Naročnina
Dnevno Irdoja
za državo SHS
meaeCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljsko Izdalo celolc no v Jufjo-»lovlll SO Din, za Inozemstvo lOO D
Cene oglasov I stolp, pelll-vrsta in nti oglasi po 130 ln 2 0,ve£|l oglasi nad -13 mm vlSIne po Din 2-30. vellUl po 3 In 4 Din, v urednilk' mdelu vrstico po 10 Dlo n Pn vgžiem o naro'ilu copuat
Izide ob 4 z|ul aj
razen ponde!|«a ln dneva po prazniku
S tedensko prilogo
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6 111 Ookoptsl se ne vračalo, ncfranltlrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. SO, upravntStva Stev. 328
Uprava /e vKopltar/evl ul.St.6 Čekovni ratun: C/ubllana Stev. 10.650 In 10.349 xa Inserate, SaraievoSt. 7363, Zapret» St. 39.on. Praga In Dunal St. 24.797
Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V sredo, dne 5. januarja 1927	St. 3. Posamezna številka 2 Din
Metode dr. Žerjava.
:»GIede davkov, glede poplavljencev, ,?Iede cest, lii v naprej (SLS) ničesar zahtevala..: Dr. Gregor Žerjav.
Pri vseh kulturnih narodih je bilo do danes r navadi, da vsaj načelniki strank niso stopali v trop najordinarnejših strankarskih agitatorjev, marveč so se skušali držati v mejah dostojnosti in so se ogibali vsaj zavestnih laži, obrekovanj in očividnih potvarjanj dejstev. To je bilo v navadi pri vseh kulturnih narodih. Karakteristični znak načelnika stranke je bil povsod ta, da je dajal vodilne misli, da je varoval v političnem boju takt, da je bil kolikortoliko lojalen tudi do nasprotnika vsaj v tem pogledu, da ni »preobračal dejstev na glavo in podtikal svojemu političnemu nasprotniku potvorjenih stvari. Pri nas v slovenski politiki imamo mnogo izjem od občeveljavnih norm in gotovo ne bi bilo v redu, če nc bi imeli tudi v tem pogledu frapantne izjeme. In to izjemo daje slovenski politiki naša SDS, ki je tudi v vseh drugih pogledih prav eksotična cvetka, presejana na naša slovenska tla. Če tega ne verjamete, odprite zadnje številke samostojno demokratskega podeželskega glasila »Domovine«, prav posebno pa zadnjo številko tega kulturnega organa naše slovenske »samostalne demokracije«. Te zadnje številke zalaga z uvodniki sam g. d.r. Žerjav in jih tudi moško podpisuje. To jc prav. Saj vemo, s kom imamo opravka in kdo je oče tega kulturnega hraniva, ki ga nudi redkim samostalnim podeželskim pristašem samostalna demokratska centrala.
Dr. Žerjava pozna vsa slovenska javnost prav dobro. O njem ne bi bilo treba več mnogo pisati. Vsa politična javnost si jc že napravila svojo sodbo o njem. Dalje pisati o njem jc nepotrebno, pa tudi vsaj v toliko težavno, ker se prav pridno poslužuje novega »modernega« tiskovnega zakona, katerega duševni očetje so med drugimi tudi naši slavni samostojni demo-kratje. Če pa beremo članke v »Domovini« z dr. Žerjavovim podpisom, ki tako uporno in izzivalno bijejo resnici v obraz, se vendar ne moremo premagati, da ne bi kljub tiskovnemu zakonu in kljub že dovolj znani osebnosti g. dr. Žerjava vendar pribili par dejstev.
Mi vprašamo: Kdaj je še kak slovenski vodilni politik s svojim podpisom izrekel tako očividne in tako drastične neresnice, kakor jih je nanizal v dveh člankih g. dr. Žerjav v novoletni »Domovini«? Ali naj citiramo njegove besede? Poslušajte, kaj jc rekel: »Glede davkov, glede poplavljencev, glede cest ni v naprej (SLS) ničesar zahtevala.« Ali je bil morda g. dr. Žerjav pri pogajanjih Slovenske ljudske stranke za vstop v vlado navzoč, da more tako apodiktično lagati? In to laž s svojim podpisom potrjevati? Delen odgovor na to zavestno laž dr. Žerjava' je dal že načelnik Slovenske ljudske stranke dr. Korošec na svojem shodu oa Vrhniki. Cela vrsta prič je, ki so bile navzoče pri predhodnih pogajanjih in pri končnem pogajanju. In vse te priče vedo, kaj ie je godilo in kaj je Slovenska ljudska stranka sahtevala. Vse te priče vedo, da je Slovenska ljudska stranka prišla s celim velikim gospodarskim načrtom. In g. dr. Žerjav si upa kratkomalo s svojim podpisom trditi nekaj čisto nasprotnega. AH si morete misliti večjo drznost, ali si morete misliti večjo neresnico, ki si jo upa ta slavni jugoslovanski junak s svojim lastnoročnim podpisom podčrtati? Povsod bi bil politični vodja nemogoč, ki bi si upal tako drzko javno klevetati.
In ta mož ve še druge stvari iu jih tudi potrjuje s svojim podpisom. Piše sledeče: »Odpovedali so se sicer avtonomiji in drugim grehom, izjavili so se — seveda samo v Beogradu — za narodno edinstvo in vse domače zahteve vrgli pod klop, samo da bi prišli v vlado«. Kako naj označimo načelnika stranke, ki si upa s svejim lastnim podpisom priobče-vati take debele neresnice? Ali je mar v političnem boju vsaka laž dovoljena? Slovenska ljudska stranka — to je povedal tudi načelnik dr. Korošec na svojem shodu na Vrhniki — ni niti ene točke svojega programa zatajila. Ni na nobeno stvar pristala, kar bi bilo preko njenega programa. To nc trdi samo dr. Korošec, za to jc cela vrsta prič in vendar si dr. Žerjav dovoljuje s svojim podpisom izreči trditev, ki predstavlja, milo povedano, najodurnejšo politično kleveto. Ali imajo mar samostaini demo-kralje v Sloveniji patent, da si smejo izmišljati kar na lepem neresnice in da sme potem te neresnico še njihov načelnik s svojim podnisem oznanjali svetu? Nekoliko prej jc isti dr. Ze'jav tudi s svojim podpisom trdil, da zahteva SLS
svojo državo, carinsko mejo itd., itd. Ni pastir v hribih si ne bi upal kaj takega napisati, a dr. Žerjav trdi moško te neresnice.
Pa čujmo tega moža še dalje. Takole piše v zadnji »Domovini«: »Tega mi noben škof ne bo nikoli dopovedal, da jc katoliška vera v nevarnosti, če pri volitvah 23. januarja zmaga naš g, Poljanšek iz Zirov nad dr. Natlačcnom od SLS, ki si morda vsake kvatre ogleda cerkev od znotraj.« Mislimo, da lahko preidemo na dnevni red preko najnavadnejšega obrekovanja, ki je je tukaj izrekel dr. Žerjav' nad poslevodečim podpredsednikom Slov. ljudske stranke dr. Natlačenom, o katerem pač vsa Ljubljana ve, kako je z njegovim praktičnim krščanstvom, seveda samo dr. Žerjavu mora ostati to neznano. Ali naj mar nad tako drzko trditvijo izražamo svoje začudenje ali obžalovanje? Precej hladnokrven mora biti človek, da si upa kratkomalo brez pomisleka s svojim podpisom priobčiti v javnem glasilu tako neresnico.
Pa preko tega moremo mirno iti na dnevni red, ali ne moremo preko dejstva, da skuša šef samostalne demokratske stranke s častivrednim imenom g. Poljanšeka nekako osmešiti kulturne nazore in idejne osnove, na katerih sloni celotno politično delovanje strank. Če beremo »Domovino« in če beremo Zerjavové članke, bi si moral človek misliti, da so to najbolj krščanski, najbolj verni in najbolj Cerkvi ùdani ljudje. Človek bi si moral misliti, da je tenor njihove politike usmerjen tako, da sc sklada z nauki Cerkve in verstva. V člankih »Domovine« je en sam veliki govor o veri in Cerkvi in človek bi si mislil, da je to najbolj »klerikalna« stranka na svetu. Kaj naj to pomeni? In kako naj to označujemo? Ali smo mar politični bedaki vsi nesamostalni demokratski Slovenci, da ne bi vedeli, da je osnovna misel programa samostalne demokratske stranke frajgajstovsko svobodomiselna? In kdo ne bi vedel, kaj to znači n. pr. v šolskem vprašanju, v vprašnju razmerja Cerkve do države, v vprašanju zakona itd. Čemu to slepomišenje, čemu to prikrivanje, čemu to potvarjanje? Tudi o tem ni treba razpravljati, tudi to je jasno. In dalje govorjenje o veri in Cerkvi od ljudi, o katerih je pač vsemu svetu znano, kakšno je njihovo osebno razmerje do Cerkve in verstva. Ali niso skoraj vsi vodilni ljudje v samostaini demokratski stranki prelomili z vero in Cer-vijo? Ali naj jih vprašamo morda, kako jc z njihovim praktičnim krščanstvom? Ali naj v tem pogledu morda vprašamo dr. Žerjava? Ali naj so ljudje, ki so osebno tako usmerjeni proti veri in Cerkvi, v resnici zanesljivi in najbolj pripravni varuhi velikih kulturnih dobrin ljudstva v javnem življenju? Na ta vprašanja naj bi ti ljudje odgovarjali, kako sodijo n. pr. o verski vzgoji in verski šoli. To bi bilo zanje primerno poglavje, o tem naj bi razpravljali, ne furtimaško, ampak v smislu njihovega svobodomiselnega frajgajstovskerfa programa. Toda o tem ne pišejo, rajši pišejo ljudje, ki ne vidijo svoj živ dan cerkve od znotraj, o svojem spoštovanju do vere in Cerkve.
Nismo si nič izmišljali, navajali smo lastne besede dr. Žerjava. Boljše karakteristike svoje osebe in svojega političnega delovanja si dr. Žerjav ne bi bil mogel dati, nego si ga je dal z besedami, podpisanimi s svojim lastnim podpisom in ki dejansko pomenjrjo zavestne ncresnicc, kakor si jih dosedaj pri nas vendar še nihče ni upal v javnem glasilu potrditi s svojim polnim podpisom. Tudi t.o govori več kot dovolj!
Obznana proti radičevcem ukiniena.
Belgrad, 4. januarja. (Izv.) Na današnji večerni seji je vlada sklenila ukiniti znano obznano, ki se je sprejela SI. decembra 1923 proti Radičevi stranki. Ta obznana je bila do sedaj v veljavi de iure, daslravno se od znano julijske kap tulacije Stjepana Radiča in njegove stranke dejansko ni več izvajala. Kljub temu da je bil Radič v vladi, je še vedno imela polno zakonsko veljavo. Na današnji seji se je sprejelo besedilo za ukiniev te ob-znaue, ki bo izšla v »Službenih Novinahr. Druga glavna obznana pa se še sploh ni ukinila.
t ŠKOF DU. ROSSLER.
v 61. Polten, 4. j'чтзrja. (Izv.) Danes dopoldne je umrl škof dr. Ivau Rôssler v sla-i'osli 77 let.
Mir do 25. januarja.
Belgrad, 4. jan. (Izv.) Razon vladne seje in seje finančnega odbora ni bilo danes nobenih dogodkov. Večina poslancev je že odpotovala, da proslavi pravoslavne božične pra nike, ki se pojutrišnjem prično. Kar se tiče os'.avke ministrov Mlletiča in Simonoviča, \l:da še vedno velika misteriozneet, kakor dosedaj. Pašičevski krogi trdijo, da se je vprašanje teh dveh ostavk na prošnjo predsednika vlada cdgrdilo do dni po pravoslavnih božičnih praznikih.
S'noči je bil ob 6. uri zvečer Uzunovič na dvom v avdijenci pri kralju. Ostal je tam do somih. Odhajajoč z dvora, je izjav.1 časnikar-em: Nič ni novega. Običajno poslovno poročilo sem nesel Nj. vel. kralju.c Za Uzunov čem je odšel na dvor minister za zunanje zadeve dr. Ninko Perić.
Veliko pozornost je zbudil sets tanek Ljube
Davidoviča in Marka Trifkoviča. Oba sicer izjavljata, da sta se sestala samo, da ee dogovorita o sestavi od brra za postavitev spomenika Nikoli Pašiču, teda javnost pripisuje sestanku pol tičen pomen. Pašičevci sami povedo. da se dela na skupnem nastopu tega krila radikahie stranke in Davidoviča proti sedanji vladi. To-adevno krožijo razi čne govorice, ki pa so vse edine v tem, da bo 25. t m. Uzu. novic dobil ne.^upnico in potem moral iti na volitve ali pa pustiti komu drugemu, da poskusi se.=la,iii vlado vb.de široke koal ci je.
Paši evci niso složni. Nekateri zagovarjajo ostre,šo taktiko in nadaljevanje boja proti U unoviču, drugi pa naglašajo, da mora vsak član kluba držati popolno discipl no. Odlični pašičevoi so izjavljali, da so nezadovoljni z neod'očnim nastopanjem ministrov dr. MUeli-ča in Simonoviča.
Tudi proračun za 1927-28 je fiktiven
PROTEST POSLANCA SMODEJA.
Belgrad, 4. jan. (Izv.) V finančnem odboru se je danes nadaljevala razprava. Prvi je govoril demokrat Voja Marinković, ki je v dolgem govoru naglasil, da je bil finančni minister v zelo težavnem položaju, ker so proračunski zakon že izdelali njegovi predniki. Zato je moral imeti razne ozire, ki jih pa njemu, govorniku, ni treba imeti. Finančni odbor si mora biti o stvarnem stanju financiranja na jasnem. V ekspozeju je finančni minister vprašal, ali je proračun realen. Ni pa dal na to vprašanje odgovora. Marinkovič ugotavlja, da jc preračun fiktiven, kajti dohodki so se pro-računali v isti meri, kakor dosedaj. Za realnost proračuna ta način precenitve za bodoče ne more biti več pravilen. Finančna kriza, v katero šele gremo, jc posledica gospodarske krize, v kateri se nahaja država že pet let in kateri se ne vidi konca. Zato bo kriza vedno težja in se bo v državnih dohodkih vedno bolj kazala. Ta gospodarska kriza in z njo finančna kriza imata izvor v povečani vrednosti denarja. Dopustilo se je, da gre mednarodna vrednost daleč čez nivo, na katerem so se ustalile cene in pogoji dela. Davkoplačevalci j denarja ne proizvajajo, marveč ga morajo ku-i povati s tem, da prodajajo svoje proizvode. Za svcjc proizvode pa dobijo vsled tega, ker je dinar pridobd na vrednosti, polovico manj. Z ozirom na to zahteva država od davkoplačevalcev dvakrat več.
Iz tega stanja sta po govornikovem mnenju dva izhoda: Ali bomo prišli do finančnega poloma in do novih posojil pri Narodni banki, kar bo imelo za posledico padec dinarja in ozdravitev sedanje gospodarske krize, obenem pa nas bo finančno-politično vrglo daleč nazaj.
Ali pa se mora začeti z resnim zmanjšanjem državnih izdatkov v razmerju s spremenjeno vrednostjo dinarja. Ta rcdukcija izdatkov se lahko doseže z brezpogojno nujno ukinitvijo vseh nepotrebnih državnih organov in institucij, in sicer takoj, ne da bi se čakalo na reformo uprave.
Nato je govoril Svetozar Stankovič v imenu Jovanovičeve skupine. On misli, da bo ime! finančni odbor malo časa za razpravo o proračunu, ki ni nič manjši od lanskega leta. Tudi on je govoril v istem smislu, kakor Voja Marinkovič, posebno o investicijah, ki so balast za državni proračun. Za njih porabo ni nc načrta niti sistema.
Radikal Miletič je predlagal, naj se v narodni skupščini debata skrajša. Njegov predlog ni prišel v meritorno razpravo.
Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo jutri ob 9 in bo najbrž poslednja pred pravoslavnimi božičnimi prazniki.
Opozicionalni člani finančnega odbora niso bili obveščeni, da je sklican finančni odbor, Predsednik finančnega odbora dr. Radonjič jc odlagal s sklicanjem, čeravno je bil že skrajni čas zato, sedaj pa je sklical seje, ne da bi bil člane o tem obvestil, čeravno je narodna skupščina od^odena. Poslanec S m o d e j je radi-tega brzojavno protestiral proti takemu postopanju, s katerim so hoteli opozicijo presenetiti, da ne bi imela priložnosti udeležiti se v finančnem odboru generalne debate o državnem proračunu. Tako misli vlada dobiti čas, da proračun spravi v finančnem odboru pravočasno pod streho.
Obsodba ve'egoîîufov pri zagrebškem železniškem ravnateljstvu.
DRŽAVA OŠKODOVANA ZA 22,411.598 Din!
Belgrad, 4. jan. (Izv.) Državni svet je danes izrekel sodbo v znani veliki aferi glede nabav pri zagrebškem železniškem ravnateljstvu. O nepravilnostih, ki so se v tem ravnateljstvu dogajale, je bilo svoječasno govora tudi v parlamentu. Celo zadevo je temeljito razkril poslanec Zobot, ki je posebno očrtal škodljivo delovanje ravnatelja Jovanoviča.
Pred državnim svetom se je razprava vodila skoro tri tedne. Kot priče so nastopili predvsem pošteni slovenski uradniki zagrebškega ravnateljstva, ki so tudi celo zadevo razkrili. Državni svet je danes na temelju paragrafov 150, 151 in 155 zakona o državnem prometnem osebju in 165 1er 172 zakona o državnih uslužbencih kot disciplinarno sodišče razsodil, da se obtoženi Dimitrije Jovanovič, ravnatelj, in načelniki Milan Cvetkovič, Ivan Vojta, Zdravko Nem-čić, Kazimir Rartošević kaznujejo z odpustitvijo iz državne službe, da se uradniki zagrebškega ravnateljstva Gjorgje Lazič, Kosta Djor-djcvić, Antun Brkič, Miloš Sevorovlć, Dragu-tin Hoppe upokojijo. Ker pa je Gjorgje Lazič že upokojen, se pristavi, da se ne more več sprejeti v državno službo in da se tri leta od pokojnine zadržuje 20 odstot. Hoppcju se eno leto odvzema od njegovih dohodkov 20 odslot. Nobenemu od obsojencev se no vrnejo prejemki, ki so bili zadržani za časa disciplinarnega postopanja proti njim. Edino Andrija Ki-riu se oprosti vsake kazni.
Ta motivacija, katero so vsi krogi z zadoščenjem sprejeli, je zelo dolga m obsega 8 s strojem pisanih strani. V prvem delu je postopek, kako so se vršile nabave. Našteva se škoda, ki jo je dnžava pretrpela. Nato se navajajo konkretni slučfji za posameznike in za ravnatelja Jovanoviča in se pravi, da sta bila dobavitelja Weiss in Grilnwald vsemogočna in da sta delala, kar sta hotela. Na podlagi dokaznega materi'ala je prišel državni svet do prepričanja, da so vsi obtoženci razen Kirina krivi. Glavni krivci se kaznujejo z največjo kaznijo, z odpustitvijo iz državne službe, drugi z upokojitvijo. Kar se tiče škode, ki znaša 22 milijonov 411 tisoč 598 Din, se naj prometno ministrstvo obrne na civilno pravdno pot pri rednem sodišču, ker državni svet o tem in o njihovi kazenski odgovornosti kot disciplinarno sodišče ne more soditi.
BOLEZEN ROMUNSKEGA KRALJA.
BukarcSt, 4. jan. (Izv.) Kraljev zdravnik dr. Gcrota se je odpeljal v Nemčijo, da se posvetuje s specijalisli glede nadaljnjega zdravljenja kralja Ferdinanda. Kraljevo stanje jc tako, da se kot poglavar mm. pravoslavne cerkve nc bo mogel vdeležiti cerkvenih slovesnosti pri blagoslovljcnju vode. Kdo ga bo zastopal, še ni določeno. Od neke strani se je I predlagalo, da naj bi to bila kraljica Marija, ; kar se je pa zavrnilb kot nesprejemljivo. Nai-1 bržo bo kralja zastopal princ Nikolai.
Naša stvar.
VrhniSkemu govoru dr. Korošca gre predvsem ta zasluga, da Je ustvaril za slovensko javnost zopet jasno situacijo. Bilo je na dogodkih, ki »o so odigrali zadnje dni na bel-grajski politični zbornici marsikaj nejasnega, zgolj iz časopisnih poročil si je človek le težko mogel napraviti sodbo in široki Javnosti je morda ostalo več ali manj nerazumljivo, zakaj SLS, ki je stala ves čas v ospredju kombinacije, končno lo ni šla v vlado. Vse to jo dr. Korošec na vrhniškem shodu do zadnjega razložil in pojasnil, in zdaj si je slovenska Javnost popolnoma na čistem, zakaj v sedanji Uzunovičevi vladi ni Slovencev, na čistem pa zlasti v tej poglavitni točki, da po vsem tem, kako stvari danes stojo, SLS tudi nikakor ni mogla vstopiti v vlado. Ni mogla tega ne po politični pameti ne po političnem poštenju.
Lastnost, ki dr. Korošca kot politika posebno odlikuje.in kar mu s spoštovanjem priznavajo tudi lojalni nasprotniki, to je njegova odkritosrčnost. In je njegov vrhniški govor — rekli bi — naravnost zgled politične odkritosrčnosti; zato pa bo v današnji z lažjo in hinavščino tako prepojeni politični atmosferi našel toliko simpatičnejšega odmeva. Tudi mislimo, da v sedanjem našem položaju nič nI potrebnejšega kot odkrita beseda. Dr Korošec Jo izpre^itvoril to odkrito besedo. Hvaležni emo mu zanjo.
Hvaležni smo dr. Korošcu za njegov odkritosrčni govor na Vrhniki toliko bolj, ker je prinesel popolno jasnost v naše razmerje do Belgrada in ker vsebuje vrhu tega vse pogoje ta blagodejno uplivanje na nadaljnji razvoj tega medsebojnega razmerja — če bo seveda tudi na drugi strani le količkaj smisla in dobre volje za to. Od naše strani je vsekakor Izgovorjena popolnoma jasna in odkrita beseda; kaj Slovenci hočemo, to je dr. Korošec tdaj na Vrhniki še enkrat vse razložil, pojasnil in dopovedal tako, da more biti razumljivo vsakomur, kdor hoče razumeti, in mi na te popolnoma jasne in določne izjave načelnika Slovenske ljudske stranke, ki je legitimna politična in parlamentarna zastopnica slovenr skega ljudstva, Belgradu nimamo pravzaprav
nič več povedati.
»
Naša odkrita beseda je izpregovorjena, zdaj pa čakamo, da izpregovori tudi Belgrad svojo odkrito besedo. Zahtevamo, da jo izpregovori, ali na usta sedanjega vladnega šefa g. Uzunoviča ali kakega drugega pooblaščenca, lo je vseeno, samo izpregovori naj jo že enkrat. da bomo vedeli Slovenci, pri čem smo. Ali hoče Belgrad upoštevati nas Slovence in .našo skromne — tako skromne! — slovenske lelje ali jih noče? Ali nam hoče za maksimum, ki ga dajemo državi, priznati minimum, ki ga potrebujemo za svoj slovenski življenski obstanek, ali nam ga noče?
Cas je, da pridemo v tej stvari enkrat na ïisto. Dr. Korošec je izgovoril svojo pošteno besedo tudi o sodelovanju SLS v vladi, naj izpregovori zdrj še g. šef vlade Uzunović o tem svojo pošteno besedo.
Kakor je referiral dr. Korošec na vrhniškem političnem shodu o. poteku svojih pogajanj z g. Uzunovlčem in kakor je v svojem govoru vnovič povdaril, je SLS glede na delovni program vlade postavila zgolj take zahteve, ki bi jih morala brezpogojno akceptirati vsaka stranka, ki ji je sploh kaj za interese države in ljudstva, svoje lastno zahteve pa reducirala na najmanjšo mero, ki je mogoča, da bi imelo njeno sodelovanje v vladi sploh kak smisel in pomen, a kljub temu ni bilo mogoče doseči z g. Uzunovičem sporazuma. Pojasnil nam je dr. Korošec, kake poltene namene je imela SLS in kako je postavila interes države nad vse drugo, kljub temu ni mogla uveljaviti svojih prizadevanj, in je g. Uzunović sestavil svojo vlado tako, kakor jo je pač sestavil.
Vprašamo: Kaj to pomeni? In kam vodi pot, ki jo hodi danes belgraj ka politika? Ali res še ne bomo prišli ven iz teh nezdravih razmer, ki tirajo našo državo iz dne v dan čedalje bolj v propast? Ali je res nemogoče, da bi že enkrat začeli s skupnim, složnim, pozitivnim in produktivnim delom? In ali naj Slovenci res še dalje gledamo, prit;snjeni takorekoč ob zid, kako povsem zgrešeni brezplodni režim zapravlja in uničuje najboljše moralne in materialne vrednote naše države ln našega naroda?
Zdi se, da je spoznanje žal še daleč in da tega nesrečnega kurza, ki vodi navzdol, zaenkrat še ne bo mogoče zaustaviti. Mi Slovenci vsaj ga ne moremo zaustaviti, zato smo sami preslabotni.
Toda zato pa moramo tembolj gledati, da si sami pomagamo. In pred vsem že bolj strniti svoje vrste, ker čim solidarnejši bomo, tem večja bo naša moč. Slovenski ljudski stranki moramo dati vso našo moralno in lizlčno podporo in oporo, dn bo mogla tem krepkeje in uspešnejše zastopati našo slovensko stvar, katere veliki cilj je: močna in rdrava Jugoslavija, a v njej zadovoljen ln •rečen naš narod. Pred vsem pa morata oblastni skupščini v LJubljani in Mariboru postati solidaren slovenski tabor pod zastavo SL-S, na kateri je »apisano: poštena slovenska politika in pošteno slovensko delo.
Ozadje italijansko-albanskega pakta.
Paris, 4. januarja. (Izv.) >Le Matin« Je pričel objavljati članke, ki so datirani iz Ženeve, in za katere pravi, da jih je dobil od »Ne\vyork Heralda« in >Newyork Tribune«, in da so vzeti iz dokumentov, ki se tičejo tiranskega sporazuma. V članku se ta sporazum označuje kot prva zarota, ki bi mogla popolnoma zrušiti ravnotežje evropskih držav in Je posledica cestanka v Livornu, kjer je Chamberlain, prestrašen radi rusko-tmškega sporazuma in da bi se približal Italiji, prepustil Albanijo Mussoliniju. Z ozirom na dejstva, ki 6o se dogajala pred Livornom, se v članku pravi, da je italijanski poslanik 24. ju-niia predlagal Ahmed beg Zogu, da prizna sklep poslaniške konference, s katerim se daje Italiji pravica, da z orožjem brani al-
banske interese. Ahmed beg Zogu je prosil za svet angleškega poslanika, ki je brzojavll v London, odkoder je prišel Chamberlainov protest, nakar je cela stvar prenehala. Avgusta se je pa angleška politika popolnoma spremenila. Ahmed beg Zogu je bil obveščen, da Angleška želi, da se na prijateljski način reši vprašanje z Italijo. Med tem časom se jo vršil v Livornu sestanek. Pogajanja so se vršila v največji tajnosti. Nekaj dni pred podpisom iranskega sporazuma sta bili v Tirano poslani dve vreči, ki sta bili naslovljeni na Ahmed beg Zoga. Nekdo ju je slučnjno odprl. V njej so našli italijanske bankovce. Istočasno se je tekoči račun Albanije pri Albanski narodni banki povečal za 400.000 zlatih frankov.
lîaliia in luqoslmm.
FRANCIJA SPREJEMA IT.VLIJANSTIOO STALIŠČE?
Pariz, 4. jnn. Med Francijo in Itali;o so vrše zadnji čas živahna prizadevanja za ponovno medsebojno zbližanje. Mussolini je poslal francoski vojni mornarici laslave novoletne častitke, francoski poslanik v Rimu je imel o priliki novoletnega sprejema na francosko kolonijo govor, v katerem je izredno toplo govoril o Italiji, a Briand sam je v pogovoru z znanim časnikarjem Sauerweinom izjavil glede Italije: Sem in ostanem prijatelj Italije. Dogodki v minulem letu me v tem niso premotili. Prijateljstvo med Francijo in Italijo bo v bodoče vedno trdnejše.
Spričo tega zaslužijo izjave, ki jih je podal francoski poslanik v Belgradu, G renard, poročevalcu »Matina« glede italijansko-alban-ske pogodbe, posebno pozornost. Grenard je rekel med drugim:
»S sklenitvijo lega pakta je dokazala Italija svoje dobre namene ln iskrene težnje, da ohrani ne le neodvisnost Albanije, nego izvršuje tudi obveze, ki jih je bila prevzela nasproti Albaniji na temelju medzavezniškega dogovora iz 1. 1921. Razume pa so, da je Italija dolžna, da to svojo aktivnost vedno prila-goduje mejam tega medzavezniškega dogovora. Smatram, da ni nobenega resnega razloga, ki bi opravičil možnost krize v italijansko - jugoslovanskih odnošajih. Nasorotno zahtevajo zelo važni skupni interesi obeh držav, da so odnošaji med njima čim prisrčnejši. Izboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Mad-jarsko — jo nadaljeval Grenard — kaže, da se položaj na Balkanu urejuje. Pri tem je igrala Italijanska diplomacija važno vlogo. Razčiščenje odnošajev med Belgradoin in Bu-
' impeŠto jo potrebno Italiji v prvi vrsti zato, da zagotovi svojim lukam na Jadranu, ki so sodaj slabo aktivne, ugodno zaledje s tem. tla napolje nmdjarsko trgovino v te luko. Ï prizadevanja Italijo moremo le pozdravili in jih podpirati.«
Inozemski gln-'v^ o stališča jugoslovansko vlado.
London, 4. jan. »Daly Telegraph« prinaša uvodnik o italijansko-albanskem paktu in stališču jugoslovanske vlade. List pravi, da utegne Jugoslavija to vprašanje sprožiti na bližnjem zasedanju Društva narodov. Novi jugoslovanski zunanji minister dr. Perič, da je v pogovoru s poslaniki Francije, Češkoslovaške in R inunije zahteval, da mu točno pojasnijo stališče svojih vlad v tem vprašanju in v naprej Izjavijo, v koliko bi mogli morebitno tostvarno akcijo Jugoslavije v Ženevi podpirati.
Akcija male antante?
Bukarest, 4. jan. >Cuventulu« poroča, da je češkoslovaška vlada prevzela inicijatlvo, da Mala antanta podpre Jugoslavijo v njenem sporu z Italijo. Češkoslovaška vlada je že pozvala Romunijo, da se pridruži skupnemu protestu Male antante proti italijansko - albanskemu paktu. S lo svojo akcijo bo Mala antanta le izvršila svojo dolžnost in dokazala svojo solidarnost
Praga, 4. jan. Na tukajšnjem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da jim o skorajšnjem sklicanju Male antante ni nič znanega in da se ima vršiti prihodnji sestanek Sel meseca junija t. 1.
Komunistično gibanje na Sumatri.
Batavia, 4. jan. (Izv.) S Sumatre poročajo, da je v krajih na zapadni obali otoka izbruhnilo novo komunistično gibanje. DoSlo je do ostrih spopadov t holandskim vojaštvom; padlo je 30 domačinov.
Na Javi, kjer je holandska oblast pred kratkim zatrla enako gibanje domačinov, je sedaj mirno.
v Padanj (Zap. Sumatra), 4. januarja. (Irv) V Silvongskangu je izbruhnil upor domačinov, ki ga vodijo komunisti. Nekoga holandskega plmtažnega nadzornika in žo nekega učitelja so komunisti umorili. Avtomobilske kolčne, ki so bile namenjene proti upornikom, so komunisti napadli. Napadalci so bili polisnjeni nazaj; pri tem jo bilo 30 oseb
ubitih. Veliko število upornikov Je bilo aretiranih.
v Amsterdam, 4. januarja. (Izv.) Današnji večerni listi prinašajo izčrpna poročila o dogodkih v Zapadni Sumatri Ln namigujejo, da so nemire pripravili komunisti. Upor se je razširil preko cele padangske planote. Policija in vojaštvo sta morala nastopiti proti upor-n kom. Pri teh spopadih je bilo več oseb ranjenih, posebno na strani upornikov. Uporno g.banje sega celo na jug Sumatre, ker se poroda tudi iz P a 1 e m b a n g a o poizkusu upora, ki so ga uprizorili komunisti. Pri tem je bilo deset komunistov aretiranih. Uradno se poroča, da obvladajo uradni oo-gani položaj na Sumatri popolnoma.
Briand o razmerlu Francije nasproti MaSi anfanti
Pariz, 4. jan. (Izv.) Ob novoletnem »prejemu je izjavil Briand nasproti poročevalcu »Matina« — Sauerwei:iu med drugim: Arbitražna procedura je L 1926. nadomestila posebne zveze, ki so mnogokrat zdražile narode drugega proti drugemu. Kar je pa posebno važno v vseh arbitražnih pogodbah, ki so se sklenile z različnimi nàrodi, je dejstvo, da so vse v polr.i skladnosti s poliiičnim prijateljstvom, ki veže Francijo s Poljsko, Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. V preteklem letu svojega prijateljstva, ki nas veže s temi deželami, ne le nismo zrahljali, marveč smo ga le še tesneje zvezali.
BRIAND NA DOPUSTU.
Pariz, 4. januarja. (Izv.) Zunanji minister Briand se je z avtomobilom odpeljal na 10 dnevni dopust. Takoj po njegovem povratku se začno nadaljnja pogajanja z Nemci.
Kakor poroča »Journal«, bo Briand v obeh zbornicah zahteval zaupnico glede svoje zunanje politike.
hindenburs o mirovni politiki Nemčije.
Berlin, 4. jan. (Izv.) Ob novoletnem sprejemu pri državnem predsedniku Hindcnburgu je imel apoit. nuncij msgr. P a c e 11 i kot doyen diplomatičnega zbora nagovor, v katerem je omenjal vstop Nemčije v Društvo narodov ia naglasi! zmagovito napredovanje misli mednarodne solidarnosti. Hindenburg je v svojem odgovoru med drugim rekel:
Daslravno se še ne da z gotovostjo pregledati, v koliko bodo imela prizadevanja za medsebojni sporazum med državami in narodi uspeh, sem vendar prepričan, da je treba ta prizadevanja z vsemi močmi nadaljevati, da se misel o skupnosti narodov uresniči. Nemčija je v svojih medsebojnih pogodbah ponovno izjavila, da hoče pri tem sodelovati. Vsak narod ima pravico in dolžnost, da ohrani svojo politično neodvisnost, svobodo in narodno posebnost. To pa ne sme ovirati, da se na podlagi pravičnosti in enakopravnosti vseh narodov varuje in pospešuje splošna blaginja človeštva.
Œerin pride v Pariz.
Pariz, 4. jan. (Izv.) Časopisje se peča s pričakovanim prihodom ruskega zunanjega komisarja Čičerina, ki je napovedan za 10. t. m. Na splošno se naglaša, da dosedanje ruske ponudbe, po katerih bi Rusija plačevala posestnikom ruskih papirjev po 2,400.000 funtov, niso zadostne.
Angleška pomorska misija v Grčiji.
Belgrad, 4. januarja (Tzv.) Časopisje poroča: Na novega leta dan se je podpisala pogodba za novo pomorsko misijo med Grčijo in Anglijo. Pogodba velja dve leti in bo stopila v veljavo 15. marca toga leta. Angleški častniki bodo služili kol grški častniki in bodo imeli čin kakor v angleški mornarici. Vodja ! misije bo istočasno pomočnik grškega ministra za mornarico. Ta angleška misija bo v îlotilji isto, kakor francoska misija v grški j vojski. Ne bo samo posvetovalna in in.slruk-tivua, moivcč aktivna.
Občine -- temelj demokracije.
Predsednik Češkoslov. republike dr. Ma* saryk Je podal solrudniku praškega »Večera« več izjav. Glede slovaške avtonomije jo izjavil:
Slovaki so bili pod 6tarlm režimom od cele državne uprave popolnoma izklučeni. V tem je neko nesorazmerje med Slovažko in zgodovinskimi deželami. V le-teh se je od konca petdesetih let razvijala samouprava občin in višjih avtonomnih organov. V Slovaški se uvedejo te ustanove z ureditvijo avtonomne in osrednje uprave. Opravičene za-hteve po avtonomiji se bodo praktično zadovoljile. Slovaki bodo politično znatno napredovali, ako bodo aktivno udeleženi na osrednji In avtonomni upravi. Politična spo-sobnost ln politična izobrazba se morata izr kazati pri upravi občin in nadrejenih avtonomnih korporacij. Občine so prvi olemenl državo in obenem prava politična šola demokracijo. Domokracija sloni koncem koncev samo na samoupravi državljanov.
Senator Borah o uplivu lavnega mnenja na zun. politiko.
Washington, 4. jan. Načelnik senatskega odbora za zunanje zadeve v Washingtonu, senator Borah, je izjavil zastopniku United Prefl:
Najvažnejši dogodek ob začetku novega leta je v mnogem pogledu predlagana izpre-memba v politiki velesil nasproti Kitajski. To Je uspeh javnega mnenja. Upa, da se bo poslej s kitajskim narodôm trajno postopalo na podlagi enakopravnosti in pravičnosti.
Drugi važen dogodek novega leta Je, da so se v Mehiki Ipak našle nekatere petrolejske družbe, ki so izjavile, da se hočejo mehiškim zakonom pokoriti ter so v zmislu teh zakonov prosile za revizijo svojih pogodb. Ako so ta poročila resnična, bi to pomenilo, da bosta pamet in pravičnost nadomestili goljufijo in nasilje. Tudi v tem se kaže vpliv javnega mnenja. Javno razpravljanje in javno zanimanje za zadeve zunanje politike je vsestransko blagodejno. Stvar javnega mnenja je, da tiste, ki jim je izročeno vodstvo zunanje politike, drže na potu pravičnosti in mednarodne dostojnosti.
Izgredi v Hankau.
v Hankau, 4. januarja. (Izv.) »Times« po* ročajo po svojem poročevalcu iz Hankaua o staluem naražčanju nemirov in izgredov proti tujcem. Zlasti so na dnevnem redu napadi^^-mačinov proti angleški četrti. Kantonski nji minister je dobil mig, da p^r^či take izpade in napade, ker bi sicer bil angleški admiral prisiljen, da sam zatre izgrede domačinov.
v Ilankau, 4. januarja. (Izv.) Domačini so udrli v angleško četrt. Vmes so posegli angleški mornirji. Njihova intervencija jo uspela, ne da bi prišlo pri tem do rabe orožja. Pri ponovnem zbiranju domačinov so zopet skušali mornarji vzpostaviti red, pri čemer je bil en anglešiki mornar ranjen.
PRED SKLICANJEM FRANCOSKEGA PARLAMENTA.
Pariz, 4. januarja. (Izv.) Danes predpol-dne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o nadaljevanju parlamentarnega dela tako v plenumu kakor v odsekih. Finančni minister je na seji poročal o carinskih tarifih, minister za kolonije pa o načrtih mednarodne kolonijske razstave, ki bi se naj vršila tekom 1. 1927. Min. svet je razpravljal nato o pospeševanju narodnega gospodarstva.
OTVORITEV MADJARSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 4. januurja. (Izv.) Parlament se olvori dne 28. t. m. Otvoril ga bo sam državni upravitelj Horty.
ZDRUŽENE DRŽAVE
UKINEJO NACIJONALNO KLAVZULO GLEDE IZSELNIKOV.
Newyork, 4. jan. (Izv.) Predsednik Coolidg. je ustavil delo funkcijonarjev, ki so imeli nalogo, da na podlagi nacijonalne klavzule določijo izselniško kvoto posameznih narodov za tekoče leto. Ta odredba se smatra kot prvo znamenje, da se narodnostna klavzula ameriškega naselniškega zakona prekliče,
AMERIŠKI SENAT ZA UMAKNITEV ČET IZ NICARAGUE.
v Washington, 4. Januarja. (Izv.) Demo. kratski senator Wheeler je stavil v senatu predlog, da se takoj umaknejo iz Nicarague ameriške čele.
USPEHI LIBERALNIH ČET V NICARAGUI.
v Mehiko, 4. januarja. (Izv.) Zastopnik liberalne vlade v Nicarngui je dal izjavo, da so liberalno čete porazile vladne čete pri T1 i -celi. Pri tem so se liberalne čete polastile mnogoštevilnega vojnega materiala.
SPANSKA BOLEZEN V FRANCIJI.
Pariz, 4. januarja. (Izv..) V mestu in oko-' lici razsaja Španska bolezen. Največ žrtev je j doslej zahtevala ta bolezen v Montpcllierju, i kjer je umrlo 32 oueb.
Volivni boj za oblastne skupščine.
S&&ÔIÎ S£S
V	nedeljo 2. t. m. je bil v St. Jakobu ob Savi zelo dobro obiskan shod SLS. Bivši minister g. G o s t i n č a r je razložil zbranim pomen novih volitev.
Na Novo leto je bilo v kamniškem okraju še več shodov. V Nevljah sta govorila odvetnik dr. 2 v o k e 1 j in kandidat SLS g. Novak. Na Gozdu pri Kamniku je isti dan poročal g. Novak. V obeh krajih so se možje z zadovol stvom spominjali veselega dela deželnih zborov pred vojno.
Volivno gibanje v kočevskem okraju se živahno razvija. Sv. Štefana dan so bili jako dobro obiskani shodi v Ribnici, pri Sv. Gregorju in Vel. Baščah. Na prvih dveh sta govorila dekan S k u b i c in prof. J a r c, v Vel. Laščah tudi kandidat S t r n a d. Krasno so uspeli shodi v nedeljo 2. januarja v Dobre-poljah, Strugali in Kočevju, na katerih so govorili dekan S k u b i c, prof. J a r c in S t e r -nad. V nedeljo 9. t. m. bedo shodi v Sodra-žiei, na Gori, v Loškem potoku, Banjo 1->V in Fari. Razpoloženje med volivci S L: j iz-borno!
SMARSKO-ROGAŠKI-KOZJANSKI OKRAJ.
Na dan Novega leta in sledečo nedeljo se je vršilo v šmarsko-rcgaškeni okraju pet shodov, na katerih sta nastopila domača kandidata, in sicer gospod I. T u r k, nosilec liste za šmarski okraj in gospod Anton Ogrizek, kandidat za isti okraj. Vsi shodi brez izjeme so izpadli nad vse pričakovanje dobro ter so povsod ljudje dajali duška svojemu ponosu kot Slovenci, ki se zavedajo, da bodo dne 23. januarja t. L sigurno izvršili svojo dolžnost. —■ Na dan zadnjega leta popoldne je bil najprej shod v Loki pri Žušmu. Vrš.l se je pri gospodu Florjanu G a j š e k u in se je shoda udeležilo delavstvo, kakor tudi kmetje. Drugi dan zjutraj, t. j. na dan Novega leta, se je vršil shod v Rogatcu pri Š p o r n u. Shoda so se udeležili v obilnem številu volivci iz okolice, kakor tudi iz trga. Govorila sta gosped dr. Ogrizek in gosped I. Turk, ki sta poudarjala, da mora enkrat kopališče Rog. Slatina pripasti zopet deželnemu premoženju. Isli dan popoldne se je vršil shod v Kostrivnici, iu sicer v župnišču. Ude'ežilo se ga je nad 250 ljudi. Prisotnih je bilo tudi nekaj nasprotnikov, ki so pa vkl„ub pozivom od strani gospoda dr. Ogrizka v očigled njegovemu izvajanju morali molčati.
V	nedeljo je bil shod pri Sv. Križu pri Bćfe. Slàtini. Udeležilo se ga je nad 300 ljudi. Vršil se je v čitalnici, kjer je bila dvorana, ka-kot t ud? galerija nabito polna ljudi. Zborovalci so se posebno zgražali nad početjem radičev-cev in bivših samostojuežev.
Popoldne istega dne se je vršil v trgu Lembergu. Udeležilo se je. tega shoda nad 100 ljudi. Med temi tudi nekaj radičevcev, ki so delali prav neumestne medklice. Ko jim je pa odgovoril dr. Ogrizek, so namah obmolknili in osramočeni cdšli. Po shodu so se domačini zbrali in sami 'med seboj nastopali kot govorniki ter se medsebojno navduševali. Gospod Pavline, kakor tudi gospod župan lem-berški sta spodbujala domače volivce. Glede demokratov pa so izrazili uverjenje, da za iste ni nikjer drugje nikakega jela, kot kvečjemu trava, ki raste na lemberškem turnu.
LJUTOMERSKI OKRAJ.
Naši strankini delavci, župani, obč. odborniki, odborniki krajevnih organizacij so pretekle dneve pripravili v župnijah Mala noilelja in Sv. Jurij ob Šcavnici izredno dobro obiskane shode in sestanke. Pri Mali nedelji je bilo preteklo nedeljo, 2. januarja, zjutraj nad 300 volivcev navzočih, ko so na prostem pred cer-
kvijo vztrajali, da so slišali poročila kandidatov SLS, katera so vsi glasno in navdušeno odobravali. Vsi navzoči, posebno še viničarji m delavci pa so obsodili zgagarstvo Lipovca in Markoviča. — Popoldne isti dan sta bila še dva shoda za posamezne občine. Na teh so se zbrali skoro vsi volivci, da jih ni manjkalo več kot dva ali trije. — V pondeljek in torek šo se vršili še nadaljnji shodi v posameznih občinah Št. Jurske župnije, kjer so volivci z velikim zanimanjem sledili poročilom kandidatov SLS. Teh sestankov so se udeležili tudi politični naspro'.niki, ki pa stvarnim izvajanjem niso mogli ugovarjati in niti eden ni za svojo stranko mogel reči kako besedo, da bi jo zagovar-jaL Ra pok žen je za volitve in za SLS je iz-borno.
Nadaljnji shodi v ljutomerskem okraju se vršijo: Na Kraljevo, 6. januarja, zjutraj pri Kapeli, popoldne pri Negovi.
Shod SLS v Ormožu. V nedeljo 9. t. m. se bo vršil po rani službi božji shod SLS v ОгтоГи. Popoldne istega dne bo po večerni-cali politično zborovanje na Svetinjah. Na obeh shodih bosta poročala poslanca Bedjanič in Vesenjak.
SHODI V OKRAJU MARIBOR LEVI BREG
so se vršili od Štefanovega do Kraljevega po sledečih občinah in župnijah: Sv. Lenart, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Ana, Sv. Benedikt, Sv. Anton, Sv. Bolfonk, Gočova, Sv. Rupert, Selce, Sv. Trojica, Marija Snežna. Trate, Plo-fleršnica, Sladki vrh, Selnica ob Muri, Ceršali, Selnica ob Dravi, Brestornica, Svcčina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Križ nad Mariborom in Roš-poh. Govorili so: dr. L e s k o v a r, dr. V e b -1 e , Z e b o t, Pirnat, Še r bine k, P o -ljanec,Gomilsek,Rošker,Kranjc, U r b a s iu drugi. Na Kraljevo bodo shodi v Jarenini. Sv. Jakobu, Sp. Sv. Kungcti, popoldne v Cirknici pri Št. Ilju, ob pollreh v dvorani Dimnik pri kolodvoru. Na ta shed je povabljen tudi g. dr. A. Korošec. Od 6. januarja do 23. t. m. jo napovedan'h v tem okraju še okoli 40 shodov. Ljudstvo odobrava povsod delo SLS in volitve '23. t. m. bedo pokarale, da imamo po Slov. goricah ogromno večino. Vse je za prvo volivno skrinjico!
šmartin na Pohorju. V nedeljo 2. januarja je imel pri nas kandidat dr. Schaubach iz Slov. Bistrice dobro uspeli shed. Razložil je prav poljudno pomen novih volitev in naloge oblastne skupi ne. Govorili so še namestnik I. Kos in g. Poljanec iz Slov. Bistrice. Volili bomo pri nas vsi v prvo skrinjico.
IZ HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
Zagreb, 4. januarja (Izv.) V zadnjem času se je vršilo več sestankov HPS širom Hrvatske. V Ladjevcu je govoril na shodu dr. Juretič. Zborovalci so s pritrjevanjem vzeli na znanje njegova izvajanja. G. župnik D. Mikan je imel dva shoda iu sicer v R a k o v i c i in v D r e š n i k u , ki sta jako lepo uspela. V B1 a g a j u se je vršilo javno zborovanje, na katerem je poročal dr. Juretič-Ljudstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo shodu, je obsodilo Radičevo politiko. Obenem se je ustanovila tukaj orgnn-zacija HPS. V Slavoniji so se vršila tri zborovanja, na katerih sta ob soglasnem pritrjevanju ljudstva govorila dr. Tiringar iu Ilija Petričevič. Zborovanja so se vršila v T o m p o j e v c i h , v Lovaču in v Sotinu.
Osijck, 4. decembra (Izv.) Včeraj je prejela gledališka uprava obvestilo, da se bo udeležil proslave dvajsetletnice tukajšnjega gledališča kot predstavnik kraljevega doma princ Pavle. Proslavi bo prisostvoval tudi minister prosvete Trifunovič, ko bo osebno otvoril proslavo.
Д Dvojno moralo očita »Jutro< dr. Korošcu, češ v Belgradu je centralist, v Ljubljani pa propagira naprej separatistično avtonomijo. Tako namreč imenuje »Jutro« našo zahtevo po zakonodajni avtonomiji. Vsak pa ve, da je naš voditelj pošten človek, pred katerim se morajo politiki SDS skrili, in da je v Belgradu zastopal vedno isto kakor v Ljubljani: svoboden razvoj slovenskega naroda, ki naj v okviru države svoje posle vodi sam. Dvojno moralo pa moramo Slovenci očitati SDS, ki se pred belgrajskimi centralisti valja v prahu in Slovence zaradi njihovega avtonomističnega stališča denuncira kot vele-izdajalce, doma pa v :;>Julru« pred volvci igra pajaca (čisto v > Jutro veni'.' žargonu!), ki se kaž- navdušenega za bodočo oblastno avtonomijo. In pajac bo SDS ostala!
Д Velikanske naloge je naprtila usoda SDS, ako verjamemo včerajšnjemu »Jutru«. Ona je poklicana, da »zopet enkrat v državi rešuje, kar so druge stranke pokvarile.« Reševala bo med drugim tudi regulativue posojilnice, ki so nalagale svoj denar v »Slaven-sko banko«. In še druge stvari bo reševala, kakor je to izza Agro-Merkurja vajena. Treba samo, da pri volitvah v oblastne skupščine dobi toliko mandatov, da bo Belgrad uvidcl, kakšno napako je naredil, ko je SDS brci il iz vlade. Potem dobi mogoče Uzuuovič volivni mandat, če Bog da iu sreča junaška, skupno s Svetozarjem Pribičevičem, ki doživlja pravkar »ogromne triumfe na Hrvatskem pri tolikih stopinjah mraza«. Nato se se\eda stvori »nacionalna večiua, pomnožena s činitelji, ki so ta hip še izven skupščine«. Tako sanja »Jutro«, ki vidi svojega Pribičeviča že v vlogi diktatorja, kateri bo, pomnožen z bati-naškiml činitelji, strojil kožo iz klerikalcev in drugih njemu neljubih elementov. Potem pride spet zlati vek jutrovcem, da ustanove zopet kakšno banko, ki jih bo zalagala z milijoni v »kulturne« svrhe, če mogoče, z denarjem vlagateljev v regulalivne hranilnice. Vidite, takšne so ogromne nacionalne naloge, ki čakajo našo SDS.
Д »S eorkvenim nasiljem, s hudičem in peklom« si je priborila SLS toliko poslancev pri zadnjih skupščinskih volitvah, piše duhoviti »Jutrov« antiklerikalni polemičar. Mi radevolje posodimo SDS cerkveno nasilje, pa še hudiča in peklo povrh, pa ji vseskup ne bo nič pomagalo, saj še hudič ne mara več za SDS (da se izrazimo v jeziku najbolj kulturnega glasila v Sloveniji).
Д Veliko kulturno poslanstva vrši časopisje SDS, smo brali na Novega leta dan v »Jutru«. Stdaj šele razumemo, zakaj je ta list aedavno na prvi strani med brzojavn mi vestmi poročal, da je papež poklical v Vatikan za svojo kuhinjo kar pet kuharic! V resnici pa gospodinn, o.'.iroma kuha sv. očetu pet bratov tretjerednikov, doma iz Waldbreit-bacha v Trieru, ki imajo v Rimu že 25 let svoj hcspic. Da se le more debelo zlagati, to je vse visoko kulturno poslanstvo »Jutra«.
Д »V Kranjski ima oblastna samouprava tradicijo v bivšem deželnem zboru in odboru, ki je zlasti v gospodarskem oziru mnogo napravil,« tako je lepo priznal dr. Kramer. Za to priznanje smo mu tem bolj hvaležni, ker je »Domovina« v istem času tako-le pisala: »Takega gospodarstva in take pristra-nosti, ki je šla naravnost v korupcijo, kakršne v sedanjih časih ne poznamo, si ne želimo več nazaj.« Tako laže »Domovina« o delu SLS v bivšem deželnem odboru in g dr. Kramer potrjuje, da »Domovina« laže.
Д Oblastna samouprava je večja kot samouprava bivše dežele Kranjske. To trditev je sedaj za »Jutrom« ponovil še dr. Albert Kramer v zagrebških »Novostih«. Ne moremo verjeti g. Kramerju, da je to mislil resno, teda
ker jo je resno povedal in ker jutrovski koncem to dan za dnem ponavlja, jo treba o tej znani in jasni stvari tudi govoriti. Kompeten-ca bivše deželne samouprave je bila toliko višja, popolnejša in cdločilnejša, kolikor jo odločiluejši zakon od uredbe. Kajti bivši deželni zbor je delal zakone, ki so imeli enako veljavo kot državni zakoni in so zato nos li tudi podpis vladarja. Bivši deželni zbor je bil zakonodajno telo, bil je popolen parlament, ki se je cd državnega razlikoval v princ pu le v toliko, da je njegov delokrog bil' omejen na ozemlje dežele Kranjske. Sedane oblastne skupščine, ki jih je ustrojil centralističen zakon po zr mislili SDS, pa smejo izdajati samo uredbe, ki zakona ne smejo niti dopolnjevati ali izboljševati, uredbe, ki jih vsaka seja ministrskega sveta,-vsak resorr; minister, vsak veliki župan lahko onemogoči. To ve vsakdo, celo zadnji Trgovski list, ki o tem obširno obravnava, to ve tudi g. dr. Kramer. Zato bi ne smel trditi nasprotno, kar ga čisto nič ne priporoča kot kandidata v kranjskem okraju.
Д Najslabša in najbolj nesimpatična točka sedanje vlade je po mnenju Svelozarja Pribičeviča prizadevanje nekih članov vlade, ki bi radi pritegnili »klerikalce« v vbido- No, g. Pribičevič naj ne bo v skrbeh, saj dobro ve, da na njegovo mnenje danes v celi državi nihče nič ne da. Bo'.j nesimpatična ne more biti nobena »točka«, kot je njegov pojav na politični pozornici.
Д Različno proglaso izdajajo visoke oblasti, razne korporacije in odbori, kako da naj časopisje ne izrablja polomije Slavenske banke in z njo združenih kalamitet, ki zadevajo razue druge denarne zavode, ker je to v škodo slovenskemu gospodarstvu. Vse prav in lepo. Toda taki lepi opomini bi bili veliko bolj na mestu takrat, ko so se na debelo uganjale špekulacije, transakcije in druge take čedne akcije, ki so privedle do te polomije in globoko diskreditirale slovensko narodno gospodarstvo. Takrat ni nihče dajal lepih naukov in opominov v prid slovenskemu gospodarstvu, tudi visoke oblasti ne.
Nesreča nâ lovu.
Pri Sv. Martinu pri Vurbergu sc je vršil 23. m. m. lov, katerega se je med drugimi udeležil lovski paznik Franc Erbus. Tisti dan ej bilo radi ostrega mraza precej polzko in Erbusu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu jo priletel na puško, ta se je sprožila, strel ga je zadel v spodnjo željust in mu jo popolnoma zdrobil ter raz-nesel. Ponesrečeni se bori s smrtjo v ptujski bolnici že več dni med groznimi bolečinami.
"SAMOVOLJNO POSTOPANJE OKRAJNEGA GLAVARJA.
Sarajevo. 4. decembra (Izv.) Predsednik organizacije JMO je brzojavno protestiral pri notranjem ministrstvu radi krivičnega postopanja uradnih organov nad pristaši JMO. Tako je okrajni glavar Topolovič obtožil 11 kmetov radi žalitve. Okrajni načelnik jih je dal zapreti in nato zopet izpustiti. Nato pa je dal zapreti nosilca liste JMO Abdalja H a d ž i. a b d i č a ter dva druga vplivna pristaša JMO —in sicer vse tri na 10 dni. Okrajni načelnik utemeljuje ta svoj korali na ta način, ker so bile omenjene osebe pri zadnjih volitvah obsojene na pet dni zapora, a so bile nato iz-puščene na intervencijo narodnih poslancev. Radi tega jih je sedaj okrajni glavar kaznoval z desetdnevnim zaporom.
Newyork, 4. januarja. (Izv.) V soboto zvečer je zasegla policija dragocen dijamant v vrednosti 25 funtov šterlingov. Našli so ta dijamant v nogavicah nekega mornarja, ki je ravnokar prispel semkaj na ladji, Ivi je vozila iz Antvverpov. Baje gre za velikopotezno zasnovano tihotapstvo dragocenih kamnov iz Evrope v Ameriko. Tihotapstvo vrše mornarji, ki pridejo semkaj iz Belgije.
Franjo Neubauer:
Ш grob igriiateliu -MfSžmu Šašlju.
Prijatelj Milan, nikdar več ne prebudi te glas tožeč... Spominov mojih nagli beg hiti čez zmrzli, trdi sneg ljubeče hrepeneče do krajev mlade sreče. Ko sneg se raztopi in led, povrnejo se slavci spet v grmovje nad vodo, ki v Krko leno lije, in zopet zapojô presbdke melod'je. Poslušal si jih mlad dijak, postaven in krepak junak. Ne boš jih več nikoli ne v radosti ne v boli... Dviguje še Hmeljnik se grad, v niža ve se ozira. Ob n om hilela polna nad in sladkega nemira v prostosti dnevih sva domov. In po gor tih in po gozdé h zvenel je najin spev in smeh ... Uiihnila je šala, molčeča sva postala. Ti si pretih, — ni več glasov iz Tvojih krepkih grudi. Utihnil jaz sem tudi iu mislim, mislim in drhtim;
»moj Bog, kdaj pojdeni jaz za njim?!«'
Telo se Tvoje več ne muči, v zemljo je leglo, da počije, a duh Ti je poletel k Luči, tja v kraje večne poezije!
France* Žužek:
Naše delavske
organizacije.
Krščansko-sccialistično delavstvo, ta trajna avantgarda v bejih za zmago načel katoliške demokracije, ima v svojem področju neprimerno več moči in sile kot bi morda utegnil domnevati površen opazovavec razmer, kot se morda trenotno odražajo v javnem mnenju. Trdil bi, da ima naše delavstvo zaenkrat dovolj matic-organracij, v katerih s primerno pametjo, pridnostjo, doslednostjo, zlasti pa vztrajnostjo v kratkih letih lahko pride do zavidljive veljave v celokupnem socialnem, gospodarskem in kulturnem življenju.
V katerih organizacijah je organizirano kršč. socialistično (op. pisca: izraz >kršč. socialen,- polagoma opuščamo) delavstvo?
1. »Jugoslovanska strokovna zvezac; je njegova strokovna centrala. To je zveza strokovnih zvez in obsega trenotno sledeče strokovne zveze (Facbgewerkschaften) : 1. Strokovna zveza tovarniškega delavstva; 2. Strokovna zveza privatnik nameščencev: 3. Stro-
kovna zveza lesnega in stavbinskega delavstva; 4. Strokovna zveza rudarjev (sedež v Zagorju ob Savi); 5. Strokovna zveza viničar-jev in kmetskih delavcev (sedež v Ljutomeru) ;
6.	Strokovna zve^a javnih nameščencev;
7.	Strokovna zveza tobačnega delavstva;
8.	Zveza papirniškega delavstva (sedež v D. M. v Polju); 9. Društvo drž. cestarjev kraljevine SHS; 11. Prometna zveza (sedež v Mariboru; 12. Društvo tobačnih upokojencev in upokojenk; 13. Zveza uradniških vdov in sirot. Ra~en tam, kjer je izrecno opomnjeno v oklepajih, imajo te organizacije sedež v Ljubljani. — Vse te posebne strokovne zveze so včlanjene v posameznih kršč. soc. mednarodnih zvezah (Fachinternationale), »Jugoslovanska strokovna zvezac pa v mednarodni zvezi kršč, strokovnih organizacij v Ulrechtu (Inter-nalionaler Bund christlichen Gewerksehaf-ten). — V »Delavsko zbornico za Slovenijo« si je v februarskih volitvah lanskega leta vkljub silnim sleparijam in terorju združenih marksistov » Jugoslovanska strokovna zveza.: z elanini volivnim bojem priborila od 60 mandatov 17 mest, število preko katerega bi bilo pač teôko preiti na dnevni red.
2. »Delavska zveza za Slovenijo« je sta-novsko-politična organizacija našega delavstva, sloneča na čl. 15. pravilnika naše stranke. V tem oziru je analogna : Jugoslovanski kmet-ski zvezi- in »Jugoslovanski obrtni zvezi«, odnos no "Jugoslovanski obrtno-trgovski zvezi« kot se bode imenovala po rednem občnem zboru — Sile Doselnih notranic-Dolitičnih razmer
v naši državi so menda največ krive na tem, da se ta za sedanji vek velevažna organizacija še ni razvila do tiste potrebne višine kakor bj bilo to tako za delavstvo kakor tudi za splo.-n st nujno potrebno.
3.	»Prvo delavsko konsumno društvo v Ljubljani« je blagovna zadružna centrala za naše de'avstvo. Je to prototip zadružnega centralama, ki se sicer v mnogih ozirih bistveno razlikuje od naših kmetskih avtonomnih zadrug, a je za delavska središča, kjer se članstvo in n.ega mišljenje hitro menja »edino primerna oblika potrošnjih (potrošaSldli) zadrug. Društvo šleje 34 predajalen. Pod vodstvom dr. Andreja Gosarja in ravnatelja Alojzija Kocmurja ter drugih zadružnikov (Anten Kralj. Jože Gostinčar) je temeljem radikalnih remedur pred tremi leli iu pol zelo srečno prebrodilo ra burkano morje splošne gospodarske krize in si šleje danes 1Лко v prnes, da je eno ra>rlidnejših gospodarskih podjetij v naši državi. Kristanovo »Konsumno društvo za Sloveni o« prestaja n. pr. prav letos težko krizo. Najb Ijše meči so neprestano na delu, da jo srečno prebrodijo, kar se bo — upamo
—	v splošno zedružno dobrobit tudi 7g dilo.
—	Na kmetih se centralizirani delavski kon-sumi niso obnesli (S'.ruge, Šentjanž, Ce r! I jo pri Krškem itd.) in jih je bilo trel a l ot ne-
I rentabilne zapreti. Razmere pre lir ja j o tu v normalno stanje in bi se leta 1927. dalo doseči marsikaj.
4.	»Prva delavska hranilnica in posojilni.
' са^ v Ljubljani je najmlajša organizar.iia kršč.
Dnevne novice
f Častni kanonik Janez Brencè.
Včeraj ponoči 4. januarja 1927 je umrl v Preski ondotnl župnik, zlatomašnik in častni kanonik Janez Brencè, star 75 let. Pokojni jo bil rojen v Hrašah pri Lescah na Gorenjskem dne 22. novembra 1851. V mašnika je bil posvečen dne 11. septembra 1875. Naslednje leto je nastopil službo kaplana v Cemše-niku. Kaplanoval je za tem na Brdu pri Lu-kovici, v Kamniku, v Šenčurju pri Kranju in v Starem trgu pri Ložu, kjer je deloma upravljal tudi župnijo Babno polje. Meseca avgusta 18S6 je prišel kot župnik k Sv. Gregorju na Dol., kjer je ostal preko 12 let. Od božiča 1898 je pa do svoje smrti vodil župnijo Preska polnih 28 let. Za svoje veliko zasluge v dušnem pastirstvu je bil 1. 1906. imenovan za škofijskega duhovnega svetnika, ob priliki zlate maše v septembru 1925 pa za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Mož, kakor jih je le malo na svetu, lega ž njim v grob. Naj v miru počiva! — Pogreb bo v
Preski v petek, 7. januarja ob pol 10 dop. • • •
* Kriza ljubljanskega gledališča. Pred tedni smo čuli o anketi upravnikov SHS gledališč, ki jo je sklical prosvetni minister v ivrho dogovora o nadaljnjih proračunskih Šted-njah pri naših gledališčih. Sedaj je katastrofa tu. Komaj je lansko sezono gledališče zopet tadihalo po svojem silnem gospodarskem in umetnostnem padcu sezone 1924-25, so naenkrat k.pet znatne redukcije pred vratmi, kakor tarnajo listi te dni. Baje gre za znatne redukcije tudi v operi, kjer naj Id zopet trpel orkester, ali pa naj bi prišli eksperimenti z nastavljanjem godbenikov dravske divizije, česar se naši dir.genti branijo. Spričo dejstva, da je naša opera skozi pet zadnjih let Izkazovala najmanjše število angažirancev, pa največje operno delo v vsej državi ob najslabših denarnih prilikah, moramo energično protestirati zop-r nadalnje zmanjšanje državne subvenc je, ki mora nujno zopet dovesti do kriz in morebiti celo do ukinjenja opere! Naši poslanci bodo vse storili, da se prepreči ta novi udarec na slovensko kulturo, g. upravnik pa naj stori kar je mogoče brez vseh ozirov. Tudi celo ministru mora postati jasno, da I/ubliana in njeno gledišče ni koš za milostne denarne odpadke državne blagajne!
k Imenovanjo. Sekovski škof je imenoval upravitelja admoutskih posestev v Gornji Radgoni g. p. Janeza Pavec za duhovnega svetnika. K z slirenemu imenovanju čestitamo!
-k Umrla je v nedeljo, dne 2. januarja, ob 11 dopoldne v Dobrijah ga. Helena Kotnik, roj. Skidck. Ptgreb je bil včeraj ob 4 popoldne na pokopališču pri Sv. Antona v Gušta-nju. N. v m. p.!
•k Poročil se je v Gornjem gradu v Savinjski dolini v sTedo, 29. dec. 1926, gospod Blaž Pristovšek, inžiner mestnega magistrata v Celju, z gospodično Vero Fischer-jevo, vpokojeno poštno in brzojavno uradnico in hčerko ugledne rodbine iz Gornjega grada.
•k Nov pravilnik o izvrševanju prometne službe in signalizacije bo stopil v veljavo 1. marca.
•k Okrajna cesta ▼ Slav. goricah v St. Le-narškem okraju je bila v znanih treh klancih za St. Lenartom zelo nevarna. Preko cele ceste, posebno na klancih, ki so obrnjeni od
DnrlmnO (Wagionbelagpfosten), 2 vagona, ГииПЊС 2.80 m dol^e, 53 mm debele, za takojSnji prejem iščemo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod iilroi »PODNICE« élev. 14.
soc. delavstva, nahajajoča se v drugem poslovnem letu in hoče postati matica delavskega kreditnega zadružništva. Ako se nam bo vsem skupaj posrečilo vzbuditi med delavci, predvsem mlajšimi smisel za varčnost, lina ta zavod pred seboj veliko bodočnost in razvoj v smer, ki je ni mogoče prerokovati. Prvi uspehi »o zadostni. Gledati bo treba, da se delavstvo za svojo hranilnico in posojilnico predvsem zainteresira.
»Krokova mladina« je delavska kulturna centrala. Njen namen je, predvsem zbrati v svoje vrste vajence in pomočnike ter nuditi delavstvu samobitne delavsko stanovske izobrazbe, zlasti predpogoje uspešnega strokovnega delovanja. Kdor samo bežno preleti seznam naših strokovnih organizacij, včlanjenih v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, temu bo takoj jasno, koliko strokovnih delavcev manjka našemu bednemu ljudstvu. Kdor je Izkusil, ta ve: Igrača je biti političen, a silno težko strokoven tajnik! — »Krekova mladina« stoji danes trdno in se nahaja v veliikem razmahu. Na nasprotni strani ji stoji socialdemokratska »Svoboda« in pa bivše narodno-socialistiično, sedaj že bolj samcetojno-demokratsko »Bratstvo«. V prosvetnem odseku »Delavske zbornice«, kateremu predseduje krščanski socialec tov. dr. Anton Milavec, postavlja »Krekova mladina« d bro svojega moža; člani in članice se pridno udeležujejo tečajev. Lani je osnovala »Krekovo socialno šolo« v Liublianl. v
eolnea, je ledena plast, gladka kot steklo. Vsak promet je skoro popolnoma onemogočen. Da so pa ti klanci tako izglajeni, je vzrok posebno v tem, ker se otroci In gospoda iz St. Lenarta brezobzirno sanka po njih in jih t svojimi smuči tako nevarno izgladi. Naj bi gerent okr. zastopa v SL Lenartu v tem oziru dal obvestilo šolam in javnosti, da naj so to ne dogaja!
k Most ?©i Soro r Medvodah so začasno v toliko j »opravili, da vozijo lahko po njem tudi vozovi in avtomobili; ker je pa most za polovico ožji, se vozila ne morejo drugo drugemu izogibati, temveô se le posamezno vrstiti.
•k Organizacija okrožnih zdravnikov v
Sloveniji ima 9. L m. ob 15. uri v hotelu Štrukelj v Ljubljani svoj redni občni zbor. Dnevni red: poročilo odbora, volitve, slučajnosti. Gg. kolegi se naprošajo, da so zbora polnoštevilno udeleže.
•k Prosto nčiteljsko mesto. Na ženski obrtni Soli v Ljubljani bo s 1. februarjem t. 1. prosto službeno mesto strokovne učiteljice za prikrojevanje in šivanje perila. Reflektaratinje naj se do 15. t. m. javijo pri ravnateljstvu Teh-nvke srednje šole v Ljubljani.
k Zadrug? rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju ima 18. januarja vajeniško preiskuš-njo, 13. februarja pa občni zbor.
k Kmetska posojilnica ljubljanske okoli-' , Ljubljana, prodaja še srečke državne razredne loterije.
k Nova bolnica na Sušaku. Novo dogra-,ena državna bolnica na Sušaku je v pondeljek pričel sprejemati bclnike. V njej jo prostora za 60 do 80 bolnikov.
■Ar Akcija za zgraditev cerkve na Sušaku. Sušaški mestni občinski svet se bo na januarskih sejah iavil z vprašanjem zgraditve nove cerkve. Razen nove cerkve namerava občina zgraditi tudi novo ljudsko in obrtno šolo.
•k Strašna nesreča na zagrebškem kolodvoru. Pri premikanju vagonov se je v nedeljo ob 10 zvečer zgodila na zagrebškem glavnem kolodvoru smrtna nesreča. Zavirr.3 Mijo Pirin je opravljal službo premikača. Po eni uri zjutraj so ga na pregi pogrešali in so ga začeli iskati. Našli so ga mrtvega pod osebnim vlakom, katerega so pripravljali za Belgrad. Pirin je imel glavo razbito in prerezano nogo. Kako se je zgodila nesreča, se ne ve, Misli se, da je pri eklopljenju vozov dobil od kotla udarec v glaov, radi česar je padel na tir, nakar mu je voz prerczal nogo. Ponesrečeni Pirin je vršil službo premikača, ker je vsled redukcij za ta posel premalo csobja. Pirin je bil tiar 24 let in je bil poročen.
•k Novi reševalni avtomobili v Zagrebu. Zagrebška občina je Društvu za reševanje nabavila dva nova avtomobila, ki sta zelo lepo izdelana. V vsa! em je prostora za tri bolnike, ki lahko sede ali leže. posedaj je imelo društvo le vozove s konji, s katerimi je pa bilo reševanje prepočasno. Oba avtomobila sta s carino vred stala £00 tisoč dnarjev. Za ta avtomobila ne veljajo policijski predpisi o počasni vožnji. V promet bosta stopila 15. januarja.
k V zmoti strclial na ljudi. Na pregi med Brajdino in Bosanskimi Konjicami se je vračal v pondeljek ponoči domov železničar Gju-rić. Nasproti sta mu prišla dva človeka, na katera je streljal z revolverjem. Enega je ubil, drugega pa je težko ranil. Pri zaslišanju je izjavil, da je streljal zato, ker je mislil, da so ga napadli volkovi.
■k Uboj vslail p'îanostl. V Subotioi je v pondeljek zjutraj prišlo do spora med nekimi razgrajači in hišnim posestnikom Samardži-čem, na čigar vrata so trkali. Samardžić jih je miril in opominjal, naj dado miT. Razgrajači pa so navalili nanj z noži in ga trikrat zabodli v prsa. Samardčič je ranam podlegel, predno so ga prepeljali v bolnioo. Storilce so tekom dneva aretirali.
* Telefonski kabljl т Dalmaciji. Prihodnje dni se bodo polagali podmorski kabljl, ki bodo vezali otoka Pag in Rab s kopnim. Pag bo Imel neposredne zveze tudi s Slbenikom in Splitom.
ir Velikanska tatvina v Srbskih Moravi-eah. V hranilnici v Srbskih Moravicah se zadnjo čase poslovanje ni vršilo v redu. Poslovanje je vodil neki Petrovič osem let Ves ta čas je živel zelo razkošno. Pri pregledovanju knjig se je ugotovilo, da so bile vse bilance potvor-jeno in da se je skozi wem let pri tem zavodu In pri njegovi prdružnici v Ogulinu neprestano poneverjalo. Celokupna peneverjena vsota znaša nad dva miljona dinarjev. Oblasti so postavile sekvester nad Imovino zavoda. Petrovič je po pregledu knjig pobegnil. Med ta;no3-njimi prebivalci vlada silno vznemirjenje in zahtevajo, da se zapre celokupna uprava hranilnice. V hranilnico so vlagali svoj denar ta-mošnja zadruga, občina in prebivalci.
k Doklica padla v lonec vrelo vode. V Knjegincu blizu Varaždina je kmetica Levatić 7, vrelo vodo čistila tla. Poleg nje je stopala po sobi njena triletna hčerka. Medtem ko je mati šla na studenec po mrzlo vodo, se je hčerka prevrnila v lonec. Dobila je strašne opekPre. k"terim je po par urah podlegla.
k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
k Vredacstue papirje, predvojne, tu- in Inozemske vseh vrst kot državna, deželna, mestna, železniška posojila, obligacije, prioritet, srečke itd., kupuje in plačuje najkulant-neje Yerc, Komercijalna družba, Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matice).
!ШШ11Ш1П1Ш1ШПП1ШШ1Ш11Ш11111Ш1ШШ111Ш1ШПтЈ1!Ш
kateri so predavali splošno znani javni delavci: Pr f. Evgen Jarc, dr. Josip Puntar, dr. Ka-rol Cepuder, prof. Ivan Dolenc, dr. A. Go-sar itd. — Let s se je ta šola prenesla v vsa industrijska središča, ki prirejajo vsak teden predavanja. Prav je imel neki govornik, ki je na »Prvem kongresu viničarjev« dne 8. dec. 1926 v Ljutomeru v debati vzkliknil: »Kaka škoda, da se »Krekova mladina« ni ustanovila že pred desetimi leti'« No, vsakemu času svoje, »Krekovi mladini« pa danes gmotno, zlasti pa moralno pomoč!
6. Sest je resnic in šesta je, da ima naše delavstvo svoj samostojen list, ki se mu pravi »Pravica«. Ni še dovolj razširjen. Novo leto lx> moralo veljati predvsem temu zlatemu listu. Kdor hlasta po jalovih dnevnih senzacijah in po »romantiki tivolskih in rožniških dogodivščin«, temu list seveda ne bo ustrezal. V ostalem, zlasti v načelnem oziru pa stoji list na višku. Kaike lepe reči so že bile napisane v uvodnikih in kolonah »Pravice«! Katoliški starešina, odvetnik na deželi, naročnik »Pravice« cd začetka, ki tiho in mirno zasleduje naše javno življenje, se je izjavil ob neki priliki, da listu čestita in da se mnogokrat čudi, kako je mogoče napisati v ta list tako silno lepe reči, ki jih zastonj išče celo po naših , najboljših revijah. Apostolsko delo vrši, kdor dgitira zanj in nabira naročnice med delav-I stvom. »Pravica« je in pravico hoče. — komu I bi tord ne bil liub?
© »Združenje gledaliških igralcev« Ljubljana priredi v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri dop. v opernem gledališču javno sborovanje z naslovom: »Naše gledališče pred katastrofo«.
Ker pa podpisana organizacija želi, da bi se pri vseh svojih tozadevnih ukrepih in dejanjih opirala na dobre in jasne nasvete in predloge, je sklenila priključiti temu zborovanju še javno anketo, pri kateri naj bi po možnosti sodelovali vsi naši gled. strokovnjaki, vseučiliški profesorji, kritiki ozir. poročevalci. Tozadevna povabila je »Združenje« že razposlalo. Na glavni dve vprašanji, ki smo jih v omenjenih vabilih navedli, se vračajo odgovori do 15. t. m. Ti odgovori se bodo v našem časopisju objavili, resolucija pa, ki se bo sestavila na podlagi odgovorov, se bo po naših delegatih odposlala na pristojno mesto v Belgrad.
0 Sedemdesetletnico svojega rojstva obhaja danes čil in zdrav magistr. pis. ravnatelj v p., g. Albert S e ž u n. Čestitamo!
0 »Kelmorajn« je ono znamenito mesto, kamor so pred sto leti še romali Slovenci. Po starodavni romarski in po sedanji poti nas bo vodil v »nemški Rim« g. msgr. V. Steska v petek zvečer s pomočjo lepih in zanimivih skioptičnih slik; VII. prosvetni večer je posvečen torej potovanju po Renu do Kôl-na. Brez dvoma je najlepša vožnja v srednji Evropi vožnja po Renu od Kôlna do Mainza. Predavatelj je letos potoval po teh krajih, zato bo tudi predavanje zanimivo. Prosvetni več«?r se vrši, kakor običajno, v petek 7. jan. ob 8. uri zvečer v I judskem domu.
O SvotopLemsko igro »Egipčanski Jožef« vprizori »Krekova mladina« na praznik sv .Treh kraljev ob 3 popoldne v Ljudskem domu. Ker so ugodne zveze z vsemi vlaki, opozarjamo na predstavo tudi okoličane. Konec ob 5. Povpraševanje po vstopnicah je veliko, zato naj si jo vsakdo pravočasno preskrbi. Predprodaja v Jugoslovanski strokovni zvezi na Starem trgu št. 2 danes in jutri cel dan ter eno uro pred predstavo v Ljudslrem domu.
O Ljudski oder ponovi v nedeljo, 9. t. m. ob 20. uri G. Hauptmannovo sanjsko Igro »Hanice pot v nebesa«. — Poleg celotnega ansambla sodelujeta pri tej uprizoritvi še dva pevska zbora (ženski in otroški) ter godba. — Igra sama je stalno na repertoarju večjih gledališč. — Predprodaja vstopnic kot običajno.
O Božičnica v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica št. 12, na praznik sv. Treh kraljev v četrtek 6. januarja ob 5 popoldne. Spored: Angelsko pelje. Moški in tamburaški zbor. 2. Na tuji zemlji na sveti večer. Zložil dr. M. Opeka. 3 Nagovor. 4. Božična skrivnost Božična spevoigra v 4. slikah. Petje vodi g. prof. Bajuk. Režiser g. Janko Novak. — K obilni udeležbi vabi odbor Kat. društva rokodelskih pomočnikov.
O Mladinski dom Kodoljevo. Na sv. Tri kralje priredi vodslvo zavoda božičnico ter obdaruje najpridnejše dečke, ki so redno po-sečali Mladinski dom. Istočasno se vrši tudi obdarovanje zunanjih. Starši, sotrudnikl In prijatelji, pridite pogledat veselje otrok ln videli boste, koliko Je še dobrih ljudi, ki so z darovi pripomogli, da bo božičnica dobro uspela. Med sporedom, ki je jako zanimiv, evira domača godba in tamburaši. — Prlčetek ob 5 pop — Na svidenje!
O Elizabclna konlerenca mostne župnije st. Jakoba je napravila na Štefanovo, 16. dec. ljubko božičnico ubogim sirotam te župnije. • V sobi župnišča se je zbralo 42 otrok, ki so , nestrpno z velikim hrepenenjem pričakovali obdarovanja, ki ga jim je pripravila veliko- j dušna in požrtvovalna krščanska ljubezen. ! Nad vse delavne cenjene dame oii konferenci i
so z veliko vnemo pa tudi ljubko potrpeiljl. vostjo zbrale naravnost ogromno vsoto, s katero so nakupile blaga za obleke, perilo, noga ice, čevlje itd. Cela skladovnica Je ležala pod božičnim drevescem ln čakala na srečne obdarovance. Ob določeni url je velespošto-vana predsednica ga. Tekla Cermak z lepim nagovorom mladini in staršem otvorlla božič-nico. Opominjala je otroke, naj se s pridnostjo in molitvijo skažejo hvaležne vsem blagim dobrotnikom, ki so toliko darovali zanje »Glejte, da vzra. tete v vredne člane človeške družbe, Bogu v čast, domovini v slavo!« — Po nagovoru so zapele pevke krasne božične pesmi in nato so članice konference s prijazno ljubeznivostjo razdelile darove. — S solzami v očeh so se zahvaljevali starši ln otroci in klicali: »Bog tisočero poplačaj Vam in vsem dobrotnikom!« Tudi odbor konference se vsem velikodušnim dobrotnikom li srca zahvaljuje — Odbor.
O Božičnica v Trnovem. Dne 2. Jan. sta priredili Elizabetina in Vincencijeva konferenca za Krakovo-Trnovo božičnico za posebno revne otroke. Obdarovanih Je bilo skupno 45 otrok, ki so dobili po želji staršev čevlje, spodnjo obleko, vrhnjo obleko, perilo itd. Otroci se zahvaljujejo vsem dnrovavcem in zlasti gospem odbornicam, ki so zbirale darove in priredile božičnico: Bog plačaj!
O Smučarji in sankači Imajo to zimo i vrh Rožnika izpeljane posebne tire, ki se jih staro in mlado neumorno poslužuje. A tudi s Toškega čela doli je promet s sankami živahen.
O Pretep radi dekleta. Radi nekega de-kleta, Leonove zaročenke, sta se na Glincab stepla Leon in Janez. Leon je Janeza krepko česnil po nosu da je moral ta k zdravnika. Na policiji se je Lecn izgovarjal: »Ja mojo punoo je zmerjal, pa sem ga udaril.«
O Solarsko suknjo kradejo. Ni dolgo tega, kar smo poročali, da je neki podjeten tat ukradel v šišenski šoli tri suknje, sedaj pa je najbrže ukradel isti tatič dijaku Zdravku Flisu na humanistični gimnaziji v Tomanovl ulici zimsko suknjo s hodnika, v Mostah pa zimsko suknjo učenca L^dka Srankorskega.
O Z lestve jo pa'el v kurilnici južnega kolodvora kovač Andrej Zor. Ker je dobil težke notranje poškodbe, so ga prepeljali v bolnico.
O Karambol. Neki osebni avto se je zadel
na Sv. Petra cesti pred oerkvijo v kolesarja Adolfa Me'igenthlaerja, tovarnarja iz Most pri Ljubljani. Avtomobil je podrl Mergentbalerja na tla, ga poškodoval na glavi in na hrbtu. Mergeothalerjevo kolo je uničeno. Šofer, ki je vodil avto, se zagovarja, da se je zadel Mer-genthaler v avto in ne on v njega. Priče pa pravijo, da je Morgenthaler voz.l pravilno po desni strani ceste, dočiin je avtomobil vozil z večjo hitrestjo, kot 15 km, radi česar je nesreča tudi nastala.
O Pol cijska kronika. Aretirane so štiri osebe in sicer ena radi zabavljanja proti državi, ena radi grožnje z orožjem, neki tatič in neka pijanka. Policija beleži štiri manjše tatvine, en slučaj telesne poškodbe, eno razgrajanje in eno pijanost, dve nezgodi, en prestopek pasjega kontumaca in šest cestno-policijskih poročil.
F.WERÎHE1M & COMP.
KASSEN- UNO nUFZUGSFABRIK AKT.ENGESELIHKAFT
WIEN, IV/2., MOMMSENGflSSE № 6
dobavlja:
BLAGAJNE
jekleno oklopne za vzidavauje varnostne ključavnice domače hranilnike
OVIQALA
za osebe, tovore, jedila In akte dviuata za bolnike
paternoster dvigala za opeko preizkuševanje in Za dvlgafai popravila dvigal
Glavno tastnp Ivo in Slovenijo In Hrvatsko
Direktor Ing. It. Koesser, Ljubljana, Gledališka ulica 4/1II. Za «talno montažo in reviilje Nadinonter Vilim Trager, Zagreb, Gunduličeva 23. Genera'no xa^înp tro sa Basre .Montanla', Tehnično komerci jalno Poduzeče, Sarajevo, Kralja Peira ulica U
Iz novega proračuna.
Finančni odbor Je začel razpravljati o predlogu finančnega zakona za leto Д027/28. Prinašamo nekatere zanimivosti tega takon-tkega načrta.
Občinske doklade nad 300% letnega neposrednega davka mora odobriti finančni minister. Proračune mestnih občin, ki imajo nad 3 milijone Din izdatkov istotako mora odobriti finančni minister.
Predsednik ministrskega eveta razpolaga t zneskom en milijon Din za zaupne namene (dispozicijski fond). Ministrstvo za zunanje zadeve ima dispozicijski fond 56 milijonov dinarjev.
Davkoplačevalci, ki jim Jo poplava nniïila vso lotino, no bodo za leti 1925 in 1920 plačali nobene dohodnine in nikakih doldad.
Prometni minister se pooblašča, da odkupi v Ljubljani palačo »Ljubljanski dvor«, v katerem je nastanjeno železniško ravnateljstvo. Kar plačuje sedaj država kot stanarino, toliko bo letno odplačevala na račun kupnine
Minister za proeveto je dobil pooblastilo za otvoritev višjih pedagoških šol v Zagrebu in Belgradu.
Našo konjerejo bo hmlo zadela tale odredba finančnega zakona: Minister za poljedelstvo ee pooblašča, da proda vsa zemljišča in zgradbe državne žrebčarne na Sc! -i Ljubljani in kupi zemljišča in primonu „...ekto drugod. S tem so likvidira še edino državno podjetje la pospeševanje živinorejo v Sloveniji. Vse drugo nam je centralizem uničil žo prejšnja lota. In ta predlog je izdelala vlada, v kateri je sode! kot poljedelski minister g. Pueclj.
Državni uradniki dobe pokojnino šele po 15 službenih lotih, celo pokojnino pa po 35 lotih. Ta odredba velja seveda le za letos 1
Upniki, ki imajo proli erarju kake terjatve bodo eno leto morali čakati, kajti finančni zakon prepoveduje vsako eksekucijo, čeprav je utemeljena na izvršnem eoi'nem odloku. V bodoče torej erarju ni zaupati nobenega groša več , ker se ne bo mogel iztirjati.
Kakor jo iz teh malenkostnih primerov razvidno, novi finančni zakon ni finančni zakon, ampak konglomerat vseh mogočih norm, ki bodo napravile novo zmedo v vseh panogah.
advokat
dr. Дуд. Relsmon, Maribor
Je preselil svojo pisarno ▼
Slovensko ulico št 11, I. nadsir.
aalqv j.ln
Telefon Itev. 99.
Maribor
П Mladoniška Marijina drurba franči-Ikanske župnije v Mariboru ponovi v nedeljo januarja ob 4. uri popoldne v dvorani »Zadružne gospodarske banke« igrokaz v treh dejanjih »Sv. Alojzij«. Vstopnina: Sedeži Din 10, 8, 6; stojišča Din 3 in 2. Med odmori ivira dobro izurjen dijaški orkester. Mariborčani, pridite, ne bo Vam žal.
□	Orgelski koncert Izmed koncertnih prireditev, katere je zadnje čase nudila mariborski publiki agilna Ljudska univerza, jc dosegel vsestranski in najlepši uspeh golovo orgelski koncert, ki se je vršil v ponedeljek dne 3. t. m. Nastopila sta zagrebška umetnika, g. prof. Dugan in njegov sinček Cedomil, dalja domači umetnici gospa Brandlova in go-ipa Druzovičeva. Orgle je postavila v Kazin-»ki dvorani mariborska tvrdka Brandi. V ponedeljek popoldne se je vršil prvi koncert ta mladino. Bil je združen s poučnim predavanjem o orglah. Zvečer se je vršil koncert pred zbrano mariborsko publiko. Dvorana je bila do skrajnosti napolnjena. Koncerta se je udeležil tudi knezoškof g. dr. Andrej Karlin i številno duhovščino. Občinstvo je bilo navdu-ïeno ter je umetnike navdušeno pozdravljalo, zlasti malega silno talentiranega Čedomila. Opozarjamo na drugi koncert, ki se bo vršil v četrtek ob 4. uri in ki nam obeta istotako postati prvovrsten umetniški dogodek.
□	lMiv godbenikom Komanda mariborskega vojnega okrožja razglaša, da se ji morajo javiti vsi godbeniki po poklicu v civilnem stanju. Mestni vojaški urad rndi tega poziva vse v mestu bivajoče civilne godbenike, da se javijo brez izjeme in izgovora do dne 10. t. m. med uradnimi urami, Slomškov trg it. 5 radi popisa.
□	Odlikovanje članov rešilnega društva. Omenili smo že požrtvovalnost članov rešilnega oddelka gg. Stumpfa in Boroviča, ki sta pred par dnevi izvršila z rešilnim avtomobilom 1000 voženj. Tovariši so jima v znak priznanja poklonili zlata prstana s križem iz rubinov. — Jugoslovanska gasilna zveza v Ljubljani je odlikovala člana mariborskega gasilnega društva g. Josipa Mačka z zlatim zaslužnim križcem.
□	Zborovanje nMtoljer - penzijonistov. Včeraj popoldne se je vršilo v Vetrinjskem dvoru zborovanje penzijoniranih učiteljev. Razpravljali so v glavnem o izboljšanju svojega gmotnega polož-ja.
□	V znamenju bi žajočih «e oblastnih volitev, Mariborski mesini magistrat popravija volivne skrinjice, da bodo pripravljene do trolitev. Pri vsakih volitvah se skrinjice poškodujejo
JrTbovlfe
Hrastnik.
□ Sleparije • insera ti. Ko so posamezni nelomrineči videli, da je bilo veliko novoletnih inseratov v listih, so se napravili nekateri i kot »pooblaščenci« in pobirajo pristojbino pri strankah. Stranke naj zato pazijo, da pogledajo na potrdila iz uprave listov, ako so pravilna.
П Ogrožanje osebne varnosti. Nevarno prtljago so zaplenili organi drž. železnice na glav. kolodvoru trgovca s smodnikom Francu 6. Hotel je oddati brzovozno kovček, kojega vsebino je označil za barvo. Službujočemu uradniku se je nekaj zdelo sumljivo, pa je kovček odprl in našel v njem smodnik. Enako količino smodnika je skušal S. vzeti s seboj v vagon kot ročno prtljago. Policija je napravila pri njem hišno preiskavo ter našla v drvarnici gostilne v Mlinski ulici še 150 kg smodnika, za katerega ni nihče razen lastnika vedel. Da se jo slučajno smodnik vnel, bi to pomenilo za celo ulico katastrofo.
Celje
& Dr. Anton Korošec bo priredil dne 10. t m., L j. v ponedeljek zvečer ob pol 8. uri v dvorani Belega volka volivni shod somišljenikov SLS. Na ta shod opozarjamo že sedaj vse naše somišljenike v mestu in bližnji okolici ter smo prepričani, da bo udeležba ogromna. Isti dan. ima g. dr. Korošec shod v Šmarju. Ta shod se bo vršil v Kat. domu ob 9. uri zjutraj.
0 Dolgo pričakovana filipika je že pričela izhajali v celjski j Novi dobi«. Tu grme naši verni katoličani, ki so organizirani v svobodomiselni samostojni demokratski stranki proti početju in delovanju onih Nemcev, ki so iz Celja že davno odšli in ki so pred vojsko širili odpad od Rima. To je od naših demokratov zelo ganljivo in enako oni trditvi, ko so v »Jutru« trdili, da se mora spoštovati versko prepričanje vsakega posameznika. Take trditve in fraze priobčuiejo demokrati vedno v časih, ko stojimo pred volitvami. Tudi no velja to nnčelo za one blasfemične članke in podlistke, ki j h dnevno razširja »Jutro« po Sloveniji in ki predstavljajo najhujšo nemoralno ku^o in direktno protiversko počenja-nje, z namenom iztrgati iz srca naših ljudi verski nazor. Versko prepričanje, kakor tudi cerkve samo, bomo že sami branili. Za to naj se demokrati nič ne brigajo. Ker to bi bilo enako, kot, da bi volka zaprli v stajo kot varuha.
& Nezakonito stanje v naši mestni občini traja že 4 dan. Mogoče je, da mislijo naši samostojni demokrati vladati na magistratu vsaj do oblaeinih volitev, ker si obdajo od te:a vsaj nekaj glasov več. Gospoda velikega župana pa pozivamo, da st\nr enkrat uredi, ker sam dobro ve, da je tako stanje, kakor ga imamo sedaj na magistratu, nezakonito.
es Avtomobilska zveza med Celjem in Mariborom dobro posluje. Opozorili bi samo na to, da bi bilo ljudem veliko bolj ustreženo, ako bi avtomobil dopoldne prišel v Celje nekaj pred 9. uro, ker imajo potniki, ki prihajajo v Celje svoja posle v raznih državn'h uradih in posebno na sodišču, kjer pričnejo razprave že pred 9. uro.
«r Državna krajevna zaščita otrok r Celju ima svoj redni občni zbor 10. januarja 1927. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma po običajnem sporedu. Prijatelje uboge dece prav uljudno vabi odbor.
•& Tatvina. Pri trgovcu Ivo Čater so neznanci udrli v pisarno in odnesli račno blagajno z majhno svoto denarja. Radi suma le tatvine je policija aretirala neko osebo.
O Na praznik sv. Treh kraljev ob 3 popoldne
ee vrši v mestnem glciališču zau.mivo predavanje o Betlchemu, Galileji in Jeruzalemu Predaval bo g. dr. Johart, ki bo svoje pr.edavanje |>onazorjeval z 80 skiopičnimi slikami, napravljenih po njegovih laa.nih fotografičnih posnetkih.
ф Kako se bo pri nag volilo. Do sedaj je za volitve v oblastno skupščino še precejšnje mr'vilo. Akn se ozremo na nasprotne nam stranke, vlada posebno med demokrati obup, ker ne bodo dobili nobenega mandata. Ti nimajo namreč iz Trbovelj nobenega kandidata, medlem ko so druge stranke s trboveljskimi kandidati dobro preskrbljene. Socialisti ali KorunovcL kakoi jih imenujejo, mislijo pa zagotovo, da imajo en mandat že v žejni, posebno, ker je njihov nosilec po nrključju tukajšnji župan. Voli ve v drugo rudarsko skupino so pa pokazale, ko so dobi'i izmed 37 zaupnikov samo 5, da ne vživaj« nobenega zaupanja med delavstvom in ko bi pri občinskih volitvah ne segli po raznih sredsvih, ki niso baš častne za nje, bi ne prišli v poètev. Njihova zgodovina kot social-patrloti je žalostna. Beniotova skupina je napravila svojo lislo in postavila za nosilca samega Bernota in si e tem pokazala, da hočejo priti neka'eri samo v ospredje. D' lavstvo pa zopet dobro zna, da jo ta mala skupina tako malenkostna in bi si svoje pozicije v bodočnost samo pokvarilo, zato je splošno mnenje, da oddp svoje glasove SLS, koje nosilec je g. Zmavc, zn->n po svojem nesebičnem delovanju, marljiv kot mravlja, neutrudljiv In si pri nJem še zmiraj našel pomoč v sliski. zato uživa med delavstvom in kmetom veliko zaunanje. In mi smo ponosni na njegn. Delavci bodo oddali svoje Itrogljice v I. skrinjico.
Ka Silvestrov večer je priredilo Kat. prosv. društvo v svojih prostorih družabni večer, ki je prav lopo potekel. Fantje so zložili nekaj denarja in so si kuiiaii čaj. Društvena godba je pod vodstvom tovariša Mlakarja zaigrala par komadov. Večer je hitro potekel in ob lt. uri so ee rr.zšli.
Dekll-ka nr*anlzarlja. Ker nimamo cerkve, je omejeno krščansko delo samo na krščanske
organizacije. Do zadnjega fasa pa te organizacije niso nudile našim dekletom, kar bi morale kot take. Ua se temu odomore, se je sklicalo na dan sv. Treh krajev dekliško zborovanje. Namen tega zborovanja je, zasnovati dekliško organizacijo, ki naj vodi svoie mlade članice, da se ne izgubo dušno in telesno. Želeti bi bilo, aa se seatanka udeleže tudi matere.
Izredni občni zbor Kat. prosv. društva se vrši dne 0. januarja ob 3. uri popoldne. Vabimo vse zavedno krščansko mislečo občinstvo, da «e ga udeleži.	'
Naši denarni zavodi. Pred dobrim letom se je ustanovila Ljudska posojilnica. Po enoletnem delovanju se je kljub gospodarski krizi pokazal razveseljiv u. eh. To je dosedaj edini gospodarski zavod v krščanskih rokah, na katerega z zaupanjem obračamo oči. Naši nasprotniki, posebno socialisti, imajo močne gospodarske postojanke. Zdaj hočejo pri g. Kašnerju odpreti novo trgovino. Гког se drugi, tako se moramo tudi mi orgrniziratl, sijtr nas pomandrajo. Ni dovolj priznavati verska načela, vsak naš človek jo dolžan podpirati vse naše kulturne, strokovne, politične in gospodarske organizacije. Podobno se moramo potruditi, dc si ustanovimo svojo zadružno konzumno organizacijo, da ne bomo še nadalje redili gada na prsih. V tem znamenju gremo na delo v novem letu 1027.
©opisi
Smolnik. Na Štefanovo smo pokopali eno najznamenitejših osebnosti našega zelenega Pohorja gos]K> Ivanko Hlebovo iz znane La'ožičeve hiše. Pokojna je bila značajne slovenska iena, ki je s svojo poštenostjo, blagostjo in gostoljubnostjo privabila nešteto gostov v našo planine. Planinci so imeli v njenem domu nekako svoj dom. — Pokojno so spremili na zadnji poti poleg številnih do-i ačih tudi g. dr. Jerlinrt, sorodnik, g. prof. Cestnik iz Celja, g. župnik lic in g. kaplan Kavčič. Slov. planinsko društvo je zastopala večina odbora po-dravske podružnice, Aljažev klub pa g. dr. Jehart. Pokoj blagi duši I
Čad rani pri Konjicah. Našo orlovsko gnezdo bo na sv. Treh kraljev dan polno radovednega občinstva. Orel bo namreč uprizoril v svojem Domu narodno igro »Revček Andrejčekc, ki nudi dovolj razvedrila vesel m in melanholičnim značajem. Igra je dobro naštudirana in igralci bodo brez dvoma opravili svojo dolžaosL Igra se po'-.ovj v nedeljo, 9. januarja, da ne bo nihče prikrajšan pri neizogibnem užitku.
Homoc. Katol. prosvetno društvo ponovi na občno željo na praznik sv. Treh kraljev igro »Pc-tučkove poslednje sanje«, božična povest v 4. slikah. Spisal: Pavel Golia. Predprodaja vstopnic pri gdč. Marici, trgovki na Homcu in na dan predstave pri blagajni v Društvenem domu. Začetek ob 3. pop. Igra bo zadovoljila vsakogar, ki ljubi naše pristne slovenske pravljice, prav posebno pa je primerna mlademu svetu. Pridite v obilnem številu.
Dolenja vas pri RibnicL Otvoritev novega Društvenega doma v Dolenji vasi pri Ribnici so ie izvršila na Novega leta dan popoldne kaj lepo. Občinstvo je do cela napolnilo novo dvorano. i)oinači zbor pod vodstvom pevovodje g. Marinča zapel več prsmi, težke sicer skladbe, a pohvalno dovršeno. Vrstile so se umestne deklamacije Gregorčiča in Sardenka in kratka igra. Domačin osmošolec g. Franc Pahole je v lepem govoru kazal koristi nove hiše za prospeh dolenjevaške župnije. Župnik g. Skulj pa je v daljšem govoru risal naloge, ki jih bo ljudstvo vršilo v novi hiši: samoizobrazbo po predavanjih, tečajih in dr., samovzgoje po raznih organizacijah osobito mladinskih. Burno odobravanje je završalo po celem Domu, ko je ustanovitelj Doma zaklical polni dvorani: »Pozdravljeni v Vaâi hiši I, Vaša last v Vaši službi!« Nato je govornik risal delo Društvenega doma, pri kalerem je ljudstvo doprinašalo svoj prispevek v prostovoljni vožnji raznega stavbenega materiala. Navzlic groznemu požaru v Prigorici, navzlic tlaki za Občinsko hišo in navzlic letošnjem težkem skrajno-slabeiu vremenu, so mnogi še našli volje in časa za Društveni dom. Stavba je za župnijo kaj primerna, v središču blizu cerkve in šole in bolj na samem, v tihoti. Radi slabega vremena so se dela zakasnila tako, da se šo spomladi dovrši zunanji omet, nakar se bo izvršilo slovesno blagoslovljenje. Nova stavba pa je dokaz vztrajne delavnosti župnika in poslanca ftkulja, ki je ustanovil lep Društven dom v Loškem potoku in sedaj zopet enega v Dolen ji vasi I
V Zrečah pri Plov. Konjicah Je dne 31. dec. po krajšam bolehanju nenadoma preminula gospa Marija Grundner, roj. Pokomy, vdovela Dobnik, vdova po lesnem industrijalcu g. A. Grundnerju ter Imejiteljica tvrdke A. Grundner. Pokojna g. Grundner, rodom z Liboj pri Celju, je preživela svoja mlada leta v Zngorju ob Savi, nakar se je preselila k svojemu stricu, bivšem trgovcu z le. som v Zrečah ter se pozneje poročila г g. Ilinko Dobnikom iz znane ter ugledne narodne rodbine Petra Dobnlka. Vzrastla iz skromnih razmer uradniške oblteljl je po mnogih letih truda in sa m ozn-tnjevnnja z brezprlmcrno delavnostjo In skrbnim gospodarstvom prišla do precejšnjega blagostanja in cvetočega podjetja. Ni ji bilo usojeno, da bi Se par let uživala plodove svojega neumornega truda, ni jI bilo dano, da hi pet svojih hčerk vrgojlla: v najlepših letih, sredi dela jo je V«emogočni poklical iz kroga ljubljenih, mladoletnih, plakajočih otrok. Pokojna gospa je bila nad vse blagega značaja, znntia In priljubljen« v vseh slojih prebivalstva dale? nn okrns. Ni odšel revež nikdar prnrnlh rok IzikhI njene strehe. Stoterim revuim otročičem
je bila krstna, ali birmanska botra. Ganljivo Je bilo videti trume otročičev, ki so prihajali kropiti svojo blago dobro botro. Svojim uslužbencem je j bila gospa Grundner drugi mati, skrbna in dobrot-j ljiva, prijazna in polna obzirov. Bila je tudi velika I dobrotnica cerkve. Pogreb, ki so jo vršil dne 2. ja-j nuarja, je bil veličastna manifestacija žalovanja, ; spoštovanja in hvaležnosti. Ob odprtem grobu »o I je poelovil od trupla v ganljivem govoru častiti g. , župnik zreški, ki se je je spominjal kot vzorne ki* j ščanske žene, skrbne matere in skrbne gospodinje, i Počivaj, draga gospa, snivaj v n.iru, vidimo se nad j zvezdami!
Slovenci v Italiji Pastirstvo.
Tržnškl fašistovskl tednik »Battaglie GlulL ane« t dne 25. ni. m. ponaliskuje iz jSlovenoa« dobesedno članek, v katerem se je pečal z nekulturnim pisanjem fašistovskega dnevnika »1'opolo di Tricste« o »slovenskem seljaku«. Na koncu opredeljuje navedeni tednik svojo stališče takole:
»Mi ne bomo prisiljeni kakor člankar v »Po-polo di Triesto«, da bi pisali v številkah in trazah. Nasproti ljudem, ki so prisiljeni živeti med zaostalimi ljudstvi, ni tr i tehtali besed « Nalo ponavlja list žo stokrat izpodbite laži o sknmjenju italijanskih vojaških spomenikov, ki naj bi ga bili zagrešili Slovenci, 1er nadaljuje:
»Ena izmed čednosti Slovencev je hinavščina in laž. Obeh sc obilo poslužujejo, da prikrijejo svoje zvijače. Italija ne potrebuje malih koristi. Na namerava mešati svoje moči z Intelektualno revščino in politično slepoto svinjarja. Mi imamo sijajno preteklost, ncrazrušljivo zgodovino, lieprema. gljivo pleme. Moža, za katerega nas vsi zavidajo, tisočo pušk in črnili srajc, sklenjenih v železnih legijah, poslušnih Duce-ju, ki vtelešuje danee vso strast domovine. — Budne stražo Italije imo, ne vroče glave, marveč srca, polnega vere in genijnl-nega duha. Ljubimo katoliško vero, toda pobijamo slovenskega duhovnika ln vse druge duhovnike, ki svoje duhovstvo izrabljajo kol zalezovalno orožje proti naši domovini.«
Potem se pečajo »B. G.t s >S)ovenčevo< opombo, da ima Italija Se veliko število analfabetov in zaključujejo sledeče:
»Naj svinjar poji'eda, katero meeto zavzema Italija v vrsti moralnih in Intelektualnih vrednot sveta In potem naj pogleda ... na kateri stopnji so njegova plemena, obsojena, da se hranijo z želodom in žive med Čredami koza in svinj.«
Mi smo prav to dni z velikim užitkom brali dela Grazie Deledde, v katerih s tako toplo Ijubcz-nio opisuje življenje na Sardiniji, kjer se pretežna večina prcbivalst\.i živi od najprimitivnejše živinoreje, lo je od pastirstva. Ni se nam sanjalo, da se nam bo tako kmalu prav od Italijanske strani očitalo pastirstvo, koze in svinje. Vsega tega je Italija po mnogoštevilnih svojih predelih naravnost klasična dežela. Mi tega ne smatramo za niS takega, kar bi bilo Italiji in njeni kulturi v ne-čast, nasprotno jo to le dokaz, da ima Se mnogo svežih, neizkvarjenih plemenskih sil. Čudimo ee le, kako morejo ravno Italijani drurim narodom očitati pastirstvo kot dokaz njihove zaostalosti in manjvrednosti. Na vsak način lahko ugotovimo, da v Jugoslaviji ni lista, ki bi smel na tako nekulturen način pisati o kateremkoli drugem narodu, kakor delajo to italijanska taš'stovska glasila. V Jugoslaviji ima pač pač najubežnejši pastir toliko naravnega viteštva, da se v javnosti spodobno
obnaša in no žali tujcev.
• • •
»Naš glas«. Glasilo primorskih liberalnih dijakov »Nas glas«, ki jo bilo v zadnjem času pravzaprav glasilo »mladih« (umetnikov), se prelevi v družinski list. Urejal ga bo Iranco Bevk. Z imenom bo novi družinski lisi podedoval tudi gonjo proti gibanju krščanskih socialistov na Primorskem.
Goriški škof v Rimu. Goriški nadškof mens. Sedej sc je vrnil le dni iz Rima, kamor se jo podal, da poroča papužu »ad limiuac o st-inju v svoji nad. škofiji. Papež je ob tej priliki sprejel tudi do* pu tac i jo slovenskih in italijanskih mladinskih organizacij na Goriškem, ki mu je izročila album s iivljenskinil pravili sv Alojzija, podpisan od goriške mladine. Slovensko odposlanstvo je vodil filozof Avgust Čuk.
Preganjanje slovenskih duhovnikov. Novi goriški preteki Cassini zahteva odstrani ev župnika Alberta Lebana iz Šlurij. G. Cassini, ki je v zače'ku naredil vtis, da misli z lastno glavo, že hodi i>o [>oti svojih prednikov in to celo še predno jo bila določena meja goriške pokrajine.
Odmov Fonnvc smrti na Primorskem. Ves! o smrti biv-'cga državnega iioslanca Josipa Fona je globoko užalostila vso Slovence na Goriškem. Za tienutok je vest posvetila na silovite s'rankarske boje na Goriškem, spomin пд dneve političnega in kulturnega življenja na Goriškem. Bili so to res siloviti boji, kresale so se Iskre; a to so znaki življenja. Ki gn danes ni več. >Gorlška Straža« je na uvodnem mcs'u popisala življenje in zasluge Josira Fona, ki je kot pristaš Ljudske stranke na Goriškem, igral važno vlogo v političnem življenju. Njegov spomin je počastilo tudi poli.JČno društvo »Kdinoat« v Gorici no svoji seji.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana. Wolfova 12!
Naša bodoča oblastna samouprava.
Pospeševale živinoreje
in oblastne samouprave
Maribor, 4 jan.
V področje samoupravnih oblastnih uprav epada po ustavi skrb za pospeševanje oblastnih pridobitnih interesov: poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva, gozdarstva, rečnega ter jezerskega ribarstva, lova itd.
Danes hočemo govoriti o tem, kako možnost razvoja bo imela živinoreja v Sloveniji potem, ko bo prišla iz državne uprave v oblastno samoupravo.
Ako bodo odgovarjale oblastne samouprave vsaj deloma nekdanjim deželnim odborom, bo to stvari le v korist.
Saj smo videli, kako so iz državnega proračuna izginjale leto za letom važne postavke — še nekoliko in roke bi nam bile popolnoma vezane. Posebno od aprila 1926, odkar je stopil v veljavo popolnoma centraliziran drž. proračun, je bilo onemogočeno vsako pametno delovanje.
Omenjamo samo, da je za pospeševanje ïivinoreje bilo v proračunu za 1. 1926-27. une-sena vsota tri in pol milijona Din brisana, to je polovica cele vsote, ki je bila na razpolago za povzdigo živinoreje v celi državi. Težave vsled ie nepremišljene redukcije se bodo pokazale, ko ne bo sredstev za licencovanje bikov, za preskrbo plemenjakov vseh vrst, za razstave in podrobno delo v živinorejskih organizacijah.
Pri vsaki pospeševalni akciji mora biti gotova stalnost. In ravno v oblastni skupščini bi se mogli znajti pametni poslanci, ki bi naj priznali potrebo kontinuitete dela in dovoljevali za pospeševanje živinoreje dovoljne prispevke.
Treba bo skrbeti za denarna sredstva za nabavo dobrih plemenskih bikov, merjascev, ovnov in petelinov. Kot najvažnejša akcija pospeševanja mora ostati licencovanje plemenjakov in redno obdarovanje najboljših komadov ob tej priliki.
Razen splošnih ogledov živine, ki se naj vršijo načelno vsako tretje leto v vsakem glavarstvu, naj se vršijo pri dobro delujočih živinorejski'! zadrugah in odsekih vsako leto ogledi izbranega plemenskega materijala.
Kot glavno podlogo zboljšanja je smatrati uredi'ev gnojišč in gnojnišnih jam ter hlevov
in bo razen dovoljnih sredstev skrbeti tudi za zadostno propagando v tem smislu. Delovati bo nadalje za izboljšanje pridelovanja krme (umetni travniki, gnojenje, drenažira-nje in namakanje travnikov). Prav posebno se bo treba zavzeti za povzdigo domačega rejskega dela s tem, da se organizirajo s primernimi prispevki domača rejska središča, kjer se bodo vzgajali potrebni plemenjaki. Le lastno delo bo rodilo stalne uspehe. Mnogo dobrega se je že doslej doseglo na tej poti, ko smo bili navezani le na dobro voljo in uvidevnost večjih živinorejcev; vendar bodo lahko postali uspehi sijajni, če bodo na razpolago dovoljna sredstva.
Potrebne bi bile zadruge za vnovčevanje in zavarovanje živine.
Ako se zgoraj omenjeno ne bo zgodilo, nam ne bodo veliko pomagali vsi naši od naravo nudeni predpogoji za ' uspevanje živinoreje. Pri naših maloposestniških razmerah je pobuda v obliki nagrade potrebna, a te nagrade naj se delijo le tam in tedaj, ako so zaslužene. In to je ravno prednost samouprave, da odločujejo v načinu pospeševanja osebe, ki poznajo potrebe naroda in ki vsled tega lahko usmerijo delo tako, da bo res rodilo uspehe.
Danes pri centraliziranem državnem proračunu smo popolnoma odvisni od umevanja posameznih načelnikov v ministrstvu, ki delijo milost in nemilost po svojem razumevanju — ne pa po resnični potrebi. Za stvari, ki so jasne kot beli dan, moraš moledovati, razkladati ter prositi, a nazadnje nisi dosegel ničesar. Na ta način se smotrno delo le uničuje, moči se izrabljajo v nepotrebnih prošnjah in predlogih in nad vse zamotanih obračunih.
Vse to nepotrebno delo bi odpadlo pri samoupravah in strokovne moči bi se izrabljale res za strokovno delo.
Za pravo udejstvovanje oblastnih samouprav so potrebna zadostna sredstva. Prvo bo pač to, da se vse prejšnje deželne d okla-de, ki jih sedaj pobira država, izločijo iu od-stopjo oblastnim samoupravam, da bodo takoj spočetka pri rokah denarni viri.
Ako bodo izpolnjeni ti pogoji, se ni bati za bodočnost oblastnih samouprav; nasprotno, začelo se bo lepo tekmovanje med posameznimi gospodarskimi panogami. Up?jmo, da bo prišel pri tem tudi razvoj naše živinoreje do one višine, ki mu gre radi važnosti.
Ћ*о širnem svet
L'utîsko štetje na Ruskem.
Koncem le!a je popisala cela armada — 100 tisoč ljudi — vse prebivalstvo Sovjetske Zveze. V to svrho je bilo razdeljeno ozemlje republike v 7 okrožij tako, da je prišel eden popisovalec na vsakih 500 ljudi v mestu, oz. na 1000 na deželi. Po mestih je trajalo šteije od 17. do 23. decembra, to je en teden, po vaseh pa 2 tedna, od 13. do 15. dec. Srednje-sz jske in severne pokrajine bodo popisane šele v lei;u 1—2 mesecev z ozirom na razire-senost prebivalstva. Podatki so se sproti brzo-javili oz. telefonirali v Moskvo in vsled tega je mogel popisovalni urad objaviti na Novega leta dan obsežno predhodno publikacijo o rezultatih. Največje mesto je seveda Moskva z 2 milijona prebivalcev, na drugem mestu je Ljeningrad z 1,611.000, na tretjem so ukrajinska mesta Kij o v, Odesa, Harjkov s 485 tisoči vsako; sledi Nižnji Novgorod (ob Volgi) s Bi0 tisoč itd. Prebivalstvo vso Sovjetske Zve-re znaša po predhodnih podatkih čez 160 milijonov, ne vštevši še nepopisanih severnih pokrajin. Poročilo omenja tudi neprilike popisovalcev, ki so večkrat morali korakati peš od vasi do vasi in sicer ob 25° R pod ničlo. Letošna zima je na Ruskem izredno muhasta. Po božiču je postalo zelo viharno in nenadoma toplo: 1—2° R pod ničlo in — čudež nad čudeži, — še vedno ni zmrznila Volga, dasi so vsi njeni pritoki z Oko na čelu v ledu.
V	zrok leži baje v silnem toku in visoki vodi.
V	mesJj DnepTovs'xa so imeli popisovalci celo bitko z bando podivjanih otrok, vojnih sirot, beračev in roparjev, ki živijo v največji mestni hiši, katero so kar sami zasedli. Mladi razbojniki so sprejeli popisovalce s točo kamenja in se niso pustili prešteti. Bolj vljuden je bil glavar druge tolpe dečkov, ki biva v kupih žlindre ob mestni elektrarni. 15 letni poglavar jih je vljudno povabil, naj pridejo pozneje zvečer, ko bodo žeparji končali delo in prišli domov... Pred vojno nepoznani pojav so zdaj zelo razširjene rodbine iz matere in več otroci brez moža, ali nasprotno rodbine, kjer ima mož zraven zakonske še več »dejanskih žena«, ki vodijo skupno gospodinjstvo. Večkrat je to posledica stanovanjske mizeri:e: mlada dekleta, ki pridejo v tolpah v mesto, dobivajo prenočišča le pri delavskih rodbinah. Na lastne sobe no morejo misliti in so torej Izpostavljene nevarnosti. Brezposelnost med kmeti vedno narašča vsled pomanjkanja živino in orodja. Letos se je n. pr. pri-seliio v Ljeningrad 160 tisoč poljskih delavcev brez posla, lani samo nekoliko manj. Nobeno mesto ni kos temu navalu, ker se skoraj uič ne zida vsled razveljavljenja lastniških pravic mestnih hišnih posestnikov. To so podatki stanovanjskega štetja, ki se je Izvršilo obenem z ljudskim štetjem.^
Barbarizacija Evrope.
Pod tem naslovom je predaval te dni v Parizu prof. S. Frank, sotrudnik pariške ruske relig.-filozofske akademije, o duhu našega časa. Zap. Evropa doživi izpremembe, ki so na las slične onim v sovjetski Rusiji, dasi ni mogoče izvajati te procese iz smotre-ne boljševiške propagande. V Evropi se vršijo te izpremembe bolj počasno in nimajo značaja katastrofe, ker se borijo z mogočno staro kulturo. Za našo dobo je značilno nazadovanje zanimanja za čisto teoretično znanost. Propada klasična vzgoja, ki tvori temelj vse evropske kulture. Napreduje pa praktična utilitarna veda. V sedanji družbi kraljuje telesna kultura. Sport v najbolj sirovih oblikah (boks) je postal glavno zanimanje naše javnosti. Erotika je bolj priprosta in sirova, izginila pa je sanjava romantična ljubezen, katere zadnji pevec je bil na Ruskem Turgenjev. Vse to povzroča zmago golega telesa, modro izzivanje, moške oblike pri ženski. Nemi kinematograf je premagal gledališče in oživil preprosto panlomimo starih časov. Hrepenenje po prazgodovinski sirovosti je posebno jasno v novi godbi, hreščečem in divjem jazz-bandu. Isto poenostavljenje se opazuje v političnem življenju. Mussolinijevi faš'sti obvladajo s pestjo celo državo, kakor je bilo v časih divjakov. > Vodja« s svojimi bojevniki odpravlja ralini-rane parlameutske volitve predhodnje dobe. Pojavi novega barbarstva kažejo propadanje, nazadovanje kulture. Obenem pa so dokaz pomlajenja, nekega naravnega odpora zoper pretirano in neumljivo kulturo. Ni slučajno, da se je zgodil ta divji preporod v povojnih letih sredi mučne duševne praznote. Naša naloga je varovati ostanke kulturnih vrednosti in skrbeti za versko ter nravstveno povzdigo novih barbarov. Za široke množice, ki so prvič v življenju deležno kulture, nikakor ne pomeni ta demokratizacija nazadovanje.
BOGATO ANGLEŠKO ČASOPISJE.
Znano je, da je angleško časopisje silno razširjeno, tako, da imajo listi po en milijon naklade ali še več. Daily Mail na primer ima okoli en milijon 600.000 naročnikov na dnevno izdajo, a na tednik istega časopisa pa tudi okoli enega milijona. To so številke, ki dajo misliti. To časopisje pa mora prakticirati posebno reklamo, da pridobi čim več naročnikov. Razpisuje razne nagrade, tekme, uganke, : tehnične iznajdbe ali izpopolnitve itd. Med ' glavnimi pa je zavarovanje zoper nezgode.
Ako naročnik Daily Maila smrtno ponesreči i na železnici, dobijo njegovi svojci 3500 funtov i t. j. 962.500 dinarjev, to se pravi skoraj en milijon. Ako smrtno ponesreči na parniku, tram-' yaju, omnibu&u ali liitu. creimeio evoid 275
tisoč dinarjev. Ako zgubi katerikoli ud ali oko pri nezgodi v potniškem vlaku, parniku, liftu ali cestnem vozilu, prejme 137.500 dinarjev. Ako vsled nesreče, kakor gori navedeno, postane stalno nezmožen za vsako pridobitno delo, dobiva celo življenje po dva funta t. j. 550 dinarjev na teden. Ako pa je le nekoliko poškodovan, prejme 20 funtov (5500 dinarjev). Mo je naročnik povožen na cesti in poškodbi podleže, prejmejo svojci 250 funtov ali 65.000 dinarjev. Ako pa je le nekoliko Popraskane, dobi 2700 dinarjev. Istolako prejmejo svojci 65.000 dinarjev ako se ponesreči pri vožnji z avtomobilom, kolesom ali motornim kolesom, kakr tudi ako ponesreči doma ali pa na letovišču. Ravno toliko tudi, ako smrtno ponesreči pri športni igri, toda le kot amater; profesionalni igralec je izključen od zavarovalnine. Isto odškodnino, to je 65.000 dinarjev prejmejo svojci smrtno ponesrečenega kopalca, kakor tudi ako ponesreči doma ali pa na leto-toda le kot pasažir, ki je vožnjo plačal. Ako je mož naročnik lista, je zavarovan kakor smo navedli, a obenem tudi njegova zakonska žena, tako, da ako ta ponesreči, dobi zavarovalnino izplačano mož. Dosedaj je Daily Mail izplačal nad 666.000 funtov zavarovalnine, to je okoli 184 milijonov dinarjev.
KATOLICANSTVO NA ANGLSŠKEM.
Po statistiki angleškega lista Daily Mail-a je na Angleškem 2644 sveine duhovščine, 1452 pa je redovnikov. Cerkva in kapel je 2063. Potem imajo katoličani 476 srednjih šol in 54.588 dijakov v njih. Ljudskih šol imajo 1527 z 360 tisoč učenci. Katoliških prebivalcev je 2,042.630. Krstov je bilo v letu 1925 67.565. Porok 20.394 in 12.355 konverzij.
KOLIKO ANGLEŽI POPIJEJO ALKOHOLA.
Velika Britanija ima 43.783.000 prebivalcev. Leta 1924 so Angleži popili raznih špiri-tuoz in likerjev 14,337.000 galenov. Angleži ga namreč kar na galone, ne na litre kot pri nas. Galon je 4.54 litra torej sto galonov 454 litrov. Lela 1925 pa so popili 14,010.000 galonov torej nekoliko manj. Piva so pospravili 1. 1924. 27 milijonov galonov, leta 1925 pa ravno toliko. Vina 1. 1924 15,162.000 galonov, 1. 1925 pa 15.840.000 galenov. Skupna vrednost vsega alkohola 1. 1924 je znašala 315.858.000 funtov, L 1925 pa 315 261.000 funtov ali ogromno svoto 86 miljard 696 miljonov dinarjev. Na posameznika je prišlo L 1925 7 funtov in 4 šilinge t. j. skoraj dva tisoč dinarjev. Prestopkov radi pijanosti je bilo leta 1924 57.939, L 1925 pa 56.121, od teh je bilo 10.983 ženskih oseb.
NAROČENA GLAVNA MESTA.
Novo glavno mesto Avstralije Canberra bo skoraj dovršeno in spomladi ga nameravajo z velikanskimi slovesnostmi blagosloviti. To glavno mesto je bilo sezidano v kraju, kateri je bi! popolnoma neobljuden in je bilo v pravem pomenu besede >naročeno<. Po otvoritvi prvega avstralskega parlamenta leta 1901 so sklenili postaviti mogočno mesto' ter prostor zanj poiskati. Po dolgem iskanju so se končno odločili za pokrajino Canberra ter prostor v obsegu 1500 štirijaških kilometrov določili kot ogromni stavbeni prostor. To je bilo leta 1910. Svetovna vojna je nato velikanski načrt nekoliko zavrla, tako da so šele leta 1920 pričeli z delom v polni meri. Čudno se nam zdi, kako more v pop, lni puščavi nastati tako nenadoma celo moderno mesto ter postati kulturno središče velike dežele ali pravzaprav dela sveta, vendar pa je to delo avstralske vlade sijajno uspelo. Ni pa to pno mesto, ki je bilo >пагесежк, kajti marsikatero glavno mesto je že nastalo po naročilu, n. pr. Petrograd. i» » •
Nabori na Ruskem. Moskovski listi poročajo o dne 16. - m. zaključenih naborih za letnik 1904 po vsem ozemlju Sovjetske Zveze. Letos je potrjeno 750.000 fantov (lani 600.000), ker hočejo vojne oblasti po možnosti razširiti kadre. Obenem bo odpuščenih 50 odstotkov lanskih novincev (1. 1903.) in ne bo na ta način prekoračil vojni komisarijat svojega proračuna. Načelniki posameznih vojnih skupin in oddelkov so dobiil naročilo, naj se ozirajo pri odpustu na one izmed lanskih novincev, ki so pokazali največ uspehov z ozirom na vojne in stalne vojaške naloge.
KJE IMAJO NAJLEPŠE ROKE?
Najlepše roke na svetu imajo imajo Kitajke. Njih prsti so tanki baržunaste melikote. Le nohtje leve roke so predolgi ter vzbujajo pozornost. Tudi poljske Židinje imajo lepe roke, četudi so prsti bolj slabih kosti, kar ima za posledico, da je zadnji členek prsta nekoliko ven zakrivljen. Dame po haremih imajo klo-basaste prste in nohte imajo prav smešno obdelane. Amerikanke imajo tudi lepe roke, toda po7na se na prvi hip, da je to le potom skrbne gojitve doseženo. Hrbet njih rok je rdečkaste barve, a dlan vsled športa usnjata. Dostikrat pa se dobe roke, ki so zabrekle kakor po težkem delu, kar pa le izvira cd pretiranega športa. Angležinja ima grde roke in ne dosti bolje tudi Nemka. Rusinje in Francozinje so v posesti malih, da dostikrat premajhnih rok in za to je nerazumljivo, čemu si jih oblagata še z prstani. Vendar pa je to večinoma zalo, u« a prstani zakrijejo eventuelne nedoetatke na rokah. Italijanke imajo sicer male, toda nelepe roko, tudi zato so nelepc, ker jih prepogostokrai .— v noe vtikajo. Roko
„О1го1 Seđaj pa že vera zakaj si takO čvrst!"
Španke so pa prav klasične lepote, pregib teh rok nima primere. Kako drži pahljačo, kako cigareto prinese k ustim, to je neprekosljdvo in polno gracije.
ČUDNE ZAPUŠČINE.
Nikjer ni baje toliko tako nenavadnih slu» čajev zapuščin kot na Angleškem. Posebno v zadnjih letih se to pogosto dogaja. Vojvoda Orleanski, katerega oporoka je bila pred kratkim objavljena, ni zapustil prav nobenega premoženja svoji ženi. Potem grof Yperski, ki ni niti vinarja zapustil družini. Neka stara dama, ki je umrla pred letom, je vse svo.e premoženje zapustila neki svoji prijateljici, toda z izirecno pripombo, da ne sme pod nobenim pogojem dati le en sam peni kateremukoli izmed njenih svojcev. Mnogo je slučajev, da bogati možje zapustijo svoji ženi 1 farthing, to je najmanjši bakreni denar v Angliji. Eden teh bogatašev je nedavno tega zapustil vsakemu svojih štirih sinov po en šiling, to je 13 Din. Zopet nek drugi je zapustil svojemu sinu precejšen znesek, toda pod pogojem, da ne bo nikdaT šel v bližino Piccadilly cirkusa, to je središče Londona. In sianovati mora najmanj sedem milj od tam. Nekdo je zapustil veliko premoženje svojemu sinu, toda ako bi hotel postati katoličan, nima več pravice do dedščine.
-
Društvo za raziskavanje jam.
Dne 13. decembra t. 1. je imelo Društvo za raziskavanje jam svoj prvi redni občni zbor, odkar se je izvršila popolna reorganizacija tega društva in se je društvo postavilo na strogo znanstveno podlago. Iz odborniških poročil smo povzeli da je bUo društveno delovanje v pretečenem letu Izredno živahno in plodovito, in to kljub temu, da je imelo društvo na razpolago le skrajno skromna denarna sredstva. Društvo je preiskalo 48 jam,j. nekatere po večkrat. Po geografski legi odpade od preiskanih jam 33 na okolico Vrhnike, 7 na okofïio Dobrepolja, Grosuplja in Kočevja, 4 nai okoH<So Škofje Loke, 1 na okolico Medvod, 1 na okolico Domžal in 2 jami na okolico Bohinjskega jezera. Od preiskanih jam so posebno zpamenite: Govi« nad Bohinjskim jezerom, Zupanova jama pri Grosupljem, ki je ena najlepših jam Slovenije, Brezno za Bukovim vrhom in Logarček (= Falkenhayno-va jama) pri Planini. Precejšnje število preiskanih jam dosedaj ni bilo znanih. Jame so se opisale, premerile, skicirale, fotografirale in nabiral se je v preiskanih jamah biološki materijal. Za dela v terenu si je odbor sestavil podroben maksimalni program, izpopolnil je tehnično opremo, ustanovil malo strokovno knjižnico in pričel sestavljati kartoteko o jamski literaturi. Če upoštevnmo, da je obsegal denarni obrat društvene blagajne le par tisočakov, katere so naklonili društvu zasebni dobrotniki (večinoma Vrhničani), pridemo do zaključka, da je bilo treba v dosego tolikih uspehov čudovite požrtvovalnosti in pa res izredno idealnih znanstvenih stremljenj. To kulturno delo je tem bolj pomembno, ker se dosedaj pri nts na tem polju ni dosti storilo. Naše jamske žuželke, posebno pa človeške ribice, so pač razširjale sloves podzemske kraške zemlje preko kulturnega sveta, nismo se pa povzpeli do enotnega, smotrenega, vsestransko znanstvenega raziskavt.nja naših jam. To vrzel izpolnjuje Društvo za raziskavanje jam. Poleg tega širi zanimanje za podzemeljski svet in njega živalstvo s predavanji. Na prošn.;o društva je predaval g. dr. Bohinc o nastanku jam, sige in kapnikov. Spis o tem zanimivem predavanju s tozadevnimi krasnimi slikami je odstopil iz posebne naklonjenosti društvu, ki ga bo na primeren način objavilo. Za tekočo zimsko sezono namerava društvo prirediti serijo širšemu občinstvu dostopnih predavanj o vseh strokah, ki spadaio v področje društva.
Društvo obžaluje, da ne more stopiti pred javnost s publikacijo dosedanjega znanstvenega materijala. Že samo biološki materijal, ki sta ga nabrala vseučiliška profesorja dr. Kenk in dr Se-liškar, bt znanstveno obdelan napolnil čedno knjige Potem pa še krasne slike in fotografije vseh zanimivosti preiskanih jam. Za izdajo take publikacije čakamo na mecena, pa bodi to država ali denarni zavodi ali zasebniki.
Kot nadomestilo za tako publikacijo naj služi predležeče poročilo, s katerim naj opraviči društvo pred javnostjo svoj svoječasni apel, da ga podpre z delujočimi in podpornimi člani. Kar je društvo obetalo, to izpolnjuje. Ni pa društvo našlo v javnosti onega zanimanja in ono podpore, katere bi bilo vredno po svojem kulturnem delovanju. Italija, ki je prišla po tuji zaslugi v neopravičljivo posest slovenske zemlje ob Jadranu, kaže neprimerno več zanimanja za lepote in skrivnosti kraškega podzemskega sveta, kakor ga kažemo mi. Tekom zadnjega časa je izšla v Milanu knjiga z naslovom: »Duemila Grotte«. Knjiga ima nad 50G po večini barvanih slik in neš!eto skic o vseh naših istrskih jamah in o znamenitostih in o živalstvu teh jam. Če pa listamo po navedeni knjigi, se nam pa nehote vriva misel: Srečni kulturni delavci, srečni znanstveniki, ki najdejo toliko oporo v javnosti!
Podzemski kraški svet nudi toliko zanimivih vprašanj, biologija jamskih živali toliko nerešenih problemov, da je znanstveno delovanje na tem polju res izredno hvaležno. Je pa tudi nele mogoč«, temveč celo verjetno, da bodo, recimo, raziskavanja talnih kraških voda rodila važne uspehe na polju narodnega gospodarstva. Zato jo tudi s tega stališča delovanje Društva za raziskavanje jam vele-pomembno. — Zato apeliramo na širšo javnost, da uvažuje kulturno delovanje društva za raziskavanje lam in ffit oiači z iivri ni očimi ln podpornimi Člani.
Gospodarstvo
ZakonsVa stabilizacija dinarja.
Izjava gen. ravnatelja Narodne banke dr. Novakoviča, da namerava predložiti vladi zakonski načrt, s katerim naj ee Izvede zakonska stabilizacija dinarja, je v Inozemstvu napravila najboljši vtis. Vendar pa se, kakor vse kcže, naši odločilni krogi v Belgradu pro-tivijo zakoniti stabilizaciji. Iz merodajnega mesta prihaja vest, da je treba, predno se iz-Vede valutna reforma, preizkusiti stabilnost dinarja najmanj 2 leti. Tudi je še nejasno vprašanje, na kateri bazi naj se izvrži zakonska stabilizacija. Veliko strokovnjakov je mnenja, da je današnji nivo stabilizacije previsok in da bi bilo treba Izvesti devalvacijo na n'žjem nivoju, ki bi bolje odgovarjal gospodarskemu stanju v naši državi. Vprašanje devalvacije ве more vzeti v pretres žele po preteku enega ali dveh let.
Zopet prihaja iz Relgrada ona stara pesem »ima vremena«. Kakor smo že poročali je gotovo najuplivnejša oseba v evropskem denarstvu g. M. Norman, guverner angleške banke izrazil željo, da se dinar zakonito stabilizira. To se mora zgoditi v najkrajšem času. Nevarnost za dinar Je pri današnjem stanju neprimerno večja kakor tedaj, ko se izvede zakonska stabilizacija. Pomisliti moramo, da nam bodo v tem slučaju poleg Angleške banke šle na roko tudi ostale evropske narodne banke, kakor se je to zgodilo n. pr. pri stabilizaciji belgijskega franka. Gotovo je, da bo tudi naša država prejela v svrho reguliranja intervalutarnegr. kurza zadostne kredite s strani inozemskih narodnik bank, katerih danes nimamo ravno vsled tega, ker ni zakonitim potom določena relacija naše valute napram zlatu. Kajti le za določitev te relacije gre tu in za nič drugega. Devalvacija valute se lahko izvede pozneje, ali pa se sploh ne ftvede, kakor je to slučaj v Češkoslovaški. Zakaj potem čakati, ko so dani vsi predpogoji za uspešno izvedbo zakonske stabilizacije, ki predstavlja le fornelno potrditev faktično izvedene stabilizacije.
Odveč je vprašanje, na kateri bazi naj se stabilizira dinar. Gotovo bi bilo bolje, čo bi se stabiliziral dinar pri nižjem kurzu. Toda to bi se moralo zgoditi že 1. 1925, ne pa sedaj, ko se je gospodarstvo že več ali manj prilagodilo taktičnemu stanju. Zanimivo je dejstvo, da so L 19'25 strokovnjaki, ki danes zagovarjajo nižji stabilizacijski kurz, zahtevali celo, da se dinar dvigne na zlato pariteto (na 11 kratno sedajno vrednost) in ostro obsojali stabilizacijo, ki so ^t'^vršila na sedanji višini. Ce bi 6e naša va-rtatna politika vodila po želji strokovnjakov, bi naše gospodarstvo popolnoma propadlo.
NaS ugled In naš kredit v inozemstvu zahteva, da se takoj lotimo rešitve lega vpra-Sanja. Kako naj zaupa inozemstvo naši industriji, našim bankam dolgoročni kapital, ali pa ga investira v naši državi, ko je še vedno dana možnost, da pride na krmilo nov finančni minister, ki si vtepe v glavo, da je potrebno dinar znova počasi dvigati, kar pomeni nevarnost za inozemski pri nas investiran kapital. Najetje inozemskih posojil, bodisi državnih, komunalnih, Industrijskih ali pa hipote-karnih je v veliki meri odvisno od ureditve našega valutnega vprašanja. Le poglejmo v naše sosedne države, premagano Avstrijo in Ogrsko. Inozemski kratkoročni krediti so jim na razpolago v vsaki višini; in posamezne de-lele, mesta, industrije dobivajo dolgoročna posojila po razmeroma ugodnih pogojih. Pa tud; tuzemski dolgoročni kredit je odvisen od rešitve tega vprašanja. Izdajanje zadolžnic, industrijskih obligacij bo mogoče šele tedaj v večjem obsegu, ko se konečno določi relacija naše valute napram zlatu. Marsikdo ima po-
misleke glede najetja hipoteke, î'er nI siguren, kakšna bo relacija dinarja napram zlatu v čaru, ko bo moral vrniti izposojeni denar. Ce se med najetjem hipoteke ln njegovo vrnitvijo dvigne dinar, mora dolžnik faktično več vrniti, kakor pa je prejel. Ista neslgurnost ovira tudi gradbeno delavnost. Danes gradi le oni, ki je vsled danih razmer prisiljen graditi. DrugI pa čakajo v neeigurnosti, ker ne vedo, kako bo z našo valuto v bodočnosti. Mislijo si, če se bo denar dvignil — s tem dejstvom računa namreč veliko ljudi — potem bom lahko zidal ceneje.
TI momenti so v veliki meri povzročili nenormalno likvidnost naših denarnih zavodov (predvsem hranilnic), ki so primorani nalagati razpoložljiv denar izven Slovenije. Ce bi se ta denar investiral doma v Sloveniji, bi se v mnogih ozirih olajšala depresija v gospodarstvu, ki šo vedno ni prešlo preko mrtve točke. Zato nikakor ne gre, da bi čakali z ге^
šitvijo tega vprašanja še 2 leti.
* * *
Slavonska bonka in v>raSiuiJe prisilno poravnavo ta banke. Predstavniki gositodarskih korpo-rnclj in organizacij so na sestanku, ki se je vršil dne 30. decembra pr. 1. v sejni dvorani Kranjske hranilnico v Ljubljani, po vsestranski in izčrpni razpravi o vprašanju Slovenske banke med drugim »oglasno sklenili, da se pozdravi namera ministra za trgovino in mdusftrijo dr. Krojača, da predloži narodni skupščini osnutek zakona o prisilni poravnavi z omejitvijo na denarne zavode, ki so obvezani jnvno polagati račune in da se gospoda ministra naproša, da uzakonitev tega zakona kolikor mogoče pospeši. — Trgovski minister !e že v po-četku novembra pr. 1. izdelal omenjeni zakonski oenu'ek in se Irvdll, da bi to r.akon spravil pod streho. To pa se mu ni posrečilo vsled odločnega odpora gotovih belgrajskih gospodarskih krogov, predvsem združeni« bank v Belgradu, ki je poslala trgovskemu ministru odločne spomenico. Prj tem so na škodo upnikov politični motivi igrali precejšnjo vlogo. »Slovenec« se je že pred dvema mesecema zavzemal za uzakonitev poravnalnega postopanja za denarne zavode (glej »Slovenec« it. 254. — 1'soda upnikov insolventnih bank in prisilna poravnava«), za uzakonitev poravnalnega postopanja za banke tudi danes ni veliko upanja, ker ee temu še vedno pretivijo belgraisld gospodarski krogi. Trgovski minister se gotovo trudi, da bi uzakonitev pospešil, vendar pa nima izgledov za uspeh dokler obstoji ta odpor. B.'inka in štedio-nica za Primorjo je radi tega že morala Itj v kon-kurz in 80 milii. Din vlog je skoro Izgubljenih. Z možnostjo konkurza moramo v skrajnem slučaju računati tudi pri Slavenski banki. Zato bi sveto-aid našim gospodarskim organizacijam, da se obrnejo predvsem na Združenje bank v Belgradu In tam zlomijo neupravičen odpor, ki ga io Združenje postavlja proti uzakonitvi poravnalnega postopanja za banke.
Opoznrilev lastnikom obveznic тојпе odškodnine. Finančni minister priporoča ob priliki objave 3. načTtn za omorlizccijo obveznic vojne odškodnine lastnikom toh obveznic, da po 15. januarju t- 1. ne prodajajo svojih obveznic predno ee niso prepričali, če niso niih obveznice amortizirano
Jugnslovons'a produkcija pšenice In koruze r otniru evropske proilukri'e. Jur^ofllovijo stoji glede produkcije pšenice na 0. mestu Največ pšenice je pridelala v 1. 1026 Francija in sicer 07.000 met. e'otov, potem slediio folijo z 00.050 q, Španija 42.821 q, Nemčija 80 534 q, Romunijo Г0178 q, In na в mestu Juçoslnvijn t 19.188 q S plenico posejano pa je bilo v Franciji 5.403 ha, v Italiji 4.915 ha, v Sponi jI 4.825 ha, v Nemčiji 1.001 ho, v Romuniji 3.327 ha in v Jugoslaviji 1.000 ha. Nt 1 lia se .le pridelalo v Nemčiji 10.1 n, v Franciji 12.38 q, v Italiji 12.21 q. v Jugoslaviji 115 q. v ftnonijl 0.0 q in v Romuniji 9.1 q pšenice. — Glede produkcije koruze stoji Jugoslavija no 2 mestu. Največ koruze je v letu 1020 pridelala По-т"пНа in sicer 57.240 n, potem sledîio Jugoslavija 7. 87.505 q, lfaliia z 30 000 q in Ogrska z 20 023 q. S koruzo je bilo posejano v Romuniji 4.075 ha, v Jugoslaviji 2.110 ho. v Itoliji 1.521 ha in na Ogrskem 1.084 ha. Na 1 ha se je povprečno pridelalo v Italiji 19.7 q, na Ogrsk-m 18.82 q, v Jugoslaviji 17.8 q ln v Romuniji 14.0 q. — Iz gornjega je razvidno, da so pri nas d.-ne precejšnje mni-notfi zn intenziviranje oprorne produkrije. Relativni pridelek je n. pr. v Nemčiji za 70 odstot. večji kot pri nas.
Lombardoa posojila pri poštr.i hroniln-'cl se dovoljujejo za dobo treh mesecev, vendar se lahko
tako posojilo vsake tri mesece podaljša (prolon-gira). Doslej s« jo moralo pri vsakem podaljšanju odplsčatl 10 odstot. preje'ega posojila. Ker pa Je b'lo to odplačevanje posojili v obrokih za mnoge posojilojemalce nepriklodno, Je generalna direkcija poštne hranilnice dovolilo, da se smejo do nadaljnjega taka posojila podaljševati (prolonglrati), ne da bi bilo tro*>a stranki odplačati del prejetega posojila.
Konkun Je razglašen o Imovini Mirko Ve-bovca in Marije. Vehovčeve, posestnikov v Žužemberku. (Roki: 15. jan., 5. feb. In 19. feb. 1927.)
Vpisi t trgovinski register. Vpisali sM oe nastopni tvrdki: Gradnik In drug, družba z o. ».., trgovina z mešanim blagom In deželnimi pridelki v Radomljah; Podgoršek in Uolhar, usniarna, Vlr-Dob.
ttorsza
Dno 4. januarja 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.415-13.525 (18.475-18.505), Italija 254.08 - 250.08 (253.08-255.08), London 275.00-275.89 '274.85-275.05), Newyork 50.570 do 50.770 (50.55-50.75), Pariz 223.75-225.75 (220.75 do 227.25), Praga 107.70-108.50 (107.70-108.50), Dunaj 7.985- 8.015 (7.985-8.015), Curih 10.945 do 10.975,
Curih Rolgrad 9.125 bi. (9.125), Bm'tmpeSta 90.50 (za 100 >peiig6<), Ber'in 123.18 <123.15), Italija 23 22 (28.15), London 25.145 (25.12), Nevvvork 517.875 (517.50), Pariz 20. »75 (20 47), Praga 15.335 (15.325), Dunaj 73 (73). DukareŠt 2.75 (272), Varšava 57 5 (57.5 b.), Br-seli 72 (72). Amsterd..:,. 207.25 (205), Kopenhngtn Ш.20 '138.10), Oslo 132 (131.;0\ Stokholm 138.33 (188.30).
Dunaj. Devize: Rolgrad 12.49—12.53, Kodaiij 189—180.00, 1 on don 34,105-34.5025. Milan 31.80 do 31.00 Nevvvork 708.25—710.75, Pariz 2803-28.18, Varšava 78.25—78.75. — Valuto: dolarji 705.00 do 700X0. angleški funl 34.33—34.49, francoski frank 28.01-28.20. lira 81.72-31.88, dinar 12.46—12.52, češkoslovaška krona 20.00—21.08.
Praea. Devize: Lira 151.05, Zagreb 59.35, Pariz 133.15, London 103.275, Newyork 33.015.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zojrreb. 7 jodsl.ït. invest. розој. 83— 83.75, vojna odškodnina 354—855, Hrv. <-sk. 101—102, Hi'obf.nka 59 den., Jugeionka 97.50—98, Praš'e-diona 800- 805, Ljubi}, kreditno 150 den, Sećo-reno 430—410, Slavonila 32 -83, Trbovlje 865 do 807.50, VnvČe 120 den.
Ljubljaa->. 7 odtfot. Invest. posoj. 82—85, vojna odškodnina 850 —858, zastavni listi 20— 22, kom. zadnlžnice 20-22, Celjska 195-198, LjublJ. kreditno 150 den., Merkantilna 99—100, Prašte-diono 890 den., Kred. zavod 170—180, Strojne 110 bi., Trbovlje 800 den., Vevče 120 den., Stavbna 55 -65, Sešir 104 den.
Dunaj Don. savska-jodr. 82.05. Alpine 40.35, Greini'z 6.00, Kranjska industrijsko 45.50, Trbovlje 47.40, Hrv. esk. 15.25, Leykam 12.50. Mundua 120, Slovonijo 4.10.
Cjutolianslko gledišče
DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda. 5. januarja: SLABA VEST. Rjd E. Četrtek, 0. januarja ob 15: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE . Ljudska predstava pri znižanih conah Izven.
ob 20: SKOPUH. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. url zvečer. Sreda, 5. januarja: COSI FAN TUTTE. Red D. Četrtek, 0. januarja: PLES V MASKAH, premijera.
Izven.
Petek. 7. januarja: PLESNI VEČER METE VID-MARJEVE. Izven. Začetek ob 20.
Iz gledališke pisarno. Danes se poje za abonma D graciozna Mozartova komična opera: »CosI fan tutte«, ki je imela pri dosedanjih preds'avah izreden uspeh. Glavne partije |>ojo ge. Lovšctova, Poličeva, Thalerjeva ter gg Ban vec, Betetto in Mi'rovič. Dirigent g. M. Polič. Ju'ni se poje izven ' abonmaja prvič popularna Verdijeva opera »1'les I v maskah«. Dirigent g. N. Štritof. režiser g. Zd. Knittl. Glavne partije pojo ge. LovŠetova, Potuč-kova in Žaiudova, ter gg. Ilolodkov, Kovač, Rum-pel, Zupan.
Praznik sv. Treh kraljev v drami. Popoldne ob treh božična povest »Pcterfkove poslednje s t»je«, zvečer ob osmih velez-rfbavna lcoiiiedija »Skopuh« z g. Rogozom v naslovni vlogi. Opozarjamo na izredno znižane cene, ki veljajo za obe predstavi. Sedeži od 20 do 7 Din, stojišča po 2 in 4 Din.
Prodprcdaja vstopnic za umetniški večer, ki ga priredi Me'o Vidinarjeva, se prične ie jutri pri gledališki blagajni.
Mariborsko gledišče
Sreda, 5. decembra: Zaprlo. Četrtek 6. decembra ob 15: TRNJULčICA. Četrtek, 6 decembra ob 20: LEPA HELENA. Kuponi Gostovanje ge. Poličeva
LJudsM oder
y Ljubljani
Nedelja, 9. januarja 1927 ob 20: ПANICE ГОТ V
NEBESA.
Nedelja, 28. januarja 1927 ob 15: HAN1CE POT V NEBESA.
Glasba
VELIK PEVSKI KONCERT LJUBLJANSKE fcUPH JPS POVODOM PRVEGA OBČNEGA ZBORA NA PRAZNIK SV. TREH KRALJEV OU 3 PUPOLD.NH V UN10NU. Spored obsega sledečo točke: 1. Z. II. Satb-ner: Na planine; A. Foerster; V tihi noči. Mo>ka zbora. Poje Št. Jakobski zbor iz Ljubljane, pevo-vodja g. urof. Grôbming. 2. J. Ocvirk: Vso nuj sem čakala; V Vodopivec: Ves dan pri oknu. Mešana zbora. Poje pevsko društvo »Zora« iz Jezice. Pev »y.dja g. Anton Gnnek. 8. P. H. Satner: K p«hh,3nk"i; P. Jereb: Šentjanževo. Mešana zbora. Poj« ;;ev™ko društvo »Lipa« iz Litije. Pevovodja S. Jereb. 4. A Adamič: Trije robci; Fr. Gerbič: Nabral sem si šopek. Moška zbora. Poje pevsko društvo »Krakcvo-Trnovo« iz Ljubljane. Pevovodja g. R. Miglič. 5. J. Ocvirk: Moja pomlad; E. Adamič: Kaj ti jo Mojca? Mešano zbora. Poje »Glasbeno društvo« iz Kočevja. Pevovodja g. M. Trost. 6. J. Pavčič: Dekle |>oglej me prov; E. Adamič: Ciganska posmehulja. Mešana zuca. Pojo pevsko društvo »Ljubljanski zvon« iz I ju1. Ijane. Pevovodja g Zorko 1'relovec. 7. A. Foers'.er: Umrl je mož. Pojo združeni moški zbori. (Pevovodja župni pevovodja g. Zorko Prelovec. 8. E. Adamič: Solnce so je skrilo; E. Adamič: Lansko veselje. Mešana zbora. Poje pevsko dru.Vvo »Zvon« iz Trbovelj. Pevovodja g. O. Moli. 9. O. De v Strašno grmi; O. Dev: SoceJ moj sol. Mešana zbora. Poje pevski zbor »Slovenskega bralnega društva' iz Tržiča. Tevo-vodjo g. Albin Lajovic. 10. J Suk: Skupni 'grob; A. Dvorak: Prstan. Ženska zboru » klavirjem. J. Ocvirk: Jabuka; E. Adamič: Neizkušeni. Mešana zbora. Poje povsko dnotvo »Slavec« Iz Llubljore. Pevovodja g. Jos. Brnobič. 11. St. Mokranjac: XIV, rukovet (iz Bosne). E Adamič: Kresovale tri de-vojke. Mešane zbora. Poje pevrkl zbor »Glasbene Matice« Iz Ljubljone, Pevovodja g ravnatelj Matoi Hubad. Vstonn'ce po 80. 25, 20, 15, 12. 10 in fl dinarjev, s'ojišča po 7 in 6 Din so v predprodaiJ v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Sporî
Plenarno seja S. K. Ilirije se vrši danes v sredo, dne 5. januarja ob 8. url zvečer v odborov! sobi.
Kolesarski sport Na novega leta dan se je ustanovilo novo kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah. Že prvi dan se je v društvo vpisalo 80 Članov. Ustanovni občni zbor je pokazal veliko zanimanje občinstva za ta sjiort. Društvo je pristopilo k »Zvezi slovenskih kolesarjev«.
NEKAJ ŠTEVILK IZ ZGODOVINE ŠPORTA.
DoČlm *e je pojavil šport v Smlnji Evropi Sele v letih 1880 in 16У0, ima moderni sport v Angliji, domovini svoji, že stoletno tradicijo za seboj. Nogomet je star že čez 000 let; kajti ie leUi 1314 je prepovedal Edvard 11. igranje nogometa po Ion. donekih ulicah. Tudi v Italiji so nogomet že kmalu gojili; neka kronika poroča o nogometni tekmi v Firenzi leta 1529. Prvi cricket so igrali na An-glekem leta 1730. Od klisičnih konjskih dirk je angleški derby najstarejši, prvič so dirkali leta 1790 v Epsonu. Prvi boksni boj z rokavicami se Je vojeval leta 1811 med Angležem Barcley in Francozom Molineux na Angleikem. Že leto nato so vpeljali lahko atletiko v vojaških Šolah v Wool-vvichu. Začetki sedanjega kolesarstva gredo nazaj v leto 1817; takrat je nastopil Drais z drezino, po njem imenovano. Prvi vesla&kl boj med univerzama Oxford in Cambridge se je vršil leta 1829, redno so pa začeli s tekmami šele dobrih 80 let pozneje. Leta 18G3. se je ustanovila angleška nogometna zveza.
Znamenito v zgodovini športa je leto 1875, ko je kapitan Webb kot prvi preplavaj Kanal. Leto noto so registrirali prvi svetovni kolesarski rekord na uro, ki ga je napravil Anglež Dodds v Cam-brldgeu s 26 508 km. Prvič eo priznali naslov sve-lovnega bokserskega prvaka Amerikancu Ryanu leta 1880. Prvo šestdnevno dirkanje v Newyorku ja dobil leta 1803 Schock s 2575 km; takrat so tekmovali samo posamezniki. Leta 1893 so izvojevali prva evropska veslaško prvenstvo.
Sir H. Rider Haggard:
79
tiči cesaria Morsiezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevcl Jos. Poljanoc
Odšla sva naprej in ko sva dospela do roba plo-Žčadi, sva s» ozrla; videla sva, da se je bil de Garcia iztrgal onim, ki so ga držali, ali pa se je bil toliko umiril, da jim je povedal, kaj je na vsem. Sedaj je drvel za nama kakih petdeset korakov zadaj in so nama bližal z vzdignjenim mečem. Strah nama je dal moč in bežala sva kot veler. Drug vštric drugega sva epela po strmi poti, skakala cez slopnice in stotine mrtvih in umirajočih; samo včasih sva se ustavila, da sva se obvarovala, da naju niso podrla seboj trupla duhovnov, ki so jih Španci metali s ploščadi. Ko sem ee enkrat ozrl, sem videl, da naju de Garcia še vedno zasleduje; a zaostal je daleč za nama in kmalu ga nisva več videla. Brez dvoma se je naveličal zasledovanja ali pa se je bal, i'a ne bi padel azteškim vojni-kom v roke, ki so še vedno stali ob vznožju piramide.
S kneginjo Otomi sva bila tisli dan prestala mnogo nevarnosti; vendar na,ju je čakala še ena, preden sva za nekoliko casa dosegla mir. Ko sva bila dospela do vznožja piramido in se obrnila, da bi se pomešala med prestrašeno množico, ki ie drvela in vrela po tempeljskem dvorišču in odnašala mrtve in ranjene, kakor pobira morje ob pritoku naplavljene elvari, nama je zadonel na ušesa gromenju podoben hrušč. Ker je glas prihajal od zgoraj, sem ве ozrl kvišku in videl neko ogromno slvar, ki je drvela z vrha piramide nizdol. Mahoma sem vedel, kaj je bilo; bil je malikovalski kip bosa Tezkatlipoke, katerega bo bili
Španci vrgli iz svetišča in je sedaj kakor maščevalen zlodej drvel naravnost nad mene. Bil je že prav blizu ; nikamor se nisva mogla umakniti, da bi se rešila smrti; rešila sva se bila žrtvovanja Tezkatlipoki samo zalo, da bi naju kamen njegove podobe siri v prah. Drvel je nizdol, visoko zgoraj pa se je slišalo zmagoslavno vpitje Špancev. Spodnji del kipa je bil zadel cb kameni to pobočje piramide kakih petdeset korakov nad naima, nalo se je prekucnil v zraku okoli in okoli, in priletel komaj tri korake od naju zc-pet ob piramido. Čutil sem, kako so se trdna tla pod nama p cires] a pod udarcem kipa, in v naslednjem trenutku je po zraku švignilo nešlevilno marmornatih kceov, ki so brneli in žvižgali mimo naju, kakor da bi se bil pod najinimi nogami vžgal podkop s smodnikom. Eog Tezkatlipoka se je bil razletel na stotine kosov, ki so padali okoli naju kot ploha pušfic; vendar naju ni nobeden zadel. Njegova glava je obdrsnila mojo glavo, njegove noge so izkopale precejšnjo luknjo tik pred mojimi nogami, vendar sem ostal neranjen; krivi bog ni imel moči nad žrtvijo, ki mu je bila ušla!
Kaj eo je zgodilo potem, se ne spominjam; znašel sem se zopet v svojih sobanah v jtfontezumovi palači, o kateri nisem upal, da jo še kdaj vidim. Poleg mene je bila Otomi, ki je prine.da vode, da bi si opral barvo s telesa in kri moje rame; ne b rigajoč se za svojo, mi je spretno in vešče iinjla globoko rano, katero mi jo prizadejal duhovno v než in ki je močno krvavela. Oblekla se je tudi v novo obleko, prinesla meni oblačilo, živeža in pijače, po katerih sem hlastno segel. Nato sem ji veiel, da naj se še ona nekoliko pokrepša; ko se je bilo to zgodilo, sem zbral svoje misli in izpregovorll.
»Kaj pa sedaj?« sem jo vprašal. »Duhovniki bodo kmalu zopet nad nama in naju bodo iznova vlekli na
žrtvenik. 14ikaj ni zame upanja; bežati moram k Špancem in zaupati v njihovo usmiljenoet.«
»V usmiljenoet tistega človeka z nožem? Slišiš, Tjule, kdo pa je to?«
»Tisti Španec je, o katerem sem ti pravil, Otomi. Moj smrtni sovražnik je, za Ikateriin sem šel čez morje.«
»In sedaj se hočeš njemu izročiti? Tjule, ti si v resnici neumen.«
»Bolje je, da padem kristjanom v roke, kot vašim duhovnom,« sem odgovoril.
>Ne boj se,« je rekla. »Duhovni ti ne bodo zalega storili. Rešil si se njihovih rok in s tem je cela stvar pri kraju. Le malo se jih je rešilo iz njihovih krempljev; tisti pa, ki se jih reši, je v resnici čarovnik. Sicer pa mislim, da je tvoj Bog močnejši od naših bogov; On naju je zagrnil e svojim plaščem, ko sva ležala tam na žrtveniku. Ah, Tjulel Kako daleč si me pripravil, da sem začela celo dvomiti nad našimi bogovi in se v sili celo obrnila do sovražnikov svoie domovine za pomoč. Veruj mi, nisem storila tega zavoljo same sebe; iz srca rada bi bila umrla s tvojim poljubom na ustnicah in tvojimi besedami ljubezni v ušesih, dočim moram sedaj živeti naprej v zavesti, da je vse to veselje meni prešlo.«
»Kako lo?« sem odgovoril. »Kar sem rekel, sem rekel. Otomi, umreti si hotela z menoj in si mi rešila življenjo s tem, da ti je prišlo na misel, da si poklicala Špance na pomoč. Odslej je to življenje tvoje, kajti Tii druge ženske na svetu, ki bi bila tako vrla in pogumna, in rečem te še enkrat, Otomi, žena moja, jaz te ljubim. Najina kri se je pomršala na žrtveniku in tam sva se poljubila. To bodi obrrd najine poroke. Morebiti mi ni več drtno dolgo živeli, ampak tvoi sem do smrti, Olomi, žena moja.«
8 2
F?
! I f
ês
D —
P t I f
P ®
^ N ?
* « Б
S O « c 2
o. o ш
n ЈГ °
i
B
ž« 'З
D » S
? o
B * I
« P "
k 5 -
" S
h- n
s *
D ? I
P 1 *
2 x B 4
— ra
£ z
I i
F »
O I«
C. TJ
•n
P S t 0 I -
3
~ o
P G O
2
a *
s; o
t. 3 9 §
18
a
II ° 3
H < ^
* :
S r-
OÏ
6' ? «
I ? 3 9
OHGIIIIFLNE POTREBŠČINE ZH OPflLOGRRPH
PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
IHRHGR, LJIieLJHKH
SELENBURGOVA OLICA ŠT. 6/L	TELEFON ŠT. 980
NOGOMET ZADNJIH DNL
Velikanska je bila zmaga dunajskega Simme-ringa v Hiéres na Francoskem, 14 :3. Simmering bo je postavil tudi v Cette 2 :0 in v Rouenu 4 :0. Druga dunajska moStva, ki [>otu je jo, pa niso bila srečna. Austria je sicer prvi dan premagala Barcelono 3 : 2, a izid drugega dne je bil klaveni, 0:5; Avstrijcem se je utrujenost zelo poznala. Precej isto smolo so imeli BAC, Admira in Rapid. BAC je sicer zmagal v ZUrichu proti Blue Starš (modre zvezde), a je bil nato premagan v obratnem razmerju od reprezentance mesta Beni, 1 : 4. Admira je v španskem mestu Manresa — pri Barceloni — zmagata 3 :0, a je bila uato prav tam premagana 2 :4. Rapid je igral v Kairu 3 : 3, v Aloksandriji pa 0:4. Odštevši boj proti Ilyéres beleži bilanca za Dunajčane 5 zmag, 4 poraze in 1 neodločen boj. Goatov so napravili Dunajčani 22, nasprotniki 23. Rapid je povabljen za 18. in 19. t. m. na Malto; če bo hotel ili, bodo prišli Maltezi s posebno ladjo ponj. Te dni igra na Malti Gradjanski, Ln sicer 5., 6., 10., 11. in 12. t. m. Prejšnjo nedeljo je bil na Malti premagan Crnogorac 0 :5. Nekaj drugih rezultatov: MTC—Bilbao 2:2; DFC—Viktorija Žižkov 2 :0; Hamburger Sportverein—Red Star Olim-pique 7:5; Brooklyn Wanderers—Giants 3 :1 (Dunajčani proti Dunajčanom); FAC—Wacker 3:3, Sport klub—Slov. -n 3 : 1; v Lflttichu (Liège) Cekoslovaška—Belgija 3:2, 20.000 gledavcev.
Жа uciÉelfsîvo
Učite Ijstvu litijskega okraja, ki sem mu pomotoma sporočil, da se vrši zborovanje 9. t. m., v vednost, da se isto vrši 8 t. m. Kraj m ura sta bila pravilno označena. — Pero Iiorn.
Orel
Orlovski odsek »Ljubljana-Rok. «lome. Na praznik Sv. treh kraljev, 6. januarja bo ob 9 v stolnici sv. maša po rajnem br. Videmšku. Udeležimo se je vsi!
Šcntpctcrski Orel т Ljubljani vabi člane m starešine na redni četrtletni občni zbor, ki se vrši v sredo, 5. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih pro-svete. V smislu poslovnika je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora udeleži, zato naj nihče brez opravičljivega' vzroka ne izostane. — Odbor.
To f.Tî ono
BAALOVO SVETIŠČE.
Nemški arheologi v sv. deželi so našli pri razkopavanju razvalin mesta Sihema Baa-lovo svetišče, o katerem piše IX. poglavje knjige sodnikov. Ekspedicija pod vodstvom berlinskega profesorja Selinna je pričela delo L 1914. ter je prenehala z delovanjem med vojno, zdaj pa je zopet oživelo s pomočjo amerikanskih in nizozemskih mecenov. Zidje so zgradili svetišče po Gedeonovi smrti, ko so častili Baala. Svetišče se dviga na širokem in visokem griču, ki obvlada mesto in obstoji iz šestih teras. Dolgo stebrovje veže svetišče z bivališčem duhovnikov kraljevske krvi. Stebri kažejo nedvomen egiptovski izvor. Mesto Sihem je bolj staro kakor Jeruzalem in se dviga v rodovitni dolini, kjer so živeli Abïa-ham, Jakob in njih potomci.
NERODNA SITUACIJA.
Pred nedavnim časom se je v britanskem muzeju v Londonu pripetil nenavaden slučaj. Neki tujec je z velikim zanimanjem ogledoval izredno lep star zlatnik. Pred očmi uradnika ga je tudi vzel v roko in v pričo njega tudi nazaj položil. Toda, ko so pogledali šatuljo, v kateri se je zlatnik sicer nahajal, ga tam ni bilo. Ker se je tujec nahajal še v muzeju, so ga zlahlccfo prijeli ter ga hoteli preiskati, čemur pa se je tujec z vso odločnostjo uprL Položaj je postal čim dalje ne-prijetneji in ravno ko so hoteli navideznega tatu odvesti na komisar i jat, je eden muzejskih uradnikov opazil, da se v kotu šatulje nekaj svetlilca. D "gnali so, da se je zlatnik, ko ga je tujec vrnil, zalcotalil med baržun, s katerim je bila šatulja prevlečena. Vprašali pa so na to tujca, zakaj se ni dal preiskati. Izkazalo pa se je, da je bil to neki znan nabiralec in. privlekel je iz žepa popolnoma enak zlatnik, ed ni, ki je poleg onega v muzeju še eksistiral. sKaj bi bili rekli,« je vprašal tujec, s>ako bi bili pri meni našli zlatnik?«
Sveti Marks. V ukrajinskem mestu Bak-mač so vprizorili v mestnem gledališču komedijo »Soročinslci sejem« po znani Gogoljevi povesti. Za kmečko hišo na odru so bile potrebne tudi svete podobe. Toda ravnatelj gledališča ni dovolil kazati zverskih predmetov« na odru in odredil, naj se obesijo na steno slike revoluoijskih voditeljev. Vsled tega se je vedno prekrižal me/nar pri vhodu na oder — kakor je to zahtevalo dejanje — pred sliko Karla Marksa.
Nassnamila
Mosfc pri Ljubljani. Že napovedano skiop-tično predavanje Krekove socialne šole za sv. Tri kralje se vsled tehničnih ovir preloži na poznejSi čas. Prihodnje predavanje se bo pravočasno naznanilo.
Železničarji podprite onemoglo tovariše! Podružnica UJNŽB Zadani most vljudno vabi na domačo veselico na praznik dne 6. januarja 1927 v prostorih -jNovo pošte; v Rimskih Toplicah. Začetek ob 16. Vstopnina za osebo 5 Din. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen onemoglim železničarjem. K obilni udeležbi vabi odbor.
aiBRiiiiiBBRoaBflRiiiBiMH
Vsaka drobna vrsS'ct» s-ao »fn aH vsaka besed« SO oar. Najmanj»! og ni 3 a!l 3 » In. Oglasi nad devet vrelle se raëuncjo vlie, Za odgovor znam ..o Na vprašanja brez znomlic ne ortfjovarjn mo!
■ 1,41	.mil.. ■■ i	_____'	__
завинваа&шшмнаввваннвввЕа
70 m3 BOROVEGA LESA
lepega, rdečega, debelina 28 do 48, proda ANTON STERNAD v Sevnici. — Les je na parni žagi v Sevnici. Cena dnevna.
IjfSjJt v Večjem promet, »III» kraju Dolenjske, ob železnici, s stalno vodno močjo — se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. — Naslov v upravi lista pod štev. 8.
9rostes!u&be\ I Stanovanja
služkinjo
pošteno in pridno, ki zna
DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje v eno sobo s 15. januarjem. Na-
nekoliko kuhati in Ima slov v u j d ,L 5„ veselje do otrok, sprej-
mera takoj v stalno službo. A. Miler, Sp. Šiška, Janševa ulica 15.
Iflouir poučuje uči-mavil teljica. Doma vsak dan od 11—4. Vila »Roža«, Bizovičar, Mirje.
Poizvedovanja
Našel se je uhan z briljantom. Dobi se v Rožni dolini, cesta 4., št. 5. _
NOTAR
(doslej Slovenrka ulica št. 11) — uraduje od Novega leta dalje
NA ALEKSADRQVI CESTI štev. 12
(hiša Wiesthaier).
i stekleno steno, 2X3 m vcL; 1 stekleno steno,
6X3.50 m vel.; 1 okno, dvojno, 1.40X2.80 m, novo, iz mecesna; 2 okna, dvojna, 1.30X2.40 m, novo, iz mecesna. — ING. RUDOLF TREO, Gospo-svetska c. 12, II. nadstr.
~PTA NINO
zelo močan glas, dobro ohranjen, prodam. Ogleda se: Nunska ulica 19, pritličje.	17
~p7salm~stroj "
zelo dobro ohranjen, z vidno pisavo, slovensko-nemško tastaturo, vsled opustive pisarne poceni naprodaj. Naslov se izve v upravi pod štev. 44.
STROJARNA
z malim posestvom v večjem kraju Dolenjske, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 9.
Inserirajte v
.Slovencu'
Vremensko poročilo
Mefeoroîoîlci 7avod v Ljubljani. dne 4. januarja 1927. Višina barome'ra 308*8 m
Opazovania		Baro meter	loplOtG r C	Rel. »lego » /,.	Vetei in brzine ▼ m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		a îrï . ac £	n» M* 11
k ml							ob onazov-intu	«mm do 1«		
	7	761-8	2-6	92	NE t	10	megla	0-7	4-4	1-8
Ljubljana (dvorec)	8	"61-5	2-4	93	ENE 0-5	10	megla			
	14	757-7	3'5	94	NE 1-5	10	dež			
	21	7S4-6	2-2	98	NE 1	10	megla			
MarTbor		759-9	j-o	93	SW 3	2			6	1
Zagreb		7614	4-0	99	SE 3	9	megla	10	5	3
Beigrad	8	762-9	8-0	73	SE 7	7		o-l	10	4
Sarajevo		763-8	8-0	78	SW 1-5	9		2-0	2	7
Skoplle		770-0	1-0	96	mirno	8			9	-2
Dubrovnik		765-2	15-0	83	S 7	9		8-0	15	10
Split	7	763-6	11-0	93	ESE 7	10	dež	3-0	12	tO
Praga		756 4	4-0		SE 3	10			5	1
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Baromeier je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za sredo, dne 5. januarja 1927: Oblačno, dež, nato sneg; polagoma bo temperatura padla. Viharni severo-zapadni vetrovi. Povpr. barom, nižji ko včeraj za mm 11.4.

Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sožalja, za vse obiske in tolažbe tekom bolezni, za prekrasne vence, za nadvse častno spremstvo na zadnji poti naše ljubljene mamice, tete, svakinje, gospe
Marije Grundner, roj. Pokorna ohdoveii Dohnik
vdovi po lesnem industrijalcu ln lastnici tvrdke A. Grundner
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se č. g. konz. svetniku M. Karba za obiske tekom bolezni in ganljivi govor ob grobu, ter ostali čč. duhovščini, g. dr. Goričanu za požrtvovalni trud in pomoč tekom bolezni in ob poslednji uri, g. komisarju dr. R. Mahniču, sanit. svetniku g. dr. G. Escnkotu za prijazno ureditev rodbinskih zadev. Požarni brambi iz Konjic, vsem cenj. gg. uradnikom in njihovim gospem soprogam, slednjič vsem stanovskim tovarišem ter vsem znancem in prijateljem za globoko sočustvovanje, katero nam je v teb težkih urah v posebno tolažbo. Zreče, dne 2. januarja 1926.
RIKA DOBNIK, BERTA, FRIDA, JANČI ir. MICI GRUNDNER ter vsi ostali sorodniki.
A«
J* II
S "И
E
O.	č
_	«л
c	ra
™ O)
•o o
2 >
2. M O)
» «u Л =
o -—,
.52
41
кл «5 £ 'm
C H./
O
I.
O
a
кашаиавјзгшбана
ti
V
«Ig
Prostovoljna
javna dražba
spalne sobe, raznih omar, perila, slik in dr, predmetov se vrši dne
9, januarja 1927 ob
9. uri dopoldne na Karlovskj cesti 18
stanovanje
sobo in kuhinjo, event 2 sobi, iščeta zakonca m	»*,.,.,.. brez otrok. Plačata eno
QraaniSt i J" lct0 naPrci- Ponudbe na
wiguuiui poleS vod. upravo )uta p(jd jilro;
»Februar« št 42.
stanovanje""
du in Hranilnici fn~pošo- obstoječe iz 3 sob, pred-jilnici v Št. Vidu nad sobo' p°selske sobe, ku-Ljubljane. Stanovanje in j ^i*5- kopalnice in dr. razsvetljava prosta. Pla- pritiklin, SE ODDA s ča po dogovoru. Prošnie ' februarjem 1927 т na-s spričevali o dosedanjem iem' —_ Vprašati je pri službovanju naj se vlože ravnateljstvu »Vzajemne pri Župcem uradu v Št. ' posojilnice«, palača Mi-Vidu n. Lj. do 20. t. m. ] klošičeva cesta. 45 Prednost imajo prosilci,
poleg
stva cerkv. in društven petja zmožen tudi zadružnega poslovanja, se sprejme pri župnem ura-
ki so dosedaj poslovali žc pri kaki zadrugi.
Starejša DEKLE
poštena in marljiva, ižče
Opremljena soba
z elektr. razsvetljavo, se odda. Najraje trgovskemu potniku. Vprašati ob nedeljah in praznikih dopoldne Einspielerjeva uL štev. 15.	51
Objava, ^p;^
NA PRAZNIK Treh primerne službe v dobri 1 da nisem plačnik za kraljev priredi godbeno hiši ali pri kakem duhov- dolgove, katere bi mi društvo »Gradašča« ve- niku- P°n"r'be na upravo naredila moja žena Ana-
selico v gostil. Amerika, i aS£VHen" V ^Î,B0RU | s»«ija Šparove^ - Glin-____pod snro: »Pridna«. |Ce, 4. I. Franc Šparovec.
po najvišjih cenah Сетпе, juvetlr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Elektro motor
10 HP, na vrtilni tok, dobro ohranjen, se kupi. -Ponudbe pod »Ljubljana«.
Zlato
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Liubljana, Prešernova ulica 1.
Na podlagi zakona o drž, računovodstvu razpisujemo dobavo 120 kub. mtr.
jamskega lesa.
Ponudbe je vložiti do 16. t. m. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca, p. Griže, 3. jan. 1927.
Snežne čevlje in galoše
popravlja Avg. ŠKOF — Ljubljana, Borštnikov
trg 1 (za dram. gledišč.).
šfampilje
s. PETAN, Maribor.
Nasproti glav kolodvora
Vsakovrstna zaklana
PERUTNÏNA
najcencje ▼ delikatesni trgovini VERFIČ, Stritarjeva ulica.
UUBimiEH PTIČEV!
Raipniiljam krmo za ptice. Pravilno mes! V\v Zajamtato nJravo in julioSi^ Haket-.mrm od daije
105.0AQEL. tmovina злтетц^ ljubljuna.Sv. Petra cesta 7.
Prvovrstno delo, вдшошшш. Zmerne cene. £r,slnicfl ln !vorn|ca
m - y m m poslovoiû hniiii
10 J8 nase gfeslo!	Vип&иаш.KomiarlevaШ.6/П

é* il
^ - - DEKANAT ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
naznanja v svojem imenu kakor tudi v imenu preških župljanov, da je Vsemogočni poklical k Sebi po večno plačilo svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda
Daneza Brénce
zlatomašmka, častnega kanonika, župnika in predsed» nika kraj. šolskega sveta v Preski,
ki je danes zjutraj ob I. uri po daljšem bolehanju, v 76. letu starosti sklenil svoje Bogu in ljudstvu posvečeno življenje.
Pogreb preblagega pokojnika bo v petek ob pol 10. uri iz župnišča na farno pokopališče v Preski.
V št Vidu nad Ljubljano, dne 4. januarja 1927.
Valentin Zabret, dekan.
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani«
naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni član nad-zorništva, prečastiti gospod
Janez Brénce
častni kanonik, duhovni svetnik in župnik v Preski
dne 4. januarja t. 1. mirno v Gospodu zaspal. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin.
KRAJNI ŠOLSKI SVET V PRESKI javlja, da je njegov dolgoletni predsednik m iskren prijatelj mladine, pre-častiti gospod zlatomašnik
3anez Brénce
častni kanonik, župnik itd.
po daljšem bolehanju danes ob 1. uri ponoči, v starosti 75 let v Uospodu zaspal.
. Pogreb blagopokoinega bo v petek ob pol 10. uri dop. iz zupnišča na tukajšnje pokopališče.
Ohranimo mu hvaležen spomin in molimo zanj!
Preska, dne 4. januarja 1927.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karal Ceč.
Izdajatelj: di. Fr, Kalovec.
Urednik; Franc lersedU*