i-12. V Gorici, sobotajdne 4. januvarja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, vefieruo lzdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uradniškimi izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 „ , , 3-30 Četrt leta .......... S „ 40 » ,, , 1:70 Posamične Številke stanejo 10 vin. '* ""' "*" -v** Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici stv. 11 v Gorici v cGoriški Tiskarni« A. Gabršcejc vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice s« raeairijo^»-petit-viatau,. če tiskano 1-krat 8 kr., 4-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, ^Vse za omiko, svobodo in napredek!« De. JT. Lavrič. TJrednlStro se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v L naistr. 2i urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Jt 11. »opisi na) se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvo. __. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz ¦* Šolski ulici in Jellersitz v Nunskiulici; —_ v^Irstu v4obakami tavren«i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponta della labbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno tedanje.) «Gor. Tiskarna* A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V znamenju škandalov. Klerikalna politika postaja od dne do dne* ostudnejša. Ni bilo zadosti, da (mjskajo in rujejo proti naprednjakom privatno, po shodih, po spovodnicah, lečah ali izpred altarja, ni bilo zadosti, da lažejo umazani klerikalni listi o možeh narodno-napredne stranke na Kranjskem in Goriškem na najinfamneji način, vse to ni bilo zadosti, v zadnjem Času so čutili potrebo, zanesti svojo politiko v najgrši in najnedostojniši obliki tudi v deželna zbora, to je kranjski in goriški. Izmed 0 deželnih zborov, ki so na naši slovenski zemlji, sta le dva, v katerih se morejo Slovenci, v jednem popolnoma, v drugem deloma, svobod-neje gibati; povsod drugod so potisnjeni ob steno. Ali še v teh dveh deželnih zborih divja klerikalna politika na najgrši način, čitatelji po še spominjajo do skrajnosti škandaloznega nastopa poslanca Borb uda v minolem deželnem zboru, v svežem spominu pa jim v je še, kako je zadnjič nastopil proti dr. Turni za Klavžarja. V obeh slučajih je bil škandal nepopisen. Z zadnjim škandalom je nastopila klerikalna politika v deželnem zboru svojo novo pot, po kateri bo hodila do konca šestletne legislativne dobe. V znamenju škandala, in sicer doslej nečuvenega, so stopili naši klerikalci na Goriškem v deželni zbor, v znamenju škandala pa je stopila na torišče deželn6zborskega delovanja tudi kranjska klerikalna stranka s samim dr. Š u s *e r Š i č e m na čelu. ...Riba pri glavi smrdi... Torej smemo reči z vso gotovostjo: S škandali je stopila na površje v dež. zboru klerikalna stranka na Goriškem in na Kranjskem in v znamenju škandalov se bo vrtela dalje. Poslanec Berbuč (ali naj mu rečemo goriški Šusteršič ?) je komaj čakal, da je znašal kvintal svoje svete jeze nad dr. Turno, ožlindrani Šusteršič pa jo čakal še nestrpniše, da udari po voditelju narodno-napredne stranke, po dr. Tavčarju. Koj v prvi seji je planil IZDAJALEC. Ruski spisal A. Marlinskij (A. A. Bestužev) Poslovenil J. J. K—g—j. (Dalje.) ' »Ne, ne povrnem se!« je vzkliknil Vladimir, stopaje na poljano. »Naj se boji pekla, kdor ima pekel v srcu.« Ko je zabliskalo, je zagledal razdrt in z mahom pokrit križ; na travi, steptani kakor s smodečimi stopinjami, je ležala neka črepinja. Tu pa tam med sivimi, na pol strohnelimi jelkami je trepetala plašna trepetlika — drevo izdajalčevega zaklada. Kakor jama se je sklonilo nebo nad to pozabljeno poljano, tiho je bilo v njej, kakor v grobu. »Cas je« je rekel Vladimir in začel delati praznoverno 2aklinjanje, trikrat se je obrnil proti solncu in vsakokrat ponavljal klicanje hudobnega duha. »Pri-kaži se mi, skušnjavee človeškega rodu,« je vzkliknil, »stopi naravnost pred-me; jaz se ne skrivam za krogi, narejenimi z mrtvo roko; brez strahu te zagledam, kakor se ti izročam brez oporoke. Pridi na pomoč onemu, kateri je služil peklu, služeč samemu sebi; daj vsaj za nekoliko časa premagati one, katere sovražim, vladati nad onimi, katere ljubim! Bodi tovariš mojih načrtov, da bodeš večno, večno moj gospodar; prikaži se — jaz sem tvoj čestilec za strašno, za grozno plačo!... Odpovem se- vsemu, meni doslej svetemu in dragocenemu; kakor to črepinjo, poteptam z nogami vse po njem tor izrekel, da »ljudstvo« ne zaupa večini v deželnem odboru, ker je dr. Tavčar v njem. Tu pa je nastopil sam deželni glavar, klerikalec Detela, ter branil energično deželni odbor, trdeč, da je posloval popolnoma nepristransko tako, da mu ne more nikdo nič očitati. Tako je govoril deželni glavar ter postavil s tem dr. Šusteršiča v luč »žlindre!« Deželni glavar je povedal, da za to, kar je govoril na agitacijskih shodih dr. Tavčar, ni odgovoren deželni odbor ter da treba ločiti med deželnim odbornikom in politikom. Dr. Tavčar je rekel na volilnem shodu v Žireh mod dru^ gim: Liberalcem groš, klerikalcem pa knof!, kar je dr. Šusteršiču tako do-padlo, da ga je Šel napadat kot deželnega odbornika, akoprav je vedel prav gotovo, saj sta mu lahko povedala odbornik Povše in deželni glavar Detela, da ima dr. Tavčar kot deželni odbornik čisto roke, no pa ožlindranih, kakoršno nosi »sv,, duh«. Žlindra pač boli dr. Žlindro tako, da je moral dati nekoliko duška svoji jezi. In nastopil je škandalozno; krit za svojo zveste mameluke je kričal ta jezuit ter metal okoli z »ljudstvom«, da se jo vse kadilo. Napredni poslanci so mu povedali, kar mu tiče, drugačo pa so ga ob ijovcnju najete galerije pustili govoriti, češ, kar Šusteršič govori, to je tako ostudno, tako nizko, da naj le govori, da se tako pokaže klerikalna politika v deželnem zboru takoj s prvega početka v svojem pravem svitu. In mož je govoril ter naznanil, da se bodo odslej godili v kranjskem deželnem zboru škandali. Škandali bodo pa zato, ker dr. Šusteršič nima tam komande. Doslej je bil kranjski deželni zbor skoro bi rekli vzor deželnih zborov glede" delovanja in tudi parlamentiranja — ali odslej ne bo več. Kjer je dr. Šusteršič, tam mora biti žlindra poleg; kjer je on, morajo biti škandali poleg. Brez take »okolice« si moža ne morete misliti.... Da je bil škandal, ko je tulil dr. Šusteršič in ko so tulili drugi »katoliško-narodni« po- človeštvo; kakor ta ,ms, raztržem vse vezi s sorodstvom ... Sovražnik vsega visokega in hvaležnega — prikaži se! Tebe kliče človek, kateri bi bil lahko angelj, a hoče postati hudoben duh, kateri rajski mir žrtvuje peklu — prodaja večnost za trenotek... Prikaži se, prikaži!« Divji odmev je ponavljal njegove klice zopet in zopet, in borovje je utihnilo, kakor da je z grozo poslušalo odpadnikov glas. Popihnil je vetrič, listje je zašumljalo — in grešniku je zaprlo sapo. Odrinil je z roko kodre s čela, da bi je ohladil; a veter je pekel njegovo lice, kakor peklenski ogenj. Zopet vse tiho. Toda neki svit je zabliščal v gozdni goščavi j vedno bliže in bliže se pomika med šumenjem vej... pogled in posluh klicatelja sta na straži, lasje mu stoje* pokonci in srce mu ledeni; svit se podvoji — in hrustanje zobov ga prepričuje, da se svetijo oči roparskega volka. Z vsakim korakom rase nestrpnost mladeniča, naposled ga je pa prevzel srd. »Ne greš, strahopetni hudobec! Bojiš se Božje grožnje; straši te glas neustrašenca, kakor petje petelina. Kažeš se samo otrokom in starkam, motiš samo mirne puščavnike, govoriš samo s poluneumnimi Čarodejkami! Oborožen s peklensko zlobo, nisi slekol ljudske strahopetnosti. Ali misliš, da z žrtvijo se ni treba dogovarjati ? da sem prej ali slej tvoj? Ne, ne! Še lahko rešim svojo dušo iz tvojih krempljev; slanci prav po katoliško, še večji, je bil navzoč tudi Škof, katerega je treba v deželnem zboru toliko, kolikor petega kola pri vozu. Kaj le išče tam ? Ali bi bil.rad navzoč pri prizoru: kako »žlindra« frči iz deželnega zbora, ali bi rad slišal tam kako britko resnico iz svoje politike ? !------ Da pa so nastopili klerikalci pri nas in na Kranjskem s škandali, to je le umevno, ako pomislimo, da vsa klerikalna politika temelji na podlosti in lažeh. Podlosti in laži pa ne morejo roditi drugega nego škandale. Da se od napredne strani k tem škandalom ne bo molčalo, to je umevno samo po sebi. Dolžnost naprednih poslancev pri nas m na Kranjskem je ta, stopati »žlin-drarjem« prav krepko na prste, da jih bo videla širna javnost v vsej nagoti. Napredno časopisje pa bo učilo ljudstvo spregledavati, kje se nahajajo v dežoli in med narodom možje, ki mu hočejo dobro, in kje so farbarji in največji njegovi škodnlki, kateri ga držo v temi, da no vidi, kako stoje reči v istini. Naša naloga bo, razkrivati svetu vse klerikalne Škandale, — in vršili jo bomo brezobzirno, — da končno utihnejo tisti sladki »srednjepotni« rodoljubi z dobro dušo in brcami na levo in desno ter se bo končno vendar videlo sirom slovenske domovine, »tko je vjera i tko nevjera.« Strahovlada Gredolčič - Berbuč. Na drugem mestu poročamo, da sta bila izvoljena v deželni odbor za Slovence dr. Anton Gregorčič in prof. Berbuč (namestnika Klančie in JakonCiC), za Italijane pa dr. Verzegnassi indr. Marani (nam. dr. Venuti in Valentinis.) Lansko jesen sprejeti deželni statut prepoveduje, da je deželni odbornik tudi državni poslanec. To določilo se je bilo sprejelo vsled težav, katere je delalo v preteklosti lako združevanje obeh nalog. — Vkljub temu sta bila izvoljena dva državna poslanca, ki bi se morala torej odpovedati mandatu. Isti štafut je povečal odbornikom v njej je dovolj moči, da poslanem v tvojo žalost dobrotnik dobrih ljudij, kakor sem veselil hudobne duhove s svojimi načrti. Ne prideš še ?... Nebo in pekel sta me zavrgla!« V obupu, škripaje z zobmi, se je vrgel na zemljo. Nevihta je hrumela, med ploho se Je bliskalo, in divje kro-hotanje se je zaslišalo naposled nad njegovo glavo. Mraz je spreletel Vladimirove kosti, ko se je dotaknila neka roka njegovih pleč. V njegovo srce je zavrela kri in to mu je hotelo prša kakor raztrgati, a on je ponosno vzdignil glavo in pri bliskanju, ki je razsvetljevalo nebo in zemljo, srečal se je njegov presenečeni pogled z zasmehovalnim pogledom svojega prijatelja Ivana Hvorostinina, kateri je stal pred njim v ogerskem dol-manu. Gizdavci so nosili šs za časa Samozvanca tačas poljsko in ogersko obleko. »Ti bedak, ti, Vladimir,« mu je govoril, smeje se; »ali v sedanjih časih, ko so ljudje prekanili hudiča, hočeš ga ti prevariti? Prepozno je, prijatelj, prepozno. Črti ne zaupajo več krvavim spričevalom in duševnim zakladom: in kak dobiček ima peklenšček z našimi dušami sedaj, ko nas itak požre peklo zastonj s pastjo groba. Poznam te sicer ne, knez - si li ti tak? Ti naj bi ve-roval v hudiča, ko nisi veroval v Božjo resnico!« plačo na 2000 gld. Zakaj bodo izvrševali pa to določilo statuta? Dr. Venuti je župan v Gorici. Kot tak ne more sedeti v daželn&M odboru. Ali bo on v eni osebi I. in II. instanca P l - Po vseh naravnih pojmih je to nezdružljivo t Toda dr. Pajer hoče imeti take ljudi okoli sebe, kakoršne si je izbral. Kdo od Italijanov mu je ljubši od Verzegnassija? In ali 3i more želeti od Slovencev večjih kimavcev nego bosta Gregorčič in Berbuč? Mogočni Pajer jo je skuhal tako, da je absoluten gospodar v deželi. Zveza Pajer-Gregorfiič naravnost divno deluje 1 Gregorčič ne bo oviral vseh velikih Pajerjevih načrtov, ki bodo stali ogromnih žrtev, zato pa bo Pajer dovoljeval Gregorčiču mrvice j občini A. §00 kron za vodnjak, B, 300 kron za brv čez potok, G. 400 kron za občinsko pot, D. 200 kron za popravo farovža, E. 800 kron za popravo orgelj, F. 400 kron za prelitev počenega zvona Ud, itd., citatelji si lahko sami dostavijo, kakošne mrvico bi dobivali, da bi »Gorica* in »Pritn. h," metala ljudstvu pesek v oči. Kako je prišel dr. Gregorčič do deželnega odborništva? Star apelit je to! PosluSajmo, kaj jo pisalo glasilo sedanjega škofa Mah niča o dr. Gregorčiču pred 12 leti, uo je bil počil znani razkol. V uredniški listnici iz peresa samega škofa Mahniča, eitamo: a Kar pa zadeva. značaj dr. Gr., moramo mi, ki ga poznamo skozi leto in leto, ki opazujemo na licu kraja in od blizo njegovo javno delovanje in ga tudi ne sodimo po njegovih Člankih v »Soči", o njem sicer to ostro, pa vender pravično sodbo: da je dr. Gr. popolnoma nesposoben za narodnega voditelja na Goriškem....* Št. 8., 20/febr. »Marsikdo bode pa vendarle prašal, kaj dr. Gregorčiča vetlar sili, da se toliko poganja za državno poslanstvo. Odgovor na to vprašanje je prav lehak. Mi rečemo, da je temu vzrok edino aH vsaj največ sebičnost. Pred vsem je hotel dr. Gregorčič, kakor je sploh vsem znano, postati deželni odbornik, da bi kot tak imel letnih 1200 gld.... Zdaj hoče on postati državni poslanec in si misli: »Tako je, Hvorostinin, — zaslužil sem, da me norci karajo radi neumnosti. Psuj in zasramuj me; jaz se sramujem celo teme, ki skriva mojo sramoto. Kakega pekla sem iskal izven sebe, ko lahko postrežem svojim neprijateljem s svojim peklom ! Jaz imam moč v telesu in maščevanje v duši; še je ua svetu ogenj in železo. »A tudi vislice, Vladimir. Nemirni čas in tvoja brezdeželna kneževina ne rešijo zažigalca in ubijalca te gugalice.* »Kdo mi stopi nasproti? kaj me ustavi?« »Vsaka krogija. Nehaj, knez, primerjati moči svojemu srdu. Bodi-si še tak orjak, a le mrvica smodnika — in ti si prah.« »Nizka izmišljotina! Ti primerjaš hrabrega moža s strahopetnim, močnega s šibkim; s teboj zmagujejo brez časti, poginjajo brez slave. A jas; imam tovariše, prijatelje. Oni se potegnejo za-me...« *Oni bi se skrili v boju za tvoj hrbet, a v prepir ne pojdejo za teboj. Poslušaj, Vladimir! Mislim, da ti dovolj opazuješ ljudi in lahko uganeš, zakaj so se ti obešali na vrat mnogi naši rojaki. Mislili so, da vidijo v tebi bodočega vojvodo in zeta bogatega Volyn-skega; varali so se — in ko sem šel iz Perejaslavlja, sem že slišal, kako so te Črnili meščani, kako so šumno pozdravlja tvojega bj-ata. Misliš, da to, ni res J« ,Kot poslanec bodem na Dunaji po 6—7 mesecev na leto, vsak dan imel 10 gld., med tem bodem pa še prejemal svojo profesorsko plačo." Št. 8. od 20. febr. »Predlanska ločitev dr. Gregorčiča od starega programa in po njem samem insce-nirani »razkol« na Goriškem prevrgel mi je vse dobre misli o njem, tako, da ne maram za njegovo politiko veliko, tem manj, ker se kaže v vsaki številki njegovega glasila več ali manj sebičnost, osebna mržnja in po geslu: »Hilf, was helfen kann", naravnost uničenje vseh »starih*. Dalje v 9. štev. »Kdor še posebe trdi, da dr. Gregorčič ni sebičen, je hudoben ali slep. Kako bi za-mogel človek, in posebno, ako je duhoveiv pustiti, da narod trpi zavoljo njega, kakor v resnici trpi, ker mu ni padlo v žep Ustih 1200 gld. pri deželnem odboru in ker hoče po vsej sili biti državni poslanec?" Ali ni tu Gregorčič res divno naslikan? Kaj bi pisal Mahnič danes o Gregorčiču? Reči bi moral: Bivati na Dunaju po 6—7 mesecev, dobivati ondi 10 gld. na dan, doma prejemati veliko profesorsko plačo (letos zopet jako povečano), prejemati 2000 gld. od dežele, — aH niso to dohodki ministerskega predsednika ? Kdor ne veruje, da dr. Gregorčič ni sebičen, je hudoben ali slep!! (Dalje pride.) DOPISI. Ponikve, dne 2». decembra 1901. (Nekaj za kratek čas.) — Terorizem našega nunca Kodromaca napram narodno-napredni stranki je dosegel vrhunec svoje podlosti in zbesnelosti današnji dan s tem, da je nune pri popoldanski službi božji rohnel iz svojega katekizma proti »Soči", »Primorcu" našemu bralnemu društvu ter proti narodno-napredni stranki sploh. Nunca neznansko zvija in peče, da se mu je letošnji »ofer* tako salamensko izjalovil! Oznanil je bil sicer, da naj pridejo k »ofra" tudi iz Rakovca in Logaršč, ker tudi oni hodijo v našo cerkev poslušat božjo besedo (Ha, hal božjo besedo?), toda, lejte jih, te preklicane liberalce, niso hoteli nunca ,ubougati*! Slišali so prednjo nedeljo, kako i.\ nune klical iz »pakla* vse peklenske mrtve hudiče čez te zlodjeve naprednjake; misliti so si: Ce smo res -tako vsi zavrženi »pa-klenski", kaj bomo nosili nuncu grešne kro-" niče ? In prav so storili! Tudi mi Ponikovci smo se zdatno omejili pri ,ofrua ; rajše smo nekoliko več darovali na oltar prosvete in olike, na aHar našega bralnega društva smo zložili precejšno svotico kronic, zs» katere si naročimo časnike ob novem letu v obilnem številu, da si bomo ž njimi bistrili svoje glave ter ne bomo videli le en meter izpred nosa, kakor nam očita Kodromac. Danes je oznanil nune pri »ta poznji maši", da bo imel pri popoldanski službi božji nekoliko katekizma. Radovedni smo bili, kakšen bo ta katekizem, vzlasti zato, ker istega ni »držal* nune že nad pol leta. Šli smo v cerkev z namenom, da bo-demo zopet enkrat slišali božjo besedo pri popoldanski službi božji, toda skupili smo >Katero opravljanje je črnejše od te resnice? Da, jaz sem žrtva svoje brezsilne zlobe. Zakaj ne vihra moja nevolja kakor burja? Zakaj moje pro-kletstvo ne šviga in požiga, kakor strela ? Zakaj s to roko ne morem raztrgati oboka neba in zrušiti ga na glave svojih sovražnikov..,?« »Dobro, dobro knez! Ti se togotiš, kakor obsedeno ženšče pred oltarjem. Vendar se sni kar smešni zdite vi, vro-čekrvneži. Zabili ste si v glavo, da vam mora ves svet gledati v oči, in da se priroda. vrti za vas na kurjem krem-peljčku! Čemu je vse to zaklinjanje in proklinjanje ? Razgrevaj se, kolikor hočeš, a to ne posuši najinih plašeev, pojdiva rajše iskat si prenočišča. Jedino le prijateljstvo do tebe me je zvabilo za teboj v to noč, ko dober gospodar ne zapodi psa za vrata, ko se še volkovi radi pogrejejo na lovčevem dvoru. Uh, mraz in dež, grom in vihar, kat^r da so bliža sodni dan! Idiva, Vladimir, konja sta za gozdom.« »Ne, jaz hočem umreti tu.« »Umreti, da bi pustil drugim na prostoru živeti? Ni li boljše, umoriti koga in sam po volji živeti?« Vladimir ga ni poslušal. »Knez, jaz sem mračniak, a lahko ti pridem prav za nekoliko* časa, in ta čas je sedaj, T veja očetska zapuščina je zapravljena, tvoja slava lažnjiva. [ jo prav pošteno! Nune je pričel krpati nekaj o šesti božji zapovedi, prišel je pa takoj pri začetku v »umazano" .Sočo" in »Primorca" ! Vtaknil je svoj špekasti jeziček tudi v naše prekoristno bralno društvo. Guslal je i v vsej le njemu lastni »sv.* jezi, da kdor I podpira aH čita »Sočo" in .Primorca", se pregreši zoper šesto božjo zapoved itd. Se krompirja nimajo, za »Sočo" in »Primorca* pa imajo denar! Tlesk! Tlesk! Tlesk! (Udarjal je z roko ob roko.) Otroci čitajo starišem »Sočo" in «Primorca"! Tlesk! Tlesk! Tlesk! Cuje se, da bralno društvo priredi veselico (To je plesni venček) Tleski Tlesk! Tlesk! Sedaj se bo videlo katera naša dekleta se udeležb veselice! »Ahtajte" na tiste, vredne bodo križca in medalje. Tlesk! Tlesk! Tlesk! Vidite,gosp. urednik, da nasje pošteno »fra-^ talo", ko smo mislili, da bomo slišali božjo besedo J Kaj pravite cenj. čitatelji, ali je to »ta pravi ali ta levi katekizem ?* Nune, vrzite no svoj katekizem v prah in pepel, kajti če res vse tisto stoji v njem, kar ste nam piskal izpred altarja, ni vreden drugega, čeprav je morda od papeža požegnan; z mirno vestjo ga pa lahko vržete tje, kjer ni muh in komarjev, tudi i? tega ozira, ker tudi sam lahko sprevidite, da več škodujete s tem kolomo-nom ali katekizmom nego koristite! Ali ste slišal, kako so hudomušni poredneži iz cerkve grede zbijali šale vsled Vašega katekizma? Osobito kar se tiče tistih dekliških medaljtc? Dekleta so se Vam pa rogala in so rekla, da pojdejo vse k veselici, da bodo imele križec in — medalje. Križec in medaljo ste si pridobili Vi v Furlaniji, ko ste imeli poslati v Rim kar dve ženski ob enem! Res junak ste! Vprašam Vas, g. nune, ali se taka pohujšanja spodobi govoriti v cerkvi pred oltarjem v pričo otročičev, kateri so Vas z odprtimi ustmi gledali in poslušali, iz cerkve grede so se pa pogovarjali, kako je rekel nune, da bodo imela dekleta medalje! Sram bi Vas bilo, g. nune, ko bi sploh imel še kaj srama! V cerkvi pri Svojem katekizmu ste rekel: Gorja pohujšljivcem! Glejte, da ne bo tudi Vam enkrat gorje, glejte, da ne bodo nedolžni otročiči klicali čez Vas božje prokletstvo! Za danes dovolj. Le-to naj še konsta-tiram, da naša vaška klepetulja ali mežnar ni zvonil zadnje popotnice političnemu mrtvecu Caheju. Antiklerikalee. Z Livka. — Prav pošteno je začel naš g. nune politifcovati v cerkvi. Bilo je dne 8. grudna na dan M. D. in 26. t. m. na praznik sv. Štefana v naši cerkvi posebno zanimivo. Naš g. nune je toliko udrihal -po napred-njakih, da se mu je skoraj vse glasno smejalo. Razlagal j»;, kaj hočejo naprednjaki, in kako da so ozko zvezani s peklenskim satanom in z njenimi odpadniki. Omenil je celo, da so tudi taki brezverci v tej majhni občini, in skoraj ni nič manjkalo, da ni nekaterih imenoval. Gosp. nune, zapomnite si prav dobro, ob prvi /riiik*, ko bodete udrihal po na-prednjakih, ne bode vas noben naprednjak poslušal. Naprednjaki, po vašem liberalci, ne marajo poslušati laži in obrekovanja, ker so mnenja, da Kristus ni učil lagati in obreko-vati, tem manj pa še v cerkvi, ki je hiša božja. V Moskvi imaš sovražnika, a tu nikakih prijateljev. Tvoja prekrasna Helena ljubi drugega in z njeno roko je od- | dano vojvodsko žezlo tvojemu mlajšemu j bratu... Kaj še čakaš tukaj ? kakega razžaljenja še iščeš? Sitckij, s teboj sem delil veselje in žalost; jaz te poznam, jaz te cenim; jaz vidim, kako nadkriljuješ druge a svojim razumom, in kako nizko te je vrgla usoda. Škripal | sem z zobmi, ko je poveril knez Ivan neizkušenemu mladeniču mesto in zasedo. To je hvaljena nepristanost! a I kje najdeš dandanes pri Rusih pravico? | Srce mi poka nevolje radi vseh, a radi tebe najbolj. Domovina te je zavrgla in prezrla, kaj se še obotavljaš? — Vo-Ivnskij se več ne povrne, a Litovci so SO vrst od tu pod poveljništvom drznega Lisovskega, kateri se bliža Sapjegi z Rusi in kazaki. To ne bode v prvič, ko se družimo s »panami dobrodziejami« — Lisovskij te "sprejme z nizkim po-klonom... in čez dva dni bode Pereja-slavlj naš> bode Helena tvoja, — in ži- ! vila zabava! Zopet drzno življenje, | napadanje, ropanje; zopet žvenketanje ! s sabljami in kupicami; zopet grom in dim, pepel in kri — in pesni krasnih deklic. Knez — odloči se.* Trepetajo, z odprtimi očmi, je poslušal Vladimir izdajalcev© besede. V negotovosti se je naslonil k njegovim prsim, da bi se prepričal, je li Človek govoril take besede. i V »Prismojencu" dne 19. grudna pa je t napadal naše vrle Ravnjane. Predrznil se je I celo pisati, da v vasi, ne broječi nad 100 j prebivalcev, je umrlo za žganjepitjem v teku I 11 let 5 oseb. Tukaj je bil naš gosp. nune I prav slab »špica-raort", ako jih je toliko j dobil, da so umrli za žganjepitjem. Napadal I jih je najbrže samo iz maščevanja, ker niso i njegovi pristaši. Naš g. nune bi imel naj-I rajše kakega zabitega »Janezka". I Poglejmo pa zdaj našega gosp. nunca, I kako se on varuje opojnih pijač. Enkrat je [ bil klican na Ravne. Med tem je došel tudi [ »corpo di catone* iz bližnje Benečije. V gostilni I. M. pa sta se bila tako skrivnostno sladko napihala, da sta ju morala dva moža odpeljati, vsakega na njegov dom. Med potjo z Ravni do Livka pa je delal naš gosp. nune jako krasne predstave" p^senMefihrda jev tem prekosil celo »pojacelne" v cirkusu. — Ali za vinopitjem še ni nikdo umrl?! Gosp. nune, nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito, pravi slovenski pregovor. Iz Kobarida. — Da delate na tak način reklamo v cerkvi pri pridigah, gosp. | kaplan, to se mi ne zdi lepo. Na praznik sv. Štefana ste se primerjali s sv. Štefanom, češ: »Tudi name lete kameni, kakor na sv. Štefana, a ti sv. Štefan daj mi, da tudi jaz stanoviten ostanem, ter se raji zgrudim pod tem kamenjem, kakor, da bi nezvest postal svojemu poklicu !• Ne, ne, gospod kaplan, nič nezvest, ampak le popolnite se še; saj mi naprednjaki želimo dobrih duhovnikov. Primera se meni ni zdela umestna. Povejte, gospod kaplan, ali je sv. Štefan metal kamenje nazaj na jude, ali je mogoče pričel on prvi to delo; no, pri nerazsodnih ljudeh ste res vzbudili tudi pomilovanje, kar ste želeli, ali pri drugih ste pa sv. Štefana potlačili; kajti če ni bil nič bolji, kakor ste vi, potem ne vem, če je prav, da je sveti Štefan, potem bi mu rekli samo Štefan, kakor pravimo Vam samo Ciril. Na novo leto ste zopet sebe spravili v pridigo: »Resnico vam pravim, besede so od srca, a zato stojim med vami zaničevan itd". Kaj pa kot resnico nam morate praviti, samo pri volitvah bodite drugačen mož. »Bodite možje!* ste klicali možem, bodite pravi krščanski, katoliški možje ( Prav! jaz tudi vam kličem, bodite pravi krščanski duhovnik ter ne kazite nam nekrščanskih mož kot najboljše može. — če bodo naši možje tako krščanski, kakor vaš Klavžar, no, potem ne vem, kako bodo v nebesih ž njimi zadovoljni, tu na zemlji že ne; mogoče vi duhovniki, klerikalci ne morem reči, ker oni ž njim niso bili zadovoljni, a volili so kakor ste jim »azali vi, in volili bi še slabejšega moža, če bi jim ga postavili. Hudomušneži pravijo, da če bodete kandidirali sedaj našega »Medveda*, bode tudi izvoljen. Da bodemo pa mi tudi tako krščanski in katoliški, tega pač ne morete zahtevati od nas, ali pa morebiti kakor ona dreženška žena, ki je rekla: „Mi smo pa Boga volili". No! če jim Klav-žarja tako predočite, da se jim dozdeva Bog, potem ste res pravi umetnik, in nič se ne čudim, ako bode sedaj naš »Medved" tudi »Bog". Novodobni malifcr, gospod kaplan! Reklamo za se opustite, gospod kaplan. To vam pravi naprednjak, ki vas kot osebo in »Zlodej !* je zakričal naposled, »ti, ti si hudobni duh... Rus predlaga Rusu, da naj se izneveri očetnjavi, da naj izda svojo domovino?« »Ako ne danes, pa pogine, jutri tudi naju brez a midva je ne rešiva in zastonj pogubiva še sebe. Toda, se li sama udava Poljakom? A vedi, pri ljudeh je tudi smrt lepa.« »Kaj pa preziranje dobrih Ijudij! prokletstvo potomcev!« »Ako nam potomci ne oproste, nas vsaj opravičijo z razmerami; a ljudsko mnenje ni merodajno; toda kje so ti dobri ljudje ? Kdo je sedaj pravičen, kdo krivičen? Jedni se bijejo za Šujskega, drugi poljubujejo križ Vladislavu; kdo pa tudi nam ne ukazuje kričati glasneje vsakogar: za matuško za Rusijo, za carja za Dimitrija!« »Ne, ne!« »Ne?... Torej pa ostani v prahu, širokoustno dete — jaz nočem nadalje zgubljati besed s človekom, kateri si domišljuje, da spreobrne ves svet, pa ne. more prelomiti bedastega predsodka, kateri hrepeni po bratomoru, pa se boji izdaj alstva, kateri vse hoče, pa si ničesar ne upa! Pojdi in klanjaj se onim, kateri bi si morali šteti v čast, ako bi se dotaknili tvojega stremena; glodaj tajno, kakor miš, pete prezirajočih te sovražnikov; idi na poklic k svojemn mlajšemu bratu in pričakuj mrvic z duhovnika spoštuje, kot politika pa ne, tu smo vsi jednaki. Ne primerjajte se torej svetnikom, ako slišite kako grenko, kot poli-tikon, ste morali to že poprej vedeti. . Hudournik »šjak« nam je podrl most čez Idrijo ter nanosil vanjo polno kamenja. Idrija se je zato zajezila, da je bilo proti Staremu Selu pravo jezero. — Na drž. cesti je bila voda čez moža, da je bil ves promet vstavljen; to se nam je zgodilo sedaj dvakrat. Ko so vodo spustili pri mostu, drla je z veliko silo po kanalu ter se potem razširila po kobariški »Biaii*. Domače in razne novice. Gg. naročnike opozarjamo uljudno, da^moramo začeti sirože pazitina red pri plačevanju naročnine. »Soča" in »Primorec" staneta mnogo tisočakov na leto, ki morajo biti pokriti z naročninol Posebno pa spominjamo na dolžnost tiste, ki še kaj dolžujejo! Prosimo ugodnega odziva, da ne bo treba večkrat drezati, kar je neljubo nam in rednim naročnikom. »Kažipot" priložimo prihodnji teden — brezplačno. V razprodaji stane 80 kr. — Te lepe priloge bodo gotovo veseli gg. na- ! ročniki, saj skoro vsakomur služi več ali manj. Darovi. — »Pevskemu in glasbenemu društvu" je daroval g. Ivan Hausner, posestnik in trgovec v Gorici, 10 K. — Nabralo se je nadalje v veseli družbi, kjer so padale »tallschirmrakete", vprizorjene od sveto vnoznanega »Cena torpi*, kron 6. Deželni zbor je imel v četrtek svojo 3. sejo, ki je bila napovedana ob štirih, toda poslanci so prišli v zbornico še-Ie po peti. Med došlimi spisi je naznanil dež, glavar tudi prošnjo preisk. sodnika, da se sme posl. Naglosa preganjati radi razžaljenja časti. Ko je tajnik prečitaf došle peticije in prošnje, se je začelo na predlog dr. Maranija kar razpravljati o prošnji za izročitev poslanca Nagle- m je bil sprejet Maranijev predlog, da si prošnji ne ugodi. Na to se je prešlo na dnevni red in sicer sta bili točki prva in druga, namreč vladina predloga glede zakona o dovoznih cestah k železniškim postajam in glede načrta zakona o uravnavi hudournika »Grajšček*, oddana pristojnemu odseku. Nato se je odobril prispevek 90 K, katerega je dovolil odbor Olgi Volaričevi, in oddala prošnja deželnega uradnika Mreuleta za dovolitev cele pokojnino peticijskemu odseku, na kar so pričele volitve v odseke. V peticijski odsek so bili voljeni Slovenci Štrekeij, Gregorčič, Grča, Klančič in Lahi Dottori, Michielli in Venuti, v pravni Slovenci Turna, Grča, Gregorčič in Lahi Holzer, T.uzzatto, Marani, Valentinis. Volitev v deželni odbor pa je pokazala na drastičen način zvezo med Pajerjem in Gregorčičem i in podala zopet jasen dokaz, kako nizko je I že padla klerikalna stranka. Tu je bila porušena vsaka parlamentarna dostojnost s tem, da so dobili klerikalci, ki štejejo štiri glave, dva odbornika, naprednjaki, ki se po Številu enako močni, po svoji sposobnosti pa daleč presegajo klerikalne slam-njake, — nobenega. To se je zgodilo s pri- njegove mize... bodi drug onej, kateri bi bil lahko mož; blagoslavljaj mlada zaročenca, katera si hotel zadaviti s prokletstvom; štej tuje poljube, pestvaj bodoče bratove otroke...« »Tega ne pretrpim nikdar!« »Ne pretrpiš? E, bratec Vladimir — trpljenje je dobra stvar... z njim in pokroviteljstvom brata zaslužiš lahko na stare dni celo kotiček v sirotišnici. Srečno, Sitckij — hvala za posluh. Ti si mi dokazal, da se prazna srca gromko glasš, da so zajčja srca v orlovih prsih... Srd, ljubosumnost, maščevanje so goreli v Sitskem; premagovali so njegovo vest. Vzhajalo je solnce in po pravljicah zgodnjih koscev so videli dva neznana jezdeca, zavita v plašče, katera sta naglo jahala po vlaiimirski cesti. V. Žar gorečega samostana Danila Stolpnika metal je svoj krvavi odsvit na jezero, na kojega bregovih so odmevali vojaški kriki. Lisovskij je že oblegal Perejaslavlj, že je odbil napad Mihajla Sitckega. Praska je le-kar končala, streljanje umolknilo; a oblak dima in prahu je pokrival še mestno zidovje, kjer so Švigali ognji in orožje, slišala se povelja, ropotanje sekir in plakanjo žen. (Dnjye pride.) pomočjo Pajerjevo, ki ve, da se mu ničel a la Berbuč ni treba bati, v tem ko mu je dr. Tuma vedno gledal na prste. S tem je postal gospodar situvacije in naš kmet naj trka samega sebe na prša in moli mea culpa, ako se mu bodo delile dobrote po očimsko. Slovenska odbornika sta Berbuč in Gregorčič, laška pa Marani in Verzegnassi. Namestniki pa so: Klančič, Jakončič, Valentinis in Venuti. Prihodnja seja bo*danes ob 5. uri hv bo: menda-zadnja. Potem se dež. zbor odloži do spomladi. Proračun deželnega zaklada za leto 1902. — Rednih potrebščin izkazuje 875*183 K, izrednih pa 105.941. -Med, izrednimi troški čitamo 24.000 K za poljedelstvo, 6000 za zdravstvo, 24.641 za uk in izobrazbo, 30.O_0 podpore za cesta in moste, 17.300 dežefni dolgTri4000 za razlietroške. Pokritje je proračunjeno na 361.014 K. Potrebščine znašajo skupaj 981.124 K; ako odštejemo od tega pokritje 361.014 K, dobimo primanjkljaja 620.110 K. Ta primankljaj pa se more pokriti 1) z doklado: a) 18% na zemljarino; b) 20% na hišarino in najmarino; c) 25$ na pridobnino ter na davščino večjih osebnih dohodarin (izvzemši osebno dohodarino v smislu zakona 25.10. 1896.; 2) z 80* doklado na državno potrošnino vina, rnošta in mesa; 3) z deželno davščino na pivo. To vse skupaj bi dalo 620.952 K; tako bi ostalo prebitka 842 K. Proračun deželne kmetijske šole kaže potrebščin 42.675 K, pokritje je proračunjeno na 22.250 K; torej primanjkljaj 20.425 K. Češki gost t Gorici. — Čez zimo se je naselil v našem mestu drag nam gost g. Jos, H e t m a n, c. kr. umir. profesor iz Prage. Naj bi mu naše milo podnebje dobrodejno ugajalo! Veliki ples pevskega in glasbenega društva se vrši v sredo dm* 15. t. m. v veliki Dreherjevi dvorani. Vabila se pričnd razpošiljati v kratkem. Gospodje in dame, ki se mislijo udeležiti te gotovo izvanredno animirane zabave, a bi po pomoti ne dobili vabila, naj se blagovolijo zglasiti od prihodnjega četrtka naprej pri društvenem tajniku v prostorih društva v Semeniški ulici. Italijanska realka t Gorici? — Mestni zastop goriški je sprejel predlog, da se doseže sporazumljenje s furlanskimi občinami dežele v namen, da se osnuje v Gorici zasebna realka z italijanskim učnim jezikom. Prav! — Država naj potem uvede na svoji realki slovenski učni jezik. Mi Lahom privoščimo tako šolo, ali želimo enake šole i sebi 1 Zopet Jedna o knratn Rojen. — Neka poročena žena iz Bukovice je bila v Aleksandriji. Poslala je možu 407 gld., katere je naložil v kuratovi posojilnici. Čez več časa je mož denar potreboval, da plača hišo. — Kurat pa mu je dal ie — 400 gld. Ostalih 7 gld. si je pri drž al za obresti in pa za sv. maše, katere bo služil za tiste ženske, ki greh delajo doli v Aleksandriji. — Ali ni dobra ta? — Zagotavljajo nas, da je tudi resnična t Ob desetem letu izhajanja je priobčil »Pritn, L.* na prvem mestu članek, ki pravi med drugim: »Primorski List" je imel takoj v prvem začetku težavno delo. Ustanovljen je bil, da bi zagovarjal in branil katoliška načela proti liberalizmu. To pa ni bilo lahko v onem času. Liberalizem namreč nosi hinavsko ime in ima hinavsko srce. Podoben je volku v ovčji obleki. Liberalci ne govorijo nikoli odkrito, ampak imajo vselej drugo na jeziku ko na srcu. Koliko njih so zapeljali s hinavsko pobožnostjo in sicer skoraj po vseh krajih Evrope! Verovali so jim, da pripravijo narodom prostost, enakopravnost, ljubezen, iskreno pobožnost, a v resnici so prinesli v v deželo sužnost, kapitalizem, sovraštvo, nevero. Tudt pri nas Slovencih so liberalci delali z zvijačo, a še posebno na Goriškem. Mnogo njih jim je verovalo in so torej dosledno povpraševali: »Kaj pa je treba bilo »Primorskega Lista?* Slišal jih je siromak veliko britkih, a glas njegov je bil glas vpijočega v puščavi. Ko je 1. 1896. izjavil, da bo popustil politiko in deloval le na socijalnem polju, mu liberalci niso verovali. Tedaj je zatrdil, da pojde v političnih vprašanjih na roko nasprotnikom, ako ga pustijo v miru pri socijalnem delu, pa tudi to ni pomagalo. Nazadnje so liberalci sami razkrili svojo hinavsko srce in prilezli so volkovi iz ovčjih odej. Zdaj ni bilo več treba vpiti; volk gre, kakor poprej, videli so ga vsi na svoje oči. In ti liberalni volkovi so se vrgli z vso silo kakor na svoje bivše tovariše in prijatelje, tudi na naš »listič" in na našo »strančico". - Tako govori »P. L.« Radovedni smo, kako ga je sprejel don Antonio Gredolcig. Za Boga, kdo pa so bili tisti liberalci, proti katerim je bil »P. L." tako neizmerno potreben ? Poslušajte. 1Ti liberalci so bili: Gregorčič, Grča, Goronini, Berbufi, prof. Ivančič, rajni prof. Kragelj in »Sloga" sploh l Vsi drugi smo bili pač le navadni črviči v tej »Slogini" stranki. Gornje besede »P. L." se nanašajo torej na dr.-Gregorčiča in vso njegovo družbo! Dober tek ! Strašen poziv. — »Prismojenec" je napravil že v 1. štev. novega leta veliko rioToprTsmojehosf. Pozval je dr. Turno, naj dokaže, da je vsa duhovščina na Tolminskem grozila ljudem z večnim pogubljenjem, ako ne volijo Klažarja. Dokaz o °/10 duhovščine bi že ne zadoščal, marveč dokazati mora, da vseh t0/,o je tako nesramno agitovalo in greh delalo! — No, naše ljudstvo na Tolminskem ve, da je bil dr. Tuma še veliko preobziren v svojih trditvah. Za vse nesramnosti tistih nuncev bi bilo treba rabiti debel gorjanski cepec! — ,P. L." je smešen, ko zahteva dokazov za obče znana in priznana dejstva! Brezobrestna posojila vinogradnikom se izplačajo po 95* tega, kar je predlagalo namestništvo. Dobč pa vsi oni, ki so predložili prošnje z vsemi prilogami. — Vse to je le neznaten del onega, kar bi se moralo zgoditi v pomoč našim vinogradnikom. Iz Italijanskega taborja. — Deželni poslanec za italijansko veleposestvo conte Panigaj je v četrtek tik pred sejo odložil svoj mandat. Došelješev klubovo sejo, kjer je bila prav burna razprava o vo-litvi deželnega odbora. Conte Panigai se je baje silno razkačil na Pajerjev absolutizem, jezno zapustil klub, vrata so zaloputnila za njim, on pa je šel v kavarno tik zbornice ter ondi napisal svojo odpoved. — Včeraj so se razni gospodje trudili, da bi ga pregovorili... ali, zdi se, da brez vspeha. — To je po desetletjih menda prvi odpor Pa-jerjevi vsemogočnosti, katere so doli po Fur-laniji že mnogi siti. »Friuli Orientale" je torej prenehal. Lastnika lista sta prijela 400 K odškodnine od konkurenčnega »Gorriere Friulano", ki se je preselil z novim letom od Paternollija k Seitzu. Tudi ta dogodek kaže na neko vrenje v laškem liberalnem taboru. Dolgo pa »G. F." baje ne bo brez konkurenta. Tiskar Skert se je že popolnoma pripravil za tiskanje novega lista. Ali mu je omenjena prememba pokvarila račun, se kmalu pokaže. Vsi laški liberalci vkup pa so povsem pozabili na nevarnost, ki jim preti še bolj nego nam Slovencem.... na klerikalizem, ki se divno razvija po Furlaniji. Pajerju se je posrečilo, da je nadahnil sv. Duha, ki je pokazal na glavnega voditelja laškega klerika-lizma — Adama Zanettija, češ: to je izvoljenec, ki je vreden proštove mitre v Pulju. Zanetti je odšel in liberalci so letos spravili vse mandate brez boja pod streho. Toda klerikalci... čakajo ugodne prilike, ki gotovo pride. Takrat bodo laški liberalci iskali slovenske naprednjake, kdo pa ve, ali jih dobijo? Sedanji macehiavelizem te psev-doliberalne sinjorije zasluži klerikalne palice. Chi vivra — vedra! Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu, dne 1. januvarja 1902, s kojirn se znova razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov, kakor tudi posledice zanemarjanja istih. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870 drž. zakona št. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih plačevati: a) zeroljarina v mesečnih obrokih in to: prvega vsakega meseca naprej; b) hišno-razredni kakor tudi hišno-najemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to: prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5# davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih, kakor hišno-najemni davek to je v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. sept. in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča prido-barina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih jednakih 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih; e) v kolikor se prihodarina ne plača na način označeni v § 133. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 t. j. potom odbitka, tveba jo poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih; f) osebno dohodarino je .plačati...s/pridržkom določeb § 234. zakona od 25. oktobra" 1896. drž. zak. št. 220 oziroma cesarske naredbe od 8. julija 1898. drž. zak. št. 120 v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 167. ter 168. gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prej emnikom od teh dohodkov predpisand osebno dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. — Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če preseže posamezni redni davek vred za vse leto 100 kron. — Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačanje do dne plačila, tako da pride po l8/0 h na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja. Slednjič se opozarjajo plačalci še na sledečo določbo § 5. zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23: »Če bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila". Drobiž. — V Gradišču ob Soči so razobesili na Silvestrov dan na sodišču belo zastavo, ker vsi zapori tamkaj so bili prazni. Tej redkosti se čudijo v Gradišču. V Gradežu je sklenil občinski zastop dati napraviti nov, modem vodovod. Delo izvrši tvrdka Kramer in dr. v Gradcu, Z delom prično še ta mesec. V Medvejci pri laškem Vidmu se je obesil neki 13-letni deček Valentin Felcaro. Zakaj, se natanko ne ve. 20-lelni kamnosek Element Nanut iz St. Andreža je prišel v neko gostilno ter ukazal četrt vina. Krčmar mu prinese ter zahteva takoj plačilo. Ali Nanut je rekel, da plača, ko spije. Na to pa sezuje krčmar en čevelj ter začne obdelovati ubogega pivca. Poškodoval ga je tako, da je moral revež v bolnišnico. Krčmar dobi plačilo pri sodniji. Semeniškim profesorjem v Gorici in v Zadru so povišali plače od 2000 K na 2800 K; petletnic od 400 K do 25 let so spremenili v 5 petletnic po 400 K, zadnje 3 po 600 K. Tistim, ki jih zaslužijo, jih privošči vsak, ali pri nas bode služil prirastek nekaterim v grde politične svrhe, kakor jim služi dosedaj v to vsa njihova služba. V tako svrho, pa kmet ne plačuje davkov. Razgled po svetu. A nek sija Bosne in Hercegovine. — Mno^i budapeštanski listi se pečajo z anek-tiranjem Bosne in Hercegovine od shrani Ogerske. Ti dve deželi bi imeli samostojno upravo, na čelu Čije bi stal ban. No, Slovani bi pač odločno protestirali, da bi dali ti deželi požreti Ogrski, ki nima pravice do njih. Ako že, se morate združiti s Hrvatsko. Dunaj 3."januvarja. »Vaterland« je včeraj priobčil senzacionelno pismo, ki ga je papež pisal olomuškemu nadškofu Kobnu glede* jezikovnega vprašanja v Avstriji. Papež priznava, da je borba za ravnopravnost samo do neke meje dovoljena in naroča duhovščini, naj se ne utifca v narodnostne boje. Razni tukajšnji listi sklepajo iz tega pisma, da se je papež izrekel za nemški državni jezik. »Vaterland" protestuje proti temu. Buski konzulat v Pragi. -- Med našo monarhijo in Rusijo se že delj časa vrše pogajanja glede* ustanovitve ruskega konzulata v Pragi, a ruska prizadevanja so doslej vedno zadela ob odločilen odpor pri naših državnikih, ki se protivijo temu večjidel iz strahu pred panslavizmom. S tem vprašanjem se je pečal te dni neki ruski list in dokazal, da bi bila ustanovitev ruskega konzulata v Pragi najbolj Avstriji na korist. — Trgovinske razmere med Avstrijo in Rusijo dozdaj niso bile najboljše, a temu je kriva edino le Avstrija. Naši izdelki bi našli v Rusiji mnogo odjemalcev; na Avstriji je sedaj, da iarabi v svojo korist carinsko vojno, ki se gotovo vname med Nemčijo in Rusijo, ako obvelja v Nfcmčiji novi carinski tarif. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Pragi. — Konec — In zato je dotlej, dokler se ne osnujejo slovenske visoke Šole, važno, da kar največje število slovenskih dijakov študira v naravnem središču zapadnega Slovanstva, v Pragi. Tu spozna slovenska mladina vse življenje slovanskega naroda, kateri je vedno in povsodi izkazoval slovenskemu ljudstvu svoje iskreno prijateljstvo; tu v narodnostno ugodnejših razmerah nego v svoji domovini najde navdušenje za delo med svojim ljudstvom v bodočem življenju; tukaj spozna mej vsemi Slovani najbolj razvito narodno zavednost in trdni narodni značaj; tu ima v bogatih zbirkah in knjižnicah obilo pripomočkov za svoje študije, zlasti za študije v vseh strokah slavistike. V Pragi, katera je veliko mesto, in vendar ne velemesto po pojmu tistih, ki iščejo značaj metropole v pouličnem vrvenju po dnevi in po noči, kjer v celem dijaštvu ni skupnih vezi, ki sicer goji zavest o osebni važnosti, ki pa zapeljuje mladino v prostem času od tega, kar je zanjo najvažnejše, od študij, ni za slovenskega študenta tiste moralne nevarnosti, kakor na nemških univerzah. Mej slovenskimi pražkimi visokošolci so nahajajo sinovi revnih rodbin, katere jim ne morejo od doma pošiljati toliko podpore, da bi mogli v Pragi brez življenskih skrbi ie posvetiti svojemu poklicu. Ustanove, določene za slovensko mladino, ne veljajo za Prago, ampak le za Gradec in Dunaj, — Zato smo sklenili, da se podpira sludiranje slovenskih študentov na tukajšnjih visokih Šolah, ustanoviti društvo, ki bi omogočilo revnejšim slovenskim dijakom, prihajati v kar naj-obilnejšem številu na visoke šole v Prago. — Češko javnost, katera mora podpirati svoje dijaštvo gmotno, prosimo moralno podpore. Kdor hoče pomagati, nam je dobrodošel sodelovalec; toda poživljati nočemo nikogar. Zato se pa obračamo na slovensko javnost, na slovenske korporacije in posameznike z iskreno prošnjo, da nam ponudijo gmotne pomoči v obilni meri; kajti gre za dobro in važno stvar! Podpora od doma ne teži, ampak veseli in tolaži tiste, kateri jo potrebujejo. — Ker pa slovenski vlsokošolci v Pragi ne morejo dobili slovenske ustanove, jih je treba tembolj podpirati. Ozirajte se toraj pri razdelitvi podpor več na Prago, nego na nemški Dunaj in Gradec. Vsaki podpiraj po svoji moči! Darovi in prispevki naj se pošiljajo na naslov: »J. U, Dr. Jos. L 11 e 1 z Hvozdomilu, advokat v Praze-Vinohrady, Palackeho tf. č. 8". — dopise in druge stvari pa za zdaj g. Fr. Tomšiču, nadinženeru v Pragi, Spalen* ulice 24. V Pragi, meseca decembra 1901. Adolf Čentf, redaktor »Slov. Prehledu"; judr. J. Ettel, advokat; judr. Boh. Franta, deželni svetnik; Josef Germ, akad. slikar; J. VI. HraskJ, redni profesor na češki tehniki; M. & Gh. Dr. Karel ChodounskJ, c. kr. univ. profesor, predsednik češke podružnice slov. plan. društva; Gr. Sporn, revident c. kr. drž. železnic; judr. Jos. Scheiner, advokat, predsednik Slovanskega Kluba; Fr. Tomšič, nadinženir; Radoslav Vidic, c. kr. nadkomisar: ph. dr. Ivan Žmauc, amanuensis univ. knjigarne. Pri prvi volilni seji podpornega društva za slov. visokošolce v Pragi so bili izvoljeni v odbor: predsednikom: nadinženir pri dež. odboru g. F. Tomšič, njega namestnikom: dež. svetnik g. dr. Bog. Franta; blagajnikom: advokat g. dr. J. Ettel z Hvozdomila; tajnikom: akad. slikar gosp. Jos. Germ: odbornikom: amanuensis univ. knjižnice g. dr. Ivan Zmavc; namestnikom sta bila izvoljena; c. kr. rud. nadkomisar g. Rad. Vidic in redaktor gosp. J. Kufner; revizorjem: advokat g. dr. K. Šebesta in revident dr. železnic g. Gr. Sporn. Že pri prvi seji se je pokazalo živo zanimanje za velevažno društvo pristopom med ustanovnike in člene; upati je, da bode tudi domovina spoznala veliki pomen tega društva ter se odzvala pozivu odberovemu z jednako požrtvovalnostjo. Velikanska tatvina. — Nekemu gosp. Pavlu G. Thebaud v Novem Jorku je ukradel hišnik, neki Švicar Kerns dragocenostij v vrednosti 1,200.000 kron. Ta velikanska tatvina se je zgodila, ko gospodarja ni bilo doma. Na železnici, s katero je tat vtekel, sta sedela okradenec in tat v istem vagonu, ne da bi gospodar tatu spoznal. V Južni Afriki. — Pri Tweefoutainu je v zadnjih dneh Devet premagal Angleže, in sicer je zmaga prav znamenita. Buri so vzeli Angležem 3 kanone, 67 vozov streliva, 2000 pušk, 115 vozov živil, 400 Angležev je ujetih, 250 ubitih. - Zahvala. Potrtim srcem izpomujem svojo dolžnost, ako se s hvaležnostjo zahvaljujem p. n. črniškemu mlademu pevskemu zboru za ginljivo petje na odprti gomili moje nepozabne sestre Amalije vdove Jasa, sosednemu učitelj stvu kakor tudi vsem udeležencem poslednjega spremstva na pokopališče, ter vsem onim, ki so mi izrazili svoje sočutje ob tej prebritki izgubi. — Bog Jplati! F Čmičah, thie 30, decembra H)01. Pran Strnad. nadufiitolj. Zlato verižico za dame (ovratno) se kupi z druge roke z uro ali brez nje. Ponudbe sprejema tajno na§e upravništvo._______________ privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec i M. POVERAJ V GORICI j na Travniku it. 5. i Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznaeene prostore na Travnik št. 5. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovfli oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jfiger, spodnje hlače ter nogovica, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.^ Blago se prodaja na meter tako po ceni, da jo z menoj nemcgoSa vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem voSčakom, "astnikom, poštnim, železniškim radarskim uradnikom kakor vsakomur ki rabi dobro uro, tla smo oprejeli edr o razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karalne remont- ure zlatega-eleklro-1 la-que, .sestav glas-htiue". Te ture imajo protimagnelične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje reguli- in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treb odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan t.er napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat zlatom, tako, iia je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevali od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina n ednina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krojne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— 5"— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačila. N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanje ur »Chronos Basat" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stoL, na dopisnice 10 stol. V^aro\ prasčil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela jiJ3P,fiar briških, dal In črna vina *^F|v|jpJ matinsklh in iz vipavskih, -^a& i s te rs k I h furlanskih, ep vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi azorce. Cena zmtrne. Postrežba polteno. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali uagluha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporoči se Vam brezplačni». Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zarod /a zdravljenje ušea (Internationale Olireulifcil-anstalt), 596 la Salle Ave., Chlcago, 111. pisalni stroj »IDEAL" /.ela fSSi, v Goric usto-.rvVsra tvrdka E. Riessner, Y Saasla ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno b.delovalnleo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo. Milijon dam aporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, ve ni »Feeolin« najboljše Icpšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najnetistejsi obraz in najgršo roka dobijo hilro aristokratsko finost in obliko z uporabo »Feeolina* •Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišC so«tavjjeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo datje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedee, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase. zabranjnje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4. , 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feilh, Dunaj, VIL. Mariahtlferstrassa 38. t. Dobre ure in po cenil s 3-Ietnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izroz zlatnine] Moat (Češko). Dobra ura Oem. iz niklja fl. 3-75, srebrna ura Ram. fl. 5*80: srebrna verižica fl. t 20; budilnik z niklja fl. 1-95. ' Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatej in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnihf pisem. — Ilustrovan cenik zastonj! Ka dež jubil. razstavi odlikovan s srebr drž. svelnjo Na Lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tovarna ažurnih telovadnih priprav JOS. YINDY&-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smicbov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripuznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolue telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto, —3 Poprave izvrfiuje po najnižjih cenah. 100 do 300 gid. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih b prodajo zakonito dovoljenih drž. papiriev in srečk, a da ni potrebna glavnica in &i nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwlg Osterreleher, VIII Deutsche gasse H Budapest. Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke, Stroj je jako trpežen. N3 močnem ministerjal-nem papirja izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Clavno zastopstvo za Avstro-Ogersko: Dunaj lll»f3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. LIMMfRT. GAPSIGI COMPOS Iz Richterjovo Mara* v Pragi pripoznano kot izvrstno bol nblažtijoče mazilo; za «eno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. stekk;-nii-ali z našo zaščitno znamko s „81-JlROM" namreč, iz IUCHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Ricliterjeva lekarna .,pri zlatem levu" v PRAGI. EHzabethgasse št. 5. m m Pran Čufer & Bajt (prej Fran Cufer), krojaška niojstra v Gorici, ulica Sv. Antona štev. 7 (vhišigosp. Kopača, svedarja). Priporočata svojim rojakom v mestu in na deželi svojo krojaško delavnico kjer se izdelujejo vsakovrstne obleke po modernih in dobrih krojih za vsak letni Čas po jako zmernih cenah. V zalogi imata haveloke piipVoslega in finega izdelka. Postrežba točna, cene zmerne. Lekarna % Gristofoletti t Goriui Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega, Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva -Te kapljice vre tlijo redno prcbavljatijo, 5e se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Vamtvona snamka}. AVarJenš želodee store, tla zgine v kratkem času omcftea in životna lonosi (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da šlovek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pofeiljatve pa jedino le v lekarni Oistofoletti v Gorici. ^&a?ct&jr^^^ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. clec. 1901. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.G0O kron dalje /. odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po............ 5V»% » varščino ali zastavo..........6% » menice................6% s % % uradnino. Glavni deleži koncem leta............6%. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. j^^.^ 16. januvarja 1902. Predzadnji teden. Loterija za prta zatodia glavni dobitek 60.000 kron v vrednosti. Srečke a 1 krono priporočajo: G, Gentili, V.A.Jona, Michelstadter & Conrp. in A. Pincherfe v Gorici. Redilni prašek za živino se dobi v mirodllnici pri A. JBRBTIC-U v GoFlel - Tržna ulica (poslopje okF. sodišča)