Leto V., štev. 155 Ljubljana, četrtek, 3, julija f©24 Poštnina pavšallrana. cena 2 Din lzha|a ob 4 gjntraf. Stane mesečno 20-— Din n inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnev.Jk ^a gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: . I.)nbIJana, Prešernov* ul. št 54. Telef. it 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ti!. L Celje, Aleksandrova c. Račun pri pošta, čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 2. julija. Vzoren katoliški duhovnik, ki mu siti najstrupenejši zavidnež ne mere jvčitati madeža, ko ga je pred kratkim ivaležni narod vseh strank iskreno ilavil, je v zahvali izjavil, da je bil eselej zvest Bogu in narodu in ie je ravnal po tem načelu. Služil je •logu in svojemu narodu in nikoli si .lista ta dva gospodarja njegovih želja jn plemenitega truda prišla v navskrižje. Pač pa je posledica tega delovanja neomejeno spoštovanje in priznanje od vseh strani. Taki svečeniki so pravi štebri vere in cerkve. Odkar kakor črna senca kvari čistost krščanstva blasfeniična teorija in praksa klerikalizma, skušajo njegovi sledbeniki slabiti nacijomalno idejo. Klerikalci so od nekdaj v vsakem na-c-ijonalnem pokretu videli sovražnika. «iko ni bil slučajno naperjen proti drugi veri. Latinski univerzalizem je du-f-il narodni jezik skozi tisočletja. Prevajanje sv. pisma v narodni jezik ni zrast.lo na rimski gredici. Delovanje sv. Cirila in Metoda in njunih učencev na podlagi narodnega jezika je zavist-tii Rim zadušil s silo. Med Nemci in Slovenci je šele prot.estant.izem prišel na misel, da treba v verskem življenju posluževati se narodnega jezika. Še danes so ostanki istega latinskega sovraštva v odporu proti slovanskemu bogoslužju, ki ga, kakor avtentično vemo, zadržuje samo klika Jeglič-Ša-rič. Čemu ta boj proti lastnemu narodu? iAli je potreben? Na katoliškem shodu je glavni govornik divjal proti državnemu čutu. Vendar ie znano, da je ravno pri nas Slovencih čut za državo, zavest državljanske soodgovornosti premalo razvita. Dejstvo, da je ta zavest pri srbskem delu naroda tako močna, daje srbstvu mnogo prednosti. Kljub temu pa je službeni govornik katoliškega Ishoda govoril o «neizmernem precenjevanju, takorekoč oboževanju države* in noiomiziira! na prav neslan način z načelom narodnega edinstva. Od Mahniča sem proglaša klerikali-iem narodni čut. za «paganski^. Z ozi-ran na neminljive zasluge paganske klasične dobe za človeško kulturo, ki Živi in bo živela od žlahtnih sadov ;.paga.nskega» grškega in starorimskega. duha, bi ta označba ne bila ravno [psovka A v našem obeležju se hoče s tem očitkom ustvariti nasprotje med krščanstvom in narodno idejo. Klerikalce tudi danes nahajate avtomatski Vam, kjer ni narodne ideje. Klerikali-zern je blizu vsem onim, ki sovražijo našo državo in bi radi videli, da oslabi. Kdo je edini trajni porok obstoja-države? Krepak nacijonalizem, razvita narodna zavest. Fanatizem narodni, plemenit, požrtvovalen fanatizem, ki zapostavlja osebni interes nacijonal-nemu, je eminentno civilfcatorna sila, ki dviga človeštvo. Tak nacijonalizem Be je preko pokrajin, jezikovnih in celo rasnih razlik razvil v Franciji, v n Vin je moč nemštva. itailijaastva. Proti njemu kakor se tudi v našem narodu razvija bolj in bolj, se je postavil v borbo klerikalizem. In tako je glasilo ljubljanskega škofa te dni znova začelo križarsko gonjo proti »demokratskemu nacijonaliz-mu». Sumničenje, da se za njim skrivajo sebični interesi kogarkoli a!i o>se w ali «kastemoremo pač mirne rluše odklanjati, prepuščajoč, sodbo J. javnosti. Starega prvaštva in Cankarjevega narodnjakarstva ni več. od-nosno je potisnjeno v brezpomemb-nost. Odrekati pa radi posameznih izrastkov celi prejšnji in sedanji generaciji idealizem, to zmore le glasilo SLS a brez nade, da bi kdo to verjel. Naš nacionalizem ima svoie korenine v strastni ljuhezni do rodne nam zemlje, do naše domovine in naroda, ki se je pred tisočletjem tu naselil. Ta narod združiti v močno celoto, da bo zmožen za nastop na zunaj in ka notranjo zgradbo, dvigniti njegovo moralno, prosvetno in gmotno blagostanje, tej ideji podreja naš nacijonalizem interes posameznika in stanu. Ali so naši junaki in prvoboritelji za osvobojen je umirali in trpeli iz sebičnosti? Naš narod naj ne bo slabotna aritmetična svota svojih pripadnikov. Nacijonalna zavest jih mora zvezati v enoto, zmožno za udar in obrambo. Tak nacijonalizem je ena največjih ci-vilizatornih sil človeštva. On je državotvoren. On nas vse dviga v ideale to usposablja za altroistično žrtev. Ni nasproten ne človeštvu ne človečan-Stvu. Pa tudi cerkvi ne. ako ne dopu-iti, da izori.ieni služabniki sikajo proti fijemu. Klerikalke m hoče narodni čut »slabiti, da bi mogel v kalnem ribariti. Slovenska duhovščina,, ki je sposobna ločiti med klerikalk-moin in vero, Znacepje Pašieevih avdijenc PRIPR\VE ZA KONČNE PREDLOGE VLADE GLEDE RAZPUSTA PARLAMENTA IN REKONSTRUKCIJE KABINETA. našnja «Pravda», ki zahteva, naj se «od* Beograd, 2. julija, p. V politični situa* ciji ni nič novega. Vest, da je rekonstrukcija vlade že iz* vršesa je netočna. Rekonstrukcija sc bo izvršila, kakor se zatrjuje v vladnih kro* gih, šele povodom pretvoritve sedanje* ga kabineta v volilno vlado. Točno pa je da izstopijo iz vlade ministri Janič, Ko* jič in Simonovič ter da jih nadomestijo dr. Maksimovič, Andra Stanič in dr. Va* sa Jovanovič. O rezultatu Koroščeve avdijence na Bledu čuvajo opozicionalni krogi naj* strožjo tajnost. To se splošno smatra kot znak, da Korošcc ni imel nobenega uspeha. Po informacijah iz vodilnih krogov opozicijskega bloka, je imel Ko* rošec nalogo predlagati kroni končen* tracijsko vlado brez Radiča, kar znači, da so davidovičcvci in klerikalci priprav* ljcni sodelovati z radikali in samostoj* nimi demokrati, ako se jih le pusti v vlado in ako se s tem prepreči razpust parlamenta. Ta konccsija je viden iz* raz popolnega dcbakla blokovc politike, ki je bila osnovana na predpostavki, da mora blok dobiti vlado proti radikalom in samostojnim demokratom. Splošni depresiji, ki je zavladala v opozicijskih vrstah, daje izraza tudi da* nošaji prečistijo, da se ne bodo, kakor doslej, gojile same prazne nade, tem* več Ja se končno enkrat izve, kakšna je pravzaprav situacija®. O vrnitvi ministrskega predsednika Pašiča se še ne ve ničesar pozitivnega. Njegov prihod se pričakuje v treh ali štirih dneh. Po informacijah z Bleda jc Pašič v opetovanih dolgih razgovorih obrazložil vladarju poglede kabineta na celokupno situacijo. Njegovo bivanje na Bledu jc informativnega značaja in žc zato ni pričakovati neposredne odlo* čitve. Po svojem povratku v Beograd, bo Pašič pripravil poročilo za ministrski svet, ki naj bi potem storil končne skic* pc ter stavil kroni svoje definitivne predloge. Vest «Politike», da se vrne Pašič isto* časno s kraljem v Beograd, se nc potr* juje. Prihod Nj. Vel. še ni naznanjen, akoravno se govori, da bo kralj na pra* voslavni Petrov dan, to je 12. julija obiskal grob svojega očeta kralja Petra v Topoli. Vladni krogi so povsem optimistično razpoloženi. I vlada i opozicija smatrajo da bodo volitve v drugi polovici ok* tobra. Nezaepaisfe napram klerikalcem V OPOZICIJSKEM BLOKU VRE. — KOROŠEC PONUJA POMOČ PA-ŠIČU IN PRIBICEVICU. bloka je izjavil Vašemu dopisniku sle* deče: «Mi drja. Korošca dobro pozna* Priprave za londonsko konferenco NESOGLASJA GLEDE DNEVNEGA REDA. — FRANCIJA IN ITALIJA ZAHTEVATA UREDITEV MEDZAVEZMŠKIH DOLGOV. London, 2. julija, a. Glede medza-vezniške konference, ki se bo pričela IG. t. m. v Londonu, obstoje po zatrdilih opozicijonalnih listov zlasti glede dnevnega reda precejšnje diference med nazori Angleško na eni ter Francoske in Italije na drugi strani. Angleška vlada bi prav rada imela, da bi bila na dnevnem redu edina točka izvršitev Dawesovega poročila, dočim smatrata francoska in italijanska vlada za nujno potrebno, da se postavi na dnevni red tudi vprašanje medza-vczniškili dolgov. Z ozirom na to zlasti Dawesov predlog določa letno kvoto, ki naj bi jo Nemčija v reparacijske namene plačevala 2500 milijonov zlatih mark, katera vsota naj bi se razdelila med vse zaveznike. Del te vsote, ki bi pripadal Italiji in Franciji, pa ne znaša, niti toliko, kolikor morata ti dve državi plačevati na obrestih za svoje dolgove napram zaveznikom. Rim, 2. julija, j. Na londonski konferenci bo zastopal Italijo novi minister za gospodarstvo Nava, kateremu bo stal ob strani italijanski podanik v Londonu marehese della Torretta Int nekaj ekspertov. Nava odpotuje koncem tega tedna v London. NAŠA VLADA IN LONDONSKA KONFERENCA. Beograd, 2. julija, p. Kakor znano, s« bo vršil dne 16. t. m. v Londonu sestanek medzavezniških delegatov za razpravo e vojni odškodnini, ki jo ima plačati Nemčija. Ako se udeleže tega sestanka zunanji ministri interesiranih. držav, pojd« v London tudi naš minister za zunanj« posle dr. Ninčif, in sicer po sestanku Male antante v Pragi; ako se ga pa udeleže samo delegati poedinih držav, bo zastopal našo kraljevino londonski poslanik Mi-hajlo Gavrilovič. .■ Borba za demokratskega predsedniškega kandidata Beograd, 2. julija, r. Danes dopoldne se je vršila konferenca g. Davidoviča in njegovih prijateljev, na kateri je vlada* io jako mučno razpoloženje. Od drja. Korošca so prispele ie nepopolne infor* macije o rezultatih njegove blejske kon* ference. Toliko se ve, da je uspeh nega* tiven. Danes bi imel biti dr. Korošec že mo :n vemo, da vedno vodi pogajanja na dve strani. Dvoumna politika kleri* kalcev je ena najtežjih notranjih hib cc* lega bloka. Vendar ne moremo verjeti, da bi mogel dr. Korošec v sedanjem tre* nutku upati na kakršenkoli uspeh po* v Beogradu, da poroča o svoji avdijenci ■ nudb, kakršne baje stavlja Pašiču. Saj in da se odredi seja šefov opozicijskega bloka — toda klerikalni voditelj se ni prikazal in govori se, da namerava priti šele 18. julija v Beograd. V zvezi s tem se raznaša govorica, da je dr. Korošec na Bledu poiskal Pašiča ter sc začel po* gajati za katero ceno bi bili klerikalci pripravljeni zapustiti opozicijski, blok ter direktno ali indirektno podpirati sc* danjo vlado. Odličen član opozicijskega mu mora biti znano, da hoče sedanja vlada volitve, pri katerih bo glavna ost naperjena proti radičevcem in klerikal« cem kot voditeljem elementov, katerim se očita separatizem. Dr. Korošec bo zato pač moral ostati v fronti opozicij* skega bloka, katerega taktika gre v mno gem na njegov rovaš in katerega usoda — dobra ali zla — bo doletela tudi njega«. Likvidacija planinskega incidenta Kaj pa postojnska afera? Beograd, 2. julija, p. Planinski incident je smatrati za likvidiran. Minister za notranje zadeve je premestil srezkega poglavarja Borštnika v Logatcu ter je razrešen tudi komandant orožniškega sektarja, ob katerem se je incident dogodil. Beograd, 2. julija, p. Povodom današnjega obiska italijanskega odpravnika poslov Sole pri ministru Ninčiču je prišel Iz Italije Rim, 2. julija, j. Danes dopoldne je Mussolini sestavil listo novih državnih podtajnikov. Njihovo število se bo po* večalo od 8. na 14. Vsi novi državni pod* tajniki so fašisti ali prijazni fašistom. Nova lista se bo jutri predložila kralju v odobrenje. Rim, 2. julija, a. Opozicionalni listi javljajo sedaj prave vzroke, zaradi ka* terih je odstopil iz ministrstva doseda« nii minister za javna dela Carnazza. «Popolo» namreč pripoveduje, da si je KONVENT SEVERNOAMERIŠKE DEMOKRATSKE STRANKE SE NB MORE ZEDINITI ZA SVOJEGA KANDIDATA. — DOSLEJ NAD DVAJ« SET BREZUSPEŠNIH GLASOVANJ. seni. Ker je po strankinem statutu za no« minacijo potrebna dvetretjinska večina, je določitev kanditata zato težavna, do torka so se volitve že dvajsetkrat ponovile, a še vedno ni dobil nikdo dvet.retjinske večine. Na prvem mestu stoji Wilsonov zet Mac Adoo s 471 glasovi, na drugem pa katoličan guverner Smith s 312 glasovi. Poleg njiju se pri vsakem glasovanju krekeie pojavlja bivši poslanik John Daviš, ki je dobil sprra le par glasov, v torek pa že 122, tako da se smatra, da bo nazadnje cn izšel iz volitev kot kompromisni kandidat. Newyork, 2. julija, j. Tudi sinočnjo glasovanje na demokratskem narodnem konventu je ostalo brezuspešno. Čeprav je Davvis pri vseh dosedanjih glasovanjih ostal na tretjem mestu, ga smatrajo vsi za favorita. Stave za njegovo nominaci* jo se glasijo 2 in pol proti 1, dočim se glasijo za Smithsa 3:1 in za Mac Adoa samo 7:1. » Kakor je «Jutro» že poročalo, zaseda te dni v New-Yorku konvent demokratske stranke v Zedinjenih državah, da določi strankinega kandidata za volitve ameriškega predsednika, ki se vrše v je- Japonske demonstracije proti Ameriki VSLED UVELJAVLJENJA NASELJENIŠKEGA ZAKONA SE JE POVE« ČALA JAPONSKO-AMERIŠKA NAPETOST. Pariz, 2. junija, j. Kakor poroča Matin škemu zakonu, izjavil, popolnoma javno iz Tokija so se včeraj, na dan uveljav-Ijenja ameriškega zakona o priseljevanju, vršile po vsem Japonskem velikanske demonstracije proti temu zakonu in proti Ameriki. Vršili so se mnogoštevilni shodi pod milim nebom in ljudstvo je v velikih sprevodih romalo na nacionalne svete kraje. Ministrski predsednik Kato je v gornji zbornici, kjer je bilo predloženih mnogo protestnih predlogov proti ameri- svoje ogorčenje radi tega zakona, ter je dostavil, da bo napel vse svoje moči, da se ta stvar vendarle na kak pameten način reši. V dolnji zbornici pa je baron Sidehara, minister za zunanje stvari, izjavil: Ne moremo pripustiti, da bi se vprašanje priseljevanja zaključilo, dokler ne bodo ugodno rešene naše zahteve in bomo nadaljevali svoje proteste toliko časa, da dosežemo prijateljski sporazum. Iz Francije Nevihte Moskva, 2. julija. Listi javljajo, da je na razgovor tudi napad fašistovskih ofi- minister pri oddaji železniških del v Si eirjev, ki so težko ranili našega v Po- j ci!iji prislužil vsoto 1,600.000 lir, ker se stojni službujočega železniškega uradnika js oddalo to delo nekemu ameriškemu Levičnika. Italijanski odpravnik je izjavil, da je italijanska vlada odredila najstrožjo preiskavo. Pogajjanja z Italijo Beograd, 2. julija, p. Danes so se nadaljeval razgovori glede trgovinskih pogajanj z Italijo. Naši delegati so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o naših in italijanskih predlogih. podjetju. «Voce Rcpublicana» pa javlja da je skušal potom znanega, sedaj are* tiranega Fiiippcllija doseči neki «kšcft» pri rudniku lignita v Aostski dolini in sicer na ta način, da bi bila država 10 let dajala rudniku brezplačno električno silo. Po tem posredovanju ministra Car* naz^c pa bi se to brezplačno oddajanje električne sile podaljšalo še za dve leti, a rudnik bi električno silo za ta čas pla* čeval posredovalcem, in sicer v znesku Pariz, 2. julija, j. Herriot je danes prisostvoval skupni seji senatnih komisij za | v gubernijah Smolcnsk n Jaroslav div« zunanje zadeve in za finance ter informi- ' " L L*" — " ral Člane teh komisij o zunanjem položaju, zlasli o Davvesovem poročilu. Seja jala strahovita nevihta. Strela je udar* jala v obliki ognjenih krogel, ki so so s strahovitim treskom razletavale v zra* je bila tem bolj važna, ker se je na njej ku. Ta prikazen je trajala okrog 20 mi« določil IS. julij kot pričetek debate o zu- j nut. Nato je začela padati toča, debc. nanji politiki v senatu. Pri tej debati bo lejša kot kurja jajca in jc padala skozi govoril tudi Poincare. dve ccli uri. Znano jc, da sc v imenova« Italijanski odpravnik poslov Soia ter j 6 m, onov Ur Ta nepričakovano doživela od kluba in je predla ea I le bojkot, angleškemu in na \Vacker poraz z 1 : 3. Vsled izgube dveh angleški način delanemu blagu. Ghandi pa to^ je je| torej vsa^ up Vienne na na-s tem predlogom ni prodrl. Posrečilo se , siov prvaka po vodi, ker ne more več mu je doseči edino to, da ni bil sprejet | A knii mftn kričale njimi ki je pričeto pnpn množice so vedno bolj iia vf.jno zoper Srbijo. V zvezi s tem je biio tudi nesramne hujskanje časopisja. Prihajalo je vedno več vesti o rezultatih preiskave v Sarajevu. Časopisje je dobilo sicer j malo avtentičnih poroči'., ali zato so bila tem zgovorne jša lažnjiva, tendenč-ina, hujskajoča generalkiranja, ki su anglofobska; sestoji le iz Burov, ki so ralnih kvaliflclrancev, da vidimo če ie o . . ..< . ______: ~ a___i: t._i. iriAriiriini trAii-iV n rimi» prepričani republikanci in ne morejo pozabiti svobodne burske preteklosti, marveč streme po tem, da obnovijo, oziroma ustvarijo popolno nezavisnost Južne Afrike v obliki republike. Razumljivo tedaj, da se njene zmage v Londonu niso prav nič razveselili. Burski nacijonalisti pa se vendarle še ne nahajajo tako blizu uresničenju svojih ciljev. Zakaj zoper dosedanjo vladno stranko so dosegli uspehe 1 tudi kak klerikalni veljak med njimi! -j- Poziv «Domeljubui> in »Slovencu«. Z ozirom na neprestano poročanje teh dveh listov o ogromnih vsotah, ki da vsake slabosti ali popustljivosti v obrara-1 mcnistMSna. stranka razpntti in progU bi tega velikega ln svetlega narodnega ideala, in katere bi radi eventualnih takih šibkosti bile upravičene smatrati nas za nedorasle današnji epohalno resni in važ- za nelegalno. — Angleški veleposlanik v Rusiji. Ja. angleškega veleposlanika v Moskvi i-> jmeaovan poslanec delarske Etranke dr. teh dveh listov o ogromnih vsotan, ki ca neuuraa« - - G - d , ; attrsa« r^is i!WS m*?*: poživlja podpisano tajništvo, »Domoljuba* in »Slovenca«, da si pomagata iz name zadrege na ta način, da ustvarita velik rezervni sklad za svoje liste z našo pomočjo. Ako nam imenovani uredili ker so bili sklonili volilni pakt z de-' šivi dostavita naslov vsaj enega voalca lavsko stranico, ki jc- pod vodstvom ! ki je prejel za to, da je glasoval za našo colonela Cresvvclla neizprosna naspioV | stranko 1000 Din ali pa tudi katerokoli niča Smutsova. Toda njena ljuta opo- nižjo vsoto, ln da.je ako nam n.vedeta zicijonalnost ne izvira morda iz an-glcfobstva, marveč ima svoj glavni izvor v bližnji preteklosti; Smuts se je namreč silno osovražil pri delavstvu, ker je ob raznih prilikah nastopal iz-! redno drakonsko in zlasti krvavo vdu-šil delavski štrajk v 1. 1922. Le da vržejo Smutsa, so so koalirali za volitve z nacijonalisti, sicer pa obstojajo r--7 ° ^ • T ~ VO L Udtl lUUilliCll. C1VJU1 j •• izhajala največ iz Budimpešte. Pc.icija | doslej oponcijonalnima je bida medtem ze dognala objtoj v- e-, _____u___„ stvarne j------------ . .,- .„,,. strankama naimanj tolike stvarne je zarote v Sarajevu m ^ugotovila tu^|razlike kot mod Smutsovci in delavsko zveze s Ciganovieem. „asopisje, oso-bito peštansko in dunajsko, pri nas na i jugu i« klerikalno in frankovsko, pa mestnemu elementu, kakor da je informirano a.vtorita- lucslu tirvno, očividno po navodilih od vlade, pričelo pisati, da je Mila-i PrKčcvič od Narodne Odbrane v najožji zvezi z atentatom, da je bržkone m glavni aranžer. Da, pisalo in verjelo se je celo, da je celo — Pašič sam sodeloval pri organizaciji zarote! Pričela se je valiti glavna krivda na Narodno Odbrano. Hkrati je policija pričela s preiskavami in aretacijami med visokošolci na Dunaju in v Pragi in med srednješolci v Ljubljani ter drugod. Le bolj počasi! Klerikalci vidijo, da je njihova politika doživela popoln fiasko. Od klerikalnih tigrov ogoljufani volilci, za katere SLS zadnje leto ni ničesar dobrega storila, pač pa jim prizadjala veliko gorja, so začeli prav odločno obračati "hrbet avtonomističnim frazor-jem in brezdomovinskim hujskačem. Politični dogodki zadnjih časov, zlasti pa silen padec klerikalnih glasov pri občinskih volitvah dokazujejo, da_ se jo ljudstvo v Sloveniji zopet začelo 'vračat k idealom jugoslovenske demokracije in jugoslovenskega nacionalizma," ki so edini odrešilni za narod in državo. Gibanje jugo^lovenskih nacijonah-stov, ki je na Vidovdan v Ljubljani na tako jak način manifestiralo, je le del silnega vala naciionalno čutečih in na-cijonalno hotečih Jugoslovenov, ki prehajajo zopet v ofenzivo. Vodilen č.lan klerikalne stranke se je samo pri j)ogledu na nastop Orjune izrazil, da sedaj vidi, da nacionalističnega gibanja v Sloveniji ni več mogoče zaustaviti. Klerikalni tigri, tepeni v Beogradu. SLS zavožena in zafurana. oboževalci klerikalnih tigrov v pričakovanju zasluženih kazni, strah pred razsul oni SLS ter splošen obuj) v vodilnih krogih klerikalizma, to so glavne črte v •sedanji politični situaciji. Da preslepe klerikalne volilce, da obrnejo n;'hove instinkte drugam ter da poskusijo izpodvezati nadalini razmah jugoslovenskega nacionalizma, je sedaj začel »Slovenec® strastno gonjo proti jng»slovenski nacijonalni ideji, hoteč jo diskreditirali in onečediti. Da bi se njemu ob lOletnici izbniba svet vojne po vsej pravici ne očitalo avstri-jakantstvo, germanofistvo. besno divjanje proti lastnim bratom, izdajstvolnad slovenstvom in slovanstvom teT plačana špijonaža v priloe habsburškim -trinogom, ie začel oriobčevati citate iz »Slov. Naroda« ob izbruhu svetovne vojne, kakor da bi živeči Slovenci že pozabili, kaj je bila 1. 1014. in naprej resnica in kakor da bi ne vedeli vsi. kdo je bil takrat slovenski nntrijot in ,kdo izdaiiea. V drugih predalih pa je «Slovenec» ooln natolcevanj, navšal-'nih in lažnjivih trditev in pra,znih fraz. s katerimi se trudi dokazati, kako sebični. nemoralni in propadli so jugoslovanski narodni ljudje. Za vse te nesramnosti in izzivanja bo »Slovenec® dobil zaslužen odgovor. Če bodo zani trpeli tudi tisti, ki •> t„i,n noiitifno renčeča, tem- ' ZAGBEB. V efektih tendenci neizpre-nl izvršila s kako politično tenccac^ tein^ ^ v ban£nih papiriih d bU pro. met minimalen. Pri industrijsiih papirjih ie bilo živahnejSe zanimaije «a Sla-Vonijo; drugi papirji so bili popolnoma brez interesa. — V de»iia't je vladala dalje slaba tendenca. Vsi tečr, : so nadalje znatno nazadovali. Blaga je bilo dosti, a tudi Narodna banka ,ie dajala devize, čeprav ni bilo potrebno. Pomcr. kajije blaga se je občutilo le v devizi na Pariz, ki je popustila za okrog 15 točk. Promet je bil srednji zaradi vzdržljivosti rakupovalcev, ki se opravičeno nadejajo nadaljnje pocenitve deviz. Največji prcaet je bil v devizah na Dunaj, Italijo, F:ago in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 3185 — 5215, Dunaj 0.1186 — O.lSi, Budimpešta 0.0975 0.1175, Bukarešta 34.5—37.5, Italija izplačilo 362.3-365.3. Loadon izplačilo 363—368, ček 364.5—367.5, Newyork ček 84.25-85.25. Paru: 434.0-439.5, Praga 247.4—250.4, ček 246.5—249-5, Švica 150.") — 1515, ček 1501—1511'. valute: dolar več gre za redovit postopek, ki čajno ravno zdaj stopil v javnost. — Razume se, da iz izročitve obtožnega materij? la kujejo svoje izmišljotine posebno zagrebški separatistični listi. Napovedujejo da bodo radikali pričeli prc*i HRSS uporabljati iste mere kakor svoj: čas proti komunistom in da bodo uničili! radičcv-ske mandate. Tendence blokaškijga zavijanja so prozorne. Iz demokratske sStranke Politični tečaj JDS v Mutrski Soboti, j da je naloga duhovnika služiti Bogu, na- j \r nedeljo dne 29. junija * je vršil v j rodu in državi! Ni ga pod milim nebom, j M„rslci Soboti enodnevni politični tečaj ; ki bi mogel župniku Vrhovniku očitati j jugosiov. dem. stranke pod vodstvom kaj nemoralnega in vendar ga .ie klika , oblastnega načelnika mariborske ob.ast okoli »Slovenca« postavila na sramotilni; ne organizacije gosp. drja. Lipolda iz oder. Ali ni to razkristjanjenje ln demo- j Maribora. Predavanja so sc "šila nepre* ralizacija ljudstva? Ali res meni škof: trgoma od pol 10. dopoldne do 3. ure Jeglič, da gaje krščanstvo tisti njegovi j popoldne. Vsled premnogega dela in pobesneli kaplani in župniki, ki po cer- : vsl'ed s)abih zvez (vlak na progi Murska r-------- —--- . ---------------------83 25—84 25 aK 0.1185—0.1205, šv. frank kvah z zlorabo samega Boga, širijo me- ; 50b0ta > Hodoš namreč-v nedeljo ne vo= j ' ]jrft 357.5_36O.5-, elekti: sto Kristusovega nauka ni, bojna ln podivljajoča ^romT^Tsrvnm ječe klerikalne politike ___________ Pat e m t'ikem Men krat separatistična « cerkva/ In videli boste, da bodo tudi;^ldne, prccej članov iz Murske Sobote. Potemtakem zaenkrat scparausucna i naprednjak, podprH prizadevanje patrio-1 v6i navzoči so z napetostjo in z velikim 1 1 ..... . —s— raznih S™ driviU hipnosti Velike1 Brita- ! tične duhovščine za povzdigo moraie in | zanimanjem sledili predavanjem varna državni skupnosti ven^e d« poglobitev pravega krščanstva. Danes,; gospodov predavateljev. Vsekakor upa» nije" žalibog, velika večina, duhovščine, še ni j rao, da je seme padto na rodovitna tla ' zrela za to edino pametno in možno pre- j in bo rodilo obilni in izdatni sad ca po» orijentacijo in zato ni čudno, če ljudstvo laičnem polju, vidi v poiltikujočem duhovniku mesto na-' mestnika božjega, satana, ki pripravlja ljudem že na zemlji peklensko življenje. Razkristjanjenje in demoralizacija, o kateri piše »Slovenec«, da se širi med našim ljudstvom, zlasti odkar je SLS postala skoro izključni njegov mandatar, je nujna posledica dekadence one duhovšči- Politične beležke -f Še nekaj poročil o izidu občinskih volitev. Gradac: 133 volilcev, samo ena lista JDS. — Sahor: 291 volilcev, samo ena lista, gospodarska. Med temi 12 naprednih mandatov JDS in SKS, 5 SLS. — Podzemelj: 328 volilcev, oddanih glasov 247. Gospodarska lista JDS in . _ SKS 173 glasov in 12 odbornikov, SLS ne, ki je obrni i hrbet Bogu. 74 glasov in 5 odbornikov. Pri zadnjih | -f »Slovenec* denuncira dalje. Da zborničnih volitvah so imeli naprednjaki bi prikril ek.poniranje svojih zaupnikov, 8 in klerikalci 8 mandatov. ! ki se nahajajo v državni službi, a sc se Demokratski nacionalizem. Pod pri zadnjih občinskih volitvah vrgli ramo tem naslovom priobčuje »Slovenec« uvod- ob rami z najproste.išmu klerikalnum Po svetu Avstrijsko-ital^anski mejni konflikt Zanimiv italijanskojavstrijsko mejni kon-flikt se je doigral -te dni na Tirolskem, j ki ^ močno sličen vpadu ita^nske, fi- {*£ ^ nančne straže na na*e ozemlje pn t ia- i , ^ Milafl 361_362> praga 247.75—248, cini, pri Vatercm je bil en naš finanžm ^^ '135-141, Pariz 435-437, organ ranjen. Ko je oddelek avstrijskih g,_g423 London b'4.5-364, Bukar alpskih lovcov kosakal po večonevm vaji _3,75. Talu d vena razlika nele v teoriji, marveč tudi za občinske volitve čutil storili dolžan..., wcial jugoslo- ; Jih še imamo nekaj in pridejo na vrsto,, nigsbau ki so se' ižpozabili tako j poljedelstvo. v pr.-ksi. V Sloveniji sami je venska demokracija, stoječ na principih predvsem tisti, socialne pravičnosti, v razvoju že več daleč, da so v občinske voutve vrg.l ko bW ^feega leta je kot '0 let nazaj ter datirajo njene korc- državni nameščena ves svoj prottdrza\ . KragL uo ® ' «8 - nine v glavnem iz narodno-radikainega ni gnj.v. Rušili jih bomo brez pardona — • . Tilmalit uSlliVPnCU*. Ki . t ju, zija je bila ustanovl,iiena leta 1628. in je — Zatvoritcv gIasov'te gimnazije v L Ob sklepu tega šolskega leta bila za vedn> zatvorje sa znana girnna- ^Vesa';oi"reta.''No^ici_idej tega gibi-. pa naj se gredo »hvalitj rija na Mali Strani v Pragi. Ta gimna- uja so bili do danes šc vedno zvesti na- jih zna sicer dobro ekspioatirati, r.irmiOie si- K ki so iih tudi PO svojih najbolj- slabo kriti, kakor je pokazal ravno vče- veljala ko» ^» g«» ših močeh vedno in povsod dosledno iz- | raj s svojimi okornimi paralizujočuni des rove iz Ce.ke, Moravske uai vajali. Slepomišenje »Slovenca« in meša- j nuncijacijaini. ( .1 nie jasnih pojmov v tem pogledu prav! -j- Potvarjanje zgodovinske resni- ( odločno zavračamo. <*. Glasilo drja Kavnmaria in dna Až-, 1 , , . - - d siao,.- nt 1 mana, »Narodni dnevnik«, trdi da je kralj 4- Gle^e kombinacij o Pas cev, ak- ^ ' zat0 odkloail pomilostitev Ciii, ki so res polne uganja in iantaz- ( Dragulina Dimitri]Cviča- magonj, je včerajšnji »Slovenec, sporo- Po P tkzv. ime roke, čil, da so vladni kresi takoj po Pašiče- : APisa zna - zarotniškem procc- j ,em prihodu na Bled začeli širit, vesti, da , W JC b»l vs» , Gimna7^jo so absolviraB mnogi državniki in diplomati v bivši monarhiji, j Profesorji so bili seveda, sami 'neti j Avstrijci: zaveden Ceh ni dobil mesta na 1 zavodu. Verjetno je, da so žalostni spo- ! mini na to dobo napotili češkoslovaško vlado, da je za --»dno zatvorila ta zavod. , — Zakon 'i nedeljah in praznikih. Ce-predložila narodni • 0.007912. ^ . TRST: Bror.rad 27.35 — 27.65, Dunaj 0 0325 — 0.035, Praga 68.25 — 68.75, Nevvork 23.20 - 23.35 , 20 zlatih fran. kov 88.15 — 88.75, uradni tečaj zlate li« re 448.73. „ ,. DUNAJ: Beograd 826 — 830, Budim, pešta 0.8225 — 0.S825, Bukarešta 289 do 291, Milan 3044 — 3053, Neu-vork 70.935 do 71.185, Pariz 3637 — 3683, Praga 2(i9l _ 2101. Sofija 512 — 516: dolarji 70.460 — 70.860, lire 3055 — 3075, dinar, ji 824 — 830. PRAGA: Beograd 40. Dunaj 4.74, Ber> lin 8. Rim 146.75, Budimpešta 3.91. BERLIN: Beograd 4.91, Milan 18.03, P.-r.ga 12.29, New}ork 419. LONDON: Beograd 370, Milan 100.75 Dunj 307.000, Budimpešta 340.000, Pra. ga 147.25. NtWYORK: Beograd 119, Pariz 521, Curih 1780. Milan 431, Dunaj 14.12, Bu. znani dimpešta 12.50, Praga 294.25, Bukarešta 41.25. I jim bmentiranjem, ko pravi: »rroti svo-Ko je predsednik Južnoafriške Uni- ! bodnim neoviranim volitvam seveda ni je general Smuts pričetkom pomladi j nihče, vendar je pri tej priliki upoštevati • t-, 1 k'i „iii„,- ua m ! su oosujtu u, 9 va-' gonov 460; *0>, pcitavno Solun 475; <-'* i 420; <5-. 385; «6> 360; <7> 310. Celokup-I ni promet je znaša! 53 vagonov. Tendenca v pšenici slabša. Zagreb, 2. julija. Do zaključkov ni pri-i ŠK Ceie blaga': vino črno dalma-tinske. llodst.. pariteta SuSak 400; belo dalmatinsko. 11—12odstn i 420; belo kmečko. 8-9odst., pariteta javlja, da nt more biti govora o »sporazumevanju« na plemenski osnovi in zaključkoma povdarja: Popolnoma legalni razpustil parlament in razpisal nove ' celoten položaj v državi in izven nje, =m p^^ . volitve, si pač ni mislil, da bo njego- j Upošteva se, upošteva, in se kako. Po Položaj te države m njen .P......... volitve si pač ni mislil, da 00 meso- Upošteva se, upošteva, in sc ru j--.-—. - tnaiiriial malf lere pra^nujr.io vastranka izžla iz volitev tako o^b-| našem mnenju je tega upoštevanja (v "ko Osnutek hoča zadovolji« V«ndar so mnoffi znaki kazali, »Slovenčevem« smislu) dovoli: mar naj hraniti z vsemi svoj mi vam ro,podarekth krogov. Slovenčevem volitve vodijo Radičevi milostniki, mar opozicijski možje, ki so s svojo onemoglo kampanjo razgalili še ono goloto, Ijena. Vendar so mnogi znaki kazali, da nasprotniki jako napredujejo. Zadnje poročilo javlja, da je Smuts demisijoniral in guverner je podelil ... _ ceneralu Hertzogu, voditelju zmago- kolikor so jo pred odgoditvuo skupščine vite opozicijcmalne republikanske ali i prikrivali? »Slovenec, navaja recept, po nacijonalistične stranke mandat za sestavo nove vlade. Vendar situacija ni tako enostavna. Hertzegova Btraoka je sicer izrazito ! so današnje generacije v Hrvatski ln Slo-, veniji še danes pod psihozo rt>bske pro-šlosti, za nas in za zavedni del Hrvatov in Slovencev to ne more biti razlog, d>a bi brez resne in ostre borbe zapustili vz- katerem naj bi »edino pravilno rešitev . kovi ln srečno doseženi Ideal narodnega katerem b. c ^ V ^ ^ ^ .n državnega edinstva. Prišle bodo ^. tako rešitev moralno Zt. nove, močne iu politično sveže gene- spodarski pomen praznika je dobil nad- ; Konjs^ ^i Zlatar, 450; belo v r i a . viado nad čisto verskim momentom. Ne- ;gjs0< liolst., pariteta Zagreb, 5; o tel o, eaotnost v praznovanju nedelj in prazni- jgrn0 bana t s k o, 11—12od»t., paritet« kov se že dalj časa občuti kot gospodar- ^p-eb, fi; o t e 1 o, v r i a i k o črno. fskemu življenju ško^liv-a, zlasti ker praz- io.5-ll-Vd&t., postavno Zagreb, 5.25; niki niso v skladu z onimi prazniki, ka- jrno dslmatinsko, 10A—llodst, tere praznujejo državni uradniki. — j postavno Zagreb. 5: belo novo, 0odrf-, Osnutek hoči ' zadovoljiti davnim rahto- | postavno Jaška. 55; d a 1 m a t i n » k » graševina, Knin - Sanjska, 18 ma!. izvedli samo ni kakovosti kvalificirani.* Na dan z imeni teh mo-' racije, ki bi »orale preklinjati radi podarekih — Razpust komunistične stranke na Finskem. Te dni je bil končan v finskem mestecu Abo velik političen proee* proti 198 komunistom. Skoraj vsi obtoženci eo bili radi veleizdaie obsojeni ra 6 do 10 let težke ječe. Finska vlada .v na pod-la grad®. Pred pričetkom koncerta se je zapela državna himna, nakar je pnedsed nik čitalnice dr. Pučnik nagovoril poslu-, šalce s primernim nagovorom, v kate; rem jim je predočil spominski pomen dneva. Nato sta pevski in godbeni od> sek čitalnice pod vodstvom dirigenta učitelja Šegule izvajala program končen ta. Pri tej priliki se jc ponovno doka> zala neumorna požrtvovalnost g. Šegule, ki si jc v malo več kot polletni dobi svojega tukajšnjega službovanja izobrai zil pevski zbor in orkester, ki popolnoi ma zadostujeta potrebam našega mesta. Občinstvo ga jc ponovno priznalno akla miralo. Le žal, da nas g. Šegula zapusti, ker odide v vojake, upamo pa, da se po končanem vojaškem službovanju zopet vidimo, da bo mogel tem uspešneje na* daljevati svoje delo, za probudo našega naroda na meji. Takih delavcev potre« bujemo! Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Kulturni pregled POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV I. del. j čar, da ga človek ne more odložiti, do jkler ne pride do konca. Tudi ta knjiga, Spisal E. L. Bulwer. Splošna knjižnica. Ljubljana 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna, broš. 30 Din, vez. 36 dinarjev. Kar je doslej »Splošna knjižnica javila, knjig, ni bilo še po nobeni toliko povpraševanja- kakor po »Poslednjih dnevih Pompejev®. Zdaj je izšel prvi del tega slovitega romana, ki j§. menda preveden na vse večje jezike. V kratkem sledi še drugi del, ki bo vseboval tudi številne opombe in pojasnila ter dve Plinijevi pismi o takratnem izbruhu Vezuva. Roman »Poslednji dnevi Pompejev® se godi v prvih časih krščanstva v Italiji, V Pompejih. Tedanji običaji in šege, ves način življenja pred dvema tisočletjema, vse borbe in stremljenja tedanjega človeka ožive v čudni, mameči resničnosti pred bralčevo dušo. Vmes vidimo vstajajoče krščanstvo, ki polagoma, toda Vztrajno prodira na vse strani in v vse sloje tedanje družbe. Spletke starih pa-ganskih svečenikov, ljubezenske zgodbe mladih Pompejcev in Grkov, zlasti pa lik slepe sužnje Nidije daje romanu tak ki je 24. v vrsti »Splošne knjižnice® se i odlikuje po dostojni opremi in po izredno nizki ceni, vzlic temu, da šteje celih 355 strani. Dijaški koncert t Ljubljani. V petek dne 11. t. m. bodo priredili dijaki banja-luške gimnazije koncert v Ljubljani v dvorani Filharmonične družbe pod vodstvom profesorja Fr. Viotiča. Nastopili bodo z izbranim sporedom umetnih in na rodnih bosanskih pesmi, ki jih bodo peli v moškem zboru. Družba teh gimnazijcev potuje po vsej državi in povsod prireja koncerte z velikim uspehom. V Ljubljano prispejo iz Celja. Pričakuje se, da bodo Ljubljančani v obilnem številu poselili ta koncert ter da se bo posebno srednješolska mladina številno odzvala. Natančnejši spored še priobčimo. Jugoslovanska Njiva. Izšla je pravkar zadnja številka revije s sledečo vsebino: Ivo Vojnovič: Iz moga bolničkog dnevnika; Vladimir Nazor: Jugovine; Rihard Katalinič-Jeretov: Ikona; Albert Haler: Mato Vodopič; Ilja Mamuzič: Šuga; dr. Mirko Kus-Nikolajev: Konstruktivna poli-. I tika in demokratizam. Umetnost: Zofka Kvedar-Demetrovič: Pisac slomljenih; Ar-; zen \Venzelides: Arrigo Boilo. Znanost: N. Radojčič: Karakter i rad Djure Dani- I čiča. Socializam: dr. B. Adžija: Medju-| narodni kongres za socialnu politiku; Je-i lena Kolin-Gjukič: Materinstvo i skrb za ! deru u udruženim državama. Politika: Božovid: Kad se jedn adržava radja . . Listek: Isa Velikanovič: Svečeva krivica. Beležke: B.: Fran jo Horvat-Kiš; Nikola Zec: Uzgajatelj; A. Barac: Oko »'Matice Hrvatske*. Številko zaključujeta obširna bibliografija in listnica uredništva. Ženski sTct. Junijska (6.) številka prinaša sledečo vsebino: Dolenčeva: Ob-i razi in duše XII. Eleonnora Duše (s por-' tretom). Srečko Kosovel: Klavir v jutru, (pesem). Iv. Zoreč: Valerija, hči cesarja Dioklecijana* (nadaljevanje). Dr. Joža Glonar: Mlada leta Pavline Pajkove (nadaljevanje). Dr. I. Lah: Gabrijan in Sem-bilijs. Fr. Milčinski: Mlade dame prvi mesec. Lea Faturjeva: Pričakovanje in resnica. F.: Tiha sreča. Dr. Jovanovič: Soln-čenje in kopanje. Izvestja: Za našo deco. Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. — Razgovori. — Listnica uredništva in upravo v prilogi, šesta številka prinaša v letošnjem letniku drugo modno prilogo, ki je bogata okusnih modelov in bodo gotovo v veliko veselje vseh naroč-nič. Krojne pole dobe le one naročnice, ki so jo naročile in vplačale naročnino zanje. < Ž en ski svet» izdaja v Trstu enkrat na mesec. Naročila za Jugoslavijo sprejema M. Prunkova, Ljubljana, Karlovška cesta št. 20, I. nadstr. Naročnina znaša s krojno prilogo letno 60 Din. polletno 30 Din, brez krojne priloge letno 48 Din, polletno 24 Din. Novi beograjski glediški upravnik. Ker je bil sedanji upravnik beograjskega narodnega gledišča, g. Milan Predič, svo-ječasno imenovan le provizornim upraviteljem gledišča, je sedaj mesto upravnika še vedno prosto. V prvi vrsti pride kot bodoči upravnik v poštev znani srbski književnik dr. Boža S. Nikolajevi č, ki je bil že pozvan k izjavi, ali je pripravljen prevzeti to mesto. Doslej se menda še ni odločil. Slovo dunajskega tenorista Erika Schmedesa od opere. Znani tenorist Erik Schmedes, ki je v zadnjih dveh desetletjih slovel kot najboljši nemški junaški tenor, se je dne 30. junija poslovil od opere v Kienzlovem . Pel je na dunajski državni (bivši dvorni) operi celih 2 61et in je nastopal v vseh Wag-nerjevih operah. Njegove glavne uloge so bile: Rienzi, TannhSuser, Lohengrin, Stol-zing, Tristan, Siegfried, Parsilal. Zanimivo je, da je Schmedes prvotno bil baritonist. šele znameniti pevski učitelj Iffert je v njem odkril teno-ista, ki ga je pozneje (1. 1898.) Gustav Mahler angažiral na bivšo dvorno opero. Tbeodore Dubois t V Parizu je umrl pred kratkim znani francoski skladatelj Theodore Dubois, rojen leta 1853. Njegove glavne kompozicije so simfonije in sinfonične pesnitve ter zborove skladbe. KlopstockoTa 2001etniea. Včeraj je bilo 200 let, odkar je bil rojen znameniti nemški klasik F. G. Klopstock, čigar slavni veliki ep je enako znan po vsem kulturnem svetu kakor njegovo vzorne ode in lirične pesmi. Nemci bodo s posebnimi slavnostmi proslavili obletnico enega prvih svojih klasikov. Najdena Verdijeva partitnra neznan« opere. V knjižnici budimpeštanske opere je našel arhivar o priliki pregledavanja inventarja kompletno partituro doslej Še skoro neznano Verdijeve opere na besedilo Schillerjevih . Opero so izvajali v prvič spomladi leta 1853. na budimpeštanski operi. Partitura je cenzurirana po takratnem vsemogočnem policijskem ravnatelju Worafld, ki je lastnoročno označil na naslovni strani mesta, ki so se morala pri predstavi izpustiti. Sedanji intendant budimpeštanske opere namerava dati to delo na repertoar bodoče sezone. =cetneK 3. vn. IW4 = Domače vesti » Avrtijence na dvoru. Včeraj je kralj na Bledu sprejel v daljši avdijenci mini-st.n. r. dr. 2 e r j a v a. Dalje je bil sprejet. poslanec dr. Mate Drinkovič. * Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete v študijskem letu 1924 in 1925 je bil izvoljen g. prof. dr. Ljudmil Kauptmann. Kot prodekan bo fun-giral dosedanji dekan g. prof. dr. Jovan Hadži. * Angleška tlotiija v Dubrovniku. Kakor poročajo splitski listi, prispe dne 31. t. m. oddeiek angleške mornarice Sredozemskega morja v Dubrovnik ter ostane v tamkajšnjem pristanišču do 4. avgusta. Ta oddelek sestoji iz 6 supardreadnough-1ov, vsak po 25.000 tou ter 16 manjših edi-nic. Na ladjah se nahaja 550 oficirjev in 6500 mornariev. Sprejel jih bo kraijev zastopnik, ki priredi gostom na čast slavnosten banket v kraljevem dvorcu. V imenu naše mornarice bo pozdravil angleške goste admiral Priča. Mestna občina in razne korporacije prirede razne svečanosti, pri katerih bo sodelovala tudi godba kraljeve garde. To je prvi službeni poliod angleške mornarice naši državi. * Iz železniške službe. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu so v zmislu zakona o državnem prometnem osobju uvi Lščeni: v 6. skupino I. kategorije dose-darji inšpektor Ivan Poženel, višji komisar Milan Jenčič ter inšpektor Janko Pir- v 2. skupino II. kategorije višji bacher, trgovec, Franc Drobni?, trgovec, Val. Žmitek, uradnik pivovarne, in Ignacij Pirnat, hišni posestnik v Laškem. Prva sia dobila 12, druga pa 11 glasov. 8 Mestna Orjuna Lesce razvije v nedeljo dne 6. t. m. svoj prapor in obvešča vse bratske organizacije ter prijatelje po-krefa, da je dovoljena za udelež;iike razvitja polovična vožnja. Vsi posetniki naj kupijo cele vozovnice, ki veljajo v zvozi s potrdilom udeležbe, ki se dobi v Lescah, tudi za povratek. _ * Vidovdanska proslava v Bogaški Slatini. Ob najugodnejšem vremenu se je letošnja proslava tega velikega spominskega dne izvršila v slatinskem zdravilišču na posebno svečan način. Na predvečer je žarel ves širni park v tisočerih lučkah, umetni ogcji so nudili presenečenje za presenečenjem, iz paviljona na sredi pa se je razlegala sedaj popolna mariborska vojašla godba daleč tja v mirno poletno noč. Živahno vrvenje pred Zdraviliškim domom in po drevoredih v trobojnih električnih žarnicah je pokazalo, da se sezona naglo bliža svojemu višku. Drugi dan je bili slovesna božja služba v katoliški iu pravoslavni cerkvi, zvečer pa so priredili domači Sokoli prelepo uspelo akademijo pod vodstvom staroste dr. Kol-tererja. Odličen je bil govor g. prof- To-doroviča, ki je v vznesenih besedah dokazal, da imajo vsi slovanski narodi svoj Vidovdan. * Ncčutouo divjanje klerikalnih komu- gozdove in bo sedajVičela sigurno svojo e-^tan.e na^irvm ™ ^ in Južno'Ameriko to so"tipa «ZcP- Irečo v kakem drugem okraju Štajerske, sta C** (od 2 - do , ^ prev02ijo s 150.000 kubičnimi • Tatvina krave. V noči od 25. na 26. trnka: ostalo od prejšnjega meaecatj, | P ^ kl;ometroVi bi moj> junija ie bila posestniku Antonu Hudičku ozdravel 1, ostane v oskrbi se o. rara , f, J;----,, * * ' . , , i _____ 1 • i-liive- - n r junija je bila posesiniKu anionu nuu.mu ......—- „ -^t., v Oplctnioi ukradena iz hleva krava, ki je tifus: :na novo obolel 1, ostane v oakr. bila najbrž odvedena proti Tepanjski vasi.. bi 1. Tatov še niso izsledili. j Iz Maribora zračna ladja z nad pol milijona kubičnih metrov plin« prevoziti polovico zemeljske oble ob ravniku. — Zrakoplov ki tehta, recimo. 500 ton, more nositi v I—----------^»v —--- a— Maturanti iz Banje Luke v Mari. zraku 500 potnikov, veliki angleški ps-< boru. V ncdeijo dne 6. julija pridejo v : nik <,Majcstic» z 58.000 tonami in 80.000 u— Českosiov. Obec v Ljubljani osla« Madho- absolventi realne gimnazije v ; konjskimi si'ami pa največ 4000 ljudi, vi pamatku Mistro Jana Husi v sobotu i„k. ki nameravajo prirediti v (Plrnik porabi torej pri po.ovični hitrosti dne * t m. v 20 hod. u Mraku, a vyzy- pcJfcJjek dne T. julija v kazinski dvo. j 20 konjskih sil za vsakega potnika, zra« va členstvo k hojne učasti. Hoste vjtAni. raq: koncert. Isti dijaki so že lani pre. ; kop!ov pa le 8 pri hitrosti cad 100 km i u— Vrhovnikov večer priredita mo< pohvali vso Srbijo, Dalmacijo in Bosno , na ur0. pg tudi glede kurjave je prevoz 1 ška ;n ženska šentpeterska CM podruž- in & p0vsod prirejali z velikim uspehom j potnikov in blaga po zraku mr.ogo ce. niči v soboto dne 5. julija na Taboru, koncerte. Letos hočejo Slovence sezna. L-nt nn vodi ali celo no železnic, I Na sporedu je: pozdravni nagovor, kcm> jij z ;Cpr, bosansko pesmijo. Prav iste 1 ccrt, petje, ljudska zabava. j J^i pa potujejo mariborski gimnazijski i ts i- __1----, o?t*.- ima v _________r\rx T~111m fl r*i ii in dO! rr, petjv, ijuLia.^^ . .—J ~------- _ u— Kolo iugoslovenskto sester ima v jn^turanti po Dalmaciji in trtek dne 3. julija ob 16. uri redno od- fcodo gotovo zelo gostoljub borovo sejo. t]je torej ob sebi umijivo, di u— Sosvet Mestne hranilnice. V so--' h bor z enako jugoslovenssu B"""!"-" gatasi svoje ue1«""" 1 ,Tet Mestni hranilnice ljubljanske so gostjo sprejel naše ljubljene južne brate podjetjih, ki bi gotovo nosila mastne do-imenovani gg.: gradbeni ravnatelj v p.,_ P,lmoria bičke? Edino zato, ker je treba resiU Anton Klinar, trgovca Josip Ogcrelc intl: "z rnmorja prej šc nekaj problemov. predno bo zra- i,., . t, .i________Ar intnrr' • rt____<-7,.* „~,r,r V Airlnvščini Ua Qo- Irnnlnv nnrahen kot zamišljeno prO* nejši kot po vodi ali cclo po železnici, neglcde na to, da je večkrat hitrejše prc< vozno sredstvo. Nastaja vprašanje, zakaj jiso žc v prekomorski vožnji izpodrinili zrako« plovi parnikov.. Zakaj ne investirajo bc gataši svoje ogromne kapitale v takih jevec; . -. —r— .. - - . irevident Albin Bevec; v 1. skupino III. '""r'"- -- . kategorije: strojevodja Ivan Lavrenčak, mstov. Iz Pele nad bkofjo Lol.o nam Pi nadsprevodnik Franc Mesaric, strojevodj Prane Raktelj, pregovai mojster Josip Sirk, pisar Ludovik Bizjak, strojevodja Avgust Dobrajc, strojni mojster Alojzij Jazbar, strojevodja Alojzij Jan, revidenta šejo: Edino napredna posestnica gospa Apolonija Tavčar je razobesila pri nas na Vidov dan državno zastavo. Tega tamoš-nji klerikalni divjaki niso mogli prenesti, :moak so zastavo na kose raztrgali! Kaj Viktor Rohrman ter odvetnik dr. Antorr • Roparski umor. V Ajdovščini ua Go-Švigcij. 1 riskem so našli v nedeljo zjutraj 621etno u— Mestna Orjuna št. Jakob » Kra, Katarino Cej mrtvo v njeni hiši. Ležala 'sovo « Trnovo poživlja vse svoje članfl je na tleli sredi sobe ter imela težke po-in članice na važen sestanek, ki bo jkodbe na čelu in za tilnikom. Po sobi je soboto dce 5. julija ob pol 9. uri zvetic^ bilo vse razmetano, gre torej očividno pri Mraku na Rimski cesti. Udeležila ; za roparski umor. O zločincu še ni no-strogo obvezna. — Odbor. j benega sledu. u— Gasilno društvo Tobačne tova^ao i » 5k0k s tretjega nadstropja. Na stra-v Ljubljani proslavlja dne 6. julija 50» ' jen naan Si je predvčerajšnjim končala letnico svojega obstoja z veliko vijbo j življenje 301etna Roza Vodopivec, služki-vcselico na Tržaški cesti št. 5 (pri Kr« | nja pri nekl tržaški rodbini. V torek zju-,-.^„.,1 Začetek ob 15. uri. Za dcK^-o j traj je skočila z okna tretjega nadstropja odpravnik Josip Smolar, strojevodja Aloj zij Bergant, nadsprevodnik Rudolf Ren-čelj, strojevodja Ivan Flajnik, postajni odpravnik Josip Korošec, strojevodja Anton Pelko, pristav Albert Jager ter strojevodje Josip Černigoj, Ivan Grbec, Alojzij šušteršič in Srečko Sibre. Vse navedene osebe bodo prejemale svoje dosedanje plače do uvedbe prejemkov po zakonu o državnem prometnem osebju. * Himen. Poročila sta se v Ljubljani g. Emil Krombholz, stavec v Delniški tiskarni, z gdč. Marico Novohradsko, knjigovodkinjo Tiskovne zadruge. Čestitamo! * Nov tednik prične izhajati ta teden v Ljubljani! Imenoval se bo cSIovenski dan> (!) in izdajal ga bo znani Miha Koren v Trbovljah. * Vrhovnikov večer priredita v soboto 5. t. m. zvečer ob 8. ca Taboru šentpetr-ska podružnica C. M. družbe in Sokol I. Na sporedu je petje, godba in drugo. Sokoli in rodoljubi, no pozabite posetiti te slučaju v bivliAvstriji? Kaj bi napravili s tako vasjo, v koji se trgajo naše zastave v enakem slučaju italijanski fašisti? Ali bomo res še dopuščali žaljenje naše države na tak podel način? Ali mislijo kleri-rikalni hujskači, da se jim bo vedno pustilo tako sramotno in izdajalsko hujskati naše ljudi proti državi, da se dajo potem | zapeljati do takih dejanj! Gospodje klerikalni figovci, ki ste se drznili edini zavedni ženski v Selcih junaško raztrgati zastavo, vedite, da ne boste ostali nekaznovani, obenem pa opozarjamo še danes me-rodajno oblast, da ukrene vse potrebno in krivce najde ter po zakonu najstrožje kaznuje. Ne bomo več dopuščali, da bi taki ljudje ostali nekaznovani in se bomo za zadevo še zanimali. Toliko za enkrat v vednost narodnim izdaiicam. ki se skrivajo v klerikalno-komunističnem taboru. * Proslava osrobojenja Prekmurja. Dne 12. avgusta poteče pet let, odkar je Jugoslavija s prekmurskimi dobrovoljci defi-nitivno osvobodila Prekmurje. V proslavo Mi -»-2- J waovU,,keg» .i,:« priredi Z,«, prt SS -rt ; Zdravo! Vojaško službovanje absolventov dvo- Beltir.cih veliko vsenarodno slavnost, h kateri pravkar vabi vsa narodna društva. lOSOlvuillur u»u- * . ... razrednih trgovskih šol. Zaradi neorien- korporacije m stranke. Dne 13 julija se ^osU in napačnih informacij v zadevi vrše v ta namen v Murski SoboU 0b de- čonu). _ kapljico in postrežbo preskrbljeno obilni udeležbi vabi — odbor. u_ Pojasnilo. Pri podoknici na: čast ge. Derendovi, kumici orjunaškega, pra» pora za Št. Jakob, Krakovo « Trnovo ni pelo «Slov. pevsko društvo Krak^o » Trnovo®, ampak pevski zbor Šentjakob* skega naprednega društva. u— Vojaški koncert se vrši dfcnes in vsak četrtek na vrtu hotela sebno v .Ameriki zelo zanimajo in se tamkaj dela v tej smeri največ poizkusov, navadno 3 popolnim uspehom. Med Španijo in Argentinijo v Južni Ameriki nameravajo uvesti progo z zrakoplovi, ki naj bi služila tovornemu in tudi potniškemu prometu. Za to ogromno progo preko Atlantskega oceana so Vodljivi zrakoplov X Obupen položaj madžarskih zdravnikov. Madžarski zdravniški krogi se bavijo resno z vprašanjem, kako pomagati svojim tovarišem, ki se nahajajo v naravnost obupnih razmerah. Danes je samo v Budimpešti nad 2400 aktivnih zdravnikov, pred vojno pa jih je bile 1000 manj. Med vojno so imeli medicinci razne olajšave, in po vojni je prišlo i 1 nasledstvenih držav na Madžarsko vse polno zdravnikov. Bolniške blagajne so vojaškega službovanja absolventov dvo-razrednih trgovskih šol se naznanja, da imajo absolventje pravico za dijaški rok in polaganje izpita za rezervne častnike. Navedene šole pomotoma niso naštete v do-tičnem spisku, ki obsega zavode, katerih absolventje imajo pravico za dijaški rok. Z naredbo, ki izide v prvi prihodnji številki vojnega lista, bo pa ta pomota korigirana in bo priznana absolventom dvo-j-azrednih trgovskih šol pravico za dijaški rok in polaganje izpita za rezervne častnike. Toliko v vednost absolventom in tistim, ki se nanovo vpisujejo na dvoraz-redne trgovske šole. — Josip Gogala, ravnatelj trgovske šole v Ljubljani. Počitniški tečaj za risanje in slikanje. vetih v dvorani Dobray dobrovoljsko zborovanje, na katerem se bo podrobno razpravljalo o beltinski slavnosti. Predsednik organizacije prekmurskih dobrovoljcev, ki ima okrog 100 članov, je g. Pavle Horvat, zasebnik v Bratoncih pri Beltin-cih, kjer imajo tamošnji bližnji prostovoljci vsako četrtletje svoje redne se-1 stanke. Za proslavo petletnice v Beltincih j je zamišljeno na pedvečer kratko zboro-vanje dobrovoljcev s koncertom, ki se ga | udeleže zastopniki dobrovoljcev iz Mari- j bora, Ljubljane in Zagreba, naslednji dan | maša za padle junake, nato slavnostni go- j vor, popoldne pa velika ljudska veselica, j * Kongres vojvodinskih mest. V Pan-čevu se je vršil v zadnjih dneh kongres izdelali sedaj Nemci, ki so inicijatorji vse akcije, načrte « »f®^1^ ; Maiarskem po vojni zelo razvile. doslej največje, kar jih je na svetu aeto c predmestnh ie okrog V 7*1 Jli bT^Tba d*cd Par 900.000 oseb vpisanih v nje, tako da ie «Shennandoah»», ki bi se bd pred par v siučar, bo- meseci skoraj ponesrrf, L.Te«iove f^ Mvezaae na privatne zdravnike. X«! ^^ ti št tisoč kubičnih metrov prostorni« za lo, da skoraj ne morete =v,^£čud plin Vozile bodo s hitrostjo 132 kilo- nega m ako je oaš zadaje dni mnogo pun. vozuc v j zdravnikov storilo samomor iz obupa, metrov na uro in bcxio lahko prevozile . . . 7eir nnnm ifli ..... ,., ker niso mogli več živeti, ^eio mnogo jio 12K°S r^ams^rovni pc^odbi | ^ ki se previjajo s temnimi posli ali prepovedano Nemčiji graditi zraioplo- 1 P* lgra-to na , . - Prenesla svojo jračno plovbo v j X ArgfOhj inozemstvo m v zadnjem casv.prav ^ ^nL ^n^ e b P ;k Nedomar,- tcnzivno v JUzno Amenko ^ oč i ^ ^apcan Jaway, zaradi poskusa Nemci tnimoma .zseljuje o ^^ h ^ Jaway se >e pospcl ^ ko° do pravcate pon,urejevalne industrije ra uvideb, da so le vehk vodljht zr.Ko slikarske akademi- plovi v trgovinskem ! shkejn je » stare m0jStre_ Bjv. Zato je ka, umljivo, da streme za tem, u s » da dobe na tem polju prvenst^ v svoje | mojstrov. Mnogokrat se mu roke, ki so ga malo pred v^no skoti j J"_s»r 1. ^^ ^ ^ ^ sl|ke ski okolici se vrši danes etee 3. julija ob dosegli. Vendar pa nemŠKi mzenjerj. , ^otfestare' originale. jaway ie na ta ns-20. uri v gostilni g. Joško Rožiča na Brc- ne zanemarjajo letal, ki jih smatr.-uo ^ ^^ mi|ijonf)V av. gu. Ker sc bodo obravnavala važna vpra bolj za vojne stroje n v iz^dnc svrh.. izgledale slike kot ......................uporabneF-Največji uspeh;c do.cj *«>. sk h^ ^ ^ ^ nemški Fokker «T 2» k. je prcle el v v trgovitlj ie našla r^m^f N^-.YokrkJomtrn »t « 60 Narejenih starih mojstrov gom v Kaliforniji. Mali nemški zrakoplov v Ljubljani; zastopnikov vojvodmskihme^Kong^ se vrši tečaj za risanie in slikanje od ie razpravljal o aktualnih vprašan ih, ti-3 julija do 80. avgusti t. 1. šolnina za! Sočih se mestnih obem ter sprejel reso-oba meseca znaša 70 Din. Vpisovanje se lucijo, ki naproša vlado, ^ z zakonom vrši danes 3. t. m. od 10. do 12. ure na zagotovi stalno denarno pomoč za ona Tehniški srednji šoli, pritličje, soba št. 5.1 dela, ki jih mesta opravljajo namesto dr-* Učiteljstvo, ki se udeleži pokrajinske žave; da z zakonom ustanovi po eben de-skupštine U JU v Krškem, tudi oni, ki -«a zavod z državno P-f io n ^u d. niso delegati, pa se. do sedaj še niso pri-javUi, naj se nemudoma po dopisnici pri-glase Okrajnemu učiteljskemu društvu v Krškem za prehrano v sredo dne 9. t. m. (Glej Uč. Tov. št. 25!) * Maturanti mariberskega učiteljišča iz leta 1880 in 1881. se vabijo na bratski sestanek obletnice v Maribor na 5. in 6. julija. Prihajajte v Narodni dom dne 5. julija predpoldne. Skupen obed, zabavni večer in določitev izleta v okolico 6. julija. Pridite vsi. Sklicatelja: Šmid Mato in Po-rekar Ante . * V nedeljo, O. julija, bo v Cerknici okrožni zlet! Pridite v Kcogobrojnem številu! * Volitev župana v Laškem. Včeraj popoldne se je vršHa v Laškem volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil iz- ležbo vseh mest, pri katerem bi mestne občine dobivale hitro in pod ugodnimi pogoji potrebne kredite; da se z zakonom reši vprašanje avtonomije mestnih občin ter da se ustanovi zveza mest vse naše države, ki naj bi bila v tesni zvezi s podobnimi zvezami držav male antante. * Strela je ubila dne 1. t. m. v Gasnik-i posestnika Ungerja. njegovega sina pa so nezavestnega prepeljali v mariborsko bolnico. Unger je zapustil vdovo in več nepreskrbljenih otrok. * Samomor našega rojaka t Ameriki V Cievelandu se je nedavno na svojem domu ustrelil Ignacij Herbst. oče 7 otrok rodom iz Retja na Dolenjskem. Omračil se mu je um. * Nevaren par. V družbi že aretovane-ga 161etnega Martina Kostevca je izvrše- šanja, se pričakuje vehi® udeležba. e— Višji tečajni izpit se je vršil na celjski drž. real. gimnaziji dne 25. junija pod predsedstvom načelnika prosvetnega oddelka za Slovenijo g. dr. St. Bevka. Maturo so položili z dobrim uspehom sledeči gg. abiturijenti: Koc-mur Ivan, Kvac Jože. Lukman Branko, Pugmajster Ervin, Salmič Sava, Smole Franc in Volovšek Vladimir. S tem razredom se je končal zadnji humanistični razred na celjski gimnaziji. e— Ciril Metodova podružnica za Ga-berje to okolico priredi dne 6. julija v gostilni ge. Karlovšekove na Lavi veselico v proslavo praznika sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 15. uri. a— Zaključna predstava v našem gledališču. Po težjih glasbenih delih v zad» njem času (»Cavalleiria rusticana*. «Car» men») se uprizori kot zaključna predstava priljubljena in večno privlačna opereta »Mamselle Nitouche«. Občinstvo opozarjrmo, da se bo ta opereta in jih zaplenila. X Zbiralec plesov na potovanju £*» svetu. Američan Harrv Nondorf potuje po svetu za dobo desetih mesecev In zbi-' ra povsod najlepše in najbolj eksotične <~l~r~";----, " . . , , „ 1 nlesc sveta, da bi iih porabil za varletet- sija. Omenjeno letalo nosilo le ^ točke Nondorf je zastopnik velikega moža, «Bodensee» pa stalno po 20 Pot' | amer^Vdh varietejev, ki ima pod nikov, kar že samo daj, prednost zra, trusta ^arnenš ^ ^^ y ^^^ koplovom pred letah. I državah in Kanadi. Potoval je po Kitaj- Aerop an se more primerjati z arzavan m ivi. au kom. V obeh primerih je potrebna sila, skem, Koreji, Filipinih, Javi, Birmi, 5.a mu, Indiji in Vzhodni Aziji. Povsod zaprosil, naj pred njim plešejo domače plese. Izbral si ie najboljše plesalce in plesalke in tudi ccle skunine in jih najel za svoja gledališča. Na Javi so pred njim na neki veselici, prirejeni njemu na čast, Poziačenje poar«brenJe. ponlkianje zlato - platin - srebro Tovarna z* lo&enje dragih kovin L;ubliana. St. Jerneja c. 231. 3S7S a pana m svetovalcev, l,a muaiia je uu u,- .........?.,."„, . . voljen demokrat, dosedanji župan doktor vala že nekaj let SOletna Antonija Stonč Fran Ros z 11 glasovi, 6 glasovnic pa je iz Vel. Obreza pri Brežicah razne tatvme bilo praznih. Tudi za svetovalce so bili j v onem okraju. Udirala je v cerkve, ^-Svoljeni sami demokrati: Konrad Els- peijavala kolesa m se plazila v tuje hiše. da se prodre zrak in premaga odpor. Pri letalu je moč sora2*nerna s težo, m pa odvisna od velikosti in hitrosti ierc piana. Toda letalo potrebuje 40krat več konjskih sil za tono teže kot vlak in približno lOOkrat večjo moč kot parni'<. -- -------. " wn n V vseh sluiajih prevladuje isto razmer phaa e celo pr,^zmje. ;ed ls pa so po-med motorjem to skupno težo -tovo, | nujah Pnnc jenega aeropiana, vla£ ah p.m^k« a«, so ^ n,im ple$al! do. z drugim, besedami, d. .^ ^^ ! 4če plese. Nondorf je najel okrog 5nr> na letam na konjsko silo motorja 40k a ™ p p!e,a!cev in plesnih skupin in man ši kot nr. vlaku in lOOkrat manjši ; onemar »in db « » kot pri parobrodu. Pri doslej zgrajenih!"!«. ^ ^ * '^f 160 t0Čk S C" aeroplanih odpade na težo letala 60 od- | jega letosmega programa.__ stotkov, m vse OBtaio, kurivo, moštvo I ir. tovor, pa samo 40 odstotl:ov. j V 1*6196 V tem oziru pa je zrakoplov popol- __v«lp noma razač« od letal, in ^ore pn, ' ; t ros ti zračne l^djc, Pri letalu pa od v raznih krajih rasUoo otoCno.! c že. Pri zrakoplovu Vzame nase težo «tura je bila nekoliko niZiakotv.era, adje in tovora Vm in se motorji rabijo ^/^bo SSTpSSd £ le kot gonilno s^dstvo za prem.kanje v UA: »A AnglijeZJ ^ zraku, aočim morajo pri aeropianu no= , ,. ^ . ^ D^v. , . 1 . -i u vreme dalie. Napoved za cctrleR: rojet- motom težo letala ta ga premikati. v'cnic ms. V tem tifi glavna razlika med obema ^ ^ vreme; temperatura se bo zv.sa-zračnima voziloma. j la. V severnih Alpah južni veter. Izvrstna igra. - Izborna vsebina! _ | %^ ^Cl ^ Lastnik to izdajatelj Soo.omj Posebno pohvalo zasluži tehnično krasno san e Odgovorni uredr - F , B r o r o . i « Predstave v^oTS" PO, 3. in , ; od^ij^osti. ,a zriko^love pa skoraj ni i Tisk UeliiišUe t.karn, d. d. v L,,!jani Kino Ljubljanski dvor Teltfou 730 3., 4., 5. t. m. elik film slovite tvorni. PARAMOUNT-FiL.Vi New-York: Sferi dom Zanimiva življenska drama v 5 dejanjih. Izvrstna igra. — Izborna vsebina! — Protokolirana trgovska tvrdka Andrej Mayer, družba z o. z. veletrgovina v Mariboru, Glavni trg 20, javlja slavnemu občinstva, di je prodala svoje podjetje g. Francu Vidovifi, protokohrauemu trgovcu z mešanim blagom na veliko v Mariboru, Cvetlična al. 15, katerega svojim bivšim odjemalcem kot solidnega veleti-ovca najtoplejše priporoča. 338 a tro.nTSk» tvrdka Franc Vidovič trgovina z mešanim blagom na veliko v Mirihorn, Cvet- lična^iS obe^rJa je kuniU i. prevzela trgovsko podjetje protokolirane tvrdke Anarel Maver družbe z z irVoni, d; je preselila svoje dosedanje trgovsko podjetje v obratne prostore proto-Mayer drnzne z o z . 1 r . j f veletrgovine v Mariboru. Glavni trg 20, ter da hode vodi'.- svoje tvrdko Andrej MaTer nasl. Franc Vidovi6, Manbor, Glavni trg 20 Tel. 6 vsled Cesar se slavnemu občinstvu tem potom pri porota. Andrej May ©r nasl. Prane Vido vid, Maribor, Glavni trg 2Q «JUTRO» st. 155 5 Četrtek 3. Vil. 1924 „TeIeavtoma" Kaj je to? Nov izum Hrvata Tesle, desne roke slavnega Edisona in krotilca električnih valov, ki so mu postali poslušni in ki jih uporablja po svoji volji. Teleavtoma je nova iznajdba velikanskega pomena, ki utegne v doglednem času izpodriniti vsa letala in zrakoplove, torej dosedanja zračna vozila. Komaj so postala letala in zrakoplovi, čeprav šele v povojih, moderna prometna sredstva, že se jim pojavlja konkurent, ki ima, ako se obnese, sijajno bodočnost. V bližini New Yorka ima Nikola Tesla, doma iz Like, velik laboratorij, kjer dela svoje poskuse in izpopolnjuje in praktično uporablja svoje številne izume. Njegov laboratorij je edin svoje vrste in ni čuda, da so nanj Američani ponosni in sploh reklamirajo Teslo zase. V tem laboratoriju ima slavni izumitelj aparate in naprave, ki izvajajo naravnost čudeže. Je tam naprava, ki razsvetljuje zrak, tako da je ves prostor ali soba razsvetljena ponoči kakor podnevi, in to brez vsake luči, ker je zrak hkrati vir svetlobe. Z drugim aparatom ustavi na mah avtomobile po cesti, s tretjim jih požene v tek, ne da bi se jih dotaknil. Majhen acro-plan vodi po zraku iz daljave, edino s pomočjo električnih valov... Ni čuda, da nazivajo Američani Teslo »čarodeja električnih valov«. Toda najnovejši izum slavnega Ličana prekaša vse dosedanje. Ore namreč za novo letalo brez kril, brez krmil in brez motorjev, ki ga dvigne in vodi po zraku brezžičnim potom. To novo letalo more nositi več oseb in doseči naravnost bajno hitrost Tesla ga nazivlje »teleavtoma* in ga sploh smatrajo za prometno sredstvo bodočnosti. Večina zadnjih izumov Nikole Tesle se opira na električne valove, na katere se naslanjajo tudi brezžični brzojavi in tele-ioni, prenos slik iz daljave itd. Teleav-toma je najnovejša in morda tudi najmanj pričakovana uporaba električnih vaiov. Kaj so električni valovi? Nič drugega kot električna energija, ki se širi po ve-soljstvu hitreje kot svetloba. Tesla, ki se it mnogo let bavi s tem pojavom, je iznašel v poslednjem času nov način, kako poslati v zrak skupino, takorekoč nekak sveženj električnih valov in jih kolikor mogoče ojačiti. Ta sveženj se ne razširi na svoji poti, ampak ostanejo posamezni električni valovi lepo skupaj kakor bilke v snopu in ga je mogoče poslati v poljubno daljavo, celo na kilometre. Najlepše pa pride: razen »električnega svežnja* je iznašel Tesla tudi posebne s rste letalo, nekak torpedo, ki je popolnoma is aluminija. Nima ne kril, ne pli- mestu, kjer so nekoč pračioveka. Ta livada sc nahaja na ne-na, sploh nikakega motorja in tudi nima ikoni gričku in je že dalj časa shajali-nikakega krmila, ampak, da povemo po £5e te ekscentrične sekt«. Kaj pa v vojni? Odgovor je na dlani: Teleavtoma bo, kakor misli Tesla, bodoči vojni instrument, ki bo odpravil vse dosedanje orožje, puške, topove, vojne ladje, bombe, letala in drugo smrtonosno ropotijo. V bodočih vojnah — kdo misli, da jih ne bo več? — se bodo dvignili vojni teleavtomi tiho v zrak, poleteli -bodo neslišno In vsled brzine skoraj nevidno nad sovražnika in spustili nanj strupene pline ali Kaj drugega podobnega, in<. na mah ne bo več celih armad ali tisočev nedolžnih prebivalcev. Zona mora obllti vsakega, kdor se zamisli v bodočo morijo med ljudmi. Toda do takrat bo še precej vode poteklo po Ljubljanici in morda ne bo tako hudo, kakor si misli naš rojak. Eno pa je, da ima najnovejši izum Edi-sonovega učenca, ki bo gotovo še prekosil svojega mojstra, toliko na sebi, da je vredno, da se svet zanj zanima. Sekta oboleva tel j a pračioveka Londonski list ore z vsemi silami. Sekta slavi spomin pračioveka na Sokolska župa »Rijeka«, ki je ena izmed najagilnejših žup združenih v Jug. Sok. Savezu je proslavila Vidovdan na Veličasten način. Na svojem V. župnem zletu, ki je bil prva večja sokolska prireditev po italijanski okupaciji, je zbrala na Sušaku narodnočuteče Primorje. Ogromne množice Sokolstva in občinstva, kakršnih Sušak še nikdar ni videl, so preplavile mesto ter ga spremenile s svojimi pestrimi kroji in slikovitimi narodnimi nošami v eno samo valujočo cvetlično polje. Truda in skrbi, žrtev in odgovornosti polno delo, ki ga je vršila ta župa na najbolj izpostavljenem teritoriju naše domovine ob modrem Jadranu v narodno vzgojnem jugoslovenskem pravcu pred vojno, med vojno, po prevratu, med okupacijo in po njej, je pokazalo ta dan svoj sad, nesebični sokolski delavci so dobili s tem sijajno zadoščenje in plačilo ter vsrkali vase neizcrpljivih moči za delo v bodočnosti. Z župnim zletom jc bila združena proslava 201etnega obstoja sokolskega društva na Sušaku in razvitje njegovega prapora, ki je bil deležen izvanredne časti, saj mu je stal ob njegovem rojstvu po Korakajoč mimo znanega mostu, spa-jajočega Sušak z Reko, dobro zastraženega od obeh strani, smo prišli pred so-kolsko telovadnico, kier je bil razhod. Tekom dopoldne in popoldne so se vršile na po! ure izven mesta oddaljenem zleti-šču tekme, ki so pokazale dobro udeležbo in prav dobre uspehe. Okoli 500 bratov in sester, pa je napravilo popoldne ob 2. s parobrodom izlet, ki jih je popeljal mimo Martinščice, Bakarskega zaliva, Kraljeviče, Crikvenice, Selc in Vrbnika do Novi, kjer je bil kratek odmor, nazaj pa ob drugi strani otoka Krka zopet nazaj na Sušak, kamor so prispeli okoli 8. zvečer. Ta izlet ostane vsem, zlasti pa onim, ki so bili prvič na morju, v neizbrisnem spominu. Ob pol 9. zvečer se je vršila na lepo uravnanem prostoru pred gimnazijo na Regentovem trgu sokolska akademija, kjer so izpoinile 2urni vspored vrste zbra nega članstva, naraščaja in dece z odličnim izvajanjem svojih točk. Nastopila so sokolska društva Sušak, Kastav, Karlo-vac, posebno zanimanje pa je vzbudila vrsta 12 naraščajnikov iz Beograda. Tik po zaključku akademije pa se je začelo prej celi dan kot ribje oko lasno svojem zastopniku kot kum sam kralj ncbo aagloma £rniti in oblačiti, namera-Jugoslavije, Sokol-junak Aleksander b. | Vana bakljada na čast kraljevemu zastop-kar je daio po svojem zgodovinskem po- j nik(J prj kumovantu prapora polkovniku menu oči v oči državni meji, Učki gori •<-------j----- —r—n— .. ------ Vam sporočamo, da dobavlja blagovni od-i delek le snkno angleškega ali češkega izvora, j izgotovljene kroje pa konfekcijski oddelek ■ DUMO mmi L3DBL33HII. i in Snežniku celi slavnosti še prav poseben sijaj. Po celonočni vožnji preko Kariovca, kjer so se sešli gostje iz ljubljanske oblasti z onimi Iz Zagreba in Kariovca, Maribora, Celja, Beograda itd., smo prispeli ob 8. zjutraj ob najlepšem vremenu na sušaški kolodvor, kjer nas ic pozdravil v imenu svobodnega mesta Sušaka, njegov župan g. Kučič, v imenu župe Rijeka pa njen starosta br. Polič. Za prijateljsko dobrodošlico se jima je zahvalil savezni delegat br. Marolt. Ob zvokih koračnic sokolske ianfare je odšla sokolska povor-ka, burno pozdravljana od mnogebrojne-ga občinstva, tvorečega špalir od kolodvora do mesta, na slavnostno okrašeni Sušak. Radosti nam jc zasijalo oko, ko smo videli, da na celem Sušaku ni bilo dobesedno vzeto niti ene hiše, ki bi ne izobesila vsaj ene zastave iu te brez izjeme vse v državnih barvah. Na hišnih vogalih smo čitali oklic mestnega župana, ki v njeni "razlaga z izbranimi besedami pomen Vidovega dne in sokolske proslave, proseč, da meščanstvo okiti ob tej priliki svoja okna in domove. 2e ob tem dokazu pozornosti in discipline smo začutili, da smo prišli v kraj dozorelega in zavednega ljudstva, ki čuti in ki je iz izkušenj bližnje preteklosti absolutno pre- ia komandantu 37. pešpolka v Karlovcu g. Semenkoviču je morala izostati, v par minutah pa se je vsul gost dež, ki je trajal do zjutraj in razbeljeno ozračje prejšnjega dne popolnoma ohladil, mi pa smo se razšli k zaželjenemu počitku, iz katerega nas je zbudila ob 5. zjutraj bud-nica vojaške godbe ob najlepšem poletnem jutru. Ko smo se bo 9. uri zbirali pri telovadnici ob reškem mostu za povorko, je bilo že celo mesto podobno mravljišču. Iz bližnjih sel so prišli seljaki v posameznih skupinah peš, iz oddaljenejših pa z vlaki in parobrodi. vmes pa rdeče srajce in rdeče rute, v strumnih korakih z godbami na čelu, vse v prazničnem razpoloženju. Ob 10. uri se je urejena povorka, broieča okoli 1500 pripadnikov sokolske | družine in okoli 250 vojakov domače in karlovške garnizije začela pomikati proti slavnostnemu prostoru, kjer sc je imelo izvršiti razvitje prapora sokolskega društva iz Sušaka. Na obširnem vzdignjenem odru so bili že zbrani odlični zastopniki državnih in civilnih, upravnih, vojaških in mornarskih oblasti s svojimi damami. Med prisotnimi smo opazil: med drugimi generala pri razmejitveni komisiji g. Milica, kraljevega namestnika v Zagrebu g. Zucona, vicc-admirala g. Kocha, župana j mesta Sušak g. Kučiča in še veliko dru- j ih dostojanstvenikov, katerim so se pri- pričano, da more ie v krepki narodno in družili sokolski delegati. Ko jc povorka! državno ujedinjeni Jugoslaviji najti svoj izpoinila glavo ob glavi prostor, po veii- I narodni spas, v mirnem in solidnem delu j kosti enak Taboru v Ljubljani in jc ob-. pa svoje blagostanje. | činstvo — cenjeno na čez 10.000 — za- > grnilo prostor od vseh strani, se je med zvoki vojaške godbe pripeljal kralja-ku-ma zastopnik, ki je po jedrnatem kratkem nagovoru društvenega staroste br. Bačiča in razvitju prapora —- krasne bogato zlate vezenine na težki svili — v lepih besedah sporočil kralja pozdrav vsemu zbranemu občinstvu, tolmačil globok pomen sokolske vzgoje za narod in državo in v znak najvišjega priznanja pripel na prapor krasen moder trak 7. zlatima inicijalkama. Po odigrani državni himni se navdušenje in ploskanje kar ni in ni hotelo poleči, giasni vzkliki kralju in narodnemu edinstvu so segali daleč tja čez Rečino. Po pozdravu staroste župa Rijeka br. Poliča, ki ie povdarjal važnost župnega teritorija za blaginjo cele države in po govoru mestnega župana g. Kučiča, ki je orisal udanost vsega primorskega prebivalstva do državne misli in narodne enotnosti je povzel besedo oficijelni delegat vsega jugoslovanskega Sokolstva br. Marolt iz Ljubljane, ki se je rajprvo zahvalil Nj. Veličanstvu kralja za veliko čast, ki je doletela vse Sokol-st\'o s tem, da je blagovolil prevzeti ku-movanie prapora, s čimur se jc globoko in neizbrisno zapisal v srca vseh, ki bdijo stražo ob sinjem Jadranu. Prosil je nadalje, da tolmači g. polkovnik na najvišjem mestu čustva globoke hvaležnosti in iskrene udanosti, ki jih goji vse jn-goslov. Sokolstvo napram Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Visočanstvu kraljeviču Petru. Pozdravil jc v imenu Saveza vse prisotne zastopnike državnih in civilnih oblasti, junaško vojsko, občinstvo, od blizu in daleč doišlo Sokolstvo, čestital domačemu društvu na njegovem dvajsetletnem delovanju in se mu zahval lil za trajno, neumorno in uspešno deio na podlagi enakosti, bratstva in svobode za narodno in državno edinstvo, ki bo v kratkem slavilo svojo zmago, o čemer je prepričan vsak, komur je Vidovdan simbol Jugoslovenstva, kosovski junak, kosovska devojka in majka Jugoviča pa garancija za boljšo bodočnost Jasno in precizno je pojasnil stališče Sokolstva napram neosvobojenim bratom povdarja-' joč, da ne želimo niti pedi zemlje, ki ni naša, niti ene duše, niti enega telesa v kojem se pretaka iuja kri, zahtevamo pa in bomo vedno zahtevali, da nam bo pri-sojeno to, kar nam po človeških in božjih' pravicah gre in da bomo z vsemi močmi stremeli za tem, da se stolisoči naših najboljših vrnejo v okriije mogočne, ujeai-njene in nedeljive kraljevine Jugoslavije. Danes razvili prapor pa naj vodi in spremlja sokolske čete od uspeha do uspeha, ostane naj čist in neomadeževan,-kakor je bilo dosedaj vedno čisto in nc-omadeževano delo njegovega društva, Burno pritrjevanje med govorom in ova-cije po govoru so pričale, da so bile jasne in odločne besede govorjene vsem iz srca. — V imenu zagrebške sokolske župe je pripel njen starosta br. dr. Gavrančid Iovorjev venec na prapor, v imenu beo-gradske župe pa je njen podstarosta br. dr. Ribar navdušil navzoče za državno idejo. Ko je še br. Pero Lazarevič pozdravil v imenu Šumadije in bil nato prebran brzojavni pozdrav najvišjemu bratu r.a Bled, se ie ta velikanska manifestacija završila s ponovno povorko po mestu in dcfilacijo vsega Sokolstva pred kraljevim zastopnikom, delegatom Saveza in drugimi vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki. Popoldne ob 4. sc je vršil župni telovadni nastop na zietišču, ki je obsegal 13 točk, pri katerih jc nastopilo v celoti 916 pripadnikov Sokolstva in ca 200 vojakov novincev. Vse točke, zlasti one članov in vojakov ter celotnega članstva društva Sušak so žele obilo pohvale. Telovadba, katero je poselilo okoli 6000 gicaalcev, je končala ob 7. uri, nakar se je občinstvo razšlo, da sc ob 8. uri zvečer udeleži zopet druge akademije s po-popolnoma novim sporedom. Za večino članstva, ki je prišlo iz dalj. šili krajev, pa je napočil trenutek slovesa. Odpeljali so sc na 3 vlakih preko Bakra in Ogulina k svojemu vsakdanjemu poslu polni najlepših spominov in utisov. Božidar Borko: Ma terasi S terase je bil razgled tako odprt in slikovit, da so bolniki najraje posedali na njL Zdravilišče za bolne na pljučih j-; stalo na južnem boku ne visokega pogorja, ki je bilo od tal do vrha pokrito s prirodnimi gozdovi. Le blizu zdravilišča, nastalega iz planinske koče, je človeška roka vešče zasadila iglato drevje, ki se je prijetno ujemalo z lesenimi poslopji in s travniki okoli njih. Daleč naokrog lii bilo niže. Bolniki so lahko mirno uživaii neskaljeno lepoto planinske prirede. S terase si videl doline in nižje griče. Na vzhod se je odpirala nedogled-nr. panonska ravan, korler se je v davnih časih premetavalo morje. Zdaj js bila podobna veliki reliefni plošči; na nji so se jasno črtala polja s šumami in prostranimi senože-ti, vasi in cerkveni zvoniki, trgi s tovarniškimi dimniki. Čez ravan je tekla široka reka. Ne-koč_ je b;ia gospodarica teh poljan: še zdaj so ležale ondi niene mrtve struge in zdavnaj izsušeni rokavi. Polja so bila prodnata in ponekod močno peščena. S terase je reka izgledala kot neskončna kača. ki leži v travi in preži na žrtev. Ob večerih se ti je zdelo, da vidiš luskinasto kožo. Bilo je poleti. Zvečer so se zbirali bolniki na terasi m se ^riajali z ugašajočo prirodno sliko. Terasa je bila iakor nalažč za večerno saaiarenie. Njih iztanSana čutila t-o hlastno prestrezala opojno prelest planinskih večerov. Oči so se mogle s srečno lenobo pasti na ravnici in iskati reko med gozdovi. Potem so se voljno pomikale k modrim goram, katerih vrhovi so se tnpatam povspeli nekoliko višje, kakor bi hoteli u gledati alpske velikane. Pospane od sladkega gledanja so se | oči odpočivale na zeleni trati pod te-j raso. i Polagoma so prihajali običajni gostije. Postajalo je hrupno. Ni jih bilo | mnogo. a vsem se je. hotelo £rovo:it,i. To je trajalo le nekaj časa. Potlej nastopila dolgočasna tišina. Čakali so večerje. Strežnica .je nosila mleko. Skozi listje vinske trte. ki je orepreg-la ograjo, je padala rožnata večerna svetloba in roji muh in mušic so plesali v toploti zadnjih žarkov. Večeri so si bili zelo podobni; nihče ni ničesar predpisoval, vzlic temu pa ie vse minevalo natančno no nem redu. Vsi so bili na mestih, ki so s« jih držali z bolestno docVdn-ORt-;o. ki pa jih ni nihče odre'a3. Nekateri so kazali, da so na potu k ozdravljenju; njih glasovi so razodevali orizvo'-zdravja in reke razposajenosti, ki je vrbujala pri drugih tlečo, zahrbt no zavist. Ob solnčnem zatonu sta sedla tik ograde dva študenta. Bolniki so bili na-vaieni na n!urse glasne pomenke in nervozno kriljenje z rokami, ki se jih je lotevalo med debatami. Zmerai sta govorila o visokih rečeh, ki jih dmgi niso umeli ali pa so se jim zdele tako oddaljene, kot. je uobo daleč od zemlje. Med njuno debato so ostali bolniki počasi umolknili in se delali, kakor da se jim ne zdi vredno poslušati. Na naslonjaču blizu študentov je samevala obupno bolna gospodična. Bila je mlada in siia nežna. Njene modre oči so se čudovito ujemale s sir.iino vee-erar-ga tseba nad teraso. Kadar sta študenta načela debato, je spustila knjii-o. ki je bila zmerom v njenih rekah in se ,je zazrla v neznano točko. Oči so ii vzriamtele kakor tisti beli. prdwti oblaki, ki so dobivali zvečer blesteče robove in so bili podobni daljnjim ognjem na zelenih tratah. Njen obraz je pripovedoval dobrin očem zgodbo o uveli eksotični cvetlici; ob rdečkasti steni terase je bil podoben obrazu bizar.tske Hadoiuie izza 'prvih stoletij srednjega veka. Študenta sta debatirala dolaro in <\yr;~v:to. Prvi je bil vidno z^rnve"' in je nostaial oHesten. Njegovi nazori so imeli zadah zdravja in poželenja po ugodni. Bil je me lH^ec. Drugi, dolg in z'o shuiSan. se ie l':varja> s filozofijo in je no svolih nazorih kazal beg od sveta. Med debato jc večkrat za-jkašljal in se stresel: nenadoma mu je | postalo vse zoprno in je zamahnil z jroko ter stopil k ogrnH. Bolniki so se i navadili na učeno debato in se niso i zmenili za končna oglasja. L-- gos-I Dcdični v naslonjaču so zaconetno Iplamtele očr. k3kor da plovejo vešče \ nad močvirjem. soben smifH takegale lističa na dreve-'fu človeštva, kot, sva na. primer midva. V.-a vaša. kaztoodrost izvira najprej iz j strahu pred smrtjo, potlej pa iz potrebne. da nadete uteho. Močni n» pozna-' jo ne strahu ne tolažbe. Slabiči . . .> zop^-t: močni >n slabiči! Vono-jmer eno iu if+ob jc siknil filov.of raz-j draženo. »Kako naj v.i tu dokažejn. di gre za Človeka, za nekaj specifičnega iv priredi, kar se n" tehta in ce meri. i kar ima lastne zakone. Sicer pa! . . j je zamahnil z roko in so naklonil s k->-; molcem. opazujoč gospodično z obra-| /.om bizantčke Madcnne. ! »Nikar, ne uženetc me. Tu jc jedrc 'problema! Iz strahu rred smrtjo je na-! stala roli-riia. iz religije se je razvila filozofija, iz nje znanost, in tako naprej. Moderen Človek je kolčno premagal strah prod smrtjo . . .» je skoraj za vpil kašlh.vi filozof. »Boji so jo tako kot pračlovek. še pomladiti se hoče: neprestano išče in buta ob zid. da bi iz-icTsl prirodo. Smešno je. kako se hva-lisate . . .» »Pravim,- je nadaljeval medicinec nekam prezirljivo, »da je moderen človek določi do tiste intelektualne iz- ' vestnosti, k^r jenjava strah. Tu ni tr--ba nikake druge tolažbe: zadostuje čfeto spoznajjje. Mr^oče, da nas znanoet pri-ipelje do nepričakovanih izsledkov, da j nam pripravlja še epohalno presene-|č«ije. Toda. . . . No, kaj že hotel poudariti? Da . . . Slabiči so, »ki se ■venomer obdajajo t. ničenmirnim dimom idealističnih tolažb in ki hočejo iz človeka napraviti nekaj drugega kot i je v re-KTiki. Ali čemu se. prosim, opa-'jari f hašišem? Ugaja mi Sehope.nhau-erieva prispodoba človeka z drevenim, ^iikev rmdile na robu gozda, je neumr-Joča, ker si1 tisočletja in ti?očW.ja. pojavlja. nje slika na, raznih ranstih in se lv> obnavljala še nova tisočletja. Predstavite si. da pride bukov list, do zavesti o samem sebi in da .rune filozofi rat i. Prav trotovo se bo oprijel va-ših teorij, dokler ne bo spoznal, da je neiztpremealHv in da se bo ponovil š? milijardekrat/ Mari ni posamezen človek prav tako liftič, ki nekaj ča<=a ze. zel da Egipt, Španija, Finska, Francija, Am Elija, Holandija, Madžarska, IrsKa Italija, Letska, Poljska, Rumunija, Rusija, Švica, Češkoslovaška in Jugoslavija. TI narodi so dosedaj priglasili 58 igralcev. Obenem se vrši tudi I. mednarodni sa- hovski kongres. Kolesarski klub "Perur.-- v Maribora priredi v nedeljo klubovo dirko na progi Maribor-Ptuj, katere se udeleže jumerji, seniorji, težki nad 90 kg, dame in moto-ciklisti. Prijavljenih je že sedaj 40 dirkačev. _j Poslano. »Slovenec* z dne 27. VI. 1924.. štev. 145 objavlja pod naslovom »Fakma so justiiicirali komunisti., da sem bil organizirali pri komunistih in da sem obiskoval tudi znano komunistično šolo v Trbovljah. . , _ Ce bi se »Slovenec, bral samo v tr-bovljah, bi mi bilo popolnoma vseeno,kai piše o meni, ker me v Trbovljah vsakdo pozna in ve, da nisem bil nikdar komunist, in nisem imel s komunisti ničesar _______________________ - opraviti, temveč, da sem bil že takrat, ko ŠTlnTvoijfDanny Frush ni mogel odoleti.j se je še marsikdo onih, ki nosijo danes Obraz je imel že ves zbit, krvavel je nad 1 jugoslovanstvo na jeziku, zvijal ponižno levim očesom in zibal se je že kakor da j v prahu pred avstrijskimi trinogi, zave-je pijan, ko ga je rešil gong. Koncem I den Slovenec in po svojih skromnih mo-sedme runde se jc kar opoteke! na svoj Čeh vnet naroden delavec m sem to se sedež, kamor se je zgrudil napol neza- danes. Pač pa pišem te vrstice Oslovcn- bralcem, ki me ne poznajo, da vesten, in ko se je oglasil gong vnovič ter naznanil začetek osme runde, je kar obsedel na stolu. . Zvezda, ki je jedva zasijala, je ugasni- dc čast svojemu bližnjemu cevan.---- jim odprem oči, kakšen list je .Slovenec, ki objavi vsako skrpucalo, samo da kra- (govedi) v mariborski cblasti se je ustanovila v nedeljo dre 20. junija na Laznici pri Maribora. Lepi obisk? nega ustanovnega občnega zbora pri Pottneriu se je udeležil tudi g. inž. Vrenko imenom miribor-slcega vel'knr,a županstva. O ustroju in delovanju zavarovalnih z? d rti t za živino j je poročal v imena celjske Zadrnine zveze ravnatelj g; Lošničar. r.a kar je bila sklenjena ustanovitev in j" bilo izvoljeno prvo načelstvo s posestnikom g. Lešnikom na čelu. Zanimivo je, da so si kmetovalci tam sami napravili podporno društvo, za katerega so plačevali redne prispevke in ki jo dajalo podpore v slučaju nesreč pri živini. Kdor se za nadalinih takih zadrug zanima, se naj j la. Fred Bretonnel je maščeval Criquija! Francozi se spričo te zmage svojega rojaka pozabili na nedavni poraz, ki ga je doživel Criqui od istega boksarja, katerega je potolkel — zopet njihov sople-menjak. Naj v kratkem orišemo, kako se je vršil boj, ki ga irancoski listi popisujejo na dolgo in široko: Ze takoj spočetka se jc Danny Frush vrgel v boj z velikim elanom, hoteč oči-vidno boj čimbolj skrajšati. Fred Bretonnel je mirno čakal, kdaj se bo nevihta polegla. Bil je budno na straži in odgovarjal nasprotniku z udarci z leve in desne. V tretji rundi je Frush nekoliko na boljšem, toda že v četrti se Bretonnel sijajno brani in udari nasprot- ......... nika s strašno silo v brado. Frush za ustanovitev j trenutek omahne, ustnice mu krvave, in »Slovenčevi. bralci in vsa javnost ima tu najboljšo priliko, da sodi, koliko je rcsnicc na cSlovenčevih. dopisih o trboveljskih dogodkih. Poživljam onega, ki je poslal zgorai citirani dopis v »Slovenca., da se mi javi s polnim imenom, da zamorem proti njemu nastopiti zakonito pot, sicer ga tukaj javno imenujem podlega obrekovalca. Trbovlje, 30. junija 1924. Kos Mirko račvITiovodja Trbov. premog, družbe. v bližini glavne pošte se odda s 15. ju> lijem lepa soba z vso oskrbo gospodu, ki ni siten in čmeren. Sprejme sc tudi i videti'mu" je7 da' izgublja svojo samoza- več abonentov na kosilo in večerjo. * Za vsebino uredništvo ni odgovorno. V sredini mesta vaouu a 11 .m .......«1 „ l' temna brodita ost. Drug za drugim so ul-ne na Zadružno zvezo v Celju. II mu JC, ua 1/.&UU1 ja j » viv . | . vest. V peti in šesti rundi že povsem pre- Hrana prvovrstna, cena zmerna. Naslov .vladate Bretonuel. V sedmi.rundi je Dan- sc izve v.traiiki.Blaz.ni.DuD^iS^cestL. -«JUTRO* št. 155 =CefrteR 3. VnTI9Zr^ Občni zbor „Zveze za tujski promet v Sloveniji" Ljubljana, 2. julija. Danes dopoldne se je vršil ob lepi udeležbi tujsko-prometnih interesentov v posvetovalnici mestaega magistrata izredni občni zbor agilne »Zvez« za tujski promet v Sloveniji«. Prometni odelek ministrstva sa trgovino je zastopal inšp. dr. Ciril Žižek, ljubi j. mestno občino nadsvetnik Janko Bleiweis. Glavne skupščine so se med drugimi tudi udeleležili: ravnatelj Sega, centralni nadzornik Vidie, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Ster, blejski žnpan Herman Tomeo in veo zastopnikov tujsko-prometnih interesentov iz Gorenjske in Štajerske. Zveza se je reorganizirala. in bo funkcionirala od sedaj naprej kot nekaka tujsko prometna zbornica. Vse vloge tnjsko-prometnega značar ja bodo morale iti preko Zveze na. državna oblastva. Občni zbor je otvorS načelnik oddelka min;strstva sa trgovino v Ljubljani dvorni svet. dr. Mam, nakar je podal generalni tajnik Zveze g. Vladimir Pintar obširno poročilo o vedno agilnejšem delovanju Zveze, iz katerega posnemamo: Propagandno delo. Od strani naših neprijatelje r se je pričela že lansko jesen intenzivna propaganda v Cehoslovašbi in Avstriji proti po-setu naših letovišč. Radi tega se je us-marilo delovanje Zveze v glavnem na intenzivno reklamo v tu- in inozemstvu. Zveza je na lastne stroške izdala v petih jazikih lične plakate za, Bohinj, Kranjsko goro, Bled in Rog. Slatino, ter jih razposlala široin sveta, vsem važnejšim, kolodvorom v Jugoslaviji in vsem podružnicam »Putnikac. Osnutek plakatov je izdelal v slov .-narodnem slogu prof. Saša Šan-tel. Poleg plakatov je izdelala Zveza več tisoč izvodov pregledov letoviJS iu zdravilišč v Sloveniji, v češkem in srbo h. <~Ht-skem jeziku, nov ličen vodnik za Bled v srbo-hrvatskem, češkem in nemškem jCzi-ku ter poseben kažipot za Gornjo Sa 's1 r. dolino. Tudi za Štajerska, letovišča in zdravilišča S9 pripravlja kolektivna brošura g. Rudolfa Badiure, ki izide prihodnje leto. Zveza je na lanskem velessjmu razstavila ves svoj propagandni material, ki ga je dala na razpolago tudi inozemskemu Časopisju. V Olomucu izuls v kratkem obširna češka monografija o Sloveniji. Zveza se je udeležila tudi letošnje razstave srbskega planinskega društva v Beogradu z najlepšimi slikami. Organizatorično in inicijativno delo. S pomočjo lokalnih tujsko-prometnih in -'Virre-' l":h društev skrbi Zveza za to, da dobivajo tujci vedno vse "otrebne informacije. Prometno društvo na Bledu je prenovilo markacijo in postavilo razkazo-valne table v blejski okolici. S sodelovanjem kluba - Skala-r so se popravili dohodi b jami pod Bab ji m zobom. Z ogromnimi denarnimi žrtvami jo Zveza letošnjo spomlad popravila porušene galerije in pota v Soteski Vintgar in pot k slapu Sa- vica. Zimsko-športnemu sa-vezu se prepusti letos v brezplačno uporabo koliba na sankališču Bfilvodere z vsem sankališkim materijalom. S sodelovanjem Zveze sc je otvorila jeseni v Ljubljani pod okriljem gostilničarsko zadruge gostilničarska in hotelirska šola, ki zelo lepo uspeva. Na inicijativo Zveze se je vršila v jeseni na Bledu konferenca vseh tujsko-prometnih interesentov Gorenjske v svrho ugotovitve načrta za poletni vozni red in je bil z malimi izprfmrmbami sprejet načrt, ki ga je sestavil g. Kunaver, komercijelni referent tedanjega inšpektorata državnih železnic v Ljubljani. Potom številnih intervencij je Zveza dosegla, da se v letošnji sezoni ropet ustavljajo brzovlaki na postaji Bled in da ima Gornja Savska dolina ugodnejše in številnejše zveze z Ljubljano, Bohinjem in Bledom. Na konferenci tcisko prometnih interesentov Štajerske, ki se je vršila 10. septembra 1923 so se razmotrivala vprašanja propagande za Štajerska letovišča in zdravilišča. Izdelal se ja tudi predlog na direkcijo državnih železnic radi izboljšanja železniških zvez in uvedbe avtomobiinega prometa v Gornji Savinjski dolini. Zastopnik poštne direkcije v Ljubljar i dr. Janžekovič je predložil obširen načrt za upostavo avto-mobilne zveze Rečica na Paki—Solčava, bi že funkcionira in je s tem omogočen tudi manj premožnim slojem dostop & celjske strani v Savinjske planine. Notranje delo. Notranje delo Zveze je bilo jako in« tenzivno. Za zimsko sezono so preskrb« ljcni točni podatki vseh krajev v Slo« veniji, ki prihajajo v poštev za zimski šport, dalje iz zimskih zdravilišč v Dal« maciji in Hrvatskem Primorju. Pi« sama Zveze obstoja iz šestih moči in jc močno zaposlena. Poslovanje Zveze se je razširilo posebno vsled zastopstva «Putnika» in z njim združene prodaje železniških vozovnic in mest za spalne vozove. Ker tvori dobiček iz prodaje že« Iczoiškiii vozovnic glavni vir dohodkov Zveze, apeliramo na širše občinstvo, naj sc čim številnejše poslužuje predprodaje vozovnic. Pisarna jc rešila od pretekle glavne skupščine okoli 3000 dopisov, ne upoštevaje nebroj manjših dopisov, ust« nih in pismenih informacij potujočemu občinstvu. S 1. majem jc prevzela Zvc= zo v la&tno režijo nekatere kolodvorske prodajalne časopisov in knjig, v krat« kem pa prične tudi s sezonsko prodajo vozovnic v Rogaški Slatini in na Bledu. Denarna sredstva. Zveza se vzdžujc popolnoma z lasti nirai močmi. Glavni vir dohodkov bi moral tvoriti dobiček i z prodaje želez« niških kart in nakaznic za mesta v spalnih vozovih. Vladna podpora je za en« j krat omejena na rnesek 2000 Din, Tr« i govska zbornica je nakazala podporo 1 3000 Din, neimenovani podporniki pa so I naklonili potom dv. svet. dr. Mama 16 | tisoč Din. Iz splošnega kredita za tujski promet je dovolilo ministrstvo trgovine 25.000 Din. Drugih podpor Zveza ni do* bila, dočim ima dosedaj okoli 100.000 dinarjev izdatkov in bo treba izpolniti vr» zel s članarino. Le na ta način bo mo« goče nadaljevati to sa narodbo » gosm>< darski prospeh Slovenije tako važno de« lo in udejstviti nebroj lepih načrtov, ki bi siccr morali brezpogojno pasti v vodo Volitev novega odbora. i • Po živahni debati in izpremembi pra« vil v smislu društvenega zakona so sle« dile volitve odbora in nadzorstvenega sveta. Za predsednika jc bil soglasno iz« voljen dvorni svetnik dr. M a r n. V od« bor pa: dr. T i č a r, zdravnik v Ljublja« ni; dr. Ster, ravnatelj zdravilišča v Ro» gaški Slatini; Fran Kavčič, predsednik gostilničarske zadruge; Herman To« m e c, župan na Bledu; dr. Hubert Som v a n, finančni prokurator v Ljubljani in predsednik zimsko«športnega savezi, Fran V i d i c, centralni ^adzomik direk< cije drž. žel., Ivo Š u b i c, magistratni ravnatelj v Celju in Josip L a v t i ž a r, župnik v Radečah. Minististvo za trgo» vino odpošlje v odbor svojega delegata. Za namestnike: Vladni svetnik dr. Ru» dolf A n d r e j k a kot predsednik dru< štva za povzdigo prometa v Ljubljani; dr. Vladimir Knaflič, tajnik ŠPD; Alojzij Tykač, gen. ravnatelj Ljub. kred. banke; dr. Senjor, predsednik SPD Maribor in Lojze Rihteršjč, okrajni gozdar v Celju. V nadzorstveni svet: Ravnatelj podružnice Prve hrvat. štedionice Prohaska, podpredsednik Trgovske zbornice Jean Schrev in Ja« kob Zupančič, ravnatelj drž. realke v Mariboru. Ministru za trgovino in in« dustrijo dr. Krizmanu je bil odposlan brzojavni pozdrav. ' ' ..i ----' a „lep1:imla" | Is „2eiltn" mii tiuti 1 Oin LT« «a*a 2» .Dopl aovan]«- ta JBenttre- - rmSnna vsaks beseda 1 Din.- Prtob6njejo >• le mali oglasi, kJ •a tlKulfUnnl PlaS« m lahko tudi v znamkah. K a rpraianja odgovarja uprava 1«, 6« Je vpiaianju prlloieaa znamka n odgovor tar manlpulacllska pristojbina (2 Din). Slike za legitimacije Izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibier, LJubljana, Vavazorjev trg. Državni na-stavljencl imajo popust. 831 Učiteljico ki poučnja klavir na svejem domu, se 15če za mlado začetnico. Ponudbe z navedbo honorarja na upravo .Jutra' pod Začetnica". 13204 Inštruktor ki bi poučeval matematiko za. VII. gimnazijski razred, naj pofclje svoj naslov z navedbo honorarja na upravo •„ Jutra" pod »Matematika". 13185 Instaliram z dobrim uspehom nlžješolca v vseh predmetih. — Dopise pod ..Strinjam se" na upr. ..Jutra". 13399 Inštruktor ra dijaka I. realke, za dopolnilni izpit, se 1 S ft e. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Instrukclje". 13445 Kdo bi dajal lekcije •v Italijanščini 3 do 5 ur na Veden. Dopis« na npr. .Jutra' pod ..Italijanščina". 13442 Fotografski pomočnik i tudi mlajSl, sa sprejme. 61-fruren mora biti vsaj v zu-najnib posnetkih ta uporaben za malo retušo. Nastop takoj. Ponudbe pod značko ..Štajersko" na upr. „Jutra" 13393 Čevljarski pomočnik »■o sprejme takoj. Josip Prešeren. Celovika cesta, Ljubljana 7. 15432 Maser za električno masažo, se išče. Ponudbe na upravo .Jutra ' pod ..Masaža". 13441 (iščejo) Vesten uradnik korespondent - knjigovodja, perfekten v slovenščini, nemščini, italijanščini in francoščini, a sploSno ln trg. izobrazbo, strojepisec, steno-graf, s prakso, mlad, samski. l£če mesto tudi na deželi. — Cenjene ponudbe pod ..Uradnik" na podružnico ..Jutra" v Mariboru. 13303 Kontoristinja ' s prakso, želi premeniti mesto. CenJ. ponudbe pod Šifro ..Marljiva 80" na upravo ..Jutra". 13433 Železninar starejši, želi mesto kot potnik. skladiščnik, vodja £111-jalko ali kom. zaloge ali pi-| sarntško mesto kot računovodja pri večji tvrdki Slovenije ali Hrvatske. J* znan i in vpeljan. — Ponudbe pod j Šifro ..Starejši železničar" I na Aloma Company, Liub-Ijjana. 12913 Iščem službe pri boljSi družini. — Vešča sem nekoliko Šivanja ln kuhanja ter qtara 20 let. — Ponudba Je poslati na upr. „Jntra" pod ..PoStena 100". 13402 Otroški voziček se kupi. Naslov je poslati upravi ..Jutra". 13409 Moško kolo dobro ohranjeno, se kupi. — Ponudbe na Zaloško cesto 21 13116 Absolventinja meš. šole išče primernega mesta v kaki pisarni. Starost 17 let. Ponudbe je poslati na upravo .Jutra' pod ..Zanesljiva 100" dobe) Prodajalka. Rciim za takojšen nastop zanesljivo prodajalko špecerijske stroke, ki je dobro iztirjena in postrežljiva. Poštenost, pridnost in prijaznost glavni pogoj. Prednost imajo one, ki so veiče nekoliko pisarniških del. i .-.Krha vsa v hiši. TakojSnje ponudbe z zahtevo rlače na upravo ,.Jutra" pod ..Takoj nastop". 13278 Kuharica marljiva in poštena, stara 24—82 let, zmožna voditi gostilno na deželi na račun, izurjena v Šivanju ter pospravljanju sob se lite za takoj. — Ponudbe s sliko na upravo .Jutra' pod ..Vestna" 12238 Službo želi premeniti mladenič (odslužen vojak) s srednješolsko in trgovslto izobrazbo, pri večjem podjetju ali tovarni v mestu ali na | deželi. — Najraje mlin ali veletrgovina deželnih pridelkov. Sedaj vodja žitne vele-trgrvine. CenJ. ponudbe na upravo .Jutra" pod značko „1. september ali pozneie". 13286 Zmcžna vzgojiteljica z mnogoletno prakso In per-fektnim znanjem francoš-Mae, nemščine ln igranja na klavir, želi priti čimpreje v hlfeo k 1—2 otrokoma kot vzgojiteljica ali učiteljica,— Cenjene ponudbe pod nro priporočilo" na upr. „Jutra" 12117 Gospodična perfektna knjigovodkinja — zmožna samostojne korespondence v slovenščini in nemščini, vešča vseb pisarniških del, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod značko ..Agilna" na upravo „Jutra" 13385 Mlad gospod vojaščine prost, ki je dovršil nižjo realko ta trgovski tečai ter Ima nskaj me»«cev prakse, želi primerne službe. Gre tudi nekaj časa brezplačno. — Ponudbe se prosi pod ..Kjerkoli" na upravo ,.Jutra". Železninar rtarejša moč, sedaj sa vodilnem mestu v enem prvih podjetij v Jugoslaviji, želi spremeniti dosedanja službeno mesto. — Najraje gre k večjemu podjetju enake stroke ali v trgovino z železnico, event. sprejme tudi zastopstvo železpinske stroke, kakor tudi arusra zastopstva. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „2eleznlnar". 13430 Oglje 50 vagonov Ia bukovega, su- j hega. vilanega, franko vagon i Zagreb, za ceno od lO.tSOO Din, se takoj proda. Fraaio KambiS, LJubljana, Poljanska cesta IS. 13405 Kočija dobro ohranjena- se po ugodni ceni proda. — VpraSati je pri Blažu Rozman, kolodvor. Skofja Loka. 13466 Le «Posest» Realltetna pisarna, d. t o. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 Vam nudi pri nakupu najugodnejšo ta najrazuovrstoelčo tthoro vsakovrstnih tU. stanovanjskih. —oTskth jo obrtnih bu, kmetsk i-j^-.: • .raSčia, žag, inJ r, stavbn.h parcel itd. 1022-a III Pletilni stroj dobro ohranjen, ceno proda. Ponudbe pod ..Pletilni stroj" na Aloma Companr, Ljubljana. 1344C Korespondentinja perfektna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, se sprejme. Reflektiramo sa= mo na prvovrstno moč. Ponudbe je po« slati na «Doctor in drug«, Maribor. 337 P-a Kot sostanovalec s brano, so sprejme gospod. Naslov pove uprava „Jutra" 13340 Soba z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom v sredini mesta poleg glavne pošte, se odda takoj boljšemu solidnemu ln stalnemu gospodu. Naslov pove uprava „Jutra" 13331 Večjo meš. trgovino dobro idočo, se prevzame. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Šifro „2vahen promet". 13390 Hiša s trgovino Na stanovanje gostilno, trafiko ter n.«'c « »prejme gospodična. Kje. Blagajna št. 3 v zelo dobrem stanju, predvojno blago, znamke Wicner CasBen Fabrik. se proda. — Pismene ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Blagajna". 10744 Toussaint-Langenseheldt! francoski. Kosmos zvezki vezani, naprodaj na Rimski c. žt. 2, levo. II. nadstr. 13429 Otroška posteljica rabljena, so proda. Ogleda se med 10.—12. uro. Naslov 13150 p0T* upr' »Jutra"- 131S1 Dvokolesen voziček se proda na Vojvode Mliiča cesti 21/1. levo. 13419 -v Dve postelji Se dobro ohranjeni z vzmet! j (Federmatratze) se za nizko eeno prodasta. Vpraša se od 2.-3. ura pop. na Btarl poti St. 9/1 (pri vojaški bolnici). 13106 Slikarske pomočnike (tri dobre) takoj sprejme A. S t i p 1 o š e k, Ljubljana, Rožna ulica 13. 134S1 Čevljarskega vajenca ki se Je že nekoliko časa ■učil, sprejme takoj Franc 6lfrer, čevljar v Skofji Loki 13487 2 čevljarska pomočnika ki eta dobro izvežbana za vsakovrstno delo, sprejme takoj Antoo JeSe, Tržič 33. 13391 Tapetniškega vajenca fprejme takoj Rudolf Rado-van, Krekov trg 7. 13460 Trg. naohražena gdč. earaoetojna mo« _ izurjena knjigovoukinja, režEa n6m. £ke in slovenske korespon-de In strojepuja. Ee eprejme v stalno namestitev Plača po dogovoru, nastop i av~ Trožnje s »pričevali in cu'.' ■rloulum vltae je poslati na n.-Islov : Pater Kohal, veletr* v Kranja. 13431 Starejšega polirja •praktika. lSCcm. — Lahko Je tudi dober jldar-preddelavec. Flača po dogovoru. Naslov v upravi ..jutra" pod značko i.3000". 13110 I Natakarica 15če mesta. Pismene ponudbo na upravo „Jtitra" pod Slfro „15. julij". 13357 Gospodična z dežele želi mesta pri kaki obitelji v mesto, kjer bi so Izučila v gospodinjstvu. Na plačo ne reilektira. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro ..TakoJ 64". 13176 V trgovini se želi učiti llletnl d*fek z dvema gimnazijama. Naslov pove uprava „Jutra". 13478 Pletilni stroj št. 10/32 ? (znamke Wedermann) kakor tudi stroj za šivanje pletenin. prodam po nizki eem. Ogleda se na Rimski cesti 9. " II. nadstr., vrata 14. 13202 Dvokolesa mali motorji. otroSkl vozički, pnevmatika, po znatno znižanih cenab. Ceniki franko, prodaia na obroke ..Tribuna" F. B. 4. tovarna dvo-koles in otroSkh vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta St 4. 1056 posestva z zelo dobrim .irn-metom pri Sv. Magdaleni, poŠta Sv. Pavel p. p. se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več se Izve pri posestniku samem. — Naslov v upravi „Jutra". 13293 Posestvo pripravno za trgovino, poleg farne cerkve ca Igu št. 32, se proda na prostovoljni javni dražbi, ki se vrti 29. junija tn 6. Julija od 13. ure naprej. 13103 Posestvo eno aro oddaljeno od trza Sevnica, z gospodarskim poslopjem in 20 orali ze::)!je ln to: 3 oralov gozda, 1 or. zasajenega vinograda, druga so pa njive la travniki, se proda za 150.000 dinarjev. Pojasnila daje Alojzij Stojs, brivec, Sevnica ob Savi. 13343 Majhno hišo z dvoriščem, kupim. Ponudbe ca upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Ljubljana-prcdmestje". 131S2 Posestvo njive in travnl!-.l. vse v ravni legi. dva gozda polna lesa, oddaljeno 5 minut od farne cerkve, radi smrti naprodaj. Natančneje pove: Jurij Kovač, Nova Cerkev pri Olju. 13389 Nova vila pravkar dovršena, enonadstr. (s 6 sobami), v krasni legi na Gorenjskem, 3 minute od : kolodvora in mesta, se takoj preda. Pojasnila daje stavb, tvrdka J. Slokan, Ljubljana. Studentovska 7. 133D7 por« uprava „Jutra". 13492 Lepa soba s 2 posteljama in električno razsvetljavo, t-- takoj odda. NusIot pove ■ „Jutra" 13452 Gostilno oddam v najem boljSemu krčmarju. Moderno urejena in dobro speljana- — Naslov pove uprava ..Jutra". 33107 50.000 Din posodim na prvo mesto. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Jamstvo". 13473 Na sta-Jf-vanje li brano se spre,. - git. - -. ali dijakih :atlov pnve uprava ..Jutr- '. 131 Gospoda sprejmem na stanovanje In brano. Naslov pove upra\ ..Jutra". 13494 Vsaka dama ki hoče Imeti fine la trpežno luksusne ali promenadne čev- lie, naj jih naroči pri Janku Kos, čevljar, Ljubljana-Rožna. dolina. 134CS Ažurira tudi v barvah In pllsira s» na Bregu št. 2/11. 1333? Velik paviljon primeren za restavracijo, M po ugodni ceni proda nu prostoru velesejma. Naslov v upravi ..Jutra". 13472 Več izumov patentiranih ln So n« patorf. »e išče za eno leto ali pa \ tiranih, proda A. Vorlček v I na mesečne obroke. Ponudb« KandlJI pri Novem niestu. j na upravo ..Jutra" pod Slfro | " 13175 ! .,7 tisoč". 12462 I_____ | Prostovolj. dražba lesa I Jurij Medved — Jes»nik Ma-j rija Reka, je preložer.a na nedoločen fas. fes dražbe : so objavi. 133S8 7000 Din posojila Zt trg. z rties. blagom Išc«m strokovno naobražeuo zE&^ajuo družabnico. — To£i-"ovne ponudbe s sliko prosi'., pod „B:ago srcc" na upravo ., *ut.-a". — Tajnoet strogo i»jHi-«eca. 13287 Profesorska rodbina sprejme v oskrbo mlajšo dijakinjo Iz dobre hiše. (Pomoč pri učenju.) — Naslov pove uprava ,,Jutra". 13393 Tri sobe skupno a'J posamemo, se oddajo. Ponudbe pod Slfro ..Vporaba" na upr. .. Tntra ". 13365 Prazno sobo v bližini glavnrga kolodvora se odda takoj. Naslov v urr-Jutra". 13113 Dnižabnina! Izborno d«-:a»ajcfo podjetje s sijajno bo.:<>£notiUc. ; C o v svrho razširjenja e*.«ra a:i več dmžabnlkov » 750 000 Din. Ponudbo na uprav.nsuo „Jutra" pod „Tovan-a". 13105 ! 200.000 Din vložim v dobro Idoče podjetje proti soudeležbi ali tu-idl posodim na obresti proti sUurnl tarancijl. — Naslov pove podružnica „Jutra" t Maribor j pod ..Gotovina", i 13306 Pst! Trajno uničsvalno eredetvo mper slenice, ščurke in grilr. Kai-aovejfi patent it. 2S?8. t'. enkratna uporaba ..Luiifer-ja' mrčes temeljito Utrobi. ter deluje trajno. N« ma?**. ne ni strup. Knit i.--ane s poštnino T t^j. dena- lo v naprej. ' ■ . 'b,^ .< ;-r--:zkuSeny i-i r - * T>:.ten:ncga oi -i vl .hrani S'X) od-■ ' - Trejrn uči- nek Len ':?peb! — I. Gat' Uarlbor, KoroKe-va ulli : •> 13164 Kot sostanovalec z zajtrkom, se sprejme soliden gospod. — Naslov pove uprava ..Jutra". 13418 Osemindvajsetletni mož želi ▼ svrho ženitve spoznati inteligentno, čuvstveno, ne čez 36 let 6taro, premožno žensko. Samo rosne ponudbe s sliko na upravo ,,Jutra" pod „N'ovo življenje". 12491 Krepčajte otroke in bolnike z „Juhanom"! Lokal z dvema izložbama v zvez! s akiadiSčein v irorattni ulici v Ljubljani, sc proda z usnjem in čevlji ter Inventarjem. Prevsetje lokala takoj. Potrebna glavnica Din 125.000. — Naslov v upravi „Jutra". 13226 Lep briljantni prstan ln žepna bijoča zlata ura, se ceno proda. Naslov pove j uprava „Jutra". 1338' Zobo tehnik (asistent) 2fl let »tar. Išče službo. IsveSban Je v teh- j ničnem ln operativnem delu. ; Dopise se prosi pod „61ov»-nlja" na upravo „Jutra". 13486 j Fina šivilja gre na dom. Izdeluje perilo In predeluje obleke. Gre tqdl kot natakarica. Naslov Je pustiti v upravi ..Jutra". 13398 Opravo za jedilno sobo skoro novo, z marmor. ploSčo prodam za 3500 Din. Isto- j tam je nekaj starih oken ▼ ! jako dobrem stanju naprodaj. Ogled vsaki dan od 14. do 17. ure v Spodnji žiSkt, Vodnikova cesta Stev. 310. 13342 Kuhinjsko kredenco omaro za knjige ln pisalno mizo, kupim. Ponudbe pod ..Oprava" na upravo .Jutra'. 1380 Sobo ' ; z dvema posteljama, poseb- 1 1 rgOvski lokal nim vhodom ln event. soupo- na prometni ccsti v Ljublja-rabo kuhinje, ISčem. Ponudbe ni. se ISfe za takoj proti i na upravo ,,Jutra" pod Slfro primernemu odkupu. — Po-I ..BoljSi uradnik". 13194 nudbe pod ..Takoj 1924" na — - - _______upravo ..Jutra'. 1331'i BoJjSemt: gospo.lu j ~ se odda lepa, elegantna ln Pekarijo solnčnata soba z električno vzainem v najem, event. tudi razsvetljavo ln pos. vhodom, proti primerni odkupnini. — Naslov pove uprava ..Jutra" Ponudbo na upravo ..Jutra" 13171 pod ..Pekovska obrt". 13100 Kje bi se našlo usmiljeno srco za rešitev lz hudega gorja. — Ponudbe so prosi pod „V težkih dneh" na upravo ..Jutra". 11391 Najdražji! V duhu sem vedno ob Tvoji strani, lepi spomini mi olajšujejo ločitev. Poljublja Te. 13101 Prostov ja\ra dražbi v zapuščino pek. Fraaetla Rudholzerja spalajočlb r , J motov: pohištva, -azl Tla ur. urarskega orodjv ptrii.-. itd., se vrši v ponedeljek du«t 7. julija 3924 ob 15 uri v Ljubljani. Karlovska <-.r.-;r. št. 15. pritličje levo. 3315* Gospod Bukova drva iupl vsako množino družba ..Ilirija ". Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 13488 star 25 le*, se želi seznaniti z damo. ki bi mu pomagala do eksistence. Poznejfa zenitov ni izključena. Roflek-tantinje vabim, da se odzovejo pod ..Hvaležnost" ca urravo ..Jutra". 13119 Pesniški zbirki Fr. Zbašnik - PESMI - Vez. 21 Din, brož. 9 Diu pošt. 1-50 Din A. Debeljak SOLNCE -SENCE- Vez. 15 Din, broš. 9 Dia pošt. I i5 Din TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana . , .. .. , ! RafcMer. brek ali kočijo Par damskih oblek 1 - , novlb, a« proda po 100 Din Naslov pove uprava ..Jutra"' 13487 Deček ki Je dovržil petrazr. ljudsko Solo 5 dobrim nspehora, si želi mesto učenca v kaki večji trgovini v mestu ali trgu. kjer bi mu bilo mogoče obiskova+i med učno dobo Se obrtno Solo. — Prvi pogoj brana in stanovanje v blSi. Ve* pove Andrej Lužar, Podzemelj, p. Gradac. pelokr. 13141 , Briljantni prstan brlljantne uhane ln fino zlato uro z dolgo verižico, prodam. — Naslov pove uprava „Jutra". 13497 Konalna banja ■e po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava ..Jutra" 13498 Blagajna registrirna. ameriSka. se proda in ena stara omara — slog Marijo Terezije. Naslov v upravi „Jutra", 1350a ze samea. v dobrem stanju, kupim takoj. Natančne ponudbe z najnižjo ceno je poslati na naelov: Adolf He-rutry, Kranj. 13*89 1 ' Lipove hlode že posekane, v premeru od 30 cm debelosti naprej in od 2 doigostl naprej, potem od 15 cm debelosti naprej tn od 1'501« naprej, kupuje stalno lesna tvrdka Vinko K r s t a n. Maribor, Maistrova ulica it. ia. — Proei tudi ponudbe za večjo Jesen- sko in almsko dobavo oboj9- i vrstno navedenih lipovih hlo-I dov. — Istotam Be takoj kupi nekaj vagonov lepih gabro- ' vih hlodov. Plača ce takoj. V poštev pridejo saiDo va->gonske ponudbe. 13110 i Veliki in znameniti ,.Jutrov" UCIF Zaloga klavirjev in pianlncv, najboljših tovarn IJoaendorfer, Czapka. Ehr-tar. 5chwelghofer, Orljlnal Stingl Itd. Jc-rlea Hubad, roj. Dolenc. LJubljana, HilSerjeva ulica tt. 5. 1036 ki je vzbujal splošno senzacijo in ga je vsak dan čitalo z velikansko nestrpnostjo okoli sto-tisoč bralcev ;e pravkar izšel v possbni knjigi in lepi opremi. Broi. velja Din 45, po pošti 2 Din več. Naroča se v upravi ,.Jutra" ali pri Tiskovni; zadrugi v Ljubljani. Tamburaši! Sokol t St. Vidu nad Ljubljeno kupi: 1 bisernico. 1 kontraii^, 1 tre-ji brač. 1 drugo bugario ir 1 h«rdo — ako dobro ohranjeni. — Ponudbe je poslat T. navclbo eeno in firme (tovarno instrumenta) uaikesneje do 1".. Julija SoVelskemu dru-Sitb v St. Vidu nad Ljubljano. 13*20 Dober klavir ' r* 1'o-tjfit.e ra ufvovo ..Jutra" pod Slfro „K!;.