The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Mediunn
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
Volume xx. — leto xx.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 29, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 176
Kratke Vesti
12 življenja in sveta
Tretji transpolarni
polet
Fairbanks, Alaska, 28.
julija. — Jutri zjutraj bo odle-tdo iz Moskve tretje letalo preko Severnega tečaja v Ameriko. Letalo bo vodil Sigismund Leva-^evski, ki je znan kot "ruski
Lindbergh."
ubila dva sina in se zastrupila
HENDERSON, N. C., 28. julija. — Mrs. Leah Davis Over-%) stara 30 let, ki se je zelo u-(^Gjstvovala v cerkvenem delo-je ustrelila svoja dva ||iala sinčka, ker je hotela, da bi prišla v nebesa". Nato je Použila strup ter je zdaj blizu smrti.
izgnana organizato-rica
ATLANTA, Ga., 28. julija. — Miss Betty Bailey, organizatori-International Ladies Gar-Ji^ent Workers of America, je ila prisiljena oditi iz Bernesvi-Ga. Posadili so jo v neki av-^ORiobil ter jo proti njeni volji (Speljali.
Fašisti, ki so obtičali z ofenzivo,
se obračajo zdaj proti Kataloniji
be
štirje ubiti
Adrian, Mich. — štiri ose-' bile ubite, ko je vlak Wa-železnice zadel avto, v k^-. sb se vozile. Nesreča se pripetila 14 milj od Adriana.
Na solnograškem
Salzburg, Avstrija.—Mrs. , .
ra Delano Roosevelt, mati so jih izgubili fasisti.
Sa;
^^Gdsednika Roosevelta, je pri-^Pela v Salzburg, kjer namera-^ Ostati dlje časa.
železniška nesreča; 5 ubitih
SUDBURW, Ontario, 27. juli-■ Nocoj je bilo tukaj ubitih ® oseb, ko je zadel na ne-cif^ J^^^ižišču vlak Canadian Pa-železnice avtomobil, v kate-
Republikansko lovsko letalo sestrelilo že drugi težki bombnik.—Franco, ki ne more razbiti lojalističnih obrambnih črt, hoče zdaj odrezati Valencijo od Katalonije.
MADRID, 28. julija. — Zna-*---
čilna prigoda, ko je lovsko letalo sestrelilo iz zraka težak nemški trimotorni bombnik, se je ponovila včeraj, ko je neki lojali-stični letalec v lahkem lovskem letalu sestrelil na Sierra fronti
iz zraka drugi težak bombnik, Orožništvo streljalo v mno-
KAJ SE DOGAJA V JUGOSLAVIJI!
Kitajski vojaki beže v divjem begu iz Peipinga
Neki kitajski general je baje hotel zanetiti med svojim vojaštvom revolto v prid Japoncem.—Ameriški vojak ubit.
ki ga je poganjalo troje motor- i jev. Tudi v tem slučaju je bil pilot lovskega letala mlad Španec, ki se je naučil letanja že po pri-četku državljanske vojne. Njegovo ime je Rodrigues Mateu in ie bil nemudoma povišan v ka-petana.
žico. Sto demonstrantov in dvajset orožnikov ranjenih.—Splošno narodno žalovanje.
SARAJEVO, 29. julija. — V religiozni vojni, ki je pričela div-
HENDAYE, Francija, 28.	Jugoslaviji, je bilo danes
lija. — General Francisco Fran-' '	nad sto oseb.
CO, videč, da ne opravi ničesar proti republikanskim četam severno od Brunete, je začel nocoj premeščati svojo armado proti severu, da poizkusi izolirati Katalonijo od Valencije.
Po enajstdnevnih vročih bitkah, kakršnih še ni bilo v tej vojni, so prišli fašisti spet v posest kraja Brunete, ki ga pa danes prav za prav ni več, ker so ostale od njega samo še razvaline.
Fašisti pa stoje zdaj spet pred novo lojalistično obrambno črto, ki se razteza na levi ob Avila cesti do Quijorne, na desni pa do levega brega Guadarrame reke.
Bitka za Brunete je zdaj končana ; vlada je izgubila v tej bitki približno 25,000 mož, prav to-
1'em
se vozile.
'Klečeči štrajkarji"
^^OGALES, Mehika 28. juU-Pj." ^ Tukajšnji verniki, ki so že tremi dnevi pričeli v cer-Pre ^ ^^^^GČim štrajkom," da So	vladi zaprtje cerkve,
pričeli menjavati pri kleča-lij v lažje vzdrže že od nedelje.
Verniki
VALENCIA, 28. (julija. — španski minister zunanjih zadev Jose Giral Pereira pravi, da ae bo fašistično prizadevanje kmalu sesedlo, če ne pošljeta Nemčija in Italija generalu Francu novih čet. Španska vlada izjavlja, da bo državljanska vojna končana še pred zaključkom leta 1937, če Italija in Nemčija ne pošljeta fašistom večje pomoči.
Nov grob
Razjarjena množica je pobila vse šipe na oknih hiše dr. Kalu-djerčiča, ministra pošte, in je skoraj razdejala urad "Vremena," vladnega organa.
Množica je nato demonstrirala pred poslopjem poštnega urada ter navalila s kamenjem na orožništvo, ki je streljalo v množico. Ranjenih je dvajset orožnikov in okrog sto demonstrantov.
Vlada pravi, da je izobčenje ministrov in poslancev iz pravo-slavja nemogoče, dokler ni imenovan novi patriarh. Novega patriaj-.ha bodo iinenointli trije člani regentstva.
BEOGRAD, 29. julija. — Danes se je vršil ob navzočnosti tisočerih množic pogreb patriarha V ar nave, poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Splošno narodno žalovanje se zdi danes večje kakor pred tremi leti, ko so pokopavali kralja Aleksandra, ki je padel v Franciji kot žrtev a-tentata.
Vltida dolži pravoslavno cerkev, češ, da je izkoristila zase smrt patriarha Varnave na podlagi teorije, "da je kri mučencev seme cerkve."
Vse mesto je v žalnih zastavah. Pogrebne svečanosti so se pričele s pogrebnimi obredi v
PEIPING, 28. julija. — Kakor se poroča, so kitajske čete pričele odhajati iz Peipinga, ki ga nameravajo prepustiti Japoncem, istočasno pa so izvedle nepričakovan napad na Tientsin in na njegovo pristanišče Tangku.
Poroča se, da 27. in 132 divizija zelo disorganizirane kitajske armade bežita iz Peipinga proti Paotingu.
Presenetljiva izprememba, ki se je izvršila preko noči, je navdala ljudi z največjo osuplostjo. Iz važnega kitajskega vira se poroča, da so pričeli kitajski vojaki bežati iz nekdanje svoje starodavne prestolice potem, ko je general Čang Tbe Čung zagrozil, da bo pričel z 38. divizijo revoltc v prilog Japoncem, če Kitajci ne kapitulirajo pred Japonci.
V Tiensin sta bila ubita neki italijanski in neki amanitski vo jak, ko so japoilska letala ob streljevala mesto.
Četrt tujih poslaništev v Pei pingu izgleda kot oboroženo ta borišče. Včeraj je bil v Peipin-gu ubit neki ame' jiki vojak. A meriško poslaništvo je obdano z vrečami peska, za katerimi stoje ameriški vojaki z nabitimi puškami. Sodi se, da je bilo tekom nočnih bitk v Nanjuanu najmanj 1,500 Kitajcev ubitih in ranjenih.
4% milijonov dni izgubljenih
WASHINGTON, 28. julija.—Kakor naznanja delavski department, je bilo pretekli mesec vsled štrajkov izgubljenih Jf,500,000 delovnih dni. Statistika izkazuje, da je bilo meseca junija izgubljenih zaradi štrajkov več delovnih dni, kakor katerikoli mesec prej v tem. letu ali v letu 1936.
Meseca junija se je začelo '575 stavk, dne 1. junija je bilo 300 stavk, ki so se že prej začele, tekom meseca junija pa se je končalo 530 stavk.
šilo za ognjilo
V stavki razvažalcev živil v Buffalu je bil dosežen sporazum
Sporazum je bil soglasno sprejet. - Minimalna plača neizučenih delavcev bo znašala $25.20 na teden.
I
premogarji v west virginiji in pennsylva-niji pričenjajo z delom
BUFFALO, N. Y., 28. julija.^ i— V štrajku razvažalcev živil, i kateri štrajk je trajal osem dni, je bil nocoj dosežen sporazum, ki je bil pozneje na ogromnem shodu stavkujočih razvažalcev soglasno sprejet.
Pisarniško osobje, zaposle-
Ta sporazum, premirje, določa.
nosti.
V sredo popoldne je po dolgi i katedrali, kjer je ležalo pairiar-
2o
petna uvedba ne ^^Ijskih vozovnic
^Žba poulične železnice v ®velandu javlja, da bo ^ Nedeljo »pet uvedla po-® rte vozovnice za nede-in praznike.
in mučni bolezni preminul Anton Turk, po domače Smrekar, star 52 let, stanujoč na 1102 E. 66 St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frančiške in 5 otrok: Antona, Frančiško, Marijo, Jožefa in Dorotejo, brata Franka, sestro Jennie omoženo Bukov-nik in druge sorodnike, v Gi-rard, Ohio pa zapušča brata Jožefa.
hovo truplo v stekleni krsti. — Kralja je nadomeščal eden nje govih regentov.
Ves promet je bil ustavljen. Po vsej deželi so zvonili zvonovi. Sveto bandero, ki je bilo raztrgano tekom nedavnih demonstracij, je plapolalo zdaj na čelu izprevoda.
Ceste so bile natrpane klečečega ljudstva, ko se je vil mimo
Zakonodaja
ki je nekako da se vrnejo
no v glavnih stanih in pi-; razvažalci jutri na delo ter o-sarnah uawa, zahteva ; skrbe prazne trgovine in mesni-višje plače in druge ugod- ce z grocerijskim blagom in mesom.
Doseženi sporazum predvideva 5-procentno povišanje plače vsem uslužbencem, ki niso od zadnjega marca nič napredovali, $25.20 minimalne tedenske plače za vse neizučene delavce, 48-urni delovni teden, posebna plača za nadurno delo in vsako leto teden dni plačanih počitnic.
Minimalna mezda za voznike tovornih avtomobilov bo znašala 65 centov na uro in 62 in po! centa na uro za njihove pomoč-nike.
DETROIT, 28. julija. — Neki preddelavec ali foreman v Fordovi tovarni je pričal pred National Labor relations boar-
Pokojni je bil rojen na Vrhniki |	iz prevod. V pi očesi ji
^eljo
O. — Družba poulične železnice u izjavila, da bo v nc-Zovjjj uvedla nedeljske vo-"passe," in prav take ga ijQ ^ praznike. Poleg te-^^clid	znižala vožnjo po
' v dolenjem delu ^ 3 cente.
Te
ig. 6 ^°^°y(^ice je družba ukini-
Junya, ka
sporov
je med
dovedlo do mestom in
l^^di	stopi v veljavo
' vozni red za avtobuse železnice, ki redukcijo ali te postrežbe.
pri Ljubljani, kjer zapušča sestro in več sorodnikov. V Ameriki je bival 28 let. Bil je član društva Slovenec št. 1 S. D. Z., Janeza Krstnika št. 37 JSKJ in društva Carniola Tent št. 1288 T. m. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v soboto ob 8:15 zjutraj, v cerkev Sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Dram. dr. Naša Zvezda
Dramsko društvo "Naša Zvezda" ima svojo redno mesečno sejo v petek 30. julija ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Prosi se vse člane in članice, da se iste udeleže.
Zadušnica
Jutri se bo brala zadušnica za pokojno Uršo Gorišek v cerkvi sv. Kristine ob 8. zjutraj. Prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeleže.
je korakalo petdeset pravoslavnih škofov v svojem polnem or-natu. Možje in žene so plakale in več se jih je onesvestilo.
■ Položaj v Jugoslaviji je zdaj skrajno zapleten in nevaren. Iz pravoslavja je izobčenih sedem ministrov in 141 narodnih poslancev. Vse je prepričano, da je ustvaril konkordat v Jugoslaviji skrajno nevaren položaj in da bo v deželi izbruhnila besna versko - politična vojna.
Delo kongresa, poročano v iz črpkih, je sledeče:
V	TOREK
Zbornica poslancev pasirala predlogo, da se dovoli predsedniku nadaljnih šest pomočnikov z letno plačo po $10,000.
Senat je pričel debato o delovnih urah.
Odbor za pravosodje je odobril predlogo o proceduri sodišča.
V	SREDO
Senat — Debate o predlogi, ki določa delovne ure in mezde.
Zbornica poslancev — Debate o manjših zadevah legislacije. Mornariški odbor nadaljuje s študijami konstrukcije letal.
Senatni in kongresni odbor sta sprejela poročilo pomožnega generalnega pravnika Jacksona, ki je poročal o izbegavanju davkov.
Delavski odor je nadaljeval s proučevanjem predloge o delovnih urah in mezdah.
DETROIT, 28. julija. — U-radniki United Automobile Workers unije so dobili zahtevo od pisarniškega osobja in strojepisk ter stenografk, ki so zaposlene v 35 glavnih stanih unije, da se jim izboljšajo njihove delavske razmere. Odbor pisarniškega osobja je prišel v urad George F. Addesa, tajnika UAW ter mu predložil sledeče zahteve:
Zaprte "delavnice."
Pet in trideset ur dela na teden.
Minimalna tedenska plača
Čas in pol za nadurno delo.
Zvišana plača za $2.50 na teden po preizkusni periodi, trajajoči šest mesecev, potem pa vsako leto $2.50 poviš^.nja.
Pet dolarjev minimalne plače za začasne delavce.
Dvotedenske počitnice po e-noletnem službovanju.
Pravilno razsvetljavo v pisarnah.
Sanitarna soba za počitek zaposlenih žensk, opremljena z di-vanom, naslanjači in drugimi u-dobnostmi.
Tedensko izplačevanje plače.
Poravnanje nesporazumov.
Senioriteta po departmentih.
Nobenih odslovitev ali začasnih bdstavljenj brez vzroka ia brez dvotedenske napovedi. — Tajnik je vzel njih zahtevo na znanje.
Ameriki
Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik J. S. K. Jednote, poroča v "Novi Dobi", da se bo dne 6. avgusta pričela v Ellyju, Minn., 2. mladinska konvencija, katere se bo udeležilo 86 mladinskih delegatov in delegatinj iz različnih držav ameriške Unije. Dne 6. in 7. avgusta dopoldne bodo mladi delegatje zTiorovali, v nedeljo 8. avgusta popoldne pa se bo vršila velika povorka ali parada. Uspeh mladinske konvencije je bil sijajen, pravi glavni tajnik Zbašnik, kar je zasluga lojalnega članstva JSKJ sirom Zedinjenih držav.
Kakor poroča "Napredek", glasilo Slovenske Svobodomiselne podporne zveze, se bo vršila v Clevelandu v dneh,-4. 5." in. 6. septembra velika olimpijada S. S. P. Z. Vse člane in druge osebe v Clevelandu, ki imajo na razpolago kako sobo, ki jo lah-
WPA odpustila 1,500 delavcev
Letalska nesreča; 15 mrtvih
Med mrtvimi so tudi trije Amerikanci. — Letalo je treščilo na zemljo v Belgiji.
v staro domovino
V staro domovino se podasta za par mesecev počitnic Mr. in Mrs. Leo Zupan, 12914 Kirton Ave. Odpotovala bosta s parni-kom Normandie 4. avgusta.
Predstava sinoči
Nad tisoč ljudi je sinoči prišlo na predstavo pri St. Clairskem kopališču. Predstava, ki je trajala nad dve uri, je bila bogato aranžirana.
CLEVELAND, — Predvčeraj šnjim je bilo začasno odslovlje-nih od WPA približno 1500 delavcev ker je zastavkalo 300 voznikov tovornih avtomobilov.
WPA direktor Alexander je izjavil, da bodo odstavljeni delavci takoj sprejeti spet na delo, čim se najde zanje zaposlitev. Vozniki so zastavkali zaradi prenizkih mezd.
Hrvatski program
Hrvatski radio program na postaji WJAY se bo oddajal v nedeljo med 1 in 1:30 pop.
AMSTERDAM, 28. julija. — Ko je danes neko holandsko potniško letalo treščilo na zemljo v Halu, Belgija, je bilo ubitih petnajst oseb, med katerimi so trije Amerikanci.
Veliko letalo je treščilo na tla, takoj potem, ko je v zraku nastala eksplozija, ki je zavila letalo v trenotku v plamene. Deset potnikov, štirje člani posadke in strežnica, ki so se naha jali v letalu, so bili na mestu u-biti.
Smrtna kosa
Včeraj je nagloma preminul Tom Horvatih, stanoval je pri Tom Telismanu na 423 East 158 Street. Pogreb se bo vršil iz August F. Svetkovega pogrebne ga zavoda na 478 East 152 St Več poročamo jutri.
dom, ki preiskuje slučaj odslovi- oddajo, se prosi, da to sporo-tve nekaterih Fordovih delav-1 čijo v urad Napredka , 62ol
St. Clair Ave. Sobe se bo rabilo za goste, ki bodo prišli na olim-pijado.
Strabane, Pa. — Jennie Tomšič, hči Johna Terčlja, gl. porotnika SNPJ in članica društva 138 SNPJ, je odšla v novembru 1936 v Sugarete, Nova Mehika, da izpremeni podnebje zaradi svoje bolezni, na kateri trpi že poldrugo leto. Pred kratkim jo je obiskal njen mož in jo našel v ! slabem položaju. Nahajala se v bolnišnici v Valmori, Nova Mehika. Želimo, da se ji čim prej vrne zdravje.
Milwaukee. — Marie Kodrič, stara 23 let, se je zadnje dni ponesrečila pri neki avtomobilski nesreči in zdaj leži v bolnišnici s prebito lobanjo in obe nogi sta ji zlomljeni. Med vožnjo se je avto prevrnil, njen spremljevalec, ki je vozil, pa je dobil le lahke poškodbe. — Joe Glojek, 27-letni rojak iz West Allisa, je bil izvoljen za podpredsednika nove trgovske organizacije W. Allis Food Dealers' Association. — Rojakinja Sophie Može je dobila na nekem pikniku nov avto, vreden $880, kot prvo nagrado. — V sosednjem Sheboyganu je u-mrl 46-letni John Bukovec, ki je bil v Ameriki 16 let in ki zapušča ženo in sina.
Johnstown, Pa. — V bližnji naselbini je 21. t. m. umrl Luka Peterka, star 63 let in doma iz Moravč pri Kamniku. V Ameriki je bil čez 30 let in svoječas, no je živel v Forest Cityju, toda pred 18 leti se je preselil sem. Tu zapušča ženo in tri otroke. Bil je član društva 44 SNPJ in rudarske unije UMWA. — Rudarji v rovih Bethlehem Steel Co. še vedno stavkajo. Jeklarski delavci so se z malimi izjemami vrnili na delo, toda zadovoljni niso, kakor tudi oni ne, ki so med stavko delali.
cev, da so bili dotični delavci leni in da so postopali po tovarni.
PITTSBURGH, Pa., 28. julija. — Jutri se vrne na delo 2,200 )remogarjev, zaposlenih v premogovnikih West Virginije, ki so last Bethlehem Steel korpo-racije. Dotični premogarji so zastavkali iz simpatij do štraj-kujočih jeklarjev dotične kor-poracije.
V premogovnike Youngstown Sheet and Tube kompanije v Nemacolinu, Pa., se je vrnilo danes nazaj na delo okoli 800 premcgarjev.
CLEVELAND, O. — Sinoči se je vršila seja Board of Education, na kateri so se slišale o-stre besede, nanašajoče se na plače učiteljev začetnikov. Njihovo stališče se je primerjalo s suženjstvom, kajti prvi dve leti poučevanja zaslužijo učitelji in učiteljice komaj po $900 na leto.
Ray C. Miller je dejal: "Sramota je, da prejemajo učitelji v naši prosvitljeni dobi po $75.00 mesečne plače."
Turistični izlet
Slovencem dobro poznani zdravnik dr. Franklin F. Walter, s soprogo Vilano in hčerko Evelyn, so se sinoči v Pullman vozu z Nickel Plate železnice odpeljali proti New Yorku, kjer se danes vkrcajo na parnik Queen Mary, Kot turistični izletniki na takozvani Tourist Class Georgic Gateway Tour, si bodo ogledali New York, Rotterdam, Sauthampton, Cherbourg, Havre in še mnogo drugih pristaniških mest ter se povrnejo zopet nazaj v New York. Za turistično potovanje je preskrbela tvrdka August Kollander Co. Mnogo zabave vam želimo na 1 turističnem, potovanju.
STRAN 2. ^	ENAKOPRAVNOST	29. julija, 1937.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
.'0 raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50
Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
ca 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
Ea 8 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in drug« inozemske države:
ea celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
,	104
VOJNA V BEOGRADU
Pretekli teden se je nahajal Beograd v divjem vrtincu zaradi zadeve, ki bi se zdela inozemcem komaj vredna vznemirjenja, ki pa je Srbom vitalnega pomena. Poulične izgrede, ki so nastali zaradi ratifikacije vatikanskega pakta ali konkardata, je obdržala v šahu samo trda in neizprosna akcija policije in orožništva, ki je nastopalo po ukazih notranjega ministra dr. Antona Korošca, ki je najvišji gospodar policije in orožništva v državi. Sinod pravoslavne cerkve je izobčil razen dveh vse člane dr. Stojadinovičevega kabineta ter vse poslance narodne skupščine, ki so glasovali za sprejein konkordata. Smrt pravoslavnega patriarha, ki je umrl baš v trenotku, ko se je glasovalo o konkordatu, je tvorila dramatičen zaključek epizode, ki je razplamtela v Srbih besne strasti.
Da bomo razumeli konflikt, ki je nevarno poglobil prepade med strakami v Jugoslaviji, ne smemo mimo gotovih dejstev. Religija in nacionalnost sta skoraj istovetna pojma v balkanskih državah, ki so bile tako dolgo turške vazalke, da se je mogel patriotizem uveljaviti samo v pripadništvu h krščanstvu. Dunaj je tvoril mejo med vzhodno in zapadno civilizacijo, in kjerkoli je Dunaj razširil svoje meje, tam je širil svojo zapadnjaško kulturo in vpliv ii'::sko-katoliške cerkve. Ko je bila po vojni ustvarjena nova država Jugoslavija, je Srbija, ki je bila nrav mnr'-no pravoslavna, kakor je bila trium-
X, podedovala po Avstriji tudi dvoje Slovenijo in Hrvatsko. In vse od ta-;i "posrbljenju" med slovenskimi in > iLoKuiii masami prav tako religioznega kakor političnega značaja.
Za rimski konkordat se je pričel pogajati pred tiemi leti pokojni kralj Aleksander v prizadevanju in upanju, da bo razklal Hrvate, ki so bili dotlej združeni v silnem pokretu za avtonomijo Hrvatske. Konkordat je bil podpisan meseca julija leta 1935 ter bi moral biti ratificiran ali sprejet pred koncem tega meseca, ali pa bi tekom treh dni avtomatično propal. To tudi pojasnjuje, zakaj je vlada tako silno potiskala zdaj v ospredje to zadevo, ki ima sama v sebi toliko tako silno važnih protislovij, da so odlašali ž njo do enajste ure.
V Jugoslaviji je 6,500,000 pravoslavnih, 5,000,000 katoličanov, 1,500,000 muslimanov in mali odstotek protestantov in Židov. Katoličani utemeljujejo svoja stremljenja z motivacijo, da jim je konkordat potreben za zaščito njihovih religioznih pravic proti nadvladajočim Srbom; pravoslavni pa pravijo, da jamči konkordat katoličanom privilegije, ki jih piavoslana cerkev nima.
Toliko je danes gotovo: razvoj boljših medsebojnih odnosov med nezadovoljnimi Hrvati in Slovenci, za katerih je stremelo in jih tako potrpežljivo pospeševalo regentstvo kneza Pavla, je silno ustavljen v svojem razmahu, ko je državo spet razklala netoleranca, ki je v
UREDNIKOVA POSTA
L. ŠEME:
NAŠA NARODNA PESEM
biti utehe in tolažbe, rekoč: Zato grem rajši v tihi gozd, kjer tički žvrgole;
tam zabi tuge in nadlog, užaljeno srce.
Narodna pesem na papirju
Z nabiranjem narodne pesmi se je pričelo veliko prepozno ir
Ciganček, razočaran nad čud-|nim svetom, od katerega je pri-na Dolenjskem zapela preko i čakoval vse kaj drugega, gre na-100 pesmi.	| v gozd in je zopet oni zago-
Nabiralci narodnih pesmi obi-' netni cigan.
tako je šlo veliko cvetov narodne I^ izdaji napišejo zgoraj i Melodija je v tako tesnem
nad pesmijo kraj, kjer so pesem skladu z besedilom, da je oboje culi in zapisali, kar pa ni reče-j neločljiva velika umetnost.
pesmi v pozabljivost. Stanko Vraz je bil eden med prvimi, ki je zbiral narodno gradivo. A nabiral je le besedilo pesmi, brez melodije. Najbolj se odlikujejo z nabiranjem narodnih pesmi; Dev, Bajuk, Kramar.
Kramar je nabiral narodne pesmi še ped bivšo Avstrijo, po naročilu Dunajske vlade. Nabral je na tisoče narodnih pesmi, katere hrani Dunajski muzej. Pokojni zgodovinar, bivši moj profesor Dr. Mantuani si je veliko prizadeval, da bi dobil ono ogromno narodno blago od dunajskega muzeja v ljubljanskega, kamor faktično spada. Ako mu je uspelo, o tem mi ni znano.
Kramar lepo in zanimivo pi-
no, da je pesem nastala tam. Kdo bi mogel dognati, kje je nastala, le nabiralec jo je čul in zapisal tam.
Veliko slučajev je, da pojejo pesem v enem kraju drugače kot v drugem. To znači, da so jo nekje potvorili, ali pa si jo oni, ki jo je prenesel, ni dobro zapomnil. A težko bi bilo reči, katera je originalna.
Vsekakor pa lahko vemo in določimo pesmi, ki so nastale na Koroškem ali na Primorskem, da niso nastale na Kranjskem ali obratno, ker se točno razlikujejo že po melodiji in tudi besedilu med seboj.
Tu sem na kratko opisal, ka-
še in opisuje nabiranje narod-j ko je nastajala narodna pesem nih pesmi, v reviji "Cerkveni j jn nabiranje iste. Imamo pa na-glasbenik". Kramar ima narav- rodni pesmi zelo sorodno pesem ni absolutni posluh, zato mu je in to je: Ponarodela pesem.
bilo tem lažje nabirati narodne pesmi.
Ponarodela pesem je ona pesem, ki jo je spisal kak pesnik.
Skoro gotovo ga je dunajska ter je tako umetno in točno za-
vlada izbrala za nabiralca narodnih pesmi le radi absolutnega posluha.
(Mogoče čitateljem ni znano,
kaj je dobrega v absolutnem posluhu. Zato bom mimogrede na kratko pojasnil, kaj je absolutni posluh:
Absolutni posluh pomeni, tako dober, natančni in točni posluh, da oni, ki je obdarjen z njim lahko za vsak klas, ki ga poznamo na svetu, določi točno,
v katerem tonu je. Ako zamuka krava, zvon, sirena, glas ptice z
eno besedo, vsak glas. Za vsak' nemu čutu. Ako razmotrivamo glaa točno določi visokost tona. 'dovolj točno posamezne narodne Udari na klavir, katerokoli tip-1 pesmi, bomo šcls doznali, kako ko hočeš, človek z absolutnim ^čuteče duše so bile posejane med posluhom, ki ne bo gledal, samo slovenskim narodom. In, ako da bo čul, se ne bo nikoli zmotil pomislimo, da so ustvarjali tain bo tečno določil, kateri ton si j ka dela ljudje, ki niso imeli ni-udaril. Absolutni posluh se % kake ali višje izobrazbe, je do-dolgim študijem priuči, a ni ni- Lclj rečeno.
koli tako zanesljiv kod naravni.	. . , ... ^ ^
absolutnim Cglejme si nekoliko teh bisR-
rov in cvetov narodne simfoni-Jje:
Kako so iiabiraii narodu« pesmi!	^
Ciganska sirota . Da je ci-
Glazbenik , ki je želel nabrati gan splošno preziran in zaniče-
del na narcdno struno, da si jc je narcd osvojil s svojo lastno melodijo in se poje kot narodna pesem.
Na primer: Prešernova, "Luna sije". Gregorčičeva "Sinoči je pela itd. Imamo veliko pesmi, ki dvomimo, da so pristno narodne. Na primer nagrobnica "Vigred" Oskar Dev jo je zapisal v Črnomlju. Drugi jo označijo samo z "narodna". Eni pa jo pripisujejo pokojnemu nadu-čitelju Škrbincu v Višji gori.
Vrnil se bom nazaj k narod-
Ljudi z naravnim posluhom je zelo malo.)
narodnih pesmi, je šel od vasi do vasi. Vprašal je v vasi, kdo zna veliko pesmi peti. Skoro v vsaki vasi je bila oseba, ki je znala veliko pesmi peti. Žal, da je takih originalov vedno manj. Oseba, ki jo je nabiralec našel po nasvetu vaščanov je pela,
(Kones jutri.)
Ribničani in njih prijatelji, pozor!
V	slovenski - Cleveland se je pripeljal na kratek obisk iz mile naše stare domovine, častiti gospod Dr. France Trdan, ki je sin naše vedno nam ljube Slovenije, in kar še hočem povdariti, je on sin Ribniške doline. Ni sicer moj namen na tem mestu o-pisati njegovega častnega mesta, katerega zastopa v Jugoslaviji, marveč je namen ta, da se snidemo en večer z našim odličnim gostom, da istega spoznamo mi kakor tudi on nas.
Gospoda profesorja so imeli prvi v svoji sredi Novomeščani (Newurčani), zatem Št. Vidovci, potem Kulturni vrtnarji in gotovo tudi njegovi osebni prijatelji. No, vse to že nekaj šteje, vendar pa ne še vse. Gospod profesor se je pri vseh svojih javnih nastopih in pri posameznikih tako priljubil, da se je sprožila misel in želja med njegovimi bližnjimi rojaki Ribničani. prirediti njemu v počast tako zvani "party" ali boljše rečeno, ribniški večer.
Zatorej rojaki iz ribniškega o-kraja ali pecirka, kakor tudi vsi prijatelji in prijateljice Ribnica-nov, ako hočete spoznati odličnega gospoda in pravega tipičnega Rajbenčana, pridite prihodnjo sredo, 4. augusta ob osmi uri zvečer v Knausovo dvorano na domač prijateljski sestanek.
Vstopnice se dobe v trgovini Johna Gornika na St. Clair Ave. in v trgovini Franka Lauriča na 15601 Holmes Ave. in sicer do ponedeljka zvečer. Vse nadaljne informacije dobite, če pokličite ENdicott 0886.
Gospod profesor sam srčno želi spoznati več naših slovenskih rojakov, zlasti pa Ribniča-nov, čas mu ne dopušča, da bi mogel vse, katere bi rad videl, o-biskati na domu, zato se vas vljudno vabi, da pridete v Knausovo dvorano, za kar vam gotovo ne bo žal, kajti gospod je poln zdravega humorja in bo marsikatero po rajbenšku povej-dov.
V	spremstvu gospoda profesorja bo tudi navzos spoštovani
van, nekoliko po svoji lastni krivdi, nekoliko pa po naši pre-strc gi sjpdbi, nam je znano.
Našla se je med priprostim narodom duša, ki je bolj globoko in čuteče razmotrivala usodo cigana. Opisuje povsem raz- šolski ravnatelj gospc.d Julius
umljivo cigansko dete, ki je li ^ Slapšak, ki tudi srčno želi videti I jutri. Le kadar jim voda v gr-
li s par pesmicami pod vodstvom Jack Nagelna, ml.
Godba "Bled" je dala tudi dosti užitka občinstvu, ko je proizvajala lepe valčke in polke. Občinstvo je bilo zadovoljno z vsem, da so se lepo zabavali med seboj, to je pa bilo naše veselje. Zato se prav lepo zahvaljujemo, ko ste nas posetili v tako obilnem številu. Le tako nam je lahko obdržati zbor.
Ob priliki seveda smo vam dolžni povrniti.
Kot vsak dobro ve, taki zbori stanejo dosti denarja.
Zahvaliti se moram našim številnim delavcem, oziroma našim podpornim članom, ki so tako neumorno nosili pivo sem in tja in stregli občinstvu. Seveda naša kuharica tudi ne sme biti pozabljena, ki nam je napravila tako okusna jedila, da je takoj zmanjkalo. Saj jaz ne vera če je bilo tako dobro, ker nisem pokusil, slišal sem le od drugih.
Kadar bomo pa še kaj takega potrebovali, bomo šli pa kar k Mrs. Gorjanc, da nam bo zopet napravila kaj enakega. Potem pa imam še enega, to je naš Ljubljanski stric Jože Plevnik, tudi njemu gre lepa hvala za lepi dar, ker on ve kaj zbor Slovan potrebuje. On je od svoje mladosti rad prepeval, hvala ti stric!
Tudi našega farmerja. Franka Močilnikarja ne smemo pozabiti, tudi njemu gre lepa hvala, ker je precej pogledal, on že ve kje in ker tudi on rad stopi v vrste kadar se zapoje. Hvala ti France!
Seveda človek ne more vse v glavi nositi, in da ne bi pozabil katerega in da bi bil zato k;^j u žaljen se pa vsem zahvaljujem.
Seveda hvaležni pa moramo biti ker smo imeli tako lepo vreme kar se letos težko zgodi
Omeniti moram, še, da ako katerega veseli in da ima glas naj pristopi k našemu zboru Slovanu, da bo lahko nastopil pri prvem koncertu, ki se bo vršil decembra meseca.
Najbolj pripravno bi bilo, da se prijavi v nedeljo 1. avgusta, ko imamo svojo redno sejo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher ave. Prosi se vse pevce, da se gotovo udeleže seje ob 9. zjutraj. Tudi naši podporni člani so prijazno vabljeni, ker boste slišali tudi račune od piknika. Sedaj se pa še enkrat prav lepo zahvalimo vsem v imenu zbora "Slovan."
Frank Kupert, tajnik.
stall je kot priča pred sodi-, ščem.
"Torej ste videli, kako je obtoženec streljal?" ga je vprašal sodnik.
"Da."
"Kako daleč ste bili od pozo-rišča ob prvem strelu?"
"Kakšnih deset metrov".
"In ob drugem?"
"Hm, točno ne morem reči, toda več kakor dve sto metrov menda ni bilo."
"Oče, kateri človek pa je optimist?"
"Tisti, ki dvajsetkrat poizkusi svoj vžigalnik, preden je prepričan, da je zmanjkalo v njem bencina."
"Naj bo. Zavaroval bom pri vas svojo hišo za $10.000. Koliko bi pa dobil, če bi mi hiša na primer nocoj pogorela, gospod zastopnik?"
"Kohko bi dobili?" Ne vem, toda najbrž najmanj leto dni."
K zdravniku Abernethyju je pr«li. Hijokana dama. Bilo je v ' ■•'■•iu .rah.
e je vendar zgodilo, da v tem času." je vpra-. :ik.
nko je požrl miš. Po-rri'	miš," je tožila objoka-
ii m;
D^jt«. 'u še mačko!" je dejal zdrav!iik lu odšel mirno v spalnico. ,
Tožba starega samca "Nobena nogavica ni cela, hlače nimajo niti enega gumba I-p treba bo torej prav ' resno vzeti v pretres možnost ženitve.
Iz stare domovine ga iščejo
Cleveland, O.
Po Ameriki imamo še precej teh starih naseljencev, kateri se nt brigajo, kaj bo od danes do
Kupec: "Če je ta kopalna obleka volnena, zakaj pa je na listku zapisano: bombaž?"
Trgovec: "To je pa zato, da so molji v zmoti."
"Ali ste slišali strahovito nevihto z grmenjem?"
"Nevihte nisem slišal, ampak moja žena mi je nekaj pripovedovala ..."
vsakem plašču, verskem ali političnem, poglavitna cokla nabiralec je pisal melodijo, na-j pod vplivom narave, brez svoje, in srečati rojake iz svoje lepe lo teče, kličejo ali pa morajo za-na potu k narodnemu edinstvu.
KAPITALISTI POVSOD ENAKI
"Delavska politika" piše: Dne 9. in 10. t. m. so se vršile pred okrajnim sodiščem v Kranju razprave v pravdah petero delavskih zaupnikov, ki jih je odpustila "Ju-gobruna" takoj po stavki. Na teh razpravah pa se je pred sodiščem razgalilo vse nevzdržno stanje, ki vlada pri navedenem podjetju še po sklenitvi kolektivne pogodbe z dne 28. septembra 1985.
Iz izpovedb zaslišanih prič izhaja, da vladajo pri
to besede, naposled še ritem in [lastne moči, kot sploh ciganski gorenjske strani. Razume pa se nje drugi klicati pomoči.
[pesem je bila na papirju. Vseka-[zarod. Kako mehko in čuteče | v splošnem, da na omenjeni ve-j Med temi jih je še dovolj. — I kor, potem jo je bilo treba Š3 j razlaga v svoji pesnitvi, kaj ču-1 čer bodo postali Ribničanje vsi Drugo je, da jih je m;iogo, kate-, harmonizirati ali, postaviti in'ti ciganček v svcji zapuščenosti. navzoči, brez razlike, če so ke-'ri imajo sorodnike v stari do-
prirediti za štiri glasove.
' Kramar piše v svojih sporni-! zapuščen, se orne do stvarstva nih, da mu je neka žena nekje in do narave ter tam skuša donim zahtevam delavstva, kar jo je po lastnih navedbah veljalo preko dva milijona dinarjev!
Priče so nadalje izpovedale, da manjkajo pri "Jugo-bruni" skoro v vseh prostorih ventilatorji, vsled česar vlada povsod taka vročina, da se delavci med delom
"Jugobruni" so danes nevzdržne higijenske lazmere in da "'^^svestijo. Navedle so pa tudi več primerov, ko je Ju .......1......4...................1 . • !	. 1 , • tvnbi'iinM"	delavca nadvse brezobzirno odnustila
I Misleč, da je od vseh preziran in daj videli Ribniško dolino ali ne. movini, nekateri žene, ali pa o-
V imenu pripravljalnega od-|trcke, in vendar jih ne obvešSa-bora Ribniškega večera vas jo, kje so, kje bi se jih našlo v vljudno vabi	slučaju smrti.
John Gomili | Potem se pa sorodniki obni-
—--jčajo na poznane ali pa nepozna-
Zahvala Slovana	ne in tako imam zopet slučaj, d i
pomagam ugotoviti, ali je še pri življenju ali ga je vzela smrt. Tako je bilo naslovljeno pi-
gobruna" takega delavca nadvse brezobzirno odpustila,
ali pa ga poslala za kazen na večdnevni brezplačni do pust. Nekatere price so izpovedale, da je dosegel delovni čas nekaterih delavcev večkrat tudi 19 ur, v nekaterih pregovor pravi, da dobra stvar oddelkih pa je trajal stalno 12 ur. Stranišča vzdržuje "Ju-	hvali, tako mislim, da
se zdrastvt no zaščitni predpisi naše socialne zakonodaje pri tej inozemski tvrdki brezobzirno kršijo. Tako so na pr. izpovedale priče, da je bilo pred stavko in da je še danes pri "Jugobruni"' na stotine jxidgan in miši in cele armade ščurkov, ki uničujejo delavcem obleko in hrano, ki jo pr jirigrizti borno ti, da so mu
ponesnažili ščurki. "Jugobruna" pa vkljub temu še do	upiavicena.
danes ni napravila prepotrebnih omaric za obleko in Vse intervencije delavskih zaupnikov, da se od-hrano, kar bi jo veljalo par tisoč dinarjev; na drugi stra- pravijo gori opisane neznosne razmere, so ostale brezni pa je vztrajala nad pet tednov v borbi proti upraviče- uspešne.
Kakor vsa društva, klubi iti zbori, tako tudi zbor "Slovan" prireja koncerte in zabave.
Ni dolgo kar smo priredili prvi piknik, in sicer 18. julija na Močilnikarjevih farmah.
Ne smem preveč hvaliti, ker
smo mcjmi poznanim, kateri žele, da najdemo pogrešanega, in eni žele mojo pomoč v iskanju.
Dragi Franc: Prosila bi to prav lepo, če bi bil tako dober, da bi zvedel za brata od Petra-čevih mater iz Dolskega, piše se Johan Hočevar, rojen leta 1862, r.a Količevem, fara Dob. 0Ž2-i^jen je bil v Drgomlju, pri Domžalah. Bil je vdovec, in ni pisal že II let.
Zadnji naslov je bil 1287 P-55th St. Cleveland, Ohio. To jc Vogal Carry Ave, prva ccsti severno od St. Clair ceste.
Oglasil sem se na omenjene": naslovu, in sem se spomnil da j-ravno tista hiša, kjer sem se prvič oglasil pri Louis Jalovcu v letu 1906.
Od takrat jih je tam že veliko prišlo in odšlo.
Sedanji stanovalci se ne spo-(Dalje na S. str.)
l.rinesejo s seboj. Ko hoče delavec opoldne	v nemogočem stanju, brez splahovalnih na-
no skorjico kruha, mora razočaran ugotovi- '	oddelkih neznosen smrad. Iz navedenih
jo pojedle iz žepa v obleki podgane ali pa '^P^'^^db prič izhaja, da je bila stavka pri "Jugobruni"
je bilo pri nas. Kot smo opazili in slišali je imelo občinstvo dosti užitka in zabave. Če bi se nn-I al človek sam zabavati je jako žalostno, seveda ko pa pride taka množica kot je bila pri nas, se pa dobijo vse vrste zabavo.
Kar se tiče našega zbora, mi-,slim, da smo občinstvo zadovolji-
MOJ PRIJATELJ
"Moj piijutelj, pogrcbnlk," je rekel oni dan nafi prejSnJl odjemalec, k Jr govoril o nas oni dan. Veseli nas zaupanje, ki ga vsebuje ta fraza, Na.^lni odjemalcem vedno postrežemo v duhu prijateljstva. To, z najboljšo postrežbo, nam je pridobilo pozicijo vodstva v naselbini,
LOUIS FERFOLIA
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 EAST 818t ST.	Michigan 7420
Dnevna In nočna postrežba.
29. ijulija. 1937.
B3NAKOPRAVNDS13 '

aleksander ličan:
Spomini iz Sibirije
Tifonov je bil izvrsten pevec ® si je kmalu dobil službo v viadivostoškem orfeju, jaz sem pa. še ves mesec lenuharll po ®estu. Nič me ni več veselilo, otevati se me je začelo domo-°zje. Vedno sem tuhtal, ali naj pobrišem čez Sibirijo ali po domov. Bile so pa to le ]6, ker Sibirija je bila vsa °&iiju, po morju pa ni odhajal Parnik v našo smer. Vda-' sem se pač moral v usodo
čakati.
.. o— sem posedal na Vo gospoduje nad Vladi-® okom. Daleč naokrog je bil i , I'azgled. Na vrhu hriba Y ^	kamen in v njem
Uj imena vseh glavnih kaz	® puščicami, ki so
stoji kako tiTik sem posedal s svojo Vq ° (pipo), natlačeno s pra-5'|sko mahorko, pušil in
Svoii ? svoji lepi domovini, o W	ki je morda ne
^idel nikoli več.	j
sibirski veter je začel zimo. Pohajanja po
odpf bil že do krla sit, SGm se spet v Sibirijo.
° iitrudli "^Peldo'
dognni 1	potovanju sem
"epre^ri	Tajge v sredi
ki gg ®"nih sibirskih gozdov, loijjg/^^P^ostirajo na tisoče ki-daljavo in v katerih ftogj ^ ^ stopila šloveška koin	sem se s člove-
dobe t)'- ^ j® zatrjeval, da se Živjj ^urjatih prav poceni ® kožr	—- ' - -
sva
e. V čajarni, kjer
da jg ®Pala noč, sem zvedel, popQK ° burjatski poštni sel in Od zanesljiv človek.
sva se drugo jutro . fidnevni vožnji na saneh ^ prvo naselbino Bur-
JI
% tIBWS-WKBK
kralj
predstavlja ^ kr%i' ^^^^tnex-a egipt-
jatov. Za prav smešno ceno sem pokupil, kar mi je prišlo pod roke, kune, vidre, bobre in nekaj kož črnobelih lisic, ki so v Vladivostoku dosegle ceno dvesto dolarjev. Čez teden dni sem sklenil, da se vrnem. Ker so v Mandžuriji Tunguzi spet napadali razne vlake in razkopavali progo, sem se moral voziti po amurski progi, ki pa je bila znatno daljša. A tu sem imel še večjo smolo.
/
Partizani in vojaštvo so namreč izvabili v zasedo celo divizijo Japoncev, ki so bili zasedli vse važne postojanke do Za-bajkala. Pritisnil je velikanski mraz (45°), visok sneg je oviral j vojaško gibanje. Rusi so se na-j videzno umikali, vsa divizija Japoncev pa je baje zmrznila. Kmalu so izvedeli tudi v Tokiu o groznem porazu in ženske so se v razburjenju in žalosti za svojimi možmi metale pod vojaške vlake. Japonska generali-teta je sklenila, da za vsako ceno obdrži v svoji oblasti železniški progi Cita — Nikola-jevsk in Habarovsk — Vladivostok.
Potovanje je zaradi neprestanih bojev postalo še bolj nevarno kakor kdaj prej, zato sem pustil svojo prtljago v Krasno-vaji, sam sem se pa odpeljal' čez Mandžurijo v Harbin. A tudi tu je bila proga pri postaji Pograničnaji zaradi bojev pretrgana. Torej obe progi proti Vladivostoku zaprti! Poizkušal sem priti v Mukden. Od meje naprej vozijo le majhne lokomotive z lahkimi vozovi. Ves vlak se mi je zdel ko igračka \ primeri z velikimi pulmano-vimi vozovi in kolosalnimi ruskimi lokomotivami. Na vsaki večji postaji smo stali nekaj ur in vožnja je trajala celo več-j nost. Vpije in kriči pa tu vse vprek. Tu je res Bog narodom jezike zmešal. Pri odhodu vsakega vlaka je hujše kakor v dunajskem Pratru. Ljudje se previrajo, kričijo, lokomotiva piska in zvoni, sprevodniki vpijejo.
V	vlaku so se vozili Kitajci, Japonci, Korejci, Američani, Angleži, Mongoli, Rusi in Bog si ga vedi kateri narodi še. Proti Mukdenu je postajal vlak tako prenapolnjen, da so morali potniki stati na pragih vagonov. Kontrola v vlakih pa je bila v taki gneči sploh nemogoča.
V	Mukden smo dospeli okrog polnoči. Postaja je velika, moderna stavba, krasno razsvetljena. Vsa mogoča vozila čakajo tujce, vse kriči in te vabi v vseh jezikih sveta. Od dolge vožnje sem bil pa tako zdelan,
da sem si poiskal prvi boljši hotel ter zlezel v posteljo.
Zjutraj je prišla prijazna sobarica, odprla zastore, me prijazno pozdravila in hotela odnesti moj kovčeg. Prijel sem jo za roko, češ: "Nihan-no-hana-ski-nasen!" (Ne govorim japonski !)
(Dalje prihodnjič)
Urednikova pošfa
(Dalje z 2. strani)
minjajo tega imena, dasiravno se tudi imenujejo Hočevar. Poslan sem bil k Mrs. Grebene na 222nd St. Ona je dejala, da se ne spominja in mi svetovala k Joe Metliki, na Sylvia ave. v grocerijsko prodajalno. On je i-mel tisti prostor, pred 11 leti.
Oglasil sem se pri Joseph Metliki ter sem bil že tudi obvestil Mary Sila, na katero je bilo pismo naslovljeno, naj tudi ona tam poizveduje. In izvedeli smo toliko, da je bil tak človek in rojak, da je neki dan sedeč umrl, pri neki družini Tekavc, in to bo menda leta 1926 ali pa 1927 in da je bil vposlen v neki tovarni v Warren, Ohio, ter, da je prihajal v Cleveland na obiske.
Mi sedaj še ne vemo, kje stanuje Mrs. Tekavc, katera bi nam lahko dala boljše informacije, da bi lahko potem obvestili, one, kateri želijo vedeti, kaj sa je zgodilo s tem naseljencem v Ameriki.
Morebiti nam bi kdo poročal iz Warrena, O., kaj je bilo s j tem rojakom tam? Pri društvu' kot nam je bilo rečeno ni bil. To-' raj ako je kdo pri volji, naj po-' roča podpisanemu, ali pa Mrs. Mary Sila, 14306 Sylvia Ave.' Pomislite na to, da če bi vi slu-' čajno iskali nekoga, kako bij vam bilo ustreženo, da ste ga našli.
Zanj je tudi poizvedoval John Šink, kateri je bii delegat 11 redne konvencije SNPJ, iz West^ Newton, Pa. Povemo vam, da je, takih zapuščenih rojakov Š3, precej. In ti še žive med nami v: Ameriki.
Ko sem bil s tem prvim poročilom gotov, in ga mishl posla-1 ti našim slovenskim Cleveland-j skim časopisom v objavo kot dopis, sem šel dalje, k Matt. Kučar-, ju, v restavracijo na St. Clair Ave., vogal E. 38th cesta. Joseph Metlika mi je rekel, da js to njegov svak, in da bom tam poizvedel, kje da stanuje Mary
Tekavc, kamor da je pokojni zahajal.
Ko sem vstopil je lepo zadišalo. Na mizah so že stale skodelice juhe, pripravljene za delavce, kateri bodo pridrveli iz tovarn, na okusno kosilo.
Kmalu bi bil sam prisedel, pa nisem imel časa. Povedal sem mami Kučar kaj bi rad, pa ona je dejala, vprašaj Matevža, on več ve kot jaz.
Kučar je dejal: Mary Tekavc stanuje na Spencer Ave., za številko pa ne vem. Šel sem, in ko dojdem na Spencer cesto, sem vprašal dva fantiča, ako vesta, kje žive Tekavčeva mama? You are Barbie, je dejal eden. Da. kako me pa poznaš? Jaz sem Veharjev!
Tista le hiša je Tekavčeva.
Mary je bila malo v skrbeh, češ, kaj ta išče? Ko sem ji pa razložil , da je lahko brez skrbi, mi je začela praviti po malem, pozneje pa več. Izvedel sem, da je John Hočevar neki dan ko mu je ravno postavila pred njega golaž, polento, solato in še več drugih, za življenje potrebnih stvari, prenehal dihati.
Poklicali so policijski ambu-lanc in na potu v St. Clair bolnišnico, je izdihnil. Kdaj, ni vedela. Rekla pa je. Prešernova bi vedela, ker je njen mož kmali potem umrl. Vprašaj njeno sestro zraven Ladiha, na E. 55th.
Zvedel sem, da je Prešern u-mrl 19. feb. 1931. In potem sem jo mahal v Cuyahoga County mrtvašnico, 730 Lakeside Ave. Ker sem bil gotov, da ker ga je bila vzela pohcija v področje radi nagle smrti, da se je nahajal v mrtvašnici, pri mrliškem o-gledniku, ker rečeno je tudi bilo, da ni bil pri nobenem društvu in da je okraj prevzel odgovornost pogreba.
Danes sem bil tam, ker me ž(j poznajo, so vedeli, da zopet nekaj iščem, kakor sem pred par meseci, ko sem dobil nalogo, da preiščem zadevo smrti rojaka iz leta 1888, bil pri Uoronerju S. R. Garberju M. D. Takoj smo šli nad knjige, listali leta 1930 in 1931. Nismo našli, ker Mary se je zmotila. Gremo nazaj na leta 1924 in v letu 1925 smo našli i-me John Hočevar, 1314 E. 55th Street.
Bil je pregledan po mrliškem ogledniku A. P. Hamondu na 28, novembra, 1925. in razne poizvedbe se je dobilo pri Mary Tekavc.
Oči je imel rjave, lase rjave (menda kostanjeve barve) brez brade, brez brk, obraza rumen-
'|V
v JUGOSLAVIJO
SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN »« EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmer haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres, parniki:
COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK
Izboi-ne železniške zveze od Cherbourga,
Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za oblik, ali preselitev vaših evropskih
sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
uovo
b
( DRŽAM UTAH
v	Great Salt I.akt« (Veliko
J	Utah številne jate tr«lel)0v, zdaj
(D NR>M \VVUK
= ceni

slano
f)i Up "• Mieviine jate tr«iei)0v, zuaj pa so pričeli solili v dru^re krajo. Vzrok tejra ^•"eseljevanja ni znan.
kastega, velikost 5 čevljev 11 palcev, teža srednja, pokUc, de-lavec-težak. Truplo ni kazalo pri preiskavi nobenih znakov i an, u-darcev in da je umrl ko je sedel na stol v kuhinji, da bo pov-žil južino, brez navzočnosti zdravnika, ali, da bi bil v zdravniški oskrbi in tudi brez zdravniških nasvetov. Vzrok smrti, da je bil zatečene jetra, obisti, iz-krvavitev, močno delujoč možganski pritisk in alkohol.
Torej onim, kateri ga iščejo, naj bo povedano, da je umrl 28. novembra, 1925 v hiši, (katere ni več na istem mestu, sedaj je tam tovarna) 1314 East 55 St., Cleveland, O..
Takrat se je končala njegova pot življenja. Kaj so storili z truplom, mi niso povedali in nisem vprašal.
Vsem onim pa, kateri niste še pri društvu, svetujem, da pristopite k istim, ker le tako dobite saj dostojen pogreb. In ako bi vas kdo potem iskal, ni tako težko najti, kje vaše truplo počiva.
In s tem končam to zavozlano zadevo, ker je rešena od moje. strani. Ako bi to preiskaval detektiv ali pravnik, bi stalo precej. Sedaj ne stane nič, in ako bi bil jaz v zbornici cleveland-skih advokatov, bi me izključili, ker delati se ne sme brezplačno.
Frank Barbič
delavskega življenja, ker tam sol jetno presenečenje ter naju lepo
obdarili!
Zato misliva, da bo najbolje, ako se na kratko prisrčno zahvaliva vsem skupaj za njihov trud in ljubeznjivost, ki so jo nama izkazali ob tej priliki.
Poveva vam toliko, da nama dan 11. julija, 1937 ne'bo šel nikdar iz spomina, saj je bil e-den najlepših dni v najinem življenju.
Upava, da se bova ob priliki lahko obdolžila vam vsem za Vašo ljubeznivo skrb in prijateljstvo, ki ste ga pokazali na tako lep način.
Bodite vsi skupaj prisrčno zahvaljeni!
John in Mary Krnel
vedno stavke na dnevnem redu.
Potem smo obiskali tudi družino Frank Link in potem sa vrnili nazaj k Strelovim, kjer jcf bil še en sodček piva. Okrepčali smo se in se napotili naprej v Washington, Pa., k družini Valentin Demshar. Potem še k Frances Pauchnik v Aflasburg, Pa., in k Mrs. Frances Rihel, Wellsburg, Pa., ki nam je plačala naročnino za list "Enakoprav nost" za leto in pol in nam je povedala, da se ji list prav do-pade. Potem smo se napotUi nazaj proti naši Clevelandski metropoli.
Potovanje je bilo res zanimivo in lepo. Hvala vsem za vso postrežbo!
Paul Oblak
Naše potovanje
Popisati hočem malo naše potovanje po Pennsylvaniji in West Virginiji.
Na 25. julija smo se podali iz Clevelanda, jaz in moja soproga, Mrs. Železnik in naš šofer Mike Rus.
Najprvo smo se ustavili v Tire Hill, Pa., pri družini Jakob Strel. Tja smo dospeli ravno k južni. Mr. Strel je povedal, da je bil ravno isti dan njegov god in da bomo kar tam ostali, ker je bilo že 30 let odkar se nismo videli.
Mr. in Mrs. Strel in moja žena so doma iz iste vasi, Brezni-ce pri Žireh. Res smo imeli pri Strelovih dobro jostrežbo. Mr. Strel nam je razkazal veliko zanimivosti in povedal veliko iz
ZA KAŠELJ
ZAHVALA ZA PRESENEČENJE
Cleveland, O. — Ko so naju \/ nedeljo popoldne 11. julija spravili na Goriškovo farmo, sva mislila, da sva se pripeljala na Jadranov piknik, kakor so nama natvezili domači in prijatelji, da so naju spravili s seboj. Tam sva ndšla lepo število poznanih obrazov in najina prva misel je bila, da "piknik" ni bil slabo po-sečen.
Mislite si najino presenečenje, ko so se nama naposled odprle oči, da so se vsi ti prijatelji zbrali, da skupaj z nama proslavijo 251etnico najinega zakonskega življenja — najino srebrno poroko!
Komaj sva izstopila iz avta, že je bila gneča okrog naju in vsi so nama segali v roko. Midva sva pa debelo gledala. Nato se nama je posvetilo, "koliko je bila ura". Presneta reč! Nisva vedela, da imava toliko prijateljev.
Kaj naj zdaj rečeva? Običaj je, da se da v liste zahvalo z i-meni prirediteljev in vseh udeležencev. Toda to vzame preveč prostora, ki ga našim listom i-tak primanjkuje. Saj bi vzelo skoro dve koloni, če bi hotela navesti imena vseh teh prijatelje^', ki so nama, skupaj z najinimi otroci, pripravili to nadvse pri-
Zahvala
v prijetno dolžnost si štejeva, da se najlepše zahvaliva vsem našim dragim prijateljem, ki ste se zbrali ob priliki najine 251et-nice poroke. Dalje se iskreno zahvaliva vsem za krasna darila kakor tudi onim, ki so pomagali na razne načine za Surprise Party. Posebno hvalo želiva izreči Mr. in Mrs. John Pole, ki sta dala svoje lepe prostore na 649 East 152 Street, kjer smo so tako imenitno zabavali.
Še enkrat hvala vsem za vse!
Mr. ill Mrs, Joseph in Louise Cinkole 14610 Sylvia Ave.

Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
IZNEBITE SE GLAVOBOL*
Olajša mesečno Irnljenje
Brez opija ali kinina
All vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžltl štiri krat lOc, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
7iOTn&l II G za brezplačen Lnu I UMJl Poiskus Garfield pra-
^™"*'"'"ška proti glavobolu-tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pilite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y.
Millions prefer it to
Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu!
Vsi kaši ji so enaki pri Buckley's i zdravilu (trikratno močnem) — en po-1 žirek tega izvrstnega zdravila kmalu j ista vi navaden kašelj — trdi, dobro u- ; feoreninjeni kašlji so pa olajšani s par oožirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati.
Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 'n 85 centov v vseh lekarnah. W. K Buckley. Inc., Rochester. N. Y.
m


JI
v '"t*
mayonnaise-
% Miracle Whip is different—ddi-cious! Tlie time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclu-sire with Kraft.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOTD
1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND, OHIO
★ Poslopje na prodaj ali v najem ★	g
v sredi slovenske naselbine se proda po ceni	=
ali odda v najem zidano poslopje. Prvo nad-	=
stropje pripravno za tovarno, v drugem nad-	=
stropju so prilične zborovalne dvorane za dru-	=
štva in klube, pripravne za male zabavne prire-	=
ditve. Podjeten človek ima priložnost priti po-	=
ceni do lepega posestva in dobrega zaslužka. Za	=
vsa nadaljna pojasnila se obrnite na gl. urad S.	= b. Zveze, 6403 St. Clair Avenue, Cleveland Ohio. Telephone: ENdicott 0886.

FAMOUS OHIO HOMES
WILLIAM HOLMES MfCUIFEY
Although 124,000,000 McGufley Readers reached original owners, today complete sets are so rare that they are found only in museums or a few private collections which paid tremendous prices for them.
One of these few complete sets of seven McGuftey Readers is a highlight of the famed McGufTey collection at Miami University, Oxford, Ohio. While a professor at Miami, McGufley started his famous readers which influenced
American life as much as any other single educational factor in U. S. history.
The desk on which the famous books were written is a highly prized item in the collection.
The factual lessons of McGufley Readers is interwoven with lessons in sobriety, honesty, kindness, industry, which even today affect the thought of millions, descended from those who were under the influence of McGufTey's teachings during school days. ' 'The Miami campus itself is well worth visiting. Of great natural
beauty, its venerable buildings impress the visitor with the fad that this is the oldest land grant college west of the Alleghenies. Its newer structures are models of modern educational and recreational facilities for the youth of Ohio.
Adjoining, is the spacious Campus of Western College for Women, a scene that well repays the visitor. Oxford is easily accessible from Dayton, or from Cincinnati by way of Middletown, the great "iron city" of southwestern Ohio,
STRiN i.
ENAKOPRAVNOST
29. julija, 1937.
= M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Kardinal je zagledal pred seboj mladega moža s plemenitim, zalim oličjem, ki je v tem trenutku izražalo najstrašnejšo bolest. Saizuma, kakor da ji ni vsega tega nič mar, se je umaknila. Pri tem je stopila na krinko, katero ji je poprej Favsta strgala z obraza. Pobrala jo je in se jadrno spet pokrila z njo. Leonore ni bilo več, ostala je le še ciganka . . . Tedaj se je Far-nese obrnil k mlademu možu, ki je ihtel pred njim.
"Kdo ste?" je vprašal z glasom, ki ni bil več človeški glas.
"Oh," je viknil Karel, "rekli ste, da je mrtva! . . . Violetta mrtva! ..." Malone srdito je zgrabil kardinala za komolec. "Kdo ste, ki trdite, da je ni več ? ... In kdo je ta žena? Zakaj pravite, da je Violetta mrtva? Kako veste? ..."
Kardinal, omamljen po tolikih udarcih gorja, je odvrnil z glasom brezmejnega obupa:
"Kdo sem! . . . Nesrečnež, ki ga je ženska preklela v strašni uri; obsojenec, ki omaguje pod težo prekletstva! ... O, le poglejte me ... Kardinal sem, knez Farneški .ljubimec Leonore de Montigues in Violettin oče . .
"Njen oče!" je zasopel Karel, z grozo gledaje kardinalu v spa-čeno obličje.
"Njena mati!" je zamrmral Pardaillan, ki je med tem sočutno ustavil oči na ciganki Saizu-mi.
"Bežite!" je povzel ^^dinal ves iz sebe, kakor bi mu duh plahutal v burji delirija. "Bežite, mladi človek! Ne dotaknite se me! Vse, karkoli se me dotakne, je prekleto! ..
"Ljubil sem jo!" je zahlipal Karel. "Ker ste njen oče, se o-klenem vas. Meni ne more prekletstvo ničesar več ... Imeti hočem vsaj tolažbo, da bom slišal govoriti o njej tistega, ki bi jo moral čuvati in ljubiti . . ."
Sleherna teh besed se je zadr-la v Farnesevo srce kakor bodalo. Varuh, ki bi moral čuvati Vio-letto, je bil on! On je bil tisti, ki bi jo moral ljubiti ... In kaj je storil z njo?... Odskočil je, kakor bi hotel pobegniti pred samim seboj.
"Pojdiva!" se je obrnil k Saiz-umi. "Beživa skupaj!"
Pardaillan mu je položil roko na ramo.
"Gospod kardinal," je dejal, "bodite mož. Evo mojega prijatelja, gospoda vojvode Angou-lemskega, ki je ljubil ubožico Violetto . . . Ker pravite, da je mrtva, ne od recite mu vsaj grenke tolažbe, da zve, kako je umrla ..
"Kako je umrla?" je zastokal Farnese. "Bila je umorjena ..
Pardaillan se je zdrznil. Vojvoda Guiški mu je prišel na um.
"Umorjena!" je rekel hladno. "Kdo jo je umoril?"
"ženska . . . tigra ... oh, izpustil sem jo!... Gorje meni in gorje vam vsem, da je nisem končal . . . zakaj imel sem jo v pesteh! . .
"Kdo je ta ženska?" sta vztre-petala vitez in Karel oba namah. "Kdo je? ..
Kardinal je zbral vse moči in je odgovoril nekoliko mirneje:
"čuvajta se te ženske in ne drznita se kazati, da jo sovražita; strla bi vaju kakor steklo. Bojte se je, vojvoda Angoulem-ski in tudi vi, gospod; ker sta poznala in ljubila Violetto, je
LOUIS OBLAK
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
več ko gotovo, da vaju že davno pozna in mrzi . . . Bežita, ako še utegneta ... bežita iz Pariza, bežita iz Francije; zakaj ona ima povsod vohune in ve vse in vidi vse ..
"Kako ji je ime?"
"Ime ji je Favsta!..."
"Dobro!" je zamrmral Pardaillan, "vidim, da sem jo sodil prav! Če je tako, peklenska Favsta, da ne rušiš samo prestolov, ampak tudi moriš kakor divja zver — tedaj se čuvaj ti mene, zakaj jaz se tebe ogibal ne bom! ..."
Farnese se je med tem obrnil k Leonori. Toda zdaj, ko si je bila spet nadela krinko, je bil čar prerušen. To ni bila več Leonora de Montaigues . . . bila je Ciganka Saizuma. Sklenil je roke in zaprosil s tihim, vročim glasom:
"Leonora, še vedno te ljubim! . . . Prekolni me, Leonora, toda beži z menoj ... Ogrel ti bom srce... zdramil bom tvojo dušo..."
Saizuma je udarila v strahoten smeh.
"Moje srce?" je dejala. "Ali mar ne veste, da je ostalo v cerkvi in da ga je škof z nogami poteptal . .
"Pojdiva!" je mrko rekel kardinal. "Hočem, da greš z menoj ! ..."
Z močjo, kakršno imajo samo blazni, se mu je ciganka iztrgala iz rok in kriknila s presunljivim glasom:
"Jean de Kervilliers! Ti me kličeš? Česa hočeš od mene? ... Oh, oče, moj oče, kje si?... Molčite, vsi molčite! . . . Pozvonilo je... evo prekletega, ki dviga zlato monštranco, da blagoslovi kristjane . . ."
Turoben jek se je izvil iz kar-dinalovih prs.
"Preklet!" ... je zamrmral. "Da, preklet! . . . Kako ne bi bil preklet! ..."
Pobegnil je kakor izobčenec in pogubljenec. Tedaj si je vitez o-brisal znoj ki mu je curljal po čelu.
"Pojdiva," je rekel in prijel Karla za komolec, "beživa iz tega samostana, kjer je še zrak dušeč od prekletstva . . ."
Karel pa je bolestno zmajal z glavo ter pokazal na Saizumo.
"Njena mati!" je zamrmral mladi mož.
"Ciganka , . . Blaznica! . . . Da, razumem vas . . ."
Naglo je stopil k Saizumi in vprašal:
"Ali me še poznate, gospa?"
Blaznica ga je čudno, zvedavo pogledala.
"Ne," je dejala. "A kaj meni mar, kdo ste. Ne vaš glas, ne vaš pogled nista podobna glasu in pogledu moža, ki je bil tukaj."
"Ali hočete iti z menoj, gospa?" je mehko povzel Pardaillan.
Saizuma je pozorno uprla vanj svoje blodne oči.
"Rada," je dejala naposled. "Ničesar takega ne vidim v vašem obrazu, da bi se vas morala bati..."
"Pojdiva tedaj ..
Pardaillan je položil ciganki-no roko v Karlovo desnico in je krenil naprej ... Zunaj je našel Picouica ,ki je zvesto straži 1 pri vrzeli. O Croassu ni bilo duha ne
Proda se
Lesena hiša, 6 sob, dvojna garaža, vse v dobrem stanju, razen barve na zunanjosti. Lastnik bo pobarval ali popustil na ceni r.& barvanje. — Hiša se nahaja blizu East 140 in Lake Shore Blvd. — Pokličite GLenville 2192 za ceno in čas za ogled.
sluha: čitateljem je znano, kaj' ga je doletelo med tem ... | Baš tedaj je prihitela k vrzeli J sestra Marijangela. Pogledala je v daljo, a videla ni nikogar. Toda Marijangela je bila trdo-vratnica in se je brzo spustila po griču nizdoli. Ko se je približala pariškemu obzidju, je v svoje zadoščenje uzrla skupino, ki je pravkar stopila skozi Montmar-trska vrata; sredi te skupine je takoj spoznala ciganko Saizumo.
Sestra Mariangela je stekla za temi ljudmi, kar so ji dale kratke noge. Od daleč jim je sledila skozi mesto prav do ulice Saint?Denis. Nihče je ni opazil, zakaj vse ceste so bili polne razburjenih množic in oboroženih meščanov, ki so kričali:
"Smrt hugenotom ! . .." Mariangela ni ugibala, kaj bi utegnilo biti vzrok tega nemira. Hitela je naprej, pazeč samo na to, da ne bi izgrešila Saizumine-ga plašča. In zdajci je videla, kako so Pardaillan in njegovi spremljevalci zavili v gostilno, ki ji je bila neznana. Ker je bila nepismena, tudi ni mogla čitati lepega izveska, ki se je zibal na svojem železnem drogu nad vrati gostilne. Vprašala je neko žensko, ki je prišla mimo.
" 'Vedeževalka'... dobro!..." je zamrmrala, trudeč se, da bi ohranila ime v spominu.
Sestra Marijangela je nekaj časa hodila pred hišo sem ter tja in premišljevala o svoji prigodi. Ali naj ogovori neznance, kakor se je bila namenila? ... S tem bi lahko zaslužila veliko denarja, a utegnila bi si tudi nakopati opatičin srd. Spomnila se je neke sestre, ki je od gladu in straha umrla v samotnem zaporu. In vprašala se je, ali ne bi mogla najti načina, da se ogne take usode, ne da bi žrtvovala dobiček, ki se ga je nadejala.
"že vem!" je zdajci rekla sama pri sebi. "Vsekako je opatici veliko do tega, da ne izgubil te vražje ciganke izpred oči. Ako pridem k njej in ji povem, kam se je zatekla s svojimi spremljevalci, mi deset zlatnikov ne uide!"
Jadrno jo je mahnila domov in k opatici. Klavdina de Beau-villiers, ki je bila tik poprej odpravila Belgodera in je v tem trenutku končavala nekakšno pismo, je pazno poslušala njeno poročilo. Nato jo je pohvalila in zamrmrala sama pri sebi:
"Ali si morem želeti boljšega sla? Marijangela je zanesljiva in zvesta . . ."
Tako misleč je dodala svojemu pismu dolg pripisek. Ko ga je zapečatila, se je obrnila k Marijangeli, rekoč:
"Veliko uslugo ste nam storili, draga sestra. Vaša zvestoba ne more ostati nepoplačana."
Marijangela, je pobesila oči, da bi skrila pohlep, ki je vzpla-polal v njenih drobnih črnih očeh.
"Vzemite to pismo," je nadaljevala opatica. "Gospa, ki ji ga ponesete, vas bo nagradila
Naprodaj je
994—998 East 140 Street, od St. Clair Ave. — tri hiše za en-no družino vsaka, pet sob v vsaki, kot nove, vse izboljšave, lot 60x174. — Se prodajo skupno ali posamezno; cena $7100; — lahki plačilni pogoji; se lahko oddajo, da prinese najemnina $105. — Pokličite lastnika, — CHerry 1471. The Ross Realty and Development Company, 423 Euclid Ave.
TOOK OFF 17 LBS. OF Wm FAT
HIIDID DOCTOR'S ADVICI
Mr». Robert Hickey, Rosevllle, C&llf., write«: "My doctor prescribed Kruachen Salta for me—he aaid they wouldn't hurt me In the least. I've lost 17 Iba. In ( weeka. Kruachen I# worth its weight In gold."
Mrs. Hickey paid no attention to coaalpera who aald there was no ■afe way to reduce. She wisely (ol-k^d her doctor a advice. Why don't
Get a Jar of Kruachen to-day (laata 4 weeka and coata but a trine). Simply take half teaapoonful In cup of hot water every morning. All drugglati.
bogateje in laglje od mene; saj veste, sestra, da sem siromašna z vami vred ... Toda pazite, draga, da ne izgubite moje poslanice ali da vam je spotoma kdo ne vzame; nesreča, ki bi s tem zadela ves naš samostan, bi pala pred vsem na vaša lastna ramena."
Mariangela je vzela pismo in ga je skrila v nedrije, češ;
"Semkaj ne bo nihče segel ponj!"
"Gotovo ne!" se je nasmehnila Klavdina.
Naročila je Marijangeli, komu in kako naj odda pisanje. Sestra Marijangela se je neutego-ma vrnila v Pariz in je tam u-brala pot, ki jo je opatica točno določila v svojem navodilu. Kakor smo že omenili, je bila nepismena. Da je umela čitati, bi bila lahko razbrala naslov:
"Gospe princesi Favati — v njenem dvorcu ..."
XXVIII.
Vojni svet.
Pariz še je vznemirjal; zamolklemu nepokoju zadnjih dni ni bilo več daleč do izbruha.
Plemstvo, ki mu Guiseva brez-delnost ni šla v glavo, se je začenjalo bati. Pritajene govorice so šle od ust do ust. šepetali so, da vrhovni poveljnik Lige izdaja skupno stvar. Najbolj drzni so zatrjevali, da so bili boji na barikadah samo ukana s katero je hotel vojvoda zadati Henriku III. strah; nevarna ukana, pri kateri je veliko plemfčev tvegalo glave!... Guise, ki je tako pokazal kralju svojo moč, je zdaj očividno mislil na to, da bi ga spet privel v Pariz in bi za to dobil od njega podkraljevsko čast v kaki pokrajini. Evo, take govorice so se širile med tisto gospodo, ki se je najbolj izpostavljala zanj. Mir ified obema Henrikoma je bil mogoč samo na troške drugih.
Meščani, ki so bili še bolj od
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVENUE V Slovenskem Nar. Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnlke; POŠILJA denar v staro domovino 'točno in po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Kollander Ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
V predprodaji ima listke za Jezersko razstavo, EXPOSITION TICKETS ki stanejo na prostoru razstave $4.00 pri KOLLAN-DBU pa stanejo samo $2.50. Po-služite se te znižane cene.
Delo išče
Mladenič star 26 let, izučen mesar, želi dobiti delo. Naslov dobite v uradu tega lista ali pokličete HEnderson 5311.
Kidneys Must Clean Out Acids
The only way your body can cloan out AcJda und poiaonous waetem from your blood la thru H niliiton tiny, delicate Kidney tube# or flltera, but beware of cheap, draatlc. irrliwilM* Uruga. If functional Kidney or Uladdi-r diaurdr:a make you Buffer from Getting Up NlgUta. Nervoua-neaa, Leg i^wlna, Backache, CIrclea Under i£>oa, DlzxIneMM, Hh«>umallc Puina, Acidity, Burning' Hmarilng or Itching, don't take chanc-ca. Uei the l>octor'a guaranteed prcat ripljon called Cyatcx (blaa-Tex). WorUa fast, aaie and aure. In 48 houra It mu»t bring now vitality, and la guaranteed to fix you up In one week or money back on return of empty package. Cyattx coata only yc a day at drugglata &nd the guarantee protecta you.
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitotis (bad breatii) quickly yield* to Usterine, safe antiseptie and deodorant ^
Either becmu## atomach diaturbancei, food fermentatiorif or-the wearing of falae teeth, old people frequently have halltoaia (bad breath). Ko wonder others coniider them » nuiaance.
But now Science has found that the regular uae of LiateriP^ often overcome ofTenaive mouth odor# due to the fermentation of tiny bit# of food OD mouth, teeth, or dental plato murfaoee.
Thia Mfe #ntlaeptic and quick deodorant works quickly- cleanae# mouth, teeth, and gum aurfacefi* Halts fermentation #nd putre* faction, a msjor cause of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using listerine every two or three days. See how, much »mpre wholeaome it leaves your mouth. How it swee^ns your breath. Lamberl Pharmacal Co.» St. Louis, Mo>
Don't offend others • Ckeck b rith USTEMNE
plemstva zaverovani v Guisa, sicer niso mrmrali, toda zbirali so se oboroženi po ulicah, češ da morajo biti pripravljeni; razburjenje je naraščalo in je doseglo svoj višek baš dan po tem, ko je sestra Marijangela prinesla Favsti opatičino pismo.
Tisti dan okoli štirih popoldne je bil Henrik Guiški z Maurever-tom v svojem kabinetu. Vojvoda se je malo menil za vznemirjenost Parižanov, vedoč, da mu je treba samo izpregovoriti, pa mu bo narod verjel kakor Mesiji. Toda bil je mrk in slabe volje. Molče se je iz prehajal po širni, bogato opremljeni sobani. Z glavo pobešeno na prsi in z rokami sklenjenimi na hrbtu je raztreseno poslušal Maureverta. O vsem je pripovedoval, o vsem mu je poročal: kako v Parizu vre, kaj mrmra nestrpno meščanstvo in kaj šepečejo nezaupni plemiči; celo z imeni mu je postregel. Edino, česar ni povedal in česar tudi vedel ni, je bila usoda Vio-lette, ki je neprestano begala vojvodove misli. O ljubezni, ki je v tem trenutku izpodrivala vsa druga zanimanja Henrika Gui-škega, je molčal!
Vzlic svoji raztresenosti pa je Guise mahoma prisluhnil in obstal pred Maurevertom, ko je ta izrekel neko ime.
"Pardaillan?" je dejal. "Nu. ali si ga našel? Ali veš, kod se skriva?"
"Na žalost ne, Visokost."
"In angoulemski bastard?"
"Kadar najdemo Pardaillana,
Visokost, primemo Karla obenem z njim."
"Gotovo sta pobegnila iz Pariza . . ."
Maurevert je obupno zmajal z glavo.
"Dokler bom jaz v Parizu, bo tudi on!" je zamrmral . ..
Vojvod ove oči so se togotno zaiskrile.
"Ako veš, da je v Parizu, in ako ga res sovražič, zakaj ga ne iščeš? . .. Mar se ga bojiš ..." ,
Maurevert je prebledel; preden pa je našel odgovor, je vstopil Guisev sobar in je prijavil Bussija - Leclerca, guvernerja Bastilje.
"Naj pride, le naj pride! Tuiii on ne more videti Pardailla"' živega; pomagal nama bo .
"Visokost," se je oglasil Bus-si-Leclerc, ki je slišal! vojvodov! besede, "ne samo da ga ne morem videti živega: še mrtve?' bom sovražil!"
(Dalje prihodnjič)
Pristopajte k Cankarjevi C stanovi in naročajte se na karjev glasnik". Pokažite, ^ naprednjaki ne znamo samo voriti, temveč tudi ustvarj«*^ kadar se za nekaj zavzeme®" Pokažimo, da smo še krepki" čili in se ne mislimo še reakciji!
TERMINAL
samo za moške
Povest o pregrešku e-nega dekleta — in na tisoče let kesanja za en moment veselja.
-r C J • C,
"THE BODY BEAUTIFUL"
("LEPO TELO")
slika o spolni blaznosti
ŽIVI MODELI
Predstava ob polnoči v soboto — vsi sedeži^^f

NIZKE CENE
$113
No Money Down
DAJE SIJAJNO KOMPLETNO 5 POSTREŽB
Za ledenico v domu:
1	VEČ LEDU
* Prekine primanjkljaj ledu
2	VEČ PROSTORA ZA ŽIVEŽ
'Notranjost se uredi na 9 načinov
VEČJA PROTEKCIJA
'obvaruje živež bolj varno, bolj sveže in dalj
VEČJA ZANESLJIVOST
*Pet-letni protekcijski načrt, janičen po General Motors.
^ VEČ PRIHRANKA
SAMO FRIGIDAIRE IMA
3
4

ZNIŽA CENE DO KOSTI!
Najbolj enostavni mehanizem v ledenicah. Samo 3 kosov se pre giblje vštevšl motor. . .
za vedno namazan In zapečaten, da ne pride notri mokrota all prah, Daje VELIKO POSTREŽBO za sijajno malo ceno. Vidite dokaz z električnim merilcem.
Kupite samo s "Super Duty'
ItaHMt TW
M

m/IS oTtcno\
MUK pun
teOKrMTHM
j[0«
.......... - . ----- - - . prihra-	polna postrežba! Hodite previdni-
denar na leta in leta. Gotovi dokazi	pite samo z dokazi POPOLNE P® jJc»' ledenice vam lahko dajo del	ZBE! Ako ne videte na lastne	je)' ' postrežbe, ki jo rabile. Toda	zov za vseh pet postrežb, ne dobli^ Frigidaire vam da dokaze za kompletno postrežbo 5 potrebnih odličnosti! To Je po-	pite—in prihranili i
vrednosti v 1937 ledenici.	uu-
našo demonstracijo z DOKAZI, predi^ i si boste denar za ve®
"AN ELECTRIC REFRIGERATOR PAYS FOR ITSELF
&
ZA BOLJŠE BLAGO IN BOLŠE CENE SE OBRNITE NA:
Norwood Appliance and Furniture Co.
Jerry Bohinc in John Sušnik, lastnika	.gj
6104 ST. CLAIR AVENUE	ENDICOTT ^
ODPRTO OB VEČERIH
Vzamemo vse bančne knjižice in dolar za dolar za North American