Ameriška Domovina
tim e ■* i e a* m— home
MCRICAN IN SPIRIT N IN LANGUAGE ONLY
ICS
NO. 159
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORnInG^€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis Florida, Phoenl*, tly, Pueblo, BockSpringa
LETO LXXIX. — Vol. LXXIX
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 25. 1977
Splošno znižanje cen poletov čez Atlantik!
Italijanska letalska družba napovedala znižanje cen za polete čez Atlantik za 20-25%.
NEW YORK, N.Y. — Po znižanju cone poletov med New Yorkom in Londonom je izglodalo, da bo najcenejše potovanje v Evropo s prestopom v Londonu. Pretekli teden je Alitalia objavila načrt znižanja cene na svojih poletih preko Atlantika za 20 - 25 %.
Nove cene ne more uvesti, dokler ne dobi odobritve za to od vlade ZDA. Druge letalske družbe so se že oglasile proti takemu znižanju, ker bi to v celoti podrlo sedanje cene za polete preko Atlantika. Te so očitno previsoke in zato so letala redno le delno zasedena, polno ali blizu temu so zasedena le v poletnih mesecih.
Morje olja!
Ameriški geofizik trdi, da so ob bbali Peruja velika nahajališča olja.
LIMA, Peru. — Ameriški geofizik Peter Rona, ki je raziskoval priobalno področje podmorskega pasu perujske obale Pacifika, je povedal, da je v teritorialnem morju Peruja našel eno naj večjih ležišč olja na svetu. Rona je sicer strokovnjak Za oceansko inženirstvo.
Svoje senzacionalne trditve ni podkrepil z nobenimi oprijem-Ijivimi podatki, s katerimi sicer razpolaga. Pač pa je izrazil Upanje, da bo v sodelovanju s Perujskimi geologi kmalu lahko Začel sistematsko raziskovati Priobalna področja perujskega dela Pacifika, ki da ima na svojem dnu še nedotaknjeno o-gromno “morje olja”.
Geofizik je povedal le to, da se olje nahaja v bližini obale Pri mestu Piura, 700 milj sever-ho od Lime.
Čudna družba požigalcev
BOSTON, Mass. — Državna Policija je po štirih mesecih preiskave prijela 22 državnih in diestnih gasilskih uslužbencev, javnih ocenjevalcev, odvetnikov in gospodarskih ljudi, .u daj bi bili vpleteni v zažiganje baznih zgradb. '
Med prijetimi so bivši detektiv v državnem gasilskem uradu, upokojeni kapetan bostonskega gasilstva in neki bivši milijonarski finančnik, nekdaj pognan kot “čudežni fant bostonske finančne skupnosti”.
------o-----
Nizozemci odklonili
naročilo Idija Amina
_ AMSTERDAM, Niz. - Podjetje, ki tiska napise in slike na razne vrste majic in jopic, je odklonilo naročilo iz Ugande za 60,000 majic s sliko predsednika Idija Amina.
Zastopnik podjetja je izjavil, da je to odklonilo $100,000 vred-do naročilo, ker ne “mara igrati kolesca v propagandnem stro-ju spornega vodnika”.
Okrepitev ameriških vojaških sit v Evropi
WASHINGTON, D.C. — Gen. Bernard W. Rogers, načelnik armadnega glavnega stana, je razkril da bodo ZDA poslale v Evropo orožje in vojake za o-krepitev sil NATO, ki varujejo mejo napram silam Varšavske zveze. Varšavska zveza je v zadnjih letih močno povečala in modernizirala svoje oborožene sile in NATO se čuti močnejše ogroženega.
Okrepitev ameriških sil naj bi omogočila silam NATO uspešnejši odpor v slučaju napada z vzhoda, katerega pripravljanje nemara ne bo mogoče odkriti več kot en teden pred začetkom.
ZDA imajo sedaj v okviru NATO v Evropi 313,000 vojakov, od tega 201,000 v armadi. Kolikšne bodo okrepitve, ki jih imajo ZDA v načrtu, gen. Rogers ni povedal, priznal pa j[e, da bodo te poslane v Evropo na škodo sil, ki bodo ostale doma.
ra. v (eh
i narodi bodo
II o varnosti orometu
Strauss prevzema vodilno vlogo kot
pomočnik Carterja
WASHINGTON, D.C. — Ro-aert S. Strauss, bivši načelnik nadzornega odbora demokratske stranke, ki ga je doslej predsednik Carter uporabljal za pogajalca v mednarodni trgovini, zavzema vedno važnejši položaj predsednikovi okolici. Predsednik Carter uporablja L S. Straussa za posredovalca in sodelavca pri naporu za potrditev sporazuma s Panamo, za uzakonitev energetskega programa, pa tudi v vprašanju pomoči jeklarski industriji, ki se je znašla v težavah.
V glavni „ li Združe-
nih naro i. 42 držav, večinoma . i d n i h , skupno pret. ’o razpravo o varilo^ r letal-
skem prometu.
ZDRUŽENI NARODi, N.Y.— Mednarodna letalska zveza je pretekli teden potem, ko je zvedela za umor pilota letala Lufthansa v Adenu, napovedala za danes začetek 48-urnega splošnega štrajka v podporo svoji zahtevi po novih ukrepih za varnost y potniškem letalskem prometu. Njen zastopnik je obljubil štrajk odložiti, če bo glavna skupščina Združenih narodov sprejela razpravo o tem vprašanju.
Pod vplivom te grožnje je 42 držav v glavnem onih Zahodnega sveta, skupno predložilo glavni skupščini ZN nujno razpravo o novih ukrepih za varnost v potniškem letalskem prometu. Razprava o tem naj bi se začela že danes v posebnem političnem odboru glavne skupščine.
Arabci odklanjajo ameriško-izraelski predlog za Ženevo
KAIRO, Egipt. — Zastopniki Egipta, Sirije in Jordanije so prišli do zaključka, da mora biti Palestinska osvobodilna organi-cija uradno zastopana na konferenci za Srednji vzhod v Ženevi, ki bi se naj sešla pred koncem tega leta. Predsednik jor-danijske vlade Abdel Hamid Sharaf je izjavil, da tri sosede Izraela vztrajajo pri stališču, da morajo biti Palestinci ‘ polno zastopani”.
V diplomatskih krogih vidijo v tej izjavi zahtevo, da morajo biti v skupni arabski delegaciji tudi uradni predstavniki Palestinske osvobodilne organizacije-
Izrael je odločno proti uradnemu zastopstvu Palestinske o-svobodilne organizacije, dopušča le, da so njeni zastopniki neuradno vključeni v skupno a-rabsko zastopstvo v Ženevi.
New York se sprijaznil s Concorde letali
NEW YORK, N.Y. _ Poskus-
BRE2NJEV IN CARTER NAPOVEDALA BLIŽNJI SPORAZUM V SALT II
Sovjetski voflnik Leonid Brežnjev in predsednik ZDA Jimmy Carter sta v zadnjih dneh objavila, da je sporazrnn med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega jedrskega orožja blizu. V Washingtonu kljub temu svarijo, da je morda do njega še več mesecev.
ni pristanek in vzlet Concorde Skupina držav, ki je predloži- ' Pretekli je Port
WASHINGTON, D.C. — vladnih krogih pravijo, da je treba rešiti še vrsto podrobnosti in tudi nekaj težavnih vprašanj pri pogajanjih med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega o-rožja — SALT II, pa priznavajo, da novi sporazum, d katerem sta zadnje dni govorila tako Brežnjev kot Carter, morda le ni predaleč. Njihovo mnenje je, da bo sporazum dosežen naglo, če to Brežnjev in Carter res hočeta.
Predsednik Carter je tekom svoje poti po ZDA pretekli teden v Des Moines dejal: “Jaz napovedujem, da bomo v nekaj tednih imeli sporazum SALT, ki bo v ponos tej deželi.” Kasneje je dodal, da ne ve, “koliko tednov,bo vzelo, toda imamo boljše izglede, kot smo jih imeli pred
la zahtevo po taki razpravi, je
Authority, prepričal, da nima za .nekaj tedni”. Povedal je, da se
Dvoglavi srnjak
BERLIN, Nem. — Neki lovec je odstrelil tri leta starega srnjaka z normalno razvitim telesom in običajnimi rogovi, vendar z dvema glavama. Druga glava se mu je razvila na vratu, in čeprav nepopolna, je imela vilično kost, zobe in jezik.
Znanost zelo malo ve o deformacijah pri divjih živalih, zato bodo srnjaka prepustili institutu za biologijo, da ga bodo proučili in raziskali.
,, v , , ,• • , enkrat nobene možnosti, da bi
odločena delati za sprejem zah- ... ■ . .
...... se dalje upirala rednemu pro-
tev, ki jih je postavila Medna-, , ......
, t. D -.j. . , J metu s temi letali z ietalisca
rodna pilotska zveza. Med temii,, , TT .v . . . , .
, v . i Kennedy. Hrusc, ki ga je letalo
je vrsta ukrepov za povečanje v., . °
nadzora na letališčih, pa tudi
povzročilo, je bil* v predpisani
obveza vlad, da ne bodo ugrabiteljem dale političnega zatoči-
V ''
sca.
Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim in predsednik 'glavne skupščine Lazar Moj sij e v sta se sestala z zastopniki Mednarodne zveze pilotov, ki so odložili svoj napovedani štrajk, dokler ne vidijo, kaj bodo ZN storili v izpolnitev njenih zahtev.
-------o------
Sen. Byrd svari Seoul
WASHINGTON, D.C. - Sen. Robert C. Byrd, vodnik demokratske večine, je izjavil, da bo odklanjanje sodelovanja vlade Južne Koreje z ZDA pri preiskavi poskusa podkupovanja članov Kongresa ZDA ovira potrditvi vsake pomoči ZDA Južni Koreji v Kongresu.
meji.
Concorde letala bodo začela redne polete med New Yorkom in Parizom ter Londonom 22. novembra 1977, če ne pride dotlej — kaj vmes.
Južna Afrika pripravljena osamljena
braniti svoj red
PREORIA, J. Af. — Predsednik vlade John Vorster je izjavil v razgovoru za TV, da je Južna Afrika “pripravljena stati sama, če bo treba” proti sovjetskim poskusom “ubiti nas s silo” in proti ameriškim ukrepom “zadaviti nas s fineso”.
Predsednik vlade bele manjšine v Južni Afriki je ponovno
pogajanja s Sovjetsko zvezo nadaljujejo in da vlada o njih poteku sproti informira Senat.
Nekaj ur preje je sovjetski vodnik Leonid L Brežnjev na slavnostni večerji v čast predsednika indijske vlade Desaia dejal, da je bil dosežen “končno obrat na boljše” v pogajanjih z ZDA o omejitvi orožja in izjavil: “Mi bi radi ta pogajanja privedli k uspešnemu zaključku brez nepotrebnega odlašanja.”
Od obiska sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Washingtonu in v New Yorku pretekli mesec govorijo Carter in njegovi sodelavci o večjem napredku v pogajanjih. Carter sam 'je v govoru pred glavno skupščino Združenih narodov izjavil, da je sporazum s Sovjetsko zvezo “na vidiku”.
Podrobnosti, ki so bile dose-
trdil, da uvedba ni nujna.
vlade večine ; žene, so splošno znane, četudi jniso bile objavljene. Nekaj bi-
TITOVA POPOTOVANJA NAJ UTRDIJO POLOŽAJ JUGOSLAVIJE V SVETU
Vremenski prerok
Oblačno z verjetnostjo dežja danes 40%, zvečer in ponoči 70% I in jutri 60%. Najvišja temperatura okoli 64 F (18 C). |
Tako sodi o potovanjih predsednika SFR Jugoslavije sodelavec The New York Timesa David A. Andelman v Beogradu. To svoje mišljenje razlaga v sestavku, ki ga je list objavil preteklo nedeljo, 23. oktobra 1977.
Tito se je vrnil pretekli petek z 10-dnevne poti, ki ga je vodila v Francijo, kjer je imel daljše razgovore z vodniki te stare zaveznice Jugoslavije, od tam na Portugalsko, ki bi jo Tito menda rad pridobil v skupino neuvrščenih držav, čeprav je članica NATO, in končno v Alžirijo, s katero je v starih prijateljskih odnosih, saj je podpiral njeno neodvisnost še v času, ko se je Pariz tej upiral z o-rožjem.
Pred to zadnjo potjo je bil Tito v avgustu na obisku v Sovjetski zvezi, Severni Koreji in v LR Kitajski. Josip Broz Tito rad potuje in je o-biskal vse dele sveta, le zadnji dve leti se je zaradi bolezni držal rfekaj časa doma. Sedaj hoče to nadomestiti, ko
ve, da se mu čas izteka.
Glavni smoter Titovih poti sedaj je utrditev zvez z druf gimi državami in utrditev položaja SFR Jugoslavije v sfre-tu. Če teh ne utrdi sedaj, bo morda prepozno, je pripomnil neki zahodni dipomat Dl A. Andelmanu v Beogradu. Drugi rdel Titovega napora naj bi bil posvečen utrditvi notranjega položaja v SFR Jugoslaviji. Ta cilj naj bi skušal doseči z 11. kongresom Komunistične partije (Zveze komunistov), ki ga vneto pripravljajo za prihodinjo pomlad.
Tito se je lotil utrjevanja položaja SFR Jugoslavije v svetu po sodbi Andelmana preteklo leto, ko je na vrhovni konferenci evropskih komunističnih partij v Vzhodnem Berlinu zavzel zmerno stališče in se udeležil take konference prvič po 20 letih.
To je vodilo do obiska Brežnjeva v Jugoslaviji lansko jesen in do vrnitve obiska Tita v Sovjetski zvezi letošnje poletje. Ji to je obiskal
Severno Korejo, da vrne o-bisk njenega predsednika Jugoslaviji, pa odletel v Peking, da izboljša stike z LR Kitajsko, ki so se v zadnjem času delno popravili. Te je pretrga:! leta 1958 pokojni Mao, ki je v Titu videl enega glavnih “revizionistov” ali krivovercev komunizma. Vzposta-Va normalnih stikov z LR Kitajsko naj bi bila protiutež dolgoletnim dobrim stikom s Sovjetsko zvezo.
Francija je vzdrževala prijateljske stike z Jugoslavijo od njene ustanovitve 1. 1918, po uvedbi komunizma ob koncu druge svetovne vojne SO) se odnosi nekaj ohladili. Bili so hladni v času De Gaul-la, ki je imel v visoki časti gen. Dražo Mihailoviča in mu zato podelil visoko francosko odlikovanje, ki pa ni dal dosti na Tita in njegove partizane. Sedanja francoska vlada se je odločila za izboljšanje vezi s SFR Jugoslavijo v okviru stvarne politike. Predsednik Valery Giscard je to tekom obiska Tita v Parizu izjavil: “Mi dajemo izre-
den pomen obstoju močne in napredne Jugoslavije, ki neodvisno odloča svojo smer in svoj sistem.”
Zanimivo je, da Tito tekom obiska v Franciji ni imel nobenega stika s francosko partijo. Ta bi mu naj bila preveč prosovjetska, kot trdi Andelman. Več pozornosti in naklonjenosti je Tito pokazal do italijanske Komunistične partije, katere glavni tajnik Berlinguer je bil pred nekaj tedni na obisku v Beogradu.
Za Jugoslavijo je glavno vprašanje, kako gleda na Titova popotovanja Moskva. Vse kaže, poroča Andelman, da z njimi ni posebno zadovoljna.
NATO se zaveda pomena Jugoslavije, ki zapira Sovjetski zvezi pot do Sredozemskega morja in do Italije. Kljub fe-mu je še vedno odprto vprašanje, če smatrajo v vodstvu NATO ta pomen za tako velik, da bodo pomagali Jugoslaviji, če jo bo Sovjetska zveza po Titovem odhodu skušala s silo spraviti pod svoj nadzor.
stvenih točk je treba še rešiti in dosežene v nekaterih spremeniti, če naj Senat sporazum potrdi. Republikanski sen. R. Dole je koncem tedna izjavil, da sporazum v obliki, kot je zdaj znana, v Senatu ne bo odobren, ker daje Sovjetski zvezi prednosti, katere ZDA ne morejo sprejeti, so namreč za nje prenevarne.
Moskovska “Pravda” je preteklo nedeljo zapisala, da pogajanja napredujejo, pa se je o-bregnila ob ZDA, ki da na konferenci v Beogradu ne nastopajo v skladu z novim duhom odnosov med ZDA in ZSSR. Vodnik ameriške delegacije Arthur Goldberg je po sodbi “Pravde” skušal vprašanje č 1 o v ekovih pravic uporabiti za “nedovoljeno” mešanje v notranje razmere Sovjetske zveze.
-----o—-—
“Samov sin” pri pameti
NEW YORK, N.Y. — David R. Berkowitz, ki je obtožen, da je kot “Samov sin” umoril 6 o-seb, 7 pa jih ranil tekom enega leta ,je po odločitvi sodnika Johna Starkey j a zdrav in zato odgovoren za svoja dejanja. Obtoženi trdi, da je moril na “povij e krvoločnega demona Sama”. Streljal je le na mlade pare, ki so sedeli v avtih ob samotnih cestah.
Eden od zagovornikov D. R. Berkowitza je izjavil, da je ta z odločitvijo sodnika zadovoljen, ker bo mogel obrazložiti svojo zgodbo o “demonski obsedenosti” in priti tako do “notranjega miru”.
Za enkrat bo Berkowitz odr govarjal pred sodiščem le za u-mor Stacy Moskowitz v Brook-lynu, svoje zadnje žrtve. Ostali umori spadajo pod pristojnost drugih sodišč.
Zadnje vesti
BEOGRAD, SFRJ— V glavnem mestti SKR Jugoslavije krožijo vesti, da je Titova žena Jovapka v preiskavi, ker da je skušala spraviti na položaj obrambnega ministra namesto sedanjega gen. Ljubičica njegovega namestnika gen. Jova-nica, svojega nekdanjega poveljnika v času državljanske
Iz Clevelanda in okolice
Ribja večerja—
P.T.U. pri Sv. Feliciti na Richmond Heights vabi v petek, 28. oktobra med 4.30 in 6.30 na imenitno ribjo večerjo, ki bo stala za odrasle $3, za otroke do 12. leta pa $1.75. Upokojenci 10% popusta!
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Anthonyja Strnišo ob 12. obletnici njegove smrti.
Nabirka za United Torch dosegla 30 milijonov—-
United Torch je določil za letošnjo kampanjo 29.6 milijonov dolarjev, 9% več kot lani, za potrebe m delovanje 160 ustanov in služb javnega skrbstva v okrajih Cuyahoga, Lake. Geauga in Medina. Kampanja je bila včeraj končana in je cilj celo presegla — zbranih je bilo 30 milijonov dolarjev. Povprečno je to $16.08 na osebo na področju Velikega Clevelanda, kar bi naj bil največji tak prispevek v vsej deželi.
Umor v Brunswicku—
Oblasti preiskujejo ozadje umora, bombne eksplozije in zažiga hiše v Brunswicku, v kateri so našli včeraj štiri trupla. V zvezi s tem so prijeli 19 let starega sina in brata štirih mrtvih. Policija je zaslišala Michaela Sv/iharta v zvezi z eksplozijo in ognjem v domu 41 let starega Donalda L. Swiharta na 101 Westchester Drive. V ruševinah liše so našli trupla Donalda, njegove 38 let stare žene Sue in njunih sinov 16 let starega Briana in 9 let starega Russella. --------------o- ——
Predsednik belgijske vlade v ZDA
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je bil na uradnem obisku v ZDA predsednik belgijske vlade Leo Tindermans. S predsednikom Carterjem in z državnim tajnikom Vanceom je razpravljal o odnosih z Evropsko gospodarsko skupnostjo in z NATO. Belgija je namreč članica obeh.
Umetni zobje
Znanstveniki univerze Florida v mestu Gainesville so izdelali umetne zobe, ki se oprimejo čeljusti. Dvajsetim opicam so izdrli po štiri sekalce, teden dni kasneje pa so na isto mesto vstavili umetne zobe, ki so sčasoma prirasli k čeljustni kosti.
Znanstveniki so prepričani, da bi bil postopek izvedljiv tudi pri ljudeh. Na mestu, kjer manjka zob, bi vstavili umetnega, ki bi v treh mesecih “prirastel” h
. —„--- . ----- kosti. Pozneje bi ta zob prema-
vojne in svojega ožjega rojaka zaii s posebno snovjo, z bioste-iz Like. Od tega naj bi bila kleno keramiko, ki jo je sinte-pričakovala več naklonjenosti tično pridobil neki inženir na po — Titovi smrti. Jovanka tej univerzi.
živi še vedno v palači na De-'jsili—----_ .j.-—•••-• =*
dinju, toda baje v neke vrste
hišnem zaporu, med tem ko živi Tito v neki drugi svoji palači.
DETROIT, Mich. — Šolske oblasti so včeraj poslale domov otroke, ki niso mogli dokazati, da so bili cepljeni proti petim nevarnim otroškim boleznim. Šolska uprava je izjavila, da je bilo to potrebno, da starši spoznajo nujnost cepljenja in zanj poskrbe.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter je položil včeraj venec na grob Nez-' nanega vojaka na narodnem1 pokopališču Arlington in v govoru dejal, da dolgujemo
“poseben dolg zahvale” tem. ki so se borili v Vietnamu, v vojni, ki je imela toliko nasprotnikov.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Na seji Varnostnega sveta ZN, na kateri so afriški zastopniki zahtevali odločne ukrepe proti Južni Afriki zaradi njene rasne politike, je zastopnik ZDA A. Young dejal, da osebno take ukrepe podpira, da pa jo odločitev o tem pri državnem tajniku, oziroma predsedniku ZDA. Pričakujejo, da se bo vlada ZDA odločila za umirje-nejše stališče, ker potrebuje Južno Afriko pri reševanju krize v Rodeziji.
«117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio «4103 National and International Circulation
Published dally except Wed., Sat., Sub., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINAj
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCKlpTION gATES.
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $3.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 159 Tuesday, Oct. 25, 1977
Janez Ev. Krek zadrugar
Kdaj je in kdo je kaj enakega dosegel med Sloven- i “Prišel bo svet’ Martin, iz mo-jjred Kiekom in za njim? Ko je bil že desetletja v št grobu, so njegove odrešilne ideje, ovite z nesebično lju- T beznijo do svojega naroda, cvetele kot žlahtne rože po slovenski zemlji. Ko je gospodarsko reševal svoje ljudstvo, je tudi čutil resnico, da žena-gospodinja tri vogle pri hiši podpira. Zato je za njeno izobrazbo ustanovil Kreko/o gospodinjsko odo pri uršulinkah in uvajal po deželi gospodinjske tečaje, “svojega najljubšega otroka”.
Po vsem, kar smo sam© po vrhu povedali'o Janezu grlva- Tudi “T°h Ev. Kreku, ali ni opravičen sklep, da je bil ta mož naj- roi"a udeležbo. večji Slovenec vseh časov? In če je tako, potem zasluži, da se ga spominjamo in ga častimo ne samo ob obletnicah, ampak vedno, povsod in ob vsaki priliki.
L. P.
ci pred Kiekom in za njim? Ko je bil že desetletja v |ta bo staril vin’,” pravi pesem.
o bo šele v novembru. Toda Društvo Slovenija bo priredilo martinovanje že v soboto, 29. o-ktobra v veliki svetoštefanski dvorani. Bo vse tako kot nek doma ob vinski trgatvi ?<" na pretek, tudi pok' mnogo dobrega za 1
jO-
Na Švedskem skušajo z visokimi davki omejiti ulivanje alkoholnih pijač .
eseti prebivalec je uvrščen med alkoholike, žara-ui alkohola umre triinpolkrat več ljudi kot na cestah v prometnih nesrečah.
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, IDL. — Kmalu bo- gib narodnosti ima iste težave.
mo obhajali Slovenci izven domovine slovenski narodni praznik 29. oktober. Na ta zgodovinski dan leta 1918 se je izpolnilo to, kar je slovensko ljudstvo želelo že na slovenskih narodnih taborih — hiti na svoji zemlji
Gospodarsko in socialno stanje na slovenski zemlji je bilo v času, ko je dr. Janez Ev. Krek nastopil svoje javno delo, skrajno nezadovoljivo, skoraj, obupno. Delavca v tovarni je težko prizadela industrijska revolucija sredi prejšnjega stoletja; znašel se je v novem položaju široko organizirane produkcije osamljen in se sam samcat boril za svoje pravice, ne da bi imel kaj izgledov na uspeh. Še slabše se je godilo kmetu. Tipična mala in
srednja kmetija, v veliki meri prevladajoča na slovenski ’svoj gospod. Kdor je leta 1917 zemlji, se je znašla po odpravi fevdalizma in tlačanstva zasledoval gibanje za majniško
v obupni gospodarski stiski, tako veliki, da se je kmet-J deklaracijo, katero je podal v
skim ljudem pod grofi in baroni tujega rodu, ki so jim ,dunajskim parlamentu slovenski prej tlačanih, godilo bolje. Slab način obdelovalne ih'politični voditelj dr. Anton Ko-vzreje/alne tehnike, neznanje in nedosegljivost denar-{rošec, je spoznal, da je to vsena-nih sredstev iz poštenih virov, so gnali kmeta v naročje (rodna zahteva, vaških magnatov in oderuhov dostikrat nemčurjev in; a sloveiiskl
zelonašev. Ti so z nepoštenimi, visoko pretiranimi o-:narod orekn,-! zveze z neuvidev- i, m ^ "Ar. ™ o*™-
brestmi spravili eno domačijo za drugo na boben. Are- .. . vilo naklade AD. Okrog ioOO iz-
silile pomoči ni bilo od nikoder.
Nova generacija nima več smisla za svojo narodnost, za preteklost naroda, iz katerega je izšla. So predvsem Amerikanci, katerih nič ne briga, kaj se godi v “stari kontri”. In če kaj berejo v angleščini, zanima jih le šport in manjpometnbne stvari.
Mi pa hočemoNohraniti za vsako ceno naš edini slovenski katoliški dnevnik. Stari rod izumira, sodobna mladina se malo briga za narodni, verski, kulturni in politični razvoj v deželi, iz katere so morda sami prišli. Zaskrbelo me je, ko sem bral šte-
no in mačehovsko Avstrijo. U-stanovil je v Ljubljani slovensko narodno vlado. Žal, da se ni v celoti izpolnilo to, kar je naroVl želel. Bili so ljudje, ki so se bona vrat na nos čimpreje
vodov. Lahko bi je bilo vsaj 5000. IKaj storiti? (Pridobiti nove naročnike to je ena od zelo važnih nalog nas vseh. Druga je pa: Podpreti list z oglasi in voščili.
Božič se bliža. Opustimo pisanje božičnih kart, mesto tega pa dajmo objaviti v našem dnev-
, , --------------— vam
v ac.o v Lljubljam. Avtonomis-| je res kaj mar za ohranitev naše tičnim zahtevam je odzvonilo ta-[Ameriške Domovine, -upam, da
krat, ko je dr. Korošec vstopil prošnje ne boste odbili. Poma-v Stojadinovičevo vlado. Za- gajte pri' zbiranju voščil Vsi, man so bili poslani v internaci-|prav vsi! jo: dr. Korošec, dr. F. Kulovec,
Marko Natlačen, celjski župan dr. Ogrizek, zaman so sedeli v
Zlasti hud in nacionalno nevaren je bil položaj kmetske domačije v krajih, kjer Slovenci mejijo na Nemce. Italijane in Madžare. Tam so tujerodni krajev- ^
ni bogatini nudili revnemu in nebogljenemu slovenske- ^ ~
mu kmetu denarno pomoč z namenom, da ga poženejo in sode.lovanja dr. A Korošca. WJaVm v našem anev-
f “l® da?.°J' r®ke s™lem1 sonarodnja- prvi decemibel, kl je sledii, je „iku,Jkl boJkmaIu objahal ”
ku Nemcu ali Italijanu ali Madžara. Grozila je popolna postal mejnik nove tlranije ln j j u
gospodarska in socialna odvisnost znatnega dela kmet- popolnega nerazumevanja Slo- Za Veliko noč ie Ml len nriviv' SKega stanu od tujerodnih narodnostno sovražnih pl- vencev in Hrvatov. Najmanj, za Božič mora biti še večji V .,uvk Taksno stanje slovenskega kmeta je našel Janez kar smo Slovenci pričakovali, je novembru bom potrkal pismeno Ev. Krek, ko jC spisal znamenito knjigo ‘Črne bukve bila narodna avtonomija z lastno (-ali ustno na dobra srca Ce
kmečkega stanu” in prijel za javno delo. Njegov bistri.....................
um je spoznal, da je rešitev edino le v organizirani samopomoči, ki naj ji priskoči na pomoč krajevna in državna oblast s primernimi ukrepi in sredstvi. To drugo spoznanje ga je nagnilo, da j6 šel v politiko, zavedajoč se, da ic samo s politično akcijo možno uresničiti povezavo samopomoči in pozitivnih ukrepov javne oblasti.
Zastavil ie svoje delo na obeh poljih, in na obeh u-spešno. Šel je med delavce in kmete in v neštetih sestankih in govorih prepričeval ene in druge, da posameznik v sedanji strukturi in stanju gospodarstva ne pride sam nikamor. Treba je skupnega napora mnogih, ki jih na enak^način čevelj žuli, treba je zavedati se, da “ločitve ne, zdaj združenja so časi” (po Prešernu). Im je začel z organiziranjem kmečkih in delavskih množic na osnovi gospodarskih in socialnih potreb. Prva organizacija te vrste je bilo Slovensko katoliško delavsko društvo (1894). ki je s sedežem v Ljubljani postalo centrala’ za poaobna društva po Sloveniji. Iz njega se je fazvila trgovska zadruga Prvo delavsko konsumno društvo, ki se ga še prav dobro spominjamo.
Po .deželi je pripravljal duhovščino za vodstvo hranilnic in posojlinic, ki oo pod njegovim vodstvom začele rasti kot gobe po dežju. Po nekaj letih je bila dežela posejana v temi zadrugami, pri katerih je dobil kmet v stiski poceni kredit in je bil rešen vaških oderuhov.
Kakšne pgibmne važnosti so bile te kreditne zadruge za gospodarsko poživitev in utrditev podeželja, ni mogoče zadosti poudariti; V Ljubljani je bila v istem času ustanovljena Zveza kranjskih hranilnic, pri kateri je bil dr. Krek odbornik in gonilna sila. Kmalu nato so začele rasti Pidi olagovne zadruge za prodajo kmetijskih pridelkov po pošteni ceni in pa za ceneno dobavo gospodarskih potrebščin in strojev. Centrala vsega tega bujnega zadružništva je postala za Kranjsko Gospodarska zveza v Ljubljani, ki. ji je bil Krek predsednik od 1902 do svo je smrti, isto tako tudi Zadružni zvezi, ki se je ločila od prve z namenom, da se posveti le združevanju zadrug in njihovi reviziji, dočim Gospodarska zveza obdrži centralno funkcijo, vsega blagovnega zadružništva. ', , ■
Ves opisani fenomentalni razmah zadružništva' v Sloveniji pa je potreboval sposobnih in za ta namen šolanih ljudi — in to je Krek dobro vedel. V ta namen je pri deželnem zboru I. 1908 predlagal ustanovitev Zadružne šole v Ljubljani, ki je bila prva v Avstro-Ogrski in druga v Evropi. Zgledno je delovala vse do druge svetovne vojno in izobrazila stotine sposobnih zadružnih delavcev. Tudi pisec tega’sestavka je nekaj7 časa sodeloval pri njenem učiteljskem zboru. V tistem času je bilo slovensko ha krščanski osnovi zasnovano zadružništvo na vrhunch svojega razmaha in svoje gospodarske moči, a vee to je zrastlo iz semena, ki ga j^ pred desetletji sejal Janez Ev. Krek, in se je razrastjo tako, da je imelo v lastnem bančnem podjetju — Zadružni gospodarski banki v Ljubljani — svojo osrednjo kreditno in denarno po Jovalnico.
Prvo soboto v oktobru je pričela slovenska šola s svojim pou-zaporih v Sremski Mitroviči kom. Naš gospod župnik p. Klav-Msgi. Škerbec, poslanec Brodar !djj je pri|ej učence pozdravit, m lugi samo zato, ker niso klo- Oglasil se je v vsakem razredu, ni i pre kliko prodanih sloven-nagovoril in dal vzpodbudo s 1 jugofilov. Slovenski politiki k učenje materinega jezika. — niso dovolj poznali Balkancev, [višji, razred sedaj poučuje g. An-Ko letos obhajamo zopet slo-Mrej Remec. Dr. Jože Goršič je venski narodni praznik 29. okto- preveč zaposlen drugod. Razred ber, ga obhajamo v upanju na ima enajst dijakov. Tudi p. Ven-lepšo bodočnost slovenstva v la- delin je obljubil, da bo še pou-stni državi. Beograjska klika je čeval petje, čeprav je zanj to ve-uničila kraljevsko Jugoslavijo, lika žrtev, ker se mora voziti od jugoslovanski komunizem pod Sv. Jurija v J. Chicagu k Sv. Titom je vzel narodom se tisto Štefanu. Prihodnja mladinska malo svobode, a volje za odpor maša bo zadnjo nedeljo 30. okto-ni mogel zlomiti. V srcih zaved- bra. Vsi učenci, veliki in naj-nih Slovencev je neomajno upa- mlajši, naj zasedejo prve klopi, nje, da bo enkrat uničen tudi Tudi starši vabljeni. Cerkev beograjski jugokomunizem. Iz naj bo tudi tokrat polna, razvalin sedanjosti, verskih in moralnih bo kot ptič Feniks vzrastla svobodna slovenhska, država, ki ‘bo v enakosti z dru-jimi narodnostmi sedanje Jugo-
Spominska škofa dr. Gr drugo nede montu. Or litve of maša kater'
smrti ožmana bo mbru v Le-pop. tbodo-mo-em grobu, nato .ava v cerkvi, pri odelovali tudi učen-
ci s'
car
P'
k i
ce sobotne šole iz Chi-pomnili se bomo ob tej tudi vseh drugih žrtev idnističnega nasilja.
Lepo pozdravlja vse.
“Toti Štajerc”
Slomškovo kosilo, je za nami. Bila je prav lepa udeležba. Cisti dobiček od kosila je znašal $617.31, dohodki od Rummage vine izražala voljo slovenskega | Sale $258.55, darovi in članari-
naroda.
Čikaška Tribuna z dne 30. sept. prinaša zanimiv članek pod naslovom: The ethnic Press losing its audience. Opisuje stanje etničnih listov, ki so pred desetletji imeli lepe naklade in ki sedaj padajo iz leta 'V leto.’ Imenuje: Daily Zgoda, poljski dnevnik, Abend Post, nemški ča-
na Slomškovega kluba $643.00. Skupaj $1618.86. Ves prebitek bo šel v sklad za Slomškovo beatifikacijo. — Žal, da je č.g. Varga, ki je namestnik postuiatorja za Slomškovo beatifikacijo v Ameriki, resno zbolel. Molimo sanj in prosimo (Slomška, da mu izprosi ozdravljenje.
sopis, 111 Progreso, italjnski čgso- nas Slovence
Kaj se sedaj najvažnejše za (—T_ „„..—^ v Chicagu. Predpis. Uredniki teh listov pravijo: vsem slovenska razstava na Ko smo izgubili našo narodno Mednarodnem velesejmu na soseščino, smo izgubili tla. . . . j Navy Pier, ki bo v soboto, 29., in Nekateri uredniki teh časopisov [v nedeljo; 30. oktobra. Slovenska so poskusili z delno prilogo v an- razstava je pod geslom: Ljubo gleščini, kar pa se ni obneslo. (doma, kdor ga ima. Naj nihče od Edw. Rozanski,. glavni urednik ^Slovencev ne manjka na tej raz-lista Polish Daily Zgoda pove stavi. Z obilno udeležbo pokaži-tole: ‘Nova generacija nočfe po- mo, da smo med drugimi narod-znati naše narodne dedščine in nostmi, ki tam raztavljajo tudi ne slišati o naši domovini. Oni Slovenci. Tudi tukaj gre za u-hočejo brati le angleško” ...
“29. oktober 1918” Slovenska akademija pri Sv. Vidsa
CLEVELAND, O. — Kako rad bi, da bi vsi Slovenci in Slovenke doma in po svetu in zla-rSti tudi mi na tujem/slovesno praznovali “29. oktober 1918”, na narodni praznik! Izobraženi in preprosti, mladi in stari, skratka vsa slovenska narodna družina. Vse, kar čuti narodno! Zakaj? šele takrat bo namreč imel sleherni slovenski človek jasno pred seboj naš\ skupni vzvišeni cilj, ki naj nalil v svojem času rodi sad, katerega si tako vsi želimo in se ga veselimo — svobodno Združeno Slovenijo.
Dva velika odločilna dogodka poznam v naši zgodovini. Oba sta bistvenega pomena za vse nase duhovno in narodno politično življenje: naša odločitev
pred dobrimi 1200 leti za sprejem krščanstva in naša oktobrska odločitev 1918 za svojo državno indentite‘to — istovetnost. S svojo prvo odločitvijo smo se opredelili za zapadno duhovnost, kulturo in demokracijo; z drugo pa smo storili po stoletjih odvisnosti od tujščine prvi korak v svojo lastno državnost.
Z impozantno akademijo bo prihodnjo nedeljo, 30. oktobra, ob štirih popoldne v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu vsa velika clevelandska in okoliška sloven ska skupnost obhajala spomin na ta drugi naš veliki zgodovinski dogodek. V to našo skupno manifestacijsko akademijo so namreč vključene vse clevelandske kulturne in druge organizacije in ustanove z o-srednjim pevskim zborom Korotanom, folklorno skupino Kres in 'z mladino obeh clevelandskih sobotnih slovenskih šol na čelu.
Kakor leta 1918, tako bodi tudi letošnji “29. oktober 1918’' v nedeljo, 30. t.m., naš največji in naj dražji spominski praznik, ki naj nas 'še bolj pripravi in končno pripelje ves naš narod v nove in lepše zarje kulturnega življenja in popolne svobode v Združeni Sloveniji, v kateri bodo združeni tftdi vsi tisti deli našega* naroda, ki so danes še odtrgani od skupnega narodnega telesa.
S to željo v srcu: Na svidenje pri Sv. Vidu prihodnjo nedeljo na skupni slovenski akademiji ob letošnjem prazniku 29. .oktobra 1918. leta!
Janez Sever
Z uvedbo novega davka je Švedska že drugič letos zvišala cene alkoholnih pijač. Dodatni prometni davek na (o blago se je zvišal od 17.65 na 20.18 odstotka, s čimer se je ta nordijska dežela utrdila v svetovnem merilu na prvem mestu, ki ga ima že desetletja. Steklenico vodke ‘Exporer’ (tri četrt litra) — tega žganja prodajo 15 milijonov litrov na leto — je švedska država obdavčila s 53.07 od skupno 58.75 krone, kolikor zdaj znaša cena na drobno.
Proizvajalcem alkoholnih pi-'jač in trgovini tako ostane pri litru samo 5.68 krone (švedska krona je 25 centov). Švedske
Obletnice pri cerkvi sv. Križa v Fairfieldn
socialno-zdravstvene službe, na katerih pobudo so pristojne o blasti sprejele nove predpis®! zatrjujejo, da se je alkoholizefl1
že tako razširil, da postaja
druŽ*
NEW YORK, N.Y. — Sveto-križki farani so se koncem septembra v lepem številu oddolžili ljudi pije dj
beno nevaren in “navadna bol® zen”. Vsakega desetega prebi valca Švedske ne glede na sp° uvršča socialna služba med kr0 nične alkoholike. Vsakemu dru gemu med njimi je pijača ze hudo načela zdravje.
Izvedenci so zbrali tudi podatke za ugotovitev, da je alkoh^ neposredni povzročitelj smr 5000 ljudi na leto. Zaradi bol®2 ni, ki so posledica pretiranega pitja alkohola, umre zdaj ^ Švedskem skoraj trii«polkra več ljudi kot pri prometnih n®" srečali. Med vozniki, ki umro a cesti, je 35 odstotkov vinjen1^ ali pijanih. Znanstveniki še sebej opozarjajo na pojav s ^ tega alkoholizma” med žens a mi, ki je “v modi” v vseh sloj1
cerkvenim pevkam m svojemu ) ker nigo nikomur na o-organistu. V lepo okrašeni dvo-jj^ in na nenehn0 naraščanj6 rani je župnija pripravila slav-L^ alkoholičark. Po prib ^ nostno večerjo za 30 letnico, od-) vsak tretji alk®
kar dela pri cerkvi zborovodjana gvedskefn žens*# in organist in ob petdesetletnici i
Takrat je bil pri cerkvi župnik)
loškodb®
Rov. Gol«,. Cerkov ni imeia <*%£££*£%£ dolg-ganista. Andrew je bil sicer sa. možganskih cel^' ^ holizma mmik v orglarski umetnosti, z Ltnega, kronicn g ‘ v s](ih močno voljo in resnično preda-|Pribaja do krčenja . j„
nostjo cerkveni glasbi je postal j ce^c>v^ar se ^aze S. 1 gved' odličen orglar in voditelj cerk-; psihičnimi simptomi da je venega zbora. Vsi, ki smo se u-'skem niti že ni vec izjem , ^
deležih lanskoletnega kongresa kdo predčasno up o °.]e v Filadelfiji, se spominjamo ie- ritem desetletju življenja-pega vložka, ki so ga pele sveto-, tak^ne invalidnosti so ve križke pevke, nepozabno pa bo poškodbe, ki jih alkono P ostalo prelepo orglanje, sprem- čl v možganskih celica ^
Ijanje pesmi, monumentalni za- Zdravniki neke '30^n^nlCecej četek in konec slovenskih pobož- Goeteborgu spodbijajo Pr ^ nosti v cerkvi sv. Frančiška Ksa- razširjeno mnenje, da so verja. Igral je Andrew Mursick. vzetni za alkohol samo lju Iskali smo organista, pa nam je slabotnega značaja in šibke pomagal Andrew, po rodu Slo- lje. Ugotavljajo da “alkPh°l“ff vak. Slovenska pesem mu je po- ppstane tisti človek, ki ni za..a, stala del življenja. Kako globoko 'voljen z majhno količino p1^ jo občuti je ponovno dokazal na če in skuša čimprej popit1 cJ ^ slavnostnem večeru, ko je vodil yeč, ker mu ni alkohola prepevanje svojega zbora. Pred-’n dovolj”. V pijanem stanju vsem moramo poudariti njegovo'živi j a tak človek nekakiL vestnost, smisel za organizacijo' “mrk”, hkrati pa čuti potre ^ in njegovo razumevanje za slo-|da bi ga zvrnii še kozarček, vensko rpelodijo. Prijaznemu in'bi ga poživil. Profesor Gunu. skromnemu gospodu, ki ohranja lDundqujst iz stockholmske v cerkvi sv. Križa slovensko pe-;nišnice Karolinška navaja -■ sem, želimo, da bi to lepo nalogo pomembn&jša znamenja, po k opravljal se dolgo let. ' terio je mogoče spoznati U«£
«v2ek4l0yS.1UsIInbSek-žu«>"ik nagnjenje k alkoholu: •» *
svetoknzke župnije, je v izbra-,-vitiu. obcas11 nili besedah prikazal zgodovino^
vo-
,,i
bol'
nagnjenje k
hitrejšem pitju skrivno uživanje alkoholnih^ ^ , jač, slaba vest zaradi 0 c 0
slovenske cerkvene
organistovega dela in doprinos' pevskega zbora k
delu Amerike.
Yorskih Rev. Richard Kregar.
Zenski cerkveni zbor ima 11 stalnih članic:. Mary Billig, Majna Luzan, Julia Csanadi, Bnr-kara Lrzelak, Helen German, An ne Horvath, Theresa Hyzyn-ski, Sabina Mackno, Antonia
tt • ' ootenje. n/y
v imenu New j' Ura^dne švedske statistike P lojakov sta govorila1^ med drugim, da ljudje P Rogan in oimon ^ največ ob sobotah. Na dan je na švedskih cestah ‘ največ smrtnih žrtev pr°me
nesreč, in sicer 30 9dstfK0, Švedske °
Psi iščejo rudo
MOSKVA, ZSSR. Desetletni poskusi so potrdili domnevo, da psi pdkrijvajo rudne žile hitreje in zanesljiveje kot človek po najbolj izpopolnjenih metodah.
V Sovjetski zvezi sp v tundri,
nesreč, in sicer vseh. Zaradi tega so - ■ ...
blasti že sprejele in še PrlP ^ Ijajo strožje kazni za P1'0 /’ , v javnem prometu. Med
švedskih zaporih je
Ramadanovič, Grace Smey in . . v , , „0nririii i«- r
Frances Vitrag. Polovica izmed ^ » **
njih hodi k zboru domala vse “"f f “ "dSo rap«"« Slonje. Najdaijša doba ,= 57^"
Skupno število let dela pri
let!
prekrškov in raznih drug1"' .jj
ih ka?:
ni vib dejanj, ki so jih st/
General Electric, naj izdela ^
3 i(i
zboru znaša 418 let, to je skoraj 40 let prepevanja v cerkvi za vsako pevko. Dve pevki sta Amerikanki poljskega rodu, ena je italijanskega rodu. Vse pevke'. veže ljubezen in predanost slovenski cerkveni pesmi, pri koncertu so pokazale precizno izgovorjavo in občutek za naše melodije.
Nepozabni večer je Izkušeno kaj poskusnih električnih vodil Joseph A. Ruei, Kanadčan mobilov, namenjenih kas' francoskega porekla. Poročen je serijski proizvodnji. Mo
Slovenko, ki odlično' obvlada bi bdi izdelani do spom a 1 1
našo govorico. G. Ruel je poka- 1979. . .^R\
da
Ne le slovensko časopisje, am- ideje. Na svidenje! pak tudi etnično časopisje dru-
v planinah, pa tudi drugod u-[zal, da zna usmerjati delo pri Novi električni avto o strežno dresirani psi odkrili le-'tej mnogoetničhi župniji z dobro štiri sedeže, vozil bo s i ' veljavljenje slovenske misli inlžišča bakra, cinka, niklja in vol- voljo, z velikim razumevanjem do
(frama ter raznih piritov, ki jih) in tudi ušpdhom. j instrumenti niso prišli na sled.
55 mili, imel bo 13 batedj]
enkratni Py
s katerimi bo po ^
nitvi lahko peljal 80 milj da
Simon Kregar
HANADSH
/
DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Predsednik zvezne vlade Pier- pa re E. Trudeau je pretekli teden 1 napovedal predložitev posebnega zakona, ki bo omogočal izročitev nekaterih bistveno pomembnih vprašanj neposredno volivcem. Prvo tako vprašanje naj bi bilo vprašanje enotnosti Kanade. To bi naj bilo stavljeno v zvezi s prizadevanji nekaterih skupin v pokrajini Kvibek za ločitev od Kanade in vzpo-stavo posebne neodvisne države.
Volivci bodo na posebnem glasovanju imeli priložnost odločati o bodočnosti Kanade. Njihova odločitev bo obvezna za vso deželo in vlada se bo morala po njej ravnati. Z drugimi besedami bi naj to pomenilo, da bo morala zvezna vlada v Ottawi varovati in ohranjati edinost Kanade, če bi se v Kvibeku odločili za ločitev od kanadske državne skupnosti.
Nič ni čudno, da je k temu iz-
z nejevoljo. Nekaj odpora proti njim je tudi v mlekarnah, ki imajo menda kar dosti podpore med kupci.
*
V okraju Essex so pretekli teden notranji poštni delavci štiri dni štrajkali in s tem prekinili skoraj ves poštni promet. Unijski vodniki so poslali delavce nazaj na posel, ko je zvezno sodišče to odredilo.
*
Žena komunističnega vodnika v ČSR Vera Husak se je pretekli teden smrtno ponesrečila, ko je treščil na zemljo heikopter v bližini Bratislave.
*
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je po koncu uradnih razgovorov tekom svojega obiska v Franciji odšel z vso svojo družbo, v kateri so bili štirje ministri, štirje svetovalci, prevajalci, kuharica, dve služkinji, točaj
predsednik pokrajinske in 30 telesnih stražarjev, v ene-v Kvibeku Rene Leves-jga najizbranejših hotelov v
javil vlade
que, da bo Kvibek sam odločal'južni Franciji za tri dni odmora o svoji bodočnosti ter izrazil u-'pred nadaljevanjem poti panje, da bo zvezna vlada spo- .Portugalsko in v Alžirijo, znala nesmiselnost predloga, ki j Londonski “The Times”, naj-ga je omenil Trudeau. Ta je v^uglednejši britanski list, je pri- pred'vrati. odgovoru na vprašanje v zvezi s nesel poročilo o tem Titovem svojim predlogom izjavil, da odmoru. Na začudenje lastnika med tem, ko bo zvezno glasova- hotela, ki je znan po izredni nje obvezno, pokrajinsko ljud- hrani, .so domače kuharje odslo-sko glasovanje, ki ga je napove- vili in Titova kuharica je začela dala vlada v Kvibeku, ne bo ob- pripravljati hrano pod skrbnim vezno, ampak le izraz želja in nadzorom Titovega osebnega mišljenja pokrajinskega prebi- zdravnika. Po tem poročilu je valstva. moral biti ob 6. zjutraj priprav-
Pretekla povpraševanja jav- Ijen zajtrk: zeljnata juha, klenega mnenja in razpoloženja v base in pečene piške ...
V Sudburyju vlada malodušje, kot ga ta kraj ne pomni od časov velike depresije. Inčo, podjetje za pridobivanje niklja, je namreč sklenilo omejiti produkcijo in odpustiti eno četrtino svojega delavstva —■ 2,800 o-seb. Družba bo odpustila poleg tega še 650 delavcev v Thompsonu v Manitobi. Gospodarstvo Sudburyija bo s tem odpustom izgubilo letno do 40 milijonov-dolarjev.
Predsednik zvezne vlade Trudeau je namigoval, da utegne Kanada dati pobudo za povezavo rudnikov in topilnic svinca za skupno vodenje prodaje in uštalitev cen.
*
Neki gradbeni podjetnik v Kitchenerju je izjavil, da je težko dobiti zanesljive delavce tudi za $10.50 na uro, ko dobivajo brezposelni znatno podporo. Prenekateri so enostavno zadovoljni s to in ne iščejo resno dela. Če jim je ponudeno, se mu skušajo izogniti, ker jim ni do njega.
Zastopnik Laborers’ International Union v Cambridgeu je k temu izjavil, da povpraševanje po takih delavcih ne bo več dolgo trajalo — ker je pač zima
Kanadi so pokazala, da je velika večina za ohranitev sedanje kanadske skupnosti, ki pa jo ni pripravljena ohranjati in braniti s kakimi osebnimi žrtvami. Večina se je izjavila tudi proti, o-hranitvi te skupnosti s silo, če bi sc Kvibek za njo odločil. Glasovanje, ki ga misli predložiti P. E. Tiudeau, utegne v tem pogledu odločiti drugače. Pred njim bo gotovo prišlo v vsej deželi do obsežne odkrite razprave, ki bo pokazala, kakšne posledice bi odcep Kvibeka imel za kanadsko skupnost in seveda
za Kvibek sam.
*
Odbor proti inflaciji je upal to omejiti na okoli 6%, pa je o-stal precej daleč od cilja, saj je bila inflacija v preteklem mesecu po uradnih podatkih 8.4%.
Ob tako pičlem uspehu je odbor opozoril, da je trenutni
Po 24 urah se je lastniku hotela posrečilo prepričati Tita in vso njegovo družbo o prednosti njegove hrane. Naslednja dva dni so vsi to z veseljem in velikim tekom uživali. Ko je čas potekel in je bilo treba odpotovati, je Tito hotelirju, ki mu je poln veselja dal na pot še izbrana francosko pijačo, poklonil zlate gumbe za manšete na srajci, nihče pa ni plačal — računa. Hotelir se je po preudarjanju, kake naj to reč uredi in dobi denar, poslal račun predsedniku Francije Valeryju Giscardu, saj je končno ta Tita povabil v Francijo na obisk. Poročilo o tem Titovem odmoru je časopisje razširilo po vsem svetu v ne ravno posebno čast SFR Jugoslavije in njenega predsednika Tita.
Nova tajska vojaška vlada, ki
položaj precej boljši, če ne upo- ije pretekli teden odstavila števamo hrane, za katero gre nekako 30% rednih izdatkov povprečne kanadske družine. V takem slučaju bi bila inflacija pretekli mesec na letni ravni 6.9% napram 8.5% septembra lani.
Bolnik, ki se ni počutil posebno dobro, je pozval zdravnika: “Povejte mi resnico, kako dolgo bom še ostal?”
Dobil je odgovor: “No, Vas
nočem vznemirjati, toda od sedaj naprej je boljše, da mi plačate takoj z gotovino.”
Sv. oče je določil za prihodnji “Dan miru” 1. januarja 1978 temo: Ne nasilju, ja miru! K objavi pravi Vatikan: To je tragično, toda kaže, kaj je večja skrb sv. očeta v tem času.
Kanada krije 43% vseh potreb po azbestu na svetu. Glavna nahajališča so v pokrajini Kvibek, ki hoče ameriško družbo, ki ta nahajališča izkorišča, dobiti pod svoj nadzor. Vlada je izjavila, da bo skušala to doseči z denarjem, če pa ji to ne bo u-spelo, bo družbo enostavno podržavila. Ta izjava je povzročila v gospodarskih krogih precej nejevolje, še več pa negotovosti. Trdijo, da je zelo škodljiva, ker bo odvrnila nove vloge kapitala v Kvibeku.
Banketi, poroke...
TORONTO, Ont. — V Torontu smo zopet v glavni sezoni banketov in porok. Dne 8. oktobra je bil zapažen dobro obiskani banket društva Tabon Ta domobranski banket je vedno dobro obiskan in tako je bil tudi letos. Kratek nagovor je imel L. Babič, predsednik Torontske sekcije. Zapažen je bil tudi o-bisk predsednika sorodnega društva SPB Otmarja Mauser j a in Cirila Prezlja v duhu sodelovanja obeh organizacij v Kanadi. /
Med porokami je bila zapaže-na poroka gdč. Tatjane Blatnik z M. Blake. Hrana je bila izvrstna, istotako Lebarjev orkester. Zanimiv je bil nagovor L. Rigler j aj, ki s svojo mogočno postavo in globokim glasom izvrstno vodi taka slavja. Izredno lepo gesto je napravil ženin, ko je imel daljši govor v angleščini pa tudi v slovenščini. Naglas njegove slovenščine je bil tako prislčen, da je bila vsa dvorana navdušena nad to lepo gesto naši slovenščini. Otroci takih mešanih zakonov bodo verjetno samo še angleško govorili, je pa verjetno, da se bodo s ponosom zavedali tudi delnega slovenskega porekla.
Vino na porokah in banketih jc omejeno večkrat na “Merlot” iz SRS in “Tiger milk” s Slovenskih goric. Obe vrsti sta silno povprečni in po belem običajno celo boli glava. Mogoče bi prizadeti poskusili s kakim drugim jugoslovanskim vinom, odnosno prešli na španska, italijanska, čilenska, argentinska vina, ki so nedvomno kvalitetno boljša, v ceni pa enaka. Med drugim bi se več vina prodalo! Po 10 in več letih si človek želi kako spremembo.
Slovenske poroke v Kanadi postajajo zelo razkošne, povabi se do 500 ljudi k bogati hrani, pijači in dragemu ansamblu, za fotografije se izda tudi po $1000. V nekaterih državah je že v veljavi zakon, ki prepoveduje tako drage poroke, ker starše eko^-nomsko skoraj uničijo. V Kanadi do tega ne bo prišlo, toda mogoče bi bilo prav misliti; da se neha s tekmovanji, kdo bo imel najrazkošnejšo poroko?
Peter Urbanc, -----o------ \
mlajšim rodovom. Zgradimo jim dom — iz hvaležnosti, da bo večer njihovega življenja prijeten ob podoživljanju življenjske poti med svojimi vrstniki in ob obiskih mlajšega rodu.
V letošnjem letu je pripravljalni odbor dosegel, da so obla-'sti regigtirale “Slovenian Linden Foundation”. Dobili smo “Charter”, da moremo uradno zbirati potrebna sredstva za gradnjo doma.
Naj vsak izmed nas vzame zgraditev doma kot dejstvo, naj med svojimi znanci in prijatelji širi 'idejo in pridobiva podpornike, da bo dom Lipa čimpreje realnost...
Z velikodušnimi darovi in dobičkom družabnega večera 17. septembra se je gradbeni sklad povečal za novih tri tisoč dolarjev. Ob tej priliki se odbor iskreno zahvaljuje č. g. Kopaču,
ki je kot lansko leto ponovno dal cerkveno'dvorano brezplačno v uporabo za to prireditev.
V bodoče je na programu božičnica za naše starejše rojake, ki jo bo pripravil odbor s svojimi pomočniki in čč. sestrami v nedeljo, 11. decembra, popoldne v dvorani Brezmadežne. Začet no uro bomo pravočasno objavi li. Za sedaj vabimo k temu domačemu zbližanju.
Rezervirajte si čas in kličite za informacije sledeče: Babič
Lojze 255-9328, Trček Viktor 53-1894, Kraljič Frank 757-7693, Arhar Cveta 483-8330.
V novem letu bo prva družabna prireditev za dom Lipa v Slovenskem domu na Pape Ave. 14. januarja. Pričakujemo ponovnega toplega odziva in prijateljskega sodelovanja, kakor ste pokazali na jesenskem večeru.
Ideje, nasvete in plemenite darove blagovolite sporočati pismeno na naslov slovenskega župnišča: 739 Brown’s Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7, Canada N
S. R.
Uran pod loškim gradom? j je poživila Slovenska filharmo-... . . hija. Pod vodstvom kanalskega
To potrjujejo tudi sedanje rojaka Antona Nanuta je izva-geokemične raziskave škofje!o- jaja koncert v Kulturnem domu škega območja v okviru med- v Desklah, zakaj nastop orke-narodnega tečaja geokemikov s^ra na trgu pred cerkvijo je 16 držav s štirih celin, ki so ga preprečil nenaden dež. pripravili pod okriljem agencije za atomsko energijo ZN. Da so
v bližini Škofje Loke in ne le na Žirovskem vrhu večja nahajali-
Zdravstveni dom tudi v Anhovem
Odprli so ga poleg nove tovar-
sca uranove rude, so neposred- ne ccmenta in salonita) služn no ugotovili prav omenjeni te- bo vsemu prebivalstvu na £a-cajmki, ki so na površini okoli Riškem in območju bližnjih 300 kvadratnih kilometrov vzeli Brd. Največj-i prispevek za nje-po 450 vzorcev potočnega mulja govo i2gradnjo so dali delavci m vode iz škofjeloških potokov, Salonita v znesku 13 milijonov in jih poslali v analizo na Du-;djnarjev naj, kjer je sedež mednarodne
agencije za atomsko energijo ZN (IAEA). Doslej so z Duna-
Brežiški kulturni teden
Pretekli mesec so imeli v Bre-
Dom Lipa
stična, je napovedala izboljšanje odnosov s komunističnima sosedama Kambodžo in Laosom. Vojaki so izjavili, da bodo Tajski dali tekom enega leta novo u-stavno vlado potom novih volitev.
*
Nekatere skupine se pogajajo z ministrstvom prirodnih bogastev v Ontariu za prepoved rabe jiastk ki zgrabijo žival za noge. Na področju Velikega Toronta naj bi se na take pasti u-jele veverice in celo previdne Nova demokratska stranka je |domače mačke. Ljubitelji teh so po svojih stališčih in političnih začeli gibanje za prepoved ta-nazorih zelo blizu socialistič- kih pasti, nim strankam v Evropi, celo
Izid pokrajinskih volitev v Manitobi 11. oktobra je pokazal, da se politično razpoloženje v Kanadi nagiba proti konservativnosti. Nova demokratska stranka je pri volitvah v Manitobi izgubila kar 8 poslancev in s tem večino v pokrajinskem parlamentu. To je dobila progresivna konservativna stranka, ki je prevzela z njo tudi vlado.!
TORONTO, Ont. — Priprav-* litini odbor za slovenski sta-,
Kraljica Elizabeta II. je te- rostni dom Lipa nadaljuje z na-kom svojega šestdnevnega obi-| črtnim delom za skorajšnjo u-stavno civilno vlado predsedni- ska v Kanadi pretekli teden o- resničenje koristne, človeko-ka Thanina Kraivichiena, ker brnda pozornost na oba glavna ljubne ideje. Na tem mestu zdaj se ji je zdela preveč konserva- 1 problema dežele, na ohranitev ,poročamo o uspelem družab-tivna in prehudo protikomuni- njene edinosti in na njeno go-'nem večeru 17. septembra v
spodarsko stanje. Ko bo prihod- dvorani Brezmadežne v Nev/
bližje kot britanski delavski
Rodezijski črnski vodnik Jo-
slranki. Pričakujejo, da bo. po shua Nkomo je izjavil, da je bi-porazu v dveh pokrajinah od de- lo letos iz Kanade ^poslanega v cembra 1975, izgubila verjetno Rodezijo 900 ton lahkega orožja večino tudi v Saskatchewanu, za tamkajšnje vladne oborožene kjer bodo volitve leta 1979. sile. Prav tako naj bi bilo v
.Rodezijo poslano precej razne Z uvedbo novih mer so začeli opreme za oborožene 1 sile. To
v
nje poletje prišla znova v Kana- (Torontu, do odpret v Edmonton igre dr- | Prijatelji in podporniki te žav britanske Skupnosti naro- vseslovenske ustanove so v pre-dov, bo imela priložnost pogle- cejšnjem -številu napolnili prodati, koliko je bilo na teh dveh storno dvorano. Navzoče so bile področjih doseženega. ^tudi naše čč. sestre, ki so prve
začetne delavke na tem social-'nem področju do ustanovitve Finančni minister Chretien je pripravljalnega ,odbora. Tekom odklonil podporo kanadskemu večera je spregovoril odborov dolarju, ki je v zadnjem tednu‘predsednik g. Viktor Trček sle-enkrat zdrknil celo pod 90 c a- deče: Ko se enkrat ali dvakrat meriškega. Pred parlamentom na leto zberemo, ne samo da lije izjavil, da bo sedanji nadzor nančno pripomoremo k zgradit-nad cenami in plačami ostal v vi slovenskega starostnega do-veljavi do prihodnjega aprila, ma, pokažemo obenem, da čuti-'nato pa ga bodo postopno tekom mo potrebo po takem domu in
ja prejeli izide le za tretjino žicah kult v okvinl
poslanih vzrocev. Nove podatke , , . , w, .
. v , . . , . , katerega j e brežiški muzej orga-
pneakujejo te dm. I . . , . .. T,
T % , , .. ., niziral simpozij o Keltih. Na
Jasnejšo podobo o uranških • . , , , ™ ,
, , v. v, r. , njem se je zbralo okoli 60 stro-
razmerah na obmociu škofielo- , . , . . . . T
ike občine pa bo moč izobiiko- %?Jai0V' 2f ^marjev .z Jeva«, ko bodo sklenili lokalne S%avlJ0' !tnllJe' ”a?zarskv ' some hope for the children who must wear these braces] ^every day. That hope lies in MDAA’s massive / i research program. ^
J Only your contributions keep it going!)
(Give generously.'
Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up.
)19|
[Muscular Dystrophy Associations pf'America* 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019)
NAJVEČJI
DNEVNIK
NAROČAJTE
AMERIŠKI DOMOVINI
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnino nudi tudi verske, športue, družabne in druge aktiv-nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otrok®.
• SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
• ZAPOMNITE SI - PRI N \S DOBITE OSEBNO
POZORNOST:
Za podrobnosti ki pojasnila siopitc takoj v stik s sledeč)-oi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-333 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, 111. 60091
PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
BROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St,
17010 Lake Shore Slvd.
431-2088
531-6306
GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
UNBTEDflORCH
is the United Way >"""