Poštnina oiafiana v gotovini. Leto XVIII., št. 71 Ljubljana, četrtek 25« marca 1937 Cena 2 Din iJlavUi^tVU -JUUlJčUao. I\n«fljru> Olica 0 — ieletOD St SI22. 8123, il-24. 4125, 31Zb .naeratrL. jddeieK; L,Judi Jana. Selen* Ourgova Ji S - iei {392. S492. -•oaruZnica Maribor: JosposKa ulica St. U — leieion St 4455 Podružnica Celje Kocenova ut st. i Teleion St 190 -taftuni pn pošt iek za voditi: Ljubljana št 11 842. Praga ilslo 78.180, WJen % 105 241 con spreiet tudi v senatu ika dr. Kramer ja o določbah finančnega zakona — Pri končnem glasovanju 1® bilo za proračun 489 proti pa 25 senatorjev Beograd, 24. marca. p. Senat je danes končal proračunsko razpravo in je z glasovi vladne večine definitivno odobril proračun in finančni zakon za leto 1937/38. Na sinočnji seji, ki je trajala do 2. zjutraj, so bili sprejeti proračuni ministrstev prometa, trgovine in industrije ter gozdov in rudnikov, danes dopoldne pa proračuna ministrstva za telesno vzgojo in minististva socialne politike. Seja se je danes nadaljevala brez opoldanskega odmora ter sta fcila nato odobrena še proračun dohodkov in finančni zakon. O finančnem zakonu je imel obširen govor senator dr. Albert Kramer, ki je nastopil proti neomejenim pooblastilom, s katerimi se daje vladi ne samo možnost nekontrolirane uporabe mili-jardnih vsot, nego tudi široka zakonodajna oblast. Toplo se je zavzel za uradništvo. Obširno je kritiziral zlasti one določbe finančnega zakona, s katerimi se ravno najsiromašnejšim slojem .nalagajo nova bremena in s katerimi se favorizira tuja industrija na škodo domače industrije in obrti. Ob 3. popoldne je bil pri zaključnem poimenskem glasovanju proračun s finančnim zakonom sprejet z 43 proti 25 glasovom, nakar je bila seja končana, prihodnja pa bo sklicana pismeno. Beograd, 24. marca. p. Senat je snoči zasedal malone do 2 ure ponoči. Na nočni seji je razpravljal o proračunih ministrstev za pro~veto, za trgovino in industrijo ter za šume in rudnike. O proračunu kmetijskega ministrstva je ofošir-no govoril senator Ivan Pucelj. Danes dopoldne se je proračunska razprava naglo nadaljevala. Seja senata se je pričela ob 8. dopoldne. Senatu je bil predložen načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih in je bil danes tudi že izvoljen poseben senatni odbor, ki bo načrt zakona proučil, lakaj nato je senat prešel na dnevni red m nadaljeval proračunsko raz pravo. Na vrsti je bil najprej proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Minister Dragiša Cvetko-vič je o tem podal daljši ekspoze, ki je v glavnem enak, kakor je bil podan v narodni skupščini. Debato je otvoril senator dr. Josip Ne- : mec. V svojem govoru je zlasti primerjal položaj delavstva in delavskih ustanov za časa viade Petra živkovica in <-anes. Vlada Petra živkoviča ž« je označevala za diktaturo. O režimu dr. Stojadinoviča pravijo, da je' demokratski. Vendar se je za časa živKovičeve vlade ohranila popolna samouprava delavskih foc.ainih ustanov in se je tedaj dala delavstvu možnost, da če je organiziralo in posvečalo konstruktivnemu deiu. Se:.aj pa so na deiu stremljenja, ua ci se iz delavskih ustanov ustvarile strankarske ekspoziture. Samo pri beograjskem OUZD so oiie v enem samem letu izmenjane kar tri . garniture, ker ljucrje niso hoteli poslovati j tako, kakor se je od njih zahtevalo. Govornik je omenil tudi amandman k ; finančnemu zakonu katerega izvedba bo pomenila zadnji udarec za avtonomijo delavskih zbornic, to edmo institucijo, v kateri so se lahko uveljavljale svobodne delavske organizacije. Dal,e je senator Nemec govoril o položaju bolnišnic, ki so ponekod že kar v obupnem stangu. Opozoril je tudi, da je v mnogih mestih mnogo zdravnikov brez dela, tako zlasti v Beogradu, med tem ko po deželi zdravniških moči še vedno primanjkuje. Posebej je obravnaval tudi problem delavskega zavarovanja, ki povzroča prav sedaj še posebno hude skrbi i delavstvu, i delodajalcem. O proračunu ministrstva za socialno po litiko je nato govoril še senator šilovič, nakar je resorni minister odgovarjal na stavljene pripombe. Zatem je bil proračun z glasovi večme sprejet. Debata o Sokolstvu Na vrsto je prišel zadnji resorni proračun, proračun minir-tritva za telesno vzgojo na-reda. Minister dr. Rogič je podal o poslovanju svojega resora enak ekspoze kakor pred tedni v skupščini. O tem proračunu dta govorila senatorja Ivan Hribar in dr. Josip Nemec. Slednji je v svojem govoru posebej označil naloge, ki jih ma Sokol kraljevine Jugoslavije in je obeleži. vso veliko skrb. ki jo je pokojni kralj Aleksander posvečal tej naši eminentni nacionalni ustanovi. Sokolstvo ni potrebno naši državi in narodu le v svrho njegove telesne vzgoje, nego tudi za to, da organizira in pripravi obrambno silo vsega naroda ter dvigne njegovo moralno zavest in stvarno pospešuje razve j jugoslovenske mivii. Govornik je nato pojasnil, kako sedaj posamezni merodajni faktorji postopajo s Sokoli in je opozoril tudi na znano menico, ki jo je sokolsko vodstvo po-slaio, na pristojna mesta današnjem polcžaju Sokolstva. Minister dr. Rogič je odgovoril na nekatere pripombe obeh govornikov, nakar je bil tudi ta proračun sprejet z glasovi večine. Frorač&n closlsodkov Nato so prišli "a vrsto proračunski dohodki. To poglavje je bilo sprejeto brez deba; te. K besedi se je za tem oglasil senator Banjanin zaradi prekrvitve poslovnega reda v senatu. Omenil je, da je predsednik senata črtal iz stenografskih beležk neke stvari jz njegovega poslednjega govora. Dr. Mažuranič mu je odgovoril, da je to dejansko storil, ker je menil, da bi ee lahko njegova misel kot sugestivna aluzija slabo tolmačila Senator Banjanin pa je poudaril, da je na tem mestu v svojem govoru menil le one, ki so odgovorni za vodstvo politike. Sledila je kratka pavza, po katerj je senat tako; prežel na razpravo o novem tis nančneni zakonu. Govorili so dr. Albert Kramer. Ivan Hribar in Svetozar Tomič Senator dr. Kramer je opozoril, da li naneni zakon ne vsebuje zgolj dispozicijskib določb glede proračuna, kakor b; stvarno moral, nego predstavlja že kar cel delovni program vlade. Ta program ise nanaša na vsa področja, na politično, gospodarsko, socialno m kulturno. Zakon kaže še posebej ojačeno tendenco za demontažo našega parlamentarizma in prenos vse zakonodajne oblasti na izvršno oblast, na vlado in posamezne ministre. Letošnji finanenj zakon vsebuje celo vrsto t>oobla6til za izdajanje nov;h uredb, poleg tega pa se odobravajo tud one uredbe z zakon ko močjo, k; j h je min v?trsk svet že izdal, ne da bi za to ime' pooblastila od narodnega predstavni šrva Varoino predstavništvo je bilo 'ako postavi eno pred izvršeno dej tvo. 0 teii > uredbah ne more ne razpravljat. ni'tj jih 1 ovreč: nesro b mora »nos^vji« --m-ejeti birokratih zakonodaje Tako poslovanje e nemogoče vedeti je j treba, da se ^ temi uredbami urejajo izred, I no važna vprašanja Za primei navaja govornik pooblastilo, k ga zahteva minister za telesno vzgojo naroda glede uvedbe obvezne telesne vzgoje naše m!ad:ne Nj mogoče in ne dopustno, da b lahko resorn: m nister kar 7 uredbo dobil smernice za vso bodočo telesno vzgo jo naroda, k; je v najtesnejši zvezi s sposobnostjo naroda za narodno obrambo. Vsa zakonodaja, ta najvažnejši in naibol; delikatnj problem našega narodnega življenja. se na tak način popolnoma birokrati-zira To je tem bolj nevarno, ker se vse zakonodajno delo prenaša na načelnike in referente posameznih ministrstev. V nov; finančni zakon so vnešene tudi uredbe, pri katerih se že spričo njihovega tipičnega značaja vsiljuje sum, da eo vnešene predvsem zaradi tega, da bj se ugodilo po Uličnemu partizanstvu ali pa posebnim interesom poedincev. odnosno skupin, kajti če b; se narodnemu predstavništvu predložile v odobritev |>o normalni poti. b; prav golo vo ne bile odobrene. V finančnem zakonu so celo amandman pri katerih je že kar naprej določeno, da se bodo uveljavile njihove določbe samo v enem delu našega državnega ozemlja, ka kor to pač odgovarja posebnim strankar sitim interesom. Takšna enostranska politična odredba je poob'a-:t le za no ranjegr. m ni* i m da sire tudi v todeče 7 uredbi r. zva uM rel oma-aci o občin v d.av ki b; novin akor ud >drod'a gl?de odpušča nja ob i i knameščencev, katerih nadal nja služba bo odvs-r.a od tolmačenja argu men ta al »škodujeo Iržavnim interesom ali ne Tako se bodo la!~-ko občinski delo vodje v bo loče ;ognali na es.o ne da b bila potrebna orot' njim disciplinska al :*elo ^od"a orei kava I 'o velja hid ?a ama dinan o načinu sestavljanja cestnih od borov k do'oča. da ima v bodoče menovati predsednike cestnih odborov ban med tem ko -e b;'o Ha Mko. do so r-estali pred sedrik estn;h odborov avtomatično župani občin k;er je bil ^e^ež oristoinega sre-skesra načelstva Pooblastilo za spremembo političnega značaja Naša socialna zakonodaja se opira na zakon o zaščiti delavcev, v katerem se obravnavajo zelo delikatna socialna vprašanja. Minister za socialno politiko in narodno zdravje pa hoče z enim mahom spremeniti njegove glavne določbe in jih preosnovati tako, kakor se njemu zdi, da bi moralo biti. Na podlagi posebnega po- oblastila hoče spremeniti odredbe o delavskih zbornicah. Vedeti je treba, da se na tak način ustvarja atmosfera nezaupanja. Taka pooblastila imajo lahko najslabše posledice za socialno institucijo samo, pa tudi za ves socialni mir. Preveliko število pooblastil delavske zakonodaje če vlada zahteva od nas pooblastila za ureditev posameznih vprašanj, je to pač razumljivo, če gre za nujna vprašanja. Tako postopajo tudi v drugih državah. Toda narodno predstavništvo ima pravico zahtevati od vlade, da vsaj v glavnih potezah pove, kako namerava dotične predmete urediti. V novem finančnem zakonu je lepo število novih pooblastil: 6 za ministra pravde. 3 za prosvetnega ministra, 5 za gradbenega ministra, med temi tudi pooblastilo za uredbo o elektrifikaciji države. Pričakovali smo, da se bo baš to vprašanje uredilo s sodelovanjem narodnega predstavništva, minister pa meni, da ga bo rešil kar s pomočjo svojih referentov, čeprav gre za enega najvažnejših problemov gospodarskega in kulturnega razvoja vsega našega naroda. Ze lani smo zahtevali, naj to vprašanje uredi narodno predstavništvo. Nadalje je v finančnem zakonu 6 pooblastil za prometnega ministra. 4 za poštnega, 2 za ministra šum in rudnikov. Končno imamo še generalna pooblastila za ministrski svet, da izda razne uredbe, zlasti pooblastila za politične zakone. Politični zavesi Čemu smo prav za prav lani poob'a.stiM vlado, da z uredbami uredi nujne politične zadeve? že leta 1935 je vlada zahtevala pooblastila, da izda politične zakone. Zahtevala jih ie z motivacijo, da je treba nemudoma izdati take zakone in narodno predstavništvo je prav pod vtisom te nujnosti prestalo n? pooblastila, meneč. da. ni to'i ko čssa na razpolago, da bi se ti problemi uredili v narodnem predstavništvu sarn^rn. c^nknli na smo zaman do danes, ko nai zop^t. izglasuiemo enaka pooblastila. P>oiim na. se. da kHub temu političnih zakonov zop°t ne bo. Notranji mm-'ster je deial. rta bo vlada izdala volilno uredbo z zakonsko vezavo tedaj, ko bo smatrala, da ie nastopila času. primerna prilika za raznis v"'i|(>v Tv>r*>i c-p iov.i-r> volilni zakon odsrodi ad calen^as graecas. Dr. Stojadinovič: Toda vendar v ustavnem roku! Uradništvo m mlada Senator dr. Kramer je prešel nato na uradniško vprašanje. Govoril je obširno tudi o zaposlitvi mladih intelektualce"/. Finančni ministeT in drugi so se lani postavili na stališče, da ne gre spreminjati odredb uradniškega zakona. Letos pa je v finančnem zakonu načeta cela vrsta uradniških vprašanj. V njem je mnogo odredb, po katerih se bo uradniški zakon spremenil. Država mora na ta ali oni način skrbeti za one. ki leto za lete m prihajajo z univerz in iščejo zaposlitve; nekateri od njih se zaradi pomanjkanja kruha, stanovanja in obleke uiajajo' na;radikalnejšim strujam in komunistični ideologiji. To vprašanje je treba dejanr-ko že urediti. Ti mladi ljudje, ki delema že leta in leta čakajo na službe, naj bi se sprejeli vsaj kot volonterji in naj bi se jim zagotovilo vsaj po 500 do 600 Din na mesec, da so le zaposleni. Finančni efekt bi končno ne bil niti tako velik. Za vseh 3000 takih nezaposlenih mladeničev bi bilo treba le borih 18 milijonov dinarjev. Ta investicija bi imela svoj veliki moralni efekt, ker bi pomenila rešitev naše mlade generacije. Pavšaliranje pridobnine Dr. Kramer je dal„e obžaloval, da zahteva finančni minister v finančnem za-aohu povišanje bremen, ki jih morajo no-iti ravno najsiromašnejši sloji. Govoril je potem o pavšaliranju pridobnine za obrtnike in odobril tozadevno določbo finančnega zakona, grajal pa je ietjstvo, da je po besedilu tega člena izvzetih veliko število malih obrtnikov, ki bi jim bila ta ugodnost nujno potrebna. Gre za celo vrsto malih in najmanjših obrtnikov, ki pa so tako napredni, da se poslužujejo kakega malega električnega motorja. Finančni minister je na našo .speževanju avtomoblizima. Gradmo tiu-di moderne ceste, da bi pospeševali s tem turizem, toda tako visoke trošarine na oencin kakor so pre-videne, bodo preprečile vsak uspeli in ni treba od avtomobi iizm« pričakovati nikakih keristi. Povišanje taks Takse za prošnje na javne oblast. ^ z novim finančnim zakonom podvojene. Minister je na našo kritiko v finančnem odboru izjavil, da to ni nič hudega, kajti oni, ki se obrača na javne Oblasti, naj za to tudi plača. Mi vsi pa vemo. da se obračajo na oolasti največ ravno najsiro-mašnejši sloji. Jasno je, da bedo s tem prizadeti najbolj oni, ki jim je potrebna pomoč. Svoječasno je Obstojala institucija protokolarnih prošenj. SAromašnf človek je lahko prišel v vsak državni urad in tam so njegove prošnje ali pritožbe protokolirali brez vsake takse. To pa je sedaj ukinjeno. Še hujša je stvar s takozvanimi dediščinskimi taksami. Te takse, ki so mnogo previsoke, bodo najhuje zadele kmečko prebivalstvo. Prav je, da se plača primerna taksa tam, kjer gre za milijonska pre moženja. Toda v večini primerov gre za prevzem posestva s strani sina od očeta, za nekako familiarno posest. Mnogokrat je tako, da je prevzemnik že skoro vse svoje življenje delal in vodil to posestvo v imenu svojega očeta in je izročitev zgolj zakonska formalnost. Zato je krivično, da se za ta prevzem pobirajo tako ogromne takse, zlasti v današnjih časih, ko kmet nima niti denarja za sol. V interesu najširših kmečkih slojev bi moral senat to določbo finančnega zakona črtati. Nabave v Inozemstvu V členu 22. je dano prometnemu ministru pooblastilo, da lahko nabavi železniški material. Ministru je odobren kredit v višini pol milijarde, a ves ta krči it je namenjen za nabavo železniškega materiala v inozemstvu Kupovale se boio tudi stvari, ki jih izdeluje naša domača industrija. Na ta način vlada podpira tuji kapital in tujo konkurenco na škodo naše mlade industrije. Takšno postopanje je v cčitnem nasprotju s samim duhom naše zakonodaje. Poleg tega pa bodo inozemski dobavitelji dobili še ta privilegij, da bodo oproščeni plačila carine in davkov. To pač ni podpiranje domače industrije in domače delavnosti. Skupne banovlnske trošarin« Dr. Kramer je nato obširno razpravljal o takozvanem banovinskem fondu. Nagla-sil je, da je že sama konstrukcija tega fonda zgrešena, ker ustvarja novo neenakost med posameznimi banovinami. Bano-vinske dajatve so v raznih banovinah različne. Tako imamo banovine, ki imajo le nizke lastne doklade, ki pa dobivajo največjo dotacijo, na drugi strani imamo banovine, ki imajo visoke doklade po 70 do 80 odstotkov, debe pa najmanjšo dotacijo. Skupna banovinska trošarina je zgrajena n. docela pogrešenem principu. Zasnovana ie na številu prebivalstva, namesto da bi se vzel v obzit ključ konzum a. V zvezi s tem se uvaja tudi nova trošarina na čevlje. Naravnost absurdno je, da se mora. plačati trošarina celo za stare, neprodane demodirane čevlje. Velika podjetja bi morda to še lahko prenesli, uničena pa bo s tem naša mlada domača industrija čevljev, zlasti v dravski banovini, kjer se mora. že itak boriti s hudo inozemsko konkurenco in ki že itak preživlja najtežje čase ter vedno bolj omeju-e svoje obratovanje. Ta trošarina bo tej industriji zadala še zadnji udarec in posled;ca bo le, da se bodo čevlji podražili, tisoči delavcev pa bodo ostali brez kruha in zaslužka. knjige Govoreč o določbah finančnega zakona, ki se nanašajo na prosvetno ministrstvo, se je dr. Kramer dotaknil tudi vprašanja unifikaciie šolskih knjig, ki je že več let na dnevnem redu, a še vedno ni rešeno. Prišli smo tako daleč, da že cela vrsta razredov nima več potrebnih učnih knjig. Zahteval je, naj se to vprašanje že končno reši v smislu zahtev, kakor so jih predložili slovenski predstavniki. Ljubljanska univerza Obširno je nato dr. Kramer govoril o zapostavljanju ljubljanske univerze. Dočim so v proračunu, odnosno v finančnem zakonu predvidene ogromne vsote za ostali univerzi v državi, odpadeta na Ljubljano komaj 2 milijona. Ljubljanska univerza se tretira kot prava pastorka. Dr. Kramer je pri tem opozarjal na čisto posebni značaj ljubljanske univerze, ki ima vlogo posebnega kulturnega esksponenta celokupne naše znanosti in kulture napram germanskemu severu in romanskemu zapadu. Ta univerza bi se morala še prav posebno smatrati za last vsega naroda in kot najizrazitejši predstavnik jugoslovenske kulture. Ko sem vse to iznesel že v finančnem odboru, sem na svoje predloge in zahteve dobil odgovor, da ministrstvo ravno proučuje ves problem naših univerz Naj se vendar vprašanje univerz že definitivno reši in se zagotovijo ljubljanski univerzi taki krediti, da bo mogla ne same živeti, marveč da se bo mogla tudi razvijati in 1 postati to, kar bi morala biti, vrhovna kulturna institucija slovenskega dela našega naroda. Amandmani o občinah V svojih nadaljnjih izvajanjih se je senator dr. Kramer dotaknil tudi celibata učiteljic. Ne gre tu samo za socialni po-vložaj učiteljic, marveč tudi za posledice, ki Izhaja vsak -azen poneoeijK*. Naročnina znaša mesečno Din »5.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, 'inailjeva ulica 5, TelefOD 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Manooi Gosposka ulica 11, Telefon 6t_ 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. 1 Telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo. jih bo tako postopanje rodilo. Odločno je zahteval, da se ta določba finančnega zakona črta. Obširno je nato dr. Kramer razpravljal o pooblastilih za notranjega ministra. Gre tu predvsem za pooblastila, mišljena skoro izključno za dravsko banovino. Ko-masiranje in prekomasiranje občin se ne izvaja nikjer drugod v državi, kakor samo v dravski banovini. Kadarkoli JRZ izgubi kako občino, že pride prekomasacija, samo da se lahko razpišejo nove volitve. Minister dr. Korošec: Jaz nisem ničesar zahteval; to mi je dala narodna skupščina. Dr. Kramer: Pa ne samo to, da lahko pregrupirajo občine. Po pooblastilu v finančnem zakonu bodo lahko tudi občinske tajnike premeščali iz ene občine v drugo, seveda le zato, da se bo odstranil politični nasprotnik. Taka pooblastila je treba črtati". LfM&IJanska bolnica Obširni kriLiKi je podvrgel ur. Kramer tudi pooblastila ostalih ministrstev in zlasti grajal črtanje čl. 219 obrtnega zakona, po katerem so imeli oni delavci, ki so čia-ni bratovskih skladnic, v primeru obolenja pravico, da so poleg hranarine dobivali še mezdo za 8 dni. Črtanje tega člena predstavlja samo veliko Koncesijo velikim, po večini inozemskim rudarskim podjetjem. Glede socialne politike je dr. Kramer navedel celo vrsto tipičnih primerov demon-taže naše socialne zakonodaje. V zvezi s krediti, ki jih vsebuje finančni zakon za ministrstvo socialne politike se je dr. Kramer dotaknil tudi najbolj bolečega vprašanja Slovenije, naših bolnic. Od 200 milijonov dinarjev, ki so določeni za izpopolnitev in zgraditev bolnic odpade na dravsko banovino le neznatna malenkost, dočim so prav v tej banovini bolnice v takem stanju, da nas najhuje kompromitirajo pred vsem svetom. Obširno je govoril o razmerah v ljubljanski bolnišnici. Zahteval je, naj se dolo ijo krediti, da se temu nevzdržnemu stanju v slovenskih bolnišnicah napravi konec. Dravska banovina ima vso pravico to zahtevati, ker sorazmerno mnogo več prispeva v državno blagajno kakor druge banovine. Med drugim je kritiziral dr. Kramer tudi določbo člena 93. finančnega zakona po kateri mora državni nameščenec, ako se je finančno ministrstvo zmotilo v odmeri pokojnine in je brez svoje krivde dobil več, kakor mu gre, vrniti to razliko. Kako naj stori to siromašni penzionist, ki svoie pokojnine gotovo ne nalaga v banko." Vlada zahteva ssapanje Dr. Kramer je končal svoj govor z izjavo: Vlada zahteva od nas zaupnico s tem, da ji odobrimo proračun in finančni zakon. Ostalo pa nam je kljub vsej obširni razpravi absolutno neznano, kaj misli vlada o bodočem državnem gospodarstvu v ožjem smislu te besede. Nič ne vemo, kaj misli o najvažnejših problemih naše notranje in zunanje politike. Ne zahtevamo od vlade, da stopi pred nas s konkretnimi predlogi. Ko smo govorili o hrvatskem vprašanju, ni nihče zahteval od predsednika vlade podrobnosti o razgovorih z Zagrebom, zahtevali pa smo, naj nam pojasni osnove, na katerih misli rešiti hrvatsko vprašanje in sklepati sporazum. če vlada zahteva od nas zaupnico, nam mora tudi pokazati pot, po kateri misli iti. Ostali srno glede hrvatskega vprašanja prav tako neobveščeni kakor smo bili lani. Ostali snio brez vsakih informacij glede političnih zakonov in ne vemo danes niti to, ali se misli vlada odločiti za javno ali tajno glasovanje. Spričo takega postopanja vlade ne moremo niti jz stvarnih, nit; iz političnih razlogov glasovati za ta finančni zakor Glasovanje Ob zaključku razprave o finančnem zakonu je dobil besedo senator Daka Popovič, ki je v imenu kluba senatorjev JNS izjaviJ: Po kritiki, ki jo ie podal o finančnem zakonu senator dr. Kramer, mi ie čast izjaviti v imenu kluba senatorjev JNS, da vztrajamo pri izjavi, kj smo jo podali v imenu manjšine finančnega odbora in e katero smo odklonili vsako odgovornost za gotove ukre* pe, ki jih vsebuje ta zakonski predlog, ker nam niso znane namere vlade. Poročevalec večine senator Smodej se je v zaključnem govoru omejil samo na to, da je apeliral na člane vladne večine, naj se ne dajo zavestj j>o kritiki dr. Kramerja. temveč naj glasujejo za predloženi finančni zakon. Vladna večina je finančni zakon odobrila, nakar ee je pričelo zaključno poimensko glasovanje o celotnem proračunu. Predsednik 6ena'.a dr. Mažuranič je objavil izid glasovanja: glasovalo je skupno 73 senatorjev; za proračun 48 protj pa 25. Seja je bila ob 3. zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. movi Pariz. 24. marca. AA. V debati o izgredih v Clichyju je snoč; član demokratske lev ce Colombes poudarjal, da je tri dni po prvem razpisu obrambnega posojila pr išlo do devalvacije in trj ure ro drugem razpisu do krvavih neredov v Clichvju. Polleija v Cliohyju je izvršila svojo dolžnost, vlada pa naj poskrbi pedaj. da bodo komunisti razoroženi. Poslance Campinchj, predsednik radikal-no-socialistične skupine, je izjavil, da raz polaga vlada z večino, ki ve, kaj hoče. Po-iožai rad kalno-socialistjčne stranke je enostaven. Nadaljevala bo sodelovanje, toda svoboda je nedeljiva in se ne more pridržati eni sami stranki. Če je stranka polkovni, ka de la Rocqua ilegalna, mora vlada nastopiti nujno in čvreto. če pa je legalna, jo ie treba zaščititi. V nobenem primeru dogodki v Cl;ehyiu ne pomenijo izzivanja francoske socialistične stranke. Vlada je mnogo storiJa za delavstvo, toda težkoče zanjo prihajajo od skrajne levice. Delavcem je treba povedati, da morajo biti njihove. stavke resne, toda zasedbe podjetij in tovarn so nezakonite. Takšnega stanja ni mogoče več trpeti. Nato je v imenu republikanske zveze predlagal Xaver Valat prehod na dnevni red, po katerem naj bi se ustanovil parlamentarni odlx»r 44 članov, ki naj prouči krvave dogodke v Cliehyju. Naštevajoč shode nacionalnih strank ki so jih oblasti prepovedale al; pa drugi onemogočili, je zahteval izjave, v katerih okrožjih bo prepovedano nacionalnim strankam prirejanje »hodov, večina pa je njegova nadaljnja izvajanja onemogočila. Zatem ie stopil na govorniško tribuno predsednik vlade Blum in iz* javil tole: Zaupnica je vsebovana samo v četrtem predlogu za prehod na dnevni red, ki so ga vložili Campinchi, Duc-los in njuni tovariši. Sprejemam ta predlog za prehod na dnevni red in odklanjani druge. Poslanska zbornica je nato zavrnila Vala-<0? predlog e 3Z1 glasovi prati 208, BEOGRAJSKI SESTANEK Prvi italijanski zunanji minister v naši prestolnici — Grof Ciano bo imel danes važne razgovore z dr. Stojadinovičem Italija proti odpoklicu prostovoljcev iz Španije Senzacionalna izjava poslanika Grandija v londonskem odboru za ne vmeša vanje Beograd, 24. marca. d. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo prispel v Beograd v četrtek ob 5.20 zjutraj. Za sprejem grofa Ciana so bile izvršene velike priprave. Na vseh ministrstvih in drugih javnih poslopjih, pa tudi na mnogih zasebnih hišah so poleg državnih zastav izobesili tudi italijanske zastave. Grofa Ciana bodo na kolodvoru pozdravili predsednik vlade dr. Stojadinovič s člani vlade in višjimi uradniki zunanjega ministrstva ter italijanski poslanik z osobjem poslaništva, kakor tudi avstrijski in madžarski poslanik. S kolodvora bo odšel grof Ciano s svojim spremstvom, v katerem je več višjih uradnikov italijanskega zunanjega ministrstva ter šef njegovega kabineta in 16 italijanskih novinarjev, v hote! »Srbski kralj«, kjer so zanj rezervirani prostori. Po vpisu v dvorno knjigo bo v zunanjem ministrstvu dopoldne prvi sestanek z dr. Stojadinovičem. Opoidne bo Ciana sprejel knez namestnik, ki ga bo pridržal tudi na kosilu. Popoldne bo odšel na Avalo, kjer bo položil venec na grob Neznanega junaka. nato pa se bo z avtomobilom odpeljal na Oplcnac, da se pokloni grobu kralja Uedinitelja, Zvečer bo priredil predsednik vlade na čast svojemu gostu banket i Gardijskem domu- po banketu pa bo velik diplomatski sprejem. Pri tej priliki bo prirejen tudi koncert, ki ga bo dirigiral dirigent zagrebške opere dr. Matačič. V petek dopoldne se bodo nadaljevali razgovori med grofom Cianom in dr. Stojadinovi- Kakek, 24. marca. b. Na svojem potu v Beograd je italijanski zunanji minister grof Ciano ob 20. uri prispel na Rakek z orient ekspresom. Na postaji ga je pričakoval v imenu ministrskega predsednika in vse vlade ban dr. Natlačen, v imenu zunanjega ministrstva svetnik zunanjega ministrstva Miletič, nacialje višji policijski komisar Ilija Paranos z obmejnim ko-mJsa rjem na Rakeku Franom Petretji-čem in zastopniki Presbiroja. Ban je prispel na Rakek z osebnim vlakom ob 19.40. K sprejemu je prišel tudi italijanski konzul v Ljubljani g. Umberto Natali. Razen tega so pričakovali italijanskega zunanjega ministra tudi nekateri naši novinarji. Ob prihodu vlaka je stopil v salonski voz italijanskega zunanjega ministra najprej g. ban, ki je v imenu ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča ter kraljevske vlade ter tudi v svojem imenu in imenu prebivalstva dravske banovine izrekel gostu dobrodošlico, želeč, da bi zbližanje med Jugoslavijo in Italijo bilo iskreno in trajno. Minister grof dano se mu je za dobro -ošlico toplo zahvalil, nato pa izrazil željo, da bi &topil med novinarje. Prišel je iz vagona in se začel živahno razgovor-jati z novinarji. Oibil je sicer željo po posebnih izjavah in je takoj sam podal Kšm, 24. marca. d. Nenadni odhod zunanjega ministra Ciana v Beograd je zbudil v političnih krogih splošno pozornost. Tako v Rimu kakor v Beogradu so se že več mesecev prizadevali, da bi si ustvarili stvarno podlago za bodoče tesnejše prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo, ki naj bi potrdilo tako politično kakor gospodarsko psihološko že izvršeno zbližanje med obema državama. More >e smatrati, da se bo to zgodilo v obliki dogovorov, ki naj bi uredili gospodarske odnošaje med obema državama za daljšo doho, kakor tudi z ureditvijo važnih političnih vprašanj, ki je potrebna za uspešno sodelovanje. V tem pogledu je vplival izredno ugodno itali.jansko-angleški gentle-ir.enski sporazum in je zato pričakovati, da se bo jamstvo za status quo na Sredozemskem morju s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo še bolj izpopolnilo. To velja tudi za albanski problem, manjšinske zadeve v splošuem, italijanska posestva v Dalmaciji, itd. Vendar so ta vprašanja le postranskega pomena glede na dejstvo, da priznava Italija državno in teritorialno integralnost Jugoslavije, in da si celo želi močne in neodvisne Jugoslavije, Iver more samo ta za jamčiti, da se ne bi na tem važnem jadranskem področju zasidrala kaka drii^a velesila, ki bi nastopala proti Italiji. Fo sestanku v Beogradu ?e morejo torej pričakovati politični do-gocV : -'"'okosežne.sra pomena. Pogajanja v največji tajnosti Priprave za sporazum med Italijo in Jugoslavijo so se vršile v največji tajnosti, zaradi česar je tudi za politične kroge v Rimu prišel zaključek pogajanj povsem nepričakovano. Kakor se je zvedelo iz dobro poučenega vira, je bil uspeh diplomatskih razgovorov dosežen že ob koncu preteklega tedna. Zato je Mussolini takoj po svojem povratku iz Libije v ponedeljek popoldne odobril potovanje zunanjega ministra Ciana v Beograd, kjer se imajo podpisati sklenjeni dogovori. Dvostranski pakt o nenapadanju Kakor trdijo, je nameravan podpis dogovora po zgledu italijansko-turške ali italijansko-grške prijateljske pogodbe z obveznostmi o nenapadanju. Pristanek na tak dogovor je bil Jugoslaviji olajšan z jasnim poudarkom dalekosežnosti itali-jansko-angleškega gentlemenskega sporazuma, ki je bil sklenjen 2. januarja. Pri pogodbi, ki bo podpisana v Beogradu, gre za dvostranski pakt o nenapadanju na Jadranskem in Sredozemskem morju, o sporazumu glede postopanja z manjšinami, o hrvatskih teroristih, ki bivajo v Italiji, o ureditvi pravnih odnošajev dalmatinskih optantov. ki so optirali za Italijo in ki imajo svoja posestva v Jugosla- čem. zvečer pa bo grof Ciano odpotoval nazaj v Rim. V Beogradu smatrajo obisk italijanskega zunanjega ministra za posebno čast, ki jo hoče Italija izkazati Jugoslaviji. To je prvi primer, da obišče italijanski minister jugo-slovensko prestolnico. Pri vseh dosedanjih pogajanjih so morali jugoslovenski državniki v Rim. Zadnjič je bil v Rimu pokojni Nikola Pašič 1. 1924. Ugledni italijanski žurna-listi v Članovem spremstvu Crofa Ciana spremljajo na. poti v Beograd jugoslovenski poslanik v Rimu, ter večja skupina italijanskih novinarjev, med njimi dr. Pietro Sovari za »Giornale d' Italia«, Alfredo Signoretti, ravnatelj tu-rinske »štampe«, Ermano Amicucci, ravnatelj turinske »Gazzetta del Popolo«, Giova.nni Ansaklo, ravnatelj livomskega "Telegrapha«, Rafaelo Mauri za »Corriere della Sera«, Gaetano Follveli za milanski »Popolo d' Italia«, Greste Mosca za rimski >;Popolo di Roma«, Canevari za cremonski »Regime Fascista«, Alberto Spalni za bo-lognski »Resto del Carlino«, Francesco Maratea za rimski »Messaggero«. Guido Pucci za rimsko »Tribuno r, Giovanni En-gelli za rimski »Lavoro Fascista,« in Mario Nordio za tržaški »Piccolo«. Ministrstvo za tisk in propagando zastopata Alberto Noni, podravnatelj ravnateljstva za tuji tisk, in Marco Ardemagni, podravnatelj za italijansko časopisje. nekaj splošnih izjav, v katerih je izrazil svoje veselje, da stopa na jugoslovenska tla, in svoje prepričanje, da bo njegov obisk dovedel do zbližanja med obema sosednima državama Na vprašanje poročevalca »Jutra«, ali bo ob sedanjem njegovem obisku v Beogradu dosežen konkreten sporazum, je minister pripomnil, da bo to odvisno od jutrišnjih beograjskih razgovorov. Vse to. kar se je do sedaj o tem pisalo, je samo ugibanje, kajti razgovori med Rimom in Beogradom so se vodili v najstrožji tajnosti. G. minister je ostal v razgovoru z novinarji ves čas postanka vlaka na Rakeku, nakar jih je povabil v svoj vagon, kjer je še med vožnjo proti Ljubljani ostal z njimi v razgovoru. Obljubil jim je, da jim bo dal lahko pozitivnejše izjave na svojem povratku. V spremstvu g. ministra se je vozil naš poslanik v Rimu g. Jovan Dučič, nadalje državna podtajnika v zunanjem italijanskem ministrstvu Butti in Betetti, svetnik d'Ajetti ter tajnika v zunanjem ministrstvu Anfuso in Belia. spremljata ga pa tudi direktor za mednarodni tisk v ministrstvu za propagando Nonis ter direktor za domači tisk Ardemagni, ki vodi večjo delegacijo italijanskih novinarjev, zastopnikov 14 glavnih italijanskih listov. viji, kakor tudi slovenskih optantov v Italiji, o ureditvi bodočega razmerja med Jugoslavijo in Albanijo ter o koncesijah jugoslovenski trgovinski plovbi. Pred novo trgovinsko pogodbo Ker poteče 31. marca tudi med Italijo in Jugoslavijo svoječasno sklenjeni trgovinski modus vivenili, so se pogajanja vršila tudi v tej smeri. Ali bo v Beogradu nova trgovinska pogodba že sedaj podpisana, še ni znano. Jugoslavija stremi po povečanju svojega izvoza lesa in živine, kot proli-koncesijo pa bi priznala Italiji povečan uvoz tekstiinega blaga ter električnega materijala. Ce nova trgovinska pogodba še ne bo sestavljena ob Cianovem obisku v Beogradu, bo vsekakor sedanji modus vivendi začasno podaljšan. Praga in Bukarešta sproti obveščani Vladi v Pragi in Bukarešti sta bili o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo sproti obveščani. Prav tako je italijanska vlada obvestila o njih ostali podpisnici rimskih protokolov. Kaj piše agencija Štefani Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Razmerje med Italijo in Jugoslavijo karakrerizira zadnje čase posebno ugoden razvoj. Prisrčni sprejem, ki ga je doživel bolgarsko-jugoslovenski sporazum, je bil že očiten dokaz, da goji Rim vse prej kakor sovražne namere proti Jugoslaviji in favoriziranje kakšne opredelitve proti njej. Nasprotno je pripravljena spremljati z živahno simpatijo tak razvoj dogodkov na Balkanu, ki je zelo ugoden za Jugoslavijo. Na drugi strani pomeni gospodarska izmenjava blaga pozitivno osnovo v razmerju med obema državama, katerih narodno gospodarstvo se dopolnjuje in ki sta za to druga na drugo navezani. Tako je Italija kupila velike količine goveda, žita in lesa, Jugoslavija pa je mogla naročiti v zameno italijansko blago. Italija je glavni in neizogibni kupec v Jugoslaviji. Zasluga za zboljšanje razmerja med Italijo in Jugoslavijo gre v prvi vrsti akciji, ki sta jo razvila zunanji minister grof Ciano in predsednik vlade dr. Stojadinovič. V soglasju s ČSR in Rtismtsiijo Praga, 24. marca. a. Vest o potovanju grofa Ciana v Beograd ni zbudila v Pragi presenečenja, ker so bili od Jugoslavije redno obveščani o razgovorih, češkoslovaška moro biti samo zadovoljna s preobratom, ki je nastal v razmerju med Jugoslavijo in Italijo, saj večkrat ni mogla tako sodelovati z Rimom, kakor je želela, ker razmerje med Jugoslavijo in Italijo nI j bilo zadovoljivo in je morala to upoštevati. V političnih krogih poudarjajo, da Italija nikakor ne bo skušala ločiti Jugoslavije od Male antante, ker stremi italijanska politika za tem, da bi po nadaljnjih obiskih v Grčiji in Turčiji pripravila sporazum z Balkansko zvezo in istočasno z Malo antanto. Obisk grofa Ciana v Beogradu je namen jem podpisu gospodarskega in političnega dogovora. Iz Beograda se bo grof Ciano vrnil naravnost v Roca dela Caml-nase, kjer se bo Mussolini mudil preko velikonočnih praznikov In kjer mu bo poročal o uspehih svojega potovanja. češki tisk o zbližanju med Italijo in Jugoslavijo »Lidove Noviny« pišejo, da bo zbližanje med Jugoslavijo in Italijo odstranilo glavno zapreko za čim prisrčnejše razmere med Italijo in češkoslovaško. Odstranitev starih težkoč med sosedoma na Jadranu bo vsekakor zboljšalo razmerje Italije do ostalih dveh držav Male antante. »Prager Presse« vidi v italijansko-jugo-slovenskemu zbližanju odstranitev nerazumevanja, ki je dolgo let vladalo med obema državama rVenhov«- zavrača trditve raznih tujih listov, o mogoč pristop vsak j drugi zainteresirani državi. Za sedaj še ne gre za ustvaritev kakega novega Noti in zato je tudi dunajska vlada brez nadaljnega pristala na pogajanja r Beogradom. Ofieiozna »Wioner Zejtung« P'5e: Iz poteka doirodkov se vil,i da s; Italija'prizadeva pridobili prijateljstvo Jugoslavije in da si jo boli kakor dos-e" nrivadev.i pnvvnti , .... •........i - -•*••»' "" solidacija notran ih prilik dovoljuje Jugoslaviji. «i v\vi a. i . „.- i. • •«». Če ne bi bili odnošaji Italije do 'iai;a ln li velesil 'ako motmi bj nas laliko ta razvoj ila Iranskih odnošajev do njene vzholne sosede navdajal s ?e večjimi nadama Položaj v Evropi pa je lak, cla je mogoče zavarovati mir le v etapah. Obisk bolgarskega poslanika pri savezu SKJ Beograd, 24 marca. AA. Danes je obiskal savez Sokola kraljevine Jugoslavije bolgarski poslanik dr. Ivan Popov Sprejeli so ga člani savezne uprave in zastopniki sokolske župe Beograd z namestnikom saveznega starešine Paunkovičem in inž. Smiljaničcm na čelu. Dr Popov se zahvali za pozdrave in izrazij svoje veselje zaradi bratskega sodelovanja med jugoslo-venskimi Sokoli in bolgarskimi Junaki, ki uspešno in obilno pomaga pri delu za spoznavanje. zbližanje in poglobitev prijateljskih bratskih zvez med obema bratskima narodoma. Poslanik dr. Popov sc je pri zastopnikih jugoslovenskega sokolstva predvsem informiral glede vtisov, ki so jih jugoslovenski Sokoli dobili pri nedavnem obisku med bolgarskimi Junaki v Sofiji. London, 24. marca. AA. Mednarodni odbor za nevmešavanje jc danes razpravljal o umiku tujih prostovoljcev r/ Španije. V začetku se je predsednik Plvmouth obvestil odbor, da bo rimska vlada po vsej priliki odklonila odpoklic svojih prosto-vojccv iz Španije. Ko je hotel nato odbor izbrati poseben pododbor, ki naj prouči vprašanje prostovoljcev v smislu predloga predsednika odbora, se je dvignil italijanski delegat Grandi in izjavil- Glede s\x>je vlade lahko i/javim, da ia predlog ni potreben. Noben italijanski prostovoljec ne bo odpoklican, dokler ne bo končana državljanska vojna Pristaviti je treba, da je Grandi pojasnjeval Mussolinijevo stališče in izjavil, da je izključena vsaka razprava o umiku prostovoljcev. dokler odklanja Rusija razpravo o španskem zlatu, ki ga je valcncijska vlada poslala v tujino. Kategorična izjava italijanskega delegata jc ostale zastopnike močno presenetila. Francoski delegat Corbin jc bil mnenja, da bo to dejstvo, čc gre dejansko za stališče rimske vlade, odločilo o usodi politike nc-vme-šavanja. V imenu Veiike Britanije se je lord Plvmouth pridružil izja\i francoskega delegata in poudaril, da ga je Grandijc-va izjava močno presenetila Ta izjava ustvarja težko situacijo, da mora o tem takoj obvestiti svojo vlado. Nemški delegat Ribbcntrop, ki ga jc predsednik vprašal za mnenje, je odgovoril , da ne razume razburjenja ostalih delegatov Osebno ga preseneča to, ker že prej niso proučili prostovoljskega vprašanja, ki je tako težko. Zato smatra, da bi bilo koristno, če se s tem vprašanjem nc ukvarja poseben pododbor. Rim, 24. marca. AA. Kategorično odklonitev' odpoklica prostovoljcev na Španskem komentirajo italijanski listi kot ukrep, ki naj prepreči zahrbtni sovjetski poizkus. Listi priobčujejo besedilo intervencije italijanskega poslanika Grandija, ki je dejal. da italijanski prostovoljci vse dotlej ne bodo zapustili španskih tal, dokier nc izvo-jujejo čete generala Franco popolne in končne zmage. Ta trditev se strinja z mnenjem rimskih krogov in ne bo Italija za nobeno ceno dovolila zmage španske vlade. Iz Francovega tabora Salamanca, 24. marca. v. Kakor je objavil nacionalistični glavni stan, so republikanske čete napadle pri Las Rozasu severnozapadno o i Madrida nacionalistič- ne postojanke, vendar pa so bile odbite s hudimi izgubami. Tudi severnovzhodno od Madrida so republikanske čete pri Morati de Tajuna napadle nacionalistične postojanke ob cecti Madrid—Valencija, vendar pa so bile tudi tu odbite s hudimi izgubami. Snoči je bil položaj na fronti 6. in 8. divizije ter divizije pri Avili brez posebnih izprememb. Tudi na fronti divizije pri Soriji ni bilo ničesar novega. Na južni fronti je bilo nekolik*} brezpomembnega streljanja. Republikansko vefji© poročilo Madrid. '24. marca A A. Odbor za obrambo Madrida je izdal danes opoldne tale komu nike: Na fronti pri Guadalajari utrjujejo republikanske cele svoje postojanke, ki so jih zavzelo v poslednji ofenzivi. Na frontj ob Jaramj zavrnile prdit uporniški napad. Hodža na Dunaj i* Dunaj. 24. marca, p Nenadoma sc ic danes v diplomatskih krogih razširila vest, da prispo jutri dopoldne na Dunaj češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža. Njegovo potovanje na Dunaj bo sicer privatnega značaja, vendar bo porabil priliko jn se sestal z avslrijskimi odgovornimi političnimi osebnostmi. Osford : CambrisS-ge London 24. marca. AA. (D.VBi. Tradicionalna 89. tekma osmercev med oxfordeko in cambiidesko univerzo na Temzi so jo končala. z zmago Oxforda za tri dolžine. Ca« 22.M9 minut je najlepši, kar eo iib dosegli v zadnjih 12. letih. Cambridge je v zadnjih 1:3 letih neprestano zmagoval in ima doslej vsega skupaj 4y /.niannaj«ka: Hladno, deževno, v visokih legali rneg. Razvoj Francovlfa oSenziv pmtl Madridu Prva ofenziva (na sliki št. I) je bila v avgustu 1936 in je bila ustavljena na črti Escorial—Guadarama—Somosiera—Siguenza (na sliki pikčasta linija). Druga ofenziva (št. II) je bila izvršena v novembru 1936 s frontalnim napadom na prestolnico in zavzetjem Toleda. Ustavljena je bila na črti Escorial— Madrid—Aranjuez (pretrgane debele črte). Tretja ofenziva (št. III) je bila izvršena severno od Madrida preko Las ICozasa. Njen cilj je bil presekan je zveze med Escorialom in Madridom, kar pa se ni posrečilo. ustavljene Najnovejša, peta ofenziva (št. V) se je pričela 8. marca iz Siguenze proti prisilili kam je Franco že prodrl, debela črta pa, do ltam se je moral zopet umakniti. S poševnimi črtami je pokrito ozemlje, ki so ga madridske čete zopet iztrgale nacionalistom). Tvrdka JJ. NAGLAS v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni in zvesti uslužbenec, gospod Franc Naglost danes, dne 24. t. m. ob 4. uri pop. preminul. Pogreb se vrši v petek, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Podjetje ga ohrani v trajnem spominu. LJUBLJANA, dne 24. marca 1937. Cianov PHčakuje se politično in gospodarsko zbližanje med Itsllfo in Jugoslavijo ter izpopolnitev jamstev sa status quo na Sredozemskem morju €5« 1KOV Kakor /e »Jutro« kratko že poročalo, I Poslanik Nastasijevič zapušča vdovo in 5 je smr/ ugrabila dva naša zaslužna de- | letno hčerko. lavca v zunanjepolitični službi Po telefonu je bilo javi j en o iz Londona 24. t m., da je tam dopoldne umrl naš poslanik g. dr. Slavko Grujič, malo prej pa je prispela žalostna vest z Dunaja■ da ie tam 23. t. m umrl naš poslanik Ujorgje Nastasijevič. Oba pokojnika -sta bila že odlična diplomata predvoine Srbije in sta vse svoje sposobnosti posvetila mladi jugoslovenski državi v polni meri razumevajoč njene težnje. Poleg velikih zaslug in vrlin, ki sta jih izkazovala in dosegla v svoji stroki, ne bo nikdar pozabljeno še to. kar sta storila za naš živelj, ki mora živeti v tujem svetu in ki je dobil pri obeh izdatno pomoč, ko se je vračal v domovino. Dr, Slavko Grape opolnomočeni minister in izredni posjanik Jugoslavije v Londonu, se ie rodil 15. februarja leta 1871 v Beogradu. Kot doktor prava je bil promoviran v Parizu. V diplomatsko službo je stopil leta 1894 kot uradnik ministrstva za zunanje zadeve kraljevine Srbije, a jc bil kmalu prideljen srbskemu poslaništvu v Carigradu. Od tam je bil premeščen za tajnika srbskega poslaništva v Atene, kjer pa je zapustil državno službo. Nekaj časa se je udejstvoval kot politik, potem pa je bil spet sprejet v državno službo in prideljen poslaništvu v Londonu. Po smrti poslanika v Londonu d: Miličeviča leta 1908 je vodil sam srbsko poslaništvo v Londonu do marca leta 1914. ko je bil premeščen v Beograd kot načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva. Med to svojo službo je imel zgodovinsko ulogo, ko je sprejel tekst avstrijske vojne napovedi in nanj redigiral in odposlal odgovor v francoskem jeziku. Med svetovno vojno je bil načelnik srbskega zunanjega ministrstva v Nišu in pozneje na Krfu. JS krfa ;e bil poslan v Švico kot delegat srbske vlade. V Švici je preko svoje službe in dolžnosti mnogo koristil beguncem iz ; -:';vanskega juga. Požrtvovalno se je : ; mednarodnem odboru Rdečega križa. Leta 1917 je bil dr. Grujič imenovan za izrednega srbskega poslanika v Bernu. konec leta 1918 pa je bil po-s':'n za poslanika v Vvashington. Leta 1922 so ga upokojili. Ko je kot upokojenec prispel iz Amerike v osvobojeno domovino, se ie z vso vnemo lotil dela pri Rdečem kr!/:u in pri Jadranski straži. Bil je tudi med ustanovitelji Društva prijateljev Britanije in Anglije. Od leta 1934 do 1935 je bi! maršal kraljevskega dvora, za londonskega poslanika naše države pa je bil imenovan 19. avgusta leta 1935. Truplo dr. Grujiča bo prepeljano v Beograd, kjetr bo po/ireb na državne stroške. Pred prevozom bodo jutri v četrtek opravljeni pogrebni obredi v londonski ruski cerkvi. Dpr«!je Nastasijevič je bil že dalje časa bolan. Lečili so ga specialisti za bolezni ušesa m nekajkrat je bil tucii operiran. Vse te bolezni zanj niso bile nevarne, pred dnevi pa se je prehladil in podlegel je pljučnemu vnetju. Njegovo truplo so blagoslovili v pravoslavni cea-kvi na Dunaju, prepeljano pa bo v Beograd. Rodil se je leta 1885 v Nišu. Pravno fakulteto je dovršil leta 1909 v Beogradu, potem pa šolo političnih znanosti v Bruslju. V diplomatsko službo je stopii ieta 1913 kot uradnik srbskega poslaništva v Bukarešti. Od tam je bil poslan kot vicekonzul v Carigrad, potem pa koi ta mik poslaništva nazaj v Bukarešto Na važnih mestih zunanje politične službe je bil od leta 1917. Svetnik zunanjega ministrstva je postal leta 1921 in potem je služboval kot svetnik konzulata v Madridu in Pragi, leta 1925 pa je bil imenovan za našega generalnega konzula v Solunu. Štiri leta pozneje je postal naš izredni poslanik in pooblaščeni minister v Tirani, od koder je bil premeščen na Dunaj. V začetku leta 1932 je bil imenovan za našega poslanika v Moskvi, a je služboval v zunanjem ministrstvu, konec istega leta pa je bil spet poslan na Dunaj kot vodja našega poslaništva. hm Bfudje ster Letica itd.), tudi mi iskreno želimo še mnogo let zdravja. Sin prof. Harazima živi v Ljubljani kot uradnik generalne direkcije TPD ter je osnovatelj in prvi predsednik hrvatskega kulturnega društva Napredka. Vsa Banjaluka pozna in čisla prof. Harazima. ki je že pred dolgimi leti dobil vzdevek »tatek«. Ko je slavil 50-letnico svoje aktivne profesorske službe, je vse prebivalstvo prisostvovalo tej proslavi. Glavna njegova zasluga je bila ta, da je znal vcepiti svojim dijakom pravo člo-večansko ljubezen. Dijaki niso gledali v njem samo svojega učitelja in vzgojitelja, temveč tudi svojega vzornika in zaradi tega je bil on vsem tatek. Tatek pa tudi tisočerim svojim bivšim dijakom ne reče drugače kakor »sinko ali sine«. Skozi dol- IZPUŠČAJE, PEIŠČE m razne KOŽNE NEČISTOSTI pri dojenčkih, otrocih in odraslih odstranjuje uspešno B A B T M I E A C R E M E Dobiva se za ceno Din 10., v lekarnah in drogeriiab gih 50 let so pri njem tudi najslabši dijaki znali matematiko, fiziko in kemijo. Ta-tekova metoda je bila pač takšna, da se je moral vsak ogreti za predmet, ki ga je on poučeval. Ob svoji 80-letnici bo prejel prof. Harazim iz vse države na tisoče pozdravov in čestitk od svoiih bivših dijakov in iskrenih prijateljev. Istočasno bo slavil tudi 50-letnico svojega srečnega zakona. Starko je pobil s sekiro Strahovit zločin na samotnem dvorišču pri Domžalah pret. Prof. Franjo Harazim iz Banjaluke, čigar znanstveno delo uživa velik sloves ne sama v naši domovini, temveč tudi onkraj državnih meja, bo na veliki četrtek praznoval svoj 80. rojstni dan. Pred dvema letoma je naše časopisje priobčilo obširne članke o tem, kako je prof. Harazim na poseben način rešil znani Fermatov matematični problem, s katerega rešitvijo se bavijo razni učenjaki že okrog 300 let. Svojo rešitev je banjaluški učenjak zgradil na neki novi matematični teoriji. Za pravilno rešitev problema je znanstveno društvo v Gottingenu leta 1903. razpisalo nagrado dr. Wolfskehla iz Darmstadta v višini 100.000 mark. Ker se mora po določilih univerze v Gottingenu razprava tiskati v nemškem jeziku, je prof. Harazim pred dvema letoma predložil svojo študijo v nemškem jeziku v proučitev, ki pa doslej še ni končana. Preteklo jesen je avtor obdelal problem še v obliki, ki bo umljiva tudi širši javnosti. Prof. Harazimu, ki je v teku svojega petdesetletnega službovanja vzgojil cele generacije mladih ljudi, od katerih so zavzemali in še zavzemajo nekateri visoka mesta (njegovi dijaki so bili tudi Stjepan Radič, Svetozar Pribioevič. finančni mini- Ljubljana, 24. marca. Delovno področjje domžalske orožniške postaje spada zadnji čas brez dvoma med najbolj težavne in žalostne rajone v naši ožji domovini, kar se tiče velikega števila in strahotnosti zločinov. Ni še do kraja oprano krvavo dejanje, v katero se je bil pred dvema ietc-ma zapletel posestnik France Hribar iz Podrečja s smrtjo Marije penkove, že imajo domžalski orožniki opravka z nič manj grozovitim zločinom, ki je bil snoči izvršen v Dobu nad 70-letno posestnico Frančiško Sotlarjevo in njenim 5 let mlajšim možem Antonom. Ko to pišemo, leži starka doma v globoki agoniji in najbrž ne bo preživela noči, njen mož je prav tako odnesel nekaj hudih ran, za roparskim napadalcem pa ni sledu. V samoti na robu vasi Tiho in sama zase sta živela Sotiarje-va v skromni hišici na robu vasi, odmaknjeni precej daleč od ostalih hiš. Razen starke in njenega moža, ki se je bil pred kakimi 10 leti priženil k vdovi, ni bilo žive duše na njenem domu. Po vsej soseski sta bila Sotlarja znana kot varčna in petična človeka, ki imata v banki naloženih nekaj lepih prihrankov. Doma sicer nista nikoli imela večje vsote gotovine, ker sta že zdavnaj spoznala, da na samem ni varno hraniti denarja. V neposredni bližini pa je moral biti že od nekdaj na delu neki skriven rokomavh, ki je od daleč pozorno motril vsako gibanje v Sotlarjevi hiši in se je vtihotapili v njuno stanovanje vsakokrat, kadar je Sotlar odkod prinesel kakšen znesek domov. Zadnji čas sta imela Sotlarjeva vsako leto po nekaj tatinskih obiskov. Lani sta bila dvakrat okradena, letos že enkrat in vsakokrat je s storilcem razen gotovine izginilo iz hiše tudi po nekaj blaga. Sinoči je prišel neznani slikovec poizkušat svojo srečo. Izvedeti je moral, da je v hiši spet denar. V nedeljo se je namreč stari gospodar mudil v Moravčah, kamor se je bil namenil, da na sejmu kupi par volov. A s kupčijo ni bilo nič in tako se je vrnil domov. Silovit napad pri hlevu Snoči je šla gospodinja kakor po navadi v hlev, da pc,molze. Mcž ji je pri tem svetil s petrolejko in oba sta se delj časa zadržala pri živini. To priliko je ho-teh izkoristiti neznan tat, da se prikrade v hišo in odnese, kolikor bi mu že prišlo pod roko. Okrog 19.30 je Sotlarjeva s polfciim žehtairjem stopila iiz hleva, na dvorišču pa je trčila ob tatinskega gosta, ki je na lepem z nekim težkim predmetom — po vsej priliki je bila sekira — treščil starko po glavi. Kakor pravijo orožniki, je moral biti to eden tistih silovitih udarcev, s kakršnimi se ubijajo voli v klavnicah. Starka se je sesedla brez glasu, a razbojnik je še drugič in tretjič udaril po nji, da ji je povsem razmesaril glavo. Mož, ki je knel še opravka v hlevu, ni niti slutil, kako strahotno dejanje se je ta hip odigralo na dvorišču. Ko je opravil, je tudi sam z lučjo v roki stopil na plan, a že naslednji hip je pobesneli razbojnik skočil nad njega, mu izbil najprej luč iz rok, nato pa mu zadal dvoje ali troje precej hudih ran po glavi. Sotlar pa je bil dovolj prisotnega dfuha, da je začel kričati, da je pobegnil v hišo, se zaklenil v sobo in na vso grlo začel klicati na pomoč. Brez upa na rešitev Njegovo vpitje so zaslišali sosedje v vasi, a prvi hip si nihče ni upal do sa- motne domačije, ker so se ljudje upravičeno bali, da je hišo napadla večja tolpa razbojnikov. Pohiteli so najprej k županu, kjer se je slučajno mudil eden izmed demžalskih orožnikov, pod njegovim vodstvom so se vaščani pripravili za morebitno srečanje z oboroženimi napadalci in se odpravili do Sctlarjeve hiše. Tam se jim je nudil strahovit prizor. Na dvorišču je ležala stara gospodinja, vsa v krvi, z razbito glavo in v globoki nezavesti. Poklicali so domžalskega zdravnika dr. Kremžarja, da je ranjencema nudil prvo pomoč. Ker je bilo stanje Sotlarjevo brezupno, zdravnik ni odredil prevoza v bolnišnico, njen mož pa si je pomalem opomogel cd strahu in bolečin. Majhen naklep, velik zločin Brez odlašanja so pričeli obenem iskati sledu za zločincem, a vse prizadevanje je doslej ostalo zaman. V teku današnjega dne so c rožniki zaslišali celo visto sum-ljivcev, a za enkrat še ni nobenega zna- menja, da preiskava ve pravilno smer. Jasno je samo, da je krvavi zločin zagrešil eden izmtd domačinov iz najožje okolice in prav ta gotovost daje mnogo upanja, da bo domžalskim orožnikom, ki so znali rešiti že nekaj težjih kriminalnih ugank, prišel zločinec kmalu v roke. Naj bo tj tragično je pri razbojništvih te vrste pač dejstvo, da je zločinec prišel v hišo z razmeroma skromnim tatinskim namenem. a ko ga ni mogel ooseči, je iz strahu, da ga je ženska prepoznala in da bo razkrinkan, nekaj pa tudi najbrž iz besne togote, da mu je bil ra sun prekrižan, storil tako grozoten zločin. ———-Ml —I !■■■» ■'■ ■ Tolšči podvrženim in mššičastim, pri katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločavanja sokov, pomaga odlično večtedenska pitna kura ?. naravno »Franz-Josefovo« grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a poet nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. 021 res S Or. 16 J85/35. Napad na poslanca Mafca^a • G. nar. posl. Dako Makar jam piše: pod gornjim naslovom je bilo v - Slovencu« dne 21. t. m. objavljeno neresnično poročilo o napadu na mene. Slovenčevega« dopisnika takrat najbrž ni bilo v mojem lokalu, keT bi drugače vedel. da je ves spektakel, ki ni vreden, da se ra-znaša v javnost, nastal zaradi te^ra. ker sem ščitil popolnoma nedolžnega uradnika. ko je bil izzvan ob priliki c gleda zemljišča za zgradbo novega Sokolskega doma v Metliki. Dopisnika prosim, naj bo drugič bolj objektiven in naj se prepriča o resničnosti dogodkov, preden o njih poroča. — V Metliki, dne 22. mar i r\-7 ' ■ > i. f* f ^ ti .'Ji. w Kri vodu m m&mmj a Moderna znanost v službi sedne pral Ljubljana, 24. marca. Snoči je pod okriljem Pcirodoslovne-ga društva predaval v mineraloškem institutu docent dr. Božo Škerlj o zanimivi temi: antropološko dokazovanje očetovstva. Občinstvo je v lepem številu obiskalo predavanje. Iz predava-teljevih izvajanj posnemamo: Dokazovanje cčetovstva je važno v vseh onih primerih, kjer mož-oče noče priznati svojega očetovstva. Taki primeri nastopijo zlasti pri nezakonskih otrocih, za katere često mati ne more, nihče drugi pa noče skroeti, drugič pa tam, kjer zakonski mož sumi v zvestobe svoje žene in noče priznati očetovstva določenemu otroku. Dolžnost družbe je, da preskrbi novemu zemljanu primernega varuha, ali pa, da se dožene pravi oče. Zato je mnogokrat potrebno, da komu aokažemo njegovo očetovstvo. Zanimivo jc, da n. pr. Napoleonov zakonik očeta sploh ne išče, na drugi strani pa poznamo zakone -(na Norveškem) ki priznavajo kolektivno očetovstvo, tako da morajo za otroka plačevati vsi oni, ki prihajajo po materini izpovedi v poštev kot očetje. Zakonodaja si danes pomaga dokazovati očetovstvo predvsem na dva načina: s preiskovanjem krvnih skupin otrokove matere in domnevnega očeta, dru gič pa s pomočjo podobnosti. Dunajska antropološka šola si je pridobila na tem področju največ zaslug, ko je metodiko raziskovanja tako izpopolnila, da utegne ustrezati potrebam so in e ga postopka. Pri ugotavljanju podobnosti med otrokom in domnevnim očetom gre predvsem za ugotavljanje onih znakov, ki so pri obeh enaki ali vsaj podobni. Genetika, nauk o podedovanju, nam v tem pogledu marsikaj razloži. Danes more veda z jako veliko verjetnostjo izreči sodbo o očetovstvu. Ena tretjina primerov je po skušajah dunajske šole pozitivna, druga negativna, tretja neodločena. Medtem ko dopuščajo krvne skupine dokazovanje in sklepanje samo v 10 odstotkih primerov, nam omogoča antropološko dokazovanje tudi pozitivne sklepe. Tako je na primer jasno, da ne more biti oče otro. ka, katerega mati je modrooka in plavo-lasa, plavolasec z modrimi očmi, če je oorazu m otrok rdečelas, če ima pege n: rjave oči. Antropološki izvedenec odloča torej o jako usodnih in življenjsko važnih zadevah, tako- da mora ob izrekanju od e tudi ob največji pocobnosti biti zelo previden, ker je mogoče, da obdelžuje nezakonska mati često poročenega mrkega. Sodišče v takih primerih ravna tako, da izreče sodbo, da je kdo oče, največkrat samo zato, ker vidi rajši, da plačuje za otroka zasebnik, kot pa državna ali občinska blagajna. Pri dokazovanju očetovstva mora antropolog vedno upoštevati tudi razširjenost posameznih lastnosti me i prebivs.lstv :n. Take značilnosti so: zakrivljen orlovski nos, rjavi laisje, velika ušesa. Tu ja dokazovanje zaradi splošno razširjenih zna 1-nosti že težje in je treba pritegniti v raziskovanje slučaja finejše metode: n. pr. podrobno merjenje podedovanih lastno:-ti obraza, rok, stop3la, danes pa se more dokazovanje omejit' celo samo na podedo-vanost nekaterih oblik uhlja. Tako antropolog kot sodišče morati biti pri izrekanju sodbe oprezna. Pri dojenčku aii pi"i malem otroku je namreč večina znakov še narazvitih. Razvoj se ustali šelo po puberteti. pri otrocih je stalna samo krvna skupina in je zato pri njih taka preiskava nec-bhodno potrebna. Preiskava v dunajskem antropološkem institutu se izvrši v osmih oddelkih v veliki dvorani, ki je opremljena s temnico za preiskavo oči, ra^en tega pa s tremi fotografskimi aparati z nekaj močnimi fotografskimi žarnicami, z antropološkim instruments.rijem in sploh z vsemi potrebnimi pripomočki. Pri tej preiskav i so odti-ski prstnih blazinic in dlani poleg krvne preiskave pri malem otroku najzanesljivejši dokaz. Izvedeniško mnenje ob=ega tako 12 skupin in krvno preiskavo ter i9 strani poročila. Predavatelj je na kraju svojega predavanja pouidaril, da je antropološko dokazovanje očetovstva že tako dozorelo, da je danes tudi za pravdor ek že praktično uporabno. Preiskava je sicer jako podrobna in natančna, vendar pa je to dovolj trdno jamstvo, ki bi ga morala upoštevati tudi naša sodišča pri izrekanju sodbe o tem, ali je kdo cče ali ni. ke najdbe m F&mmmi pri Ptuju — — Tudi letos zgodaj pomladi je dal napraviti veleposestnik grof Herberstein po vsem severnem m severovzhodnem pobočju Panoramskega griča (Ferberšek) razsežen sadovnjak. Kakor so že pričakovali, so delavci pri kopanju jam za sadno drevje zadeli na prav zanimive arheološke najdbe iz rimske dobe. Ugotovili so ostanke rimskih stavb po vsem hribu, kanalizacijo, pred vsem pa poznorimsko grobišče. Večinoma so bili grobovi zidani iz opeke v obliki podolgovatega zaboja, včasih pa tudi obrobljeni in pokriti z rnramornatimi ploščami ali drugim antičnim rezanim kamnom. Pri tem so čestokrat uporabljali odlomke rimskih oltarrev, nagrobnikov ali drugega obdelanega kamna. Tako so našli v pozno-rimskem grobu spodnji del Jupitrove are (oltarja) ki meri po dolžini še 0.77 m, višini 0 41 m in debelini 0.17 m. Po stilizi-rar.em blisku ob levi strani se da sklepati, da je bil posvečen Jupitru, napis, v kolikor je še ohranjen: C NOSTRORV TABVL. VECTIGAL. ILL YRIC. ET VILL. STAT. PO ETOVIONENSIS TERTIVS. SER. EX VOTO nam pravi da je zaobljubno aro postavil n^ki suženl Tertius najvišjemu bogu Ju-rr + ru in svoirmu gospodarju na čast, ki je b i računovodia in upravnik v cesarskem uradu ilirske carinske uprave v Poetovrju. V krvavih borbah za cesarski pre?tol med Septimijem Severom. Karakalom in Getom je slednji okoli 1. 206. po Kr. izgubil svojo Ptuj, 24. marca. ! glavo, njegovi nasledniki so pa skrbeli, da so na spomenikih izbrisali njegovo ime v večno pozabljenje (damnatio memoriae) tako tudi v našem spomeniku. Poznorimski obokani grob Ptujski cariniki so bili imenitni gospodje, ki so nekaj dali na svoje ime in zvanje. Poznamo jih že nekaj, tako n. pr. je vzidan v zvoniku mestne župnijske cerkve nagrobnik v obliki stebra, ki pravi, da ga je postavila Restituta nekemu Felicianu, najbrž soprogu, cesarjevemu osvobojencu ter bivšemu knjigo- ali računovodji v cesarski ilirski carinarnici (ex tabulario veetigalis Illyrici), skupno s svojim sinom Felicissi-mom, tudi cesarjevemu oproščencu. Dr. M. Abramič, ravnatelj splitskega arheološkega muzeja se bavi v svojem vodniku »Poetovio« obširno o ilirski carani. Procvit mesta Poetovija je pospeševala ugodna zemljepisna lega in prirodna kakovost Ptujskega polja. To je bil vzrok, da se je tu vršila italska, zlasti iz Akvi-leje izhajajoča trgovina s Panonijo in da se je v tem važnem blagovnem prekla-dišču kmalu ustanovil osrednji urad za tako zvano ilirsko carino. Uvedel jo je najbrž veliki preosnovatelj Hadrijan. Obsegala je prvotno osem obdonavskih provinc, torej Illyricum v najširšem pomenu besede. Pobirali so pred vsem ob mejah teh pokrajin, pa tudi v notranjosti, domnevno 5% kot carino na blago, dalje kot cestnino, mostnino in vodnino. Ti dohodki so se stekali v blagajno cesarskega fiska. Carina se je dajala izprva poedincem ali družbam v zakup, po Kommodu pa so jo pobirali neposredno cesarski »procuratores«. Iz raznih napisov, ki so jih našli v Poetoviju, sta nam znana dva taka carinska zakupnika in sicer C. Antonius Rufus in Q. Sabinus Veranus, celo o nekem tretjem vemo, da se je pisal T. Julius Saturninus. Ti so imeli za različne upravne urade številno osobje, ki je moralo po antičnem pravnem naziranju izhaiati iz suženjskega stanu, da je mogio v gospodarjevem imenu pravomočno uradovati. Osobje se je seveda | kaj pogosto menjavalo in premeščalo s po- i staje na postajo. Kakor se zdi, so bili prvi carinski sužnji v Poetoviju po večini orien-talci, verski pripadniki Mithre, čigar kult so v Poetoviju morda naravnost uvedli. Svojo uradno poslopje carinarnico so imeli blizu I. mitreja na Spodnji Hajdini, ob državni cesti in ne predaleč od dravskega mostu. ' Za Kommoda je prešla carina neposred-j no v carske roke. Kakor kaže zgled baš i K. Antonija Rufa, se je izvršil prehod tako, da so bili prejšnji zakupniki, ki so | opravljali kdaj že kako drugo cesarsko I upravno službo, imenovani za cesarske 1 prokuratorje. Tako so posta1 i prvotno za-j sobni sužnji cesarski. V Poetoviju nale-i timo med osobiem carinske uprave tudi na uradnike sosednjih carinskih postai, ki so imeli uradne opravke pri centrali v Poetoviju, ali pa izvirajo od njih ustanovljena posvetila iz dobe njihovega povišanja in sočasne premestitve na kako drugo postajo. Ta napis na Jupitrovi ari nam pove poleg dvanajstih drugih temu bogu posvečenih oltarjev, ki so jih našli tekom desetletij na Panorami, da ie moralo nekoč na vrhu griča stati veličastno svetišče, želeti bi bilo, da bi nam o tem svetišču kaj več povedala natančna arheološka izkopavanja! Pomemben je še zgornnji del rimske are s črkami D A, ki je visok 0.27 m, širok 0.15 m in debel 0.19 m. Približno na sredini severo vzhodnega pobočja hriba je bil točno proti vzhodu orientiran grob, ki je bil priprosto zidan iz opeke in lepo obokan. Ker je bil še ne- dotaknjen, je bilo okostje v njem še popolnoma oluanjeno. Razen dveh doigih žrebljev ni bilo v grobu nikakih pridatkov. Mere tega groba zabojčaste oblike so sleče: Dolžina 1.90 m, širina 0.45 in višina 0.70, globina pod zemeljsko površino je znašala 0.40 m. Zelo zanimiv je bil drug grob s tremi okostnjaki. Bil je lepo zidan iz velikih opek, ometan z rdeče pobarvanim mortom in je imel obliko zaboja. Grob je bil dolg 1.80 m, širok točno 1.00 m in 0.60 m globok, obrnjen pa je bil proti jugovzhodu. Dvoje okostij je bilo obrnjenih urug proti drugemu, razen tega so še ležale giave na nizki blazini iz opek. Pridatkov tudi tukaj ni bilo nobenih Vsi ti grobovi sodijo nekako v IV. stoletje po Kr. Izmed drobnih najdb naj omenimo pred vsem lepo izdelano nožico bronastega ki-piča, šest členkov male bronaste verižice in sedem tankih bakrenih ploščic, ki najbrž pripadajo nekemu okovu in lepo zapestnico. črepinnj najrazličnejših posod je bilo mnogo, tudi več primerov lepe tako-zvane terra sigilata posode, po največ uvožena iz Rheinzaberna v Nemčiji, kjer so imeli Rimljani slovite tvornice keramičnih izdelkov. Tako zasledujemo na odlomku take posode pečat CRASSIACVS F(ecit.), torej mojstra, katerega ime še ni bilo znano v Ptuju. Tudi na opekah vidimo večkrat pečate Q.S.P. in C. C. C. Izmed obilice novcev so zastopani zopet cesarji poavgustejske dobe n. pr. Klav-dij II., Avrelijan. zelo lepo ohranjena srednja bronca Dioklecijanova. Konsts.ncij, Li-cinij, Konstantin Veliki, Teodozij in drugi. Vse najde so prišle v grajsKi muzej Gornji Ptuj. A. S, Komur je kaj na tem, da bi uveljavil svoje podjetje in mu pridobil novih odjemalcev, mora večkrat na leto objaviti v »Jutru« primerne reklamne oglase, ker sicer občinstvo ne bi vedelo, da to ali ono podjetje sploh obstoja, ker o njem ni nikdar čitalo. Tempo časa zahteva od kupcev, da iščejo dobavne vire v svojem dnevnika, ne pa, da bi iskali trgovino s potrebščinami, ki jih trenutno rabijo, šele po ulicah, kakor so to prakticirali takrat, ko dnevnik še ni bil vsak dan v vsaki družini. Takih ljudi, ki bi za nakup svojih potrebščin šele iskali trgovin in drugih podjetij po ulicah, ni več. Zato tempo časa zahteva tudi od trgovca, ki se hoče uveljaviti, da vedno spet opozarja občinstvo z oglasi na svoje podjetje in na blago, ki ga nudi. Velikonočna številka „ Jutra", ki bo tri dni aktualna in zato njena publikacijska sila najmanj potro-jetis, bo vsemu našemu pridobitništvu prav dragocena pomoč pri pridobivanju novih odjemalcev. Oglase za to številko sprejemamo še do petka opoldne. če vesti * Življenjski jubilej vrl«; Oorenjke. Te dni ie praznovala 70 letnico gospa Marija KumUeva, vdova po lednem trgovcu iu veleposestniku z Blejske Dobrave. Jubilantka, ki izhaja iz trdne gorenjske kmetske hiše, ■je vzgojila celo vrsto sinov in hčera, ki so v.-j preskrbljeni in eo po večini v ugodnih življenjskih pozicijah. Kljub sedmerim kri-5,-rti je še čila in zdrava. Z veliko pozornostjo motri življenje razvijajočega ee domačega kraja in bližnje železarske^ indu« s! rije. K iepemu jubileju ji iskreno čestitamo z jekreno željo, da ostane še dolgo let ohranjena tako čila in zdrava! * Važno zunanjepolitično predavanje. Ljubljanska radijska postaja bo drevi ob 18.45 do IO. prenašala od beograjske kratkovalovne radijske (»staje predavanje predsednika kulturnega odseka beograjske me-s?ne občine g. Dušana Nikolajevima o zbližan ju med Jugoslavijo in Italijo. Na ekonomsko-komerc-ijaini visoki šoli v Zagrebu Sta bila 15. t. m. diplomirana gg. Mile Prem rov iz Ljubljane in Gustav Ogrizek iz Trbovelj, čestitamo! ■ms®?*?* Posebnosti POMLADNE MODE ZA DAMO IN GOSPODA U¥AN MANUFAKTURA ^ Vozne ugodnosti. Prometni minister je dovolil na državnih železnicah tele polovične voznine: za udeležence svečane otvo-r.tve Sokoiskega doma, ki bo 13. junija v Banjaluki; popust velja od 9. do 17. junija, n sicer na progah Beograd— Banjaluka in nazaj, Karlovac—Caprag—Sunja—Banjaluka in nazaj in Zagreb—Sunja—Banjaluka in nazaj: dalje za člane združenja jugo-i> ovanskih kmetijskih strokovnjakov, ki t" udeleže skupščine tega združenja v Beogradu 29. marca; popust velja od 25. do ■il. marca; slednjič za udeležence skup-oi ine glavne nabavljalne zadruge, ki bo v Beogradu 31. marca; popust velja od 28. mavca do 3. aprila. Udeleženci kupijo na o.ihodni železniški postaji cel vozni listek in železniško legitimacijo. Cel vozni li3tek velja s potrdilom predsedstva skupščine na žeiezniški legitimaciji, da so prisostvovali skupščini, za brezplačen povratek. * Novi grobovi. V Lukovo pri Brdu jc umrl v leni starosti 74 let g. Josip Jakše, svuni upokojenec. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob 9.30. — V Zgornji Šiški 295 je umrla gospa Ivana Pevčeva in bo na veliki petek ob 14. nastopila svojo zadnjo pot. — V Št. Lenartu v Slovenskih goricah je umrl g. Fran Štupica, odsluženi javni notar. Pogreb uglednega moža bo na veliki petek ob pol 16. — Y Celju jc umrl g. Franjo Krušič, mornariški strojni narednik. Prerano umrlega pokojnika bodo danes ob 15. spremili do grobu na celjskem mestnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ • ♦ ♦ \ Korespondentka \ l za književni hrvatski jezik in slo- * : vensko stenografijo dobi službo. —- ♦ ; Ponudbe na oglasni oddelek pod i 5 »Tako-j 1937«. j ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t * Za kratek čas v praznikih si nujno nabavite Milčinski: Humoreske in groteske (broš. Din 45. vezana Din 60.). Hašek: Švejk I. in II. del (broš. oba dela Din 92., vezana Din 112). Boccaccio: Dekameron (8 delj skupaj Din 135). Izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Šelenburgova ul. ;!. in v .Mariboru. Aleksandrova c. 13 * Za skupna potovannja iz Jugoslavije v Nemčijo med 25. in 30. marcem (za katoliške velikonočne praznike) in od 15. do 17. maja (za katoliške binkoštne praznike) je potrebno posebno dovoljenje ravnateljstva nemških državnih železnic, pod katero spada vhodna nemška postaja. Zato se naj pristojna pokrajinska ravnateljstva pred dovoljenjem skupnih potovanj v navedenih rokih obrnejo zaradi soglasja na pristojno nemško ravnateljstvo. * Velikonočne razglednice Družbe sv. Cis rfia jn Metoda priporočamo v uporabo. S tem podpirate narodno obrambno delo in domačo industrijo. * Za pirhe kupite svojim otrokom mladinske knjige Tiskovne zadruge! Posetite njeni trgovin? v Ljubljani^ Šelenburgova ul. 3. in v Mariboru, Aleksandroma ul. 13! * Srednješolci! Ali ste že čitali zlato knjigo Fr. Langer: >Pes II. čete« (broš. din 48, platno din 02 in SienkieTviczove romane: >Z ognjem in mečem« (broS. din •50, platno din 75) jn >Potop« I. in II. del (broš. oba dela din 100, platno din 150)? Prosite starše, da vam jih kupijo za pirhe v knjigarnah Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. in v Mariboru Aleksandrova c. 13. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Frau Jožefove grenčice. Iz Lfrjbljane u— Akad. slikar Pavel Francaliski, ugledni gost iz Bolgarije, kj samo še nekaj dni razstavlja kolekcijo svojih akvarelov po motivih iz bolgarskih gora v Jakopičevem paviljonu, ee mudj na Gorenjskem, in kakor nam »poroča, marljivo dela sredi naše gor? ske pokrajine, da bo po umetninah seznanil javnost svoje domovine z najlepšimi ko lički naših Alp. Obiskal je Rateče, Planico, Tamar, Kranjsko goro jn Mojstrano in vso pot dela s polno paro. Kakor povzemamo iz njegovih navdušenih izjav, mu je kranjskogorski kot že posebno všeč. Od tod je namenjen v Bohinj, na Komno. v dolino Sedmerih jezer in na Vogel. Občinstvo vabimo, naj ee ljubeznivemu gostu, ki se je namenil, da z umetniškim delom pomaga dočim tesnejšega medsebojnega spoznavanja med našim in bolgarskim narodom, oddolži s čini številnejšim obiskom razstave. u— Pogreba g. Ivana Bajžlja, kj je bil skozi 10 let do svoje upokojitve telovadni učitelj na državni učiteljski šoli, se je kor-porativno udeležil ves profesorski zbor ter učiteljski zbor obeh vadnjc pod vodstvom zavodovega direktorja g. Nandeta MaroJta. Pogreba so se udeležili tudi vej učenci in učenke učiteljske šole. ki so šli pred krsto do viadukta ter napravili tam na obeh straneh ceste špalir. Pev6kj zbor pod vodstvom g. Juvanca pa je tvorilo 10 učiteljiščnikov iz zadnjega razreda in 5 drugih pevcev. To navajamo, ker v včerajšnjem poročilu cd bilo označeno, kako je učiteljska šola v Ljubljani izkazala vso čast mojemu dolgoletnemu učitelju. u— Vse naše žene. v prvi vrsti oa državne uradnice, so vabljene k zborovanju, ki ga priredi dravska sekcija Jugoslovenske ženske zveze drevi ob 20. v sejni dvorani mestnega magistrata. Vse žene naj pridejo, da protestirajo zaradi nameravane uvedbe celibata za učiteljice in šolske vrtnarice. Tudi Ženski pokret vabi vse svoje članstvo k udeležbi tega važnega zboro; vanj a. u— Lep zgled. Uprava Hranilnega in posojilnega konzorcija, kreditne zadruge državnih" uslužbencev v Gajevi ulici 9, je na eni svojih zadnjih sej sklenila, razpisati za velikonočni čas podelitev 30 podpor po 200 Djn najbolj siromašnim vdovam jn sirotam civilnih državnih uslužbencev. Ker je na razpis prispelo nepričakovano veliko število uvaževanja vrednih prošenj, je uprava izpopolnila svoj prvotni sklep in naklonila C0 podpor po 200 Din, kj jih prejmejo pro siici še pred prazniki. n— Med življenjem jn smrtjo. Včeraj so pripeljali v bolnišnico neko mlado ženo iz mesta, soprogo brezjx)selnega krojača, ki je v obupu nad bednim življenjem segla po lizolu. Zdravniki so ji še o pravem času izprali želodec, da bodo nesrečnico lahko vrnili domu jn usodi Razen nje so pripeljali na kirurški oddelek še 26-letnega po* sestnikovega sina Ivana Sušnika s Kravjega brda pr; Krašnji, kj se je v domačem kamnolomu usula nanj težka plast kamenja in mu zlomila obe nogi. in pa 36-letnega giiavnikarja Antona Žitnika iz Hoele pri Zmincu v škofjeloškem okraju, ki mu je cirkularka odrezala roko. u— Namočena polenovka F. Kham. Miklošičeva 8. ZOBOZDRAVNIK . JOSIP TAVČAR od 26. do incl. 30. t. m. ne ordinira. u— Iz trgovskih krogov smo prejeli nas slednje pojasnilo z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« oo 10 do 18 Din za kg, pač pa je res, da se prodaja domača šunka po ceni Din 18 do 22. — Ravnotako nj res, da bi prodajali ljubljanski trgovci uvoženo šunko po Din 28 do Din 30. pač pa je res, da se prodaja šunka, katera je izdelana na praški način, po cenj Din 20. Prav male šunke a ca 2 kg, katere se zaradi drage nabave prav težko dobi, pa se prodajajo po Din 28. Da bo pa občinstvo dovolj jasno zakaj, je tako visoka cena, naj navedemo, da imajo trgovci na 1 kg uvožene šunke Din 6 stroškov in sicer 3.50 Din je mestne trošarine in ogledamo, Din 1.80 je prevoz, 70 para pa prometnega davka. Ako bi torej tj ogromni stroški odpadli, bi ee tudi uvožena šunka, katera je odlične kvalitete, lahko prodajala po i»ti ceni kakor domača. n— V evangelijski eerkrj v Ljubljani bo slovesno bogoslužje na veliki petek ob 10. dopoldne in v nedeljo na prvi dan velikonočnih praznikov ob 10. dopoldne. Na Jesenicah pa bo evangeljsko bogoslužje v nedeljo 28. t. m. ob 15. »i..................... Modni salon ANKA PUČNIK ŠELENBURGOVA UL. L izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških ln dunajskih modelih. comuaLOJDmnrrit oiiommi u— V kapeli starokatolISke cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 bo na velikonočni četrtek ob 7. url zvečer v spomin postavitve presv. rešnjega telesa slovesna sv. maša a splošno spovedjo in skupnim velikonočnim sv. obhajilom. u— Potnik objavlja. Vsi, ki ste prijavljeni za velikonočne izlete z železnico ali z avtobusi v Benetke, Trst, ali Gorico, prinesite sigurno svoje legitimacije in fotografije danes, v četrtek najkasneje do 12. ure bi-lietarnici >Putnikc, Gajeva uL Do te ure se sprejemajo tudi še nove prijave. u— Vlom pri Jagru v Št. Vidu. V ljubs ljanski okolici je zadnje čase na delu drzna vlomilska tolpa, ki ji gre na rovaš bržkone tudi nedavni vlom v draveljsko cerkev, še rajši pa 6e ukvarja z nočnimi obiski gostiln, za katere 6e je posebej specializirala. Tako je v torek zjutraj opazil gostilničar Valentin Jager v št. Vidu, čigar hiša stoji tik državne ceste sredi vasi, da so bili ponoči v njegovem lokalu nepovabljeni gostje, s katerimi je izginjio za nekaj težkih tisos čakov blaga. Med drugim eo pobrali iz shrambe 15 velikonočnih šunk, težkih nad 60 kg, 55 kg čiste mastj pa še raznih drugih manjših dobrot. Razen tega so si tolovaji v gostilniški sobi natočilj dva Štefana vina in ob praznih steklenicah so našli zjutraj lest kozarcev, kar bo pač dovolj verjetno znamenje, da je bilo v hiši prav toliko tatov. Vlomilci so stikali predvsem za denarjem, ki ga pa nieo našli in so si v zameno naložili velikonočnih dobrot. Pri tatvinj jim je v dobršni meri pomagalo vreme, zakaj vso noč je lilo in okrog voglov je tulil vihar, da domači niso moglj slišati ropota. Pred preganjalci so se zavarovali na ta način, da so vrata iz pritličja v nadstropje zapahnili, da ne bi mogli Jagrovi, ki spe v zgornjih prostorih, do njih. Šentviški orožniki so bili ves dan marljivo na de« lu, da izslede zločince, a njihovo prizadevanje je ostalo doslej še brez uspeha. Pred dnevi so vlomilci odnesli tudi iz Trobčeve gostilne v Kosezah skoraj celega prašiča, 72 suhih klobas in nad 40 kg slanine, v Bojtovi gostilni na Fužinah pa so iz omare ukradli okrog 2000 din gotovine in nekaj srebrnine. Naš velikonočni šlager! Filme in fotoaparate skrajno znižali in sicer imamo za velikonočna darila: Cadet Bos vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.- s tremi filmi samo Baby Brownie Din 96,— Jiffy ....^i... Din 150.— Balda ali Kodak z opt. 1:6.3 Din 324.— Balda .... z opt. 1:4.5 Din 420.— Balda Compur . z opt. 1:4.5 Din 810.— Foto Tourist LOJZE ŠMVC LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 8 u— Bufet »Rio« v šelenburgovi ima prvovrstno kuhinjo: golaž, vampi, kranjske klobase, hrenovke, sendviči itd. Vedno vse sveže. Pridite pokusit! u— Ni samo poceni, temveč je tudi odlične kvalitete naS temni ali svetli vermut in prošek ter stane le Din 24 liter. Postrežemo Vas pa tudi za praznike s priznano dobrimi odprtimi vini in raznimi delika-tesami. Fr. Kham, nasproti kina Uniona, telefon 29-69. u— Obleke ln klobuke kemično čisti barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich. Zapestna briljantna ara izgubljena Zapestna briljantna ura je bila izgubljena snoči na poti od Mirja do glavnega kolodvora. Najditelj se naproša, da jo odda proti primern? nagradi na policiji. Pozor pred nakupom! Iz Celja e— Članski sestanek JNS v Celju. V ponedeljek zvečer je bil v Celjskem domu lepo obiskan članski sestanek, ki ga je sklicala krajevna organizacija JNS zame. sto Celje in okolico. Narodni poslanec g. Ivan Prekonšek je v izčrpnih in stvarnih izvajanjih podal sliko novega državnega proračuna za L 1937/38 in je kritično obravnaval naš davčni sistem, ki v svoji davčni praksi ne vodi dovolj računa o socialno najšibkejših plasteh naroda. V svojem nadaljnjem poročilu je omenjal vprašanje regulacije Savinje, nujnost gradnje justične palače v Celju in potrebo ureditve moderne avtomatske telefonske centrale v Celju, ki bi napravila konec nevzdržnim telefonskim prilikam v Celju ter mesto Celje kot veliko gospodarsko in tujskoprometno središče povezala z Dobrno, Vojnikom, Rogaško Slatino, štorami, Rimskimi toplicami, Laškim in Žalcem. Goep. poslanec je razpravljal o komasaciji občin, o delu v fimamčnem odboru narodne skup. ščane ter posvetil svoja zaključna izvajanja vprašanju ureditve notranjih. prilik v državi in zadovoljive rešitve hrvatskega vprašanja. 2J. Prizr.ani umetniki so pred številnimi poslušalci izvajali W. A. Mozartov kvartet v B-duru, E. Griegc-v kvartet v G-molu op. 27. in znameniti kvartet Bjeljajeva* ki so ga svojemu dobrotniku napisali Rimskij-Korza-kov, Ljadov, Borodin in Glazimov. Odlični izvajalci so vsa dela podali mojstrsko in so bil za virtuozno izvedbo nagrajeni z viharnim priznanjem. Vse priznanje je treba izreči tudi upravi zdravilišča, ki rau'di svojim pacientom poleg drugega razvedrila tudi koncerte visoko umetniških kvalitet. Luče pri Ljubnem. Na cvetno nedeljo 21. t. m. smo pokopali našo poštno upra-viteljico gdč. Marico Pustoslemšek. Kako priljubljena in cenjena je bila pokojnica v domačem kraju in v vsej okolici, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležila malo-dane vsa župnija. Prihiteli pa so od blizu in daleč, pred vsem pa iz vseh krajev gornje Savinjske doline sorodniki, prijatelji m znanci, da izkažejo zadnjo čast daleč na okrog znani in zaradi njene usluž-nosti in postrežljivosti splošno priljubljeni dolgoletni lučki poštarici. Pogrebne molitve je opravil domači župnik g. Jurij Mikolič, ki je imel ob odprtem grobu lep nagovor, v katerem je omenjal pokojniči-ne vrline, poudarjajoč, da je občina izgubila z rajnko ne samo v vsakem ozlru uslužno, postrežljivo in požrtvovalno poštarico, marveč pred vsem dobro slovensko ženo, Pomlad prihaja! A. <$ E, Skabernč Ljubljana ki je delila samo dobrote in ki ji je bila tuja vsaka zloba. V imenu stanovskih tovarišev in tovarišic se je od rajnke poslovila poštna upraviteljica iz Solčave, gdč. Herletova. v imenu lučkih deklet pa gdč. Ropova. V slovo je svoji članici zapel domači pevski zbor dve v srce segajoči ža-lostinki. Pogreba so se udeležili odposlanec poštne direkcije g komisar Matja-šič, pod vodstvom svojih učiteljev domača šolska mladina, ki ji je bila pokojnica velika prijateljica in podpornica, polnoštevilno pa domača gasilska četa. V Lučah ir v Gornji Savinjski dolini bodo ohranili blago pokojnico v trajnem in ljubem spominu! 'mm -rte cCoSišm0qx jn >0s?g< 250 — 260 >2« 230 — 240 »5« 200 — 220; >6< 180 — 190: »7« 150 - 160. »8« 102.50 - 107.50. Otrobi: baškj banatski 83 — 87. Fižol: baškj beli brez vreče 240 245 BOMBAŽ -f New York. 23 marca. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za april 14. 01 (14.16). za iulij 13.80 (13-93). ea nove v imovinske trošarine. narodnih šol v avtonomnih mestih prenese na banovino, tedaj bi bilo treba spremeniti uredbo o vzdrževanju naiodnin šol. Tak prenos bi pomenil za avtonomna mesta precejšnje povečanje obremenitve. Ljubljanski proračun za leto 1937'38 predvideva v poglavju za narodno prosveto 690.000 Din izdatkov za vzdrževanje osnovnih šol, od tega pa odpade precejšen del na izdatke ki občini še nadalje ostanejo, tudi če vzdrževanje šol prevzame banovina ■ o so zlasti stroški za vzdrževanje šolskih poslopij in za popravila) Zato je treba gornji znesek reducirati na kakih 3: 0.900 Din ce prištejemo šc v proračunu predvidene izdatne za stanarine učiteljev vinska šoiska doklada v večji meri znižati, nego od 35 na 26%. Kakor se zdi, je treba v pi o računu izvršiti še nekatere druge spremembe, že pred dobrim mesecem smo opozorili na to, da je predlogu ba-novinskega proračuna predvider znatno povečan dohodek banovine iz skupnega ba-novinskega fonda prometnega davka, in sicer v višini 13 milijonov Din nasproti 2.9 milijona Din v tekočem proračunu. Doslej nismo čuli, da bi bila v finančnem zakonu predlagana sprememba dosedanjega res upravičenega razdelilnega ključa, zato je verjetno, da bo treba to postavko dohodkov reducirati na lanski znesek 2.9 milijona Din. Računski zaključek OUZD Ravnateljstvo GUZD v Ljubljani je odobrilo zaključne račune za leto 1936. Računski zaključek bolniškega zavanova-a.j;<. izkazuje zioašni poslovni pri&itck v višini 298.000 Din, dočim je v prejšnjem letu znašal ta začasni prebitek le 42.000 Din, v letu 1934 pa 1 milijon Din in v letu 1933 3.5 milijona Din. Poslovanje nezgodnega zavarovanja v tem računskem zaključku ni izkazano, ker je nezgodno zavarovanje centralizirano pri Osrednjem uradu v Zagrebu. Izkazani računski poslovni prebitek je le začasen, ker bo Osrednji urad šele dolečil prispevek panoge nezgodnega zavarovanja za kritje upravnih stroškov, cbenern pa tudi priipe vik, ki ga bo meni dati Okrožni urad za kritje primanjkljaja pasivnih okrožnih uradov. Zato se bo višina prebitka še spremenila. Leto 1936 je bilo po povprečnem številu zavarovancev ugodnejše, saj je to povprečno šcevilo naraslo za 6651 na 85.917. Tudi povprečna dnevna zavarovana mezda je nekoliko narasla, čeprav so na dohodke neugodno vplivala mezdna gibanja ,so bili lani dohodki bolniškega zavarovanja za 3.8 milijona Din večji. V zdravstvenem oziru je bilo lansko leto neugodno, ker je zx;a.=a.l odstotek bolnikov skozi vse leto povprečno 2.92'»,0 (prejšnje leto 2.79). Tako bili zaradi visokega st.aleža bolnikov vsi višji dohodki izčrpani. Lani je Okrožni urad izplačeval tudi višje podpore zaradi podaljšanje podporne dobe od 26 na 52 teinev. Povečanje je s tt-ga naslova znašalo 1.3 milijona Din; od tega se je izpla,čalo 250.800 Din iz likvidacijske imovine. Skupni dohodki bolniškega zavarovanja so znašali 43.1 milijona Din (39-3), (d tega odpade na bolniške prispevke 41.9 milijona Din (38.5). Skupni izdatki pa so se lani povečali na 42.8 milijona Din (39.1); od tega j $ od- padlo na hranarino 12.6 milijona Din (11.0) ali 29.20/0 (28.1), na porodniške dajatve 2.5 milijona Din (2.2), na zdravniške stroške 4.9 milijona Din (4.5), na zdravila 3.9 milijona Din (3.4), na oskrbne stroške v bolnicah 5.5 milijona Din (4.S), na zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih 2.8 milijona Din (2.7) itd. Upravni stroški so znašali 7.06 milijona Din ali 16.1°. a (v prejšnjem letu 7.0 milijena Din ali 17.8%). Ti upravni stroški so izkazani brez povračila nezgodnega zavarovanja. Po določitvi višine tega povračila se bodo upravni stroški znižali na 14.75"/o. Bilanca izkazuje 2.2 milijona Din (2.9) gotovine in naložb, od tega je 0.8 milijona Din pod zaporo. Največja postavka med aktiva mi so zaostanki neplačanih prispevkov, ki znašajo 1S.1 milijona Din (16.3), kar predstavlja 31.3% skupnega prepisa za lansko leto. Med pasivaani so upniki po tekočih računih izkazani z vsoto 3.9 milijona Din (lekarne, bolnišnice, dobavitelji). Nadalje je omeniti terjatev Osrednjega urada iz slova prispevkov za slučaj nezgode, najemšfiine in dragih obračunov, ka znaša 11.1 milijona Din. Obveznosti nasproti Delavski zbornici znašajo 0.5 milijona Din, nasproti Borzi dela pa 1.4 milijona Din. Sklad za dajanje večjih podpor znaša okrog 5.3 milijona Din in likvidacijska imovina 2.6 milijona Din. Neznaten prebitek za lansko leto dokazuje, da bolniško zavarovanje za silo vzdr žuje gospodarsko ravnotežje. Pre-pevki se vplačujejo z velikimi zamudami, kar povzroča visoke zaostanke. Okrožnemu uradu primanjkujejo zaradi tega tur'i sredstva za obratovanje in si iz stiske pomaga na ta način, da up°rablja denar nezgodnega zavarovanja. Dolg iz tega na-slova se narasel že na 11.1 milijona Din (prejšnje leto 6.3 milijona Din). Višina bolniškega prispevka je dosegla najvišjo po zakonu določeno stopnjo 7°/o in še ta prispevek ne za:lostjuje glede na izredne i razmere in ni mogoče dopolniti rezerv za | izplačevanje višjih podpor. dl ©tverltev pete skakalnice v Planici Na velikonočni ponedeljek bo SK Ilirija priredila v Planici tekme v teku in skokih Občni zbor „Save" XII. redm letni občni zbor kolesarskega društva »Sava« je bil preteklo nedeljo v gostilni pri »Amerikancu« ob veliki udeležbi članstva. Občni zbor je vodil neumorni predsednik g. Batjei, ki se je uvodoma spomnil prera-no umrlega člana tov. Dachsa. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno da se društvo raz v. ja vedno lepše: prav tako razveseljivo ■je bilo tudi poročilo blagajnika g. Lazarja. Po soglasno sprejeti razrešnici so sledile volitve, pri katerih je bil soglasno iz vol len novi odbor: za predsednika g. Batjei Franc, v odbor pa: Rozina Ivan, Lazar Ferdo, Mi-lavec Jernej Kristan Franc. Gregorčič A.. Dolenc Janko. Slamič Milko, revizorji: Križ-nar Ivan, .šfular Franc, v razsodišče: Aber-šek Vid Kulot Kari, Ahačič Luka. Jereb Rudi, Južne Karol. Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere društvene zadeve nato pa je bilo žrebanje za lepa praktična darila. Na velikonočni ponedeljek priredi smučarska sekcija SK Ilirije propagandno tekmo v teku in skokih na novj skakalnici, last US Planice. Skakalnica, ki loži na plazu za domom Ilirije, je zgrajena po načrtih ing. Bloudka kakor tudi vse ostale. To je že peta skakalnica v romantičn planiški dolini in bo tvorila prehod od 25-metrske na 65-metrsko skakalnico. Pri skakalni tekmi bodo nastopili naši na.j-bol ši skakači, med njimi Novšak in Pribo-šek ki je že okreval, ter vsa najmlajša garda, ki je izšla iz mednarodne smuške šole v Planici. Prav tako zanimiva kot skakalna telim a pa bo zanimiv tudi tek, za katerega so priavleni nued ostalimi tudi Knap. Mrak, Ker.štajn Močnik in še vrsta naših najbolj znanih tekmovalcev V naslednjem objavljamo podroben razpis: Športni klub Ilirija prired; dne 29. t. m. v Planici propagandne smučarske tekme v tekih in skokih za seniorje, juniorje in mladino. Seniorska proira bo dolga 12 km, juni- Snšaski Orijent v Ljubljani Za nasprotnika bo imel enajstorico Hermesa Ze velikonočne praznike bo v Ljubljani gostovalo znano sušaško moštvo Orijenta. in sicer proti našemu ajrilnormi ZSK Hercne-su. I>a so prazniški gostije res v odlični formi, pričajo zmage, ki so jih v zadnjem času dosegli nad sarajevsko Slavko in zagrebško Ooncordijo. Ker iima Ilertmes to slabo ali — v tem primeru dobro — navado, da igra najlepše ravno v prijateljskih tekmah, bo lo imeli gledalci v teh dveh njegovih nastopih gotovo priliko videti dober nogomet. Podrobnosti bomo še objavili. orska 6 km mladinska pa 3 km Skoki bodo na novi 40 m skakalnici v dveh skupinah; seniorski in mladinski. Start za skoke ob 13.15. Pravico nastopa imajo verificirani in ne-veriicirani člani klubov JZSS ter še neorganizirani smučarji iz Rateč, Podkorena. Kranske gore. Mojstrane Ln Jesenic. Pn jav-trine ni Priave se sprejcmaijo od ljubljanskih smučarskih klubov do sobote 27. opoldne v tajništvu Ilirije. Šelenburgova ulica 7/11., od gorenjskih klubov pa v domu Ilirije do sobote zvečer. Naknadne prijave se sprejemajo v izjemnih primerih še eno uro pred startom v domu Ilirije Žrebanje startnih številk bo v nedela ob 19. v domu Ilirije. Rezultati tekmovanja v tekih bodo objavljeni pred domom Ilirije dopoldne, rezultati tekmovanja v skokih pa tudi tam popoldne. Zmagovalci v posameznih skupinah bodo nagraienj. Tekmuje se po pravilih JZSS. V neksj vrstah Za velikonočne praznike bodo imeli v Zagrebu odličnega gosta, in sicer večkratnega dunajskega in avstrijskega prvaka, dunajsko Admiro. V Beogradu bodo ne glede na to, da nimajo praznikov, tudi deležni majhnega prazničnega sporeda, ker so kiuibi prosti prvenstvenih tekem. V goste so povabili budimpešta.nsko profesionalno enajstorico »Phobusa«, ki bo V soboto igral proti Jedinstvu, v nedeljo p aproti BSK. Naš ligaš, ki ie zdaj tudi na odmoru, je zaenkrat še v pogajanjih s Hermesom, da bi odigral eno tekmo z Orientcm s Sušaka, s katerim je Hermes dogovoril dvodnevno gostovanje v Ljubljani. Zdi se, da bodo pogajanja uspela Ln bo moštvo Liubljane odigralo lahek trening, čeprav je imelo vodstvo namen, da bi ga za prihodnji nastop dne 4. apri-pa proti BSK. Naš iigaš, ki je zdaj tudi in vrnilo predvsem v dobro fizično pozicijo. Po zadnj prvenstveni nedelji v podsau veznem območju bodo ostale prvenstvene tabele nespremenjene še teden dni po Veliki noči. To velja samo za mariborski L in ljubljanski II. razred, medtem ko je ljubljanski I. razred absolviral svoje pomladansko kolo že teden dni prej in poj-deta v podsavezni finale Amater in Olimp. V mariborskem I. razredu je torej stanje naslednje: železničar 9 7 0 ,2 32:9 14 Maribor 9 6 1 2 20:11 13 CeJjje 9 5 13 19:14 11 CSK 8 2 3 3 19:18 7 Rapid 8 2 1 5 15:23 5 Atletik 9 1 0 8 7:37 2 V ljubljanskem II. razredu je situacija naslednja: Mars 10 7 2 1 36:15 16 Jadran 9 5 3 1 25:13 13 Mladika 10 4 4 2 31:23- 12 Svoboda 9 5 1 3 26:14 11 Grafika 10 4 2 4 15:15 10 M osle 9 2 1 6 22:30 5 Slavija 9 2 1 6 12:33 5 Korotan 10 2 0 S 14:31 4 Odločilna borba v - mariborskem I. razredu bo 4. aprila med Celjem in Mariborom. Za praznovanje Velike esči je prav « prikladno Smučarski klub Ljubljana. Pozivamo članstvo. da se v čim večjem številu udeleži po-gretba očeta našega zaslužnega člana Bogomira SraimJa. PogTeb bo ob 15. izpred mrtvašnice splošne bolnice — V s; tekmovalci se zvečer ob 18 pozivajo na važen sestanek v damski sobi kavarne Emone. ŽSK Hermes (Nojrometna sekcija.) I>anes od 15. dal.je za vse igralce I. in II. skupine strogo obvezen trening na igrišču. u N II O Ne pozabite ga pokusiti! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama, gospa IVANA PETAČ dne 24. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo na veliki petek, dne 26. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Zgornja šiška štev. 295 (pot k remizi) na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 24. marca 1937. Žalujoči hčerki LUJIZA in GITA. JU*4s?• Jugoslavijo. jtiinko Alayci i drug, part. oddelek, ZagreD Naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod Franc Naglost je v sredo 24. t. m. boguvdano preminul. Pogreb se bo vršil v petek, dne 26. marca 1937, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. marca 1937. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Političen pogreb v Parizu Zadnja pot petorice smrtnih žrtev spopada na pariškem CJichjju. V je sodelovalo nad pol milijona ljudi čuden tem sprevodu ižt> Dragocen tlak v Uralu — Zlate ceste v Kaliforniji Cesta iz kosti kitov Aleksandra von Humbolda je pozval nekoč ruski car v svojo deželo, da bi tam pod. vodstvom slavnega učenjaka kovali denar iz nekega novega, na videz ne posebno dragocenega materiala, platine. Takrat •je tudi bilo, da eo ceste zlatokopnega mesta Jekaterinobturga v Uralu tlakovali s kamenino, v kateri je bilo, kakor so vsi vedeli, mnogo topaza, malahita, jaspisa in drugih plemenitih snovi. Bila je pač takšna preobilica vseh teh snovi, da niso vedeli, kam b; z njimi. Podobne stvari je mogoče poročati o nekih cestah v Kaliforniji, ki vsebujejo za gotovo zlato, in po vsem svetu slovi »modra cesta« v Kimberlevu. katere modrikasta snov vsebuje demantne drobce baje v vrednost,- nad milijon funtov. Na Angleškem uporabljajo v novejšem 8asu za tlakovanje cest velikanske steklene klade, ki so nastale iz starih steklenic in podobnega, V Decaturju v ameriški državi Georgiji si je neki inženir izmislil, da bi ee dale stare škatle za sardine z valjati in uporabiti za cestni tlak Ta njegova metoda se je sijajno obnesla. Na Škotskem, v Avstraliji j:n Italiji poskušajo cestne gradnje s tenkimi vložki gume, v Indiii predelujejo melaso, ki nastaja pri izdelovanju sladkorja. z nekimi veznimi snovni* in pridobivajo tako izvrsten material za ceste, v Južni Karolini in v Kalkuti uporabljajo odpadke, ki jih dobivajo pr; izdelavi bombaževin. Naijbolj čudni cesti na svetu pn bosta mont-terevska v Kaliforniji in slavna avtomobilska cesta na Aljaski- Prvo so tlakovali namreč s kostmi — kitov, drugo pa z ognjeni,škfim pepelom. Da delajo v Nemčiji in na IIo:land:-kepi poskuse z železnimi rešeta-ami, velja t-udi omeniti. Gotovo ju poznate > tv t.-» & —i. 5&*> fo & t-i fejt^sJ ti? G. Simpson in ga. Simpsonova. Na Jožefov© je londonsko sodišče razpravljalo o lo-iitvi njunega zakona. Zaradi pritožbe nekega Stevensona bo izrečena dokončna odločitev šele prihodnji mesec Zamorski sodnik v Predsednik Roosevelt je te dni imenoval 32-letnega, zamorca Williama Hastvja za okrožnega sodnika v Virginiji. To ie prvi zamorec, ki ima v Zedinjenih državah sodniško funkcijo. Prebivate t vo Virginije sestoji po velikem delu iz zamorcev, vendar pa je seveda tudi belo prebivalstvo podrejeno sodbam črnega sodnika. Hastv je bil navzlic svoji mladosti eden na/jboij popularnih odvetnikov v Uniji in uživa velik ugled Seveda je njegovo imenovanje zbudilo veliko pozornost, kajti smatrati ga ie za prece-denčn-i primer, ki bo odprl zamorcem not v najvišje državne službe in uhlnžii.1 plemenska nasprotstva med belokožei in črnci. Na čuden način sta prišla to dni v stik brat in sestra, ki sta živela dvajset let le nekoliko kilometrov drug od drugega in nista o tem ničesar vedela. Michele Debiagjo ni poznal svojih staršev. Vedel je samo to, da so ga v nežnih letih prinesli baje iz Pa: i za k nekim kmetoma v malem italijanskem kraju Odaleugu. Deček brez staršev je bil že v svojem desetem letu prisiljen, da si je iskal delo in je potoval cd kraja do krajja. Poskusil se je v vseh mogočih poklicih, končno je našel kot služabnik stalno službo v kraju Mo-baldoneju- * Slučajno je danes tridesetletni mož zvedel, da živi v bližnji Alessambiji ženska z njegovim imenom, ki prav tako pozveduje za svojimi starši. Poiskal jo je in pri tem sestanku sta odkrila, da sta nedvomno lirat in sestra, kajti vsak izmed njiju je nosil okrog vratu verižico s polovico srebrnega obeska, ki sta ca oba od svojih otroških ]< f čuvala z največjo skrbjo kot ediinj inuie svojega- jzvora. Obe polovici sta pripadali natančno druga k drugi, imeli sta tudi isto sliko Matere božje in vgravirano ime svoje matere, A m •-lije de Blase Vsaka i>olov;ca je imela tudi vgravirano ime in rojstn.; datum otroka. Tudi deklico so kot majhnega otroka oddal; v rejo ljudem v bližini Olalenga. Deklica je hranila tudi nekoliko pisem svo^e matere jz Pariza, vendar pa nj bilo že od 1. 1908. dalje nobene vesti več o tej materi in o tem. da ima brata ni vedela ničesar. Brat in sestra, kj sta se našla na tako čuden način, upata, da b?.sta sedaj e pomočjo oblasti, ki se zanimajo za stvar, vendarle odkrila še kakšno sled za fevoiiimj starši. Postani I n o s t a si t 6! a sa Vodnikove' d r si ž b e! času V Londonu so imeli nekoliko predavanj znamenitih fizikov in filozofov o časovnem pojmu, ki so zbudila veliko pozornost. Čeprav laiki niso megli slediti posebno dobro zamotanim miselnim potom učenjakov, so vendar lahko razumeli, da je nastopil v naši dobi temeljit prevrat v naziranjih o tem predmetu Profesorja Dirac in Milne sta analizirala n. pr. časovno pojmovanje astronomov, posebno v zvezi z meglenicami in sta ugotovila, da obstoji tu dvojna predstava časa. Iz tega spoznanja, ki se opira na dvojno gibanje meglenic, posebno Kasandrine meglenice, sledi jo filozofski posledici, ki segajo v najgloblje globine. MEDICINSKI IZREKI Pri zdravljenju mora tudi zdravnik gle« dati na to, da bj po stari površnosti ne dajal bolniku zdravil, ki se z boleznijo ne skladajo. Človeške bolezni zakrivj deloma človek sam. deloma jih pošilja bog. po pravilu pa jih moramo zdraviti mi. Evripides Podoba smrti se modrijanom ne prikazuje kot strašilo in pobožniku ne kot konec: prvega sili v življenje nazaj in ga učj delovanja. Drugega krepi za bodoče odrešenje, v žalosti mu daje upanje. Obema je smrt življenje. — Goethe. Prvi in najvažnejši pogoj za uspešno zdravljenje mnogih bolezni je ta, da poiščemo povsod prve začetke, prve tihe, svarilne ukrepe organizma zoper okvare, da tas koj energično posežemo vmes in prehitime popolni razvoj bolezni. — Scliulfz. Nesreča s plinom v Nantesu filmski z&iiaiiji minister V Nantesu na Francoskem se je pokvaril plinovod i-; plin je uha=»l v hiše, kjer je podleglo zastrupljenju več oseb. Oblasti so odredile pr« i kavo. Na sliki: inženjerji in delavci na terenu S IV1 t%vm i ~ - - k i? Pravi vzrok katastrofe v njulondonsM šoli i- o-nosom, da je pravnuk slavnega pesnika častnik rdeče armade. Gre za vnuka najstarejšega Puškinovega sina Aleksandra. Sovjetskj listi pa seveda zamoieujejo, !a živijo drugi Puškinovi potomc-i v emigraciji. Pesnikov sin je imel trinajst otrok, pet ji!i je še živjh in vsj ti žjve v tujini. Najmlajši med njimi, Nikolaj, je bil vodja 15. Vrang-lovega huzarskega polka. Boril se je torej proti boljševikoni in živi zdaj v Parizu v največji bedi. Sovjetski častnik Grigorij Puškin je njegov nečak. Kupujte domače tela^o! Kariera M. SkuMa j?*- f*%>M -sa ^ V -*" * "i ■ ! $ -L.' "4H? <£»'» 1: £ <5> Fod* cml|e, prcstitBitke, igralnice — Rassnere v Saša Franciscu ga i i Predsednik ameriškega najvišjega sodne- | kov. Nekateri med njimi so priznali, da so | si nabrali imetje 200.0000 dolarjev in več. Niso pa hoteli povedati, na kakšen n v-jn so prišli do njega, Athertoii pravi v sv ^em poročilu, da so vsi zakoni proti vlačuuai-fitvu, igralnicam in drugim nečedno-': ■ '-man. ker onemogoča sistem policijske ko-ruitcLje n-;jh strogo izvajanje. r je pravkar obiavil poroči- lo ;«Rt; 'nega uradn;i>:i A*hertona. ki so ga p; s, ali pre(| I: tom dni v San Francisco. da preišče razmere pri tanvkaršnj.' policiji. Po-reeil.o oiikiiva naravnost škandalozne stvari. Atherton je z-ičel s preiskavo potem, ko ie zvezn; davč-vi i/J er je valeč Lewi« pri neki večerni prireditvi javno oWolžil nekatere člane policijske uprave v San Franciscu. da uganjaro najhujšo korupcijo. Poročilo ugotavlja sedaj. elavski voditelj H. Morrison, ki je v Londonu pravkar un čuioče porazil nacionaliste, prevzame ministrstvo za narodno obrambo. In kaj bo z Edenom? Mladi šef zunanjega urada je sam izjavil: >Dos]ej so bitli z mano vedno nezadovoljni. Zato bom ostal. Šel bom šele tedaj, ko bodo z mano zadovoljni. A za to ni za sedaj nobenega upania.« ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLAŠČ ! Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA. Aleksandrova c. 7 V zalogi tudi Izgotovljena oblačila ali pa se na željo tzgotove tudi po meri. Poročali snm že o skrivni radio-odda-iu postaji, ki ji je bil par tednov za petami ves aparat nemške tajne p.Jicije. Z.'aj >-0 se nesrečni love; oddahnili, kajti dokazano je, da se zlikovei ne nuide na nemških tleli, marveč so daleč od dosega doige roke n M ške ta ime policije. Danes se na Nemšk «n samj čudijo, da z radiosgoniometrijo niso mogli ugotoviti, kje uganja svoje burUroiM postaja, ki je povzročila toliko sivih las režimu. Zdaj, ko je ugotovljeno, da te e 1 bj-ne postaje ni na nemških tleli so kar na dlanj bistroumni zaključki, na temelji! k?.-terih bi se moralo zanesljivo sklepali, Ca je ta postaja na Španskem. Nemci pravijo, da nje poročila o dogodkih v Nemčiji niso bila podrobna in natančna, pred vsem pa da so bila zelo kasna, k -likor je pač treba časa, da pride vest o dogodkih iz Nemčije v Španijo. Drugi dokaz je ta, da je postaja podrobno poročala, izmed Nemcev je padel ali bi! ujet na skem bojišču. Očividno je 'o obvesšanje imelo namen vzbudili med Nemci odpor proti pošiljanju nemških čet na Špansko. Tudi jim prihaja šele sedaj na nrsel, da jc tajni napovedovalec prav brezhibno izgovarja) imena španskih krajev, česar ne znajo napovedovalci drugih evro;>~k;h radijev. Naposled pa so morali Nemcj priznati, da so angleškj radiotehniki že pred mesecem dni natančno ugotovili položaj skrivne radijske postaje, toda tajna nemška po!;c ia tega ni hotela verjeti. Iskala ie doma vse dni jn dolžila svoje sosede, da dajejo po-tuho rova r j em. Z odkritjem se je podrla lepa romantična stavba in interes za te vesti 6e bo gotovo zmanjšal, samo pri onih Morilčeva vdova i h ne. k; ?i bodo 2 ve j 'S « • • imajo svojce v Franeovj voj- • 'ovo vsak veser lovi]j va!o-Saj je ta postaja edina vez kem in svojci v Nem- P.: ci^segia euša I.etalka Ameli ja Earh-.irdtova, Ici se je podala na polet okoli sveta, je srečno absol-viral.-« pr\'i d?i svoje vožnje, pot do Gan Franeisca do Kor:oiui ,;a. Ko je hotela starta ti k nad t'jnjenui [»0'etu, je aeroplan tre"' i5 r.a tla in zgorrj. Letalka pa je ostala živa. Zerdjevid kr-že progo, ki jo je Eaiiiiirdtova pr. li i- b. u.i San I-rancisca do prizorišča nezgode A N 1 K D O T A Franz IJ-zt je igral na dvornem koncertu v Tetrogradu. Car pa se je med njegovo igro tako glasno pogovorjal z nekim navzočim. da ie pianist nenadoma prekinil igro. Nastal je mučen odmor. Car je to opazi], Liszt .pa je dejal z ironičnim povdarkom: >Kadar govor; car. moram jaz molčati«. Dva artijta nekega angleškega cirkusa v Parizu sta se te dni napotila na slonu k porold. Spremljala ju je množica radovednežev »Mariannes priobčuje naravnost senzacio-nalen intervju z vdovo proslulega. obglavljenega morilca franco-kega državnega-, predsednika Doumerja, gasjio Gorgulovot List poroča, da je ga. Gorgulova v Bratisla-J •vi nameščenka neke barvarne, v kat?rj prej jema 900 Kč mesečno. Vozi se vsako le'o vj Pariz, da bj ponesla cvetlice na grob svo^i jega moža. Poročevalcu 3>Marianne< je iz"i.By"L. rekla med drugim lepe besede: >Če bo-'Dansk Familie Biad«); a. Zato ste se peljali na Francosko?« je vprašala Virginija. 5-ba; zvede sem. da je imela seaem let zaupno službo pri grofici dc Breteuil.« ■fIn grofica je vzvišena nad vsakršen sum«, je reki a Virginija. : Dobro jo poznam in najbrže sem Brunovo že prej kdaj srečala na njenem gradu. Vsekako se mi zdi njen obraz čudno znan čeprav le takisto, kakor poznamo družabnice in ljudi, ki smo jim v vlaku sedeli nasproti. Ali — kaj vam pa je?« Anthonyjn so bile oči kakor prikovane ob visele na postavi, ki je stopila izpod drevja in v strumni drži obstala kraj poti. Bil je Boris Anžnkov. ^Oprostite me za trenutek, gospa Revelova,« je rekel Anthony in naglo stopil k njemu: »Kaj hočete?* »Svojega gospoda,« je odvrnil Boris Ln se spoštljivo priklonil. »Nu. nu, to je prav lepo. a kar naprej ne smete tekati za menoj. Čudno je videti.« Boris je molče izvlekel umazan košček papirja — očividno odtrgan od kakega pisma -- in ga podal Anthonyju. Na listku ni bilo nič drugega kakor v naglici začečkan naslov. »Kaj je to?« je vprašal Anthony. j Na tla mu je padlo«, je rekel Boris. »Jaz sem pa prinesel gospodu.« »Komu je padlo na tla?t »Tujemu gospodu.« fin zakaj ste prinesli meni?« Boris ga je očitajoče pogledal. »Nu prav, le pojdite. Oddan sem,« je rekel Ant. hony. Boris je strumno pozdravil, se po vojaško obrnil in odkorakal. Anthonv se je vrnil, k Virginiji. »Prinesel mi je listek, o katerem pravi, da je padel »tujemu gospodu« na tla. Najbrže misli Le-rnoina. Kakor pes teka za menoj. Skoraj nikoli ne reče besedice, samo gleda me s svojimi veiikirni, okroglimi očmi. Res ne vem, kaj hoče in kaj naj si mislim o njem.« »Morda je mislil Isaaksteina,« je ugiba je zamr-mrala Virginija. »Tudi te je »tuj« na oko. da bolj biti ne more! čujte, ali vam ni nikoli žal, da ste se zapletli v to isk>rijo?« »Tega da bi mi bilo žal? Narobe. Prav takšne reči imam rad. Vse svoje življenje sem porabil v to, da sem iskal pustolovščin in nevarnosti. Morda so se mi želje to pot nekoliko obilneje uresničile, nego sem pričakoval.« »A zdaj sle čez klanec,« je rekla Virginija. >Ne še popolnoma « Molče sta nadaljevala izp.-ehod. Nazadnje se je Anthony oglasil: »So ljudje, ki se ne meaijo za signale. Pametna lokomotiva vozi počasneje ali ps obstane, kadar zagleda rdečo luč. Kadar jaz vidim ideči signal, si ne morem kaj. d«-, ne bi udri naprej. To ne vodi k dobremu koncu. Prej ali slej mora priti nesreča. In po pravici. Takšno ravnanje ograža promet«. Popolnoma resno je tako govoril. »Najbrže ste se v svojem življenju lotili marsičesa drznega?« je Virginija vprašala. »Skoraj vsega, kar je sploh mogoče — razen ženitve«. »To je malce cinično slišati ?Pa ni t-} k o mišljeno. Ženitev — tista vrsta že-ritve, k! mi je na misli, bi bila največja vseh pustolovščin«. »To mi je všeč?, je rekla Virginija, ki ji je planila kri v obraz. i>Tip ženske, kakršno bi hotel za ženo, je^ samo eden — in svet tega tipa je neskončno daleč od mojega sveta. Kaj bi nam bilo storiti? Ali naj bi živela ona moje, ali jaz njeno življenje?« ■»Če bi vas imela rada —« »Sentimentalnost, gospa Revelova! Prav dobro veste. Ljubezen ni čarodejno sredstvo, ki bi delalo človeka slepega za okolico — oslepimo je sicer lahko, a bilo bi škoda. — Ljubezen more biti toliko več od tega! Kaj sta si neki mislila kralj in beračica. ko sta bila nekaj let mož in žena? Ali se ji ni nikoli tožilo po njenih capah, po bosih nogah in po brezskrbnem življenju? Prav gotovo da se ji je. In kaj bi bilo pomagalo, če bi se bil zaradi nje odrekel krone? Ta bi bi'va šele lepe. zakaj kot berač bi se bil najbrže jako klavrno obnesel. In nobena ženska nima spoštovanja do moža, ki se v kaki reči klavrno obnaša«. »Mar ste zaljubljeni v beračico, gospod Cade?« je tiho vprašala Virginija. ?'Pri meni je narobe, toda nače'o je isto«. In ni nobenega izhoda?* je nadaljevala Virginija. »Izhod se povsod najde', je mračno rekel Ant-hony. »Moje mnenje je, d^ človek lahko doseže vse, karkoli hoče, samo ceno je treba plačati. In veste, v čem skoraj vselej obstoji ta cena? V poravnavi — v kompromisu. Tak kompromis je zoprna reč, a težko se ga ognete, kadar je prva mladost za vami. Tudi mene že zalezujejo takšni piesodki. Da bi dobil ženo, ki bi jo rad imel, se ne bi plašil ničesar — niti redne delavnosti ne«. Virginija se je zismejala. PAULIftU" L J U ii L i A (v rt, KONGRESNI TRG 5 KER CAS LN MODA ZAHTEVATA LEPO LINIJO. TA PA DOBER TN PRAVILEN KROJ, KI JE ODLIKA NAŠIH PLAŠČE V, KOSTUMOV IN PALETOJEV Br, Fran Danes praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva častitljivi predstavi tel j znanstvenega dela v našem Mariboru, prelat dr. Fran Kovačič, predsednik Zgodovinskega društva in Muzejskega društva v Mariboru, zaslužni raziskovalec zgodovine naših obmejnih krajev in njihov znan-steni branitelj. Njegov življenjski jubilei nudi vsej slovenski kulturni javnosti priliko, da se g priznanjem in hvalo spomni tega prelata. ki je bil tudi na straži svojega naroda in njegove moje. S svojo kon. cJlijartnJ osebnostjo ln finim naspotom si je pridobil ugled v vseh krogih, ne glede na ideološke in politične fronte. Fran Kovačič se je rodil 25. marca 1S67 v oornur.skem tugu Veržeju, domovini legendarnega junaka Ropoše Štefana, ki ga je opeval Anton Aškerc. Starši so ga posiali študirat na varaždinsko gimnazijo, kamor so takrat še zahajali mnogi panonski Slovenci. Gimnazijske študije je dovršil v Zagrebu, teološke pa v Zagrebu in Mariboru. Po kratkem službovanju na fari se je L 1893 odpravil v Rim, kjer je študiral teologijo in filozofijo in bil L 1897 promoviran za doktorja. Kmalu po vrnitvi v domovino ga je škof dodelil mariborskemu bogoslovju, kjer je bil od oktobra 1897 profesor filozofije infnndamen talne t elegije, mimo tega pa je predaval zgoiovino cerkvene umetnosti. Znanstvena delavnost današnjega jubilanta so deli v dve panogi: v teološko-fi-lozofsko in v zdgcovinsko. Iz čistega bogoslovja ni spisal mnogo, tembolj pa je z njegovega zornega kota obravnaval obča filozofska vprašanja ali pa se bavil z zgodovino filozofije. Pomembno filozofsko delo dr. Kovačiča je njegova »Občna metafizika aii ontologija«, ki je spisana ad usTim teologov, ki pa nudi tudi lajiku vpogled v to filozofsko disciplino. Prvi pri nas je oodelal filozofijo Anicija Roetija in spisal prvo slovensko modroslovno mo-nografijo o Tomažu A k vinskem. Mnogi njegovi filozofski sestavki .so raztreseni po raznih revijah, zlasti »Vestniku bogoslovnih ved«, ki ga je dr. Kovačič nekaj let urejevat 2Snatno obsežnejše in širšim krogom do. stopnejše je dr. Kovacičevo delovanje na področju zgodovinskih proučevanj in njegove organizacije Z organizatorične strani je njegova največja in najtrajnejša zasluga ustanovitev Zgodovinskega društva v Mariboru, ki mu je bil dolga leta tajnik in pozneje predsednik. Društvo je pričelo L 1904 izdajati svoj časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je najprej urejal zgodovinar prof. Anton Kaspret, za njim pa je prevzel uredništvo dr. Kovačič, ki je se poglej čedalje intenzivneje uveljavljal v zgodovinskem raziskavanju, sle. deč vzoru svojega prezgodaj umrlega stanovskega tovariša Mateja Slekovca. že v začetku svoje avtorske poti (1891) je objavil v »Domu in svetu« s korenito slovansko zavestjo prežeti življenjepis An-dri;e Kačiča Miošiča, razpravljal je o odnosih Rama do Bolgarije, pisal o križarskih vojnah itd Največje in najuspešnejše delo pa je opravil dr Kovačič na področju regijonaine in lokalne zgodovine Tu je treba omeniti poleg številnih razprav p CZN ki slone na arhivalnem in drugačnem raziskavanju njegova obsežna m"no-graiična dela: «-Trg Središče« (1910», »Nadžupnija Sv Križa pn Rogaški Slatini« (1914) »Ljutomer« (1926) dalje dva zvezka zgodovine dominikanskega samostana v Ptuju zgodovinski opis slov Štajerske in Prekmurja (»Slov Matica* 1926) in »Zgodovine levantinske škofije« (19281 Izmed večjih razprav je zbudil po zor nos? dr Kovačičev objektivni in tehtn-donesek k zgodovini naše protestantske dobe »Protestantizem v Iztočni štajerski in Medjimurjui (Trubarjev zbornik). Izven te obsežne delavnosti na področju filozofskih in zgodovinskih študij ter znanstvene m poijurme publicistike je pre lat dr. Kovačič posveča) svojo pezornost narodnostnim problemom naše obmejne zemlje in dosegel tu-J' tu po svoji -inan-stveni objektivnosti »n temeljitost, avto-ritativno velja vo. Zato je oii po vsej pravici poklican n& mirovno konferenco v Pariz kot izvedenec za našo mejo na $ta. jerskem. Iz tega časa poteka njegova v franccsšiini izišla etnografska študija »La Stvrie:, v katen je jasno očrtal narodnostni problem štajerskih Slovencev in s temeljitimi argumenti ovrgel spletke nasprotnikov. Svoje zanimive izkušnje izza pariških bojev za našo mejo jc- uporabil za razpravo »Narodnostno vprašanje«, ki je izšla 1. 1920 v »Času«. — *Dr. Fran Kovačič je nadalje vnet raziskovalec Slomškovega življenja in dela, o čemer priča njegov pred leti izišli spis o mariborskem viadiki in njegova akcija za Slomškovo beatifikacijo. Ne smemo tudi pozabiti, da je bil današnji jubilant eden izmed voditeljev treznostnega gibanja med Slovenci. Kot človek obmejne mentalitete, kot nekdanji gojenec hrvatskih šol in kot ko-. reniti panonski Slovenec je dr. Kovačič ob raznih prilikah naglašal potrebo razumno in pravično urejene kulturne simbioze s Hrvati in Srhi in je tudi sam sodelavec nekaterih zagrebških in beograjskih časopisov. V krogu svojih somišljenikov se je vedno zavzemal za zmernost in zoper strankarsko nestrpnost, opozarjajoč kot zgodovinar na vekovite interese našega narodnega bitja in žitja. Njegovo današnjo 70Ietnico bodo najlepše proslavili mariborski krogi z izdajo posebne, pre-latu dr. Kovačiču posvečene številke tistega časopisa, kateremu je polnih 20 let urednik in ki že sam zgovorno pričuje o njegovem zaslužnem delu za narod. - Sodba Beograda in Sofije o pianistu Nočzi Naš odlični pianist prof. Ivan Noč, čigar izredni uspeh v Milanu smo nedavno zabeležili v »Jutru«, se je pred dnevi vrnil s koncertne turneje, ki ga je privedla v Osijek, Beograd, Sofijo in Split. Tudi v teh mestih je imel slovanski pianist prodoren. uspeh, kakur ga je bil deležen le redkokateri naš umetnik. vPoJitiki« je napisa) o ujegovem koncertu prof. dr. Milcje Milojevič, da je Ivan Noč s svojimi umetniškimi kvalitetami »definitivno ušao u red pianista od tanga«. O njegovi interpretaciji Bacha sodi, Ja je Biograd imel le redkokdaj priliko, slišati kaj tako dcsivljenega V »Pravdi« je začel V. Dragutinovic svejo koncertno kritiko z besedami: »Jedan sjajan umetnik naše krvi. -.« Piav kakor ar. Milojevič, graja tudi kritik ?>Pravde« nez.tni-manjc beograjskega občinstva in nato govori o superlativib 3 Nočevem muisicira-nju »G Noč je pianist definitivne izoblikovane umetniške fiziogacmije, izkristalizirane klavirske tehnike, prefinjene ruu-zikalnosti in trdne stilne kulture«, pravi V. Dragutinovlč. A Milenko živkovic je napisal v »Vremenu; »Po koncertu g. Iv. No:-a smatramo, da je to najboljši jugo-£lcv. pianist, ki se še drži na koncertnem podi ju. še več; menim j, da lahko uvrstimo g. Noča po njegovih tehničnih m umetniških kvalitetah med najboljše evropske pianiste«. Tudi v Sofiji si je naš rojak na mah pridobil muzikalno občinstvo. V nekem sofijskem dnevniku je opozorila nanj največja bolgarska pesnica E. Bagrjano, ki dobro pozna slovenske kulturne razmere. V svojem toplem članku pravi, da je Ivan Noč, sin lepe Slovenije in bele Ljubljane«. soglasno priznan za največjega današnjega pianista na slovanskem jugu. Kritik sofijskega »Slova« je zaključil svo. je navdušeno poročilo s sodbo s-da spada Noč med resnične poete v svoii umetno, sti« in da je zato skrajne zanimiv kon-ceitant V sofijskem francoskem listu M.a Parole bulgare« je izšel daljši referat iz peresa N. Abadijeva, k ije poln hvaie o Nočevih tehničnih kvalitetah, nakar pravi, da kaže mimo tega še zelo fino muzi-kalnost in prirojen ckus, pri interpretaciji Bacha in Vivaldija pa je pokazal tudi veliko zanimanje in pristnega stilnega duha. Zaradi tega je bil njegov uspeh velik ki v polni meri zaslužen ( son socces tut grand et b>en mčritč). Po teh uspehih v dveh balkanskih prestolnicah je kar razumljivo, da je tudi obiinstvo muzikalno zelo naprednega Splita obsipalo slovenskega pianiita z vso hvalo in priznanjem in da se splitska kritika izraža prav laskavo o njegovih glasbenih kvalitetah. Omeniti je še, da je imel v Splitu razprodano dvorano in da je moral prirediti še intimni koncert ter obljubiti nadaljnje koncerte. Ta očitna in izredna priznanja našemu pianistu pač v polni meri opravi-j čujejo vrstice, ki smo jih posvetili njegovi najnovejši turneji. I Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Veliki četrtek, veJikj petek in velika sobo-bota: Zaprto. Velika nedelja: ob 15. Zadnji signal. Znižane cene. Ob 20. Simfonija 1937. Veliki ponedeljek: ob 20. Dr. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Veliki četrtek, veliki petek in velika sobota: Zaprto. Velika nedelja: ob 15: Navihanka. Znižane cene. Ob 20. Ples v maskah. Izven. Znižane cene. Veliki ponedeljek ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. ob 20. Cavaie-ria Rusticana. Glumač;. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 28.: ob 15. Dežela smehljaja. Znižane cene. Ob 20. Šveda Ivana. Premie ra' PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprila ob 20. Dr. Gostovanje Na rodnega gledališča iz Maribora. SOKOL V Osijeku je nastopil na koncertu Osi- ješke filharmonije s čajkovskega koncertom za klavir in orkester v B-mollu, op. 23. Uspeh je bil tako izredno velik, da je pianist moral dodati še nekatere manjše skladbe, ki jih je vzhičeno občinstvo zahtevalo vedno več. »Jugoslovenska zastava« je nedvomno tolmačila splošno mnenje občinstva, ko je zapisala, da morajo Osiječani samo obžalovati, ker ni Ivan Noč izpolnil vsega večera s svojim programom Tudi ^Hrvatski list« je posvetil .-»delovanju Ivana Noča vsaj toliko prostora kakor vsemu ostalemu koncertu Osi. ješke filharmonije Kritik tega lista vidi v slovenskem pianistu umetnika »velikega formata in nenavadnega talenta« ter po-uOarja njegovo »nenavadno erudicijo. kakor kristal čisto in bravurozno tehniko in dovršeno naravno invencijo« ter mu obeta, da bo »v kratkem ena najbolj klas^č-. nib zvezd«. V Beogradu je prof Noč koncertiral v dvorani Ko! ar če ve ljudske univerze. V Sokol v Središču ob Dravi. Drantakskj odsek Sokola ie uprizoril v nedeljo 21. t. m. pasijonsko igro v 3 dejanjih »Velika noč« (Strjndberg). Za diletantski oder nekoliko pretežko dramo je v uvodni besedi obrazložil režiser br. Rudolf JurjaŠenic, kar je doprineslo k po|)olnemu razumevanju. Igra je b;la podana v splošnem zelo dobro Ob ne koliko večji poglobitvi posameznih vloa, globljem stcfcliju drame v Cv>|ot; in nekoliko boljši rutini, kj bi se mogla ogražati v boljši glasovni modulaciji kakor tudi v mi-mičnem izražanju, b; bil uspeh odličen. Dasi Je bil obisk boli slab zaradi npraztime* vanja občinstva za sloblje drame, moramo br. režiserju in igralcem k uspehu iskreno čestitati- — Na Veliki ponedePek priredi naša godba koncert, na katerega vse opozarjamo. da se ga v velikem Meviln udeleže. — Naraščajski odsek bo priredi! maja oarašSajski dan. Na lo prireditev ki ho prva od strani našega novoustanovljenega nara Rajskega odseka. v«e opozarjamo Sodelo vali bodo narfi£čai(ck: ods^k iz Ptuja Ca kovca. Varaždina kakor tudi naraščaji bližnjih in daljnih društev. Zdravol v B v cudez, a se da znanstveno razložiti Verodostojne fotografije kažejo, kaj vse lahko to novo presenetljivo odkritje napravi za VAS T7" jnem samem kratkem tednu! Tisoče » navdušen h žena je postalo za mnoga let mlajših. Brazde in gube so popolnoma izginile. Za žene je to čudež, -a moderno znanost pa samo nov triumf dolgoletnega raziskavanja. Učenjaki so ugotovili, da gube nastanejo zaradi tega. ker izgubi >lli M Šifro ali lajanje naslova | Dia. Najmanjši tneeek 17 Dm. Najboljša m najcenejša domača zabava bo danes v gostilni pri Panju h.jt» af c "či priznano lz bom: dolenjste cviček tn lina Štajerska vlr.a. Ob vsakem času razna gorka tn mrzia Jedila. Danes ln vsak večer tgra nje na klavir petje ln druge domače zabave. Zato še danes vse ln vsi »cstilno »K Panju« T Vegovo UliCO 10. V a* vljudno vabi ln s« priporoča gostilničar TONE HTTC J169-18 Gostilna Ljubljana v Sibeniku (ob morjti), isvretna kuhii-nja. najboljža rina. sobe ca tujce, ve« po zelo zmer-nh cenah. — Priporoča se 2oljan. 5781-18 Službo dobi fianeda . Oba. tevefc a Dia M ilir« tli lajanj« naslova I Dia. Najmanjit eneoei 17 0ta. Brivskega pomočnika vojaščine prostega, diobre-ga delavca id Frizersko vajenko sprejmem takoj Koman Kiko. Poljanska 13. 0631-1 Izprašanega kurjača k parnemu Kotlu sprejme takoj to verna v Ljubljani. Jiaslov v vse* poslovalnicah Jutra. 574t>il Višjo natakarico tn drugo natakarico, Jamo jako soJidoe, z znanjem »emikega in tirvat. jezika, iščem. Atnizir dam ne potrebujem. Sprejmem tudi dve d-eiklet:, časti, polteni sa kuhinjo, k: morejo uie-Mo takoj nastopit. Nujne ponudbe na Hotel Lil; a, Gospii. o&il-l Čevljarskega prikrojevalca gornjih deiov Z3 eksportno tteio, zmožneg. vdelati modele, sprejmem takoj v »talno alužbo. plača po Mitiužnost;. P<»nu'vt> na ogl. odd. Jutra pod značko »du/ba na Gorenjskem«. asii-i Natakarico prikupljivo, t kavcijo, ifičem. Ponudb na podružnico Jutra Jesemiee. pod iifro »Gorenjska«. 5SJ4-1 Natakarico za planinsko kočo, iščem. Biti mors. prijazna in pri-kupljiva, ter razj-oagati z nekaj kavcij«. Ponudbe na podr. Jutru Jesenice [>od »Planine«. 5825-1 Hotelskega vratarja zmcžnega jezikov. « kavcijo aajmani Dir 2(W0,— sprejmem. Pismere ponud be u ref'jrei,aic na ogl. odd. Jutra »Vratar«. 5tS3l> l Trgovskega pomočnika »prstnega in^nufakturiiU tn izložbenega arranžorja ■prtijmean * večjo trgovino t me*> blagom v me »tu na deželo. Pogoj popolno zdravje. Ponuilbe na ogl. odd Jut*a pod »Vesten in vlju< »n«. 5733-1 Biljeterja zmožnega enostavnih risarskih del. sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 100«. 5833-1 Z vlogo od Din 30.000.— dalje lah to dobit« »iMrniško alužbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Dobra služba«. dSSO-l Dober manufakturist la na drobni prodajo z večletno prakso dobi mesto v trgovini — M. Kramar Kamnik. 5731-1 Posredovalnica Ogrinc Aleksandrova 7/II, rabi Teč natakaric, kuharic, služkinj začetnic. Za odgovor znamko. 384S-1 Kuharja hotelskega. -ain-^tojnega dobro verzirantgi v dunaj ski in srbski kuhaj' »prej mem za sezono. Ponudbe z navedbo referenc in meseč nega zahtevka ter akko j« poslati na ogl *ld. Jutra pod »Letovišče 35o« 5761-1 Službe išče Baoeda i Dta. :ar«t o Dio ia Šifro ali lajanje omIot« ^ Din NajmanjŠ* rae»«l 17 Din Upraviteljstvo večjih hiš v Ljubljeni prevzamt pod ugodnimi pogoj; sta rej š-uradnik ir posestnik. verzi ran v davčnih in upravnih la-d/evah. Dopise na ogi odd. Jutra pod »Zanesljiv upravitelj«. •«6-2 Izrabite priliko! Paradi pomanjkanja pri^ štora prodajam samo žalogo rabljenih — prvovrstno ) b tn cvornh avtomobilov -štedljlvost v porabi po izvanr-dnc nizki ceni ■ud' w«t hranilnim -grame niti l.vr* V)att-k ^ VfikeJ Ljubljana -.»oleg nn i.ela Štrukelj Pozor modistke! V lepem gorecjskrn. Kraju ceno oddam lok ii 1L— W zposlUJf -ji uro bru7.p!ačri n 30-16 Mesnico z inventarjem \ Ljubljana takoj oddam. Naslov * vseh posloval-nicab -Jutra 57bil-19 I v» -e&iVeliko noč Trgovski lokal .ia metu toek; vzamem 'akoi v naiem Ponudbe na • •odružnico Jutra v Celju. Hod značko »Prometna točka« 5607 10 Velesefmsk® glavna Trojico z bernsrdinc^m :»iH>s!m da vrnejo najdeni predmet prvt; i->liv "i-:radii. Naslov v vseii po--iovalnicah Jutra 5«4r}-3S H R s kavarno in danemgoirs oddamo v najem Pojasnila daje velesejmski urad na razstavišču v Ljubljani. i Trisob. stanovanje ' « pritlklinam tik š'-a. odd iin Vaslov pri Aloma Compaoy d.i o.z.. i, i-lil :;;na Aleksimimva C. 2/1. tS-13-21 1. aprila idilam sUuiova-i. velik« sobe in kuhinj* v ».t r nu Hot;ni'ova Ui 14. S; Silka, velik m Ko pom vrta mesečno Din 300.— b61ii: n it -i ^eterni i suknjifti Novosti, ■epe vzorce ta pumiiarict: športne obiekt audi ceneni P r e s k e r, Sv Petm c (4 Enosoh stanovanje i večjo k n ti tiju šče mir ;ia strank* brez Ar"k. — •• i • hitra po»i »D1 e stireiš- »*pbi« -la Dvosob. stanovanje :d: «ibo :n kabinet 'šče mirna stranka. Ponudbe na ogl odd Jutn> 0-"3'o Dvo- do trisobno stanovanje v centru mesta ščem — Ponudbe na ogl odd Jutra pod ul. maj 19-;7«. Iščem za maj t ris. bn« stanova nje. primeirno *a ps.uno v bližini ,odišča Ponudbe pisirn' advokata Petroviča. Dalmatinova 11. č»X3-3:ia Solnčno sobo t souporabo koiialnuce. centr«.ina kurjava, s posebnim vhodom oddam z vso oskrbo. Ravnikar. Ga jeva 3/V. aSSiVi! Opremljeno sobo (»arketirano. sončno e posebnim vhodom oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Opremljeno sobo s posbnmm vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3733-98 INSERIRAJTE V „ JUTRU" l Prazno sobo iščem v mestu. Ponudbe ua ogl. odn. Jutra pod »Ve-i-ko odsotua«. 5S66-20a Sobo blizu tehnike po<-om o< iam. Naslov v vseh pi -lovalnicab Jutra. 38^4-i! SM^^LEST^^TI ! »MOD AN A". PD AVO CJJ DO ! •MORANA' JE OSA^EMA.ODPRAviiRHLJA^^^ TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LA5JE PO RASTEJO TUDI HA PLEŠASTOM MESTU. CENA.STARLEHICE PO POVZETJU :DIH AO^-POSlHIHA DIN \ ^ > r MODJED N A VOimii KA P l| I T ^ ^ v MORAMA'"DIPIOMIHANA V LONDONU Š OF GRAND PR0C IN Z LATO KO LA J NOC.^' -HOHNER ii najpopolnejše harmonike sveto GEriEBflLMO ZASTOPSTVO F. SCimELVER, Olagpeb, Mikoličeva ul.10. Umrla mi je moja zlata mama Minfifn POJ. FINK Pokopali jo bomo v petek, dne 26. marca popoldne na pokopališču v št. Jerneju. ftt. Jernej na Dolenjskem, 24. marca 1937. Žalujoča hčerka VEKA. G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 58 Po precej dolgi ježi so prijahali do »Pulexa«, ki je stal še vedno na prej. šnjem kraju. O razbojniku, ki je bil za stražo, ni bilo duha ne sluha; gotovo s© j© bil zbal in jo popihal! Buffet v Sušaku najmodernejše urejen in na zelo prometnem prostoru, naprodaj. Poleg ostalega je opremljen tudi z axpres strojnm za kavo in z modernimi frigideiiiri. Za vsa obvestila naj se samo resni reflektanti obračajo na »Na-bavljačka zadruga ngostite lja«. Sušak — Delta. 5732-10 Tapetnika išče mizar za otvoritev lokala. Lokal m delavnica Din 350. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Oen-tor«. 5844-19 Kupim hišo i več stanovanji lobnm donosom v Ljubljani ali periferiji » cer. do 200.000 Din Ponudbe na ogl odd. Jutra po; J:fr<. »Meoečno čistih Din 1.200.—« 5774-20 Za upokojence posebno ugodna prilika. — Proda se trisobno hiš« z verando in potrebnim, prn-t -i nami z napeJjano elektriko. dvoriščo ' vrt gre-dii vasi Spodnja Polskava. za 35.00" Da Do[>i«e na M.-uiazzi, Zagreb lioškovi-čeva \4fl. 503S-i' Heseds Dia lavek S Diti i* šifre «1! tajanje aa*lova - Din SaimanjS' ine»»"l! 17 Din Večje število parcel kompleksov posestev goz dov trgovskih in stano vanjskib t*r vil m a naprodaj gradben- strokov ni izobražen posredovale Kuna ver Ludvik Cesta 39 okt. št. 6 Telefon 37 33. '•»oblaščeni gradft*lj -n sodni cen;telj za nasvete brezplačno n« razpolago 69-20 Štirisobno stanovanje vse prvo nadstr, nje kn|«l niča. plin loggia jalkon. vrt in vse lrng pi ti k Ime. oddam v najetr v vili tik >brtn« šole Informacije Dr Zalar 8 Petra c. 2. 5828-211 Dvosob stanovanje veranda topu in mrzla vode -Kirket elektrika od lam za tpm maj pri star S'£enšk ■■erk Vodnikova Ig ff> zmerna .5834-31 Ure tuj« Davorin RavHen. — Izdala ta konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar Za fMarodnr rtakamr d d kot tlakarnar|8 Pran Jeran - Za Inseratni del 1e odsrovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani