Lisita-no vdova Campagna; 72-letni upokojenec Eugenio Cuccurullo; 83-letni upokojenec Bruno Spes-sot; 81-letni upokojenec Giuseppe Jug; 80-letna upokojenka Regina Bo-nutti vdova Caffar; 58-let-ni uradnik Silvano Bregant; 41-letna gospodinja Raffaella Barea por. Reg-gio; 55-letni ribič Roberto Demitri; 65-letni upokojenec Vittorio Vižintin; 88-letna Gizela Tomšič, vdova Kosič; 73-letna Fidel-ma Moro vdova Zanuttig; 88-letna Bruna Cecchet vdova Machius; 80-letni upokojenec Ladislao Spazzapan; 85-letna upokojenka Emma Sac-cbet vdova Stucchi; 82-letni umokojenec Erme-negildo Morsan. OKLICI: trgovec Fabio Zanini in uradnica Tiziana Mitaritonna; delavec Roberto Simonetti in delavka Claudia Padoan. POROKE: delavec Massimo Tofful in Licia Parisi; inženir Sergio Tac-cheo in biolog Oriana Perco; uradnik Paolo Aita in fizik Rosella Vidimari; trgovski predstavnik An-drea Beltrami in uradnica Flavia Cemigoi; skladiščnik Paolo Virginio in uradnica Barbara Tabaj; uradnik Federico Mazzu-lini in trgovska pomočnica Giuliana Medica. 25 SEZONA REKREACIJSKE TELOVADBE SPDG se prične 29. septembra. Vadba bo ob torkih in petkih od 21. do 22. ure. REKREACIJSKI ODSEK ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOVODNJE organizira telovadbo vsak torek in petek ob 21. uri. Prvo srečanje bo 3. oktobra ob 20.45 v telovadnici v Sovodnjah. Telovadbo bo vodila vzgojiteljica Tanja Sokol. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo 3. oktobra pričeli z vajami rekreacijske telovadbe. SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejmajo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. KINO GORICA VITTORIA 17.20-19.40-22.00»I1 p rimo ca-valiere«. Igrajo Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO Ob 16. uri »H re Leone«. 17.30-19.40-22.00»Waterworld«. Igra Kevin Costner. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, UL Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes, ob 11. uri Tatjana Brisco, iz splošne bolnišnice v Standrež. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Tatjana Brisco Pogreb bo danes, v ponedeljek, 25. t.m., ob H-uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v štan-dreško cerkev. Žalujoči brat David z družino in drugo sorodstvo Standrež, 25. septembra 1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Gizele Tomšič vd. Kosič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre g. župniku V. Žerjalu, msgr. dr. F. Močniku, g. V. Makucu, g. K-Bolčini, pevcem za občuteno petje v cerkvi in ob grobu, dirigentu Z-Klanjščku, darovalcem cvetja, v dobre namerm in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Pevma, Gorica, 25. septembra 1995 NOVICE PODGORA/OB 50. OBLETNICI OSVOBODITVE IN SPOMENIKA PADLIM V četrtek sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah V Četrtek, 28. t.m. je sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Tokrat se bodo svetovalci v glavnem ukvarjali s pravilnikom za smetarsko službo ter z imenovanji elanov nekaterih občinskih komisij ter z dopolnitvijo načrta občinskega osebja. Seja je sklicana za 20. uro. Pobuda "Očistimo svet” Pobudi "Očistimo svet” sta se v Gorici odzvala rajonski svet pri Madonnini in krožek "Terra”. Včeraj dopoldne so se Udeleženci akcije zbrali pred cerkvijo pri Madonnini ter od tam, primerno opremljeni, šli na akcijo Čiščenja desnega brega Soče v bližini odlagališča v ulici Brigata Sassari. Da je bila akcija potrebna in koristna, priča velika količina smeti, ki so jo nabrali v nekaj urah. Akcijo so včeraj izvedli tudi v številnih drugih mestih in krajih po državi. Foto Studio Reportage. Praznik goriških krvodajalcev Pod velikim šotorom na gradu je bila včeraj dopoldne osrednja slovesnost ob prazniku goriških krvodajalcev. Društvo je bilo ustanovljeno pred šestintridesetimi leti, tradicionalni praznik pa so letos priredili že devetindvajsetič. Zjutraj so udeleženci obiskali goriško glavno pokopališče ter počastili spomin umrlih elanov, poklonili so se nato pred spominskim obeležjem v parku ter se udeležili verskega obreda. Slovesnost se je sklenila s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim elanom, med katerimi sta dva, Italo Michelini in Ermes Fonzar, prejela zlati križec. Kri sta darovala stokrat. (Foto Studio Reportage). Danes obnavljamo solidarnost med tremi generacijami Govornika sta bila senator Stojan Spetič in komisar brigade Garibaldi Natisone Vanni - Slovesnost priredila sekcija VZPI -ANPI in Rajonski svet Stojan Spetič (f.Kroma) Giovanni Padoan - Vanni Obnavljamo solidarnost med generacijami, zato, da se ne bi ponovilo to, kar so in smo že doživeli, da se ne bi ponovilo to, kar prestajajo danes ljudje na tleh nekdanje Jugoslavije. To je osnovno sporočilo z vCe-. rajšnje slovesnosti v Podgori, ob 20-letnici postavitve spomenika padlim partizanskim borcem in ob 50-letnici osvoboditve. Slovesnost je priredila krajevna sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju z rajonskim svetom ter društvi, ki delujejo v kraju. V Podgori pa so včeraj, čeprav bolj na tiho, obeležili še en jubilej: dvajsetletnico delovanja moškega pevskega zbora A. Paglavec. Slovesnost se je pričela s počastitvijo spomina triinpetdesetih padlih krajanov in s položitvijo vencev pred , obeležje, ki so ga odkrili 28. septembra 1975, zgradili pa po prizadevanju krajanov, ki so gmotno in s prostovoljnim delom pomagali uresničiti načrt, kakor je na slo-■ vesnosti povedal predsednik takratnega iniciativnega odbora in sedanji predsednik sekcije VZPI/ANPI Ivan Bregant. Pred obeležjem je zatem nastopil mešani pevski zbor "Podgora” pod vodstvom dr. Mirka Spazzapana. Slavnostna govornika sta bila senator Stojan Spetič in Giovanni Padoan -Vanni, medtem ko so udeležence zborovanja pozdravili Rudi Pavšič, v imenu SKGZ, Milovan Bres-san, v imenu združenja bivših političnih deportirancev ANED, Drago Požar, v imenu Zveze borcev iz Nove Gorice ter dr. Mirko Spazza-pan, v imenu PD Podgora. Stojan Spetič je svoje razmišljanje začel z ugotovitvijo, da je na prvi pogled partizanski čas že mimo, saj so se medtem zvrstile že tri generacije, od katerih vsaka doživlja ta Cas po svoje. Tako najmlajša doživlja tisti čas kot zgodbo iz pravljice. In vendar ostajajo osnovne vrednote, za katere so sli ti naši ljudje, ki smo jim postavili obeležja, v boj, skozi trpljenje, zapore in taborišča, še kako aktualne tudi v današnjem svetu, tu v našem zamejstvu, v Italiji, v matični državi, na tleh nekdanje Jugoslavije, v svetu. "Tudi partizani so'bili samo ljudje, ki so se lahko tudi zmotili, vendar so se bojevali za bratstvo in sožitje. Mar sta ti dve vrednoti izgubili pomen? Vprašajte tisoče vojnih beguncev v nekdanji Jugoslaviji! ” Špehe je opozoril je pred nevarnostjo novega fašizma, ki se dh-nes predstavlja v drugačni obleki in drugačnih oblikah, vendar z istimi ah enakimi cilji, kakor v preteklosti: zasužnjiti človeka, ukleniti svobodo. Praznovanje obletnice osvoboditve in postavitve partizanskega obeležja je priložnost da razmislimo o vseh teh vrednotah, pa tudi, da povemo, kakšne odnose si želimo kot manjšina, v državi kjer živimo in v državi "kjer se tretja generacija zamejcev že sprašuje, če je to res njena matična domovina”. ”Na takih prireditvah in pred temi obeležji obnavljamo solidarnost med generacijami”, je zaključil Spetič,' ki je imel tudi . krajši povzetek govora v italijanščini. Nekdanji komisar brigade Garibaldi Natisone Giovanni Padoan - Vanni pa je izhajajoč iz preteklosti in pomena odporniškega gibanja govoril o današnji globoki družbeni krizi, ki pretresa Italijo ter o možnih izhodih iz takega stanja. Odraz take krize so tudi vse bolj srditi napadi na odporništvo in poskusi spreminjanja zgodovinskih dejstev. "Bivši borci smo za spravo, za sožitje in proti vsakršnemu maščevanju, vendar zavračamo vsakršen poskus izenačevanja s tistimi, ki so se borili na strani okupatorjev”. Drugi del kulturnega sporeda so izpolnili še pevska skupina Akord iz Podgore ter združeni pevski zbori pod vodstvom Marijana Pavlice in Marjana Cigliča ter re-citatorki Viljena Devetak in Katja Gaeta. Za glasbeni okvir je poskrbela godba na pihala Kras iz Doberdoba. (Utrinek z včerajšnje proslave f. Kroma) GORICA / VČERAJ DOPOLDNE SLOVESNOST KRONIKA / SMRTNA NESREČA NA DRŽAVNI CESTI PRI KRMINU Končno uradno odprta hala Večnamenska dvorana je bila zaprta nekaj let Po temeljiti prenovi - temeljiti v dobesednem smislu saj so objekt v celoti demontirali - in po nekajletnem zaprtju so včeraj uradno spet odprli večnamensko Športno dvorano pri Madonnini. Slovesnost je bila ob prisotnosti predstavnikov občine, pokrajine, športnih združenj in organizacij. Objekt je glede funkcionalnosti nared in ustrezno opremljen, kar je potrdila tudi komisija pred dobrim tednom, še nekaj Časa pa bo treba za ureditev parkirnega prostora in okolice. Izvajalcem je namreč v zadnjem mesecu zelo nagajalo vreme. V dvorani, kjer je nekaj nad štiri tisoč sedežev bodo poleg športnih tudi druge prireditve.(Foto Studio Reportage - goriški župan med ogledom ob odprtju hale). Umil 8(Hetni upokojenec Po torkovi nesreči, ko je v poplavljenem podvozu v ulici Ara pacis v Krminu izgubila življenje 68-letna Maria Saurin in katere dinamika še ni bila v celoti pojasnjena, se je v tem kraju včeraj popoldne pripetila druga smrtna prometna nesreča. Za posledicami silovitega trčenja je na kraju nesreče umrl 80-letni Adelchi Riaviz iz Bračana - ul. San Roc-co. Nesreča se je zgodila nekaj minut po 17. uri, na državni cesti št. 56 (Gorica - Krmin) v bližini avtomehanične delavnice Tirel. Po do zdaj razpoložljivih informacijah naj bi Riaviz z motorjem nepričakovano zapeljal iz stranske ulice, z desne strani, na državno cesto v trenutku, ko je iz videmske smeri pripeljal v audiju 63-letni Euge-nio Cantarutti iz Prema- riacca. Prišlo je do trčenja, pri čemer je Riaviz zadobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Ob trčenju je bila laže ranjena tudi Cantarut-tijeva sopotnica, 59-let-na Ida Gocchione, ki so jo v goriški splošni bolnišnici pridržali na zdravljenju. V bližnjem Angorisu pa se je dobro uro zatem pripetila še ena prometna nesreča, vendar pa ni bil nihče ranjen. Čeprav je vozilo dobesedno zletelo s ceste. Na slikah: prizorišče smrtne nesreče z motorjem na katerem se peljal Riaviz in, na manjši sliki, Adelchi Riaviz. Foto Studio Reportage). PO NEURADNEM VRHU VODITELJEV DRŽAV EU NA MALLORCI Proračunski primankljaji ogrožajo monetarno unijo Možna je tudi odložitev celotnega projekta enotne valute BRUSELJ - Evropski voditelji so na dvodnevnem neuradnem vrhu naznanili, da bodo poskušali zgladiti vse spore v zvezi z gospodarsko in monetarno politiko EU. Njihova prizadevanja so spoštovanja vredna, vendar stanje na finančnih trgih kaže, da v uspeh njihovih prizadevanj verjame le malokdo. Na neuradnem srečanju Evropske Unije na Malorci se je izkazalo, da je prihodnost enotne evropske valute vse prej kot jasna. Razburjenje, ki ga je med evropskimi voditelji in na evropskih finančnih trgih sprožila izjava nemškega finančnega ministra v preteklem tednu, se še vedno ni poleglo. Minister VVeigel je namreč izjavil,.da Italija v letu 1999 ne bo pripravljena na pridružitev enotni valuti. Vendar srečanje na španskem otoku ni prineslo dokončnega in enotnega odgovora na vprašanje, ki najbolj pesti mednarodne vlagatelje: ali bodo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati Članice za vstop v monetarno unijo, ostali »strogo« nespremenjeni? Odgovor Nemčije je jasen. Strogo upoštevanje maastrichtske pogodbe je nujno. V nasprotnem primeru bi bila monetarna unija podvržena negativnim tokovom, ki bi jih povzročila premalo stroga davčna politika držav Članic. Pogodba določa, da se v monetarno unijo lahko vključijo države s prora- čunskim primanjkljajem, manjšim od treh odstotkov celotnega domačega produkta, dolg javnega sektorja pa se mora približati 60-im odstotkom celotnega GDP-ja. Nemška politična elita takšne pogoje mora zagovarjati, saj volilci v Nemčiji niso preveC navdušeni nad zamenjavo svoje zaupanja vredne marke za skupno evropsko valuto. Ce pa bi se uresničile zahteve, ki jih tako vztrajno zagovarja Nemčija, bi bilo število držav v monetarni uniji skrčeno na minimum. Rezultat združevalnih prizadevanj pa bi bil razkol med evropskimi državami, ki bi lahko ogrozil tako finančno kot tudi politično stabilnost Evrope. Ostali dve možnosti sta prav tako neprijetni. Možna je omilitev strogih pravil za pridružitev enotni valuti ali pa preložitev celotnega projekta na čas, ko bodo države članice ( kot Italija) zmožne izpolniti vse za- hteve. Drugo možnost zagovarja italijanski ministrski-predsednik Dini, ki se neizmerno trudi, da bi zagotovil Italiji vstop v monetarno unijo že v prvem valu. Vendar pa, kot je poudaril predstavnik nemške centralne banke na srečanju, ta ideja ni niti malo privlačna. »Verjetno bomo prisiljeni izbirati med dvema hudičema«, je pesimistično dodal. Odločitev otežujejo še napovedi, da bo-v naslednjem letu evropska gospodarska rast izredno nizka. Vlade bodo zato krčile svoj proračunski primankjaj z velikimi težavami. Henry Engler / Reuter Francoski predsednik Chirac in nemški kancler Kohl med vrhom na Mallorci (Telefoto: AR) ANALIZA Klepet brez pravih rešitev ALCUDIA - Srečanje voditeljev držav Članic Evropske Unije na Mallorci ni rešilo problemov, ki tarejo Unijo na njeni poti v 21. stoletje. Srečanje je bilo načrtovano kot sproščen pogovor o širjenju Unije na vzhod in problemih, ki jih prinaša obdobje po koncu hladne vojne. Udeleženci so srečanje ocenili za uspešno. Gostitelj, španski premier Felipe Gonzales, je izjavil, da jim je bila ideja o sestanku brez ministrov in svetovalcev tako všeC, da bodo podobna srečanja še ponovili.Toda voditelji po »klepetu« niso ponudih nobene rešitve za probleme, ki bodo označili procese evropske integracije v naslednjem desetletju: uresničitev monetarne unije, preoblikovanje temeljnih listin, širjenje na vzhod. Nemim na denarnih trgih v prejšnjem tednu je sledila nemška izjava, da Italija še ni pripravljena za vstop v monetarno unijo, kar je pokazalo, da ostaja še precej dela do leta 1999, ko naj bi bila monetama Unija zaključena. Italijanskega prvega ministra Lamberta Dinija so očitki o neizpolnjevanju pogojev za vstop v monetarno unijo razburili. Toda tudi ostah voditelji, irski John Bmton in nizozemski Wim Kok, so zaskrbljeni za gospodarstva tistih držav, ki ne bodo izpolnile strogih pogojev do leta 1999. Se vedno ostajajo razhajanja glede spremembe maastrichtskega sporazuma. Ze naslednje leto bodo voditelji EU odločali o ključnih zadevah, ki bodo označile prihodnost evropske integracije: pravica držav do veta, večji pomen velikih držav pri odločanju, oblikovanje evropskega sodnega sistema, skupna varnostna politika. Britanski premier John Major je pozval voditelje, naj se postavijo na trdna tla in naj se ne osredotočajo na institucionalne spremembe, saj prebivalstvo ne kaže niti najmanjšega zanimanja za to zadevo. Ce na medvladni konfereneci naslednje leto ne bodo premagali razhajanj in sprejeli sporazuma, se EU ne bo mogla začeti ukvarjati s širjenjem na vzhod in v Sredozemlje. Obstoječa pravila in institucije so bile namenjene za Unijo šestih držav leta 1957. Večina opazovalcev meni, da so zastarela že sedaj, ko se je Evropska Unija razširila na petnajst Članic. Kako naj bi torej delovale v 21. stoletju, ko bo Unijo-sestavljalo trideset držav? Toda tudi, Ce odmislimo institucionalne probleme, ostane problem stroškov integracije šepajočih gospodarstev držav Vzhodne Evrope. Sedanji mehanizmi za regionalno pomoč in subvencioniranje kmetijstva se ne bodo mogli razširiti za potrebe Vzhodne Evrope, ne da bi izdatki dosegli višine, ki jo sedanje Članice ne želijo. Revnejše Članice, Španija in Portugalska, sedaj dobivajo levji delež prispevkov za razvoj. Ti dve ne bosta pristali na rešitev, ki jima ne bo zagotavljala, da se sredstva, ki jih prejemata, ne bodo zmanjšala po razširitvi Unije. Predsednik Evropske Komisije Jacques San-ter je dejal, da bo po koncu medvladne konference predstavil predloge za financiranje Unije po razširitvi. Toda Evropska Unija mora najprej urediti stvari v svoji hiši, preden v njo povabi nove goste. Kljub družinskemu vzdušju na srečanju na Mallorci se voditelji držav clanic Unije zavedajo, da povzročajo najhujše družinske prepire ravno zadeve, ki se tičejo hišnega reda. NOVICE Gonzalez obljublja pomoč Libanonu BEJRUT (Reuter) - Španski premier Felipe Gonzalez je na tiskovni konferenci ob. koncu svojega štiridnevnega obiska po Bližnjem vzhodu med drugim napovedal tudi skorajšnji začetek pogajanj o asociacijskem sporazumu med Libanonom in EU. Poudaril je, da namerava EU do leta 1999 sredozemskim državam nameniti pomoC v višini več kot šest milijard dolarjev. Po njegovi izjavi so razmere, ki določajo dodelitev največje pomoči, najbolj zadovoljive v Libanonu; izrazil je prepričanje, da lahko država postane nekakšno svobodno trgovinsko območje v tem delu Sredozemlja. Gonzalez je poudaril, da Libanon potrebuje pomoC za odpravo posledic petnajstletne državljanske vojne. O pomoti Libanonu naj bi razpravljali tudi na konferenci evropskih in sredozemskih držav novembra v Barceloni. Turčija se utegne odpovedati carinski uniji z EU ANKARA (dpa) - Turčija je prejšnji četrtek izrazila pripravljenost, da se vsaj začasno odpove Članstvu v evropski carinski uniji. Ankara se je tako odzvala na Čedalje večji pritisk Evropske unije zaradi kršenja človekovih pravic v Turčiji. Notranji problemi Turčije po mnenju Ankare ne bi smeli biti merilo niti ne bi smeti pogojevati odnosov EU do Turčije. »V demokraciji je zaščita človekovih pravic zelo pomembna tema,« je razložil pre-stavnik Evropskega parlamenta Camero Gonzalez. »Neupravičene aretacije in kršitve človekovih pravic za Evropejce niso sprejemljive,« je še dodal. Sto milijonov ekujev za alžirsko plinarno LUKSEMBURG (dpa) - Evropska unija je alžirski državni družbi za energetiko Sonatrach odobrila posojilo v višini sto milijonov ekujev. Sredstva so namenjena posodobitvi in razširitvi plinarne Rurde Nus, ki leži tisoč kilometrov južno od alžirskega glavnega mesta Alžir. To je prejšnji Četrtek v Luksemburgu sporočila posojilodajalka, Evropska investicijska banka (EIB). Podjetje Sonatrach prodaja plin tudi v EU in naj bi svoj izvoz v naslednjih letih s tridesetih milijard kubičnih metrov plina poveCel na 59 milijard. Plin izvaža prek Sicilije in Gibraltarja. EIB je od leta 1990 Alžiriji namenila že 635 milijonov ekujev posojila, sredstva pa so namenjena predvsem posodobitvi alžirske infrastrukture. VZHODNA EVROPA (3) Poljska je pripravljena zavzeti svoje mesto znotraj EU Poljska hrepeneni po vstopu v Evropsko Unijo (EU), kajti kot njena Članica bi opravila s komunistično preteklostjo in si zagotovila cvetočo prihodnost. Toda ko se soočijo z vprašanjem, kako je Poljska pripravljena zavzeti svoje mesto znotraj EU, vam postavijo vprašanje: »Kdaj torej končno začnemo?« Razlog za tak pristop je preprost. Uradniki, ki jim je mar vstop v EU, trdijo, da je pomanjkljivosti moč odpraviti le z natančno določenim umikom pogajanj o polnopravnem članstvu v EU. »Nismo še povsem pripravljeni, predvsem na področju kmetijstva, bančništva in financ,« pravijo in v hipu dodajo: »Pogovori o članstvu prinašajo nujne spremembe na zakonodajnem, institucionalnem in ekonomskem področju.« Poljska pričakovanja je podprla Nemčija z izjavo kanclerja Helmuta Kohla, da bi se Poljska lahko pridružila EU do konca leta 2000. Čeprav ni mogel zagotovo potrditi, da bo dogovor odobrilo vseh 15 Clanic EU do konca leta 2000, je zatrdil, kako Nemčija verjame, da bo po oblikovanju sporazuma o pogajanjih o vstopu v EU, ta zagotovo tudi ratificiran. Poljska izpolnjuje mnogo pogojev za vstop v EU, med njimi vsaj tiste kriterije za članstvo, ki so biti postavljeni na zasedanju vrha dvanajsterice v Kobenhavnu leta 1993. Vzpostaviti so demokratične institucije in spoštujejo človekove in manjšinske pravice.ProraCunski primankljaj se je zmanjšal za 2, 7 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), javni dolg pa se je povečal za 60 odstotkov BDP-ja, kar pomeni, da Poljska izpolnjuje v Maastrichtu postavljene pogoje za vstop v Evropsko monetarno unijo. Letna inflacija se giblje okoli 30 odstotkov. To pa je eden izmed pomembnih kriterijev za vstop Christopher Bobinski, Financial Times v EU, ki ga Poljska žal ne izpolnjuje. Točno določeni umik vstopa Poljske v EU bi spodbudil tuje naložbe v poljsko gospodarstvo, povečal aktivnost domačega gospodarstva in pomagal poljskemu gospodarstvu pri soočenju s konkurenco z Zahodom. To je verjetno največja ovira knben-havnskega vrha, kjer se je pojavilo vprašanje, ali bi bila gospodarstva novih clanic dovolj stabilna, da bi se izognila sesutju narodnega gospodarstva. Povečanje investicij bi povzročilo rast poljskega gospodarstva nad 5 odstotkov letno, kar pa je nujno potrebno, Ce žeti Poljska dohiteti ostale članice EU. Nedavne raziskave EU so pokazale, da kljub 10-od-stotni letni rasti poljskega gospodarstva do konca stoletja in kasnejši 4-odstotni letni rasti Poljska ne bi dosegla španskega bmto družbenega proizvoda (BDP) v letu 2010. Javnomnenjske raziskave kažejo, da velika večina Poljakov podpira vstop v EU. Profesorica Lena Kolarska, ki je vodja poljske agencije za raziskavo javnega mnenja CBOS, svari, da poljsko podpiranje vstopa v EU ne temelji na poznavanju strukture EU in posledic vstopa v EU, pac pa na željah Poljakov, da bi živeli v državi blagostanja. Ankete kažejo, da bi v primem izvedbe referenduma o vstopu v EU kar 72 odstotkov Poljakov glasovalo za. 27 odstotkov Poljakov meni, da bi se Poljska morala takoj pridružiti Članicam EU, medtem ko 36 odstotkov meni, da naj bi postala Članica EU v obdobju petih let, kar pa je realno najkrajša čakalna doba za vstop Poljske v EU. Slednja pa predstavlja Cas, v katerem EU pričakuje, da bodo vzhodno evropske države prilagodile svojo zakonodajo in ostale institucije zahtevam EU. Seznam potrebnih sprememb, ki jih je sprejel evropski vrh v Cannesu in jih zapisal v belo knjigo, imenuje gospod Saryusz VVolski, vodja poljske pogajalske skupine za članstvo v EU, sarkastično Čakalna knjiga. Poljaki opozarjajo, da ta dokument ne zagotavlja članstva v EU tudi potem, ko država izpolnjuje vse postavljene pogoje. Gospod Jaroslavv Pietras, vodja evropskega urada pri poljski vladi, pravi, da je Poljska že izpolnila 60 odstotkov sprememb na področju zakonodaje, medtem ko je na institucionalnem področju, ki bi spodbudilo izvajanje teh zakonodajnih sprememb, izvršenih le 40 odstotkov teh. Posebej boleCe je za Poljsko področje kmetijstva. 30 odstotkov prebivalstva prispeva le 14 odstotkov celotnega bmto družbenega proizvoda.To je vsekakor področje, ki terja obsežne strukturne spremembe. Te dejansko predstavljajo davek sedanje kmetijske politike EU. »To je problem, ki bi ga moral razrešiti Bruselj in ne mi,« pravijo poljske oblasti. Najbolj perece in obenem tudi drage so po mnenju gospoda Pietrasa spremembe, ki zadevajo varovanje okolja, bančništvo, zavarovalništvo in trge kapitala, Na tem področju Poljska izpolnjuje le 20 odstotkov zahtevanih sprememb. Gospod Rolf Timans, novi veleposlanik EU, je v svojih pogledih manj optimističen. »Poljska ima pred seboj še dolgo pot,« pravi. Skrbi ga pripravljenost poljske birokracije na prevzem bremena, ki ga nalaga spremenjena zakonodaja in novi predpisi. Gospod Peter Ludlovv, vodja bruseljskega Centra za evropske študije, opozarja, da potrebuje Poljska usposobljene kadre za vodenje poslov zunaj in znotraj EU. »Ta pomembni del tako imenovane Človeške infrastrukture ji žal primanjkuje,« meni gospod Ludlovv. Christoper Bobinski / Financial Times, 10.7.1995 BLIŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES Končno sporazum Postavljeni temelji palestinske države TABA (Reuter) - Včeraj sta se Izrael in Palestinska osvobodilna organizacija sporazumela o končni obliki sporazuma o razširitvi palestinske samouprave, ki določa, da se bodo izraelske Čete začele umikati z Zahodnega brega v desetih dneh po podpisu sporazuma. Sporazum bodo v navzočnosti Billa Clintona podpisali v Četrtek na slovesnosti pred Belo hišo. Nedelja je bila določena kot zadnji rok za sestavo sporazuma, ker so se včeraj zvečer zaCele dvodnevne novoletne židovske počitnice, med katerimi se židovski predstavniki ne smejo pogajati. V maratonski bitki s Časom je v teku pogajanj Arafat oddivjal iz sobe in po besedah očividca jezno zakričal: »Nismo sužnji.« Cez dve uri in pol se je na prigovarjanje egipčanskega predsednika Mubaraka in ameriškega poslanika Rossa vrnil za pogajalsko mizo. Končna oblika sporazuma med drugim določa: - Izraelski vojaki se morajo v šestih mesecih umakniti iz sedmih arabskih mest - Jenina, Nablusa, Tulkarma, Kalkilje, Ramale in Betlehema - in 450 vasi, Čemur bodo v 22 dneh sledile palestinske volitve. - Izraelski vojaki bodo še naprej varovali židovske naselbine na Zahodnem bregu, vključno s Hebronom, v katerem bo začasno prisotna tudi mednarodna ekipa. - Židovski vojaki bodo kontrolirali ceste na Zahodnem bregu, po katerih se vozijo židovski naseljenci. - Osvobajanje številnih izmed tisoCev palestinskih zapornikov v Izraelu se bo začelo takoj po podpisu sporazuma in bo potekalo v treh fazah. - Problemi, kot so Jeruzalem, židovska naselja in palestinski begunci, naj bi se razrešili na »zaključnih« pogajanjih, ki se bodo začela najpozneje maja 1996 in se končala dve leti kasneje s podpisom sklepnega sporazuma. - Približno 12 tisoč palestinskih policistov bo na Zahodnem bregu postopoma prevzelo skrb za notranjo varnost in javni red. - V prehodnem obdobju bo Izrael odgovoren za zunanjo varnost in zunanje zadeve, ostalo odgovornost na Zahodnem bregu in v Gazi pa bo nosil 82-članski izvoljeni palestinski svet. Po parafiranju sporazuma je ministrski predsednik Jicak Rabin za izraelski Časopis povedal, da v prihodnostine izključuje možnosti nastanka palestinske države. »Sedaj ji nasprotujem, pri Čemer poudarjam besedo sedaj. V prihodnosti bomo iskali vse možne rešitve,« je izjavil. Nekdanji obrambni minister in poslanec Likuda Ariel Saron pa je prisegel, da prihodnja vlada, ki jo bo vodil Likud, ne bo spoštovala sporazuma s PLO. »Ce bo sedanja vlada Arafatu izročila mesta, ki so pomembna za Žide, bomo najprej vrnili ta mesta pod židovski nadzor - na demokratičen način in v skladu z zakonom,« je dejal Saron. Zidovski naseljenci nasprotujejo sporazumu in obtožujejo vlado, da jih je izdala, prodala in zanemarila njihovo varnost. Čeprav prehodni sporazumi ne predvidevajo njihove evakuacije, se naseljenci bojijo, da bo sklepni sporazum pomenil prav to. Arafat in Peres sta včeraj izmenjala kar nekaj ostrih besed, pa tudi nasmeškov (Telefoto: AP) Zahodni breg Prebivalstvo: 1.2 milj ona Površina: 5.878 km2 Dohodek na prebivalca: 1.340 USD v letu 1993 Gospodarstvo: kmetijstvo, turi zen: Sodobna zgodovina: Leta 1947 so arabske države zavrnile delitveno resolucijo ZN in po umiku Britancev napovedale- vojno Izraelu. Po končani vojni je Gaza prišla pod suverenost Egipta, Zahodni breg pa pod suverenost Jordanije. V šestdnevni vojni 1967 je Izrael okupiral oba področja. Decembra 1987 se je na zasedenih ozemljih začela palestinska vstaja -Intifada, v kateri je izgubilo življenje vec kot 1.100 Palestincev. Septembra 1993 so se začela mirovna pogajanja v katerih je Izrael uradno priznal Palestinsko osvobodilno organizacijo. Teroristično gibanje Hamas je druga pomembna politična sila. Po majskem sporazumu 1994 so se izraelske čete umaknile iz Gaze in Jeriha.S tem se je začela prva faza petletne prehodne palestinske samouprave. BOSNA IN HERCEGOVINA Silovili topniški spopadi v okolici Brčkega in Bihaća SARAJEVO (Reuter) -V vojno v Bosni vpletene strani se medsebojno obtožujejo za nadaljevanje topniških in pehotnih spopadov . Najhujši boji potekajo na severu Bosne v okolici Brčkega. Bosanske vladne in srbske eno-, te se spopadajo za koridor, ki povezuje Banjaluko z vzhodno Bosno. Koridor je za srbsko stran izrednega pomena in zdi se, da bodo Srbi na vseh pogajanjih o ozemeljski razdelitvi Bosne in Hercegovine vztrajali pri razširitvi te kljucne povezave. Bosanski predsednik vlade Haris Silaj-džič je izjavil, da bodo vladne enote nadaljevale napredovanje proti Banjaluki, vse dokler Srbi ne bodo demilitarizirali mesta in nehali s pokoli nad muslimanskim prebivalstvom. Opazovalci ZN niso mogli takoj potr- diti novih napadov vladnih sil po uspešni ofenzivi, v kateri so zasedli obsežno območje v zahodni Bosni. Boji se nadaljujejo tudi na zahodu na področju BihaCa, kjer je peti korpus vladnih sil v zadnjih dveh dneh zasedel približno tristo petdeset kvadratnih kilometrov ozemlja in zajel veC kosov težkega orožja. Enote bosanskih Srbov so sprožile nekaj manjših protinapadov. Opazovalci ZN so potrdili, da so enote bosanskih Srbov ponovno zavzele Mrkonjic Grad in Sanski Most, ki so ga po uspešni ofenzivi osvojile bosanske vladne enote. Nadaljujejo se izkopavanja trupel v Kra-suljah, vasi v bližini Kljuca. Tri leta staro množično grobišče naj bi po trditvah bosanskih oblasti skrivalo približno petsto štirideset trupel. ANALIZA Navidezen umik težkega orožja SARAJEVO - Srbi so morda v okobco Sarajeva že pretihotapili minomete, ki so jih umaknili prejšnji teden, saj predstavniki OZN srbske strani ne nadzirajo dovolj ucin-kovitč. Srbi so iz dvajset-kilometerskega kroga okoli Sarajeva do srede zvečer, ko je potekel ultimat Nata, umaknili 235 kosov težkega orožja. »Od poteka ultimata nimamo učinkovitega nadzora srbske strani,« je povedal predstavnik OZN. »Imeh smo nekaj obhodov, imamo podatke, ki smo jih dobili od opazovalnih letal in od naših opazovalnih sil na Igmanu. To pa ni dovolj, da bi prepreCih morebitno vračanje srbskih minometov v okolico Sarajeva.« Od 235 kosov orožja, ki so jih umaknih, je bilo 105 minometov - lahko prenosnih cevi in ogrodja z dometom šest kilometrov. Medtem, ko se premike oklepnih vozil zlahka opazi z opazovalnimi letali ah iz opazovalnice na Igmanu, se minomete lahko skrije v avtomobile ali kamione. OZN je sicer v prejšnjem tednu postavila posebne opazovalce, ki so nadzirali umik orožja iz okolice Sarajeva. Takoj po izteku ultimata pa so opazovalne enote umaknih, ker so se bah, da bi Srbi ugrabih opazovalce, kar se je že zgodilo. Načrtujejo učinkovitejše nadziranje okohce Sarajeva, za kar bodo uporabih tudi helikopterje. Večina minometov, ki so jih umaknih do srede, je bilo kalibra 120 mm. To orožje naj bi ubilo največ ljudi v 41-mesečnem obleganju Sarajeva. Ubilo naj bi veC kot deset tisoC ljudi in ranilo več kot petdeset tisoč. »Nemo- goče je nadzirati vračanje minometov v oko-lico Sarajeva, saj ne moremo postaviti opazovalnih enot na vse ceste in nadzirati slehernega vozila,« je izjavil predstavnik OZN. »Povečana vaimost Sarajeva zato temelji na strahu Srbov pred letalskimi napadi Nata, ki bi sledili ponovnemu obstreljevanju Sarajeva.« Toda opazovalci menijo, da bo Nato težko dobil ponovno dovoljenje za letalske napade na srbske enote. »Ali bi Nato in OZN obnovili napade na srbske enote, Ce bi opazili minomete v okolici Sarajeva ali Ce bi izstreljena granata ubila nekaj ljudi?« se je spraševal predstavnik OZN. »Ne verjamem. Edina rešitev za trajnejši mir v Sarajevu je sklenitev mirovne pogodbe in konec vojne.« Kurt Schork / Reuter SPREMEMBE V JORDANSKI ZUNANJI POLITIKI Mirovna pogajanja z Izraelom so Jordaniji prinesle veliko manj gospodarskih vezi, kot jih je kralj Husein pričakoval AMAN - V manj kot letu dni, odkar se je končal pol stoletja trajajoč spor s židovsko državo, se je jordanski kralj Husein tako približal Izraelu in Združenim državam Amerike, da so se ostale arabske države pošteno prestrašile. Jordanija je s 4 milijoni prebivalcev prepričana v lastno pomembnost in se sklicuje na to, da igra »ključno vlogo« v tem delu sveta, očitke arabskih držav pa je označila za besede ljubosumja. »Motijo se, ko nam očitajo, da smo igrača v rokah drugih držav,« je za britanski Časopis v obrambo Jordanije dejal kralj Husein. »Mi nikoli ne sklepamo kompromisov na račun našega ponosa ali naših pravic.« Toda že samo dejstvo, da se kralj mora zagovarjati, kaže na globalni preobrat v jordanski politiki po zalivski vojni oziro-nia odkar skušajo ZDA oblikovati Bližnji Vžftbd Po svoji zamisli. Nobena arabska države ni sedaj bliže VVashingtonu kot Jordanija. Obrat v politiki je bil očiten zaradi naglice, s katero je kralj Husein oktobra 1994 hitel s podpisom mirovnega sporazuma z Izraelom, glavnim ameri- škim zaveznikom na Bližnjem vzhodu, in s tem prekinil 46 let trajajočo sovražnost. Povsod bi bilo težko sprejeti tako nenadne spremembe. Jordanci še naprej s sovraštvom gledajo na Izrael in so naklonjeni Sa-damu Huseinu ah vsaj gospodarskim vezem z Irakom. Veliko voditeljev držav na Bližnjem vzhodu z nezaupanjem gleda na. trditve kralja Huseina, da nima osebnih ambicij v Iraku, in na naghco, s katero hiti v objem izraelskega ministrskega predsednika Jicaka Rabina. Sirija je v preteklem letu zaradi jeze, ker je Jordanija enostransko sklenila mirovni sporazum z Izrae- lom in s tem oslabila sirske pozicije v pogajanjih, ohladila odnose z Ama-nom. Zdaj se boji, da bi jordansko ameriško strinjanje glede Iraka in na-daljna osamitev iraške vlade utegnilo biti znamenje nove proameriške vlade v Bagdadu. »Američani obkrožajo Sirijo v Jordaniji, Izraelu in Turčiji, sedaj pa se bojijo, da tudi v Iraku,« so po pogovorih v Damasku poročali libanonski vladni viri. Egipt ni bil nič bolj navdušen nad novo jordansko pohtiko. V javnosti je predsednik Mubarak podcenjeval pomembnost iraških pribežnikov, kralj Husein pa je preko njih namignil na preobrat v politiki. Mubarak je po tistem, ko se je v javnosti spraševal o motivih kralja Huseina, konec avgusta poslal svojega zunanjega ministra v Aman. Dan kasneje je poluradni tisk napadel Jordanijo. »Opazili smo, da se Egipt jezi vsakič, ko ni v središču dogajanja,« je odgovoril kralj Husein. Kralj Husein upa, da mu bosta preobrat v Iraku in podpora VVashingtona pomagala obnoviti vezi s Savdsko Arabijo-in ostah-mi zalivskimi državami, ki so še vedno jezne, ker Jordanija leta 1991 v zalivski vojni ni podprla ameriške koalicije. Za Časopis je dejal, da je o iraških pribe-žnikih med arabskimi državami informiral edino Savdsko Arabijo. Ta je pozdravila preobrat v Jordaniji, toda zdi se, da ji to še ni dovolj. Jordaniji bi lahko v kratkem roku zaCela dobavljati nafto in jo rešila odvisnosti od iraškega Črnega zlata, toda o tem ni še nobenih sledi. Jordanija je v zadnjem letu izboljšala svoje odnose samo z ZDA in Izraelom. Mirovna pogajanja z Izraelom so ji prinesla manj gospodarskih vezi, kot jih je pričakovala. Izraelski zagovorniki v VVashingtonu so pač neutrudno razglašali koristi, ki jih bo Jordanija s sporazumom dobila, to pa pojasnjuje tudi številne obiske židovskih skupin pri kralju Huseinu in princu Hasanu. Primerjava Jordanije danes in Jordanije izpred petih let, ko je bila zaradi široke podpore Huseinu in sovraštva do ZDA izolirana od VVashingtona, nam daje slutiti, za kako velike spremembe gre. Jordanci so še pred petimi leti pozdravljali rakete scud, ki so Cez njihovo nebo letele proti izraelskim obalnim mestom. Danes Jordanija vidi samo sebe v središču ameriških prizadevanj za preobrazbo Bližnjega Vzhoda, v katerem Izrael ne bo veC izobčenec. ZivCni jordanski ministri so poskušali upočasniti tok dogajanj, toda kralj Husein ne kaže nobenih dvomov v modrost svojih zadnjih potez. Jack Redden / Reuter NOVICE Odklop elektrike skoraj povzročil katastrofo v Rusiji MOSKVA (Reuter) - Ruski premier Cernomirdin je prepovedal lokalnim oblastem kakršne koli nadaljnje odklope električne energije vojaškim oporiščem in vojaški industriji. Ukrep je bil prisiljen sprejeti potem, ko je lokalna elektrarna odklopila elektriko mornariškemu oporišču blizu Murmanska, kjer so stacionirane jedrske podmornice, in s tem skoraj povzročila .katastrofo. V oporišču so izgubili nadzor nad štiri-ihi reaktorji podmornic, ki jih umikajo iz uporabe. Tiskovni predstavnik vlade je ravnanje lokalnih oblasti označil kot »nesprejemljivo, neodgovorno in nevarno za nacionalno varnost«. Severna flota podobno kot veliko ruskih vojaških enot ne plačuje redno svojih računov za električno energijo. Ruske oblasti se srečujejo še z enim problemom, ki se neposredno navezuje na pomanjkanje denarja - to je beg izkušenih diplomatov na bolje plačana delovna mesta. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je izjavil, da »kmalu ne bo več nikogar, ki bi ga lahko kritizirali«. Morilski bes mladoletnika zahteval enajst žrtvev CUERS (Reuter) - Sedemnajstletnik je najprej s kladivom in kijem za baseball ubil tri družinske elane: očima, mater in enajstletnega brata. Svoj morilski pohod je nadaljeval naslednji dan na ulici, kjer je s puško ubil še osem mimoidočih in nato storil samomor. Sedem oseb je bilo ranjenih, od katerih trije huje. Po izjavah priC sodec je žrtve izbiral povsem naključno. Trupla treh družinskih elanov so odkrili šele po včerajšnjem streljanju. Tragedija se je zgodila v majhnem francoskem mestecu Cuers s sedem tisoC prebivalci. Policija še raziskuje vzroke, ki so mladoletnika privedli do pobesnelosti. < to 5 i O “i o o ii Država miži pred omamno smrtjo RADENCI - Zasvojenost z mamili postaja tudi pri nas vse večji problem, kar posredno potrjujejo tudi nenehna poročila policistov o številu prekrškov, ki se nanašajo na nedovoljeno proizvodnjo mamil in promet z njimi. Da se Slovenija evropeizira tudi na področju zasvojenosti z mamili, kaže že podatek, da je od 12 registriranih narkomanov v Sloveniji leta 1987 to število naraslo na kar 9 tisoč neposrednih zasvojencev. Temu je treba prišteti še desetkrat toliko posrednih uživalcev mehkih ah trdih drog. Ta dejstva ter podatek, da sta samo letos poleti v Pomurju dva mlada umrla zaradi prevelikega odmerka mamil, so vzpodbudila župana nove občine Radenci, sicer pedagoga, da se je resneje spoprijel s to nadlogo našega časa. Njegovemu zgledu bi lahko sledili tudi drugod v Sloveniji. V Radencih so ustanoviU odbor za varstvo pred zasvojenostjo, ki je že začel uspešno delovati. V soboto zvečer so pripravili posvet o zasvojenosti. Presenetljivo velika kongresna dvorana hotela Radin je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti ali se aktivno udeležiti pogovora o tej pereci problematiki. Prišlo je veC kot 250 mladih ljudi, zasvojencev, njihovih staršev, ozdravljenih narkomanov, pedagogov, psihologov in zdravoikov, državnih in občinskih politikov, in to ne samo iz Radencev in Pomurja. Pomurje postaja v zadnjem Času nekakšna narkomanska Meka. Bolj kot 150 uživalcev trdih drog v Pomurju pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se je med Mursko Soboto, Radenci in Mariborom ustvarila prekupCeval-ska mreža. Večina razpra-vljalcev je največ očitkov za sedanje stanje na področju zasvojenosti namenila državi, ki menda Se vedno ni dojela, da je narkomanija pravzaprav državni sovražnik številka ena. Psihiater dr. Jože Magdič, sicer državni svetnik, je zato menil, da bi se proti temu sovražniku mora-li boriti z vsemi sredstvi, ne pa mnogo proračunskega denarja namenjati za orožje. Po njegovem na drugih področjih nimamo sovražnikov. Povedal je, da s skupnimi močmi lahko premagamo tudi zasvojenost z mamili, najprej pa mora odpreti svojo mošnjo država. Odpreti se morajo sanatoriji za zdravljenje odvisnikov, ljudi tako na Primorskem kot tudi na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju pa je treba prepričati, da odpiranje sanatorijev v njihovem kraju ni nekakšno odpiranje norišnic ali vojašnic. Za taksno rešitev se je zavzemala tudi gospa Tinca, mama ozdravljenega fanta s Primorske, kijev zadnjih letih preživela veliko travm, sedaj pa deluje v enem izmed združenj zasvojencev in njihovih staršev SVIT. Sedaj, ko je sin ozdravljen, se je odločila pomagati drugim staršem, kajti pogosto ravno nepoznavanje problematike pripelje do najslabšega. Povedala je tudi, kakšne vse težave je imela, preden se je sin odločil za zdravljenje. Odvisnik se mora namreč sam odločiti, ah se želi spremeniti in vrniti v življenje. Državi je očitala, da še ni dojela resnosti problema zasvojenosti z mamili in da nas to lahko drago stane. Dr. Vesna Novak, psihiatrinja v Psihiatrični bolnišnici v Vojniku pri Celju, ki se že dolgo ukvarja z zasvojen- ci, je navzočim povedala, da so sicer najhujše trde droge, na Čelu s heroinom. Vendar že uživanje mehkih drog pripelje k trdim; Sele ko ti droge zmanjka, po desetih ah dvanajstih urah ugotoviš, da si odvisnik, saj že takrat nastopijo velike krize. Povedala je, da se največ odvisnikov lahko ozdravi v komunah, žal pa pri nas zaenkrat deluje le ena na pol legalna don Pierinova komuna v Kostanjevici. Razočarana je, da o teh ne razmišljajo grdo le v javnosti, ampak tudi v nekaterih strokovnih krogih. »Gre za povsem zgrešeno miselnost in menim, da se bo moralo marsikaj spremeniti. Sicer imamo v naši državi Center za narkomanijo v Ljubljani ter Centre za delitev metadona v petih slovenskih mestih, toda to je premalo,« je še dejala dr. Novakova. Svoji žalostni zgodbi s srečnim koncem sta predstavila tudi ozdravljena zasvojenca Vili in Silva. Slednja je kot trinajstletnica po ločitvi staršev prestopila prag legalnega in zdravega, a se je ob pomoči oCeta in vseh drugih spremenila in je srečna. V italijanski komuni pri Rimu je celo končala osnovno Solo, sedaj pa je srednješolka na Koroškem. Tudi Vili s Primorskega se je »imel za velikega« Ker ni bil zadovoljen ne s starsi, ne s službo, se je odpravil na nepravo pot. Sedaj, ko se vsega spomni, mu je žal. Po vrnitvi z zdravljenja v Italiji je imel nekaj težav z vrstniki iz domačega kraja ter se je raje preselil na Štajersko, kjer ima sedaj mir. Dr. Bojan Korošec, poslanec v DZ, je povedal, da v pododboru za zdravje DZ sedaj nekoliko veCjo pozornost namenjajo problematiki odvisnosti, vendar politični mlini poCasi meljejo. Prepričan pa je, da bo v proračunu za prihodnje leto nekaj veC sredstev tudi za to. Za zdravljenje odvisnosti pa bi morala skrbeti vsa družba in ne le zdravstvo. Poslanec v državnem zboru Feri Horvat pa je obljubil, da bo že na naslednji seji DZ sprožil vpraša- nje o tem, kaj namerava država na področju zasvojenosti narediti v prihodnje, ker da je vse dosedaj narejeno premalo. Prepričan je namreč, da bo ta iniciativa vsaj nekoliko pospešila reševanje celotne problematike. Tudi dr. Zelkova iz Murske Sobote je prisotne seznanila, da se nekaj v. zvezi z organiziranostjo, zdravljenjem ali vsaj informiranostjo o problematiki zasvojenosti premika tudi v Pomurju. Zavzela se je za to, da bi morali biti s problematiko narkomanije seznanjeni vsi, od družin, vrtcev, Sol in drugih ustanov. Po drugi strani se je srednješolec iz Murske Sobote jezil na uCni program, kjer ni niti pri enem predmetu slišal besedice o drogah, po drugi strani pa jim polnijo usesa o spolnosti in kontracepciji, ki jo vsi poznajo. Povedal je, da se bo proti narkomaniji potrebno boriti samostojno, ker državi ne kaže zaupati. V razmislek torej vsem odgovornim. OsteBakal ČRNA KRONIKA Umria v bolnišnici IZOLA - V petek je v izolski bolnišnici za posledicami prometne nezgode, ki je bila dan prej na Krožni cesti v Kopru, umrla 74-letna Vida K. iz Kopra. V Četrtek zvečer je prečkala cesto preko zaznamovanega prehoda za pešce v križišču, na mestni ulici v Kopru. V tem Času, ko je tudi močno deževalo in je bila vidljivost zmanjšana, je skozi križišče zapeljal voznik Zastave 101 Savo M. iz Kopra in Vido K. zadel tako, da jo je vrglo na pokrov motorja, z glavo pa je udarila v vetrobransko steklo. (B. P.) Z avtom v zid LOGATEC - Stanislav K. iz Logatca je v soboto, uro po polnoči, vozil osebni avto Honda Civic iz smeri Kalc proti Logatcu. Ko je prehitro pripeljal v desni nepregledni ovinek, ga je začelo zanašati. Izgubil je kontrolo nad vozilom, ki je zdrselo čez desni rob vozišča in po makadamski površini pred gostilno Pri treh kostanjih, nazadnje pa silovito trčilo v zid stanovanjske hiše na Tržaški cesti. Voznik Stanislav K. je poškodbam podlegel na kraju nesreče, njegov sopotnik Jože S. iz Logatca pa je bil hudo poškodovan. (B. P.) Umri tudi drugi športnik MARIBOR - Že včeraj smo poročali o hudi prometni nezgodi, ki se je zgodila v Bohovi pri Mariboru in v kateri sta življenje izgubili kar dve osebi. Do nezgode je prišlo ob 13.47 uri, potem ko je voznik osebnega svtomobila alfa romeo Branko Horvat (26) iz Maribora peljal po lokalni cesti iz naselja Ledina proti Bohovi pri Mariboru. Izven naselja Bohova je nameraval zapeljati Cez železniško progo, kjer promet ni urejen z zapornicami ali napravami, ki bi z znaki napovedovale približevanje vlaka. V istem trenutku je iz smeri Celja pripeljal motorni vlak, ki je s sprednjo stranjo trčil v levo boCno stran osebnega avtomobila in ga pred seboj potiskal Se 378 metrov. Branko Horvat je umrl na kraju nesreče, sopotnika, 17-letnega Urha Straška pa so odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je ob 15.30 poškodbam podlegel. Oba mladeniča sta bila igralca namiznega tenisa in sta nastopala pri NTK Partner iz Radelj ob Dravi. Njuna pot na srečanje prvega kroga prve slovenske namiznoteniške lige v Preserje se je tragično končala. (O. B.) Ogrožena proizvodnja aluminija MARIBOR - Kar osem milijonov tolarjev škode je povzročil požar v tovarni Talum v Kidričevem, do katerega je prišlo že v Četrtek malo pred polnočjo. Zaradi napake v električni napeljavi je zagorel tračni stroj za zalivanje ano-dnih blokov v obratu sestavljalnice DE anodnih mas. Poleg neposredne materialne škode bo nastala tudi velika posredna, saj je od takrat v izpadu vsa-proizvodnja anodnih blokov, ki so bistvenega pomena za proizvodnjo aluminija v elektrolizah. (O. B.) 75. OBLETNICA PLEBISCITA Sporni govornik CELOVEC - Odločitve o slovenskem govorniku na deželni proslavi ob 75-letnici koroškega plebiscita 9. oktobra v Celovcu Se vedno ni. Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij se bosta danes znova sestali, krog kandidatov za govornika pa je očitno zožen na le še dve osebi, 56-letnega znanstvenika dr. Feliksa Bistra, vodjo izpostave avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno zgodovino v Ljubljani in nekdanjega predsednika NSKS dr. Valentina Inzka (72). Današnji sestanek se bo vršil na željo NSKS. Predsednik Olip je s tem v zvezi poudaril, da je predsedstvo organizacije na svoji seji v petek zvečer dalo prednost določenemu kandidatu, o rezultatu odločitve pa naj bi prva izvedela Zveza slovenskih organizacij, kot je bilo do- govorjeno na zadnjem usklajevalnem sestanku v začetku preteklega tedna. Kot smo že poročali, je Bister dal svoj pristanek kot govornik koroških Slovencev na uradni deželni proslavi, Ce se za to izrečeta obe osrednji organizaciji manjšine, Inzko pa je prav tako potrdil svojo pripravljenost. Inzko sprva ni bil niti na listi predlogov NSKS niti ZSO, v igro ga je spravil koroški deželni glavar Christof Zematto, ki je v pogovoru za glasilo NSKS »nt« dejal, da izhaja iz tega, da se bosta obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev le še zedinili. »Ce pa ne, bom kot govornika povabil dr. Valentina Inzka«. Slovenci na Koroškem, Se posebej Narodni svet, po zaslugi glasila »nt« zdaj stojijo pred kočljivo situacijo, saj na njihovo odločitev zdaj vpliva celo koroška deželna politika. Ivan Lukan Še pomnite tovariši-100.000 delovnih mest? Lev Kreft Se pomnite tovariši? Ko smo se pripravljali na decembrske volitve leta 1992, smo kot najprodornejše strankino geslo ponavljali zahtevo in hkrati obljubo za stotisoC novih delovnih mest. Takrat je brezposelnost v Sloveniji zajela že preko stotisoC ljudi, ki morda re,s niso bili vsi tudi dejansko brez dela, kot včasih dokazujejo natančni analitiki merjenja breposelnosti pri nas, toda Ce vzamemo v račun, da je brezposelnost stotih tisočev prizadela še veliko njihovih vzdrževancev in družinskih elanov. Poleg tega je delo tako slovenska vrednota, da je za mnoge sam položaj brezposelnosti in prejemanje različnih zavarovanj in pomoči psihično breme. Skratka, parola o 100 tisoč novih delovnih mestih je bila med najbolj priljubljenimi v kampanji. Njena priljubljenost pa prinaša po treh letih tudi potrebo po merjenju rezultatov, saj smo bili in smo še vedno stranka vladajoče koalicije, ki je poleg dveh “intelektualnih" resorjev (kultura in znanost) prevzela tudi ministrstvo za delo in socialno politiko ter ministrstvo za gospodarstvo. Politični instrumenti zaposlovalne politike so bili potemtakem zagotovo v naših rokah. In kaj se je dogajalo v teh treh letih ? V letu 1993 je brezposlenost še naprej rastla in dosegla celoletno število 129.087. V letu 1994 je brezposelnost nehala naraščati in se je ustalila pri povprečnih 127.000, težnja po padanju pa je razvidna iz dejstev, da je bilo ob koncu deta že 3.000 brezposlenih manj, kot je znašalo letno povprečje. V letu 1995 je do konca junija brezposelnost padla na 116.000. Ce upoštevamo, da so se tudi drugi gospodarski kazalci pozitivno usmerili, je sama smer nedvomno za silo ugodna, vendar je brezposelnost ta čas še vedno višja, kot je v povprečju bila ob volilnih obljubah leta 1992. Volilna obljuba torej ni bila izpolnjena. Politično ni težko najti razlogov za neizpolnjene obljube, pa naj gre za moč stranke (15% glasov v državnem zboru, tretja po moči v troedini koaliciji) ali za moč krize. Ni težko pojasniti tudi tega, da smo v tem času s spretno politiko preprečili mnogo večjo brezposelnost, do katere bi prišlo, ko bi številna največja podjetja prepustili stečajnim postopkom. Prav tako je res, da se je medtem stopnja nenadzorovanega zaposlovanja brezposelnih najverej-tneje celo dvignila, zato je številka še bolj varljiva kot pred tremi leti. Toda ne glede na to je treba obljubo o novih 100 tisoč delovnih mestih vzeti vsaj toliko zares, da si priznamo neuspeh pri njenem uresničevanju. Ta neuspeh pa je globlji, kot se zdi na prvi pogled. Te obljube namreč ni bilo mogoče uresničiti zdaj, pa tudi v bodočnosti je ne bo mogoče uresničiti nikdar več, čas "polne" zaposlenosti, po možnosti celo “za nedoločen čas" (ali sploh še kdo verjame, da to pomeni kako trajno varnost?), je tudi pri nas minil, minil pa je že mnogo prej v Evropi, na katero smo po ekonomskih parametrih vezani ne glede na institucialno povezovanje. Hkrati je res, da je trajna brezposelnost precejšnjega števila ljudi, ki jo je za zdaj razvita Evropa sprejela kar kot danost, nekaj človeško globoko nesprejemljivega, za malo številen narod, ki je tudi navezan na kult dela, pa tudi nekaj pogubnega. Treba se bo torej slovenske brezposelnosti lotiti z novimi socialdemokratskimi metodami, ki bodo uveljavljale krajši delovni čas, nove načine zaposlovanja, predvsem pa zagotavljale človeka vredno življenje vsem državljankam in državljanom z zdravstveno, socialno in pokojninsko varnostjo vred. Ce ne bo kakih trdih političnih prelomov, bo gospodarska rast trajala tudi v času dokončanja lastninjenja. Ce jih ne bomo dočakali z urejeno socialno državo za 21. stoletje, nam ohranjanje starih socialnih pravic in ponovno obljubljanje 100 tisoč delovnih mest ne bo čisto nič pomagalo. Pristali bomo tam, kjer so razvite evropske družbe danes - v socialno nadzorovani visoki in trajni brezposelnosti precejšnjega dela ljudi. 4. KOLO ITALIJANSKE A LIGE / OBETA SE IZENAČEN DVOBOJ Z JUVENTUSOM Milan kot v starih časih Juventus skromno remiziral Parma in Roma sta si opomogli - Udinese s točko iz Rimo MILAN - Milan s polnimi jadri: Se sreCa, saj se je po »turbo« startu Juventu-sa že marsikdo bal, da bo sezona tekla izključno po Cmo-belih tirnicah. Ne samo: Juventus je na Sardiniji odigral vlogo dobrodelnega društva in v ne preveč zanimivi tekmi oddal točko Trapattonijevemu Cagliariju. Tako lahko pričakujemo ostro konkurenco Capellovih, vse bolj črnih kot rdečih varovancev. Brez panike: nobena izjava Berlusconija, temveč Se ena izjemna predstava dvojice Dessaily - Weah. Kamor stopita Milanova Afričana je sled še dolgo vidna. Proti Atalanti je mrežo načel Dessaily z mogočnim strelom z glavo, končni 3:0 pa je dozorel šele v zadnjih treh minutah, ko sta zadela še Baggio, katerega igra sicer ni bila vredna lanskega Savičevi-ča, in Di Canio, ki je vstopil le minuto prej. Ce gre Milanu vse kot po olju, vlada v taboru mestnega tekmeca že pogrebno vzdušje. Inter je izgubil v Neaplju in trener Bianchi ima slej ko prej Štete dneve (ure?). Potrjena izključitev Dinama Kijev za dve leti ŽENEVA - Prizivna komisija mednarodne nogometne zveze UEFA je potrdila izključitev Dinama iz Kijeva iz vseh evropskih tekmovanj za dobo dveh let zaradi poskusa podkipitve sodnika na tekmi s Panatinaikosom, Nasprotno sta svoj položaj rešila Carletto Mazzo-ne in Nevio Scala. Roma je zmagal v Cremoni, kjer ima od vedno ugodno tradicijo. Postava je bila za spoznanje spremenjena, saj je Balbo bil poškodovan, Giannini, Fonseca in Moriero začetno na klopi, vloga bomberja pa je bila zaupana Tottiju. Osmemu rimskemu kralju in Urugvajcu je streznitev očitno koristila, saj sta v nadaljevanju vstopila na teren in pri priči pripomogla k edinemu golu. Fiorentina se je v Parmo podala z veliko mero zaupanja. Toda če je doslej v senci bil samo Ba-tistuta, včeraj tudi njegovim tovarišem ni šlo od rok. V pravem festivalu priložnosti je Parma Tolda premagala le trikrat, med najboljšimi je bil tudi Stojčkov, uspeh pa sta dopolnila Crippa in Benarri-vo. Naenkrat prepričljiva igra Parme ima svojo razlago v povratku k lanskemu sistemu igre. Da poklic nogometnega trenerja ni enostaven potrjuje neodločen izid Lazia doma z Udinesejem. Zemanovi fentje so sicer spet zaigrah učinkovito v napadu, kjer so imeli precej priložnosti, toda toliko bolj nezanesljiva (še bolj kot lani!?) je bila obramba. Got-tardi in Negro sta bila pod nabrušenimi zobmi Bierhoffa, Poggija in Strop-pe kot mleto meso in tako je, neverjetno, a resnično, remi za Rimljane celo ugoden. Kot kaže bo Udinese med pozitivnimi presenečenji prvenstva. Nič manj presenetljiv je dosedanji obračun Vicen-ze. V derbiju s Padovo (prask med navijači seveda ni manjkalo) so domači povedli z Murgito, Padova pa je izenačila z Amoru-som. V drugem delu je vse kazalo, da je premirje že podpisano, toda tedaj je svojo doslej dvomljive vrline pokazal Urugvajec Ote-ro in zmaga je pripadla Vi-cenzi. Prvo zmago je dosegla Piacenza, ki je proti Bariju, neposrednemu tekmecu v boju proti izpadu, že povedla s 3:0, nato popustila in Apulijcem pustila, da so v zadnjih minutah z dvema goloma (enega je dal izbrani strelec Protti) omilili poraz. Pri rezultatu 1:1 in takorekoč brez boja se je zaključilo srečanje med Torinom in Sampdo-rio: po vodstvu Genoveža-nov je takoj izenačil Rizzi-telli in z mislimi sta se ekipi že preselili pod tuše. Brescia sama na vrhu B lige VERONA - Tri ali pet točk za zmago: v B ligi bo vedno prevladovala izredna izenačenost. V »big-matchu« 5. kola je v Veroni Bologna dosegla v 91. minuti, neodločen izid pa seveda najbolj odgovarja Brescii, ki je po zmagi nad Saler-nitano (v sobotni tekmi) sama na vrhu lestvice. Dvema izmed najbolj kotiranih ekip se je zataknilo kar na domačem terenu. Foggia napadalni žilici navkljub nin uspela prebiti obrambnega zidu Reggine, Reggiana pa je na delitev točk prisilila Genoo. Cisto na dnu lestvice so varovanci Ancelottija tako dohiteli Perugio in Venezio, kjer se klopi Novellina in Marchiora majata kot da bi pod njima Francozi opravljali jedrske poskuse. V Cosenzi pa tudi zgodnja menjava trenerja ni veliko pomagala, saj so jo »volčiči« po zmagi v prejšnjem kolu tokrat celo doma skupili s Chievom. Marcel Dessaily je bil previsok za Atalantine branilce (foto AP) C2 LIGA / ZMAGA TRIESTINE V GOSTEH Gubellini je najprej zabil gol, nato pa je bil (z Rubinijem) izključen Tolentino - Triestina 0:1 (0:1) TEESTINA: Nioi, Zanotto, Bir-tig, Natale (od 76.min. Pivetta), Zocchi, Ubaldi, Polmonari, Pava-nel, Mosca (od 69.mm. Jacono), Gubellini, Marsich (od 89.min. H- berio). Otvoritvene tekme na novih ah prenovljenih stadionih očitno ne prinašajo sreče domačim ekipam. Tržaški ljubitelji nogometa se namreč prav gotovo spominjajo »uverture« stadiona Rocco, ko je Triestina klavrno potegnila krajši konec. Nekaj podobnega se je zgodilo včeraj popoldne na obnovljenem igrišču Tolenhna, kjer je dvahsoč-glava monžica kljub bučnemu navijanju s sklonjeno glavo zapustila nove tribune. Triestina je takoj na začetku prevzela vajeti igre v svoje roke ter dokazala, da je taktično in tehnično boljši nasprotnik. Po vrsti lepih akcij so varovanci trenerja Rosehija povedli v 16.minuti z Gubelli-nijem: le-ta je namreč v kazenskem prostom prestregel dolg predložek Pavanela in bliskovito streljal, vratar Fabbri je sicer žogo odbil, a le do tržaškega napadalca, ki je z glavo brez težav zatresel mrežo. Gol je igralce Tolentina povsem zmedel, saj niso zmogli nikakšne učinkovite reakcije, če izvzamemo lep strel Turchija, vendar mimo vrat. V zadnji minuti prvega polčasa se je Triestini ponudila izredna priložnost za podvojitev, vendar se je strel Mosce odbil od vratnice, potem ko je bil Fabbri že premagan. Po odmoru je domači trener ojačil napadalno vrsto vendar se ta poteza ni kolikor toliko obretsova-la. Igra je namreč postajala vse bolj nezanimiva in raztrgana, kar je seveda ustrezalo Tržačanom, ki pa so se vse preveč zapirali v svojo polovico igrišča. Ko so gledalci že odhajali, se je v zadnjih desetih minutah tekma nenadoma razživela. Najprej je Nioi s pravim mačjim skokom odbil izredno nevaren strel Turchija, v protinapadu pa je Jacono, po lepi podaji Marsicha, z udodnega položaja slabo zaključil akcijo s šibkim strelom. V 83. minuti je sodnik dosodil domačinom dokaj dvomljivo enajstmetrovko, zaradi domnevnega prekrška Za-notta nad Rubinijem, vendar je odlični Nioi strel z bele pike ubranil ter tako na najboljši način odgovoril na neupravičene kritike na njegov račun po tekmi s Centesejem. Iztek včerajšnjega srečanja je označevalo nešportno medsebojno obračunavanje med Gubellinijem in Rubinijem; oba je sodnik izključil. VValter Bet PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA HIT Gorica v vodstvu LJUBLJANA - Derbi devetega kroga prve slovenske nogometne lige je bil v Novi Gorici, kjer sta se pomerila HIT Gorica in Mura, ki doslej še ni bila poražena. Zmagali so domači nogometaši z 2:1 (1:1), čeprav so gostje povedli že v 1. minuti z zadetkom Breznika. Domačini so nato pritisnili in najprej z zadetkom Vorobjova izenačili, zmagoviti zadetek pa je dosegel »novopečeni« reprezentant Vih Bečaj. Novogoričani so po tej zmagi s 17 točkami tudi prevzeli vodstvo na razpredelnici pred doslej vodilno Muro, ki ima 16 točk. Sledita jima Biostart Publikum in velenjski Rudar s 15 točkami. Tako tretje kot četrtouvrsče-ni Celjani in Velenjčani so v 9. krogu zmagali. Biostart Publikum je gostoval v Beltincih in z obilico športne sreče slavil tesno z 2:1, kajti domačini so ves čas imeli terensko premoč in po pravilu Številne priložnosti za dosego gola. Za nameček je treba poudariti tudi to, da so Celjani ves drugi polčas igrah z igralcem manj, a kljub temu dosegli zadetek osem minut pred koncem prek Gorska. Rudar je doma z 2:0 gladko premagal Primorje, ki so tako z drugega mesta zdrsnili na šesto. Pred Primorjem je na petem mestu »prebujena« SCT Olimpija, kijev soboto visoko z 10:0 ugnala slabe Izolane. Isto število točk kot peto- in Sestouvrščena ima tudi sedmi MAG Korotan. Slednji so že v petek presenetljivo v gosteh premagali Maribor Branik, ki, kot kaže, nikakor ne more prebroditi krize. Mariborčani se nahajajo šele na osmem mestu s komaj devetimi točkami, za njimi pa so le Beltinčani in Izolani. Mdi 9. kroga: Maribor Branik - MAG Korotan 1:2 (1:2), SCT Olimpija - Izola 10:0 (6:0), Rudar Velenje - Primorje 2:0 (1:0), HIT Gorica - Mura 2:1 (1:1), Beltinci - Biostart Publikum 1:2 (1:1) Lestvica: HIT Gorica 17, Mura 16, Biostart Publikum 15, Rudar Velenje 15, SCT Olimpija, Primorje in MAG Korotan 14, Maribor Branik 9, Beltinci 7, Izola 1. LI IZIDI 4. KOLA Cremonese - Roma 0:1 Cagliari - Juventus 0:0 Lazio - Udinese 2:2 Milan - Atalanta 3:0 Napoli - Inter 2:1 Parma - Fiorentina 3:0 Piacenza - Bari 3:2 Torino - Sampdoria 1:1 Vicenza - Padova 2:1 LESTVICA Milan 12 4 4 0 0 9 3 Juventus 10 4 3 1 0 9 1 Napoli 10 4 3 1 0 8 3 Lazio 8 4 2 2 0 10 6 Parma 7 4 2 1 1 6 5 Udinese 7 4 2 1 1 7 6 Sampdoria 6 4 1 3 0 5 2 Fiorentina 6 4 2 0 2 5 5 Vicenza 6 4 2 0 2 3 3 Torino 5 4 1 2 1 5 5 Inter 4 4 1 1 2 3 4 Roma 4 4 1 1 2 3 4 Atalanta 4 4 1 1 2 3 7 Piacenza 4 4 1 1 2 4 10 Bari 2 4 0 2 2 7 10 Padova 1 4 0 1 3 3 7 Cremonese 1 4 0 1 3 3 8 Cagliari 1 4 0 1 3 1 5 PRIHODNJE KOLO Atalanta-Piacenza, Bari-Milan, Fiorentina-Cremonese, Inter-Torino, Juventus-Napoli, Padova-Parma, Roma-Lazio, Sampdoria-Cagliari, Udinese-Vicenza V B LIGA IZIDI 5. KOLA Brescia - Salernitana 1:0 (odigrana v soboto), Cesena - Perugia 2:0, Cosenza - Chievo 1:3, Fi-delis Andria - Ancona 1:2, Foggia - Reggina 0:0 Genoa - Reggiana 1:1, Lucchese - Palermo 0:0, Pescara - Venezia 2:1, Pistoiese - Avellino 1:1 Verona - Bologna 1:1 LESTVICA Brescia 11, Verona 10, Bologna in Foggia 9, Genoa in Salernitana 8, Chievo, Pistoiese, Cesena, Palermo in Ancona 7, Lucchese in Pescara 6, Avellino 5, F.Andria, Cosenza in Reggina 4, Perugia, Reggiana in Vicenza 3 PRIHODNJE KOLO Ancona-Verona, Avellino-Brescia, Bologna-Pe-scara, Chievo V.-Genoa, Palermo-Cosenza, Perugia-Pistoiese, Reggiana-Lucchese Reggi-na-Cesena, Salernitana-Foggia, Venezia-Fid.Andria C2 LIGA/skupina B IZIDI 4. KOLA Baracca - Ternana 1:1, Cecina - Imola 2:0, Centese - Vis Pesaro 0:2, Fano - San Dona 1:1 Fermana - Livorno 1:1, Forll - Giorgione 2:1, Ponsacco - Rimini 3:2, Tolentino - Triestina 0:1 Treviso - Pontedera 2:2 LESTVICA Livorno 10, Ponsacco 9, San Dona, Ternana in Triestina 8, Cecina in Forli 7, Baracca, Pontedera in Vis Pesaro 6, Giorgione 4, Fano, ternana in Treviso 3, Tolentino 2, Centese in Rimini 1, Imola 0 PRIHODNJE KOLO Baracca Lugo-Tolentino, Cecina-Centese Forli-Triestina, Giorgione-Fano, Imola-Fermana, Pontedera-Ponsacco, Rimini-San Dona, Terna-na-Livorno, Vis Pesaro-Treviso TOTOCALCIO PRAVILNA NAPOVED: X -2 - X - 1 - 1 - 1 - 1 -X - 1 - X - X - X - 2 DOBITKI 13 točk: 63.429.000 lir; 12 točk: 2.143.200 TOTOGOL PRAVILNA KOMBINACIJA: 2-4-6-10-11 -20-27-30 DOBITKI 8 točk: 638.965.000 lir, 7 točk: 2.845.200 lir, 6 točk: 73.500 lir. Ponedeljek, 25. septembra 1995 ŠPORT, AMATERSKI NOGOMET UVODNO KOLO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Sovodenjci nad pričakovanji Juventini »manjkal« le zadetek Sovodnje so z odlično igro v 2. polčasu goste povsem spravile na kolena Štandrežci so si ob številnih priložnostih zapravili tudi enajstmetrovko Sovodnje - Torviscosa 4:1 (1:1) STRELCI: Devetak v 2’, Tomizza v 28’ (avtogol) in v 60’ (11-me-tiovka), Zotti v 70’, Fajt v 75’ SOVODNJE: Gergolet (v 85’ Tomasi), Černič (v 88’ Gomišček), Tomšič, Interbartolo, Devetak, Hmeljak, Zotti, Tomizza, Gorjup, Fajt, Casagrande (v 80’ Cap orale) Zaskrbljenost, kaj bosta prinesla nova sezona in nastopanje v višji ligi, se je ob koncu prvega polčasa v sovodenjskem taboru morda še povečala, saj je zgledalo, da nasprotniku ne bodo kos. Po izvrstnem začetku, v katerem je Devetak že po dveh minutah z glavo zatresel mrežo, je namreč Torviscosa odločno prešla v napad, večkrat nevarno streljala proti Gergoletovim vratom in naposled izenačila, čeprav s pomočjo avtogola. Domači so se sicer dobro držali v obrambi, vendar je bojazen ostala, kljub temu, da je pri rezultatu 1:1 sodnik Casagrandeju razveljavil zadetek, češ da ga je dosegel v off-si-deu. V drugem delu tekme pa so bili Sovodenjci kot prerojeni in so nasprotnika dobesedno pregazili: zmogel je le dva prodora, zato pa se je izkazal z grobostmi. Potem ko je Tomizza izkoristil 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Zot-tijem, je namreč Torviscosa vidno popustila, kot da ji je zmanjkalo moči. Ko so domači do- segli še tretji zadetek, je bilo tekme dejansko konec, saj so z nasprotnikom, ki nikakor ni mogel več proti do njihovih vrat, dejansko razpolagali po mili volji, dosegli še četrti gol, v zadnjih minutah pa bi Devetak lahko povišal na 5:1. Veselja v domačem taboru razumljivo ni manjkalo. Sovodenjci so namreč pokazali, da so dobro pripravljeni (ne smemo pozabiti, da je Torviscosa lani v tej kategoriji bila med najboljšimi in se je borila za napredovanje) in da jim tudi volje ne manjka. Nove sile so se dobro ujele z ostalimi, tako da gre skromen prvi polčas morda pripisati tudi tremu pred startom v novo, zahtevno prvenstvo. Juventina - Flumigna-no 0:0 JUVENTINA: Zanier, Villani, Tamasone, Tre-visan, Kavs, Andaloro, Peteani (v 75’ Kovic), Montina, Devetak (v 85’ Černigoj), Cecotti, Romano (v 46’ Tabaj) RUMENI KARTON: Villani, Kavs V taboru Juventine so bili po prvem letošnjem prvenstvenem nastopu zadovoljni: ekipa je prikazala soliden nogomet, novi igralci so se že precej ujeli z ostalimi, vsi so telesno dobro pripravljeni, o čemer priča visok tempo, ki so ga zdržali do konca srečanja, v katerem so imeli na razpolago tudi enajstmetrovko. Za začetek pa je morda tudi neodločen izid spodbu- den, še zlasti če upoštevamo, da so se pomerili z dokaj neugodnim nasprotnikom, ki se tudi tokrat ni izneveril igri, ki ga je označevala že pred leti: še kar trd nogomet, ki nasprotniku ne pusti »dihati«. Štandrežci so bili še zlasti izvrstni v prvem polčasu, v katerem je ob številnih priložnostih manjkal edinole zadetek. Se najlepša se je v 10. minuti ponudila Trevi-sanu: po prekršku nad Cecottijem v kazenskem prostoru je namreč sodnik dosodil enajstmetrovko, strel z bele točke je izvedel Trevisan, vendar mu je gostujoči vratar pokvaril veselje, saj je usnje zaustavil. Zatem se je v ugodnem položaju znašel Devetak, a Sovodenjci odlični v krstnem nastopu (f. S. Reportage) tudi njega žoga ni ubogala, končala je mimo vrat. Pot do gola je poskusil še Romano, a tudi njemu se je zgodilo kot prej Trevisanu, vratar Flumi-gnana je bil na mestu. V drugem polčasu je vezno vrsto okrepil Tabaj, tako da je Juventina imela žogo še bolj v posesti, a ni bila kaj prida nevarna, igrala je bolj »široko« in vloženega napora ni konkretizirala. Na koncu bi Kovic lahko le spremenil izid, znašel se je v ugodnem položaju, vendar ga je zaustavil sodnik, češ da je v nedovoljenem položaju, a off-sidea zanesljivo ni bilo. Na drugi strani je Flumignano imel eno golo priložnost, in sicer približno sredi drugega polčasa, vendar bi si res ne zaslužil, da iztrži kaj več od neodločenega izida. izidi in lestvice V 1. KOLU PRVE AMATERSKE LIGE Meddeželna liga SKUPINA D IZIDI 4. KOLA: Adriese - Porto Viro 2:4, Argenta-na - Pievigina 0:0, Arzignano - Luparense 0:0, Bassano - Santa Lucia 1:1, Caerano - Palmanova 3:1, Legnago - Pro Gorizia 0:0, Mestre - Russi 3:0, Sanvitese - Lendinarese 6:2, Sevegliano - Mirane-se 0:1 VRSTNI RED: Mestre 10, Sanvitese 9, Caerano 8, Luparense, Pievigina in Porto Viro 7, Pro Gorizia in Miranese 6, Russi in Legnago 5, Sevegliano, Adriese, Bassano in Argentana 4, Arzignano 3, Ita Palmanova in Santa Lucia 2, Lendinarense 1 Elitna liga IZIDI 1. KOLA: Pordenone - Sangiorgina 3:3, Cor-monese - Pro Fagagna 2:0, Gemonese - Aquileia 0:1, Gradese - Pozzuolo 1:0, Manzanese - San Daniele 3:1, San Sergio - Itala San Marco 1:1, Sacile-se - Ronchi 2:2, Trivignano - Centro Mobile 0:0 VRSTNI RED: Cormonese, Aquileia, Gradese in Manzanese 3, Pordenone, Sangiorgina, San Sergio, Itala San Marco, Sacilese, Ronchi, Trivignano in Centro Mobile 1, Pro Fagagna, Gemonese, Pozzuolo in San Daniele 0. PRIHODNJE KOLO (1.10.95 ob 15.00): Aquileia -Cormonese, Centro Mobile - San Sergio, Gemonese - Sacilese, Itala San Marco - Manzanese, Pozzuolo - Pordenone, Pro Fagagna - Gradese, San Daniele - Ronchi, Sangiorgina - Trivignano Promocijska liga SKUPINA B IZIDI 1. KOLA: Aiello - Manzano 2:1, Staranzano - Ponziana 2:1, Cussignacco - San Luigi 1:0, Juventina - Flumignano 0:0, Maranese - San Can-zian 2:0, Pro Fiumicello - Rivignano 1:4, Ruda -Mossa 0:1, Sovodnje - Torviscosa 4:1 VRSTNI RED: Aiello, Staranzano, Cussignacco, Maranese, Rivignano, Mossa in Sovodnje 3, Juventina in Flumignano 1, Manzano, Ponziana, San Luigi, San Canzian, Pro Fiumicello, Ruda in Torviscosa 0. PRIHODNJE KOLO (1.10.95 ob 15.00): Staranzano - Maranese, Flumignano - San Canzian, Manzano - Cussignacco, Mossa - Pro Fiumicello, Ponziana - Aiello, Rivignano - Juventina, San Luigi -Sovodnje, Torviscosa - Ruda. 1. Amaterska liga SKUPINA C IZIDIO 1. KOLA: Basaldella - Pagnacco 1:0, Me-deuzza - Tavagnacco 2:1, Primorje - Aurora 1:0, Serenissima - Buiesel:!, Torreanese - Opicina 2:2, Union 91 - Forgaria 1:1, Vesna - Reanese 2:3, Zarja - Cividalese 2:1 VRSTNI RED: Basaldella, Medeuzza, Primorje, Reanese in Zarja 3, Serenissima, Buiese, Torreanese, Opicina, Union 91 in Forgaria 1, Pagnacco, Tavagnacco, Aurora Vesna in Cividalese 0. PRIHODNJE KOLO (1.10.95 ob 15.00): Aurora -Medeuzza, Buiese - Primorje, Cividalese - Basaldella, Forgaria - Torreanese, Tavagnacco - Union 91, Opicina - Reanese, Pagnacco - Serenissima, Zarja - Vesna. Primorje in Zarja solidno pričela Zmeda in neodločnost pri Vesni Leonardi (levo) in Niko Sedmak včeraj v akciji v Križu (foto KROMA) Primorje - Aurora Bonacquisto 1:0 (1:0) STRELEC: Leghissa v 45’ PRIMORJE: Babich, Emili, Guštin, Škabar (od 70’ Luxa), Leghissa, Auber, Braini (od 62’ P. Stoka), Sardoč, Zucchi, Crevatin, Pescatori. AURORA: Parlato, Almberger, Manzocco, Stefanutti, Genuzio, Sclausero, Parente, M. Marti (od 66’ Degano), Masetti (od 46’ Bo-vio), Zamparutti, lussig. Kljub okrnjeni postavi (manjkali so Štolfa, Miclaucich in Savarin, Luxa in P. Stoka pa sta stopila na teren kasneje) so Prosečani zasluženo zmagali. Trener Bidussi je tako zaupal mlajšim igralcem, ki so izpolnili njegova pričakovanja. V obrambi je bil kot libero Škabar, na sredini je kot vedno vodil igro Auber, ki se je proti koncu srečanja celo pomaknil v obrambo. V napadu je bil zelo gibčen Zucchi, ob njem pa je bil Pescatori, nad katerim so nasprotniki zakrivili več prekrškov. Prva priložnost se je ponudila Zucchiju v 10. minuti. Napadalec Primorja se je po hitrem protinapadu znašel sam pred nasprotnikovim vratarjem, ki mu je v poslednjem trenutku odvzel žogo. Minuto kasneje se je po podaji Auberja ugodna priložnost ponudila Pescatoriju, končni strel je končal malo nad vrati. Priložnosti sta nato imela Leghissa in Zucchi. Na drugi strani pa je bil Babich le enkrat resno zaposlen. Ko so že igralci mislili na odmor, je padel odločilni zadetek: Auber je izvedel prosti strel z levega krila, žoga je prišla v kazenski prostor, kjer se je vnela gneča, naposled so usnje odbili do roba kazenskega prostora, od koder ga je Leghissa z lepim strelom preusmeril v mrežo. Po odmoru so domačini brez težav nadzorovali igro, večjih priložnosti v napadu pa niso ustvarili. V zadnjih 20 minutah so gostje nekoliko odločneje zaigrali, Babich je moral večkrat poseči, a brez večjih skrbi in tako so prve tri točke ostale na Proseku. (E.B.) Zaija - Cividalese 2:1 (2:1) STRELCI: Osmanhodič v 11’ (11-metrovka), Lena v 23’, Sclau-nich v 35’ ZARJA: Cocevari, Štrukelj, Grgič, Kalc, Dandri, Ferluga, Sabini (od 70’ Tognetti), Sclaunich, Ra-valico, Altarac, Osmanhodič. Začelo se je zares. V prvi prvenstveni tekmi je Zarja zasluženo zmagala in pokazala, da bo tudi letos odigrala vidno vlogo v prvenstvu prve kategorije. Tekma je bila vseskozi lepa, napeta in borbena, tako da so biti tudi gledalci zadovoljni. Čeprav je Zarji manjkalo kar precej igralcev, se to na terenu ni zelopoznalo, kajti začetna postava je pokazala dober in požrtvovalen nogomet proti žilavemu in občasno tudi nekorektnemu tekmecu (en rdeč in štirje nuneni kartoni). V začetku se je igra odvijala na sredini, vendar so domačini prav kmalu prevzeli pobudo in z izrednim Ozmanhodičem nevarno ogrožati nasprotnikova vrata. Prav nad bosanskim igralcem so v 11. minuti naredili prekršek v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na 11-metrovko, ki jo je isti igralec uspešno realiziral. Cividalese je reagiral, se podal v napad in izsilil nekaj kotov in prostih strelov v bližini Zarjinih vrat. In prav iz prostega strela so gostje izenačiti: prvi udarec je Cocevari ubranil, drugega pa ne. V 35. minuti spet izreden zadetek Sclaunicha, ki je z roba kazeneskega prostora premagal nasprotnega vratarja. V drugem delu tekme smo bili priča izredni ostri igri gostov iz Čedada, tako da je soditik moral energično postopati in izključiti Nicolettisa. V nadaljevanju so zarjani izvedli še nekaj lepih akcij, ki pa se žal niso uspešno zaključile. V nedeljo pa čaka Ba-zovce spet trda preizkušnja: prihaja jim v goste kvotirana kriška Vesna in prepričani smo, da tudi tokrat spektakel ne bo izostal. (1.2.) Vesna - Reanese 2:3 (0:1) STRELCI: v 40’ Isola, v 60’ Lakoseljac, v 76’ lanesi, v 81’ Ze-rial in v 86’ Piani. VESNA: Carli, Krisciak, Pipan, Leonardi, Ricci, Maracich (od 46’ Zerial), Lakoseljac, Niko Sedmak (od 62’ Morassut), Zocco (od 73’ Mauro), Scala, Peter Sedmak. REANESE: Pigani, Casco (od 82’ F. Morandini), Del Fabbro, S. Cossettini, A. Cossettini, Piani, Lozer (od 70’ C. Morandini), Pa-co, Isola, lanesi. Praznično vzdušje ob zanimivi fotografski razstavi, s katero so kriški športni delavci obeležili 30-letnico včlanitve Vesne v CONI, je nekoliko motila »b’ndima«: letošnja letina bo zaradi slabega vremena verjetno ostala z mastnimi črkami zapisana v črnih bukvah; komentarji so biti v pričako- vanju začetnega sodnikovega žvižga osredotočeni na ti dve temi. Pred slačilnicami je vsekakor vrelo kot v čebeljnaku: »Glej, ta je bil igralec!« ali pa »Tisto leto smo jih (Zarjo) prav potolkli«... Številne fotografije, na katerih so bili ovekovečeni celo nekateri očetje sedanjih igralcev, so bile res zanimive in nemara je »mrzlica« okužila tudi nogometaše v plavih dresih, ki so prvi polčas odigrali neverjetno zmedeno. Reanese tako ni imel težkega dela in Križane je rešila le neverjetna netočnost Furlanov. Gol, ki ga je s krasnim prostim strelom z roba kazenskega prostora dosegel Isola je bil res skromno plačilo za vse, kar so gostje pokazali - oziroma res premila kazen za vse napake domačih. Med odmorom je v Vesnini slačilnici očitno prišlo do streznitve in že v četrti minuti je po lepi akciji Lakoseljaca in Scale žoga prišla do Petra Sedmaka, ki je z močnim diagonalnim strelom zadel vratnico. Veliko bolje je delovala predvsem obramba, kjer je Maracich prepustil Leonardiju mesto libera. Pritisk se je stopnjeval in do gola ni bilo treba dolgo čakati: Lakoseljacev prosti strel je bil fotokopija Isolovega. Vesna je še naprej imela pobudo, toda Reanese je v protinapadu kaznoval njeno preveliko vnemo s hitrim lanesijem. Križani se niso predali: srčno so navalili proti nasprotnikovemu kazenskemu prostoru, dokler ni v eni izmed številnih gneč Zerial končno zatresel mreže. Zal s tem srečanaj ni bilo konec: ponovno zmedo in neodločnost kriških branilcev je po strelu s kota z glavo izkoristil Piani. Časa je bilo še za priložnost Riccija in strel Petra Sedmaka, vendar objektivno gledano so si Furlani zmago zaslužiti. Na koncu povejmo še, da bo Vesna še naprej igrala v letošnjem deželnem pokalu: v svoji skupini je sicer zasedla drugo mesto, vendar jo je federacija vključila v skupino ekip, ki imajo pravico, da odigrajo drugo kolo tega pokala, (dk) KOŠARKA / V SOBOTO V 1. KOLU KOŠARKA / MEMORIAL B. TAVČAR Jadranu v Vareseju usodna »cona 3-2« V noši ekipi je tokrat zadovoljil le David Pregare RACCORDIVARESE - JADRAN TKB 86:63 (40:34) VARESE: Fanchini 11 (5:6), Leva 12 (1:2), Orrigoni 10 (4:8), Merli 17 (0:2), Conti 17 (3:6), Mondello 7, Cucco, Lucarelli, Coerezza 6, Fontanel 6 (2:4), trener Gergati. SON: 15. 3T: Conti 2, Leva 1, Merli 1, Mondello 1. JADRAN: Arena 5 (2:3 met za 2, 0:2 met za 3, 1:2 prosti meti), Oberdan 3 (1:2, 0:3, 1:2), Požar n.v., Pregare 19 (4:7, 3:3, 2:2), Vitez 14 (4:10,1:2, 3:6), Samec 7 (2:2, -, 3:4), Rauber 9 (3:4, 1:5, -), Klabjan n.v., Calavi-ta 6 (3:5, -, -), Hmeljak, trener Vremec. Met za 2:19/33, met za križev pot. Nikakor niso 3: 5/15, skupno 24:48; Trener Andrej Vremec in center Joe Calavita sta svojo prvenstveno pot v Jadranovem članskem moštvu, žal, začela s porazom (Foto KROMA) pm 10:16. SON 21. PON: Calavita (37), Oberdan (37). SODNIKA: Bertelli (Milan) in Restelli (Rho). GLEDALCEV: 1.000. Jadranovci so v soboto na uvodnem srečanju B lige proti solidnemu moštvu iz Vareseja, ki sodi v krog favoritov za napredovanje v višjo ligo, visoko izgubili. Končni izid pa gotovo ne odraža kakovostne razlike na igrišču med ekipama, saj so bili naši košarkarji večji del srečanja skoraj enakovredni gostiteljem, ki so si visoko razliko priigrali v zadnjih minutah. Naša združena ekipa je začela zelo spodbudno in je do 10. minute vodila s 4-6 točkami razlike. Tedaj pa sta stopila v ospredje domača košarkarja Merli in Leva, ki sta spretno izkoristila vse Jadranove napake in povedla svojo ekipo v vodstvo, ki jo je tudi obdržala do konca polčasa. Tudi začetek drugega polčasa je bil za jadranov-ce obetaven: z uspešnimi meti za tri točke Pregarca in Rauberja se je naše moštvo približalo domačinom na eno samo točko (49:50). Tedaj pa so gostitelji ubrali consko obrambo 3-2 in za naše košarkarje se je začel pravi našli protiuteži proti tej obrambi. Izgubljali so žoge kot za stavo (skupno so izgubili kar 28 žog), metali so prenaglo in iz neizdelanih položajev. Kljub vsem napakam pa so še držali korak z domačini: v 30. minuti so izgubljali s 53:60, v 35. min. z 58:71. 2e dejstvo, da so jadranovci v zadnjih petih minutah dosegli bornih pet točk, jasno kaže, kakšne težave so imeti proti tej obrambi. Poraz je bil zato neizbežen. Od posameznikov je v naSi ekipi zadovoljil le David Pregare, ki je imel dober odstotek pri metu na koš (za tri točke je bil nepogrešljiv, 3:3). Delno je zadovoljil tudi Stefan Sa- mec. Skoda pa, da si je takoj nabral veliko število osebnih napak. V prvih 10 minutah je povsem solidno opravil svojo nalogo Joe Calavita, ki je imel 6 skokov. Moštvo iz Vareseja sodi, po našem mnenju, upravičeno med kandidate za prestop v višjo ligo. Ta ekipa je dejansko podružnica Cagive iz Vareseja, ki nastopa v Al ligi. To je zelo mlado in visoko moštvo, s petimi dvometraši je tudi najvišje v prvenstvu B lige. Med posamezniki izstopajo predvsem mladinski državni reprezentant Leva (192 cm, »playmaker«), Merli (204 cm, krilo), za katerega se je zanimalo tudi več prvoligaških klubov, in Andrea Conti (200 cm, bek), sicer brat slavnejšega košarkarja, ki igra v reprezentanci in v Pesa-m s Scavotinijem. V prihodnjem kolu bodo jadranovci igrali doma proti Collegnu iz Turina, ki je kot naša ekipa, novinec v ligi. Upajmo, da bo to priložnost za osvojitev prvih prvenstvenih točk. (Kaf) Košarkarska B liga IZIDI 1. KOLA Raccordi Varese - Jadran TKB 86:63 Cassano - Orobica Bergamo 67:68 Basket Biella - Cividale 85:62 Riva del Garda - Oderzo 57:58 Collegno - Scame Bergamo 78:76 Forti Monza - Posal SS Giovanni 76:60 VRSTNI RED Raccordi Varese, Orobica Bergamo, Basket Biella, Oderzo, Forti Monza in Collegno 2; Jadran TKB, Cassano, Cividale, Riva del Garda, Scame Bergamo in Posal SS Giovanni 0. PRIHODNJE KOLO (30.9.) Posal SS Giovanni - Basket Biella; Oderzo - Cassano; Cividale - Riva del Garda; Orobica Bergamo - Rac- cordi Varese; Jadran TKB - Collegnc (20.30 v tržaški športni dvorani); Scame - Forti Monza. Inter 1904 v finalu boljši od borovcev Na turnirju sodelovala še četrtoligaša Kantove! in Cicibana - Prehodni pokal V telovadnici Ervatti so se .tri naše peterke, Bor Radenska, Cicibona in Kontovel ter moštvo Inter 1904, pomerile na dvodnevnem 2. memorialu v spomin na tragično preminulega Borisa Tavčarja, prijatelja in bivšega člana Borovih mladinskih ekip. V sobotni finale sta se uvrstila Bor Radenska in Inter 1904, ki je turnir tudi osvojil. Oba finalista sta v petkovem polfinalu le v zadnjih sekundah (Bor s prostim metom Spadonija, filter s prostima metoma Martuccija) premagala Kontovel oziroma Cicibono. V tekmi za 3. mesto so Kontovelci, kljub odsotnosti trenerja Claudia Starca, pričeli zelo odločno ter povedli najprej z 19:4, v 12. minuti pa je njihova prednost znašala že celih 20 točk (28:8). Dotlej katastrofalni cicibonaši so v dragem polčasu pripraviti preobrat (13:0) in v 25. minuti imele le še dve točki zaostanka (40:42). Konec je bil izredno izenačen. Persi je v zadnji akciji ukradel žogo in Possega je. ob zvoku shene dosegel zmagoviti koš iz srednje razdalje. V velikem finalu so močno okrnjeni borovci (brez lanske prve peterke, Smotlak, Debeljuh, Perčič in Rasman) v pomlajeni postavi slabo igrati proti borbenemu in učinkovitemu Interju 1904, ki se je letos precej okrepil (Apollonio, Valdemarin in nekaj mladih). 2e v prvem polčasu so gostje imeti pobudo v svojih rokah ter povedli z 51:38. S conskim presingom so borovci nadoknaditi zaostanek in povedli s koši Grbca in Pettirossa na 71:65(35). V zadnjem delu pa so Krečičevi fantje doživeti popoln »black out« in Inter je z »breakom« 15:2 zasluženo zmagal. Spomnimo naj, da so starši pripraviti posebno trofejo, ki jo bo v trajno last osvojil trikratni zmagovalec memoriala. POLFINALNI TEKMI Bor Radenska - Kontovel 68:67 (23:36) BOR: Spadoni 4 (2:4), Susani 14 (4:6), Iv.Bajc 16 (2:5), Giacomini, D.Barini 18 (4:5), Lapel 3 (1:2), Bosser (0:2), Rustja (0:2), Pettirosso 2 (2:2), Grbec 11; trener Krečič. PM 15:28. SON: 18. 3T: Grbec 1. KONTOVEL: B.Pertot 13 (2:4), Kralj 8 (2:2), Gulič 13 (3:4), M.Emiti 2 (0:2), Stoka nv, D.Daneu nv, Černe, Civardi 17 (3:4), Vodopivec, Godnič; trener C.Starc. PM 12:24. SON: 21. 3T: Kralj 2, B.Pertot 1. Inter 1904 - Ocibona 72:71 (31:44) INTER: Martucci 11 (3:5), Urmar 2, M.Furlan 14 (3:6), lurkic 21 (7:8), Baici, Giamba 2 (0:2), Musto 6 (2:4), Salvemini, Kočevar 2, Apollonio 14 (4:5); trener Mo-schioni. PM 19:30. SON: 18. 3T: M.Furlan 3. CICIBONA: D.Kovacic, Persi 15 (5:9), Filipčič 6 (4:4), Jogan 4 (2:2), Pieri 12 (2:2), A.Zuppin 7 (1:3), Possega 10 (2:5), Iz.Bajc 3 (3:4), S.Zuppin 2, Tomšič 7 (1:2), P.Furlan, Krizmancic 5 (1:4); trener L.Furlan. PM 21:33. SON: 21. PON: Persi (38), Jogan (39). FINALE ZA 3.MESTO Cicibona - Kontovel 76:74 (27:40) CICIBONA: D.Kovacic 2, Persi 16 (8:12), Filipčič 8 (6:6), Jogan 6 (4:5), Pieri 6 (4:4), A.Zuppin 11 (0:1), Possega 12 (0:1), S.Zuppin 2, Tomšič 12 (4:6), Krizmancic 3 (1:2); trener L.Furlan. PM 17:26. SON: 21. 3T: Tomšič 2, A.Zuppin 1. FINALE ZA l.MESTO filter 1904 - Bor Radenska 76:82 (38:45) INTER: Martucci 1 (1:2), Urmar 2 (2:2), M.Furlan 10 (3:5), lurkic 12 (2:2), Giamba 8, Valdemarin 25 (5:7), Srebemik 6 (0:2), Salvemini 4 (2:2), Kočevar (0:2), Apollonio 14 (2:2); trener Moschioni. PM 17:26. SON: 24. 3T: Valdemarin 2, M.Furlan 1; BOR: Spadoni 2 (0:2), Susani 20 (5:9), Iv.Bajc 17 (3:5), Giacomini, D.Barini 4 (2:2), Lapel 2 (0:3), Bosser 3 (1:1), Rustja 4, Pettirosso 5 (1:2), Grbec 19 (6:6); trener Krede. PM 18:29. SON: 24. 3T: Susani 3, Grbec 1. (VJ) V NOVI GORICI / MLADINSKE IGRE TREH DE2EL V vseh disciplinah več kol očitna premoč slovenske reprezentance V soboto so se v Novi Gorici končale »Mladinske igre treh dežel«, ki jih je priredil Olimpijski odbor Slovenije in sta se jih udeležili poleg Slovenije se reprezentanci Furlanije Ju-lijske-krajine in Koroške. Na igrah so sodelovali mladi športniki do 15. leta starosti. V vs^b disciplinah, razen v tenisu in v ženski odbojki, je več kot zanesljivo zmagala slovenska reprezentanca. Zlasti visoke razlike pa so bile v rokometu in košarki, kjer so Slovenci dokazali, da so res razred zase. V raznih disciplinah je z izbrano vrsto FJK nastopilo tudi nekaj naših predstavnikov, Zensko odbojkarsko reprezentanco pa je celo vodil Slogin trener Mario Gač (na sliki). V tej selekciji sta bili tudi dve naši prestavnici Jesenka Furlan (Sloga) in Katerina Macho (Bor). V ženski namiznoteniški vrsti sta igrali krasovki Martina in Nina Milic, v moški pa kra-sovca Gorazd Milič in Bojan Simoneta. V košarkarski ekipi FJK je nastopil domovec Egon Covi, ki sicer igra pri goriške-mu Brescialatu. Organizacija je bila nekaterim manjšim zaostojem navkljub dobra in tudi nekatera srečanja so bila dokaj kakovostna. Sicer pa je cilj teh Iger predvsem ta, da se mladi športniki med seboj spoznajo in navežejo prijateljske stike, kar je tudi v svojem govoru na prestavitvi poudaril novogoriški župan Špacapan. Prihodnje Mladinske igre treh dežel bodo v Italiji in vse kaže, da bodo v Miljah. REZULTATI ATLETIKA DEKLICE. Vrstni red: 1. Slovenija 72; 2. FJK 63; 3. Ko-1 (-1 DEČKI. Vrstni red: 1. Slovenija 65; 2. FJK 56; 3. Koroška 30. ROKOMET DEČKI. Izidi: Slovenija -FJK 21:6, FJK - Koroška 19:18; Slovenija - Koroška 36:3. Vrstni red: 1. Slovenija 4; Koroška 2; FJK 0. FJK je zadnja, ker je proti Koroški igrala s starejšimi igralci. KOŠARKA DEČKI. Izidi: Slovenija -FJK 118:48; Slovenija - Koroška 226:16, FJK - Koroška 116:15. Vrstni red: 1. Slov-neija 4; 2. FJK 2; 3. Koroška 0. ODBOJKA DEKLICE. Izidi: Slovenija -Koroška 3:0, FJK - Koroška 3:0, Slovenija - FJK 2:1. Vrstni red: 1. Slovenija 4; 2. FJK 2; 3. Koroška 0. NAMIZNI TENIS DEKLICE. Izidi: Slovenija -FJK 5:0, FJK - Koroška 5:0, Slovenija - Koroška 5:0. Vrstni red: 1. Slovenija 4; 2. FJK 2; 3. Koroška 0. DEČKI. Izida: Slovenija -FJK 5:0. Vrstni red: 1. Slovenija 2; 2. FJK 0. Koroška v tej konkurenci ni imela prestavni ko v. TENIS Vrstni red (deklice in - dečki): 1. Slovenija 6; 2. Koroška 6; 3. FJK 0. Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da se bo danes, 25. t. m. začela vadba v bazenu v Alturi po dogovorjenih umikih. SK BRDINA obvešča, da je sedež odprt za informacije danes od 19. do 20. ure. GIMNASTIČNA SEKCIJA SZ DOM GORICA obešča, da vpisuje za športno ritmično gimnastiko (deklice letnika 1989 in starejše) in športni gimnastiko (dečki in deklice letnik 1989 in starejši) za sezono 1995/1996 ob torkih in petkih od 15.30 do 17.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Treningi so se že pričeli. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR vpisuje za športno in baletno ginmastiko ter aktobatiko za sezono 1995/96 v uradnih mah na sedežu društva ali po tel. št. 51377 vsak dan od 17. do 19. ure. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira v sezoni 95/96 rekreacijo za bivše igralke. Vse zainteresirane vabi na sestanek, ki bo danes, 25. t.m. ob 20. uri na stadionu 1. maj. Pojasnila lahko dobite na tel. St. 397439 (Sandra). SZ GAJA - teniski odsek sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v tenisu za osnovnošolske otroke. Vpisovanje na sedežu društva ali po telefonu (226115) od 18. do 20. ure. Treningi se bodo pričeli 9. oktobra. SD MLADINA - smučarski odsek nudi informacije o delovanju nove smučarske sezone 1995/96: začetni tečaji na plastični stezi in na snegu, vpisovanja FISI, zimovanje, tekmovalna dejavnost, rekreacija in razno na sedežu v Križu, dom A. Sirka, vsako sredo in petek od 19.00 do 20.30. NAMIZNI TENIS / PRVI KROG V NAJVIŠJI ZENSKI LIGI ODBOJKA / SLOGAŠICAM ŠESTEROBOJ Ul SP Kraševke spravile prvaka v defenzivo Coccaglio je lahko zadovoljen, do je osvojil točko KRAS COCCAGLIO 5:5 VVang-Zampini 2:0 (21:8, 21:11), Milič Vanja - Corbetta 1:2 (21:23, 21:17, 25:27), Bersan - Merenda 1:2 (21:17, 11:21,16:21), Milič Katja - Dini 2:0 (22:20, 21:14), Wang -Merenda 2:0 (21:3, 21:8), Milič Vanja - Dini 2:0 (21:19, 21:18), Bersan - Zampini 0:2 (23:25,14:21), Milič Kajta -Corbetta 2:0 (22:20, 23:21). Dvojice: VVang/Bersan - Zampini/Merenda 1:2 (16:21, 21:16, 20:22), Milič Katja/Milič Vanja - Corbetta/Dini 0:2 (21:23,14:21). Na začetku prvenstva v najvišji italijanski namiznoteniški ligi so Krasove igralke proti državnemu prvaku štartale na zmago. Potem pa so se morale zadovoljiti z izenačenim rezultatom. Gostje so se predstavile v Zgoniku s prvokategornico Michelo Merenda (št. 6) in drugoka-tegornicami, ki nosijo številke 15, 16, in 29 na državni jakostni lestvici, Giorgio Zampini, Annaliso Dini in Anno Corbetta. Prvakinje so bile ves čas v defenzivi. Naj navedemo, da se je kar 9 setov zaključilo na razliki dveh točk, trije dodatni seti pa so se obrnili v korist Coc-caglia. Realen rezultat bi moral biti 6:3 za Krasova dekleta, ki so maloštevilnemu občinstvu pripravile lep prikaz vrhunskega namiznega tenisa, požrtvovalnosti in borbenosti. Izkazala se je zlasti Krasova druga jakostna ekipa v sestavi sestričen Katja in Vanja Milič, s katerima je Dinijeva prvič doživela poraz, ki je za nasprotnico tembolj boleč, ker so to mlajše Krasove moči. Zal je imela Vanja Milič (št. 21) veliko smolo v drugi tekmi proti dolgoletni igralki in trenerju Cocca- glia Anni Corbetti. Dvoboj je trajal celih 40 minut, njune izmenjave spravile gledalce na noge. Izkušena gostja je zatem igro v tretjem setu obrnila v svojo korist s številkami podobnimi rokometnim izidom (21:23, 21:17, 25:27). Najboljša Krasova igralka Ana Bersan (št. 10) v soboto ni bila najbolje razpoložena. Izmuznili sta si ji dve priložnosti v posamičnih bojih. Z Merendo je odigrala tri sete, čeprav bi bila bolj dosegljiva Zampinije-va, s katero je Ana prvi set izgubila na 23. točki. Kra-sov adut, Kitajka Wang je obema nasprotnicama, Zampinijevi in Merendi, dovolila največ 11 točk. Mrendi samo tri. V posamičnih bojih je bila tesna, a zelo pomembna zmaga borbene Katje Mitič (št. 26) nad Corbetto. Pri vodstvu krasovk 5:3 (dve zmagi Wang in Katja Milič, ena Vanja Mitič) so bile na vrsti dvojice. Tudi po dodatnem setu se je par Zampini - Meredna po hudih borbah izkazal za boljšega od Wang - Bersan. Dvojica Katja in Vanja je vzbujala up na osvojitev dveh prvenstvenih točk, le v prvem setu (21-23), potem pa si je nasprotnikov Kitajka Wang prepustila nasprotnicam drobtinice (Foto Balbi/KROMA) par Corbetta/Dini priigral izenačen končni izid. Remi je končno Pirova zmaga za aktualnega državnega prvaka, ki letos Starta sicer v okrnjeni postavi, a varovanke Sonje Mitič so pokazale, da bo še marsikateri nasprotnik v prvenstvu trepetal pred njimi. Skoda le, da njihova prodornost ni prišla do veljave v rezultatu s Coccaglijem. Krasove prvoligašice bodo imele sedaj prvenstveni odmor tja do 14. oktobra, ko se bodo srečale s favoritom prvenstva Castellano. 2e v petek 29. septembra pa se bodo krasovke pomerile v mednarodnem srečanju z nizozemsko ekipo Hoonhorst v prvem kolu za evropski pokal ETTU Nancy Evans ob 19. uri v Zgoniku. 0.J.) . OSTALI IZIDI Zenska B liga: Kras - Li-nus Arezzo 4:1. Moško G-l liga: Kras - Azzurra Gorica 3:5. Moško C-2 liga: Kras -San Giovanni Poredenon 1:5. Moško C-2 Under 14: Kras - San Giovanni Por-denon 5:0 Nove pridobitve se pri Koimpexu že obrestujejo Odbojkarice Koimpexa so si po petih setih izredno izenačenega dvoboja z Orno zagotovile prvo mesto na turnirju Italijanske zveze za šport za vse (UISP), ki je potekal tudi pod pokroviteljstvom občine Zgonik. Zmaga slogašic je zaslužena, saj so pokazale največ od vseh. Pokazalo se je tudi, da bodo letošnje pridobitve Sloge Monica Piccoli, Maxi Sri-chia in Nicol Mamillo predstavljale pomembno okrepitev za ekipo, ki je v primerjavi z lansko precej spremenjena. Se posebej Srichia (na sliki) pa ima tudi največ zaslug za končno slavje slogašic. Uspeh slovenskih ekip so dopolnile borovke s tretjim mestom. Kalčeve varovanke so v igri preveč nihale, da bi lahko dosegle kaj več, vsekakor pa pa so v tekmi za tretje mesto proti slovenskemu A2 ligašu Taborju iz Ljubljane pokazale primemo zagrizenost in tekmo zanesljivo dobile. Borovkam se tudi pozna, da so s pripravami v precejšnjem zaostanku, saj ‘zaradi del na stadionu 1. maj lahko trenirajo samo dvakrat tedensko v dvorani. Na turnirju smo v predtekmovanju videti tudi prvi letošnji derbi, ki se je končal z razmeroma zanesljivo zmago Koimpexa, ki je bil boljši nasprotnik. Borovke lahko kot delno opravičilo navedejo odsotnost kapetanke Gregorijeve in poškodovane Vodopivčeve. Koimpex, ki je nastopil brez Fabrizijeve, je precej boljše serviral, Borovke so veliko grešile in videti je bilo, da jim zgodnja ura tekme povzroča več preglavic kot slogašicam. Te so v obeh setih praktično stalno vodile, razen na začetku drugega niza, ki je pripadal Boru (5:1). Toda v osrednjem delu obeh nizov so bile slo-gašice boljše, predvsem pa so veliko manj grešile in v prvem setu povedle 14:8, v drugem pa 14:9. Borovke so sicer skušale reagirati, toda vodstvo slogašic je bilo previsoko, da bi lahko spremenile potek srečanja. Na ostalih dveh tekmah v skupini tako Koimpex kot Bor Mer-cantile nista imela pretirano težkega dela z mlado ekipo iz Pulja. Na turnirju so na nagrajevanju proglasili tudi najboljše posameznice. Priznanje kot najboljša igralka turnirja je prejela igralka Koimpexa Maxi Srichia, najboljša tolkačica je bila Laura Vatta (Orna), najboljša blokerka Jona Rakuš (Tabor) najboljša obrambna igralka Breda Cok (Bor), najboljša podajačica Roberta Zimmerman (Orna), najboljša serverka Tamara Vidah (Koimpex), najboljša sprejemalka Astrid Vida (Orna), Biljana Grigorjevič pa je dobila priznanje za najmlajšo igralko, (rg) Rezulati turnirja Tekma za 1. mesto: Oma-Koimpex 2:3 (15:13, 12:15, 12:15, 15:7, 18:16); tekma za 3. mesto: Bor Mercantile-Tabor 2:0 (15:11, 16:14); tekma za 5. mesto: Rovinj-Pula 2:0 (15:9,15:12). Končni vrstni red: 1. Koimpex, 2. Orna, 3. Bor Mercantile, 4: Tabor, 5. Rovinj, 6. Pula. Izidi v skupinah: Koim-pex - Bor Mercantile 2:0 (15:13, 15:10), Koimpex -Pula 2:0 (15:4, 15:4), Bor Mercantile - Pula 2:0 (15:12, 15:10). Skupina B: Oma - Tabor 2:1 (9:15, 15:4, 15:9), Oma -Rovinj 2:0 (15:6, 15:13), Tabor - Rovinj 2:0 (15:5, 15:11). Postavi KOIMPEX: Gregori, Piccoli, Košuta, Viđali, Cioc-chi, Pertot, Mitič, Mamillo, Srichia. BOR MERCANTILE: Pi-tacco, Flego, Zadnik, Gruden, Benevol, Faimann, Cok. V soboto sta se poročila Elena in Andrej Vso srečo v skupnem življenju jima želi Odbojkarsko društvo Bor ODBOJKA / V SOBOTO JE V DEŽELNEM POKALU DEBITIRALO OSEM NAŠIH ŠESTERK Especjo in ženska vrsta Vala osvojila prva derbija sezone MOŠKI Skupina A Club Altura - Bor Fortrade 3:2 (6:15, 15:12,13:15,15:7,15:10) BOR: Tabemi 5+8, Paulica 0+0, Coloni 0+0, Ruttar 4+6, Bresi še niso vadile. Drugače pa so 2+9, Furla-nič 1+0, Gombač 3+4, Del Turco 1+1, Marega 7+3, Cella. Borovci so v svojem prvem uradnem nastopu nekoliko nepričakovano klonili pred sicer okrepljenim četrtoligašem (z igralci C-2 ligaša Prevenireja). Po prvem setu ni kazalo na tak razplet, saj so borovci že z ostrimi servisi povsem nadigrali nasprotnika. Po uvodnem nizu pa se je zataknilo. Naši igralci so zaigrali precej nihajoče, servis ni bil več tako učinkovit, nasploh pa je bilo v igri vse več napak, kar je domača šesterka izkoristila. V zadnjih dveh setih kljub vodstvu borovcev v nizih z 2:1 so plavi tudi fizično popustili, Club Altura pa je zasluženo zmagala. Poraz sicer ne gre dramatizirati, Borove fante pa čaka še veliko dela. (Dejan) Ostati izid 1. kola: Prevenire - Nuova Pallavolo Trieste 3:0 (15:8, 15:3, 15:11). Prihodnje kolo: Nuova Pallavolo - Club Altura, Bor Fortrade - Prevenire (28.9. ob 21.00). Skupina B Espego - Korting 3:2 (9:15, 15:10, 15:13, 4:15,15:11) ESPEGO: Plesničar 6+9, Mania 5+1, Lutman 0+0, Devetak 6+7, Soban 4+6, Lukež 0+1, Mučič 0+0, Petejan 14+8, Gravnar, Bri- sco 4+1, M. Cemic 0+0. KORTING: Furlanič, Šušteršič, Mijot, Veljak, Pertot, Cuk, Micalessi, Drasič, Glavina, Furlani, Ritossa. Derbi so osvojiti gostitelji, vendar so jim bili mlajši gostje povsem enakovredni in bi lahko tudi presenetili. 2e v betjem setu je namreč združena ekipa Bora in Sloge dosegla visoko vodstvo (11:5 in 13:8), ki pa ga ni znala obdržati do konca. V ključnih trenutkih izenačenega srečanja je prišla na dan večja izkušenost Espega, zlasti pa Rajka Petejana. Lahko rečemo, da so bili na koncu bolj zadovoljni poraženci od zmagovalcev, ki so ocenili, da so igrali slabo, nasprotnika pa so pohvalili. Ostali izid 1. kola: Tomana - Acli Ron-chi 3:0 (15:2, 15:7, 15:2). Prihodnje kolo: Acli Ronchi - Sloga (27.9. ob 20.30), Espego - Tomana (jutri ob 20.00). Skupina C Pradamano - 01ympia 0:3 (3:15, 7:15, 12:15) OLVMPIA: A., J. in S. Terpin, Gravnar, Maraž, Dorni, Pintar, Seni, Ferfolja, Komjanc. Nastop v Pradamanu je bil za 01ympio le lažji trening. Udarna šesterka A., S. in J. Terpin, Maraž, Domi in Gravnar je vprvem setu dobesedno zmlela furlanskega četrtoli-gaša. Zaradi prelahke zmage v tem setu so goriški odbojkarji nato nekoliko popustili, trener Rinaldo Domi je poslal na igrišče tudi vse ostale in tekma je bila za spoznanje bolj izenačena, vendar pa zmaga 01ympie ni bila nikdar pod vprašajem. V članski ekipi sta uspešno debitirala Nikolaj Pintar in Patrik Seni. Ostali izid 1. kola: Volley bali Udine -Natisoma 0:3 (5:15,14:16,10:15). Prihondje kolo: 01ympia - VBU Videm (28.9. ob 20.30), Pav Natisoma - Pradamano. ZENSKE Skupina A Sloga - Altura 3:2 (14:16, 15:12, 15:11, 4:15,16:14) SLOGA: Babudri, Ban, Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Mauro, Molassi, Sosič, Tensi. Mlade slogašice so prijetno presenetile in premagala starejše nasprotnice Alture, ki bodo njihov tekmec tudi v prvenstvu D lige. V soboto so se na igrišču zvrstile vse igralke in to z različno kombinacijo v vsakem setu. V Sloginih vrstah je nekoliko pešal le sprejem, kar pa je povsem razumljivo, saj tega elementa igralke letos še niso vadile. Zmaga slogašic bi bila lahko še izdatnejša, če se jim ne bi izmuznil prvi set, v katerem je bila Altura sicer stalno v vodstvu, a jo je Sloga ujela pri 14. točki, naprej pa ji ni uspelo priti. (Inka) Prihodnje kolo: Sgt - Sloga (jutri ob 21.00), Altura - Virtus. Skupina B Sokol - Val 2:3 (11:15,15:5,15:12,11:15, 12:15) SOKOL: L. in T. Masten, Viđali, Visin- tin, Marucelli, Lupine, Kosmina, Semec, Ban, Švara, Skerk. VAL: Braini 0+1, Zavadlal 3+1, Miklus 3+3, Blasizza 0+1, Mo. Tomasin 15+13, Vi-sintin 3+9, Černič 10+5, Mo. Tomasin 16+5, Pavio 0+0. Združeni goriški ekipi je prvič po osmih letih uspelo zmagati v Nabrežini. Prvi ženski pokalni derbi sezone (na sliki) je bil dopadljiv in borben. »V naši igri je bilo še prevel napak, kar pa je razumljivo, saj smo spremenili sistem igre v obrambi in bloku. Zadovoljen pa sem z borbenostjo svojih igralk,« je nastop ocenil trener Goričank Zoran Jerončič. »Glede na to, da smo šele v začetni fazi priprav in da tokrat na klopi ni bilo našega trenerja, kar se je precej poznalo, smo lahko še kar zadovoljne,« pa je povedala Sokolova igralka Lara Masten. Prihodnje kolo: Val - Volley club Tržič (28.9. ob 20.30) Skupina C 01ympia Cerimpex - Tomana 0:3 (11:15, 10:15,10:15) OLVMPIA: M. in V. Černič, Bulfoni, Braini, H. in K. Corsi, Zotti, Princi, Nardin, Brisco. Igralke 01ympie so trdo pristale v tretje-ligaško stvarnost. Nasprotnik, s katerim se bodo pomerile tudi v C2 ligo, je zasluženo zmagal in Goričankam zadal prvi poraz na uradni tekmi po dvanajstih mesecih. »Tomana se je menda zelo okrepila in upravičeno meri zelo visoko. S svojo odlično igro, posebno v obrambi, nas je presenetile. Pravzaprav niti nismo igrale slabo. Tekma je bila lepa, mi pa smo naredile dvakrat več napak kot one,« je povedala trenerka 01ympie Miranda Kristančič. Ostati izid 1. kola: Fanra - Morarese 3:0 (15:13, 15:13, 15:10). Prihodnje kolo: Tor-riana- Farra, Morarese - 01ympia (28.9. ob 19.30). I M S E Prvi del « Ifni n Povratni del 28.10.1995 ■ ■ 17 02.1996 IMSA - CARPI SEDICO BL - BUSSOLENGO COLLECCHIO-CONCESIO CUS MODENA-CAVRIAGO ASOLA-PORDENONE ISOLA VR-SAN MIGUEL MARCONI RE-SASSUOLO MOŠKA ODBOJKARSKA uof% Prvi del 6.01.1996 g. KOLO Povratni del 20.04.1996 CAVRIAGO - SASSUOLO SEDICO BL-MARCONI RE CONCESIO-SAN MIGUEL BUSSOLENGO-ISOLA IMSA-PORDENONE COLLECCHIO-ASOLA CARPI-CUS MODENA Prvi del a Iffll 1*1 Povratni del 4.11.1995 "VULil 24.02.1996 PORDENONE - CUS MODENA CONCESIO-SEDICO BL CARPI - MARCONI RE BUSSOLENGO - COLLECCHIO SASSUOLO-ISOLA SAN MIGUEL-ASOLA CAVRIAGO-IMSA Prvi del 11.11.1995 3. KOLO Povratni del | 2.03.1996 IMSA-CONCESIO CARPI - BUSSOLENGO ISOLA-CUS MODENA ASOLA-SASSUOLO COLLECCHIO-CAVRIAGO SEDICO BL-SAN MIGUEL MARCONI RE - PORDENONE Prvi del sn ■ n Povratni del 18.11.1995 ■^-ULU 9.03.1996 BUSSOLENGO-IMSA CONCESIO-CARPI CUS MODENA-ASOLA PORDENONE - ISOLA SASSUOLO-COLLECCHIO CAVRIAGO-SEDICO SAN MIGUEL-MARCONI RE Seznam nastopajočih moštev v moški odbojkarski B2 ligi Volley Pordenone; Univ Mobirolo Carpi Modena; CUS Modena; Cer. Provenza Sassuolo Modena; II Cervo Col-lecchio PC; Marconi Volley Castelnovo Reggio Emilia; Me-Cart Cavriago RE; Gamma Retin Concesio BS; Cal-zature Mura Asola MN; Birra San Miguel TN; Volley Sedi-co Belluno; Boomerang Bussolengo Verona; Red Level Isola Verona; Imsa Gorica. Domače tekme bodo odbojkarji Imse odigrali v štan-dreški telovadnici, s pričetkom ob 20.30. Prvi del c Iffll fl Povratni del 25.11.1995 —i^ULlJ 16.03.1996 CONCESIO-BUSSOLENGO ISOLA - ASOLA IMSA-SAN MIGUEL CARPI - PORDENONE SEDICO BL-SASSUOLO MARCONI RE- CAVRIAGO COLLECCHIO-CUS MODENA Prvi del e- |{ng fl Povratni del 2.12.1995 1-1-1 23. 03.1996 CAVRIAGO-BUSSOLENGO SASSUOLO - CONCESIO SAN MIGUEL-CARPI CUS MODENA-IMSA PORDENONE-SEDICO ISOLA-COLLECCHIO ASOLA-MARCONI RE Prvi del -j |^ri| fl Povratni del 9.12.1995 "m ■^■-■■-11 30.03.1996 CONCESIO - CAVRIAGO BUSSOLENGO - SAN MIGUEL IMSA-SASSUOLO COLLECCHIO - PORDENONE MARCONI RE-ISOLA SEDICO BL-CUS MODENA CARPI-ASOLA Prvi del o IZ ni Fl Povratni del 16.12.1995 D- ■^Ul.U .,3.04.-1996 CAVRIAGO - CARPI PORDENONE - CONCESIO SASSUOLO - BUSSOLENGO ISOLA-IMSA SAN MIGUEL-COLLECCHIO CUS MODENA-MARCONI RE ASOLA-SEDICO BL Prvi del «n l^fll fl Povratni del 13.01.1993 ■l*« IXUl-1-1 27.04.1996 SAN MIGUEL-CAVRIAGO MARCONI RE-COLLECCHIO CUS MODENA-CONCESIO PORDENONE - BUSSOLENGO ASOLA - IMSA SASSUOLO-CARPI ISOLA-SEDICO BL Prvi del ** liTfll fl Povratni del 20.01.1996 ■■■ lxllLll 4.05.1996 COLLECCHIO-SEDICO BL SAN MIGUEL-SASSUOLO CAVRIAGO-PORDENONE IMSA-MARCONI RE CONCESIO-ASOLA BUSSOLENGO - CUS MODENA CARPI - ISOLA Prvi del 15» IZ fll n Povratni del 27.01.1996 "C- 1XUE-U 11.05.1996 COLLECCHIO-IMSA PORDENONE - SASSUOLO SEDICO BL-CARPI MARCONI RE - BUSSOLENGO CUS MODENA-SAN MIGUEL ASOLA-CAVRIAGO ISOLA - CONCESIO Prvi del IH izni fl Povratni del 5.02.1996 lxULl-l 18.05.1996 IMSA - SEDICO BL SAN MIGUEL-PORDENONE CONCESIO-MARCONI RE CARPI-COLLECCHIO SASSUOLO - CUS MODENA CAVRIAGO-ISOLA BUSSOLENGO - ASOLA LESTVIOA - L E S T V I O A ASOLA >? 17 BUSSOLENGO 3 8 17 CARPI 1 . 2 s>; 4- IS is 17 m CAVRIAGO Ž 4 ' 8 m, 17 .18 « 28 21 COLLECCHIO 1 2. $ 4 s 7 14 IS s IB M CONCESIO 1 2 3 5 6 8 9 13 14 w f§ 17 18 19 M ži 22 CUS MODENA 2 3 4' 'S § 8 r m 11 12 13 14 IS f6 17 m 19 20 21 23 IMSA 1 ? 3 4 6 $ 10 ff 12 13 14 IS 18 17 18 M m 2t 22 24 ISOLA 3 4 s- 6 7 8 '10 11 13 14 13 18 17 18 m 28 2i 24 26 MARCONI 3 4 s S 7 . 8 Q 10 12 13 14 15 16 17 W IS m m 22 2? 26 PORDENONE 2- S 4 S- 7 9 10 11 13 14 IS 16 17 18 19 m 21 23 26 SAN MIGUEL f 2 3 4 s 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS W ■17 18 19 m ■21 22 23 2S at SASSUOLO f 2 3 4 s 6 ■ 7 8 ; 9 18 11 12 13 14 15 18 17 18 ■19 m 21 22 23 24 23 26 SEDICO BL 2, 3 s 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS 18 18 19 a? 21 22 j 25 36 ŠPORT Ponedeljek, 25. septembra 1995 ______________KOŠARKA / ITALIJANSKA Al LIGA___ lllycaffe je proti Ambrosiani dosegel prvi prvenstveni točki Pol Bodetto in Shorter pod košema uspešno nadomestila Crudupa KOŠARKA / 3. KOLO Al LIGE Dvojica na vitiu Poroz Stefanela na domačem igrišču Illycaffd - Ambrosiana 81:77 (37:49) ILLVCAFFE’: Gori n.v., Calbini 7 (1:2 p.m., 0:5 za 2 točki, 2:4 za 3 točke), Gi-roni n.v., Tonut 5 (-, 1:2, 1:2), GuerralO (-, 5:6, 0:2), Zamberlan 17 (-, 4:6, 3:6), Pol Bodetto 10 (0:1, 5:6, -), Shorter 25 (9:12, 8:15, 0:1), Piazza 3 (-, -, 1:3), Crudup 4 (-, 2:4, -). Trener: Bernardi. AMBROSIANA: King 12 (0:2, 6:11, -), Sorrenti-no 12 (2:3, 5:9, -), Fuma-galli 9 (1:2, 1:1, 2:4), Bosa 12 (4:4, 4:9, 0:1), Ragazzi 13 (3:4, 2:6, 2:6), Ansaloni 8 (2:4, 3:9, 0:1), Vargas 4 (-, 2:3, -), Alberti 7 (1:3, 3:3, -), Paci n.v., Agnesi n.v. Trener: Recalcati. Sodnika: F. in M. Via-nello iz Mester Delni izidi: 9:14 (5), 18:26 (10), 26:36 (15), 53:55 (25), 61:63 (30), 71:71 (35) 5ON: nihče Illycaffe je dosegel svojo prvo prvenstveno zmago in se s tem vsaj začasno rešil iz že kočljivega položaja. Za sinočnjega nasprotnika Ambrosiano pa se že pišejo hudi časi, saj ostaja brez točk na dnu lestvice. Ob (nepričakovano) veliki izenačenosti prvenstva pa je vsaka zmaga nadvse dragocena. Tržačani so, kot običajno, začeli zelo slabo in že sredi prvega polčasa so gostje vodili kar z dvanajstimi točkami prednosti (18:30). Domači igralci so bili neučinkoviti v napadu, kjer je edino Zamberlan zaigral nekoliko bolj zanesljivo, predvsem pa zelo nepazljivi v obrambi, kjer so dopuščali nasprotnikom lahko prodiranje proti košu. Skratka, igra, kakršno je Illycaffe prikazal v prejšnjih nastopih. Ob zaključku polčasa je publika, ki je tudi tokrat z veliko dozo zaupanja napolnila tržaško športno palačo, glasno izžvižgala svoje ljubljence. Ne vemo, kaj je Bernardi med odmorom rekel svojim varovancem, dejstvo pa je, da so po uvodnem košu gostov z delnim izidom 24:2 v sedmih minutah odločno prešli v vodstvo z 61:55. To je tržaška ekipa dosegla brez Crudupa, ki v drugem polčasu zaradi poškodbe sploh ni stopil na igrišče (na nasprotni strani pa je ista usoda doletela dotlej odličnega Fumagallija). V vlogi centra sta torej zaigrala najprej Pol Bodetto, nato pa presenetljivi Shorter (198 cm), ki se v tej vlogi znajde očitno zelo dobro. No, čeprav izgleda skoraj nemogoče, sta ta dva igralca povsem nadigrala nasprotnikova centra Vargasa in Kinga, tako da je trener Ambrosiane Recalcati nekaj časa imel na igrišču peterko brez tujcev. Shorter je bil celo odločilnega pomena za zmago, saj je v dokaj izenačenem finišu dosegel zadnja dva pomembna koša v neposrednem dvoboju s slovitim profesionalcem Sta-ceyem Kingom. Spodbuden je bil tudi nastop Guerre, ki končno ni več skregan s košem. Ge pomislimo, da sta se oba igralca med tednom poškodovala in je bil njim nastop v dvomu... Ambrosiana je, kot rečeno, krepko razočarala. Doprinos tujcev je preskromen, Ragazziju tokrat ni šlo od rok, tako da sta se najbolj izkazala mala režiserja Fumagalh in Sorren-tino, kar pa je za ekipo, ki meri precej više, premalo. Tržačane čaka sedaj serija zelo težkih nastopov, saj bodo na tujem igrali s Cagivo, nato pa na domačem igrišču s Scavoli-nijem in Stefanelom. Se najtežji je nastop s tačas odlično Cagivo, ki je kljub odhodu Komazeca obdržal lansko visoko uvrstitev in je ob odbčni igri Tržačana Pozzecca še vedno nepremagana na vrhu razpredelnice. Illy-caffe je že v pokalnem tekmovanju s to ekipo prepričljivo izgubil, zato bo zelo zanimivo videti, ali je napredek, ki so ga Tržačani pokazali v sinočnji tekmi, trajen ali pa le muha enodnevnica. Marko Oblak Tonut »zabija« med včerjašnjo tekmo (F. Balbi/KROMA) KOŠARKA / BRESCIALAT V A2 LIGI Še tretjič uspešen Bresdalat - Rimini 81:79 (35:37) BRESCIALAT: Fazzi 12, Conti 3, Borsi 6, Davis 27, Sfiligoi 2, Milesi 11, Foschini 5, Mian 9, Giraldi 6. RIMINI: Scarone 9, Romboli 8, Righetti, Casoli 14, Pezzin 11, Rusin 2, Dallemora 24, Semprini 4, Angeli 7. PM: Bresdalat 11:15; Rimini 8:15. tri točke: Brescialat 8:18 (Fazi 2/4, Conti 0/1, Borsi 2/3, Davis 2/4, Foschini 1/3, Mian 1/3); Rimini 5:16 (Scarone 0/2, Rombob 2/4, Dallamora 2/7, Angeli 1/3). Goriški Brescialat se je po zmagi proti Riminiju že polnopravno vključil v boj za napredovanje. Ostal je sam (z Reyerjem) na vrhu lestvice, premagal pa je menda glavnega favorita letošnje A2 lige. Da gre za važno tekmo, je potrdila živčna igra obeh moštev v prvem polčasu (3:2 po petih minuitah igre. V 9. minuti je Brescialat vodil z 19:11, to pa je bilo tudi najvišje vodstvo Goričanov v prvem polčasu. V drugem delu je Rimini z delnim izidom 12:0 povedel z 51:59. tedaj se je k sreči razigral Davis, ki je skoraj sam poskrbel za preobrat in novo, zelo pomembno zmago. Ostali izidi 3. kola: Reggio Emilia -Tonno Auriga 83:62, Montecatini - Floor PD 96:100, Caserta - Imola 75:71, Banco Sardegna - Menestrello 85:89, Turboair -Jcoplastic 107:101, Reyer Benetke - Polti 67:66. Vrstni red: Brescialat in Reyer 6, Rimini', Polti Cantii, Reggio Emilia in Floor Padova 4, Banco Sardegna, Montecatini, Menestrello Modena, Imola, Juve Caserta, Jcoplastic in Auriga Trapani Prihodnje kolo (1. 10.): Montecatini -Reggio Emilia, Polti - Rimini, Jcoplastic, Imola, Menestrello Brescialat, Turboair -Caserta, Floor - Trapani, Reyer Benetke -Banco Sardegna. Po 3. kolu Al lige sta ostali na vrhu lestivce le še bolonjski Buckler in Cagiva iz Vareseja, brez osvojene zmage pa je le milanska Ambrosiana. Od včerajšnjih izidov vsekakor preseneča domači poraz milanskega Stefanela. Stefanel - Teamsystem 86:89 Milanski Stefanel je na domačem igrišču doživel hud spodrsljaj proti enemu izmed neposrednih nasprotnikov za prestop v višjo ligo. Tekma je bila izredno izenačena do konca. 15 sekund pred koncem je Djordjevič uspešno izvedel oba prosta meta in povedel svojo ekipo na 87:85. Gregor Fučka je imel 4 sekunde pred koncem možnost, da stanje izenači. Realiziral pa je le enega od dveh prostih metov in zmaga je tako šla v Bologno. Pri gostih je bil najboljši Djordjevič, saj je odlično vodil igro svoje ekipe, polega tega je dosegel tudi 27 točk. Najuspešnejši strelec za domače moštvo je bil Bodiroga z 22 točkami. Blackman je dal 18, Fučka pa 15 točk Benetton - N. Tirrena 90:84 Vse je kazalo, da bo domače moštvo zlahka zmagalo, presenetljiva rimska ekipa pa je močno reagirala in 45 sekund pred koncem celo postavila pod vprašaj zmago gostiteljev, ki so vodili le še s 4 točkami razlike (85:81). Večja izkušenost domačih košarkarjev pa je le prišla na dan in tudi zmaga je ostala doma. Pri domačem moštvu je največ pokazal Američan Wil-liams (26 točk). Zelo učinkovit je bil tudi Pittis z 20 točkami. Pri gostih se je spet izkazal Argentinec Sconochini (21), dobro pa je zaigral Američan Em-bry (20). Mash - Cagiva Varese 76:92 Moštvo iz Vareseja vse bolj preseneča. Gostje so si zagotovili zmago že po prvem polča- su, ko so vodili z 52:36. Oba Američana Cagive Petruška in Edvrards sta igrala odlično in sta bila skoraj nepogrešljiva pri metu na koš. Petruška je dosegel 25, Edvrards pa 28 točk. Tržačan Pozzecco je dobro vodil svojo ekipo in dal 6 točk. Pri gostiteljih pa je največ točk dosegel Lorthridge (20). Siena - Olitalia Fo 70:69 Po skoraj dramatičnem srečanju je ekipa iz Siene osvojila svoji prvei prvenstveni točki. Vse je kazalo, da bodo gostitelji spet ostalih praznih rok, saj je Niccolai 8 sekund pred koncem povedel goste v vodstvo. Američan Mills pa je prav ob zvoku sirene dosegel zmagoviti kos. Sicer pa je bil glavni junak tekme Američna Siene Turner, ki je imel kar 12 skokov in je dosegel 26 točk. Viola RC - Madigan 91:85 Košarkarji Viole so Se 5 minut pred koncem vodili s 15 točkami razlike, nato pa so dovolili gostom, da so se nevarno približali na 6 točk (83:76). Naposled pa so se le zbrali in z odličnim Sandersonom (24 točk). Najboljši strelec srečanja pa je bil gostujoči košarkar An-cilotto, ki je dosegel 31 točk. Buckler - Scavolini 104:91 Kot je bilo pričakovati, je bolonjski Buckler povsem zasluženo premagal tudi Scavolini in je tako še naprej na vrhu razpredelnice. Vrstni red po 3. kolu: Buckler Bologna in Cagiva Varese 6; Teamsystem Bologna, Nuo-va Tirrena Rim, Benetton Tre-viso in Viola Reggio Calabria 4; Olitalia Forli, Stefanel Milan, Scavolini Pesaro, Illycaffe Trst, Mens Sana Siena, Mash Verona in Madigan Pistoia 2; Ambrosiana Milan 0. Prihodnje kolo (1.10.): Teamsystem - Benetton, Cagiva - Illycaffe, Scavolini - Stfa-nel, Nuoa Tirrena - Mash, Men Sana - Buckler, Ambrosiana -Madigan, Olitalia - Viola. - ATLETIKA / V CANNESU ODBOJKA / Al LIGA KOŠARKA / SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA M. Macchiut izboljšala osebni rekord (13,83) CANNES - Na atletskem troboju med članskimi reprezentancami Italije, Francije in Ukrajine je Margareth Macchiut (na sliki) v teku na 100 m z ovirami dosegla nov osebni rekord. S časom 13, 83 je zasedla tretje mesto, s časom 13, 34 pa je zmagala Tuzzijeva. V Cannesu je nastopila tudi kopjašica Claudia Coslovich, ki pa je po- trdila trenutno slabo formo in s skromnim metom 51, 82 m pristala na zadnjem mestu. Zmagala je Francozinja Auzeil z metom 63, 16, druga pa je bila Italijanka Dallona (57, 26). Končni vrstni red, ženske: 1. Ukrajina 152, 2. Francia 116, 3. Italija 108. Moški: 1. Italija 181, 2. Francija 140, 3. Ukrajina 120. Favoriti v prvem kolu niso imeli večjih težav Najvišja moška odbojkarska figa v Itabji se je v soboto začela z zmago modenske Daytone v vnaprej igrani tekmi proti neapeljskemu novincu, včeraj pa nadaljevala z uspehi vseh ostalih favoritov v boju za nastop v končnici. Sisley in Alpitour sta zmagala brez izgubljenega seta, ostati pa so imeli nekaj več težav. Edilcuogi, Gabeca in Parma so namreč zmagali po štiri setih, zanimivo pa je, da so vsi trije nasprotniku prepustili drugi niz, v zadnjih dveh pa ga zato še bolj poteptali. Izidi 1. kola: Jean Batu Bologna - Sisley Treviso 0:3 (5:15, 8:15, 11:15), Alpitour Cuneo - Lube Hanca Marche 3:0 (16:14, 15:13, 15:9), ComCavi -Las Daytona 0:3 (4:15, 10:15, 4:15), VVuber Schio - Edilcuoghi Ravenna 1:3 (11:15, 16:14, 7:15, 13:15), Gabeca Galatron Monti-chiari - Gioia del Colle 3:1 (11:15, 15:11, 15:9, 15:5), MTA Padova - Cariparma Parma 1:3 (14:16, 15:9, 6:15, 5:15). Maiy Pierce prvič zmagala na Japonskem TOKIO - Druga nosilka Francozinja Maiy Pierce je zmagovalka teniškega turnirja v Tokiu (nagradni sklad 430.000 dolarjev), potem ko je v finalu s 6:3 in 6:3 premagala drugo igralko na svetu, Španko Arantxo Sanchez Vicario. Piercovi je to druga zmaga proti Španki, zato je bila po srečanju zelo zadovoljna: »Arantxa je bila danes zelo trd nasprotnik, tako da sem morala dati vse od sebe in sem zelo srečna s svojo prvo zmago na Japonskem«. Francozinja je za zmago prejela 79.000 dolarjev Deibija pripadla gostiteljema LJUBLJANA - V četrtem krogu A-l slovenske košarkarske lige sta bila na sporedu derbija ekip, katerim se je pred začetkom prvenstva dajalo največ možnosti za končni uspeh. V Ljubljani je branilec naslova Smelt Olimpija z veliko težavo ugnal vedno neugodni mariborski Satex, ki je v drugem delu dolgo časa vodil s 5-6 koši, a je na koncu prvakom, predvsem po zaslugi Gorenca, ki je dosegel 27 točk, le uspelo. Najboljši igralec Mariborčanov je bil nekdanji ljubljanski »adut«, reprezentant Slavko Kotnik, ki je dosegel 22 točk. Se bolj »čuden« pa je bil potek srečanja v Mariboru, kjer so Polzelani še do 30. minute vodili z 18. koši, na koncu pa so se vseeno veselili domači, za preobrat pa je bil najbolj zaslužen veteran Vojko Bratušek. V Litiji in Domžalah so malce nepričakovano slavili gostje. Ljubljanskemu Litostroju je predvsem po zaslugi Raziča in Stepanie uspelo premagati novinca Iskro Litus, ki ni znala zadržati prednosti do konca srečanja. V Domžalah pa je domači Helios drago stala neresna in podcenjevalna igra, saj so Kranjčani tako dosegli prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Zelo razburljivo pa je bilo v Rogaški Slatini, kjer je domačim košarkarjem uspelo ubraniti zadnji napad in tesno premagati Inte-rier. Zanimivo je tudi to, da je imela Rogaška po prvem delu že 18 točk naskoka, vendar so jih gostje v slabih desetih minutah ujeli. Najboljši strelec domačinov je bil Jurkovič z dvajsetimi koši, pri gostih pa neustavljivi Ivo Nakič s 30. V Postojni je Republika prepričljivo izgubila z novincem Idrijo, čeprav je dosegel Hrvat Teo Ciz-mič 25 košev. Izidi 4. kroga A-l SKL: Helios - Triglav 70:77 (32:32), Smelt Olimpija -Satex 85:73 (41:39), Iskra Litus - Litostroj 63:73 (36:33), BW Maribor - Kovinotehna Savinjska Polzela 90:84 (39:54), Rogaška Donat Mg - Interier 85:84 (47:29), Republika - Idrija 76:85 (32:51). Vrstni red: Kovinotehna Savinjska Polzela, Smelt Olimpija in BW Maribor po 7, Idrija, Interier, Helios, Litostroj in Rogaška Donat Mg po 6, Satex, Republika, Iskra Litus in Triglav po 5. (V. M.) ______AVTOMOBILIZEM / DIRKA ZA VN PORTUGALSKE V ESTORILU_ David Coulthard je končno prišel do prve zmage Na lestvici ima sedaj Schumacher i 7 točk pred Hillom - Nesreča Katajame ESTORIL - Davidu Coulthardu je končno uspelo. Po treh najboljših Startnih položajih, a z obilico smole v letošnji sezoni, je na dirki za VN Portugalske le uspel dosed. svojo prvo zmago v formuli 1. Drugi je bil Michael Schumacher, tretji pa Damon Hill, ki tako v skupnem seštevku za Nemcem zaostaja že za 17 točk. Dirka se je zaCela z nesrečo, ki bi bila za Japonca Ukija Katajamo prav lahko usodna. Takoj po Startu je trčil z Italijanom Luco Ba-doerjem, nakar je po zraku poletel v zaščitno ograjo, od tu pa nazaj na stezo, kjer je po številnih akrobacijah pristal z glavo navzdol. Po podatkih iz bolnišnice Ka-tajama ni utrpel težjih poškodb, vseeno pa so ga obdržali na opazovanju. V ponovljenem Startu je Coulthard zlahka ubranil najboljši štartni položaj, na ESTORIL - Včeraj so objavili spored dirk Formule 1 za leto 1996. Na sporedu bo 17 dirk: 10. marca: Avstralija (Melbourne) 31. marca: Brazilija (Sao Paulo) 7. aprila: Argentina (Buenos Aires) 21. aprila: Pacifik (Aida - Japonska) 5. maja: San Marino (Imola) 19. maja: Monaco (Montecarlo) 2. junija: Španija (Barcelona) 16. junija: Kanada (Montreal) 30. junija: Francija (Magny-Cours) 14. julija: Anglija (Silverstone) 28. julija: Nemčija (Hockenheim) 4. avgusta: Madžarska (Budimpešta) 25. avgusta: Belgija (Spa-Francorchamps) 8. septembra: Italija (Monza) 22. septembra: Portugalska (Estoril) 10. oktobra: Japonska (Suzuka) 11. novembra : Indonezija (Sentul) drugo mesto pa se je prebil Schumacher, ki je prehitel Hilla. Ostali dirkači iz ospredja so ohranili svoje položaje s treninga, razen Heinza Haralda Frentzna, ki je moral Startati iz ozadja, ker v ogrevalnem krogu ni uspel speljati skupaj z ostalimi. Coulthard je mimo vozil v tempu, ki mu Schumacher ni mogel slediti, Hill pa tudi ni mogel mimo Nemca. Po prvih postankih v boksu je Hill za Nemcem Se bolj zaostal, saj je bil njegov postanek kar za devet sekund daljši od Schumacherjevega. Hilla je ob povratku na progo dolgo zadrževal Se Jean Aleši, tako da je njegov zaostanek za Schumacherjem narasel na velikih 22 sekund. Da prednost v resnici le ni bila tako velika, se je izkazalo kasneje, saj sta Schumacher in Coulthard v boks zavila Se dvakrat, Hill pa le enk- gM LESTVICA 1. M. Schumacher (Nemčija) 2. D. Hill (Vel. Brit.) 3. D. Coulthard (Vel. Brit.) 4. J. Herbert (Vel. Brit.) 5. J. Aleši (Francija) 6. G. Berger (Avstrija) 7. H.H. Frentzen (Nemčija) 8. M. Hakkinen (Finska) 9. M. Blundell (Vel. Brit.) 10. O. Panis (Francija) R. Barrichello (Brazilija) 72 55 39 38 34 28 15 11 10 8 8 David Coulthard slavi svojo prvo letošnjo zmago (Telefoto AP) rat. Ko so vsi trije opravili s postanki, je bil v vodstvu Coulthard pred Hillom in Schumacherjem, vsi pa so vozili v razmaku desetih sekund. Schumacher je s svežimi kolesi Hilla hitro ujel in ga na najpočasnejšem delu dirkališča ob zaviranju tudi prehitel. S tem je svojo najpomembnejšo nalogo na tej dirki opravil in Coultharda na prvem mestu niti ni poskušal napasti. Zaradi zelo majhnega izpada (od boljših je odstopil le Hakkinen z McLarnom) pri točkah tokrat ni bilo prostora za »eksotična moštva«. Na Četrto in peto mesto sta se uvrstila oba ferrarija z Bergerjem in Alesijem, zadnjo točko pa je po Se eni izvrstni predstavi osvojil Frentzen z Sauberjem. Hill je po dirki dejal, da realno gledano nima veC možnosti za naslov. »Moral bi se zgoditi Čudež,« je svoje možnosti ocenil Anglež. Schumacher pa po drugi strani ostaja previden: »Do konca so Se štiri dirke in še Vse se lahko zgodi,« meni svetovni prvak. Naslednja dirka bo že v nedeljo na Nurburgringu v Nemčiji za VN Evrope. Izidi: (71 krogov, 309.545 kilometrov): 1. Coulthard (VB, VVilliams) 1.41:52.145 (povprečna hitrost 182.319 km/h), 2. Schumacher (Nem, Be-netton) +7.248, 3. Hill (VB, VVilliams) +22.121, 4. Berger (Avt, Ferrari) +1:24.879, 5. Aleši (Fra, Ferrari) + 1:25.429, 6. Frentzen (Nem, Sauber), 7. Herbert (VB, Benetton), 8. Brundle (VB, Ligier), 9. Blundell (VB, McLaren), 10. Irvine (VB, Jordan), 11. Barrichello (Bra, Jordan), 12. Boullion (Fra, Sauber) vsi +1 krog, 13. Salo (Fin, Tyrrell) +2, l4. Badoer (Ita, Minardi), 15. Inoue (Jap, Footvvork) oba +3, 16. Diniz (Bra, Forti) +5, 17. Moreno (Bra, Forti) +7. Lestvica konstruktorji: 1. Benetton 100, 2. VVilliams 88, 3. Ferrari 62, 4. McLaren 21, 5. Sauber 18. (S. D.) MOTOCIKLIZEM VN Argentine: Doohan znova svetovni prvak Dirko pred koncem imo že 3 i točk prednosti BUENOS AIRES - Tridesetletni Avstralec Michael Doohan je včeraj z zmago na predzadnji dirki motociklistov za svetovno prvenstvo v Buenos Airesu ubranil naslov svetovnega prvaka v kraljevskem razredu. Po sedmi tiejem. Slednji je bil vCeraj drugi in si je s tem pred zadnjo dirko v Barceloni zagotovil drugo mesto. Tretje mesto si je s tretjim mestom zagotovil Italijan Luca Cadalora. Sedmič letos je v cetrtlitrskem razredu zmagal tudi Max Biaggi, ki si je naslov zagotovil že na prejšnji dirki, pred Tecujo Harado in rojakom Dorianom Rombonijem. V razredu do 125 ccm je svojo prvo zmago dosegel 22-letni Spanec Emilio Alzamora pred Japoncem Masakijem Tokudomejem in Nemcem Dirkom Raudiesom. Naslov prvaka je osvojil Japonec Harucika Aokitock) pred rojakoma Kazutom Sakato (127) in Akiro Saitom (118). Izidi - do 250 ccm (108.750 km): 1. Biaggi (Ita, aprilia) 44:48.738 (145.607 km/h), 2. Harada (Jap, yamaha) 44:48.942, 3. Romboni (Ita, honda) 44:55.821, 4. Jacques (Fra, honda) 44:56.418, 5. Ruggia (Fra, honda) 44:56.604; vrstni red po 12 dirkah: 1. Biaggi 258, 2. Harada 200, 3. VValdmarm 187, 4. Okada 127, 5. Ruggia 112, 6. N. Aokd 95; do 500 ccm (117.450 km): 1. Doohan (Avs, honda) 47:30.236 (148.346 km/h), 2. Beattie (Avs, suzuki) 47:32.529, 3. Cadalora (Ita, yamaha) 47:39.270, 4. Criville (Spa, honda) 47:40.911, 5. Capirossi (Ita, honda) 47:51.824; vrstni red po 12 dirkah: 1. Doohan 235, 2. Beattie 204, 3. Cadalora 176,4. Criville 141, 5. Itoh 107,6. Puig (Spa) 99. KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠPANIJI Jakibert brez težav MADRID - Francoz Laurent Jalabert je po dobrih predstavah v letošnjem letu zasluženo postal zmagovalec tretje najvecje kolesarske dirke na svetu, španske Vuelte. Jalabert se je po hudi nesreči na lanskem Touru na kolesarske steze vrnil kot popoln kolesar, saj je poleg Sprinterskih sposobnosti, razvil tudi tehniko vožnje v gorah, edina slaba stran pa so kronometrske preizkušnje. Jalabert je ob odsotnosti nekaterih najboljših krojil potek dirke od tretje etape, ko je oblekel rumeno majico, pa do cilja v Madridu. Njegova prednost pred drugouvrščenim Spancem Abrahamom Olanom je na koncu znašala 4 minute in 22 sekund, poleg skupne zmage pa je Jalabert osvojil tudi nagrado za najboljšega gorskega kolesarja, zbral največ točk v tekmovanju za najbolj borbenega kolesarja in si ob tem privozil tudi pet etapnih zmag. Prelomna točka na letošnji Vuelti je bil prav Jalabertov pobeg v gorovju Avila v osmi etapi, pridobljeno prednost iz tega podviga pa je do konca vztrajno povečeval. K njegovemu uspehu je moCno pripomogla tudi ekipa ONCE, ki je v skupnem ekipnem seštevku prepričljivo zmagala. Njegov glavni nasprotnik, domačin Abraham Olano, je sicer dobil obe krono-metrski preizkušnji, vendar velikega zaostanka ni mogel zmanjšati. Izidi 21. etape (168 km, Alcala de He-nares - Madrid): 1. VVtist (Nem - Castell-blanch) 4:14.59, 2. Skibby (Dan - Verzeke-ringe), 3. VVesemann (Nem - Telekom), v Času zmagovalca; Končni vrstni red: 1. Jalabert (Fra - ONCE) 95:30.33, 2. Olano (Spa - Mapei) + 4.22, 3. Brujmeel (Bel -ONCE) + 6.48, 4. Mauri (Spa - ONCE) + 8.04, 5. Viranque (Fra - Lotus) + 11.38, 6. Pistore (Ita - Polti) + 11.54, 7. Garcia (Spa - Banesto) + 13.50, 8. Clavero (Spa - Artia-ch) + 15.03, 9. Bartoli (Ita - Saeco) + 19.14, 10. Della Santa (Ita - Mapei) +19.42. ODBOJKA / ZENSKO EP TENIS / POLFINALNI TEKMI DAVISOVEGA POKALA Nizozemska - Italija 3:0 ARNHEM - Tudi drugi dan ženskega odbojkarskega EP je minil brez presenečenj. V najbolj pomembnem srečanju dneva je Nizozemska nadigrala Italijo. Gostiteljice prvenstva so odlično servirale, v obrambi pa ujele veliko število žog. »Azzurre« so popustile brž, ko se jim je začelo zatikati in potrdile, da so psihološko zelo nestabilne. Ce se Se želijo uvrstiti v v polfinalni del, morajo zdaj nujno premagati Hrvaško, kar pa bo zanje vse prej kot lahko. Dosedanji izidi: Skupina A (Groningen): 1. dan - Nemčija -Ukrajina 3:1 (15:6, 14:16, 15:8, 15:10), Belorusija -Poljska 3:1 (15:6, 15:8, 12:15, 15:12), Rusija - Latvija 3:0 (15:5, 15:4, 15:1). 2. dan - Nemčija - Belorusija 3:1 (12:15, 15:11, 1:6, 15:4), Ukrajina - Latvija 3:1 (15:9, 15:3, 14:16, 15:5), Poljska - Rusija 0:3 (12:15, 7:15,10:15). Vrstni red: Rusija in Nemčija 4, Belrousija in Ukrajina 2, Poljska in Latvija 0. Danes: Belorusija - Ukrajina, Rusija - Nemčija, Latvija -Poljska. Skupina B (Arnhem): 1. dan - Nizozemska - Bolgarija 3:1 (15:9, 15:9, 8:15, 15:10), Italija - Češka 3:1 (9:15, 15:8, 17:15, 15:6); Hrvaška - Turčija 3:0 (15:10,15:6,15:10). 2. dan - Nizozemska - Italija 3:0 (15:10, 15:3, 15:5), Bolgarija - Hrvaška 1:3 (9:; 15, 8:15, 15:12, 11:15), Češka - Turčija 3:2 (15:7, 9:15, 11:15, 15:2, 21:19). Vrstni red: Nizozemska 4, Hrvaška 4, Italija in CeSka 2, Turčija in Bolgarija 0. Danes: Italija - Bolgarija, Hrvaška - Ceska, Turčija -Nizozemska. V finalu Rusija in ZDA Rusi so presenetljivo premagali Nemčijo, Američani pa odpravili Svede MOSKVA, LAS VEGAS - V finale teniškega tekmovanja za Davisov pokal so se uvrstile Združene države Amerike in Rusija. Ruska reprezentanca je v Moskvi presenetljivo premagala Nemce, ki so po prvem dnevu že vodili z 2:0, Američani pa so po pričakovanju odpravili Svede, odločilno tretjo točko pa je prispeval Todd Martin, ki je premagal Thomasa Enqvista. Michael Stich ni izkoristil kar devet zaključnih žog, ki bi nemško teniško reprezentanco popeljal v finale. Potem ko je popolnoma izčrpani Boris Becker moral odpovedati nastop proti Jevgeniju Kafelnikovu in ga je zamenjal Bemd Karbacher, Stich v odločilnem dvoboju ni zdržal pritiska. Nemec je s 4:6, 6:1, 6:1, 3:6 in 12:14 izgubil proti Andreju Cesnokovu. V finalu se bo Rusija od 1. do 3. decembra pomerila z ZDA. Po vodstvu Američanov z 2:0 sta v igri dvojic slavila Šveda Stefan Edberg in Jonas Bjorkman, ven- dar pa je Todd Martin, ki je zamenjal poškodovanega Andreja Agassija, postavil stvari na pravo mesto. Izidi: Svetovna skupina - polfinale: Rusija - Nemčija 3:2 - Ce- snokov - Becker 7:6 (7:4), 3:6, 6:7 (3:7), 5:7; Kafelnikov - Stich 1:6, 6:4, 3:6, 4:6; Kafelnikov-Olhov-ski - Becker-Stich 7:6 (7:3), 6:4, 2:6, 6:7 (5:7), 7:5; Kafelnikov -Karbacher 6:1, 7:6 (7:5), 6:2; Ce-snokov - Stich 6:4, 1:6, 1:6, 6:3, 14:12. ZDA - Švedska 3:1 - Sampras -Enqvist 6:3, 6:4, 3:6, 6:3; Agassi -VVilander 7:6 (7:5), 6:2, 6:2; Mar-tin-Stark - Edberg-Bjorkmann 3:6, 4:6, 4:6, Martin - Enqvist 7:5, 7:5, 7:6 (7:2). Za obstanek: Nova Zelandija - Svical:4 - Števen - Hlasek 6:7 (2:7), 4:6, 4:6; Dovvns - Rosset 2:6, 4:6, 1:6; Downs-Hunt - Hlasek-Rosset 6:7 (5:7), 1:6, 1:6; Hunt - Rosset 2:6, 2:6; Dovvns - Hlasek 6:3, 6:4. Indija - Hrvaška 3:2 Paes -Hiršzon 6:3, 6:3, 6:4; Bhupathy -Ivaniševič 4:6, 4:6, 4:6; Paes-Bhupathy - IvaniSevič-HirSzon 4:6, 7:5, 6:3, 7:6 (7:3); Paes - Ivaniševič 6:7, 4:6, 7:6, 6:4, 6:1; Bhupati - Hiršzon 6:7 (4:7), 6:3, 4:6 Mehika - Španija 2:1 - Herrera - Bruguera 3:6, 6:4, 6:3, 1:6, 1:6; Lavalle - Berasategui 7:6 (8:6, 7:6 (7:2), 6:3; Lavalle-Lozano - E. Sanchez-Vicario-Casal 6:2, 3:6, 7:6 (7:5) 1:6, 6:4. Češka - Zimbabve 4:1 Korda -W. Black 4:6, 7:5, 6:3, 2:6, 6:4; Ulihrach - B. Black 6:3, 6:4, 6:1; Suk-Vacek - B. Black-W. Black 6:1, 3:6, 6:3, 2:6, 6:8; Korda - B. Black 7:6 (11:9), 5:7, 6:4, 7:5; Ulihrach - W. Black 7:5, 6:1. Madžarska - Avstralija 3:2 - Noszaly - Philippoussis 1:6, 2:6, 3:6; Krocsko - VVoodbridge 5:7, 6:2, 6:3, 6:1; Markovits-Koves -Woodbridge-Woodforde 6:1, 7:6 (7:4), 0:6, 3:6, 2:6; Noszaly -VVoodbridge 6:7 (4:7), 6:3, 1:6, 6:2, 7:5; Krocsko - Philippoussis 6:4, 6:4, 3:6, 6:3. Maroko - Francija 0:5 - Halami - Pioline 6:7 (5:7), 6:1, 6:7 (5:7), 4:6; El Aynaoui - Boetsch 7:5, 7:5, 5:7, 4:6, 0:6; Arazi-Arazi -Boetsch-Forget 3:6, 2:6, 2:6; Ara-zi - Golmard 6:7 (4:7), 7:6 (7:2), 4:6; El Aynaoui - Pioline 4:6, 4:6. Norveška - Belgija 0:5 - Koli -van Herck 3:6, 1:6, 2:6; Ruud -Norman 6:7 (5:7), 4:6, 3:6; Peder-sen-Ruud - De VVulf-Norman 6:7 (5:7), 1:6, 4:6; Ruud - van Herck 6:3, 1:6, 4:6; Koli - Norman 6:7 (5:7), 6:7 (3:7). Venezuela - Danska 2:3 - Ruah - Fetterlein 1:6, 2:6, 2:6; Mehika -Španija 2:2 - Lavalle - Bruguera 3:6, 7:6 (7:2), 6:1, 2:6, 4:6. IN K O I M P E X A Prvi del * liTfTI Povratni del 28.10.1995 ■■ 17.02.1996 S.GIUSTINA - SOČA SOBEMA VIVIL - K0IMPEX MOGLIANO - CESSALTO FINCANTIERI - FOSSO’ PALI. TS-FONTE ALFI LEGNAGO-POVOLETTO NOVENTA-LAGUNA TV MOŠKA ODBOJKARSKA Prvi del q I^ITI Tl Povratni del 6.01.1996 " IVIJI-IJ 20.04.1996 FOSSO’ - LAGUNA VIVIL-NOVENTA CESSALTO - POVOLETTO KOIMPEX -LEGNAGO S.GIUSTINA-FONTE ALFI MOGLIANO - PALL. TS SOCASOBEMA - FINCANTIERI Prvi del —| Kili Tl Povratni del 4.11.1995 TViJl-IJ 24.02.1996 FONTE ALFI-FINCANTIERI CESSALTO-VIVIL SOČA SOBEMA-NOVENTA KOIMPEX - MOGLIANO LAGUNA TV-LEGNAGO POVOLETTO-PALL TS FOSSO’-S.GIUSTINA Prvi del q| K Til Tl Povratni del 11.11.1995 -1* 2.03.1996 S. GIUSTINA-CESSALTO SOČA SOBEMA - KOIMPEX LEGNAGO - MONFALCONE PALL TS-LAGUNA TV MOGLIANO-FOSSO’ VIVIL-POVOLETTO NOVENTA-PONTEALPI Prvi del ^ K Til Tl Povratni del 18.11.1995 9.03.1996 KOIMPEX-S. GIUSTINA CESSALTO - SOČA SOBEMA FINCANTIERI-PALL.TS PONTEALPI-LEGNAGO LAGUNA TV-MOGLIANO FOSSO’-VIVIL POVOLETTO-NOVENTA Koimpex igra domače tekme na Opčinah, s pričetkom ob 20,30 Soča igra domače tekme v Sovodnjah, s pričetkom ob 20.00 Prvi del ezgii f~| Povratni del 13.01.1996 27.04.1996 POVOLETTO-FOSSO’ NOVENTA-FOGLIANO FINCANTIERI-CESSALTO PONTEALPI-KOIMPEX PALL. TS - S.GIUSTINA LAGUNA-SOČA SOBEMA LEGNAGO-VIVIL Prvi del K Til fl Povratni del 25.11.1995 -1" 16.03.1996 CESSALTO TV-KOIMPEX LEGNAGO-PALL TS S. GIUSTINA-POVOLETTO SOČA SOBEMA - FONTE ALPI VIVIL-LAGUNA TV NOVENTA-FOSSO’ MOGLIANO-FINCANTIERI Prvi del mm az g~gg n Povratni del 20.01.1996 ■ ■■ ■mil LEI 4.05.1996 MOGLIANO-VIVIL POVOLETTO-LAGUNA TV FOSSO’-PONTEALPI S.GIUSTINA-NOVENTA CESSALTO-PALL. TS KO»MPEX-FINCANTIERI SOČA SOBEMA-LEGNAGO Prvi del g- |^T1I Tl Povratni del 2.12.1995 ■mULU 23.03.1996 FOSSO KOIMPEK LAGUNA TV-CESSALTO POVOLETTO - SOČA SOBEMA FINCANTIERI-S.GIUSTINA PONTEALPI-VIVIL LEGNAGO-MOGLIANO PALL. TS- NOVENTA Prvi del m ■—g 1/01 n Povratni del 27.01.1996 ■mULll n. 05.1996 MOGLIANO-S.GIUSTINA PONTE ALPI - LAGUNA VIVIL SOCASOBEMA NOVENTA-K01MPEX FINCANTIERI - POVOLETTO PALL. TS - FOSSO’ LEGNAGO - CESSALTO Prvi del *-» ■/'ril fl Povratni del 9.12.1995 "m ■mlll-ll 30.03.1996 CESSALTO-FOSSO’ KOIMPEX-POVOLETTO S. GIUSTINA-LAGUNA TV MOGLIANO-PONTE ALPI NOVENTA-LEGNAGO VIVIL-FINCANTIERI SOCASOBEMA PALL TS Prvi del in K Til Tl Povratni del 5.02.1996 l-3- IHll-ll 18.05.1996 S.GIUSTINA-VIVIL POVOLETTO - PONTE ALPI CESSALTO-NOVENTA SOČA SOBEMA-MOGLIANO LAGUNA TV-FINCANTIERI FOSSO’ - LEGNAGO KOIMPEK - PALL. TS Prvi del n K Tli Tl Povratni del 16.12.1995 TlUI-ll 13.04.1996 FOSSO SOCASOBEMA PONTE ALPI-CESSALTO LAGUNA TV-KOIMPEX LEGNAGO - S.GIUSTINA POVOLETTO - MOGLIANO FINCANTIERI - NOVENTA PALL. TS-VIVIL LESTVICA - LESTVICA CESSALTO FINCANTIERI & FOSSO’ KOIMPEX B LAGUNA 2 s 11 LEGNAGO 7 B 10 MOGLIANO 2 7 :? 12 17 w 19 NOVENTA B W 12 17 w PALL TS 4 6 7 B 10 12 IS W w PONTEALPI 2 $ 4 g s 10 11 ■ 12 13 IS 16 w POVOLETTO 2 3 4 6 3 9 10 12 13 1$ M M 19 21 24 £5 S. GIUSTINA i , 2 -3 s 6 7 10 11 12 14 15 17 19 20 22 24 2S M SOČA SOBEMA 2 S s 6 7' 8 10 11 12 13 14 15 16 Ž0 21 22 23 24 Z X VIVIL i 3 4 6* 7 10 11 13 15 18 22 26 GLASBA Ponedeljek, 25. septembra 1995 NOVICE Nova mala plošča in video skupine Space Cakes Umaške Space Cakes definirajo kot “novi hrvaški rock z okusom zvoka Las Vegasa”. Nase so že opomnili z nastopi na Novem rocku 92 in Art & Musič Festivalu, pred kratkim pa je rock v teh krajih bogatejši Se za eno ploščo. Malo ploščo “Mah i hladni” je produciral Andrea Flego [Idiogen, ud Idioti, Zmelkoovv), izšla pa je petnajstega septembra. Triu se je za snemanje pridružila flavtistka, pričakujemo pa se slovensko premiero videa “Mali i hladni”. Večerna zbirka V resnici nosi naslov Smeri razvoja, gre pa za CD ploščo, ki jo je ob svoji petdesetletnici izdal mariborski dnevnik Večer. Tradicijo spremljanja mladinske kulture so kronah z zbirko enaindvajsetih skladb nekomercialnih slovenskih skupin, takih ki morajo na slovenskem prizorišču Sele prodreti. Med mladimi imeni se pojavljajo Pridigarji, IN4S, Sleazy Snails, Hello Misery, CZD, Polska malca, Scuffy Dogs, Baby Can Dance in Se mnogo drugih. Album je na prodaj v vseh trgovinah s ploščami. Kibernetski grunge iz Velenja Skupina Dig iz Velenja, trio s tehno konotacijami, se pripravlja na izid prvega samostojnega albuma. Obljubljajo ga do konca tega leta, sledil pa bo demo kaseti, ki jo je skupina izdala sredi avgusta. Na njej je šest temačnih skladb, od katerih vsaka na poseben način obračunava s tesnobnostjo življenja v devetdesetih. Ce vas posnet material utesnjuje, si oglejte njihov živi nastop, ki vsaj na dosedanjih koncertih “Se ni razočaral”. Skladba “Blackman” z demo kasete bo na začetku novembra izšla na kompilaciji “Cyber-Europe” pri belgijski založbi Noise Records. Trickyev minimalizem “I Be The Prophet” se imenuje novi album bristol-skega rapperja Trickya, ki je najprej zaslovel kot član tamkajšnje skupine Massive Attack, potem pa kot vodja samostojnega projekta, s katerim je uveljavil trip-hop, počasno, a plesno glasbeno zvrst. Izdal ga bo pod psevdonimom Starving Souls prek založbe Durban Poison, ki je v njegovi lasti. Album je po ocenah zelo minimalističen in po presenetil celo vroče Tricl^eve, oboževalce, zasedba pa je od prejšnjega albuma “Maxinquaye” ostala nespremenjena, gostuje pa Se pevka Terry Hall, s katero rapper sodeluje v božični pesmi “Little Drummer Boy”. Madonno za predsednico Pop zvezda Madonna je v novi ameriški politični reviji George razkrila načrt iz štirih točk, ki bi ga uresničila, če bi postala predsednica ZDA. Zeli si vzporedno resničnost, kjer ne bi bilo bolečine in predsodkov, kjer bi se ženske lahko počutile močne, ne da bi jih označevati za nasilne in krivoverne, kjer bi bili učitelji bolje plačani od filmskih zvezd in igralcev košarke in kjer bi filmskemu režiserju Romanu Polanskemu, ki je obtožen spolnega občevanja z mladoletnico, spet dovoliti vstop v Kalifornijo. Zeti si tudi odprave oboroženih sil. George Michael spet v poslu Uspešni pevec načrtuje povratek v velikem stilu, saj načrtuje prvo mesto na lestvici matih plošč še ta božič. Adut za dosego ambicioznega cilja je nova mala plošča “Jesus To A Child”, njegova prva v zadnjih dveh letih. Pomagala mu bo Spielbergova založba Dreamvvorks, ki ga je prevzela po sodni bitki s Sonyem. Manija se nadaljuje Britanska zasedba Manic Street Preachers bo po izginotju kitarista nadaljevala kot trio. Okoliščine izginotja Richeya Edrvardsa so Se vedno zavite v temo, ki se s tekom časa vse bolj gosti. Po njegovi sedemmesečni odsotnosti so se ostati trije člani skupine odločiti nadaljevati z rokenrolom, novi četrti album pa bodo začeti snemati v oktobru. Krogi okoli skupine trdijo, da sta James Dean Bradfield in Nicky Wire napisala nekaj odličnih skladb, torej se za prihodnost skupine ni bati. V studiu bodo posneti dvajset novih pesmi. Ozzmoza Z novim albumom Ozzmosis namerava bivši pevec Black Sabbath, zdaj samostojni roker Ozzy Os-boume potešiti potrebo po koncertiranju. Na turnejo bo krenil takoj po izidu albuma, ki je napovedan za naslednji mesec. Ozzy se je po lastnih trditvah končno “osvobodil lastnih glasbenih omejitev, ki so bile izraz njegovih notranjih frustracij.” Za material na albumu Ozzmosis je pritegnil k sodelovanju nove komponiste, da bi z njimi raziskoval nove glasbene poti. ZOOTV U2 so vse bliže ustanovitvi lastnega nacionalnega TV programa. To bi bil tretji TV program na Irskem. Za postopek ustanovitve je zadolžen njihov mana-ger Paul McGuiness, ki je prejšnjo sredo javno objavil načrte in program. Televizijo bo podpirala družba TV3 Consortium, po njihovem mnenju pa bi dodatna mreža izboljšala kvaliteto TV ponudbe na Irskem. Dežela se sicer duši pod TV monopolom nacionalne mreže RTE. Po svoje o ameriški glasbeni zgodovini LJUBLJANA - Klubska dvorana KUD France Prešeren bo v petek, 29. septembra gostila kitarskega virtuoza, glasbenega inovatorja in radikalnega re-interpreta ameriške glasbene zgodovine, Eugenea Chadbourna. Nastopil bo v duetu z Jimyem Carlom Blackom, članom razpadlih The Mothers Of Invention. “Ni glasbene zvrsti, ki mi ne bi bila všeč. Najvažnejše pa je, da se znam iz vsake za**bavati”, pravi Eugene Chadbomne v pristni maniri iznajdljivih ameriških farmer jev. Njegov komentar v najboljši možni meri označuje glasbo, ki jo igra, divjo mešanico raznovrstnih glasbenih usmeritev. Chadbomne se v iskanju novih glasbenih izzivov ne ustavi pred ničemer in z lahkoto meša tako nezdružljive glasbene stile, kot so solzavi country Hanka VVilliamsa in free jazz. Tokrat bo Chadbomne na odru KUD France Prešeren nastopil v duetu z Jimmyem Carlom Bla-clgom, ki je spremljal Franka Zappo v Mothers Of Invention. Duo, ki nastopa tudi pod imenom Jack And Jim Show, ima za seboj že CD ploščo z naslovom “Locked in A Dutch Coffeshop”, po slovensko azaklenjena v nizozemski kavarnia. Tamkajšnje kavarne so v svetu edinstvene vsaj po svobodni prodaji marihuane, gotovo pa sta avtorja namigovala tudi na spremljajoče spreoščeno vzdušje... Chadbomne, doma iz Severne Karoline in virtouz na kitari, je prvič splaval na površje kot vodja skupine Shockabilly - člana sta bila še Mark Kramer in David Licht - potem pa so ga njegovi uporabni talenti izstrelili med svetovno znana imena. Sodeloval je z Butthole Surfers, Fredom Frithom, Johnom Zornom, Violent Femmes, Elliotom Shar-pom, Sim City Girls in še mnogimi imeni, ki po svoje interpretirajo ameriško glasbeno zgodovino. O njegovi nevrotični, vrtajoči umetniški naravi priča tudi štirideset v petnajstih letih posnetih plošč. Na potici vsakega pravega ljubitelja njegove glasbe mora poleg teh albumov stati Se petdeset kaset, ki jih je posnel v domačem studiu in izdal v samozaložbi. Koncert z začetkom ob 20. mi organizirata KUD France Prešeren in SOU Ljubljana, dan kasneje pa se bo dogodek ponovil v ilirskobistriškem klubu MKN2. (mp) SLOVENIJA / DOGODEK TEDNA Defunkt v Velenju Velvet Underground v najboljših letih Banana v škatli VELENJE - V Rdeči dvorani bo v soboto, 30. septembra nastopila legendarna newyorška zasedba Defunkt. Skupino bi lahko poimenovali “funk v opoziciji”, saj so v teku svoje več kot petnajstietne kariere vedno predstavljati inteligentni antipod cenene plesne glasbe za množice. Velenje bodo obiskali v okviru jesenske mini-turneje po Evropi, cilj katere je promocija novega albuma “One VVorld”. Obiskovalci velenjske Rdeče dvorane se lahko v soboto nadejajo dolge, vroče plesne zabave, ki se bo od 21.30 gotovo podaljšala globoko v nedeljo. Defunkt so namreč znani po dolgih, večurnih nastopih, na katerih nastopajoči nesebično delijo divjo energijo plesnih ritmov s poslušalci. “Funk je ena od najčistejših oblik energije naravne energije, je ultimativen plesni ritem, ” trdi pevec, pozavnist, tolkalec in vodja skupine Joseph Bowie. Skoraj štiridesetletni glasbenik ve, kaj govori, saj je v osemdesetih njihova glasba veljala za sinonim progresivnega plesnega ritma, ki je spravil v gibanje tudi najbolj zamišljenega intelektualca. Bowie in njegova petčlanska zasedba so v osemdesetih prepotovali dobršen del Amerike in s svojo mešanico jazz-funka in disko ritmov šokirali vse poslušalce s trdimi koleni. Preden so se sredi prejšnjega desetletja zaradi problemov z mamiti umakniti s prizorišča, so izdati dva odlična albuma, ki se danes slišita še prav tako sveže kot tedaj - na ostrini britve, kot je prerokovala njihova davna uspešnica “- The Razor’s Edge” Ozdravljeni Joseph Bowie je pred petimi leti ponovno zbral skupino in od tedaj so izdali tri albume z naslovi “Crisis”, “-Gum Funky” ter letošnjega, afriško usmerjenega “-One VVorld”. Novejše delo ni naredilo velikega vtisa na kritike, saj je glasba De-fimkt s pečatom devetdesetih za spoznanje bolj površinska kot v osemdesetih zaigrana, morfinsko rafinirana ritmična eksplozija, po kateri smo Defunkt spoznati in vzljubiti. Obiskovalcev njihovih koncertov to ne moti, saj je Bowiejeva zasedba še vedno ena najbolj energičnih in prisotnih skupin, kar jih premore ponudba svetovnih odrov. Težišče sobotnega nastopa bo na repertoarju po oživitvi skupine, torej na skladbah z zadnjih treh albumov. Plesalci se bodo lahko podvrgli nekaterim nadvse zanimivim ritmom, poznavalci pa uživali v profesionalnem igranju članov skupine, ki so vsi po vrsti preizkušeni glasbeniki. Poleg Josepha Bovvieja nastopajo Se: Ba-hnamous Bowie, sin legende jazzovske trobente Le-sterja Bovvieja na klaviaturah, Ronnie Mac Jenkins na bas kitari, kitarist Ron-nie Drayton, ki je svoje studijsko znanje nudil tudi Robertu Palmerju in Red Hot Chili Peppers, pevka Kelly Sae, sicer članica avstrijskih Count Basic, bobnar Otis “Scooter” VVamer, saksofonist Seba-stian Piekarek in DJ D.N.A., znan kot član nizozemske skupine Urban Dance Squad. Organizatorji so poskrbeli, da lahko vstopnice Defunkt v novi zasedbi kupite v predprodaji v Velenju, Celju, Ljubljani in Mariboru, cena pa znaša simboličnih 1200 sit. Uživajte! (mp) Jutri bo predvidoma izšel komplet albumov, ob ka-terie bodo ljubitelji skupine Velvet Underground lahko podoživljali trenutke svoje mladosti. Komplet petih CD-jev z dokumentacijo se bo imenoval “Peel Slowly And See”, po nase “počasi olupi in poglej”, kar je alegorija na znani ovitek njihovega albuma z narisano banano, katerega avtor je umrli slikar Andy VVarhol. Posebno presenečenje za kupce kompleta bo cel CD z zgodnjimi, še neizdanimi posnetki. Med njimi je petnajstminutna verzija “Venus In Furs”, popolnoma drugačne verzije skladb “Heroin” in ‘Tm VVaiting For The Man” in še neobjavljen posnetek Prominent Men”. Poleg tega CD-ja bodo v zbirki še štirje studijski albumi, ki jih je skupina posnela v obdobju delovanja. Zahtevni poslušalci se bodo razveselili ponovne izdaje albuma “Loaded”, ki ga bo naslednje leto izdala založba Rhino in je zadnji album Velvet Underground z Loujem Reedom. (mp) IZŠLO JE / CD PLOŠČE Paula Abdul - Head Over Heels CD, pop, 65 nminut, uvaža in prodaja Digitatija, ce-na:2800 sit Paulo Abdul uredniki ameriških radijskih postaj tlačijo v isti koš z Madonno, vendar se vsaj letošnji album giblje na poti, ki so jo v preteklosti prehoditi črnski soul-mani. Paula je plesalka, zato se ne oddaljuje od tradicionalnih črnskih plesnih glasbenih stilov. Morda bi jo bilo v tem obdobju bolje primerjati s Tino Turner, le da njena izrazna moč leži v manipulaciji telesa, ne pa vokala, kot pri skoraj šestdesetletni disko-rock divi. Vrhunca plošče sta prvi dve uspešnici, ki sta ju pospremila tudi videospota. V My Love Is For Real svoj bli-žnjevzhodni vokal posodi Čira Haza, Crazy Cool pa je popolno odigran soul-jazz-funk hit, za katerega se je Pauli izplačalo vaditi vokalne spretnosti. Tudi med ostalimi pesmimi bo ljubitelj soula našel marsikaj zase, bolj kot slušnemu užitku so namenjene vizualizaciji Paulinega v ritmu zvijajočega se telesa, (mp) paula abdul head over heel Alanis Morissette - Jagged Little Pili CD, 65 minut, rock, WEA, cena 2800 sit Alanis Morissette je, sodeč po njeni glasbi, oseba, ujeta v klasičen romantični razkol, nevernica, ki se je v zrelih letih spet obrnila k veri, nesrečnica, ki bi ljubila, pa najde vse razloge, da ni z nikomer zadovoljna. Je rokerica, ki je rokerski prostor omejila v glavnem na daljico Kate Bush - Alannah Myles, skladno s pojmovanjem tržnih niš. Predstavlja upanje ameriških podeželskih deklet, da bodo nekoč vendarle zrasle v slavne filske zvezde in rock dive tipa Allanah Myles in Betinda Carli-sle. Allanis je za razliko od njih oblečena še v karirasto grunge srajco kitarskega hrupa, ki pomaga pozabiti, kje smo pravzaprav že slišati vse te refrene, matematična formula, ki opisuje njen položaj na ameriški glasbeni sceni, je tale: (Betinda Carlisle + Kate Bush) /2 + (Soun-dgarden + Stone Roses) /2 = Alanis Morissette.(mp) ZDRUŽEVANJE ELEKTRONSKIH MEDIJEV V ZDA Veliki požirajo tudi velike Turnerjev imperij ima novega lastnika Na ameriškem medijskem nebu, ki ga že vse leto pretresajo združevanja in odkupi celo največjih in najuspešnejših medijskih his, je na pomolu nova koncentracija, Dvaindvajsetega septembra je Time VVamer Inc. iz New Yorka odkupil celoten Turner Broadcasting System Inc. iz Atlante, torej medijski imperij Teda Turnerja, in to le nekaj mesecev zatem, ko je Turner sam hotel odkupiti enega od treh največjih TV-omrezij in s tem sam postati eden največjih. Posel v višini nad devet milijard dolarjev so sklenili po večtedenskem usklajevanju sleherne podrobnosti. Enaindvajsetodstotni delniški delež TCI (Telecomuni-cation Inc. iz Denverja, ki se je priključila TBS Sele lani, da bi si zagotovila programe za interaktivne tehnologije) pa bo novi lastnik nagradil z vrsto koncesij. TCI je namreč lastnik najveCjega kabelskega omrežja v ZDA, Ti- me VVamer pa le drugi. Naj-veCja pravna zapreka je bila prav njuna povezava. Četudi so delničarji že soglašali z združitvijo, jo bo morala potrditi Se država, saj gre za dogovor, ki je najmanj na robu zakonitosti in pravil, ki naj bi preprečevali koncentracijo monopolov. Z združitvijo in odkupom TBS bo Time VVamer le še okrepil svoj položaj najveCjega medijskega podjetja na svetu. Združitev naj bi opravili tako, da bodo vsako Turnerjevo delnico nadomestiliu z 0, 75 odstotka delnice Time VVamerja, izjema so le delnice TCI, ki jih bodo zamenjali za 0, 8 Time VVarnerjevih vrednostnih papirjev. Transakcija, ki hoče obiti zakonske omejitve, je tedaj izvedljiva le, če TCI omogočijo dostop do delnic Time VVar-ner, kar naj bi jim odprlo 9 odstotkov lastništva Time VVarnerja. Imeli bodo tudi pravico prve objave določenega Števila novih Turnerjevih programov. S tem so dokazali, da so bila ugibanja nekaterih opazovalcev vrenja v ameriški elektronski industriji, ki so bili prepričani, da združitev TBS in Time VVamer le Se ni dokončna, tokrat zgrešena. Dokončno je, da je Turner svoj imperij odprodal - najboljšemu ponudniku. Med interesenti je bil tudi General Electric, lastnik omrežja NBC. V bistvu pa gre za gnečo na vrhu in za tekmo - kdo bo najmočnejši. Del pogodbe o združitvi je tudi bodoča funkcija Teda Turnerja v novi združbi. Ted Turner v novi vlogi Turner naj bi postal podpredsednik celotnega Time VVamerja in bi ostal na krmilu svojega bivšega podjetja -kot podružnice. TBS naj bi dobil dva sedeža v novem upravnem odboru. Menda pa mu v prihodnosti obetajo celo predsednikovanje. Novi, tako izpopolnjeni Time VVamer ni le največje medijsko podjetje na svetu, kar je tudi brez vključitve TBS, marveC bo s skupnim letnim prihodkom 18, 7 milijarde dolarjev bistveno prehitel dragega najveCjega tekmeca - VValt Disney/Capi-tal Cities ABC, ki sta se povezala konec pomladi, s 16; 4 milijardami ameriških dolarjev. Vendar pa poznavalci razmer Čedalje bolj dvomijo, da je med takšnimi orjaki sploh pomembno in koristno, kdo je večji. Tudi 56-letnemu Tedu Turnerju se je še donedavna zdelo, da je to zelo pomembno. Toda ob 19 milijard vredni transakciji Di-sneyja z ABC je spoznal, da je celo njegov imperij premajhen za uspešno tekmovanje v prvi medijski ligi. Združitev TBS in Time VVamerja je še en dokaz, da celo veliko podjetje ne more uspešno tekmovati z velikani. Potrdila se je teza o neizbežnosti koncentracije medijev, ki je tudi najvecja nevarnost za njihov pluralizem. Kako velikanski imperij naj bi iz tega nastal, potrjujejo naslednji podatki. Film: Time VVamer je postal največji filmski producent na svetu. Doslej sta se Time VVamer in Disney kosala na ameriškem trgu s približno enakimi deleži ( okoli 18 odstotkov), z dvema producentskima hišama iz TBS (Castle Rock in New Line Cinema) pa je prednost Time VVamerja poskočila za približno pet odstotkov. Kabelski kanali: VVar-nerjevi omrežji HBO in Ci-nemax pokrivata 27 milijonov naročnikov. Vendar pa sta doslej ponujali enostranske kanale, ki jih bodo uravnotežili Turnerjevi CNN, TNT, WTBS, Cartoon Netvvork in Turner Classic Movies. Podžigala naj bi jih tudi medsebojna promocija. Informacije: Time Inc. si je že od nakupa prvih delnic TBS 1986 prizadeval, da bi najuglednejši novinarji njihovih revij nastopali tudi pri CNN. Kot enega od razlogov združitve navajajo, da bodo sodelavci Time sodelovali pri splošnih informacijah, Fortune naj bi prevzel gospodarske novice, Sports Illustrated pa športne. Primerjava medijskih orjakov Time VVamer / Turner Broadcasting skupni prihodek 18,7 milijard USD Kabel: Cinemax, HBO, CNN, TBS, Cartoon Netvvork, Turner Classic Movies, TNT Produkcija, distribucija: VVamer Bros., Castle Rock, New Line Cinema Hanna- Barbera Cartoons, Turner Entertainment TV: Time VVamer Gable Glasba: Atlantic Recording, VVarner Bros. Records, Electra Entert. Založba: Little Brovvn and Co., VVamer Books, Time Inc., (revije Entertainment Weekly, Time, People, Sports Illustrated) Ostalo: košarkarsko moštvo Atlanta Hawks, baseball-sko moštvo Atlanta Braves. VValt Disney/ ABC skupni prihodek: 16,5 milijard USD Kabel: The Disney Channel, deloma A&E, ESPN in Lifetime Produkcija, distribucija: VValt Disney Pictures, To-uchstone Pictures, Hollywood Pictures, Miramax, Buena Vista Distribution TV: ABC TV Netvvork, 10 TV postaj Glasba: Hollywood Records Založba: Hyperion Books, Fairchild Publications, časniki in revije Ostalo: video kasete, zabavišča, računalniški programi, hokejsko moštvo Anaheim Mighty Ducks. Gospodarski programi so še v manjšini »Gospodarstvo, kakršnega niste Se nikoli videli« - s tem sloganom privablja svoje gledalce nedavno ustanovljeni britanski satelitski kanal - European Bussines News (EBN). Od 27. februarja letos oddajajo vsak dan 19 ur vsakovrstnih gospodarskih informacij. Kanal financirata založba Dow Jones in omrežje kabelskih postaj TCI (oba iz ZDA) in si obetata, da se bo kot prvi med enakimi uveljavil v Evropi, predvsem pa naj bi premagal ameriške tekmece, ki se silijo v Evropo, in sicer NBC-Super Channel in CNN International. V EBN so doslej vložili najmanj 75 milijonov dolarjev. Kanal si prizadeva za zaupanje evropskih gledalcev. Med premori oddajajo tudi naslednji reklamni vložek za svojo postajo: Ali ste prepričan Evropejec? Mi smo tudi. Vse kaže, da bodo angleški programi, ki si skušajo najti prostor tudi z gospodarskimi informacijami, še nekaj Časa obvladovali Evropo. Izven angleškega govornega področja se namreč nihče resno ne loteva specializiranih programov o gospodarstvu, tako ni na nemškem govornem področju nikogar, ki bi ga taksne vsebine posebej zanimale. Javna servisna TV ima le dve izrazito gospodarski oddaji, ki jih pripravljajo v 14-dnevnem ciklusu, za komercialne postaje pa gospodarstvo ni tema, ki bi pritegnila širSe množice. Tako se zadovoljujejo kvecejmu s kratkimi informacijami v svojih dnevno informativnih pasovih. Mačehovsko se vedejo do gospodarstva tudi v Franciji, Italiji in Španiji. Zato pa se poleg EBN na satelitskem nebu s specializiranimi gospodarskimi programi uveljavljajo Se BBC VVorld, ki ponuja tudi usluge svoje razvejane dopisniške mreže po svetu ter CNN, ki je pravkar uvedel poseben gospodarski program za ameriški trg, katerega cilj je seveda tudi mednarodna ra-zmahnitev. Sužnji televizijskih zvezdnikov Lastninjenje na področju elektronskih medijev je na široko odprlo vrata produkcijskemu podjetništvu. Toda kruh v teh zasebnih podjetjih je težak, življenje pa kruto in neizprosno. Praviloma so si taksne produkcijske skupine omislili TV zvezdniki, predvsem voditelji priljubljenih informativnih in razvedrilnih oddaj. S komercialnimi postajami sklepajo pogodbe »na ključ«, kar pomeni, da prevzemajo celotno vsebinsko in izvedbeno odgovornost za posamezne programske termine. Zanje dogovarjajo letne cene, ki so seveda odvisne od obsega avditorija, marsikdaj pa je pogodba odvisna tudi od marketinškega prihodka. Ena od takšnih podjetnic je nekdanja voditeljica nemškega programa SAT 1, 37-letna Margarethe Schreinemakers, ki je sredi poletja podpisala pogodbo z največjim tekmecem, kolnsko postajo RTL, kamor se bo - seveda za občutno višji honorar - preselila naslednje leto. Ker se je voditeljica in lastnica produkcijskega podjetja Telemaus pred visokimi nemškimi davki umaknila iz Kolna v finančno zmernejši belgijski Liege, kjer se v glavnem vse, vključno z njenim soprogom in podjetjem, vrti okoli njenega razvajenega štiriletnega sina Lukasa, morajo njeni sodelavci, vsi iz Nemčije, na tedenske sestanke potovati iz Kolna v Liege in nazaj. Vsi se morajo podrejati bioritmu njenega sina. TV zvezdniki podjetniki so praviloma težavni delodajalci. Večina njihovih sodelavcev je takore-koC v sužnjelastniškem odnosu. Večina sodelavcev nikoli ne prejme pisne pogodbe o delu. Soprog Schreinemakersove VVemer Klumpe, ki je tudi njen poslovodja, vztrajno trdi, da ustni dogovori zadoščajo. Toda sodelavci s slabimi izkušnjami vedo povedati, da to zadoSCa, dokler ima oddaja zadosten odziv. Hudo pa je, ko pride do nihanj, ki so pogosto tudi sezonska: takrat letijo glave in sodelavci nikoli ne vedo, ah bodo Cez pet minut še zaposleni. Mnogi se prijavljajo na delo, ker si obetajo sanjsko zaposhtev. Želijo si v svet televizije, ki zanje Se vedno uteleša prostor neskončnih možnosti. Največkrat je primerna zgolj placa - od osem do petnajst tisoč nemških mark, toda otresti se je treba vseh iluzij. Največkrat delovni teden traja po 60 ur, pozabiti pa morajo tudi na dopustniško doplačilo ali napredovanje. Človek postane zgolj anonimni sodelavec in pomočnik velikega zvezdnika, pri katerem je lahko vsak delovni dan tudi - zadnji. Tako se je zgodilo sodelavcem Športnega urednika SAT 1 Rainholda Beckmanna (38), ki je skušal uveljaviti nov format športnih oddaj, ki da bo nekoliko manj »športen«. Po treh mesecih, v katerih je prišlo do velikega osipa gledalcev, se je odpovedal zastavljeni zasnovi in z jo vred zmetal na cesto vse sodelavce. Se prej jih je velikodušno sprejel na šestmesečno poizkusno delo - tako, da se jih je lahko znebil brez vsake odpravnine. Se huje se je godilo sodelavcem 36-letnega zvezdnika Hubertusa Meyerja-Burkhardta, ki je po treh neuspešnih oddajah River-Cafe na kanalu PRO-7 odstopil od sodelovanja, kar je sodelavcem sporočil kar po telefonu. Seveda ni nikomur izplačal niti pare honorarja. V primerjavi s tako krutimi izkušnjami se pravzaprav odlično godi dobro plačanim sužnjem najbolj razvpitega TV voditelja na nemškem govornem področju Thomasa Gottschalka, ki se je skregal z RTL in takorekoC Cez noC izgubil svojo oddajo RTL Light Night Show, medtem, ko se je že dogovarjal za prehod h konkurentu SAT 1. Vsi se namreč lahko pohvalijo z veljavnimi delovnimi pogodbami in bodo prejemah svoje plaCe še do konca leta, Čeravno oddaje že od maja ne pripravljajo in oddajajo veC. Vendar so si plačan dopust zaslužili, kajti doslej so garali po petnajst ur na dan in le izjemoma so si lahko vzeli kak dan dopusta ali bolniške. TV sužnji so vsekakor nov poklic v senci velikih voditeljev. Kdor ni z njimi, je Cez noC - na cesti. Ulrich Meyer s sodelavci svojega podjetja Meta Production Gottschalk skliče sestanek s sodelavci po slehernem zaključku oddaje -ob 0.15 ponoči GLEDALIŠČA SLOVENIJA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA PPG NOVA GORICA Kulturnica, Zidovska steza 1,Veliki oder V sredo, 27. septembra, ob 10.30 : Božo Vovk: HOČETE PETI Z MANO, premiera. Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12. ure, informacije ob istem času po tel.: 314-962. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Predstava H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, je na sporedu: -danes, ob 19.30, za abonma M in izven, dorek, 26. septembra, ob 19.30 za abonma torek in izven. -sreda, 27. septembra, ob 19.30 za abonma sreda in izven -Četrtek, 28. oktobra, ob 19.30 za abonma Četrtek in izven Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12,-ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL-Tel: 210 852. CANKARJEV DOM Torek, 3. oktobra (premiera) in Četrtek, 5. oktobra, ob 22. uri: Matjaž Pograjc: BETONTANC - KNOW YOUR ENEMY! Prvič v CD: Gledališki abonma. Vrhunske svetovne in domače predstave. Sest predstav - Štiri vrhunska tuja gostovanja treh gledališč in ene plesne skupine, dve predstavi po lastni izbiri iz bogatega domačega in tujega repertoarja. Vpis gledališkega abonmaja do 14. oktobra; ne zamudite! SNG LJUBLJANA V petek, 29. septembra, ob 20. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, premiera. Mala drama V soboto, 30 septembra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, premiera. Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, DANES od 10. do 13. ure, telefon 221-511. Od ponedeljka, 25. septembra bo blagajna odprta od 10. do 13. ter od 18. do 20 ure. Abonmajski program za sezono 1995/96 - Peter Barnes: ZATON SONCA IN SLAVE, režija Dušan Mlakar; - Sam Shepard: MISEL LA2NIVKA, režija Boris Cavazza (premiera 22. februarja); - Mary Chase: HARVEV, režija Vida Ognjenovič (premiera 17. aprila); - Robert M. Cossa: NONA, režija Osvaldo Bonet (premiera 30. maja); hllMCSlLKMl UH»V"*«' » iJAlišC: bfelikTSl - Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE, režija Bojan Jablanovec; - Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA, režija JaSa Jamnik; Vpis abonmaja poteka od 25. septembra do 9. oktobra v PDG, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica vsak delavnik med 8. in 12. ter 15. in 18. uro pri blagajni ali v upravi gledališča. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR V nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana: Nace Simončič: VELIKI KIKIRIKI, primerna za otroke od 3. leta starosti. Vstopnice so n a voljo eno uro pred predstavo. Rezervirate jih lahko po telefonu 26-748 vsak delavnik med 11. in 12. uro SNG MARIBOR Drama V nedeljo, 1. oktobra, ob 20. uri za abonente in izven. M. VezoviSek: JERMANOVO SEME. Gledališka blagajna je odprta : v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. Vsoboto od 10. do 13. ure ter dve uri pred predstavo. Ob nedljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA V galeriji KRKA v Ljubljani je na ogled razstava slik nizozemskega slikarja KEESA VAN EVCKA SLOVENIJA CANKARJEV DOM. LJUBLJANA V sredo in petek, 27. in 29. septembra, ob 19.30: Modri abonma I in H: nastopa ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent HARTMUT HAENC-HEN. V sredo in soboto, 4. in 7. oktobra, ob 19. uri: SLAVNOSNI KONCERT ob 15-letnici Cankarjevega doma, 50-le-tnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, slovesni predaji novega klavirja Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, ter 15-letnici delovanja JezerCek Catering, d. o. o. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin. KUD FRANCE PREŠERN. LJUBLJANA Danes, ob 20. uri bo koncert nizozemske skupine ZOOL, katere glasba je mešanica vec zvrsti: punka, funka, jazza, soula, hardcora. Pri organizaciji turneje so sodelovali založba FV iz Ljubljane, Radio Student ter MKC Koper. Kot predskupina nastopajo domači METROPOLIS. ZOOL so: Stefijn Lehr, bas, VValter Lehr, bobni, Martijn Goosen, kitara, Emil Jansen, vokal, Ch-ris Corsten, saksofon, Menno Haas je producent in menager. V Četrtek, 28. septembra, ob 20.30: Ku-darije-PIANO BAR: VVAITS FOR VVAITS/CAKAJOC TOMA VVAITSA. PRŽERNOV TRG. LJUBLJANA Danes, ob 20. uri se bo zaCela glasbena prireditev MLADI MLADIM: ŽIVA SCENA V ŽIVO. To bo R’N'R, POP koncert na katerem bodo nastopili skupine: SANK ROK, CHATEAU, 12. NASPROTJE, R M. PROJEKT, SENDI, Andreja Makoter, MZ HEKTOR, THE DRINKERS, Plesna skupina DIESEL. Vstop prost. TORKOVI VEČERI V GRADU TIVOLI. LJUBLJANA V torek, 26. septembra, ob 19. uri bo koncert glasbene zasedbe ALL CAPO-NE STRAJH TRIO. Člani tria so: Mirko ViCentiC Polic, violina, Bojan Cve-trežnik, viola, Ivan Šoštarič, Celo; skladatelj in producent Gregor Strniša. Program: G. Strniša, L.VV. Beethoven, Deep Purple, Revaux, R. Schumann, M. Jarry, W. A. Mozart. VEČERI KOMORNE GLASBE NA OTOKU Jutri, ob 20. uri bo koncert na katerim bosta nastopili Benedikta Markič -Franic, orgle in Domen Jeraša, pozavna AKADEMIJA ZA GLASBO. UNIVERZA V LJUBLJANI Jutri, ob 19.30 bo v Mali dvorani Slovenske filharmonije komorni koncert, na katerem bosta nastopila: saksofoni-stka Betka Kotnik (diplomantka SGBS) ter Primož Flajsman (student 1. letnika). TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Nova sezona se bo začela v petek, 6. oktobra s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam« (prevod Alojz Rebula). Režija Mario Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 V petek, 29. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi. Direktor Giuseppe Grazioli. Kot solistka bo pri klavirju nastopila Laura De Fusco. Na programu Chabrier, Rachmaninov, Gershvrim in Ravel. Ponovitev koncerta v nedeljo, 1. oktobra, ob 18.00 (red B). Do 12. oktobra so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 7. oktobra bodo z narečnim delom, ki sta ga napisala Nini Pemo in Francesco Macedonio otvorili novo gledališko sezono. Gledališče Rossetti Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi. ŠTEVERJAN V četrtek, 28. t. m., ob 20. uri bodo v doku Kulturnega društva Briški grič (Bukovje 6) predstavili videokaseto posneto na zadnjem poletnem, osmem »Pajk’s Shovvu«. VeCer prireja KD Briški grič v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in ZSKD. KOROŠKA CELOVEC: V Mestnem gledališču bo v sredo, 27. t. m., ob 19.30 opera »Cavalleria rusticana«.Ponovitev v petek, 29. tm. in v sredo, 4.10. ob 19.30. BEDAK: Studijski oder - jutri, 26. t. m., ob 20. uri Janette Tanzer: »Du apple - ich Eva« premiera. KOTMARA VAS Pri Pušniku v Sentkandolfu: v soboto, 30. t.m., ob 20.00 - Veselica Gorjancev; igrajo muzikantje iz Podjune. BILČOVS: V nedeljo, 1.10. ob 14.00 bo pri Miklavžu Redni občni zbor ZSI in srečanje bivših pregnancev. DOBRAC: Na vrhu gore (2166 m) - Prijateljsko srečanje, ki se bo zaključilo s sv.mašo ob 14. uri v slovenski kapelici. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA SKUC - PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA Galerija SKUC že od samega začetka podpira mlade, Se neuveljavljene ustvarjalce. Predstavlja jih v ciklu Prve samostojne razstave v Galeriji Skuc. Za leto 1996 bodo umetniki prvič izbrani na osnovi javnega natečaja. Prijavijo se lahko vsi likovniki, ki drugo leto Se ne bodo dopolnili 35 let. Prijava naj vsebuje: vnega proje - natančno biografijo, • fotodokumentacijo (opremljeno s podatki) najnovejsin def ali projektov, - kataloge, zloženke, vabila, druge podobne tiskovine (Ce jih avtor ima) in opis prejšnjih projektov. Prijave sprejemajo ao 7. novembra 1995. Galerija Skuc bo izbranim umetnikom nudila strokovno in tehnično pomoč pri pripravi, uresničitvi, promociji in doku- mentac Galerij'a XXX. NATEČAJ EX TEMPORE, ki ga prireja Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije Piran, bo v Piranu od 18. do 24. septembra 1995. Slovesno odprtje razstave in podelitev nagrad bo v nedeljo, 24. septembra, ob 19. uri v piranski Mestni galeriji. Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka, 18., do petka, 22. septembra, od 8. do 15. ter od 17. do 20. ure in v soboto, 23. septembra, od 8. do 20. ure v skladišču soli Monfort v Portotožu. Vsak udeleženec lahko žigosa največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta. Teme so: prosta tema in Istrska krajina, Piran, Portorož, Koper, Soline, Morje, Tihožitje z ribo. Dokončana dela morajo avtorji oddati najpozneje do petka, 22. septembra, do 20. ure v Mestni galeriji oz. v soboto, 23. septembra, do 20. ure v skladišču soli Monfort. vsa dela morajo biti opremljena za razstavo. Mednarodna žirija bo izmed vseh oddanih del izbrala najboljša in postavila razstavo v Mestni galeriji Piran in v skladišču soli Monfort. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Studijski center za raziskave in umsko zdravljenje Dežele Furlanije-Julijske krajine (Svetoivanski park) V soboto, 30. t. m., ob 9. uri »Confini Bonna« v izvedbi »Centro Donna«; ob 21. uri bo v gledališču Miela na programu gledališka predstava Lelle Costa. SLOVENIJA FJK MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA. GALERIJA TIVOLI Osebne razstave nagrajencev 20. mednarodnega grafičnega bienala. CANKARJEV DOM V galeriji CD je do 20. septembra na ogled razstava Josefa Albersa. V mali galeriji CD je 20. septembra na-ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Siske in Boruta Sraja. V Veliki sprejemni dvorani je do 30. septembra na ogled razstava tapiserij nemškega umetnika VVernerja Mollerja. (foto) MALA GALERIJA. Slovenska 35 V galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla. BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunaiska31 Na ogled je razstava OD SKICE DO LUTKE, umetnice Agate Freyer - Majaron. JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9 Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine. NARODNA GALERIJA. Prežihova 1 V obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov. GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65 V galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERIJA KRKA. Dunajsko 65 V galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck. GALERUAHEST. Maribor V okviru likovne delavnice LENT 95 bojo danes ob 19. uri odprli rastavo slikarja Franceta Slane. GALERIJA LOJZETA SPACALA. ŠTANJEL V galeriji je na ogled stalna razstava del, ki jih je Lojze Spacal podaril sežanski občini. GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji, Emerika Bernarda. GALERIJA SKUC V galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča. GALERUAM-ART. MARIBOR V galeriji je na ogled razstava slik umetnika Adel Seyoun in Galeb Baiee. TRST Gledališče Miela V nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri, bo na sporedu drugi koncert. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir. REPENTABOR Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe V nedeljo, 1. oktobra, ob 18.00 - Italijanske violinske Sole v 17. stoletju. Nastopajo Luigi Rovighi, Dina Slama in Irena Pahor. Na programu Gabrieli, Castello, Ro-gniono, Marini, Bononcini, Frescobaldi in Corelli. Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RA1 in tržaško pokrajino. ŠTIVAN V Stivanski cerkvi bo danes, 25. t. m., ob 21. uri koncert pianista Riccarda Risalitija. Na programu Mozart, Beethoven in Schubert. FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija modeme umetnosti (Ul. Diaz 27): do 15.10. razstavlja James Rosenquist. Galerija Cartesius: do 30. t. m. razstavlja umetnica Megi Pepeu (ob delavnikih 11.12.30,16.30-19.30, ob praznikih 11-13). Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi 1: od danes, 25. t.m., do 6.10. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritfuli. GORICA Kulturni dom: do 8.10. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di ifontiera«. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. PASSARIANO V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju. KOROŠKA __ CELOVEC Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. Kunstforum (Villacherstrasse 8AI): do 14.10 razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner. Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec. Hiša umetnikov Do 7.10. je na ogled razstava T. VVoschitza. Galerija Ars temporis: Razstavljena so dela Vlastimila Teske in Angele Hiibel. PLIBERK Do 14.10 razstavlja VVerner Berg. ROŽEK Grad RoZek: do 1.10 je odprta razstava slikarja B. Faschinga. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga. SPITAL OB PRAVI Grad Porcia: do 15.10.95 bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani« TV SPORED Ponedeljek, 25. septembra 1995 ® RAI 1 RETE 4 RAI 3 slovenski program Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Film: 11 suo angelo custo- de (kom., ZDA ’56), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik Film: L’ prezzo deli’ amore (kom., ZDA ’58,r.- i. J. Ferrer, J. Rowlands) Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Dirty Dancing - Balli proibiti (kom., ZDA ’87, i. P. Swayze, J. Grey), nato aktualne zanimivosti Le migliori chiacchiere della serata Dnevnik Dok.: Himalaya - Butan, kraljestvo v nebesih Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Kulturni magazine Aliče RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajse Zidovska kultura Film: Coppia d’ assi con regina (vestem, ZDA ’91) Nan.: Saranno famosi TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme Variete: I fatti vostri Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Dnevnik Film: Finche delitto ci separi (dram., ZDA ’91, i. M. Baxter, 1. del) Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in Sport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Variete: Se rinasco... (vodita S. Blady, P. Roversi) Dnevnik in vreme, Iz Parlamenta Sport: Proces Formuli 1 ^ RAI 3 Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di ima vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes (11.30,13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Crimini del cuore (kom., ZDA '86, i. D. Keaton, J. Lange) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci) Nan.: Colombo, vmes (19.00) dnevnik, vreme Nad.: Perla nera (i. A. Del Boca, 59. del) Film: Atmosfera zero (fant., VB '81, r. P. Hyams, i. S. Connery, P. Boyle, K. Markham), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji, 2.00 L'uomo da 6 milioni,.., 3.20 Samurai CANALE 5 Na prvi strani, vreme Nan.: Gasa dolce časa Film: La ragazza con la pištola (kom., It. ’68) Televizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Variete: Časa Castagna Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Mamm, ho perso 1’ aereo (kom., ZDA '90, i. M. CuUdn, J. Pešci) Dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik ITALIA 1 Risanka: Filip TV dnevnik Mladinski zbor »Vesela pomlad» z Opčin BORIS S. popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867-214871, It SLOVENIJA 1 Videostrani Malo angleščine, prosim Tedensi izbor Kapitan Povver, ameriška nanizanka, 14. del Svetovni poslovni utrip, 2-del ameriške poslovne oddaje Zdravje - naše največje bogastvo Sonograf za srečo Zdravje - naše največje bogastvo: Astma Vdova Coudercova, pon. Poročila Športni pregled, pon. Umetniški večer Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Tekma Frida s srcem na dlani, 3,-del norveške nadaljevanke TV 101,11. del am. serije ABC - itd., tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Stranski učinki, 12. del Pravičnost na preizkušnji TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Sova Seinfeld, 13. del serije Severna obzorja, IS.del SLOVENIJA 2 Jutranji dnevnik, vreme Dokumenti Film: Ehrengard (’82) Dok.: Naključni turist, Italijan v Argentini, 11.30 Pred 50 leti, vojna Dnevnik Film: L’ orologiaio (dram., ZDA ’89) Deželne vesti, dnevnik in vremenska napoved Športno popoldne: nogomet C in B lige Dok. : Drugačno poletje, 17.00 nan. Davvero Rubrika: Glas gospodarja Dok.: Zemlja močvirskih bogov, 18.05 Superman Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Dok.: V kraljestvu narave Dnevnik, deželne vesti Dok.: Planet Vzhod Aktualno: The End Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vv-mes dok. Pred 20 leti Otroški variete Nan.: Le strade di San Euronews Francisco Umetniki za svet ob 50. Odprti studio, 12.45 Fatti letnici OZN, ponovitev e misfatti, 12.50 Sport Utrip studio Zrcalo tedna, ponovitev Otroški variete Nedeljskih 60, ponovitev Variete: Generazione X V avtobusu, 43. del Nan.: Magnum P.I. Severna obzorja, ameri- Dok.: Nati liberi ška naizanka, 14. del Nan.: Primi baci, 18.20 Regionalni studio Mari- Havvaii Paradise bor Odprti studio, vreme, Rgj Ze veste 19.50 Sport studio Rjfoj Sedma steza Varieteja: Appuntamento mu Svet na zaslonu al buio (vodita Amadeus, RS? J. de Zanger - K. Richter: L. Laurenti) Potem pac silo. Film: Nico (krim., ZDA nemška drama ’88, i. S. Seagal, H. Silva) VMM Studio City Aktualno: Fatti e misfatti B. Rončel izza odra Nan.: Renegade MB Umetniki za svet, pon. Sport: Pokal pokalov, 0.15 avtomobilizem Fl Italija 1 šport Nan.: Baretta KANAL A # TELE 4 p, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Man ffom Atlantis, 21.20 Evening Shade MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, Dnevnik, 13.30, 18.30 Sport Film: La spia dai due volti (krim., ZDA ’64) Film: Anither Country Variete: Tappeto volante Spot tedna A-shop, Spot tedna Spot tedna, A shop Brlog, 7. del španske nadaljevanke A - shop Vreme Luč svetlobe, 519. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, kontaktna glasbena Zlata dekleta, 4. del ameriške humoristične nanizanke Barva denarja, ameriška drama To trapasto življenje, pon. 3. dela am. serije Spot tedna, A - shop IB Koper Euronews Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana, otroška oddaja V ospredju - avtor B. A. Poletni ponedeljkov športni pregled Alpe Jadran Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Športni ponedeljek Dannyjev skrivnostni svet (□111^ Avstrija 1 Umor, je napisala, ponovitev Baywatch, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Na pomoč, ljubim dvojčici, ponoivitev nemške komedije, 1969 Tjulenjček Albert £59 Konfeti Mila Superstar Am dam des rtSi Knjiga o džungli Kremenčkovi Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija: Bazanska kupčija Baywatch: Onesnaževalci okolja Strašno prijazna družina Kellyjina nova služba Zlata dekleta: Zapleši z menoj Iz dobrega gnezda, 2. del nemške serije Pri Hmctablovih: "Kadar moški rodijo... Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od strani Policaj iz vrtca, ameriška kriminalna komedija, 1990 Ugrabitev, kanadski film, 1980 Cas v sliki Vojvodina in umazani lisjak, ameriški vestern, 1976 Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji EIMP Avstrija 2 13.00 13.55 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 18.55 19.00 19.30 19.53 20.15 21.10 22.00 22.30 23.05 23.50 01.20 03.05 04.40 Cas v sliki Orientacija Doktor Trepper John: Varčevanje Umor, je napisala: Nekaj ur sreče Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme Gozdarska hiša Falkenau, 4. del nemške serije Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih, kultura Vstop prost Veliki režiserji: Carlos Saura Car ljubezni, španski plesni film, 1987 Sestrična Angelika, španski film, 1973 Karmen, španski glasbeni film, 1983 Elisa, življenje moje, španski film, 1976 Igrajo: Geraldine Chaplin in drugi. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15. 13.15, 14.15. 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Glasbeni kviz; 21.00 Modni bla bla; 1.00 Satelit. Radio Kranj Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7,25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Kulturna panorama; 13.05 Igra za otroke, 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Montrealski simf. orkester; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska;. 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na »rešeto«; 10.45 Zanimivosti; 11.00 V podaljšku; 12.15 20 Modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.30 Iz diskoteke; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9,50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Kvaliteta življenja in zdrava prehrana; 10,40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio: Šenčur; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Glasb. odd. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15,10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 0.00 RoboKak udarjal; 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 19.00 TB: Sierra Maestra; 20.00 Alter, Garbage, Fonkura, 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.30 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: New York, New York (V. Mai-don, 19. del); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza, 12.40 VS Resonet; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 14.30 Otroški motiček, nato Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.45 Čakole na placu; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Prenos iz Rožeka: Zadovoljstvo z navideznim sozvočjerriy SLOVENSKA DEDIŠČINA Grajski biser ob državni meji No Mokricah so imeli nacisti politično šolo Na jugovzhodu naše dežele stoji na manjši vzpetini blizu slovensko-hrvaške meje grad Mokrice, eden biserov nase turistične ponudbe. Grad Mokrice je v zgodovinskih virih omenjen dokaj pozno, Sele leta 1444 kot geslos Mokorecz. Srednjeveški stolpasti dvor, ki izstopa v severozahodnem delu današnje grajske stavbe, je gotovo stal precej pred prvo omembo gradu. Pozidan je bil v gotski dobi, verjetno pa ga je obdajalo tudi obzidano in kasneje zaradi turske nevarnosti s stolpi zavarovano dvorišče. V renesansi so prvotno stolpi. Tudi graščake sre-grajsko jedro razširili s Camo pozno, saj je prvi, štirimi dvonadstropnimi Sigmund pl. Sebriach, krili, ki oklepajo notranje omenjen šele leta 1525, arkadno dvorišče, na vo- petnajst let kasneje pa si galih pa okrepili s tremi je gospoščino delil z Mo-mogočnimi okroglimi ricom pl. Rakhnizem in Grajski vhod brani mogočen stolp (Foto: Ivan Jakič) grofom Ferencem Tahijem. Leta 1558 sta omenjena kot solastnika gradu Ambrož pl. Gregorija-nec in baron Luka Zakhl (Szekely) iz Ormoža. V prvi polovici sedemnajstega stoletja pridobijo Mokrice baroni Mo-sconi, nato hrvaški ban, grof Nikolaj Erdoedy, po letu 1693 pa so si jih priženili Auerspergi. Ti so Mokrice baročno predela: li, uredili grajski park in poslikali grajsko kapelo. Leta 1882 postanejo lastniki gradu baroni Ga-gern, na Mokricah je živel pisatelj Friderik Gagern (avtor Ljudstva), leta 1915 pa je kot solastnik omenjen grof Aleksander Economo. Rodbini sta grad prodali leta 1922, solastnika pa sta postala lesnoindustrijsko podjetje Berger iz Zagreba in beograjski industrialec Miloš Rafajlovič, a ne za dolgo, saj je Zid Berger kmalu kupil njegovo polovico gradu. Berger je temeljito izropal notranjo opremo in leta 1937 Mokrice za pet milijonov dinarjev prodal zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepincu. Nadškofija je v gradu uredila okrevališče za bogoslovce, med drugo svetovno vojno pa je Mokrice podarila nemškemu rajhu. Nemci so imeli v gradu politično šolo za vzgojo mladih kadrov nacistične stranke, odnesli pa so tudi baročne peci in kamine. Zdaj je grad Mokrice, obdan z lepim parkom, turistiCno-gostinski objekt s hotelom, pestro turistično ponudbo, veliko možnostmi za rekreacijo in tereni za konjeniški šport. Ivan Jakič Valvasorjeva upodobitev gradu Mokrice V pubih baltskih mest je zelo živahno Ko vstopite v Paddy VVhelan’s, enega najbolj obiskanih lokalov v Rigi, se vam zazdi, da ste v tipičnem irskem pubu. V njem je polno mladih Litvancev, ki v prijetni družbi klepetajo in nazdravljajo s kozarci temnega piva. V treh baltiških državah, Litvi, Latviji in Estoniji, je po osamosvojitvi tako rekoč Cez noc zrasla cela vrsta podobnih lokalov. Zabave v nočnih lokalih so tako postale del vsakdanjega življenja prebivalcev nekdanjih sovjetskih republik. Ko so po padcu sovjetskega režima odprli prvi irski pub Paddy Whelan‘s, so se tja zaCele zgrinjati množice Litvancev, kar je lastnike lokala prijetno presenetilo, saj tega niti v sanjali niso pričakovali. V Rigi so pozneje odprli še tri podobne pube, nedavno pa so v glavnem mestu Latvije odprli prvega. Dogajanje v tipičnih irskih lokalih so v estonski prestolnici Talin popestrili z irsko glasbo, ki jo izvajajo tamkajšne glasbene skupine. V baltskih državicah je skoraj na vsakem koraku mogoče opaziti vpilv zahodnega sveta. Tako lahko obiščete lokale, kjer vas bosta v dobro voljo spravila jazz in blu-es, ali pa prigriznete v italijanski in kitajski restavraciji. Ce imate raje moCno začinjeno hrano, potem obiščite Talin, kjer so nedavno odprli dve restavraciji z indijsko hrano. Lastnik indijske restavracije Maharadža pravi, da Estonci na zaCetku niso bili pretirano navdušeni nad močno začinjeno indijsko hrano, saj tipične baltiške jedi ne vsebujejo tolika dišav in začimb. Veliko sivih las je lastniku povzročilo osebje restavracije, ki je kot v nekdanjem socialističnem režimu posvečalo premalo pozornosti posrežbi in zadovoljstvu gostov. Toda tudi na tem področju se stvari počasi obračajo na bolje, saj prebivalci Talina počasi spoznavajo pomen zadovoljnega gosta. Tako so v estonski prestolnici nedavno ustanovili celo francoski bahnarski klub. Vsa živahnost v pubih, restavracijah in noCnih klubih baltskih mest je dober obet za tamkajšnje vlade, ki si prizadevajo spodbuditi razvoj turizma. - Staro mestno jedro estonske prestolnice, kjer tlakovani trgi in ozke uličice vzbujajo srednjeveško vzdušje, privablja številne turiste. Ti radi posedijo in pokramljajo v lokalih na tlakovanem trgu v osrčju Talina, kjer je bilo v prejšnjem režimu prepovedano sedeti in popivati. Veliko turistov so v estonsko prestolnico privabili članki uglednih evropskih časopisov, ki pišejo o številnih znamenitostih te baltske dežele. Število turistov, ki obiščejo Estonijo, narašča in v primerjavi z lanskim letom naj bi se podvojilo. V prvi polovici letošnjega leta je to baltsko državo obiskalo 1, 4 milijona turistov. Ti se kar ne morejo načuditi nad tolikšnim številom pubov, restavracij in drugimi vplivi zahodnega sveta. Patrick Lannin / Reuter ODKOD, ČLOVEK, TVOJA POT / ODLOMKI IZ KNJIGE IVANA MOHORIČA Paranormalna opozorila m »Raziskoval je duševnost, ker je iskal dušo«, je naslov enega izmed neštetih člankov, ki so bili napisani o njem in verjetno je to najkrajša in najboljša definicija, ki opisuje njegovo življenjsko delo. S področja podzavesti človeškega uma sta mogoče najbolj znani dve njegovi teoriji - zakon sinhronosti in hipoteza o tako imenovani skupinski duši, ki jo je imenoval Kolektivno nezavedno. Za kaj gre? Kolektivno nezavedno naj bi bilo neko stalno energetsko polje, ki nas obdaja in s katerim smo eni bolj, drugi manj sinhronizirani in v katerega se sproti vtiskujejo vse ži: vljenjske izkušnje vsakega posameznika, hkrati pa iz njega vsaka individualna podzavest Črpa podatke drugih individuumov. Od stopnje »uglašenosti« posameznika je odvisno, koliko se to odraža na njegovem življenju. Moteče dejstvo, ki ga ni znal zadovoljivo razložiti, je bila sposobnost prekognicije, predvidevanja dogodkov vnaprej. Ce je to še razložljivo na krajši rok s tem, da kolektivna duša »sešteje« vse dogodke danega trenutka in po verjetnostnem računu sestavi sliko možnega razpleta, je to za obdobja, daljša od leta, skoraj nesprejemljiva možnost. Druga teorija o sočasnosti dogajanj pa govori o tem, da se vrsta povsem običajnih dogodkov, ki bi bili ločeni eden od drugega Cisto nepomembni, v nekem trenutku »zgosti« na točno določenih krajih in v preciznem časovnem zaporedju tako, da njihov »seštevek« daleč presega njihov običajni ločeni učinek. Za boljše razumevanje si oglejmo primer, ki je po svojem učinku vsem dobro znan. Gre za operacijo Overlord, izkrcanje zaveznikov v Normandiji 6. junija 1944. Da se v Franciji pooblači, ni nic nenavadnega, ker pa se je to zgodilo v nedeljo, 4. junija, dva dni pred rojstnim dnevom žene feldmaršala Rommela, je imelo izreden učinek, ki je spremenil tok sveto- vne zgodovine. Prav oblačnost in vihamo morje so namreč odločilno vplivali na poveljnika Atlantskega zidu, da se je odpeljal v Nemčijo voščit svoji ženi rojstni dan, kar samo po sebi zopet ni nic nenavadnega. Vreme ga je prepričalo, da je invazija, ki so jo sicer pričakovali, v takih pogojih nemogoča. Da se slabo vreme po dveh dnevih sprevrže, je tudi Cisto običajna stvar. Toda, ker se je to zgodilo ravno v noči, ko je bil poveljnik na poti nazaj v Francijo in je bil v odločilnih trenutkih začasno nedosegljiv, se je kolo zgodovine zasukalo. Povsem običajne stvari so se seštele v vsoto z ogromnim učinkom. In taki pojavi, seveda v manjšem merilu, so mnogo bolj pogosti, kot si mislimo. Kdo izmed nas ni že kdaj analiziral kakšnega dogodka iz svojega življenja in si zastavljal vprašanja v smislu: Ce ne bi storil tega, ali ce ne bi storil onega, Ce bi vsaj tega zadnjega ne naredil, če bi bilo vsaj vse skupaj malo prej ali malo pozneje, Ce, Ce, Ce... Ce bi vsaj en sam Ce ne bil Ce, se nesreča ne bi zgodila. Pa vendar si vse to naredil v točno določenem Časovnem zaporedju, čeprav pri poznejših razglabljanjih opaziš, da si marsikatero stvar opravil z nekakšnim podzavestnim ali razumskim odporom, včasih celo nezavedno, kot da bi te nekaj prisililo v to. Ven- dar ponavadi v svojih analizah sežemo premalo nazaj. Vzrok in pravo gibalo takega dogodka je bil sproščen že davno prej, včasih še celo' pred našim rojstvom. Upoštevajoč našo teorijo o računalniškem vodenju lahko mirno sprejmemo Jungovo hipotezo o sočasnosti kot zakon. Kolektivno dušo pa je tako lepo opisal, da lahko dodamo samo še to, da se ta duša ne vtisku j e samo v energetsko polje, pac pa na konkretne fizične nosilce, pomnilne enote našega sistema-, ki so hkrati tudi opremljeni z banko možnih podprogramov, ki jih lahko izbiramo. Ko pa smo se enkrat odločili, lahko osebe, ki močneje resonirajo, vi- dijo izbrano prihodnost. Samo posebno senzibilni ljudje lahko prodrejo v variantni opis dogajanj preden rečejo: »Alea iacta est!«. Vprašanje pa je, Ce si jih znajo tudi pravilno razložiti. Ko že ravno govorimo o kolektivni duši, se zopet spomnimo na keltski običaj polaganja kamnov v piramide, tako imenovane caime, s čimer naj bi pustil polagalec: prvič, del svoje duše, vtisnjene v kamen; drugič, priklical duše prednikov in z njimi vzpostavil vez; tretjič pa ojačal božjo navzočnost. Kar dobra prispodoba za zgoraj navedeno razlago, pa Čeprav je stara tisoCe let. Ce k temu dodamo še dejstvo, da je Hermes Toth, nebeški bog pisav, zapisal zakone in usodo sveta na smaragdne plošče, preden se je iz starega Egipta odpravil nazaj med zvezde, se slika počasi jasni in začenja dobivati podobo vhodno-zho-dnih pomnilnih enot sodobnih računalnikov. Tudi Jahve je dal Mojzesu postavo na kamnitih plo- ščah in ko so se prve razbile, je bil vnovični zapis posredovan na enakem mediju. Posebno mesto v teh razmišljanjih zasluži prostozidarsko izročilo o stebrih, ki jih je Hiram postavil na vhodu v Salomonov tempelj in na katerih je zapisana pretekla, sedanja in prihodnja usoda sveta. Steber z imenom Jahin naj bi predstavljal moško načelo, torej princip penetracije, kar bi lahko v sodobnem računalniškem žargonu izrazili kot vhodno pomnilno enoto, medtem ko stebru z imenom Boaz pripisujejo ženskost, torej sposobnost rojevanja, ali v sodobnem jeziku izhodno enoto. Da začetnici imen Jahin in Boaz - BI - dajeta aluzijo na binamost sporočil, je lahko dodaten dokaz, da razmišljamo pravilno. In stebra stojita ob vratih, skozi katera vstopamo v prostor, kjer stoji prestol, na vrhu katerega je postavljena krona iz dragih kamnov - rubinov in smaragdov. (Se nadaljuje) Horoskop zapisal B. R. K. m. OVEN 21.3.- 20.4: V želji, da bi se naučili kaj novega, boste svoj um po dolgem Času znova spustili na pašo. Prijetno boste presenečeni, saj boste v bližini odkrili pašnik brez meja. BIK 21. 4 - 20. 5.: Sprejeli boste povabilo v objem narave in se iztrgali iz oklepa štirih sten. Teža silnih obveznosti bo izpuhtela kot jutranja meglica. Naj živi preprosta resnica narave! DVOJČKA 21.5.-21.6.: V beganju od znanca do znanca boste ostajali nepotešeni, saj nikomur ne bo uspelo zapolniti vaše praznine. Sebe boste prezrli; smola, kajti prav vam bi uspelo. RAK 22.6. - 22.7.: Nenehno boste imeli občutek, da vas okolica kritizira zaradi neCesa, kar niste niti mislili, kaj šele storili. Ne oporekajte jim, naj se kar sami prepričajo o svoji zmoti. UV 23. 7. - 23. 8.: Pokazala se bo svetla stran vašejp črnega humorja, saj boste z njim razbili lupino najtršega oreha. Nekdo, ki je bil doslej izjemno siten, bo postal izjemno užiten. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Hoteli vas bodo navdušiti za neki načrt, vi pa boste vztrajali pri svojem. Ko bo prerekanje doseglo točko vrelišča, boste z vzvišeno gesto popustili ter poželi aplavz zmage. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Tako zelo boste zatopljeni v svoj uspeh, da niti opazili ne boste, kako vam nekateri na vso moC zavidajo. A kar brez skrbi, ne boste zamudili prav ničesar vrednega. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Svojega partnerja si boste lastili do zadnjega atoma. Strah, da vam bo kakšen košček ušel, vam ne bo dal niti spati. Vaša last ni Čast, temveč do skrajnosti nevarna past. STRELEC 23.11.-21.12.: Ljuba oseba vas bo potegnila v avanturistično vzdušje. Vajino vandranje bo polno prijetnih presenečenj, tako da se boste načrtu za skok Cez plot radi odpovedali. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Pod težo očitkov se boste postavili v togi obrambni položaj. Nekdo bo v tem videl dokaz za vašo krivdo. A nikar se mu ne pustite; naj se gre solit, kdor je prezabit. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Popolnoma jasno vam bo, da je vaš znanec zašel na stranpot Hoteli ga boste vrniti na stari tir, vendar vam ne bo hotel slediti. Nastavite mu vabo, toda brez trnka. RIBI 20.2. - 20.3.: Zelja po sreni bližini bo prerasla v nujnost, zato se ji boste hočeš nočeš morali odzvati. Le počasi, da se ne zalepite na lepoto; ta vam bo jutri še povečala samoto. KRIŽANKA Vodoravno: 1. poziv, 5. del skeleta, 9. polni stik v pesništvu, 10. divja raca, 11. sesalnik za prah, 13. ime švedske filmske režiserke Zetterling, 14. sredozemska mesnata rastlina, 15. rdeča krava, 17. veznik, 18. ime italijanskega naravoslovca Galvanija, 20. star Slovan, 21. rimsko mitološko podzemlje, 22. italijanska pisateljica (Matilde), 24. kemijski znak za protaktinij, 25. del pisarniškega pohištva, 26. francoska filmska igralka (Aimee), 28. podoba golega Človeka, 31. lastnik obrata grafične industrije, 33. največje jemensko pristanišče, 34. mejna reka med Poljsko in Nemčijo; nemško Oder, 35. ime slovenskega grafika Debenjaka, 36. grški nogometni klub. Navpično: 1. ime skladatelja HaCaturjana, 2. mesto v Italiji s poševnim stolpom, 3. kdor razvija spoznanja iz izkušenj in ne iz teoretičnih dognjanj, 4. francoski filmski skladatelj (Francis), 5. avstralski bambusni medvedek, 6. nemški inženir, izumitelj motorja z notranjim izgorevanjem (Nikolaus), 7. last, lastnina, 8. pristanišče na jugu Italije, Tarent, 12. ženska, ki obravnava ljudi glede na njihovo rasno pripadnost, 16. začetnici italijanskega opernega skladatelja Giordana, 18. jelen z lopatastim rogovjem, damjak, 19. skupno ime za tri kemijsko sorodne elemente uran, neptunij in plutonij, 20. letališče pri Stockholmu, 23. začetnici mariborskega pevca Ognerja, 25. groba, polstena volnena tkanina, 27. kraj pri Šempasu na Goriškem, 29. barva kart, 30. ozek kos blaga, 32. nasilna tatvina. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 - • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 XOVd ‘OTIH ‘BJPO ‘uapv ‘jbujb^si) ‘pp ‘>prouY ‘|0)s ‘bj ‘GBiag ‘^jq ‘)iry ‘iSinq ‘m ‘esru ‘ul -oje ‘ibjaj ‘roiBjrdsu ‘bajo ‘emu ‘jsoij ‘jade :ouABJopo/\ A3LHS3X Ruski bogataši imajo haiieyje