m Naročnina za kraljevino SHS MeieCno 43 K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 6S Iv. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 80 K, večkrat popust. Nedelavnost §saf@dž§t@ stapšira©, na SEJI je BILO NAVZOČIH SAMO 112 POSLANCEV. — KOMAJ OTVORJENA SEJA SE JE MORALA ZAKLJUČITI, KER N! BILA SKLEPČNA. Nato preide zbornica na interpelacije, ki se nahajajo na dnevnem iedu. — Narodna skupščina razpravlja ''.atem o vprašanju poslanca Milana Pribiče-viča na predsedstvo narodne skupščine glede izplačila dnevnic poslancu Stojanu Protiču za čas od jo. oktobra 1921. Predsednik dr. Ribar pojasnjuje v govoru ves historiat ''.adcve. Nato preide zbornica na dnevni red. Besedo povzame poslanec Jovai G’o-novič, ki ugotavlja, da ni navzočih dovolj poslancev in da narodna skupščina tega ni sklepčna. Predsednik dr. Ribar odredi nato klicanje poslancev, da se ugotovi število navzočih. Ker ie dognano, da je prisotnih samo 112 poslancev, ugotavlja predsednik dr. Ribar, da je preveč poslancev na dopustu v zrnislu člena 79. poslovnika in da zao predlaga, da se vsem onim poslancem, katerim dopusti ms > bili odobreni, ukinejo dnevnice. — Predsednik zaključi nato sejo ob en četrt na sedem. Prihodnja seja v ponedeljek ob desetih dopoldne. Uredništvo: • - l/i. Teleh» /va: Telefon 44 /e ne vračaj#. Vpi wT" /e priložiti mamk« W odgovor. Beograd, 16. febr. (Izv.) Narodna •kupščina se je danes popoldne 7opet »estala. predsednik dr. Ribar jo je Otvoril ob šestih popoldne. Sprejme »e zapisnik zadnje seje. Prisotni so vsi •Hinistri. Takoj se opaža, da je v zbornici navzočih le malo poslancev. Pred-•ednik dr. Ribar sporoča, da je umrl Poslanec Didak Buntič (klici: »Slava »UM Nato se čitajo zakonski pradlo-«i jih je prejela narodna skupščina, P°tein pa razne prošnje in pritožbe, °r *udi zahteva ministrstva za Pravosodje, da se izročita sodišču po-anca Stjepan Kobasica in Svetozar ldc radi žaljenja časti. Minister otl-°pa od svoje zahteve, da se pjslanec V‘ad,mir Pušenjak (SHS) ixr. ,x, St,_ iscu. Vse te zadeve se odkažejo imu-etnemu odh.iru — V< čina dcino-latskih poslancev p e protivi tena:, »la *e ^0voUujej° dopusti raznim po-toda večina se izreka zanje. tej Priliki zahteva poslanec Jovan ibor°VČeViČ> se uSotov*> ai’ *rra Bi » 'f3 kvorum. ^ narodni skupiči-v*ada zaradi tega velik nemir. — Muslimani ©stanej® I© roadai3@ v vSadil. Kandidata ministra trgovine in narodnega zdravja. Beograd, IG. febr. (Izv.) Večina po-0 cev jugoslovenske' muslimanske e £a^'zacije je na kongresu stranke v arajevem prodrla s svojim prcdlo-®, da muslimanski klub še nadalje tane v vladi g. Pašiča. Muslimanski Wsla»,ci se vrnejo v Beograd še tekom današnjega ali jutrišnjega dne. Kot kandidata za mesti ministrov dr. Spaha in dr. Karamehmedoviča se imenujeta poslanca Osman Silovič za trgovino in Dorvlš Omerovič za ministrstvo za narodno zdravje. Tjko ss ne ©dtesOTfa dragice! Novi zakon o draginji povzroča še večjo draginjo. — Maksimalne cene so ukinjene. - veliko razburjenje v ZAGRCBU. cen zavlačevale v brezkončnost. Vsekakor je ta zakon prišel v najnepn-mernej^em času, ker so cene mesa rt masti radi velikega izvoza živine že itak neprestano rastle, zelenjave pa vsled slabega vremena ni veiikt na trgu, tako da je zahteva večji kakor ponudba. Zato bo jutri sklicana rujna seia aprovizacijbkega odbora, da f-e pošlje vladi v Beograd predstavka, da se ta zakon takoj ukine*, ker bo iz zval ncpoiniri i’vo ogorčenje m silne pokrete delavcev in uradnikov za povišanje plač ter s tem izzval r.edo-gledne posledice v gospodarskem žuljenju našega naroda i.V istem f olo-žaiu je tudi Ljubljana in druga slovenska mesta vsled konftizne vladne prehranjevalne politike. Op. uredn.) Magreb, 16. febr. (I^v.) Danes ;e Opil v veljavo zakon o pobi jan ;u raginje, obenem pa so se ukin^e ^ksimalne cene. Radi tega je nastalo «51. 0 vznemirjenje med zagrebškim . cinstvom. Ta zakon daje trgovcem ** Prodajalcem pravico do čiste-«a dobička. Zato so živilom vseh vrst koj poskočile cene. Mesarj* so n. ju-. visali ceno za svinjsko me^o i o K, *a slanino in mast pa tudi na 90 do °9 in še več kron. Tudi Kmetje so *yišali cene vsem vrstam zelenjave in pečnim izdelkom za pet do test ° *cm’ a'‘ £e & takozvani ms-* • anuiIm hrvatskega bloka res poslal 02iv«?Zcmstvo in kcrnu. Vlada js v tem Po ^pra^a*a-tuj- vlade; odgovor bo crn, kar je o stvari znano, in pa način, kako iz bil memorandum objavljan, negativen. OBRAVNAVA PROTI ATENTATORJEM. Beograd, 16. febr. (Izv.) Današnja razprava proti atentatorju Stejiču in tovarišem se je zaradi polletnice smrti pokojnega kralja Petra preložila na jutri, petek 17. t. m« 1 Beograd, 16. febr. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljal o raznih političnih vprašanjih in sklepal o nekaterih kreditih za posamezna ministrstva. Med drugim je b'.l dovoljen znesek ene^a milijona dinarjev za svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra z ru-munsko prir.cczinjo Mariolo, zlasti za sprejem tujih gostov. Ministru za promet se je dovolilo, da sme napraviti potrebne korake za nabavo materijah za železnice, posebno pa za razširjenj; delavnic. Vlada stoji na stališču, naj se deluje na to, da se naša država kolikor mogoče osamosvoji in stroje in železniške vagone popravlja in po možnosti izdeluje sama. Nato je ministrski svet razpravljal o državnih gledališčih in sklenil, da sc uprave narodnih gledališč izenačijo po vzorcu beograjskega gledališča. Na podlagi sklepa ministrskega sveta bo ministrstvo za šume in rude objavilo natečaj v Sarajevom za večjo dobavo železniških pragov. Ministrstvo za poljedelstvo je pooblaščeno, da izdela r.ačrt o uporabi vodnih sil v Jugoslaviji. Temu ministrstvu so bili dovoljeni tudi nekateri manjši krediti. Nadalje se jo ministrski svet bavil še z nekaterimi važnejšimi vprašanji. Med drugim je bilo na dnev-rem redu vprašanje ruskih bogunccv. Sklonilo se je, da se izposluje pri parlamentu posojilo, s katerim bi se tom beguncem kolikor mogoče pomagalo. Da se to lažje izvede, jo bil izvoljen poseben odsek ministrov in parlamentarcev. KRALJEVO POTOVANJE V BUKA-: REŠTO. Beograd, ;16. febr. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander se 19. t. m. odpelje v Bukarešto. Na potu ga bodo spremljali ministrski predsednik Pašlč, minister za zunanje stvari dr. Ninčič, šel političnega oddelka v- ministrstvu za zunanje Stvari Anasftpijevič, šef zap'snikar v ministrstvu za zunanje stvari Ristič, minister dvora Jankovič, adjutant Hadžič, poveljnik kraljeve rarde Ziv-kovič, maršal dvora Damjanovič in pomočnik maršala dvora Jovičič. Nj. Veličanstvo s spremstvom boclo na ru-mun?ki strani slovesno sprejeli v Turnu Severinu. MINISTRI NA RAZPOLOŽENJU SE RAZREŠIJO DOLŽNOST!. Beograd, 16. febr. (Izv.) Snočl je gospodarsko-finančni komite min'strov sklenil, da sc ministri na razpoloženju razrešijo svojih dolžnosti. NAŠ POSLANIK NA ITALIJANSKEM DVORU. Beograd, 16. fobr. (Izv.) Jugoslovanski poslanik na italijanskem dvoru An-tonjcvlč, ki se jc delj časa mudil v Beogradu in konfor-ral z zunanjim ministrstvom o razn'h važnih zadevah, je včeraj odpotoval v Rim in prevzame zopot svoje posle. RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd, 16. febr. (Izv.) Koncem meseca fobruarja se sestane v nevtralnem pasu komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo. ITALIJANSKA ZBORNICA. Rim, 16. febr. (Izv.) Zbornica je danes zopet povzela svoje delo. Ministrski predsednik je izjavil v nastopnem govoru, da se njegov kabinet zopet predstavlja zbornici, da čuje njeno sodbo. Oovorcč o zunanji politiki je ministrski predsednik poudarjal, da je Italija, ki ostaja v skupini svetovno politiko vodečih velesil, prinesla entento duha zmernosti in spravljivosti, ki je tako potreben za obnovo Evrope. — Glede mednarodne gospodarske konference v Genovi je izjavil ministrski predsednik Bonomi, da bo Italija pripravljena do določenega roka, ki sc doslej ni izpremenil. POGODBA MED NEMČIJO IN AVSTRIJO. Berlin, 16. Kbr. (Izv.) Državni zbor je danes v vseh treh čitanjih sprejel zakonski načrt o pogodbi med Nemčijo in Avstrijo glede vojnih invalidov in vojnih sirot. Nadalje je v drugem in tretjem čitanju soglasno sprejel tudi zakonski načrt o nemško - švicarskem razsodišču. LLOYD GEORGE NE ODSTOPT. London, 16. februarja. (Izv.) Ofi-cijclno se detnentirajo vesti, da bi angleški ministrski predsednik Lloyd jieorgs imel nauien odstopiti, €®ate!.s65 sa «sako ssra©. Ko smo še pred sprejetjem ustave opozarjali na različne napake in. slabosti v ustavnem načrtu, so nas demokratski listi opsovali s protidržavnimi elementi. Ko smo opozarjali, da centralistični upravni sistem nikakor ne odgo-vat ja potrebam našega naroda in naše države, so nam demokrati, ti predsta-vitelji centralizma in preko njena povzročitelji vsesa zla v naši državi, odgovorili, da je centralizem nujen pogoj za uresničenje narodnega jedinstva. Brez centralizma da se bo razvil pri nas plemenski separatizem ter da bodo v avtonomnih pokrajinah vzrastle težnje po še večji upravni samostojnosti, kratko-malo, da se bo vse naše kulturno in politično življenje čimdalje bolj oddaljevalo v teh smereh, mesto da Li se potom centralizma spojilo v veliko in silno kulturno in politično enoto edinstvenega naroda. In demokrati so šli svojo pot in dosegli, kar so hoteli. Vse je centralizirano v Beogradu: državna uprava, šolstvo, sodstvo itd. In kaj je posledica?! Jugoslovanski narod, ki je bil po prevratu resnično navdušen za narodno edir/stvo, katerega je čutil globoko v svojem srcu, se je vsled centralističnega nasilja pričel ohlajati za idejo edinstva. In ko so vsled tega hoteli centralisti še z večjim nasiljem uveljaviti svojo voljo, jc iz brezbrižnosti nastal odpor, ki zavzema čimdalje večje dimenzije in čimdalje ostrejše oblike. Iz želje po široki pokrajinski samoupravi nastaja volja do konfederacije, ki že grozi preiti V težnje po popolni državni samostojnosti. Istočasno pa postaja prepad med posameznimi plemeni, posebno med Srbi in Hrvati vse globlji in vse širjl in ta prepad napravlja naše narodno edinstvo vsak dan bolj iluzorno. Tega dejanskega položaja v naši državi so brezdvomno v prvi vrsti krivi centralisti. In čs trdijo oni, da to ni res, temveč da ja temu kriva avtonomistična opozicija, potem jim slavimo samo eno vprašanje: Zakaj ne Iščete sporazuma v imenu narodnega edinstva, v katerega imenu ste — vsaj tako st$ dejali —■ vsiljevali centralizem ljudstvu, ki ga ni hotelo in kateremu prina$q propast. Zakaj v imenu narodnega edinstva, ki bo sicer propadlo, ne žrtvujete svojega centralizma in z iskrenim sporazumom ne popravite po možnosti zla^ ki sle ga z vsiljevanjem centralizma prizadejali, sveti ideji Jugoslovanstva?l Vemo, da nam ne boste dali odgovora! Zato ga damo javnosti mi: Narodno edinstvo jim'je služilo le kot krinka za uvedbo centralizma, potom katerega so lahko prišli do politične in denarne moči it: le potom katerega se še lahko drže v svoji notranji gnilobi. Danes pa, ko bi morali za narodno edinstvo žrtvovati centralizem in s tem svojo uzurpirano politično moč, pa pravijo: centralizem za vsako ceno, čeprav narodno in magari še državno ediif-stvo vzame vrag. Centralisti za vsako ceno morajo izginiti z jugoslovanske zemlje, ker šelg potlej se bo moglo uresničiti Jugoslovanstvo. Skupiiina s&dnikov. Beograd, 16. febr. (Izv.) Tu je bila skupščina sodnikov iz vso države, na katori so razpravljali o težkem stanju sodnega stanu. Odposlanoc ministrslva za pravosodstvo je izjavil, da je upanje, da se b* z zakonom poboljšalo stanje sodnikov. Na skupščini se je odboru izrekla zaupnica in po govoru, v katerem se je izčrpno razložilo bedno stanj2 sodnikov, se je sprejela nastopna resolucija: 1. da se doklade po 600 dinarjov plačajo kakor prej neodvisno od drugih doklad, da se to razširi na vso državo in doklade izplačajo od t. januarja dalje, da se piače sodnikov izenačijo v vsej državi ter da se kronske plače prevedejo na dinarske plače; 2. da se čimprej sprejme zakon o sodnem redu z izpremembami, ki jih 'ji predlagalo udruženje sodnikov; 3. da se vlada bolj briga za sodni stan. Ta resolucija se bo danes predložila ministrskemu predsedniku, predsedniku narodne skupščine in pravosodnemu ministru. Iteptist ms€ilwsk© siksspIiiM©. OVACIJE DRŽAVNEMU UPRAVNIKU HORTHVJU. — VOLILNI ZAKON. Budimpešta, 16. fobr. (Izv.) Narodna skupščina je danes nadaljevala debato o volilni reformi. Cb 8.20 zvečer jo izjavil predsednik zborn'ce, da prekinja sejo. Ministrski predsednik grof Bothlen je nato izročil lastnoročno pismo državnega upravnika Horthvja, ki ga je prečltal predsednik. Dopis nagla-ša, da je z današnjim dnem prenehala dvoletna .doba narodne skupščine, vsled čosar z današnjim dnem preneha delovanje madžarske narodne skupščine. Vse stranko zbornice, tudi skrajna levica so nato začele navdušeno vzklikati državnemu upravniku. Edinole Friedrichova ekstremna legitimistična stranka se ni udeleževala ovacij. Nato so se dvignili vsi poslanci in galerija tor začeli peti narodno himno. Predsednik Gaal jo nato podal pregled delovanja narodne skupščine v preteklem zakonodajnem zasedanju. Tekom popoldanske seje je državni upravnik Horthy sprejel v avdijenco poslance grofa Apponyija, barona Sze-renyija in Teodorja Homonayja, ki so mu izročili spomenico, v kateri izraža opozicija svoje pomisleke glede predle-žečoga načrta volilne reforme. Orpf Apponyi je izrazil bojazen v govoru, ki ga je naslovil na državnega uprav-nika in izjavil, da smatra uporabo Erie-drichovc volilne naredbe za nezakonito, ako bi se volilna reforma rešila broz parlamenta. Državni upravnik Iiorthy Je zagotovil v svojem odgovoru, da ne more biti govora o kaki protizakoniti rešitvi vprašanja volilne reforme. Vsakdo lahko zaupa v vlado, ki se bo vedno držala ustave. Poleg toga bo vlada pred rešitvijo tega vprašanja povprašala najodličnejše juriste za njihovo mnenje. Dokler ostanem na svojem mestu, je končal državni upravnik, bom preprečil vsako protizakonitost in ne bom trpel, da se kaj takega dogaja. DVIGANJE V VOJNI POTOPLJENIH LADIJ. Beograd, 16. febr. (Izv.) Ministrski svet je sprejel ponudbo in podelil koncesijo nemški družbi, ki bo iz Save, Donave 'in Drave dvigala vlačilce in ladje, ki so bile v vojni potopljene. Polovico dvignjenih ladij bo dobila privatna družba, polovico pa država. Država pri tem poslu ne bo imela nobenih denarnih obvez. EKSPRESNI VLAK MED DUNAJEM IN BUDIMPEŠTO. Dunaj, 16. febr. (Izv.) Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da bo balatonski ekspresni vlak med Dunajem in Budimpešto odslej vozil z Dunaja vsako sredo, petek in nedeljo, na Dunaj pa bo prispel ysali torek, četrtek in, soboto. Zagreb, 16. febr. Devize: Berlin (Cefc) 150—152, (Izplačilo) 152—154.25, BukareSti 244—246.25, Milan 1490—1495, London 1344—1345, New York 307—0. Pariz 2663 eh 2670, Praga 585.50—887. Švica 6000 do P025, Dunaj 4.75—4.85, BudimpeSta 48 do 48.25. Valute: Ameriški dolarli 302—304, avstrijske krčna 4.90—5.10, češkoslovaške krons 5S0—585, napoleondori 1150—1185, nemške marke 151—156, rumunskl leji 232 do 240, italijanske lire 1480—1485, madžarske krone 0—0.50. Curih, 16. febr. (Izv.) Berlin 2.56, New York 513, Londcn 22.32, Pariz 44.30, Milan 24.87, Praga 9.70, Budimpešta 0.79, Zagreb 1.65, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske krone 0.09. Berlin, 16. febr. (Izv.) Dunaj 5,78,1...-lan 971.50. Praga 378.60, Pariz 1638.25 T?), London 875.70, New York 200.54, Cnrlh 3921.03. Praga, 16. febr. (Izv.) Berlin 26.05, Rlm-Milan 253.^0, Zagreb 0, Pariz 455.50, London 229.50, Nevv York 52.35, Curih 1028, avstrijske krone 0.7125, Dunaj 0.7125, italijanske Ure 352.50, Buduaesšta 7.875, Stran 2. .JUGOSLAVIJA* 17 februarja 1022. štev- ^ vo afero. In zato je danes soctjair.i de-mokrat župan v Ljubljani. \’as pa hočejo spraviti na kolena z drugo »noro, s ponavljanjem Kuraltovih »odkriti)«' Priobčite vendar tisti famozni zapisnik in priobčite vse, kar Imate senzacionalnega! Naj svet zastrmi, ko bo čul vse podrobnosti! Samo glejte, da se Vam ne bo vsa vas smejala na glasi Gospod dr. Kukovec očita nam, da nič ne delamo in da bomo vse sv< je postojanke izgubili. Cernu gledate samo z bolestjo v duši, kako propadamo mi? Pravite, da imate toliko inteligence, tako preobilico delovnih in »možnih ljudi. Pričnite s temi množicami delati vendar tam, kjer ne delamo mil Naj zavzemo te množice naše izgubljene postojanke zase, za demokratsko stranko 1 Veliko boi je in pametneje bo to,, kakor pa je čakanje, da osvojimo mi Slovenijo — za demokrate! Gospod dr. Kukovec je posvetil že večkrat nam svojo pozonufct, toda vedno na ta način, da je uveljavil pregovor: govorjenje srebro, toda molčanje zlato! G. minister n. r. zida namreč vse na napačni podstavi. On zeli skupni nastop s SKS ter misli, da želimo tudi mi enak nastop z demokrati. In čeprav smo ovrgli že stokrat to njegovo željo, prihaja g. dr. Kukovec vseeno z njo vedno na novo. In kot dobrohoten patron nas poučuje, kako ga lomimo in kako bi delali prav. Pustite že vse svoje nauke, nasvete m grožnje ter si zapomnite, d.i je SKS popolnoma svoja stranka, ki bi v gotovih trenutkih lahko korakala skupno celo s kleralci proti demokratom « Ali bi radi ponovili ljubljansko napako? Uvod k nji ste storili dne 2. fcb;uarja v Središču. 'G. minister, mi smo pripravljeni tudi za njeno nadaljevanje!« Mislimo, da k temu zadnjemu uspehu JDS ni treba nobenega komentarja. X Sprememba na pokrajinski vladi v Ljub.jani? Zagrebška »blobodna Tribuna« prinaša sledečo vest: lz Ljubljane se javlja, da bo g’, dr. Kukovec v kratkem postal pokrajinski namestnik za Sovenijo. Ker bi g. dr. Kukovec moral potem odložili poslanski mandat, bi prišel na negovo mssto kot narodni poslanec g. Ivan PreUor-šek. Sedanji pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Iv. Hribar naj bi postal naš poslanik na Reki. Odkod je »Sl. Tribuna« dobila to vest in v koliko je njen vir verodostojen, se d.sedaj nismo mogli informirati. Najbrže pa bo to le pobožna želja gotovih gospodov okolo glasila Delniške tiskarne. X Naš ugled v Evropi, Minister finance je dovolil beograjski občini, da sme uvesti iz Rumunije 200 vagonov brez carine. — Poljedelska in se-1 jaška država, kot je naša, je dočakala, da mora nabavljati žito za pie'irano svoje prestolice v inozemstvu'! V i-v-ropi smo z našim ugledom pri kancu!« Tako tarna beograjski »Balkan«. Malo pozno je »Balkan«, natzagri/e-nejši ccntralistično-hegamp’iistični list v Beogradu to konštatisa&,iw. vendar je to razumljivo, ker tallizu ko sedaj, menda res še ni mo^el otipati sijajnost posledic centralizma. X Itaiija namerava na genovski lcon?crenci nastopHl proti Jugoslavlii. Ital. Vlada pripravlja, kakor javlja »Pravda«, za mednarodno gospodarsko konferenco v Qenovi predlog glede razorožitve na kopnem. Ta italijanski predlog o razorožitvi, ki je propadel r.a washingtOnski konie-renci, je naperjen proti Jugoslaviji. X Mala ententa in genov?;!:* konferenca. Dopisnik »Mornutg P'.ste« javlja, da mala ententa ii edina glede zadržanja na konferenci v Ge n c-vi. CehoslOvaki hočejo, da se Pusua prizna, dočim se Jugoslavija temu pro-tivi. X Odgoditev genovske Konference? Iz Pariz^yf>oročajo, da je mvgoče, da se ger.ovska konferenca odgoiii za tri mesece. X Položaj na Reki. Iz Rima poročajo: Položaj na Reki se ie posiabsal. Predsednik Zanella je naprosil italijansko vlado, naj razoroži i'aii#te. Agenzlja Stefani domentira vest o prihodu italijanskih čet na Retco. X Sporazum med macedonsko-bolgarskimi revolucionarji m turškimi nacionalisti? Atenski dopisnik *Ti-mesov« poroča, da so inacedousko-bolgarske revolucionarne organizacije sklenile sporazum s turškimi nauona- mi listi. Turški emisar Djebad Abar ie bil nedavno v Sofiji in je konfernal z nezadovoljnimi muslimani na Kosovem. Ta pogajanja so nevarna za mir na Balkanu. V Jugoslaviji se smaira, da pomaga Italija urškim naci jnalistoin. X Nemške reparacije. Kakor izročajo listi, imajo delegati rspara-cijske komisije, ki so dospeii v Berlin pred nekaterimi dnevi, nalogo, da se pogajajo z nemško vlado o posameznostih glede graditve trgovskih ladij, katere mora Nemčija izvršiti za zaveznike na podlagi miro/vne pogodbe. Kakor poroča »Deutsche Allg3ii»:*ne Zeitung«, so delegati zahtevali, la se mora za zaveznike zgraditi v nemških ladjedelnicah 40.000 bruto ton. X Orozn. narednik obsojen vslcd uboja, v Soboto je bil pred voj. sodiščem v Sarajevem obsojen orožn. nar. Simon Dobaj iz mariborske oko'.oe. Obtožen je zločina uboja v Splitu, ki ga je izvršil že v avgustu 1919. Takrat je Dobaj imel nočno služba na Narodnem trgu v Splitu 111 je ponal goste nekega javnega loklla, naj se razidejo, ker je že prešla policijska ura. Nato ga je napadel narednik Nikola Zivanovič, nakar se ie Do:>aj po-služil orožja in težko ranil Zivanovi-ča, ki pa je že prihodnji dan pid’cjicl zadobljenim ranam. Na razpravi pred sarajevskim vojaškim sodu.čein je oil Dobaj zaradi uboja obsojen na deset let zapora. Poleg tega ima plačati 300 dinarjev mesečno ženi ubitega Žuia-noviča kot vzdrževalnino, sestri pokojnikovi pa 10.000 dinarjev kot doto. Dobaj ima tudi poravnati sodne stroške. Sodišče se ni moglo prepričati, da je bil Dobaj v silobranu, zato je obsodba tako stroga. Olsojencu sta bili všeti v kazen dve leti in osem mesecev preiskovalnega zauora. Dobaj je takoj vložil pritožbo proti obsodbi. X Sovj:tska vlada in Francija. Londonski dopisnik »Journala« javlja, da je sovjetska vlada napravila nekaj direktnih poskusov zaradi vzpostavitve odnošajev do Francoske. Sovjetska vlada je ponudila Franciji zvezo proti Angliji, kar pa je ta kategorično odklonila. X Pogoji za obnovo Rusije. Mednarodna konferenca za zaščito privatnih interesov v Rusiji je pod prelsed-stvom Norlensa sprejela več re>"lu-cij. Najvažnejša resolucija predvideva odškodnino za vse škode, ki so ph utrpeli tuji podaniki v Rusiji. 1 ) je najvažnejši pogoj za sode! ^vanje tujega kapitala pri obnovi Rusije. Časopisni glasovi. »Slovenec« pravi v svojem uvodniku, da sta zadnji čas razburili javnost aieri Hercijjotija-PnbiČcvli in spomenica hrvat-skega bloka. Hrvatski blok se sicer glede svoje spomenice umiče, kar pa ne spremeni veliko na dejstvu, ker Se bil* spomenica objavljana doma in zunaj države. Veliko bolj nejasna je afera Prlblčevič. V interesu države je, da se zadeva razOistl. Minister Prlbičevle mora odstopiti od svojega mesta za toliko časa, da se zadeva razčisti pred sodiJeom. »Jutro« očita večini občinskega sveta ljubljanskega, da lahkomiselno gospodari. Očita, da je draginje, stanovanjske bede, kriva večina. Očita, da večina nalaga ljub- ljanskemu prebivalstvu neopravljen* ke. (Opozarjamo na naS članek »Za nap” dek slovenska prestolice. Op. ured.) »'Naprej* ponatiskuje na uvodnem n*** stu članek R. VVuehringerja, ki je izse,l »Neues Wiener Tagblattiu in v katerem priporoča avtor zlat denar kot ra<-'l*r.lS^» enoto. Vse plače in vsa plačila naj bi *• računala v zlatem denarju, izplačevala P* v papirnatem po kurzni vrednosti zlata#* denarja. S tem bi odpadli vsi mezdni boji In bi megli trgovci zepet prodajati na M*" dlt, ker bi se ne bilo treba bati kurzne raz* like. Pod istim pogojem bi se Sele rnoSl® spraviti tu Ji denarno gospodarstvo v ravnotežje. Druga stran reforme se tič* ureditve denarnega gospodarstva naprav inozemstvu In dela za zboljšanje kurza P®* pirnatega denarja. V državnem preračunu se mora najti ravnotežje med dohodki 1“ izdatki, ker dokler se ne doseže to, ni ml* sliti na zboljšanje kurza našega papirus* tega denarja. »Slov. Narod« razpravlja o genovski konferenci ter pravi, da ima Genova pome* niti konec svetovne vojne in pričetek nov* dobe v Evropi. Stvari po vojni so se ra2Vj* jale preccj drugače, kakor so si to predstavljali Francozi in Angleži In z njimi vred tudi Italijani. Osvobojeni naredi *• organizirajo in ss hočejo krepko uveljavi« v evropskem svetu. Bcneš je ustvaril malo antanto, ki irnponira že tudi veliki antanti in ki hoče v Oenovi nastopiti kot solidareO blok. Pa tudi premaganci se dvigu:ejo od tal lin Angleži so vsled tega uvideli, ds edino pot sprave privede Evropo v ravnotežje. Proti enakopravnosti Nemčije pa s® še vedno bori Francija, ker se boji njen* rastoče moči. Zato hoče imeti vsa petrebn« jamstva za svojo bodočnost. V to ra, smislu se vrže sedaj predtrgajanja med AnglJii in Francozi. Poleg Francije pride v poštev tudi Rusija, ki kaže resno voljo za mirovno sodelovanje. Okclt Imen Beneš, Lloyd G®* orge in Poincarč se giblje usoda genovskega zborovanja in evropske bodočnosti Mi Slovani zaupamo v moč mak* antant* in upamo, da prinese Genova če že ne vsega onega, kar se napevedule, pa vsaj ukra« pltev misli za tipostavitev Evrope. •Novi čas« dela reklamo 2a drugo Številko »Socijalne mislU ter pravi, da bo v njej izpovedano, da mora biti vera največje I11 najbolj silno gibala v boju zatiranih, ogoljufanih in zaničevanih množic, ki vpijejo i* dna svoje bede po socijalni pravičnosti. Gospodarstvo. + Dobava jeklenega rmterijala. Ravnateljstvo državnih žele2nlc v Subotici razpisuje 2a dan 21. marca t. 1. pismeno ofertalno licitacijo gle« de dobave raznega jeklenega mate-rijala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani interesentom na vpogled. 4- Dobava vrvarskega blaga. —* Ravnateljstvo državnih Železnic V Subotici razpisuje na dan 29. marca t. 1. pismeno ofertalno licitacijo glede dobave vrvarskih izdelkov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. + Dobava električnega mater!« jala. Ravnateljstvo državnih želez-* nic v Subotici razpisuje na dan 15. marca t. 1. pismeno oiertalno licitacijo glede dobave raznega materijah za električno inštalacijo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ia obrtniške zbornice v Ljubljani Inte« resentom na vpogled. + Dobava lesnega olja. Ravna* telistvo državnih železnic v Subo* tiči razpistUe na dan 27. marca t. L pismeno cnertalno licitacijo glede dobave 60.000 kg lesnega olja. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske Ifl obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. + Dobava asbesta. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo asbesta v ploščah in vrvicah. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 1. marca t. 1. 10. ure dopoldne pri imenovanem ravnateljstvu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —- — . f ■ imi 1 m n it -1 ~n mn* 1 *ir^~ Pripore Jamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin tri 8. Hranilne vloge na knjižice in aa tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. ■ Sklepi zadnjih sej občinskega sveta ljubljanskega so dokaz za odličen smisel za napredek slovenske in jugoslovanske prcstolice. Večina občinskega sveta je dokazala, da ima odločen namen izvesti velikopotezni komunalni program. Agitato-rično shodarstvo je zadobilo konkretne oblike v resnem in smotre-nem komunalnem delu. Programi se pretvarjajo v resničnost. Manjšina v občinskem svetu ne kaže prav nobenega smisla za napredek Ljubljane. Pri vsaki priliki hoče zavirati udejstvitev komunalnih naprav, katere bi morali prav za prav že zdavnaj imeti in jih nimamo vslcd krivde današnje manjšine, bivše večine. Manjšina je nedorasla velikim projektom in ne more dcjmiti novega časa. Po mnenju manjšine naj bi ostala Ljubljana še naprej dolga in zasoana vas. K sreči se večina občinskega sveta ne da izbegavati po ugovorih manjšine in gre jasno po začrtani poti naprej, v korist ljudstva in v povzdigo centra Slovenije. Večina občinskega sveta se dobro zaveda svojih dolžnosti in odgovornosti, ki jo je prevzela s tem, da vodi gosno-darstvo največjega slovenskega mesta. Stanovanjska beda. Za omilitev stanovanjske bede bi bila v prvi vrsti poklicana država. Toda država ne stori ničesar. Vsi načrti so ostali neizvedeni; številne stanovanjske enkete in stanovanjske naredbe so ostale prazen udarec v vodo. Neštevilne družine so še danes obsojene, da stanujejo v vagonih In kleteh, kjer zmrzujejo in si kvarijo zdravje. Država ne zgradi stanovanjskih In uradniških hiš niti /a svoje urade in edvzema z namestitvijo v privatnih hišah veliko število stanovanj najpotrebnejšim. Šele v drugi vrsti je poklicana obči "a. da gradi stanovanjske hiše. jubljanska občina je vse ukrenila, s svoje strani zadosti dolžnosti s gradnji stanovanjskih hiš. Prizna-;ni3t da tudi ljubljanska občina še ni » fOrila toliko, da odpravi stanovanjsko bedo, kar se pa kar čez noč tudi • -oriii ne da. Pokazala je pa dobro '’•&!’o, da izvede vse, kar je v njeni meči. Pri stavbnih dovoljenjih stoji rrtosma uprava na stališču, da se do-•-Tlijo vse dopustne olajšave, samo, -•'■i se zviša stavbna možnost iti pod-. • otnest posameznikov. OlajJave se dovoljujejo pri načinu grrdenj in v velikih slučajih so se spregledale ostrine stavbnega reda. V kolikor je bilo to mogoče, je graditeljem hiš priskočila mestna občina ra ponrč z lastnimi stavbnimi parcelami. Ni se strašila žrtev, samo d't se odpo-more stanovanjski mreriji. Za vsakogar je pa j:’sr|o, da mestna občina iie more predati vseh svojih parcel privatnikom in še to za znižane cere. Varovati se mora občinsko premoženje in občini morajo ostati ra razpolago gotova stavbišča za občeko-ristr.e javne naprave, katere namerava in bo morala občina zgraditi. Na Prulah gradi mestna občina Še po sklepu bivšega občinskega sveta stanovanjsko hišo, ki bo letos dograjena. Nepozabljeno naj pa ne ostane, da se je gradila stanovanjska hiša po načrtih, ki so predvidevali mesto primernih stanovanj, luknje, ki ne odgovarjajo najprimitivnej-šim zahtevam stanovanjskih prostorov. Načrt se je sedaj izpremenil v toliko, da so sc odpravili najbolj kričeči ncdcstatld. Vsega ni bilo mo-ge če ^popraviti, ker se je med tem že hiša gradi1,1. Kar je bilo mogoče, se je storilo. Eivša večina občinskega sveta je imela pač to nesrečno roko, da je hotela imeti vse stavbe v Ljubljani po vzeru zavoženega Mestnega doma in hotela Tivoli. Sedanji občinski svet je sklenil nadalje, da zgradi še dve stanovanj- I&kosS« PHa K?. Za vstop v Petrovo baziliko o j ri-iiki kronanja so se izdajale vstopnice. Rim se je j:otezal zanje, kakor za dragocene srečke in namesto 30.0.10, kakor So prvotno nameravali, je bilo izdanih nad 40.000 vstopnic. V nedeljo zjutraj ob 4. uri so varnostne straže zasedle določena mesta na trgu \ red sv. Peirom in istočasno so začeli prihajati ljudje, ki so si hoteli zagotoviti ugodno mesto. Ob 5. uri je Li’o že zbranih pred cerkvijo 15.00’) ijidi ki so vsi drhteli v jutranjem mrazu. Ob 6. uri, ko so cerkev odprli, so se zlile množice vanjo, kakor veletoki. Dotok je naraščal od.minute do minute in se zajezoval na trgu. Ob 8. uri d »poidi? je bila bazilika tako polna, da bi tudi ena oseba ne mogla več vanj.>, 1 tu Ji ne iz nje. Ljudje so stali po oltarjih, ob kipih, povsod, kjer je bilo prostora za euo iiogo. skl hiši. Nobenega §e tako zaslepljenega politikastra menda ne bo najti, ki bi ugovarjal tej nameri. Mestna občina mora nastopati v stanovanjskem oziru inicijativno in vzgledno, če noče, da zastane vse stavbno gibanje v Ljubljani na mrtvi točki. Stavbna možnost je bila dosedaj v Ljubljani v veliki meri izpodbita vslcd špekulacij s stavbnimi parcelami. Na najprometnejših krajih imamo v Ljubljani vse polno stavbnih parcel, ki kratkomalo niso na prodaj in posestniki samo čakajo, da sc cene višajo in draže v nedogled. Ce je pa že parcela na predai, se pa zahteva tako ccno, da jo nihče re zmore. Neopravičeno je tako dobičkarstvo. Večina občinskega sveta je zato sklenila, da se nezazidane parcele obdavčijo tako visoko, da se špekulaciji izpodnese tla in neposredno prisili posestnike, da prodajo stavbišča. Nikomur se ne bo več izplačalo zadržavati prodajo stavbnih parcel, ker bedo obremenjene z davki. Na ta način se bo tudi zmanjšal neopravičen porastek na ceni. Davek pa ne sme biti za vse stavbne parcele v mestu enako višek. Parccle v sredini mesta so nujnejše za zazidavo, kot one na periferiji. Zato je mesto razdeljeno na okraje z različnimi predpisi davkov. Pri odmeri davkov na ne^arM-dar.e parcele se je pa moralo paziti tudi na to, da ne bodo obremenjena zemljišča, ki že od nekdaj služijo za prideljavo zelenjave in vrtnarstvo. Te parcele so oproščene davka. Kot na eni strani novi davek po-cenjuje stavbne narcele in sili špekulante z zemljišči na odprodajo, bo na drugi strani davek donašal rrestni občini znaten vir dohodkov. In kar je zelo važno, davek se ne more prevaliti na nikogar in ga bo moral plačevati res samo tisti, ki špekulira z zemljiščem. (Dalje prih.) Mjt lliftiiiL Pod naslovom »Enotna protiklerikalna fronta« prinaša včerajšnji »Kme tijski list«, oficijelni organ samostojne i kmetijske stranke članek, v katerem odločno odklanjajo dr. Kukov-čeve lekcije, kakor tudi njegov načrt za koncentracijo naprednih si>. J\ied drugim pravi člankar dobesedno sledeče: »Smo za antiklerikalui blok, če so v njem tudi delavci. Brez njili ne mo-lcmo biti za noben antiklerikalui blok. Naš zdrav kmetski razum, na katerega je apeliral g. dr. Kukovec, nam namreč pravi, da bi smatrala enostranski antiklerikalui blok javnost le za volilni manever demokratske stranke, pri katerem bi šli mi za gospode demokrate v ogenj po žerjavico. Hvala Bogu, da nas je spomnil g. dr. Kukovec na naš zdrav kmetski razum. Načelno je naše stališče torej tako. le: Vsenarodni antiklerikalui blok odobravamo, drugega pa odklanjamo. To je naš odgovor na poziv g. dr. Kukovca. Sedaj pa še malo odgovora na njegov izziv. Zavračamo odločno vsako skupnost z nar. napredno javnostjo, ki ie itak ni Več in ki so jo pokopali prav sedanji demokrati. Smo napredni, fudi naprednjaki, v kolikor pomeni to človeka, stremečega za napredkom človeštva. Drugači pa smo samostojni kmetje in nič drugega. Za sodni stol na-rodnonapredne javnosti, pred katerega nas kliče g. dr. Kukovec, pa se ne menimo. » Ves izziv g. drja. Kukovca ni nič drugega kakor ponovitev one usodne demokratsko napake, ki So jo storili v Ljubljani ob županski volitvi, k*1 t-o storili namreč prav vse, da so se razšli 2 narodnimi socijalisti za večne čase, disi brez n jih, kakor kaže dr. Kukovcev poziv, vendarle uo morejo živeti. Narodne socijaliste so hoteli spraviti na kolena demokrati s Pesko- Cerkev je bila sijajno okrašen.! 2 baržunastimi preprogami svitloru-mene barve z zlatimi osivi. Vatikanske straže v slikovitih uniformah so delale špalir. Oltar stolice sv. Petra je bil okrašen 2 rdečim batžuuoin in tiaro na vrhu. Na štirih straneh ab-side sa stale tribune 2a diplomata in duhovščino. V cerkvi so bile nameščene tudi štiri rešilne postaje. Čimbolj se je bližala ura papeževega prihoda, tembolj je naraščala nestrpnost množic, Cerkvena vrata so zaprli. V tem se je v Vatikanu po notranjih stopnjicah, ki vodijo v kapelo najsv. Zakramenta, razvil sprevod. Spredaj so šli ceremonierji, prokuratorji in nešteti drugi vatikanski funkcionarji, noseč znamenje papeške oblasti, potem onati, škofje in nadikoij'?, patriarhi in kardinali. Za njimi je počasi stopal papež, obdan od štirih Švicarjev z golimi meči, za njim poveljniki straž ia dvorni dostojanstveniki, Dospevši v kapelo najsv. Zakramenta je papeža pozdravil nadduhov-nik vatikanske bazilike Merry del Val, ki je imčl krat6k nagovor; natj je papežu poljubil roko in nogo, a papež ga je objel, Nato se je visoko na stolu prikazal papež v svojem belem oblačilu iti dvignil roko k blagoslovu. Začela se je sv. maša. Papežu sta stregla na desni kardinal dekan Vanu-tel 1 i, na levi kardinal diakon Bifleti ter množica prelatov. Pred glorijo so sc kardinali zadnjič poklonili papežu, poljubljajoč mu prsi oz. roko in nogo. Pri sv. obhajilu je papež obhajal tudi oba kardinala, ki sta mil stregli. Po sv. maši se je približal slovesni trenOtek kronanja. Papež se je v/j el na prestol, ki so ga obstopili kardinali. Zbor je zapel staro hinnij o kronanju, kardinal Vanuteli ie z ganjenim glasom molil Oče naš: ra to se ;e približal papežu s tiaro kardinal Pisle-ti in mu jo položil na alavg ». sloves- nimi besedami: »Sprejmi tiaro, okrašeno s tremi kronami, in vedi, da si oče knezov in kraljev, voditelj sveta, namestnik našega Odrešenika Jezusa Kristusa, kateremu bodi čast iu slava iz vekov v veke«. Množice so pozdravljale novokro-nanega papeža, pevski zbor je zapel himno: »Ti si Peter . . .«, a 2 lodžije so donele srebrne trobente. Med nepopisnim navdušenjem množic je papež po isti poti kakor ob prihodu zapustil cerkev sv. Petra, neprestano blagoslavljajoč množice'. Na trgu pred cerkvijo je valovila nepregledna množica nad 2oo.c-oo !'u-di. Predvsem so bili tu seveda Rin..;a-ni in Lombardi ter Italijani sploh, toda med jimi so bili pomešani tujci in pripadniki menda vseh naiodov sveta. Bilo je čez eno uro popoldne. Tedaj se v celi širini trga razvrste vojaške čete; ravno nasproti baziliki se postavi kraljeva straža na koniih, Nad trsom m ooiavi «&rw&Uu. kruii r.ckaj časa nad množico, nato se f* izgubi v sinjini. Tedaj se na central* rem balkonu široko odpro vrata, Služabniki razprostro preprogo s pnpe* ževim grbom in kmalu nato se obda® od kardinalov prikaže Pij XI. v »vO* jem belem papežkem oblačilu in • ti* aro na glavi. Množica pada na 'koleji*, čete prezentirajo orožje, a papei dvi* gne roko k novemu blagoslovu. Trenotek je bil veličasten, nepopisen in nejjozaben, Sam papež ni n*0* gel odoleti vtisu in je za hip »av?«t obstal. Nato se je okrenil k odhodu, toda množice so ga še enkrat priklicale nazaj in še enkrat je dvignil roko k blagoslovu. Tako se je završilo to znanierut£J kronanje Pija XI. Dal Bog, da bi novl papež ne samo Italiji, ampak celcW“ svetu izpolnil nade, ki jih po*aIŽ® nanj I (Prosto po izv. poročilu »Nov. ft«v. 39. JUGOSLAVIJA' 17. februarja 1922. Stran. 8 Dnevne vest! '9 . “*• Izprenombe In dopolnitve v taksnem f? Vnstojbinskem pravilniku. Štev. 13-1922 Uradnega lista vsebuje izpremembe In do-J .,allsllera in pristojbinskem pravilniku, katere je predpisal minister za fi-ance na podstavi izprememb, Izvršenih po zaKonouajnem odboru Narodne skupščine v acasncm zakonu o taksah in pristojbinah. uncinstvo_ utegnejo zlasti zanimati sledeče flolotbe: Taksa na oglase v dnevnikih: itd. Nova točka 22 čl. 0 določa podrobno, kako »e mora širina in dolžina oglasa izračunati. Uglasni taksi ne podlegajo: repertoar državnih in državno priviligiranih gledališč, obvestila o naročnini, kritike (recenzije), odgovori uredništev v čisto njihovih poslih m oglasi v časniških beležkah, ki se iz hu-manitar. razlogov tiskajo brezplačno. Pobi-. .ta,!?se se vrš' na Priiavo lastnikov ali Udajateljev dnevnikov itd. navadno za vsa-£»i«„ e za ko'cdarje, kataloge in se mora taksa položiti, preden se »»ni*0* Pr0<^aja^- Z desetkratnim 2neskom “•Plačane, odnosno prikrajšane takse se nff^U-iC!0 vsi’ *ci se Pregrešijo proti tem »‘som- — Veselična taksa: Kazenska n« se ra,z51rjaJo na prodajo vstopnic ce?*’ ^akor s0 bile taksirane in na p ireditve, ki so zavezane višji taksni stop-" i. ako so bile prijavljene kot prireditve, fnb»° 2avezane nižji taksni stopnii. — v«£?Q na. voz.ila: Nova določila in nekatera tn Pojasnila so se že objavila v razgla-?ie?acije ministrstva financ št. B H i, , ’z Ieta 1922 v Uradnem listu štev. 13 Tabt 1922 *P v dnevnem časopisju. — iJopn Ua vozovnice, potniško prt- ieW„-psf' eksPresno in ostalo blago na ksa ^‘C l're^n‘k ladjah in tramvajih: Ta-tkiihn' p°b'ra skupaj z voznino in se mora 2neSek označiti na vozovnici, od-,vozninski tarifL - Te takse so 2& Prostiperonske karte, listki v določenega sedeža v vlaku, In v ,vozovnice, vse pošiljke države Drlv/^iu Pošiljke samoupravnih teles, Cah T u ose'5 *n družb na svojih železni-kittere a se _ pobira na podstavi izkazov, tokih Odložijo uprave železnic v gotovih srednth n.eposredno generalni direkciji po-Ta takt ‘ — Taksa na lovske karte: taksnem se P°bira P0 številu lastnih psov po ^‘l^manca, s katerimi lovu ne pa iti . - —Hi e2a ta vrednost^ znesek 2000 kron.* ruu na*etil1 tujih psov. — Razsoditi 1“Stotne pristojbine po 1 % od sodb ¥rMn'ep0v sodišč so povišane na 3 % od *“»ti spornega predmeta, če in kolikor ta vrednost znesek 2C00 kron. 2 Napredovanja pri Južni železnici. ftovam ti0 od '■ Januarja t. 1. so ime- Ivan m a„vii)e nadzornike gg. nadzorniki: BoAt^ Juri] Dobovišek in Fr. nadzornike so imenovani mnn i revidenti: Peter Janc, Fr. Oster-!elin’i.ios' Krahulik, Fr. Soukup, Emanuel jjU vA,. Anton Dorrer, Viktor AdamTC* ln T Klarman, Pavel Lagarič, Al. Vehovc ■- p/are^ Tremani. — Za višje revldente so Kot 1 revidenti: Fr. Gnezda, Fr. t?nlPar> Rud- Šegula, Iv. Witlowitz, Fr. leni an’ ^r- Maicen. Teodor Drovenik, J. TSk°» Fr. PustosIemŠek, Lenard Feliks in t. Bregar. — Za revidente so imenovani Mat p,r*sV*v*: Ciril Vrančlč, Al. Černač, Rud. Marsel, Pavel Cychl, Jos. Jošt, » Ježbimik; dalje poslovodji Fr. Outrata to J?K“ postajni odpravnk Iv. Osojnik V? Skladiščnik Fortunat Kurnik. - Za pri-X. ye so imenovani gg. progovni mojstri: afld;i- ra711?erEer* K- Jančič in Le°p- Juh, aoaije vlakovna preglednika Jak. Majcen £m>vLU-r0 , Sch°ss ter končno postajni od- Iftrnu , nt- Skrobar. — Gradbena višja Ptri c*t. ?ta postala RK- komisarja inž. kom Schulz ln inž- A,b- Vosou: gradbeni Ji.lii1S?>rij pa 80 Postali gg. pristavl-inž.: Mo *^anschenberger, Jurij Kavaia, Jos. jJJNes, Pavel Czechak in Iv. Šorli. — S «n izventurnim napredovanjem je večina !°venskega uradništva nezadovoljna, ker JVmed imenovanimi dobra četrtina Nem- nemškutarjev in Madžarovi 7. °bve2no frankovanle za pisma v Vitu' 0^tno in brzojavno ravnateljstvo Ljubljani nam poroča: »Dognano je, da ? Veliko število pisemskih pošiljk iz naše '''o3Ve za Avstrijo odpravlja neplačano. Avt*S!,-Eodi zat0’ ker Plačajo naslovniki v Drfetn-il- za ! poSiI ne snelo fakn b u Heg0 2 limi postopali 0 kakor z ncdostavljivimi.* faznih sprejem rumunskega kralja in naw, dostojanstvenikov ob priliki poroke bMltr. .ral),a 2 rumunsko princeso je odo-»inistrskl svet 1 milijon Din. kredita. vi„T- Pomična tatvina. V Pragi je bilo *trankf>n°TV*taini5tv0 nar°dne socljaiistične *tine j®- Spas‘°vl so odnesli razne važne li- PjvdMdnikl šol. odsekov morajo biti v n&Z* G ,vnI prosvetni savez je vstavil 4» w zakona o narodnih šolah določbo, ^teljL3'0 bi“ predsedniki šolskih odsekov DiJT Rektorat beograjske univerze je raz- *t011co futt a) za, stalnega profesorja za “co fizike na tehnični fakulteti. Ntata 2? k,°"2ul vV peluha- Minister za k°Hzula v t> * onista v Gr,adcu ležl edina h£i k°m-®dW)shi Ak nar°dne himne. Te dni Ji Je £T“ Kv,> |abs»jszz s as V?tl Sih3- n°y/ ,9l8l. Tudl v ljubljanski Vlilja. tnlh meščanov bi bila potrebna re- “« Ugovec0lZ^V° Pcr!ina >e zapu‘ »i Dvodnn J1 i po mi,H' na mark. H' šoli „ nl morski tečaj pri kme- i"1' Preloži« n,"'-J S.e ,e moral vsled kru,e * bo teorc Ln 1 1 ln ,8' marca' Poučevalo gradov refnl, nf Pr;'lklično 0 napravi vl-P?rCa t. i ohnl rt„lld- Znietck dne 7. ‘II tečaja udalMui urI zI,,traj. Kdor se fesnico pri ravnaj!?1, se ,zeIasl takoi z h lr,u* P. Novnn,«?. !]11 kmet- s°le na ** trounevni ta,Jin°'se tak°i na,o vr-•a*lar»hl tečaj, m ukai.iin! lahko obeh tečajev udeležijo, ne da o! Jim bilo treba dvakrat v Novomesto potovati. — V Slovenski Bistrici se vrši prihodnjo nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne velik shod SItak redkih gostov odšla. Za take prireditve ni čas sredi meseca in ne privabi občinstva tudi ne ime »Jugoslovanska Matica«, če ni denarja. ^Rajnimi Maribor.« Pod tem naslovom priobčuje torkov »Slovenec« vest iz Maribora o koncertu »Narodne godbe«, ki se je vršil skoro ob popolni praznoti, kakor pravi. Nadalje malo zabavlja črez polne gostilne in shode proti draginji v gostilnah. Prireditev v»Narodne godbe« ni bila kaj posebno umetniškega torej, če ni bila obiskana tako, kakor je pričakovalo par posameznikov, radi tega niso Mariborčani prav nič zgubili na kulturi. Sicer pa 50 bili prireditelji sami krivi, če ni bilo več odziva, saj so_ morali celo tisti oditi, kateri so se udeležili, zaradi mraza. Nočemo nikakor zagovavjati obiskovanja gostiln. Pije se gotovo preveč povsod in tako tudi v Mari-boru. A da bi si človek niti ne smel privoščiti kozarec vina, če ne obišče prireditve, kr-tera nosi obilježje narodnosti, umetnosti in obrambnega dcia, služi pa pravzaprav samo par privatnim osebam, tega vendar ne boste zahtevali. Kulturno se bi lahko več delalo, a brez vsakega dela pa le nismo. Sedaj se vrše redna predavanja »Ljudske univerze« in njen kemični tečaj. Gledališče počasi ubijajo poklicani in nepoklicani krogi. Dobro obiskane so še samo ljudske predstave, pa četudi niso operete, ampak resne igre. kakor n. pr. »Za narodov blagor«, »Hlapec Jernej« Itd. To pa zaradi nizke vstopnine, kar smo že omenjali. O shodih proti draginji, ki uspevajo le v gostilni po mnenju poročevalca, misli seveda javen sobotni shod NSS, ki se je vršil v restavracijskih prostorih zato, ker drugih ni bilo dobiti. Nikakor pa ne zato, da bi se tam pilo. kakor bi kdo sklepal Iz notice. Saj ni bilo niti ne miz v veliki dvorani in je bilo itak premalo prostora za poslušalce. Malo več resnicoljubnosti bi se pač lahko pričakovalo od poročevalcev. Pa nekateri Iščejo samo senčne strani in so veseli, če jih najdejo. »Straža« fiCe za demokratsko stranko v mestih — kakor se sama Izraža — »šti-felpucerje«. Rada bi Jih našla v narodnih socijalistih. Menda misli, če ona, oziroma njena stranka, opravlja tak posel pri rdeči Internacionali, da ga morajo narodni socijaiistl pa pri demokratih. Pa se motiio prav korenito! I Celi«. Mesarska obrtna zadruga v Celju Je Imela svoj letni zadružni zbor dne 12. februarja. Zadruga ima 100 članov, 50 vajencev In 32 pomočnikov in je izvršila v preteklem poslovnem letu dva zadružna zbora. Denarno poslovanje izkazuje K 2579.88 lz-cnnn', ker se je odpisalo vojno posojilo 5000 kron. Zadružnim načelnikom je bil za dobo 3 let zopet izvoljen g. Franc Rebeu-scheg, za namestnika pa g. Adolf Urbančič. Z ozirom na bližnji razpust kolektivnih za-diug, v katerih so včlanjeni tudi mnogi mesarji, ,e sklenila zadruga raztegniti svoj delokrog na ves pol, okraj celjski (z mozirsko ekspozituro), brežiški, koniiškl ter sodne okraje šoštanjski. slovenjgraški In rogaški, s čemur se bo število članov zvišalo na ISO. Odbor Celjskega Sokola Je določil članarino za moško in Žensko deco ter gojenke na 1 krono mesečno. Trgovsko-obrt-nt naraščaj Je članarine prost. Predavanja na celjskem Ljudskem vseu<.Mču se vršijo ob pondeljkih ob pol urI *n ne ob 20. uri, kakor so zadnji cas nekateri časopisi pomotoma poročali. . Bratstvo. Seja odbora se vrši danes f' url. zye5lir v pisarni tov. Gobeca v Razlagovi ulici. Radi važnega dnevnega re- k? n* pJ'osii° vsl tov- odborniki in načelnici odsekov, da se seje točno udeleže. .pb/nl zbor »Bratstva« se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob 8. url zvečer v društveni dvorani gostilne »Wilson« v Gaber* Jk Vsak č,an in prijatelj Je d lžan, da se zbora točno In sigurno udeleži! Pomanjkanji solL Soli, tega najvaž-nejšega žlvljenskega predmeta, nam Je zmanjkalo. Do pred kratkim Je bil uvoz ™ rwsi’ proM "apla4'lu monopolne takse po Uln. l._ na kg In se Je sol takrat na drobno prodajala po Din, 1.50. Poznele le monopolna uprava uvoz soli popolnoma prepovedala, češ, da zadostuje domač pri-delek v Kreki (Bosna) za domače potrebščine ter določila stalne cene, tako, da se je sol prodajala na drobno po Din, 1 75 do Din. 2.— Razdeljevanje ozir. prodajo soli Je bi a pridržala monopolna uprava v svojih rokah, kateri aparat pa je bil tako neokreten, da se Je moralo n. pr. na so! katero Je bilo treba naprej plačati, čakati po 3 mesece in več, kar je isto zopet znat-no podražilo. Menda vsled opravičenih pri-tožb- se je mononolna uprava slednjič odločila, oddati prodajo soli v zakup najnižje-mu ponudniku, ter se je tozadevna licitacija vršila že dne 15. Januarja t. 1. za Slovenijo v Ljubljani. Kolikor nam je znano. 5e 0 tateresentov dovolj — akti so romali v Beograd in čakajo tam rešitve. Med časom 9« monopola* uprav* M Kot* jems ve2 novih naroSil, novi podjetnik Se ni potrjen, in tako »mo prišli v dobo. da primanjkuje vsepovsod občutno soli. Ker so imeli nekateii nekje še prikrite zalogo in so prišli 2 njimi sedaj na dan, je cena soli že poskočila na Din. 3.-. Mestni magistrat celjski se je obrnil na monopolno upravo v Beogradu z nujno prošnjo za rešitev nabave soli, in bi bilo priporočati, da isto store ostale občine ter da se za zadevo pobrigajo naši poslanci. D. Q. V mezdno nihanje so stopili v Celju siavbinski delavci. V celjski mestni klavnici se je v tednu od 6. do 12. februarja zaklalo: 1 bika, 29 volov, 47 krav, 11 telic. 3 teleta in 1 pra-S. V d. Neznan 16lrtni deček je nekemu gospodu ponujal rujav cekar, v katerem se je nahajalo razno orodje, kakor kladivo, dleto, sveder, pila, klešče, 4 stari ključi, ena brisača in žeblji. Lastnik dobi stvari na po-icijl, kamor lih je omenjeni gospod oddal, ker so se mu /.dele sumljive. Umrla je v Celju gospa Marica Jekič, soproga ravnatelja podružnice »Savinje« v Beogradu g. Jekiča. Pokojna Je bila rodom s Primorskega. Sokolstvo. Za Sokola na Viču Je nabrala v nedeljo dne 12. febr. t 1. Marinka Jeločnikova v Sokolskem domu na Viču 220 kron. S&orS In tupistika. Slovensko Planinsko društvo naznanja, da se vrši njegov letošnji občni zbor v soboto dne 4. marca zvečer ob 8. uri v salonu gostilne pri »Levu« na Gosposvetski cesti. — Dnevni red: Pozdrav in poročilo načelnika — poročilo tajništva in blagajnika ter računskih preglednikov — volitev novega odbora — sklepanje o odborovih ta samostalnlh predlogih — slučajnosti. Za drsalno tekmo na Bledu se izpolni razpis v Športu v toliko, da je razumeti uuc-Ježbo v skupini junijorjev za vse one, ki še niso dopolnili 18. leto in vse one. ki še niso nastopili v Javnih drsalnih tekmah. Drsalni teren na Bledu bo skrbno pripravljen ter bo nudila tekma vsem tekmovalcem in tudi vsem ostalim največji užitek. K vsem tekmam v nedeljo 19. t. m. na B!ed in Bohinj imajo udeleženci pravico do polovične vožnje na progah južne in državne železnice. Legitimacije se dobe v pisarni Športne zveze in pri športni komisiji vsake tekme. Nedelja obeta bit! prav živahen zimskošportni dan. Velike sankaške tekme v Bohinju, dalje nad vse zanimive in užitka polne tekme v skoku raz skakalnice v Bohinju, na Bledu pa drsalna tekma — to je program, kl bo privabil gotovo vse, kar ljubi krasoto zimske narave. Užitek, ki ga nudi naše gorenjsko ozračje, vrliu tega še vse te tekme je gotovo brez primere nastal gostilnam, kavarnam in veselicam. — Zato vsi, ki Vam je mogoče, v nedeljo v Bohinj in na Bled! Dnsštvesre vesti. Kluba »Soče« redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 19. febr. 1922 v Mestnem domu ob pol 3. uri pop. iu ne ob 10. uri dop. Klub iSoča« vabi člane in prijatelje društva k zanimivemu predavanju g. učitelja Cirila Petrovca o srbohrvatskl narodni oplkl (H. del), ki se bo vršilo v soboto, dne 18. t. m. ob pol 21. url v hotelu Llovd. Velik predpustni ples priredi Sokolsko društvo na Viču v nedeljo, dne 19. svečana 1.1. ob pol 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Na sporedu Je: burka: Drzni zrakoplovec, šaljiva pošta, amerikanska ženitev itd. Sodeluje orkester Dravske divizije iz Ljubljane. Jugos!. akad. društvo »Triglav« v Za-jrrebu prosi vse one, ki Imajo slučajno kakšno knjigo iz društvene knjižnice, da Jo vrnejo društvu. Knjig manjka precejšnje število In to večinoma iz časa preobrata, lT ADAMU S." Nostradamus se je približal. Čim se je vračalo kralju življenje, je čutil tudi on. kako se obnavlja njeRO-vo sovraštvo. Kraij mu je molil roke in. jecljal, pijan od veselja »Hvala, hvala!... Rešitelj moj!...« »Vaš sodnik sem!« je rekel Nostradamus. Henri II. je uprl oči v masa in ga je videl tako strašnega, da mu je zalila dilšo brezumna groza. Iztegnil je roko proti zvoncu, ki je stal na mizici pokraj postelje. Toda No-štradai us se je s prstom dotcknil roke, in omahnila je kakor mrtvo-udna. »Zaman bi kričali in vpili na pomoč. Sama sva. Poslušajte, kar vam imam povedati. Še eno uro vam je živeti. Ta ura je moja sire!« »Še eno uro?« je jeknil kralj. »Oh! Tedaj moram- res umreti?« »Da. Kadar jaz končam, umrete.« »Umrem!« je zahropel ranjenec. »Tak vendar! ... Rešite me!« je zarjul iznenada. »Odpovem se kroni. Odpovem se kakor cesar Karel. Živel bom v kakem samostanu in dela! pokoro za svoje grehe ... Oh, dajte mi živeti!« »To ni v moji moči,« je hladno dejal Nostradamus. Kralj je zvil roke. Polaščal se ga je obup vseli tistih, ki umirajo pri polni zavesti. »Kriv čarodej ste!« je zavpil. »Goljuf! Menih je trdil resnico! Zdaj vidim, da je imel prav! Ponašali s4e se z zmožnostmi, ki niso mogoče, samo da ste sc pririnili k meni. Ob-sul sem vas s častmi. A vi ste legali. Ničesar ne znate — ničesar ne morete!« Nostradamus se je nasmehnil: »Ako nisem mogel drugega, sem mogel to, da sem vas vzdramil, na-mestu da bi vam dal umreti brez bolečine. Vrnil sem vam baš dovolj sile in razuma, da se morete ozreti še enkrat na vse radosti, ki jih ostavite za seboj . . .« »Lopov!« je škrtnil kralj. »Oh, podlež! Ni mi dal izdihniti v miru; zbudil me je, da moram gledati svoj lastni smrtni boj! Kaj sem ti storil? Govori! Kdo si?« Henri ni več mislil na to, da bi se branil ali klical na pomoč. Ni mu prišlo na um, da more pred smrtjo ukazati, naj primejo Nostradama, ter ga pogubiti s svojo cbto,žbo. Obup in groza njegove duše sta trpela zraven sebe samo še nekakšno strašno radovednost. Nostradamus pa je odgovoril na kraljevo vprašanje: »Rekel sem, da sem vaš sodnik. Pravite, da bi delali pokoro za svoje grehe. Vaših grehov mi ni nič mar. Da ste zavdali svojemu bratu Francu -------- « Kralj se je zvrni! s strašnim krikom vznak in sklenil roke: »Usmiljenje! . . .« »Za to se ne menim!« je povzel Nostradamus. »Niti ne štejem nesrečnežev, ki ste jih spravili po nedolžnem na grmado.« »Kaj mi potem očitate? . . . Kaj? . . .« »Povem vam, ne bojte se. A najprej znajte, da sem jaz oborožil Beaurevcrsa. Jaz sem vam vdeh-nil pred nastopom boja misel, da ste vzeli ostro kopje in ne turnirskega orožja. Jaz sem vas navdal s prepričanjem, da ljubi Floriza vašega nasprotnika. Od mene je bilo sovraštvo, ki je vrelo v vas kakor v njem. Hotel sem, da bi obračunala v častnem boju. Hotel sem videti, je li res usojeno, da poginete od roke njegove, ki sam ga bil Vzdignil zicper vas... In dejstva so opravičila Usodo!« Kralj js zaškripal z zobmi. »Da,« je rekel, »lopov me je zadel, čeprav bi bil rad dal pol kraljestva, da sem ga videl v krvi na tleh. Oh, tvoje sovraštvo mora biti res brezmejno, da ine na pragu smrti sominjaš edine resnične ljubezni mojega življenja, in mi ponavljaš, da je srce nje, ki sem ji bil namenil prestol in krono, polno strasti do drugega moža!...« »Tedaj bi se bili ločili od Katarine de Medicis?« »Da!« »In bi poročili Florizo Ronche-rollsko?« »Da!« »Vaša muka je potemtakem strašna?« »Da!... (Dalje.) K. ČflPEK: R. O. R. KOLEKTIVNA DRAMA c: PRAVKAR IZŠLA Dobi se v upravi »Jugoslavije" odnosno v »Zvezni tiskarni" :: ter po vseh knjigarnah :: CENA BROSIR. 7 DIN. Pred ogledalom more vsakdo vsak dan opažati kako vse lepše In mlajše izgleda, ako uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova »Elsa« Tanochina pomada za rast las (2Uončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 kron), Fellerovo »Elsa-lilijno mlečno milo, najboljše »milo lepote« 4 kosi poštnine prosto 98 kron. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 357 Hrvatsko. pom. Proda se: STROJ ZA OBDELOVANJE ŽELEZA (Drehmaschine) po usodni ceni. Križnič, Logatec. 275 VEČ KANARČKOV, dobri pevci, in štirikolesni voziček, uporaben za malega konja. Polše v Rebri 15. 274 POZOR! Dva vagona lepega sladkega sena po ceni od 9 K franko postaja Vrhnika. Vprašanja na ravnatelja Rozmana, Zidani most. 265 CREP DE CHIN, bel, jako fin, 5 metrov, za poročno ali plesno obleko. Vprašati: Gorupbva ulica 411, desno, Tavčar. 279 POZOR! PRIMORCI IN AMERI-KANCI! Hiša z gostilniško obrtjo na zelo prometnem kraju v sredini mesta Celja. Cena po dogovoru. Natančneje se poizve y gostilni pri »Grozdu« v Čelju. 280 DOBROOHRANJENO MASKO »Roža jesenska«. Na ogled Ulica na Gmd štev. 7. I. R., šivilja. 278 ČISTO NOV FRAK S TELOVNIKOM najmodernejše fazone po zelo nizki ceni. Potočnik, krojač, Šelenburgova ulica 6/1. 281 Hup* se: TESANI LES vseh obsegov, kakor late, okrogli les. deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako množino !e skladišč. Zadnje ponudb* se pošiljajo na naslov Bračn Ivkov, Seta par (Bačka). ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno kupuje F. čuden. L!«”* jjana, Prešernova ulica 1. *'* TOVORNI AVTO (Lastauto) od 3 do 4 ton, prazne cementne vreče in 50 vagonov premogovega zdroba. Vprašanje na ravnatelja Rozmana, Zidanj most. 266 400 KUBIČNIH METROV HRASTO* VIH ČOKOV dolgosti 3 — 7 m, debelosti 3 cm na sredi, rabim. Na sredi kolikor mogoče raven le* in brez grč. Ponudbe na Martin Golya, Grahovo, Venezia-Giulia. 27* Službe: KNJIGOVODJO starejšo izurjeno moč, vešč tudi strojepisj* in korespondence (slov.-nemšk.) išče špeci-jalna manufakturna veletvrdka v Ljubljani* Začasne pismene ponudbe na upravo Ust* pod »Veletvrdka« 268. ' 26» VRTNAR, samostojen, samec, ki se razume na vzdrževanje parka, na zelenjadni in cvetlični vrt. se takoj sprejme za graščino na Štajerskem. Oglasiti se je Ljubljana, Privo* štev. 5, I. nadstropje. 264 PRODAJALKA, STAREJŠA MOC, z večletno prakso išče primernega mesta. Gre tudi kot pomožna moč v trgovino. Naslov v upravi lista. 263 URADNIK popolnoma samostojen delavec, vešč vseh pisarn, del in knjigovodstva z dolgoletno prakso, išče primernega mesta. Cenjene ponudbe prosim pod šifro *Uradnik« na uprav-ništvo lista. 244 Razno: ŽEPNE URE, precizijske in stenske, popravlja naisolid-neje tvrdka F. Cudcn v Prešernovi ul. 1. KDO MI POSODI ali podpiše menico za 50.000 kron, mu Izplačam takoj 15.000 krcn v gotovini. Ostanek vrnem v mesečnih obrokih v po dogovorjeni višini z dobrimi obrestmi. Cenicne ponudbe prosim pod šifro d ber zaslužek št. 269 na upravo našega lista. 269 I i daljšo prate v knjigovodstvu se pri večjem spedicijskem podjetju v Ljubljani takoj sprejme. Tozadevne ponudbe vposlati so na administracijo tega lista pod „Pridnost“. Veletrgovina vina sprejme, dva trgovska potnika odnosno zastopnika. Nastop takoj po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače i. t d. je vposlati do 28. t m. na upravo tega lista pod „VELE-TRGOVINA \ IN A 24“. Lisičje kože sftjK v stroj, IfrarVO in izdelavo krznarstvo K©7» Ljubijana. Gradišče 7 kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. flBBSHHKBSSSža za 8 do 10 litr. na minuto ter d^SgaSo (Krahnwinde) z dvojno prestavo. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“. IlimilM eaaBsmmmmi ■B rawara@ 6 komadov po 8‘40 m 4 komade po 12 m Profil 28 cm nerabljene prodaja takoj. Poštni predal ¥3, Ljubljano. icijj zmožen slovenske ipMja in nemške korespondence in več jezikov in strojepisja s trg. prakso; za modno trgovino za gospode. Izvežbani v manu-fakt. stroki imajo prednost; event. zmožna strojepisja; nribmimbllrat za f'no JlllillUjoiClilu; moško perilo, ki zamore voditi sa mostojno delavnico, končno l mm ii boi in Reflektira se samo na prvovrstne moči z daljšo prakso pri dobri plači. Ponudbe z navedbo prakse in prepisov spričeval naj se naslovijo na: J©$. Karnifoik, Maribor, Grajski trs 1. OGLJE. Plačila zmožna tvrdka kupi tatovo v večjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, v velikih kosih, brez arobiža, suho, z vilami naloženo, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudbe naj se stavijo odvetniku dr. Otonu Valleutschagu Ljubljana, Šubičeva ulica št. 10. Išče se trgovski pomočnik manufakturne stroke, obenem mora biti dober reditelj (aran-geur) izložb. Natančnejša pojasnila deje: FRAN30 MAJER Maribor, Glavni trs. Pri narifiii se slcujle na esfee e JuscsisBiji"! I, jr -aiiiiiik Za prevažanje premoga se kupi ohranjen 3 do 5-tonski dobro TOVORNI AUTO Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „AutO“ Ljubljana, poštni predal štev. 74. VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni Potnike ali zastopnike išče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih spirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov: Poštni predal št. 41, ZagTeb, glavna pošta. od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagon kranjske postaje se kupi vsaka množina. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka na Šsntjanžkl prsmosokop, Krmelj, Dolenjsko. 1 loltomobSIa Pabrikat Lanz Mannheim. 18 - 23 - 25 PS. 16 letno jamstvo sposobnosti za pogon s 10 atm. Mehanizmus popolnoma preizkušen, se iz Maribora takoj proda ali da v najem. Ta lokomobila je bila vsega 3 meseca v pogonu, toraj je kotel v izvrstnem stanju. Navodilo za obrat — Pojasnila daje lastnik VIKTOR MSJSSNIG, studenci pri mariboru. teti1********mjfrfcii . sna ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA I. Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. TJfi** %■’ Igralne karte Hi Cel in im Mor. m ima iia za Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiublianL Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana