Poštnina plačana v gotovini Leto LXVm., št. 82 Ljubljana, sreda 10. aprila 193$ Cena Din L- izhaja vsak fion popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — fp—do 80 pettt vrat A Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, vetji tnserati peUt vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA. Knafljevm nUca Štev. S Telefon: 3122, 3123, 3124, 8125 m 8126 Podružnice: MARIBOR Stroeemaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' st- 26. — CELJE: celiako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt. 65. podružnica uprave: Kocenova allca 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Francosko-ruska pogodba Francija in Rusija sta sklenili pakt, ki naj tvori uvod v splošno evropsko pogodbo o medsebojni pomoči proti vsakemu napadalen London, 10. aprila. A A. Reuter poroča iz Pariza: v tukajšnjih krogih mislijo, da je na včerajšnjem sestanku med zunanjim ministrom Pierrom Lava-lom in sovjetskim poslanikom Polemki-nom prišlo do načelnega sporazuma o francosko-sovjetski konvenciji. Konvencija bo podpisana ob priliki Lavaloveča obiska v Moskvi, nadomestila vzhodni pakt. Izmenjava misli med francoskimi in sovjetskimi državniki o tem vprašanju »c je nadaljevala tudi na kosilu, ki ga je priredil g. Laval Potemkinii, Ti t u lesen in poslanikom držav Jlale antnte ter balkanske zveze. Mislijo, da bodoča fra^cosko-aovjetska konvencija odreja med drugim tudi splošno izjavo sveta DN o priporočilu, dn se ponovno potrdi veljava členov 10, 16 in 17 pakta DN, bi to, da se obe državi obvežeta, da se ?>osta sporazumno okoristili z omenjenim priporočilom Društvu narodov in t določili obveznosti, izvirajoče zlasti iz čl. 16. pakta DN. Pariz. 10. aprila. AA. Po s nočnem razgovoru med gg. Lavalom in sovjetskim poslanikom Potemkinom izjavljajo v poučenih krogih, da se sme reči, da je sovjetska vlada pristala na predlog francoske vlade o francosko-sovjetski konvenciji. Načrt sporazuma vsebuje splošen del, na podlagi katerega se bodo izdelale podrobnosti konvencije. Glavna ideja je pa v tem, da se od sveta DN zahteva priporočitev ponovnega potrdila in okrepitve členov 10, 16 in 17 pakta DN. Besedilo, ki se posebno tiče Francije in Sovjetske Rasi je, vsebuje tri člene: Prvi člen obvezuje obe državi k medsebojnemu sporazumu glede izkoriščanja omenjenega priporočila. Drugi člen ureja med Francijo in Sovjetsko Rusijo primere čl. 15., odst. 7. in 15., za primer, da se svet Društva narodov ne posreči, da bi njegovo poročilo sprejelo tudi vse druge države-čla-nice, ne samo tiste, ki so neposredno zainteresirane pri sporu. Tretji člen temelji na členu 16., odstavku 2. Po tem členu ima svet DN zainteresiranim vladam priporočiti efektive, s katerimi bodo člani DN podprli ustvaritev oborožene sile, ki bo g' dala, da se spoštujejo obveznosti do Društva narodov. London, 10. aprila. AA. Ruter poroča iz Pariza, da. bo francosko-sovjet-ska konvenc i« j, sklenjena v okvirju obveznosti pakta DN in bo zato pristopna vsem državam. Doznam se, da so na včerajšnji seji ministrskega sveta v Parizu prejeli med drugim tudi obrazec za podunavski pakt, ki \-sebuje definicijo nevmešava-nja v notranje zadeve tujih držav. Priprave za Streso Z veliko skrbnostjo se pripravljajo velesile na streško konferenco London, 10. aprila, b. V spodnji zbornici je podal včeraj popoldne zunanji minister Simon z veliko napetostjo pričakovano izjavo o izidih razgovorov v jBerlimi, Moskvi, Varšavi in Pragi. Simonove izjave so se v glavnem nanašale na berlinske razgovore. Po teh je državni kancelar Hitler stavil angleškemu ininistru naslednje vojaške zahteve: Vojsko do 550.000 mož, mornarico, ki aaj bi znesla 35% moči ang-leške mornarice, in zračno mornarico, ki bi ustreptala zračni oboroženi sili Anglije, Francije in Italije, to pa le s pogojem, da bi ■e sovejtska zračna mornarica ne povećala tako, da bi morala neizogibno spremeniti svojo oboroženo moč v zraku tudi Nemčija. Nemčija bi se končno odrekla le onim vrstam orožja, katerim bi se odrekle tudi ostale države. Glede sistema pogodb je Simon izvajal med drugim, da je Nemčija proti kakršnikoli pogodbi za medsebojno pomoč, predvsem pa za taksno pogodbo, če bi bila pri njej udeležena tudi Sovjetska unija. Nemčija predlaga v zameno za vzhodno pogodbo načrt nenapadalne pogodbe. Glede srednjeevropske pogodbe Nemčija načelno nima pomislekov. Z Litvo za zdaj zaradi klajpedskega vprašanja tudi sklenitev nenapadame pogodbe ne more priti v poštev. Glede stališča ostalih treh držav, ki so jih obiskali angleški ministri, je Simon omenil le to, da Sovjetska unija odločno vztraja pri sklenitvi vzhodne pogodbe, Poljska pa smatra svojo varnost za dovolj garantirano s pogodbami, ki jih ima sklenjene s sosednimi državami, pri čemer pa dopušča možnost, da bo proučila, ah" bi bile predlagane pogodbe združljive s pogodbami, ki jih ima že sklenjene. H kraju je zunanji minister Simon poudaril, da smatra Nemčija vrnitev kolonij kot pogoj za povratek v Ženevo, ki je torej v sedanjih okoliščinah precej d\'omljiv. Simon je slednjič omenil še to, da se bo po konferenci v Stresi v Ženevi začelo izredno zasedanje sveta Društva narodov, kjer se bodo v Stresi sprejeti dogovori nadaljevali na širši podlagi. London, 10. aprila, g. Pomen, ki ga angleška vlada pripisuje konferenci v Stresi, se najbolje vidi iz okolnosti, da bosta angleško delegacijo vodila ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Simon. Pričakuje se, da bosta prišla v Streso tudi francoski ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval. Kakor znano, je Mussolini sam prevzel vodstvo italijanske delegacije. Baldwin o položaju London, 10. aprila. w. Lord predsednik tajnega sveta Baldwin je imel v Landridodu govor, v katerem je izvajal o evropskem položaju med drugim naslednje: Mir se žrtvuje pripravam za vojno. Evropa nas vse tako zanima, da je bistveno, da skušamo dobiti o tem jasno sliko, kaj se dogaja tamkaj. Ponižana Nemčija je odklonila usodo, ki ji je bila določena in se je danes zopet oborožila. Dolga zgodovina in dogodki iz leta 1914 niso bistveno spremenili značaja velesil. Bila je velika, dasi naravno zmota, da so si ob uri zmage domi-šl je vali, da bo diktat versajske pogodbe bolj spremenil njravo onih, ki jim je bil naložen, kot onih, ki so ga naložili. Baldwin je nato naglašal, da je treba razumeti nacionalne ideale nekaterih evropskih narodov, ki so v nasprotju z Anglijo, če se hoče ustvariti večjo verjetnost za uspeh prizadevanja za mir in nato nadaljeval: Za svojo osebo upam še vedno, da se bo oboroževanje zajezilo. Ce pa Nemčija ali katerakoli druga država ne bo hotela pristati na proučevanje te zadeve, potem priznavam, da je položaj že mnogo težavnejši. Anglija noče vojne in če se bo dala nevarnost vojne odstraniti samo s tem, da se bo dalo napadalcu razumeti, da Evropa vojne ne trpi, sem prepričan, da bo Anglija pri tem igrala primerno vlogo in z osta.imi evropskimi državami pazila, da ta napad ne bo izvršen. Stališče London, 10. aprila. AA. >J3aily Tele-grajphc piše o stališču, ki ga bodo zavzeli britanski delegati v Stresi in pravi, da bodo zastopniki britanske vlade predvsem pokazali svojo trdno voljo do spoštovanja vseh obveznosti, ki jih je prevzela Velika Britanija s paktom DN in z locarnskira dogovorom. Britanska delegacija, pravi list, se bo pokazala pripravljeno, da prispeva k pospešitvi sklenitve evropskega letalskega pakta v duhu splošne omejitve letalskih sil. Toda pri vsem tem ni pričakovati, da bi razgovori o letalskem paktu v Stresi kaj prida napredovah od pripravljalne faze. Nemški predlogi London, 10. aprila, g. »Time«« objavljajo vest naslednje vsebine: Ministrski predsednik Macdonald in zunanji minister Simon potujeta v Streso z zavestjo, da je Nemčija pripravljena pripomoči pri kolektivnem sistemu za organizacijo miru. Nemški predlogi obsegajo naslednjih pet točk: L Nemčija je pripravljena skleniti letalsko konvencijo za zapad. 2. Nemčija je pripravljena sprejeti kvalitativno In morebiti tudi kvantitativno omejitev v oboroževanju. 3. Nemčija pristane na mednarodno razoroži t veno konvencijo. 4. Nemčija je pripravljena skleniti nenapadame pogodbe z vsemi sosednimi državami razen z Litvo. 5. Nemčija je pripravljena za vzhodno Evropo združiti obstoječe nenapadal-ne pogodbe v večstransko ne napadal no in konzultatrvno pogodbo z izolacijsko pogodbo nasproti napadalcu, ki naj bi mu odrekli vsako gospodarsko in finančno pomoč. »Times« pripominjajo, da sta bili francoska in angleška vlada obveščeni o teh predlogih. Seja francoske vlade Pariz, 10 -a parila. AA. Havas poroča, d-a so na včerajšnji ministrski seji opredeli li stališče, ki ga bo Francija zavzela na streski konferenci. Ministrski svet je odobril besedilo francoske spomenice sye- I tu DX in francoski naort, gleri-e katerega j mislijo predlagati, naj ga svet DN sprej-} me z navadnim glasovanjem. Francija bo pristala, da ee pri razpravah v Stresi ta njen načrti morebiti izpremeni ud nato predloži ta predlog resolucije svetu DN kot skupni predlog Francije, Velike Britanije Ln Italije. Ministrski svet je dalje zavzel stališče glede podunavskoga pakta, zlasti se glede na klavzulo o ne vmešavanja v notranje avstrijske zadeve. V Parizu so optimisti Pariz, 10. aprila. OO. Položaj pred konferenco v Stresi po mnenju listov Se dokaj zadovoljuje. »Petit Parisien« smatra, da bodo na konferenci v Stresi po vsej priliki sprejeli sklepe, ki jih ne bodo mogle preprečiti razne nemške ovire. »Oeuvre* misli, da se Velika Britanija ne bo uprla ar-^le-ško-francosko-itaiijanski izjavi o ponovni potrditvi locarnskega načela. Reka Rena je za angleško politiko še vedno glavna skrb angleške politike na evropski celini. >Echo de Pariš« upa, da sir Simon ne jemlje resno Hitlerjevih dvostranskih pogodb. Ce bosta Mussolini in Laval držala skupaj, bosta take pogodbe lahko preprečila. Tudi »Marin« je optimist glede konference v Stresi izjave iz Rima in Pariza bodo najbrže premagale stališče rezerviranosti, ki se je pojavilo na seji angleške vlade. Ne bo prvič, da bo energični nastop Francije vplival neposredno na orientacijo angleške politike. Angleška delegacija London, 10. aprila. AA. Danes dopoldne odpotuje v Streso britanska delegacija. Delegacija bo dokaj mnogoštevilna. Razen predsednika vlade Macdonalda in zunanjega ministra sira Johna Simona bodo v njej tudi člana parlamenta lord Crenborne, ki se je udeleževal rudi moskovskih razgovorov med Veliko Britanijo in Sovjeti in Edgar Granville, dalje stalni državni podtajnik v zunanjem ministrstvu sir Robert van Sitard z osmimi višjimi uradniki tega ministrstva; med njimi bo tudi VVilliam Strang, ravnatelj oddelka za DN v zunanjem ministrstvu, ki se je takisto udeležil moskovskih razgovorov in sestankov v Berlinu, Varšavi in Pragi. 500 novinarjev v Stresi Rim, 10. aprila. AA. Pričakovati je, da pride v Streso na konferenco treh velesil okoli 500 tujih novinarjev. Ti novinarji bodo imeli na razpolago 23 telefonskih prog, med njimi 12 z Londonom in Pa- rizom. Nove volitve v Iraku Berlin, 10. aprila. AA DNB poroča iz Bagdada, da je iraški kralj razpustil parlament in razpisal nove volitve. Ta ukrep utemeljuje « tem, da zadnje čase ni bilo več možno harmonično delovanje med vlado in dosedanjim parlamentom. Ludendorff se bo vrnit v aktivno službo Berlin, 10. aprila. w. Nenavadno laskavi slavospevi. ki jih objavlja . celotni tisk ob 70-letnici generala Ludendorffa, dajejo s precejšnjo gotovostjo sklepati, da se bo Ludendorff v kratkem v kakršnikoli obliki spet vrnil v aktivno politično življenje. Lastnik »New York TI mesa« umrl New York, 10. aprila. w. Včeraj je nenadoma umrl lastnik »New York Times « in upravni svetnik »Sociated Pressa« Adolf Ochs. Ban v Murski Soboti Prekmurje je z velikim navdušenjem pozdravilo novega bana Murska Sobota, 10. aprila. AA. Ban dravske banovine dr. Puc se je danes ob 9. dopoldne pripeljal iz Ptuja v Mursko Soboto. Murska Sobota je priredila g. banu prav prisrčen sprejem Na postaji se je zbralo polno občinstva iz mesta in okolice. Med njimi je bilo mnogro zastopnikov raznih narodnih in kulturnih društev. G. bana je pozdravil bivši poslanec g. Benko. na njegov govor se mu je ban g. Puc zahvalil v daljšem govoru. Ban je nato krenil v svečani povorki v mestno hišo, kjer se je vršila slavnostna seja občinskega sveta. Tam je pozdravil g. bana podžupan g. Pertot. Ban dr. Puc se je za nagovor zahvalil v daljšem govoru, v katerem je pozival prebivalstvo k slogi in skupnemu delu. Nato je začel ban dr. Puc »prejemati deputacije na sirskem načelstvu. Nemčija ima najmodernejšo vojsko na svetu Nemška armada je enaka ruski, opremljena pa .je bolje kot katerakoli armada na svetu Pariz, 10. aprila, k. >Intnansi.£jeantt je objavil nekatere važne podatka iz obšlmf^a poročila, ki c;a j. sestavil za rusko vkiio podkOLnisar za vojsko Tunačevski o nemškem oboroževanju. Ruski podatki ee le nekoliko razlikujejo od francoskih. Po navedbah Tuhačevskena zmešajo efektivi nemške letalske vojske 15 letalskih polkov, ki razpolagajo z 2100 bombnimi in lovskimi letali. 16 letalskih polkov, ki jih je organiziral GOT" n so nameščen na najvažnejših str: • ♦■oi^kah ter razpolagajo s 1600 lr> vidnimi 1 -tali. Nemška letatek. E 8000 oficirjev m 52.000 podol i■ - n pilotov. K temu je treba prištet. - iti športnih letalskih skupin, v katerih je vela- '"enih okroc 60.000 moč, tako de v Vemciji 120.000 pilotov pripravljenih za ^vvritualno vojno. Vojeka na kopnem šteje 12 armadnih zborov g 36 divizijami, kakor je objavila že nemška vlada. Vsaka divizija 5.teje po 15 tisoč mož, obsega pa tudi po 2 regimenta lahke in poljske artiljerije, 1 bataljon tankov, inženjerskih Čet, specializiranih vojakov za. kemijsko vojno in 1 bataljon uvotn-tffcHstov in kolesarjev. Tnfanteriiske divizije žteteio tako skupno 546.000 mol K tem ie treba prišteli 5 kavalerijskh divizij n 10 regimentov motorizirane vojske e skup-no 51.000 možmi, dalje 12 regimentov rezervne artiljerije. 12 re£im«?ntov protiletalske artiljerije in 12 sekcij težke artiljerije. Nemška vojska razpolaga konfao £ pomožno di/vizijo motorizirane vojske, ki šteje 15.000 mož s štirimi motoriz. brigadami po 3000 mož in 12 bataljonov rezervnih tankov po 500 mož. tore i skupno 30.000 vojakov. Podoknica Josipu Turku Ljubljana, 10. apriika. Snooi sta priredila oktet »Ljubljan skega. Zvona« in Sokol I. svojemu dobrotniku in jubilantu Josipu Turku o priliki proslave njegove 701etnice podoknico, obenem pa so mu prišli k jubileju čestitat predstavniki raznih organizacij in društev kakor tudi številni posamezniki. Okrog 20. se je na Vidovdanski cest: pred Turkovo hišo zbralo mnogo občinstva. Kmalu je prikorakalo v stiristopih članstvo in mladina Sokola I. v civihu s starosto inž. Bovcem in celokupno upravo na čelu. Ker je prav včeraj poteklo pol leta. od tragične smrti blagopokojnega kralja, je sam jubilant odklonil godbo. S Sokoli vred so prišla tudi pevci »Ljubljanskega Zvona«, da je bil mali trg pred hišo kmalu poln. Starosta Bevc je z vsem odborom vred stopil v hišo, kjer so bili že zbrani vsi domači okrog jubilanta, njegovi sinovi, hčerke, vnuki in vnukinje, M so mu že poprej čestitali. Starosta je objel in poljubil sivolasega jubilanta in mu iskreno čestital k jubileju, naglašujoč, da ga pozdravlja v imenu celokupne taborske uprave, ki je prišla na to redko slavje, da se oddolži na skromen način možu, ti vse svoje življenje nesebično posvetu bližnjemu v prid in ki je bil že od mladih nog prijatelj in dtobrotnik Sokola, zlasti pa Sokola I. na Taboru, ki mu je gotovo najdražje društvo. Za ve* njegov trud in za vse ogromno in plemenito delo mu Sokol C poklanja v dar spominsko knjigo, ki daje vpogled v zidanje eokolskega Tabora od prvih začetkov, kopanje temeljev od dneva slavnostne otvoritve. V knjigi je lopo jubilantu namenjeno posvetilo. Nato je starosta izročil krasno v rdeče usnje vezano spominsko knjigo slav-Ijencu, ki se je do solz ginjon prisrčno zahvali, poudarjajoč, da bo tudi v bodoče ostal zvest sokolskomu Taboru! Oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom Doreta Matulja je zapel Adamičevo zdravico«, Bučarjevo »Pesem polja* Nemako voj«o brodovje štej« 9 limjakth ladij z vsemi potrebnimi posadkami, 8 krv žark, 12 torpedovk. 20 minonosoev, 26 podmornic in 26 manjih ladij e »kupno 23.000 mož posadke. Razen te redne vojske so v N'cvuičiii utilitaristično organizirani strankarski, delovni in tK>licijski oddelki, ki štejejo skupno 900 tisoč mož. Glede na bližnjo rakrutacijo najmlajših letnikov ie pričakovati, da bo Meta nemSka redjnti vojska sredi poletja 840.000 vojakov, L j. za 40 odstotkov več, kakor j* ima Francija, in skoro toliko, kolikor ]e vojaštva v vsej Rusiji. London, 10. aprila č »Sundav Ohromele« poroča, da so nemški strokovnjaki po 15-letnem studiju izumili in skonstruirali pot vrst norega orožja, in sicer nove krogle a izredno probojnostjo, rotativne strojnice, stratosferske rakete, lahko strojnic« in tako zvane žarke *z< Novi naboji se imenujejo >Halgar Ultra«. Krogle prebijejo do 15 cm debela jeklene oklepe Nemlke tovarne lahko lade- lajo po 400.000 takih krogel na dan. Rota-tivne strojnice, ki jih prično v kratkem izdelovati Kruppove tvornice, bodo lahko oddajale po 1000 strelov na minuto. Najstrašnejše orožje bo vsekakor stratosferna raketa, ki bo strahovito učinkovala, kamorkoli bo zadela. Polnili jo bodo s strupenimi plini, eksplozivi in bakterijami. Nove lahke strojnice bodo tehtale le po 8 kg, tako da jih bodo lahko prenašali posamezni vojaki. Oddajale bodo po 600 strelov na minuto. Kakor zatrjujejo poučeni vojaški krogi, nameravajo nemški inženjerji ograditi sedaj še strojnico, ki bo oddajala po 1500 strelov na minuto. in »AngeiLček varuh moj«, zadnjo na izrecno jubilantovo žed>>. Ko so Izzveneli akordi, je občinstvo jubilantu, ki se je pri oknu zahvalil xa pozornost, prirejajo prisrčne ovacije. V imenu Zvonašev je slavLjaoou čestital pevovodja Zorko Prelovec, zahvaljujoč se mu za vse društvu izkazane dobrote. Njegovim čestitkam se je pridružil v imenu obrtnikov podpredeodndk Zbornice za TOl g. Rebek, poudarjajoč, da je bil g. Tur k med stebri sdo venski h obrtnikov. V imenu obrtniških okrožnih odborov je ćestatal g. IgiJč, v imenu okrajne organizacije JNS za §entpeteraki okraj pa g. Grum. Ginjen se je jubilant vsem še enkrat prisrčno zahvalil, domače dame pa so gostom postregle z zakusko in pevci ao zapeli se nekaj domačih Boj s komunisti v Bolgariji Sofija, 10. aprila. w. Včeraj oko h pol dneva je prišlo pri Bcloscm v južni Bolgariji do prave bitke med skupino razpu-ščenih komunistov in orožnisko patruljo, ki jih je zasledovala. Boj j« trajal nad eno uro. Na bojišču sta obležala dva komunista in en orožnik. Na obeh straneh je bilo tudi več ranjenih. Dunajska opoldanska vremenska napo ved za četrtek: Topleje, lepo pomladan ako vreme. LJUBLJANSKA BORZA. Devize fz všteto premijo 28.5 odatot.). Amsterdam 2961.46 — 2976.06. Berlin 1756.08 — 1769.96, Bruselj 7*3.92 — HM& Curih 1421.01 — 1428.08. London 212.29-214.35, Newyork 43S8.98 — 4395.30, Par 17. 398.60 — 291.03. Praga 183.42 — 184.3J Trst 363.84 — 36693. Avstrijski tftltng v privatnem kliringu 8.62 — 8.72. INOZEMSKE BORZE. Curih, 10. aprila. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14:976, Newyork 300.25. Bruselj 52.40, Milan 26.66, Madrid 42.22-r.. Amsterdam 208.40, Berlin 124.50, Dunaj 58.10, Praga 15.915, Varšava 58.26, Buka reata 3.05. Stran 5, jSLOTEBSKI H A ROD«, dne 10. aprila 1935 Stev. 82 Proračun S* trboveljske občine je bil sta proračunski seji v ponedeljek pnpridan i glasno sprejet Trbovlje, $. aprila. Včeraj popoldne se je vtraila v občinsJtj posvetovalnici seja trboveljskega občanskega odbora, ki jo je vodil predsednik občine g. Kienoveek. Po krajših uvodnih formalnostih je predsednik nagi as 11, da je bil proračun po ptretdfpisLh dam občanom aa vpogled, da pa dosdej proti sestavi n; bilo rn.ka.kega ugovora. Prede odmik občine Izjavlja, da je poleg proračuna predložen občinskemu odboru v odobrenje tudi pravilnik o pobiranju dav-soin. S tem pravilnikom bodo v bodoče odpadEe vse neprilike, U so se doslej pojavljale s strankami, kadar je bil kak referent odsoten, ker se nd vedek), kaj in koliko mora stranka plačaM. — Novi proračun je bilo treba prilogadrfci obstoječim razmeram, zato je bilo vanj vneseno le to, kar je izvedljivo. Treba se je ozirati spričo današnjih težkih časov na vse okolnosti. Po daljših razpravah s prizadetimi činitelji je prišlo vsaj do načelnega sporazuma Tako je bilo v prvotnem osnutku proračuna predvideno za rekonstrukcijo ceste Trbovlje — Rovte — Planinska vas 300.000 Din, pa se je pozneje moral ta znesek zn>ati na 100.000 Din. Ker se Je prebivalstvo Sv. planine • plebiscitom izjavilo za pripadnost k trboveljski občini, je potrebno, da se jim ■grad* primerna cesta, ki jih bo spajate s občino Trbovlje. Investicijski program otooine je zamišljen tako, da se bo denar porabil v prvi vrsti za zaposlitev brezposelnih. Sredstva za preložitev ceste pri ftpancu, o kateri se že toliko let govori, ■o sedaj zasigurana ter se bo z delom kmata pričel«. Hkrati se bo v tem delu ■kosala regulirati tudi Trboveljsčica. — Predvidena se se druga važnejša dela, tako gradnja novega betonskega mostu preko Trboveljšoice pri stari bolnici, gradnja Poti od Solookikega doma mirno Medveška v Petelinovo vas, pri katerih Aelih . bodo zaposleni domači brezposelni. Dasiravno se je prebivalstvo občine Ma-»arja Reka nedavno izreklo za priključitev k občini SL PaveL bo naša občina ven-*arđe primorana prlepevatn h gradnji ceste v Marija Reko dogovorjeno vsoto, obama Trbovlje pa je dobila zagotovilo, da bodo pri delih na cesti zapoeleni prvenstveno trboveljedci brezposelni. Za gradnjo nove občinske stanovanjske hdše Je določeno 120.000 Din, za adaptacijo občanske ubožnice pa 136.000 Din. Oba izdatka sta potrebna, ker plačuje občina nekaterim svojim uslužbencem stanarino, ki bi potem od*padfia. obstoječa izoriroica pa je tako prenatrpana, da je adaptacija in razširjenje nujno potrebno. Nato je poročevalec podipredsednik g. Jordan prečita! posamezne postavke proračuna, nakar je sledila debata. Obč. svet. g. Mura predlaga, da se predsednika povišajo njegovi letni prejemki od 30 tisoč na 36.000 Din, kar je bik) po kratki debati z vsemi proti dvema glasovoma sprejeto. G. Maigaj predlaga, da bi se občina zavzela za to, da se premesti ares- ko oačelstvo v Trbovlje ali pa ustanovi vsaj sres k a ekspozitura. Predsednik pripominja, da as občanski odJBor doslej is n> uradno bavU s tem vprašanjem, vendar pa se je on pri vsaki priliki na merodajnih mestih zavzemal za to, da pride sresko načelstvo v Trbovlje. Upa, da pri uresničenju tega predloga ne bo prevelikih ovir. Mnenju predsednika se pridruži tudi občinski svet., ki poudarja, da spada aresko načelstvo v Trbovlje in da se mora občinska uprava za to vprašanje zavzemati. Predlog g. Malgaja je bil soglasno sprejet- — G. predsednik poroča, da zahteva občina Hrastnik —- Dol od trboveljske občine 250.000 Din na neplačanih prispevkih, vendar pa upa, da tega zneska naši občini ne bo treba plačati. Obč. odbornik g. Zelenšek izjavlja, da Je povprečnina delavskih zaslužkov, ki tvori podlago za sprejemanje delavskih otrok v mladinsko kuirinjo, previsoko odmerjena. G. predsednik mu pojasnjuje, da je morala občina postopati pri reševanju tega perečega vprašanja jako previdno. Našla bi se morda kaka druga baza, toda revizije ni mogoče vršiti vsak mesec, ker je to delo ogromno. Pri proračunu predlaga g. Pavlenč, na; bi se v svrho zaščite domače obrti uvedla na uvožene obrtne izdelke občin-stra trošarina in to na čevlje Bata, na pohištvo, razno konfekcijo, to je obleko in drugo. Malgajev predlog, da bi se uvedla na vsak kg uvoženega pohištva trošarina po Din 0.50, na vsako »Tlvar« obleko pa 10 Din, propade. Po daljši debati, v katero poseže tudi predsednik, se končno sklene, da se bo za enkrat pobirala trošarina le od uvoženih Bat'a čevljev in sicer od para po 5 Din, kar bo dalo občinska blagajni približno 50.000 Din letno, ki bodo porabljeni pri javnih delih za rekonstrukcijo ceste Trbovlje — Rovte — Planinska vas. Nato prečita g. M alg a j pravilnik o občin sli: h davščinah, ki je bil soglasno odobren. Občinski proračun je bil soglasno sprejet. Pri raznoterostih so bile obravnavane nekatere manjvažne zadeve, prečitano je bilo poročilo o delovanju javne kuhinje, nakar je opozoril predsednik člane občinskega odbora na povabilo sreekega na-čelstva, a? bi se predsednik in nek*« ter: člani odbora udeležili sprejema $ bana dr. Puca ene 14. t. m. v Laškem., da to tudi največja rudarska občina pri sprejemu dostojno zastopana. Pred zaključkom seje se je g. ^reai-sednik v izbranih besedah sponr.ijal tragične- smrti našega ljubljenega n nepozabnega velikega kralja mučeuiki. pred 6 meseci ter je pozval vse navzočne, da mu pni tej priliki zakličejo trikrat »slava«, čemur so se vsi odzvali. Klavirski večer: Dunajska klasika Ljubljana, 10. aprila. V ponedeljek, 8. t. m., je v Filharmonij! konservatorij priredil VL javno produkcijo. Nastopili so izključno le gojenci klavirske sole prof. Antona Ravnika. Tudi ena izmed velikih zaslug prof. A. Ravnika je ta, da združuje na javnih produkcijah gojencev svoje šole klavirsko muzflco gotovih zaokroženih stilnih epoh, ali narodnosti in skupin, kakor je bila n. pr. ponedcljska pod zbiralnim naslovom »Ou-najska klasika« ali lanskoletna, pri kateri so njegovi gojenci izvajali le rusko glasbo. Na tak način ni varovana samo enotnost m stiTnost programa, ampak jc ta program rudi rz glasbeno-zgodovinske-ga in estetskega pogleda poučen in vzgojen. Pomen in značilnosti metodičnih in pedagoških načel je vrh tega rudi lažje oceniti in razvideti iz celovečernih nastopov gojencev enega samega učitelja in tudi v tem oziru zasluži pozornost ta produkcija pred drugimi, na katerih demonstrirajo svoje znanje gojenci najrazličnejših svojih vzgojiteljev. V ponedeljek je nastopilo pet najboljših mladih ljudi g. A- Ravnika. Vse odlikuje skrbno izčiščeoo tehniSko znanje, ravnajoče se več ali manj po vi šio i doseženega razreda VeČ ali manj pravim, ker ni vedno višina razreda pri spretnostih in umetnostih merodajna za gojenčevo znanje. Darovitost, pridnost, ljubezen do predmeta so komu dane v veliko večji meri, kot drugemu, in lahko učenec, ki je vstopil sele v prvi razred šole z vsem tem brž nadkriljuje onega, ki se jc s trudom prerinil do zadnjega Na vsaki produkciji lahko zasledujemo ta pojav in tudi na ponedeljkovi bi ga lahko. G. A. Ravnik tudi vsled enotnosti svojih programov lahko posveča večjo pazljivost karakternim potezam muzike ene skupine komponistov ter koncentrira pozornost svojih gojencev na posebnosti objektivnega podajanja in poglobitve. Pojmovanje muziciranja dunajskih klasikov: Havdna, Mozarta in Beethovena je bilo pravilno. Jasno pa je, da učitelj ne more do vseh potankosti regulirati in podrediti subjektivno razpoloženje ali trenotno ne razpoloženje izvajajočih skupnim načelom podajanja. Tako je prvo gojenko Bradač Zoro (III. L sr. šole), ki je zaigrala Havdnovo Sonato v d-duru, očividno nekoliko mučila začetna trema vsaj v L in III. stavku, dočim je podala srednji mirni stavek jako lepo. Enako je trpela vsled za njo nenavadnega in nerodnega javnega nastopa šol. sestra Ljubomira Žulj (V. L sr. S.) in se je plahost ter nerazpoloženost odražala v njeni hlastni igri, s katero nam je podala Beethovenov Rondo op. 129. Zelo mnogo estetskega čuta in izglajenega znanja je zamogla pokazati Mantuani Marija (II. r. sr. s.) z Beethovenovim Rondom op. 51 v c-duru, ravno tako pa ki v še višji meri odlično spretnost Demšar Zlatko (Ity 1. sr. š.), ki je podal zelo zanimive varijacije Beethovena na temo »Heil dir im Sie- geskranz«. Produkcijo je sklenil najnadarjenejsi gojenec prof. A. Ravnika Bojan Adamič s tehtnim Mozartovim klavirskim »koncertom v d-molu«, ki ga je podal z gladko izpiljeno spretnostjo, zanosom in točno poglobitvijo ob spremljevanju konserva-torijskega orkestra To poslednjo točko je vodil prof. I* A. Škerjanc kakor vedno, na pamet. Delala bi solistu, orkestru in dirigentu čast na vsakem serioznem koncertu. Tiho in skromno, a zato tem uspešnejše delovanje prof. A- Ravnika ter njegovih gojencev je bilo nagrajeno z vsestranskim in enodušnim odobravanjem. —č. Živilski trg Ljubljana, 10. aprila. Zimo smo tordj odpravili in nikogar ni i raba več skrbeti, da bi bil zaradi nje živilski trg slabo založen pred prazniki. Začele so se pa druge skrbi. Gospodinje so že nekoliko nervozne in -v skrbeh vprašujejo po cenah, ker se boje, da se bodo cene pred prazniki dvi^rni^. Bojazen je kolikor toliko upravičena, vendar bi si gospodinjam ne bilo treba nakopavati še večjih skrbi od teh, ki so neizogibne. Zlasti jim ni treba skrbeti, da bd se podražila zelenjave, ki je je aopei mnogo, čeprav je ležal že pred dnevi sneg. Se celo pocenila se je nekoliiko. Regrat prodajajo celo izpod dinarja merico, berivka je že po 1.50 Din in po isti ceni je dovolj lepe apinače. Uvožena salata je najlepša po 12 Din kg mehka, trda pa po 8 Din. Na trgu je tud: že uvoženi novi krompir, ki je seveda še precej drag, in sicer po 10 Din ke. Nekoliko se je pocenil uvoženi crrah v stroč-ju, ki so ?a v začetku prodajali po 20 Din kg, zdaj pa po 16 Din. Cvetača je bila prejšnje dni precej draga, po 8 Din kfl, zdaj je pa po 6 Din, Zaradi praznikov je večje vpraševanje po sadju in ja-bolka so se podražila. Celo obrezana so po 6 Din kg. Lepih ne dobiš izpod 7 Din kg. Mlečni iadelki se še niso podražili, vendar se kaže tudi pri njihovih cenah tendenca na vago r. V začetku tega tedna so gospodinje začele v strahu opažati, da so se jajca nekoliko podražila. Mislile so. da je to vpliv velikonočne konjunkture ter da bodo letošnji piruhi dragi, kljub prejšnjim nizkim cenam. Toda zdaj je trg tako založen z jajci, da so cene zopet zelo nizke. Danes so jih prodajali po 20 do 24 komadov za 10 Din. Ker je bil že danes trg tako dobro založen z jajci, bo se nedvomno tem bolj v soboto ter se ni treba nikomur bati, da bi se cene dvignile. Upamo tudi lahko, da se ne bo podražila gnjat. Mesarji jo proda* jajo po 18 do 22 Din kg. Kupčija s semenskim krompirjem 6e je začela šele zdaj v večjem obsegu, ker je bilo doslej nezanesljivo vreme, rn ker se je sele zdaj začel pravi ra9 za sajenje. Danes je bilo zelo rnmogo krompirja na debelo in cene se še niso spremenile. Viški Sokol spominu kralja mučenika VIČ, 10. aprila. Sokolski Vič je anoči na izredno lep način počastil spomin blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra L Zedimteija, ki je pred šesrimi meseci daroval svoje dragoceno iivljenje v Maraeilleu, kj jc hotel utrditi idejo miru med evropskimi narodi. Sokolski oder je bil okraAen z državnimi trobojnicami in zelenjeu, med katerim Je vise'a slika velikega pokojnika, ovita a črnim florom, pred njo je pa gorela lučka. Žalne svečanosti se je udeležilo Članstvo m naraščaj v polnem številu, pcsetili pa so svečanost starosta sokolske župe br. dr. PIpenbacher, podsta-rosta br. Milko Krapež, protvetar br. Janez Poharc, zastopnik občine g. Andrej A ž man, učiteljska zbora meščanske in narodne sole ter zastopniki viScih kulturnih organizacij in društev. Svečanost je otvoril sokolski pevski zbor s Pašcanovim »Sokolskim pozdravom«, nakar je orkester zaigral državno himno, ki so jo vsi stoje poslušali. Starosta br. Pavle Boršnik je imel krasen govor, v katerem se je spomnil tragične smrti velikega kralja - mučenika in heroja, ki je daroval svojo srčno kri za blagor svojega naroda in domovine. Podčrtal je veliko ljubezen blagega pokojnika, ki jo je izkazoval zlasti nam jugosloven-skim Sokolom, ko je dal svojega prvorojenca na čelo jugoslovenskega školstva. Sokolstvo, ki je od nekdaj visoko dvigalo prapor jugoslavenske nacijonalne misli, bo tudi zvesto čuvalo in izpolnievalo njegovo oporoko »Čuvajte mi Jugoslavijo!« A vzklikom »Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju« je zaključil svoj govor, članstvo in občinstvo pa je rtoje zaklicalo »slava«, mlademu kralju Petru II. pa trikratni zdravo! Društveni orkester pod taktirko br. Kernca je zaigral Coleridge Taviorovo »Meditacijo«, Griegovo »Azino smrt«, in Dvofakovo »Berceuse«, ki so napravile na poslušalce zelo globok vtis. Z drhtečim glasom je br. Kust Velušček recitiral Ster-nišovo »Kralj je umrl,« ki je privabila mnogim solze v oči. Pod vodstvom br. Josipa Verbiča so pevci zapeli: »Narodni zbor«, nakpr je sledila pretresljiva recitacija br. Staneta Cesnika »On je s nama«, potem so pa pevci zapeli še »Jugoslavenski zavet«. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. In 9.15 uri zvečer Največji karakterni igralec Nemčije slavni HEEVKICn GEORGE v filmu V novo življenje Po romanu od Alfreda D6blina Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Uspeh naših plesalcev v Zagrebu Ljubljana, 10. aprila. V soboto zvečer je priredil Amaterski plesni klub v Zy cbu v svečanostni dvorani hotela »Espijnade« plesni turnir za prvenstvo savske banovine. Ljubljanski Plesno športni klub je poslal v Zagreb 8 svojih najboljših parov, ki so tako uspešno nastopili, da so poleg simpatij razvajene zagrebške publike ponesli s seboj v Ljubljano še 14 nagrad. Kadar pišemo o plesnem pokretu v Sloveniji in naši državi sploh, je s tem zvezano ime našega marljivega tekmovalca Staneta Seuniga, ki že leta in leta brani naslov prvaka in tudi v inozemstvu uspešno nastopa. Poleg Staneta tekmujeta še brata Marjan in Vital, oba plesalca odličnih kvalitet, posebno Vital se z neverjetno naglico izpopolnjuje in vzbuja pozornost, že sedaj pa pobira prve nagrade. Zagreb za turnirje ni še povsem dorasel Ljubljani, tako v pogledu gledalcev, parketa, dvorane in godbe! To tudi sami priznavajo in se trudijo, da bi dosegli vsaj isto višino, kakor Ljubljana. Kvalitativno so bili zagrebški plesalci z izjemo dveh bolj ali manj začetniki in jim je nmj-kala ona potrebna turnirska rutina, ki jo Ljubljančani že imajo ravno radi pogostih turnirjev in neumornega treniranja Vrhovni sodniški zbor so tvorili Anton pL Michalovich, ban na razpoloženju, Milan Bošnjak, dr. F. Dure za Zagreb in inc Lavrič ter Rajko Kos za ljubljanski plesni športni klub. Točkovni sodniki so bi J i iz Maribora, Zagreba, iz Ljubljane pa je sodil Jenko. V skupini »C« so vsa tri me sta zasedli Ljubljančani: 1. Seunig Marjan — Mary Fin ar, 2. Bdmervvald — Sede-jeva D., 3. Vodušek — Skrbinškova. Tekmovalo je 6 parov. Točke so: Seunig 3;>, Bomerwald 41, Vodušek 44. Za nadaljnje kolo so napravili Ljubljančani dober uvod, vsi trije pari so se uvrstili v skupino B. Tu je zmagal odlični par Seunig Vital — Zitterschlager (34 točk), 2. mesto je zasedel Kenda — R6-gerjeva (38 točk), 3. Mirosavljević - Hai-dinjak (Zagreb) 39 točk, 4. mesto s 40 točkami Marjan Seunig — Fmar. Teknvo-valo jc 8 parov. Najlepši ples se je videlo v skupini A, kjer je zmagal zagrebški par Bccić — Be-cić s 36 točkami. Drugo mesto je dobil Stane Seunig — grofica Paumgarten (4č točk), tretje pa Seunig Vital — Zitterschlager (60 točk), sledi še par Kenda — Roger. Vrhovna komisija ni imela težkega posla, vse je poteklo v lepem redi, le pri oceni zagrebškega sodnika, ki je preveč slabo ocenil Staneta Seuniga, je vrh. komisija zahtevala podrobnega pojasnila. Kakor znano, je bil preteklo soboto v Ljubljani na turnirju Becić drugi za Seu-nigom z razliko 3 točk, dočim je zagrebška razlika znašala 10 točk! Naši plesalci so na izredne uspehe lahko ponosni in bodo z nadaljnrm treningom svoje kvalitete do prih. turnirja še znatno izpopolnili. Slike vseh par »v, ki so tekmovali v Zagrebu, so razstavljene v \z ložbenem oknu trg. Smuc na Aleksandrovi cesti. ELITNI KINO MATICA HH TELEFON 21*4 JUTRI PREMIERA! OB 4., y48. IN 9 Vi URI ZVEČER SEX APPEAL JE AN HARLOVV v ljubavnem doživljaju mladega in modernega zdravnika ZVEČER OB 8. Prvi Jean Harlow film v nemškem jeziku: - Denar in lepa Žena osvajata svet! Sodelujejo: John ln Lionel, Barrvmore, VVallaee Boeryt Marija Drcssler PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK! „Naša beseda" Ljubljana, 10. apriU. »Naša beseda« so nazvali dijaki klasične gimnazije akademijo, ki jo prirede v dramskem gledališču. V perek, 12. t m. ob 8. uri zvečer bomo videli, kako so dijaki izvedli svojo lepo zamisel, namreč, da bi nam pregledno podali razvoj naše književnosti od Trubarjevih Časov do naših dni. Na akademiji bo nastopilo več recitatorskih in pevskih zborov ter recitatorji solisti. Moški pevsk izbor bo zapel dve Trubarjevi naboini pesmi po napevu iz 16. stoletja in Prešernovo »V spomin Andreja Smoleta* po napevu Ni-korowicza. Mešani zbor bo zapel Vodnikovo »Dramilo mojim rojakom«, mladinski zbor pa Debel Jakovo »Mladina kralju Petru II.c ki jo je uglasbil Kimovec. V spomin viteškega kralja Zedinitclja bosta moški in ženski zbor recitirala Zupančičev »Napis na Zari«. Slišali bomo tudi, kako se je Trubar, naš prvi narodni buditelj. poslavljal od Slovencev in kaj jim je naročal. Veličasten bo Prešernov »Uvod h krstu<«, ki ga bo deklamiral moški zbor s solistom Crti-mirom. Moški zbor s solisti bo recitiral tudi Vodnikovo šaljivo prigodnico »Novo leto«. Vesela, polne zdrave moči in življenja je tudi Maistrova idilična »Dolenjska poletna noč«, ki jo bosta recitirala moški in ženski zbor. Poleg tega je na programu še polno drugih prekrasnih točk. Prireditev bo res zanimiva, saj je skoro trideset točk sporeda, kjer bo nad 250 dijakov in dijakinj pokazalo, kaj znajo. Končno naj še omenim lepo izvirno sce-nerijo. katero so si dijaki zamislili in ki bo gotovo lepo v skladu s posameznimi točkami sporeda. __ Vodstvo nad to akademijo sta prevzela že izkušena kulturna delavca, namreč g. Lipah, ljubljanski dramski igralec, in pa učitelj petja na zavodu g- Kramolc. Mladina upa, da bo naša javnost znala ceniti to njeno lepo manifestacijo duhovne moči in volje do dela in pričakuje, da se bo občinstvo odzvalo vabilu nase medine in da bo v velikem številu posetilo to lepo. res kulturno prireditev.__ Zvočni kino Dvor | Tet 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. zvečer Conrad Veidt kot ČRNI HUZAR Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Ljubavna tragedija v Zagrebu V Zagrebu se je odigrala včeraj krvava ljubavna tragedija. 36 letni brezposelni uradnik Božidar Ninkovič je s sekiro napadel vdovo Vero Gostenicnikovo, s katero je imel ljubavno razmerje, in jo težko poškodoval; ranil je njeno sorodni-co in sc zastrupil. V Knežiji 15 je stanovala s svojim ljubčkom Ninkovićem Vera Gosteniem-kova, vdova po železničarju, rojena leta 1893 v Mariboru. Kakor pripovedujejo sosedje, sta se dolgo dobro razumela, končno se je pa Verina ljubezn znatno ohladila. Božidar je bil prepričan, da ga Vera vara in zato jo je zasledoval na vsakem koraku, da so bili prepiri na dnevnem redu. Gosteničnikova se je pa menda no-tela vsiljivega ljubimca odknzati, ker je bil brez službe in ga je morala sama preživljati. Razmerje med njima je bilo od dne do dne bolj napeto in sosedje, ki so poznali razmere, so se vsak dan bali katastrofe. Nedavno se je k Veri priselila njena sorodnica Marija Gosteničnik. rojena Oman, doma iz Maribora, žena zasebnega uradnika Ivana, Verinega brata. Obe ženski je vezlo tesno prijateljstvo in zaupali sta si tudi vse intimnosti. Vera je povedala Mariji, da bi se rada odknzala nadležnega ljubčka, saj je komaj sebe preživljala. Povedala ji jc tudi, da se ji zdi zadnje čase Božidar zmeden in da se ga boji Vprašala je Marijo za nasvet, kako naj bi ljubčka odslovila. Ker si ni znala drugače pomagati, je Božidarja neprestano izzivala, češ, da ni dolžna preživljati ga. Oštevala ga je tudi kar vpričo Marije. V ponedeljek zvečer sta se ženski vrnili z izprehoda. Bili sta zelo dobre volje in se glasno smejali. Smeh je razburil Božidarja, ki je bil prepričan, da se rogata njemu. Ves divji je planil v drugo sobo, a spremljal ga je glasen smeh njegove dobro razpoložene ljubice. Prepir se pa ni polegel in je trajal še celo uro. Naposled sta obe ženski legli spat. Tedaj se je odločil Božidar za maščevanje. Od^el je v kuhinjo in se vrnil v sobo s sekiro v roki. Začel je udrihati po obeh ženskah, vendar se je Mariji posrečilo, da je v spalni srajci skočila skozi okno in pobegnila na ulico, kjer je začela klicati na pomoč. Prihitel je stražnik in s samokresom v roki vdrl v stanovanje. Tam je našel na oknu slonečo vso okrvavljeno in napol mrtvo Vero, a na postelji je ležal Ninkovič. Imel je še tolike moči, da se je zastrupil, potem se je pa onesvestil. Stražnik je pozval reševalno postajo in reševalci so Vero in Božidarja, pa tudi Marijo, ki je bila lažje poškodovana, prepeljali v bolnico. Stanje Gosteničnikova in Božidarja je brezupno. KOLEDAR. Danes: Sreda 10. aprila katoličani I MehtUda. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Princesa Turandot 14, ko sc je naša takratna mladina borila proti rVvatr ji in ji je nasprotovala starejša generacija, ki je včasih zdvomila nad /ukiljo ideje ter pomagala ščititi avstrijske interese To čudno razmerje obravnava Kreftovo delo na komedijski način, ki prikazuje življenje našega malorneščanstva. Režiser g. Bratko Kreft. OPERA. Začetek ob 30. Sreda. 10.: Francesca da Rimini. A. Cetrtek, 11.: Zdaj vam eno zaigram. Red Četrtek. SOKOL — Mladina Ljubljanskega Sckola bo v soboto dne 13. aprila proslavila svoj praznik — mladinski dan — s telovadno akademijo. Po pripravah sodeč, bo ta prireditev vredna vrstnica v nizu telovadnih nastopov matičnega društva. Na srtopili bodo vsi mladinski oddelki od naj mlajših pripadnikov sokolske družine do onih, ka že stoje na prapii življenja. Tu di obrtna naraščaj bo pokazal uspehe svo je pridnosti in vztrajnosti; prav vs1 pa bodo tekmovali za lavoriko večera. Kom': bo pripadlo prvenstvo, bo pokazal nastop. S smotrno vadbo in vz^ledno požrtvoval nosftjo so vodniki ln vodnice pripravili svoje oddelke tako skrbno, da bo borba zanimiva. In ker so tooke akademije povsem nove telovadne skladbe, sestavlja ne od članov in članic pi-eduja^kili zbo rov, obeta biti večer tudi za gledalce privlačen. Ogromen trud vaditeljev in vad;;-teij«ic ter vztrajnost tekivadečih, ki so so resno prtpravUaJji na to proslavo, naj ne ostanejo neopaženi in neupoštevani. Nh-srprotno, z obilno udeležbo pokažimo, da znamo pravilno ceniti resne napore in prizadevanja, da budno sr>reoklonijo manom kralja mučenika. Centralna uprava je sklenila darovati v do-tjrodelne namene 5000 Din namesto venca <>a grob blagopokojnega kralja. Predsed-:xik udruženja g. Dobroslav Kuzmič se je •f imenu novinarjev poklonil spominu kralja mučenika s kratkim spominskim nagovorom, potem so pa zaklicali novinarji velikemu pokojniku »slava«. — Uprava banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani, odrejeni odnosno izvoljeni po predpisih člena 8-6 uredba o občinskih uslužbencih, so načelnik upravnega oddelka "banske uprave dr. Fran Vončina kot predsednik, banski inspektor dir. Alojzij Gu-fctin kot njegov namestnik, kot 01a.ni pa ■t>ano vinski finančni svetnik Ignaoij S Lica, banovinski sekretar dr. Vladimir Kuk-man, predsednik občine št. Vid nad Mubljano Valentin Rabnik, predsednik občine Slovenska Bistrica namestu dr. Janka Pučnika, delovodja občine Sdovenj-rradec Alojzij Kranjc in delovodja občine Tržič Janko J apel j. — Umetniški razpis. Družba sv. Cirila in Metoda obhaja letos svojo 501etnico; =ta ta spomin bo izdala tudi jnblJejne razglednice, ki naj s svojo vsebino nazorno pokaže bistvo opravljenega 50>letnega dru-»tveribga dela, ki je obsegalo obrambo slovenske zemlje in ljudstva s šolstvom !n iiTgim prosvetnim dedom s pouaočv) domoljubnih dajatev. Za to razglednico, ki naj ima raamuljdv propagandsno-progra-matičen značaj, razpisuje vodstvo konkurenco za Idejni osnutek, ki ga je vpo-rfatt Družbi OM do 20. aprila 1936. Nagrade za idejne osnutke znašajo 300 Din, 2 po 250 Din, 2 po 100 Din, skupaj 1000 Din. Pošljke morajo biti zaprte In opremljene z geslom. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list Ser. banske uprave dravske banovine« št. 29 .e dne 10. t. m. objavlja uredbo o banovin-ijkib trošarinah, uredbo o taksi na prevoz-iaa sredstva in o državni trošarini na plinsko olje, uredbo o izpremembi zakona o li-Trvidaciji agrarne reforme na veleposest^ 'rih, izpremembe pravilnika za izvrševanje •takona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih Sol in tečajev, pravilnik o fczvazu semenja, lucerne in rdeče detelje, objavo o ukinitvi poročil o pobranih tak-nah in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. — Višja pedagoška šola v Zagrebu. V prvi letndk vtišje peđagoflke Sole v Zagrebu za šolsko le bo 19>36—1936 bo sprejetih 50 rednih slušateljev, učiteljev te učiteljic narodnih šol. — Sanatorij za orožnike. V maju začno graditi na Oaarenu pri Sokobanji sanatorij za tuberkulozne orožnike. StroSki bodo znašali 7^3S-550 Din. -— »Šahovski glasnik.« Pod uredništvom šahovskega mojstra Vladimirja Vukoviča je začel ta nas edini strokovna šahovski Ust ponovno izhajati. Prva številka v novem letu je posvečena skoraj izključno moskovskemu šahovskemu turnirju, šahovski glasnik« izhaja mesečno, naroča se pri upravi: Zagreb, Hatzova ulica 25/TL Naročnina snaša letno 96, četrtletno pa 24 dinarjev. — Delo dobe. Javna borza dela v LJubljani srprejme takoj 2 krojača, 1 galvani-zerja za poniklanje in poliranje, 1 strojnega tehnika oziroma inženjerja z večletno prakso, 1 raznašalca časopisov, 1 strokovnjaka sa Izdelovanje testenin, 1 Žagarja in mlritnairja, 1 sedlarja in tapet-nika, 1 brivskega pomočnika, gospodično za otroški vrtec z znanjem nemščine. — Vesel spomin na davno cvetno nedeljo prAobčuje pod nasftovom »Sramota z veHlrim snopom« Podberajev Matice v novi števiJika ilustrirane tedenske revdje za radio, gdedaKŠČe, film, sp*ort in modo >NA£ VAL«, ki izhaja vsak četrtek zvečer v Ljubljani. Nova številka Je izredno pestra. Joža Vomberger je prispevaj »Zakleto Veroniloo«, Janko Kač ilustrirano apveeflfoo »Soseska«, Sei Catinl nadalju-|e vedno bolj zanima v in zapleten roman »Bmilio Berenini«, Tone čufar nadalje-canje izjvirne komedije »Ameriška tatvi-ia«. Prof. Lucijan Marijan Škerjanc je prispeval kritični glasben* pregled, nadaljujejo se »Radlj-Stka tehn4ka« in zani-nive beležke iz radljpikega in filmskega »veta in nova »Kronika le zgodovine jubljanske radiofonije«. Zadnji številk! rinaša ljubiteljem lepega čtlva prispevke izpod peresa naših najbolj čitanih Književnikov, ljubiteljem radia poleg 12-ftransfee priloge s točnlmd, lepo urejeni-ni in pregledno razvrščenimi programi »sen važnih oddajnih postaj še vedno aktualno radijsko tehniko, slike v radiu nastopajočih predavateljev in pevcev ter glasbenikov, ljubiteljem gledališča in ljudskih odrov stike, poročila in izvirne ljudske Igre za naše podeželske odre, ljubiteljem filma pa siike in prispevke iz filmskih ateljejev. Pa še nekaj! Modna priloga v »NAŠBM VAX»TJ« je vedno aktualna In prinaša najnovejše modele in risbe novih modnih stvaritev. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en Izvod tega našega najbolj prt- , ljubljenega tednika. Pišite na naslov: Radijska revija »XA*> VAL«, Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej stanovitno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skopi ju 21, v Zagrebu In Splitu 20, v Ljubljani 15.6, v Rogaški Slatini 14. IZ drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala 6.4. — Liter zganja popil v dušku in umrl. Iz Velike K.ikinde poročajo, da je popil kmet Stevan BanooJ na sejmu v IČošu v dušku liter žganja, ki ee je mu je v želodcu vnelo, da je v silnih mtrkah kmalu Izdihnil. — Težka nesreča. Ob vznožju Fruške gore na poti med vasjo Neradina in samostanom Grgetega se je pripetila v nedeljo ponoči težka nesreča. Odtrgala se je s hriba plast zemlje, ki je zasula hišico kmeta Ignjata Malatarja. Kmet, njegova dva sinova in hči so našli pod težko plastjo zemlje smrt. — Samomor upokojenega so bilka. V ponedeljek zvečer so našli v Splitu mrtvega upokojenega podpredsednika apelacij-skega sodišča Petra Novakoviča. Zapustil ni nobenega pisma in tako se ne ve, kaj ga je pognalo v smrt. Star je bil 72 let. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« w 6iškL — Telefon 33-87 V sredo in četrtek ob 7. in 9. uri film poln tempa, ljubezni in komike Pridi, da me vidiš -nisem angel MAS WEST in CARY GRANK V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik in šala Bebi Boop V petek premiera velefilma »KREK SVETA« Iz Ljubljane —Jj Park amo dobili ob začetku Tržaške ceste Vrtnarska dela so v glavnem že končana. Nasajenih je cel gozd eksotičnih okrasnih dreves in breze so med njimi, že zdaj, ko še ni zelenja, je okoJč-ca dobila mnogo prijetnejše lice. Sčasom postane novi park najlepši izmed manjših pamfov. Zdaj bo tudi urejena cesta med Groharjevo in Tržaško, kanalizacija je že končana, zravnali ki utrdili bodo se cestišče. —ij Izredno škodo je napravil sneg pri telefonskih napeljavah, ki jih niso mogli vseh še doslej popraviti. Pri šentjakobskem nrostn ni le pretrgal žic, ki so bile napete Čez Ljubljanico, temveč je tudi podrl drog, ki se je dvakrat preUomft, žice so pa padde v vodo. Pretrgane so bile vse zveze med Trnovim in Mir jem ter desnim bregom I^ubljanlce. Včeraj so posta vidi drugI drog, danes bo pa men-•dte, telefon že funkcijoninal. —ij Predavanje o Niemcoviču. Ljubljanski šahovski k hib bo imel v petek zvečer predavanje, posvečeno spominu nedavno umrlega velemojstra Arona Niemooviča. Ranjki šahovski matador je bil svoje vrste čudak, a vendar nasproti slehernemu odkritosrčen tovariš. Naš velemojster se je mnogokrat srečal z njim na turnirjih in ve o njem marsikaj zanimivega Prav rad se je odzval vaMki L6K in bo predaval o Niemcoviču kot gendjalnem šahistu in človeku. Predavanje, ki bo brez vstopnine, bo v petek ob 20. v igralnica kavarne »Zvezde«. —Ij Ova jubileja. Podružnica Kola ju-gosiovenskih sester Moste-Sv. Peter bo priredila jutri ob 20. v Sokotekem kinu v proslavo 601etnice svoje neumorne In požrtvovalne s. predsednico ge. Marice Kroharjeve priljubljeno igro Manlce Romanove »Prisego o polnoči.« Otertfi dobiček te prireditve je namenjen »Dečjemu počitniškemu domu Viteškega kralja, podružnice Moste-Sv. Peter«. Za 601etnico zaslužne narodne delavke ge. Marice Kruh ar je ve bo igra »Prisega o polnoči« ravno štiri stoti č uprteorjena. Tedaj dva jubileja. Podružnici Kola jugosfl. sester Moste^Sv. Peter želimo obilo uspeha pri njenem delu, vrli društveni predsednici ge. Marici Kruharjevi pa še dolgo, lepo in bogato jesen življenja. —Ij Zveza akademsko izobraženih žen »ma svoj redni mesečni sestanek v petek 12. t. m. ob pol 21. uri v dsjmstoi sobi kavarne Đmone. Predava ga. Angeda Vode o ženskih pokllcJih. Vabljene vse članice in visokošolke. —Ij Nove pevke in pevce začetnike sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Vpisovanje vsak večer med 19. in 20. uro v društvenih prostorih v Mestnem domu. I. nadstropje, desno. Odbor. —J j Gasilska zajednica dravske banovine priredil svojemu starešini g. Josipu Turku ob njegovi 701etnici dne 13. t. m. častni večer na Taboru z izbranim sporedom ter vabi vse njegove prijatelje k tej pok Ioni t veni prireditvi. .Gasilstvo odkoraka ob pol 20. ari tepred Mestnega doma pred slavijenčevo stanovanje, kjer mn priredi podoknico. Počastitev bo ob 20-uri zvečer v sokolski dvorani na Taboru. Po tem sporedu prijateljski sestanek lsto-tam. —ij Nova veseloigra na šentjakobskem odru. V soboto dne 13. in nedeljo 14. t. m. uprizori šentjakobsko gledališče zelo zabavno veseloigro »Lepa pn*pboioveč4na«. Mlado Heleno, nesrečno nevesto, igra gospodična Kiavorova, pedantnega len in a Valentina g. Vizjak, ljubeznivi An dre je g. Hanžič, njegovo večno mlado mater igra sjdn. černJčeva. Ga. Metka Bučarjeva pa nastopi t vlogi dobre in obenem energične 801etne babice. Sodelujejo še dame Grgurevičeva, Grumova, Ditaeva, Petnice va in go&podje Urbdč, Moser, Vitek, Mtiiclnski, savn i k in Bokal. Privoščite ai * dve uri veselja in zabave in posetate predstavi. —Ij »Deseto smehljaja« bo v novi aa-sedbi z našima priljubljenima opernima prvakoma go. Gavellovo in g. Gostičem v sobo 13. t. m. Vlogo Mi poje ga. Ribičeva. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni. —Ij Oraštvo Dečji in materinski dom kraljic« Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 6. maja ob 6. uri zvečer v Ljubljani Lipičeva ulica št. 6. z običajnim dnevnim redom. —JJ Originalni ruski film »Pot v življenje« je himna dela in volje! Pokaže nam silo čroveškega ustvarjanja. Delo, ki je želo po svetu oenomne uspehe. ZKD predvaja to veledek> od petka dalje ob najnižji vstopnini 3.50, 4.60, 6.50 in 6.50 Din v prostorih Elitnega kina Matice. — Predstave vsak dan ob 14.15. —Ij Srajce, modne in športne, krava* te. naramnice, žepne robce, rokaviae In nogavice kupite najbolje prj MILOŠ KARNICNIK, Stari trg 8. —(Tj Očala, daljnogledi, barometri, fotograf I6ni aparati itd. najugojdnejai nakup pri Fr. P. Zajcu, Izpra&anem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. —Ij Prepričajte se sami o kvaliteti blaga in nizkih cenah pri damskem In moškem perilu Itd. pri M. PIRNAT, Sv. Petra ceata 22 in Poljanska cesta 1 (Pe-glezen). —Ij Pomlad — sezona samomorov. Včeraj in danes so prepeljali v bolnico dva samomorilna kandidata. Prva je bila 16-letna delavka F. K. iz 2eljn pri Kočevju, ki je zavžila več praškov strupa. Dekle je bilo najprej nekaj dni doma, ker se je pa njeno stanje poslabšalo, je morala v bolnico. Vzrok samomora je bila odpoved službe. Mladenka je bila namreč is drugimi delavkami vred reducirana. — Ponoči so pripeljali v bolnico drugega samomorilnega kandidata. Bil je to čevljar France 2. iz S tepanje vasi. ki Je zavžU večjo količino kokaina. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Stanje obeh je zelo resno. Iz Kamnika _ Krajevna protitjberkolozna liga priredi v nedeljo 14. t. m. javno predavanje o temi: »Tuberkuloza pri mladini « Predaval bo šef dispanzerja v Ljubljani g. dr. Josip Prodan. Namenjeno je predvsem staršem, učiteljstvu, voditeljem mladinskih, športnih in drugih organizacij! Prične se ob 17. uri popoldne v Kamniškem domu. Vstop prost. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Samo Še danes ob 4. mi popoldne (večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) velika premiera razkošne parodije PRINCESA TURANDOT Film so snemali po znani kitajski pripovedki. VVEULV FKITSCH, KATICA NAGY PAUL. KEMP Iz Maribora _ Mariborski skavti in njih delo. Kot menda malokje delujejo naši skavti v Mariboru, ki jih sicer ni mnogo, pač pa so vsi požrtvovalni in agilni v pravem duhu skavtizma. v Mariboru so skavti organizirani v stegu, ki obstoja iz samih moških članov, medtem ko imajo ženska svojo organizacijo. V nedeljo dopoldne se je vršilo na drž. real. gimnaziji zborovanje mariborskega stega, takozvani stegov zbor. Zelo dobro obiskano zborovanje je vodil neumorni stegovodja g, Dabdnović, ki je podal izčrpno poročijo in točen pregled o delovanju skavtov v Mariboru. Poleg raznih internih zadev so predvsem razpravljali o letošnjem taboren ju. Mariborski skavti nameravajo letos v juliju taboriti v Žirovnici. Koncem počitnic pa ae bodo naši skavti s severa udeležili saveznoga tabora, katerega bodo prirediti skavti iz vse države na Topčideru pri Beogradu. Skavt-ski logor bo počastil s svojo udeležbo sam ustanovitelj skavtizma general lord Bad-den Paul. Mariborski steg, ki šteje preko 100 članov, se deli na 4 čete in vsaka teh na 4 vode. _ Erika Druzovičeva pride zopet v Maribor. Ker ima gdč. Erika Dru^ovičeva ki je sicer vedno zaposlena v Zagrebu, te dni čas, se ponovi v sredo lO. t. m. namesto napovedane »Kvadrature kroga« Kal-manova izredno privlačna opereta >Vijo-•ica z Montmartrac z Eriko Druzovičevo, odlično pevko zagrebške opere, ki pojde prihodnjo sezono na opero v Gdansk, v naslovni vlogi. Druzovičeva je kot ustvarjena za to partijo in je pripomogla »Vijolici z Montmartra« do največjega uspeha. Predstava v sredo bo za red C, v četrtek pa za red B in zadnjič v sezoni _ Vlom v mariborski hangar. Ko sta dva člana mariborskega Aerokluba v ponedeljek pregledala hangar na tezenskem letališču; sta takoj ugotovila, da je bilo vanj vlomljeno. Neznani vlomilci so s silo vdrli v hangar in demontirali z letalskih motorjev več magnetov, sveč, gumijasto cev ter še več drugih predmetov v vrednosti 15.000 IMn. Storilce zasledujejo policija hi okoliški orožniki. — Patrona razmeaarlla otroka, v mariborsko bolnico so pripeljali malega Alojza Kozaka iz Crnovc, ki Je postal žrtev nevarne igre. Z bratom Slavkom sta vzela očetu dinamitne patrone in se z njimi igrala. Ko Je Lojzek s kamnom udaril na patrono, je ta eksplodirala in dečku raz-mesarila roko ter obraz. PoSkodovančevo stanje je zelo resno. — Nočno pometanje v Mariboru. Mestno poglavarstvo mariborsko naznanja, da ae je pričelo dne 6. t. m. pometanje cest in trgov kakor v preteklih letm v nočnem času. Hišni gospodarji oziroma njih namestniki se pozivajo, da odredijo temeljito čiščenje hodnikov in pešpotov pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času. ko preneha cestni promet do najkasneje 23. ure. Stavka lesenih predmetov čisti prizanesljivo! Iz Celja —c Na ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščanske šole bosta priredili naši Japonki ga. Marija Tsuneko-Skuskova in njena hčerka gdč. Erika dre vi ob osmih japonski večer, na katerega ponovno opozarjamo. —c Pri Združenja trgovcev za mesto Celje je bilo v marcu na novo prijavljenih: 1 trgovski obrat, 8 trgovskih pomočnikov, 3 pomočnice in 3 vajenci, v istem času so bili odjavljeni: l trgovski obrat, 4 trgovski pomočniki in 3 pomočnice. —c Lastnikom motornih vozil. V ponedeljek 15. t. m od 10, dopoldne dalje bo pri mestni garaži na Spodnjem Lanovžu pregled motornih vozil, ki doslej še niso bila preizkušena, in sicer za območja pred-stojništva mestne policije in sreskega na-čelstva v Celju, Vsak udeleženec naj prinese s seboj kolek za 100 Din, prometno knjižico zadevnega vozila in takso za pregled v goto^rini, kakor je bilo objavljeno v razposlanih okrožnicah. Udeležba je strogo obvezna Za nepregledana vozila se ne bodo izdajale nove registrske tablice. —c Ob brvi pri izlivu Sušnice v Savinjo popravljajo sedaj mestni delavci obrežje, ki ga je jesenska poplava močno poškodovala, in gradijo malo škarpo. Potrebno bi bilo, da bi dala mestna občina preozki izliv razširiti, ker ae voda v primeru daljšega deževja ne more sproti iztekati v Savinjo, zaradi česar zastaja ter poplavlja travnike in njive na >Otokuc. Iz Kranja _ Prireditev naših gimnazijcev. Jutri bo ponovil pomladek Rdečega križa na drž. gimnaziji v Kranju duhovito Nušičevo šalo >Navaden človek«, ki je žela pri prvi uprizoritvi mnogo priznanja Mladi igralci so bili vsi šele prvič na odru, pa so pokazali mnogo dobre volje in dosti uspeha. Predstava se bo ponovila jutri ob pol 21. v gledališki dvorani Narodnega doma. Prijatelji naše gimnazijske mladine naj s šte-vthoim obiskom podpro naše dijake; Čisti dobiček je namreč namenjen za poklonit-veno potovanje na Oplenac, ki se vrši koncem tega meseca. Uspela uprizoritev Nu-šičeve šale Je bila hkrati proslava 60 letnice Nušičevega rojstva. Igro je prav dobro režiral Roj in a. _ Delovanje Strelske družine. Zaključek damske ga streljanja s flobertovkami se bo vršil v Četrtek 25. aprila zvečer od 19. do 22. v gostilni pri Zlati ribi. Zmagovalke dobe darila in diplome. Zaključno moško nagradno streljanje pa se vrši na belo nedeljo za Narodnim domom od 8. do 18. V nedeljo 12. maja se otvori letos streljanje v Struževem, kjer se bo potem streljalo vsako nedeljo od 14. do mraka. Vseh teh prireditev naj se udeleži čim večje število strelcev. Kranjčani so lani povsod dobro uspeli; pridobili so si 28 daril in 70 diplom ter družinsko priznanico za drugo mesto Tudi letos moramo ostati med prvimi. _ Tujci v marca. V prejšnjem mesecu je Obiskalo Kranj 167 Jugoslovenov. 17 Avstrijcev, 4 Cehoslovakt l Francoz, 8 Italijanov, 9 Nemcev in 2 Poljaka; skupaj torej 41 inozemcev. — Prijave koles. Lastniki koles morajo prijaviti svoja kolesa najkasneje do 1. maja pri sreskem načelstvu. — Pes jo je ugriznil. V petek je prijavil Anton Frank iz Stražišca orožnikom, da je ugriznil hčerko Jožef o pes. ki je last delavca Ivana Povha iz StražišČa. Ko je šla z doma v Kranj, jo je za Povho-vo m*) zgrabil brez lajanja pes in jo ugriznil v levo nogo, da so Jo morali z vozom prepeljati v Kranj k zdravniku ter je morala ostati potem v postelji. _ Fantovski pretep. V nedeljo zvečer sta se spoprijela v gostiln! na Gorenji Savi dva mlada vročekrvneza. Posestnikov sm Anton Jsta tn Idjueavmcacaki mojster Vinko Krt sta se prerekala zaradi dekleta. Ker je Ješe Krta osebno žalil, ga je Krt vrgel na tla ter ga začel tepsti in brcati. Kmalu sta potem zapustila gostilno. Pri železniškem prelazu pa je Krt udaril Je-šeta z nekim trdim predmetom tako močno po glavi, da je padel na tla. Nato mu je zadal še par udarcev, da je nezavesten obležal. Nezavestnega so našli okrog pol 3. zjutraj ob cesti. Prizadete poškodbe so težjega značaja. — Utopljenka. Včeraj dopoldne so našli Majdi če vi delavci pod jezom truplo mladega dekleta. Takoj so obvestili reševalni oddelek Gasilske čete; reševalci so jo hoteli zbuditi z umetnim dihanjem k življenju, pa je bilo že prepozno. Z avtomobilom so jo prepeljali v mrtvašnico na kranjsko pokopališče. Ker ni imela pri sebi nobenih dokumentov, so izvedeli orožniki Šele popoldne, kdo je utopljenka. Ne-srečnica je šele 19 let stara Agata Kosova. Sedaj je bivala pri bratu na Pri makovem. Ze večkrat je ušla z doma, ker se ji je često zmedlo, tn Je šla v smrt gotovo v duševni zmedenosti. Včeraj je odšla od doma zjutraj ob pol 6., našli pa so jo ob 10. dopoldne. Iz Novega mesta — Spominski večer. V veiiki dvorani Sokolskega doma &e je vršila v ponedeljek zvečer žalna akadomija ob prilik: polletndce mučeniške »smrti kralja Ah-ksandra I. Zeddndtelia. Poleg številnega občinstva so večeru prisostvovaii prvi stavnikl vseh tukajšnjrih uradov, šol, društev in korporacij. Sresko načeJstvo je zastopal g. Anton Krajšek, vojaško oblast komandant mesta kapetan g Nil. • mestno občino pa predsednik g. dr. Rezek J. Fo odigrani Beethovnova žalni koračnici, kri jo Je izvajal pod izvetbano taktirko br. Draga šproca sokolski orkester, je imel župni starosta br. dr. Ivan Vasic globoko v srce segajoč apominsk nagovor. SledaJa je državna nimna, recitacije in telovadni prikaz: »Čuvajmo Ju-goslavljoc ter Schubertova H-mol simfonija I. in K. del GimnaaijsJu pevski zbor je odpel: »Orač na Topoliškrjanček- Točen plačnike na upravo »Slov, Naroda s. GOSPODIČNA gre kot sostanovalka v bližino glavnega kolodvora. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1316 Urejuje Josip Zupančič, — 2a »ttarodoo tiskarno« Fran JezerseiL — Za upravo tn Inseratnl del tista Oton ChristoL — Val v Ljubljani