Št. 109. Trstp v nedeljo 20. aprila 1913. Tečaj XXXVIII, IZHAJA VSAK DAN 4.4 «b nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih eb 9. zjutraj. P*»ftmične IteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih fcobtkarnah v Trstu ia okolici. Gorici, Kranju. Št. Petra, Pefllojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sčlti, Dornfcerga itd. Zustarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) ObLA8l 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 botune. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ot. mm. aemrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. udaijna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-burnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JKdinosti". — Plačuje Be izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. „ V edinosti je mmi t" NAROČNINA ZNAŠA ■a celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; aa na-ročbe brtji doposlane naročnine, se uprvra n® ozira. ItniolBk m« cadaljako li danja „EDISOSTI" »U»« : e«lo lato Eros 5 20, ik pol lata Kron J JO. V«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista ▼ ana pisma se ne »prejemajo In rokopisi te ne vra&«J«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na apraro liMt» UREDNIŠTVO: ulici Slorgio Galattl 20 (Naredni d«»). Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lvanik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ldinoak", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Pnitno-hranllnllnl ra?un Stev. 841-652. TELEFOft It. tl-57. ■--------------- --- --■—-■• Beseda z nufe strani po sestanku v OpatljL Po shodu združenih zastopnikov naše V. S. L. S. in hrvatskih pravašev v Opatiji se je bila vnela precej živahna polemika, ki še sedaj odmeva po slovenskih in hrvatskih Ustih. Mi pa smo ostali tihi opazovalci. Ker pa se nam je od izveslnih strani zamerjalo, oziroma krivo tolmačilo to naše vedenje, naj podamo tu nekoliko pojasnila o vzroku naši rezervi. Mi sami nismo dobili nika-cega o f i c i j e I n e g p, t o e j absolutno zanesljivega obvestila o poteku razprav na sestanku v Opatiji in o storjenih sklepih. Raznih vesti, ki so poplavljale nemške liste, in ki so bile — odkrito povedano — jako vznemirljive tudi za nas, vendar nismo hoteli in mogli Jemati za zanesljivo podlago za svojo sodbo. Saj nas uče skušnje, koliko najskrbneje previdnosti treba napram nemškim listom na sploh, a še posebej in posebno, kadar pišejo o slovanskih stvareh ia dogodkih, zlasti takih, ki |ih hočejo izrabljati na Škodo Slovanstvu. Nikdar ne moreš vedeti, do kje seza resnica in kje se začenja tendenca: zloba in hudobni namen podtikanja, sumničenja in zavajanja velike javnosti — nepoučene, za razmišljanje preindolentne in zato tudi dostopne za vsako in tudi naj-debeJejo laž. Pa še na neko drugo adreso so določena taka tendencljozna poročila: na naslov vladajočih faktorjev, ki itak že po svoji vzgoji, po svojih tradicijah in po svojih — željah tako radi verujejo vsemu, kar je naperjeno proti Slovanom. Ti nemški viri so torej motni, nezanesljivi, da jim ne moreš zaupati, če se nočeš prenagliti v svoji sodbi, ali celo delati krivice in Škodovati naši stvari. Pa tudi vesti po hrvatskih in slovenskih listih, ne le da niso bile v soglasju med seboj, marveč so bile naravnost kontradlk-torlčne. Da, še več: celo poročila v glasilih istih strank, katerih zastopniki so zborovali v Opatiji, se niso krila med seboj. Saj ravno radi tega je prišlo do poznejih polemik in prerekanj. In ravno ti nevšečnl pojavi so nam v povod, da izpregovorimo enkrat odkrito besedo na adreso merodajnih faktorjev našega tabora v Istri. V prvi vrsti so oni sami krivi, da so ona — kakor za-trjsjo sedaj v svojih glasHih — kriva In neresnična poročila mogla vznemiriti tudi našo slovensko in hrvatsko javnost. Vznemirila posebno zato, ker so vzbujala vsaj domnevanje, da je potek sestanka v Opatiji znakom, da je nastopila recidiva stare in najhuje bolezni, ki je provzročila toliko zla za našo stvar tu na jugu: da so se gospodje stavili v službo starega avstrijskega zistema razdvajanja Hrvatov in Srbov, da soserazpravev Opatiji vršile v znamenju na novo oživelega srbofobstva! Vznemirile so nas te vesti in silila nam je trpka beseda iz peresa. Toda zmagala je v nas trezna previdnost. Na drugi strani si pa vendar nismo upali nastopiti proti kam- panji v nemških listih, a to iz razloga, ki smo ga že omenili: ker smo bili brez v s acega av t e n 11 Čnega obveŠče- n j a. Zato smo molčali. Kakor pa nam je z ene strani nevolja gospode radi onih vesti v zadoščenje — ker priča, da ni nastopilo gori omenjeno zlo — tako moramo odkrito obžalovati, da nam prireditelji sestanka niso privoščili nikacega zanesljivega obvestila. In ravno napram nam — to bodi povedano cb vsej naši skromnosti — ni bilo opravičeno tako preziranje. To nam morajo že priznati gospodje, da kažemo vsifcdar potrebno umevanje za razmere, s katerimi mora|o računati oni ob določanju smeri naši narodni politiki v Istri, in da smo jim vsikdar na uslugo in v oporo na njihovem zares težkem delu in boju za pravice naše in cd sovražnikov z raznih strani tlačene in zapostavljane narodne skupnosti. Mi presojamo to njihovo delo preko vseh političaih diferenc in strankarskih trven} ia vedno nas vodi ie zlato geslo: Salus puhlica suprema lex! Nad vsem nam mora biti narodna javna blaginj? I In da se res ravnamo po tem zlatem nauku, priča ravno zopet dejstvo, da smo tudi spričo vznemirljivih vesti o dogodkih v Opatiji ostali hladni in rezervirani. Da so nas — bodi že v tej ali oni obliki — takoj zanesljivo informirali, ne bi bilo sedaj nevolje radi domnevanj, ki jih gospoda sedaj sami označujejo kakor neosnovana. To je naša odkrita beseda. A gospodje v Istri, ki jih ravno mi tako visoko cenimo rad* ogromne svote narodnega dela, dovršenega ob najtežavnejih in najmučnejih razmerah, in ki neomajno verujemo v njihov patrijotizem In v čistost njihovih namenov: ti gospodje naj verujejo tudi nam, da ta naša odkrita beseda ne izvira iz samoljubja, ali domiSija?osti, ali pretirane občutljivosti, ampak da nam jo narekujeta le zvestoba In skrb za tisto stvar naroda, ki jej služijo tudi oni pošteno in nesebično. In v isti skrbi za bodočnost našo se obračamo do rodoljubov v Istri z iskrene prošnjo, naj povsod i, v vseh polo ž a j i h i n n a s p r o t i vsakomur zastavljajo svojo veljavno besedo, kadar bodo videli nevarnost, da bi tesn o srčnost na naši strani — bila politične, bila verske naravi — hotela zopet odpirati vratatistlm sugestijamod zunanjih sovražnikov, ki so nas doslej ubijali ravno s tem, da so s 1 o v a n s k a p 1 e m e n a n a jugu monarhije razdvajali in Jih zavajali v medsebojna klanja! Ali da govorimo naravnost in konkretno: srbcfob-stvo je prineslo dovolj nesreče in zla nad Jugoslovane. Ta nesreča naj se ne ponovi več, v prvič zato ne, ker je to — nesreča, kakor nam jo žele skupni sovražniki; a v drugo tudi za to ne, ker tudi n a j-gorečneji katoliki lahko varuje j o ka t o I i š k o stvar brez sov raštva do brata drugega vero-izpovedanja! PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. Zasmejal se je Tomaž, pa je pričel spet kopati. Pet korenin je že obkopal; samo šesto mora še osvoboditi peska — potem pa se zasveti suho zlato. Samo šesto ie — poglej, pogle/, Tomaž! — A Tomaž niti zamahnil ni po šesti korenini. Kajti nad njim je spet prasketnilo, in debel kamen Je pri-irčal mimo nJega. Tomaž se je prijel naglo za glavo, ker ni mogel več ubežati. Toda ker ni priletel noben kamen več, se Je ozrl navzgor. Zagledal Je nevisoko nad sabo na czki stezi Človeka, ki se je plazil po steni navzdol. Previdno se Je prijemal za ozke, škrbaste robove in se je spuščal polagoma in varno od police do police. Tomaž je zasenčil z rokami oči, da bi videl bolje. „Ali je hudir, ali ni hudir?" je godrnjal sam s sabo. „Nakš, hudir ni — hudir bi bil črn in bi mahal z repom kakor ongavi sultan. Ali kali? — To je škric, resnično — izmed onih škrfcev Je, ki trape love po skalovju... Da bi ga 1" Zlovcljea je vrgel Tomaž rovnico pod skalo. Takoj mu je priš'o v glavo, da se, inora potuhniti. Hej, če izve ta š*ric za njegovo zlato rudo. kaj bi bilo? SktJc Je škric, so dejali že njegova ranjka mati — Bog jim daj dobro na onem svetu! Škric je hujši kot sam hudir, pa četudi nima repa, da bi mahal z njim. A ima jezik, ta škric, jezik, ki Je zvitejši in strupenejši nego hudirjev rep. Zato se pa čuvaj, Tomaž, in ne daj se ujeti in si vzeti zlate rude! Kaj poreče on-gava Metka, če ne dobi svile in si ne dene zlatih zaraorčkov v ušesa ? Hej, Tomaž 1 In resnično se Je potuhnil Tomaž pod skalo. Napeto Je gledal doli k borovcu, in oči so mu k3r žarele kakor mački, ki preži na svoj plen. Še enkrat |e prasketnilo, in par kamenčkov se je prikotaiiio doli k Tomažu. Kar nae ikrat je stal nedaleč od skale mlad človek. Brisal si je znoj z cbraza z belo rutico in Je težko sopel. Tomaž ga je opazoval, ia tedaj videl, da mora biti oni človek resnično škric. Mlad je še bil — majhne brčlce Je nosil pod nosom, in oči so se mu še smejale kakor mlademu človeku, ki Je ravno okusil nekaj krasnega, velikega. Oblečen Je bil v sive hlače-dokolenke; zelene nogavice so mu zlezle izza zaponk na kolenih in so skoro padale na težke, okovane črevlje. Srajco je imel na prsih odprto, a siv, štajerski jopič je imel zataknjen zadaj za nahrtnikom. Bil je visoke postave; a vendar je izražal vsak njegov ud mlado, neupogljivo moč. Oprl se Je na dolgo gorsko palico, pa je gledal gori v strme, do neba kipeče stene, kakor bi se čudil, da Je mogel premagali tega navpičnega, orjaškega velikana. Načrt zaKona o šolskem nadzorstvu v deželnem zboru tržaškem. Tržaški deželni zbor je v svoji seji dne 17. februarja leta 1894. sklenil zakon o šolskem nadzorstvu. Ta zakon pa ni bil predložen v najvišjo sankcijo in je. bilo to naznanjeno deželnemu odboiu z odlokom tržaškega namestniŠtva z dne 30. januarja leta 1895. Potekio je torej že odtedaj celih 18 let, preden se je odločila večina tržaškega deželnega zbora za to, da zopet sestavi nov načrt tega zakona, ki pa ni prav nič drugega, nego izprememba prejšnjega načrta v smislu zahtev vlade, ki jih Je priobčila deželnemu odboru tržaškemu z zgoraj omenjenim namestaištvenim odlokom. Da so se v teh 18 letih znatno izpremenile razmere in da sedanja vlada ni več vezana na to, kar Je določila pred 18 leti, na to se sedanja italijanska večina deželnega zbora nikakor nI ozirala. Kako stališče zavzame vlada napram sedanjemu načrtu, je torej še popolnoma negotova stvar. Z našega narodnega stališča Je za nas največje važnosti sestava nadzorovalnih šolskih oblasti, kakor jih določa novi načrt zakona. V tem oziru določa namreč novi načrt naslednje: Šolski sveti. Trst z okolico tvori eno edino Šolsko občino. Za izvrševanje šolskega nadzorstva se ustanavljajo: krajni šolski sveti, okrajni šolski svet in deželni šolski svet. Okolica se deli v šolske okoliše, katere določa okrajni šolski svet. Za vsak šolski okoiiš se ustanovi krajni šolski svet. V okoliših, kjer so italijanske in sio-venske šole, pa se ustanovita dva krajna šolska sveta, eden za italijansko, drugi pa za slovensko šolo. Krajni Šolski svet Ima 5 Članov In ti so: 2 Člana, ki ju Imenuje mestni svet in ki morata bivati v dotičnem šolskem okolišu, šolski voditelj največje šole dotič-nega okoliša, duhovnik dotičnega šolskega okoliša ln šolski zdravnik, ki je dodeljen dotični šoli. Okrajni šolski svet, ki ima nadzorstveno oblast nad okollčanskimi šolami v drugi stopnji, a glede vseh ostalih ljudskih Šol, izvzemši državne šole, pa v prvi stopnji, Je sestavljen tako-le: župan kot predsednik; 7 članov, ki jih imenuje mestni svet; 2 učitelja, ki Ju volijo vsi učitelji, ki imajo najmanj 5 službenih let v trž. občini; 1 voditelj ljudske in 1 ravnatelj meščanske šole, ki ju voli mestni svet; ravnatelji učiteljišč, ki bi se ustanovila v Trstu; 3 šolski nadzorniki; magistratni šolski referent; 1 duhovnik, določen od škofijske oblasti; 3 šolski zdravniki, določeni po mestnem svetu. Deželni šolski svet je sestavljen sledeče: tržaški namestnik kot predsednik; 4 člani, izvoljeni od dežeinega odbora izmed deželnih poslancev; namestnlštvenl šolski referent; šolski nadzorniki; po en duhovnik katoliške in evangelske cerkve, en zastopnik židovske občine, ki jih imenuje cesar; 4 zastopniki učiteljstva, izvoljeni od učitelj -stva samega; 2 zdravnika, katerih enega določi naraestništvo, drugega pa voli mestni svet. Uprava ljudskih in meščanskih šol. Glede na upravo ljudskih ^in meščanskih šol določa načrt naslednje;: r ? ' * Upravo ljudskih in meščanskih šol izvršuje mestni občinski zastop In njegovi izvrševala! organi. Posebno ima občinski zastop nalogo, da gradi, vzdržuje in nadzorule šolska poslopja, preskrbuje Šolske prostore in Šolske potrebščine, skrbi za plače učiteljskega osobja, definitivno imenuje in premešča učiteljsko osebje ter ga pomika v višje plači?ne razrede, imenuje šolske učitelje in ravnatelje le določuje o umirovljen u tega osobja. Iz vsega tega je razvidno, da se italijanska večina pri sestavi šolskih svetov n i p r a v č is t o n i č o z i ra 1 a na našo narodnostin slovenske Šole. Edlro v krajnih šolskih svetih bi utegnili imeti mi kako zastopstvo, če bi bila dotični duhovnik in šob ki voditelj Slovenca, trda tudi ta dva bi bila v manjšini, ker bi ju preglasovali trije, po mestnem svetu imenovani člani I Pa tudi to bi bilo manjhnega pomena za nas, ker je krajni šolski svet podrejen okrajnemu in deželnemu Šolskemu svetu, ki bi bila izključno italijanska. Slovenski predlog. Na predlog naših zastopnikov v deželnem odboru je bil izvoljen pododsek 5 članov — 3 Članov večine in 2 članov mcnjŠin — da študira načrt in skuša doseči sporazum med strankami. Zastopnik socijalnih demokratov Je sprejel načrt v glavnem tako, kakor ga Je predložila večina, a slovenski zastopnik Je stavil sledeče predloge: V prvi vrsti je slovenska manjšina v principu za to, da se uvede na šolskem polju nacljonalna avtonomija. Vsaka narodnost naj sama določuje o svoji usodi, upravlja in nadzorule svoje šole in naj si jih tudi vzdržuje sama. Zato bi bilo potrebno, da se napravi nacijonalni kataster, a stroški za šolske potrebe bi se morali pokrivati s posebnimi davki. Na podlagi predloženega načrta pa Je predlagal slovenski zastopnik: Trst z okolico naj tvori, k a -kor po načrtu, e d e n e d i n š ol s k i okra). Razdelitev o k o 1 i c e v Š o I s k e okoliše, kakor tudi ustanovitev krajnih šolskih svetov zanje, naj se opusti. Prvo nadzorstveno instanco za l,udske in meščanske šole, občinske in zasebne, naj tvori okrajni šolski svet, razdeljen v dve sekciji, italijansko in slovensko. Slovenski odsek naj nadzoruje vse slovenske šole, občinske, kakor zasebne, v mestu in okolici, italijanski pa vse ostale šole. Slovenska sekcija okrajnega šolskega sveta naj bi bila sestavljena takole: 7 članov, izvoljenih cd mestnih zastopnikov okolice ; 2 učiteija, izvoljena od učiteljskega osobja temu odseku podrejenih šol; šolsk« nadzornik slovenskih Šol; magistratni šolski referent, oz, njegov namestnik; 1 duhovnik, Še se je hotel obrniti, ko je pogledal? kamenje za menoj. Resnično si Jih metal, slučajno k skati, pod katero se Je skrival ker si bil srdit in ker sem ti nagajal pre-Tomaž. In tedaj se je začudil. Stopil je par! več. Davno je že temu, oj, davno... Kaj me korakov bliže, pa Je zavpll: „Hej, Človek, nt poznaš več ? Kaj se ne spomniš več kaj se skrivaš? Ali ti ni vest čista?- ! Sednifcovega Mavrica? Kal, ti Tomaž?" Tomaž je samo zamomljal kakor med-J TomaŽ je odmigal z glavo. Nemirno se ved v brlogu, če ga zbudiš iz spanja. A je obrnil in je pogledal na borovec in na tujec je stopil še bliže, pa je obregnil To- j rovnico, ki je ležala pod skalo. Zgenil se Je maža s palico v bedro. „Vstani in stopij in Je stopil dva koraka proč od mladega pred-me, če si pošten človek," Je nadaljeval • gospoda. .Pojdi," Je zagodrnjal neprijazno mladi tujec. A ko je človek pod skaio še in je namršil cbrvi. „Škricu si, a škric je vedno momljal in se niti genil ni, ga je zame kuga .." dregnil v drugič. I Mavric se je še vedno smejal. „Kaj pa Jao!" je zatulil človek in je prasnil z rudo, TomaŽ ?" je vprašal veselo. .Kaj je izpod skale. .Pusti me, Škric! Kaj mi mo-'nisi še našel? Kaj si še nisi sezidal gradu? reš? Kaj mi hočeš? — Ne bojim se niti Oj, Tomaž, Tomaž!" hudirja niti njegovega zvitega in strupenega I Tomažu so se zasvetile oči v sovraž-repa. Zato sem pa tudi Šimnov Tomaž —jnem svitu. Napol Je stisnil pest in se je da boš vedel, ti griža gosposka..." Mladi tujec se |e začudil še bolj, ko Je gledal na tega raztrganega, zanemarjenega umaknil še za dva koraka. »Pojdi, škric!' je siknil med stisnjenimi zobmi. A Mavric se ni menil za njegovo jezo. človeka. Hipoma se je domislil nečesar, In . Sel je za njim in Je stopil tik do borovca, se je .nasmejal dobrovoljno in prijazno. .Kaj, Zagledal je jamo in Je spoznal takoj, da ti si Šimnov Tomaž?" je rekel. .Saj res — Tomsž danes spet koplje rudo. Zasmejal se ravno tak si še kakor pred desetimi leti. je nanovo ln Je potrepljal Tomaža po rami. Nin za las se nisi izpremenil, ti Tomaž,i.Sa| sem si mislil," Je rekel. .Na, pa kop-Šimnov Tomaž." . IJeš spet? Tomaž, Tomaž! Kdaj te sreča Tomaž Je uprl svoje brezizrazne, be-i pamet?" daste oči v mladega fanta in je zazijal za-j Tomaž Je zaškrtnll z zobmi. .Poberi se. Čuden. „Kaj pa govorite, gospod Škrfc?" je škric I4 je zarjul nad fantom in ga je sunil vprašal zateglo. „Odkod pa vi mene po- od sebe, da se je fant opotekel. „Hudirja z znate? Mene, ŠImnovega Tomaža?" zvitim In strtnecim repom se ne bolim... Fant se je zasmejal veselo. „E', To- Poberi se!" maž! Kolikokrat sem ti nagaja'; da rl me'al (Dsle ) določen od škofijske oblasti; šoiski zdravnik za zgornjo okolico. Ti člani na] si izvolijo predsednika in namestnika. Tudi deželni šolski svet bodi razdeljen v italijansko in slovensko sekcijo, analogno okrajnemu šolskemu svetu. Slovenska sekcija naj bi b!!a se Javljena naslednje: tržaški namestnik, oz. njegov substitut kot predsednik; 4 člani, izvoljeni od deželnega odbora izmed 8 oseb, katere predlagajo zastopniki okolice v deželnem odboru; namestništveni šolski refe rent, oz. njegov namestnik; 1 šolski nadzornik, določen od namestništva, 1 duhov-nk; 4 člani Izmed učiteljskega osobja slovenskih šol; 1 zdravnik, imenovan od namestništva. Obe sekciji naj bi imeli tudi skupne st je v stvareh, ki so skupne vsem šolam, k;nkor za mnenja v vprašanjih organizacije, učnih načrtov, izpremembe šolskega zakono-dajstva itd. Glede uprave, gradnje in vzdrževanja Šol in dotičnih stroškov je predlagal naš zastopnik: Občina trpi stroške za gradnjo in vzdržavanje ljudskih in meščanskih šol. Uprava teh šol naj jev rokah okrajnega šolskega sveta, ki preskrbuje v se potrebščine na stroške občine. Okrajni šolski svet mora v to svrho pravočasno sestaviti proračun dohodkov in stroškov za prihodnje leto in ga predložiti županu. Občinski odbor ima pravico vložiti proti temu proračunu rekurz na deželni šolski svet. Proti odločitvi drželnega šolskega sveta je prost rekurz toliko s strani občine kolikor s strani okraj-ntg? šolskega sveta na ministrstvo za uk in bogočastje. Po sprejetju teh predlogov bi bil enkrat za vselej izključen vsak nacijonalni spor iz dotičnih nadzorovalnih oblasti in vsaka narodnost bi mogla, kolikor jej dovoljuje zakon o šolskem nadzorstvu, skrbeti za svoje šole. Zastopnik socijalnih demokratov se je glede sestave šolskih svetov pri dru ž i i p r ed I o g u našega zastopnika. Glede določbe o upravi, vzdrževanju in skrbi za potrebščine ljudskih in meščanskih šol pa se ni hotel izraziti niti „za" niti „proti-. Večina pa ]e vse te predloge kratkomalo odklonila, ne da bi hoteia staviti kake protipredloge in ne da bi se izjavila pripravljena, da bi sploh dala slovenski manjšini kako koncesijo glede njenih šol. NaŠ zastopnik je nato izjavil v dotičnem odseku, da se radi tega ne bo udeleževal več posvetovanj o načrtu in da si njegova stranka pridržuje, da uveljavi svoje zahteve na primeren način v deželnem zboru. Ko je pododsek prinesel načrt neizpre-menjen v deželni zbor, sta predlagala naia zastopnika, naj se obravnavanje tega šolskega zakona odloži in se uvede|o pogajanja med večino in slovenska manjšino v svrho dogovora o sestavi nadzorovalnih šolskih oblasti in o gradnji ter vzdrževanju ljudskih šol. Glede tega zadnjega vprašanja sta izjavila naša zastopnika, da sta tudi zato, da bi se dotična določba izpustila Iz sedanjega načrta in bi se pridržala zakonu, ki bi se imel v kratkem predložiti deželnemu zboru o gradnji in vzdržavanju ljudskih šol. Toda tudi ta predlog je propadel in |e deželni odbor sprejel gori navedeni zakonski načrt popolnoma neizpremenjen in brez vsake koncesije zanas Slovence. Tako stoji stvar seda|. O nadaljnih fazih tega za nas tako važnega vprašanja bi mi redno obveščali našo Javnost. Glasovi iz Koroške. Slovenski učitelji pod terorizmom. Zanimivo je dejstvo, da so izdali okrajni šolski sveti starejšim učiteljem povelje, da naj ostanejo in ne prosijo za upokojitev. Nekateri siromaki smatrajo to pobožno žeijo šohkih oblasti za neodklonljivo silo. Trudijo se menda in potijo, da bi le ustregli nemškim mogotcem — ne oziraje se na svoje telesne moči, ne na blagor svojih družin. A taka potrpežljiva duša more prestati ie marsikaj — misli nemškutarski nadzornik — in mu veli, naj dela, kolikor more. da le šolske ure šinta. Drugi so zopet bol] poželjive naravi. Iz enega kraja jim sveti svoboda dosluženca, iz drugega milost kakšnega križca. Taki pa bolj bolehajo, pa prosijo dopusta, da jim vendar-le zasveti naklonjenost kakšnega Bende, ali Barcia-ja. S tem pa, seveda, iole precej trpijo. Starši se — nekateri boij plašno, drugi boij očitno — hudu^ejo nad to preklicano šolsko pripravo, ker otroci zaostajajo v izobrazbi. Seveda pravijo oblasti, da mladina ne pozna hvaležnosti do učiteljev in druge podobne izreke pošiljajo med pobožne poslušalce. Če vzamemo vpoštev še izvrstni Koroški šolski sistem, potem imamo pravi pojm Koroške mizerije. A vi bratje na Savi in Soči ne poznate koroških utrakvističnih strojev ! Potem bi se pa še oblasti brigale za želje staršev ? Ali k e veste, da so naše šole le ponemčevalolce in da jim je duševno bistrenje deveta briga? Glavnas tvar naših zagrižencev je pa ta, da z zadrževanjem kompetenc preprečajo uveljavljenje kakšnega učitelja — Slovenca. Raje bobnajo prej vse Nemce in nemčurje najslabšega kalibra na dan, ki jim seveda lahko izročajo vodstvo slovenskih šol. Nas Slovence pa pošiljajo kakor takozvane potovalne učitelje po naši domovini — to je nekaka Volksra-tova priprava, ki nam prav izvrstno izžema žepe. Volksrat ima tudi najete posebne hujskače za uboge slovenske učitelje, da jih prav fino poučujejo v pokorščini. Tak izrek pristnega sinu germanske družbe^ sem si jaz točno zabeležil; glasi se: „Če vam. nadučitelj kaj poreče, kar meni povejte! Ga kar zatožim pri Volksratu*. Ta spaka pa ni morda kakšen učitelj; ne: uradnik je, ki razume o šolskem poslu gotovo toliko, kolikor sosedov belec o abecedi. Na dan 8 številkami! Iz nedavno izišlega poročila dež. šol. sveta koroškega o stanju ljudskega šolstva za leto 1912. je razvidno, kako enostransko je sestavljeno to poročilo z ozirom na slov. del Koroške, gotovo pa tako, da bi nepo-znovalec razmer — četudi je prelistal vse poročilo — lahko mislil, da so vse šole na Koroškem izključno samo nemške ter da je Koroška enojezična kronovina. Tako n. pr. si dež. šolski svet ni upal objaviti števila slovensko-nemških, takoimenovanih utrakvističnih Šol, katerih je dobra četrtina (še manje pa, seveda, onih par slovenskih šol.) Opustil je nadalje razdelitev šoloobiskujočih otrok po narodnosti, kakor je tudi zamolčal število učiteljev, ki so usposobljeni za pouk jezikov itd. Edino, kar si da je izmed 198 gojencev v Celovcu celih 8 Slo- obeh deželnih upa priznati, je, na učiteljišču vencev. Gospodje pri dež. šol. svetu si morajo biti pač v svesti veiikih krivic, ki se gede koroškim Slovencem na Šolskem poiju; zato pa se ne upajo s številkami na dan. « j... x . . u xi. • _it. Itak več ko preveč v volilskem imeniku In Prečitane časopise na koroško jezikovno če w hoteU kak§aega zahte„ati voliine čut, smisel, srce za umetnost, Izobrazbo, vedo hi sploh vse, kar znači obstanka in razvoja Treden narod. Ni možno najti besed ▼ slovenskem jeziku, ki bi značile vse slabe lastnosti, ki jih nemški listi pripisujejo balkanskim narodom. Na čelu vsem sramotilcem krščansko-socijalna „Reichspost". Takoj za njo slede drugi listi, bodi krščansko-socijalni, bodi napredni, ki deloma ponatisnejo, deloma pa jih sami zlažejo. V tem oziru se izkazujeta posebno ,Freie Stiramen* in „Bauernzeitung", kakor tudi „Štajerc". Ti Usti prinašajo članke naravnost grozne vsebine. Izobraženec soo-zna takoj, da so tam navedeni podatki o grozodejstvih in našteta morilstva, izmišljotine, toda neizobraženec ne more soditi sam in torej verjame. Balkanskih Slovanov, oziroma Jugoslovanov niso Nemci pač nikoli slikali boljše, pač pa slabše nego afrikanske divjake. Da so Jugoslovani naobraženeji nego naši šnopsarski nemčurji, ki pišejo v „Štajerca*, o tem seveda molčijo. Nič boljša nista krščansko - socijalna „Alpenlandischer Bate" in „Serafischer Kinderfreund". Vrhu tega je še mnogo drugih, ki tekmujejo v blatenju Jugoslovanov. Največ uspeha pri tej 1 u m pari ji ima seveda zloglasni „Štajerc", pisan na slovenskem jeziku. _ Za občinske volitve. Lisciate ogni speranza! Naši laško-liberalni kamoristi so res pravi tički in si izmislijo že kako tako pametno, da se jim mora končno smejati ves svet. Letošnjo občinsko volilno kampanjo so otvorili s pompoznim shodom svoje „Patrle", kjer so oznanjali novo odrešenje v3emu italijanskemu Trstu pod staro kamoro. Uiedili so si potem svoj reklamacijski urad, ki je ostal dolgo časa sam in so mu šele v zadnjem času pridejali še dva ali tri, seveda, ker so bili prepričani, da jim gistrat itak sestavil volllski ugodno, da sploh ni treba maci j. Toda možakarji so menda vendarle začeli nekoliko pregledovati volilski imenik in so kar naenkrat iznašli, da vendar ni popolnoma tak, kakor so si ga želeli oni, in treba je bilo reklamacij. Toda koga naj vendar reklamirajo. Renjikolov je bilo že iz volilskega imenika, da nemudoma pridejo z dotičnim obvestilom v reklamacijski urad svojega okraja ali centralo v Narodnem domu, kjer dobe nadaljnja navodila. Volilski imeniki so na razpolago v Igla vnem volilnem lokalu v Na-[rodnem domu in vseh volilnih lokalih, i sedežih volilnih odborov in sicer: Za mestne volilne okraje: Za I. okraj (Sv. Vid): „Konsumno društvo" „Alla nuova Stazione" v ulici Lazzaretco vecchlo 31. Z a III. okraj (Novo mesto) : „Tržaško podporno in bralno društvo", ulica Torre bianca 41, I nadst. Za IV. okraj (Nova mitnica): Prostori .Narodne delavske organizacije", ulica Sv. Frančiška št. 2, I. Nadalje so volilni imeniki na razpolago v gostilni .Novega delavskega konsumnega društva" Škorklja Št. 97; v gostini .pri Bricu" ex Pangoš na stari openski cesti; v gostilni .pri Turku" Škorklja — Coroneo št. 671. Za V. mestni okraj so volilski imeniki na razpolago: v stanovanju gosp. GuliČa, ul. Media št. 17, prvo nadstropje ves dan; v stanovanju gosp. Frana Kotnika, ul. Piccardl št. 30, III. nad., ob delavnikih od 3 do 7, ob nedeljah od 9 do 1 ; pri rodbini Ferfolja-Gregorič, Kadin-Sv. Alojzij, ves dan. Volilni imenik za V. okraj je na razpolago tudi v gostilni „Birsa* v ulici Gatteri št. 10. Volilci, preglejte če ste vpisani, ker v malo dneh poteče reklamacijska doba. je mestni raa-imenik tako nikakih rekla- mejo I Kakor ima časopisje svojo dobro stran, tako tudi svojo slabo. Časopisje se daja namreč tudi zlorabljati za takozvano politično demagoŠtvo. Tega se v posebni meri poslužujejo razni vladajoči narodi nasproti podrejenim jim manjšim in šibkejim, kakor Italijani in Nemci nasproti Slovencem. S posebnim uspehom se širi ob naši meji časooisje, pisano v tujem, nemškem jeziku. Vsied neznanja slovenščine, katere se v šoli niso učili, se tem laglje metodično usiljuje mišijeaje pisca neukim čitateljem, ki se polagoma navzemajo idej pisca in stremljenj dotičnega lista. Na ta način se je vdomačila pri nas na Koroškem zloglasna „Bauernzeitung", in velegermanske, za prusofilstvo boreče se „Freie Stimmen". Vsak pojav med Slovenci na političnem polju, bodi še tako nedolžen, spravljajo v zvezo z jugoslovanskim neodvisnim carstvom, z odpadnlštvom od Avstrije, s srbofilstvom itd. Ako je prišla kaka občina v slovenske roke, tedaj je že Avstrija v nevarnosti. In vse časopisje kriči na vse pretege, ako kdo na železniški postaji slovenski zahteva vozni listek, ali pa če so kje zapeli kako slovensko pesem. Posebno ugodno za demagoštvo potom nemškega časopisja so sedanji časi, časi balkanskih vojen. Vsak najnedolžnejši pojav veselja vsled zmage naših bratov na jugu nad barbarskim Turčinom označa nemško in nemškutarsko časopisje za izdajstvo, kakor da bi bil konec Turčije tudi konec Avstrije. Da smo ravno Slovani najzvestejši podaniki Avstrije, tega seveda nemško časopisle ne sme pripustiti, kajti ravno s takim kričanjem lahko zakrivajo svoje proti-avstrijsko, prusofilsko stremljenje, ter z vračajo vso krivdo na Slovane. Da je temu tako, je pokazal očitno članek v „Freie Stimmen" z dne 9. marca 1913. naperjen proti prestolonasledniku in njegovi soprogi, kakor dinastiji v obče. Tega članka niso videle ostre oči državnega pravdnlka in je orožništvo šele po treh dneh, ko je prišel ukaz z Dunaja, pobirali tiste „štimce* po deželi okrog. Nemci pa tudi dobro vedo, kolike važnosti bi bilo zjedlnjenje Slovanov, vedo tudi, da bi bilo potem definitivno konec nemške nadvlade. Radi tega se trudi časopisje na vse pretege, da kompromituje in s tem zavlačuje zjedlnjenje Slovanov v Avstriji. V to svrho rabi nemško časo pisje najostudnejša sredstva, kakor laži, zavijanja, obrekovanja itd ~ * liko za to jim nudijo s svojo sedanjo osvobojevaino vojno. Pač ni nemškega časopisa ca Koroškem, ki bi ne prinašal članke, ki slikajo balkanske Slovane kot živino v človeški podobi, da, kot divje zveri. Odreka se jim pravice, bi nazadnje še znal kdo iztekniti. da je poleg dotičnega renjikola še kak drug renjikolo v imeniku, in potem — o joj 1 Drugih svojih ljudi tudi niso imeli, da bi mogli dokazati zanje volilno upravičenost; torej kaj storiti? Začeli so šteti slovenske voiilce in teh se iim je zdelo — veliko preveč. Torej imenika s slo-Tako so sklenili in vun iz volilskega ven skimi volilci! tako so tudi storili. Vrgla se je namreč kamora z nekim ognjem na — š k o r k 1 j o in kar povrsti je začela zahtevati izbris slovenskih vcliicev, češ ta nime pravice iz tega vzroka, oni pa ne iz onega. Toda zmotili so se krivonosci in renegatski kamoristični pismouki. Seveda, saj bi se jim posrečila stvar, ko bi ne veleval zakon, da mora vsak vpi-sanec v volilskem Imeniku, če kdo zahteva njegov izbri?, dobiti obvestilo od mestnega magistrata, da more potem dokazati svojo volilno pravico. In zmotili so se tembolj, ker ravno Škorklja šteje naše najzavedne|še voiilce, tiste, ki so ob zadnjih državnozbor-skih volitvah spravili italijanskega kandidata v ožjo volitev s slovenskim. Lahko so pre pričani, da s svojim neumnim početjem ne odjedo volilne pravice niti enemu našemu volilcu. In to so tudi že izpoznali in postalo jih je — sram! Sedaj namreč, ko smo jim prišli na sled, da sooni uprizorilito umparijo — kajti kaj drugega nego lumparija je to, če kdo v e -doma hoče koga oropati volilne pravice — sedaj se izgovarjajo in pravijo, da niso onistoriii tega, temveč — socijalni demokrati! Kar je res, je res! Marsikaj je lahko pričakovati od socijalnih demokratov in to zlasti v volilnem boju, toda nikakor panemoremo s m a t r a t i s o c i j a 1 nih demokratov za sposobnih take nesramne lumparije, da bi hoteli oropati delavca največj n|egove pravice, volilne pravice, četudi ninjihov pristaš! Zatopa tudi ostaja vsa ta lumparija na njih, k i s o j o v r e s n i c i uprizorili, in to je laško-Iibe-ralna kamora, pa na{ jo je sedaj sram, ali pa tudi ne! Eno pa naj si le zapomnijo ti ljudje: Zastonj Je ves njihov trud; zavedni sloven Dobrodošlo pri-lski volilci se ne dajo oropati svoje volilne balkanski Slovani! pravice, pa naj je ta rop zamišljen še tako zvito! Niti en slovenski glas ne pojde v iz gubo zaradi te njihove lumparije! Obenem pa pozivljemo vse naše voiilce, ki bi dobili obves t i I o, da se zahteva njihov izbris (Sv. Jakob): „Kon-S7. Jakobu (nasproti Jadran" (ulica dru- in zna- Za VI. okraj sumno društvo" pri cerkve). v koosumnem društvu Industria); v gostilni Štrancar (ulica Glullani). Pozor, hrvatski volilci! — G. dr. B o 1 e s 1 a v Bole, odvetnik, ima svoji pisarnici, v ulici S. Giorgio št. 5, I. nadstropje, v bližini nemš ih šol, na razpolago hrvatskim volilcem volilski menik (izborni imenik) in daje vse potrebne informacije v zadevi reklamacij. Za okoličanske volilne okraje: I. o k r a j: S v. M. Magd. Spod: .Konsumno društvo" na Kolonkovcu. Sv. M. Magd. Z g.: „pri Tlrolcu". Skedenj: „Gospodarsko društvo". II. o k r a j: Sv. Ivan: „Konsumno društvo* (začasno). K o 1 o n j a : .pri starem Matevžu". L on Jer; .Gostilna pri Županu4*. R o c o I: „Gospodarsko društvo" III. okraj: Rojan „Konsumno štvo". v ol il s k I i m en i k za Greto Rojan je na razpolago volilcem pri nem rodoljubu, gosp. An t. Pečniku, Greta št. 19. in pri g. Aleksandru Furlanu (Zgornja Greta št. 386) vsak četrtek in nedeljo popoldne. B a r k o v l J e : ,Obrtnijsko društvo" (Nar. dom). Opčine: .Konsumno društvo", (ob delavnikih od 7 do 9, ob nedel|ah in praznikih od 1 do 8 zvečer). Bane: »Konsumno društvo". Prošek: društveni prostori „Hajdriha" in Sokola". Bazovica: pri g. Andreju Grgiču hšt. 97. T r e b č e : Gospodarsko društvo. Sv. Križ: pri g. Ivanu Košuta hšt. 6. Danes v nedeljo in jutri v ponedeljek popoldne naj se blagovolijo vsi oni, ki imajo kakšne reklamacije pri Sv. Mariji Magdaleni Zgorr|i, zglasiti „pri Tirolcu", k | e r bo ta|nik volilnega odbora sprejemal zadeve. Pozor volilci! Ako dobite vabilo na magistrat, zara l Izbrisa volilnega Imenika pridite takoj v volilno centralo v „Narodni dom'f kjer se vse primerno takoj uredi. Ne odlašajte, ker se mora zadevo urediti tekom osemštirldesetlh ur. USTREDNl BANKA ČESKfCH SPORITELEN podružnica v tbbtp via del Ponterouo 5. — — via Nuo?a 15. Vloge na knjižice 4V4 5% \ poodpoved-Premijne vloge 5 °/0 J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računa po dogovoru najugodnejše. VADIJE n KAVCIJE --- MENJALNICA. Uradne ure od 9.-12.V, dop. in 2.1,*-6. pop. jast jVlaurič, irst, trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. na obrazu, da surovo odrivali stale na nogah, seljenci hodi{8 na hrano v Jf23' K\sia 0,13 Dale "^eiezena p one in' da prenočujejo v Javnih s£a na mr e prav toliko , da Je vse to ustanovljeno Iv e * e? a 1111 s 1» e n ' a» * ? * 0 r 1 in da ima tujec le potem P o k o J n i C a s s a n o dasiravno Domače vesti. Odbor polit. druStva „Edinost*- ima svojo sejo jutri v ponedeljek ob 3 pop. K isti so vabljeni tudi zastopniki volilnih odborov okolice in mesta. „II cuore di Trieste" — tako čitamo skoraj danzadnem v tržaškem italijanskem časopisju, ki do nebes povzdiguje tržaško laško prebivalstvo, češ, kako Je dobrega srca, kako se mu smili vsak revež, kako bi mu, kakor sam sv. Martin, dalo polovico svojega plašča in Še več, da bi revež ne trpel mraza, in kako si odtrguje ssmo od ust, da le nasiti ubožčke itd. itd. Izpregovoriti smo že večkrat hoteli resno besedo o tej stvari, kakor n. pr. o velikih praznikih, ko „Previdenza" razdeljuje kosila in prihaja v onih lokalih do najgnus-nejših prizorov. Videli smo na lastne oči, kako so ljudje, katerim je bilo jasno videti so prepijančevali vso noč, stare ženice, ki so komaj kako so letele semtertja najogabnejše psovke in kletvice itd. S studom se mora človek obračati od takega „krmljenja*, kajti drugače ne moremo imenovati take „Javne dobrohotnosti", pri kateri se le preočlvidno vidi, da je nekaterim ljudem le do tega, da so njihova imena debelo tiskana čitajo v časopisju, v resnici pa smatrajo vso stvar za prisiljeno komedijo, ki jo morejo igrati za Čast svojega imena, in se po končanem „dobrotvornera delu" temeljito deslnficirajo in parlumirajo, da ne bi ostal na njih kak sledič pravkar tako „požrtvovalno" reševane revščine, ki Je rešena z — enim kosilom I A kaka glorlja potem v italijanskem časopisju! Kakšen je pravi „cuore" našega laškega Trsta, Je pokazal sredni „Iadipen-deate", ki se strahovito jezi nad izseljenci, ki prihajajo v Trst iu morajo tu čakati psrmkovega odhoda. Listu, ki je tolikokrat povzdigoval „11 cuore di Trieste" do nebes, je kar naenkrat postala javna dobrodelnost — politična stvar — nacijoualna zadeva. Jezi se na vse pretege, da izseljenci hodijo na hrano v ljudske kuhinje prenočiščih, češ ie za domačine in da ima tujec le potem pravico do vstopa, če je domačin popolnoma zadovoljen. Tujec, ki čaka morda cel mesec v Trstu parnika, naj vzlic temu, da bi rad plačal hrano v ljudski kuhinji, gine lakote na cesti, ali pa naj v svoji revščini hodi obedovat ia večerjat v fino gostilno, prenočevat pa v hotel, kajti zanj ni prostora ne v ljudski kuhinji ne v ljudskem prenočišču, kajti tu sme bivati edino le domačin, in seveda Italijan. Renjikoli seveda niso izključeni ! In zakaj tako? Ker je takorekoč vse dobrodelne zavode v Trstu ustanovila „c i 11 a d i n a n z a", seveda italijanska, ter jih tudi podpira In vzdržuje, ali pa „n ostro comuneitaliano". „I n t i dobrodelni zavodi rabijo skoraj izključno tujcem aH vsaj ne italijanskemu ljudstvu. Tako ljudska prenočišča, ki rabijo tujim Izseljencem, Previdenčne obednice in ogrevalnlce in celo tudi ubožnica, ki vzlic temu, da sprejema izključno le pripadnike naše občine, izkazuje ogromno večino starčkov in stark, ki so slovenske narodnosti, dočim se zavod vzdržuje skoraj izključno z italijanskim denarjem". List še dostavlja, da tako ml Slovenci uživamo največje dobrote, vzdrževalne stroške pa da trpe le Italijani in da smo potem še toliko predrzni, da kričimo proti Italijanom in se hočemo kazati kot gospodar|i v njihovi hiši. Lopovi nesramni 1 Ali nas 60.000 tržaških Slovencev ne plačuje nobenega vinarja občinskega davka, s katerim se vzdržujejo občinske dobrodelne naprave, ali ni najmanj ena tretjina vsega, kar dobiva občina od svojih davkoplačevalcev, naše, in potem ne bi imeli mi niti najmanjše pravice do občinskih naprav in ustanov I Lopovi, to Je tisti vaš „cuore di Trieste", da, „cuore di bri-ganti", ki hočejo oropa.i naše ljudstvo tudi najmanjše pravice, pa naj mu jo zajamčijo še taki zakoni. O, naj bi le bilo namesto onih par sto ruskih izseljencev, ki sedaj čakajo v Trstu odhoda Cunardovega patnika in ne prosijo nikogar miloščine, saj plačujejo pošteno vse, kar potrebujejo, naj bi le bilo namesto njih par iisoč omazanih in strganih renjikolov, ki bi prišli brez vinarja v žepu, brez potnega lista, z ženskami in otroki izpred ust odžirat kruh domačemu delavstvu, slovenskemu in Italijanskemu, naravnost beračit v Trst, o tedaj pa bi „Indipendente« ne imel nič proti temu, da se ti renjikoli nastanijo v ljudskih prenočiščih, ustanovljenih po tržaški občini, ne, temveč bi celo zahteval, da naj dobe stanovanje brezplačno in da naj |ihmagi-strat prehranja na občinske stroške, dokler se ne dobi delo zanje; saj seje že tud i zgod i i o tako! Potem naj bi le vzel vrag domačine, samo da je sit renjikolo, dočim pa naj ruski Izseljenec, ki prinaša denar v Trst in plačuje vse, kar potrebuje, leži kakor pes na cesti v ča3t in slavo tako hvaUsanl tržaški ital Jan^ki „dobrosrčnosti." Di, res lepo priporočilo Je to za Trst, za promet s Trstom, vsaj z italijanskim (Trstom. Opozarjamo slovansko časopisje na to „dobrosrčnost" tržaškega italljanstva ter mu toplo priporočamo, da |o upošteva vselej in povsod, kadar gre za kakršnekoli stike s Trstom. Proti naši telefonski centrali nam prihaja v zadnje čase toliko pritožeb, da jih res že ne moremo prlobčevati vseh. Vse so srdito naperjene proti postopanju gospic telefonistk. Ml se seveda tudi na podlagi lastnih izkušenj brezpogojno pridružujemo tem tožbam in zatožbam. Le da ne bi hoteli, da bi naša javnost mislila, da so te gospice edino krive. Tudi gospodje kontrolorji niso nič boljši. Posebno eden je, ki brezobrazno zahteva od slovenskih strank, nsj govore — nemški. Zlasti si dovoljuje take drznosti posebno tedaj, ko nI navzoč voditelj oddelka, ki mu drage volje priznavamo, da je vesten, takten in postrežljiv uradnik. Pravi poštenjak. Ali tudi on je ob vsej najbolji voiji obnemogel proti vladajočim razmeram, dokler nima zadostne zaslombe z višjega mesta. Le velika metla od zgoraj doli bi mogla tu napraviti red. Toda te le noče biti, ker gospodi na ravnateljstvu oči vidno Še ugajalo te razmere. Čim nezadovoljneje so stranke, tem ponosneji so menda ti gospodje s svojo upravo I Ubojstvo pri Sv. Jakobu. Pišejo nam od Sv. Mar. Magd. Spodnje: Zadnje dni se je mnogo in še preveč čitalo o ubojstvu, ki se je dogodilo pred dnevi pri Sv. Jakobu. Zlasti pa je „Piccolo" zlorabil to žalostno priliko v to, da je zopet izlil svojo gnojnico po tistih, ki jih najbolj sovraži, namreč po — Slovencih. Ker pač ime morilca zveni slovensko, je to že zadostovalo, da Je Žid na Goidonijevem trgu izrabil to v netitev narodnega sovraštva. Umljiva je stvar seveda tembolj, ker je bil umorjeni Cassano — renjikolo. In napisal |e „Piccolc", da je šio tu „per odio di razza" — za narodno sovraštvo! Vsi ml, ki vendar poznamo naš kraj in ljudi, ki bivajo v njem, smo trdno prepričani, da pri tem ubojstvu ni bilo vmes niti trohice narodnega sovraštva. Oba ona nesrečneža, ki sta bila baje udeležena pri onem zlo- s 1 o -je bil so v iesnlci njuni starši naredni in pošteni ljudje. Krišča k in Nard i a sta zahajala i z kl j učno v i t a 1 i j ans ko družbo n se imata prav tej družbiza-hvaliti za svojo usodo. Kar sta storila, Je sad te družbe! „Pi c c o -lovi" somišljeniki so jima bili učitelji in se sedajlahkovesele uspehov svojega pouka! Sicer pa je tudi stvar taka, da ni še nikakor dokazano, da sta ravno ona dva morilca, oziroma, da je morilec Kriščak. Kdo e morilec, dokaže pač sodna preiskava. Pripomnimo pa naj k celi stvari Še to, kar je splošno znano vsem Magdalenčanom, da namreč Kriščak ni normalen človek. Bil je namreč lani potrjen k vojakom, k vojni mornarici, kjer pa je služil samo dva meseca in je bil potem superarbltriran zaradi duševne nenormalnosti. Da se mora čin takega človeka, dasiravno je ta čin hudodelstvo, s splošno človeškega stališča presojati nekoliko drugače, kakor pa ga je presojalo italijansko časopisje in Še marsikdo drug, Je pač umljivo za ljudi zdrave pameti, pa naj pripadajo katerikoli narodnosti, kakor je tudi umljivo, da ima na takega človeka slaba družba, kakor je bila ona italijanska, s katero se je vedno pajdašil Kriščak, tudi še tem večji, tem pogubnejši vpliv. Na naslov poštnega ravnateljstva. Neprenehoma prihajajo pritožbe naših naročnikov na Koroškem, da lista ne dobivajo vedno. Opozarjamo poštno navnateljstvo, da Trst ni Koroška, kjer bi smeli zametavali liste, ki si upajo govoriti resnico. Vozovi za bolnike na državni železnici. Uprava državne železnice si je zopet nabavila par vozov z oddelki za bolnike, tako, de ima sedaj štiri take vozove drugega in tretjega in enega prvega razreda. Vožnja v takih vagonih pa je zelo draga. Za vožajo prvega razreda na primer |e plačati 18 celih navadnih kart prvega razreda. Naročuje se pa voz vedno na postaji, kjer žele namestiti bolnika. Zastavljalnica kot dobrodelen zavod. Tržaški občinski svet je sklenil, da bo mestna zastavljalnica vračala potrebne predmete revnim strankam brez odškodnine, tudi če so že bili zapadli. Ta Ijudomlli čin se pa seveda ne bo izvrševal tako, da bi ljudje začeli s to dobroto špekulirati in zastavljalnico izrabljati. Na tak način nastali primanjkljaj zavoda se bode kril s prostovoljnimi darovi dobrodelnih ustanov in društev. Danes gostuje g. Anton Verovšek v „Revčku Andrejčku" v Nar. domu pri Sv. Ivanu. Ker je ugodna prilika slišati po dolgem času našega Verovška, naj nihče ne zamudi udeležiti se današnje predstave. Začetek točno ob 4 pop. Vstopnina 50 vin.; sedeži 50 ln 30 vin. Po predstavi plesni venček do polnoči. Predstava je v korist Ciril-Metodovi Družbi. Cisti dobiček Cir. Met. plesa znaša letos že črez 9400 K, to je sveta, katere ta pled še nikoli ci dosegel, vsekakor razveseljivo dejstvo v teh resnih časih. Računi se v kratkem zaključijo Ia dobiček razdeli ena- Nova trgovina AU' Industria inglese 99 „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 (gz™) Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški ranglan, paletots zadnjih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FANTAZIJA". JUT" Cene, da se ni bati konkurence govarna čevljev MODUN v Trstu 130 filijalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Gavana štev. II (vis-vis ul. Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena usaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........ „ Box......... „ fini Goodjear Welt . . . m „ amerikanski .... „ „ „ najfinejši nizki čevlji črni...... „ zelo fini črni..... „ amerikanski luksus • • Ženski čevlji: odprti Črni „Romana" .... „ lakasti „ .... ni7"ki čevlji, močili..... „ „ chevreau .... „ najfinejši Goodjear Welt „ amerikanski luksus . . „ m v barvah „ „ lakasti . - čevlji visok! in nizki za otroke od 2 1 dalje. CORSO 23. Ul. CAVANA 11. f I K 7'50 tj 9-50 n 13-50 rt 11'— » 17'— » 6'— n 11*30 n 16'— K 3*20 m 4-20 n 5'— M 7*50 9 11*— n 13'— n 14 — r» 15'— Dr. AL Martine«! Ceeare Cosciancich taKisijMlrMi zsbi-felroft - erdbtlrm od S.—/. bi od 3.—6, Trat, Barrlera vecchia 33 fl. Md. T«l«fon 1706. Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO Irst, via S. Cateriu Štev. 1. Zdravnik ca notranje (splošne) bolezni. 8—9 in 2—3 in ipedjalist za kožne tal vodne (spolne) bolezni i ll*/.—1 ta 7—7V. AR TURO M0DRICKY Prcdajalnlca nanuf. blaga In drabolh pred»tav Trst, ul. Belredere 32. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kako- .1 vosti iii cen, ovratnic, ovratnikov, $ manset, srajc, dežnikov, čipk, tra- f kov in drobnarij v popolni izberi. j? Dr. Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. (Palazzo Dlana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6l/, pop. Fratelli Rauber Trst, ull ia Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje« Odprla se je nova slovcn. trgovina olja, kisa in mila TRST • Hica Ginlia štev. 72-74 • TRST (nasproti Dreherjevi pivovarni) Cene zmerne. — Postrežba na dom. Priporoča se udani A. FURLAN. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice. _ Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. Pomladanske novosti za ženske m moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. 3?. Vestna, točna postrežba. □ □ Zaktevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - M leta 1878! fittZSZSf Pri večjih narodbah znatna znlžaa« LEKARNARJA fi. 7hierry balsam p«iltvBo zavarovan. — Pristan tam« z nuno kat »tntVH« znanka. Proti raakl fal»lfik*elji m bo itrofo po*loj podlagi prarlce. Ta baltam ja najbolji« ađrarllo ptjnćnim la pranim bolaanlm, kalija, hripaTocU, Uiktna dihanja, pljuS- stna katera ln oioDito proti influenci, alabl prebavi, ftelod-oino kida, anetju jetel la oblati, proti oelabolcatl, prekLa-Jaoju. aoboboln Id aitalm bolesnim, proti trganja, opakllnam 6'60 Lekarnarja A.Thlerryja Stopere8no mazilo edino pristno aaneiljlTo ledino u rane, otekline, odatra- njuje 1» teleta th ikodljlre «no»l ln ▼e£lnoma nameltaje mQjne operacij«. Udlnkuje tudi proti .urim nlul> Dve dozi staneta samo 3 krone 60 statlnk. Dobiva se: Lekarna pri Angela varuha, ADOLF THIERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejSih lekarnah. Na debelo se dobiva v Trstu v mirodilnici FRANCESCO MELL. Oes. kr. priv. Avstrijski kreditni zaveš za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica ln reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TRS f U Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje Jeklene varnostne celice sdclane od svetovne tvrdbe Arnheim v Berolinc saJamSene proti požara ln vloma, pohrane ia spravljanje vrednot, kakor tudi samo pobrano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem iQ varnostne shrambice (safes) r.vziićnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred- noatnl papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednosti v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek plača direktno zavod. Bavi ae tudi % vat.mi bankovnlmi poall, ter zavarovanjem proti zgubazn na žrebanja. Točne ura prodaja Emiiio Muller najuglednejša ln najeta« tejSa prodajalni ca ur v Trata, via 8. An temle (vogal ulica S. Nicolfc). VELIKA IZBERA verlžio, zlatih, Bih, kakor tudi itaa* ar vaake vrata. Uataaavijaaa lat« 18M. Z Infekcijo so nastale mnogokrat iz neznatnih ranic hude rane. Zato pokrite vsako rino z najpripravnejsim sredstvom ! THYMOMEL SCHILLAE iz lekarne B. Fragnerja. VeČina lekaren ga ima vedno v zalogi. Besedna znamka zavarovana. Ublažuje kašelj, ga manjša, odstranjuje katar, pospešuje spuščanje ^lena ter po- težkoče pri dihanju. 1 steklenica K 2*20. Po pošti, če se plača vnaprej K 290 se pošlje 1 steklenico K 7-—, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vzamete nadome^tilna sredstva. Vprašajte svoj'ga zdravnika Pripravljatelj in glavna zaloga : LEKARNA B. FRAGNER c. kr. dvorni zalfgatelj, - Praga, III., St. 203. - Pazite na ime izdelka, izdelovatelje in na varstveno znamko. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št H priporoča alavnema občinstv i svojo Mino lestvln In koionllalneta blaga. rst in na deželi fte pod vodstvom gosp. Jakoba sambiča - postreže enako dobro sL občinstvu z blagom prva vrate in po zmernih eenah. — — Zaloga otrobov, korosa ia moke. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jest vin v ulici Farne to 10. VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IN IGRAČ ICA9TĐOTTE jrvT5 ulica Gioachino Rossini 24, — TRST — vogal ulice Caserma, ob strani cerkve sv. Antona novega. Velikanska zaloga s prodajo na debelo in drobno vseh vrst drobnega blaga, igrač, družabnih iger, usnjatih predmetov in za potovanje, kuhinjskih predmetov, mila, dišav, odola, kalodonta, krtač, pernatih omel, igel Iasnic, glavnikov, jedilnega orodja, žlic in žličic iz berndorfske alpaka-kovine in medi, pohištva, vozičkov in stolov za otroke, telovadnih predmetov, visečih mrežnic, povoščenega in amerikanskega platna, ruhiciz gumija, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevine, klobučevine na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, kuhinjskih stopnjic in stolov, sveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papirja za svalčice, črnil, zamaškov iz španske plutovine, kositrastih kapic za botiljke, kletek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in potnih torb, sandalov itd. — Vse po najnižjih cenah, ki se Jim nI bati konkurence I DRRCTJTE ZR „DIJRŠK0 KUHINJO" Najboljših semen vseh vrst, poljedelskih, vrtnih in cvetličnih se dobi v zalogi XH. CrSRMANT Trst, uliea Pontcrosso 3 in uliea Michelangelo iz lastnega pridelka v l^edipugli (Furlaniji). Specijaliteta : redilna pesa. ~ Velika izber vseh. vrst cvetlic, trav itd. po najnižjih eenah. CENIKI SE POŠLbJAJO FHANKO. Planinka, planinsko letovišče, 1250 m nad morjem, blizu Ruške kore na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopelj, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska vo«la, izborna kuhinja, lahki dohodi z železniških postaj Ruše, Bistrica nad Mariborom, Maribor, Fram. — Cene j zmerne. Sezona od 1. junija do 15. sept. Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko. I Frodajo se dobro ohranjeni knjigovezn! stroji in sploh vse potrebščine za knjigovezno obrt. — Več se izve v pisarni gosp. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani. Velika zaloga obuval za moške, ženske In otroke čevljarnica Mikolič TRST ul. G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22. Prevzema naroČila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA. n u n u n u Odlikovani čevljarski mojster n Viktor Sehenk jj u aalagatelj obuvala e. kr. dei. :: orožulikfga poveljstva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavaller in Cir. Metodovo mazilo. tu m Austro - Američana = brza zveza z Ameriko. — Trst—Wew-York ,LAURA", 19. aprila. „KAISER F. J. L« 26. aprila. Trst — Buenos-Ayres „ALICE«, 17. aprila. „EUGENIA«, 1. maja. Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za P&tras, Palermo, Gadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za patnike v Trstu, ulica Molin picoolo it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst, ulica Ponteresso št 3, 1. n. n u n f! Trst, Belueđere 321| a n u ODLIKOVANA H tržaška proddalna obuval ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT: 21 Eazan različnih izberov najfinejših moSkih in iea-akih obnval po najnižjih oenah se prodajajo tnd' po izrednih cenah : Usnje Boxcalf s trakovi . . • . po K 10 — Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 56 Usnje Bozcalf z zaponami Triumph po K 10 50 Enaki ca dečke 1 K manj. - Vlakov, blago I. vrste Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Albert« Finzi & €.0 8 Matija Bulic Trst, ulica Gaetaao Donfzetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Usgariaohe Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cen&h: žito ysake vrste, debele in fine otrobe, oves in sočivje in ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in umorež mm po&UJ*jo n* aahtei c. Telefon št 458, zvoniti dvakrat Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buorii amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 7' gostilno „Al buon Almissan'4 v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovcdo), ul. Perarolo št 342 (hiša £čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Ponehale bodo use kritike o ColstouršKi slatini ■ Kadilci! Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor Če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo, ako jo sedaj poskusite, ko se Je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov. močno ogljikovokisel pritok. Sedaj lahko tekmuje folstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus t?r ostane tudi čista in dobra. Naročite in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami, 38 1, velja le 5 kron. Razpošilja se v s/3 /, 7, / in 1 */« 1 steklenicah. — Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v^ polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — tolstovrško slatino naročajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna In namizna osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higijeničnih raz«-tava h. — De! čistega dobička qre v narodne namene. Naroča se pri podjetju Tolstovrška siatins, pošta GuštanJ, Koroško. — Kupi se vsaka množina 1 V2 / steklenic. — —===== Abstinentje! Pijte le Tolstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo! Poskusite! Boste hvalili! = Medvedov nagrobnik, Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In še danes ni na njegovi gomili na pokopališču v Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni troški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik. Zaradi tega so sklenili njegovi spodaj podpisani intimni prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno in umetniško brezvredno delo, zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega mramorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirček-pevec s piščalko, iz srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov monogram. V dnu spomenika, nad grobovo glavo, je lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavku dve kameniti žari, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega in umetniškega, morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. Delo samo po načrtu in mavčnem odlivku Peruzzijevem izvrši podobar Pavlin v Radovljici. Podpisani odbor vabi slavno občinstvo, da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih, ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih. Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim tova-rišem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovemu blagajniku g. Urbanu Zupaneu, Ljubljana, Kri-ževniška ulica št. 8. V Ljubljani, 1. aprila 1913. Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika A n d r. Kalan, načelnik. Urban Zupan, F r. S. F i n ž g a r, blagajnik. tajnik. Posledice visoka carine na zrnje Predno govorimo o posledicah visoke carine na zrnje, hočemo bralcem pojasniti, kaj je carina. Z besedo carina označujemo tiste dajatve, katere se morajo plačevati domači državi od blaga v prometu s tujimi državami in deželami. Navadno se plačuje carina blaga, katero se uvaža v domače države iz inozemstva. Carina pa se plača tudi cd nekaterega blaga, katero se izvaža v inozemstvo. V prvem slučaju imenujemo carino uvozno, v drugem pa izvozno. Pobira država carino le zategadel, da ima vir dohodkov, imenujemo tako carino finančno carino. Ima pa carina namen ščititi domačo industrijo in obrt pred tujo konkurenco in se zategadelj pobira od tujih izdelkov in pridelkov: ta carina se imenuje varstvena carina. Ca-. rina na kavo, riž, čaj itd. je finančna! carina, ker jo pobira država le za to, dasi preskrbi dohodkov. Carina na te pred-i mete ne more biti varstvena carina, ker Avstro-Ogrska teh predmetov ne prideluje in zategadel se z uvozom teh predmetov ne dela konkurenca domačemu pridelku. Carina na bombaževo (koton) olje, vino itd. pa je varstvena carina, ker Avstrija? pridela mnogo oljčnega olja, še več vina j in zategadel ščiti država to panogo našega gospodarstva z visoko carino naj tuji pridelek. Uvoz bombaževega olja se je skoraj popolnoma potlačil. O potrebi in koristi carine so mnenja j jako različna. So taki, ki zahtevajo odpravo vsake carine in pravijo, da moraj mednarodni promet biti prost, neoviran. . To so privrženci takozvanega sistema proste trgovine. Drugi zopet zahte-• vajo visoko carino na vse tuje, češ, da se mora domača industrija, obrt in gospodarstvo ščititi pred tujo konkurenco. To so privrženci takozvanega sistema varstvene carine. Vsak teh sistemov ima svojo dobro in slabo stran. Na Angleškem ni nobene carine, ki bi naj ščitila domačo industrijo. Sirovine in izdelki so tam prosti carine; le od živil, kot je kava, čaj, tobak, vino itd. se pobira užitninski davek kot carina. In vendar je Angleška najbogatejša država. Druge države pa imajo varstveno in finančno carino. Splošna prepoved vsakega uvoza ne obstoji v nobeni državi. Nekatere države so prepovedale uvoz le nekaterih predmetov. Toliko sem hotel navesti v pojasnilo be&ede carina. Glede carine tudi Avstro-Ogrska ne dela nobene izjeme, ampak ima tako finančno kakor varstveno carino. Carinski zakon iz leta 1906. nam je prinesel visoke postavke na vse predmete mednarodnega prometa. Posebno pa so nas osrečili z visoko finančno carino na razna živila. Ta so našla posebno milost v očeh avstrijskih finančnikov, kateri potrebujejo vedno velike vsote za kanone in drugo tako ropotijo. Kanoni morajo biti, pa naj ima ubogi davkoplačevalec kaj v glavi, ali pa v želodcu, za to se gospodje ne brigajo. Za ta novi carinski zakon so se prepirali, tepli in mešetarili vlada, industrijalci in agrarci kot židje na budimpeštanski borzi. Kdor je gledal divjanje teh Židov in mognatov na borzi, kako vpijejo, se suvajo, ruvajo in tepejo, si je mislil, da so znoreli, ali da so obsedeni. In na tak način so mešetarile in barantale prej omenjene tri stranke. Vlada je hotela imeti višje dohodke iz carine, Ivestranek, to je vodja industrijcev, je hotel kaj za svojo kliko in agrarci seveda niso hoteli ostati praznih žepov in so zahtevali tudi za sebe velike grižljaje. Mešetarili in pogajali so se toliko časa, da so si dobro postlali. Država je dobila precej dohodkov iz višje carine, Kestranek je za svojo kliko preskrbel varstveno carino in Hohen-blum, baron in ob enem voditelj avstrijskih veleagrarcev, je istotako preskrbel mastne dobičke svojim varovancem. Kestranek in Hohenblum sta si sicer velika nasprotnika, a v tem pa sta si popolnoma enaka, da sta jako dobro poskrbela za lastne trebuhe. Vladi je bore malo za dobrobit svojih narodov. Ne bom navajal kot primer nas revnih Slovencev. Mi smo najbolj vdani podložniki in vendar nam vlada ne preskrbi niti ljudskih šol. Kaj pa še le gimnazije, ali pa vsaj obrtne šole ! Mi moramo samo dajati, za prejemanje nismo. Mi moramo biti veseli, da nas brcajo, božanja nismo vredni! Tudi pri sestavljanju carinskega zakona in tarif vlada ni povpraševala, kaj bo prav in dobro za državljana. V okrepitev te trditve hočem navesti, da takrat ni imelo ne poljedelsko ministerstvo, ne trgovsko-politična centrala nobenih podadtkov, s katerimi bi se lahko opravičevale visoke carinske postavke na zrnje. Kateri industrijski predmet in v koliko je potreben varstva po carini, to so natančno povedali industrijci. Vele-agrarci seveda tega dokaza niso doprinesli iz vzroka, katerega hočemo navesti tekom naše razprave. Državljan naj plača in molči. In kon-sument res molči in da ne čuti tako gladu, si zadrguje s pasom trebuh, da je že preščipnjen kot mravlja. Obsežni trebuhi so postali jako redki. Toda vrniti se moram k predmetu. Cena blaga se ravna po proizvajanju in potrebi. Če se proizvaja preveč blaga, ali pade konsum, ali pade cena. Če se pa pomnoži konsum: ali pade produkcija, pa poskoči cena. Na cene domačega blaga pa lahko vpliva tudi tuje blago. Ta vpliv pa se lahko omeji s carino. Ni vseeno, kateri predmeti so dragi, katero blago ščiti carina. Najhujše se občuti draginja živil. Jesti mora vsak, želodec se ne briga za draginjo, otroci ne povprašujejo očeta ali mamice, kje vzame, oni le hočejo jesti. Zategadel je vsakomur na tem, da dobi živež kolikor mogoče ugodne cene. Vremenskih nezgod se boje meščan ravnotako kot kmetovalec. Če pobije toča, ali vzame mraz pridelke, ni prizadet samo kmetovalec, ampak tudi njegov odjemalec. Vsaka carina na razne industrijske proizvode je te proizvode podražila le v korist nekaterim industrijcem, pa v veliko škodo vsega prebivalslva. Za primer nam zadostuje le železo. Združbe te industrijske panoge delajo milijonske dobičke, izkoriščajo grozno ves konsum. Zaloga moke prve vrste 1 Telefon št. 231 • RiVa GrUITiUia Št. 12. • Telefon št. 231 Z^stop^tvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdi-lkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJD1Č v Kranju g Brzojavi: TRUDEN - TRST. mwm *nffi«aw—ia m-* Brzojavi : TRUDEN-TRST. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele i« pisane srajce, Izladsk. platna irseni žepnih rebeev, msšklb nogovle Itd. Itd. . CVENKELTrst, Cor.o32 Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestna Bferodn* trgovina. socc Narodna trgovina. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchla 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trsoijlno JesMn In Koion!]. Maso Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. . Pekarna in odlikovana slaščičar u M. STOP AR Trst, ul. S. Glacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Far neto 6. Telefon 16 64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber slaščic, biškotor, inandorlata in moatarde. — VELIKA ZALOGA domačih in —— inozemskih vin in likerjev. ———— OS RADIOAKTIVNE TERMALNE TOPLICE Ml TOPLICE NA KRisNJSKEoS Postaja Dolenjska železnice Straža - Toplloe. Akroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30.000 hekt. radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno učinkujoče pri protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, kožnih in žeuskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo : kopališčni zdravnik dr. Konst.Konvalinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Crnesta pregnan, Jrst ulica S . Lazarja Stev. 17. Skladišče kož barvanj vseh vrat rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnica flornjih delov čevljev (tomaje). Telečja itože črno in rumene (Bokskalb). uščiia sajbclje vrste za barvana čevlje. Na-očbe ta yse kraje deželo Izvršuje točno in hitri Velika zaloga in tovarna pohištva f ANDREJ JUG - TRST ».Sir Via S. Lucia 6-1 II* Via S. Lucia 6-18 Via 9. Lucia 6-18S J- I B 1H1I1 D LEPA BIBtl (UMI DI IlTUVMi NllSm IITRIIU # " S £<1 DBLO SOLIDNO Ia mtimtaU (Mfe (SMS ZMBS2TE. # <-£ »S H •18 £ S F jfova trgovina modnih predmeta za moške, ženske in otroke v Trstu, ul della Caserma 17 (bli2Q ^'s*™ nasproti karaiDe Velika zaloga klobukom, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in dingih predmetov po najnižjih cenah. £3 Sukna iodae in modno blago r« gospod« ia dame, priporoča KAREL KOCJAN XX tovarna snkna XX J v Humpolou (6eikP) XX Uzorci franko. XX Mole ženu -UMCUM« in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdraveišo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino Dobiva se povsod, ali pase naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbaohgasse 59. i m^ boltkni 1n r^konTftlaiois tm Prmroča valja i« Jt«, atrjaja 2§Mm ti ajačuja trii irtulzia SLOVENCI! SLOVRNI! Podpirajte družbo SV. ClRlin IN METODR! Pržpcročeme •& mšjelovečiM adrmrmikmr r elnčmjih, kmdMt a* je treb* p* bolem*! ej**W. edttfctiaac i 13 kolajnami aa mmlh nnUnk tat i <009 Bdxavnlik±mJ fpdfarmil Iskoni »kn WtT Isb+nl tku Lekarna Serratfallo - Trst Pristno brnsko sukno pomladna in poletna sezona 1913. Odrezek 3*10 m dolg t i odrezek 7 kion i i__»ui 1 odrerek 10 kron za kompl. moško obi. J x odrezek 15 krcn (Bukn*a, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kron —|—|- b a m o -j—J—f- l 1 odrezek 20 kron Odrezek za črno salonsko obleko 20 K kakor tadi blago zu površnike, turistovske lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. pošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna Slegel - Imhof - Brno (Moravsko) Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof na tovarniškem meBtu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu. ID Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasoviije, pijanine itd. Anton Pečar Delo točno. Gene nizke. A mi te Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer teči žganje in druge likerje Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Kdor želi kupiti kavo, j Campo S. Giacomo St. 19. čaj, kakao, aamisno olje, ram in Vino na debelo po ugodnih pogojih, konjak, vse I- vrste, po nizkih cenah, j Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk naroči poštni zavoj 5 kg (netto 4»/J, ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloge prve s prodajo na drobno združene tvrdke Harry Gostil, Trst, ul. Hlramar 13. PomlaDno zdravljenje! Kricistlln! col ropoin^kuire &K, l- Sirup iz sasaparile . . . steklenica „2 — „ „ „ kodiran- „ „ 2 50 ZALOGA V LEKARN! * GALENO « ulloa 8. Cilino. - Telefon 20-7 6. " ALOJZ KRŽE BarkovSje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trgovina jestvin in delikates CELESTE FURLANI Trat, via Belvedere St. 57. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz dragih zunanjih tevarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpošilja se pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. HINKO BRAUNIČAR, vodja trgovine. SKLADIŠČE šivalnih strojev in kolesi Luigi Gramaccini | TRST, ulica Barrtera veocnla št 25. Caae dopvorne. tmr Plačilo ia obrob. I Sprejme se popravljanje šivalnih strGjev j *s-\kega zlstsma. Prodaja igel, olja In aparate*,j Kupuje in prodaja že rabljene j šivalne stroje. Skladlfte usakovrstnesa o$l]a premoga, petroleja itd. prodaja po najnižji ceni in razpošilja po stanovanjih :: IVAN GERMEK :: prej RIBflRlC Trst, ulica Squero nuooo 15, zraven poŠte. — Telefon 22-33. Prodajalniea ur In dragocenosti €r. Buclter (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso fl. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato i« tadi srebro z norimi predmeti. — Sprejema naročbe is popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi iepoa vre. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. W Trgovina razna "VI PERUTNINE Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke GFusto Pilctti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladljnke svet ljke Posoda in Akatlje i* bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zid&e fobioge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). --- Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Romano Oimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. - Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ui. Giulia it 14. NOVO DOSPELO! Bluze, svilnato delo, volneno blago za polu-sezono v vseh barvah, perilo na meter in narejeno, za moške in ženske, stezniki, novosti, volna za žimnice, trojnik, zavese, svilene šerpe, spodnje srajce, nogavice, opreme in drob-njava po izredno nizkih cenah. ▼ bogati izberi. trst, il Campanile St. 15. - Tel. 759. Purani, gosk«, raoe, |»fi6ancl, ftta]«rskl In doma&l, pouhard. — DIVJA6INE: zajol, srne. Jerebloe« skalna Jsrsblce (kotsrnl), fazani. Čajn* masi« In Jajea. Vse po ceni, da se ni bati nikaks konkarenee. Nova. klobučar na Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna dobro preskrbljena zaloga klobukov in prvih to varen. Velikanska izbera angleških čepic za mosd in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se pnprave. SMM osiln ln drv za (Brin, jctnlja ii stavi, aatcrijala Josip Miceus Trat, via San CIHino it 2 (Sv. Ivan) Restavracija FINDING Trst, via Cclagna 11 Vuko »edel|o la pra»ik PLES Vstop 50 stetisk, pe 8 30 stot. K plesu svira mestna gtdba. Proračuni zastonj! Popolre inštalacije za vodo, plin, klo-ietne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne zo ne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žareče luči. Mrežice in stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Muda vecchia 5. H01 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez « vsake bolečine - Dr. J. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnilr TRST • uilca della Caserma št. 13, II. nadat. Elizabetina družba za parne mline (££0 Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na daa ooo GLAVNO ZA8TOP8TVO: Ferdinand prst, trs t ulica Miramar štev, 21. ooo Žito in otrobi na debelo. NEPRODIRNE PliflHTE MioiaocM za vozove, vagone, blago i. t. d. Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. GrlOV. SIVITZ, Trst Telefon st. 18-83. ulica G. Galatti št. 8. Telefon st. 18-83. Hfodarna železu« ograja z* vil« (Svarse), vrte, tsvaraa, ivsrfiis, prastara zs Hu£Vxotm katalog rte« 104 bncpla&no. jElino InđDStrUfl dežel- m ierjllsc^s Sdnne - RiBieafort Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne t Gradcu, Gostingea Mast; podruiaica to- »■prrp r« Pumiu IV/1 Prfssoa&aa 29. Tel 4144. ■ TEGOTSSO-OBRm ZADRUGA U55T SS£ «1. S. Fraueesčo d'Aslsi fe. 2 I. cadstr. Fsitss branilalia) račun 74.S79 Telefaa 18-04. Podpisana si vaoja naznaniti slavnemu občinstva, Sa oddaja irtrap^*1* v brezplačni n^jem = h sls hranila« skrinjice . Veaka dražlaa, kakar tuil vsak peaaaazalk lahka 4eM taki •krtajlaa, U es prlaarae is prUirsaJavaiJe aaHh la va&Jtfc avet, Skrlajlos •• Joto pri podpisani zadrugi. VrgOT. obrt. zadruga sprejema hranilne vloga od vsakogar, tadi de si član in jih obrestuje po Bentni davek ed hranil, rlog plačale aadrnga aama. i. bs razna obroke In proti meaečniaa odplačilom, (jna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi arami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ose dopoludns ia od 8 do 6 are popoldas. Trgorsko-obrtna zadruga v Trsta. I aL S. Franc eseo čtev. 2. L nadati. I OaJepojoj. Nadalji Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in deu m sa Kororsltaa eratje, artapaHtai aparat^ Ksisrsi, smatsa rake is nage, tarclj*, fcilal pasi, alsitlial pasi U aafavtaa, •iaktraUra* trOtm« priprave, apsrstt as mmmmmm—mm lahaUalja. ■ ■ai^azMa V«lr«%Ula M Uf«>yliu U«ajft. Fa«nUUM u tam*!* la » felasm. ttttrt« igšg*"* Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia 5t. 27 (nasproti lekarne Picoiola). — Fotografiije na BvetlenL in motnem papirju, plastično in naravna izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akva.*** ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artitiic nlmi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremena. F RHM BRTRGELJ = čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Coionna 10. v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. Delniška glavnica K 8.C05.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000'— Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. Piazza della Borsa Štev. IO, telefon §tev. 018. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. Obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. me- VLOGE NA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OD I. JANUARJA 1913 DALJE S ČISTIMI Um trgovina z usnjem in čevljarskimi predmeti a priklopljeno ltdelovalnlco zgornjih dolov ln prfeilvalnloo ter zalogo napetnlkov v ullol Belvedere štev. 49. IVAN SIMONIČ. 3E£3E3EiBE9E3ElEli3E3£lE3BBB prr B8 gjj Ljudska urama ^ IIB0Q0MIL PIMO h SI Trst, ulica Vincenzo Bellfnl št. 13 || (lasproti cerrve s?. Aitcia lorssa) H il i\ Ti m mk Bogat izbor ur, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene. ilHHBliiiaHHiaHEIšlHHSB GŠEIDŠLI DŠD jtolo Cosciancich biii koncesioniran zobni tehnik Trst. ulica Ponterosso 5, II. vhod v ulici Nuova štev. 15 :: Je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-12V2 in2Va-7. Cene zmerne. Tailor-Made-Atelier ;m Dio nunr t I TRST, ulica sv. Nikolaja štev. 34 | se priporoča f za pomladno sezono cenjenim damam. Modeli, novomodno blago, journali itd. so na ogled v ateljeju. lili Tovarna kovčegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA OS PITALE ŠTEV. 5. Sprojamajo ie naročil« ln popravila te •troke. — Cene absolutno konkurenčne. Izvršujejo •• odpoailjatve na dual«. IlE V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici Raffineria štev. 9 Be dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. -- Postrežba tudi na dom. 9EIBOĐILNIGA Antonio Ursich nI. Barriera vecchia 14. Zaloga barv, flrneie*, čopiče v, sveč, suhega sadja, voska, laka ca tlak, dii&v in krtač. 17 „ALLA FIDUCIA" Velika izber izg-otovljenih oblek za moške Trst, ul. Scorzeria 4 (vogal ul. Arcata). Moške obleke . Deške ...... Sukneni kostimi za dečke Platneni ,, (ki se lahko perejo) . od K 18 — 13 — 6- 3*— dalje Velika izber suknenih hlač za moške n tt 11 11 11 ti ti ti 9'- it ti 91 11 Dror Ralmondo Blsiach Trst, ulica Caprta 9, vogal uliee Guartiia. Velika izbera žepnih ur iz srebra In kovine. Regulaterjl I« budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti KAREL DELAMI po visokem c. kr. namestništvu K3NCESIJ0NIRAN1 Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere Št. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6 3{ans Schmidt TELEFON št. 1085. zoboUhnlk TRST al. della Zorita it. 7. 1. 19M Zaloga: solkanskega: pohištva GIOVANNJ BENCICH TRST — ulica Arcata 5. — TRST Posamezni kosi pohištva in popolne sobe. - Lastne tapetniška delarniea. —— Lahki plačilni pogoji. - Novi zobozdravnišHi ambulatorij ul. Rossini št. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2 Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure: od 8 dopol. do i pop. in od 3 do 7 mrečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do ia. ooooooooooooooooooooooo 00000000000000000000000 PRIPOROCLJIUE TURDKE ooooooooooooooooooooooo O 'SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Brivnice: 1HIO lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna «A|JalIIO najmodernejša laana dela. ANDREJ ROJIC, ul. Acquedoto 20. 1753 7aricl#a loči »zbijane in rezane, kupujem £.OIIOl\U Idol po dobri cent A. bebek po vlasuljar, Trat, via Carducci 9. 1S65 Anton Novak, brivec wJb5l vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM! 2661 Brivska dvorana, J Rojana in okolice, me priporoča brivska drorana r ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vnkomanorič, brireo. Čevljarji: rjljn PiUip TKST> ulica Molino a vento 11. II lip riMU priporoča svojo delavnico in prodajainico čevljev, izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih ceaah. „dvoji k svojim Ia Fotografi: Fotografa Anl0Uk Jerici<:* naalo*: Trat, ul. Tovarna kov£ogov ln potnih torb v vseh velikostih ln popravila po ; nizkih oenah — Fošlljatve na vsa atranl. Trst, ul. Silvlo Pellico štev. 8. uiica deile Poste 10 ; Gorica, Grosposca Prva slovenska mirodilnica v Trstu Hlojz Saletelj lilea Carradorl 18, v Milni gostita ND0 Zaloga barv, čopičev, mreiic za plin, predmetov iz gumija, svež, mila, parfumov, mineralnih vod itd. IzvrSujejo bo pošiljke petroleja v origi->sa nalnih posodah in drugo. ■■■ Up■ IiiiKci spomini so artistične fotografije na ■VdJIJUUOI kristalu, porcelanu itd. za priveska, nagrubue kamne in sličnu. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GlOVANNI PELIZZAKI, urar, Trst, ulica Nuova žl «1 (palača tialemj. 149S Knjigoveznice: Kniinnva7nira A?£OS j« AIIJIJjUvDAllltia edina slovenja Enjiguvez-ntca v Irstu, alica Geciiia S t. 9. — IcdeJuje vsa tnjigoveška preprosta iu fia& dela točno ui po kunknrenčnih oenah. 1<6Q Krojači: FRAN RUPNIK, Krniai^nira IVAN gobuCAN, Trst, ulica l\l ujauilltrd Pasquale Bevoltella ali Oniadino ■ in Mouce 5t. 27, I. nad., se priporoča cenj. obćiastva : za vsakovrstna dela. sjjlidua postrežba, veliza izber | najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po Junajdzea i kroju. 7728 I Mesarji: Uro A D ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — Irsi ; m t O Mil ulica Belvedere it. 2. Cafte Xuovo T^ (NOVA KAVARNA) ^T" '' Trst, Piazza Barriera Settefontane i Prva ndobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Telefon 10-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. Riccardo Baldassi, ^ Bumoega društva") priporoča svojo mesnico. Mizarji: Incin Ctnlfa mizarski mojster, Trst, ulica JUolp OlUlIa Belvedera it. 10. — IzvrSuie vsakovrstna mizarska dela. IzvrSuje 793 Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI, SVica ^ 21 drugo. olja, kisa, mila ia 338 Pekarne: incip A7MANN ZSornj& Greta štev. 275 JUvJIl nLmnilll priporoča svojo pekarno SVOJI K SVOJIM I Prvo srbsko, slovensko, hrvatsko manufakturna tttouina IVAN OKLOBŽIA TKST, — ulica Barriera vecchia štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za Ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, batistov, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. Prodajalne jestvin : I(ot uH Mlllai Trst, Piazza Ponterosso 5. I\ai. IU. muioj, Trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjska klobase in ilirske testenine. — Za obda« obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja. 5086 Šivilje. ApirnpS Trst, Via Barriera v. 33, vrata . niLULn, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Železnine: Vse po cenah, ki se jim ni treba bati konkurence. IMI - Kf lirmiam ielezo) 8tar* kovine: Anton Oerneca IMJJJUJBm Trst, nI. Olmo It. 12. 1730 Žganjarne: Stara grška žganjarna v Tratn, Via Oavana 6. Tn se dobi bogata Ia- cer likerjev; specijalitete : grški in francoski koajak, kranjski brinjevec, kraški alivovec in briski tropino-vec in rum. Gene nizke. Izber grenčia Slaščice Ia zapečenci. Grška mastni iz š:ja. — 8e priporoO»* Andrej Antonopnlo. Razni: PrnHain v n&jem se razne gostilne, n UUCIJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje EolarŠič, kavama Corso od 9—11, 3—6, telefon št. 825. 417 Pozo«* S Opoldsa In zvečer ibneiiieirt, zele ugodne. Izber«! kuhinja Ib biidjejoviške pivo (nič glavobola). Znerae ceie. Restavracija-Hotel Balkan (S) | Istotako je s carino na zrnje. Od te visoke česar niso hoteli videti in znati. Zato carine imajo korist le ogrski in avstrijski j agrarci tudi niso hoteli podati pri sestav-veleposestniki in židje, drugi kmetovalci j ljanju tarifnih postavk nobenih podatkov, pa so postali še \ečji reyeži. O delavskih i s katerimi bi dokazali upravičenost svo-slojih sploh ne govorimo, ker je škoda I jih zahtev. Veleposestnikom je šlo le za vsake besede o preveč znani bedi teh j njihov žep in vlada je pa tudi gledala, da slojev. Tu vlada na korist privilegiranimj po možnosti zadovolji „zveste" Madjare in aristokratskim in židovskim kmetovalcem j avstrijske aristokratske kmetovalce, in industrijalcem velika revščina. i Sicer pa raziskovanja niso mogla Visoka carina na tuje kmetijske pri- ^ dražega uspeha. Avstrija se peča v delke sploh ne ščiti domače produkcije, i P™ vrsti z živinorejo. Značaj dežel je ker Avstrija pridela premalo, je navezana! g°.rat- imamo večinoma pašnike m so dam na uvoz od drugod. Visoka varstvena ca- ™ Pogoji za živinorejo S poljedelstvom rina na zrnie omogočuje le ogrskim vele- se kmetovalec v alpskih deželah ukvarja posestnikom in Židom, da dražijo naš vehko manj kot z živinorejo. Tudi zahteva vsakdanji kruh, dasi polnijo žepe z na- i poljedelstvo vec delavnih moči kot zm-šim krvavo zasluženim denarjem.Madjari ^eja. In delavne»moji so danes jako delajo s zrnjem, kar hočejo, odirajo avstrij- drage. Zato pa tudi dohodki iz živinoreje ski konsum, kolikor se jim zljubi. daleč presegajo dohodke iz poljedelstva. Znano je, da je Ogrska izključno j Iz podatkov, katere je nabralo mim-J - - - - - Qna | nistrstvo, je razvidno, da kmetovalec, ka- poljedelska in živinorejska dežela. , i u torej pridela več poljedelskih pridelkov, j ten nima nad 15 oralov zemlje sploh ne kot jih more porabiti sama. Manj ko jih'more prodajati nobenih pridelkov iz rastlin-porabi sama, sploh ne more pridelati inif™> da ima od visoke carinenazrnjele naj bi bila letina še tako slaba. Ce je; o do 10% avstrijskega kmetskega prebi-torej kdo primoran uvažati zrnje, je, to letalstva ti ne ^vzep tfiv auu U11LUU1U11 u I J I • j | . VI I Avstrija, nikoli pa Ogrska. In vendar ni i ysega dobička, ker preteklo dosti časa, da je Ogrska kupo- j ^ m drugih potrebščin poskočile tudi vala avstrijsko pšenico, ogrski mlini so zahteve> delavcev m obrtnikov kupovali za svojo potrebo avstrijsko blago. ?^alo kmetsko prebivalstvo Avataje ' ..........kateri sicer dobivaio! Pa je vsled visoke carine na slabsem. pšenico via Dunaj iz Ogrske, so kupovali; Navesti hočem le primer iz svoje ožje do-pšenico na Češkem. In'vendar Češka sko-:movine. iz Slovenskih goric na Stajer-raj popolnoma industrijalizirana, je naj- i Tj se smatrajo za najbogatejše večja konsumujoča provincija tostranske ^ najrodovitnejse na Slovenskem in ven-državne polovice. Ali ni to narobe svet ? t dar se tu pridela zrnja komaj plastne Industrijska država prodaja agrarne pri- j potrebe. Kvečjemu se proda kaj ajde a delke agrarni državi, katera v vsakem dokupujejo pa vedno koruze m otrobe, slučaju pridela nad svojo potrebo, in tej} Glavnii predmet prodaje so seno, živinam abnormiteti torej ni bilo krivo pomanjka- ™o./Ti kraji torej nimajo nobene koristi nje blata na Ogrskem. Avstrijski produ-! od visoke carine na zrnje, pac pa škodo, centi niso sledili umazanemu početju: Veliki posestnik pridela zrnja za svojo ogrskih oderuhov in zategadel so ti po-, potrebo in morda za ^ svoje delavstvo, kupili cenoše aVstrijsko pšenico, so dr-! srednji posestnik zrnje ze dokupuje a de-žali domače blago umetno nazaj, samo da i lavecj mnicar) pa mora sploh vse kupiti, so blago takorekoč monopolizirali in so! . Na slabsem pa so bregoviti kraji ki lahko diktirali ceno. j ms° pripravni za poljedelstvo, temveč le Agrarci so pri sestavljanju nove ca- za živinorejo. Alpske dežele uvažajo sto-rinske tarife trdili, da se vpliv visoke: trne ah tisoče vagonov moke, koruze m carine na zrnje nikoli ne bode kazal v' otrobov, navezane so popolnoma na tuji cenah za zrnie v vsej svoji veljavi, ker je pridelek. Se na slabsem pa so vinorejci. nemogoče ustvariti v poljedelstvu kartele, j Vinoreja zahteva mnogo dela in mora yi-kakor jih ima industrija, in kateri bi na- I norejec potrositi mnogo za delavne moči. rekov ali cene. Poljedelci torej ne morejo! Ne navajam za P"me* dvigniti cen svojim pridelkom do im-'P" Istrs ki morata sploh kupovati skoraj portne meje. V tej trditvi leži res nekaj iYes ?lvez' . , . A , .. «*« . resnice. Karteli v poljedelstvu niso mo-' J>sl1.t1! imajo v konst avstrijskih in goci v tistem smislu kot jih ima indu- i madjarskih veleposestnikov visoke troske striia ali organizacije veleposestnikov de-j^ svojem gospodarstvu, morajo svoj zivez lu^ejo ravnotako kot karteli Veleposestniki | drago plačevati Ko bi le znala vlada s so hitro spoznali ugodnost, katero jimsvojimi kletarskimi nadzorniki preprečiti, nudi visoka carina, kreditni organizacije! da bi se v k eteh ne pridelalo toliko vina ji m preskrbuj e j o zadostni kredit in tako kot se ga pndela T J^ogradih. Bog de a S^d^cene zrnju, kakor Kestra-1 ™ nek cene železu. Da ne pade cena zrnja, privažajo j brez *?ožje pomoči. ^be vinoreje ni- ne donaSajo t0lik0Tea kollkor mora Bki magnatje seveda ne potrebujejo ^L^darsto " ^ * g°" začeli so sami obiskovati borze in ^isp°Xto bi se naj odpor delavca in ma-vpi ejo in mesetarijo ravno tako kot zad- J f kj kmetom nji Žid. Torej »T«to SorT baron Hohenblum. Po ustih ti- špekulacije, a pri tej speku aciji s® ude-, hiiskačem, ki se lažejo, da zastopajo leženi agrare.. Opakim J^^S?0111 fu ščitifo krnetove koristi' in hujskajo prinaša visoka. canna mastne^otacto. ; ^J ^ proti delavstvu in ml Vprasati se moramo seda), Kako je Kmet, delavec in obrtnik bi pa ^ avstajskim fffii t morali nastopiti složno proti veleposestni- zvani osrecevalci m varni Kmetskin ko- niihnrim nnrlrpnnikom risti imajo grozno polna usta hvale, kak0ikQm in podrepmkom.__ se trudijo in delajo za kmetske koristi. ? - ' zabavljajo čez ubogo delavstvo in me-; ščanstvo, katero hoče baje pogin ubogega! kmeta, ki potem res smatra te sloje za svoje sovražnike in goji neko mržnjo do delavstva in meščanstva. O tem sem se prepričal sam številnokrat, saj sem y! vedni dotiki s kmetskim ljudstvom. Ali ni treba nobenih s trudom privlečenih dokazov, da visoka carina ne j samo na razne industrijske predmete; ampak tudi ona - zrnje jako škoduje! avstrijskemu kmetovalcu. Izvzeti so veliki; posestniki, kateri pa tvorijo le nekaj od-: stotkov ysega avstrijskega kinetovalstva. j . ^ - ^ nfinistrstvo, sajJ soP to pokazal? preveč'LBKflFll!! ufSllll U S OZ vlili jasno podatki, katere je nabral po nalogu j poljedelskega ministrstva in s pomočjo c. Najbolji« ln najmodernejie sukno za moške ln Tolneno u Ženske obleke razpošilja najceneje n CTPDMPfVI JuiMiovanski razpoilllalB« K« O I C.KIVIE.V»IV1 V OELJU it. 302.' i:. V; ; i.;V.v , h tik. Kabaret „Jlarim" Ravnatelj K.Maurice. Trst, ulica StaillOH Št. 10. Pri klavirju F. Leopoldi Senzaeijonalen in familijaren spored od 16.-30. apr. Lepotna damska tekma. JENNl* LIND, operetna šangonetka. LEPA LOLITA, španska pksulka. MICI BYZAN JOLLY SYLT subretka. subretka. PEPI LINDNER, operetna šansonetka. LEO WERTER ERNA MANZONI kabaretni pevec kabaretna pevka. Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 FRICI WALDEN ELFRIDA HAGEN kabaretna pevka kabaretna pevka WILLY SCHUSTER RELLY BERTE, buflo „nepreko9ljiva". krono. Čuvajte se peg! Vaše obličje bo krasno, čisto in fino, kakor alabaster. — Pege, pike, izpuščaje rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Viadicca balsamin . Steklenica K 2*50, „Vladicca bals. creme* K 2'—. „Ratiocell balsamin milo" K 1'20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi. WW Neprijetne dlačice ^PH z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo*. Steklenica K 2*50. Specialiteta za dame „Salvorin voda" za odstranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna za omivanje in čiščenje las, ki jih sama skodra in jih dela lahke in lepe. Steklenica K 2'—. StiT Bujna rast las ln brk se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom) „Poarine". Cena K 2-4. Bnjno popolnost, krasno oprsje doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco" 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij O.Havelka, Prcga-UrSoulce 613-1. TiBOČ in tisoč priznanj in zahval. Velika zaloga u Crrtu Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi dobavlja, kakor je dokazano, tvrdka VALENTIN BBRGHiN GRADEC Podružnica Trst tel. Nuova št. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. kr. kmetijske družbe na Dunaju ministe-; rijalni tajnik dr. Karol Hoftmeister. Raziskovanja so pokazala, kako veliko škodo j trpi avstrijski kmetski stan vsled visoke: carine na zrnje, in pri enketi je Hoffmei-i ster tudi natančno orisal vso to škodo.' Agrarce je resnica grozno bodla v oči,! znali so preprečiti publikacijo uspeha teh raziskovanj, zaletavali so se v Hoffmeistra i kot zbesneli in bi mu bili skoraj snedlT kruh. In mož je le delal po naroČilu, jej poročal na enketi le resnico. Ministrstvo! je naročilo nabirati podatke le za to, da! z njimi dokaže opravičenost visoke carine na zrnje, da je visoka carina znatno j povzdignila avstrijsko poljedelstvo itd. Ali j iz nabranih podatkov in raziskovanj so; razvideli čisto kaj drugega, videli so to, I Ribje olje I. vrste I steklenica K 1-20. 3 stekl. po poŠti vse franko 4 50 K. Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. -- Neoporekljivo sredstvo. - Andrej Purič kovač, Trst, ulica BKedia 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. ial-Trst priporoča svoje trgovine jestvin ulica Commerciale 18, s podružnico ulica Istria 66. ("Ćarbola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Back & Fehl splošni uniformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Josip Trampuš Trst, ulica Farneto št. 11 priporoča srojo pek arijo. Večkrat aa dan svet kruh. Znlosa moke vsake vrste b — prom mlinov. — Vino in likeri v Bteklenicah. SladUHs« Ln biikotini. - Postrežba tudi na STAJERSKO SLIVOVKO tropinovec, brlnjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINALNA ŽGANJA ln sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šlpkovih jagod priporoča edina žganjarna v Celju lastnik Robert Ml,Celje Velika zaicgn vsako rstne^e ssra, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem er. entaiskf, ovčjr, parmezan J.--* no K 2*3G in naprej, ? akor gorgonzola, t apist vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani J, J. »n, Trjf ulica Globio it. 10, Zagovorniki visoke carine tudi trdijo, da gredo cene zrnja in živine paralelno. Ali ta trditev nikakor ne odgovarja resnici, kajti vsakdanje življenje in izkušnja nas uči, da se pomikajo cene nasprotno. Če rastejo cene zrnju in krmilom, pada cena živini in nasprotno. Kadar so zrnje in krmila poceni, se dviga cena živini, kajti živinorejec lažje redi živino, ni primoran prodajati za vsako ceno, ampak čaka ugodnega trenutka. Če pa je zrnje ali krma draga, tedaj pa živinorejoc težko redi živino, jo mora prodajati, in če se ponuja več blaga, nima dobre cene. Z visoko carino na zrnje se torej dela le za žep veieposestnikov, nikakor pa ne v korist malega kmetovalca. To pa je gotovo krivica, da morajo trpeti pomanjkanje in revščino milijoni prebivalstva, ker to zahteva majhno število privilegirancev avstrijskih in pa mad-jarski magnatje in židje. Visoke carine nam je podaril „privilegijski" parlamet. Ljudski parlament pa se naj spomni stradanja revnih kmetskih in delavskih slojev in naj pomete nejsamo s carino na železo (kar je res krvavo potrebno), ampak naj tudi pomete z visoko carino na zrnje. Našemu ljudskemu parlamentu mora biti vendar ljubše avstrijsko stradajoče ljudstvo, kakor pa nekaj avstrijskih in ogrskih magnatov in Židov. Fr. Zelenik. 8. ml,, Podraga: Zavzetje Istre 1. 1813. k stoletnici zavzetja in letošnjemu odkritju spomenika majorja Lazarića na lindarskem hribu. Ko se je sovražnik predal stotniku Lazariću, se je vrnil ta v Pazin in ga for-melno zasedel v imenu njegovega veličanstva avstrijskega cesarja. Noč je uporabil, da je nastavil začasno oskrbništvo, da bi zavaroval državno last. Njegova četa pa se je odpočila. Čeravno bi stotnik Lazarić s svojo četo z največjimi uspehi prodiral v Istro, so se deželani navduševali za nadaljni pohod, sovražnik pa je bil radi dogodkov prestrašen; vendar se ni mogel odločiti, ker ga je skrbelo, .kaj naj ukrene z ujetniki" ? Število ujetnikov je namreč večkrat presegalo število njegovih vojakov. Da bi jih obdržal v Pazinu, bi bilo zelo nevarno, svojo četo bi moral uporabljati le, da bi varovala ujetnike — ter ne bi mogel iti več iz Pazina. Da bi jih spravil na Reko, bi rabil močno spremstvo; a kje je dobiti, ko pa je bilo število ujetnikov 20 krat večje nego ono njegovih vojakov ? Končno se je vendarle odločil, da s svojo Četo hitro sam spremi ujetnike na Keko ter se najhitreje povrne v Pazin, da bo prodiral dalje v Istro. Seveda se je stotnik Lazarič pripravil na različne neprijetnosti, ki bi se utegnile pripetiti spremstvu na deseturni poti ob nekdaj beneški Istri. Zjutraj 5. septembra 1813 je odkorakal iz Pazina in še isti dan srečno dospel do Učke gore in Kastva. Poizvedel je, da se je vsled strahu razkropila narodna straža, ki se je zbirala pri Čerinci nad Buzetom, ko je izvedela, da so bile poražene redne čete. Dne 6. septembra pa je srečno prišel •čez Lipo na Reko. Generala grofa Nugunta vojska je bila pripravljena, da sprejme sovražnika, ki je prodiral po postojnski in tržaški cesti ter jo mislil napasti. Drugi dan 7. septembra je prišlo do boja in generalu grofu Nugentu se je pri Jelšanah in Pasjaku posrečilo, popolnoma premagati dvakrat močnejšega sovražnika. Naslednji dan je poveril stotniku Lazariću 120 mož ter mu ukazal, naj gre, sporazumno z angleškim admiralom Freemantleejem, čez Učko goro v Pa čin ter naj prodira proti Puli potem pa ob morju gori v Istro. Dne 9. septe .1-bra se je Lazarić vrnil v Pazin. Pridruževalo se mu je vedno več črnovojnikov, ki so ga po zadnji zmagi še bolj vzljubili ter zaupali vanj. Svoje moštvo je razdelil v dve četi. Z eno je prodiral proti Puli, ki ga je zavzel 11. septembra in zajel 57 topov; posadka se je prej rešila z ladjami v Benetke. Drugi del pa je odprl pot čez trdni Buzet. Dne 12. septembra je že obkolil stotnik Lazarić mesto Koper ter mu ogrožal stališče s suhega; na morju pa sta obkolili mesto ena angleška vojna ladja in ena fregata. Poveljnik mestne posadke, dveh bataljonov, se je takoj udal, čim je videl, da ni drugega izhoda in da mora podleči napadalčevi premoči. Opoldne so zasedli Avstrijci mesto, zajeli 7 topov in ogromno streljiva. Proti večeru je zasedel stotnik Lazarič višavje nad Trstom ter se pripravljal na skupno delovanje z generalom grofom Nugentom. Istro so Avstrijci takorekoč zavzeli, 120.000 prebivalcev se je priklopilo Avstriji. Iz Kopra je pazil stotnik Lazarič, da bi prekinil vsako sovražnikovo zvezo z mestom tržaškim. Generalu grofu Nugentu pa se je posrečilo, da je izdatno močnejšega sovražnika, ki ga je napal pri Jelšanah in Lipi, dne 16. septembra popolnoma premagal. Odposlal je namreč majorja Cavendo proti Reki ter tako sovražnika premotil, da je udaril za njim in zasedel mesto Reko, katero pa je moral takoj zapustiti ter se vrniti proti Trstu in Postojni, ko je videl, da general grof Nu-ent prodira čez Pazin in Buzet proti [opru. Med tem pa je nabiral stotnik Lazarič prostovoljce ter jih v treh dneh nabral čez 1200, ki jih je takoj vežbal v orožju, obenem je pa tudi združeval črno vojno. Čez pet dni je že priklopil bataljon prostovoljcev svoji brigadi, in ker so bili zelo navdušeni in nič manj uporabni v vojni, jih je uporabil pri obleganju mesta Trst. Ko pa so istega zavzeli, je zapove-ljeval major Lazarič temu bataljonu in novo ustanovljeni diviziji „Kastavskih lovcev". Kmalu pa je pridružil del svoje vojske brigadi generala grofa Nugenta, ki se je vkrcal v Italijo, z ostalim delom pa je oblegal Benetke. Združeni in izvež-bani Črnovojniki pa so odrinili, ko je na Kranjskem prodiral kraljevi zastopnik s svojo vojsko čez Učko goro na Kranjsko. Postavili so se v bojno vrsto med Senožečami in Razdrtom ter imponirali sovražniku zlasti s svojim pogumom in mnogo-številnostjo. * Pazinski prebivalci so proslavili dan zmage 4. september 1913, ko so se zopet zjedini z Avstrijci, da so nekaj let po teh dohodkih zgradili spomenik iz 110 francoskih bomb, ki so jih dobili v prepadih Foibe — ter ga odkrili na svojem Frančiškanskem trgu. Ob stoletnici pa odkrijejo Istrani na lindarskem hribu spomenik v proslavo majorja Lazarića. Izredna razprodaja!! Meverjetno ceno! 690 kosov za samo 3 K 80 vinarjev. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp, prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par double zlatih, manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo, 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch Jungwirth, Krakov« A/4. NB, Pri naročbi dveb :avojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar. Ivan Krže Trst - Piazza 8. GlovannE it. 1 fl?1 nrtfn kuhinjskih is kletarskih potreb CldkJLUgSl glin od lesa in pletenin, Ikafo* brent, fiebrov in kad, lodčekov, lopat, reiet, alt ia vsa tovrstnih kofiev, jerbasev in metel .ter mnogo drugtt T to stroko spada- av/iA«. -TOi° te iočih predmetov.— * * IJpvrUW» goviao » kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, rt oalje emaila, kositerja ali cinka, nadalje paiamantsrj« kletke itd. — Za eostilnič&rje pipe, kzoglje, Mnaljea* in stekleno posodo sa vino. Velika zaloga dvokoles In Šivalnih strojav, gramofonov, orkHtron o v pri JJ ftt J ©1 - U, Oorloa, Stolna nlioa it. 2 ln 4. ■ •hanlčna dalavnloa. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl. Pri reumatizmu in pri s navraigijah s blaži bolečine, pri trganju odstranjuje otekline ter napravi ude zopet gibčne, odstranjuje nadalje neprijeten občutek mraza, za drgnenje, masažo, ob-kladke in kopelji pripravni. C0NIRH60NA11 Besedna znamka zavarovana. Fazite na ime iidelia in ixielo?atel]a. s Tudi če se ga dlje časa vporablja riima ni kakih škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni narkotični izdelki. 1 eevka 1 krono. Po pošti proti naprej poslanem znesku 1 cevka K l oO i 5 cevk „o — l franko. 10 cevk „ 9 — J Izdelovanje in glavno sklatlSče: LEKARNA B. FRAGHER C. k. dvorni žalagatelj PFUGA l||, 203. _Zaloge do 1' karnah. zdpavfnsče Varaždinske toplice hrvatsko) Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Hov zdraviliški hotel z električno razsvetljavo staroznana radioaktivna žveplena kopelj 58 0 C priporočljiva za +MnQn!n i>numn so hi So Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, irtjalljtj, rovmu, ISniJU jetrih, želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisle in solnčne kopeljt. Odprto celo leto. Moderni korafart. Novi hoteli. Krasna okol ca. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert. Pripravite se kolesarji na kolesarsko sezijo! Vsak, ki se spozna, kupi najboljše kolo v monarhiji, ali kolo »KOSMOS " dobro, po ceni ljudsko kolo. Avstrijsla dražba tovarn orožja v Stop. Ceniki zastonj in poštnine prosto pri zastopnikih : TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA : Grusovin E., Corso G.Verdi 42 Sv. LUCIJA: Ig. Šuligoj. Gostilna „Adrija" v Barkovlj ah se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov na Miramaraki cesti v lastno hišo v ulici Pancera št v. 111, p. d v „Klancu", kjer ima svoje nove dobro-urejene prostora. Cenjeni gostje naj bodo uverjeni, da bodo v novih prostorih post eženi istotako kakor dosedaj. Toči se vedno sveže Dreheijevo pivo, črno in belo domače vino. Izvrstna kuhinja. - Za obilen obisk se priporoča Vekoslar Kocjaiičič, lastr ik. Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav. Odlikovana pekarna in slaščičarna Oinko SRerK - Zrst £ -M X0 O o ■c o 3 TJ O < «8 > o d- a N< D >—•• C3 EC tt 3 BO ax Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in Blaćčiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. Zaloga obuvala - in lastna delavnica = PalUlB« :: :: TRST :: :: S MIlVl ulica Arcata 19. Velika izbera Čevljev za moške, Ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: po JafeO nizkih in zmernih cenah. Josip Zavadlal Trst, ulica Marco Polo 6. Priporoča cenj. občinstva svojo pekarno Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravn k« Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma štev. 17, IL nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom ia porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoli sr Ivan Kosmerlj Ivanov Rojan, ul. Montorsino št. 7, priporoča o. občlnetvn svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. a Gualtiero Cozzio . / Paste Bas SIitiiiI I in Terreate 1» (aaspretl Cklozzl) Tre« PRVA brusarsk* :: DELAVNICA :: električni moto«. Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. FR. P. ZAJEC LJubljana, Stari trg 9 Izprašani optik Specijalist za očala in ščipalDike. Zalega to-plomsrov, barometrov, daljnogledov (Zeias) itd. Lastna delavni a c električnim obratom. Knsni ceniki brezplačno. AvMiofana tfunaj«ka iota. m nnHa rtM, btfetevMia %St*k t« imHU mm HOVAIt - TRST ta. r- iHtt-r^^^^ž^frjagAaša ižrti Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni ALOJZIJa POVHA Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izber. IVI A RTI N DOVGAN i^^oJSarA., trgovino jestvin kolo- JBIHIII I lil V W T novo prevzeto ln že 50 let obstoječo nijalnBjja blaga. Bazpolllja ry t poidnevio pikale o t S * g nap.-ej. B a jo vedio svežg in i. vr3ta. — Prodaja *»»« aa /V lavsfce organizacije . — uoioceno je, aa se za 10Q K Za tQČno h ntiraru 5 let 1 komad imajo pravico udeležiti kongresa poleg od- K 4.80> 2 kom. K 9 - ; enake damsko ure 1 komad ki se vrši poslancev podružnic NDO tudi odborniki k 5 20, 2 kom. K 9-80. Sveiovnoslavne so moje ure. Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na skupin NDO v Trstu. BRZOJAVNE VESTI. Senzacijonalna suspendiranja. {Ravnatelj preparandije, notar, sodni svetnik j ln — državni pravdnik l!) Nadalje oferiram Gloria Brebrno žepno uro za V nedeljo, 27. aprila 1913 ob 3 popoldne K 3-60. Vsaki uri se zastonj priloži eleg. pozlačena " verižica. Brez rizika. Zamena dovoljena ali pa se V Občinski pisarni V Nabrežini vrne denar. — Razpošilja se po povzetju. . , v , . S S JUNGWIRTH p° m dnevnem redu: eksport ur, ^OV, štev' T/5- £ »fJnttgfoTekT. ^ 191" ———————— 3. Odobrenje računa. „BONVECCHIATI" leto 1913. 6. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje načelstvo. , Svojim prijateljem, naklonjencem in p. n. }.°J!tev načelstva. DUBROVNIK 19. (Izv. brz. .Edinosti44,) občinstvu naznanjava, da sva prevzela tu v 5- X?ht?I 3 udov v kontrolm odsek Po zmagi Srbov pri Kumanovem Je bila tu ul. Carlo Ghega št. 17 se nahajajočo prirejena narodna svečanost Srbov in Hr- i vatov brez razlike strank. Vso svečanost in j rOSl»AVF2LC1J O sprevod po mestu Je vodii tukajšnji notari Luka markiz Bona. Tekom svečanosti sej je deklamirala tudi neka oduševljena pesem, v proslavo srbskega orožja, komponirana po i sodnem svetniku pl. Grisogona, ki je bil radi tega — kakor že javljeno — discipli-1 in jo danes otvorila. Restavracija je oprem-narno premeščen. Sedaj se Je javil tudi ljena z vsem modernim komfortom in se bova pesnik dotične pesmi v osebi ravnatelja tu- prizadevala, da zadovoljiva svoje goste z kajšnje ženske preparandije, g. K r i I e t i č dobro nemško kuhinjo, prvovrstnimi pijačami in je bil takej na to brzojavno odstavljen od, in skrbno postrežbo. Društvene vest** Šentjakobska CMD podružnica vabi! na redni občni zboi, u ^c vrši danes ob 9 30 dopoldne v otroškem vrtcu. Pevsko društvo „Ilirija" vabi dane s od 3 do 4 popoldne na skupne pevske vaje. Podružnica družbe sv. Cir. in Met. v Barkovljah bo imela svoj občni zbor danes dne 20. aprila ob 10 predpoldne v Narodnem domu po običajnem dnevnem redu. Kolesarsko društvo „Balkan*4 naznanja. da se vrši danes vnedeijo društveni izlet. Zbirališče v kavarni „Minerva". Odhod o pol ene popoldne. Slovensko gledališče. Danes v nedeijo, ob 815 zvečer, se uprizori prva repriza Smetanove opere „PRODANA NEVESTA". Prepričani smo, da bo slovensko tržaško občinstvo znalo z velikim obiskom ceniti pomen tega umetniškega pojava prve \ rste, ki je celo imponira I našim italijanskim sosedom. Saj ni čuda, Smetanova opera službe. Od više strani se Je zahtevalo, naj i državno pravništvo dvigne obtožbo proti, voditelju sprevoda g. markiju Boni. Državni; pravdnik Kronja pa ie izjavil, da ni raz-; logov, da bi se proti Boni smelo kazensko postopanje. Vsled tega Je bil državni pravnik Kronja suspendiran radi neposlušnosti napram višim zapovedim, a notar Bona Je bil suspendiran od pravice vršenja službe. Konec obleganja Skadra. CETINJE 19. (Izv.) Semkaj so dospeli prestolonaslednik Danilo, vojni minister Martinovič in general Vukotić. Danes popoldne se vrši v konaku pod predsedstvom kralja Nikole seja vojnega sveta. Govori i se, da bo na seji razpravljalo o vprašanju' ustavitve nadaljnega obleganja Skadra. LONDON 19. (Izv.) Tudi semkaj so došla poročite, ki zatrjujejo, da bo Črn3gora v kratkem ustavila obleganje Skadra, katerega Črnogorci sami nikakor ne mert jo osvojiti, o čemer je prepričan sedaj tudi že kralj Nikola sam. BELGRAD 19. (Izv.) Vsled dejstva, da je nadaljna srbska pomoč pred Skadrom izključena, da so zavezniki pripravljeni skleniti preliminarni mir in da tudi velesile nočejo odneheti v skadrsken vprašanju, so prišli črnogorski merodajni krogi do spoznanja, da je nadaljne obijeganje Skadra brez pomena in tudi brezupno. Ćrnagora bi imela od vstrajanja na svojem dosedanjem stališču le škodo. Faktum Je, da bodo! vsled popuščanja vlade Črnogorci silno razočarani, četudi so se že skoro sprijaznili z; mislijo, da iz sedanje situacije pred Skadrom ni več rešitve. Upati pa je, da se bo kralju Nikoli vendarle posrečilo pomiriti narod in ga prepričati, da bi bil tudi pri največjih naporih ped sedanjimi okoliščinami vsak boj za Skadtr zaman. DUNAJ 19. (Izv.) „Reichsport" poroča: Predno odpošljejo velesile odddlek mednarodne armade ored Skader, bo poveljnik mednarodnega brodovja zadnjikrat pozval črnogorsko vlado, naj vpošteva želje velesil. Ce pride na ta poziv negativen odgovor, se bodo internacijonalne čete tako| izkrcale v Medovi. DUNAJ 19. (Kor.) Z ozirom na poročila, da je sklenil kralj Nikola ustaviti na-daljno obleganje Skadra in izdati tozadevno na narod posebno prokismscljo, poročajo današnji dunajski večerni listi, da je kralj Nikola še bolj Intrasingenten, kakor je bil poprej. Dne 17. t. m. se je vršilo baje zopet bombardiranje trdnjave, ki je povzročilo v mestu precejšnjo škodo. Pred sklenitvijo preliminarnega miru. SOFIJA 19. (Izv.) Balkanski zavezniki izroče še tekom današnjega dne velesilam odgovor na njih zadnjo demaršo. Tu iviada veliko nezadovoljstvo radi postopanja Cr- Z odličnim spoštovanjem Ivan in Margareta Vavpotič FRANC PAULINA SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo obuval za moške, ženske in otroke. Delo solidno, cene brez konkurence. Naročila po meri. — Postrežba tudi na dom. Potrebščine za čevljarje in zaloga usnja. = PraHtičpi čut Japoncev i je takoj pojmoval mnoge koristi NOVEGA „BERS0N" ovega gumijevega napetnika. Japonski pismonoša Izključeno pokrevljanje, spodrsnjanje, utrujenje, pretresenje živcev. Beraonwerke, Dunaj, VI. RUDOLF SCHUZ.TZS - IZ BERLINA konoeaUonlranl zebotehnlk — Plazza Barriera vecchia. uhod uliea Sette Fontane štev. % EL UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. oooaoo Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočib slojev, t«**m OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. «=- SPREJEMA OD IN 5—7. Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan I.a po K 2'oO in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, t* apistevski s?r in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani J. J. Siibon, Trst, ulico Glorsio Oasnrl it. 10, negore, ki le otežuje delo ostalih zaveznikov. BELGRAD 19. (Izv.) Zastopniki velesil so včeraj sporočili zunanjemu ministru določila velesil glede severne in severovzhodne meje. SOFIJA 19. (Kor.) Tu se zatrjuje, da je danes dospel tudi odgovor Črnegore, ki brezpogojno pristaja na posredovalni pred-log velevlasti. Treba je napraviti v odgovoru le neko korekturo glede mej Albanije, Egejskih otokov in vojne odškodnine, nakar bo odgovor takoj izročen velevlastlm, mogoče že danes ali najpozneje jutri. Sestanek poslanske zbornice. DUNAJ 19. (Kor.) Danes dopoldne se je posvetoval ministrski predsednik grcf Siirgkh z zborničnim predsednikom dr. Sylvestrom glede termina sklicanja poslan ske zbornice. Kakor se zatrjuje, se sastane zbornica dne 5. maja, za slučaj pa, če se j "slavnostnega državnega dneva. Umrl je 20. oktobra 1740 v svesti, da je zasigural svoje dežele habsburški dinastiji. A zmotil se je. Komaj |e zatisnil oči, že so se dvignili od vseh strani sovražniki, ki niso hoteli priznati njegove hčerke Marije Terezije za cesarico. Prišlo je do 71etne prestoicnasledstvene vojne, po kateri je rao« rala cesarica pruskemu kralju Frideriku Velikemu, ki je najbolj prežal na Avstrijo, odstopiti sedanjo Prusko Sletijo, Španiji Parmo, Piacenzo in Gdastallo, nekaj okrajev okolu Milana pa Sardiniji. S tem si je zaslgurala prestol ln pragmatično sankcijo so definitivno priznale vse države. V poznejših letih si Je pridobila Avstrija Bukovino, Galicijo fn Dalmacijo in I. 1908 še Bosno in Hercegovino. DUNAJ 19. (Kor.) Povodom 200Ietnice pragmatične sankcije so imele danes vse ljudske, meščanske in srednje Šole na Dunaju prosto. Iz vseh glavnih deželnih me*t prihajajo poročila ◦ dostojni proslavi tega poljsko-rusinska in češko-nemška spravna pogajanja ne bodo ugodno razvijala, se sestane zbornica nekoliko pozneje. Generalni štrajk v Belgiji. BRUSELJ 19. (Kor.) Po poročilih iz Antwerpna se je položaj v pristanišču zelo poslabšal. Število štrajkujočih vedno balj narašča. Bati se je, da pride do izgredov, ker so organizarne delavske denarne zaloge že skoro vse pošle in grozi delevcem Sakota. Papeževa bolezen. RIM 19. (Kor.) Danes ob 7.30 zjutraj se je podal v Vatikan papežev brat, Angelo Sarto. Kmalu za njim sta prišli obe njegovi sestri in nečakinja. Sestanek |e bil skrajno ganljiv. Papež se je dvignil iz postelje in svoja brata poljubil. Igra „La Revanche" prepovedana na Francoskem. PARIZ 14. (Kor.) Iz St. Diersa se poroča : Neka igralska skupina je hotela tu včeraj igrati igro „La Revanche". Z ozirom na zadnje dogodke v Nancyju, Je župan predstavo prepovedoval, ker se je bal, da pride do kakih nepotrebnin izgredov proti Nemcem. 200Ietnica pragmatične sankcije. Trst, 19. aprila 1913. Danes je preteklo 200 let, odkar je izdal cesar Karel VI. pragmaktično sankcijo in postavil ž njo osnovni temelj za nadaljni razvoj monarhije. Zakon je bil prvotno izdan samo kot hišni zakcn, pomeje pa je bil predložen tudi deželnim zborom vseh avstrijskih dežel. Nižjeavstri|ski in Češki stanovi so ga sprejeli 1. 1720, Ogri I. 1722 in ostali deželni zbori v letih 1720—1724, nakar Je bil dne 6. decembra 1724 slovesno proglašen kot osnovni državni zakon. Pragmatična sankcija pomeni pravi rojstni dan novega razvoja avstrijske države. Ž njo ni bil samo definitivno in nespremenljivo določen prestolonasledstveni red avstrijski, ampak izrečena tudi neločljivost in nerazdeljivost vseh avstr)|skih dežel za večne čase. Najvažnejša določba pragmatične sankcije je ona, ki določa, da pridejo za slučaj, če izumro moški potomci habsburške dinastije, na prestol ženski potomci. Cesar Karel VI. je dobro vedel, da bo pragmatična sankcija naletala na najhujši odpor in v resnici je večina evropskih držav v začetku ni hotela pripoznati. NajDrej, I. 1725. se mu je posrečilo pridobiti Spa nijo, 1. 1726 Rusijo, 1. 1727 Prusijo, dočim Francija in Anglija, ki sta pridobili na svojo stran tudi Dansko, Švedsko in Nizozemsko, pragmatične sankcije nikakor nista hoteli pjipoznatl. Konečno se je izneverila tudi Španija in stopila na stran Karlovih sovražnikov. Političnim sporom so se končno Še pridružili gospodarski. Cesar Karel je namreč z vsemi močmi podpiral orijentalsko trgov sko družbo v Ostende in tako le še bolj razdražil svoje sovražnike. Da pridobi Anglijo zase, je konečno cesar, četudi s težkim srcem žrtvoval orientalsko družbo. S Francijo in Španijo je prišlo konečno 1. 1733 po smrti poljskega kralja Avgusta II. do vojne. Avstrija in Rusija sta se hotela spraviti na ooljski prestol saškega kneza Avgusta III, Francija, Španija in Sardinija pa Stanislava Leščinskega, tasta Ludovika XV. Prišlo |e do vojne, v kateri pa je bila Avstrija nesrečna. Francozi so okupirali celo takratno avstrijsko Lombardljo in Alzacijo Lotaringijo, Spanci pa Neapelj ic Sicilijo. L. 1735. Je bil sklenjen mir, v katerem je cesar Karel VI. proti priznanju pragmatične sankcije In priznanju Avgusta III. poljskim kraljem, odstopil Neapolj, Sicilijo in nekaj okrajev okolu Milana, Stanislavu Leščinskemu pa je da! ta. odškodnino Alzacijo Lotaringijo. S tem je cesar polagoma pridobil vse države, da so priznala pragmatično cijo. DUNAJ 19. (Kor.) V slavnostni dvorani Terezijanske akademije se je vršila danes povodom 200Ietnega jubileja pragmatične sankci|e velika slavnost. Gojenci so konečno zapeli cesarsko himno, nakar (e bila slavnost zaključena. Vesti iz Goriške. Za promet tujcev na GoriSkem. Kakor znano, snuje goriški deželni odbor deželno organizacijo za promet tujcev. Radi tega se misli deželna zveza za promet tuj cev na Goriško-Ge želi seznaniti s pridno žensko, vdovo ali gospodično od 40 let do 55 samo svojo gospodinjo, ki ima svoje premoženje v gotoviai ali v kmetiji na deželi ali v mestu. Vrednost premoŽenja naj se natančno označi. — Ponudbe na inseratni oddelek „Edinosti- pod Šifro „Cvetje 813". 813 |XXq aa pridna in Čista postrežnica za tri ure ISuC 3w na dan. Ulica Giovanni B št. 20, levo, predstaviti se je predpoldne. 823 njj. aa meblirana siba. Campo S. Giacomo UllUd OD št. 3, m. 858 Išče Edinosti. a« hlapec ali dekla za kmetsko delo v wtJ vili. Naslov pove inseratni oddelek 859 IČJtn qq mladega urarja tudi izven Trsta. Po-loLc 5>C nudbe pod „Urar 868" na inBeratni oddelek Edinosti. Brivskega učenca ulici Saverio Mercadante 1. MnHictinia prodaja klobuke, pariške modele. ITIUUI9lilija in druge elegantno opremljene klobuke po K 6-—. Nova ulica (Via Nuova) 45, 1. 747 Prodajo se št 18. trata, okna, stopnjice, orni val-niki, ograje itd, ulica Piccardi 737 flrlHo ** sončna soba z dvema posteljama, Eel-UUlici vedere št. 18, vrata 11. 827 Gospodična ^t^L^it seiatni oddelek Edinosti. ZftmliiŠPa 86 Pr0daJ0 v leP' Pr°*iciji pri no-bDiHIJlOUa vem tramvaju pri Skednju. Parce-lice po 70 seČnjev po nizki ceni. Oglasiti se je pri krČmarju v Delarskem konsum nem društvu pii Sv. Jakobu jutri od 2—6 pop. 845 7flmliiQPP 86 Prod*j° Pri postaji Sv. Ane od »lllllldba 50 sežnjev naprej po nizki ceni. Naslov : gostilna Furlan pri postaji Sv. Ane rkerjancu št. 670. ali pri S46 Mesnica za šolo na Istrski cesti se da v najem s 24. avgustom. — Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 842 Repentaborska mladina n&tf. ples pri g. Štefanu Ozbiču. Svirala bo Lonjerska narodna godba $49 Mntnr na bencin ti HP na magnet, sistem Lan-mUlUl ger & Wo!f, in motor na plin 4HP, sistem Grosolei, sa proda Czernv, S. Anastaaio 20. 851 MlaHnnift 17 let i5<5e službe v zalogi vina. Po-mI«UDIIII/ nudbe pod „Pridnost" poštno-ležeča Materija. 837 Na prodaj oddelek Edinosti. posestvo z vinogradom na Vrdeli pri Trstu. Naslov pove inseratni 820 Prnctnri PriPravni za trgovino ah obrt, II UolUI I 9e oddajo v najem v hiši „Trgovske obrtne zadruge" ul. Stadion 21 takoj ali s 24. avgustom. Natančnejše podatke v uradu T. O. Z. 822 i Tužnim srcem javljamo, da je naša sestra, stara mati, mati, teta, gospa Marija Kovačič roj. Markuža v dobi 70 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v pcnedeljek 21. t m. ob 2 popoldae iz hiše žalosti Šalita di Greta št. 6. Trst, dne 19. aprila 1913. Žalujoči ostali. Novo pogrebno podjetje, Corso 49. Krasna vila v Sv. Križu moderni komfort, vrt, hlev se proda takoj radi rodbinskih razmer. — Redka prilika. Poleg vknjižb zelo majhna plačila tudi na obroke. — Ponudbe pod „Vila" na inseratni oddelek „Edinosti". Ker občni zbor, sklican na 18. aprila t. 1., ni bil sklepčen, vabi Tržaška posojiln. in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom na Soba in hrana86 po ceni odda enemu aU Belvedere 1, IH. levo. dvema gospodoma. Scala 775 Slovenkam a vento 7. se vljudno priporočam, Marija babica, ulica Molino 852 Vesti iz Istre. S Koperščine. Kako se naša slavna vlada zaveda svoje dolžnosti, kakor |c jej nalagajo osnovni zakoni iz leta 1867., nam dovolj jasno priča uradovanje c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru — vojaški oddelek. Tara nameščeni vojaški uslužbenci so si menda nadeli nalogo, da s slovenskim uradovanjem dosezajo rekord — kolobocij. Evo vara na|novejii dokaz, Slovenski stranki, ki ne razume drugega nego svoj materni jezik, pošilja c. kr. okrajno gtavarstvo, vojaški oddelek, sledeča vabila: št. 12040/Evz. Gsp. Sever Ivan od jožeta, rojen 1871 v Loka. Vabi se Vas, da pridete prav zanesljivo v urad wc. k. okrajno sodnijo v Kopra v tekom deset dneh ob 8 uri do poldne in sicer v zadevi za pokora 16 ora zapora, zaradi prestopek črnovojno zglaševalno dolžnost". Podpisan na tem monstrumu je seveda gospod sank-1 c. k. okrajni glavar, ne sicer lastnoročno, 1 pač pa je prltisnjen njegov podpis, Da-li se llraHnilf zmožen V8e^ pisarniških del; popol-UralllllK noma slovenščine, deloma italijanščine in nemščine, želi primerne službe za 10. maj. Naslov pod „Vesten" na inseratni oddelek Edinosti. 815 flrlffo eo postelja poštenemu mladeniču. — UUUd 5B Ulica Solitario 16, vrata 22. 862 launn nloc priredijo v nedeljo, 27. aprila JaVtJIl piC9 t. 1. fantje na Prošeku 863 Pvnfflil CP harmonika 2 vrsti 8 base v tržaške rrUUd OtS uglasitve, ulica Rojano št ti, I. n. levo. 866 Hfll/i 8 Proatim tekom se proda po nizki ceni, IVU IU uL Fabio Severo 27, vrata 9. Ogleda se lahko vsak dan do 10 dopoldne. £65 j i ■ . — Meblirana 8c^a se 8 ^ m&jnikom, na 36, II. vrata 6. željo souporaba kuhinje. Chiozza 855 91 l/rnn mese^D0 66 Cdda s l.majnikom fc I lillJIl eolnčna soba in kuhinja, voda. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 861 v Trstu in okolici se prodajo. Vprašajte Mar- 867 Vile in zemljišča koviča, Cafffe alla Posta. V najem se oddajo stanovanja v novi, moderno opremljeni hiši pri sv. Ivanu pri cerkvi, ul. delle Doccie št. 663. 682 Pnctanto Marrn priporoča cenjenemu uuolalllo marl/U Občinstvu svojo žga- njarno in slaščičarno, nahajajočo se t ulici Istituto štev. x. — Vsakovrstni likerji in rino r steklenicah Cene zmerne. Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tomažiča v ulici Moliu a vento 6tv. 3 v Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voditelj. 523 kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih družnikov po § 49 zadružnih pravil in ki se bo vršil y nedeljo, dne 27. aprila 1918 ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma 2) DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Poročilo o reviziji. 5. Razni predlogi*). 6. Volitev nadzorstva. TRST, dne 19. aprila 1913, Načelništvo. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbora staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloČi, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morejo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. it ZOBOZDRAVNIK :i Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—8. Zastopstvo za nvoz j os t vinskih specijalitet ^rst, ulica Tiziano Vecellio štev, 2. Najprimernejši nabavni vir za Zahtevajte dnevne cene. 01 FMMMJAi 9h ▼ALtrzs nr devize. FaEBGJia «WJI nr BLAW fn/nm oeladusCIH. DEPoerrs. — fromese. IKIOJATI; 7ij)jmaix MENJALNICA. W TRST, VIA 6ASM • msFJMM ST. 5 (LASTIM POSLAM*. M KNJIŽICI 4% 00 DNEVA VZDICU 6D ONEVA VLOOfi »Al NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. &VAHHA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Vt—5V». O 9A zavasovajijb ______ nnun n»n zrrzsn* fttuFji ntci im BuiruAM. stavbni kbkditl remb0hr3*medi*1 nsm Pira Decmocrroii ttkscajua. borzna haroolla. - utkaš*. TKLTFOin: UM, W>, Filljalke v Opatiji in Lfoblfan?. KSt, Kako si se predrznil vzeti nekaj druzega nego preizkušeno dobri Ottoman papir ali stročnico z ■ ■ ■ svalcice. - - « RESTAVRACIJA flUf^O Rfl Trst, nI. Čartera It. 13, Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od danes dalje na znano renom rano umetniško : tamburaško društvo : „Graničar" (6 gospic in 2 gospoda) pod priznanim vodstvom g. Milana Biro Prvikrat v Trstu. Posebno izbran glasbeni program za tamburice in petje. KOMCER T traja vsak večer od 7 do polnoči VSTOP PROST. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. Poleg renomirane ga GoeBaovega piva se toči pivo Reuchel-Brfiu iz Kulmbacha. Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) doba vata s Tart{jyet najlzvrstneji« motorje «a beacia, plin, npojai pila ia notorj« ia aafta, sistem „Diesel" stoječe ia ležeče ustrojbe. Lekonokll« na benzll !n paro. Prevzemajo delo iidurtrijalnih tovar« kakor: Mila! za moko, itrojl za proizvajanje olja, tavana leda, itroji z* kananoloB«, »troji in tovarne sa 08 rosni, stroji ia nameidenja n Blzartko obrt, centralno kuijaUv, itroji ca drobljenje različnega blaga, kemidne tovarne itd. NameSfienje za elektrlČBO razvotljavo ia prenoe moSi. ElektrHaa rzdifala za otebo (Llft) sistem Pedretti, kakor tadi vzdigala za blago. Stroji za kovaiko ia droge obrti. Moderna transtnlsift. Sesalke ia cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebŠSia. Vsakovrstno oovi. Orodje ia stroji za poljedelstvo in prede za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najoenejli pokrov hii. — — — Proradaai te oftleH meralkoT »aatsaj. — — — F. Preg;el TVRDKA ! Francesco Bednar Tf st, via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu) TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano prejQzjia svojo __lili rodil Il i CO. trgovino šivalnih strojev i prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo, bicikljev in pridevkov z mehanično delavci j ~ _ ,vav ! Šipe, barve, kisline in profumerije. Sveče nico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4 POKarna in Sl&CICICcirna Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim elektr. strojem Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.1 Prodaja moke I. vrste, sladčice ln prepečene!, I (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bom- i bonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, j buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska ln istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Zslagateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5°'o popust. v ulico Campanile štev. 19. IGNRZIO POTOCNIG Trst; ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. VELIKA ZRLOGfl oblek za moSke In dečke. Specijaliteta: paletojl, irni in modri, raglani, kavne in pcpelnaie barve, kakor tudi moderni VELIKR IZBERA BLRGfl ZR MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da se nI bati nlkakc konkurence. norosti zrt pomlad m za poletje 1 Moške obleke iz suknj, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15—48 Deške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninaetih hlač od K 2 20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. itd. as Samo v ćGbro znani trgovini „ Alta cittn di Trleste" ulica Gios.e Carducci (ex Torrente) št. 40. Gostilna Max rret, via Petro aio 2 (pri nov. trgu). Tofil se Istrsko In domače črno In belo vino, kraški teran vipavsko vino ln Preherjevo pivo. Tod11 o »e ;adl vsakovrstni llkarl ln ig&ojeter V ava ^nhtnja vedno pripravljena % gcrklml ln mrzlimi Jtdlll. Ivan Žnidareič Trst, nlloa Belvedere 17, Tr t Trgovina jestvin in kolonija!;, Zaloga testenin Iz Bistrice in Neaplja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIK \ ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor . otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti. Cene ugodne in točna postrežb«-: Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je po Šiljatl le „Inseratnemu oddelku Edinosti* Vsi zdravniki ga priporočajo. ■ Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na : 7 razstavah.: h Glavna zaloga v Trstu, via Valdfrivo St. 32. — Telefon št. 2201 smmmmmmmi S. ŠTEFAN Odlikovano na : 7 razstavah. : I fTff^ ^C. ^f^m • *■ • V • reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. f Tržaška posojilnica m hranilnica fc Poštno hranllnični račun I6.004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in : • na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. j Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po w*r 4Vlo Večje stalne vloge in vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se laiko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 952. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO miljonov. URADNE URE: od 9 do 12 dosoldne In od 3 do S popoldn e Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. CENTRALA v - - PRAGI - - Ustanovljena 1. 1868. 20 podružnic. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K23,000.000 ZiunostensKo banka, podružnica u Irstu GRADEŽ =. ekspozitura — OPATIJA AKREDITIVI - ČEKI - MENJALNICA HRANITEV IN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Brzojavni naslov: „živnoitenska". IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA. Kupuje ln prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Oskrbuje inkaso na vseli tuzemskih in inozemskih trgih.