5 2022 IZREDNA ŠTEVILKA PREDGOVOR Po dobrem letu in pol, ko spremljamo razvoj epi- demije novega koronavirusa in njenega obvladovanja, se v slovenski družbi občuti obup nad dolgo trajajo- čo situacijo, ki nam onemogoča živeti življenje, kot smo ga imeli pred epidemijo. V delu prebivalstva se pojavljata nerazumevanje virusa, ki bolezen covid-19 povzroča, in dvom v znanost. Soočamo se z neodo- bravanjem zaščitnih ukrepov in premajhnim dele- žem cepljenega prebivalstva. Ne glede na to, je epidemija z raziskovalnega vi- dika edinstvena priložnost, ko lahko raziskave zgo- dovine zdravstva in epidemij dobijo primerjavo »v neposrednem prenosu, od blizu« z novodobno epi- demijo. Je priložnost za pregled nad tem, kako so se z epidemijami spoprijemale oblasti in družba v pre- teklosti, saj lahko primerjamo ukrepe, odzive ljudi nanje in tudi življenje v postepidemičnem obdobju. Spoznanja teh raziskav nam lahko pomagajo v razu- mevanju sedanjosti. Revija Kronika je redno namenjala pozornost zdravstveno-zgodovinskim temam. Izpostaviti ve- lja nekaj starejših, vidnejših člankov, ki obravnavajo epidemije v zgodovinskem kontekstu. Že v petdese- tih letih 20. stoletja je Majda Smole pisala o kugi na Kranjskem v 16. stoletju, Ema Umek pa o kugi na Štajerskem med letoma 1679 in 1683, v šestdesetih letih je izstopal članek Olge Janša-Zorn o epidemiji kolere na Kranjskem leta 1855, sedemdeseta leta pa je v tem pogledu zaznamoval članek Petra Vodopiv- ca, ki je obravnaval epidemijo črnih koz na Kranj- skem in v Ljubljani v letih 1873 in 1874. Pričujoča izredna številka Kronike je med dru- gim tudi poizkus, da spoznanja stroke o zgodovini epidemij ponudimo širši javnosti v branje in razmi- slek ter tako širimo znanje za boljše spoprijemanje z današnjo epidemijo. V sodelovanju z raziskovalkami in raziskovalci, ki so se podobnih tem že lotevali, so nastale tri nove raziskave, dve obravnavata epidemije črnih koz v 19. stoletju v Avstrijskem Primorju in na Kranjskem, ena pa raziskuje zdravilne prakse v zvezi z epidemijo kuge v ljudskem izročilu. Da bi znanje še podkrepili in zbrali na enem mestu, v pričujoči šte- vilki ponovno objavljamo tri članke, ki so že izšli v Kroniki v preteklih letih in se dotikajo obravnavane tematike – kužnih epidemij na splošno, epidemije kolere in španske gripe. Prav vse tokrat objavljene raziskave pa obravnavajo načine, kako so epidemijo skušale zamejiti oblasti in kako se je z njo spopada- lo prebivalstvo. Ker je tematika tako zelo aktualna v svetovnem merilu, smo se odločili, da prispevke v ce- loti objavimo tudi v angleškem jeziku in svoje znanje posredujemo tujim strokovnjakom ter vsem ostalim, ki bi jih tematika morebiti zanimala. Barbara Šterbenc Svetina in Katarina Keber