NO. /SSfČ IRIS Vlnl/I --.'■v' -:'-" '•■{■'■■ /1'HM'E R fl ^ill—H OIW1C AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANG0AG6 ONLY Serving Cliicagc, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Dethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 17, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Novi grobovi Julia Shisila V 72. letu starosti je umrla v Euclid General bolnici Julia Shisila, roj. Buynovsky, 19770 Monterey Ave., žena Romana, mati Freda, Charlesa in Thomasa, 10-krat stara mati, sestra Johna Buynovsky, Mae Harrison, Anne Doonar, pok. Vero-nice Mishenko in Helen Kleno-tic, rojena v Clevelandu, članica Prve katoliške slovaške jednote. Pogreb bo jutri ob 8.45 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Križa ob 9.30, nato na pokopališče Interment Crown Hill. Philip Andrew Borovic V 39. letu starosti je umrl v University bolnici Philip Andrew Borovic, 469 Glenwood Drive, Painesville, Ohio. Družina se je pravkar preselila v novi dom s prejšnjega na Dar-ley Avenue. Bil je mož Florence, roj. Swansiger, oče Phili-pa A., Andrea in Kathleen, sin Gradnja stanovanj prsd večjim zastojem Za priihodnjega pol leta napovedujejo, da bodo začeli graditi polovico manj hiš, kot so jih lani. CHICAGO, IH. — Gradnja stanovanj, ki je že nekaj mesecev zastajala, je pred popolnim zastojem, enem najhujših, kar jih pomnijo, trdijo tukajšnji poznavalci razmer. Glavni vzrok so izredno visoke obresti za posojila — 9 do 9.5% —, poleg njih pa negotovost, v kateri je večina tistih, ki bi nove hiše radi kupili. Nihče ne ve, kako se bo gospodarstvo prihodnje leto obrnilo, če bo a-rabsko olje še dalje izostalo. Ljudje se boje, ali bodo prihodnje leto še redno zaposleni ali bedo sposobni plačevati visoke obresti in skrbeti za svoje družine. Ekvador in Bolivija podražila svoja olje LIMA, Bol. — Bolivija in Ekvador sta pretekli petek podražila po iranskem zgledu svoje o-Ije, Bolivija na $11 za sod, Ekvador na preko $10. Iran je nekaj dni preje prodal olje na dražbi po $17.34 za sod. za varčevanje energije Predstavniški dom Je v sobote i z g 1 a s o val zakonski predlog za reševanje krize energije, kot je to že preje storil Senat. WASHINGTON, D.C. — V soboto zgodaj zjutraj je Predstavniški dom končal svojo razpravo o zakonskem predlogu za reševanje krize energije in ga z 265 proti 112 glasovom p o t r d il. Predlog je delno različen od Se-_____ natovega in je moral zato naj- Izsledi za dosego sporazuma, Prei Prfd ^erenm zastopni-napovedanega za prihod- k« * » zedlm ° nje leto. SO zelo pičli, ko sc skopem esemlu. Domov predlog ima določila o prepovedi rabe gasolina za prevoz šolarjev s ciljem dosege in- Dom sprejel ptedlog KONFERENCA V ŽENEVI JE ODLOŽENA DO PETKA Razgovori o omejiiri strateškega orožja v Ženevi s SZ obtičali Andrews P in Mary Borovic, | ^ 7J; roj. Gurko, brat Florence Gre- , . , . . . ^ w tudi mu pripovedujejo, da bodo gurich, Roberta R. in Marie Jef- i hiše dražje in dražje, da boder " z1 v . njihove cene v prihodnjem letu Clevelandu, zaposlen kot nočni, J inr/ .. . L. . . i morda znova porastle za 10yo. upravnik pri Fisher-Fazio, ve- j teran U.S. Army, član Kadetov1 Trenutno je brezposelnih v sv. Antona Slovaške katoliške1 stanovanjski Srandji oblca!no unije št. 555. Pogreb bo v torek * z£Poslenih okoli 300’000 311 9% ob 1. uri iz Zelotovega pogreb- , celotne delovne sile v tei S03?0' nega zavoda na 152 St. na poko- 1 darski “To Ie najvecji pališče Vernih duš. j zast‘'j v gradn.ii stanovanj,” je . ,. .. ... : dejal M. Sumichrast, glavni e- V EuclidT-eneralW bolnišnici konomist Narodne zveze gradi-1 da ZSSR porablja do 40% vse- teljev stanovanj, število začetih! §a svojega narodnega donoaKa ZSSR hiti oboroževati. WASHINGTON, D. C. - Za-stoostvo ZDA pri pogajanjih s ... Sovjetsko zvezo v švicarski že- «*"*»* » P«% ■*«!» nevi o omejitvi strateškega o-rožja — SALT II — je postalo malodušno, ko so razgovori obtičali in se predsednik Nixon zaradi drugih perečih opravil ne ,, , briga, da bi jih pognal v tek, dM™7 «- Poskusi vpreči Belo hišo in dr- Izglasovan predlog je bil po-v x . .v, slan takoj nato predsedniku v zavno tajništvo v zadnjih ted- , . _ . . , . ..... . j ... ■ ! podpis. Dnevni cas bo uveden v mso uspeh. Nixon m dr. Kissm- , . , , ■, t , nedelio, o. januarja 1974, m bo ger sta prezaposlena drugod. ^ 1 J , , . , .... „ . , , , ... ostal v veljavi do zadnje nede- Med tem Sovjetska zveza hiti . , , 1A__ ' . .J . • Ije v oktobru 1975. z izpopolnjevanjem svojega, strateškega in drugega orožja,! lina v Južni Vietnam in Kam bodžo v okviru njunega podpiranja v boju proti rdečim. Obe zbornici Kongresa sta se zedinili in potrdili zakonski pa tudi s krepitvijo svojih obo-j HiXSISIH PfSdlOZl! roženih sil, kot to trdijo zave7'-; niške obveščevalne službe v Ev- y ropi. Te so prišle do zaključka, je umrl včeraj 81 let stari Anthony Hapowitch (Hrovatič) novih gradenj lahko pade po oboroževanje v času, ko go- 19030 So. Lakeshore Blvd., rojen njegovi sodbi za 50% od tega v preteklem januarju, ko je bilo pri 2.5 milijonih. “Prihodnjih 6 v Mokronogu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA l. 1910, veteran prve svetovne vojne, do 9 mesecev bo trdih,” je dejal zaposlen skozi 35 let pri Rich-man Brothers kot krojač, dokler ni stopil l. 1961 v pokoj, vdovec po Fannie, roj. Rodich, umrli avgusta 1973, brat Mary Krum- I berger in Therese Pletersek (obe v Evropi), stric Jere Prelog, Slave Prelog in Drage Čebašek. Pokojnik je bil član American Legion Post 661. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četr- Sumichrast. Bolgarija odredila nakaznice na gasolin vori in se javno zavzema za zmanjšanje napetosti z ZDA. Sen. H. Jackson je na to stanje in na zastoj razgovorov o-pozoril v svojem govoru v Senatu v začetku meseca, ko je o-značil sovjetske zadnje predloge za nesprejemljive. V Pentagonu pripravljajo na-SCFIJA, Bolg. — Bolgarija je črte za pospešeno gradnjo nove-v pogledu oskrbe z oljem in ga orožja in novih orožnih si-njegovimi produkti navezana na stemov, če bodo razgovori z Sovjetsko-zvezo, pa je kljub te- ZSSR propadli. Obrambni taj-mu uvedla prodajo gasolina na nik J. Schlesinger tehta potrebo nakaznice. po novem orožju, ki bo sposob- l Lastniki privatnih avtomobi- no uničiti oporišča sovjetskih tek ob 8.15, v cerkev Marije'lov “ do 10 galonov raket ko govori „ gradnji med- , , , „ , , : gasolina na mesec po 85 centov celinskih raket, sposobnosti no-! .... Vnebovzete ob 9., nato na poko- « ^ ^ pomanjkljiv. Novi načrt bo po pališče Vernih duš. Na mrtvaški gaIon’ g , J ‘ ^ J ’ veic;,e brTeTme m ve^ bomb DOineiši kot je dejal Weinber- , .v ... t Sa morajo plačati veliko dražje, kot sedanje. V načrtu je tudi p J%’ , ,J , J _ oder bo položen jutri, v torek % v J “ ger in bo kril vsakocar neezira- i Nakaznice so uvedli tudi za u-, pospešena gradnja podmornic g 8 , _ ! radne avtomobile. Trident in strateškega bombni- ]e se na nJeg0V zasluzek ah d°- 1 Bolgarija je uvozila lani 9 mi- ka B-l. Celo zagovorniki orne- J______'_________________________ jitve WASHINGTON, D.C. — Predsednik Richard Nixon bo v prihodnjem mesecu predložil Kongresu nov nač¥t zdravstvenega zavarovanja za vse prebivalstvo dežele. Novo zavarovanje naj bi nadomestilo tudi sedanji zavarovanji Medicare in Medicaid, kot je objavil zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo Caspar W. Weinberger. Novo zavarovanje bo krilo vsakega prebivalca dežele, je razlagal Weinberger na tiskovni konferenci v Beli hiši. Koliko bo tako novo zavarovanje stalo zvezno blagajno, zvezni tajnik ni povedal. Predsednik Nixon je predložil načrt o zdravstvenem zavarovanju že leta 1971, pa je obtičal v Kongresu, je pa bil tudi močno ob 7. zvečer.' Oren Clayton V Mt. Sinai bolnišnici je umrl Oren Clayton star 58 let s 6900 bionov ton surovega °lja. 300,- jitve oboroževanja so postali šeni sovjetski napor v izpopol-St Clair Avenue mož’ Edith 00() ton pa ga -i6 načrPaIa iz last' popustljivejši v svojih zahtevah njevanju medcelinskih raket in roj. Hull, oče Donne Maxwell] nih vrelcev- in Predlogih, ko gledajo pospe- večbombnih glav za nje. Petty Bennett in Jerryja, 8-krat stari oče, rojen v Big Springs, W. Va., zaposlen kot čuvaj pri Gould Co., dokler ni postal nesposoben za delo. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 10. dopoldne. Na mrtvaški oder bo položen jutri zvečer ob sedmih. (Dalje na 3. strann oboroževanja so TEMELJNA SPREMEMBA ¥ STALIŠČIH IZRAELA DO ARABCEV Mirovni razgovori med Izraelci in Arabci določeni za jutri v švicarski Ženevi so bili odloženi do petka, da bi bilo mogoče odstraniti zadnje ovire in se sporazumeti o podrobnostih postopka. WASHINGTON. D.C. _ V ^ boto so začele krožiti vesti, da vlade Goldo Meir in nato z zu_ bo treba verjetno začetek kon- nanjim ministrom Abbo Eba_ ference v Ženevi, kjer naj bi se nom p0 razgovoru Golde Meir Arabci in Izraelci skušali pobo- s Kissingerjem se je po polnoči trdi in rešiti svoje spore, prelo- zfcrala na izredno sejo vlada. žiti na pemk. Včeraj je bilo o- rpej je sjecjj] nov razg0v0r q0j. čitno, da se bo to zgodilo, ko je de Meir s Kissingerjem. bilo objavljeno, da je ameriški Kissinger je odletel danes iz državni tajnik dr. Kissinger Jeruzalema v Lizbono, kjer bo spremenil svoj potovalni načrt. prenočil in nato nadaljeVal pot Po prvotnem bi moral danes v jutri v Madrid. v sredo se bo v Ženevo, od tam v sredo na raz- parizu razgovarjal ’s predsedni-govor v Pariz z Le Due Thojem, koru republike G. Pompidcujen: nato pa v Madrid in Lizbono na jn z zunanjim ministrom M. Jo-poti domov. Sedaj bo vsa ta po- foertom, v četrtek pa s Hanoj-ta opravil preje, pa se nato v cem Le Due Thojem o položaju četrtek podal v Ženevo, če bo v jndokini. Nato bo odletel v seveda vse v redu. švicarsko Ženevo, kjer bi se naj Državni tajnik dr. Henry Kis- v petek začeli razgovori med singer se je po razgovoru v Izraelom in Arabci, savdski Arabiji, kamor je letel p0 sklepu Varnostnega sveta iz Kaira, podal v Damask, glav- Združenih narodov bo te zasto-no mesto Sirije, kjer je imel v pal tam glavni tajnik Kurt soboto 6 in pol ur trajajoči raz- Waldheim, ki naj bi konferenci govor s predsednikom Hafezom tudi predsedoval, vendar to Asadom. Razgovori naj bi pote- vprašanje še ni dokončno odlo- Iz Clevelanda in okolice Letna seja— Članstvo kluba slovenskih upokojencev za St. Clairsko okrožje je vljudno vabljeno, da se udeleži važne letne seje, katera se bo vršila v četrtek, 20. decembra, točno ob eni uri popoldne v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma. Po seji se bo serviralo okusno večerjo. Pridite vsi! Seja— Podružnica št. 32 Slovenske ženske zveze ima svojo sejo v sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Hscher Avenue v Euclidu. Osumljenca so prijeli v New Mexici— Policija je včeraj prijela 25 let starega N.J. Woodsa iz Akro-na, ki je osumljen umora svoje tete 37 let stare Mrs. Clarence Butcher in napada ter težkih poškodb njenih dveh hčerk v Sagamore Hills v četrtek ponoči, 1,800 milj od Clevelanda na cesti v Santa Rosa v New Mexici. Prijeti je izjavil, da se bo branil vrnitvi v Ohio, ki ga zahteva v zvezi z omenjenim umorom in težkimi poškodbami. kali odkrito in v prijateljskem čeno. Nekateri so namreč mis- Lep uspeh Glasbene Matice— razpoloženju ter bili tudi uspeš- lilij da naj bi konferenci skupno Včerajšnji “božični koncert” ni. Ameriški spremljevalci Kis- načelovale ZDA in ZSSR, A- Glasbene Matice v SND na St. Singerja so oejali, da je Asadiral>ci so bolj za Zrj. ZDA bo pri Giair Avenue je bil lepo obiskan pokazal zanimanje za obnovo | odprtju konference zastopal dr.! jn dobro podan. Občinstvo je H. Kissinger, nato pa bo vodil j bu0 s sporedom zelo zadovoljno, njihovo zastopstvo posebni po-1 K lepemu uspehu čestitke! slanik E. Bunker. Sovjetsko i ______0_______ zvezo bo pri odprtju zastopal i g g nB « zunanji minister A. Gromiko, J |2|jjiCr-iiS 23 ODSIOVD nato pa bo vodstvo prevzel V. j r Vinogradov, poslanik v Kairu, j || Gromiko je bil napovedan v Že- j nevi^danes, paJe^bRnato za Obnovo__dobav a §!m alja skrsinni gov prihod odpovedan. rabskega olja ZDA pred prihodnjim letom so skromni, precej boljši pa za prihodnji mesec. Čisti avtomobili odloženi za dve leti WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je zadnji teden j izglasoval odložitev izvedbe do-, ločil o “čistih” avtomobilih sko- j zi leto 1977, torej za dve letid kot je to želela vlada, čimur pa j se upirajo trdovratno zagovor- I niki čistega zraka in čistega o-1 kolja. Vremenski prerok v lla, Oblačno z možnostjo naletavanja snega. Naj višja tempera- e k tura 19 F (-7 C). i , Do oktobrske vojne so bili Izraelci prepričani v svojo vojaško premoč v taki meri, da enostavno niso mogli verjeti, da bi bili Arabci “tako neumni”, da bi začeli novo vojno, ki se “ne more končati drugače kot z arabskim porazom”. Arabci so bili “tako neumni” in so Izraelcem pokazali, da je njihova samozavest pretirana in brez stvarne osnove. S svojim nenadnim vojaškim nastopom, v katerega izraelski vodniki niso marali verjeti, čeprav so znamenja jasno kazala nanj, so Arabci pokazali, da so lahko sposobni vojaki, vztrajni in zagrizeni, pa tudi uspešni borci. Izraelcem je sicer uspelo potisniti Sirijce z osvojenega predela Golanskega višavja in osvojiti nekaj novega o-zemlja, uspelo jim je prebiti egiptske črte ob Sueškem prekopu in preiti z močnimi eno- tami na njegov zahodni breg. kjer so skoraj obkolili in pri-silli k predaji eno od obeh armad, ki sta prešli Sueški prekop in vdrli na Sinajski polotok potem, ko sta uničili Bar-Levovo obrambno črto. ni pa jim uspelo doseči polne zmage, še manj uničiti arabske vojske, kar je bil njihov cilj, kot so izjavljali sami njihovi vojaški vodniki. Premišljevanje in razpravljanje o oktobrski vojni, njenem poteku in posledicah sta privedla postopno do spremembe v izraelskih stališčih do Arabcev. Preje so odgovorni vodniki z nekaj malimi izjemami, pa tudi daleko večji del javnosti bili zadovoljni s položajem in niso mislili dosti na to, da bo treba Arabcem v junijski vojni 1967 vzeto ozemlje kdaj vrniti, vsaj ne v večjem delu. V tej vojni ustvarjene meje so se jim zdele “naravne” in vame, le čemu bi se jim odrekab. Večina javnosti je zato podpirala ustanavljanje in širjenje i z r a elskih gospodarsko vojaških naselij na osvojenem ozemlju kot novih, stalnih postojank izraelske oblasti. Najvnetejši zagovorniki o-hranitve arabskega ozemlja opozarjajo na dejstvo, da je to olajšalo arabski sunek, dalo izraelskim oboroženim silam priložnost in čas za pripravo obrambe in uspešnega protinapada. Ta je potek vojne v njihovem stališču še u-trdil. Drugi so med tem prišli do zaključka, da Izraelu ob trezni presoji ne preostane nič drugega, kot da se s svojimi arabskimi sosedi pobota, pa če je za dospgo tega cilja treba tem vrniti tudi vse v juniju 1967 osvojeno arabsko ozemlje. Zadnji dan leta imajo v Iz-aelu parlamentarne volitve in vladna stranka Golde Meir iiplomatskih ' stikov z ZDA, ki so prekinjeni od junija 1967. Nihče ni povedal nič o izraelskih vojnih ujetnikih v Siriji. Izrael je ponovno izjavil, da se ne bo razgovarjal s Sirijo, dokler ta ne objavi vsaj imenika izraelskih vojnih ujetnikov. V Jeruzalemu trdijo, da. je teh preko 100. Sirija hoče med tem zagotovilo, da se bo Izrael skoro umaknil z ozemlja, ki ga je zasedel v letošnji oktobrski vojni, in da trdno zagotovilo, da se bo umaknil tudi z ozemlja, ki ga je zasedel v juniju 1987. Iz Sirije je letel Kissinger v Libanon, kjer je pristal na vojaškem letališču Rayak, ko se je vladi zdelo prenevarno, da bi ga pustila ne beirutsko letališče; Kissinger se je na letališču vi polni tajnosti razgovarjal s pred- °d ranjenih pa je 10 v nevar ^ prepričeval o ameriškem napo-sednikom Libanona Franjiehom nem stanju. ^ j ru za ureditev spora na Sred- in s predsednikom libanonske Marseilles je doživel v zad-.njem vzhodu in ga skušal pri-vlade Solhom. nHb mesecih ponovne nemire m praviti do obnove dobav olja Po razgovorih v Libanonu je spopade med AlziiCo. in do...ači- 2DA, Evropi in Japonski v sta- ni, ki so vedno bolj nerazpolo-; rem 0bsegu. ženi proti Arabcem. Teh je pre-j jz poročil o razgovorih je raz-i ko pol milijona zaposlenih v i vidno, da izgledi za skorajšnji j raznih delih Francije. Posebno | bonec arabskega omejevanja I radi se drže v Marseillesu, ki je. dobav olja niso posebno dobri; | po klimi naj bližji njihovi lastni j so precej skromni za ta mesec, ! domovini. | pa precej boljši za prihodnjega. Oosti&a ¥ alžirski tazala! ¥ iarsešllesu I r**'** Washington, d.c. - Dr- ^ žavni tajn:k dr. h Kissinger je MARSEILLES, Fr. — Neki; pQ obisku v Kairu in razgovo-meški je zadnji petek vrgel pla- j ldb s predsednikom Sadatom v Kairu odletel v Savdsko Arabi- stično bombo v vežo stavbe, kjer je alžirski konzulat. Pri jo, kjer se je razgovarjal v glav- tem so bile 4 osebe mrtve, 20 pa j Iiern mestu Riad poldrugo uro s ranjenih. Vsi mrtvi so Alžirci.: kraljem Fejsalom. Kralja je je v svojem programu sicer poudarila, da hoče doseči za Izrael pri pogajanjih z arabskimi sosedi “hranljive meje”, toda priznava, da bo treba večji del junija 1967 osvojenega ozemlja Arabcem vrniti, če bo mogoče za to od njih doseči mirovno pogodbo s priznanjem Izraela, priznanjem do svobodne plovbe skozi obnovljeni Sueški prekop, skozi Akabski zaliv in Rdeče morje, odpoved uporabi sile v morebitnih novih sporih. Stvamejše so začeli presojati položaj in svoj odnos do Izraela tudi Arabci, vsaj večina od njih. Tako je možno računati, da utegnejo napovedani razgovori v Ženevi le privesti do nekakega sporazuma med bojujočima se stranema in ustvariti pogoje za pomiritev Srednjega vzhoda, ki je postal v zadnjih letih najnevarnejše področje na svetu za nov svetovni spopad. Župan Marseillesa Gaston; Kralj Fejsal, ki se je odločil Deffere je dejal, daje bombni rabiti olje za dosego arabskih napad delo neke “desničarske j političnih ciljev, zahteva, da se organizacije”, ki je znana po|izraej umakne z vsega arabske-svojem protiarabskem razpolo- ga ozemlja, ki ga je zasedel južen ju. Alžirski zunanji minister | nija iggj. Posebej zahteva tudi je pozval k sebi francoskega po- izraelski umik iz starega dela slanika in hotel vedeti, kaj bo francoska vlada ukrenila za varnost Aižircev v Franciji, da se ne bodo napadi na nje ponavljali. Gettyja so našli živega RIM, It. — Mladi Paul Getty, i vnuk; oljnega bilijonarja Paula ! Gettyja Sr., je izginil iz Rima 9. j julija. Policija ni prav verjela vestem, da je bil ugrabljen. U-gibala je, da je morda sam pripravil “ugrabitev”. Ugrabitelji so zahtevali veli- Jeruzalema. O tem Izrael noče niti slišati, kaj šele razpravljati. Kljub vsemu temu pričakujejo, da bodo Arabci obnovili dobave olja ZDA, kakor hitro bo Izrael začel umikati svoje čete z zasedenega arabskega ozemlja. znižano odkupnino plačala in 17 let starega Gettyja so dobili zadnjo^ soboto živega in prostega o-koli 60 milj južno od Salerna ob avtomobilski cesti. Bil je brez desnega ušesa, ki so mu ga u- grabitelji odrezali in ga poslali ko odkupnino za njegov izpust, j s šopom lasu nekemu listu v jpa to močno znižali, ko je stari; Rim v znak, da je Getty še živ ' oče ugrabljenega odklonil vsako j in da še vedno čakajo na odkup-plačilo. Njegova družina je to nino. ameriška: domovina, december it, 1973 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 —- Cleveland, Ohio 44103 National and Intematloiai Circulation f’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wee* ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ta Združene države: 118.90 na leto; $9.90 za pol leta; $5.50 za 3 mes*c« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: §29.09 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za S me»ee« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION .YATES: United States; $18.00 per year; $9.00 for 6 montlc; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 mar.' .:3; $8.00 for 3 month* Friday edition $8.00 fev one yejir. Zastopniki NSKS, SS in SDZ iskreno vabijo vse Slovence v Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem, naj trdno vztrajajo v politični, narodnostni in kulturni ter social-no-gospodarski borbi za svoj obstoj, naj nikakor ne popuščajo, ampak podvojeno nadaljujejo svoje prizadevanje v zavesti, da sta pravica in zgodovina na njihovi strani. Pri tem naj jih krepijo svetle tradicije naših prednikov, zgled kmečkih uporov, ki nas uči, da je pravica trda in svoboda sveta stvar, ki je ne smemo omadeževati. Dalje upravičeno pričakujejo, da jih bodo v tem človeško-naravnem in pravičnem prizadevanju poleg matične domovine razumele in podprle vse demokratične sile v Italiji in Avstriji. Ob koncu so predstavniki NSKS, SS in SDZ izrazili pričakovanje, da bo država matičnega naroda skrbno sledila vsem problemom slovenskega zamejstva in ga učinkovito in najbolj uspešno podpirala v pravičnem boju za narodni obstoj. SECOND CLASS POSTAGE PM* AT CLEVELAND, OHIO No. 242 Monday,^Dec. 17, 1973 Koroški in primorski Slovenci skupno za svoje pravice Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice, zbrani na sestanku v Števerjanu in na Repen-tabru 24. in 25. novembra so sprejeli sledečo BESEDA IZ NARODA ŠEPET POO T1JHMQI se^e n*sem s-^al smrčati. Ti, . 7 . . . • Franček, ki vedno spiš za za- P.se rojak izjprestolmce. ^ ^ ^ me kdaj WASHINGTON, D.C. - “l “f!’tSI ™ sem pred sodnikom in hudo mi 8 “ f1! P.r0,C °? nas' kda3 51 me je bilo, da bi se najrajši vdrl.^^t, tristo klafter pod zemljo. Nekje daleč sem videl Micko, vso ofo-jokano in shujšano, poleg nje pa sta resno stala Mirko in Franček. “Kaj pa sem storil, vaša gna-da,” sem vprašal sodnika. “Vaša gnada,” je rekel tožilec, “to je obtoženčev najljub-, • v , ši izgovor. Vemo, da je nekoč! smo mogli obsoditi m se danes rekel iste besede, ponavljam, Obtoženec je zvit, kot vsi smrčalci,” je rekel tožilec. “Govori kot tisti cigan, kateremu ste povedali, da imate 12 prič, ki so ga videle, kako je ukradel konja. A on je trdil, da lahko pripelje 300 prič, ki ga niso videle...” “Oh, tisti cigan. Zato ga ni- iste besede, svoji lastni materi, ko ga je nabila zavoljo zlomlje- krade konje...” je vzdihnil sodnik in se počohal po pleši. “Smrčiš ali ne smrčiš?” “Ne, vaša gnada. Slovesno izjavljam, da sem nedolžen kot dojenček na materinih prsih.” “Prav,,’ je odvrnila njegova gnada, “pa naj bo razprava. Tožilec, pokliči priče... se z marelami pod Rožnikom,, „ , . . , prav tam, kjer prideš a Večne! “^P “ fant si m goto- poti v Rožno dolino. ..” “Naj stoji v zapisniku,” je re- je slovesno oglasil: “Ta človek, ako ga sploh smem imenovati človeka..., krade svoji ženi RESOLUCIJO Zastopniki NSKS, Slovenske skupnosti in SDZ, pripadajoči slovenski narodni skupnosti v Italiji in Avstriji, so potrdili svojo zvestobo splošnim načelom, na katerih sloni njihova borba za narodni obstoj. Slovenci v Italiji in Avstriji zahtevajo svobodo, ohranitev svojega obstoja, svojega jezika, šeg in navad, ohranitev svoje kulturne dediščine ter ustrezna sredstva, pripomočke in zakone, da bodo mogli vse to mirno razvijati. j „ Ko so narodi nerazvitih dežel skoro v celoti dosegli! ne™arele;' x , , ., svobodo in samostojnost, je skrajni čas, da se zganejo tudi! Si res ka;l ta e£a . za rusi tiste države omikane Evrope, ki imajo v svojih mejah na-! svo;,iv last^1 .™ateri' s rogc rodne manjšine ter pravično uredijo njihov položaj. j vprašal sodnik. Slovenska narodna skupnost v Italiji in Avstriji hočei .“Sem> vasa gna a' a ^ zlieL. o lastnih zadevah govoriti in odločati sama, govoriti v prvi !• P°“cal Francka: osem kot politični subjekt preko svojih samostojno izvoljenih predstavnikov. Slovenci hočemo sami odločati in soodločati pri sprejemanju vseh ukrepov za ohranitev naše dejanske narodne samobitnosti. To pa lahko dosežemo le s: • —u--—> •> smrči?” samostojnim nastopanjem na političnem področju, kjer se:kel tožl|ec> “da obtoženec trpi ti ukrepi sprejemajo. jna Pr0timatermskem kompielc-1 V tem pogledu ne bi smelo biti nikakršnih ovir ali po-isu • • • ’ . . mislekov ne pri nas Slovencih samih ne pri demokratični j “Tak° bodi,” je pribil sodnik javnosti tistih držav, v katerih živimo kot narodna manjši- in Pomignilv PisarU- “Zdaj pa na. Slovenci smo vsi člani istega naroda in moramo biti za-. čuimo obtožbo.. ” to za uresničitev naših teženj in zahtev enotni ter politič-! Državni tožilec velegoflja se nos amostojni. Različno in pestro ideološko gledanje naj le poživlja in oplaja naše skupno delovanje. Lastno politično predstavništvo nam ni potrebno le . „ zdaj v dobi ostre borbe za dosego naših pravic in njihovo .. , sankcioniranje s splošno zaščitno zakonodajo, ampak tudi “Mir ^ vkrade, groza vseh za dosego teh pravic, saj moramo imeti učinkovite forume, groz’” Je zašumel° P° sodm dv0‘ ki bodo budno bedeli nad točnim izvajanjem te zakono- ranL daje. j “• • • in zato ta prelepa in prabla- Spričo vsestranskih težav vemo, da ne moremo doseči ga zena’ ki Je verno in z Ijubez-vsega na en mah, odklanjamo pa hoteno postopno ali teri- nii° spremljala obtoženca skozi torialno deljeno reševanje manjšinskih-pravic, ki bi nas pi-;vse življenje in delila z njim talo z drobtinicami v tistem upanju, da se počasi mirno asi- vse težave in razočaranja, pa tu-miliramo in da potem globalna ali katerasibodi rešitev sploh !di sladkosti in veselje.. ne bi bila potrebna. j “To pa ni res,” je zajokala Prav tako odločno odklanjamo kakršno koli številčno;Micka- “Samo odkar sva se po-ugotavljanje slovenske narodne skupnosti, ki nikakor ne ! rceila • • •’’ more biti osnova za reševanje narodnostnih vprašanj in je j “Aha, a tu v zapisniku stoji, le izgovor za neizpolnjevanje sedmega člena avstrijske dr-ida ste spoznala obtoženca že kot žavne pogodbe, grobo preziranje naših pravic in nagrada za germanizacijo koroških Slovencev. Naše globoko prepričanje, da bomo lahko naša narodnostna vprašanja reševali le preko lastnih predstavnikov in ne v okviru neslovenskih strank, ne pomeni prostovoljne izolacije ali zaprtosti, ampak potrebno enotnost vseh slovenskih sil v odprtosti do neslovenskih sodržavljanov in njihovih strank, v sožitju med v lastni individualnosti oblikovanimi različnimi bitji, ki se lahko po večnih zakonih harmonije vesolja v svojih življenjskih funkcijah izpopolnjujejo ter uspevajo, tako da dajejo in prejemajo. Zastopniki NSKS, SS in SDZ dalje ugotavljajo, da bodo narodne manjšine poleg povedanega o lastnem predstavništvu v resnici suveren, polnopravni subjekt le, če jim bo država kot skupnosti in posameznikom poleg splošnih državljanskih pravic zagotovila neoviran narodnostni razvoj. To pa predpostavlja zlasti zagotovitev zakonite jezi-kovno-kulturne avtonomije, šolstvo vseh stopenj v materi-1 vek smrči! nem jeziku, pravico do uporabe lastnega jezika v javnosti! “Smrči, smrči, smrči,” je spet in v uradih, pa tudi zajamčen gospodarski in socialni raz- zašumelo po dvorani. desetnica, stara 14 let. vo ljubiš resnico. Povej nam po pravici in resnici, če tvoj oče rči?” Verjetno,” je mirno odvrnil Franček. “Hočemo dejstev. Povej, kaj si mislil,” se je razburil tožilec. “Jaz ga še nisem slišal smrčati, a mamica vedno pravi, da smrči. Zato ga mogoče sem ter tja prijazno kliče moj medvedek ...” “Govorice, hearsay, vaša gnada. Izjava ne velja...” šem zavpil. “Tri dni ekstra aresta zaradi vmešavanja,” me je zavrnil sodnik. “Pokličite naslednjo pričo.” Tožilec je poklical Mirkota: “Po uniformi vidim, da učiš v vojaški šoli. Po^ej, kaj je naj-hujši pregrešek med učenci?” “Laž in prikrivanje resnice, gospo'd,” je dejal Mirko. ‘Totem nam pa ti povej, če tvoj oče smrči ali ne ...” “Jaz ga še nisem slišal,” je odgovoril Mirko in salutiral, Bog “Takrat je še bila smrklja in! ve, zakaj.” Slišal pa sem, da jaz zelenec,” sem prekinil tožil-j imata z mamico težave s spanjem in da je...” “Obtoženec bo molčal, dokler ne bo vprašan,” je resno rekel sodnik, tožilec pa je nadaljeval: “Kot rečeno, ta ženska, vzor matere in zakonske žene, se hoče ločiti od tega člo-člo-človeka od postelje in mize, kajti on__ah, saj mi je težko izreči besedo in obtožbo . . .” Zavrtel je oči proti nebu, kot bi iskal božjega pričevanja, potem pa se obrnil proti porotnikom in obenem s prstom pokazal name: “... kajti ta člo- voj, ohranitev naselitvenega prostora in splošne narodne samobitnosti. “In kaj praviš na to strahotno obtožbo,” je vprašal sodnik. “Nedolžen sem, vaša gnada, nedolžen. Slišim samega sebe. Država mora zagotoviti narodnostni manjšini položaj pravne osebe in tako zajamčiti njene pravice, da zagotovi, popolno enakost med manjšino in večinskim narodom, po-;ko govorim, ko pojem. Sam Mir-leg tega pa ustvariti takšne pogoje, da bo manjšinska na- če lahko priča, da pojem v nje-rodna skupnost za njene člane privlačna, da bodo vsi posa- govern pevskem zboru. Slišim, mezniki radi ostali v njej v zavesti, da se lahko razvijejo le, j kako mi kruli v želodcu, celo če so^ globoko zakoreninjen; v svojem ljudstvu, iz katerega ! posledice napenjanja včasih kaj so izšli in mu narodnostno pripadajo. Zastopniki NSKS, SS in SDZ vabijo udeležence in organizatorje mednarodnega kongresa manjšin, ki bo maja prihodnjega leta v Trstu, da poglobijo narodnostno temati-i “Obtoženec se bo omejil na nega je na teh trakovih. So sako narodnostnih skupnosti S posebnim ozirom na vse slo-: odgovore z da ali ne,” je spet' mo Mickina in moja last in nih-V-uoKw manjšine in dajo v tem smislu moralno, znanstve- pribil sodnik. “Smrčiš ali ne'če razen naju nima pravice da no in politično oporo vsem manjšinam, ki se trudijo za svo-, smrčiš?” I bi jih poslušal. Zato jih ne dam booo in polnopravno življenje. ; “Povedal sem, vaša gnada, da pa ne dam, pa ne dam, pa če me glasno slišim. A smrčati, da bi samega sebe slišal smrčati, to se mi še ni pripetilo ...” “Govorice, govorice, vaša gnada,” mi je spet ušlo. “Nadalnje tri tedne,” me je zabil sodnik in se obrnil k Mir-kotu: “Nadaljuj ...” Zlezel sem vase kot pravi kup nesreče. “Vem, da je,” je mirno nadaljeval Mirko, “nastavil pod posteljo zvočni snemalnik. Jaz sam sem mu pomagal pri napeljevanju žic...” “Aha,” je poskočil tožilec. “Zdaj bo pa prišla resnica na dan kot čriček iz luknje. Povej, si res to počenjal?” “Saj mi je Mirko pomagal,” sam je priznal. “Pa se spominjaš datumov?” je vrtal vame. “Kaj se ne bi. Prvič je to bilo pred najino srebrno poroko, pa še na Silvestrov večer in takoj nato na Svečnico, vaša milost.” “Imaš še trakove?” je hotel vedeti sodnik. “Imam, pa ne dam, vaša gnada,” sem zavpil. “Preveč intim- tudi ubijete, obesite, zadavite ali pa zastrupite. Ne dam, pa ne dam...” Tak je bil moj odgovor. Potem je nastal pravi cirkus. Tožilec me je vintal, pri sodniku sem si nabral še nadaljnih šest mesecev zaradi vpadanja, a na koncu sem se moral vdati, kajti imel sem le eno izbiro: trakovi ali pa Micka. “K vragu trakovi,” sem mi mislil, “da le obdržim Micko.” Dogovorila sva se s sodnikom, da bom prinesel trakove še istega dne na sodnijo in samo jaz in njegova gnada jih bova poslušala pri steklenici vina in kjer se bo slišalo samo moje smrčanje, bo lahko izrezal in obdržal izrezek kot dokaz. Prepričan sem bil, da sem pravdo dobil. S Frančkom sva hitela domov po trakove. Tisti, pri katerem je Mirko pomagal, je bil zanič. Pozabila sva priklopiti žico, ki sva jo tako vneto napeljevala in prikrivala. Silvestrov trak je izginil in ga nisva mogla najti nikjer. Na traku pa, ki sem ga posnel na Svečnico, ni bilo drugega kot bitlski rakenrol. Vrnil sem se pred sodnika z dvema trakovoma. “Je to vse?” je neverno vprašal. “Vse, vaša gnada. In niti ni vredno poslušanja. En trak je prazen, enega sem po nesreči založil, tretjega pa je Franček pregodel...” “Kako le moreš kaj takega,” je zajokala Micka in solze so ji brizgale iz oči, ko je mimo1 mene odhitela iz sodne dvorane. Razprava je bila preložena, a za mene je to pomenilo konec sveta. Kako naj dokažem, da sem nedolžen, ko vem, da sem nedolžen, pa vendar nimam dokazov, da bi izpričal lastno nedolžnost? Žalosten sem se vračal domov in premišljeval svojo bridko u-sodo, Mirko in Franček pa sta se ves čas dregala s komolci. Odkrito sem vprašal Francka: “Povej, kaj se je zgodilo s tretjim trakom?” “No, saj si slišal. Johny Klin-kenstein, moj sošolec — saj ga poznaš — mi je posodil najnovejšo ploščo in hotel, da jo vrnem še istega večera. Trakov ni bilo, sem pa preigral tvojega.! Kdo pa bi si mislil, da tisto smrčanje toliko pomeni in da bo tako važno. “Veš, kaj si storil, sinko? Res- cesti; tudi godba in kuharice bodo iste, kot so bile na naši prireditvi. To je jamstvo, da bomo zopet imeli prav lep večer. Vsi ste vabljeni na ta večer! Dne 25. novembra sta praznovala 50-letnico zakonskega življenja podpredsednik našega kluba Lojze Kastelic in njegova žena Tončka. V Slovenskem narodnem domu *na Maple Heights se ja zbralo lepo število prijateljev in znancev, ki smo jima čestitali in jima želeli še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Skozi vse zakonsko življenje sta bila oba zelo aktivna na društvenem, narodnem, kulturnem polju in pri upokojencih. Še sedaj imata razne urade omenjenih u-stanov. V imenu kluba vama kličem: Še na mnogo let! Ker se leto bliža zatonu in se približujejo prazniki, voščim vsem članom in članicam vesele praznike in zdravo novo leto. ravno tako tudi vsem drugim u-pokojencem in čitateljem. tega lista. Pozdrav vsem, ki boste oitali te vrstice! Anton Perušek SŠK keglja SLOVENSKI S-pcrrfni /f/^ (Nedelja, 9. decembra 1973) CLEVELAND, O. — Med Spretnimi žabami in številko 2 ter Asi in Štirimi Punčkami se je razvila zadnjikrat zelo zanimiva igra. Od zadnje krogle je bilo odvisno ali bodo številka 2 in Asi dobili vseh 7 točk. Živčna napetost je bila velika. Zadnjo priliko za popolno zmago pri Številki 2 je imel Martin Tominc, pri Štirih punčkah pa je imela priliko Asom vzeti 2 točki Pat Blaskovic. Martinu se je po-srečilu podreti vse keglje, medtem ko je Pat zgrešila zadnja 2 keglja; tako so Asi in Številka 2 odnesli vseh 7 točk. Številka 2 se je zaradi popol- nico si ubil, umoril, zaklal.. .’f ne zmage pomaknila na 2. mesto sem zatulil in se zbudil iz spanja. Micka je pokojno dihala,’ pozno jutranje jesensko sonce* je prodiralo skozi zavese in zlatilo spalnico. In ko sem se zavedel, da sp vse to bile le sanje, mi je bilo tako lepo pri srcu, kot že dolgo ne. Je res hudo, če misliš, da si nedolžen, pa ne moreš dokazati... BC Sporočalo lievtaškiit upokojeiaaeisa MAPLE HEIGHTS, O. — Sporočam vsem članom in članicam Kluba slovenskih upokojencev za nevburško okrožje, da bo ta mesec klubova seja en teden preje kot ponavadi, to'bo v sredo, 19. decembra t. L, ob 1. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na Maple Hts. Po seji bomo imeli božičnico z okusnim kosilom, ki ga bodo pripravile članice kluba. Na tej seji bomo volili klubov odbor za leto 1974, slišali pa boste tudi poročilo tajnika o celoletnem poslovanju kluba. Štejem si v dolžnost, da se prav lepo zahvalim vsem, ki ste nas posetili na našem banketu 20. oktobra, da smo imeli tako lep uspeh. Bil je prav lep večer! Prihodnje leto bomo zopet imeli tako prireditev 19. oktobra. Nekaj sličnega pripravlja tudi Federacija ameriških slovenskih upokojenskih klubov za 16. februarja 1974. Priredili bomo enak banket, kot je bil naš. v istem Narodnem domu na 80. 6 točk za Us, ki še vedno' vodijo ligo, Asi pa s 7. na 6. mesto. Na 3. mestu so Lisice z istim številom točk kakor Številka 2, Tudi Nevarni in Slapnik Florist. Jr. so se pomaknili za eno mesto navzgor. Lisice, Spretne žabe in Ravbarji so šli za eno mesto nazaj, Kosmati pa kar za dve mesti. Rezultati zadnje nedelje so bili: Slapnik Fl,. Jr : Žandarji 7—0 Asi : štiri punčke 7-—0 Številka 2 : Spretne žabe 7—0 Lisice : Gobe 5—2 Us : Ravbarji 5—2 Nevarni : Kosmati 5—2 Najvišjo igro je kegljal G. Kofol (224) za moške in Pat Blaskovic (162) za ženske. Najvišje povprečje ima Martin Tominc (177) in Pat Blaskovic (149). Lestvica izgleda sedaj takole: Moštvo Dobili Izgubili 1. Us 46 17 2. Številka 2 ' 40 23 3. Lisice 40 23 4. Spretne žabe 35 28 5. Žandarji 33 30 6. Asi 33 30 7. Slapnik FL, Jr. 32 31 8. Kosmati 29 34 9. Nevarni 29 34 10. Ravbarji 27 36 11. Štiri punčke 21 42 12. Gobe 13 50 Kar 6 moštev ima isto število točk in če bo Martin Tominc vedno v tako dobri formi, se lahko zgodi, da bo Us-om številka 2 prevzela 1. mesto. hokej igro v Areno. Kdor se jim hoče pridružiti, naj takoj kliče Petra Worcha (391-3158), da bo lahko preskrbel zadostno število vstopnic. * V predprodaji so pri članih kluba vstopnice za “SSK zimski večer”, z večerjo in plesom, ki bo v soboto, 12. januarja 1974, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples bo igral ansambel Sonet. Vse vabimo na ta prijetni večer SŠK-a. * V torek so se “Ski patrolma-ni” že smučali na snegu v Mt. Chaletu. Če bo vreme vzdržalo, nameravajo odpreti smučišče že ta petek. Zato pohitite s prijavami za SŠiK smučarsko kliniko. Rad bi videl, da bi se naši od-bojkaši kaj oglasili. Vem, da pridno trenirajo, rad bi pa kaj zvedel o njihovih načrtih za to sezono, o njihovem napredku in o njihovih...? Naj se kaj oglasijo. Kadar sem jaz kaj vohal okoli, kaj imajo za bregom, sem vedno ostal sam — z dolgim nosom. Miro Tiskovni sklad A.D. Matt'Penko, Cleveland, O., je dodal $2, ko je prinesel za spomin obletnice. Hvala! * Ernest Zupan, Cleveland, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! * Neža Platnar, Kanada, je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Mrs. Angela Stermole, Cleveland, O., je dodala $2, ko je obnovila naročnino, Hvala! * Frank Blatnik, Cleveland, je daroval $4 v tiskovni sklad, ko je obnovil naročnino. Srčna hvala! * Zalka Cimzar, New Jersey, je darovala $3 v tiskovni sklad, ko je naročila A.D. za Maksimovo družino. Hvala! « Mrs. Mary Hrovatin, Cleveland, O., je dodala $4, ko je prinesla za božično voščilo. Iskrena hvala! * Elizabeth Pisorn, Broadview Heights, O., je dodala $2 za tiskovni sklad, ko' je poslala novo naročnino. Hvala! * Danica Vlahovič, Chicago, lih. je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Pravi, da “nam je Domovina dober prijatelj”. Hvala! Victor Lamovec, O., je dodal $2, ko naročnino. Hvala! Cleveland, je obnovil Karl Bojc, Euclid, O., je dodal $2, ko je obnovil naročnino. Hvala! Mrs. Mary Gerkman, Oregon City, Oregon, je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! * Mirko Stupnik, Cleveland, je daroval $1 v tiskovni sklad A.D., ko je obnovil naročnino. Hvala. * Mrs. Mary Pokelsek, Cleveland, O., je dala $1.50 za tiskovni sklad, ko je prišla povedat o popravi podatkov o umrlem možu. Hvala! •Anton Persolja, O., je dodal $2, ko naročnino. Hvala! Cleveland, je obnovil Anna Frangush, Cleveland. O., je dala $3 za tiskovni sklad, ko je prinesla voščilo za božični oglas. 1 * Ivana Stefančič, Euclid, O., je dodala $2, ko je obnovila naročnino. Hvala! Jutri gre skupina članov na John Lube, Cleveland, dodal $2, ko je obnovil nina. Hvala! O, je naroč- t Josip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman Goreč je bil precej hlapce poklical in sam z njimi šel. Našli so profesorja v nezavesti ležečega. Glavo je imel prebito in krvavel je. Bližje je bilo pač v Zabrezje, blizu tudi je bil dom ranjencev, ali Goreč ga je vendar seboj dal nesti in poslal precej po zdravnika. Ta je rekel, da ni videti še, da bi rana sama na sebi bila smrtno nevarna, da pa utegne postati ali pokazati se. Govoril je kakor vsi njegovi tovariši tako, da ni rekel belo, ni rekel črno, povsod si je puščal kaka Vratca, skozi katera bode mogel smukniti, če pojde tako ali če Pojde inako. Zabičeval je mir in zopet mir, da se pretreseni naožgani upokoje, ukazal ne pustiti mu govoriti in vstajati, ka-bar k sebi pride itd. To se ve, da Pavlina ni tega Vsega v en hip zvedala. Njen buh tudi vsega ni poslušal niti ne razumel. Razumela je le eno, da mora vse storiti, da ga reši smrti. Umreti ne sme, le um-reti ne. In v takih prilikah je ženski duh močan. Prevlada in prelaga živce in vso telesno svojo slabost, a ima samo svoj cilj Pred očmi, dokler ga doseže ali dokler nemogoč postane; potem šole se oglasi zopet slabost. Tako je tudi Pavlina spravila družino iz izbe, prevzela precej Vso skrb za bolnika sama, mo-šila ga je, preobvezovala, nepre-naakljivo pri njem bila, skoro očesa ne od njega odmaknila. Proti poludne ranjenec oči °dpre, začuden jo gleda, nasmehne se ji tako prijazno, da ji v Celo dušo seže, pa se trudi tudi spregovoriti. “Tiho, tiho, zdravnik je uka-Zal mir,” šepeče ona z glasom, hi mu je izdajal vso njeno dosedanjo ljubezen. On je tih ostal, bodisi da ni notel ali da ni mogel izpregovo-Sti, samo gledal jo je nepremič-110 tako dolgo, da je zopet oči Stisnil, zopet nezaveden. ‘Le umreti ne, o Bog,” molilo le iz nje vse. In upanje je v Vsetn svojem strahu imela trdno, cja ne bode umrl, ker se ji zdelo, da ne sme in ne more, Ce ona prav močno Boga prosi. Zdravnik je popoludne zopet hrišel, tipal žilo in dejal, da doz-ni slabše, če bode božja vo-ia> njegova zdravila in dobra ^strežba bodo ga kmalu na no-spravile. če postrežba more pomagati, ilutem je dobljeno,” reče Pavli-na. v Gospod Goreč je bil ta slučaj da je svoj lastni rod klela, rekoč: “Vendar te spak! človek se še geniti ne more, poberite se mi izpod nog! Marš v hišo, k očetu.” Oče Stremenček je namreč v hiši pri peči sedel in roke za hrbtom grel. Videti ga ni bilo nič, ker okoli njega je bilo vse temno, škoda se mu je zdelo luč žgati. Videti je bil le ogenj iz njegove kratke pipice in slišati je bilo žurenje starega mačka na peči pa rahlo grgranje neos-nažene Stremenčkove pipe, iz katere je s tako težavo dim žulil in ga z ustmi cmakaj e izpu-haval, kakor bi bil zakrpan meh, ki težko sapo lovi. Tako premišljujoč vse novice, ki mu jih je denes stara Hojka povedala, ko je iz laza šel domov, čuje, da je nekdo v vežo prišel in da žena pravi: “Le v hišo pojdi, notri je.” Hitro vstane in poseže na peč, da bi kakov žvepljen klinček dobil in luč upraskal. Pa je že zlodej, kadar človek kake stvari potrebuje, je ne najde, drugače se mu ob nogah opleta, sitnost vražja. “Luč užgi,” reče znan glas, ko vrata zalopne za seboj. “A, ti si, Neža?” pravi župan ter zopet sede. “Ti lehko v temi sediš.” “Nič, nič! Bašte! Užgi, da mi bereš! Prinesla sem ti takih pisanj, kakršnih nisi še nikoli bral, še ne vem, če jih boš znal, gosposka so.” “Pojdi, pojdi. Kaj meniš, da so gosposka pisanja z drugimi znamenji pisana?” podu č u j e župan, a vendar že iz velike radovednosti, kaj je Neža prinesla, vstane, uprasne luč in prižge mastno in starega prahu sito oljnato lampo na črvojedi'stari mizi. Neža sede za mizo in vrže pred se kupček papirjev. - Stremenček poseže za zrcalo, izvleče tam iz pratike svoje naočnike, natakne jih na suhi nos in vzame prvo pismo ter čita. “Kaj se bere in kako se govori tam notri,” vpraša Neža radovedna in zija na njegova usta, kakor da bi iz njih tihih gibanj hotela ugeniti, kar čitati ni znala. Ali Stremenček se muza, muza, odloži prvo pismo, vzame drugo, bere dolgo in preide k tretjemu pa se smeje. “Tako zini! Ne boš goflje odprl!” jezi se Neža. “Kje si pa to dobila,” vpraša župan. “Kaj ti mari? Kjer hočem, ti povedaj, kaj tam notri zapisano stoji in kaj so ta pisanja vredna, to čem vedeti, potlej si pa zobe grej.” “Vredna niso nič, več ne, ka- 1 naznanit sodniku. Seboj je ^esel tri stvari, katere so na f^stu našli. Obeljen smrekov °^ee, s katerim je moral profe-sor V , , kor eno pipo tobaka, odgovori udarjen biti m ki je dva ko- R 1 v katerem se en del ve-e kuha. Za njo so stali njeni ^ 1 in ji napoto delali, tako, * ji j I J I KOLEDAR društvenih prireditev | $ address, and Merry Christmas and Happy New Year. I OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad | | Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland) g | Ohio 44103. I a5agf3SgtSKtSSSJa35=aSS33SS55Sg!aaSS55£S355SS33aSl5SS55a{aJK33!KI5SS3as35!S5Sgi5!S35=^:,:^i!# Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznan1 svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem0 po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, °b' ja vi jam o brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si 5 tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. I Gn ali Admiral Products Armiraš THE MODERNE MODEL 19P639C 19" Picture Measured Diagonally (184 sq. in.) All the plus-quality features you want in a dramatic new design with roll-about cartl Power-reserve VKF/UHF “Instant Play” chassis. Big-tone speaker. High gain IF amplifier, three convenient slide controls, other deluxe features. Black/White finishes; polystyrene cabinet. ITVe" H, 23Ks" W, 13%" D EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK AND SONS Subel. — Društvene seje četrto 116 del j o vsaki drugi mesec v 1. jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9-dop. v Slovenskem narodnem dorn (staro poslopje) v sobi naspr° urada SND. Urad zgoraj in urad116 ure od 2. do 4. pop. I 1 i