MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo lo uprava: Maribor, •oapoaka uk II / Talatoa uradaUHva 9440, uprava 949« Uhaja raz M nedelja la praznikov veaCt dan ob 19. orl / Velja ■eea«ae prejamaa * upravi afl po paStl 10 Ola, doatavljaa aa dom 19 Dla / Oglasi po ceniku / Ogtaao eprejeuaa ludl oglašal oddelek Jutra” v Ljubljani r be*M 4eboval rafeui ». 11-400 99 JUTRA 99 življansti voina v fivslriii odločena Izvori poročil med boji — Kako je nastat oboroženi konflikt — Po včerajšnji marksistični ofenzivi zmaga viadnih čet — Na Dunaju zopet mir in red — Tudi dežela se uminuje — Mrtvi, ran eni in ujeti — Bauer in Deutsch v Bratislavi DUNAJ, 16. februarja. Krvava državljanska vojna, ki je izbruhnila v Avstriji, ie giavni predmet zanimanja vsega sveta, kat dokazuje zlasti dejstvo, da so prišli semkaj in še prihajajo posebni poročevalci vseh velikih svetovnih listov, dasi ie njihovo delovanje otežkočeno po cenzuri In vaznih drugih odredbah. Poleg te-Ka je pa biio vse te dni zelo težko dobiti Pravo sliko o resničnem položaju. Če se ie poročevalec obrnil za informacije k vladi, so fciii ž njim zeio redkobesedni in so zatrjevali neprestano, da je položaj zelo ugoden ir. bodo socialisti vsak tre-uiitek premagani. Vsa ta zatrjevanja so sPrQti demantirale bitke, ki so se bile Povsod naokoli, saj se je pokanje topov, Uietalcev min, strojnic, pušk in bomb slišalo prav dobro v vladne palače. Če pa ie vuii poročevalec, kar je bilo zelo težko iit skrajno nevarno, prišel v stik s socialisti. je dobil seveda docela nasprotne informacije. Voditeiji bojev so zatrjevali, da je njihova zmaga zagotovljena, ker ne bodo odnehali prej, preden ne bo Avstrija osvobojena fašističnih iizurpa-toriev. DUNAJ, 16. februarja. Včeraj zjutraj ■■'Po govorili z nekim uglednim socialnim demokratom, ki pripada tistemu štabu, ki vodi revolucijo politično in strateško- Zanimali smo se zlasti za vprašanje, kaj bj socialisti storili, če zmagajo. Funkcionar ie izjavil, da se bije avstrijsko delavstvo Proti fašizmu za svobodo, ustavo in neodvisnost avstrijske republike, katero je bilo I. 1918. ono ustanovilo. Če bi zmagali, je dejal, bi bilo seveda prvo, da bi odstranili sedanji režim in iztrebili Beim-'vehr do korenin, pa tudi sploh vsak fašizem. Avstriji bi vrnili njeno ulogo, ki ii edina pripada: biti samostojen, od nikogar odvisen člen v družbi držav srednje Evrope, posebno Podonavja. V zunanji politiki bi pretrgali vse zveze, ki so Hh Dollfuss in heimwehrovci spletli z Italijanskim iu madžarskim fašizmom, branili pa bi tudi poslanstvo Nemcev v Avstriji proti narodnemu socializmu v Nemčiji. Na drugo vprašanje, kako je prišlo do oboroženega spopada, je funkcionar izjavil: »Naša stranka je stala vse lansko leto neutralno ob strani, dasi je bila posebno proti koncu leta vsak čas pripravljena podpreti dr. Dollfussa v boju z narodnimi socialisti. Zahtevali pa smo zato, da se nam zagotovi neovirana svoboda strankinega delovanja. Dr. Dollfuss bi bil te naše ponudbe gotovo sprejel, da 8a niso ovirali heiimvehrovci, katere je moralno in tudi materialno podpiral fašistični Rim. To je bil glavni vzrok, da dr. Dollfuss ni imel svobodnih rok. Po-f-neje smo mu ponudili pomoč tudi pri 'zteranju helmvvehrovcev, kar so storili tudi krščanski socialci, a kancelar se za sprejetje te ponudbe ni mogel odločiti, bil je preveč zamrežen po heimwehrov-c>h. Mi smo kljub temu še vedno mirno čakali, ko pa smo videli te dni, da se je kancelar popolnoma vdal In je napram bndkancelarju Feyu in knezu Starhember ku brez moči, smo vedeli, da je napočil trenutek zadnje možnosti, da rešimo Avstrijo njene tragične usode.« Na tretje vprašanje, če so vojno orga-jfo-irgno izzvali, je dejal: »Bili smo odločeni braniti se, če bo treba tudi z oro- žjem v roki, toda napasti nismo imeli namena. Državljanske vojne nismo pričeli mi; pričel jo je podkancelar Fey, ki nas je napadel. Mi smo samo odgovorili na napad z obrambo in protinapadom. Dasi smo na tak primer mislili, vam lahko izdam, da je prišel nekaj minut prezgodaj. Če tega ne bi bilo, bi nas bili fašisti našli drugače pripravljene in boj bi se bil odločil že v enem ali najpozneje v dveh dneh v našo korist. Tako smo morali stopiti v akcijo precej neenotno, in posledice so bili lokalni boji brez enotnega strateškega sistema- Šele potem, ko smo spoznali vso nevarnost, ko smo videli, da gre res za biti ali ne biti, smo skušali u-vesti v odpor organizacijo, strateški sistem. Koliko težkoč smo morali pri tem premagati, kako težavnejši je naš položaj kakor vladin! Pa vendar ne obupujemo, temveč nasprotno trdno verujemo v svojo zmago! Če pa propademo, bomo propadli častno kot junaki, z zavestjo, da smo žrtvovali za svoja načela prav vse, celo svoja lastna življenja.« Med tem, ko smo govorili, so pokali v neposredni bližini topovi, ropotale so strojnice in se je bil najsrditejši, obupni boj. DUNAJ, 16. februarja. Veliki uspehi, ki so jih dosegli socialisti v noči od srede na četrtek, so precej izčrpali njihove moči. Pričakovali so sicer, da bodo dobili velika ojačenja, a na pomoč so jim prišli le manjši oddelki. Vesti od deset-tisočih, ki korakajo proti Dunaju, so bile močno pietirane in razširjene glavno zaradi tega, da bi okrepile pogum marksistov in ostrašile vlado. Včeraj dopoldne so se bili večji boji samo na nekaterih postojankah. Vlada je čakala na uspeh svojega poziva, naj se do poldneva vdajo. Temu pozivu so se nekateri res odzvali ter izročili orožje, strojnice in puške. Drugi so ostali na barikadah. Popoldne so zato prešle vladne čete znova v oienzivo in so povsod napredovale. Ponekod so nudili marksistični oddelki le neznaten odpor. Tako so padale na Dunaju postojanke za postojanko. Že okoli poldneva je padel Goethehof, potem je bil popolnoma osvojen Marxhof. Najhuj-ši boji so se pričeli okoli 15. ure. Pokalo je na vseh straneh Dunaja in v plamenih so bile mnogoštevilne hiše. Proti večeru ie pa padla glavna marksistična trdnjava Laaberg. V njej je bilo zbranih za utrdbami okoli 5000 članov socialističnega Schutzbunda s puškami, strojnicami in celo topovi. Vladne čete so obdelovale utrdbe s topovi, nato so jo pa še naskočile in zavzele. Tako so bili marksisti zvečer močno oslabljeni, utrujeni in zmanjkovalo jim je tudi še streljiva. Vsi znaki so kazali, da se je državljanska vojna še odločila v korist vlade. Samo na periferiji Dunaja so se ponoči še oglašali posamezni streli. DUNAJ, 16. februarja. Kakor na Dunaju, tako je včeraj popoldne in proti večeru pojemala tudi po deželi moč marksistov. Boli, ki so se bili za razne centre, Zlnz, Steyr, Bruck, Kdflach, Kapfen-berg itd. so se spreminjali, vendar na škodo marksistov, kar je bilo dokaz, da jim je manikalo enotno vodstvo. Pač pa so se vneli boji v nekaterih krajih, ki jih prej ni bilo ali pa kjer se je zdelo, da ie mir popolnoma zagotovljen. Na Gornjem Avstrijskem so se pričeli krvavi spopadi v Salzkammergutu. Socialisti so zasedli industrijsko središče Obersee. Tudi v okoli Gradca, zlasti na severu so socialisti znova napadli vladne čete. Prav neznatne praske so nastale tudi na Gradiščanskem, Solnograškem in Tirolskem, dočim je bilo na Koroškem vse skoraj tako mirno, kakor da v Avstriji sploh ni državljanske vojne. DUNAJ, 16. februarja. Kakor se pravkar doznava, se je na Dunaju zopet vrnil nekdanji mir. Oddelki vladne eksekutive so zavzeli sinoči po marksistih zaseden! Laarberg. Samo v Simmeringu so poskušali schutzbundovci naskočiti in zavzeti plinarno in elektrarno s pomočjo mnogih strojnic. Združenemu nastopu helmvvehrovcev, zvezne vojske in policije pa se je posrečilo upornike pregnati z njihovih položajev, njihove kolovodje pa zapreti. Marksisti se v množicah pokore pozivu vlade in oddajo orožje. DUNAJ, 16. februarja. Po večdnevnih srditih bojih je nastal danes zopet mir. Glavni centri in marksistične postojanke so v rokah eksekutive in se more reči, da je odpor upornikov zlomljen. Ekseku-tivni organi opravljajo v vsem mestu hišne preiskave glede zalog orožja, ki ga marksisti že sami spravljajo na dan iu izročajo oblastim. V teku včerajšnjega dne je bilo s strani marksistov izročenih 34 strojnic, več tisoč pušk sistema Man-licher ter 40.000 nabojev pehotne muni-cije. Mesto dobiva polagoma zopet normalno lice, čeprav se vidijo povsod še sledovi revolte. Prvi okraj, to je notranje mesto, se že odpira za splošni promet. Vojaki odstranjujejo žične ovire, španske jezdece itd. Cestna železnica je pričela obratovati v polnem obsegu ter bodo nje ni vozovi vozili že do polnoči. Aretacije vodilnih članov republikanskega Schutzbunda so na dnevnem redu in je zelo tragično, da so v mnogih rodbinah teh ljudi na dnevnem redu samomori, ker se svojci boje zakonitih posledic. Število mrtvih bržčas ne bo izvedel nikdo in nikoli. Vsekakor pa se more ceniti najmanj na 1500. Ranjencev je nad 7.000. Število doslej aretiranih članov Schutzbunda presega 2.000, tako da so morali dve veliki poslopji urediti v zasilne zapore. Mnogi voditelji so pobegnili v Bratislavo. DUNAJ, 16. iebr. Posamezni mestni deli in okraji, kjer so se bili najtežji boji, nudijo danes sliko silnega opustošenja in razdejanja. Delavski dom na Ottakringu je le še kup kamenja, razbite opeke in zdrobljenega ometa. Močno poškodovan je tudi socialnodemokratski delavski dom v Florids-dorfu ter obe znani skupinski poslopji Goethehof in Karl Marx-Hof. DUNAJ. 16. febr. Marksistična voditelja dr. Bauer in dr. Deutsch sta po vesteh iz Bratislave prispela tjakaj šele včeraj in sta se po zatrdilih dr. Deutscha, ki je občutno ranjen na glavi, borila do skrajnosti, s čimer sta ovrženi oziroma sta si v nasprotju izjavi podkancelarja Feya in ministra Suschnigga. DUNAJ, 16. febr. Preki sod je danes dopoldne razpravljal v primeru 30let-nega delavca Weinraucha. Smrtna obsodba se pričakuje še danes. DUNAJ, 16. februarja. Na kneza Star-hemberga je bil včeraj poizkušen atentat, ki pa ni uspel. Ranjeni so bili samo trije njegovi spremljevalci, ki so sedeli v njegovem avtu. Na Dunaju je policija po nesporazumu ubila v avtomobilu odvetnika dr. Dammerja, Dollfussovega prijatelja. Preki sod je posloval ves čas, a justifikacij ni bilo. Obnovitev razorožitvenih ponašanj POTOVANJE LORDA EDENA. VEČ KAKOR ANGLEŠKI, IMA IZGLED ITALIJANSK LONDON, 16. febr. Lord Eden je odpotoval davi v Pariz, odtod pa v Rim in Berlin. Listi gledajo zelo pesimistično na rezultat njegovih posvetovanj s predstavniki francoske, italijanske in nemške vlade. Pred odhodom je podal lord Eden v spodnji zbornico izjavo, v kateri je poudaril, da je v tem trenutku glavni cilj angleške politike ustvaritev razorožitve ne konvencije, ki bi jo podpisale prav vse države. Angleški memorandum, ki je bil poslan vsem zainteresiranim vladam, je prejela tudi sovjetska Ru- PREDLOG. sija. »Daily Telegraph« smatra, da bo predsedstvo razorožitvene konference sklenilo sklicati sestanek urada kon ference dne 10. aprila t. 1. in tako pospešiti diplomatska pogajanja. Medtem pa je postal položaj tak, da bo skrajno težko mogoče doseči sporazum na podlagi predlogov, ki jih vsebuje angleški memorandum. Verjetne! še se zdi, da bi se dal sporazum doseči na podlagi, kakor jo je predlagala v svojem memorandumu italijanska vlada. Mednarodno orožništvo za plebiscitno Posaarje BERLIN, 16. febr. Predsednik vlad ne komisije za Posaarje Knox je predlagal Društvu narodov, naj bi se uvedla v Posaarju mednarodna žandar-merija, ker domača policija nikakor ne bo mogla vzdržati reda in miru pri plebiscitu. Ta predlog je izzval v tukajšnjih krogih veliko razburjenje in so vsi včerajšnji listi polni ostrih napadov na Angleža Knoxa. češ, da je stavil ta predlog iz zelo prozornih namenov. Zatrjuje se, da je nemško prebivalstvo v Posaarju doslej pokazalo dovolj razburjenosti in je zato vsako dovajanje tujih orožnikov popolnoma odveč. Listi poudarjajo, da nemško prebivalstvo na vsa izvajanja doslej ni reagiralo in je ohranilo mirno kri. Tako se bo obnašalo tudi ob plebiscitu, ker se že sedaj zaveda, da ima večino. DOUMERGUE DOBIL ZAUPNICO. PARIZ, 16. febr. Ob zaključku včerajšnje razprave v poslanski zbornici je vlada zaprosila za zaupnico, ki jo je tudi dobila s 402 glasovoma proti 125. dočim se je 68 poslancev vzdržalo glasovanja. DR. BENEŠ V PARIZU. PARIZ, 16. febr. V Pariz je prispel češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš, ki se je včeraj dopoldne sestal s francoskim zunanjim ministrom Bar-thoujem. Stran 2. KUk-i, < .-..niti n’ 11 fc»**«.'a^A//jflit'Sfffit3BI Mariborski »V e č e r n J k« Jutra V Mariboru, dne 16. II* 1934. Dnevne vesti Zasedanje banovinskega sveta končano Deset dni je obravnaval letos banovinski svet proračun banovine za proračunsko ieto 1934-35. Na svoji zadnji seji je včeraj dopoldne definitivno odobril uredbo o občinskih uslužbencih. O X. poglavju uredbe o občinskih uslužbencih, ki se tiče pokojnin, se je vnela zelo živahna debata in je več banovinskih svetovalcev stavilo razne predloge, ki so se pa le deloma upoštevali. Obveljala je prvotna določba, da se postavijo vsi občinski u-službenci brez razlike z dnem, ko bo u-redba stopila v veljavo, na razpoloženje, vendar pa bodo opravljali svoje službene posle še nadalje z vsemi dosedanjimi prejemki. Upoštevane so bile samo spremembe, ki jih je predlagal odsek. Nato je bil odobren predlog, da se razpošljejo računski zaključki banovine in njenih podjetij vsem članom banovinskega sveta, ker jih ni mogoče pregledati v razmeroma kratkem času- Ko se je še zahvalil dr, Sajovic v imenu banovinskega sveta banu, podbanu, načelnikom in referen-.tom banske uprave, ki so sodelovali pri letošnjem zasedanju, je povzel besedo ban dr. Marušič in izrekel banovinskemu svetu iskreno zahvalo. Koncert Slovanske pesmi 16. VEDRALOVA, ŽIVKO LIPOVŠEK 624 februsra Kazinska dvorana Minister dr. Albert Kramer je poslal mariborskemu Slovenskemu obrtnemu društvu, ki ga je povabilo na svojo prvo prireditev, to—le pismo: »Izvolite sp-ejeti mojo iskreno zahvalo za Vaše ljubeznivo vabilo na Vaš prvi obrtniški ples, ki se ga pa žal nisem mogel udeležiti, ker sem bil zadržan zaradi neodložljivih tekočih poslov. Delo Slovenskega obrtnega dru-, štva budno zasledujem in želim mnogo uspeha!« Srebrna poroka. Dolgoletna naša naročnika g. Anton in Marija Prelogova praznujeta 20. trn. srebrno poroko. Jubilantoma naše iskrene čestitke! h učiteljske službe. Vpokojeni sta Avgusta Šantlova strokovna učiteljica na drugi dekliški meščanski šoli v Mariboru in Marica 'Sadnikova. učiteljica v Mežici. Zagrebški pismonoše za nedeljski počitek- Preteklo nedeljo so imeli zagrebški poštni uslužbenci veliko zborovanje, na katerem so zahtevali, da morajo imeti tudi pismonoše ob nedeljah prosto. Zadevno prošnjo so poslali na vse merodajne činitelje. Tudi zagrebška občina varčuje. Uprava zagrebške mestne občine je izdelala definitiven osnutek svojega letošnjega proračuna, ki znaša 138 milijonov dinarjev in je za 4 milijone nižji od lanskega. Samo z znižanjem obresti ip uradniških plač je bil dosežen prihranek 1 milijon 500.000 Din. Važni sklepi jugoslovanskih elektrar-ftarjev. V dvorani beograjske industrijske zbornice so včeraj zborovali Ustniki in zastopniki elektrarn iz vse države. Glavna razpirava je bila posvečena načrtu zakona o elektrifikaciji, s katerim se Danes kitajska senzacija »Okado« v »Veliki kavarni«. Avtobusni promet. Avtobus na progi Sv. Peter—železniška postaja Vransko je pričel voziti ter je poleg dosedanjih voženj uvedel še dodatno vožnjo. Brezposelni učiteljski ablturienti bodo imeli v nedeljo IS. tn1 ob 10. uri v društvenih prostorih važen sestanek. Kakor na divjem zapadu. V preteklem poletju je poskušalo več 18 do 20 let starih kmečkih fantov iz Madmurja izvršiti atentat na že’ezniški progi Maribor - Ko~ toriba blizu železniške postaje Mačinec. Fantje so po vzgledu ameriških senzacionalnih filmov, ki so jih imeli večkrat priliko gledati, kar dvakrat zabarikadirali progo z lesenimi kladamiv namenu, da bi se vlak iztiril in prevrnil, pri čemur bi morali odhiteti s postaje na pomoč vsi uslužbenci, dočim bi pokvarjeni malo, pridneži v času njihove odsotnosti izropali postajno blago. Vestni železniški u-shižbenci pa so te zlohotne namere pre prečili in fante ovadili orožnikom. Razprava, ki bo trajala več dni, se je predvčerajšnjim pričela pred varaždinskim sodiščem. Prisostvuje ji ogromna množica prebivalstva, zlasti podeželskega. V pojasnilo odloka glede napredovanja. Na svoji zadnji seji je državni svet sklenil, da naj se čl. 42 v zvezi s čl.43 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih v pogledu učinka novega upravnega akta v napredovanju državnih uslužbencev, izdanega v izvrševanju svetove razsodbe po prej razveljavljenem upravnem aktu o tem napredovanju razume takole: Če je razveljavljen ukaz o napredovanju po skupinah samo zato, ker ob času napredovanja uslužbenec ni izpolnjeval zakonitega pogoja glede službenih let, pa je ta pogoj izpolnil preden je izšel ukaz o izvršitvi razsodbe državnega sveta, mu mora upravna oblast pri izvršitvi razsodbe z ukazom priznati prej priznano skupino z dnevom, ko je bil ta pogoj izpolnjen. Kar je odločeno za ukaze, velja tudi za odloke. Odobritev nove stranke. Včeraj je notranje ministrstvo definitivno odobrilo u-stanovitev Jugoslovanske narodne stranke, ki so jo osnovali narodni poslanec dr. Hodžera in tovariši. Prepovedan tisk- Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati »Srednješolske govore«, ki izhajajo v Zagrebu. Nov dnevnik. V Beogradu je pričel izhajati nov dnevnik »Štampa«, ki ga izdaja konzorcij pod vodstvom narodnih poslancev Jevromoviča in Mihailoviča, urejuje ga pa Redoje Markovič. Združenje pekovskih mojstrov v Ptuju je imelo pretekli ponedeljek svoj redti občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan Zaposlenost v naši državi. Osrednji u-rad za zavarovanje delavcev je izdal statistiko o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev v decembru. Iz teh podatkov je razvidno, da se je povprečno število zavarovancev pri vseh organih OUZD od novembra na december skrčilo od 540.690 na 513.074. P?dec znaša torej 27.616 članov. Iz tega je razvidno, da je zaposlenost v mesecu decembru znatno padla. V Turčiji ni dela ne zaslužka. Neki naši listi so objavili vest iz Carigrada o načrtu velikih javnih del, pri katerih naj bi bilo zaposlenih tudi mnogo naših delavcev, Z ozirom na to vest je naš izseljeniški komisariat zaprosi! za informacije pri našem poslaništvu v Ankori in dobil odgovor, da bo pri javnih delih zanosle-no samo domače delavstvo. V Turčiji torej ni zaslužka in ne krmha za tuje delavce. Zasledovana nasilneža. Na samoti v bližini Polskave je te dni izvršil 28-Ietni brezposelni kovaški pomočnik Jernej F. nad neko služkinjo nasilno dejanje ter jo telesno poškodoval. Hotel je posiliti tudi njeno sostanovalko, kar se mu pa ni posrečilo. Dekleti sta prijavili nasilneža o-rožnikom, je pa še pravočasno pobe?nil. Zasledujejo tudi nekega Miroslava B., ki je oskrunil pred dnevi neko l31etno deklico iz okolice Maribora in jo okužil. Oba nasilneža se skrivata v pohorskih gozdovih in bosta prejkoslej prišla v roke pravici. Kartel za upognjen les. V Varšavi so se začela pogajanja za sklenitev mednarodnega kartela za upognjen les. Pogajanj so se udeležili tudi zastopniki industrije za upognjen les iz Jugoslavije. Namen kartela je razdeliti .prodajna področja. Ker zastopniki soglašajo, bo naj-brže kmalu ustanovljen. Občni zbor krajevno organizacije JNS za meljski okraj. V soboto 17. t- m. bo imela krajevna organizacija JNS za Melje v Honigmanovi gostilni »Pri belem zajcu« letošnji občni zbor. Začetek bo ob 20. uri. Ob tej priliki bo poročal o političnem položaju tudi narodni poslanec g. dr. Pivko. Članstvo in somišljeniki naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Studenški rekruti prirede v soboto 17. se določa tudi maksimiranje cen električnega toka. Zborovalci so soglasno spre- in so se ga udeležili tudi nekateri za jeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da bo-.............................................. do vse zasebne elektrarne oddajale električni tok za razsvetljavo in v industrijske namene po kolikor mogoče znižani ceni. da bi se tako izognile maksimiranju. Resolucija je bi la predložena vladi. Povečanje tekstilne tvornice »Jugosvi-la«, tvornica svilene robe d. z o. z. v Mariboru bo razširila svoje naprave z zgrad bo tkalnice, apreture, provizorične pisarne in skladišč. Komisijski ogled bo 22. t. m. Napredek naše industrije. Tudi v Medmurju se v zadnjem času naša industrija lepo razvija. V najkrajšem času bodo tam pričele obratovati tri nove tovarne. Izvoznik Vajda bo zgradil tovarno za konzerve, neki Ofman bo postavil tvor-nico za glavnike, družabnika Stingl in Močnik pa nameravata zgraditi tovarno za izdelovanje preparatov za odpravo vlage iz stanovanj. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 13. številki: Ukaz o spre Na. edno gledalifie RFPERTO * inozdravnik g. Zupanc o organiziranem zadružništvu. Tudi njegovo predavanje so navzoči poslušali z velikim zanimanjem. Šolski u- 130 letnica prve srbske vstaje (Dalje.) B. G-c: Tako so prišli Srbi po nekajletni dobi samouprave pod neznosno oblast dahij. Toda ne samo Srbom, tudi Turkom se je zelo slabo godilo, kajti janičarji so poznali le sebe; pobirali so zelo visoke davke, pobijali so nec' ne ljudi, a predvsem pa seveda one, ki so jim bili nasprotni- Najvažnejši izmed teh je bil Jurij Petrovič — črni Jurij. Že 1. 1803. so se Srbi pod njegovim vodstvom začeli pripravljati na upor. Predvsem so seveda hoteli Turki spraviti s tega sveta Črnega Jurija, vendar je bil ta zelo oprezen in je za delj časa izginil. Ko so da-hije zvedeli, da se pripravlja upor, so v začetku 1. 1804. dali pobiti ok. 120 najodličnejših Srbov in to predvsem knezov ter drugih voditeljev naroda. Toda sedaj je bila mera polna. Ljudstvo se je dvignilo zoper dahije in 14. februarja 1804. je bil že omenjeni zbor v Orašcu v Šumadiji. kjer je ok- 500 najveljavnejših in najbolj junaških Srbov sklenilo, da spravijo narod pod orožje, naredijo obči upor in rešijo Srbijo dahij - pijavk. Za vrhovnega poveljnika je bil izvoljen Crni Jurij, dasi se je dolgo obotavljal. Ko so mu vsi vpričo duhovnika prisegli na križ, da ga ne bodo izdali, je sprejel poveljstvo. Vstaja se je takoj pričela. Kot vidno znamenje vstaje so zažgali turški lian v Orašou, kjer so bili uradi. Nato so šli od kraja do kraja, bodrili narod in ga klicali pod orožje, da se skupno upro proti dahijam. Toda povsod so pobijali Turke in več turških čet je bilo pobitih, kar dokazuje, da je sicer glavni upor bil zoper dahije, vendar so si Srbi postavili takoj v začetku za cilj, da izženejo tudi Turke iz svoje domovine in jo popolnoma osvobodijo- To se je godilo čeprav so bili tudi Turki sovražniki dahij. Črni Jurij je uspešno četoval, Turki so celo hoteli z njimi premirja, toda on je hotel vse 4 dahije za poroke turških obljub. Ker s pogajanji ni nič bilo, je zavzel Rudnik in potem, ko je na Vra-čaru premagal skoraj enkrat močnejšo turško vojsko, je zavzel še Beogirad. Sedaj je tudi turška vlada uvidela, da je upor naperjen tudi proti Turkom in je zato poslala bosanskega namestnika pašo Abu-Bečira z naročilom, da napravi red. Ko ie prišel pred Beograd, je bila tam že srbska Kairadjordjeva (tudi tako so še imenovali Jurija Petroviča — črnega Jurija) vojska. Dahije so zbežali in se po Donavi umaknili na otok Ada Kale, kjer pa so bili po naročilu bosanskega paše ubiti. S Srbi pa se je dogovori! in jim obljubil, da dobe zopet avtonomijo, kakor leta 1793. Sedaj so se začele srb- ske čete že razhajati. Toda ta odlok o avtonomiji bi moral podpisati še sultan. Ker pa odgovora ni bilo, so izgubili Srbi sedaj vse zaupanje v sultana in so na prigc'M-janje Srbov iz Vojvodine sklenili I :i se tako dolgo, da si pribore popolno svobodo. Tudi Rusija je obljubila Srbom vojno pomoč, ker pa se zaradi vojne z Napoleonom ni upala odločno nastopiti proti Turčiji, je svetovala, naj Srbi poskusijo še enkrat z lepim in naj odpošljejo v Carigrad svoje zahteve. Tako se je tudi zgodilo- Ker pa Turčija ni hotela ugoditi srbskim zahtevam, ki so poleg avtonomije zahtevale še neke druge točke, so ti začeli sedaj odkrito vojno proti Turkom, v tem ko so se na tihem tudi dejansko že prej borili. Tudi Turčija je vedela, da je s tem nastopila odkrita vojna in je zato poslala niškega vezirja Hafisa nad Srbe, toda Karad.iordje ga je v avg. 1805 premagal pri Ivankovcu in v jeseni zavzel še Smederevo. Radi tega poraza razburjena, je Porta poslala 1806. nad Srbe niškega pašo na eni in bosanskega na drugi strani. Niški je bil poražen pri Deligradt': bosanskega pa je Karadjordje popolnoma potolkel pri Mišaru. Srbski uspehi in grozeča ruska vojna so prisilili Porto, da je sklenila t. zy. »Ičkov mir«. Ker je ta mir dovolil Srbom samoupravo, a je turška gosposka v Srbiji ni hotela priznati, Porta pa je ni mogla k temu prisiliti, se je vojevanje nadaljevalo in koncem 1806. so Srbi zavzeli Beograd ter v jan- 1807 še Šabac. Vse ozemlje beograjskega pa-šaluka je bilo osvojeno, nastala je nova Srbija. Vzpodbude za to so dobili Srbi pri Rusih, kajti tedaj (koncem 1. 1806) se je vnela rusko-turška vojna in Srbi so se skupno z Rusi borili proti Turkom ter dosegli lepe uspehe. Toda visoka Napoleonova politika jim ni bila mila; v miru (1807) med Rusijo in Turčijo se je zgodilo, da se Srbija ni niti omenjala. Tudi pri poznejših rusko-turških pogajanjih niso Rusi mogli izposlovati neodvisnost za Srbe, niti pod svojim pokroviteljstvom. Kajti že spomladi 1809. se je zopet pričela rusko-turška vojna in Turki so z močno vojsko udarili na Srbe, ki so zaradi slabega ruskega poveljevanja in nesloge med voditelji pretrpeli to leto slabe čase. Karadjordje je sicer uspešno prodiral proti jugu, da se tam združi s Črnogorci, a prav tedaj je bil njegov prijatelj Stevan Lindjelič, kateremu v odločilnem trenutku njegov sosed Miloj Petrovič iz osebne mržnje ni prišel na po* moč, 31. maja 1809. odločilno premagan pri Kamenici- Turki so se maščevali tako. da so 252. Srbom odrezali glave in postavili iz njih znano eele-kulo, t. j. stolp mrtvaških glav. Ta stoji še dandanes, le obzidana je s kapelico. Zaradi tega poraza je moral Karadjordje zopet v notranjost Srbije in Turke so k sreči Rusi premagali nekoliko nižje pod Beogradom v Moravski dolini. (Se bo nadaljevalo.) Sokolstvo ŽUPNO TAJNIŠTVO OPOZARJA, da ie včeraj razposlalo vsem edinicam o-krožnico župne uprave št. 2. Edinice, ki bi okrožnice ne prejele, na) jo urgirajo pri župnem tajništvu. Kapla na Kobanskem Smrtna nesreča. Dne 6- t. m. se je dogodila pri nas huda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Petintridesetletni Karel Feis, brat tukajšnjega posestnika Feisa, po domače Robnika, je vozil omenjenega dne po strmi cesti mimo Časove gostilne tesan les. Na poledenelih tleh pa se je vozniku spodrsnilo, da je padel pod sani, ki so mu zdrobile prsni koš in je kmalu nato umrl. Nesreča je vzbudila pri nas splošno sočuvstvovanje z nesrečnim Karlom Feisom in njegovimi domačini. Naj v miru počiva po težkem življenjskem delu. Smrt stare korenine. V soboto 10. tm. je umrl tu posestnik in cerkveni ključar Franc Kogal, po domače Kašman. Bil je star že 75 let in je hodil zadnje čase okoli z dvema palicama. Pokojnik je zelo ljubil lepo petje in je bil lani poleti ves ginjen, ko so nas obiskali pevci mariborskega »Jadrana« s svojo lepo pesmijo- Pri navduševalnem govoru člana »Meje« g. Slavka Reje se je kar razjokal. V življenju je bil vzoren gospodar in mož ter je zapustil štiri odrasle in enega še mladoletnega otroka. Bodi m. Stran 4. ■asi" Soort Vremensko poročilo s Pohorskih vrhov od 16. t. m. Mariborska koča, Pohorski dom: 7.h —1, mirno, jasno, 70 cm sreza, smuka idealna, sankališče ugodno;Ruška koča: 7.h —1, mirno, jasno, 95 cm pršiča, smuka idealna, sankališče uporabno; Klopni vrh: 7.h —2, mirno, jasno, 100 cm pršiča, smuka zelo dobra; Pesek: 7.h —2, mimo, jasno, 150 cm pršiča, 9muka idealna, skakalnica uporabna; Seniorjev dom: 7.h —2, mirno, jasno, 125 cm pršiča, smuka idealna; Sv. Lovrenc na P.: 7.h -1, mirno, jasno 55 cm, smuka idealna, sankališče in cesta za sani uporabljiva, skakalnica odprta; Činžat nad Falo: 7.h —1, mirno, jasno, 80 cm pršiča, smuka idealna; Ribnica na Pohorju: 7.h — 1, mirno, jasno, 75 cm pršiča, smuka idealna, cesta za sani dobra; Rimski vrelec: 7Jh —4, mirno, jasno, 45 cm sreza, smuka idealna, sankališče m cesta za sani uporabna. Orožnov smuk preko Pohorja. Dogodek prihodnje nedelje bo velika krmar-ska vožnja naših turnih vozačev preko j vseh grebenov in vrhov Pohorja in sicer: od Mariborske koče - Male kope - Sv. Primoža in Vuzenice. Proga, ki je dolga nekaj nad 50 kilometrov, se dotakne skoro vseh pohorskih postojank in vodi po najlepših smučarskih predelih našega zimskega raja- Smučarski odsek SPD, ki organizira to največjo zimsko prireditev, je izdal ob tej priliki lično fotomontažo Pohorskih domov. Zbirališče udeležencev bo v soboto zvečer na Mariborski koči. Termini tekmovanja za državno nogometno prvenstvo določeni. JNS je na svoji zadnji seji določil razpored liginega tekmovanja, ki ga je izdelal zvezni kapetan Simonovič. Tekmovanje se prione 4. marca in bo trajalo do 4. novembra 1.1. Zvezno prvenstvo na 30 km. V nedeljo 25. t m- bo v Bohinjski Bistrici tekmovanje za zvezno prvenstvo v vztrajnost- j nem tekmovanju na progi 30 km. Pravico do udeležbe imajo vsi v JZ55 verificirani tekmovalci. Start je v Bohinjski , Bistrici ob 7.30 zjutraj, cilj istotam pred j občinskim domom. Prvi trije plasirani prejmejo zvezne diplome, zmagovalec pa naslov »zvezni prvak v vztrajnostnem tekmovanju za leto 1934«. Prijave je treba poslati JZSS najkasneje do 20. t. m. Kasneje došle prijave se ne bodo upoštevale in bodo pripuščeni na start samo oni tekmovalci, ki so bili pravočasno prijavljeni. Ping pong turnir za prvenstvo Maribora- V nedeljo 18. t. m. bo v telovadnici v Cankarjevi ulici table tenis turnir za prvenstvo Maribora, ki se ga lahko udeleži vsak igralec našega mesta. Začetek ob 14. Tekmuje se v moškem singlu, moškem doublu in ženskem singlu. Vsak igralec mora imeti svoj loparček. Mariborski »Več er n ik« Jutra waiiri«iBžL ■ ggažgaKagEzssaBi