NJ
^ K
MlUNlC*
PRIItivjkSKI dnevnik
IP^T^pT11” Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 50 (10.277)
TRST, sobota, 10. marca 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO PETURNEM SESTANKU MED ANDREOTTIJEM IN BERLINGUERJEM
Pogoji komunistov za novo večino Morda danes odločitev vodstva KD
Berlinguer obtožuje Andreottija, da sploh nima pravih predlogov Med pogoji KPI sta tudi skupna izbira vseh ministrov in oblikovanje enotne občinske uprave v Trstu - Predčasne volitve so sedaj neizbežne
RlM — Nekdanja enotna vladna Ječina je tokrat zares dokončno pokopana in vse kaže, da bodo predane volitve neizbežne. Andreotti s'cer nadaljuje svoja posvetovanja, j^ondar preseneča svoje sogovornico s tem, da sploh nima pravega Pfedloga o formuli vlade, ki jo namerava sestaviti. To pa zato, ker o tem še ni izreklo vodstvo KD. ' !|jbrž sdmo čaka na pravi trenu-mk, da bi pripisalo komunistom odgovornost za razpust parlamenta.
Včeraj se je Andreotti sestal z “srlinguerjem in delegacijo KPI. ječanje je trajalo zelo dolgo, ce-'h pet ur, tako, da so mnogi mi-®‘Rj na nova presenečenja. V resori pa je Berlinguer bil po razgo-v°fu razburjen in je najprej proteza! zaradi načina, kako se sploh ^dreotti posvetuje s strankami, ne ®a bi jim povedal, kaj pravzaprav Jatnerava storiti. «Nekaj nam je go-v°ril o programskih točkah,* je de-
jal tajnik KPI, «niti besede pa o vladni formuli. Po 40 dneh krize se nam to zdi nenavadno, posebno še če upoštevamo, da je tokrat Andreotti sprejel mandat brez običajnega pridržka. Tako se nam zdi, da je edini namen takih posvetovanj zbiranje podatkov za skorajšnjo sejo vodstva krščanske demokracije. Skratka, razvoj krize določajo de-mokrščanski politični interesi.* Berlinguer je temu dodal še prepričanje, da je Andreotti sprejel mandat samo zato, da bi zagotovil KD «re-žijo novih volitev* iz palače Chigi.
Demokrščanska igra je sedaj že očitna. Morda se še danes sestane vodstvo stranke, ki bo izjavilo, da so zahteve KPI «nesprejemljive», s tem pa dokončno razblinilo upanje na dogovor. Temu bo vodstvo KD dodalo misel, da je dogovor bil možen, posebno še po sklepu PSI, da vstopi v vlado. Pri tem bodo najbrž pozabili, da so socialisti res bi-
"•iiiiiiuiiviiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHmiiiuiiiiiiHiMliHHiiiiiiiimiiiu.umni im umni
V RIMU SREČANJE 0 LAKOTI V SVETU
Izpraznimo vojne arzenale napolnimo žitnice življenja
Srečanja, za katero je dala pobudo radikalna stranka, so se udeležili predstuvniki vseh demokratičnih sil
RlM — Leta 1978 je v svetu u-^rto 17 milijonov ’ otrok, vsak dan Pjhre zaradi podhranjenosti 90 tisoč *ludi. Lakota v svetu je bila glav-tema včerajšnjega kongresa v za katerega je dala pobudo likalna stranka. Na kongresu so j^elovali predstavniki vseh demo-Cfatičnih političnih struj, soddova-1 ,so s stvarnimi predlogi, z analiza-1i ali samo s svojo prisotnostjo. Godniki so v svojih posegih jasno Poudarili, da je treba danes nastopiti skupno, predvsem pa stvarno, rižoto v svetu je treba premagati !n odpraviti. Lakota, podhranjenost danes za svet naj večja sramota, 'raniota za ljudi in družbo. Letos svet praznuje mednarodno leto Ptfoka, a paziti je treba, da ne bo Pfaznoval mednarodno leto mrtvega
'Rfoka.
Na včerajšnjem kongresu je bil s°vor predvsem o stališčih, ki jih i? zavzela Italija do tega vprašanja. udgovor predstavnikov radikalne
t,l,|iiliill„ill„,li,l,„l,„l„„,II,Hlinil,■■Milili'
Umrl je kardinal Jean ViSlot, državni v Vatikanu
VATIKAN — Včeraj zvečer je na poledicah pljučnice in ledvične bo-j6zn> umrl kardinal Jean Villot, ki f celih deset let bil vatikanski «dr-3vni tajnik*, nekako predsednik ].ade. To službo je namreč opravil, od leta 1969 in so ga trije pa-zaporedoma potrdili na tem J!estu, čeprav ni imel poprejšnjih rPlomatskih ali državniških izku-ker se je pred tem uveljavil Predvsem kot teolog, ukradi bolezni in preutrujenosti je jU*ot ob izvolitvi zadnjega papeža, ®neza Pavla II., prosil, naj ga razijo te dolžnosti. Papež Janez Pa-II. pa ga je zaprosil, naj ostane (J9, svojem mestu, dokler mu ne ak!e ustreznega naslednika. v *Japežu ro že v jutranjili urah podali, da gre Villotu na hujše in i® najbrž ne bo preživel noči. Takoj
1.	Prekinil svoja postna razmišlja-iJa in se odpravil v bolnišnico. S JTdinalom, ki mu je bilo 73 let, j; je zadržal kakih deset minut. Za-^ je nekaj časa molil ob njego-ehi vzglavju in se z njim poslovil, j ^ Villotovo smrtjo se odpira vpra-h(Pje izbire novega državnega taj-J*a, kateri se je Janez Pavel II. 'Pšal sprva izogniti.
stranke je, da je Italija naredila bore malo ali nič. Mai$p Pannella je v svojem otvoritvebem govOru obtožil Italijo potro.štništva, razmetavanja ogromnih vsot denarja za oborožitev. »Niti ene lire — je dejal Pannella — ne smemo več potrošiti za oborožitev, za nakupovanje smrti še zlasti v trenutku, ko imamo pred seboj problem življenja, kako, s kakšnimi sredstvi rešiti človeško življenje, iztrgati ga smrti, ki nastopi zaradi pomanjkanja, revščine, lakote.* Tudi komunist Salvatore Sechi je svoj poseg osredotočil na nesmisel oboroževanja, za katero trošijo vse države tisoče milijard. Iz teh sredstev, je še dejal Sechi, je treba čroati denar za boj proti lakoti, revščini, proti smrti nedolžnih otrok.
To misel so povzeli tudi drugi govorniki, od Giorgia Benvenuta in Riccarda Lombardija do predsednika države Sandra Pertinija, ki se osebno kongresa ni udeležil, poslal pa je telegram v katerem je med drugim rečeno. «Izpraznimo vojne arzenale, ki so vir smrti, in napolnimo žitnice življenja in miru, da bomo nahranili otročičke, ki se borijo za obstanek na tem svetu.*
Tak je bil torej zaključek včerajšnjega kongresa in prav ta misel je bila jasno izražena v vseh posegih. Lačnim otrokom v svetu, predvsem tistim iz nerazvitih držav bomo pomagali, je dejal rimski župan Carlo Argan, ki je tudi izrazil svojo solidarnost pobudi, ki jo je dala radikalna stranka. Naj zabeležimo še, da so pobudo Dod-prli tudi Berlinguer, Susanna A-gnelli, Sarti, francoska pisatelja Simone De Beauvoir in Jean Paul Sartre in še mnogi drugi politiki, intelektualci, družbeni delavci.
Kongres se je zaključil v večernih urah z imenovanjem posebne vsedržavne komisije «za življenje, mir in proti oborožitvi*, ki jo bodo stavljali senator Terracini Pannella, Nenni, Bucalossi, Bozzi in duhovnik Baget Bozzo.
Prvi kongres v Italiji, ki je jasno postavil problem lakote v svetu, se je končal z ustanovitvijo posebne komisije, ki si je zadala jasne naloge in jasne cilje: premagati, in to dokončno, lakot v svetu, lakoto v Atriki in v južni Aziji, kjer živi 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, kjer se rodi 57 odst. otrok, kjer umre 90 odst. otročičkov že v prvem letu življenju. Z drugimi besedami, če v Italiji umre poprečno vsak 40. novorojenček, ima otrok v Afriki in južni Aziji prav toliko možnosti, da živi kot da umre. Letošnje leto so proglasili za mednarodno leto otroka, vprašanje pa je katerega otroka. Združene države Amerike bodo «praznovale» leto otroka s tem, da '»do potrošile za oborožitev 126 milijard dolarjev, Italija oa. v svojem malem, 5 tisoč milijard. Obe vladi ocenjujeta te vsote kot potrebne «stroške za obrambo*. Pri vsem tem pa mogoče ne razmišljata, da se pravzaprav mednarodna varnost v svetu ne gradi s puškami in topovi temveč s stvarno pompčjo ma lim zapostavljenim otrokom, revnim in lačnim, da ne bode zrasli v zapostavljene, obupane odiasle može in žene. (op)
li pripravljeni sodelovati v vladi, vendar pod pogojem, da KD sprejme obnovo prejšnje vladne večine in tudi vključitev ministrov iz vrst neodvisne levice.
N,s to odgovarja Berlinguer, ko ponavlja, da so v parlamentu možne tudi druge večine, brez komunistov, ki «jih ni mogoče prisiliti, naj ostanejo v večini*. Morda bi kazalo razmišljati o tem, da bi bila koristnejša «ožja večina*, kot pa večina, ki bi bila notranje neenotna.
Berlinguer je nato bil še kar odrezav glede taktičnih manevrov prejšnjega tedna: «KD naj se vendar odloči in to takoj ter jasno.* KPI s tem v zvezi ponavlja svoje pogoje za obnovo večine narodne solidarnosti. V vladi naj bodo tudi ministri neodvisne levice. To naj bo dokaz, da se je nehala diskriminacija proti komunistom, nikakor pa ne sme izgledati kot «sladkorček», ki ga ožja večina ponuja komunistom. Dalje: ministre v vladi naj izbere celotna večina in pri tem upošteva kriterije sposobnosti in pristojnosti, ne pa potrebe posameznih demokr-ščanskih struj.
Med pogoji je Berlinguer omenil nujnost oblikovanja novih enotnih večin v nekaterih deželah (Kalabriji, predvsem) in v tržaški občini.
Berlinguer je zaključil z ugotovitvijo, da KPI zahteva «več jamstev* tudi zato, ker je tokrat mandatar demokristjan in ker se KD še vedno brani koalicijske vlade s sodelovanjem KPI.
Po teh izjavah so ostala posvetovanja manj pomembna. Andreotti se je srečal s tajnikom PSDI Longom, ki je ponovil stališča svojega vodstva, nato pa izrazil upapje, da (jo «Berlinguer nekoliko omilil svoje zahteve*. Vsekakor pa je dodal, da mora na zahteve KPI «globalno odgovoriti vodstvo KD*.
Andreotti se bo danes zjutraj sestal še z delegacijo neodvisne levice, nato pa bo opoldne šel na sejo vodstva KD. V resnici ne gre za pravo sejo vodstva, saj formalno gre za «posvetovanja predsednika vlade*, čeprav je dokaj nenavadno, da gre mandatar na sedež vodstva stranke (tokrat na Trg del Gesti), namesto da bi sprejel njihovo delegacijo v svojem kabinetu.1
V resnici je skoraj vsem jasno, da bo Andreotti prve dni prihodnjega tedna sporočil sestavo tristranske vlade KD - PSDI - PRI, šel pred zbornice, prejel nezaupnico in tako na stežaj odprl vrata predčasnim volitvam. V Rimu se pravzaprav razpravlja samo o tem, ali bodo volitve 6. ali 13. maja.
O predvolilnem vzdušju priča tudi Donat Cattinov poziv demokrščan-skim in drogim volivcem, naj »omogočijo oblikovanje novih večin, kar so doslej preprečevali izidi 20. junija 1976». Komunist Armando Cos-sutta pa je na nekem zborovanju očital KD, da se je po Morovi smrti zelo spremenila in da bo tudi v bodoče težko sodelovati z njo.
MINO FUCCILLO
Prva enciklika novega papeža
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je v nekaj desetin strani dolgi encikliki strnil svoje misli o človekovih pravicah in programu svojega papeževanja. Besedilo so že razdelili predsednikom raznih škofovskih konferenc, objavljeno pa bo prihodnji četrtek.
Ubit tajnik KD v Palermu
PALERMO — Pozno zvečer so neznanci ubili v mestnem središču glavnega mesta Sicilije pokrajinskega tajnika krščanske demokracije. Michele Reina je padel v zasedo, ki so mu jo postavili neznanci v rezidenčnem središču. Vanj so namreč streljali na križišču med ulicama Alpi in Principe Paterno.
Okoli polnoči si je odgovornost za umor tajnika palermske KD Rei-ne prisvojila teroristična organizacija »Prima linea*. Telefonirali so uredništvu časopisa «Gioruale di Sicilia* in sporočili, da je njihova organizacija »justicirala mafijca Rejno*. Mladenič, ki je telefoniral, ni imel narečnega naglasa. Očividci, ki so prisostvovali umoru de-mokrščanskega veljaka pravijo, da ga je ubil mladenič z c(;lgimi, lasmi. Ta podaiek naj bi dokazoval, da ne gre za mafijsko maščevanje, saj je mafija doslej organizirala zasede s sodelovanjem več ljudi in pri tem uporabljala brzostrelke ali prirezane lovske puške.
Michele Reina je bil pokrajinski tajnik KD v Palermu že nekaj let in je pripadal skupini poslanca Sal-vatoreja Lime, katerega so v javnosti večkrat obtožili povezave z mafijo. Pred leti je bil tudi predsednik pokrajinske uprave. Lani so mu sodili, ker je pred palermskim nogometnim igriščem opsoval dva mestna stražnika. Tedaj so ga zaprli in obsodili na dvomesečno zaporno kazen, seveda pogojno. Pred kratkim pa je sodstvo uvedlo proti Reini novo preiskavo, tokrat zaradi podkupovanja in pa zato, ker se je vozil z občinskim avtom, čeprav ni bil več član občinske uprave.
UTEMELJENE ZAHTEVE PO GLOBALNI ZAŠČITI
Razprava o beneških Slovencih na filozofski fakulteti v Trstu
Za okroglo mizo so nastopili prof. Giuseppe Francescato, Viljem Cerno, Ferruccio Clavora, Mario Gariup in Pavel Petričič
Udeleženci okrogle mize na filozofski fakulteti
•iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiii*iiiimiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POGAJANJA ZA VZPOSTAVITEV MIRU NA BLIŽNJEM VZHODU
SADAT JEMO OPTIMISTIČNO RAZPOLOŽEN CARTER PA VIZJA VAH SKRAJNO PREVIDEN
Pogovori so oviti v veliko tajnost - Navdušen sprejem v Aleksandriji - Naraščanje odpora arabske «fronte zavračanja» - Ameriški predsednik danes v Izraelu
KAIRO Jimmy Carter in An-' var Sadat sta včeraj prispela v A-leksandrijo, po štiriurni vožnji z vlakom. Vso pot sta morala odzdrav-ljati navdušenemu ljudstvu, ki je večkrat predrlo policijsko pregrado. Nad odprtim predsedniškim vagonom so poletavali beli golobi, policijski helikopterji, na zidovih hiš so bile z živimi barvami napisane dobrodošlice obema predsednikoma, med temi je bila tudi tale: »Bog blagoslovi Nixona».
V Aleksandriji ni bil sprejem nič manj navdušen. Spet beli golobi, slavoloki, transparenti, množica je dolgo skandirala imeni Sadata in Carterja, na cestah so se zvrstile razne folklorne skupine z glasbo in plesi. Skratka, navdušenje, ki je kmalu zajelo tudi predsednika Sadata.
Takoj po prihodu v Aleksandrijo sta se državnika nastanila v Sada-tovi rezidenci v Maamouri, kjer
sta imela drugi uradni razgovor, ki so se ga udeležili tudi njuni najbližji sodelavci. Po razgovoru sta egiptovski p^edsgejnik in Carter dala novinarjem krktki izjavi, iz katerih je razvidno, da je Sadat optimistično razpoložen, medtem ko je ameriški predsednik bolj previden. Sadat je dejal, da «sta Izrael in Egipt na taki točki, ko lahko na o-snovi mirovne listine dosežeta sporazum*. »Pripravljen sem ga podpisati, saj je sedaj samo stvar besed,* medtem ko je Carter kratko in jedrnato odgovoril: »Treba bo premostiti še marsikatero težavo.* Ob tem pa je pristavil, da sta si s Sadatom zelo blizu glede strateških zadev, za vse drugo pa je meja med ameriškim in egiptovskim stališčem še precej ostra.
Ameriški in egiptovski opazovalci pa se ne strinjajo s Sadatovim optimizmom, saj izražajo negotovost in dvome nad sedanjimi pogovori med
Z eksplozivom nad neapeljsko banko
................. . ^
Močna eksplozija je prejšnjo noč razdejala vhod v znano Fabbrocini jevo
mm
kvesture in nedaleč od karabinjerske postaje. Zaradi eksplozije so ske hiše in hotel. Na sliki razdejanje po eksploziji
banko, ki je le 100 m od utrpele škodo tudi bližnje stanovanj-
(Telefoto ANSA)
obema • državnikoma. Mnogo ie še nerešenih vprašanj na tem f*6drO‘ čju: močna opozicija arabskih držav »fronte zavračanja*, notranji protesti islamskih integraliBtičnih -■kupin, bojazen tako imenovanih zmernih arabskih držav. Pa tudi določeno število egiptovskih poslančev je proti novim ameriškim predlogom. Kljub vsemu, egiptovski in ameriški krogi so si zvesti, da so sedanji razgovori «bistveni in skušajo premostiti zelo delikatno situacijo*. Pa tudi Carter naj bi dejal svojim sodelavcem, vest je iz strogo zaupnih krogov, da je več možnosti za neuspeh kot za uspeh in bo zelo »težko doseči pravični mir, ki bi ustrezal tako Egiptu kot Izraelu*.
Da je položaj izredno zapleten in težaven, nam dokazujejo tudi naslovi na prvih straneh egiptovskih časopisov, ki so malodane soglasni: «Nobena sprememba v stališčih Egipta*. ,
Zanimivo je sedaj ugotoviti, da so v Kairu in Tel Avivu optimistično razpoloženi, medtem ko se je rahlo malodušje poprijelo prav Carterja, ki polaga v uspeh te misije ves svoj politični ugled. Izraelski voditelji so prav včeraj po končanem 'zrednem zasedanju vlade javno iz-ovedali svoj zmerni optimizem, eprav so pri tem poudarili tudi /se nevarnosti, ki stalno prežijo nad nirovnim sporazumom. Tu je slej ko prej možnost, da bi Sadat odklonil nove ameriške predloge, vendar je Begin včeraj izjavil, da začasni «ne» egiptovskega predsednika pa vendarle ne bi pomenil »nikoli*. Izrael torej pričakuje današnji obisk ameriškega predsednika z navdušenjem. Neki ameriški vir pa spremlja celotno Carterjevo misijo : zaskrbljenostjo za usodo židovske Iržave, če bi le prišlo do uresničena zadnjih predlogov. Šef centra :a mednarodno varnost, general leorge Keegan zatrjuje, da bi se zrael v primeru, da sprejme ameri-ke predloge, izpostavil velikim nemirnostim, saj bi imeli Arabci do eta 1985 večji vojaški potencial kot sama organizacija NATO in bi lahko Izrael popolnoma uničili.
Ob vseh teh' negotovostih, optimizmu, malodušju, protestih, čedalje bolj dviga svoj glas «fronta zavračanja*. Alžirski tisk označuje Carterjev obisk na Bližnjem vzhodu
Na filozofski fakulteti tržaške u-niverze se nadaljuje, kot je tudi napovedal dekan prof. Petronio, vrsta pobud, katerih namen je spoznavanje slovenske stvarnosti in problemov naše manjšine. Tokrat so v dvorani «Ferrero» nastopili za okroglo mizo predstavniki beneških Slovencev, najbolj ogroženega dela nase skupnosti - Ferruccio Clavora. Viljem Čemo, Pavel Petričič, Mario Gariup — in znanstveni raziskovalec, jezikoslovec prof. Francescato. Za okroglo mizo je dal pobudo institut ’ za slovansko filologijo, ki ga vodi prof. Marija Pirjevec, ki je predstavila govornike občinstvu.
Viljem Cerno je podal zgodovinski prerez položaja beneških Slovencev. od avtonomije v časih beneške republike pa do stoletja, odkar so beneški Slovenci pod Italijo, ki je od vsega začetka preizkušala na njihovi koži vse možne načine raznarodovanja, od usposabljanja učnega osebja, ki je spremenilo šole v centre asimilacije pa do fašističnega nasilja in sedanjega nadzorstva nad dejavnostjo manjšine. In vendar je sedaj tudi KD začela spoznavati, da v teh dolinah živijo Slovenci. Rezultat tega spoznanja pa bi moralo biti uresničenje Clavora je opozoril na družbene in gospodarske probleme Benečije, ki demografsko ziumira. saj je število prebivalcev padlo od leta 1921 za 55 odstotkov. Politika načrtne zaščite beneških Slovencev ne sme mimo izvajanja osimskih sporazumov, ki spodbujajo h gospodarskemu sodelovanju ob meji. Široka industrializaciji naj privabi v domače doline tisoče izseljencev iz tujine, kjer so si utrdili narodno zavest, ker niso bili izpostavljeni pritiskom. Opozoril pa je tudi na druge probleme, med katerimi So tudi mešani zakoni, do katerih je prišlo v tujini. Zaključil je z mislijo, da bo mogoče odobriti zaščitni zakon, če bo KD premostila svoje nezaupanje. Raziskovalec naših narečij prof. Giuseppe Francescato, ki je z Marto Ivašič ravnokar izdal študijo, v kateri obravnava tudi beneška narečja, je poudaril, da kot jezikoslovec skuša nuditi znanstveno podlago izbiram politikov. Zato je predvsem zavrnil tezo, da se v Benečiji govorijo »skrivnostna* narečja ali zgolj »praslovanska* narečja. Neizpodbitno je, da so ,to specifična slovenska narečja, od Nadiže do' Rezije in Kanala. Smešno je nežna-' nje, na primer, ministra Cossig«, • RIM — V trenutku, ko je mini- 1« je verjel bajki o «ruski* skupno-ster za prevoze Vittorino ColomJo .Ti v Reziji. Jezik je jasen pred-končno sklical sindikaliste letalskih 'snalt narodnostne istovetnosti in V asistentov in predstavnike letalskih pogledu ločuje Benečane od so-
za »zadnje dejanje velikanske komediji?*:1 ■•Sirija predlaga konferenco arabskih držav, ki bo morala sprejeti sankcije proti Sadatu. Polkovnik Gedafi je včeraj celo izjavil, da morajo vse arabske države «vedno in povsod stremeti po izničenju izraelske države, saj naša zgodovina ne pozna nič takega, kar bi se imenovalo Izrael*. Palestinci so nadvse ogorčeni nad načinom, kako skuša Carter obravnavati njihovo vprašanje. Celo Homeini je na prvi dan Carterjevega obiska izjavil da je Jeruzalem muslimansko mesto, ajtulah pa poleg tega išče močnih povezav z državami «fronte zavračanja*, seveda v okviru islama. šel je še dalje, saj je grozil z ukrepi proti vsem tistim državam, ki bi dobavljale petrolej Izraelu. Verski pritisk in, opozicija proti I-zraelu sta se torej sedaj obrnila na relacijo Teheran - Kairo - Tripolis in temu na novo odkritem verskem in političnem potencialu Irana se je pridružil še en element solidarnosti. Prav včeraj je prišla iz Čada vest, da so v južnih predelih te države, Kjer prebivajo pretežno kristjani, divje pobili nad 8i)0 muslimanov. Napetost narašča, z njo pa tudi odpor proti vsemu temu, kar je tujega, uvoženega in kolonialne ga.
V tej luči in takem ozračju se Carter pogovarja s Sadatom in bo danes dosnel na uradni obisk v Izrael, (mč)
Se 24 ur stavke letalskih asistentov
družb, da bi se z vladnim posredovanjem dogovori1' o rešitvi že pre dolgega sindikalnega spora, je »bo; beni odbor* letalskih asistentov (l deluje izven sindikalnih združenj , podaljšal še za 24 ur stavkovno ak | cijo, zaradi katere je ohromljeno\ rimsko letališče že dolgo časa. Sice , pa je res, da so sindikalisti po sre ’ Čanju obtožili ministra Colomba, da i se sploh ne zmeni za njihove pro | bleme in samo deli nauke in nasvete
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii»«iiiaiviiiiviiiivi«iitiiiiiiiiiiiiiiiair«ii>iaiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiBMiaiiiiiiiiiiiiMiii>i*iiMii>iiiii>ai>>i>>«aia>aiiiiiMiiiiiiiiiMiiiaiiiiaiiiiiiiititiiai«iiiii«iiiiiiMMiiiB«MtBftMiitiaiitagiaii||l|||giaglaaiaaaaiaa|lvatalMaga#aiftsMlta
Zaseda teroristov v Turinu: študent ubit, policist hudo ranjen
TURIN — Pripadniki teroristične skupine »prima linea* so maščevali padla pajdaša Barbaro Azzaroni in Mattea Čaggegija, ki sta bila u-bita v Turinu 28. februarja med spopadom z agenti javne varnosti. Včeraj popoldne so zvabili v past policijsko izvidnico: v spopadu je bil policijski agent hudo, ranjen, mimoidoči študent pa ubit.
Prizorišče tragičnega spopada med teroristi in agenti javne varnosti je bil predmestni turinski bar v Ul. Miglio, kamor so zločinci vdrli malo pred 14. uro. Potem ko so z o-rožjem onesposobili lastnika, njegovo ženo, sina in nekega gosta, so telefonirali na kvesturo, češ «ujeli smo tatiča, pridite takoj ponj.» Spo-
pad se je vnel, komaj je policijska izvidnica prispela pred bar: teroristi, ki so prežali v lokalu, so začeli streljati skoraj istočasno s pajdaši, ki so čakali na cesti pri svojem avtomobilu. Načelnik patrulje, 31-letni Gaetano Dangiulli se je zgrudil ranjen na tla, medtem ko sta druga dva policista planila v zaklonišče in odgovorila z orožjem. Spopad, ki je trajal minuto ali dve, vendar je bil izredno srdit, je bil na višku, ko je izza vogala brezskrbno prikorakal 19 letni Emanuele Jurili. študent na višjem tehničnem zavodu, ki se je pravkar vračal iz šole Zna šel se je v križnem ognju in se zgrudil na tla smrtno zadet v prsi še preden bi se lahko sploh zavedel,
kaj se dogaja. Umrl je med prevo zom v bolnišnico, ne da bi se ovedel.
Teroristi, ki jih je bilo po pričevanju očividcev vsaj pet so se umaknili, preden sta lahko agenta poklicala kolege na pomoč. Ker je bil njihov avto poškodovan, so pobegnili kar s policijskim vozilom, ki so ga zapustili približno kilometer od kraja spopada na Trgu Sa-botino. Tu so z orožjem prisilili ak-
Nekaj minut po atentatu je poli eijsk; preiskovalni stroj stekel s polno paro, mesto je bilo vklenjeno v obroč cestnih blokov, vendar doslej je bil lov za morilci brezuspešen. Edine indicije, ki so jih zbrali preiskovalci so. poleg pričevanja nekaterih očividcev, samokres in brzostrelka, ki so ju bežeči pustili v policijskem avtu, ter lepak s slikami Azzaronijeve in Čaggegija. ki
sista, da jih je odpeljal na varno.	na steno blra
Obenem so z lažnim sporočilom, ^ p	i) ba .
da so vlomili v neko bližnjo kliniko, kjer naj bi od zdravnikov zahtevali, naj obvežejo ranjenega pajdaša, začasno razklenili policiiski obroč o krog četrti, da so lahko izginili brez sledu.
Ranjenega policista Gaetana Dan giullija so nekaj minut po spopadu sprejeli na zdravljenje v bolnišnici Molinette, kjer so ga operirali, da bj mu izdrli krogle, ki so ga za dele v trebuh in obe nogi. Njegovo
zdravstveno stanje je hudo, vendar kaže, da ni v življenjski nevarnosti.
Včerajšnji atentat je dramatičen dokaz, da hudi udarci, ki jih je v zadnjih pasih gen. Dalla Ch.esa za dal teroristom v severni Italiji in še posebej v Turinu, za te organizacije niso bili smrtni. RL, PL in njim sorodne skupine so trdožive in ne varne, predvsem pa imajo znatno sposobnost obnavljanja in ga bodo imele vse dotlej, dokler bo boj pro ti nasilju in prevratništvu samo stvar organov javne varnosti, ne pa vse državne skupnosti, predvsem pa političnih sil. ki morajo vendar le resno stopiti na pot reform, de mokratizacije države in inoraliza Cije javnega življenja, (vt)
ledov Furlanov in jih združuje *
,stalim! Slovenci.
Prof. Francescato je nato omenil 'jezikovne modele*, kj se jih poslužujejo Benečani (narečje, uradna 1-taiijanščina, pasivna furlanščina) in : naglo prenajanje iz enega v druge-. ga. Te modele je treba z ustrezno z ičito razširiti in pri tem delovati predvsem med šolsko mladino, ki se bo morala približati »standardni slovenščini* in «standardni italijanščini*. To, seveda, odpira zapletene, vendar rešljive didaktične probleme. «Italijani morajo razumeti,* je zaključil prof. Francescato, «da so v Benečiji potrebni didaktični prijemi, ki naj ustvarijo v ljudeh pravo dvojezičnosti
Ukvanski župnik Gariup je nato spregovoril o kanalskih Slovencih in o vlogi klera, katerega nacionalisti označujejo z -»marksisti* samo zato, ker so naklonjeni Slovencem.
Na kor.cu je Pavel Petričič poudaril. da je treba v Benečiji obuditi v šolah ustvarjalnost slovenskega izražanja in se pri tem nasloniti tudi na dosedanje izkušnje v tem smislu. Za beneške Slovence so potrebne pozitivne rešitve, ki naj zaustavijo proces propadanja in o-mogočijo tej skupnosti možnost, da izrazi svojo potencialno vlogo. Potreben je globalni zaščiti zakon, ki bo za vse Slovence v Italiji in ne bo vsiljiv, pač pa temelj, na katerem bo mogoče graditi lastni razvoj. - (st.s.)
j
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO DOLGOTRAJNI IN ŽIVAHNI RAZPRAVI
PRORAČUN DEVINSKONABREŽINSKE OBČINE ZA LETO 1979 IZGLASOVAN
Odobritev omogočila svetovalca SSk, ki sta zapustila dvorano • Za proračun glasovali K Pl in PSI, proti KO in MSI, socialni demokrat pa se je vzdržal
Strašilo komisarske uprave na devinsko - nabrežinski občini je mimo. Proračun občinskega odbora, zaradi katerega so v opozicijskih krogih nastale razne polemike, je namreč na sinočnjem glasovanju v občinskem svetu prodrl z devetimi glasovi (7 KPI in 2 PSI) proti osmim (7 KD in 1 MSI - DN), k čemur je odločilno prispevalo zadržanje obeh svetovalcev Slovenske skupnosti, ki sta tik pred glasovanjem zapustila dvorano; edini svetovalec socialnodemokratske stranke pa se je vzdržal.
V resnici je jeziček na tehtnici med težo strank, ki sestavljata manjšinsko občinsko upravo in težo opozicije, uravnavala Slovenska skupnost. Svetovalec SSk Antek Terčon se v svojem posegu ni dotaknil posameznih postavk proračuna, pač pa je izrekel politično sodbo o dosedanjem delovanju uprave. Njeno delo je kritiziral, in to še zlasti kar zadeva posege na področju javnih del, oziroma srednjeročnega regulacijskega načrta in gradenj ljudskih ter ekonomskih stanovanjskih poslopij. V tem okviru se je SSk, kot znano, zavzemala za takšno politiko, ki bi preprečila prekomerno priseljevanje ljudi iz drugih občin na območje devinsko -nabrežinske občine in s tem nadaljevanje raznarodovalnega procesa.
Po obstoječih načrtih naj bi v prihodnjih 10 letih omogočili izgradnjo stanovanj za 24.000 oseb, kar je glede na dejanske potrebe krajevnega prebivalstva odločno preveliko. SSk je zahtevala, da se število stanovalcev omeji na 10.000 v omenjenem razdobju in to tudi postavila nekje kot pogoj za svoje zadržanje na sinočnjem glasovanju.
Pred glasovalnimi izjavami posameznih svetovalcev je župan Albin Škerk izrazil potrebo, da se načrtovani obseg priseljenstva omeji na polovico, s čimer je v bistvu osvojil zahtevo Slovenske skupnosti. Od tod zadržanje njenih svetovalcev, ki sta zapustila pred glasovanjem dvorano ter tako omogočila izglasovanje proračuna.
Župan je v predglasovalni izjavi navedel vrsto uspehov, ki jih je dosegla levičarska uprava, sicer polemično do svetovalcev, zlasti krščanskega demokrata De Paseja, ki so iz rokava kar stresali same pomanjkljivosti in nerešene probleme, niti z besedico pa na primer omenili, da je bila zdravstvena služba v občini znatno izboljšana, da javni prevozi učinkoviteje obratujejo, da je z u-strezno mehanizacijo končno redno steklo anagrafsko delo, da je bil finančni položaj občinske uprave temeljito izboljšan, saj nima sedaj nobenih dolgov več itd. Naglasil je potrebo po obvarovanju domačega prebivalstva pred raznimi kvarni-ri)i vplivi od zunaj, izrazil zaskrblje-
na Bazovsko cesto. Ukrep so sprejeli zaradi kolesarske dirke za trofejo ZSŠDI.
nost nad okoliščino, da regulacijski načrt utesnjuje, ali bolje duši kra-ške vasi, opozoril pred nevarnostjo, da utegne izgradnja avtoceste z od-vozno - dovoznimi stezami zadušiti nekatera zemljišča, predvsem pa iznesel hudo skrb zaradi načrta o uresničitvi centra za znanstvene raziskave na območju, ki se razteza od Ribiškega naselja pri Devinu do Grmade, oziroma od Grmade vse do Šempolaja - izpeljava tega načrta bi poleg hude škode v krajinskem pogledu pomenilo izredno hud udarec etnični sestavi krajevnega prebivalstva, (dg)
• Tržaška občina je odredila prepoved vožnje jutri od 9.30 do 12.30 ter od 15.30 do 17. ure na Lonjerski cesti, v predelu od poslopja št. 272 do Ul. Marchesetti ter enosmerno vožnjo na cesti, ki vodi iz Lonjerja
KONZORCIJ ZA PREVOZE PRED TEŽKIMI ODLOČITVAMI
SE BO CENA AVTOBUSNIH VOZOVNIC KMALU SPET OBČUTNO POVIŠALA?
Nove cene naj bi stopile v veljavo 2. maja ■ Vozovnica bo stala 200 lir, za abonmaje pa je predviden 60-odstotni povišek
PD Vesna prireja jutri, 11. marca, ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu srečanje z Borštani. Nastopata pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec.
PD VESNA
prireja jutri, 11. marca, ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu
srečanje z Borštani
Nastopata pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec.
VABLJENI
ZARADI ZADRŽANJA OB GLASOVANJU 0 PRORAČUNU
KD NA ZATOŽNI KLOPI V NOTAH KPI IN PSI
Cuffaro: Hud udarec deželni enotnosti Tajništvo PSI obtožuje KD nedoslednosti
Nedavno glasovanje v občinskem svetu, kjer je Krščanska demokracija omogočila odobritev proračuna melonarskega odbora, je nedvomno zaostrilo politične odnose ne samo v našem mestu, ampak tudi na deželni ravni. O tem pričata ostri noti, ki so ju včeraj objavili tako komunisti kot socialisti.
Deželni tajnik KPI posl. Cuffaro je po četrtkovem srečanju med predstavniki strank, ki sestavljajo večino v deželnem svetu, dal izjavo za tisk, v kateri ugotavlja, da je tajnik KD nudil zelo neprepričljivo in kontradiktorno razlago o vzdržanju svetovalske skupine KD v občinskem svetu o proračunu. V bistvu — po Cuffarovih izjavah — je KD to storila predvsem iz zaskrbljenosti, da ne bi prišlo do predčasnih volitev, pa tudi, da bi imela več časa na razpolago, da bi spet pridobila izgubljene glasove. Gre za stališče — pravi nota KPI — ki temelji predvsem na ozkih strankarskih intere-
V tern obdobju koledarskega leta razne javne uprave in ustanove izdelujejo svo.ie programe za poslovno leto 1979, ki so zaobjeti v letnih proračunih, katere morajo odobriti pristojni sveti. Tak je tudi primer tržaškega pokrajinskega konzorcija za prevoze (ACT), ki bo razpravljal o proračunu na skupščini ob koncu tega meseca, vseh šest v konzorcij povezanih občin iz tržaške pokrajine pa se mora o njem izreči do 20. t.m.
Osnutek proračuna, ki ga je izdelala upravna komisija, vsebinsko sloni na predpostavki, da pride do revizijo in ustrezne podražitve cen vozovnic oziroma mesečnih abonmajskih kart. Ta odločitev je politično težka in morda nepopularna, vendar pa je z ozirom na obstoječe gmotno stanje konzorcija in zakonske ureditve pa področju javnih prevozov povišek po vsej verjetnosti neizbežen. Nova cena vozovnic naj bi stopila v veljavo z 2. majem tega leta. In sicer naj bi se posamezna vozovnica povišala od sedanjih 100 na 200 lir, na abonmaje pa bi aplicirali le 60-odstotni povišek (od 4.500 lir za celotno omrežje na 7
tisoč lir). Ta hipoteza bo verjetno tudi prodrla, če se hoče konzorciju omogočiti še nadaljni obstoj in nemoteno delovanje po smernicah, ki so v zadnjih dveh letih dale že nekatere pozitivne rezultate. Pri tem moramo unoštevati, da je treba nakupiti nove avtobuse, nadomestni deli za popravila so znatno dražji, vsem uslužbencem treba obvezno aplicirati novo vsedržavno delovno pogodbo, ki u-
nih
dan
VPRAŠANJI KI IAUSTAVUA NADALJEVANJI PCI
Bolnišnica na Katinari: kako razporediti prostore
Različna mnenja bolnišniške ustanove in univerze
Pred nekaj dnevi smo poročali o pripravah za odprtje bolnišnice na Katinari in zapisali, da bodo lahko bolnišnico odprli že v teku prihodnjega leta. Dela so sicer res v zaključni fazi v dveh stolpnicah, zastala pa so v spodnjem dvonadstropnem poslopju, kjer bi morali namestiti specialistične oddelke, operacijske sobe, laboratorije. Eden od glavnih vzrokov, ki je botroval zastoju del v spodnjem traktu, je že dolgotrajni spor med bolnišniško ustanovo in tržaško univerzo glede razporeditve in ureditve prostorov v novi bolnišnici.
Medicinska fakulteta tržaške u-niverze hoče namreč, da bi vse strukture fakultete, od učilnic do laboratorijev in arhiva, premestili v spodnji del. Na ta način, menijo, bo precej olajšan študij medicincev, saj bodo predavanja, praktične vaje in laboratorijsko delo združeni v enem kraju in ne bodo prisiljeni romati od sedanje bolnišnice do nove univerze, kot počenjajo to sedaj. Nova bolnišnica naj bi postala torej nekaka poliklinika po zgledu tistih iz številnih italijanskih mest.
Prav proti temu pa se bori bolniš-niška ustanova. Bolnišnica v stilu poliklinike ne bi koristila Trstu, ki se že vrsto let spoprijema s kočljivim vprašanjem vedno večjega števila sprejemov starejših občanov v bolnišnico. Poliklinika bi lahko služila predvsem premožnejšim slojem in bi ostala zaprta za 100 in več tisoč upokojencev. In tudi študenti, ki bi študirali in prakticirali izključno le na Katinari, bi bili odrezani od spoznavanja tržaške stvarnosti, saj bi živeli kot v nekakšnem getu.
Bolnišniška ustanova je zato predlagala, da bi na Katinari dobili svoj prostor le nekateri oddelki in ne celotna medicinska fakulteta, tako, da bi bila lahko stara bolnišnica še vedno zanesljivo uporabna.
O	razporeditvi prostorov in o reorganizaciji naših bolnišnic so razpravljali na četrtkovi seji upravnega sveta bolnišniške ustanove. Svetovalci so izrazili pozitivno mnenje o nekaterih točkah, ki so jih predlagali svetovalci KPI. V bistvu gre za določitev funkcij štirih bolnišnic na Tržaškem (glavne, pri Magdaleni, pnevmološke pod Opčinami in nove na Katinari) in znižanje števila bolnišniških postelj na 2.400, kar vsekakor zadošča potrebam mesta. Bolnišnica na Katinari naj bi
bila namenjena predvsem za hujše bolezni in v njej naj bi prišlo do sodelovanja med bolnišnico in univerzo. Na ta način bi se izognili nevarnosti, da bi imeli tako v stari kot tudi v novi bolnišnici iste oddelke. (šč)
Pisma uredništvu
«kaj bi se učili slovenščinej>
Spoštovano uredništvo
Primorskega dnevnika!
V tržaškem dnevniku «11 Piccolo* od sobote, 3. t.m., in v tržaškem tedniku «11 Meridianom sem bral izjave inž. Josipa Pečenka, ki zadevajo probleme naše narodne manjšine.
Ne bom se spuščal v podrobnosti — morda bodo to storili drugi — ne morem pa mimo ugotovitve, da se zdi za tov. Pečenka poglavitno problem slovenskega šolskega okraja ali okrajev, kot da bi bilo prav to bistvo, ne pa avtonomija slovenskega šolstva kot takega. O drugih vprašanjih življenjskega pomena v dolgem intervjuju nisem zasledil u-strezne pozornosti.
. V «H Piccolo* pa me je zbodel članek z naslovom «Non e imparan-do lo sloveno che tuteleremo la mi-noranza», ki ga je napisal Pečenkov prijatelj in strankarski tovariš prof. Livio Pesante. Sklicujoč se na razgovor s Pečenkom oziroma na njegove misli, pravi, da Pečenko soglaša z njim, da je «danes malo koristno učiti se jezika malega naroda*, misleč pri tem seveda slovenščino.
Ta trditev je na las podobna tistim «argumentom», ki nam jih vsak dan servirajo naši narodni nasprotniki v Benečiji. Ti nam pravijo: «Kaj bi se učili slovenščine, saj vas je tako malo, kaj vam more koristiti, saj vendar vaša emigracija ni usmerjena v Slovenijo, pač pa v Nemčijo, Francijo, Ameriko, učite se torej nemščine, francoščine, an gleščine ... to je koristno.
Upam, da sta avtorja zapisov v «11 Meridiano* kot v «11 Piccolo» sla bo tolmačila Pečenkove misli, kajti tak: kot so zapisane, so podpora tistim, ki nas v zadnjih časih v zvezi z vprašanjem naše zakonske zaščite tako ostro napadajo od Milj skih hribov do Trbiža.
Hvala za objavo in tovariški po zdrav.
Izidor Predan
Občni zbor Kmečke zveze
Slovenski kmetje, člani Kmečke zveze, ki je najbolj pomembna strokovna organizacija kmetov na Tržaškem, se bodo jutri zbrali v polni udeležbi na svojem rednem občnem zboru, ki bo v Kulturnem domu v Trstu s pričetkom ob 9. uri, da enotno opozorijo pristojne oblasti na mnoge, še nerešene probleme, ki tarejo krajevno kmetijstvo. Z vso odločnostjo bodo ponovno potrdili svojo zahtevo po globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, po zaščiti, ki je za razvoj in obstoj naše skupnosti bistvene važnosti, prav tako važna je seveda tudi za razvoj slovenskega kmetijstva v naših krajih.
Občni zbor Kmečke zveze bo potekal t naslednjim dnevnim redom; izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročilo tajništva, poročilo nadzornega odbora, pozdravi in diskusija, volitve in razno. Člani zveze so vabljeni, da se občnega zbora množično udeležijo in s tem ponovno dokažejo vitalnost in moč svoje organizacije.
prevozov, saj poprečno vsak vozi na raznih progah deset avtobusov več. kar je vezano na razpoložljivost avtobusov in seveda — šoferjev.
Takšno je torej trenutno stanje v sklopu pokrajinskega konzorcija za prevoze in prevzem določene odločitve ter odgovornosti je neizbežen; v takem položaju, v kakršnem se trenutno nahajajo javni prevozi v ItalijL bo optimalna rešitev tista, k; bo najmanj boleča za vse dejavnike...
— bs —
vaja poviške prejemkov, v teku pa je tudi uravnovešenje plač usluž-1 bencev, ki so stopili v delovno razmerje pred letom 1969. Če želi konzorcij zadostiti vsem tem pogojem in upoštevajoč predvidene poviške, bi vseeno letni primanjkljaj te medobčinske ustanove presegal 15 milijard lir, ki bo bremenil proračune posameznih občin. Kot protiutež tem poviškom pa naj bi prišlo do nekaterih izboljšav javno-prevozne službe: restrukturiranje večernih voženj z uvedbo točnih urnikov, ojačenje servisne službe za popravljanje dotrajanih avtobusov, sprejem v službo novih šoferjev in kontrolorjev, povečanje komercialne hitrosti v mestnem središču in izboljšanje povezav z novimi naselji oziroma bolj obljudenimi rajoni.
Predlogo povišanju tarif bi moral biti prvotno predmet razprave že oktobra lanskega leta, vendar pa je upravna komisija iz objektivnih razlogov to odložila. Poleg prej o-menjene obstajata še dve drugi varianti, ki pa nista realni oziroma aktualni: če bi tarife ostale nespremenjene, bi zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja morali od junija dalje drastično zmanjšati intenzivnost javnoprevozne službe, če bi pa ceno vozovnice povišali na 300 lir. bi bil ta količinski skok le prevelik.
Na osnovi statističnih podatkov kar 70 odstotkov prebivalstva, ki se poslužuje javnih prevozov (to je v diametralnem nasprotju s stanjem v ostalih italijanskih mestih), kupu.je mesečni abonma in le 30 odstotkov se poslužuje listkov, To pa pomeni, da bi le 30 odst. ljudi izkusilo na lastni koži stoodstotni povišek na 200 lir, medtem ko bi za maso prebivalstva povišek zna šal 60 odstotkov. Razpolagamo še z enim podatkom: abonma za celotno omrežje v znesku 7.000 lir bi dejansko pil cenejši od tistega, ki ga je apliciral ACEGAT pred desetimi leti. V zadnjem letu dni se je rahlo izboljšala služba jav-
Nadaljujejo se praznovanja 8. marca
Po naših vaseh se nadaljujejo praznovanja 8. marca. Sinoči so v Zgoniku proslavile svoj praznik žene iz zgoniške občine, več proslav pa je.JjjlB tudi dan prej.
Križanke so proslavile 8. marec v Ljudskem domu. Po dveh govorih je Gabriella Rota zapela ob spremljavi kitare nekaj pesmi na žensko tematiko. Večer se je zatp nadaljeval v veselem razpoloženju ob zvokih harmonike.
8. marec so proslavili še po drugih krajih naše pokrajine: v Skednju, Miljah, Boljuncu, čamporah, Banih, višješolke in unverzitetne študentke pa v Študentskem domu na Novi univerzi.
Praznovanja se bodo • onekod na daljevala tudi danes in jutri.
Danes, 10. marca
Ob 10. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, ob 18. uri v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija, ob 18, uri sestanek z delavkami, ki zasedajo predilnico S. Giusto, ob 20. uri v kulturnem krožku Pečar, Ljudskem domu v Križu, prosvetnem društvu «1. Gruden* v Nabrežini, Ljudskem domu pri Korošcih, v Mačkoljah, Dolini, Borštu, pri Domju (sedež sindikata FLM), na Proseku - Kontovelu (športno društvo Primorje), v Trebčah in Rocolu (gostilna v Ul. Cernia 1).
Jutri, 11. marca
Ob 16. uri v krožku ACLI v Ul. Aldegardi (Kjadin - Rocol), ob 17. uri v sekciji KPI Magdalena ter ob 18.30 v prosvetnem domu v Ric-manjih.
sih, pa tudi na pomanjkanju politične volje, da bi ustvarila alternativo Cecovinijevemu odboru, ker bi morala KD v tem primeru razčistiti svoje odnose s KPI.
Po Cuffarovem mnenju pomeni tako zadržanje hud udarec deželni solidarnosti, pri čemer nosi KD težko odgovornost. To oceno so potrdili tudi predstavniki ostalih strank deželne večine. Prav zato pa mora KD upoštevati to opozorilo ter se resno lotiti dela za krepitev politike deželne enotnosti. V nasprotnem primeru — se zaključuje izjava posl. Cuffara — si bo KD prevzela odgovornost za razbitje političnega sporazuma na deželi.
Tudi pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj objavilo ostro polemično noto v zvezi z nedavnim glasovanjem o občinskem proračunu, ko so demokristjani s svojim vzdržanjem omogočili nadaljnji obstoj melonarskega odbora. Tajništvo PSI se sklicuje na resolucijo, ki so jo vse demokratične sile, in torej tudi KD, podpisale in izglasovale ob programskih izjavah župana Cecovinija, ter obtožuje KD nedoslednosti. Po drugi strani pa nota PSI ugotavlja, da je podobna konvergenca med KD in LpT že večkrat prišla do izraza, še najbolj jasno pa se je pokazala ob glasovanju o razdelitvi mestnih področij za izvajanje zakona o pravičnih stanarinah, ko so «melonar-ji» in demokristjani skupno ubrali pot, ki je v nasprotju z delavskimi interesi in v korist izključno lastnikom nepremičnin.
To dokazuje, po mnenju socialistov, da Lista za Trst ne predstavlja nikakršne alternative dosedanjemu načinu upravljanja občine, ampak gre bolj ali manj za isto staro oblast. V takem položaju nameravajo socialisti sprožiti opozicijske pobude proti sedanjemu odboru ter vsakokrat preveriti konvergence ali nesoglasja med demokratičnimi političnimi silami.
V TOREK NOVA SEJA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Pomembne naloge pred novim vodstvom tržaške delegacije mešane zbornice
Preferencialni sporazum med Jugoslavijo in EGS ter številne pobude krajevnega značaja naj bi omogočile občutno povečanje blagovne izmenjave tudi med obmejnimi območji
Seja pokrajinske gospodarske konzulte
Na trgovinski zbornici se bo v ponedeljek ob 17. uri sestala pokrajinska gospodarska konzulta, posvetovalni organ zbornice, ki ga sestavlja več področnih odborov. Konzulta bi se morala praviloma sestajati enkrat letno, v bližnji preteklosti pa so se te seje odvijale dokaj neredno. Zato pa predstvaljajo njena zasedanja odlično priložnost za podroben pregled gospodarskih dejavnosti na območju tržaške pokrajine. Letošnja sejal je prva v času, odkar je vodstvo trgovinske zbornice prevzel dr. Modiano, zato ji tržaški poslovni krogi pripisujejo še posebno važnost. Seji bo prisostvoval tudi predsednik vsedržavne zveze trgovinskih zbornic.
V torek 13. marca se bo na trgovinski zbornici sestalo novo vodstvo tržaške delegacije mešane italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ki je bilo izvoljeno pretekli ponedeljek na rednem letnem občnem zboru članov organizacije. Vodstvo bo izvolilo iz svoje srede predsednika in podpredsednika ter delegate na občni zbor mešane zbornice, ki bo v kratkem v Milanu. Novoizvoljeno vodstvo delegacije sestavljajo po abecednem vrstnem redu Stanko Bole (sedanji podpredsednik), Aldo Brandolin, Viktor Carli - Kralj, Giorgio Coloni, Paolo Joz-sa, Dušan Košuta, Raimondo Lat-covich (sedanji predsednik), Sergio Maurel (predstavnik trgovinske zbornice), Claudio Nascimben, Giovan-ni Oberdank, Giulio Petrucco, Al-fredo Schiavo, Vito Svetina, Jurij
Štavar, Mario Valastro in Giorgio Zoch. Tržaška delegacija mešane zbornice šteje danes 73 članov.
Delegacija živahno sodeluje z matično organizacijo, mešano italijan-sko-jugoslovansko trgovinsko zbornico v Milanu, pa tudi z drugimi poslovnimi ustanovami kot so zlasti tržaška trgovinska zbornica, zunanjetrgovinski odsek generalnega vladnega komisariata in urad Zavoda za zunanjo trgovino ICE v Zagrebu. V lanskem letu so se člani mešanih zbornic, iz Milana in Beograda, sestali decembra meseca v Milanu na vsakoletnem občnem zboru, poleg tega pa so se njuni predstavniki sešli v okviru tržaškega, milanskega in zagrebškega velesejma. Ves ta čas so zbornici in še posebej tržaška delegacija milanske ustanove sledile dogajanjem na italijanskem in
iliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiuiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO INDUSTRIJSKE ZVEZE
Poglobljena študija o problemih gospodarskega razvoja na Tržaškem
Avtorja, prof. Giusti in prof. Ladu, opozarjula na resnost krize - Izhod le v novih pobudah, kakršna, ho skupna industrijska cona na meji
sedežu tržaške industrijske so včeraj predstavili časni-
Na zveze
karjem novo študijo z naslovom «Dohodek in dajatve v tržaškem gospodarstvu*, ki sta jo pripravila po nalogu zveze docenta M. Giusti iz Padove in G. P. Ladu s tržaške u-niverze. Avtorja je časnikarjem predstavil ravnatelj zveze dr. E. Del Piero.
Prof. Giusti je nato obrazložil metodologijo dela, ki se ukvarja ne le z dohodkom in dajatvami, temveč tudi širše z razvojem splošne gospodarske strukture Trsta oziroma njegove pokrajine. Delo obravnava obdobje zadnjih 20 let, analizira razvojne težnje posameznih gospodarskih komponent in ekstrapolira na-daljini verjetnostni razvoj v letih 80. Kakor je nato naglasil prof. Ladu, je študija pokazala, da je v obdobju zadnjih dveh desetletij močno nazadovala industrijska dejavnost, medtem ko se je nasprotno nekoliko razvilo trgovina, naj več ji razvoj pa je zabeležilo področje javne uprave, se pravi izrazito «neprodttktivno» področje, na katerega ni mogoče računati za naprej. Razni vladni posegi so bili doslej usmerjeni le v to, da so omogočili ohranitev obsega zaposlenosti. Dejstvo je, da kljub vsem tem posegom tržaško gospo-
darstvo hira in tudi verjetnostni razvoj v letih ’80 kaže na nadaljnje krčenje proizvodnih dejavnosti. E-dini izhod iz sedanje krize je uvedba povsetn nove gospodarske politike (državni in deželni načrti, obnova Furlanije po potresu -— kar pomeni ureditev tudi prometnih infrastruktur, ki so življenjskega pomena za tržaško pristanišče) in pa novi prijemi, kakršna bo skupna industrijska cona na Krasu. Ta bi lahko sprožila pomemben zagon ekonomije tržaške pokrajine, vendar le pod pogojem, da bodo v njenem o-kviru zrastle nove pobude, ki bodo tesno povezane s starukturo tržaškega gospodarstva. Študijo, ki jo je padovska založba CEDAM uvrstila med svoje redne publikacije, bodo danes predstavili gospodarskim, političnim in sindikalnim dejavnikom z našega območja
jugoslovanskem tržišču ter n°v' zakonskim predpisom s področja j* govine v obeh državah. Prav ta* so sledile pripravam na sklenit® novega gospodarskega sporazu® med Jugoslavijo in Evropsko t° spodarsko skupnostjo. Na podi®** tega preferencialnega sporazuma Jugoslavija lahko povečala izV _ svojih proizvodov na tržišče dev®; terice in v tem okviru si mesa® zbornici prizadevata, da bi ustvari pogoje, da bi se še zlasti povečal blagovna izmenjava med Jugoslav jo in Italijo.
Skupna vrednost blagovne menj« ve med sosednima državama je . letu 1977 prvič prekoračila tisoč ®* lijard lir (1.090) in vse kaže, da L bila izmenjava do konca leta še večja. V maloobmejnem blag0'" nem prometu je izmenjava lani rastla za 8 odst. v primeri z let0® 1977. Položaj se je izboljšal tudi zvezi z odpravo medbančnega sP? razuma iz leta 1975, tako da bo® morebitni aktivni saldi na avtono® nih računih sedaj ostali na razp°' lago za nadaljnje operiranje P° 1 stih računih. V okviru omenjene^8 dogovora med Banco dltalia in "j® goslovansko narodno banko so na®' reč v preteklih letih prenesli z a tonomnih računov na «conto lire stere» osem milijard lir in v iste® razmerju se je skrčil manevrski P® štor za gospodarstvenike z obme! nega območja.
V prihodnje naj bi se blago'®?., menjava med obmejnimi obtn°cl povečala tudi zaradi novih olajšaj ki jih preevidevata brezcarinska sp1’ ska «C» in «D», zaželeno priznanj, avtonomije vseh kontingentnih sPjj skov, nov razmah sodelovanja ®°; Italijo in Jugoslavijo v okviru 0 simskih sporazumov, nove cest® zveze med Trstom in mejnimi P(e hodi z Jugoslavijo, speljava «cari® ske* ceste med tovornim postaja® ščem pri Fernetičih in suhozem®® terminalom pri Sežani, prekvalmj kacija mejnega prehoda pri Lip'® ter bodoča skupna industrijska c°® na meji. To so hkrati tudi glavn. vprašanja, s katerimi se bo v P° hodnjih mesecih ukvarjalo n°v vodstvo tržaške delegacije meša® zbornice.
Družino Vesne in Stanka Živca je osrečilo rojstvo drugo-
rojenčka	.........
BOJANA
Srečnima staršema čestitamo, malemu Bojanu pa želimo vso srečo v življenju.
ŠD Breg
..........................mu
Zdravnika bo treba plačati Kako pa bo s povračilom ?
Na izredni skupščini tržaške sekcije združenja zdravnikov bolniških blagajn so zdravniki odločili, da bodo od ponedeljka, 12. marca dalje zahtevali od pacientov, da jim plačajo preglede. To pomeni, da bo moral pacient pregled zdravniku plačati, nato pa bo moral od bolniške blagajne zahtevati, da mu slednja povrne stroške. Postopek pomeni nastanek hudih težav, povedati je treba, da v omenjenih primerih bolniška blagajna ne izplačuje vse vsote, hkrati pa bodo morali bolniki dolgo čakati na delno povračilo stroškov. Zdravniki so se za takšno dejanje odločili, ker jim blagajne niso redno izplačale predvidene vsote in zaradi zamude pri uveljavljanju «enotnega dogovora» med zdravniki in deželo, dogovora ki
naj ureja odnose med zdravnikom in zavarovancem.
Odločitev tržaških zdravnikov je zelo resna in pomeni, da bodo morali vso škodo za zamude in neurejenost položaja plačati prav bolniki, to je delavci, upokojenci, uradniki, skratka ljudje, ki si nikakor ne morejo privoščiti, da morajo, kljub te mu, da so zavarovani, zdravnika plačati. Zdravniki pri svojem protestu ne bodo ničesar izgubili (delavec, ki stavka ne dobi plače), ker pomeni njihov protest prehod k zasebni praksi. Takšen način protesta izzveni zato tudi kot poizkus zavlačevanja zdravstvene reforme, ki sta jo poslanski zbornici že spre jeli. V Trstu bo protest dobil posebno nevarno težo, saj živi v našem mestu, nad sto tisoč upokojencev,
HiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuifiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiHiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Eden v škarpo, dragi v skale
Na cesti, ki pelje z Opčin proti mestu, se je sinoči pripetila slikovita prometna nesreča, ki pa se je še kar srečno iztekla. Približno ob 19.30 sta v smeri proti Trstu vozila beli renault 900, ki ga je upravljal 21-letni Aldo Cehil od Sv. M. Magda lene Spodnje 2802 in rdeči renault TL 16, v katerem se je peljal 64-letni Giuseppe Sorrentino iz Ul. Car-pineto 10/1. Malo po Obelisku je Sorrentino prehitel Cehila in ko se je že pripravljal, da bi zavozil spet na desno stran cestišča, je trčil v nasproti vozeči fiat 124.
Trčenje je bilo silovito, tako, da je fiat zapeljal na levo stran cestišča, prebil obcestno ograjo in se zakotalil pod cesto v škarpo, kjer se je ustavil na boku malo nad tramvajsko progo. Rdeči renault je po trčenju zadel v skale in se prevrnil na bočno stran, beli renault pa ni utrpel večje škode. Za konca Guštin ic Doberdoba, ki sta se peljala v fiatu, so z rešilcem RK prepeljali v bolnišnico. Moškega so po prvi pomoči odslovili, žena se bo morala zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku. Na kraju so posegli gasilci s tržaške in openske postaje, ki so z žerjavom dvignili fiat. Karabinjerji nabrežinske postaje, ki jih je vodil poročnik Perrone, so u-vedli preiskavo.
Na slikah: zgoraj fiat 124, ki ga gasilci dvlgajj iz škarpe na cesto, spodaj pa prevrnjeni renault TL 16.
ki zdravnika potrebujejo, a si ne morejo privoščiti, da bodo preglede drago plačevali.
Glede razlogov, ki jih zdravniki navajajo za vzroke svoje odločitve, moramo napisati sledeče. 1NAM trdi, da zdravnikom ni dala *plače», ker zaradi letalskih stavk niso prišli iz Rima dokumenti, ki naj bi omogočili izplačilo (vsekakor pa morajo zavarovanci vprašati zdravnika fakturo, če želijo, da jim bolniška blagajna plača prejete usluge). Iz deželnega odborništva za zdravstvo so sporočili, da bodo pripravili tenotni dogovon v nekaj več kot v enem mesecu.
Odločitev zdravnikov bolniških blagajn sta negativno ocenila sindikat CGIL in komisija za družbeno varnost in zdravstvo tržaške avtonomne federacije KPI. Temeljni vzrok za negativno oceno je dejstvo, da vseh napak in zamud ne morejo plačevati samo delavci, razlogi za protest zdravnikov tudi niso takšni, da bi opravičevali dejanje, ki škodi samo bolnikom.
Hudi prometni nesreči
Nekaj pred polnočjo sta sc sk®**j istočasno pripetili hudi prometni n sreči. Na Lonjerski cesti se je >*! ki mladenič, ki naj bi po nesrc ^ zbežal, z motornim kolesom zal®e V vespo, na kateri sta se peb8!“ zakonca Fabretto, 27-letni Fulvio 21-letna Gabriella iz Ul. Di CaN®’ la 31. ženska se bo morala viti le teden dni, moža pa so s F držano prognozo sprejeli na nevT“ kirurškem oddelku.
Isti rešilec Rdečega križa pa . je moral nemudoma vrniti v v Giulia. Pred mestnim parkom j« J1 tleh ležal težko ranjeni 48-letni G' vanni Maiola iz Škednja, Ul. P®11 Bianco 61. Moški je bil z vespo,® menjen proti mestnemu sredi*® ’ ko sc je zaletel v parkiran »vi mobil. S pridržano prognozo so * sprejeli na oddelku za oživljanj®'
Alkohol ali kaj drugega?
Na stopnišču ob rimskem a® ; teatru so sinoči našli petnajsti® dekleti, ki sta skoraj nezavestni žali na tleh. Prihiteli so agenti bi nje kvesture, ki so nemudoma P“ klicali rešilec Rdečega križa. ki je bila brez dokumentov, s sprejeli na oddelku za oživljanje^ prognozo okrevanja v osmih dne < prijateljica pa se bo morala za*^ viti pet dni. Domnevajo, da sta ° hudo pijani, saj, naj bi se eno od ® klet s težavo dalo razumeti, da s izpraznili steklenico gina.
Je šlo za atentat?
Preiskovalci še vedno niso ugotovili, kako je na železniško progo pod Križem padel težki mešalec cementa, ki le za las ni povzročil tragedije. Kot smo že poročali, je mešalec opazil strojevodja nekega tovornega vlaka, tako da so pravočasno ustavili brzec Benetke - Trst - Beograd, ki je na srečo vozil z zamudo. Medtem pa so začeli krožiti glasovi, da ni šlo zgolj za nesrečo, ampak za spodletel poskus atentata.
Jutri, ob 11. uri bo v riju običajni nedeljski koncert.
Koncerti
AvdfjJ
bo tokrat posvečen baročni son®jj? Na sporedu skladbe Corellija, H® dla, Pergolesija, Glucka in Tart®'! ^ V ponedeljek, 12. marca, bo . gledališču Rossetti koncert P'an ke Marie Tipo.	^
Ob 35. obletnici smrti dragih ^ niče in Stanka Vuka daruje ® 30.000 lir za Slovensko dobrod® društvo.
PD Vesna in ŠD Mladina Irfejjjjj svojemu članu in odborniku Si' nu Košuti in družini iskreno žalje ob izgubi dragega očeta.
Združenje staršev iz Križa t®** j, družini Silvana Košute iskreno žalje ob izgubi očeta.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
KRISTJAN KOŠUTA
Pogreb nepozabnega pokojnika, bo danes, 10. t.m., ob 14.30 iz tržaške mrtvašnice v cerkev v Sv. Križ.
Žalujoči: žena Slava, sinova Silvano in Boris z družinama, hči Danila z družino, bratje ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Sesljan, 10. marca 1979
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miroslav Krleža
LEDA
ob 85-lctnici avtorjevega rojstva jutri, 11. marca, ob 17. uri — nedeljski abonma, v gledališču «F. Prešeren* v BOUUNCU
trn
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 78-79
Sedmi abonmajski koncert V sredo, 14 marca 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Akademski komorni zbor
COLLEGIUM MUSICUM
Dirigent: DARINKA MATIČ
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA
VABI
na OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 11. marca 1979, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4
Dnevni red:
—	Izvolitev predsednika občne-nega zbora
—	Predsedniško poročilo
—	Poročilo tajništva
■— Poročilo nadzornega odbora
—	Pozdravi in diskusija
—	Volitve
—	Razno
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ZAGREBŠKA »KOMEDIJA« PONOVNO MED NAMI Joseph Stein
GOSLAČ NA STREHI
glasbena komedija povzeta po pripovedkah Šolema Alejhema
Besedilo pesmi Glasba
Prevod in prepesnitev
Scenograf
Kostumograf
Lektor
Koreograf
Asistent koreografa
REŽISER
DIRIGENT
JSHELDON HARNICK JERRY BOCK IVO JURIŠA ŽELJKO SENEČIČ LJUBICA VVAGNER MIHOVIL DULČIČ RAY HARRISON LILY ČAKY VLADO ŠTEFANČIČ VESEUKO BAREŠIČ
V	gledališču «G. Verdi« v GORICI
V	ČETRTEK, 15. marca, ob 20.30 (gorlški abonma!
V	Kulturnem domu v TRSTU
V	PETEK, 16. marca, ob 20.30
V	SOBOTO, 17. marca, ob 20.30
V	NEDELJO, 18. marca, ob 16. uri
Obvestilo tržaškim abonentom
Zagrebško gledališče «Komedija* bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z glasbeno komedijo »Goslač na strehi* samo tri dni in sicer od petka, 16. t.m., do nedelje, 18. t.m. Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do vključno četrtka med 10. in 14. uro. Ogledajo pa si lahko katerokoli izmed treh predstav. Sedeži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno zasedli, bodo v prodaji od petka dalje.
Kino
•vOaSETTl
Danes, 10. t.m., ob 20.30 red «dru-Sa sobota* predstava glasbene komedije «JaIta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča »Komedija*. Predstave, ki ^eljajo za abonma (kupon št. 7) {eatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov 'orkester v dvorani) bo treba stalne Prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti.
• * *
, Od 13. marca dalje »Otello* - Shakespeare po Carmelu Beneju. V a-bonmaju: kupon št. 6 v alternativi.
avditorij
Danes ob 20.30 red «prva sobota*:
, ^Staromodna komedija;*, (Vecchio btondo) Alekseja Arbuzova. Nastajata Lina Volonghi in Ferruccio De peresa. Predstav, velja za abonma aupon št. 5.
VERDI
Jutri ob 16. uri peta uprizoritev Verdijeve opere «Ernani:>.
Razstave
. Danes od 18. uri v umetnostni ga-'oriji Tribbio 2 - Rettori (Piazza Vec-c|)ia 6) odprtje razstave Eve Ronay.
La Cappella Undcrground 18.00, 20.00, 22.00 «Aleksander Newski». Režija S. Einsenstein.
Ariston 16.00 «Una strada chiamata domani*. Paul Sorvino, Tony Lo Bianco, Richard Gere. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 :I1 giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film.
Eden 17.00 «Cristo si e fermato a Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene Pacaš. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.15 «Nosferatu», (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
ExccIsior 15.30 «L’ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionaie 16.00 «Scontri stellari ol-tre la terza dimensione*.
Mignon 16.00 »Uppercut*. Eliott Gould, Robert Mitchum.
Cristallu 16.30 «Dottor živago*. O. Sharirif, G. Chaplin, J. Christie. Barvni film.
Filodrammatico 15.45—22.00 «Calore intimo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30, 19.00, 21.30 »Assassi-nio sul Nilo*. Mia Farrow.
Aurora 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 «Qual-cuno sta uccidendo i piu grandi cuochi d’Europa». J. Bisset.
Capitoi 16.00—21.30 «La piu bella avventura di Lassie*. M. Rooney.
Vittorio Veneto 16.00 «Pari e dispa-ri*. Bud Spencer, Terenae Hill. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta 17.00 «40 gradi alFombra del lenzuolo*. M. Faldan, B. Bouchet, E. Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH razpisuje natečaj za uradnika I. in III. kategorije
Rok za predložitev prošenj do 18. marca 1979.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu hranilnice.
UPRAVNI ODBOR
Nujno zaposlimo
AVTOMEHANIKA - AVTOELEKTRIKARJA
Zelo dobri pogoji. Predstaviti se
AMAR — Via del Bosco 6 — Trst
^'''lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllrMilllllllllllllllllllIfflllllllllllllllllllllllllllllliniMIIIIMIIIIIIIIIII		
	s	
Razna obvestila
Kasta sklicuje za petek, 23.3.1979, svoj redni občni zbor, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dijaki liceja «F. Prešeren* bodo nastopili jutri, 11. marca, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu z lepljenko »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura*, ki so jo pripravili za Prešernov dan. Na predstavo vabijo predvsem starše in vse prijatelje. Vstop prost.
DELOVANJE KRAJEVNIH UPRAV
Doberdobski občinski svet odobril letošnji proračun
Seja je trajala skoraj pet ur - Svetovalca Slovenske skupnosti sta se vzdržala
Doberdobski občinski svet se je i Ace Mermolja so poslali goriške-včeraj popoldne na redni seji lotil mu županu interpelacijo v zvezi z razprave in jo tudi zaključil o leto nedavnim sklepom goriškega sediščem proračunu, ki je bil nato ! šča, ki je razsodilo v sporu med ob-
Mali oglasi
Danes, SOBOTA, 10. marca <,	40 MUČENIKOV
‘once vzide ob 6.28 in zatone ob
i>.03 __ Dolžina dneva 11.35 — Lu-vzide ob 14.56 in zatone ob 4.38. Jutri, NEDELJA, 11. marci KRIŠTOF V«
j.,cme včeraj: najvišja temperatura .".2 stopinje, najnižja 5,2, ob 13. J} 10,2 stopinje, zračni tlak 1021,5 ."■j pada, vlaga 54-odstotna, nebo s c‘6setinke pooblačeno, veter 7 km/h evcro2ahodnik, morje mimo, tem-Peratura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
j Dne 9. marca se je v Trstu rodi-0 t0 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
J,Rodili SO SE: Roberta Orel, Krancesea Curreli, Luca Alfeo, E-c Medvet, Matteo Vancheri, Ales-Andro Leonardi, Matteo Raffaele, ri1 (Tiara Michelin, Karin Gabrovec, 'ecardo Schillani.
.Umrli SO: 67 letni Emilio Ne f,!,ch, 65-letnj Domenico Bilucaglia, j letni Ernest« Sossi, 78-letna San-
v Zapettini vd. Beccari, 82-letna ]ja<-hig vd. Benchcrth, 80-letna Oti-ja Rogelja vd. Harej, 75-letna Ma Ja Putznnja por. Ieri, 77-letni Artu-^ Loffredo, 92-letna Giuseppina No-
vachig vd. Bencherth, 80-letna Otti-lia Ro geli a vd. Harej, 75-letna Maria Ribert vd. Bezzi, 82-letna Maria Hervato vd. Vidotto, 75-letna Maria Bandel vd. Carli, 65-letna Fran-cesca Acquavita por. Bartole, 70-letna Amelia Stopper, 82-letni Ermi-nio Vissi, 23 letni Roberto Bevi-lacqua, 74-letni Bruno Borelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Cam-bi 19.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
ZDRAVSTVENA DEŽURNu SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732 627
I.EKARTE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel 211-001: Hro sek: tel. 225-141 Božje polje: Zgo nik:	tel 225-596:	Nabrežina:	tel
200 121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
FIESTA 1,1L srebrne barve, marec 78 nujno in ugodno prodam. Naslov Valič - Sv. Barbara 75.
IZVOZNIK (elektromehanski stroji in gradbenoindustrijski material) išče v najem urad v Trstu ali o-kolici. Rabim eno ali dve sobi, bodisi kot samostojna stanovanja bodisi kot sostanovalec v večjem stanovanju z drugim podjetjem ali profesionistom. Telefonirati na št. 040 - 200120.
PRODAM majhno stanovanje v Trstu. Telefonirati na številko 741670.
SMUČI EtAN' in sani prodam po u-godni	Telefon 410372 od 19.
do 22. ure. . .
KUPIM staro hišo ali stanovanje blizu morja. Ponudbe na naslov Pengal Majda, Koroška 26, Ljubljana, tel. 061/344-880. Klicati o-krog 13. ure.
V TRŽIČU (Monfalcone) prodam prosto sončno štirisobno stanovanje z vsem komfortom. Tel. (040) 211232.
FORD TRANSIT — furgon izredna priložnost popolnoma prenovljen prodam za 2.850.000 lir. Telefon 208455.
ODDAM v najem moderno opremljeno hišo z vrtom na Kontovelu. Ponudbe na Oglasni oddelek pod šifro «Hiša v najem*.
NA GLAVNEM trgu Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup zanimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40.
ZVOČNIKE RCF .noael BK 40 pro dajam za 200.000 lir. 1 vvoofer 250 mm, 1 midrangi 491 inm, 1 tvveeter 32 mm. Moč 40 "/ - FMS; 8 ohmov Velikost 32x56x26 cm; teža 15,5 ,:g. Telefon 93689 od 19 do 21. ure.
OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino.
PRODAJAM rabljeno kuhinjsko pohištvo «formica», hladilnik, plinski štedilnik, o.žalni stroj »Singer* ter zakonski spalnico. Ogled v Ul. Agro 3/2 pri družini Half-ter.
DAJEM v najem gostilno družini, ki bi jo hotela voditi. Ponudbe na telefon 418395 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo.
DVAINDVAJSETLETNA s 7-letno prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala delovni položaj Pisati na Primorski dnevnik pod šifro »Lekarna*.
IŠČEM stanovanje v najem (najmanj dvosobno) v Trstu ali okolici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika.
IŠČEM zdravnika/co (lahko začetnik) družabnika za sodelovanje v specializiranem Kozmetičnem salonu. Ponudbe p.sati na Primorski dnevnik pod šifro «DELO».
IŠČEM hišo z vrtom ali brez. pa tudi zemljišče za zidavo ali za obdelavo. Telefonirati na št. 228390.
KUPIM renault TS 16 ali standart. Plačilo v gotovini. Telefonirati na številko 04K1 77106 Ronke
PRODAM dvobatni kompresor za zrak. zmogljivost 100 litrov, 2 leti star. malo rabljen. Ogled Doberdob. Bonetska (Ul. Boneti) 2.
FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe dejavnosti, pa še ves pribor zanju poteg brezplačnih informacij vam nudi: dr. Bogo Senčar, Filatelistična trgovina, Ul. Tor Bande-na 5, Trst (za Questuro) telefon 68-152.
UGODNE J LOŽHOSTl. Carli pro da 850 "3; 127 '.2-73; alfaiud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68- 125 '68-’71-'72; A L '70; R16 '72; AR 100 '70; 238 .urgon '69. ford transit '70;	!4 '71. Ogled v Uliti
B. Ca-ale št. .
odobren z glasovi večine, ob vzdr-žanju dveh predstavnikov Slovenske skupnosti. Skoraj pet ur trajajočo sejo je kakor običajno vodil župan Andrej Jarc, ki je že v začetku opozoril svetovalce, da je osrednja točka dnevnega reda razprava in odobritev finančnega načrta ter naj bodo zato v svojih izvajanjih kar se da kratki. No. opozorilo ni zaleglo in se je razprava, lahko bi jo imenovali sa mogovor predstavnice manjšine, zavlekla nad vsa pričakovanja. Seja se je začela s kratko komemoracijo pred nedavnim umrlega slovenskega in jugoslovanskega politika in misleca Edvarda Kardelja, nakar je odbornik za finance Jožef Jarc obrazložil smernice, po katerih so sestavih letošnji finančni dokument, ki izkazuje 179 milijonov 969.275 lir rednih dohodkov ter 830.801.210 lir izrednih dohodkov. Razporožljiva sredstva bodo predvideno porabili na sledečih področjih: za administracijo (67 milijonov), za šolstvo (55 milijonov), na ekonomskem področju (30 milijonov), na socialnem področju (19 milijonov) ter na nekaterih drugih področjih. V finančnem načrtu je za tekoče leto predvidenih nekaj večjih posegov na področju javnih del. V prvi vrsti gre tu za strošek v višini nad 500 milijonov lir, predviden za gradnjo poslopja enotne srednje šole, dalje ureditev županstva (24 milijonov) ter ureditev prvega odseka kanalizacije v Doberdobu (100 milijonov lir).
Po krajšem posegu Jožefa Fer-folje. ki je načelnih večinske svetovalske skupine, je spregovorila Marija Ferletičeva, ki je zahtevala obrazložitev posameznih postavk stroškov v proračunu. V obširnem posegu, ki je sledil se je nato dotaknila vrte vprašanj, ki zadevajo tako slovensko narodnostno skupnost v celoti, kakor tudi doberdob-sko občino posebej. Tako bi bilo po njenem potrebno ponovno preučiti koristnost in vlogo vključeva nja Doberdoba v najrazličnejše konzorcije na tržiškem območju. V svojem dolgem posegu pa je postavila tudi zahtevo, da občinska u-prava poskrbi za ureditev prevajalske službe ter za namestitev zemljemerca, ki bo obvladal slovenščino. Ferletičeva je priznala občinski upravi, da je pokazala dobro voljo za pripombe, in opozorijo manjšine, kljub temu pa da je dokument pomanjkljiv in se bo zato njena skupina pri glasovanju vzdržala, kar se je tudi kasneje zgodilo. Ferletičevj je odgovoril' župan Jarc, ki je dejal, da si bo občinska uprava tudi v bodoče prizadevala ugoditi zahtevam manjšine ter celotne občinske skupnosti.
V nadaljevanju seje je občinski svet v celoti izčrpal vseh trinajst točk, ki so bile najavljene na dnevnem redu.
Pa še zanimivost. V sejni dvorani ni bilo, razen dveh kronistov in članov občinskega sveta niti e-nega občana.
Republikanci potrjujejo dosedanjo usmeritev
Nadaljevanje dosedanje politične usmeritve, prizadevanja za gospodarsko obnovo v pokrajini, odločno odklanjanje teženj za razbijanje deželne enotnosti. To so bistvene točke programske izjave novega pokrajinskega tajnika PRI Marca Del Ne-rija, ki je bil soglasno izvoljen ha seji vodstva 6. t.m. V ožjem vodstvu so še Giuseppe Esposito in Lu-ciano Migliorini, ki imata funkcijo političnega podtajnika, ter Pietro Lago in Paolo Mocchiut, ki odgovarjata za administracijo oziroma organizacijo. Marco Del Neri je v vodstvu republikanske stranke na Goriškem zamenjal dosedanjega tajnika Maria Ascarija.
Interpelacija KPI o pravicah delavcev
Komunistični občinski svetovalci Boris Coceani, Italico Chiarion, Gianna Pirella, Renato Zalateu in
činsko svetovalko Vilmo Brajnik in podjetjem Manifattura Goriziana, v katerem je odločba, da mota Brajni-kova spet na tisto delovno mesto, kjer je bila prej zaposlena. Komunistični svetovalci menijo, da je nevzdržno stališče vodstva v tem podjetju, ki osporava občinski svetovalki in sindikalni aktivistki, da zapusti delovno mesto v času, ko o-pravlja svoji funkciji. Zaradi tega menijo svetovalci KPI, da bi bilo treba v občinskem svetu razpravljati o tem vprašanju, zlasti še, ker so v občinskem svetu le trije delavci, ki morajo imeti pravico do prostih ur v trenutku, ko se pokaže potreba, da posvetijo svoj čas upravnim zadevam.
Seja konzulte n slovenska vprašanja
Konzulta za slovenska vprašanja v goriški občini se bo na županstvu sestala v torek, 13. marca, ob 18.30. Na dnevnem redu imajo naslednje točke: stališče konzulte do utrakviz-ma v slovenskih otroških vrtcih; nadaljevanje razprave o delu konzulte: dopisi; razno.
• V sredo, 14. marca, ob 21. uri bo imela rajonska konzulta za Podturn - Sv. Ano srečanje š predsednikom goriškega zdravstvenega konzorcija prof. Erminiom Tuzzijem in goriškim odbornikom za zdravstvo Francescom Moisejem. Govor bo o zdravstveni reformi.
OB DNEVU ODPORNIŠTVA
V Tržiču hočejo 25. aprila Pertinija v svoji sredi
Ob lej priliki bodo odkrili spomenik 503 padlim delavcem ladjedelnice z dvojezičnim napisom
Tržiškj proti fašisti si nadejajo, da bodo imeli ob letošnjem 25. a prilu, ko bodo odkrili spomenik padlim protifašističnim delavcem tr-žiške ladjedelnice, najvišje goste. Povabili so samega predsednika republike Sandra Pertinija, da bi prisostvoval tej svečanosti, ki bo še posebnega pomena, ker bo spomenik pred ladjedelnico spominjal na enotnost italijanskih in slovenskih delovnih ljudi v borbi proti nacifašizmu. Pertini je že bil v tržiški ladjedelnici pred nekaj leti, takrat še kot predsednik poslanske zbornice in je imel v ladjedelnici ognjevit govor o pomenu protifašistične borbe.
Protifašistični odbor zares upa. da bo prišel predsednik republike v Tržič za to priložnost, čeprav se zaveda da bo stvar težko izpeljati.
Na zadnjem sestanku tega odbo-
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimtiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiia
Na Korzubo novi sedež Kmečke banke
pl iii
Pred ■ nekaj dnevi - so na .Krnu -Verdi pričeli s popravljalnimi deli :v stavbi, kjer bo, najbrž že konec letošnjega leta, novi sedež Kmečke banke. Gre za stavbo, v kateri je bila do pred nedavnega znana trgovina igrač in gospodinjskih predmetov Zaccarelli (pred nastopom fašizma se je ta družina imenovala Zakrajšek). V njej bo Kmečka banka, naš priznani denarni zavod, ki prav danes praznuje 701etnico u-radnega začetka delovanja, uredila svoje nove prostore. Na naši sliki vidimo pregrado, ki bo za nekaj mesecev zaprla del goriškega Korza, te najvažnejše mestne prometne žile. Promet se bo zaradi tega odvijal s težavami, čeprav ne bodo te takega značaja kot one, ki smo jih imeli v spodnjem delu Korza, ko so bile (in so še) pregrade Dred veleblagovnico Standa in pred palačo zavarovalnice Assicurazioni Generali. Sicer pa bomo v prihodnjih letih videli vedno več takih cestnih pregrad, kajti vedno več bo popra vil starih stavb.
Skupščine delavcev v kovinarskih obratih
V vseh kovinarskih obratih Goriške bodo v ponedeljek delavci na skupščinah razpravljali o nadaljnjih oblikah boja za dosego nove delovne pogodbe in o zbiranju sredstev, s katerimi bodo finansirali udeležbo delavcev na vsedržavnem srečanju kovinarjev v Milanu 28. marca.
Dobimo se v Dijaškem domu
S popoldanskim srečanjem v Dijaškem domu v Gorici, kjer bomo prisluhnili krajšemu kulturnemu in, rekreacijskemu sporedu,- predvsem pa
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
JUBILEJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 1979
Danes, 10. marca ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici
NASTOPAJO:
MOŠKI ZBOR ŠTMAVER (dir. Gabrijel Devetak) DEKLIŠKI ZBOR VESNA Križ (dir. Pija Cah - Širca) MOŠKI ZBOR VENČEK - Dutovlje (dir. Milivoj Širca) MEŠANI ZBOR HRAST - Doberdob (dir. Karlo Lavrenčič) LOVSKI ZBOR ZLATOROG - Vipava (dir. Franc Župančič) MEŠANI ZBOR VENČEK Dutovlje (dir. Herman Kjuder) MOŠKI ZBOR MIREN (dir Anton Klančič)
OKTET BORI - Pivka (dir. Viktor Samuda) ZGORNJEVIPAVSKI MEŠANI ZBOR PODNANOS (dir. Ivo Jelerčič)
KOMORNI MOŠKI ZBOR ZORKO PRELOVEC Idrija (dir. Aldo Kumar)
PARTIZANSKI MOŠKI PEVSKI ZBOR SIMON GREGORČIČ Koper (dir. Matjaž Šček)
VLJUDNO VABLJENI
bo to priložnost za srečapje. med mladimi, se zaključuje teden manifestacij ob mednarodnem dn^vu žena, ki so ga.UsMp.o^žpeljals. člg-; niče ženskega iniciativnega odbora za Goriško, manifestacij, ki so bile usmerjene v skupna prizadevanja za dokončno priznanje in uveljavitev globalne zakonske zaščite za slovensko narodnostno skupnost.
Iz udeležbe tako na osrednji proslavi prejšnjo soboto v deželnem avditoriju v Gorici, kakor tudi na prireditvah, ki so se zvrstile po raznih krajih na Goriškem, od Doberdoba, do Pevme in Števerjana, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bila akcija z organizacijske strani vsekakor uspešna. Za osrednjo proslavo pa lahko rečemo, da je bila nadvse uspešna, saj je tako množičen obisk presenetil celo same prireditelje.
Obstaja vsekakor odprto vprašanje, na kolikšen odmev so vse te
ra so sklenili, da bo vsekakor letos 25. aprila v Tržiču zelo svečano. Točnega programa niso še definirali. Na spomeniku bo v itab-janščini in slovenščini naslednji napis: «503 italijanskim in slovenskim delavcem ladjedelnice, padlim v osvobodilni vojni 1943-1945». Poleg tega dvojezičnega napisa bo še drug napis samo v italijanščini. Na sestanku tega odbora so bili prisotni vsi člani in ko je prišlo do glasovanja o dvojezičnem napisu se je spet našel en sam nasproten glas.
Mladi goriški slikarji razstavljajo na Opčinah
Šesterica mladih goriških slikarjev bo razstavljala v Prosvetnem domu na Opčinah od konca prihodnjega tedna do konca meseca. Razstavo bodo odprli v soboto, 17. marca. ob 20.30. Razstavljali bodo Oskar Beccia, Silvan Bevčar. Bogdan But-kovič.HijacintJussa.Vladimir Klanjšček in Andrej Saksida. Gre za skupino ljudi, ki so že večkrat razstavljali skupinsko, zadnjič je bilo to pred nekaj meseci v goriškem Dijaškem domu. Razstavljali pa so tudi na samostojnih razstavah. Predstavitev teh slikarjev je za razstavo na Opčinah napisal prof. Milko Rt-ner.
Letna skupščina Filatelističnega društva v Novi Gorici
Filatelistično društvo «Dr. Franc Marušič* v Novi Gorici bo imelo v nedeljo svojo redno letno skupščino. Ta bo ob 9. uri v prostorih sejne dvorane društva upokojencev. Poleg poročil imajo na sporedu tudi izvolitev novega odbora.
V RONKAH Vlom v stanovanje taksista
V stanovanju 53-letnega taksista Edija Vižintina v Ul. Aquileia 9 v Ronkah. so prejšnji večer neznanci izkoristili njegovo in ženino odsotnost, da so prišli v stanovanje in odnesli iz njega zlatnino in krzneni kožuh v skupni vrednosti dveh milijonov in pol lir.
prireditve, predvsem pa osrednja proslava v avditoriju, naletele pri večinskem narodu. Prvi' vtis je, da je vse skupaj že spet šlo mimo skorajda neopaženo. Ne sme pa biti I to razlog za malodušje, ampak spod-1 buda, da se bomo danes popoldne j ob 16.30 v čimvečjem številu udele-1 žili zaključne prireditve v Dijaškem domu.
Motociklista sta okradla kolesarko
V bolnišnici v Tržiču bo deset dni1 na zdravljenju 36-letna Marisa Ba- ] budri por. Paronitti iz Štarancana, ki sta jo v četrtek pozno zvečer o-kradla dva neznana mladeniča. Pa-ronittjeva se je vozila s kolesom proti domu, mimo sta prišla dva mladeniča z mopedom, iztrgala sta ji torbico iz rok in ker je ona ni izpustila, sta jo vlekla po tleh za nekaj deset metrov.
Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete
vabijo v torek, 13. marca 1979. ob 29.30 v dvorano Avditorija v Ul. Roma, na abonmajski koncert
AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA
COLLEGIUM MUSICUM
iz BEOGRADA
Dirigent
Darinka Matič - Marovič
(iiiiiiiimiuiiiiiMiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
DODELILI BODO ZEMLJIŠČA STANOVANJSKIM ZADRUGAM
Prvi del seje je bil posvečen raznim interpelacijam
Zakaj ni goriška občina zahtevala podaljšanje roka, da bi od goriškega sklada dobila 350 milijonov lir za nakup zemljišča Kazermet in je s tem izgubila nakazilo, je hotel na sinočnji seji občinskega sveta od župana zvedeti svetovalec Waltritsch (PSI). Župan mu je odgovoril, da bo postopek odkupa tega zemljišča od države dolgotrajen iq da bodo prispevek ponovno zahtevali čez nekaj let. Isti svetovalec je nadalje hotel tudi vedeti, katera zemljišča bodo dodelili stanovanjskim zadrugam, ki so pred petnajstimi dnevi dobile deželna nakazila in če bo občina lahko dala ta zemljišča, tako da bi se gradbena dela pričela pred-20. decembrom letos. VValtritsch je tudi obsodil način politične diskriminacije, s katerim je ravnal deželni odbor ob sodelovanju zadružnih zvez. Ni namreč dodelil prispevkov stanovanjskim zadrugam, ki so bile potrebnejše od drugih. Odbornik Zuccali je dejal, da bodo tem zadrugam določili zemljišča v ulicah Della Bona, Cordaioli, Virgilio in Torriani. Povedal je tudi, da je občina dobila 331 milijonov lir, s katerimi bo popravila poslopje na križišču ulic Marconi in SanfUario.
Svetovalec KPI Coceani je prebral osnutek interpelacije o položaju v tovarni «Manifattura goriziana*, o čemer podrobneje poročamo na drugem mestu. Svetovalec Zalateu (KPI) pa je zahteval, da bi bolje uredili dostop vozil na ze-lenjadni trg. Paulin (SSk) je zahteval, da bi uredili kraje ob Soči. kamor meščani brez kontrole odlagajo smeti, Terpin (PSI) pa je zahteval čimprejšnjo ustanovitev konzorcija za upravo bodočega tovornega postajališča, kajti dela se bodo pričela v kratkem in baje že obstajajo nekatere prošnje za gradnjo
raznih infrastruktur. Bianconi (PS Dl) pa je z zadovoljstvom sprejel na znanje, da se je občinska uprava lotila pregledovanja praznih stanovanj v mestu, ki jih je baje kar precej.
Strahovita prometna nesreča pri Novi Gorici
Sinoči smo izvedeli, da sc Je najbrž že v četrtek zvečer pripetila na cesti med Plavami in Novo Gorico, na Dolgi njivi, huda prometna nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve. V večernih urah se je iz Brd vračal v Novo Gorico primarij internega oddelka bolnišnice v Šempetru Bogdan Dornjak s svojim vozilom. V njem sta bila tudi žena Jelka in štiri mesece stara hčerkica Urška. Avtomobil je zdrknil v Spodnjo Sočo in šele včeraj zjutraj, ko so se zavedli, da ni Dornjakovih doma, so pričeli z iskanjem vozila. Včeraj proti večeru so našli v valovih Soče avtomobil in v njem truplo hčerkice Urške, niso pa še našli trupel ostalih dveh in z iskanjem bodo nadaljevali danes zjutraj potapljači, ki bodo prišli iz Kopra.
ŽENSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA «SOVODNJE»
priredi jutri, v nedeljo, 11. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah praznovanje
DNEVA ŽENSK
Vabljeni!
Koncerti
Na pobudo noriš.,e občinske uprave in v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani bo prihodnji petek, 16. marca, ob 18.30 v Avditoriju koncert dua Caroli - Schia-von z naslovom «Flavta in klavir v dvajsetem stoletju*. Izvajala bosta dela Alberta Roussela. Gilberta Bosca, Francisa Poulenca in Sergeja Prokofjeva.
Predavanja
V okviru srečanj z avtorjem priredi goriška občinska uprava v Avditoriju, v sredo, 14. marca, ob 18.30 srečanje z znanim športnim novinarjem Giannijem Brero.
Razna obvestila
Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba priredi danes, 10. t.m., ob 20. uri proslavo P marca v dvorani PD »Jezero*.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Forza dieci da Navarone*. R. Shaww in F. Nero. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 17.15—22.00 «Per vivere me-glio divertitevi con noi*. M. Vitti in R. Pozzetto.
VITTORIA 17.00—22.01 »Brillantina rock*, barvni film.
Tržič
EXCELS10R 16.30-22.00 »Driver*.
PRINCIPE 17.30-22.1K) «Anche gli angeli mangiano fagioli*.
A«ivi Gorica in okolica
SOČA 18.00- 20.00 »Visoka napetost*, ameriški film.
SVOBODA ob 16.00 «Kje sta Tom in Jerry», risanka. Ob 18.00—22.00 «Psycho», ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Kor zo Italia 89. tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo. Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACUA OPOZARJA
Alkoholizem na svetu narašča z njim tudi kriminal in beda
Zares že nedojemljivo naraščanje v nekaterih državah razvitega sveta
bila podvržena alkoholizmu*. Končno v poročilu beremo, da tedaj «ko delavec potroši veliko svoje plače v točilnici in prinaša zato manj denarja domov, pomeni ta alkoholizem tudi siromaštvo, v marsikaterem primeru tudi podhranjenost otrok*.
Na osnovi tega poročila je izvršni svet svetovne zdravstvene organizacije, ki ga sestavlja trideset oseb, toplo priporočal svetovni zdravstveni organizaciji, naj sodeluje z vladami, ki si želijo najti pot iz teh težav in rešiti probleme, ki so povezani z alkoholizmom. Resolucija zdravstvene organizacije o-ziroma njenega vodstvenega sveta predlaga vso to problematiko letnemu zasedanju organizacije, ki bo maja letos in na katerem naj bi sklepali o bolj odločnih programih, ki naj vodijo k preprečevanju alkoholizma m k boju proti alkoholizmu ter posledicam tega zla, ki, kot smo videli, v zadnjih desetletjih narašča.
Prof. Edwards je v zvezi z vsem tem rekel: «Absurdno je uporabljati dohodke, ki se dobe od alkohola, za gradnjo avtomobilskih cest, na katerih pa nisi varen pred pijanimi vozači*.
ŽENEVA — Naraščanje alkoholizma in njegove neposredne ter posredne posledice postajajo problem, ki zaskrblja svetovno zdravstveno organizacijo, hkrati pa daje hudo misliti tudi sociologom in gospodarstvenikom, kajti nikakega dvoma ni, da je treba alkoholizmu pripisati tudi naraščanje kriminala ter vedno večje izostajanje z dela, kar nujno vodi v ekonomske težave. Zato je treba čim-prej najti pot iz sedanjega stanja, kot zatrjujejo v vodstvu svetovne zdravstvene organizacije.
Iz poročila, ki so ga sestavili strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije, izhaja, da »alkoholi-zem ter problemi, ki so z njim povezani, naraščajo in so že doslej privedli do tolikšne ravni, da predstavljajo glavni razlog zaskrbljenosti svetovne zdravstvene organizacije in ogražajo ekonomski razvoj v tretjem svetu, hkrati pa predstavljajo nevzdržno breme v zdravstvu večine sveta.*
Po tem, kar je zapisano v tem dokumentu svetovne zdravstvene organizacije, se je poraba alkoholnih pijač na svetu v 25 letih in sicer od 1950 do 1975, povečala ponekod od 30 pa celo do 50 odstotkov. Najmanj se je poraba alkohola povečala na Portugalskem, seveda v okviru 25 držav, ki so jih vzeli v poštev pri tej analizi, največ pa v Zahodni Nemčiji. V Združenih državah, ki so že znane po veliki porabi alkoholnih pijač, se je poraba v omenjenih 25 Jetih povečala za 52 odstotkov.
Samo ob sebi se razume, da ta »pojav* veliko stane. Ne gre za stroške pivcev, pač pa gre za stroške, ki jih družbi naprtijo alkoholiki. V mislih imamo ceno posledic pijančevanja, ki so jo v krm gih svetovne zdravstvene organizacije ter v krogih, ki s to zdravstveno organizacijo sodelujejo, izračunali na 43 milijard dolarjev na leto, to se pravi na približno 36.000 milijard lir v naši valuti.
Ponavljamo, da ne gre za strošek, ki ga pivec t. j. uživalec alkoholnih pijač mora plačati za pijačo, pač pa gre za zdravstvene stroške, za reševanje zapitih ljudi, za drugo zdravstveno pomoč prvenstveno v psihiatričnih bolnišnicah ter za razne druge socialne stroške. Glede tega zelo zgovorno priča naslednji podatek: v zadnjih 25 letih se je bolnišnično zdravljenje alkoholikov na Angleškem povečalo za dvajsetkrat. Res je, da niso imeli drugod tolikšnega skoka, vendar pa ne toliko zaradi tega, ker bi ne bilo pijancev, pač pa ker nimajo enakih bolnišnič-
miiiiMi.iiiiiiiitiHiiiiiiMiiHHfHtimfiifimttTfVtiniN'
Mobutujevo življenje je dragoceno
BRUSELJ — Kot piše belgijski dnevnik «Vers 1’avenir*, je industrialec Robert Zune iz Liegea poslal predsedniku afriške države Zaire slovitemu Mobutuju pozlačen «zaščitni telovnik* — praktično nekakšen oklep.
Mobutujev zaščitni oklep je seveda iz jekla, toda prevlečen je s tenko zlato «lamelo», vendar se v razlagi pojasnjuje, da je «oklep» pozlačen zato, da bi ne rjavel, hkrati pa zato, ker je zlato slab prevodnik toplote in ščiti Mobutuja pred preveliko toploto.
Kot ve povedati belgijski dnevnik je veleposlaništvo afriške države Zaire v Bruslju naročilo še dva podobna zaščitna telovnika — praktično oklepa, vendar ta dva ne bosta pozlačena.
............mu..............................................umi....
nih zmogljivosti in se mnogi alkoholiki zdravijo ali ne — zdravijo kar v domači oskrbi, kolikor jih sploh zdravijo. V Kuvajtu pa so v zadnjih desetih letih zabeležili kar trikrat več cestnih nesreč, ki jih pripisujejo alkoholizmu. V svetovni zdravstveni organizaciji pravijo, da na primer v Hondurasu »problem alkoholizma zajema 65 odstotkov prebivalstva* in da »mnogi poljedelski delavci potrošijo tretjino svoje mezde za alkoholne pijače*.
In če smo v nekaterih deželah prav v zvezi s tem naraščanjem alkoholizma zabeležili vsaj delen poskus boja proti njemu s fiskalno politiko, to se pravi z višanjem davčnih dajatev na alkoholne pijače, velja za svetovne okvire prav obratna ugotovitev, da se je namreč stopnja splošnega obdavčenja povsod povišala, na alkoholne pijače pa v splošnem zmanjšala. Ta protislovni pojav moremo v mnogih primerih pojasniti na zelo preprost način, da so si namreč tako imenovano »svobodno tržišče* prilastile nekatere multinacionalne družbe, ki proizvajajo alkoholne pijače ali jih vsaj razpečavajo in tako so negativno vplivale ne le na porabo, pač pa tudi na davčno politiko posameznih dežel.
Nekateri pa si povečanje porabe alkoholnih pijač razlagajo tudi s tako imenovanim «stressom», ki da ga zahteva sodoben način dela in življenja. Končno najdejo odgovor tudi v izredno dobro uvedeni in premišljeni reklami za alkoholne pijače, reklami, ki bije človeka od rane zore do pozne noči, tako da takorekoč pogojuje njegov način mišljenja.
Dr. Griffith Edwards je kot znan psihiater tudi svetovalec v vodstvu svetovne zdravstvene organizacije. In ta strokovnjak je »odkril* že dolgo znano, nikoli pa priznano dejstvo, da postaja pitje danes že nekakšen »simbol prestiža in uspeha*. O tem ni treba na dolgo razpravljati, saj o tem govore vsi nešteti potrebni in nepotrebni sprejemi, vsa mogoča srečanja na tej ali oni ravni, ki pogosto ne služijo ničemur razen temu, da se ga ožji al iširši krog ljudi pošteno nalije. V' mnogih deželah spada to že v način, rekli bi v obred, brez katerega je poslovno življenje nemogoče. Seveda z vsemi negativnimi posledicami.
Mimo tega pa poročilo že omenjene svetovne organizacije navaja tudi druge zle posledice alkoholizma in sicef naraščanje kriminala, naraščanje cestnih nesreč in pa tako imenovani asenteizem oziroma izostajanje z dela, kar vodi v krčenje produktivnosti, ki ima pogosto tudi hujše ekonomske posledice kot bi se zdelo.
Res je, da so to stranske posledice alkoholizma, vendar tako hude, da jih je treba ali bo treba jemati resno. Ameriške študije točno dokazujejo, da ima pijančevanje hude posledice na kriminalnost in da »alkoholizem je kriv za najmanj 20 do 50 odstotkov večjo kriminalnost, za 30 do 68 odstotkov umorov in za 25 do 72 odstotkov večjo napadalnost, za 20 do 50 odstotkov več posilstev*.
Poročilo nadalje povezuje alkoholizem z nekaterimi vrstami srčnih bolezni, raka in tuberkuloze, pa tudi z zmanjšano odpornostjo človekovega organizma do raznih infekcij. Hkrati navaja statistične podatke, ki dokazujejo, da »prevelika poraba alkohola nujno vodi pri noseči ženski do posledic na otroku, ki se bo počasneje razvijal od otroka, ki ga rodi ženska, ki- ni
Na današnji dan pred 35 leti
Boj proti fašizmu, boj za svobodo je od našega mladega naroda zelo veliko zahteval. Seznami naših žrtev so dolgi, predolgi, krvavih obletnic pa je toliko, da se zdi skoraj neverjetno, da jih je naš številčno tako majhen narod toliko prenesel. Ena takih krvavih obletnic je tudi današnja. Prav na današnji dan pred 35 leti so več ali manj znani neznanci na surov, na podel način umorih na njunem domu slovenskega pesnika Stanka Vuka in njegovo mlado ženo Danico Tomažič, sestro narodnega heroja Pinka
V onih dneh pred 35 leti se je bližajoča se pomlad že nakazovala in nosila s sabo vedno trdnejše prepričanje, da se strahotna vojna bliža koncu in da se našemu toliko preizkušenemu narodu in tudi vsemu človeštvu bliža dan, ko se bo lahko v miru oddahnil. Vendar pa se je boj nadaljeval in sleherni dan so padale nove žr tve. Fašizem ni klonil, ni hotel kloniti do zadnjega. Za to pa ga je bilo treba tolči, biti. In zato se je Stanko Vuk, ki se je bil že zdavnaj politično opredelil, in ki je vedel, kje mu je mesto, po vrnitvi iz fašistične ječe odpravil v partizane, kamor bi mu sledila tudi žena Danica. Toda določenim mračnim silam, ki se niso zavedale le tega, da so na izdajalski poti, pač pa tudi tega, da so vojno izgubile, te Vukove odločitve niso hotele sprejeti in so se odločile,
da ga umorijo. Stanko Vuk je bil namreč slovenski pesnik, hkrati pa katoličan, bil je krščanski socialist, ki se je brez oklevanja o-predelil za Osvobodilno fronto. Z odhodom Stanka Vuka iz Trsta v partizane bi ne bil odšel le en borec več, pač pa tudi kaj več, saj bi to pomenilo še eno izmed izgub-
ilitfstl
Ijenih bitk tistih nazadnjaških sil, ki so pod krinko krščanstva skrivale svoje izdajsko početje.
Čeprav smo od onega žalostnega dne v marcu 1.944 že tako daleč, rekli bi že zgodovinsko odmaknjeni, se nam zdi kot bi to bilo še včeraj in je zato tedanja velika izguba še vedno živa, občutena.
IllHliillliiiiillllIilllliimiillimilllliflililllllllllliimiiilllllllltiiiiiiiiiiuiinilllim.................
LJUBLJANSKA 'METALKA* SLAVI LETOS SVOJO TRIDESETLETNICO
Od majhnega trgovinskega podjetja do vodilne trgovske organizacije
v'
V začetku je ljubljanska «Zeleznina» zaposlovala komaj 50 delavcev, danes jih «Metalka» šteje nad 2000- Obrat gre v milijarde dinarjev in milijone dolarjev
Pogled na ljubljansko Metalko
Pogovori o davkih
Razmerje med neposrednimi in posrednimi davščinami
Občani se že peto leto zapored pripravljajo na predložitev davčne prijave za neposredne davke, kakršna je bila zapovedana z zakonom, ki je stopil v veljavo 1974. leta. Vendar imajo še mnogi ob-vezanci nejasne pojme o neposrednih davkih, ki jih plačujejo ob predložitvi prijave. Razčlemba neposrednih davkov, na katere se nanašajo prijave 740, je sicer preprosta. Gre za davek na dohodke fizičnih oseb, ki ga v kratici imenujejo kar IRPEF, ter za davščino v korist krajevnih ustanov ILOR. Osnova obeh davščin je letni znesek dohodkov posamezne osebe. Davek IRPEF pobirajo progresivno v odstotkih od 10 do 72, pač po višini dohodnine. ILOR ni progresivna davščina, njena alikvota je sedaj 15 odst. Najvažnejša določba je, da so dohodnine od plač in pokojnin oproščene ILOR. Delodajalec potemtakem te davščine ne odteguje sproti. Mimogrede povedano, plačujejo pridobitne ustanove in kolektivne podjetniške družbe dohodninski davek pod kratico IRPEF (imposta reddito persone giuridi-che) s fiksno alikvoto.
IRPEF so podvrženi dohodki kakršne koli narave. Nekatere dohodke obdavčujejo že «pri viru*. Med tem so najvažnješi dohodki od o-bresti. Bančni zavodi odtegujejo z 20 odstotki dohodke, ki jih vlagatelji prejemajo od svojih vlog. I-sto velja za dividende raznih vrednostnih papirjev. Država pa je doslej oprostila svoje vrednotnice kakršnih koli davščin. Na nekatere storitve (honorarje itd.) mora delo dajalec sproti odtegovati davčni predujem IRPEF (ritenuta d’accon-
to), ki znaša danes 15 odstotkov.
Najpogostejši dohodek so predmet osnovne prijave 740. Med temi so dohodki od zemljišč, zgradb, delovni in pokojninski prejemki, odpravnine. S posebnimi obrazci, ki so poimenovani od črke E) do L), se prijavljajo dohodki od poklicnega dela, dohodki od podjetniškega dela itd.
Precej bolj pestra je podoba na področju tako imenovanih posrednih davkov. Glavnino predstavlja davščina IVA (pred 1973. IGE), da omenimo le nekatere druge posredne davščine, bomo nanizali registrsko takso, ki se plačuje na primer na kupoprodajne pogodbe
nepremičnin in davščine na dedovanje, INVIM, kolkovanje, državni monopol na tobačne izdelke, itd. Skoraj neizčrpne so razne pristojbine na motorizacijo, od davka na gorivo, do takse za kroženje vozil. Porast vseh teh pristojbin se, kot kaže, prav nič ne odraža pri uporabi vozil, kljub pogostim »prilagajanjem* in ustrezni podražitvi izdelkov avtomobilske industrije.
Razmerje med neposrednimi in posrednimi davki se postopno približuje 50:50. V naslednji razpredelnici smo zbrali številke, ki se nanašajo na dotok davščin obeh kategorij za obdobje zadnjih nekaj let. (Vse, seveda, v tisočih milijard lir):
Leto	Neposr. davek	Odst.	Posr. davek	Odst.	Skupno
1972	3.988	33	8.087	67	12.075
1973	4.501	31,6	9.766	68,4	14.276
1974	6.341	34	12.266	66	18.627
1975	8.015	40,7	11.706	59,3	19.721
1976	11.154	41,6	15.620	48,4	26.774
1977	15.232	40	19.424	56	34.706
1978	20.800	48	22.500	52	43.300
Neposredni davki so precej napredovali, kar je povsem razumljivo, če upoštevamo vsakoletno razvrednotenje denarja. V istem razmerju bi morali napredovati tudi posredni davki, saj bi se morala inflacija poznati takoj v celoti prav pri IVA, ki sloni na denarnem prometu. Izenačenje med eno in drugo kategorijo davkov je potemtakem gotovo le navidezno.
V sodobnem davčnem sistemu, ki je v veljavi na Zahodu, bi morali neposredni davki predstavljati okoli eno tretjino celokupnega davčnega prihodka. V Italiji se je v
tem pogledu razmerje za dobo reforme precej izboljšalo, pojavljajo pa se še vedno mnogovrstne kritike, ob upoštevanju dejstva, da posredni davki bremenijo v enaki ali skoraj enaki meri vse državljane.
V še primitivnih gospodarskih razmerah, kakor je bilo npr. po kitajski revoluciji, je razlikovanje med posrednimi in neposrednimi davščinami brezpomembno. Pri približno izenačenih dohodkih je celo mnogo preprosteje pobirati le posredne davke.
St. Oblak
Trgovska in proizvodna delovna organizacija Metalka v Ljubljani praznuje letos tridesetletnico svojega obstoja. Dne 4. marca 1949 je bilo z odlokom vlade LR Slovenije ustanovljeno trgovsko podjetje Železnina Ljubljana, ki je v začetku zaposlovalo okrog 50 delavcev in ustvarilo 7 starih milijonov dinarjev prometa letno ter imelo za 30.000 starih dinarjev o-snovnih sredstev. Naloga Železnine je bila, da opravlja trgovanje z železom in njegovimi proizvodi.
Ker je sledila potrebam hitrega razvoja jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva, je Metalka že tri desetletja v stalnem vzponu. Nagel vzpon so omogočili jasni načrti razvoja in stalna skrb za sposobne in strokovne kadre.
Skladno z razvojem trgovine na drobno in na debelo je Metalka 1957. leta začela tudi z zunanjetrgovinsko dejavnostjo (z uvozom), nekaj let pozneje pa je začela tudi izvažati. To obdobje je pomembno tudi zaradi odpiranja predstavništev v tujini. Leta 1968 je Metalka v svoje poslovanje uvedla zastopniško dejavnost. Leta 1971 pa se ji je pridružila tovarna Triglav Tržič, in tako je Metalka v svoje delo uvedla tudi proizvodnjo.
V	tridesetletnem razvoju je šla Metalka ves čas v korak z druž-beno-ekonomskimi gibanji v deželi — od izvolitve prvega delavskega sveta leta 1951, do uresničevanja ustavnih sprememb in do najnovejšega samoupravnega organiziranja po načelih ustave in zakona o združenem delu. Tak razvoj, grajen na samoupravnih osnovah, je pripomogel, da se je Metalka uvrstila med vodilne trgovske delovne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji in si pridobila velik u-gled na jugoslovanskem in tujih tržiščih.
V	jubilejnem letu Metalka zaposluje nad 2.000 delavcev, ki združujejo svoje delo in sredstva v šestih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb.
Skupni prihodek v lanskem le-
tu je znašal nad 10 milijard dinarjev. Po podatkih o rezultatih poslovanja za leto 1977, je bila Metalka na sedmem mestu med trgovskimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji, v svoji stroki pa prva. V prizadevanjih, da dosledno uresniči zakon o združenem delu, Metalka uspešno prerašča klasične kupoprodajne odnose in uresničuje dolgoročno poslovno sodelovanje na dohodkoynih odnosih z 8.500 kupci in 3.000 dobavitelji. Posluje z nad 50.000 proizvodi.
Svoje poslovanje ima Metalka organizirano v šestih blagovnih skupinah, ki zajamejo proizvode črne metalurgije, barvastih kovin in nekovin, tehniške železnine, stroje in opremo, gradbeni material in proizvode kovinskopredelovalne industrije.
Da bi lahko uspešno spremljala potrebe slovenskega in jugoslovanskega tržišča in si zagotovila prisotnost v vseh gospodarskih panogah, je Metalka ustanovila predstavništva v šestnajstih največjih gospodarskih centrih Jugoslavije: v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Sarajevu, Skopju, Novem Sadu, Subotici, Mariboru, Nišu, Splitu, Kopru, Pulju, Prištini, Titogradu, Celju, in v Ljubljani.
Trgovina na drobno posluje predvsem z blagom, ki je predmet poslovanja trgovine na debelo, le da je to poslovanje dopolnjeno z blagom široke potrošnje. Maloprodajna dejavnost Metalke je organizirana v dveh velikih in sodobno opremljenih blagovnicah in desetih prodajalnah po vsej Jugoslaviji.
Pomembno mesto v celotnem poslovanju Metalke ima zunanjetrgovinska dejavnost. Poleg uvoza in izvoza Metalka zastopa tuje firme, posreduje v zunanjetrgovinskem prometu in opravlja investicijska dela v tujini. Od 1965. leta predstavlja zunanjetrgovinski promet približno polovico celotnega prometa Metalke in je leta 1977 dosegel 232 milijonov dolarjev. Pomembno vlogo pri uresničevanju in razvijanju ekonomskih odnosov s tujino imajo Metalkina predstavništva po svetu: v Moskvi, Pragi, Sofiji, Varšavi, Berlinu, Bukarešti, Milanu, Budimpešti, Chicagu, Kuwajtu, od nedavnega pa tudi v Munchnu in na Dunaju.
V izvozu in uvozu posluje Metalka s firmami iz več kot 40 držav. Njeni najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji so države SEV, podjetja iz ZRN in Avstrije, od neevropskih držav pa iz ZDA. V zadnjem času se povečuje obseg zunanjetrgovinskega poslovanja z deželami v razvoju, med katerimi so tudi države Latinske Amerike.
S tem pa zunanjetrgovinska dejavnost še ni izčrpana. Metalka namreč zastopa tudi 42 firm iz 12 držav, kjer predvsem v zadnjem času dobivajo pomembno vlogo tudi firme iz vzhodnoevropskih dežel. Poudarimo naj, da je struktura firm, ki jih Metalka zastopa, prilagojena potrebam in interesom jugoslovanskega gospodarstva. Zastopniška dejavnost, ki ima v Metalki že več kot dve desetletji dolgo tradicijo, omogoča domačim proizvajalcem uspešno vzpostavljanje kooperacijskih odnosov z inozemskimi partnerji.
Poleg tega Metalka posreduje za jugoslovanske delovne organizacije poslovno tehnično sodelovanje, nakup licenc, opravlja pa tudi dela pri vlaganju kapitala. Tako širok spekter poslovanja zahteva posebno skrb in strokovno usposabljanje kadrov, posebej še za prodajo zastopanih proizvodov na domačem tržišču.
y sklopu uresničevanja tekoče-
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Oddaja o zdravstvu
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Sobotni program 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	lz parlamenta 19.20 Nepremagljivi:
«11 conto e in cifra»
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Cosi per gioco», TV priredba
21.45	Skupinska slika
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	»Družina Robinson*, film
13.00	DNEVNIK — OB 13. URI
13.30	O potrošniških problemih
14.00	Odprta šola:
O šolskih vprašanjih
14.30	- 15.00 Dnevi Evrope
15.30	- 16.30 Fiuggi: Kolesarstvo
17.00	Babarjeve prigode
17.05 *Cittd controluce», TV film
18.00	Črno-bela z obrobja dežele
18.25	O ŽENSKI PROBLEMATIKI 18.55 Izžrebanje loterije
19.00	Dribbling:	ŠPORTNA SO-
BOTA, Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 »ROCCO SCOTELLARO*, TV priredba
21.50	Poljska kinematografija danes: K. Zanussi: »NEZNANEC*, »OB ZATONU* in »OBISK PRI OČETU*
Ob koncu Filmske novosti DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	POROČILA 8.05 Krokodil Ham 8.15 Z besedo in sliko:'
Kostanjev škratek 8.30 Vrtec na obisku: Nekaj M deževne dni 8.50 Babičin vnuček 9.20 Pisani svet 9.55 Po sledeh napredka 10.25 Dokumenti boja
11.00	Televizija brez trebuha
11.40	Camilla, TV nad.
12.35 625
15.05 Poročila
15.10	Nogomet: SLOBODA - HAJDUK
17.10	Državno košarkarsko prvenstvo
18.40	Naš kraj
18.50	Očka, dragi očka
19.15	Risanka 19.30 DNEVNIK
20.00	Claus: RUBENS, TV nadalj-
20.55	Moda za vas
21.00	Elmer Gantrg, film 23.20 DNEVNIK
Koper
19.30	Otroški kotiček: ročno delo — Makrame
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.30	NASILJE, film
22.00	Čudovita leta filma: ČARODEJI
22.30	Kanal 27 - Pregled sporeda za naslednji teden
Zagreb
20.00	Dober dan, žalost, film
ŠVICA
17.55	Promocija, TV film 20.45 General Quantrill, film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.2 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8-50 Radijski trim; 9.05 Kulturno pismo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Z jugoslovanskimi pevci in ansambli:
11.35	Na goriškem valu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš; 14.10 Slovenske povojne revije;
14.30	Vse lepo, vaš Peteri; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Komedija zmešnjav*; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Lahka glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbena medigra; 10.40 Glasba in nasveti:
11.00	Kirn, svet mladih; 11.32 Plošče; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 Ansambel Alceo Guatelli; 15.00 Koncert; 15.45 Orkester Borghesi; 16.05 Poslušam, -poslušaš; 16,45 Jugoton;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih sto kilovatom: 18:35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni vikend.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Za dobro jutro;
10.35	Spomini iz starega gledališkega življenja:	11.30 Glasbeni
program z Milvo; 12.30 Evropa, Evropa; 14.05 Kriv ali nedolžen;
14.35	Glasba za mladino; 15.05 Miti in stvarnost meščanskega stoletja; 15.55 Jaz protagonist; 16.35 Nove ameriške popevke; 17.05
ga srednjeročnega plana in jasno opredeljenih konceptov razvoja v naslednjem petletnem obdobju do leta 1985 bo Metalka s krepitvijo samoupravne organiziranosti skrbela za spremljanje sodobnih tokov v vseh svojih dejavnostih. Poleg dograditve najsodobnejšega skladišča na površini 125.000 kv. m Metalka načrtuje tudi organizacijo najsodobnejšega računsko-infor-mativnega sistema. Pomemben poudarek v blagovni usmerjenosti Metalke v prihodnjem obdobju bo na strojih in opremi, črni metalurgiji in tehnični železnini.
Ob vsem tem bo v prihodnje posebna pozornost posvečena osvajanju novih tujih tržišč, posebej pa še sodelovanju z deželami v razvoju. Da bi lahko vse zastavljene razvojne smeri uspešno u-resničili, predvsem pa uresničili višje oblike mednarodnega sodelovanja, bo delovna organizacija Metalka nudila vse potrebne pogoje, da se bodo njeni delavci lahko strokovno usposobili za te na-
loge.	F. O. ___________________________________________________________________________________________________________________________
■lllllllllllllllMItlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlMIIIllllltlllllllllllllltlllllllllCIlllltlllllllltlllllllllltilllluliltllllltlllllllllllllllllllllllltlllllllltllllltlltliailllllllllllll11111*
Jazz; 17.45 Možne zgodbe; 1805 Blues; 18.35 Oder v kleti; 19-85 Oddaja o zdravstvu; 20.10 Eno uro z Michelejem Stranierom; 21-30 Koncert; 22.15 Radio Sballa: pr°-gram z Enzom Janaccijem.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 -7.30 Glasba za dobro jutro; 8.45 Stara dobra glasba; 9.32 Jutri in še jutri: radijska priredba; 10.12 La corrida, preizkušajo se diletanti; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.4, Alto gradimento; 13.40 R° mance; 15.45 Veliki variete z Ginom Bramierijem; 17.25 Izžreba nje loterije; 17.55 Zbori z vsega sveta; 18.10 Slavni orkestri; 18.33 Sodobni italijanski glasbeniki:
21.00	Simfonični koncert.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otrociL 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 -11-00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Minute s IIossywoodskim kvartetom sakso fonov-; 11:40 Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.45 S pevko Jožico Svete; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.45 S knjižnega trgal
16.00	»Vrtiljak*; 18.30 Zgodovinsko desetletje »Trboveljskega slavčka*; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franc: Puhar; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih dvajset-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaša potrpežljivost bo postavljena pred preizkušnjo. Gmotni interesi ogražajo mir v družini.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odločno se boste spoprijeli s pravnimi vprašanji v zvezi s sporom, ki vas skrbi. Zanimajte se za težave mlajših.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Manjša napetost med vami in predstojnikom. Ne računajte na obljube, ki so vam bile dane.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z neodločnostjo tvegate, da uničite vse, kar ste dosegli. Skušajte odpraviti svoje nerazpoloženje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če se
ini n n 11 mm
ukvarjate s trgovinskimi vprašanji, jim tudi posvečajte vso pozornost. Vaše čustveno razmerje se utrjuje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prejeli boste ugoden finančni predlog. Nepričakovana vesela novica.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne precenjujte svojih finančnih zmogljivosti. Ne zaupajte nikomur svojih težav-
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nikakor se ne povezujte z drugimi, ker bo ogrožena vaša neodvisnost. Pridobili boste pristaše
za svojo zamisel.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12 ) Vaši napori bodo končno poplačani. Skušajte razčistiti svoj čustveni problem.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. Rešiti boste morali nekaj zapletenih upravnih zadev. Pretirana ljubosumnost.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Č* je vaš napredek odvisen od študija, potem računajte na uspeh-Najmlajši imajo v vas veliko zaupanje,
RIBI (20. 2. do 20. 3.) Branite ugled svojega podjetja. V čustvenem pogledu računajte samo na to, kar lahko dosežete.
l1lllllllllllllltllllllllllllMlllltllll|f|||■lt||l|||||||||||l|||tf|lHlllMlMllllnl^ltllll■llllltllllllllllltlllllll^llllllllllllmflllllllllll■llllll|llllllllll||l||l||||l||||,|||||||lllll■■ll,ll
NOVA TEORIJA ZNANEGA KANADSKEGA STROKOVNJAKA
Človek iz davne ledene dobe je bil večji, močnejši, boljši
zej in si ogleda oklepe izpred 200" 300 let, bo opazil, da bi v ta u-klep zlezel kvečjemu 12-letni 1“ letni deček, ne pa normalno razvit
LONDON — O človeku in njegovi preteklosti je bilo doslej napisanih za veliko knjižnico knjig. Mnogokrat so si znanstveniki bili glede nekdanjega človeka v laseh, kar je tudi razumljivo, saj iz koščka lobanje in koščka golenice ni lahko »skonstruirati* skeleta- človeka, ki bi resnično ustrezal nekdanji stvarnosti. Zato imamo pogosto opravka bolj z domnevanji kot z resničnostjo. In v tem smislu jemljemo tudi nove trditve, s katerimi prihaja na dan kanadski strokovnjak prof. Valerius Geist, ki tako rekoč sprevrača vso zadevno dosedanjo znanost, kajti po njegovem je današnji človek pokrnel in droban v primerjavi s človekom, ki je živel v ledeni dobi. Še več, današnji človek tudi ni tako močan, zdrav in inteligenten kot je bil nekoč . . .
Geistova teorija pravzaprav izpodbija pretežno večino mnenj velikih znanstvenikov in zato se kar čudno zdi, da jo je objavila revija «New Scientist*, ki velja za resno revijo, hkrati pa tudi za nekoliko konservativno publikacijo. Kanadski strokovnjak pravi, in glede tega mu moramo dati prav, da «le v bogatih razmerah se reproducirajo zares zdravi posamezniki*. Še več, «v ledeni dobi so bile na zemlji razmere, ki so izločale vse, kar
ni bilo zdravega* in »se je razvijalo le to, kar je bilo kleno*. Končno «le v ledeni dobi je človek živel v resničnem obilju in je z močno demografsko silo preprečil, da bi ga ambient zadušil, uničil*.
Vsi trije navedeni citati so povsem logični in bi jim človek tudi že verjel, kot zaslužijo pozornosti tudi njegova nadaljnja izvajanja, ko pravi, da je v poznejših časih človek doživljal svetletjše in temnejše trenutke, večjo in manjšo razvitost, a »je v ledeni dobi dosegel svoj višek*. Nekaj tisoč let po tej dobi »so bili Evropejci fizično in umsko drobni, bolehali so za kostnimi boleznimi in poznali so ljudožerstvo ter veliko kriminala*.
«Tudi v bronasti dobi ter v začetku srednjega veka se je evropski človek krepko razvil — pravi prof. Geist. Na vsak način je bil v teh dveh obdobjih evropski človek fizično bolj razvit kot je današnji, nakar se je njegov fizični razvoj zmanjšal, tako da je dosegel svojo najnižjo fizično raven v času industrijske revolucije*. Sedaj se kažejo znaki, da «se bo človek ponovnd opomogel, vendar smo še vedno izpod fizične ravni, ki jo je bil človek dosegel v preteklosti*.
S tem bi včasih ne soglašali, kajti če človek stopi danes v kak mu-
človek.
Kanadski strokovnjak pravi, da je to teorijo razvil med svojimi e* kološkimi proučevanji, ki jih le vršil v masivu St. Elias, torej v tistem kanadskem gorovju, kjer j® še vedno kakih 12.000 kvadratnih milj ledenikov. V nasprotju s tem« kar človek v poprečju meni, »ledeniki niso bili človeku sovražniki**
pravi prof. Valerius Geist
Kanadski strokovnjak je svoja r*' ziskovanja in svojo domnevo ključil z dokaj drzno trditvijo, d® se je človek ledene dobe preživlja* izključno z lovom in da je bil rej izključno mesojed in je užival malo rastlinske hrane. Hkrati je čl°' vek ledene dobe moral veliko delati, da se je mogel preživljati, sebno ker je imel proti sebi dvanajst vrst zelo nevarnih velikih sesalcev. človek je bil tedaj prim°j ran temeljito pripraviti vsak sv<d «lovski pohod* in je v svojih tedanjih skupnostih uveljavljal izredn® lojalnost do sočloveka, prvenstveno do tovariša v lovu. Človek J® torej bil tedaj fizično velik, močan« zelo pogumen, zelo bister in do sočloveka, posebno do tovariša v l0-vu zelo lojalen.
smernice, kako sestaviti
DEŽELNI RAZ VOJ NI
NAČRT
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Deželni odbor je za izpolnitev sklepov, ki jih je sprejela sedanja politična večina na deželi, pripravil dokument «Smernice o sestavi deželnega razvojnega načrta», ki so ga v teh dneh predložili krajevnim ustanovam, sindikalnim, gospodarskim, kulturnim in družbenim komponentam Furlanije - Julijske krajine.
Faza posvetovanj se bo zaključila 15. a-prila in deželni svet bi moral odobriti dokončni dokument načrta pred koncem tekočega semestra.
Ker ekonomska obnova in razvoj, in torej bodočnost naše dežele, zanimata vse prebivalce Furlanije - Julijske krajine, je koristno in umestno obrazložiti, čeprav v skopih obrisih, splošne smernice, ki sestavljajo osnovo tega programskega instrumenta.
1	Eno izmed mnogih gradbišč na potresnem območju, namenjenih obnovi stanovanjskega premoženja, ki jo |e treba uresničiti v roku petih let po predvidevanju «smernic razvojnega načrta«.
2	Za celo vrsto infrastruktur za povezavo sta trenutno že v polnem teku gradnja in programiranje. Te infrastrukture bodo popolnoma preoblikovale Furlanijo - Julijsko krajino in dejansko tudi uresničile njeno vlogo dežele-mostu in evropskega stičišča.
Na sliki vidimo izredno pomemben del avtoceste Videm-Trbiž, tj. veliki viadukt v Somplagu, katerega gradnja je v teku in ki bo s svojimi 1240 metri dolžine najdaljši v Evropi.
3	Kriza v proizvodnji je prizadela predvsem velike industrijske komplekse in v prvi vrsti ladjedeistvo (na sliki notranji del kompleksa Italcantieri v Tržiču).
»Smernice deželnega razvojnega načrta« dajejo navodila, kako doseči zaščito tega, kot tudi ostalih tradicionalnih sektorjev, ki imajo v krajevni industriji nosilno vlogo.
4	Pogled na smučarski center v Piancavallu v pordenonskih Predal-pah, ki je eden Izmed petih središč za razvoj zimskega turizma v Furlaniji - Julijski krajini.
Realizaciji vlečnic in okrepitvi zmogljivosti je dežela namenila znatna finansiranja.
5	Ureditev In okrepitev obmejnih prehodov (na sliki avtoport pri Fernetičih, katerega gradnja se bliža koncu) predstavljata skupno z drugimi infrastrukturami za povezavo eno izmed glavnih smeri posegov za razvoj celotnega deželnega gospodarstva.
POTRES IN
GOSPODARSKO-DRUŽBENI ) POLOŽAJ V DEŽELI
Porazna škoda, neposredna in posredna, ki sta jo povzročila potresa maja in septembra leta 1976, je v precejšnji meri zaustavila pobude in načrte, ki jih je dežela uvedla že ob svoji ustanovitvi leta 1964, za gospodarsko in Socialno pospešitev Furlanije - Julijske krajine.
Posledice potresa, z uničenjem infrastrukturnega in stanovanjskega premoženja — 15.000 hiš je bilo popolnoma uničenih in nad 60.000 poškodovanih —, in uničenjem proizvodnih struktur — približno 6.000 podjetij je bilo poškodovanih —, ki so zajele območje skoraj 600 kvadratnih kilometrov deželnega teritorija in več kot pol milijona prebivalcev — skupna škoda znaša v sedanji vrednost približno 5.000 milijard lir — so posegle v gospodarsko realnost dežele — za obdobje 1971/1976 —, ki kaže sledeče karakteristike:
—	v širokem osrednjem pasu deželnega teritorija je bila dosežena hitra in obširna gospodarska rast:
—	gorski predel in del deželnega teritorija, ki se razprostira na jugu osrednjega pasu, nista še dosegla najnovejšega razvoja in sta zabeležila še nadaljnjo razdelitev;
—	v tržaški in goriški pokrajini se je pojavil nagib h gospodarskemu zastoju in demografskemu upadanju, predvsem zaradi krize struktur, ki je zajela večje proizvodne koncentracije na tem območju.
Kar zadeva razna gospodarska področja je treba omeniti:
—	na kmetilskem področju poleg že stalnih težav, ki jih povzroča pogojenost naravnega ambienta, poleg prevelike zemljiške delitve, kar povzroča upadanje števila zaposlenih, se je povečala proizvodnja na področju vino-
gradništva, medtem ko |e nespremenjena na področju živinoreje;
—	na industrijskem področju imamo na eni strani sektorje mehanske industrije, industrije pohištva in opreme, ki so zabeležili porast v proizvodnosti; na drugi strani pa so ostali sektorji, kot so npr. sektorji tekstilne industrije, papirnic, ladjedelstva in železarstva, kjer delujejo velika podjetja, ki'se ubadajo s problemi preosnove in preusmeritve. V teh se pojavljajo največje nevarnosti za zaposlitev;
—	na komercialnem področju se
pojavljajo problemi racionalizacije struktur;
—	na turističnem področ|u obstajajo še vedno precejšnje možnosti razvoja dejavnosti vzdolž o-balnega pasu in v alpskem predelu.
Kar zadeva družbene storitve:
—	na področju stanovan|, če izvzamemo probleme potresnih področij, se opaža nepravilna porazdelitev obstoječega premoženja glede na družbene potrebe;
—	na zdravstvenem področ|u prevladuje večja denarna podpora bolniškim uslugam, manjša pa uslugam pacientom, ki niso v bolniški oskrbi, kar ustvarja neravnovesje v škodo preventivnim in rehabilitacijskim uslugam;
—	na šolskem področ|u, z izpopolnjevanjem gradbenih del, se bodo odpravile nekatere sedanje pomanjkljivosti, ki zadevajo predvsem otroške vrtce in višje srednje šole.
ZAKON 546 IN OSIMSKI SPORAZUMI OSNOVA DEŽELNEGA RAZVOJNEGA NAČRTA
V takem položaju |e država, za premostitev ogromnih problemov za obnovo potresnega področja in za zagotovitev nadaljevanja razvojnega procesa dežele, izdala zakon
štev. 546 z dne 8. avgusta 1977.
Ta ukrep predvideva namreč pripravo razvojnega načrta Furlanije -Julijske krajine kot osnovni instrument javne intervencije za obnovo Furlanije in za skladen razvoj celotnega deželnega teritorija.
Finančno osnovo razvojnega načrta sestavlja večletni finančni načrt 1979/82, ki ga je deželni svet odobril v preteklem decembru in v katerem so navedena vsa finančna sredstva, s katerimi dežela lahko računa v omenjenem štiriletju — vsa sredstva so namenjena razvoju in porastu deželnega gospodarstva — vključno tista, ki se bodo uporabila za realizacijo objektov, predvidenih v pričujočem dokumentu in ki bodo dokončno določeni s potrditvijo razvojnega načrta.
Nadaljnje in konkretne perspektive, ki bi dale deželnemu razvoju poudarek in impulz s posebnimi u-činki za tržaško in goriško pokrajino, izhajajo iz nakazil, ki jih |e država določila za Izvajanje italijansko-jugoslovanskih gospodarskih dogovorov, predvidenih po osimskem sporazumu.
CILJI DEŽELNEGA RAZVOJNEGA NAČRTA
Razvojni načrt si zastavlja sledeče cilje:
—	obnoviti v roku 5 let stanovanjsko premoženje, socialne usluge in produktivnost potresnega območja. Najprej bodo zagotovili stanovanje tistemu delu prebivalstva, ki ga še nima. Ustrezno finansiranje bodo podelili na podlagi objektivnih kriterijev, vezanih na realno potrebo po stanovanjih;
—	obramba in razvo| zaposlovanja,
tudi za demografsko okrepitev dežele;
—	razširitev in okrepitev produktivnih struktur;
—	Integracija Furlanije-Julijske krajine z obmejnimi deželami v širšem kontekstu razširitve Evropske skupnosti na Grčijo in novih odnosov EGS - Jugoslavija;
— ponovna vzpostavitev teritorialnega ravnovesja ter zaščita teritorija in okolja na osnovi navodila deželnega urbanističnega načrta.
SMERNICE V POSAMEZNIH
PRODUKTIVNIH
IN SOCIALNIH SEKTORJIH
Kmetijstvo: modernizacija in obnovitev učinkovitosti obratov za proizvodnjo In predelavo; razvoj zadružništva; zemljiška preureditev; razna dela za izboljšavo in namakanje.
Industrija In obrtništvo: posegi splošnega značaja (tehnična in komercialna pomoč majhnim obratom; podpora pri širjenju in iskanju novih tehnologij; pospešitev izvoza); selektivne intervencije sektorskega značaja (razširitev instrumentalne mehanike, elektronike, sekundarne kemije, rekvalifikacija tradicionalnih sektorjev, predvsem tistih, ki so trenutno v krizi, a ki bi se še lahko opomogli).
Prevozi: uvesti ali dopolniti gradnjo infrastruktur za povezavo, podvojitev zmogljivosti železniške proge Videm-Trbiž, skladišče za železniško razvrščanje blage v Cervigna-nu, avtocesta Videm-Trbiž, predor Monte Croce Carnico, cestne povezave z Jugoslavijo in tržaškim pristaniščem ter okrepitev povezav z Venetom, aktiviranje obmejnih av-toportov, potenciranja in modernizacija pristaniških struktur.
Trgovina: rekvalifikacija proizvodne dejavnosti z uvedbo ustreznih komercialnih načrtov.
Turizem: izpopolnitev programiranih del in promoviranje novega turističnega povpraševanja.
Stanovanjske gradnje: uresničitev 10-letnega stanovanjskega načrta tako s subvencioniranimi, konven-cloniranimi in olajševalnimi gradbeniškimi posegi, kot tudi s posegi za sanacijo že obstoječih centrov, predvsem na najbolj obljudenih področjih.
Bolnlšniške gradnje:	dokončati
gradnjo bolnišniških objektov In o-premiti že obstoječe.
Šolske gradnje: dopolnitev načrta za šolske gradnje (zakon 412 iz leta 1975); v tržaški pokrajini realizacija območja za znanstveno in tehnološko raziskavo.
Javna dela: poleg obnove od potresa poškodovanih objektov še o-krepitev kanalizacije in vodovodov po medobčinskih programih.
Zaščita teritorija in okolja: izvršitev del za zaščito zemeljskih površin, ponovna obdelava zapuščenih zemljišč, zaščita zraka in vode pred onesnaženjem, racionalizacija smetarskih del in predelava smeti.
FINANČNA SREDSTVA RAZVOJNEGA NAČRTA
Z večletnim proračunom 1979/82 |e hotela dežela podati skupno sliko deželnih, državnih in družbenih finančnih sredstev, namenjenih programiranim posegom v okviru razvojnega načrta, ki jih lahko takole povzamemo:
Deželni dohodki 904 milijarde Državni dohodki (zakon 546, zakon o ratifikaciji osimskih sporazumov itd.)	2292 milijard
Skupnostni dohodki 36 milijard
3232 milijard
Tem razpoložljivim sredstvom se prištejejo še tista, !,i jih nudijo tako imenovane »posredne finančne ustanove«, ki delujejo v Furlaniji -Julijski krajini (FRIE, MEDIOCRE-DITO, ARTIGIANCASSA, FRIULIA, FRIULIA-LIS, ESA, ERSA), ki bodo nakazale za približno 375 milijard lir investicij.
Za posege na potresnem območju, ki niso še bili uresničeni, in delno tudi za že uresničene, v breme nakazil na račun kapitala, ki jih predvidevajo posebni zakoni, je predvidena sledeča porazdelitev
stroškov:
Ponovna gradnja uničenih stanovanj	500	milijard
Popravilo stanovanj 800	milijard
Uresničenje lavnih in socialnih infrastruktur 340 milijard Avtocesta Videm - Trbiž	95	milijard
Stroški za razne posege posebnega sekretariata	58	milijard
Nakazila raznih odbor-ništev	577	milijard
Sklad, ki ga bodo porazdelili na osnovi razvojnega načrta	250	milijard
2620 milijard
250 milijardam, ki jih daje|o na razpolago skladi po zakonu 546/77 za razvojni načrt, |e treba dodati za iste namene 124 milijard, pridobljenih s prihranki na deželnih finančnih sredstvih, in nadaljnjih 36 milijard, ki se nanašajo na skupnostne posege, kar znaša skupno 410 milijard.
Nadalje, prav tako v skladu z navodili že omenjenega zakona 546, bo država razpolagala neposredno še z drugimi nakazili za približno 475 milijard za sledečo porazdelitev:
Železniška dela	150	milijard
Avtocesta Videm - Trbiž	95	milijard
Preobnova državnih cest 60	milijard
Hidrogeološka dela	70	milijard
Obnova zgodovinskega in umetniškega bogastva	100	milijard
Na osnovi odlokov, ki jih predvideva zakon 73/1977 za ratifikacijo osimskega sporazuma, je bilo nadalje nakazanih 300 milijard lir, namenjenih uresničenju omenjenega sporazuma- med važnejšimi deli in pobudami izstopalo avtocestni vozel med tržaškim pristaniščem in avtocestnim omrežjem in povezave z italijansko-|ugoslovanskimi prehodi, uresničite • proste industrijske cone in realizacija tržaškega območja za znanstveno raziskavo.
Razpoložljivost državnih skladov za gradbeniška stanovanjska dela v izvedbi stanovanjskega načrta znaša še 84 milijard.
Če seštejemo sredstva na razpolago in finansiranja, ki so že nekako porazdeljena v štiriletnem obdobju, se predvidevajo skupne Investicije za nič man| kot 4000 milijard.
INSTRUMENTI ZA UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE NAČRTA
Uresničitev razvo|nega načrta zahteva primerne postopke in instrumente, ki na| omogočijo dejansko izvajanje programske dejavnosti In realizacijo programiranih posegov. Treba bo torej preiti k o-krepitvi preureditve deželnih uradov in drugih deželnih ustanov, ki so zainteresirane pri uresničitvi načrta.
V	pričakovanju, da parlament dokončno opredeli problematiko, ki zadeva ustanovitev komprenzorijev kot teritorialnih enot za programiranje med deželo in občino in kot organi, ki naj izvedejo celotni proces programiranja, bo dežela uvedla vrsto posvetovan, s krajevnimi ustanovami, da bi tako zbrala napotke za konkretno delimitacijo bodočih vmesnih ustanov.
V	tem okviru se postavlja tudi zahteva po pooblastilih krajevnim ustanovam, da bi tako ovrednotili n|lhovo vlogo v okviru procesa za programiranje.
Medtem bo treba v prehodni fazi poiskati oblike za uresničenje razvojnega načrta, k: bi omogočale soudeležbo pokrajin in gorskih skupnosti.
Za definicijo Izvršilne vsebine načrta bo med drugim potrebno predstaviti ločene načrte za posege večletnega značaia. Vsak načrt bo moral navajati zakonodajne in finančne instrumente, odgovorne organe in izvršilne operater|e, vse procedure in termine za uresničenje; tako bo mogoča večja kontrola nad potekom načrtov in pospeševanje rokov javnih izdatkov.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA
- JULIJSKA KRAJINA
Slepi ceneje iz kraja v kraj
Republiška skupščina bo razpravljala o odloku, ki bo uveljavil popust
LJUBLJANA, 8. marca — V republiški skupščini bodo v kratkem obravnavali odlok o potrditvi dogovora o pravicah slepih in njihovih spremljevalcev do znižane vožnje v potniškem prometu.
Dogovor predvideva pravico do letno šestih potovanj s popustom. Slepi, (mišljeni so vsi invalidi z največ do 10 odstotkov sposobnosti vida), bi imeli 75-odstotni popust v železniškem, pomorskem, rečnem in cestnem prometu, medtem ko bi z letali lahko potovali 50 odstotkov ceneje. Potovanje njihovih spremljevalcev je po dogovoru brezplačno, le v zračnem prometu bi morali plačati polovično vozovnico. Uresničevanje te olajšave so dolžne zagotoviti republike in pokrajine. Slovenija je to obveznost že izpolnila s sklenitvijo posebnega republiškega dogovora.
J. O.
Osemnajsta
delavska
srečanja
Gostiteljica občina Varaždin — Pripravili obsežen delovni program
VARAŽDIN, 8. marca — Člani medrepubliškega odbora zveze sindikatov Slovenije in Hrvaške so sprejeli program 18. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, v katerih sodeluje devet občin. Letošnja srečanja bodo posvečena šestdeseti obletnici ZKJ, gostitelj pa bo občina Varaždin.
Iz obsežnega programa velja omeniti posvetovanje o krepitvi reproduktivne sposobnosti gospodarstva, ki bo v Čakovcu, medrepubliško ve‘o enot in štabov civilne zaščite v Koprivnici, srečanje članov ZRVS v Mariboru, posvetovanje o razvoju kmetijstva v Ormožu, zbor pionirjev v Ptuju in posve tovanje o usposabljanju in izobraževanju sindikalnih delavcev v Varaždinu.
Skupno načrtujejo osemintrideset prireditev,
Nove ceste in mostovi
Delovni uspehi inženircev n iso le obujanje spominov na vojna leta — Stroje in opr emo zanje izdelujemo doma
LJUBLJANA, 6. marca — Hidrotehniki Ljubiše Rističa so tudi tokrat v rekordnem času postavili in aktivirali napravo za prečiščevanje vode. Tisto večjo in močnejšo, ki v eni uri naredi iz umazane in celo za ribe neužitne tekočine 400 litrov bistre in pitne vode.
Približno dvesto metrov dalje so »lansirali« inženirci, tudi ti iz vojaškega kolektiva Svetozara Vulikiča, most čez kakšnih pet metrov globoko rečno strugo. Kljub gostemu blatu, ki se je oprijemalo škornjev in vsakega delčka opreme, je vse potekalo po načrtu; prav tako, kot 7. marca pred 36 leti, ko je pionirska četa Vrhovnega štaba usposobila most na Neretvi in tako omogočila reševanje štiri tisoč ranjencev v četrti ofenzivi.
Vendar pa ob dnevu inženircev Jugoslovanske ljudske armade ne gre samo obujati spominov — to so, namreč, globoko vraščeni v napore sedanjih generacij, ki nenehno znova dokazujejo, da njihova marljivost, vestnost in zagnanost prav nič ne zaostaja za zagnanostjo partizanskih inženircev — pionirjev. Tako so samo lam zgradili inženirci ljubljanskega armadnega območja 11,4 kilometra cest, popravili 38 kilometrov različnih prometnic, postavili 56 kilometrov vodovodnih napeljav, sodelovali pri graditvi dveh spomenikov revoluciji itd. itd. Vrednost opravjenih del inženirskih enot Ljubljanskega armadnega območja cenijo na več kot 130 milijonov dinarjev.
Najboljši med odličnimi pa so vsekakor inženirci Svetozara Vulikiča. Zaradi svojih uspehov so že dvakrat zaporedoma razglašeni za najboljšo enoto med inženirci. »Pri nas ni majhnih in velikih opravil, majhnih in velikih nalog. Ne glede na to, ali gradimo most ali pa kopljemo rove — vse je koristno in vredno, saj je povsod vloženo človeško delo«, pravi Radovan Tkalec.
Najbolj sveže sledi so zapustili inženirci na Pokljuki, kjer so zgradili 4,2 kilometra ceste ter na področju občine Celje, kjer se je po njihovi zaslugi cestno prometna mreža povečala za približno 3,5 kilometra. Vrednost teh del znaša več kot deset milijonov dinarjev. Ko bo skopnel sneg bodo šli ljudje in stroji iz enote Svetozarja Vulikiča spet na teren. Gradili bodo most v Štorah in
ga in Sevnice.
»Naši vojaki so dobro izurjeni za delo z vsemi vrstami inženirskih strojev«, pravi Radovan Tkalec.« Veliko jih dobi dobro osnovo za poznejše delo v gospodarstvu. Tudi vojaki sami pravijo, da še nikjer niso imeli tako strokovne in vseobsegajoče prakse, kot pri nas. Kaj ni lepo slišati, ko vojak, sicer pa diplomiranj strojni inženir pravi, da mu je življenje in delo v enoti poleg univerze najboljša strokovna praksa.«
Prav gotovo je, da besede vojaka — strojnega inženirja niso iz trte izvite, saj so danes inženirci sodoben rod vojske, ki se je sposoben spoprijeti z vsako nalogo. To trditev lahko podkrepimo še s tem, da inženirsko opremo
dobo dela brez napake celih dvanajst let«, pravi Milan Ko-lundžija. Sicer pa je inženirska enota Milana Kolundžije gradila poleg športnih terenov v vojašnici »Milana Bračič« in »Milovan šaranovič« še dva kilometra ceste na področju občine Litija. Kljub temu, da so več kot pol leta na terenu pa inženirci iz omenjene enote zgledno sodelujejo s prebivalci in delovnimi ter družbenopolitičnimi organizacijami še zlasti pa s šolsko mladino.
Inženirci Ljubljanskega armadnega območja nenehno v praksi dokazujejo, da so se sposobni spoprijeti z vsemi nalogami — tudi na najtežjih terenih in v vseh pogojih. 2e pred leti so odlično izurjeni strokovnjaki iz enote Steva-na Rodiča naredili v Dobrem Polju pri Dolenjskih toplicah most z nosilnostjo osemnajst ton v dolžini 85 metrov v pičlih dvanajstih dneh.
RANKO DOROTKA
D. U. • cesto na območju Mokrono-
Pionirji ohranjajo revolucionarne tradicije
Od večjih prireditev bo prva kurirčkova pošta — Na pot bo krenila 17. marca iz Črnomlja
LJUBLJANA, 8. marca — Prva večja letošnja prireditev, s katero se bodo pionirji vključili v ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij, bo tradicionalna akcija kurirčkova pošta, ki jo bodo posvetili 87. rojstnemu dnevu tovariša Tita in 60-letnici SKOJ. Seveda pa bodo pionirji letos pripravili še vrsto drugih prireditev.
Kurirčkova pošta bo odšla na pot po vseh slovenskih občinah 17. marca iz Črnomlja, sklepna slovesnost pa bo 19. ma‘a v Ljubljani. Pionirji jo bodo ponesli po poteh, kjer so med NOB hodili partizanski kurirji, šolarji pa bodo ob tem tekmovali tudi za najboljši spis kurirčkove pošte. Tema bo 60. obletnica ustanovitve SKOJ.
P:onirji zgodovinarji in likovniki se bodo od 25. do 28. aprila zbrali na posvetovanju v Novem mestu. Pogovarjali se bodo o partizanski saniteti. Ob tej priložnosti bodo nagradili na.'bolj prizadevne mentorje. Pokrovitelj srečania bo novomeška Krka
Počastili bodo tudi 35-letnico pohoda 14. divizije na Sta'ersko. Pripravili bodo pionirski pohod, katerega trasa bo potekala skozi 14 slovenskih in 12 hrvaških občin. Med pohodom bodo v Cazmi na Hrvaškem or-tudi partizanski miting. Pohod se bo začel 27. aprila, na dan OF, v novomeški občini, končal pa 16. luniia v Moziriu, kier se bo istega dne začel zbor p!oniriev Jueoslaviie Računaio. da se bo takrat v Moziriu zbralo v»č W 6(V)0 ptoniriev in mladincev iz vseh republik in pokraun, kot gostie pa bodo sodelovali vsi otroci zdomce” ip nkmVd iz zamejstva. PoltTOV*t.eii bo skupščina občine Mozirje.	BRANKO SOBAN
KAJ PA, ČE TEHNIKA NE PRIDE BLIZU? — Inženirci morajo biti izurjeni in usposobljeni tako, da se znajdejo v vsaki situaciji, če ni čolna ali splava, bodo pač prevoz čez reko omogočili z materialom, ki je trenutno pri roki. Hitro, varno in zanesljivo v.
Foto: Dokumentacija »Naša vojska«
in stroje skoraj v celoti izdelujemo doma, kar pomeni, da se zaradi nekaj polomljenih vijakov doma izdelani stroj ne more ustaviti. Manjkajoče dele se da zato hitro in takoj nadomestiti.
pa
zu-
na-
Posebna
oblika
pouka
šola v naravi je sebna oblika pouka naj šolskega prostora, vadno v nekem drugem kraju. Poudarek je v tem času na telesnokulturoi aktivnosti, vendar pa program dela vsebuje tudi pouk ostalih predmetov, predvsem tistih, ki so vsebinsko oslonjeni na življenje in delo v naravi. Z zakonom ta oblika dejavnosti ni predpisana niti za osnovno niti za srednjo šolo. Je takore-koč zunaj tistega minimalnega obsega šolskih nalog.
Je ena izmed tistih oblik dela, ki je za vzgojo osebnosti, za vzgojo kolektivnega življenja, za pridobivanje telesnokul-tumih navad, za splošno obrambno vzgojo izredno dragocena v sklepu celotnega življenja in dela tako osnovne kot srednje šole. Zato je večstranska želja, da bi je bil organizirano deležen sleherni učenec. Gre torej za precej več kot le za to, da bi se vsi učenci naučili plavata in smučati, čeprav je to tudi! pomembno.
Natančnejših podatkov o obsegu šole v naravi za vso Slovenijo ni. Ocenjujejo, da jo ima približno polovica osnovnih šol (morda samo plavanje ali le smučanje ali oboje), med srednjimi šolami pa le posamezne. Financira se predvsem s prispevki izobraževalnih skupnosti (vzgojnofzobra-ževalnl program), telesno-kultumdh skupnosti (te-lesnokuil turni program) in staršev (prehrana). V slovenskem prostoru je zelo neenakomerno razvita, kar kaže, da je naibrž tudi odnos do nje še ne-enov.it. Naibrž ponekod gledalo nanio predvsem iz nekega telesnokultume-ga vidika (v Sloveniji je med mladmo še zelo veliko neplavalcev, velikansko število mladih n'ma možnosti organizirane vadbe smufania itd.). dn'g‘e na vkVMo v niei tudi organizirano splošno obrambno vzvolo in druge elemente, ki so sestavina zlasti razvijajoč« se J. S.
En dan med srečnimi petošolci, ki so „predelali“ šolo v naravi
Obisk pri skupinah otrok z dveh ljubljanskih šol, ki so organizirale zares pravo šolo v naravi — Zadovoljni so otroci, njihovi vzgojitelji in tudi starši
KRANJSKA GORA, še februarja — Tudi v prijaznem hotelu Erika, malo odmaknjenem od prenapolnjene Kranjske gore, je bilo polno življenja. Ni čudno, saj je v njem okoli 90 otrok ljubljanskih osnovnih šol dr. Vita Kraigherja in Mirana Jarca, ki so prišli sem-
kaj, da bi »predelali« šolo
šolskega leta.
To sta že drugi skupini petih razredov teh šol. Otroci so prišli v torek in čez teden dni bo te šole že konec. V prvi izmeni je bilo več otrok s šole Mirana Jarca, takrat pa jih je več s šole dr. Vita Kraigherja. Samo v hotelu Erika pa bo do začetka aprila našlo začasni dom kar okoli 700 ljubljanskih otrok najprej šolarji, za njimi pa malčki iz vrtcev.
Ločiti jelko od smreke . . .
Osnovni namen šole v naravi je seveda naučiti otroke smučanja. Med 47 učenci šole dr. Vita Kraigherja, s katerimi je tekel pogovor, je 15 začetnikov. Z njimi so prišli štirje smučarski učitelji — dva sta zunanja sodelavca — ln pedagoški vodja, ki si seveda najbolj žele tega, da bi otroci poleg znanja prinesli domov tudi polno zdravja.
Vendar pa šola v naravi ni samo smučanje. Dan bi bil s tem premalo izpolnjen. Dopoldne smučajo, popoldne pa so na programu druge zanimive stvari, največkrat take, ki spodbujajo dokazovanje samega sebe, tekmovalnega duha. Tako v znanju, ki leži v glavah, kot v raznih spretnostih. Prejšnja skupina je recimo tekmovala, kdo bo napravil najlepšega sneženega moža.
Uče se o snegu, o nevarnostih, ki jih skriva, o poškodbah, v programu pa imajo tudi daljše sprehode, na katerih naj bi se spoznali z naravo, saj marsikdo še ni imel take priložnosti. Včasih še odrasli ne ločijo jelke od smreke, kaj šele, da bi se spoznali na vse vrste snega.
»šele tukaj prav zares spoznavamo otroke,« pravi pedagoški vodja in socialna delavka Sonja Kosovel. »Cisto drugačni so kot v šoli. Sprostili so se, pokazali svo.i pravi obraz. Vsak hoče tudi pokazati, kaj zna, izven tistega okvira, ki ga zahteva šolski
v naravi. Njihovi obrazi povedo, da so to zanje najlepše ure
pouk.«
Otroci pa so prav gotovo drugačni tudi od tistega, kakršni so doma. Dokaz za to je že to, da postelje postiljajo sami. Večina bi za to prejela petico.
Pokazalo se je, da se otroci, ki prvo leto obiskujejo višjo stopnjo šole, čeprav se že poznajo med seboj, vendarle šele sedaj zares spoznavajo. Prve dni kar niso spustili spanca k sebi. Preveč si je bilo treba povedati.
»Otroci so zadovoljni. Prejšnji skupini se kar ni dalo domov,« pravi Jakiča Potoč-
nik, ki sicer uči v telovadnici, zdaj pa na snegu.
Do cilja, tako ali drugače
Zadovoljni so seveda tudi starši. Ce ne bi bilo šole v naravi, bi marsikateri otrok še nekaj let ne znal smučati. Kranjska gora je preblizu, da bi lahko vse starše za ves teden oddaljila od otrok. Pa bi bilo morda včasih bolje, če ne bi prišli. Posebno pri začetnikih je škoda vsake ure, ko ne smučajo pod strokovnim vodstvom.
Znanja je iz dneva v dan
več. Kako so po tednu pouka doma na smučeh, bodo pokazali na tekmovanju, ki ga bodo pripravili dan pred odhodom. Otroci so glede na svoje smučarsko znanje razdeljeni na štiri skupine. Tako bodo tudi ob koncu vsak v svoji skupini tekmovali med kolči. V slalomu, veleslalomu, pa tudi v smuku se bo našla proga zanje.
Vsi morajo priti do cilja, pa če bo še tako velika zamuda za prvim. Čeprav bi najbrž potihem le radi videli, da bi bili sami na mestu tistih, ki jim bodo za vratovi visele kolajne, tukaj zares drži tisto — važno je sodelovati. šola v naravi pač nima namena učiti za tekmovanja, temveč za življenje.
VLASTA FELC
• Komandant ljubljanskega armadnega območja, general-polkovnik Franc Tavčar-Rok je inženircem voščil 7. marec, dan inženirskih enot JLA in med drugim dejal: »Vaši slavni predhodniki so na svojih plečih nosili breme rojevanja in razvoja inženirstva v NOV in povojni graditvi države. Vam mladi generaciji so tako zapustili trdne temelje na katerih morate še naprej graditi, modernizirati in razvijati svoj rod. Pred vami so nove bitke za čim večjo bojno pripravljenost in nadaljevanje poti za katero so se trdno opredelili naši narodi in narodnosti na čelu z ZKJ In tovarišem mom«.
Oprema naših inženircev, glede na kakovost in količino dela, porabljenega pri njeni izdelavi, ni poceni. Tega se dobro zavedajo tudi inženirci sami.
»Kako drugače obrazložiti dejstvo, da pri nas motorna črpalka s petletno življenjsko
Trideset let Metalke
Ljubljansko trgovsko-proizvodno podjetje povezano z 8500 kupci in 3000 dobavitelji — V 40 deželah sveta
LJUBLJANA, 6. marca — Poslovno sodelovanje s proizvodnimi organizacijami, ki temelji na ustvarjanju in delitvi prihodka ter na skupnem načrtovanju, prodor na zahtevno tuje tržišče, samoupravna preobrazba delovne organizacije v šest TOZD ter aktivnejše sodelovanje delavcev v razpravah o gospodarjenju in načrtovanju, so naši največji delovni uspehi, menijo v Metalki ob 30. obletnici ustanovitve tega ljubljanskega trgovsko proizvodnega podjetja.
V Metalki vse uspešneje uresničujejo dolgoročno poslovno sodelovanje na podlagi dohodkovnih odnosov. V Sloveniji in v drugih republikah so na ta način povezani z 8.500 kupci in 3.000 dobavitelji. Posebno tesno sodelujejo z zeniško železarno, kjer skupna komisija ugotavlja vse dobre in slabe strani takega poslovanja, zaključke pa skušajo upoštevati pri sodelovanju z drugimi partnerji. Pri uspešnem delu na tem področju jih vse prevečkrat ovirajo nedorečenosti, predvsem v našem zakonodajnem sistemu. Zato menijo, da bo s sprejetjem zakona o obveznem povezovanju trgovine in proizvodnje ter še nekaterih
Prve tone iz četrte peči v Zenici
Orjaški plavž je priče! obratovati z dvomesečno zamudo
ZENICA, 8. marca (Ta. njug) — Potem ko smo v včerajšnji številki poročili o dvomesečni zamudi pri pričetku obratovanja čertrte visoke peči v zeniški železarni, smo danes prejeli novico, da je četrta peč naposled danes izbruhala prve tone grodlja. Na ta dogodek so zeniški že-lezarji čakali od 26. novem, bra 1978, ko je bila ta peč, ki naj bi v polni zmogljivosti dajala letno 1,1 milijona ton grodlja, narejena in so se pričele priprave za njeno obratovanje.
Današnji prvi »izliv« je tehtal kakih sto ton, po projek. tih pa na) bi prihodnji teh-ta.li po 250 ton. Vprašanje pa je, če bo peč do konca leta »izpolnila« zastavljene načrte. Dvomesečna zamuda je namreč zeniškim železarjem na vrgla precejšnjo izgubo, sa.j so naredili kar 50 tisoč ton manj jekla kot so predvideli. I
„Pohod“ nevarnih snovi
Med več kot 70 tisoč umetnimi snovmi, ki jih uporabljamo, je 600 nevarnih človeku in okolju — Trši predpisi
konodajno pravne osnove za izdajo takega organizacijskega predpisa.
Sistem javljanja, obveščanja in alarmiranja ob nezgodah z nevarnimi snovmi sicer
LJUBLJANA, 6. marca — Obdobje zadnjih dvajsetih let bi brez pretiravanja lahko imenovali obdobje umetnih snovi. Dandanes uporabljamo že okrog 70.000 različnih^ vrst “"J®1' nih snovi. Z njimi si res v mnogočem lahko lajšamo zivlje-vendar mnoge med njimi povzročajo obilo težav.
morali urediti ravnanje z ne-
nje, vendar mnoge
Kar za 600 snovi, ki jih danes množično uporabljamo, je namreč neizpodbitno dokazano, da so človeku nevarne. Tako se z vse širšo uporabo umetnih snovi odpirajo vedno večji problemi varnega skladiščenja teh snovi, prevoza in ravnanja z njimi in njihovimi ostanki.
Ta vprašanja pri nas s predpisi v glavnem dokaj dobro urejamo. Vendar pa, čeprav predpisi določajo neposredne, posredne in posebne varstvene ukrepe, materialne obveznosti in pristojnosti, so bila dosedanja prizadevanja za iz vajanje teh predpisov, zlasti kar zadeva ustvarjanje pogojev in osnov za njihovo uresničevanje, večinoma zelo skromna in bolj ali manj brez žel lenega uspeha in učinka.
Posamezni dejavniki, ki bi
varnimi snovmi na svojem področju, so namreč namesto tega raje iskali nosilca teh nalog izven dejavnosti, za katero so odgovorni. »Podtikanje« svojih nalog drugim so najpogosteje utemeljevali s pojasnilom, da za urejanje problemov glede ravnanja z nevarnimi snovmi niso strokovno usposobljeni.
Zato ni čudno, da so nas nezgode z nevarnimi snovmi praviloma zalotile nepripravljene, pri odstranjevanju njihovih posledic pa smo bili večinoma neučinkoviti. Pobuda za organiziranje intervencijske službe, ki bi ukrepala ob nezgodah z nevarnimi snovmi, je sicer stara že šest let, “endar še ni uresničena — zaradi nerešenih finančnih vpraša,.j in nerazčiščene za-
določa zakon o ljudski obrambi, vendar pa sistema hitrega operativnega izvajanja intervencijskih ukrepov, s pomočjo katerih naj bi preprečili širjenje posledic nesreč z nevarnimi snovmi v okviru enotno organizirane stalne službe, nismo določili, razen pri požarih
To pomanjkljivost bi bilo treba vsekakor čimprej odpraviti sc menili člani republiškega komiteja za varstvo okolja, ko so obravnavali problematiko ravnanja z nevarnimi snovmi. Opozorili so. da je treba v predpisih sproti upoštevati tudi nove snovi, ki prihajajo na trg ter za že obstoječe predpise čimprej izdelati potrebne izvršilne akte.
SILVESTRA ROGELJ
drugih aktov, tudi povezovanje steklo hitreje ln uspešnejše.
V zadnjem času vse več sodelujejo tudi pri skupnih naložbah, tako za tovarno ce-
Priložnost za našo kuhinjo
Na sejmu gastronomije v Celovcu letos kar 769 razstavljalcev
MARIBOR, 7. marca — »Gast 79«, 11. strokovni sejem gastronomije in turizma, ki bo v Celovcu od 17. marca do 25. marca bo tokrat pritegnil kar 769 razstavljalcev iz vse Evrope, med njimi tudi številne jugoslovanske kolektive.
Sicer pa bodo strokovni sejem, ki je bolj namenjen spremljanju turističnih tokov, spremljali številni obrobni dogodki, med njimi tudi že osmo mednarodno tekmovanje mladih kuharjev. Jugoslavijo bo zastopalo kuharsko moštvo iz Opatije,
Drugo tekmovanje, na katerem bo sodelovala kuharska ekipa iz Radovljice pa bo prvo mednarodno tekmovanje v pripravi hladnih narezkov. Poleg srečanja gostilničarjev in drugih prireditev bosta orga. nizirali Gospodarska zbornica Slovenije in gospodarska zbornica Hrvaške 21. marca tiskovno konferenco. J. J.
menta v Anhovem In skupaj z Litostrojem in Tamom pri tovarni talnih vozil. Sodelujejo pa tudi pri naložbah v sosednjih republikah.
Dobra seznanjenost s potrebami tržišča in založenost s podatki pa jim omogoča tudi uspešnejše načrtovanje prodaje. Tako imajo že v naprej znanih 80 odstotkov kupcev.
Metalka ima razvejeno trgovsko mrežo. Poleg desetih prodajnih skladišč in dveh blagovnic gradijo v Ljubljani velik prodajni center ter prodajna skladišča v Sarajevu. Letos pa bodo nabavili v sodelovanju z Iskro nov računalnik.
Pomembno mesto v poslovanju Metalke ima zunanjetrgovinska dejavnost, saj poslujejo s partnerji v več kot 40 državah. Prav tako pa zastopajo tudi 42 tujih firm, kar omogoča domačim proizvajalcem uspešno vzpostavljanje kooperacijskih odnosov s tujimi podjetji.
IZTOK RAZDRIH
Rečni velikan na Donavi
NOVI SAD — »Heroj Pinki« iz Novega Sada bo imel največjo rečno ladjo v Jugoslaviji, ki bo iz Beočina v Beograd prevažala po dva tisoč ton cementa.
Plovni bager »Tisa« s skromno zmogljivostjo in štiridesetimi delavci, ki so bili pripravljeni z zemljo, peskom in prodom nasuti gradbišče na novosadski plitvini, to so bili pred dvajsetimi leti začetki poti kolektiva, ki ima danes 1356 zaposlenih in najsodobnejše stroje za vodna gradbena in druga dela.
Osemnajstega februarja leta 1959, ob ustanovitvi, se je podjetje imenovalo »Liman« po delu Novega Sada, kjer je opravljalo prva dela. Z nakupom drugega plovnega bagra »Baošič« in z rekonstrukcijo »Tise« je kolektiv razširil svojo dejavnost in prevzel ime »Boško Palkovljevič-Pinki«. Dve leti kasneje so dobili še tretjo moč — »Palič«. Vlaganje sredstev v bagre je postalo še bolj aktualno po hudih poplavah leta 1965. Tedaj so začeli razmišljati o ureditvi vodnih tokov in o varstvu pred rečno stihijo. Sledile so integracije s »Hidrotransportom«, »Vojvodino«, novosadskim pristaniščem in skladiščem, leta 1968 pa je organizacija dobila- sedanje ime »Heroj Pinki«. Potem so se povezali še z »Inženiringkoopom« iz Noveg£ljSšda in bečejskim »Pritran-som«.
Razvoj je mogoče prikazati tudi s številkami, če za primerjavo vzamemo začetno leto 1959, vidimo, da se je v letu 1975 skupni prihodek povečal za 155,
To je rubrika, v kateri z originalnimi prispevki sodelujejo osrednji republiški in pokrajinski dnevniki. Poglavitni namen takšnega sodelovanja, do katerega je prišlo na našo pobudo, je želja, da slovenske bralce seznanimo s stališči in pogledi o aktualnih družbe-enoekonoinskih in političnih do-godkih v posameznih republikah
dohodek za 99, zaposlenost pa za 23-krat.
Uspešno opravljanje del na sistemu Donava—Tisa—Donava, jezovih na Djerdapu in Tisi, kilometrih nasipov na Donavi, Tisi in Savi, pri nasipanju več deset milijonov kubičnih metrov materiala na bregovih v Novem Sadu, Beogradu, Pančevu, Senti in drugih mestih je spremljalo tudi nenehno izbolj Sevanje življenjskega standarda delav cev. Kupili so več kot tristo stanovanj okoli sto samo v zadnjih treh letih, pri bližno toliko pa so dali tudi za poso jila graditeljem družinskih hiš, delav cem so zagotovili topli obrok ter od prli zobno in zdravstveno ambulanto Lani je povprečni osebni dohodek znašal 6380 dinarjev.
Letošnji načrti delovne organizacije
»Heroj Pinki« so bogatejši od prejšnjih. V vodne tokove bodo porinili tri samohodne (sklenili bodo pogodbe še za (dve) transportne ladje z nosilnostjo po 1350 ton, ki jih gradi novosadska ladjedelnica. S tem se bo rečni promet znatno izboljšal. Omenjene ladje bodo zagotavljale predvsem prevoz proda po vsej Vojvodini.
Ladjedelnica bo v sodelovanju z be-očinsko cementarno za DO »Heroj Pinki« izdelala posebno ladjo za prevoz cementa, ki bo edina te vrste v naši državi. Ta ladja bo lahko prevažala 1600 ton cementa, imela pa bo tudi naprave za raztovarjanje v silose na bregu. Naša največja rečna ladja bo plula
Dnevnik za Delo
od Beočina do Beograda in glavnemu mestu vsako leto zagotovila 200 tisoč ton cementa. Ko bodo našli zaintesira-nega partnerja, bodo zgradili tudi ladjo za prevoz cementa v Vojvodini.
Hidrogradnja pa kljub temu ostaja osnovna dejavnost »Heroja Pinkija«. Tudi v prihodnje bodo gradili nasipe, kopali plovne kanale, nasipali podlage za ceste in stanovanjske gradnje, poleg tega pa bodo uvedli novost: popolno regulacijo rek z vso mehanizacijo. »Heroj Pinki« opravlja dela v dogovorjenem času, pa tudi dobro in po dostopnih cenah, kar mu daje zagotovilo, da bo ta delovna organizacija dobivala najzahtevnejše naloge.
Med dejavnostmi »Heroja Pinkija« imata poleg eksploatacije peska in proda, cestnega prevoza in podobnih del pomembno vlogo tudi pristanišče in skladišče, ki je oživelo šele po združitvi v ta kolektiv. Vloga pristanišča bo zelo pomembna, saj bo Donava leta 1981, ko bodo odprli kanal Ren—Maina, postala evropska plovna arterija.
Skladišče je vedno polno blaga, saj »Heroj Pinki« nudi kakovostne storitve. Radi bi ga še razširili, ker je to veliko ceneje kot gradnja novega skladišča v okviru trgovskih in drugih organizacij. Družbena delitev dela in skupni interesi bodo, kot pričakujejo, pripeljali do nastanka kontejnerskega blagovnega terminala v Novem Sadu. V svetu prevladuje mnenje, da je prevoz blaga v kontejnerjih najboljši, vendar pri nas lahko kontejnerje sprejme le beograjsko pristanišče. Podoben terminal gradijo tudi v Pančevu. Novosadsko pristanišče bi ob minimalnih stroških lahko usposobili za takšen transport. Načrt je pomemben za celotno vojvodinsko gospodarstvo, zato »Heroj Pinki« pri njegovem uresničevanju ne sme ostati sam.
SRCAN BASIC
»Eskadrilja NLP“ nad Slovenijo
Zgodilo se je, kar smo napovedovali: po »Bližnjih srečanjih tretje vrste« in našem podlistku so kar na dveh koncih opazovali neznane leteče predmete
NOVA GORICA, LJUBLJANA, 6. marca — V ilveh dneh oziroma nočeh so na dveh koncih Slovenije videli »neznane leteče predmete«. V obeh primerih Je te predmete videlo po več ljudi.
V noči na nedeljo so opazili neznani leteči predmet nad vasjo Križ pri Ajdovščini. Predmet se je pojavil ob 20.15 in je nihal, kot pravijo očividci, »levo-desno«. Po njihovih izjavah je bil predmet spodaj rumenkasto zelen, na enem robu modrikast, na drugem pa rdeče barve. Te bar-
V času zadnjih volitev je v Španiji vladalo precej vročično ozračje, predvsem zaradi možnih terorističnih napadov na znane politične ali vojaške osebnosti. Minuli torek je v Madridu zavladal preplah: na policijo so sporočili, da je bil sredi mesta ugrabljen pol-
kovnik Silvano Espino-za. Očividci so videli, kako so ga neznano kam, zamaskiranega, od. peljali prav tako zama skirani neznanci v njegovem vozilu. Takoj so dvignili preplah, zablokirali madridsko središče, radijske oddaje pa prekinili z nujnimi obvestili.
ve so se svetlikale, očividci pa niso mogli ugotoviti niti tega, kako visoko je predmet, niti kako velik je, pa tudi oblike niso mogli opisati. Vsekakor je bila za njih dolga, napeta noč, saj so predmet opazovali do enih po polnoči, ko je NLP nenadoma izginil. Niso mogli povedati, v katero smer je izginil. ,
»Zdelo se mi je, kot da je nenadoma ugasnil«, je dejal eden od očividcev. »Levo, desno pa je nihal ves čas, dokler smo ga opazovali.«
Naslednjo noč, torej v noči na ponedeljek, je spet več ljudi videlo neznane leteče predmete in sfcer nad trikotnikom Postojna—Krim—Kočev je.
Neznani leteči predmeti so se pojavili četrt, ure pred polnočjo, priče pa niso enotne v izjavah, saj so nekateri vi-
deli tri, nekateri pa celo štiri neznane leteče predmete. Ta »vesoljska eskadrilja« je bila barvno manj razkošna, zato pa so se barve NLP spreminjale od svetlo zelene do rdeče. Tudi ta »plovila« so se bleščala. Obisk neznanih letečih predmetov v omenjenem trikotniku je trajal do približno 3.40, ko so jih nazadnje opazili nad Kočevjem, iz česar lahko sklepamo, da so se gibali proti jugu.
Očividci so povedali, da so bili omenjani predmeti večji kot zvezde in da sta zelena in rdeča barva nekako krožili okoli bleščečega jedra, tako da je bilo videti, kot da se predmeti vrtijo. Opazili so tudi, da so predmeti spreminjali višino in smer, ni pa znano, ali so spreminjali polet v formaciji.
V tem času ni bilo na tem območju Slovenije nobenega letala niti helikopterja. Meteorologi pa pravijo, da to ne bi mogel biti meteorološki balon niti tako imenovani diri-
girani balon, ki mu ponavadi obesijo svetleči lampijonček. Znano je, da se tovrstni baloni lahko dvignejo tudi do 8.000 metrov višine, vendar jih s prostim očesom ni moč videti. Vsekakor pa to niso bile ne eni ne drugi baloni, ker dirigiranih balonov ne uporabljajo več, meteorološki pa nimajo lastnega izvora svetlobe.
Kontrola poletov na brniškem letališču na svojih napravah m registrirala nobenih predmetov, ki ne bi sodili k normalnemu vsakdanjemu prometu.
Omeniti velja, da te dni vrtijo v kinu znanstveno fantastičen film »Bližnja srečanja tretje stopnje«. Ali je ta film izvor teh zapažanj ali morda celo podlistek v »Delu«? Ce k temu dodamo še nedeljsko popoldansko televizijsko oddajo o podobnih letečih predmetih, ki so jih opazili v Ameriki, je stvar morda le plod domišljije?
ŽARKO HOJNIK
kolesarstvo
ZA 3. TROFEJO ZSŠDI
Jutri dirka amaterjev v Lenjerju
h to tekmovanje se je prijavilo veliko število znanih kolesarjev
Le še en dan loči prireditelje in Vstopajoče na tretji mednarodni ®*aterski kolesarski dirki za tro-ZSŠDI od starta te manifesta-Clie v Lonjerju. Na naslov organizatorjev prihajajo prijave raznih štabov, med katerimi so nekatera Vana imena kolesarskega športa. Wed drugimi so doslej prispele tudi Wjave jugoslovanskih kolesarjev, ** bodo danes nastopali na dirki Po-- Pulj - Poreč, jutri pa bodo na “tartu v Lonjerju.
Morda je največji favorit za o-“Vojitev dobrega mesta na lonjer-dirki Puljčan Bruno Bulič, ka-ptega trenira nekdanji kolesar Bi-
V	in ki je doslej z uspehom nastopi na nekaterih pomembnih dirkah Jz Italiji. Mladi vozač puljskega Si-P°rexa ima vse možnosti, da se iz-*a*e tudi na otvoritveni dirki v de-Vli Furlanija - Julijska krajina.
Na drugi strani pa ima tudi real-
V	možnosti za uspeh tudi Ljubljan-j*n Matjaž Zanoškar, član Roga, ?' je prestopil letos med člane in ^ poln zagona, predvsem po odličji uspehih, ki jih je dosegel v za-
sezone
na istrski rivieri.
.‘rst pa bodo pravzaprav prišli vsi jugoslovanski kolesarji, ki nastopate v članski kategoriji. Prisoten bo Vdi tehnični komisar «plave» reprezentance Edi Rajkovič, ki bo ta-lahko videl na delu vse svoje Vjboljše elemente pred raznimi Vžnimi mednarodnimi nastopi, ki Vkajo jugoslovanske predstavnike teko v Tuniziji in Alžiriji, kot kasne-na dirki Praga - Berlin - Varša-«?• Poleg teh dveh klubov bodo v *rstu prisotni še ljubljanska Astra, panjska Sava pod vodstvom Franca Hvastija, z odličnim Bojanom Rodetom in Frelihom, zagrebški Me-telliacommerce, pa Partizan iz Beo-“rada, ki ga vodi Veselin Petrovič, Jato Jedinstvo iz Tuzle, Zenica, tjadnički (Kragujevac), Metalac kraljevo) itd.
Skupno bi se moralo predstaviti Ja startu okrog štirideset jugoslovanskih članov, ki bodo tako imeli teožnost, da se pomerijo z elito i-jalijanskega kolesarstva. Boj bo vsekakor zanimiv, kot je že bil v preteklih izvedbah te dirke, ki se bo etos krepko zajedla tudi v goriško Ukrajino.
R. Pečar
Tavanje
^Pomladansko plavalno prvenstvo
Več rekordov
RlM — Na italijanskem spomla-jjanskem prvenstvu v plavanju so jjOaegli nekaj državnih rekordov. , aolo Revelli je izboljšal lastni re-"Ord na 400 m mešano, ki mu je Padal s časom 4’38”96, za več °t tri sekunde. Riccardo Urbani te izenačil italijanski rekord na 100 S? delfin, medtem ko je Roberta e'otti postavila nov rekord na 200 1,1 prosto.
Med tekmovanjem so dosegli tudi ■tekatere klubske rekorde in dobre "tesežke tudi v drugih disciplinah. Zmagovalci:
™ m delfin moški: Urbani 57”8 (izenačen italijanski rekord)
100 m delfin ženske: Savi - Scar-poni	1'03"7
200 m prosto moški: Revelli 1’53”1 200 m prosto ženske: Felotti 2’06”1 (nov italijanski rekord)
100 m hrbtno moški: Bellon 1’00”8 100 m hrbtno ženske: Foralosse 1’07” (nov rekord v kat. deklic)
400 m mešano moški: Revelli 4'35”4 (nov italijanski rekord)
400 m mešano ženske: Dalla Val-le	5’08”6
SMUČANJE
ARTESINA - Jolanda Plani; ja včeraj osvojila naslov državne prvakinje v smuku. Ta naslov bi mo rali sicer podeliti že med državnim prvenstvom v Cortini, ko so morali prenesti tekmovanje zaradi slabih vremenskih razmer.
* * *
PIANCAVALLO - Jutri se bo v tem kraju pričelo italijansko univerzitetno prvenstvo v smučanju, ki se
bo zaključilo v torek. Na sporedu bodo alpske in nordijske discipline, sodelovali bodo tudi nekateri znani smučarji, kot so Paolo de Chiesa, Bruno Confortola in Fausto Radiči.
VELESLALOM ZA SP
Zmaga Kinshoferjeve (ZRN)
ASPEN - Krista Kinshofer (ZRN) je zmagala v veleslalomu za sve-i tovni pokal pred rojakinjo Irene Epple in Švicarko Naddgovo. Hanni VVenzel (Liechtenstein) je ohranila prvo mesto na skupni lestvici.
KOLESARSTVO
BESANCON — Nizozemec Leo Van Vliet je osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke Pariz -Nica. Na skupni lestvici vodi še vedno lanski svetovni prvak Gerrie Knetemann.
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LIGI
Danes derbi Jadran-Bor
Srečanje bo zelo pomembno za obe peterki, izid tekme pa je precej negotov
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Ali bosta Jeans Comer in Jadran dokončno pokopala upe Scoglietta in Bora? To je vprašanje, ki si ga postavljamo pred nocojšnjim spopadom med slovenskima ekipama ter jutrišnjim med Miljčani in Scogliet-tom. Jeans Corner in Jadran sta skupno s Ferroviariom na vrhu lestvice, Bor in Scoglietto pa jima sledita z dvema točka,ma zaostanka.
Obe tekmi bosta torej bistvene važnosti, lahko bi celo rekli, da bo zmaga ali poraz mogoče odločilen za končno uvrstitev. Nas, seveda, še posebno zanima slovenski derbi, ki bo drevi v Dolini. V prvem srečanju je visoko slavil Jadran, od tedaj pa se je veliko spremenilo: predvsem jadranovci ne predvajajo več briljantne igre iz začetka prvenstva, borovci pa bodo verjetno končno nastopili v popolni postavi, kar se od pričetka prvenstva še ni dogodilo. Izid je torej odprt vsaki

NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Zanimiv derbi Breg-Rosandra
Tudi ostale naše ekipe bodo odigrale nekaj pomembnih tekem V 3. AL bodo na Tržaškem odigrali zadnja zaostala srečanja
2. AMATERSKA LIGA
Po seriji zaostalih tekem, s katerimi se je lestvica skupine F precej izpopolnila, saj morajo odigrati le še dve tekmi in sicer Rosan-dra - Costalunga ter GMT - Zarja, bodo jutri na Tržaškem odigrali pare petega povratnega kola, na Goriškem pa pare sedmega povratnega kola.
Zarja - Campanelle
Po enem mesecu se Zarja spet vrača na igrišče in sicer tuOi to- j ^Bregam krat na domač; Pravokotmk Za* d ki je v 7ad,,jih treh 7aostalih nj; nastop Zarje smo namreč zabe- tekmah 4b()jevala t wk in s lem ieždi 11. 2., ko so Bazovci skla-;	dflJ £brj fo,mi Bre.
sičmm izidom klonih Opicim. To je ž j so J svojem zadnjem na_ bil obenem za Zarjo tretji zapore- stopu‘klonjli Giarizzolam. zato vla-
danjih 17 točk, kar 12 zbrali v gosteh (pet zmag, dva remija, tri poraze). Iz tega je razvidno, da Primorju gre boljše v gosteh. Pozabiti pa ne smemo, da je ekipa S. Marca do sedaj na domačih tleh le dvakrat klonila (Opicina, Gia-rizzole). Vendar bodo jutri domačini igrali brez svojega najboljšega strelca Clementina (8 golov), ki je diskvalificiran.
Breg - Rosandra
Zelo zanimivo tekmo obeta občin-in Rosan-
dni poraz, zaradi katerega je «rde če-bele» dohitelo več ekip, več pa jih je za petami. Zato jutri Zarja ne sme razočarati svojih navijačev, kajti to bi lahko Bazovce drago stalo in bi poslabšali svoj položaj na lestvici. V razdalji pičlih štirih točk imamo kar deset ekip, ki so zvrščene od drugega- do desetega mesta lestvice. Omenimo naj vsekakor, da bodo Campanelle jutri igrale brez Messija in Zorzuta, ki sta diskvalificirana.
S. Marco - Primorje
Pnmorjane čaka jutri težka naloga. V goste gredo k ekipi S. Marco, ki ima sicer le tri točke več od Primorja, a se še vedno bori proti izpadu. Proseška enajsterica je sicer v zadnjih nastopih povsem zadovoljila in to dokazujejo tudi rezultati. Posebno uspešni so bili Prosečani v gosteh, saj so od dose-
"'■iiMiiimniiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODBOJKA
V 1. ZENSKI DIVIZIJ!
Zmaga Kontovelk v gosteh
Hrast plačal davek svoji neizkušenosti
^vignEno — Kontovel 1:3
KONTOVEL: Ban, Čemjava, Rusi. Denis in Mariza Daneu, Cibic,
Vij.
Kontovelke so igrale tokrat v go-teh proti razmeroma skromni eki-5* Rivignana. Kljub zmagi, pa naša Ukleta s prikazano igro niso za-
(0v°ljila. Medla igra je spet pobila, da doživljajo Kontovelke kri-v katero so zašle v teh zadnjih panjih.
j lekma je bila precej dolgočasna J* nezanimiva. Domačinke so prve j/1 vedle in so povsem zasluženo o-,vojile prvi set. Isti tempo in po-abna slika se je ponovila tudi v v!'"gem setu, saj je tudi tedaj Ri-i'8nano nevarno povedel. Kontovel-j6 so se tedaj pravočasno zbudile jj. Uigrale bolj agresivno ter osvo-i 6 set. S tem pa je bil odpor dolink dokončno strt, saj so Kon-ijVelke z dokajšnjo lahkoto osvojile {/teostala dva seta in si s tem prikrile še eno zelo pomembno zmago.
H. L.
^'rtus Viqonovo — Breg 3:0 (15:6, 15:0, 15:8)
(..^REG:	Trenta, Slavec, Žerjal,
tepančič, Korošec, Olenik, Kofol, hodnik: Bressan.
j v soboto so Brežanke na tujem ,°fišču prepustile dragoceni točki °Jhačim igralkam iz Vigonova. j domačinke so s precejšnjo lahkoti1 Premagale našo šesterko. V pr-jern setu so Brežanke vodile s 4:0 Vj So si te točke priborile le s serij’'. ker so domačinke slabo spregale. Naenkrf t pa se je stanje tetemenilo. Dolinčanke so popolnoma ^Povedale v obrambi, medtem ko igralke iz Virtus Vigonova lovile žoge.
| te v drugem setu pa so Brežan-in’ Predvsem zaradi močnega bloka dobre obrambe na nasprotnem i tjžču, popolnoma podlegle domačin karr>. V zadnjem setu so se Brežan-J, skušale upreti, a niso dosegle klenih ciljev.
MRS
- PAV Despar 2:3 “•15, 13:15, 15:9, 15:13, 3:15) ^RAST: Franka, Suši in Marija
Jarc, Luisa in Silvana Gergolet, Lu-cia in Loredana Marušič, Lavrenčič.
Tudi v 10. kolu prve ženske divizije ni uspelo Hrastu zbrati prvega para domačih točk. Tudi tokrat je porazu Doberdobk botrovala predvsem neizkušenost in slaba telesna priprava, saj je «domačinkam» uspelo (ko so zgubljale že z 2:0) priti do 2:2, pri tem pa so popolnoma klonile in v zadnjem, odločilnem setu zbrale le tri točke.
Sicer bi lahko Doberdobke osvojile srečanje že s 3:1, saj so v drugem setu celo vodile s 13:4, pri tem pa so dopustile, da so nasprotnice zbrale kar 11 zaporednih točk in tako praktično osvojile tudi končno zmago.
OSTALI IZIDI 10. KOLA Donatello - Julia	1:3
Rivignano - Kontovel	1:3
Virtus Vigonovo - Breg	3:0
Libertas Krmin - Prata	3:2
S. Luigi - Ginnastica Spilimbergo 3:2 LESTVICA
Libertas Krmin 20. Prata 18. S. Luigi Td 14, Kontovel PAV Despar in Virtus Vigonovo 12, Julia 10, Rivignano in Breg 6, Donatello 4, Hrast 2, Ginnastica Spilimbergo 0.
ATLETIKA
SR «!NuOOR» V MCIU KROGLE
Sedik (SZ) 23,46 m
MONTREAL - Sovjet Juri Sedik, olimpijski prvak leta 1976 v tem mestu, je v prvem dnevu atletskega dvoboja v dvorani med SZ in Kanado izboljšal svetovni rekord v matu krogle z metom 23,46 m. Prejšnji rekord je bil last Američana Frenna z 22,60 m.
FIRENCE — Jutri bo v tem mestu na sporedu italijansko državno prvenstvo v krosu, na katerem bo sodelovalo približno 2000 atletov.
SANTA SEVERA (Rim) - France-sco Moser je zmagal v predetapi (na kronometer) kolesarske dirke «Tir-reno - Adriaticom pred Saronnijem in Nizozemcem Schuitnom,
vi* jutri računajo vsaj na remi, saj bi s tem ostali še vedno na vamem. Razumljivo pa je. da Rosandra, ki se je povzpela do tretjega mesta lestvice, računa na celoten izkupiček, s katerim bi popravila svoj že itak dober položaj na lestvici. Kot vidimo torej precej napet darbi, v katerem lahko' pride do vsakega i-zida.
Costalunga - Primorec
Trebenci, ki gredo v goste k solidni Costalungi, bi se prav gotovo zadovoljni vrnili domov s točko v žepu. Costalunga je vse do sedaj doživela le dva poraza (Campanelle, Giarizzole) in obakrat na domačih tleh. Tržačani torej doma niso klonili že od 22. oktobra lani in imajo za seboj serijo 12 pozitivnih nastopov. To serijo želi Costalunga nadaljevati tudi jutri, čeprav se Tržačani nekoliko bojijo Primorca. Dobro se namreč spominjajo, kako so se v zimskem delu prvenstva, ko so vodili v Trebčah že z 2:0, morali zadovoljiti z remijem. Morda bi prav remi jutri zadovoljil obe strani, posebno pa Trebence, ki bodo morali na igrišče brez diskvalificiranega (dve nedelji) Maura Kralja.
Aurisina - Gaja
V sredo je Gaja proti Rosandri doživela svoj peti zaporedni poraz in s tem je praktično znana u-soda Gaje, ki je na repu lestvice s sedmimi točkami in zato praktično nima več možnosti rešitve. Zato je razumljivo, da je morala v taboru Gaje nizka in če upoštevamo, da gre jutri padriško - gropaj-ska enajsterica v goste k Aurisini, to je ekipi, ki se bori proti izpadu in je zato potrebna točk, mislimo, da je usoda gajevcev praktično zapečatena. Vendar v nogometu je vse mogoče, predvsem ker bo Gaja sedaj lahko igrala bolj sproščeno, medtem ko Aurisina meri le na zmago.
Juventina - Staranzano
Štandrežci sprejmejo v goste žilavo ekipo Staranzana, ki je trenutno s 24 točkami na sedmem mestu lestvice. Položaj Juventine pa je še vedno kritičen, vendar ne brezupen. Sicer pa mora Juventina, če se želi rešiti izpada, na domačih tleh vedno zmagati. Točki bi se ji nedvomno jutri prilegli če računamo, da se jutri srečata Ruda in Malisana, ki imata štiri, oziroma pet točk več od Juventine.
Lažjo nalogo bo nedvomno imela ekma Torre Tap., ki ima sicer tri točke več od Juventine, gre pa v goste k zadnjeuvrščenemu Auda-xu, ki je v tem prvenstvu izbojeval le eno zmago (3:0) proti Malisani m štiri remije.
3. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali zadnjo serijo zaostalih tekem in s temi bo končno lestvica tudi v tej ligi popolna.
Inter SS - Vesna
Vesna gre v goste k Interju SS, ki v tem prvenstvu ni še zmagal (šest remijev). Če upoštevamo da je Vesna na prvem mestu lestvice in Križani do sedaj niso še doživeli poraza, je razumljivo, da Vesna tokrat ne bi smela imeti težav. S tem pa ni rečeno, da imajo Križani točki že v žepu, kajti prav podcenjevanje nasprotnika bi jih lahko drago stalo. Če bo Vesna zaigrala kot zna in brez napak, bi se ji tudi točka dobro prilegla, saj bi tudi z remijem ohranila prvo mesto na lestvici, s tremi točkami prednosti pred ekipo Čampi Elisi.
Kras - Edera
Težja naloga čaka ekipo Krasa. V goste sprejme žilavo Edero, ki
nikakor ne mara popuščati. Že sam podatek, da so Tržačani do sedaj s pičlim 1:0 doživeli, edini poraz proti Esperii SA, priča o tem. Zato mislimo, da bi točka predstavljala za Kras lep uspeh, če pomislimo, da Edera odločno računa na celoten izkupiček.
Piedimonte - Sovodnj’e
Po nedeljskem hudem domačem porazu z vodečim Isonzom čaka jutri Sovodnje lažja naloga, saj bodo šle v gliste v Pocigoro, kjer se bodo pomerile z domačo enajsterico, ki trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici. Zaradi odsotnosti Butkovi-ča in Vižintina je trener Valle sklical nekatere naraščajnike (Montija. Costantinija, Devetaka, Frandoliča in Dottoreja), ki tokrat ne bodo nastopili in bodo imeli tako lepo priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti tudi v 3. AL.
Isonzo - Mladost
Naloga Mladosti je tokrat brezupna, saj bo gostovala pri vodečem Isonzu. Dovolj je, da navedemo le nekaj številk, da poudarimo izred-
berdobce: Isonzo je prejšnjo nedeljo premagal Sovodnje s 4:1,, te so v četrtem povratnem kolu premagale s 5:1 Poggio, Mladost pa je v nedeljo z 2:1 podlegla Poggiu, tako nima Mladost (vsaj na papirju) nobene možnosti, da pride do točke. Poleg tega pa ne bo mogel trener Barbana za letos več računati na Alda Ferletiča, ki ga je disciplinska komisija izključila do 6. 3. 1980 ter na Šuligoja, ki je diskvalificiran za dve tekmi.
možnosti, zmagal pa bo seveda tekmec, ki bo pokazal boljše tehnično znanje, posebno pa. še trdnejše živce.
KADETI
V B skupini bo na sporedu izredno pomembno srečanje med Konto-velom in Inter jem 1904, ki bo odločalo o končnem prvem mestu. Ekipi imata trenutno vsaka po en poraz, torej bo zmagovalec zanesljivo osvojil prvo mr,-,to na razpredelnici. V prvem srečanju so slavili Kontovelci z visoko razliko, vendar pa je treba omeniti, da je Inter 1904 nastopil v zelo okrnjeni postavi.
Breg bo končno lahko spet prišel do novega para točk. Brežani so v zaostali tekmi z Interjem 1904 povsem zadovoljili, zato bi jim ne smela «pepelka» Saba povzročati prevelikih preglavic.
Bor bo v skupini A imel ponovno težkega nasprotnika: v goste jim namreč prihaja Alabarda, ki je sicer veljala za favorita v tej skupini, nato pa je dokaj razočarala. V prejšnjem kolu so jutrišnji Borovi nasprotniki celo izgubili z Don Bo-scom A, ki je druga ekipa tega društva. Kljub temu pa nimajo Poganovi fantje, ki bodo ponovno nastopili v okrnjeni postavi, velikih možnosti za uspeh.
DEČKI
Tekma Sokol - Scoglietto je odložena na prihodnji teden, ker so Na-brežinci na smučanju s šolo. Tako bo od naših predstavnikov igral le Kontovel, ki ima možnost osvojiti nov par točk na račun tržaškega Libertasa. Z zmago bi si Kontovelci dokončno zagotovili vsaj šesto mesto na lestvici. Uspeh Lisjakovih varovancev pa je prav gotovo dosegljiv, še posebno po dobrem nastopu prejšnjo soboto proti Sokolu^ PROPAGANDA
Bor B igra jutri proti Sabi, ki bi morala spadati med šibkejša moštva prvenstva, sicer pa še ni pokazala svoje moči, ker je v prvih dveh kolih obe tekmi odložila. Nekaj možnosti, torej, za Cancianijevo vrsto, ki je v derbiju z Borom A prejšnjo nedeljo povsem zadovoljila.
Bor A pa odhaja v goste k Fer-roviariu, ki je v prejšnjem kolu premagal Servolano. Glede na dejstvo, da nastopajo boljši igralci Fer-roviarja v prvenstvu dečkov, lahko upravičeno računamo na tretjo zmago Bradassijevih in Mesesnelovih varovancev.
TENIS
OSLO — V ekshioicijskem nastopu v tem mestu je mladi ameriški te-nisar John McEnroe premagal Šve-
no težko nalogo, ki čaka jutri Do--~!?arHjorna Borga s 6:3, 2:6, 6:3, 5:7,
KOŠARKA
Protesti po dogodkih v Vareseju
Reakcije po hudih antisemitskih izgredih ob mednarodni košarkarski tekmi Emerson - Maccabi v Vareseju se še vedno niso polegle.
Židovska skupnost v Milanu, ki ima jurisdikcijo tudi nad Varese-jem, je poslala brzojavki kvestorju
in prefektu v Vareseju, s katerima je protestirala zaradi nezadostne policijske zaščite, obenem pa je tudi opozorila na apologijo rasizma in fašizma. Protest so poslali tudi italijanski košarkarski zvezi, ker prisotni košarkarski funkcionarji niso pravočasno posredovali, da bi preprečili te izgrede.
OBVESTILA ŠD Mladina
obvešča, da je namiznoteniška rekreacija v občinskem rekreacijskem domu vsak dan od ponedeljka do vključno petka od 20.30 naprej. Zainteresirani se lahko direktno prijavijo v času rekreacije v rekreacijskem domu.
* * *
ŠZ Bor
obvešča, da bo odbor športne šole imel sejo v torek, 13. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 10. marca 1979
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
17.30	v Dolini Jadran • Bor
* * •
16.30	v Gorici, na Rojcah Dom - Mobilcasa
KADETI v Gorici Italcantieri NARAŠČAJNIKI v Tržiču POM - Dora
DEČKI
15.00	v Trstu, Istrska ul. Libertas - Kontovel
* * *
16.00	v Nabrežini Jadran - Scoglietto
«PROPAGANDA»
15.30	v Krminu Mobilcasa - Dom
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15	v Nabrežini Sokol - Bor
20.00
Dom
18.00

NAMIZNI TENIS
DANES IN JUTRI
Kras v Saisomaggioru
Nastopil bo na vsedržavnem ženskem turnirju - V Trstu prva faza deželnega turnirja naraščajnikov in dečkov, na katerem bodo nastopili tudi Kras, Mladina in Bor
Vsi Kraševi igralci in igralke bodo danes in jutri nastopili na dveh pomembnih tekmovanjih.
Že danes ob 8. uri se bo v kraju Salsomaggiore Terme pričel vsedržavni ženski namiznoteniški turnir, ki se bo zaključil jutri popoldne. Tekmovanje organizira deželni odbor Emilije - Romagne in sodi v okvir praznovanj mednarodnega dneva žensk. Na sporedu bo tekmovanje v absolutni, drugi, tretji, mladinski in naraščajniški kategoriji ter v igri dvojic. Tako bogat razpored
SNEŽNE
RAZMERE

AMPEZZO	30 cm
NEVEJSKO SEDLO	80 cm
ZAVETIŠČE GILBERTI	280 cm
F. AVOLTR1	30 cm
F. Dl SOPRA	65 cm
VARMOST	150 cm
MOKRINE	200 cm
RAVASCLETTO	40 cm
ZONCOLAN	150 cm
SAURIS		 			130 cm
TRBIŽ	30 cm
VIŠARJE	100 cm
OVČJA VAS	30 cm
VELIKA PLANINA	65 cm
KRVAVEC	105 cm
ZATRNIK	45 cm
POKLJUKA	85 cm
KOBLA	90 cm
VOGEL	285 cm
KRANJSKA GORA	55 cm
KANIN	200-400 cm
■iiitiiiittitiiiiiiiuiiiiitiitiiiiiiitiiatiiiitiiiiiiiitiiitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiisiiiiiiiiiiaiiiiiitiiijiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifimiiniiiHiiiHitiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiuiniHiii
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
V	GORICI KRAS PROTI 0LYMPII
V	raznih ligah bo v tem kolu nastopila vrsta naših šesterk
Razpleti na odbojkarskih igriščih bodo tudi ta konec tedna zanimivi. Kljub temu, da bodo v 2. moški in ženski diviziji počivali, bo skupno odigranih danes in jutri kar trinajst tekem, z dvema derbijema in nara-ščajnice Kontovela bodo nastopile
v	deželnem finalu v Cervignanu. Povedati moramo še, da se je ta teden pričelo prvenstvo v 3. ženski diviziji in prisotnost naših ekip je dokaj številna, saj jih igra kar devet.
ŽENSKA B LIGA
V	tej konkurenci bo nocoj v Nabrežini povratni slovenski derbi med Sokolom in Borom. Decembrsko srečanje v Dolini se je končalo z velikim presenečenjem, saj so slavile gostje s 3:1, čeprav je bil Bor velik favorit. Doslej je bil Bor v 11. kolih šestkrat uspešen, Sokol pa je poleg Tržačank premagal še skromni Libertas iz Pordenona. Ne glede na to, da igra Bor drevi v gosteh, je favorit, toda ta prednost lahko velja samo pred vstopom na igrišče. Tržačanke so se pokazale veliko boljše kot celota, kar najbolje potrjuje peto mesto na lestvici. Domačinke pa se borijo za obstanek v tej konkurenci.
ŽENSKA C LIGA
Dosedanja prvenstvena pot Sloge ni bila najbolj uspešna. Težko je pričakovati, da b; edini slovenski zastopnik v tej konkurenci prekinil serijo spodrsljajev in to pot v gosteh z Moglianom Venetom. Domačinke imajo pred tem srečanjem 12 točk in so na tretjem mestu lestvice. Položaj Sloge pa je z dvema točkama vse bolj zaskrbljujoč. Pr
vi	neposredni obračun pri Banih s, je končal s 3:1 v korist gostinj.
MCŠKA C LIGA
V	tej konkurenci bo tokrat slovenski derbi v Gorici med domačo O-lympio in Krasom. Čeprav igrajo odbojkarji iz zgoniško - repentabr ske občine v gosteh, so favoriti za osvojitev tretjega para točk. To pa še toliko bolj sedaj, ko so med tednom v zaostali, zelo važni tekmi pre-maaali dokaj prepričljivo Torr ano iz Gradišča. Ta zmaga je vlila Gri lancu in tovarišem še dodatnega zaupanja v lastne moči, na poti do obstanka v tej konkurenci. Za do-
mačine pa je skoraj že vse gotovo. S tem pa seveda ni rečeno, da ima Kras točki v žepu. Priboriti si jih bi moral na igrišču. Derbi je pač derbi in vsaka napoved lahko dejstva postavi na glavo. V Nabrežini je zmagal Kras s 3:1.
Odbojkarji Bora se bodo morali tokrat podati na pot v Videm, v goste k izredno nevarnemu Scatolifi-ciu 4 S. Vsi zatrjujejo, da so Vi-demčani doma izredno nevarni. Če pogledamo dosedanje domače nastope moramo to tezo samo potrditi, saj niso prepustili izkupička nobenemu nasprotniku. Glede na izkušenost pa bi se moral jeziček na tehtnici nagniti v korist naših fantov. Škoda, da ne bo mogel braniti barv Bora v tem tako pomembnem srečanju Fučka, ki je poškodovan. V prvem delu prvenstva je zmagal Bor po štirih setih igre. Zmaga v Vidmu bi pomenila še korak bliže k osvojitvi prvega mesta na končna lestvici.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Kljub temu, da igra Breg doma, je med vsemi našimi tremi zastopniki drevi slej ko prej pred najtežjo nalogo. V goste mu namreč prihaja še neporaženi Libertas iz Krmina. Zmaga slovenskih odbojkaric v tem izredno težkem nastopu bi pomenila pravi športni podvig.
Kontovelke bodo gostile Virtus iz Vigonova. Obe šesterki sta v 10 dosedanjih srečanjih zbrali enako število točk — 12. Ta tekma bo od loči.na za osvojitev trenutnega četrtega mesta na lestvici.
Vrsti Hrasta iz Doberdoba se to pot ponuja enkratna priložnost, da pospravi drugi par točk, ne glede na to, da igra v Spilimbergu. Doma ča Ginnastica je kar desetkrat po tegnila krajši konec in je v de setih tekmah osvojila samo en set. To je najbolj zgovoren podatek o kakovosti domačink.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci bo nastopilo «sa-mo» pet naših šesterk. Katerakoli napoved je izredno tvegana, saj je vrednost naših ekip in še talko bolj nasprotnic, velika neznanka. Foča kati bo torej potrebno še nekaj kol, da dobimo nekoliko bolj jasno sli ko realne moči posameznih šesterk.
3. MOŠKA DIVIZIJA
Kombinirana vrsta Bora bo tokrat spet igrala v gosteh in za nameček še v isti telovadnici. Nasprotnik pa bo II Modulo. Vsaka napoved je seveda dokaj tvegana.
NARAŠČAJ NICE
Mlade odbojkarice Kontovela (letniki 1964, 1965 in 1966) bodo igrale tudi v tej konkurenci v deželnem finalu. Poleg Kontovela bodo jutri igrali še naslednji pokrajinski prvaki: aUSA PAV Cervignano - Videm, Polisportiva Budoia - Porde-non ter Libertas iz Gorice za Gorico. Nekaj več o tem finalu bomo napisali v naši jutrišnji številki.
G. F.
Bologna - Fiorentina 1 Catanzaro - Avellioo X Lazio - Ascoli	X
Milan - Juvcntus	1
Napuli - Inter	X
Perugia - Atalanta	1
Torino - Roma	1
Verona - Vicenza 2 Monza - Varese	1
Sampdoria - Pistoiese X Udinese - Genoa	1
J. Casale - Alessandria X Campobassn - Chieti 2
X 2
tekem daje udeleženkam možnost, da preizkusijo svoje moči v več kategorijah in si tako naberejo potrebnih izkušenj pred bližnjim državnim prvenstvom. Poleg članic Sonje Milič, Dragice Blažine, Neve Rebule, in Nevenke Škerlj bodo nastopile mladinke Vesna Doljak, Damijana Sedmak, Alenka Furlan, A-nica Rebula in Darma Purič (odsotna bo le Nataša Škrk zaradi drugega zadržka) ter naraščajnica Sonja Doljak. Program predvideva tudi o-kroglo mizo o vključevanju ženske v šport in specifično v namizni tenis.
Jutri s pričetkom ob 9. uri pa bo v Trstu v prostorih pomorske postaje prva faza (druga bo prihodnjo nedeljo v Vidmu) deželnega tekmovanja v kategoriji naraščajnikov in dečkov, ki bo veljala kot kvalifikacijska preizkušnja za državno prvenstvo. Z vsemi svojimi razpoložljivimi igralci se bodo tekmovanja udeležila tudi slovenska društva Bor, Kras in Mladina.
- bs -
NA DUNAJU PROTI AVSTRIJI
Nenavadna seta Sonje Miličeve
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
X
X
X
X
2
1
X
1
2
V	četrtek se je na Dunaju italijanska namiznoteniška reprezentanca pomerila z Avstrijo v okviru zadnjega kola tekmovanja za evropski pokal narodov. Po ogorčenem boju so slavili domačini s tesnim 4:3, »azzurri* pa so se uvrstili na sredino lestvice.
V	vrstah Italije je nastopila kot edina ženska predstavnica igralka ŠK Kras Sonja Miličeva, ki je zaigrala zelo učinkovito in je slavila polovičen uspeh. V mešanih dvojicah je Miličeva skupno z Bisijem slavila z 2:0, v igri posameznic pa je klonila avstrijski državni prvakinji le zaradi pomanjkanja trohice športne sreče. Avstrijka je namreč osvojila prvi set z 28:26, drugega pa z izidom 32:30, kar je res nekaj edinstvenega in zgovorno priča o absolutnem izenačenju siL
- bs -
MINIBASKET
V PRVENhl Vli Z & R
D«rbi na «1. maju»
V povratnem delu prvenstva Z & R, bo najvažnejša tekma na stadio nu «1. maj*. Srečali se bosta na mreč domači Bor in Kontovel. Tek ma bo gotovo zanimiva, kajti e kipi sta na ista ravni; na Kontovelu so Lisjakovi varovanci premagali «plave» le za štiri točke. Ni favori tov, čeprav Mazzuccovi varovane igrajo doma in poznajo bolje koše
Važen bo tudi izid tekme Camb B - Breg. Maverjevj varovanci (če prav so igrali precej slabo prot borovcem), bodo skušali zmagati ali vsaj lepo igrati proti solidni e kipi Camb B. Favoriti so nedvom no domačini.
Polet bi moral z lahkoto zmagati proti Interju 1904 B. Tavčarjeva peterka je mnogo boljša kot italijan ska, ki ima le enega precej dobre ga igralca. Favoriti so torej Openci.
Sokolovi minikošarkarji imajo najtežjo nalogo: igrali bodo namreč z vodečo Ginnastico. Čeprav igrajo na domačih tleh so nasprotniki favoriti.
Max
Sokol - Inter B 20:47 (6:23)
SOKOL : Detla Schiava 11, W. Stanissa, Terčon 7, M. Pahor 2, I. Stanissa, R. Stanissa, Carli, žužek, Pertot, Bandelli, Škerk.
Tudi za Sokol si j’ začel tretji in zadnji del prvenstva Z&R. Boril se bo od 17. do 20. mesta. Tokrat je bil Sokolov nasprotnik druga ekipa miljskega Interja, ki razpolaga z zelo visokimi igralci. To se je še posebno poznalo na skokih pod košema. Drugo dejstvo, ki je botrovalo visokemu porazu Nabrežincev, je bilo to, da je miljska peterka bra nila v coni. Vassallovi in Terčonovi varovanci so tako lahko prišli do koša le z meti od daleč. Ko pa jim je uspelo v prodiranju priti do nasprotnikovega koša, je bil met sko raj nemogoče, zaradi prevelike raz like v višini med ekipama.
Mitja
ŽENSKA C LIGA
20.30	v Moglianu Venetu Mogliano Veneto - Sloga
MOŠKA C LIGA
18.30	v Gorici
01ympia Gorica - Kras * * *
18.30	v Vidmu Scatolificio 4 S - Bor
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.45	v Dolini Breg - Libertas KrmiD
18.00	v Spilimbergu Ginnastica Spilimbergo
Hrast
20.00	na Proseku
Kontovel - Virtus Vigonovo 3. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	telovadnica Zandonai, Trst II M> dulo - Bor
3. ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v telovadnici Zandonai, Trst II Modulo - Kontovel A
* * *
19.15	telovadnica Visintini, Trst UISP Trst - Sloga A
NOGOMET
KADETI
16.45	v Trstu, Ul. Flavia Čampi Elisi - Primorje * * *
15.00	v Miljah
Fortitudo - Breg ♦ * *
15.00	pri Ribiškem naselju
San Marco - Primorec CICIBANI
16.00	v Trstu, Giarizzole
Giarizzole - Primorje
ATLETIKA
KROS NIŽJEŠOLCEV
15.00	na Kolonji Organizira Bor
MINIBASKET
TURNIR Z&R
19.00	v Trstu, Ul. Vasari
CAMB - Breg
» « •
15.00	v Trstu, Športna palača Polet - Inter 1904 B
JUTRI
NEDELJA, II. marca 1979
KOLESARSTVO
3. TROFEJA ZSŠDI
12.30	v Barkovljah Organizira Adria
KOŠARKA
KADETI
11.00	v Trstu, stadion «1, maj*
Bor - Alabarda
* * *
9.00	v Trstu, na Greti
SABA - Breg
* * •
13.00	v Trstu, Ul. della Valle Inter A - Kontovel
»PROPAGANDA.
11.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor A
* * *
15.00	v Trstu, na Greti
SABA - Bor B
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici
Zarja - Campanelle • « •
15.00	pri Ribiškem naselju
San Marco - Primorje * * *
15.00	v Dolini
Breg - Rosandra * * *
15.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju
Costalunga - Primorec * * *
15.00	v Nabrežini
Aurisina - Gaja * * *
15.00	v Štandrežu
Juventina - Staranzano
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu
Kras - Edera
• * •
8.30	v Trstu, Ul. Flavia
Inter San Sabba - Vesna * * *
15.00	v Podgori
Piedimonte - Sovodnje * * *
15.00	v San Pieru Isonzo - Mladost
ZAČETNIKI
11.45	pri Sv. Ivanu San Giovanni - Breg
NAJMLAJŠI
10.45	v Križu Vesna - Blue Star
* * *
12.15	v Trstu, pri Sv. Sergiju Giarizzole - Kras • * «
10.30	v Trebčah
Primorec - Libertas * * *
12.15	v Trstu, Ul. Flavia Ponziana - Breg * * *
8.45	na Proseku Primorje - Triestina
ODBOJKA
DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIC
9.30	v Cervignanu Nastopa tudi Kontovel
3. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	telovadnica Zandonai, Trst Volley Club - Breg B
* * *
11.00	licej Galilei Solaris - Sloga B
* * *
11.30	v Dolin.
Breg A - Inter A
NAMI2NI TENIS
TURNIR OB DNEVU ŽENSK
8.00	v Saisomaggioru Terme Nastopa tudi Kras
POJUTRIŠNJEM
PONEDEIJEK, 12. marra 1979
MINIBASKET
TURNIR Z&R
17.45	v Trstu, stadion «1. maj» Rnr Kontovel
SMUČANJE
Današnjega smučarskega tekmovanja v Kranjski gori, ki ga prireja smučarski klub Snežinka iz Ljubljane, se bo udeležila tudi ekipa kriška Mladine.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalnT 600, osmrtnice 300, sozalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|SK« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italiio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
10. marca 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj
in tiska |
ll TT
1 Trst
Član Italijanska zveze časopisnih založnikov flEG
ČLANI RIMSKEGA ODBORA KD TARČA TERORISTOV?
Rdeče brigade in Prima linea si lastijo odgovornost za ugrabitev Emilia F. Falca
Domnevajo, da se je lani uničeni «rimski vod» ojačil z novimi somišljeniki rdečih brigad
Čas obračuna za «prisluškovalce»
n	«*r
RIM .— Že v četrtek zvečer, ko so štirje zakrinkani neznanci ugrabili na Trgu Caravaggio 38-letnega predsednika zadruge »Časa - Lazio - Cenasca - Cisl» Emilia France-sca Falca, je bilo jasno, da je treba zadevo politično obarvati. In to iz dveh razlogov: predvsem Falco ni toliko premožen, da bi si z odkupnino lahko izposloval izpustJtev, vrhu tega pa je bil mož ugleden član rimskega odbora krščanske demokracije in predsednik gradbene zadruge .ki je svoje delovanje osredotočala v predmestjih, Prav zaradi tega je preiskavo vzel v svoje roke Digos, pa čeprav s sodelovanjem agentov sodne policije.
Začetne poteze preiskovalnih organov so veljale proučevanju prstnih odtisov, ki so jih odkrili v
fiatu 132 zelene barve, s katerim so Falca najprej odpeljali neznano kam in ga nato pustili na cesti.
Vsekakor so preiskovalci še tavali v temi, ko je sinoči zabrnel v uredništvu «Unita» v Rimu telefon. »Falco je v naših rokah,* je najavil moški glas brez narečnih odtenkov, «v rokah rdečih brigad. Sledilo bo uradno poročilo.* Ni preostajalo torej drugega kot počakati na poročilo z rdečo zvezdo, ko je preiskovalce presenetilo drugo telefonsko obvestilo, nekaj ur kasneje, prav tako uredništvu »Unitš*. »Tukaj prima linea* se je oglasil z druge strani moški glas. «Falco jo naš ujetnik. Sledi poročilo.* Zavladala je tišina in zbeganost obenem. Komu verjeti?
Sicer je namestnik državnega
PRED POSEGOM OBEH VELESIL?
Napetost med Jemenoma se še vedno stopnjuje
IDA poslale v Saudsko Arabijo dve radarski letali Izjave severnojemenskega predsednika Šale ha
BEJRUT — Vojaški spor med Severnim in Južnim Jemenom zna za-dobiti še do pred kratkim nepredvidene razsežnosti. Medtem ko se boji med obema državama vzdolž meje z nezmanjšano močjo nadalju jejo, pa je čedalje bolj jasno, da skušata obe največji svetovni velesili izkoristiti spor v svojo korist. To seveda zaskrbljuje tudi ostale a rabske države, ki «ncčejo» zunanjih interferenc, pa čeprav dobivajo od ene ali druge velesile znatno gospodarsko. oziroma vojaško pomoč. Skratka, pod Arabskim polotokom tli nevarna žerjavica, iz katere bi lahko vzplamtel velik požar.
Zaradi vsega tega so včeraj ZDA poslale v Saudsko Arabijo dve od svojih velikanskih radarskih letal sistema «AWAC». Letali, ki sta tako rekoč neoboroženi, veljata vsako 120 milijonov dolarjev (sto milijard Ur) in sta vzleteU prejšnjo noč iz vojaške baze Okinawa. Cilj te poteze je ta. da bi ZDA nadzorovale položaj v zvezi z dogodki med obema Jemenoma in podkrepile obrambno moč Saudske Arabije. Radarski letali namreč razpolagata z zelo točnim in kompliciranim elektronskim sistemom, ki lahko zabeleži, oziroma nadzoruje ves zračni promet v krogu 800 kilometrov. Tako bi v primeru zračnega napada na Saud sko Arabijo lahko nemudoma obvestili obrambne enote te države. Za enkrat se še ne ve, koliko časa bosta leteli po nebu Saudske Arabije.
Pentagon je včeraj objavil tudi obvestilo v zvezi s premiki letalonosilke «Constellation». Ameriške oblasti pravijo, da je še preuranjeno govoriti o nastanku nove vojaške flote v Indijskem oceanu, kot se ie v nekaterih krogih vztrajno šušljalo.
Medtem pa skuša Severni Jemen pomiriti zaskrbljenost ostalih arab skih držav, ki izhaja iz predvideva nja, da bi ZDA direktno posegle v spor, čeprav ob strani vlade iz Sanae. Severnojemenski predsednik Ali Abdullah Saleh je predvče-ra:šnjem nepričakovano obiskal I-rak, Jordanijo in Sirijo ter podčrtal voljo svoje države, da vzpostavi mir s sosednjo filomarksistično državo, seveda brez tuje intervencije. Ob tem pa je severnojemenski predsednik pristavil, da bo v primeru. da »se bo agresija Južnega Je-mena ob podpori tujih sil nadaljeva la, vprašal za pomoč vse bratske a rabske države, da bi s tem zagotovile neodvisnost in arabski značaj Jemena*. Namig na «tuje sile* po vsej verjetnosti potrjuje novice, po katerih naj bi bili v Južnem Jemenu kubanski vojaki in sovjetsui svetovalci. Prav včeraj je kuvajtski dnevnik «As Siyassa» objavil vest, da je trenutno v Južnem Jemenu 2.700 kubanskih vojakov in okrog 300 sovjetskih svetovalcev, česar iužno:emenske oblasti niso zanika le. Arabski tisk tudi povezuje Sa-lehovo potovanje v Irak. Jordanijo in Sirijo prav s premiki tujih čet na Arabskem polotoku.
V včerajšnjem intervjuju nekemu kuvajtskemu časopisu je Saleh, ki dobiva znatno vojaško pomoč od ZDA, tudi kritiziral Washingtoii, da priliva olja na ogenj, ko grozi z vojaškim posegom. »da bi s tem branil svoje vitalne interese — petrolejsko morsko pot do ZDA*. »Odločno zavračamo, da bi postali orodje v rokah velesil in ne priznavamo nobenega vmešavanja v naše notranje zadeve, čeprav si želimo prijateljskih stikov z obema velesilama*. Glede odnosov z Južnim Je; menam pa je Saleh dejal, da «ti niso še na nepopravljivi točki, čeprav se ne bodo nikoli normalizirali. vsaj dotlej ne, dokler ne bo Južni Jemen ooustil komunistične i deologije*. (mč»
BOČEN — Pred sedežem pokrajinskega sveta v Meranu je včeraj
manifestiralo več sto dijakov italijanskih in nemških višjih srednjih šol proti stališču, ki so ga zavzele šolske oblasti do izmenjave med italijanskimi in nemškimi šolami; v torek bo zakonodajni odbor po drobneje obravnaval problem in ga skušal rešiti.
Po skoraj 4 mesecih izpuščen ugrabljeni lekarnar iz Scille
REGGIO CALABRIA *- Včeraj o-koli 4. ure zjutraj se banditi izpustili nedaleč od hotela v Rumii, turističnega centra v občini S. Ste-fano d'Ašpromonte, 67-letnega lekarnarja iz Scille Rocca Lo Fara, katerega so ugrabili 20. novembra lani. Moža, ki je bil precej zdelan in se je komaj držal na nogah, so karabinjerji odpeljali domov, kjer se je prvič po tolikih mesecih pošteno naspal. Baje so se ugrabitelji zadovoljili z 80 milijoni odkupnine, pa čeprav so spočetka zahtevah nekaj sto milijonov.
pravdnika dr. Sica, ki usklajuje tudi to preiskavo, odredil široko do-licijsko akcijo, med katero so, tudi s skupinami psov in s helikopterji, pregledali vsak kotiček na ardeatinskem, laurentinskem in tudi pontinskem področju, kar pa, vsaj kolikor je znano, ni obrodilo sadov.
Še pred tem so bili preiskovalci prepričani, da gre za ugrabitev politične narave. Dokaz naj bi bil v ofenzivi, ti so jo sprožili teroristi proti rimskemu odboru KD «sovražniku, po katerem je treba udariti in s tem izgnati KD iz proletarskih okrajev*. Ni torej izključeno. da so Falca vzeli na piko kot predstavnika KD in predsednika zadruge, ki je zidala stanovanja prav v delavskih okrajih Rima.
Vse to naj bi dokazovalo, da so rdeče brigade, ali vsaj «rimski vod*, ponovno oživele. Po aretaciji Triace in izginotju Morettija je v Rimu zavladalo zatišje, sedaj pa kaže, da je rimski vod RB po reorganizaciji ponovno sposoben poslati nove sile v akcijo. Atentati, za katere so si rdeče brigade prevzele odgovornost, so se začeli 21. oktobra, ko so neznanci zažgali dvema agentoma komisariata javne varnosti v Centocelleju avto, nekaj dni kasnejo je zgorel drug avto, prav tako last poUcijskega agenta, 24. istega meseca pa so pokazali, da jim drznosti ne manjka. Z lažnim pozivom so zvabili v zasedo policijsko izvidnico, na katero so sprožili rafal. Potem ko so ranili agenta, so izginili brez sledu. Sredi februarja so se ponovno pojavili: 13. so časnikarja TG 1 in demokristjanskega predstavnika v rajonski konzulli Pierluigiia Camil-lija vklenili k ograji, mu obesili okrog vratu peterokrako zvezdo in ga slikali, dan kasneje pa je komandos rdečih brigad vdrl v garažo v Ul. Salaria in se odpeljal s karabin jersko »gazzello* in z blin-dirano aifetto notranjega ministr stva. In končno 1. marca napad na upravnika stanovanj v Prima-valleju inž. Giorgia Puccija delle Stelle, katerega sp pretepli in ga slikali s peterokrako zvezdo rdečih brigad. Minil je teden dni. ko se je Falco, veljk Puccijev prijatelj, znašel v rokah teroristične organizacije : «raečih brigad* ali »prime linee*. niti ni toliko važno.
NOVOSTI Z VALUTNIH TRZISC
Padec vrednosti zlato
Ošibitev lire zaradi bližnjega vstopa v evropski denarni sistem
RIM — Po kratki razpravi so morali odložiti proces proti 45 osebam, ki jih obtožujejo nezakonitega telefonskega prisluškovanja. Prisotnih je bilo malo obtožencev, glavni, med katerima sta zasebni preiskovalec Tom Ponzi in bivši komisar javne varnosti v Trstu in kasneje načelnik milanskega Criminalpola Watter Beneforti, pa se niso predstavili sodnikom. Proces se bo nadaljeval 11. maja.
POZIV OB 8. MARCU - MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Beneška ženska se mora aktivneje vključevati v družbeno stvarnost
Izredna udeležba na zanimivi prireditvi v telovadnici na Lesah
BENETKE — Proces proti gen. Mingarelliju, polkovnikoma Chiricu in Farru ter goriškemu državnemu pravdniku dr. Pascoliju zaradi izkrivljanja preiskave o petoveljskem pokolu, se je' včeraj nadaljeval s posegi zagovornikov
»Zato da ne bi mala čičica imela toliko težkih problemov, kot sta jih imeli mama in nona* — v tem duhu je Zveza beneških žen, letos že drugič zaporedoma, priredila v telovadnici ru; Lesah izredno zanimiv večer oh mednarodnem dnevu žensk.
Misel, ki je Zvezo vodila tako pri organizaciji prireditve in ji je pred očmi tudi pri ostalem delovanju, je v pozdravnem nagovoru povzela Manucci Bukovac. Kot povsod po svetu, je poudarila predstavnica organizatork, morajo žene tildi V Benečiji iz domačega ckolja zato da se spoznajo, zato da se izpovejo, zato da zahtevajo enakopravno vključitev v družbeno dogajanje.
Zaradi izredno težkih gospodarskih razmer pa so beneške žene dolga desetletja ostajale same doma z otroki in mesec za mesecem, večkrat leto ze letom, čakale na povratek mož iz tujine. Zato je naslov igre «Ne več sama doma*, ki je tvorila srž prireditve, tudi iskrena zelja in odločna zahteva mlajšega ženskega rodu tudi v Benečiji. Uresničitev tako velike želje, sta poudarili, v govoru Ma-
.     MIH     11M11II ■ II ■ III ■■■•■ IIII Hilli ■■■
NAPETOST V INDOKINI NE POPUŠČA
Stalni spopadi z vietnamsko vojsko zavirajo umikanje kitajskih enot
Državi zvračata druga na drugo odgovornost za incidente - SZ dosegla strateško premoč na Tihem oceanu ? - Albanija obsoja kitajski poseg v Vietnamu
BANGKOK — Vse kaže, da se kitajske čete postopno umikajo z zasedenega vietnamskega ozemlja in da spopadi niso več tako srditi kot v prejšnjih dneh. Kljub temu pa je napetost med državama izredno velika in orožje še vedno ni u-tihnilo. To priznavata obe državi, čeravno zvračata druga na drugo krivdo za nadaljnje prelivanje krvi.
Ko je kitajska agencija Xinhua v ponedeljek uradno napovedala začetek umika kitajskih čet. je obenem zagrozila z »zopetnimi protinapadi*, če Vietnam ne bi prenehal s »svojimi izzivalnimi akcijami*. V Hanoiu so takrat pristali na premirje, da bi omogočili umik kitajskih čet, sedaj pa agencija Xinhua obtožuje vietnamsko vojsko, da je »večkrat bombardirala in napadla* umikajoče se kitajske e-note. «Na te provokacije — trdi a gencija — so naše čete odgovorile s takojšnjimi povračilnimi akcijami.* Xinhua poroča še zlasti o spopadih v okolici Dong Danga in Lang Sona.
Hanoi pa s svoje strani obtožuje Kitajsko, da je umik njenih enot bolj navidezen kot dejanski, saj naj ne bi še umaknila artilerijskih polkov. Obenem vsi vietnamski informacijski mediji vztrajajo v kampanji obtoževanja kitajskih čet, ki naj bi med zasedbo obmejnih pod ročij zagrešile grozodejstva. Po vesteh iz teh virov naj bi Kitajci opustošili in uničili vse. »Lang Son — tudi vietnamska časopisna agencija — nekoč cvetoče mestece, je sedaj le kup ruševin. Kitajski vojaki so uničili vse od knjižnic do cerkev in restavracij.*
Vprašanje, ki si ga sedaj postavljajo tuji opazovalci je. aU incidenti, o katerih poročata obe strani, lahko vplivajo na umik kitajskih čet. Zaenkrat kaže, da spopadi še niso dosegli take ostrine, da
bi lahko imeli kot posledico preki- sredo, ko je Laos obtožil Peking,
nitev umika in novo ofenzivo ki tajskih čet, nevarnost pa vsekakor obstaia.
Konflikt med Kitajsko in Vietnamom je močno in dramatično odjeknil v svetu. O stališču raznih držav in blokov ter o sporih, ki so jili ta stališča izzvala, smo že poročali. Zanimivo pa je vsekakor, da se je sedaj, skoraj tri tedne po kitajski invaziji, oglasila tudi Albanija, ki je doslej dokaj odmaknjeno spremljala dogajanje v Indokini. Iz komentarja albanskega partijskega glasila »Zeri i populit*, kj obtožuje Peking barbarske agresije na Vietnam, je razvidno, kako se je v zadnjih časih razkorak med Tirano in Kitajsko še povečal. Vprašanje, na katero zaenkrat ni odgovora, pa je. ali albansko stališče pomeni tudi začetek zbbževanja s sovjetskim blokom.
Vojna v Indokini pa vnaša tudi nove elemente spora med vzhodnim in zahodnim svetom. Po ostrem so vjetskem napadu na nekatere zahodne države, ki naj bi s svojo politiko dejansko spodbujale kitajsko napadalnost, zahodni, še zlasti pa ameriški tisk sedaj zaskrbljeno poroča o spremembi strateškega ravnovesja na Tihem oceanu. Sovjetske ladje, ki so po spopadu priplule v Tonkinški zaliv, naj bi tako o-krepile pacifiško brodovje, da se je tehtnica strateške premoči na Tihem oceanu začela odločno nagiba ti na stran SZ, medtem ko je prej visela na stran Washingtona. Vprašanje Indokine zadobiva iz dneva v dan večje mednarodne razsežnosti in se spreminja v pravi gordijski vozel, ki ga bo kaj težko razvozlati.
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, je iz Hanoia prišla vest, da naj bi kitajska napadla obmejno laoško postojanko. Po vietnamskih virih naj bi kitajske čete napadle v
da ogroža njegovo varnost.
(vt)
riucci Bukovac, v igri pa Bruna Dorbolo, zahteva veliko sprememb Beneški Sloveniji, v prvi vrsti pa izpolnitev zahteve po priznanju narodnostne pripadnosti Slovencem v videmski pokrajini.
Izredno številno občinstvo, ki je napolnilo telovadnico na Lesah, je še pozdravila Irma Kuščar v imenu kobariških žena, medtem ko se je večera udeležila tudi delegacija žensk iz Gorice.
«Mcški je ženske vedno ločeval v dva razreda, v angele ali zvodnice* — o tem so ob spremljavi dveh kitar pele članice Ženskega kolektiva iz Čedada in Nadiških dolin. V pesmih, ki so jih povzele iz raznih zbirk feminističnili gibanj razen /.adnje, ki so jo same napisale, so nadalje pozivale k solidarnosti med ženskami, opisovale težko življenje delavk, ki se razdajajo med tovarno in družino, razmišljale o občutkih ženske srednjih let, ki po dolgih letih, ki jih je posvetila izključno drugim — možu. otroku, staršem — ostane sama, ter nazadnje nesporno ugotovile, da je biti ženska danes, kljub težavam, zelo lepo.
Vendar ne zato, ker bi ženska bila lepo oblečeno, nadišavljeno in prijazno bitje kot zapovedujejo reklamni napisi. Pogojevanje le-teh današnji družbi, predvsem pa zaostalo miselnost, ki vsem ženskam greni življenje in velikokrat onemogoča njihovo uveljavitev, je Kolektiv prikazal v skeču «Za Lud-milo nimam skrivnosti*, članice te organizacije so pripravile tudi fotografsko razstavo z naslovom »Žena v Benečiji*, njihovo sodelovanje na prireditvi pa je obenem dokaz o povezanosti slovenskih in italijanskih žensk, po drugi strani pa priča o uveljavljanju Zveze beneških žen v širšem prostoru.
Mnogočesa se mora ženska sama otresti, predvsem pa bi se morala še odločneje upreti številnim pogojevalnim okoliščinam, da bi se uresničilo geslo »Ne več sama doma*. ki ga Bruna Dorbolč s tako gorečnostjo in odločnostjo poudarja v svojem istoimenskem delu.
Igra. Id so jo člani Beneškega gledališča ob sodelovanju nekaterih članic Zveze v režiji Alda Clo-diga prvič izvedli ob letošnjem mednarodnem dnevu žena, v rahli ironiji, a z veliko zavzetostjo, prikazuje razne like benešlcih žensk in osvetljuje njihovo usodo. Vezno nit med zaokreženimi prizori pa predstavlja pripoved ostarele žene, ki leto na leto možu pripravlja kovček pred njegovim ponovnim odhodom v tujino.
»Ne več sama doma* — igra o beneških in za beneške žene — pa zajema tako splošne aspekte
poziva k družbeni in kulturni o-samosvojitvi, ne samo žensk, temveč vseh pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, zato da se bodo pogoji v domačih dolinah toliko spremenili, da ne bo treba nikomur za boljšim zaslužkom v tujino in zato tudi ne bo treba več «zvestih čuvajev domačij*.
To pa ni dovolj: ne samo, da ženska ne sme biti sama, tudi med domačimi stenami, mora biti manj zaprta. Ven na plan — je že vsa zadnja leta geslo ženskih, in feminističnih gibanj, ker se, drugače ženska nikakor ne bo mogla enakopravno vključiti v družbeno dogajanje in ga, vsaj deloma, nrila-goditi sebi in svojim zahtevam. Ob koncu še kratka ugotovitev: Zveza beneških žen je edina slovenska organizacija pri nas, ki o vsem tem zna spregovoriti tudi na odru.
(bp)
LJUBLJANA — Ob 100 letnici rojstva slovenskega pesnika Josipa Murna - Aleksandrova (1879 - 1901) so v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli njemu posvečeno razsta-co.
Valutna tržišča so včeraj zaprli v znamenju bližnje ustanovitve Evropskega denarnega sistema, ki naj bi stopil v veljavo že ob polovici tega meseca. V pričakovanju tega zgodovinskega dogodka so se trdne valute še bolj okrepile, šibkejše pa so se še bolj razvrednotile.
Med šibkejše valute bodočega evropskega denarnega sistema spada tudi italijanska lira, ki se je včeraj nekoliko ošibila. V tem tednu je padla nasproti vsem valutam od —41,52 na —41,54, Zanimivo je, da emisijski zavod Banca dltalia ni posredoval na tržiščih, da bi se lira utrdila. Ta pojav spada v politiko italijanskih denarnih oblasti, da pripeljejo liro v novo denarno kompozicijo čimbolj razvrednoteno, tako da bo potem njeno razmerje do marke trdnejše. Kot znano, bo lira lahko nihala nasproti marki v obsegu plus-minus 6 odst., zato ne bi bilo težko za liro zlesti že v nekaj mesecih na najnižjo raven, na kateri naj bi ji pomagale ostale trdne vaiute. Ker pa bo prvih šest mesecev nekako poskusno obdobje za šibkejše valute, dopušča Banca dTtaiia, da vstopi lira v novi denarni red precej ošibljena, kar je v neki meri tudi posledica vladne krize.
Včeraj so tudi napovedali, da bodo morale osrednje banke devetih držav Evropske skupnosti prihodnji teden določiti razmerje svojih valut do novega «evropskega sku-da». Italijanski emisijski zavod se bo baje naslonil na borzne kota-cije, ki jih bodo valute dosegle v ponedeljek. Zato mnogi z zanimanjem pričakujejo, kaj bodo nudile pojutrišnjem seje na valutnih tržiščih.
Kot znano, bodo pristopili k evropskemu denarnemu sistemu nemška marka, holandski florint, belgijski frank, danska krona, luksemburški frank, francoski frank, angleški funt, irski funt in italijanska Ura. Od teh valut so trenutno najmočnejše marka, holandski florint in francoski frank, med najšibkejše pa spadata italijanska lira in irski funt.
Ta teden se .je precej okrepil angleški funt in sicer za 1 odst. K temu so pripomogle, novice o bogatih ležiščih petroleja v Severnem morju, o umirjenju na sindikalnem področju ter o razmeroma visokih obrestih v Veliki Britaniji.
Ameriški dolar se je ustavil v razmerju z drugimi trdnimi valutami, kar je posledica pomiritve v Iranu ter ponovnega izvoza iranskega petroleja. Kljub temu pa predvidevanja za bližnjo bodočnost niso za dolar kdove kako rožnata. Poleg visokega zunanjetrgovinskega primanjkljaja pestita ameriško valuto še naraščanje cen in nastajanje novega evropskega denarnega reda, ki naj bi slonel na zelo
trdni in resni podlagi. Kljub ten*u pa ne bo mogla nobena valuta s* dolgo nadomestiti dolarja, ki ost*; ja edina svetovna deviza, v kat«1 se obračunava malone vsa medna-rodna trgovina. Mnogim državam je veliko na tem, da se dolar "6 preveč razvrednoti ter ga zato u-metno podpirajo na tržiščih. Nekatere države pa se o tem ne strinjajo, zlasti ne po zadnjih podra-
Volitve delavskega • sveta «Alfasud»
NEAPELJ — V obratih «Alfasud» se zaključuje štetje glasov za izvolitev sindikalnih delegatov, novih članov tovarniškega sveta. Po prvih nepopolnih podatkih naj bi bih povsem poraženi «samostojni» sindikati, saj so vsi izvoljeni delegati člani kovinarske zveze. Točneje so doslej izvoliU 188 delegatov (od skupnih 208). Od teh jih 101 pripada FIOM-CGIL, 37 FIM-CISL in 47 i ženske pogojenosti kot tudi drobne UILM. Trije pa so doslej izjavili, trenutke, iz ženskega vsakdana, V da se niso opredelili in da bodo naj- narečni govorici, ki je v Benečiji brž ohranili enotno oznako FLM. | razumljiva vsakomur, med drugim
žitvah petroleja: rajši bi riarnr^J plačevale »črno zlato* s šibkejša11 dolarjem.
Tretji steber svetovnega valut**e" ga ustroja (poleg marke in dol*r' ja), japonski jen, se je tudi ta te"_ den nekoliko razvrednotil in Pre^ življa trenutno rahlo krizo. Ta v*' luta sc je lani precej ovrednotil* (nad 30 odst.), tako da so posta« japonski izvozni proizvodi že PfJ" vsem nekonkurenčni na svetovno* tržiščih in je bila januarska zunanjetrgovinska t>i*anca za Japons* celo pasivna.	.
Od šibkejših valut naj omenun grško drahmo, ki se je v zadnj' dveh tednih okrepila na zapadn«1 tržiščih za približno 10 odst. Ve* jetno je treba povezati ta pojav obetavno turistično sezono v P11' hodnjem poletju, (srs)
Ljubljansko vojaško sodišče obsodilo avstrijska vohuna
LJUBLJANA - Na vojaškem & dišču v Ljubljani se je končalo sojenje Gerhardu Lacknerju in Pau« Vogataj, avstrijskima državljanoma-ki sta bila obtožena vohunstva korist tuje države. Sodni zbor J obsodil Lacknerja na 9 let zap°ra’ Vogatajevo pa na 3 leta. Hkrati J* POSTOJNA — Druga prireditev I bro sprejelo in nagradilo z aplav- izrekel tudi dodatni varnostni ukr*P letošnje Primorske poje je bila si- zom. Žal se edini zbor iz zamej- in sicer tako, da Lacknerju za ved' noči v dvorani Doma Kulture v stva, dekliški zbor »Igo Gruden* iz no prepoveduje vstop v Jugoslaviji Postojni, ki je bila za to prilož- Nabrežine, ni mogel udeležiti pri- | Vogatajevi pa 10 let in sicer °° nost nabito polna domačinov in reditve. Nastopil ni niti moški zbor (trenutka, ko bosta po prestani k*»j
«Primorska poje» sinoči v Postojni
NA SODIŠČU V TOLMECU
Bivši župan Beltrame in njegov sin na zatožni klopi
TOLMEC — Pred kazenskim sodiščem sc je včeraj z.ačela sodna obravnava proti bivšemu demoluistjanskemu županu občine Na BiU Alfonsu Beltra-meju in njegovemu sinu Lorenzu. Prvi je obtožen pone; verbe javnega denarja, drugi pa okoriščanja z javno lastnino, Prijava, nekaj mesecev po strahovitem potresu maja 1976. leta, je izšla iz vrst občinskih sveiovalcev, katere župan ni sproti obveščal o finančni podpori, ki so jih razne ustanove pošiljale za prvo pomoč potresencem. Preiskava je ugotovila, da je župan za-kasnjeval vlaganje podarjene; ga denarja v banko in da s* je njegov sin prisvojil fotografskega materiala, ki ga je tržiška občina poslala občini Na Bili za dokumentiranje posledic potresa.
Včeraj s? je bivši župan o-pravičeval sodnikom z zmedenim položajem zaradi razdejanja in s svojim slabim zdravstvenim stanjem.
gostov iz sosednjih krajev. Postojnčani so zelo prijazno in z veseljem sprejeli pevce s Krasa, z Jezer skega, iz Istre in Goriške.
Pevce je v začetku koncerta pozdravil Cvet,ko Bajc, predsednik kulturne skupnosti Postojna, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal: «Slovenci, še posebej pa Primorci, smo od nekdaj radi peli. Pesem nam je pomagala, da smo v težkih dneh in v najhujših preizkušnjah uspeli ohraniti svoj jezik, svojo nacionalnost. S pesmijo, je nadaljeval Bajc, smo se bojevali in zmagovali v najtežjih dneh raznarodovanja, z njo v srcih smo zmagovali v bit kah, s pesmijo smo prenašali poraze in trpljenje. Naša pesem ni nikoli zamrla, pesem nas je in nas bo vedno družila in oplajala.* Na koncu je Bajc zaželel nastopajočim obilo uspeha, poslušalcem pa obilo umetniškega užitka. Nato so se na odru vrstili zbori; nastopilo je okrog 250 pevcev. Zbori so izvedli tako narodne kot umetne in borbene pesmi, ki jih je občinstvo do-
»Peter Jereb*, katerega pa je nadomestil moški zbor «B^jan Dornberk*. (mm)
Inturist praznuje svojo petdesetletnico
MOSKVA — Sovjetska turistična organizacija Inturist slavi letos petdesetletnico svojega obstoja. Od njenega nastanka leta 1929 pa do danes je s pomočjo te organizacije obiskalo Sovjetsko zvezo 44 milijonov tujih turistov Te podatke je spročil predsednik organizacije Valentin Lebedev, ki je tudi povedal, da turiste privlačujejo v največji meri umetniški festivali. Zelo uspešen je bil »festival ruske zime* v preteklem decembru in januarju, saj je priklical v Moskvo več kot 32 tisoč tujih turistov in približno toliko jih pričakujejo za majski festival «moskovske zvezde*. Lebedev je nadalje dodal, da se je podalo v tujino od leta 1956 do 1978 približno 35 milijonov sovjetskih državljanov,
NE PUSTIJO MU, DA BI POČIVAL V MIRU
BOČEN — Tudi mrtvemu ne privoščijo miru, čeprav ni povsem jasno, kako naj bi krivdo, ki mu jo pripisujejo, popravil. Zgodilo se je včeraj na pokopališču male vasice Montagna v bocenski pokrajini, kjer naj bi po vseh logičnih predpisih počival preminuli demokristjanski senator Ettore Tolomei. Njegov počitek je včeraj zjutraj ob 5. uri zmotila silovita eksplozija, ki je popolnoma razdejala grobnico, krsto s posmrtnimi ostanki' senatorja pa popolnoma raztreščila. Ni prvič, da je grobnica senatorja Tolomeia tarča take provokacije. Grobnico so neznanci že enkrat uničili in to še pred senatorjevo smrtjo. Tolomei si
jo je namreč dal zgradili leto dni pred smrtjo tako, da je lahko sam nadzoroval gradnjo svojega poslednjega bivališča. Dejstvo je, da je senator Tolomei oziroma njegova grobnica tarča globokega nezado voljstva tako stranke Siidtiroler Volkspartei kot nekaterih skupinic nemških nacionalistov, ki imajo pokojnega demokristjanskega senatorja za glavnega krivca priključitve Južne Tirolske Italiji. Ettore Tolomei je bil namreč v mračnem obdobju fašizma izredni komisar italijanske vlade na Južnem Tirolskem. Takrat je Tolomei zbral obširno dokumen tacijo o etničnem stanju v bocenski pokrajini in skušal dokazati, da ži-
ve na tem področju predvsem Italijani. Dokaj logična je bila potemtakem priključitev Južne Tirolske Italiji in še danes imajo nemški nacionalisti Tolomeia za glavnega pobudnika asimilacije nemškega prebivalstva, očitajo pa mu tudi, da je bila njegova dokumentacija lažna, saj je takrat poitalijančil tako priimke kot imena nemških prebivalcev, imena vasi in krajev.
No, vsekakor so včeraj preiskovalci našli v bližini razstreljene grobnice nekaj letakov, ki označuje jo demokristjanskega senatorja kot sovražnika Nemcev in nemškega naroda in kot dokaz navajajo verze
Tolomeieve poezije, ki se glasi: dnnsbruck, mesto mojega sovraš tva, mj te reka Inn poplavi, naj Allenove soline zastrupijo tvoja polja. Gore naj te pokončajo!» Letaki so podpisani «Tirol», ime ki je preiskovalcem že znano, saj se nanj sklicuje teroristična skupina nemških južnih Tirolcev, ki so si tudi lanskega septembra prevzeli odgovornost za bombni atentat na spomenik zmage v Bocnu.
ni izgnana iz države. Obsojenca st_ izkoristila svoje bivanje v Jugosla' viji, tako da sta neposredno op**° vala s pomočjo daljnogleda in s tografiranjem večje število vojačkih objektov in tako zbrane P0^? ] ke vnašala v načrte in skice. D* teh podatkov, načrtov in skic s* predala obveščevalni službi tuje žave, del pa sta pripravljala za vo predajo, ki so jo preprečili slovanski državni organi 23. sep tembra 1978. O morebitnih pritožo*v na obsodbo vojaškega sodišča Ljubljani, bo odločalo vrhovno v° jaško sodišče, (jp)
IZJAVA PINOCHETA
Politiki sc ne smejo vrnili v Čile
SANTIAGO - čilski vojaški /*' šistični režim je označil kot no, neprimerno in žaljivo za in njegove ustanove* resolucijo. jo je včeraj podpisalo 40 poj«1 nih predstavnikov in vidnih kulta, nih delavcev, čilski politiki in k«1 turniki namreč zahtevajo, naj vi da popolnoma osvetli ozadje od* tja 15 trupel v rudniku in bivšega Alendejevega zunanjega m nistra Orlanda Leteliera; ki so neznanci ubili pred dvema let0111 in pol v Washingtonu.	-,e
Sam general Augusto Pinochet Jr v razgovoru z novinarji ostro ** tiziral zgornjo resolucijo, kar . draža njegovo hudo zadrego P*Y javnim mnenjem. Na vprašanje P% ali bo dovolil vrnitev v domov tistim politikom, ki so sedaj v gnanstvu, je odgovoril: «Noben V". litik ne bo imel dostopa v čile.. !b‘j
U UK Ilc DO IIIRl UUblupii V
so prav oni krivi vseh bolezni* razjedajo državo*.	„1
Mimo tega dogodka je v*er Staro sovraštvo in nestrpnost, ki dnevnik «l.a Segunda* objavil v'a:,j
J \o Tnl.nm.pi nndnihnnnl i o tnrai v kateri je rečeno, da Se V C!
ilegalno vrši kongres čilske
ga je Tolomei podpihoval, je torej v kateri je rečeno, da se v c! obudilo danes novo' sovraštvo in na ilppalnn vrši knmrre« čilske soc* , silje. ki je včeraj kol danes obsodbe vredno, (ap)
listične stranke, na katerem sodelovalo 5 tisoč vpisanih.